Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan vazen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer. Uredništvo In npravnlitvo: Kolodvorsko ulioe itov. 16. — Z urednikom ao moro govoriti v8»k d*n od 11. do 14. ura. — Rokopisi «o no vrai&jo. — Inseratl: Sontitopna pottt-vrita i kr., prt večkratnem ponav 'iaujl dajo ao popust. — Velja za Ljubljano v upravntitvu: «a oolo leto 6 gld., ta pol leta 8 gld., «a čotrt leta 1 gld. 60 kr., na moioo 60 kr., poiiljatev na dom velja menouno 0 kr. vou. Po poiti velja >a oolo leto 10 gl., sa pol leta 6 glil., *a četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden meieo 86 kr. Štev. 181. V Ljubljani v torek, 11. avgusta 1885. Tečaj II. Kako je obvarovati naše ljudstvo gmotnega propada? Gorenjsko, lO.avgusta. (Izv. dop.) Človeka, ki ljubi svoj narod, mora srce bo-lel>, ko vidi, kako propada od dnč do dne blagostanje našega ljudstva. Uže nekaj časa sem opa-zuJe se med nami nekako hiranje v socijalnem življenji, revščina širi se v vedno večjih krogih in se temu napredovanju ne stavijo v kratkem meje, postati mora položaj obupen. Dandanašnji gre vse nekako hitrejim korakom, nego nekedaj. Kjer se je blagostanje jedenkrat naselilo, kjer je dobilo primernih tal, tam hitro procvita, hitro napreduje; a z isto hitrostjo vseluje se revščina in ^da, kjer so se ji odprla vrata. Zato pa mora tudi pomoč priti hitro, za to se ne sme dolgo ,;akati s sredstvi zoper v vedno širše kroge prodirajoče uboštvo, ampak treba je poseči naglo s kiepko roko vmes ter storiti konec napredujočemu zlu. Govoriti je o takih stvareh se vč da mnogo ažje, nego vspešno delati. Vender tudi razgovor o tacih stvareh ne more škodovati. Z veseljem in zadovoljnostjo nas je bilo svoje dni napolnilo posvetovanje agrarne enkete, z odkritosrčno radostjo brali smo različne nasvete izkušenih mož. Ne 1‘l se tajiti, da se je izrekla pri tej priložnosti y ars'katera dobra in zdrava misel, da se je na- 1 *° premnogo dobro Bredstvo zoper propadanje na,odnega blagostanja. Mnoga izjava pri dotični ei)kšti zbranih mož spričuje o natančnem poznanji ^zmer med prebivalstvom naše dežele. Tudi ne 'jittio o tem, da bi mnogi nasveti, ako posta- dvoi nejo kri in meso, blagodejno vplivali. Omejiti žganjepitje, ali bolje rečeno, onemogočiti ga, ne bi moglo ostati brez dobrih nasledkov. Isto tako mora koristiti primerno pospeševanje industrije našemu narodu. Znano je, da dandanašnji blagostanje le tam cvete, kjer cvetč obrtnost. V tem oziru moralo bi se pri nas vsakako še mnogo storiti in se bo, o tem ne dvojimo, tudi storiti dalo. Vender ni nam na misli, o tem dalje razpravljati, kako in kaj naj se v tem oziru ukrene, katera pota naj se nastopijo, da se smoter tem prej doseže, ampak o nečem drugem smo hoteli spregovoriti nekoliko besedij, ki je tudi velikega, da, morda največjega pomena, a se pri nas še vedno premalo uvažuje. Vsak je sam svoje sreče kovač, ta pregovor velja za posameznika, kakor za cel narod. Posameznik, kateri želi kaj doseči, mora tudi voljo in eneržijo imeti, po svojem smotru hrepeneti; ne sme se zbati znoja in truda, ampak obračati mora vso svojo moč v to, da doseže, česar želi. A to storil bode le tedaj, ako je prepričan, da mu bo to res na dobro, po čemer hrepenf. Le tedaj bode žrtvoval, ako v6, da se mu žrtev obilo poplača. Isto tako je pri celih narodih. Tam, kjer je jedenkrat prodrlo v maso ljudstva tako prepričanje, tam tudi blagostanje ne bo dolgo izostalo. Blagostanje ima tedaj nekako moralično podlago. To se ne d& umetno napraviti, se ne more, naj je tudi še toliko sredstev na razpolaganje, vpeljati tam, kjer ni moralične podlage. Kjer je blagostanje dom&, tam je doma tudi omika. Blagostanje pospešuje omiko, a izvira tudi iz omike. Napačno bi bilo misliti, da se omika še le na podlagi blagostanja pričenja, ne, na njega podlagi le napreduje, Oto Listek. Prokleta! Spisal Emilo Uichobonrg; po E. Vacanovi predo-lavi prosto poslovonil Janko Leban.) (Dalje.) 8. Meseca junija ljudje zgodaj vstajajo na deželi v samo vi(1'rao uže pred četrto uro. Osebito žanjci bo zgodaj n * i stijo hladnoto, te,? : u> kajti oni si radi ukori‘ lože jo je žeti, dokie/^«je mnogo mehke->a in Prvi žanjci, ki so prisn ^ °d r°Se’ • ,• «o uže vest o zlodejsl««, ki .“ iepr“*v,°> Pnnes' ' bližini seuillonski, na cesu , >P° ^edovali so, kako so naznanili ŽUpanUi Poiskal mrliča z mnogimi moži; ka’ko gQ * ,,em Mveca prenesli v Fremicourt in kako Be_ J Pr*fcakujejo, da pride policija in žandarji. »To je strašno, to je strašno!" vpili ati dekli, 0 e kakor iz sebe od strahu. , Lucila, ki ni mogla celo noč zatisniti očesa, ,°r »o jo zmerom in zmerom obhajale le strašne utnJe, slišala je te glase in to vpitje spodaj. se dalje razvija, a blagostanja ni, kjer ni prave omike. Narod, ki hoče dospeti do blagostanja, mora poznati nekatere čednosti in mora tudi dovelj moralične moči imeti, da se jih drži. Glavna čednost, pravi temelj vsega blagostanja, je varčnost. Žal, da ravno te čednosti tako malo nahajemo med našim narodom, da se ravno po tej čednosti zaman oziramo okrog ! To je najslabša stran našega ljudstva in dokler se v tem oziru ni obrnilo na bolje, tudi na zboljšanje gmotnega stanja našega naroda zaman čakamo. Kaj pomaga, ako preskrbim našim delavcem dela, ako preskrbim, da na teden toliko in toliko zaslužijo, ako pa ostauejo še vedno pri svoji stari navadi, ako v jednem dnevu poženejo vse po grlu, kar so si prislužili v šestih dnčh! Pri tacih okoliščinah napredek ni mogoč, na ta način nikdar ne pridemo do imetja. Dokler naše ljudstvo ni prevzeto in prešinjeno prepričanja, da mora štediti, tako dolgo ne bodemo imeli lastnega kapitala in dokler smo zavisni od tujih ljudij v denarstvenih zadevah, tako dolgo tudi blagostanje pri nas ne bo napredovalo. Kaj je treba tedaj pred vsem storiti, da se obvaruje naše ljudstvo gmotnega propadanja, oziroma, da se pospešuje njega blagostanje? Treba je našemu narodu pouka, treba je privesti ga na ono stopinjo omike, kjer bode začel sam razmišljati o uzrokih napredka in nazadka, do one stopinje omike, ki ga dela sposobnega, navduševati se za posamezne čednosti, med temi zlasti za varčnost! In kedo naj prevzame ta posel poučevanja preprostega ljudstva? Vsakdo, kedor ima priložnost, kedor živi med njim in kedor stopa z njim Urno skoči iz postelje, ogrne si domače oblačilo, odpre malo duri svoje izbe ter posluša. »In vedo-li, kedo je zlodejstvo to storil ?“ povpraša jeden izmed hlapcev. „Ne še. Zločinec pač ni razupil svojega dela v ulicah frčmicourtskih. Pa nič mu ne bode pomagalo, temu razbojniku, in naj se makar še tako dobro skrije. Žandarji ga uže dobijo!" „Poznajo-li žrtvo?“ „Ne. Zdi se, da je tujec.« »Tako! . . . Kako so ga ubili?« oMenijo, da so ga ustrelili, s puško ali s samokresom. “ „Da bi ga po tem oropali?« „Se vž da. Kedo bode pač ubijal človeka za veselje?" „Je-li bil mlad?“ „Cel6 mlad, kakor pravijo. Največ dvajsetleten." „Ah, ubogi človek," zavpije ena obeh dekel In klici in vpitje začelo je iz nova. Nič drugega ni bilo slišati kakor kleti morilca. Lucila bolesti zakriči ter pade kakor je bila dolga in široka na tla, liki bi jo bila strela podrla. Rouvenat, ki je tudi zelo pazil na to, kar se je pravilo, slišal je Lucilin krik in skoro v istem trenutku tudi, kako je padla. Zatorej plane iz izbe svojega gospodarja ter steče pomagat deklici, katero najde v onesvesti. Vzdigne jo ter nese na njeno ležišče ter z najnežnejšo skrbjo poskusi, da jo zopet obudi. V tem zapustijo pritlično vežo žanjci in posli ter se napotijo nekaj na travnike nekaj v hleve. Lucila se s časom zopet zav<5. Morda radi strahu od vprašanj, ki bi mu ja utegnila staviti mlada deklica, odstrani se Ilouvenat hitro ter stopi nizdolu po stopnicah. Prvo, kar tu ugleda, bila je puška, katere se je poslužil bil Mellier, da je izvršil svoje zlodejstvo. Hitro jo obesi tjil, kamor je visela včeraj, na kominski plašč. Po tem stopi, roke v žepih, mimo iz hiše, s zadovoljnim obrazom, kakor da je vso noč dobro spal. Ide čez pristavo ter stopi v hleve ter tam pogleda vse, kakor navadno. Lucila, zavedši se, najprej začudeno pogleda okrog sebe, potem se ji nagloma povrne spomin. Videla je pred sabo strašno istino, neizprosno, enako grdi pošasti. Pod osode bridkim udarom čutila se je vsa uničena. Na njenem mrtvaško- v dotiko! Ni mi treba posebej omenjati, da sta duhovski in učiteljski stan pred vsem poklicana, na tem polji delovati. S tem pa ne mislimo samo pouka na leci in v šoli, ampak tudi pouk razven cerkve, razven šole. Kako lahko je poučevati pri-prosti narod v vsakdanjih pomenkih, samo nekoliko volje je treba imeti in prav se mora stvar pričeti! Koliko to izda, kako se ljudstvo lahko s poukom, ki se vpleta v narodne medsebojne pomenke, pripelje na pravo pot, to v6 oni, ki je to uže kedaj poskusil. Tu si tedaj naš duhovski in učiteljski stan lahko pridobita neizvenljivih zaslug! Na delo tedaj, kdor ima priložnost in komur je blagostanje naroda na srci! C. kr. glavarstvo Trst. (Konec.) Vse to nam daje le želeti, gorko želeti, da bi se uresničila naša misel. Koristi za tržaške Slovence bi bile blizu te-le: Opraviti bi imeli v vseh političnih zadevah z glavarstvom, pri katerem bi morali uradniki biti zmožni nemščine, italijanščine in slovenščine. Zato pa bi pri takem glavarstvu večinoma Slovenci dobili službe, med tem, ko bi večina sedanjih mestnih uradnikov morala iti v penzijo, in mnogi sluge, diurnisti itd. bi zgubili svoje službe. Pri c. kr. glavarstvu ne bi smeli biti uradniki, ki dajo ukaze, da okoličani ne smejo izobesiti svoje zastave, ali peti cesarske himne, sploh nehala bi tista, sicer malenkostna, ali toliko bolj kočljiva šikanerija. Moral bi se osnovati poseben okrajni šolski sv&t, v katerem bi imeli tudi okoličani sami govoriti o šolah po okolici, v katerih zdaj glasoviti Mojzes ukazuje. Stavbene zadeve bi se tako uravnale, da ne bi več okoličanov iz lastnih hiš proganjali, kakor se to zdaj godi, ko magistrat Btavbeno postavo v okolici razmerno neprimerno bolj strogo izvršuje, nego to dela v mestu. Obrtnijske in kupčijske zadeve bi se reševale tudi nekoliko bolj pravično in ne po protekcijah. Gledč vojaštva bi bilo tudi vse boljše urejeno in sploh ne bi bilo mogoče, da bi se lahonska stranka tako vspešno temu vstavljala, da se izvede po-Btavno zajamčena jednakopravnost tudi v Trstu in okolici, kjer vkup živeti dve narodnosti. Ker pa bi vlada, da pokrije troške za glavarstvo, morala obdržati v lastni režiji tudi državni užitninski davek ali dac, katerega dosedaj pobira magistrat proti temu, da mesto plačuje državi primerno letno pavšalno svoto, katera svota pa je tako nizka, da mesto pri samem državnem dacu profitira do blizu 1 milijon gld. na leto, katera svota bi potem ostala državi, ker nadalje vlada tudi v kratkem na-se potegne hišni davek belem obrazu zrcalila se je zajedno bolest, obup, jeza in gnjus. Njene oči so bile suhe, pa v njih je bil čuden svit, zdelo se je, kakor da iskre treskajo iz njih. Plane v sredino svoje izbe ter zamolklo zahrope kakor razljučena tigra. Kakor v mrzlici vrže si dolge valove svojih razpuščenih vlasij za hrbet ter si krčevito pritisne roki na čelo. Nazadnje, kakor da se je hitro odločila, vzame črno volnato obleko, kratek črn plašč iz omare ter se naglo obleče. Ravno je delo le-to skončevala, ko se odprč sobna vrata. Obrnivši se, ugleda — svojega očeta! Ni videla njegovih vdrtih očij, ni videla njegovega čela, ki se je bilo nagrbančilo v eni sami noči, ni videla njegovega tožnega obličja: ona je mislila samo na zlodejstvo. Njene oči zažari in mečejo strele. Telo nazaj nagnivši ter roko stegnivši proti svojemu očetu zavpije na-nj hripavim glasom: »Morilec!“ Mellier ni bil pripravljen na ta neusmiljeni, ta jezni krik in omahne, kakor da gd je strela zadela v srce. Pa kmalu se mu povrne stara neupogljiva energija in on zavpije: »Lucila, nesrečna stvar !u in odpravi letni aversum, ki ga je mestna denarnica plačevala državni, pri kateri manipulaciji pa je mesto zopet dobilo velikansko svoto, nastane samo ob sebi vprašanje: kaj počne potem mesto s svojimi šolami, s svojo gimnazijo, realko, s svojimi drugimi, dragimi napravami v namen, da se na Primorskem kolikor hitro mogoče širi italijanski živelj ? Mi m6nimo, da bode potem mestni zbor primoran, vlado prositi, da ona prevzame v svojo roko vse te zavode, da jih spoji s svojimi, ker mesto bi imelo potem zadosti troškov za svoje ljudske šole, kajti njega dohodki bi se za polovico skrčili, mestni dolg pa je uže zdaj veliko prevelik ter se ne sme brez nevarnosti pred kra-hom še Bog si vedi kako povišati. C. kr. glavarstvo bi torej najbolj spodjedlo vire, iz katerih tukaj zajemlje lahonstvo, odstranilo bi na hip ves obširni aparat, kateri deluje prav nasprotno intencijam vlade, ter vladi, kateri bi imel prav za prav pomagati, dela le velike zadrege ; c. kr. glavarstvo bi pomagalo mnogim domačinom, dobrim patrijotom do kruha, dočim bi odstranilo mnogo elementov, ki so uživali sinekure za to, da so širili nevarno in pravi razvoj Trsta zavirajočo politično agitacijo. C. kr. glavarstvo v Trstu bi bilo torej tisto radikalno sredstvo, katero bi na mah konec storilo vsej državi nasprotni agitaciji, ono bi bilo za Trst prava sreča, ker bi zabranilo, da reči presegajo meje in da pride tukaj do vedno večih zmešnjav, katere naravno zavirajo pravi napredek in razvitek Trsta v zmislu prvega avstrijskega trgovskega emporija, ono bi, s kratka, kar naglo krenilo naše tržaške razmere na pravi pot.... Občna želja je vseh pravih avstrijskih patri-jotov, posebno pa Slovencev, da vender uže neha tržaška država v državi, ki je rodila le nevaren terorizem, in vsak razvidi, da večina tržaškega prebivalstva le hrepeni po vladnih pametnih na-redbah, o katerih se zdaj baje posvetujejo v merodajnih krogih na Dunaji, in najpametnejša na-redba za zdaj bode gotovo: »C. kr. glavarstvo za Trst in okolico.0 Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Shod vladarjev v Gostinu obrnil je tudi vnanjih listov pozornost nase. Tako na pr. piše »Schles. Ztg.“: »Obisk, katerega je zdaj cesar Fran Josip na strani cesarice Elizabete napravil cesarju Viljemu v Gostinu, priča znova o ozki zvezi med nemškim cesarstvom in habsburško monarhijo, katera je povsodi priznana kot najboljše jamčenje za ohranitev evropskega miru in čegar Deklica ne spremeni svojega stališča, nego prične zopet močno kričati: »Morilec! morilec! morilec! . . .“ »Nesramnnica!" zatuli Mellier kakor iz sebe. „Ta človek je bil tvoj zapeljivec! Ta mehkužnež! ... On me je onečastil, jaz sem se maščeval!" — »Da, da, bil je moj ljubček." — »Nesramnica, in to si mi še upaš kar v lice povedati?8 — »Jaz sem ga ljubila!" zavpije Lucila. — »Sleparja!" — »Jaz sem ga ljubila!" — »Potepuha!" — »Jaz sem ga ljubila! jaz sem ga ljubila! jaz sem ga ljubila I ..." — »O ničvred-nica", zakriči Mellier zamolklo. »Ona je tako globoko padla, da se še baha s svojo sramoto!" — »Jacques Mellier!" nadaljuje deklica vsa kakor iz sebe ter stopi proti njemu. »Vaša osveta ni še popolna. . . . Jaz sem tudi kriva, torej ohladite si po polnem svojo jezo!" — »O, ne draži me! ne draži me!" — »Nu, tedaj ubijte me, ubijte me vender!" Posestnik zgrabi stol, ki ga dvigne nad glavo svoj hčeri! Pierru Rouvenatu, ki ga je strah ravno prignal bil v Lucilino sobo, jedva se je posrečilo Melliera potisniti nazaj ter roko mu užugati. »Prav imaš", de Mellier zaničljivo pogledavši hčer. »Ta deklč je ob um." — „L)a prav, ob um v istini konservativnemu, odločilnemu vplivu se ne morejo odtegniti najmočnejše in najstarejše monarhije." »Journal de St. Peterbourg" omenja, da ta shod obeh vladarjev ne priča samo o prijaznih razmerah med Avstrijo in Nemčijo, da je marveč znamenje in poroštvo splošnega miru. Predsednik hrvatske regnikolarne deputa-cije, Krestič, odložil je svoj saborsk mandat. Tudi poročevalec Miškatovič namerava se odpovedati poslanstvu. To vse je baje v zvezi z afero o listinah. »Narodni List" v Zadru razpravlja v jedni slednjih številk vprašanje o z j e d in j e nji Dalmacije s Hrvatsko. List navaja za to združenje razne razloge ter podaje pogoje, pod katerimi bi bilo možno doseči to, konečno pa pravi: »Da pa ta trenotek prej nastopi, treba je sodelovanja mnogih faktorjev, in glavno ulogo igra pri tem razmerje med Hrvatsko in Ogersko. Če bode to postalo pravilno in prijazno, potem bode izginilo nezaupanje od magjarske strani ter bode mogel hrvatski sabor jednoglasno zahtevati uresničenje § G5. nagodbenega zakona s tem, da se napravi popolna deželna integriteta. Če se bodo Hrvatje nalogi, katero jim bode dal položaj in odnošaji, skazali kos, potem se bode pokazalo, da morejo postati možen faktor pri reševanji tudi drugih važ' nih vprašanj, potem bodo imeli merodajni krogi vzroka dovelj, da si jih pridobijo ter zagotovijo njih državno eksistenco." Tuje dežele. Znano je, da je praska vlada iztirala uže precejšnje število ruskih podanikov čez nemške meje, češ, da to zahteva narodno gospodarstvo. V Rusiji se na ta iztiranja baje namerava odgovoriti tudi z iztiranjem pruskih podanikov; vendei' za zdaj to še ni konečno določeno. Grška zbornica ni bila posebno zadovoljna z gospodarenjem prejšnje vlade, bila je prepričana, da je prejšnja vlada zakrivila slabo finančno stanje v Grški, zato jo izvolila posebno komisija katera ima natančno preiskavati vzroke propada financ. Predsednikom te komisije izvoren ie ne~ ravno poseben prijatelj prejšnji vladi, namreč Mauromaros. Srbsko ozemlje pričeli so zopet vznemirjati Arnavti. Dne 5. t. m. pridrla je močna tolpa Ar-navtov pri Kuršumlji na srbsko ozemlje ter oropala nekatere hiše. Okrožno oblastvo zvedelo je še pravočasno o tem napadu in poslalo je tolpi nasproti močno žandarmerijsko patruljo. Žandarmerija je bila napadena in v boji z Arnavti je bil jeden žandarm ustreljen, jeden Arnavt pa je bil ranjeo-Žandarmi morali so se umakniti mnogo močnej' šemu nasprotniku; Arnavti odgnali so več glav živine. ------------ sem," ponavlja Lucila. »Ob um radi žalosti, besna radi obupa!" — »Jacques“, d6 stari služabnik s prosečim glasom. »Ne bodi jej tako oster, saj je tvoj otrok." — »Ta ničvrednica nij mi nič več.“ — „Jacques, Jacques," nadaljuje Rouvenat, »ho-češ-li po tej strašni noči še biti neusmiljen? Ne-bi-li raji odpustil?" Mellier se zgane in nekaj trenotkov maje s0 mu duša med dvema nasprotnima čuvstvoma. Na' posled se obrne k svoji hčeri: „Zaradi spomina na tvojo mater, ki je bila pridna in častita žena, hočem imeti s tabo usnii' ljenje. — Odpustim ti ne, pa dovoljujem ti, lehko ostaneš v tej hiši." — »Vi, vi hočete imetI usmiljenje!" zavrne deklica pikro in porogljiv°; »O, vaše srce ne pozna tega čuvstva! In, ali ^ zahtevam od vas ? Usmiljenje z menoj! Če tudi &1 le-t6 lehko čutili, ne hotela bi je, jaz bi je vrgla! —" Posestnik se obrne k Rouvenatu. »Ti si slišal", d6 žalostno. »Ona nij le <5ena, nego tudi nesramno deklč." — „0!" ljuje Lucila hripavim glasom, »Vi mislite, B0i pač blag človek, če mi pustite živenje, ko sf0 ^ uničili vso mojo srečo, ko ste mi ga umo^1' ft8 To se pri vas imenuje usmiljenje! Jaz, V Hei’atu se utrdbe pod nadzorstvom an-vojakov še vedno pridno nadaljujejo in koncentrujojo se vedno bolj vojaške sile. Kaj ima pomeniti to, je težko določiti. Če pa smemo verjeti slednjim poročilom iz Londona, da so ruske slednje depeše do angleške vlade zopet celo pomirljivega duha, smemo za trdno sklepati, da se tudi do zdaj že zamotano zulfikarsko vprašanje reši brez kriprolitja. Dopisi. Iz Trebnjega, 9. avgusta. (Izviren dopis.) o enjsko letos zopet obiskujejo zel6 pogostoma u/me. Kedar se le nekoliko pooblači nebo, uže je 'uti žalostno všst, da je zopet tu in tam pobila toča ter uni6iia poljske in vinske pridelke. Včeraj bil je zopet grozen dan za vasi Škr-e’. ^a8orica, Dolenja Ševnica, Terbinec, Rogo- Vl a in Gomila. Obila, debela toča vsula se je na P°jske pridelke teh vasij; po polnem vničena je j^ai koruza, proso, zelje, fižol itd. Ker je bila * tudi debela, razbila je raz dreves nezrelo Sa jemali pa ga je močno otolkla. ke večjo škodo nego na polji pa je provzro-'1 a toča v vinogradih: na Zagorški Gori, Žle-‘I*1’ Kremenu, Trbinški Gori in deloma tudi na ejski Gori. Po teh vinogradih so grozdovi po P°'nem razbiti, tako da letos pač ni nadejati se mskega pridelka; tudi trte so tako ubite, da jim °ue mnogo škodovalo, in več let zaporedoma ni Prekovati obile letine in dobrega pridelka. Skoda se do zdaj še ni natanko cenila, a znaša gotovo več tisoč goldinarjev. I*o tej uimi oškodovanih je 121 posestnikov !n v'nogradnikov; uničena jim je ali vsa ali de-0nia setev in vinski pridelek — zavarovan pa žal! ni bil nobeden. To bo nastala zopet bžda, kajti usmiljenja ^edtii nesrečneži ne bodo si vedeli pomagati, saj Jlni je vinski pridelek glavni, skoro bi dejal jedini ‘*°hodek; zdaj pa še tega ni. Iz Šmartina pri Litiji, 9. avgusta (Izv. sn Tu ter klela svojo eksistenco? Iztaknoli ste 11 mojo skrivnost, vedeli ste, da sem kriva; ogo-aJa sem vas, žalila, to je res, in vi ste imeli j6 Vlc° tirjati o meni, da se opravičim radi svo-Vse obnašanja. Vi ste me morali povprašati, in res Vam ^a Povedala. O, vaša jeza, ta bi bila strašna, to vem; a vi ste mi oče, imate pra-°, kaznovati me. Vsako kazen bi rada bila tr-BtoriVi.n°v *,VYeS-tega potožila. Pa tega niste bolje, zadeti v temini) mU,!0Sti Zdel° 86 Vam brali ste ostuden način mastt”0’ zavratn0, — *z' stvo! - O, imeli ste prav, ko^V nizko zlodej' ^enovali izgubljenko; da, da, jaz ™™°kai' ^v»em izgubljena! Nemam več prihodnjestj CLnddeje’ nemam CeSa Ž!leU 8i Ve6’ P°' čem bj nego samo po smrti! — In vendar lehko liuh i tako sre6na — tak0 Sl’eCna! °n me je ki “1]> Postal bi bil vaš sin." - Ja nesramnik, » “um 171 Ull 1UkJ uiM. II -7 J0 goljufal!“ - „To je laž!“ - »Nobeden 2 e Pozna, zamolčal je svoje ime.“ — »Ni ga .°^al, sam ga ni znal, bil je pa na tem, df našel. Bil je ravno namenjen, odpotovati Domače stvari. — (Osobno vesti.) Nj. okscolonca fcm. baron Kuhn odpeljal so je včeraj zvečer z brzovlakom v Postojino, da si ogleda tamošnje čete. — (Imenovanja.) Začasna učitelja na čotvero-razredni deški šoli v Kameniku, gg. Ignacij Tramte in Avgust Stefančič, imenovana sta stalnima učiteljema, in sicer prvi za II. učiteljsko mesto in slednji za III. učiteljsko mesto ravno tam. — (Podpora.) Dežolui odbor kranjski dovolil je 1500 gld. podpore posestnikom v krškom in kostanje-viškem okraji, katori so bili pred kratkim po toči poškodovani. — (Zdravniška služba.) V ljubljanski civilni bolnišnici izpraznjeno jo mosto sekundarnega zdravnika. Prošnjo naj so vložijo do 30. avgusta pri ravnateljstvu deželnih dobrodelnih zavodov. — (Umrl) jo tukaj včeraj popoludno ob G. uri g. Loopold vitez Gariboldi, c. kr. profesor in okr. šolski nadzornik. — (Šolstvo.) Iz letnega poročila trirazredno šole v Mongeši koncem šolskega lota 1884/85 posnem-ljemo, da jo šolo obiskovalo vkup 31G dečkov in deklic; izmed teh je bilo za višji oddelek godnih 111 dečkov in 119 deklic. Poučovali so na tej šoli gg. Anton Javor Sok, nadučitelj in vodja; Anton Koblar, katehet; Pran Marolt, učitelj, in gdč. učiteljica Emilija Gerkman. — (Občiuska volitev.) Pri volitvi novega občinskega zastopa za občino Dovsko (okr. kamoniški) bil jo županom izvoljen Josip Župančič, občinskima svetovalcema pa Pran Gostinčar in Jarnoj Kovič. — (O včerajšnjem samomoru.) Kakor smo uže poročali, našli so včeraj popoludne ob 1. uri v njegovem stanovanji „pri bavarskom dvoru" obošenega mostnoga blagajnika Prana Hengthalerja. Kakor smo dozdaj pozvedoli, vstal jo oboSenec včoraj v jutro ob 9. uri. On jo zdaj namroč sam stanoval, kajti družina njogova jo na počitnicah pri Krškem. Kmalu potom ko jo vstal, hotel so je na vratih svoje spalne sobo obesiti z vrvjo, a vrv se jo pretrgala in on jo pal z glavo na ključavnico tor se ranil na glavi. Ležal je potem najbrže nekaj časa nezavesten na tleh. Ko se jo zopot zavedel, šel je v drugo sobo, stopil na stol, ovil si trikrat vrv okolo vratu, potom se obesil na vrata, stol pa je sunil z nogo proč, da ni imel nobeno podpore. Kmalu potem jo nastopila smrt. Truplo obe-šenčovo so prepoljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. — O vzroku samomora so različno pripoveduje. Jedni poln upanja. Kmalu bi se bil povrnil z imenom, z družino, morda s premoženjem, da bi pri vas prosil moje roke." — »Luž, laž!“ — nNe, istina! Nesrečnik nij mogel slutiti, da na cesti na-nj prežite, hoteč ga umoriti!" Pri teh besedah prične stokati. „Nočem, da jokaš!" reče posestnik surovo. »Tvoje solze me žalijo “ Deklica se zopet sklone s žarečimi očmi, vsa jezna. »Meni pripovedovati, da naj ne jokam! Iztrgajte mi pa srce iz prsij... • Nikdar, nikdar se ne usu-šijo te moje solze . .. Odsehmal sem zakleta v to, da jokam za očetom svojega otroka! . Ta nenadna izpoved je bil nov udarec za Jacquesa Melliera, ki še nij poznal vse velikosti hčerine nesreče. Besno zatuli ter s trepetajočimi ustnicami, drhteč po vseh udih, hoče skočiti v svojo hčer s povzdigneno pestjo. Pa zopet mu to zabrani Rouvenat, kateri stopi nied njiju. Lucila nij se ganila, da se ubrani žugajočemu udarcu. Njena mirnost, straSniša še mimo njene jeze, klicala Je vihro na dan. (Dalje prihodnjič.) hotč vodoti o velikih dolgovih, katere je napravil Heng-thaler, drugi govorijo o izneverjenji v blagajnici, drugi zopet trdijo, da si je izvolil smrt zaradi neozdravljive bolezni. — (Na velocipedu.) Prodvčeranjim popoludne došel jo iz Trsta tu sim mlad mož, katori je prepotoval na velocipedu pot od Dunaja v Trst v 33 urah. Od Gloggnitza do Semmeringa so jo peljal z železnico; v Gradci j« počival 6 ur, v Ljubljani 4 ure. Njegov tekmec jo prišol istočasno v Postojino, kjor jo ostal. Vozila sta se baje za stavo 10 000 gld., katere sta stavila dva kluba velocipedistov. — (Ponesrečen zidar.) Iz Moravč se nam poroča: Dne 6. t. m. okolo 4. ure popoludne nesel je pri zidanji nove hiše v Vrhpolji zidar Janez Merkel malto v škafu na zidarsk oder; med potom prime ga božjast, Merkel pade tako nesrečno z odra na tla, da se je hudo poškodoval ter čez štiri ure potem umrl. — (Nesreče pri kopanji) Iz Zagorja so nam z dnč 8. t. m. poroča: Včeraj popoludne med 4. in 5. uro kopali se so trijo odrasli fantje, namroč Janez Snoj, Prane Snoj in Matija Snoj, poleg železniške postaje v Savi. Da-si Matija Snoj ni znal plavati, upal si je vender globoko v vodo; skoro se je uže potapljal, todaj pokliče tovariša Prana Snoja na pomoč. Slednji mu priskoči na pomoč, hoteč ga z roko potegniti iz vode, a nesrečnež so ga tako trdo oklene, da se ga jo mogel lo s tožavo oprostiti ter rešiti sebi življenje. Matija Snoj izginil je v valovih ter utonil. — Iz Železnikov se nam poroča: Dn6 7. t. m. zvečer okolu 8. ure šli so posestnik Janez Tavčar, 121etni Janoz Habjan in 201etni Pran Benedik, vsi iz Dolenje Vasi, kopat so v sclško Soro. Blizu tam, kjer so se ti kopali, pa je v vodi vrtinec, in gorje, če vanj zabrede človok, kateri ni vajen plavanju. Iu Janez Tavčar zabredel je v ta vrtinec, kateri ga je požrl; Tavčar prikazal so jo še parkrat na vrhu, potem pa zginil pod vodo. Tovariša sta zaman skušala rošiti ga. — (Vinska lotina na Primorskem.) Poročila o vinski letini na Primorskem ne glasijo se preveč ugodno. V Furlaniji in v vipavski dolini obeta trta lo pičel pridelek; le nekoliko več vina se je nadejati na bolj vzvišenih krajih. V tržaški okolici se tudi ni nadejati mnogo vinskega pridolka, kajti tu je na mnogih krajih toča provzročila mnogo škode, na nekaterih cel6 popolnoma razbila vinske jagode. Mnogo škodo pa je letos imela trta trpeti tudi od peronsporo viticole. Na raznih krajih poskušala so se sicer sredstva proti temu škodljivcu,* ali le z malim vspehom. Vreme bilo je v slednjem času za trto ugodno; vročina in ob primernem času dež dala bosta trti kmalu dozoreti. Pričakuje se, da bode dobrotnost vina nekoliko odškodovala pičel pridelek. Narodno-gospodarstvene stvari. Šolski vrt. Nedavno izdal jo Aleks. Me 11, profesor na učiteljski pripravnici v Mariboru, knjigo: „Einrichtnngund Bewirtschaftung dos Schulgartens". Knjiga la pisana jo s strokovnjaško marljivostjo in natančnostjo; priporočali bi jo zlasti učiteljom v pazno čitanjo. No moremo si kaj, da bi tu no podali svojim čitateljem iz te knjige podobe o šolskem vrtu, kakor si ga misli g. profesor: „Pred nami leži čveterooglati bos zemlje, obdan z leseno ograjo, skozi katero se sicer vidi, a ne d£ vlomiti. Skozi široka vrata vstopimo v vrt ter korakamo po pripravnem, od začetka ravnem, potem za-vitom potu proti šolskemu poslopju, ki se dviga iz ozadja vrtnih nasadob. Za trenotek časa obstanemo tor vživamo pogled, ki so nam tukaj kažo Šolsko poslopje jo na proti nam obrnjoni, to je, južni strani provlečono z lopim trtnim špalirjem in izinod živozelenoga vejevja blišče se velika, svotla okna. Pritlično ob zidu šolo obdaja poslopje ozok, s travo obsojan prostor, kateri jo zasajen s cveticami in drugimi lopotičnimi rastlinami. Na dosno poslopja jo vodnjak, obsejau od lepe vrbe žalostnico in na levo razprostira se z lepo nizko travo zaledinjon prostor, prepročon s stezami ter zasajen z različnim drovjom iu grmovjem. Tam tudi se dviga čebelnjak tor dve s zelonjom obraščeni lopi, ki vabite gosta k počitku. Pa zapustimo ta del v po-krajinskom slogu obdelanega vrta tor oglejmo si spred- nje nasade. Tu vidimo podobo strogega reda; ravna pota in onakomorno tor simetrično postavljena drevesa in druge rastlino. Na desni strani je zelenjadni vrt in na lovi je pa drevesnica, razdeljena v več onako velikih loli. Ker vrt obstoji uže več lot, nabajejo so drevesca v vseb dobab izgoje, njih starost in sorta jo pa za-bilježona na svetlobarvani ploSči, ki visi ob drevesu. Izpraznono drevesnične lebo obsejane in zasajeno so z gospodarskimi rastlinami. Drovesnica izvrstno izgloda vsled močnih, brez presledka v rodu stoječih ter tu rastečih drevesc. Ker jo na drovesničnih lohah, koder so praha za drevjo vrši, mogoče v tem času drugo rastlino pridelovati, smo se drevesnica brez škodo drugim kmetijskim strokom precej velika naroditi. Ker se morajo to lehe za pridelovanje rastlin večkrat in dobro predelati in močno gnojiti, zato so lehe čez dvo leti zopet sposobno za drevesnico. Na teh poskuševalnih lehah vidimo marsikako zanimivo rastlino. Na gnojenih lehah raste lepa turšica, kojo seme so bode razdelilo med gospodarje, kor kupci posebno radi kupujejo in dobro plačujejo to sorto tur-šico. Tukaj je tudi prostor, na katerem mladež zamoro spoznavati moč gnoja. Skuša se tudi dokazati veča vrednost sotvo v vrstah memo one počez. (Konec prihodnjič.) Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Berolin, 11. avgusta. „National-Zeitung“ poroča: V poučenih krogih se zagotavlja, da se najbrže snideta tudi ruski car in nemški cesar; kje, Se ni nič znano. Misli se, da je s tem sestankom v zvezi obisk kneza Dolgorukega v Ga-steinu. Inomost, 10. avgusta. Včeraj dosegla je svečanost zveznega streljanja vrhunec. Rano v jutro udeležil se je cesar, nadvojvoda, dostojanstveniki sv. maše na dvoru vojašnice; potem seje cesar podal v cesarski dvorec. Opoludnč opazoval je z nadvojvodi z balkona streljanje. Bila je dražestna podoba. Ko so se posamezni oddelki približali dvornemu balkonu, odkrili so se ter uklonili zastave. Vse se je radovalo in navdušeno pozdravljalo cesarja. Jednouren obhod bil je nepretrgana prisrčna ovacija. Po slovesnem sprevodu imeli so strelci obed v slavnostni dvorani. Deželni glavar napravil je med burnimi slava-klici cesarju nazdravijco, grof Wolkenstein pokrovitelju Karolu Ljudoviku. Dalnje zdravijce so se govorile gostom iz Avstrijske, Tirolske itd. Popoludnč ob 4. uri prišel je cesar z nadvojvodi, Hohenlohom, Taaffe-jem, Widmannom in s spremstvom na slavnostni prostor. Bil je navdušeno vsprejet. Na nagovor Rappsov odgovoril je cesar, da je hotel s svojo navzočnostjo vsem strelcem izkazati svoje priznanje za njih patrijotično prizadevanje ter pokazati svoje osebno zanimanje za razvoj strelstva; zahvaljeval se je za udanost ter konečno spodbujal k vstrajnosti. Ob skončetku zaorili so burni slava-klici med zbranimi. Ko si je cesar ogledal strelišče, vrnil se je med neprestanimi ova cijami v dvorec, kjer je bil ob 6. uri obed za 78 oseb. Ob 8. uri se je odpeljal. Tisočerna množica ga je navdušeno pozdravljala. Cesar izdal je do namestnika toplo zahvalno pismo za ponovljene dokaze prisrčne ljubezni in udanosti. Njega Veličanstvo cesar podelil je županu dr. Falku križ železne krone tretje vrste. Be r o 1 i n, 10. avgusta. Mednarodna telegrafska konferenca se je otvorila in Stephan je bil izvoljen predsednikom. Pariz, 10. avgusta. Predsednik Grevy je odpotoval. — V slednjih depešah zahteva Courcy, nej se zdravstvene razmere pri četah v Tonkingu zboljšajo. Marseille, 10. avgusta. Od včeraj 5. ure zvečer do danes 1. ure popoludnč umrlo je 17 oseb na koleri. Cardiff, 10. avgusta. Iz Marseilla došli pomorščak je včeraj v Bristolu umrl na koleri. Telegrafično borzno poročilo z dnč 11. avgusta. Kld. Jednotni drž. dolg v bankovcih......................82'70 > > » » srebru........................83'35 Zlata renta............................................109-05 5% avstr, renta............................................99 ■ 60 Delnice ndrodne banke.................................... 877 • — Kreditne delnice..........................................283-60 London 10 lir steriirg.....................................125-30 20 frankovec........................................... 9 "93 Cekini c. kr........................................... 5-92 100 drž. mark..............................................61-40 | Umrli so: Dne 10. avgusta. Pran Hengthalor, mostni blagajnik. 64 1, Dunajska costa št 23, zaduha. — Leopold vito/, Ga-riboldi, c. kr. profesor in okr šolski nadzornik, 51 1„ Frančiškansko ulico št. 12, možganski mrtvoud. Tuj ol. Dnž 9. avgusta. Pri Maliči: Scliottkovsky, c. kr. lajtenant, in Macoratta, trgovec, z rodbino, iz Trsta. — Zorkovitz, trgovec, iz Trsta. — Kobal, c. kr. sodn. pristav, z Krškega. Pri Slonu: Kinder iz Quedlinburga. — Schind, rostaurator, s soprogo, z Dunaja. — Beck, trgovec, iz Budimpošte. — Rendich Terezija, Simoni Jovana in Struppi Marija iz Trsta. — Dr. Ghiglianovic’i, odvetnik, s sinom, iz Zadra. Iselstoger iz Bludonca. — Rankl Jovana in Lillitz Antonija, iz Colja. — Donovan in Diacono iz Metza. Pri Tavčarji: Dr. Miiller, zdravnik, in Fischel, fabrikant, z Dunaja. — Koppel s soprogo iz Budjojovic — Legat, c. kr. profesor, iz Trsta. — Legat, c. kr. voj. kaplan, iz Lipico. Pri Južnem kolodvoru: Pallan in Kratochvvill, natakarja, z Dunaja. — Saurau iz Radovljico. — Marolt, iz Cžrknice. Pri Avstr, carji: Lili, trgovec, iz Budimpešte. — Grego-rich Marija in Santina iz Trsta. — Leskovic, c. kr. poštar, iz Idrije. — Bonodok, nadučitelj, s sinom, iz Planino. S a Čas opazovanj« Stanje barometra v m ni Tempe- ratura Votrovi Nebo Mo-krina v mm gf> 7. zjutraj 738-27 15-1 zpd. sl. megla o-o rt 2. pop. 736-28 23-8 svzli.sr. jasno O rH 9. zvečer 736-37 19-2 bzv. » Tržaška Trstu. Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti. Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti. Vse operacije izvršujejo se po pogojili, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih. (66) 36-14 Meteorologično poročilo. V našem založništvu je izišel na svitlo drugi pomnoženi natis: Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr. Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. Razno blago za pletenje in tkanje dr. Gustav Jaegra normalno perilo, nogo vice, žoki, pl avarske lilače, znojni telovniki, rokavice, jopiči za gospe ki se nosijo vrh obleke itd., v velikem lzblru in po najnižjih cenah pri G. J. Hamann-u Mestni trg. (52) 16 f-8;? 43 J la 8 2 >o X ^ a & o pfi w o o P« O (2-42 O M bfi ^ <1) .22* rj o *"■* >■*& d. 03 ‘as Jj == >pnj -3 l V dosego in ohranjenje zdravja se jo užo od nokdaj prav dobro izkazalo kri čistilno zdravenje spomladi ker lo-to odpravlja marsikako v telesu dremajočo kal težkih boleznij. — Naj-lzbornlie in najbolj učinkujoče sredstvo v to svrho jo J. Herbabny-jev pomnoženi SarsaparUla - sirop J. Herbabny-Jev pomnoženi Sarsaparilla-■lrop mehko in polagoma raztaplja in zelo zboljšava kri, ker vse ostre in bolehne snovi, ki vstvar-jaio kri gosto, vlaknato in za brzo pretakanje nesposobno, iz istih odpravlja, ter vse skažene in bolehne soke, nakupičeno slezo in žolč— uzroki množili boleznij — neškodljivim in nebolestnim načinom odvaja iz telesa. — Učinek njegov je torej Izboren pri zapiranji telesa, krvnem navaln v glavo, iumenji v uieaih, vrtoglavici, glavobdlu, pri trganji in hemoroidalnlh bolestih, zaslezenjl želodoa, slabem prebavljanji, otekanji Jeter in vranioe, dalje pri napenjanji žlez, hudem liiaJi> kožnih lzpustkih itd. Jedna steklenica z brošurico vred velja 85 kr., po pošti sprejemana 15 kr. več za zavitek. OtT Vsaka Izvirna steklenioa imeti mora gori stoječo varnostno znamko v znamenje pristnosti. (62) 10—8 Osrednja razpošiljavna zaloga za provincije: lekarna ,prl usmiljenji* Jul. Herbabny-ja D-u.n.a.5, iTe-u/toa.-«., ICalserstreusse 3;Tr. So. Zaloge imajo dalje naslednji gospodje lekarji; v Ljubljani: J. Svoboda, G. Piccoli, J. pl.Trnk6czy, V. Mayr; v Colji: J. Kupferschmied> Baumbachovi dediči; v Beki: C. Silhavy, G. Prodam; v Celo vol' V. Thurnwald, P. Birnbacher, J. Kometter, A. Egger; v Novetf1 Mestu: D. Rizzoli; v Trsti: C. Zanetti, G. Faraboschi, J. Serra' vallo, E. pl. Leutenburg, P. Prendini; v Beljaku: E. Schol2’ dr. E. Kumpf; v VeUkovoi: dr. J. Jobst; v Vipavi: A. Konečny. Odgovorni urednik J. Nuglifi. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr A Fed. Iiamborg v I^ubljan'-