Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS Ust slovenskih delavcev~v Ameriki. KA NEKAJ TEČ KOV NA D AN DOBIVATI 3c "GLAS NAROD AT j po poŠti naravnost na SVOJ DOM {IzntaM MMi k ^^ nedelj in praznikov). :: Čitajte, kar Va» zaniml TI Telephone: CHclsea 3-1242 Reentered as Second Omam Matter September 25th. 194« nt the Port Office a* New lock, I, under Act of Congress of March 3rd. 187». No. 110 —Stev, 110 NEW YORK, THURSDAY, JUNE 5, 1941 — ČETRTEK, 5. JUNIJA, 1941 Volume XL1X. — Letnik XLIX. STRAHOVLADA NA HRVAŠKEM Splošne sodnijske obravnave proti pravim rodoljubom v "svobodni" hrvatski državi Hrvati, ki so ostali zvesti svojemu narodnemu čutu in ki se nahajajo z jugoslovansko vlado nekje na Osrednjem Iztoku (v Palestini), so i-z svoje domovine prejeli poročila o strahovladi na Hrvaškem, kjer so bila postavljena vojaška sodišča, ki so obravnavala že več sto izdajalskih slučajev. Ta izdajalstva pa so samo izraz pravega rodoljubnega hrvatskega prepričanja. Xeuici odkrito priznavajo, da vodijo na Hrvatskem tajno propagando, s katero pobijajo nezadovoljstvo med narodom, toda sodnijska. postopanja kažejo, da hrvatski narod ni zadovoljen z vlado narodnega izdajalca Ante Paveliča. Poroča se, da Pavelič ni niti objavil hnen hrvatske delegacije, ki je šla ž njim v Rim, da se z italjansko vlado pogaja za hrvatsko*41 kraljestvo**, kajti noben Hrvat, ki je ime! kako važno vlogo v hrvatskem javnem življenju, ne odobruje Paveličeve vlade. Hrvati v izgnanstvu pra-\*ijo, da je Hitler vrtvaril "hrvatsko kraljestvo" samo zato, da odškoduje Mussolinija za izgubo Abesinije in za ozemlja, ki jih je Italija zahtevala od Francije, pa jih ji Hitler privoliti. Navzlic vsestranskim zatrdilom, da se je Hrvatska .pridružila osiŠČu, se*nahajajo na Hrvatskem nemški.in laski vojaki, da vzdržujejo red. In za to vzdrževanje reda mora plačevati hrvatski narod prav dra-go. Med Italijojn "neodvisno" Hrvatsko je bil dosežen sporazum glede denarja; toda ta sporazum je samo v veliko škodo Hrvatski, ker ima edini cilj oropati in* oplerfHi novo "kraljevino", kajti Italija Hrvatski ne more dati ničesar, od nje pa bo dobila mnogo lesa in drugih naravnih zakladov. obsoja zavoje vanje Jugoslavije Sumner Welles je izrazil v pCsmu mnenje vlade. Namestnik državnega tajnika Sumner Welles je jugoslovanskemu poslaniku Konstantinu Fotiču v svojem pismu izrazil "nejevoljo'* ameriške vhide in ameriškega naroda nad tem, da so različne članice 4*tridržavne pogodbe" vpadle v Jugoslavijo in jo razdelile. Pismo je bilo pisano 28. maja in potrjuje prejem pisma poslanika Fotiča, s katerim* je uradno v uradu državnega tajnika vknjižil protest jugoslovanske vlade proti razglasitvi "neodvisne" Hrvatske in odstopa jugoslovankegra ozemlja Italiji. S tem pismom je Wells potrdil, da ameriška vlada še vedno priznava vlado kralja Petra II. Protest je bil položen v arhive državnega tajništva in 1941, glede vstanovitve tako-iinenovane "neodvisne države Hrvatske." Vidim, da kralje V a jugoslovanska vlada želi vknjižiti .svoj najodločnejši p rote? t proti najbolj protipo stavnemu činu Nemčije in sma-tfa za neveljavno čine, ki se tičejo vstanovitve takoimeno-vane "neodvisne države Hrvatske", čijih edini namen je razkosati narodno ozeml j kraljevine Jugoslavije. Ravno tako želim tudi omeniti Vaše pismo-z dne 24. maja, 1941, glede sporazuma, o katerem pravite, da je bil podpisan 18. maja v Rimu in po katerem je bWo odstopljeno Italiji ozemlje kraljevine Jugoslavije. Vidim, da kraljeva vlada Jugoslavije protestira proti tej novi kršitvi svoje ne- Kaj se dogaja v industrijalnem svetu OSEMSTO NOVIH BOMBNIKOV Dve kompaniji sta dobili kontr&kte v znesku 320 milijonov dolarjev.— Precej tovornih par-nikov bo preurejenih v nosilce letal. nejo na svojem mestu in naj ne prebita jo službe. Nekateri industrijalci so že oklenili, da ne bodo "zaposlili nobenega delavca, ki bo pro- „ , . .. . ... stovoljno pustil delo v drugi Za produkcijo avtomobilov po . • . . - , . .. , , * i tovarni. V avtni industriji ne raz,-pravljajo prav dosti, kakšne bodo kare letnika 1942, pač so pa v skrbeh, koliko -kar jim bo dovoljeno oziroma mogoče izdelati- AVTNA INDUSTRIJA V ZAGATI Za prihodnje leto bodo izdelali le nekaj nad tri milijone kar. — Letošnji modeli gredo naglo v , denar. — Pomanjkanje delavcev in sirovin.. arm ve arzavne«a lajms^a m ^^^ in roti cepljenju bo tam ostal do časa, ko ^ brvatskega naroda, ki ^posvo mogoče zopet postavljena neod- . t Ul ^top^l, pri t-.ono T n fWkc-1 ov i in in hn "»Allot J 1 visna Jugoslavija in bo zopet prišla na krmilo sedanja, v izgnanstvu -nahajajoča se vlada. Vsebina Wellesovega pisipa ie naslednja: 28. maja, 1941. VeleFpoštovani Konstantin Fotic, poslanik Jugoslavije. Gospod: •Oast mi je potrditi prejem Vašega pisma z dne 12. maja, kraljevi vladi še dalje bori za osvobojen je Jugoslavije, k i vsebuje vse hrvatsko ozemlje in priznava njegovo v eličan-*4vo kralja Petra II. za svojega pravega vladarja. Sprejmite, gospod, moje ponovno zagotovilo mojega najvišjega spoštovanja. Za državnega tajnika: tSUMNRR WELLES. trebuje industrija delavdev, I denarja in materijala. Denarja je dovolj na razpolago, težava je pa z delavci in mate-rijalom, kajti vojna indusltri-ja ima v vseh ozirih prednost. Z ozirom na to pravijo industrijalci, da jim v letu, ki se bo začelo 1. avgusta, ne bo mogoče izdelati več kc»t 3 milijone 200 *'«oč novih kar. * Produkcijska uprava je preti nekaj tedni dovolila produkcijo 4 milijonov 200 tisoč kar, toda splošno se domneva, da.tega števila ne bo mogoče doseči, pa naj bi-bilo povpraševanje po no vili modelih še tako veliko.. Prihodnje leto se bodo pojavile tudi pri prodaji precejšnje ležkoce, kajti kupec bo moral precej časa čakati, predno bo dobil karo. Avtomobili letošnjega modela gredo naglo v denar. Kdor le more, si ga nabavi, vedoč, da bodo prihodnje leto znatno dražji. Po zatrdilu trgovcev bo v letu, ki -bo končalo s 1. avgustom, prodanih najmanj devet milijonov kar modela 1941. Ta določba seveda ne velja za neizvežbane delavce. Ce bo imela kakšna tovarna preveč izvežoani se veckrat in vseučilški profesorji. V Angliji je v tem pogledu vse drugače. Delavstvo ima pri vladi močno zastopstvo ter soodlfc-čuje v vseh važnih narodnih vprašanjih. Nadalje je poudarjal Watt, da so ameriški delavci ■zve&ti čili iz svoje srede vse nezaže-ljive elemente. Merodajne kroge je svaril pred okrnitvijo pravic, ki so si jih delavci po tako dolgoletnem boju in s tako velikimi žrtvami priborili. Dejal je tudi, da so delodajalci odgovorni za izvedbo vseh socijalnih programov.. Očitki Delavske federacije, BREZPOTREBNIH STRAJKOV BO KMALU KONEC Če vlad,a sprevidi, da stavka ogroža narodni obrambni program, in če se nasprotujoči si stranki vsled kljubovalnosti nočejo sporazumeti, ima pravico zapleniti tovarno. V torek je povedal predsednik časnikarjem, da daje pro-klamacija glede splošne narodne nujnosti vladi pravico zapleniti tovarno, ki izdeluje vladna naročila, ako j?e delavci in lastniki vsled gole kljuboval nosti nočejo sporazumeti. ponavljajo. Voditelji Federacije namreč | niso nič k a j zadovoljni, ker je imenoval predsednik Roosevelt za ravnatelja produkcijske uprave Sidneya Hillmana, ki je svoječasno igral zelo važno vlogo v vodstvu CIO. Na ta način bo mogoče Število stavk znatno zmanjšati. Iz-vizeti bodo seveda slučaji, ko so delavcem res kršene njihove pravice, in pa slučaji, ko ima koiuptenija dovolj vzroka tovarno zapreti. Nesoglasje med dvema delavskima organizacijama nikakor ni zadosten vzrok z§ i stavko. Tak slučaj je bil naprimer pri A11L& Chalmers Company v. Milwaukee, in take slučaje bo vlada vbodoče preprečila. Predsednik je mnenja, da je za uravnavo sporov med delavci in podjetniki uradno razsodišče edino pristojna oblast. Razsodiščnih agentur je precej. Vsaka država ima svoje raasodišče, važna je razsodi-S6na služba delavskega depart inert ta, poleg tega je bil pa nedavno ustanovljen še obrambni razsodiščm urad, ki pa smo poseči v spor edinole na izrecno zahtevo oziroma prošnjo delavskega departments. Predsednik je v *LAS M A10DI" — Ifew Tori Thursday, June 5, 194! V8TAKOVUI5K L. 1893 "GLAS NARODA" (▼okc* or ths msunjt) OwbM asa mbll»hed b» Btovenle PtiMhfcln* Campuf. (A Oorporttloa). rnmk SakjKr. Bntfdeiit; J. Lupiha, Sec. — Place of boaineM of the eorpoMtlon and addressee of above oftkftra: 21« WE8T 18th BTBSBT, NEW YORK. N. Y. 48th Year "GlM Naroda" la leaned mtj day except Saturdays. Sundays and Holidays. Subscription Iearly fC.—. Advertisement on Agreement. Za calo leto velja Uat aa Ameriko In Kanado «6.—; sa pol leta «8.-; aa Setrt leta $1.50. — Za New Tork aa celo leto $7.— ; aa pol leta 18.50. Za lnoaematvo aa celo leto $7.—; aa pol leta $3.50. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan IzvzemU sobot, nedelj ln pracnlkov. "GLAS NARODA." ti« WK8T lSth STREET, NEW YORK, N. X. i: CHelaca 8—1241 odmevi it w. i. F ^ FMNT KE&ZE -zJL.-- LETO DNI NARODNE OBRAMBE Govorimo še o Jugoslaviji, ker je potrebno, da pride vse na ld>an. In posebne važnosti je to, da govorimo mi, ki smo v AinJeriki. Ne samo žato, ker smo jo podpirali, aal^iak tudi zato, ker smo iz teh daljav videli marsikaj, kar nam ni bilo prav. Je tako: če živiš doma, se največkrat izgubljaš v malenkostih. Mi v Ameriki smo pa Kakor človek, ki opazuje v?e skupaj rax vrh visoke gore. Kareje niajhnoga, se izgubi in pred človekom se odpira le veliko, vidno. Kar smo mi v Jugoslaviji pogre^m! i oil prvega začetka, je to, da niso nikdar porazdelili svojih vprašani proma njihovi važnosti. Kakor veste, ima vsaka skupina na j poprej vprašanja, katera se tičejo vseh. Lani ah tem času sino brali naslednje poročilo: — Nujnosni oboroževalni program, ki bo veljal 3 tisoč 300 milijonov dolarjev, je bil skoro brez vsakega ugovora odobren. • Take številke so se nam zdele izredno visoke, dočim se jim danes ne čudimo več. Pred letom dni so naciji zdrrepojeno obrežje\pri Dunkirku. V Washingtonu so začeli naglo sestavljali načrte, da bo dežla pripravljena za Vfctak slučaj. Oživljen je bil narodni obrambni svet, in poverjena mu je bila najširša oblast. V njeni je bilo šest članov predsednikovega kabineta, ki so imeli za svetovalce vodilne industrij-ee, delavske voditelje in gospodarstvenike. Tem svetovalcem je bila i>overjena budi naloga pospešiti produkcijo orožja in m uniči je. Prejšnji teden je' predsednik Roosevelt oovršno omeni! uspehe enega leta. ~ Produkcija letal se je potrojila; produkcija tankov se je povečala za 600 odstotkov; produkcija pušk in samokresov za 1000 odstotkov, produkcija strojnic se je potrojila. To je le nekaj primerov, ki pa jasno pričajo, da Združene države ne drže roke križem. Program za oboroževanje, ki je predstavljal spočetka nekaj tisoč milijonov dolarjev, je narasel na 48 tisoč milijonov dolarjev. Kontraktov je bilo oddanih že za 14 tisoč milijonov dolarjev. Prejšnji teden sta armada in mornarica na izrecno željo produkcijske uprave naročili za 10 tisoč milijonov dolarjev vojnih potrebščin. V manj-kot devetih mesecih—izza uvedbe obvezne vojaške službe-^&e je povečala armada na 1 milijon 320 tisoč 500 mož; dočim je bilo prej v armadi 250 tisoč rednih vojakov in 250 tisoč narodnih gardistov. Cilj mornariškega departmenta je, zgraditi mprnarico, ki bo zadoščala za obrambo obeli oceanov. V prej kot enem letu se je povečala mornarica za dve veJiki bojni ladji, za o-gromn® matično ladjo, eno križarko, devetinštirideset rušil-cev, petnajst submarinov ter skoro za dvesto manjših ladij. , Ozadje teh številk tvorijo čudovita človeka prizadevanja. Nove municijske o varne rastejo kakor gobe po dežju, milijone neizveabanih delavcev se uči obrti, vedno, naraščajoče število vojaStva je nastanjeno v udobnih barakah, v ladje delnicah jezaposlenih še enkrat toliko delavcev kot jih je bilo pred letom. . , . tfavZlie temu je pa to le se nekakšen začetek. Se neizmerno več mora biti storjenega. Manjka namreč še težkih tankov in bombnikov, manjka protizračnih in drugih topov, manjka še vsakovrstnega drugega orožja. Z ozirom na vso to naglico in povečano produkcijo ni čudno, če je začelo manjkati bistvenega materijala. Produkcijska uprava je vsledtega odredila, da mora biti jeklo najprej na razpolago za obrambne svrhe in da jeklarne ne smejo dajati prednosti privatnim naročilom. Za za jamčenje primerne porazdelitve gazolma je imenoval predsednik Roosevelt notranjega tajnika Harolda L. Ickesa za petrolejsket$a koordinatorja pri narodni obrambi. . Slovenci. Mi !-*no imeli za časa svetovne vojne dva dobra in zmVožna voditelja — dr. Janez Krek za kntoliško stranko in dr Gregor Ž rjav za narodno. Dr. Krek je izdihnil; prodno je bila Jugoslavija rojena in go-vcTi se še danes, da ga je dala zastrupiti -nekdanja Avstrija. 0?tal je dr. Žerjav, kateri je bil menda vse svoje življenje bolan in je tti/lii kmalu umri. 'Za -njim ni o>tal nikdo. Za dr. Krekom je prišel dr. Korošec, kateri je bil, kakor pravimo v Ameriki: praktičen politik. Dostavljam: da je bil tudi pošten politik —to je pa tudi vse. BiH so draigi, nevidni, kateri so vodili nje^a in njegovo stranko Mi, ki smo iz daleč gledali njegovo delo, bi rekli tako: če TU takih je imela Jugoslavija vzan*emo vsa njegova debra in d^rvolj. slaba dela, ne moremo reči, Ida Pivo in največje je bi*>, ka- j dobro pokriva slabo. Zakaj 46 tisoč Newyorcanov na. črni listi Neki zastopnik Diesovega odbora, ki preiskuje protiame-riške delavnosti, je izjavil, da ima vlada seznam 46 tisoč v New Yorku stanujočih oseb, ki »simpatizirajo z naciji, komunisti, fašisti in drugimi državi sovražnimi skupinami. Več armadnih in mornariških čstnikov je ostro odgovorilo kongresniku Tbomasu iz New Jersey, ki je trdil, da je v ameriški-obrambni sili vse-polno sabotažnikovi , — Vsi ti elementi so nam znani, t^-4 je rekel neki visoki častnik, — in položaj je stood-stotrio«pod kontrolo. Morala a-meriške armade je najboljša na svetu ter je ni mogoče iz-podkopati. Ameriško oporišče na Novi Fundlandiji Ameriško obrambno opori šce pri Quidi Vidi na Novi Pundlandiji je bilo prekrščeno v Fort Pepperell. Tako se je namreč imenoval vojak, ki je poveljeval ameriškim kolonistom pri zavzetju trdnjave Lo-uisburg leta 1745. Tozadevno poročilo je poslal polkovnik Maurice Welty, poveljnik ameriškega vojaštva na Novi Fundla-ndiji. Oporišče bo sčasoma povsem moderno opremjeno ter bo i-melo na razpolago poleg letali' in zračnih topov tudi nekaj bojnih ladij. j ko bomo pobratili vse tri veje jugoslovanske tako. da bodo čutile vsaj nekaj skupnosti. Slcvemci in Hrvatje, kakor tudi Srbi, snKo živeli poprej kar se kla ločeno*. Srbija je tako-rekoč odvčeraj, vsaj je bila rojena šele leta 1876. Še žive ljudje tiste generacije. Hrvatje so spadali pod Madžarsko in vezi med nami in njimi so bi'le šibke. Mi smo spadali pod Avstrijo in smo bili dokaj sami zase. To se pravi: imeli smo več skupnosti z oddaljenhm Čehi, kakor s sosednjimi Hrvati. Pravo bratstvo hi se bilo moralo začeti tako, da bi vsi trije eed'H za mfizo in se po<*ovoriHi kaj in kako borne, da bo za vse najboVj prav. Zakaj brez popolne enakopravnosti in brez pravice ne more biti »bratstva. Tega se ni storilo nikdar. In tako je jemal tleti, ki> je 'bil največji, kar največ zase. Prav ni bilo Hrvatom, še manj Slovencem. Tn šlo je dozdevno bratstvo v take franže, da so Hrvatje dobili za začetek nekako avtonomi jo, mi smo pa ostali na kraju, to se pravi: bili smo bolj izolirani, kakor kdaj prej. Zjugoslovansko idejo je poizkušal pokojni kralj Aleksander, a z njegovo nasilno smrtjo je padk> vse skupaj v vodo. Vzrok je bil največ ta, ker je Jugosrlavi.fi primanjkovalo dobrih državnikov,- Srbi so imeli za čm:a ustanovitve Jugoslavije ali kakor so je tedrij imenovala: kraijevi/na Srba, Hrvata in Slovlenaca svojega P&šiča,- ki pa je-bil pred vsem Srb. Po njegovi smrti je postal edini dober politik pokojni Aleksander — za njim ni bilo nikogar več. Hrvatje so imeli dobrega vodjo — Radiča, kateri se je vseskozi boril za praviee vseh. Po njegovi prerani -smrti je prišel ■na čelo "fvodja" Maček, M pa ni bil Radič. S'avili so ga eni — a mi Slovenci gotovo ne. Zakaj vedite: med Mačkom i'n sedanjim "poglavnikom " Pave-licem ni bilo idejno nobene razlike. Nikdar se»ne spominjam^ da bi bil kda^j Maček obsodil PaveliČa radi njegovega ruvanja proti svoji dotmovini. Nikdar ni rekel več, kakor id» se ne tstrinja z nasilnimi metodami — to je vse. Prava barva se je pokazala po vpadu Hitlerjevem v Jugoslavijo. Prvih stirindrvajset ur je b il PaveKč v Zagrebu in imel je vse v svojih rokah. Oe je bil res taktf narod hrvaški za svo^ian "motijo" Mačkom^ bi se seveda to ne rnogio zgoditi ako bi se bil res Maček pro-tivil Paivelieai. Govorimo resnico: oba sta delala za propast Jugoelarvije, Je sredstva so bila različna: Maček je m v al od znotraj, Pavelič pa od zunaj — tojje vse. Zdaj pridemo na vrsto še mi, vedite eno: ko je pokojni Aleksander vpeljal dtktaturo. da vpostavi mir in red v državi, je šel dr. Korošec pod ekrilje MiussoIinijeso-li.ni "ifirst choice" za nas Slovence. Šlo je tako: z Husijo in njenim komuniznbom absolutno ne, ker je proti veri. Hitler bi bil nmVboljSi, a vendar mu ni preveč zaupati. Dregne večkrat v verske, zadeve brez oaira na to, kaj prevrne. MiussolTni bi bil v ti. izbiri daleč najboljši, rekoč: m am bo vsaj vero postil. No ja in tako je prišlo."'Kadar bojo kaka poročila iz šta-reara kraja, bi se prav nič ne čudil, če . Zakaj, če bi kdo rekel, da smo nd Slovenci e^ini, bi, ne povedal r dsn ice. Brez ozira na to, kje in koliko se Iočinr*> v venskem ali političnem vprašanju, g<>jinio irteidi sabo še posebne predale: Gorenjci, Dolenjci, Belokranjci, Notranjci itd. Potem je delitev po farab, za njo pride delitev po vaseh., petem pa de hiša proti hiši. In! -- Peter Zgaga I ji T T jL, ii^i-T iMož in žena* sedita pred hišo in uživata lep .pomladni večer. V najboljših letih sta; takole pri .petdesetih. On je precej Zgftran in vsega naveličan, ona je pa živahifci in v eftela in se še vedno rada postavi. Tri o-troke imata, pa so že vsi trije poročeni. In otroci imajo že o-troke .ter sta patemakem že stari oče in stara mati. — J«, salamensko naglo je šlo, — pravi rf>n, zadnjega jnnija bo že .petindvajset let, fyir sva se ? vzela. Takrat so bili časi. Tako mlada sva bila iii tako neumna. Ali si že kaj povedala ženskam, da bo tridesetega junija petindvajset letr , ... v — Vsi že vedo. Je že vse pripravljeno, — pravi ona smeje. — 28. junija nama bodo priredili suprajz: , . . ^ — Sem tudi jaz že nekaj slišal, — pravi on. — No, saj ni več kakor prav. Zadnja leta sva bila že pri petih sirprajzih. in to košta. Praznih rok ne moreš iti. Čas je, da nekaj vrnejo. Kje nama bodo pa -pripravili? — ,0, kar pri nas. Bom imela še precej dela, da bom vso hišo poeedila. Saj veš, kakšne so babe. Vse pretaknejo, kadar ni človeka doma, potem pa stegajo jezike. — Bolje bi bilo v hali, — odvrne on. — BL še vsaj za poletno vročino Hsto kapljo vina to danes, po tolikih letih v novi domovini, koder fcfi morali sploh ,pozabiti, oi mi prinesli, pa takih, ki jih jaz kadim. Ob sedmih zjutraj se boče obriti, pa mu o na odsvetuje: — Nič se ne boš bril. Kar tak pojdi, kakršen si. In overalls moraš imeti. Tudi jaz ne bo*n ničesar posebnega na/tikala nase, ker bi sieer takoj opazili, da nekaj veva. tJra je osem, devet, deset, Andrejca pa še ni, — Le koti -ra hudoba ndsi? Pa.se_že vsaj niso skesa IP? No, ta bi bla lepa. Šele ob dvanajtih -se pripelje Andreje. — No, kaj je pa tebe prineslo? — oba hkrati, vprašaja, on pa zavija oči in pravi naučeno: — V mesto sem namenjen in sem,s«i mimo peljal, na sem mislil, če bi prisedla, bi lahko hčer obiskala. . — Ja, pa kar taka ne moreva iti, — se izgovarjata. —. O/ kar taka, — odvrne Andreje, —: saj smo delavci in bomo- hitro nazaj. Ko sede že vsi trije v kari, pravi ona: — Žešč. hišo sem pozabila zakleniti. Čakajta, da hišo zaklenem. — Ah, kaj boš zaklepala,«—» jo zavrne oii; — tatov hi v soseski * pa tudi če bi bili, bi si ne bili z našo beračijo dosti na boljšem. it — Imaš pa tudi^ prav, John, — mat odvrne; -— No j pa sil j bOmo kmalu doni«. — Če bi slučajno vajina hči kam šla, — napeljuje Andreje, — se bomo pa mojem bratu Franku malo oglasili. Ga že dolgo nisem videl. ZGLAŠI SE NAJ STAGEY MESNAR, ki živi nekje;v BrOoklynu, N. Y. Ker je njegov oče uinrl, je neobhodno potrebno, da se zglasi, ali pri, kdorkoli, ki ve zanj, sj.čroči njegovemu stricu: , % JOHN MJ^NAR 10e9 E. 72nd Street Cleveland, Ohio ' " (3x) — Saj i-es, — jo bomo pa pri Ffartku počakala. - — Ničesar ne veštri, — si ihisli Andreje, — (to bo pa res suptajz. — Ej, Andreje, kako ši Še za luno, — mu odgovarjata—seveda tudi le v mislih, — sala-mensko se motiš, če misliš, da boš naju potegnil. Jutri pa še kaj" več O tem. 'It«. Thursday, June 5, 1941 - " -—- jyjLtk §M t i h d v. e j i ll L. am mmm tm na*e Htatelje in m i njimi naU rajnki ' rekoč med »eboj pogovarjajo. ti i. >4 .. - ' - •jf a sifcOMAŠhiE i>bterrfck:E Že skoraj dvg nneseca me jte m urila neka skrivnostna bolezen, tako brez presledka, da sem bil že p ri.prwv'ljen skleniti i aeane s tem bo^ji m cvetom. Zdravila, ki >o nn jih pred-piisaK zdravniki, niso imela niknkega učinka: X-žarki niso oznanili nikake boleeni in stroga dijetn mi je pa še poslabšala že tako obupani položaj, ker, ;iko hi jo izpolnjeval, bi moral -že kar lakote mnreti. (>b takem obupanem položaju sem trpel in se kakor >enca vlačil n?etl prijatelji, kfi so mi vsak po svoje kaj svetovali. Pripravljen sem bil vzeti na->vet insakegfi, samo da bi se o-brni'o malo na bolje. Zato /jem vsel tudi nasvet ožjega pri jate1 ja. ki me je takole nahrulil: 4'Ti preveč delaš in skrbiš, saj te že takp ni drugega, kakor sama nervoznost. Vzemli s! počitnice in pojdi malo ven na vteželo! .Tej in pij vso od kraja in pa kako pošteno nežno družbo si piivošči, pa bo vsa bolezen izginila." Ker je bil pretekli petek ravno Spominski dan, sein poslušal prijateljev nasvet in ^ m >e Iok il od nwojega. zida'za tri dn-i. Prvi dan, to je pretekli petek, sem z boljšo družbo posetft \Prs. Turejušekovo na prijaznem hribčku v North Bergen, N. J., kjer nam je v lepi-naravi dnn potek* 1 se dosti zadovoljilo Drugi dan sem pa *del na I-e Trii je založijo po nečem — kar bi mi odvrnilo notranjo samoto. Zadovoljiti «eia ise pa .moral le « senoo in pa s poiarledom na krasne vrbe. ki rastejo ah zalivu. Po končan^ vožnji sem se vrnil v gosti'niške prostore, nakar mi je Mr. Pirnat razkazal vse prostore, ki jih ima na razpolago za goste. Posebno se ,Trti dopalrk1 plesna dvorana z odrom za orkester in pa velika, zračna, higieni ono opreiri'-jena kdhinja, v kateri se brez vsakega dvoma ustvarjajo jedila po našem okusu. MY. Pirnat je jako potrež-Ijiv in uljnden. Cene niso prav nič pretirane, postrežba pa prvovrstna. Zato ga mirne vesti pripotočim vsakemu rojaku, posebno tistim, ki imajo svoje kare, naj ne zamudijo priliko pcsetiti njegov prostor. Pi1! pomni m naj še, da je bil Mr. Pirnat svoj čais e!an nKif-kega pevskega zbora 'Slovan', in sicer pod pevskim vodjem Mr. I. Adamičem, kakor tudi pod Mr. T. Hudetom. Zelo ^a je pa užalostilo ko sem mu liovfdal, da je Str. L Adanuč nnrri. kar njemu še ni bilo znano. V nedeljo! — Zadnji dan poči t hie! Vertdar pa zadosti oibe-tajoe, ker sem bil namenjen na "Slovanov" piknik. Samo da bi me ne bila mrcvarila jeza zaradi deževnega in mtzlega dopoldneva, Kar ml "je'jemalo vse upanje na prijetne doživljaje in veselo razpoloženje, katerega sem vedno deležen na teh prireditvah. Ako 6e nimate Biaxnikove PraUke ta lete 1M1, jo lahko dobite mi sarto-pnlkn "Glasa Naroda" v Vali naael-Unl. ali p* naravnost od Knjigarne Slovenic Publishing Ca, 216 W. 18th Street. New York. — Stane 25 cento». razvitje društvene zastave LETNO PREISKUSNJO IMA ameriška bratska zveza ; - j . t f ,v :: American fraternal ELY, MINNESOTA t .t • . ,( > i •< ' KI IMA 22,000 članov iti dva mil Jona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. ZAvAiiijtfc sebe in svoje otroke pri Antenski Brat&ki Zvezi, ki vam nildi poljubnb zavarovanje pr'oti bolezni, nesrečam in smffci Ako je firuštvo A.B.Z. v vasi naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, Se ne, piSite na gift vid urad. Ely, MihhbsoU. _—o;. V.-peno sem bil pa na določenem prostoru okoli tretje ure popoldne. Predsednika 41 Slovana'' Mr. M Pirnata si nisem upal pogledati v obraz, ker sem mislil, da misliva oba eno, in sicer: "Smola, vreme za smučanje, pa ne za piknik!" Ko malo bolj zberem iibke misli, in se ozrem po -vlažnim prostorni, sem vseeno opazil že čedne abirko po-etnikov, med njimi tu»di brhko rojakinjo, ka* tete obraz se mi je zdel znan ' ali imena pa, pri pošteni duSi moram priznati, nisem vedel Prav z žerifko prefrtganotstjo mi je zvabila slammik z plave. 7. urnimi prsti je pa začela brskati po notranjosti slamnika, da sem se začel »leti Sfsra sefoi suirfljiv in me je namah začela srbeti fclava. . Vtej zadrejari «e ofbrnem do prijatelja in ga vprašam, če-gava je vendar ta ženska. Ona ga urno prestriže in pravi: "N'ikar mu ne povej, me bo v cejtenge djav." Na vse zadnje sem pa vseeno «53vedel od poštene strani, da je bila to Kristina Oberwalder, ki je v slanmiku bokala za števiLko fJivalke, ki imajo sistematično vsaka «vojo. Zvedel sem pa tudi, da nosim slamnik, ki ga je težila moja IdoJgoletna znanka in prijateljica gospa Faarv Nakrst. . Ker se bom udeležil izleta S D. P. D. na farmo Mr. F. Kobilca v Hudison. 13. julija, se mi prafv lahko pripeti s slamnikom- kakor se mi je lansko teto ob priliki izleta S. Ž. Z. št. 84. V takem slučaju bi »bil pa prav hvaležen Kristini, ako bi mi sešila s! a mini k, po 'čipki' bi pa presodil njeno zmožnost. Kakor previdite, >e je že s tem dogodkom za mehe izplačal "Slovanov" pi'lqnik. Ven d&r se je pa poleg slabega Vre-•m^na nabralo toliko "Slova-novih" prijateljev, da je bila dvorana, v katero smo se u-maiknili pred slabim vremenom do zridnjejara kotička zasedena. (Kar se mshial in kar me je nararvnost ganilo, -sfta biti dve pesmi, katere nam je zapel "Slovan" pod vodstvom Mr. i. Hudeta in sicer: "Pod oknom" in pa "Ljubezen in pomlad," v kakri je posebno kot solist pokazal svoje zmožnosti prvi tenor, amerika-nski Slovenec M3r. Charleis 'Pirc, zet Mr. I. Hudeta. Kar sem, pa videl, ko je brio razpoloženje na višku, se mi je pa tudi tako'izplačalo, da sein postal nazadnje celo nagajiv. Vseeno sem pa zelo zadovoljen za te tri dni siromašnih počitnic, ki so mi pomagale več, kakor pa vsi dohtarji nj>h recnije. Ve ravno nekoliko pozno, vendar bom skušal malo opi-čAti 0 slavnosti razvitja nove zastave podružnice 5t. i. Slovenske Mioške Zveze v Barber-ton, OWlc, katera se je vršila dne 3. maja. Samo iz Bai4>ertona se je oglatfiiJo okrog 12 društev š sv«jimi zastopniki, Tinli od drugih podružnic Slov. Moške Zveze je (bilo precej obiskovalcev. katerih v-ak je povdar-ial važen namen te naše organizacije. Pcisebno sorbrat Aaiton Htkk mari, prvi glavni podpredsednik, se je moral dobro pripravi ti za svoj tako pomenljiv govor. Vtpam, da je vsaj nekaj njegovih besed ostalo nad našim članstvom v pobudo, da sedaj je čas, da sp gre na delo za večje število članstva. Tstota-ko hočem on*»niti sobrata Jq-*ep4ia Hočevarja, predsednikri podmžnice št. 3. v Col-'inwood. kttteii nam je iz svojih izkušenj povedal mnogo zanimive g.i- Sprejeli smo tuUi mnogo' da rov za novo zastavo, katerih nismo prieaknvaPi. Tako od društev kakor od posameznikov in za katere se v imenu bnrberstonske podružnice naj- iskrenejše zahvaljujem. Pri prireditvi smo imeli tudi kratek program na ednu. Nastopili so sledeči: Tony Tro-ha, Jeanette m Laiise Ujčič ter Agn4< Troha in Julia Knaus, Stephanie, Jennie in Vera Slke-gji lx'erka mešega predsednike. in Anna Kalčič. Zahvaljujem se mladeničem in dekletm, kateri so.tako lepo igrali in pe-H na prograntu. Sta riši ste lahko ponosni, ker se \-aši otroci tako zanimajo za glasbo in petje. . Ne siriem pozabiti na botra in botro M>. in Mrs. Joseph She-ga, predsednika nase -podružnice in njfgove soproge in tudi tovarišev in tcyarisic Jack Ša-bec in Mies FVanee- Tdovich. Fi-ank Doles in Mi s MTMred I^ukezič. Zahvaljujem se našim kuharicam in delavcem .in vsem, kateri so karkoli pripomogli, da se je cela stvar tako lepo iiztekla. Rad bi navedel imena orjmnizačij, katere so bile zastopane. vsa imena govornikov in delavcev, kar bi pa bilo skoraj nemogoče. Zato prosim, da mi druiri oprostijo * Pozdrav! Vincent H. Lauter, Bafbertoh, 0. Darilo za junijsko nevest© KUHARSKA KNJIGA: Nations (V angleškem jeziku) recepti vseh narodov Stane samo ^ •• mmm »( ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani*1^ 1 , 1( | Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so?11 tniii v jteziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi 1 •i1 Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za j! \ •i i knhanje in se hočejo v njein čimbolj izvežbati in i i N1. izpopolniti. V, (^»^i^ii^tiiNaročite. pri ^»^^^t^Jif iCNJlGAltM SLOVENIC PtJftLlSttlDVG ČCK 216 West I8th Street : New York, N. Y. PRlkEDITEV V NEW YOftkU " Na tem mestu se v imenu slovenskega pevskega društva "Slovan" prav iskreno za'liva-fjujem vsem udeležencem društvenega pikniku, ki se je vršil pretepeno nedeljo dne 1. ju " Hija v Charles' Garden Parku. Kljub slabemu vremen je bila Udeležba povo jna. Naj tudi omenim, da se je tega piknika udeležilo tudi nekaj nntšili sorojako^- Dalma-tincev iz parnika "Lovčen", ki se nahaja sedaj že nekaj časa v newyoriwki Juki. Prav lepa jim hvala za pose t. Nadalje želim tudi omeniti, da se je ntu-dil za par d ni na oddihu v naši naselbini poznanli in čislani rojak Mr. Avgust K al lander iz CSevelanda- Ohio. Žal, (Ja se je mojra.l že v nedeljo ago-daj dopo'dne vrniti v Cleveland, ter se radi tega ni mogel udeležiti "Slovanovega" piknika ulasi bi bil to rad sto-rii, kot mi je osebno omenil, ter na tfm mestu prav iskreno pozdravlja ce'iokupno članstvo "Slovana." Olede prihodnjih "Slovajiio-vih" prireditev bo pravočasno naznanjeno v tem listu. P.iiihodnjo nedeljo, dne 8. junija istotako v Charles Garden Parku, pa se fvrši veliki piknik, katerega p riredi siov. pevsko društvo "DomtniTia", kot sem že poročal, ter na katerega ste dragi rojaki in rojakinje prav prijazno vabljeni od. blizu in daleč, da se udeležite v obilnem številu. Piknik se vrši ob vsakem vremenu. ker v slučaju slabega vne- RIBOLOV V . mr - . na globokem morju piqnfeern. Zapusti 0ANAI&IE CFEY DOCK BkOOKLYN VSAK DAN OB 7.15 ZUTRAJ Kapitan Jack Weidner n>ena se bo isti vreil v veliki plesni dvorani, ki se nahaja tik poleg parka. . Nadalje vae na tem mestu dra#i rojaki jn rojakkije opozarjani na našo veliko slavnost ki se bo vršila v nedeljo dne 22. junija v proslavo 2^-letni-ce naše slovenske župnije, cerkve kv. CSriLa na 62 St. Marks Place -v New Yorku. Kot znano, se bo ob tej priliki vršil tudi sfavinostni banket, za katerega se je odločilo vstopnice po $2.00, ter ste vsi, ki se žeffite udeležiti banketa, vljudno na-proseni, da si preskrbite tozadevne vštoipnice direktno pri svojem društovu, ako pa isto ne bi razpolagalo ž njimi, pa si jih preskrbite od natšega gospoda žnpnika, Rev. Pius J. Petri-ea- 62 St. Mlarks Place, Tel. ORchard 4—3442 in to do 10. junija. . fDragi rojaki in rojakinje, udeležite se te za nas newvor-ške Slovence zelo pomembne slavnosti v velikem številu, ker kolikor, več nas bo, toliko lepša ho slarvnost. Ta velika slavnost se prične ob 10. uri dopoldne, Ho se bo pela slavnostna sv. maša, nato se banket prične takoj po tej sv. maši db 3. uri popoldne pa se prične tozadevni program, kateri bo zelo obširen in zanijniv, ter na katerem sodelujejo tudi naša! lokalna kulturna druStva "Domovina," "Slovan" in Tam-burica. Vstopnina k poipoldahski prireditvi bo uSaino 25 centov za o-sebo. "torej, irdor se ne more udeležiti banketa, naj se pa udeleži popoldanske prireditve. Več o tej slavne* ti bo še pdzneje pravočasno pbročano. S sobratskim pozdravom, Anthonv Svet. . • S PLINOM SE JE ZADim. Vincent Koder iz West Iba, WL«., star 51 let in doma '.z I^etuw v Savinjski dolini na Štajerskem, je dne 17. maja iz-višil samomor s tem, da se je odpeljal z avtom 14 milj daleč do Wau'keshe in tamkaj na samotnem kraju se je zaprl v vozilu in pustil motor, da je tekel in napolnil avto s strupenim plmom, ki ,ga je zadwil. Nas'i" so g» šele 23. maja in drugi dan je bil-npepeljen. V Ameriki jo bil 31 let Im pred 15 leti je prišel iz Minnesote v West Allis. -Zapušča ženo, sina in dve hčeri. drugje v Ameriki pa brata in sestro. Vzrok je bila bolezen, trdil je, da ima raka v želodcu. VILE ROJENICE. Pri znani in impost o vani slo»-venski družini Mr. Thomas Beitok, stanujoči, pod nafflo-vom 168 Starr St., Brooklyn, N. V., »o se pretečeno nedeljo dne 1. jmiija ob 12.30 ponoči o-g!ai4 v Lipi. občina Jelšuue na Primorskem. V Ameriko je prišla leta lOart za. svojim soprogom v James City. Pa. Njeno dekliško ime Je btlo Šlosar. V stari domovini zapušča mater, dva brata in dve ssetri. Ofe ji Je umrl lansko leto, star 78 let. — Tukaj zapušča enega strica in mnogo svojih sorodnikov. . Najlepša zahvala vsem, ki so jo priSli kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru »n vsem. ki so jo spremili k večnemu počitku in ki so darovali v blag spomin cvetlice in za svete mase: Mr. in Mrs. Tony Oekaila. Mrs. Frances I'jcic, Barberton, O., Mrs. Vinko ITjeich, Mrs. Pepa Fjclch, Mrs. John Cjcich. Mrs. Joe Brntovich. Joe Bareila. Mrs. George Huncndi in sin. Cleveland. O.; Mrs. John Bi&jak in Prank, Mrs. Frank Mishle. Mrs. John T*do_ rich. Frances in Rose I'lyan, Kane, Pa.; Mr. In Mrs. Tony Kacin. Mrs. Joe Skerl. Mrs. Joe Softich, Milly Skerl, Tony Lican, James City. Pa.: Mr. ij» Mrs. Tony Yardis. Mr. in Mrs. John NOTach. Mrs. Tony Brinete. Mr. in Mrs. Mike Schlossar. Mllly In Frank Schloerar, Mr. in Mrs. Angelo, Kozul dmžinn, Mr. In Mrs. Joe Jereb, Jrn Mr. in Mrs. Joe Jereb, Sr., Mr. In Mrs. Marian Mah. Mr. in Mrs. Frank Rubesa. Mr. in Mrs. John Stanish. Sedelnik družina, Mr. In Mrs. Steve Kertel. Melon "Ferlon, Mrs. Annie RIbrarich. Mr. in Mrs. Joe Yardis. Bessemer. Pa.: Mr. in Mrs. Joe Clan, Joe Jr., Rosier Tony Ceian. Salem, O.: Mr. Edward Glavic, Mrs. Mikollch, Jene Mikollch. Struthers, O.: Mr. in Mrs. Frank Shine. Wilcox, Pn.: France« Francetic. Manville, N. J. Prav lepa zahvala pogretih ikom za njihovo teRavno delO: Mr. John Norbd, Mr. Joe Yardis. Mr. Tony Kftdteh. Mr. Frank Klincek, Mr. Joe Jturdana In Mr. John Sama«. Zahvaljujem se društvu SŽZ št. 07. , uslužbencem Metropolitan Paving Co., Senior and Sophomore Class of 1M1 za tako krasne cvetlice. Preljuba soproga In mati, nikdar ne hofi pozabljena! Ni je ure, da nam ne bi bila pred očmi. Le prerano si nas zapustUt, toda prisil bomo za Teboj prej ali slej. Vsako uro smo bližje Tebi; prosi Rogn. da nas pokliče k Sebi, da bomo večno vsi s Teboj. PoSvaj v miru In naj Ti bo lahka ameriška zetnlja. Žalujoči ostali: JOE UDOVICH, soprog; JOE. sin ter MART in FRANCES. Meri. Bessemer. Pn., 29. maja, 1041. ■WiiaMiMW Tfr r -nmi' 2ABNEMU USPEHU. DRUŠTVA :e rareclltve* vaša navzočnost pftlwjkiorfe ne samo k finančnemu, pač pa tubi k tu jejo sodelovanja ne samo svojih CLAfi6V, temVeC splošne slovenske javnosti. L A S * i B O D I" - New Yorl OSPOD iz KONOPISTA Thursclay, June 5, 1941 Napisal: I. WINDER. —17— • • Ali je bilo to mogoče? Vsaj poizkusiti je hotela. Bivanje na kmetih, v varnostnem gradiču AVartholizu in na gradu Artstettenu pri Poteh anm v Ni-žj i Avstriji, zanemarjenem rodbinskem posestvu, k* je nra »dajala Marija Terezija pfednoet pred drup^'m*. je pospeševalo zbližan je. Nadvojivoda za zdaj ni hotel spraviti ?vcjc ntlade že«ne na Dunaj; Marija Terezija naročila z Dunaja knjigo, ki jo bite izšla tisto pomlad in ki so jo njene mlaišc s«=tre hvalile, ter jo je brala Francu Ferdinandu iri Otonu Knjiga se je imenovala "Potovanje okoli s\eta v c-semkdestfh dneh," in spisal jo je bil Jules Verne. Mlada žena. k je najprej samo možu prebrala nekaj strani, je jpaln, da bo to t ran je priklenilo dečka ter ponudilo bralki pmo pril' ■ o, da spozna -krite želje, sanje in nagnjenja svojih pastorkov. O^mlctisi CMon jo je poslušal komaj četrt ure, .isto je jM zavijati r»či. se spakovati in oponašati izraz maee-jinega lk?a. Opazila je to, prebrala začeto stran do konca in ga je vprašala: "N e maraš ve* T.osiušati, Oton t" Odrešen jo posk'»?fl in dejal: "Bajsi se pojd^m i^rat To, kar bereš, je od sile pusto." 'Pa pojdi," jc prijazno-velela. Zamfisljeno je prenehala z branjem, smehljaje *e pogledala za bežeČim in rekla Francu Ferdinandn: ' '-Seveda ga mora dolgočasiti. Premlad je še. Če bi le velela. kaj naj e je očivldno trudil, da bi bil miren ali da bi se vsaj zdelo, da je; jezi i o ga je, da se je bil izdal. Mlada žena pa je zdaj vendar že vedela, kaj se je godilo v desetletnem otro-k'i. Ljubosumen je bil. Mlajši brat, ki so ga vsi radi imeli, ga je težil. Resni, miki otrok je čutil, da ni kos veselemp bratu, ki so ga pogosto oštevali. ki ga je pa oče ljubil in so ga imeli odgejitelji rajši. Franc Ferdinand se je zdaj bal, da ne oi tudi nova mati razposajenega Otona bolj ljubila kakor njega. V ega tega Marija Terezija ni vededa. . Skleiria ^e d:» vne Fn.ncu Ferdinandu dušenno ravno-ti šjt. Oislej je dajala njemu prednost. Ni se ba!a. da bi bila zaradi tega kri\ična proti drugim otrokom,, malima dvema ni ničesar jemaia. Oion, ki bi ne 1. junija je umrl po dolgi bolezni splošno poznani Jakob Lunder, star 69 let. Johnson, roj. Podobnik. Zajra-Sča moža Gordona Johnsona, starše Matt iln France« Podobnik in sestro Emo Kueeter, ,drngFrich) Po $1 zvezek Ugrabljeni milijoni (E. G. Sellger) Veridicus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be čebelice Maje (Waldemar Bonseis) Pingvinski otok (Ana to le Frane«) Pisane zgodbe (Janko Kae) Is iivljenja za življenje (Ivan Zupan) Po $1.25 zvezek Zadnji Moblkanoc (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel KeUer) Po $1.50 zvezek Zločin in kazen (F. M. Dostojevski j) Tigrov! zobje (Mavrice Lablane) Krištof Dhnac (Jack London) Mlsterija (Gustave 1« Rouge) Loeifer (Jean de La Hire) b#od Golice (SUvko Savinoek) Po $2 zvezek Preferen (France Kidrič) Po $2.50 zvezek Yiiojeva repatica (VL Levstik) VESTI IZ BKX-LDA, ILL. Mr. Louis Vidmar, sin znane Vidmarjeve diužine. je nedavno odišel k vojakom A' So. CaroTino. IVCre. Katie Goldasšič, je pred enim mcisecem odprla g(f-tilno v prostorih Johanne Masko. Math Suša k je bil pobit na kolenu pri delu v rutf*i£ku in zdaj se mu že obrača na bolje. Zbolela je tudi Katie Lesicih, ki se zdravi doma. SRBSKA PRIREDITEV. k. Srbska kolonija v New Yorku se pridnp pripravlja na po* mladno n-e^ejico s plesom, ki jo bo 7. junija' v Hartley Howe, 413 West 46th ŠU New York, X. Y., priredilo družtvo Srpska Žena. Veselica, ki se bo priče a ob 8. zvečer, bo nudila vsakovrstno zabavo. Ple> bo trajal do polnoči. - Naši srbski, hrvatski in slovenski prijatelji so iskreno vabljeni, da nas posetite v soboto dne 7. junija. Odbor. Naročite pri: knjigarna slovenic publishing co. 216 West 18th Stretet, New York. N. Y. S\CRT KOSI. "Bessemer. Pa. — Tukaj je dne 11. maja umrla Mts. Josi-pina Udiovich, stara 47 let.'Bolehala je del j časa In je bila doma iz Primoi ja. Zapušča moža, dve hčeri in enega sina. Nagle smrti je dne 17. maja umrl rojak Andy Slavic, star 61 let. Ril je samec in ne zapušča nobenih sorodnikov. Nadalje je 30. maja umrl Mr. John Crtalič. Tu zapušča nečaka Ignaca Črtal iča. Drugih novic zaenkrat ni tukaj. — Pozdrav! John Jevnikar. SMRTNA KOSA. Dne 15. maja je v Paxton, m., umrla 36-letna Fannie VSAKA NEMKA MOKA _ KRMITI PRAŠIČA. Rumuniska pisateljica Marija Georgescu, se je delj časa mudila na Nesniškem, popisuje svoje bivanje med Nen*?i ter pripoveduje med drugim tudi t6le: Med prvimi vtisi, ki sem jih bila deležna v NenuMji, je bil ta, da vse Nemke svinje krmijo. Stanovala sem v penziji, kjer sem kmalu po svojem prihodu stopila v kuhinjo po crvet-liČno vazo, ki so mi jo po n*>-jem prihodu v penizi jo poslali moji prijatelji. V kuhinji pa sera v svoje veliko začudenje na steni zapazila velik lepak-ki je na njem bil narisan debel prašič, pod njim pa je z velikimi rdečimi črkami bilo zapihano: "Rad žrem tole." Nato je sledila cela vrsta stvari, ki jih imajo svinje rade, od krompirjevih olupkov, dalje vse mogoče stvarf, ki jih mestna kuhinja sicer vrže med smeti. " Pod* tem pa je b ilo spet debedo natiskano: " Tega pa ne žrem!" In i pet je sledila vrsta stvari, ki jih prašič ne more žretw Še dobro se spominjam, da bo med temi stvarmi, ki jih prašiči ne marajo, bi!« zapisane tudi jajčje lupiine. • Vsa presenečena setn nekaj časa gledala ta lepak, nekaj časa pa k uharico, nakar senr^ se oglasila ter vprašala kuha-| iteo. "Ali mar gojite svinje kar na balkonu, da bi nas med vojno mogli prebramtif'Mvu-j harica pa je začela na svo moč klepetati, kaj, tega nisem niti razumela. Ker sem mislila, da se krega had menoj, sem tiho odprla vrata in odšla. Kp sem se v penziji že piecej privadila, sem nekega dne opoldne pri kosi-u to zadevo omenila ter' dejala: "Prašička, ki ga kuharica krmi, sem že po v* od iskala, pa ga nisem nikjer "hašla, nikjer ga nisem slišala kruliti,' niti rzaduhala ga ni em. Kje neki j^a »ima kuharica skrite-j ga?" Vsa rrjza se je na ves glas zasnlejala, nakar so mi| sosedje razložili takole: "Vi kajpada ne poznate pra- j šičn z označbo E. H. W. Ne. veste, kaj je naš "Ernahrungs' Hi 1 f e wie rkischwe i n ? Na3a dobrodelna organizacija, nacionalno socialil tično ljudsko skrbstvo — z nemškimi kraticami N. S. V. — po svojih .plt-tar.dšči;h kupuje mlade prašičke. Te prašičke poterii krmijo z odpadki in pomijami mestnih gosp<*linjstev. Odpadke in pomije spravljajo v posebna vedra, ki jth organizacija gospodinjam p°&'lja na dom. Vsak