PHIHOHSKI DNEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA V nedeljo 4. julija bo v MAČKOVLJAH t ZAČETEK OB 15. URI. NA SPOREDU SO: GOVOR, NASTOP PEVSKIH ZBOROV, PLES. 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST petek, 2. julija 19fr8 Spedizione in abbon. postale £ 0"5Q Poštnina plačana v gotovini Ol6V. 7 00 POD VODSTVOM BRATSKE SOVJETSKE ZVEZE SE JE LJUDSTVO IZRAZILO Za enotnost in bratstvo Slovanov in Italijanov za borbo proli imperializmu in za spoštovanje mirovne pogodbe Glavni odbor komunistične mladine Tržaškega ozemlja je naslovil sledeči poziv vsej komunistični mladini Tržaškega ozemlja: Komunistični mladini Tržaškega •zemlja I Glavni odbor komunistične mladine Tržaškega ozemlja popolnoma odo-*ava resolucijo Informacijskega ura-jda komunističnih partij in izreka Zvestobo internacionalizmu, ki temelji na načelih marksizma in leni* »izma, ter priznava v Sovjetski zvezi In v njeni boljševiški komunistični partiji pod vodstvom Stalina gotovo Roditeljico vseh svetovnih socialističnih in demokratičnih sil. j Obrača se na vso komunistično gladino Tržaškega ozemlja in jo poliva, naj nadaljuje borbo za najtesnejše bratstvo med Italijani in Slova-hi, med delavci mesta in dežele, proti 1 iehernemu nacionalizmu in šovinizmu, proti zasužnjevalnemu imperializmu in njegovim krajevnim agen-°m, za spoštovanje mirovne pogodbe, a gotovo in boljšo bodočnost mladine Tržaškega ozemlja in vseh dežel. Smrt fašizmu! — Svoboda narodu! GLAVNI ODBOR KOMUNISTIČNE MLADINE TRŽAŠKEGA OZEMLJA ina TO is j I/ _ 1 » ¥ ■ | | • ■ Jugoslavije ? Glavni odbor komunistične mlačne Tržaškega ozemlja je poslal Avnemu odboru komunistične jttladine FLRJ sledeče pismo: Glavnemu odboru 3j' komunistične mladine FLRJ. t Glavni odbor komunistične mla-»ine Tržaškega ozemlja v imenu pse komunistične mladine Tržaške-ozemlja po preučitvi in razprav-anju resolucije Informacijskega t Švedska mladina £ na delu v ČSR Ji PRAGA, 1. — Skupina 53 mladih wedov je prispela v Zlin na Moravcem, kjer se bo udeležila z drugimi Vuzeniškimi mladinskimi brigadami dela za zgraditev železniške pro-)|e med Vizovico in Horlidecem. urada komunističnih partij o položaju v jugoslovanski komunistični partiji, izreka svoje brezpogojno odobravanje izjave Informacijskega urada komunističnih partij. Komunistična mladina Tržaškega ozemlja vidi v resoluciji Informacijskega urada komunističnih partij dejanje, ki bo utrdilo svetovno komunistično gibanje za mir in za utrditev socializma v edini mogoči obliki borbe, ki je marksistično-leninistični internacionalizem. Izjava Informacijskega urada, sestavljena po osmih komunističnih partijah z boljševiško partijo Sovjetske zveze na čelu, predstavlja nov velik dokaz moči komunističnega "gibanja, ki zna s pomočjo kritike in avtokritike dosledno rešiti svojo zgodovinsko nalogo prednje straže revolucionarnega proletariata v interesu ljudstva. Komunistična mladina Tržaškega ozemlja priznava y boljševiški komunistični partiji ZSSR pod vodstvom tov. Stalina vodilno silo velike svetovne enotne socialistične fronte. Kakor je Rdeča armada v trdi osvobodilni vojni proti naci-fašizmu zadala odločilne udarce sovražniku narodov in mladine vsega sveta in kakor so zaradi ogromnih zmagovitih bitk Rdeče armade partizani vseh zatiranih držav lahko nadaljevali svoj junaški odpor do popolne zmage nad močnim in dobro oboroženim sovražnikom, tako ni danes mogoča gradnja socializma, obramba narodne neodvisnosti, dosledna borba za mir proti napadalnim silam imperializma brez tesnega sodelovanja, brez bratskega prijateljstva s prvo socialistično državo Sovjetsko zvezo. Zato komunistična mladina Tržaškega ozemlja lahko samo obsoja odklonitev kritike s strani centralnega komiteta komunistične partije Jugoslavije kot lažniyo, kot odkrit odpor proti liniji marksistično - leninističnega internacionaliz-ma, ki lahko samo postavi jugoslovansko komunistično partijo izven velike družine komunističnih partij in prinese najnevarnejše in težke posledice za graditev socializma v Jugoslaviji in za bodočnost ljudstva in jugoslovanske mladine. Komunistična mladina Tržaškega ozemlja poudarja ponovno svojo zvestobo načelom marksizma-le-ninizma po zgledu slavnega Kom-somola za enotnost in bratstvo Italijanov in Sloyencev Tržaškega ozemlja proti slehernemu nacionalizmu, za odločno borbo proti imperializmu in za spoštovanje mi- rovne pogodbe. Obrača se s toplim pozivom na glavni odbor jugoslovanske komunistične mladine in nj yse jugoslovanske komunistične mladince, da sprejmejo in izvedejo jasen poziv Informacijskega urada komunističnih partij ter odločno zahtevajo sprejem kritike ali odstranitev sedanjih voditeljey KPJ. Komunistična mladina Tržaškega ozemlja zaupa, da bo junaška jugoslovanska komunistična mladina, na katero se čuti vezana z bratskimi vezmi prijateljstva, skupno z zdravimi silami jugoslovanske komunistične partije in z ljudstvom znala rešiti svojo nalogo v korist jugoslovanskih narodov za graditev socializma, za utrditev enotne svetovne socialistične fronte. Smrt fašizmu — Svoboda narodu! Glavni odbor komunistične mladine Tržaškega ozemlja Svetovno demokratično gibanje je zavzelo odločno stališče TIRANA, 1. — Albanski tisk je danes objavil izjavo centralnega komiteta albanske komunistične partije o izjavi Informacijskega urada komunističnih partij o položaju v komunistični partiji Jugoslavije. V izjavi se centralni komitet izreka solidarnega s to resolucijo in poudarja, da so voditelji jugoslovanske komunistične partije izdali marksizem-leninizem ter se postavili v odkrito vojno s slavno domovino socializma, s slavno partijo Lenina in Stalina z demokratičnim in protiimperialističnim taborom. Izdali so sveto stvar junaškega in bratskega ljudstva Jugoslavije. Dalje pravi izjava, da je bil centralni komitet albanske komunistične partije vedno v konfliktu s centralnim komitetom jugoslovanske komunistične partije, ki je skušal vsiliti Albaniji in njeni partiji svoje metode in svojo politiko. Centralni komitet jugoslovanske komunistične partije je pod vodstvom Tita izpridil vse gospodarske in politične odnose z Albanijo, ki so nastali v znamenju velikega prijateljstva, ki ga je albansko in jugoslovansko ljudstvo skovalo v naj bolj krvavi vojni, kar jih je človeštvo poznalo. Voditelji centralnega komiteta jugoslovanske komu-1 nistične partije so skušali ubiti ne- ^Togliattijev uvodnik D h resoluciji Inlormhirnja i RIM, 1 — Glasilo komunistične •artije Italije «Unita» bo jutri ob-fvilo Togliattijev uvodnik, ki za- * '.emu stališče glede kampanje [ akcionarnih listov vse dežele od ' Uikanskega do saragatovskega. * t) kampanjo so sprožili ob reso-. ciji Informacijskega urada in tr- jo, da bo morala italijanska ko-Unistična partija spremeniti svojo »litiko o ljudski fron.ti in o agrar-i reformi. Togliatti pa odločno in sno odgovarja, da je stališče ita-ianske partije pravilno glede Udske fronte in da bi pomenilo 'Puščanje borbe za izvedbo agrar-s reforme delati v interesu raznih (leposestnikov, kot so Angelillo in *rdinal Narmiggi. Ovodnik poudarja, da se bo ita-. lanska komunistična partija še . sij odločno borila za izvedbo . Srame reforme, ker edino to je j Svilno stališče spričo položaja 'sžele in ker samo tako se bo dote la enotnost med delavci in . hieti. ■ logliatti pravi nadalje, da reak-'/'narni tisk trdi, da so komunisti ''ktatorji, trinogi, zatiralci svobo-e kritike in samokritike. Jasen ukaz, da je to popolnoma zgreše->, je razkrinkanje K. P. Jugcsla-1e, ki je postala neke vrste mi-i Isrislična organizacija brez no-anje demokracije, brez voljen ja 4jih forumov, ki jih postavljajo I zgoraj, in ker obstaja policijski Žim. V tej stranki ne obstaja krita in niti samokritika. Togliatti 'Udarja, da reakcionarji ne bodo koli mogli razumeti, da si komu->ti začrtajo svojo linijo iz načel »rksizma-Ieninizma, ki so pravil-v vsakem pogledu in so dokaza-po zgodovini. Od velike oktobr-6 revolucije so reakcionarji vali, da si mislijo, da je vsak nov dvig komunistov znak nezmož-sti. Zgraditev socialistične druž-v Sovjetski zvezi ni potekala ez raznih frakcij in ostrih borb ;d člani partije. Boljševiška par-a se je morala boriti proti desni-tskim in levičarskim oportuni- stom in proti trockistom. Tistikrat so «naduti osli« zapadne »demokracije« napovedali zlom partije, toda ta je nad vsakim poizkusom frak-cionaštva končno zmagala, ker sta jo vodila tovariša Lenin in Stalin. Ljudska fronta, h kateri pripadajo Sovjetska zveza, države nove demokracije in vsi delavski pokreti dežel, kjer vlada še vedno kapitalizem — kakor Italija — gre po poti socializma v pogojih in oblikah borbe, ki se menjavajo glede na razmere dotične dežele. Toda kljub temu je vodstvo edino-le marksistični in leninistični nauk. Linijo vseh naših akcij predstavlja mark-sisjično-leninistična partija, ki se je ojeklenila v treh revolucijah in v dveh zmagovitih vojnah. Tu je bistvo vse hnapak jugoslovanskih voditeljev, ki niso razumeli, da ne bi bila mogoča njihova zmaga in njihovi uspehi brez odločne zmage v drugi svetovni vojni domovine socializma. Jugoslovanski voditelji so zapustili pot mark-sizma-leninizma in so se končno postavili proti Sovjetski zvezi. «Ne-mogoče je predvidevati nadaljnji potek dogodkov, toda v sami jugoslovanski partiji je gotovo mnogo dobrih kadrov, ki nočejo zastopati stališča, ki vodi v izdajo naše stvari. Se enkrat bo zmagala marksi-stično-leninistična teorija in bodo zmagali tisti, ki bodo verovali v njo. Tudi iz te borbe bomo izšli močnejši kot kadar koli poprej in sigurnejši zmage». E. Milič Trgovinski dogovor med sovjetsko cono Nemčije in Madžarsko BUDIMPEŠTA, J — Med mad žalskimi predstavniki in predstavniki nemške gospodarske komisije so v Budimpešti podpisali dogovor o izmenjavi blaga med sovjetskim področjem Nemčije in Madžarske V vrednosti 6 milijonov dolarjev. odvisnost Albanije in albanske komunistične partije, ki se je upirala njihovim grožnjam. V zadnjih petih mesecih je spor med centralnim ko. mitetom albanske komunistične partije in centralnim komitetom jugoslovanske komunistične partije dosegel višek. V teh težkih trenutkih za narode Jugoslavije sta albansko ljudstvo in albanska domunistična partija ohranila svojo veliko naklonjenost in zvestobo do bratskih narodov Jugoslavije. IZavestništvo albanskega ljudstva in jugoslovanskih narodov je življenjske važnosti za narode obeh držav. Skovano je bilo iz krvi naših najboljših sinov. Albansko ljudstvo bo ostalo zvesto temu zavezništvu in besedi, ki jo je dalo bratskim narodom Jugoslavije, ne pa protiljudski in protimarksistič-nim voditeljem, ki povzročajo hude neprilike jugoslovanskemu ljudstvu in ki so vodili protialbansko politiko. Albansko ljudstvo in albanska komunistična partija sta prepričana, da narodi Jugoslavije in zdravi elementi jugoslovanske komunistične partije zvesti marksizmu-leniniz-mu ne bodo dovolili na noben način, da bi skupina protimarksistov skrunila kri narodov Jugoslavije in pretvorila federativno ljudsko republiko Jugoslavijo v kolonijo imperializma. t Albansko ljudstvo in albanska komunistična partija sta kot enoten blok v demokratičnem in protiim-perialističnem taboru pod vodstvom Sovjetske zveze, nepremagljive zaščitnice narodov, ki brani svobodo, pravo demokracijo, pravičen in trajen mir. AFP poroča iz Moskve, da se spričo dejstva, da je bil jugoslovanski zunanji minister navzoč na konferenci osmih ministrov v Varšavi, možno vprašanje urediti na prihodnjem kongresu jugoslovanske komunistične partije, ki bo 21. julija. Poljski listi, in sicer tako glasila komunistične partije kakor ostali, komentirajo resolucijo Informacijskega urada in poudarjajo, da odprto razpravljanje o krizi v jugoslovanski komunistični partiji dokazuje mirnost in moč delavskega gibanja v vsem svetu. «Robotnik» piše, da je treba voditelje jugoslovanske komunistične partije odkrito soditi pred mednarodnim delavskim gibanjem. Pravi revolucionarni socializem se ne straši kritike ljudstva. «Kurier Godzienny« poudarja, da je mednarodno sodelovanje marksističnih strank prvi pogoj za uspeh v skupni borbi proti mednarodnemu imperializmu. V Budimpešti so nocoj objavili poročilo centralnega komiteta madžarskih delavcev, s katerim se soglasno odobrava sklep Informacijskega urada. Poročilo poudarja, da jugoslovanska komunistična partija vztraja pri svojih političnih napakah kljub sklepom Informacijskega urada. Poudarja tudi, da se morajo člani madžarske komunistične partije učiti iz sklepov Informacijskega urada in ne smejo podcenjevati nevarnosti, ki jo predstavljata za Madžarsko madžarski nacionalizem in odtujitev od Sovjetske zveze. Glasilo stranke madžarskih delavcev poudarja, da je dokaz moči javno pokazati na politične napake v Jugoslaviji. Poudarja dalje, da odtujitev od Sovjetske zveze pomeni odtujiti se od najmočnejšega branitelja delavskega gibanja. «Szabad Nep» piše, da prejšnje zasluge Tita nikakor ne zmanjšujejo, pač pa še povečujejo nevarnost njegove današnje zgrešene po- litike, kajti odgovornost za napake je še večja, če jih delajo tisti, v katere sta ljudstvo in partija položila svoje zaupanje. Dobro obveščeni krogi v Budimpešti smatrajo objavo resolucije Informacijskega urada kot dokaz sile. Izjavljajo namreč, da Informacijski urad ni bil v ničemer prisiljen javno objaviti svojega stališča. Pod naslovom «Protiimperiali-stična in mednarodna solidarnost)) poudarja glasilo romunske delavce stranke «Scantea»,. da ae pr&vi patriotizem delovnega ljudstva ne more ločiti od mednarodne solidarnosti v protiimperialistični borbi in od prijateljstva s Sovjetsko zvezo, ki je največji branitelj neodvisnosti. List zaključuje, da bodo romunska delavska stranka in komunistične partije drugih demokratičnih narodov lahko ohranile narodno neodvisnost in zajamčile razvoj ljudske demokracije proti imperializmu in prodiranju buržuj-skega nacionalizma samo z utrditvijo fronte socializma in demokracije. Duclos piše v pariškem listu «Hu-manite« med drugim, da noben narod ne more sanjati, da si bo zajamčil svojo neodvisnost, če bo ostal izoliran. Duclos dalje poudarja, da tisti, ki se postavlja proti Sovjetski zvezi, ki je danes na čelu protiimperialističnega tabora, postane po gili orodje y rokah voditeljev imperialističnega tabora. AFP poroča iz Londona, da je politični urad angležke komunistične partije soglasno odobril resolucijo Informacijskega urada in izraža upanje, da bodo člani jugoslovanske komunistične partije popravili napake svojih voditeljev in se pridružili bratskim partijam. Podaljšano izjemno stanje v Londonu LONDON, 1 — Znameniti angleški pisatelj Bernard Shaw je napisal v listu «Daily Worker» članek, v katerem kritizira laburistično vlado zaradi njenih ukrepov proti pristaniškim delavcem v Londonu. V članku piše dobesedno: piše dobesedno: «To ni niti demokracija niti socializem, temveč kapitalizem, ki biva v svojem zadnjem okopu v ministrstvu za promet. Sklicevanje vlade, da so bili ukrepi proti razkladalcem potrebni, ker bi drugače nastopil glad, je smešno. Dolžnost vlade je bila, da bi zasebnim podjetjem zaukazala, da morajo takoj sprejeti zahteve pristaniških delavcev. Sindikalno gibanje je mnogo močnejše v Sovjetski zvezi, kot pa v Angliji in želim, da bi bilo vsaj tako veliko, kot je tamkaj. Toda Bevin je tisti, ki ga uničuje. Danes je jasno, da je Bevin socialistični minister samo po imenu, y resnici je vse drugo, samo • ne socialist. Zato bi Bevin napravil dobro, če bi se preselil v notranje ministrstvo in prepustil zunanje ministrstvo Zillia-susu.s S tem v zvezi je tudi «Daily Wor-ker« komentiral stavko pristaniških delavcev in poudaril, da so pod laburistično vlado stavke toliko časa zakonite, dokler niso uspešne; ko pa grozi nevarnost, da dosežejo svojo zmago, tedaj mobilizira vlada vse sile proti stavkajočim. To so toliko opevane angleške svoboščine. Angleška vlada je izjavila, da bo sedanje izjemno stanje podaljšano za mesec dni. čeprav je vsakdo pričakoval. da bo z ukinitvijo stavke končano. Politični krogi so mnenja, da hoče Bevin podpirati s tem svoje grožnje na račun Sovjetske zveze glede na položaj v Berlinu. Volitve na Finskem HELSINKI, 1. — Nocoj se je zah-ljučil prvi dan finskih splošnih volitev. Življenje poteka v Helsin-kiju popolnoma mirno. Število volivcev je precej visoko v mestu kakor tudi na podeželju. Po prvem pregledu volivnih glasovnic je razvidno, da je do sedaj volilo 50 odst. vpisanih volivcev. Ce bo jutri volilo prav toliko volivcev, bo odstotek volivcev večji, kot je bil leta 1945, ko je volilo 74 odst. Iz površnega pregleda je takoj razvidno, da je bilo največ volivcev na voliščih v centru Helsinkija. Jutri ob 20 bodo nadaljevali s pregledovanjem volivnic in v noči od petka na soboto bodo objavljeni prvi izidi. PRAGA — S posebnim vlakom so prišli v Prago jugoslovanski fizkulturniki, ki se bodo udeležili XI. sokolskega zleta v Pragi. Na postaji so jih pričakovali predstavniki vojske, Sokola in prebivalstvo. V imenu češkoslovaške vojske jih je pozdravil polkovnik Saher. DUNAJ — Avstrijska tiskovna agencija poroča, da sq včeraj aretirali 41 oseb med neredi, ki so nastali pred parlamentom, ko je narodni svet razpravljal o osnutku zakona za zaščito mladine. Velika aktivnost grške demokratične vojske ATENE, 1. •— Radijska postaja »Svobodna Grčija« poroča o vojaških operacijah demokratične armade ter javlja, da je sovražnik nadaljeval 30. junija s svojimi napadi proti sektorjem Nestorie, Orloara in Konice s podporo topništva in letalstva, ki pa so bili vsi odbiti. Sovražnik je imel samo na sektorju Orloara 29 mrtvih in 38 ranjenih. Na sektorju Konice so bile razbite tri sovražnikove čete. Ujetniki 583. bataljona 75. monarhofašistične brigade so izjavili, da je bil skoraj ves njihov bataljon potolčen. Medtem se nadaljuje velika aktivnost demokratične vojske na vseh sektorjih. iger v košarki 30. junija so se Sofiji končale tekme v košarki za prvenstvo bal- kansko - srednjeevropskih iger. Prvo mesto moških ekip je zasedla Madžarska s 14 točkami. Njej sledi Češkoslovaška z 12, Bolgarija z 10, Jugoslavija z 8, Romunija z 6, Poljska s 4, Trst z 2 in končno Albanija z 0 točkami. V ženskem temovanju je zasedla prvo mesto isto tako Madžarska s 14 točkami. Sledijo Češkoslovaška ž 12. Poljska z 8, Romunija z 8, Bolgarija s 6, Jugoslavija s 6, Trst z 2 in Albanija z 0 točkami. Zadnji izidi tekem so naslednji: CSR - Trst (moške ekipe) 75:28 (39:11), Romunija - Albanija (ž) 99:7 (52:3), Romunija - Albanija (m) 118:20 (62:18), Poljska - Jugoslavija (ž) 17:16 (8:8), CSR - Trst (ž) 54:10 (38:8), Jugoslavija - Poljska (m) 44:35 (23:20), Madžarska -Bolgarija (ž) 40:18 (19:6), Madžarska - Bolgarija (m) 34:26 (23:11). lAt Itraiskc pmtec l£uds£vju Juiieslntije Na sestanku članov komunistične partije voditeljev Enotnih sindikatov je predsednik tov. Destradi predložil sledečo resolucijo, ki so jo soglasno odobrili: VODITELJEM ENOTNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE ! ČLANI KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA, VODITELJI ZVEZE ENOTNIH SINDIKATOV SO PRECITALI RESOLUCIJO INFORMACIJSKEGA URADA, S KATERO SE STRINJAJO IN POZIVAJO VODITELJE ENOTNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE, NAJ NAPRAVIJO VSE MOGOČE, DA PRISILIJO VODITELJE JUGOSLOVANSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE, DA POPRAVIJO SVOJE ZGREŠENO STALISCE TER PRIPELJEJO TO PARTIJO ZOPET V SVETOVNO SOCIALISTIČNO ENOTNO FRONTO. ČLANI KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA, VODITELJI ZVEZE ENOTNIH SINDIKATOV TOLMAČIJO S TEM STALISCEM SOGLASNO VOLJO TRŽAŠKEGA DELAVSKEGA RAZREDA IN IZRA-2AJO SVOJO GOTOVOST, DA PREDSTAVLJA TO STALISCE BRATSKO POMOČ NAŠIH DELAVCEV SLOVANSKEMU LJUDSTVU. ČLANI KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA, VODITELJI ZVEZE ENOTNIH SINDIKATOV. Podpisani delavci ladjedelnice Sv. Marka, člani komunistične partije Tržaškega ozemlja so na izrednem sestanku preučili resolucijo Informacijskega urada o položaju v KPJ zaradi nekaterih elementov v njenem centralnem komitetu. Najodločneje obsojajo postopanje podobnih elementov, ki so s svojim postopanjem spodkopali pridobitve osvobodilne borbe in zahtevajo, naj naš centralni komitet zavzame jasno stališče v prid Informacijskemu uradu, da bo dana možnost doseči cilje, ki si jih stavlja slavna boljševiška partija, ki so isti kakor cilji delavskega razreda vsega sveta. TRST, 1. — Današnji «Lavorato-re» je objavil sledečo resolucijb novinarske celice: Celica novinarjev, sestavljena iz italijanskih in slovanskih delavcev, uradnikov in intelektualcev je preučila resolucijo o položaju v komunistični partiji Jugoslavije, ki jo je izdal in odobril Informacijski urad. Potrjuje svojo odločno voljo, da nadaljuje borbo za bratstvo med Italijani in Slovani, za trajni mir, za ljudsko demokracijo in proti imperializmu, za spoštovanje pogodb. Izreka svojo brezpogojno solidarnost s komunističnimi partijami, članicami Informacijskega urada s slavno Leninovo in Stalinovo partijo na čelu. Živela slavna boljševiška komunistična partija ZSSR gotova in zvesta vodnica delavskega razreda vsega sveta! Živelo italijansko-slovansko bratstvo! Živela enotnost borbe naprednih delavcev, kmetov in intelektualcev! Smrt fašizmu - Svoboda narodu! ie VVSSHINGTON, 1 — Ameriška vlada je včeraj sporočila, da bo jugoslovanska zahteva za povrnitev 50 milijonov dolarjev, ki so blokirani v ZDA od leta 1941, sedaj urejena. Glasnik zunanjega ministrstva je izjavil, da so razgovori o deblokaciji fondov dosegli »zadovoljivo točko*. V Washingtonu se še ne potrjuje utemeljenost vladne izjave, da jo jugoslovanski diplomati sprejeli priznanje dolga 20 milijonov dolarjev za ameriško lastnino, ki je bila nacionalizirana v Jugoslaviji. AFP poroča iz Beograda, da v tamkajšnjih uradnih krogih še ne komentirajo vesti o deblokaciji zlata, vendar pa ugotavljajo, da je ta odločitev povezana z velikim znižanjem zahtev, ki so jih Američani sprva postavili. Pripominjajo tudi, da dejstvo, da so deblokacijo napovedali v sedanjih okoliščinah, ni v ničemer odvisno od volje jugoslovanske vlade. Ce ne bodo ZDA postavile pogojev, ki so v nasprotju z jugoslovansko suverenostjo, bo odločitev ameriške vlade samo dejanje pravičnosti, ki ne spremi n ja v ničemer stališča Jugoslavije na mednarodnem poprišču. Solidarnost s Primorskim dnevnikom Objavljamo današnje prispevke k plačilu globe, na katero so obsodili našega odgovornega urednika: Nameščenci SHPZ v Trstu 20.900 lir; uslužbenci Zadružnega konsorcija trgovcev 2900; Mamiž Anton 500; Zuljan Srečka 1000; Kožuh Jožef 500; Sedmak Primož 1000; Lipovec Milan 1000; Dolgan Marjan 1000; Komorni ?bor Radia Trst II 3000; A. R. 500; Jože Lavrenčič 1008; R. M. 500; družina Puntar - Škabar 500; vesela družba Prosek-Kontovel 340; Jerkič Viktor 200; Trošt dr. Jože 100C; Bubnič Zorka 300; Pegan Rozalija 500; Lasič dr. Ivan 500; Medvešček Marjan 1000; Morel M. in Mevlja J. 4000; Kravos in Stepančič 2000; Sancin Dimitrij 1000; Terčon Draga je nabrala 5000; Ljudmila in Ernest Suban 1500; družina Počkar 300; obenem pa je poslala pismo solidarnosti s P. D. Poleg prispevkov smo prejeli tudi veliko število resolucij. SIAU okraja Mitnica je poslal kopijo brzojavke, ki ga je naslovil na OZN. Delavci Tovarne strojev Sv. Andreja so tudi odposlali protestno brzojavko Varnostnemu svetu; brzojavka pravi dobesedno; Demokratični list «Primorski dnevnik# obsojen zaradi kritiziranja kršitve mirovne pogodbe s strani Vojaške u-prave. Protestirajo in zahtevajo vaše takojšnjih posredovanje — Delavci tovarne strojev Trst. 70 Barkovljanov je podpisalo resolucijo solidarnosti s Primorskim dnevnikom. V nekem odstavku pravi resolucija, da vidijo v obsodbi Primorskega dnevnika nov poizkus političnega in narodnega zatiranja slovenskega demokratičnega ljudstva. Isto tako so delavci Tovarne strojev poslali protestno resolucijo Vojaški upravi. Na koncu pravi protestno pismo, da zahtevajo delavci Tovarne strojev svobodo tiska in spoštovanje mirovne pogodbe. Poljsko ■ finski trgovinski dogovor VARŠAVA, 1 — V Helsinkiju so podpisali dogovor o poljsko-finskem kliringu, ki se nanaša na trgovinske izmenjave v prihodnjem letu. Dogovor predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 8,500.000 dolarjev za obe pogodbenici. Finska bo dobavljala Poljski celulozo, baker, piriti terpentin in papir dočim bo Poljska izvažala na Finsko premog železo, tkanine, sladkor in sol. Bernadoffe se opira na anglo - ameriški načrt TEL AVIV, 1. — Telepresg poroča, da se predlogi posredovalca OZN Bernadotta glede rešitve palestinskega vprašanja naslanjajo na angleško - ameriški načrt, ki predvideva ustanovitev palestinske zvezne države, To bi tvorile mala državica Izrael in arabski del države, ki bi pripadel večinoma Transjordaniji. Glavne točke angleško-ameriške-ga načrta so; Ustanovitev carinske zveze med Izraelom in Transjorda-nijo, skupna valuta in skupna prometna sredstva. Poprave dosedanjih mej bi bile takšne, da bi bil večji del arabske Palestine vključen v Transjordanijo, pri čemer bi Izrael moral odstopiti pokrajino Neged, v zameno pa bi prejel zapadno Galilejo. Nove meje naj bi jamčile ZDA in Anglija, ki bi dale novi državi izdatna posojila. Ti dve državi hočeta pridobiti tudi razne koncesije v Palestini sami in vojaška oporišča v Haifi, kjer konča iraški petrolejski vod, in nekatera letališča. Med židovskim ljudstvom je naletel ta načrt na velik odpor, zlasti med sindikati in naprednimi organizacijami, ki poudarjajo, da bi pomenila njegova izvedba uničenje židovske neodvisnosti. Tako vlada Izraela, kakor tudi politični odbor arabske lige preučujeta še vedno Bernadottove predloge. Zunanje ministrstvo Izraela je prejelo od Bernadotta obvestilo, da se bo v kratkem izvršil prevoz 24.000 židovskih beguncev, ki so sedaj na Cipru, v Palestino. V Londonu ne prikrivajo veselja. da je prfšlo med kraljem Ab. dullahom in Ibn Saudom do sprave. Poluradni «Times» namiguje, da vojska Sauditske Arabije ni sicer sposobna za moderno vojskovanje, da pa bo Ibn Saud pomagal arabski ligi v «mrzli vojni« s svojimi velikimi zalogami petroleja, ki bodo preprečile vse morebitne gospodarske sankcije OZN proti državam arabske lige. če bo prišlo do novih sovražnosti. Zapadne sile onemogočile delovanje berlinske komandature Čez 15 milijonov Nemcev se je izjavilo za enotno Nemčijo ATENE — Včeraj popoldne je močan potresni sunek spremenil v r*azvaline m^sto BERLIN, 1 — Sovjetski polkovnik Kalinin je sklical poveljnike generalnih štabov zapadnih treh sil in jim izjavil, da štiristranska komandatura v Berlinu za sovjetsko upravo ne obstoji več. Poudaril je postopanje, ameriških, angleških in francoskih zasedbenih oblasti v Berlinu, zlasti tudi uvedbo valutne reforme v zapadnih berlinskih sektorjih, ki dokazujejo, da je za bodočnost vsako delovanje zavezniške komandature nemogoče. Angleško uradno poročilo se seveda protivi tej odločitvi. V Londonu so se s tem v zvezi sestali podtajnik za zunanje zadeve Strang ter francoski in ameriški poslanik. Lista «Evening Standard« in «Eve-riing News» javljata, da so se ZDA, Anglija in Francija sporazumele glede izročitve skupne note Sovjetski zvezi za ukinitev blokiranja zapadnih berlinskih sektorjev. Zapadne sile poudarjajo naenkrat potrebo štiristranslcega nadzorstva v Berlinu. V Washingtonu pa je zunanji minister Marshall potrdil, da imajo ZDA namen ostati v Berlinu. Clan Centralnega komiteta so-cialistične-komunistične stranke v Berlinu, Paul Merker je na nekem zborovanju izjavil, da se je čez 15 milijonov Nemcev izjavilo pri zadnjem referendumu za enotno Nemčijo, s čimer je Svet nemškega ljudstva dokazal svojo pravico, da sme zahtevati uradno ljudsko glasovanje o tem vprašanju Trdovratno zavzemanje nemških demokristjanov za ustanovitev zapadne nemške države ima svoje ozadje v tem, ker hočejo ZDA na vsak način spraviti v ospredje bivšega kanclerja Brueninga, ki je bil ljubljenec najbolj reakcionarnih katoliških krogov, ameriške republikanske stranke in Vatikana. S pomočjo Brueninga hočejo ZDA in Anglija obnoviti nekdanji katoliški evntrum. V Hamburgu in okolici so že pri- čela množična odpuščanja delavcev. Številni delodajalci so sporočili svojim delavcem, da lahko ostanejo na svojem mestu pod pogojem, če se zadovoljijo z eno tretjino dosedanje mezde. Ljudska socialistična stranka na Hessenskem je izdala oklic, v katerem ugotavlja, da delavci zaradi valutne reforme ne morejo kriti izdatkov za prehrano in stanovanje. V Porenju in na Westfalskem je bila v mnogih podjetjih upeljana skrčena delovna doba kot posledica valutne reforme. Delavska zbornica poroča, da so delodajalci odpustili svoje osebje, ker nimajo sredstev za plačilo mezd in plač. Tudi iz Monakovega poročajo, da je bavarsko gospodarstvo ogroženo in da grozi masovna brezposelnost. Predsednik enotne socialistične stranke Grotewohl je izjavil, da je predvidena dveletka osnovnega pomena za vzhodno Nemčijo in Berlin. Glede na zadnjo londonsko konferenco je za social-komunistič-no stranko, ki je sprejela dvoletni gospodarski načrt, jasno, da se mora orientirati na Vzhod, kar ne bo v škodo nemški enotnosti. Francoska vlada je poslala angleški m ameriški vladi posebno noto, v kateri zahteva, naj nobena od zapadnih zasedbenih sil v Berlinu ne podvzame enostranskih u-krepov in da ne smejo zgubiti nobene prilike za dosege sporazuma vseh štirih sil. To znači, da se francoska vlada noče istovetiti s politiko ZDA in Anglije glede položaja v Berlinu in da je v skrbeh zaradi angleško-ameriških ukrepov, ki so povzročili tamkaj popolno zmešnjavo. Istočasno vlada v francoskih krogih nezadovoljstvo zaradi izzivalnega postopanja angleško-ameriških zasedbenih oblasti. S to noto hoče francoska vlada pomiriti francoske množice zaradi kapitulacije Francije na londonski konferenci. Leto IV - Cena Svetogorska zamaknjenja in uganka ..Slovenskega Primorca" Ua se ne zatnen im ji m cerkvenim krogom, te »e ne upa »Slovenski Primorecn odkritosrčno na ttran natega ljudstva, ki ni pozabita na jrremišljeno afero t svetogorsko podobo. Zato tamo priporoča vernikom, »naj mnogo bol) ljubijo Marijo kot njeno pod-bot, ne na Sveti gori in ne v Gorici. Politično-katoliškemu tedniku trna očitaii predolgi molk v zadevi zahrbtne ugrabitve Sveto-gorske podobe in razkrinkali marsikatero stran afere. V pomanjkanju argumentov te tkuta «Slovenski Primorecs izmazati iz zagate s tem, da blebeta o nekih lažnivih videnjih, ekstazah in svetogorskih zamaknjenjih »Primorskega dnevnika*. Tatvina ima tisto posebno osadje, to smo vedeli te pred letom Ani, Pred dobrim mesecom pa »o še dejstva oziroma nadškofove izjave potrdile, da smo Imeti tudi mi — »brezbožnikis resnčno videnje, Saše domneve so se pokazale popolnoma utemtjene m kakor »e je javnost prepričala, drži trditev, da je ugrabitev V stolnici egol) podla politična špekulacija naperjena Rroli Slovencem in da so pri tem kalili vode tudi duhovniki. Ce je pa milostna podoba last Cerkve, kol pravijo, trt ne ljudstva, to še ni nobeno sadostno opravičilo, da bi t njo razpolagal Vatikan, ker Cerkev (t veliko začetnico/) obstaja tudi na področju svetogorskega Svetliča! TRŽAŠKI DNEVNIK In še ena "UGANKA'' Zn »Slovenski Primorec« darujejo skoraj sami N, N.. za Slovensko slrotlMe pa ljudje 8 polnim Imenom. Ali Izhaja ta razlika le iz ponižnosti? To-le uganko si postavlja »Slovenski Primorecs z dne 30, Junija t. L Seveda on dobro ve, da ni to nobena uganka, da razlika ne i*-ttaja ravno is peniinostl, marveč li bolj ali manj čiste zavesti, da pomoč Slovenskemu arotiiču v Oorici je eno in prispevek «Slovenskemu Primorca* pa drugo, [da \im[\ zadnji!) sej conskega svela Ker smo ua k ruju delovanja con skega sveta, je takoj na zadetku razpravo bil govor o Upravni pre* osnovi na podlagi ukaza it, 369, ki predvideva ukinitev conskega sveta. Tako je svetnik Colotti na podlagi priporočilnega pisma predsednika sveta predlagal, naj bi med točkami dnevnega reda razpravljali tudi b upravnih apremembah. Odločil) pa so se, da bodo o tem razpravljali na koncu seje med slučajnostmi. Zato Je profesor Col-lotti na koncu seje na dolgo in Široko govoril o upravnih spretnem bah na našem ozemlju, Začel je pri ukazu VU, ki Je ustanovil conski ln mestni »vet, dalje Je omenil ukinitev zaveznllklh komisarjev v upravnem področju in zadnji ukaz št. 289, ki je nadomestil sedanji conski svet e pokrajinskim svetom in občjnski svet n sglunto comuna-le*, Možje pa *o izrazili bojazen, da ta pokrajinski svet. ki bo mo-ral skrbeti za v»e splošne zadeve pokrajine, ne bo mogel zadostiti tej svoji nalogi, Na predlog svetnika Collottija iri odvetnika Bude bo svet na svoji seji v ponedeljek razpravljal o tem, medtem pa bodo ostali člani sveta Imeli dovolj časa na razpolago, da preučijo zadevo, Olavna točka Že tako revnega dnevnega reda Je bilo obravnava-nje če načetega vprežanja o za-puičlni grofice Bartorlo mestni občini In dogovor a dedičem Mihaelom Mavrom. Svetniki so odobrili sporazum, po kalerem bo tržaške mestna občina dobila za okrog an milijonov lir nenremlčnln (n 870 umetnin iz Zbirke pokojhičč. Z;> to pa bo mestna občina morala izdati 29 mllllmiov lir. Protestna stavka v ladjedelnicah Sv. Marka in v FMSA Po zborovanjih v znak solidarnosti. ki so jih imeli delavci raznih tovarn zaradi aretacije sedmih delavcev ladjedelnice Sv. Marka, so poslali delavci še drugih tovarn in podjetij, kakor tudi raznih delavnic protestne resolucije, v katerih zahtevajo izpustitev aretiranih tovarišev. V vseh tržaških tovarnah vlada Veliko nezadovoljstvo in ogorčenje zaradi ponovne aretacije demokratičnih delavcev. Delavska zbornica je hotela na vsak način obrniti pozornost delavskega razreda od vseh najvažnejših problemov, ki so: zapora nad odpusti in razne delovne pogodbe za te kategorije delavcev. Zadnji odpusti z dela nekaterih delavcev, so pokazali v pravi luči delovanje ta-kd imenovanih sindikalistov, ki verno služijo svojim gospodarjem in industrijcem. Toda delavstvo je že obsodilo delovanje teh tako imenovanih sindikalistov » tem, da je nemoteno nadaljevalo svoje delo ob stavki, ki jo je proglasila Delavska zbornica in s tem da je odločno protestirala proti postopanju odgovornih oblasti do demokratičnih delavcev. V »redo so delavci v ladjedelnici Sv, Marka in v FMSA prenehali z delom za pol ure ter šo obenem poslali protestno resolucijo Vojaški upravi. Enotnost, ki jo je delavstvo pokazalo v teh akcijah, je jasen dokaz odločnosti delovnih sil proti vsem poskusom tistih, ki bi hoteli uprizarjati nerede ter napadati demokratične delavce. sledeče zahteve normativnega zna čaja: 1.) Več dni dopusta za kovinarske delavce, ki imajo mrtogo težje delo kot delavci drugih kategorij 2.- Da bi prejemal kovinarski delavec v času bolezni poleg podpore, ki jo daje Urad za socialno skrbstvo, še posebno nagrado, tako da bi dosegel plačo, kot če bi delal; obenem pa bi mu moralo biti v primeru nesreče zagotovljeno mesto, kjer je delal. 3.- Da bi prišteli vsako leto več dni za izplačilo odpravnine, h kateri bi priložili tudi draginjske doklade. 4.) Da bi bilo vsakemu delavcu zagotovljeno tedensko delo 40 ur. 5.) Da bi prejemali delavci večje odstotke za nadure, ki bi se morali upoštevati tudi pri draginjskih dokladah. * Nadaljujejo »e razpravljanja o delovni pogodbi zidarjev. Po prvi seji je Združenje lndustrijcev, ko je pregledalo načrt, ki ga je predlagala sindikalna organizacija, postavilo nove predloge, Zato se pogajanja še nadaljujejo. S stavkami •e borba nadaljuje Jasni znaki kažejo, oa se bodo izvršili novi odpusti delavcev v mali ln srednji industriji, Po zadnjih odpustih, ki smo jih navajali, so danes na vrsti delavci 8AROGA, katere je vodstvo obvestilo o novih odpuatin, V tovarni LEJET go po-hoVfio odpustili 10 delavcev. * Včeruj zjutraj je Zveza enotnih sindikatov poslala pismo polkovniku Fodenu, v katerem protestira proti začasnemu odpustu z dela treh elanov tovarniškega odbora ladjedelnice Sv. Marka, Sv. Andreja in 8v. Boka, V pismu označuje Zveza ES za Ilegalno postopanje direkcije CRDA proti trem predstavnikom delavcev in opozarja polk. Fodena, da smatra te odpuste kot jasen poizku* ovirati sindikalno akcijo V tovarnah s tem, da črnijo delovanje Enotnih sindikatov. Ob koncu zahteva Zveza, da določi zavezniški urad dan za razgovor s predstavniki Zveze ES. ♦ ..... Danes zjutraj ob S se bodo pričele protestne stavke, ki bodo tra-.ale pol ure v protest zaradi od-pusta delavcev in zaradi naraščanja brezposelnosti. Iz te stavke so Izključeni tovarniški delavci. Ob 12 se bo pričela stavka V tovarnah, * katero hočejo delavci doSeČI. težavo Ugotovi z drugimi preizkuševalnimi sredstvi, Mrd drugim pa na jetiki bolna Živma polagoma hira, kar mnogo škoduje živinorejski Industriji, Živinorejci se naprošajo, da pri tem delu (preizkusnem cepljenju) priskočijo ilvlnozdravnikom na polnoč. iz oonicc Obsojena mati, K«r |« s&puitila otroka Nepielitbra lani je 22-letna Etnth Hubi, nemška državljanka, rojena nu Dunaju ln bivajoča v Trstu, Ul, 24. maja št. 1, rodila v gorlikl bolnici punčko. Deset dni po porodu jo Jp mlada mati skrivaj popihala iz bolnice In pustila novorojenčka na milost drugim. Ker Jo dolgo ni bilo nazaj, je ravnateljstvo prijavilo vso zadevo polletji, ki Je žensko kaj kmalu Izsledila v Trstu, Jo pripeljala v gorlikl zapor ln včeraj pred sodnijo. Brezsrčna mati, obtožena, da Je zapustila otroka brez sredstev ga življenje, se j« zagovarjala, «eš da ni imela časa, da so jo zadrževali nujni opravki itd. Sodnija jo je spoznala Za krivo in obsodila na 4 mesece zapora ter 4000 lir globe pogojno, Tudi on Nomoc • M Nemški državljan Friderik Hilhe iz Blberfielda, star 88 let, se Je moral zagovarjati, ker se ni pokoril izgonskemu ukazu, ki ga je izdala napram njemu kvestura v Meranu. Hilhe bi se bil moral vrniti V Nocera trtferlore, pa mu očitno ta pot ni dišala, z,ato je raje prišel v Gorico, kjer ga je tukajšnja policija prijela in zaprla. Obsojen je bil na 20 dni zapora, Na 14 dni zapora so obsodili 40-lrtnega Antona Musino iz ul. Of* zoni St. 84, ker se ga Je 8. t, m, preveč nalezel in Je v takšnem stanju nagajal pasantom na Verdijevem kurzu, Blaž Ferligoj, „lar 44 let, lit ftU* bij pri Movodnjah, Je marča meseca prekoračil državno mejo ln Sel brez potnega lista na jugoslovansko ozemlje. Po treh mesečih so jugoslovahske obmejne straža moža Izročile italijanskim, ki eo ga odvedle naravnost v zapor. Včeraj je prižel Pold igo j pred sodno oblast, kt ga je zaradi nedovoljenega prestopa meje obsodila na 9 meseca zapora in 10.700 lir globe. Poleg tega spomina, ki so ga ohranili njegovi tovariši, je položena na rdečo svilo skrinjica iz ličja, katero »o Izdelali ruski ujetniki v Du-chau-u. V njej je vdelana rdeča zvezda kot simbol svobode. Nepozabni ostanejo vtisi na obiskovalca te razstave, ob i ogledu na številne slike talcev v Ulici Ghe-gt ter na slike, ki prikazujejo zločinstva, * katerimi »o nemški okupatorji mučili naše ljudi v zaporih In koncentracijskih taboriščih Poleg teh slik pa so slike partizanskih brigad na pohodih, ki so v borbi proti okupatorju zmagovale ter nam prinesle svobodltev iz,pod okupatorja. Na razstavi so tudi številni letaki, ilegalni časopisi, ki so se tiskali v stotinah in stotinah partizanskih tiskarn po Trnovskih gozdovih in v tiskarnah V samem Trstu, ki so pozivali Tržačane in primorsko ljudstvo k strnjeni borbi ter govorili o številnih akcijah partizanskih brigad ln aktivistov na terenu. Naj omenimo še razstavljene predmete iz taborišča v Perugii, iz katerih lahko razvidimo, da niso zapori in internacije bile la kraji, kjer so zavedni antifašisti trpeli največje muke :«Ponižanje človeka celo do številke, marveč so sc tudi vzgajali, Velikokrat je pomenila zanje ta doba «ljudsko univerzo*. Opazili Bino zvezke, v katere so si interniranke zapisovale zemljepisne, zgodovinske in politične beležke ter st širile svoje obzorje. Na razstavi *o tudi številni načrti taborišč Buchenvvald in Dachau, Slika akademskega slikarja Pengova ponazoruje one. ki so ostali V teh taboriščih smrti ln se ne bodo nikdar več vrnili v svojo domovino. Pod sliko je napis: «Ne moremo z vami, toda ne pozabite nasl* Dachau 1945. Končno je na tej partizanski razstavi ponazorjena v grafikonih in slikah borba demokratičnih tržaških množic po osvoboditvi. Saj je od 1. maja 1945. pa do letošnjega prvomajskega praznika nešteta veriga žrtev, pa tudi zmag tržaških delovnih mhožic, ki s svojo borbo doprinaaajo Včlik del k utrditvi demokracije ne le na Tržaškem ozemlju marveč v svetu »ploh. ■ Zahvala Dijaškemu domu Vdova sem Se več let ln vrhu tega še bolna; nimam sredstev in odvisna sem od sester, ki ml skušajo pomagati, Imam 13-letnega sina in ob začetku šolskega leta nisem znala, kako bi preskrbela sihu pošteno prenočišče in hrano, Obrnila sem se na vodstvo dijaškega doma in kljub težkim razmeram so mtl oskrbeti, kar mu je bilo potrebno, •Skrbeli so zanj tako, da se je vidno izboljšal tako telesno, moralno in tudi njegova vzgoja Je bila izredno dobra. NajVečje veselje so napravili sinu, ko *o ga sprejeli V pevski zbor, mu omogočili izlet v Buje in Jugoslavijo, kar jc fanta tako navdušilo, da pravi, da ne bo nikdar v življenju pozabil lepot haših krajev, posebno pa Bleda. Koliko solza silln potočili V teh) kratkem času našega žlvijehja iit to zaradi revšč.flei povsod Strto bili zavrženi. In tedaj »e najdejo Ustanove, ki omogočajo revnim tako veselje, ki je pred kratkim bilo dano samo premožnejšim. Izrekam žato svojo niijlepšo zahvalo Vsem, ki so se potrudili po-scbho tov. prof. BenoličU ter V-r-ltnl delovnemu osebjvt sploh, Javnost iti starši otrok, ki Imdo obiskovali Dijaški dom pa naj zvedo, da lahko svojg otroke zaupajo brc* skrbt odličnemu volstvu. fiaeimiH Alojzija Trst, istrska ui. ič8 PARTIZANSKA RAZSTAVA Partizaaska razstava aarodno osrobudilne la aiitlfašiStiCgt borbe J* odprta prebivalstvu dnevno Od 10 do 12 ter od 16 do 3i v prostorih Delavske športne zveze v ut. Conti 11. Razstava bo odprta do sobote. Obiščite jo! Štiri .šni/inisti obsujem Mod njimi dva članu krožku Oberdan Včeraj bo bili n« vrsti fašielični mladeniči, ki »o ae morali žngovhr-Jati pred višjim zavezniškim sodiščem, kateremu Je predsedoval kapitan Leaning. Vsi ti mladeniči »o sb morali zagovarjali, ker so meti stavčluo Delaveke ubernlce terorizirali meščane, naj stopijo v atavko. Prva dva »tu blla Vlncenzo Fron-dg In Benito Menuni. Kukol- smo Že javili prejšnji teden je major Ba.vllss zalotil oba mludehlča prav v trenutku, ko sta metala kamenje ha openski tramvaj, Ker uta tedaj oba hotela zbežati, ju je zasledoval do neke veže v ulici Commer-ciale, kjer ju je z pomočjo vojakov dohitel ln ju dal aretirat. Kor ju Je sodišče včeraj spoznalo za kriva — dokazov Je bilo več kot preveč — sta bita ob* obsojena, Frenda na dva meseca Ječe, Menuni pa na trideset dni Ječe. Nato sta »e vzcdla na zatožno klop znana Člana šovinističnih band Lino Sangalll In Franeesen Decio. Ta dva, ki prihajata Iz kulturnega krožku Oberdan in sta kot priči že bila poklicana na pričanj* med sodno razpravo proti teroristu Fajdigi, ki Je sainal proti partlza-nom bombe, sta bila tistega dne. ko je blia uprizorjena komedija s stavko »slučajno* prav tam, kjer so padli revoiverski streli, ln to Oa trgu Liberta. Oba tiča sia se z naravnost smešnimi izgovori skušala IsmotoVillti pred sodnlkohi. Trdila sta, da blia le po naključju na trgu Llberlti, ker sta bi-la namenjena k nekemu prijatelju. Prav tedaj kn sta slišala vpitje, sta se namenila pogledati kaj je, zato st« vprašala policaju, naj jima razloži, Ta Jima Je pa kttr naravnost brez debate zapovedal, naj mu sledita, Tako sto se tiča zagovarjala seveda le ob pritrjevanju njihovih pajdašev, ki so prisostvovali razpravi. Priča policijski narednik, kt je oba mladeniča aretiral, je pa malce drugače orisal zadevo in tu je bilo odločilno za sodnikova odločitve, čeprav je zagovornik odvetnik KblatterO akademsko Uporabljal pravne točke ln skušal dokazati, da mladeniči niso nasilno nastopili proti policistu. Vse tn Je kapitana S« bol) prepričalo, da Je treba mladeniče obsoditi, zato Je vsakemu prisodil po 80 dni ječe. /adnjl bi se bil moral z.vmvar-‘ati Mario Fabretn. Tutll ta je obtožen, da je Vrgel ktunen tla tram vejskl vos. Razprava proti temu pa je blla odgodena, SIMM Petek 2. julija Manica Sonce vzhaja ob 4.16, zahaja Ob 19.58. Dolžina dneva 18.42. Luna vzhaja ob 0,46, zahaja ob 10.23, Jutri 3. Julija Nada, Vlneta Spominski dnevi 1544 je izvršit Vzhodnokoroški odred napad na JVfežIco. ENOTNI SINDIKATI idourotante profesorjev in učiteljev, vpisanih v Es prosvetnih delavcev V Trstu, bo v soboto 3. t. m. ob 15 v ul. Imbriani 5. Udeležba obvezna za vse člane. Prosimo za točnost 1 OF OF Sv. Jakob vabi vse Slovence, da se udeležijo konference, ki bo danes 2.7.1941 ob 2D.3« v prostorih krožka »Tomažič*. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO NA OPČINAH uprizori 3. juliia ob 9 zvečer ne dvorišču Prosvetnega doma znano zgodovinsko igro »Miklo-£ul“”< kj ,J® je priredil Franc Žižek. Z velikim uspehom bo to igro igrali v ljubljanskem in mariborskem gledališču In na mnogih ljudskih odrih. Vsebina igro je zajeta iz dobe turških borb in kmečkih puntov, to je ob koncu 18. stoletja Dejanja ee godijo v Rožu na Koroškem ih na Turškem. Pri izvedbi igre sodelujeta domači pevski Zbor in orkester. Pevski Zbor slov, prosvetnega društva Slavko Škamperle bo nastopil v nedeljo 4. julija v Močkov-1 jan. Ob tej priliki priredi društvo skupni izlet za vse člane. Cdhod izpred Doma kulture ob 14,30. Vpisovanje v trafiki pri Prosenu, Šolstvo Prosvetni urad vti je izdal posebne določbe za Imenovanje osebja na slovenskih srednjih in osnovnih šolah la šolsko leto 1141-1949. Proiaje st vlagajo pri vitji šolski upravi do 11, juilj* 194*. Ta rok ae bo podaljšan, podrobna pojasnila so aa razpolago v uradnih urah pri višji šolski upravi e ulici Dača d’Aosta 4, II. IZLETI PDT sporoča, da Je izlet na Učko, ki bi moral biti 11, julija, preložen na nedeljo 18, julija. Vpisovanja dn sobote 3. julija v čevljarni Pirc, ul. Settefontane 3 irt pri Geču, Rojan. Prn i Rivi. MOTOKLUB SV, JUSTA sporoča članom in prijateljem, da priredi II, Julija izlet na Bled. Vpisovanje sprejema tajništvo dnevno od II do 2* v ul. Vidail 4. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. julija 1948 se je rodilo 14 otrok, umrlo je 5 ljudi, porok pa je bilo 7. Cerkvehe poroke: koVac Ernest erbec in zasebnica Cvetka Kjuder, šofer Jordan Topič in zasebnica Frančiška Borbi«, mizar Santo Mi-niusssi in prodajalka Lucija De-pase, kmet John We»»ley Adco irt zasebnica Marija Corbcllifll, ameriški voj. Brunner La Vem In zasebnica Nilva Hcarpa, težak Bruno Birca in zasebnica Elda Tarlano, težak Balvatore D‘Onofrio in zasebnica Albina Žerjal. Umrli: 38-letni Mario Bernardis, 83-letna Antonia vd. Licher, 32* lebii Massimo Blmbi, 83-letnl Gregor Ban. 70-letni Viktor Bemmini. 8L0VISFU8HU ““ MR mo i- GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje Danes 2. julija 1948 ob 20.39: MIŠKO KRANJEC i „Pot do zločina44 Premiera v Domu kulture v Skednju. Prodata vstopnic vsak dan od t do 12 ter od IS daije v Domu kulture v Skednju. V glavnih vlogah nastopajo: Jožko LukeS, Modest Sancin, Ema Starčeva. Ostale vloge igrajo: Valerija Silova, Angela Rakarjeva, Ernest Zega, Angela Sancinova, Bellzar Sancin, Silvij Kobal In Berta Ukmarjeva. — Režijo vodi Justo Ko- šuta. V soboto 3. julija Miško Kranjec »POT CINA*, Gostovanje prosvetnega dom« na V nedeljo 4. julija Miško Kranjec »POT CINA*. Gostovanj* prosvetnega društva Židi. ob 29.20 DO ZLO-v dvorani Proseku, ob 2i,— DO ZLO-v dvorani »a Nabre- Koncerf operne glasbe Donet 2, t. m, bo ob 20.30 i veliki dvorani Doma pristaniških delavcev koncert arij t„ odlomkos is operne literature. Osnova spm reda so točke ts dveh slovitih sim canskih operi ta Gotovčeve operi «Ero 2 onega sveta» in Smetanovi »Hroaane neveste». Nastopijo sopranistke Slavka Battstuta, Mileni Furlan, Vida Jagodic, Hotiča Ko-zem, /Verina Pelicon, Klara Urbančič, mezzosopranistka Danica Trobec, tenoristi Henato Kodermac, Vladimir Starc, Franček Žerjal, baritonist Dušan Pertot, basista Rug, gero Fakuč in Stane Haztresen. KONCERT MALIH HARMONIKARJEV V prostorih kulturnega krožka Rauber bo nocoj ob 20.30 koncert malih harmonikarjev iz ladjedelnice Sv. Marka. Na sporedu so tudi plesne točke. LETNO GLEDALIŠČE NA GRADU SV. JUSTA Jutri bodo začeli prodajati na tl gu Verdi I v gledališki dvorar vstopnice *a prve operne predsts Ve Blagajna bo odprta od 9.30 d 12.30 in od 18. do 19. Otvoritev sezone bo v torek ol 21. uri: dajali bodo Verdijevega HI goletta. Navodila za prodalo mleta Občinski higienski urad javlja da morajo mlekarne prodajati »a mo mleko * 8 odst, maščobo in za radi tega ne smejo prodajati polnd mastnega irt posnetega mleka. Ali sl že naročnik »Primorskega dnevnika*! Delovna mladina hiti pripravljati izdelke za svojo razstavo V tovarnah, delavnicah in raznih drugih po.:jetjlh hiti delovna mladini) i zadrtjiihi pripravami za i*-Rotovitev predmetov, ki jih bo razstavila na svoji mladinski razstavi. Naj opozorimo v»e mlade delavce in delavke, ki bi se hoteli udeležiti te razstave, da je čas ra bujajo predmetov, k) bodo razstavljeni precej kratek in da morajo torej selo pohiteti, ter čimprej p islatl odbo-rti Vse izgotovljene predmete. Po velikem navdušenju in pripravah lahko Sklepamo, La bo letošnja thladlhska ražstavh thko dobro pripravljena, da bo prepričala celo vse tiste, ki se • anes niso popolnoma prrpHčhni o velikih sposobnostih naše deluvsk. mladine. Kdor je videl delno razstavo v dvorani pomorske poslale ob kongresu delovne mladine, nam lahko potrdi, da je delovna mladina svojimi izdelki podkrepila svoj sloves o delovnih sposobnostih, Ig zadnjih vesti o pripravah za to razstavo smo izvedeli, da se pripravlja tudi veliko število mihdih delavk, ki »končujejo prekrasna ročna dela in pletenine. Dve mladi modistki sta nam prav zaupno izjavili, da bhsta poslali na razstavo dva ženska klobuk«, ki »ta jih popolnoma sami izdelali. Kbt sami z«, trjujeta, sta zelo lepa. No, bomo videli, Kako sta režili problem in kakšrto novo Diodo sia ustvarili, Mladi geometer, . i še pred tedni ni vedel, ali nuj se udeleži te razstave ali ne. se je z vso nriglico lotil dela ter pripravlja načrt za lz-gradrtjb velike stavbe, idejo mu je dat drugi tovaril, ki je če nn d»ini razstavi razstavil podoben načrt, V centru tnesta so v teku velike priprave. Bkdpitie mladincev m mladink so mrzlično na delu, dd pripravijo izdelka *a razstavo, pomislite. da izdelujejo celo »per • j. sko-triaško preprogo*, ki ima zelo komplicirane vzorce in zahteva seveda zelo mnoRO potrpljenja. Upamo, da jim bo to dalo dobro uspelo. Kot vedno »e deklet« prav posebno navdUŽUjejo za rasna ročna del« in so tako sklenila razstaviti prekrashč namizne prte, šest popoldanskih oblek, perilo, dve vezeni torbici In pn pletenino. Našteli smo samo nekaj predmetov, ki bodo razstavljeni na razstavi delovne mladine Toda koliko je le mladincev, ki nočejo izdati svo- jih načrtov ter pr&V skrivaj lzdl lu je jo predm-te. ki jih bodo da na razstavo. Tako bodo obiskovali te razstave videli prav gotovo š nešteto predmetov, ki jim mi a, nes nismo omenili. Toda tUdi mladi kmetje houej pomagati - uspehu te razstave I: vedeli smo, da mislijo razstavi drevesce, na katerem rastejo istf časno hrulke in jabolka. Oudho kaj Fa ne mislite, da Je tukaj vrne kakšen čudež, s tem drevescem bod namreč mladi kmetje dokazali, k) ko znajo cepiti ln vzgajati drevc! ca, k ovijajie M v časopisni papir Med vojno je bila riuvuijena t. radi pomanjkanja papirja raba 6 »opisov za ovijanje živil, povrtni sadja itd. in to kljub higienski pravilom. Rabilo se j« tudi osta kP raznega papirja, katerega prodajali starinarji ln je prihai iz skladisc, ltjer je bil papir p mešan med cunjar i, kar je jaso da i« raznaša bolezensko klice. Mestna občili« opot«rja prefc valstvo na nevarnost Ovijanja g č »opisnim papirjem in vsak Ju pravico odbiti, kajli danes ne V ljajo vzroki, ki bi dovoljevali hrš teV higienskih pravil. BW RADIO IK kuledar. 799. Jutranja «1» na« i -\a|loV?'4 etl?!' 'h poročil 1J.80 Reproducirana glasba. la.C Hudobna Anglijo, ia.10 .Srbske hrvatske pesnil, 1H.4D. t.aiiovcd P *{*, 'h puroviia.. 13^.00. Glarbii po * IJi. 13.4(1. Zrtani Solisti, 14.00. Dne 1" PraliefLtli,ka- M16- dlu bo. 17.30, Plesna glnsga. ib.Oo Nn bovezt! Janez Jalen: »Ovčar Ma koz, 18.18, iz de| »nviotskih sklad teijev, 19,00, Angir*cin* 19.„0. Lulika glesrt«, Hi.40. Nannvf cas« in boroalla. au.oo, Vioii>,»i koncert Karla sancIna. 3950 Hiii °Per.t‘ne vrtci, dlje. 11.80. Južitd-amerllki gia»b 21.48. Pravljice *u odrasle, 330 Blmfonični kdneert slovenske ti harmonije, 28,00, Ritmi za dva kil - ,rjH' AL5, U,7P°rfed in por. V, ?' ? CiUhJe sporeda. 233 Polnočna glasba, 24.0O. /.akljucei Odg. urednik STANISLAV MNKl Tlzk« Tržaški ttskar»k| MV(,d V ponedeljek 28. junija je bil v Ljubljani IV, plenum Ljudske prosvete Slovenije. Plenumu so poleg članov prisostvovali prosvetni minister vlade LRS dr. Jože Potrč, predsednik Kmečke komisije pri 10OF minister Janez Hribar, minister za kmetijstvo inž. Jože Levstik, predsednik Društva slovenskih književnikov Milko Kranjec in Številni predstavniki naših kulturnih Ustanov. V imenu vlade LRS Je plenum pozdravil minister dr. Jože Potre in med drugim poudaril, da smo v drugem letu petletke, v letu 1948, ki zahteva od nas velikih naporov in mora biti velik korak v liašl kulturni revoluciji na vasi. Nato je Janko Liška, tajnik izvršilnega odbora Ljud. prosvete Slovenije, podal kritičen pregled dela V razdobju od tretje Seje plenuma do danes in v obrisih nakazal načrt za prihodnje mesece. Do nedavnega je bila hi je v nekaterih okrajih Se zdaj glavna organizacijska slabost, skorajda ovira za dvig ljudskoprosvetne dejavnosti neurejenost, pomanjkanje in šibkost okrajnih organov ljudske prosvete. Kulturno prosvetno delo postaja vse obsežnejše in bo zahtevalo za uspeS- no uveljavljati ne le kot discipliniran agitator, ne le kot prenašalec direktiv in mnenj, ampak kot prosvetni delavec, ki bo sposoben operirati z argumenti. Tovariš Liška je omenil razne oblike kulturnoprosvetnega dela na vaši (kulturne prireditve na gradbiščih Zadružnih domov, ljudske univerze in redni študiji) Poudaril Je, da M na gradbiščih zadružnih domov bile številne prireditve, ki so imele konkretne agitacijske uspehe. Proslave ob otvoritvi, ki so bile povsod slavnostne in spremljane z nastopi kulturnoumetniških društev, dokazujejo, da graditelji razumejo pomen domov, ki so sl jih zgradili. Izvršilni odbor Ljudske prosvete je mnenja, da je težišče letolnjih prireditev v slavnostnih otvoritvah domov, ali vendar ne kaže dušiti okrajem vneme za festivale. Festivali, ki bodo dvigali povezanost delovnega ljudstva mest In vasi, ki bodo izraz Čustev novega patriotizma, ki bodo manifestacije naših uspehov v gospodarstvu in kulturi, so — skrbno in smiselno pripravljeni — celo zaželeni. Medrepubliškega pomena, manifestacija bratstva in enotnosti naj bo slo- ((PARTIZANSKO KOSILO« PRI SV. IVANU. no vodstvo vse več študijskih priprav, vse več individualnega študija in diskusijskih sestankov ljud* skoprosvetnlh svetov in posameznih njegovih vej. Da bo LPS načrtovalec in usmerjevalec kulturnoprosvetnega dela svojega področja, mora biti sposoben analizirati kulturno prosvetno problematiko svojega okoliša, «e mora živo zanimati za splošna in strokovna kulturno-fcrosvetna vprašanja, mora poznati ln zasledovati odogovarjajočo literaturo, se mora vse bolj usposabljati za globlje razumevanje in razlago kulturnih vrednot, mora podati občutljiv za nezdrave pojave klerikalne, socialdemokratske, apolitične in dekadentske miselnosti, •nora postati zavesten graditelj na* 4* nove ljudske kulture, ki bo zavzemal v posameznih konkretnih primerih, napredna stališča In bo zn*l ta napredna stališča prepričevsl- vensko-hrvaški festival v Brežicah, zveznega značaja pa bo festival najboljših kulturno-umetnlških sku pin Ljudske mladine Jugoslavije je seni V Beogradu. Nadalje je tovariš Liška govoril o filmu, o pomenu radia za razvoj ljudske prosvete in na koncu je navedel uspehe, ki so bili doseženi v tekmovanju ljudskih knjižnic. Možnosti za splošni kulturni razvoj po gospodarskih zmagah pri nas postajajo tolikšne, da ob načrtnem ideološko čvrstem in strokovno zanesljivem kulturnem delu lahko pričakujemo že v bližnji bodočnosti resnično lepih rezultatov naše nove ljudske kulture, ki nam bo poglabljala naš patriotizem, nas dvigala in nas predstavljala pred svetom kot napreden ln kulturen narod. Po referatu tovariša Janka Liške LONDON, junija. — General Matko« je prvikrat dovolil in* tervju v svojem tajaem glavnem štabu novinaiju Zapadne Evro Pe. Takoj ko asm dobil navodila, »pm odpotoval proti glavnemu stanu demokratične vojske. Ves dan sem hodil t nekim vodnikom. Odreči sem se morai muh» lter 3e bila sleza tako oalta, da so t&hko hodili po njej samo ljudje ko*e. Po nekaj umh vzpona, skalnatimi gorami in »lika* nh, ki se h« dajo opisati, sva se * Vodnikom pričela »puščati v rw-ko dolino. Nenadoma smo prišli v Klavni stan, ki je tako dobro s*krlt, da ga ni mogoče opaziti V daljavi 60 korakov. Oenerala sem našel v njegovi Votlin), Z njim je bi) general Ki* Jtlisas, namestnik komandanta ih finančni minister, in Barzlota* *a. ki je politični komisar glavnega stana. Oeneralu Markosu sem najprej •tavil tole vprašanje! »Kolikšno « »»etuije, osvobojeno od demokratična vojske ln kakfna je obit* Vladu na tem ozenitju?» Odgovoru mi Je: «S«d*w desa-11 Vat. kopne Grilje ja pod stal* 1,0 ali napo) »talno kontrolo da* šil tn prisilil ljud!. da So “Metili. Bovrhžhik J« prisilno iz* •tlil 600.000 ljudi, Dojan.ika številka pa je mnog® :i višja. Večjih in manjših mest pa no moremo kontrolirati, ker nimamo materialnih Bredstev. Na vsem svobodnem ozemlju pa deluje ljudska oblasl, Ljudstvo sl politično ln gospodarsko vlada samo po svojih (»voljenih organih ljudskih odborov, Pravica pa je zajamčena z ljudskimi sodišči«, < Komu naj pripisujemo žmagS demokratične vojske?*, sem fa vprašal. »Vzroki, aatadl katerih je grški demokratični vojski uspelo s? uspehem upratl se Številnejšim sovražnikovim sll&m, ki So obo^-rožen* t angleškim la sedaj % ameriškim orožjem, bo v dejstvu, da je demokratična vojska duša ln telo gršknsit ljudstva. Izraža njegove ideale 1« težnje In as beri za neodvisnost Grčije, *& svebodo In za demokracijo. Naša vojska je revolucionarna vojska, je ljudska vojaka. Vsepovsod se iahkO svobodno giblje ifl Udari lahko, kjer hoče, kajti demokratična, vojska uživa zaupanje 1*1 pomoO grškega ljudsiva. Uren te pomoči bi ne mogla obstajati. Demokratična vojska je danes močnejša kot je bila pred enim letom ali pred 6 meseoi in »e * vsakim dnevom še bolj krepi*. Nato sem vprašal generala Mat* kosa, ča je optimizem v bližnjo zmago upravičen, •Optimizem naših borcev in ofloirjsv j« popolnoma Upravičen. Rodi s» predvsem iz naše verfi v amago, Jasno je, da je ne pričakujemo le Jutri, Obenem pa ne JttisHmtf, da je ši Z?lo dale? Mr> narhofašlstlčna vlada *e krha v svojih temeljih. Njena kriza, je vsak dan bolj težka In očitna je vedno večja borba med starimi klikami«., denarni Markos je zaključil ln* tervju * besedamil "Orška fašl* Mična monarhija Je dane« obsojena v očeh vsega sveta. Pri živ* llenju je še zaradi gmotne pomoči Anglije ln Amerike. Delavstvo ln vse demokratično ljudstvo *a< padnlh dežel bi moralo odRovorltt svojim Makelonarnlm vladam ln tako dati moralno potno# demo-krsiilnl grški vojsk!. Pat! pa b! moiftli tud! matcrtaino pomoč In tako pripomoči v njen! borbi »a svobodo. Grška demokratična vojska se bori v Belo teJavnlh poffojlh, Resnica p* je, da je razumevanje *a na5o borbo vedno 5|t5e po vsem svetu. Do tega pa je prišlo «a-radl pravičnosti naše stvari »ta* radi junaške borbe naSege lhid stVt In rarndl b^rbnistva ttteh-skih fašistov, MVDOa JOANNinm je tov. Uroš Kraigher imel referat o nalogah Ljudske prosvete. Da bi privedli razvojni proces v kulturno-proivetnem delu na novo, višjo stopnjo, si je treba zašilit nekakšno decentralizacijo kulturno množičnega življenja, Razgibati se mora kulturno-prosvetno delo st svojimi lastnimi originalnimi ustvarjalci, s .svojo kritiko, s svojimi kulturnimi dogodki, s kvalitet, niml okrajnimi kulturnimi ustanovami (knjižnicami, gledališči, tiskom, razstavami, predavanji itd.). Po drugi plati je treba nj terenu skrbeti za pritegnitev novega in novega osnovnega občinstva k sa-moizobraževalnemu delu, h knjigam, predavanjem kulturno-umet-nlškim vajam itd, Ko je govoril o materialnih sredstvih, je referent poudaril, da je najbolj pereče vprašanje opreme novih zadružnih domov. Poudaril je, da je ustanovitev knjižnice na vasi samo začetek, da pa je treba knjige potem najprej in naprej nabavljati. Nadalje je govoril o organizacijskih oblikah prosvetnega dela na vasi. Tam, kjer delajo posamezne prosvetne skupine neenotno in vsaka zase, bo treba ustanoviti prosvetno društvo, ki bo vse te skupine povezovalo, da bodo skupno uspešneje razvijale prosvetno dejavnost. Toda društva bomo ustanovili tam, kjer bomo s tem zares šele ustvarili prave pogoje za širok razmah kulturno-prosvet-nega dela, ne pa tam, kjer ne bi imeli v društvo koga povezovati in bi šele iskali osnovo društva. Največ iniciative za vso delo je prišlo od mladinskih organizacij ln od tod #1 lahko obetamo tudi prvih takih društev, ki bodo ob začetku samo mladinska, a se bodo potem razrasla v širša ljudskopro-svetna društva. Ljudska prosveta bo postala na ta način ne le zveza ljudsko - prosvetnih skupin OP, ampak tudi kulturno-umet-niških ln kulturnoprosvetnlh društev OP, Ob zaključku referata je v imenu izvršil, odbora predlagal plenumu sklep, naj re ustanovi 200 knjižnic, ki še manjkajo, da bo imelo področje vsakega krajevnega ljudskega odbora v Sloveniji vsaj eno ljudsko knjižnico namesto do 1, novembra, do 21. julija “* to je do V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije. Po referatih je bila živahna diskusija, h kateri so se oglasili tako zastopniki ljudskih ustanov kot tudi prosvetni aktivisti s terena in dopolnjevali osnovne misli, izražene v referatih, s praktičnimi nasVeti in konkretnimi izkušnjami. y/vv . a ;,r ' ■ ■ ' ||jp $ m ■;v w ■■ '!fc' M- .Vv.v.-V. rt- "m V '-.'V- , . NEČAK KARLA MARKSA NA VAR8AVSKEM LETALIŠČU. POT DO ZLOČINA S v ufi uinbmilm i> nakun gledamm dne 2. l.m. r i/lmdnju Sovi socialni rCttlUeni je no-va stvarnost, po kateri nam pisatelji in drugi umetniki prikazujejo in osvetljujejo -sile, ki naše življenje gibljejo in prek v a* šajo. Ni to t)ed brezidejaka umet* Kost, ki se ižgublirt P. nek ih «mWljenth resničnostih, ((eintJeČ »Ioni na življenj/tki problematiki, ki se neposredno tiče človeka, n jegove minelnosti, njegovi h socitli-nih in drugih potreb, Tej novi preusmeritvi umetnosti, ki stremi Za izboljšanjem družb enega reda, Je stvaritelj sarn veliki Gorki, ki je čiidooito naglo irt fčrepko upiiual no temeljito pre-obraženje ruske in svetovne književnosti. Ta književnost Je ogromno prispevala k evropski politični preobrazbi, ki bo kaj kmalu rodilo še pečje in piodo-nosnejše uspehe H dviganju širokih ljudskih množi c. in kakor si težko predstavljamo uspehe ruske revolucije b reg G or ki je ve «Matere» in drugih takih det, tako ei tudi težko predstavljamo velike in trttjne uspehe, ki jih je dosegla Osvobodilna fronta Slovenije, brez literarnih del Miška Kranjca in drugih sodobnih slovenskih pisatelje«, Ti so v obilni meri prispevali k preobrazbi slovenskega ljudstva, posebno izobraienstva, da se Je z '1 n® n n ib m rr\ m I IJ (J rjtm Vprašanje: Ali je tc*no, da bo angleške Čete Se danes v Abcs:n!ji, prvi državi, ki je bia plen Mussolinijeve fašistične napadalnosti? S čim »e ottfaaicii b.vanje angleškega vojaštva v tej zemlji in kar nasprotuje ustanovni listini Združenih narodov. Odgovor: Na vaše prvo vprašanje se lahko odgovori samo pozitivno. Angleške čete so še d:ncs V Ognde-nu in v «reze?viran', conis, Nobenih znakov ni, da bi one zt\pu-»t le Abc6in'jo, Da bi n a s.a izhod iz tega položaja. se je abesinska vlada že lani obrnila v London s predlogom, da se zakiju'; pogedba o «*jfijateljstvu in trgovini«. List «E>.'opprt Hera'tl» Je 15, septembra 1947 objavil uradno poros lo o Ittočltv: osnutka te pegodbe angleškemu veleposlaniku. Ta pogedba bi morala zamenjati fpo-fijjm ;cta 1044. V tem načrtu se je predvidela tudi «vrniteV» pokrajine. Ogadrn, ki je b‘la pO-štavljma n od protektorat butanske vojne upwve ža Č“Sn vojnr, Angleška vlada pa se do datirfl ni Zjasnila o tem načrtu. Današnje stanje v Etiopiji daje osno vo za predpostavko, da bo Anglija. storila vse. da bo še na-deije dejansko okupirala te Kemije. Osvajanje Etiopije od strah' fašistično Italije leta 1936. je od-vae'o Angliji njene najve&nejše strateške položaje na Rdečem morj«. Hrena nevarnost je pretila !mperifl’nim ootom in kolo* nialnlm posestvom bi"taneke krone v Vzhodni Afriki. To je bil eden giavtrh vzrokov, ki je vzbudil Anglijo, da je pričela z vojnimi akcijam! p:-oti Italiji v severnem delu Vzhodna Afrike, e tem tudi iz fifOplje, Proglašajoč svoje človečanske cilje o «pomo-6'» zaostalim narodom in izražava jo«! simpatijo etio^kemu na* rodu. ki je bil zasužnjen od fašistične It-31'je, se je Anglija stvarno pripravljala, da iMfflenja italijansko gospostvo v Etiopiji s svojim sospestvom. V začetku 1941. leta je angleSka vojska, ki je operirala ia smglo* egutskega Sudana in Ken!je, potlvzeltt ofenzivo proti it-Rl'ji liski vojski v Etiopiji. Pri operacijah so fbcte'cvall tfld! domači part'znnAk! oddelki ped vodstvom rasov, Dri" 8. aprila 1941 je angleška vojška vkorakala v Addls Abebo. Dne 27. novembra ietega leta je pndlo zadnje italijansko oporišče m etiopskem teritoriju v proviii* d aondar, Anglija je * lahkoto premagala Italijo. Vse angleške »gube mo bile 11(1 mčtvih m 380 miljenih Kljub temu da je 4. fobnltirjtt 1B4I angi^ka vlad* lajavim, «dfl nlmft nobenih tentmittUivh «an-tev v Abe.šlnlJI in da bo ona po«-dram« obnovitev neodVBfio e-t!ep»ke dtaave», je v«ee«o v»po itavila mi m angleške ok ipaOU«, Etiopijo i>-i v uradnih dokumentih no imenujejo drugače kakor »okupirani »ovmšnt tefiiorljtt, Anglija je izkoristila tigočteii polcšaj in pohitela, da je pravno utrdila svoja vladanje v Etiopiji. V tem »miniti je ptlflllllft to de* »elo, d« ji poslplftsltt neenako* pfavnl moiniftim ln vojno ko«i-ventjijo, ki no jo sklenili 31, Ja* tvaiarja 1942 dve leti, Anglija lil nlkdftr « besedami pv^ualn. da je sedaj Ef opija (tsvobodn-' In neodvlemn drfciva ter da je njegovo vellfrattslvo Halle Kelpsl njen •/"'ktin't! viyi<"», KNIN# no on ne mnoge točke »pom mirna emejfle pravico Etiopije <1© fin* vernosti, Tako je prvi člen dolcfal, da bo Imel angleški d!p!omht*ki pred* »tftvnik predno«t pred v»«mi drugimi tujimi t>red#tavtilk!. ®t'cp-škl vladi je dovoljene, da *e pe* »liiHile Mmo oiigl'‘lklh Bve'ov«l-cev. te *nir '' (i fllcnl »o dejenskg postavili Etiopijo v polofcaj brl* tanskega protektorata. Anglija pa se e tem š? ni zadovoljila. V zamenjavo zi obljubljen© f nnnč-no pemeč je predložila etiopski vladi, da se v vseh finančn h vprašanjih, posvetuje z vlado Ze-d‘njenega kraljestva in s tem V zvezi sklepa samo. če je soglr.sna viada Zedinjenega kraljestva člen 4, točka g). AnglcSk; imperialisti So Sli 6e dalje. Ped pretvezo, da preti Etiopiji nevarnest iz francoske Sc-mal'je ln celo od Japonske C!), so z-.ht-vsli od Halla Selasi-ja, da jim je dal na razpolago velik del teritorija za «strateškes> namene. V angleške roke so pPUle vzhodne ipokfejine, ki so dobile naz v «rezerv!rana co«5» in po-kraj’na Ogaden. Ang eSka vlada si je pridržala, pravico, da drži v Etiopiji tolika vojske, kol‘kor ee ji bo zdelo potrebno. S tem v’ zvezi pa spadajo mesta., ktpr bo imela svoje posadke, v popolno kontrolo ln Vfdstvo od g o var-jatočlh angleških oblasti (člen 7). Ko je zisedla pokčajino Ogn-den ln sosedno tii^žervirflno cono«, je Anglija de.’«nsk0 okup’ra-ia tretj'«o Etiopije. V lajavi, ki jo je dal Halle Selasi leta 1949 Halle Selasi in njegova vlada sta podpisala ta ponižujoči sporazum, ker sia bila prepr čana. da bo Elioeija po preiek.U dveh let zopet pridobila svoje pravice, ki jih je Anglija poteptala, Nov 3pcfazum. ki je bil 19. decembra 1944 vsiljen Etiopiji, pa je pokazal drugače. Iz tega drugega sporazuma so Izključili san-ii/ nekaj najbolj pc-nltujo*'h točk. «rezf?virana cona* in Og den pa sta še nadalje cit311 ped angleSko okupacijo. Br.mo en del «cenp», ki Irži bc* verno 'n ssverc^apadno od železa n’Ske proge, so vrnili eticpskl vi?dl. Pad kontrolo angleške vojne komande pa je pastfiVijrno so-dlžCe v Dz’.gdE'.z:. AcglrSka vojna m’sija si je pridržala prav co, da ostane V fitiop'Ji š« dve leti. Za angleško leteistvo ln za vojeltVO tud' po novem sporazumu ni ho-ben'ft mej. Spon zum jim je zajamči pcpolno svobodo gibanja. Opirajoč se na sporazum. Je Anglija 1-rzporediM svoje čete na gktnirncem teritcrijt Etiopije, uvedla svoj« pravo ter ne SMmo tujcem, temveč celo etiopskim državnim uradnikom prepovedala Vetcp v Ogaden. Vse to pomeni grobo kršenje suverenosti E- V PRAGI ZE DALJ CASA VZBUJA OGROMNO ZANIMANJE SLOVANSKA POLJEDELSKA RAZSTAVA, Ki JE BILA PODALJŠANA DO 10, JULIJA 1948. NA RAZSTAVO SO BILE POVABLJENE TUDI PLESNE SKUPINE VSfSH SLOVANSKIH NARODOV, KATERIH PLflSALCI SO NASTOPILI V NARODNIH NOŠAH. NA SLIKI VIDIMO OTROŠKI MORAVSKI NARODNI KROJ, KI SPADA MED NAJLEPSE NA SVETU. IN PLESNO SKUPINO SRBOV, KI SO ŽELI S SVOJIMI TEMPERAMENTNIMI PLESI 0-GROMEN USPEH. reč narodnoosvobodilni pokfet teptanih narodov, ki protestirajo proti kolonialnemu ropanj;!. Z druge strani pa se angleške pozicije vedno bolj trejo z politiko ZDA. V Etiopiji kakor tudi v drugih d-f-(tavali so ZDA pričele najprej z ekonomskim prodiranjem, Leta 1645 je ameriška tvrdka Bink-ler Oil Corporat'on podpsada pogodbo s Halle Seiasi-jem o koncesiji za prldcbivanje nafte in to za 50 let. Leta 1947 je bila usta-htvljena amerlško-etiopska družba za rastvoj In izkoriščanje p"t-fodnega bogastva Et opije. Po uradnih podatkih pripada 75 vloženega kspitala Etiopcem in 35 odstotkov Američanom. Že leta 1945 pa so Američani tiSpelt, da sq izrinili tmgleSki funt ln orientirali etiopsko Valuto na dolar. Vse to je naravno oslabilo ekonomske poz’c je Anglije v Etiopiji in utrdilo Vpliv Zdfuženih ameriških držav, Dfle 28. oktobra 1946 pa je bil po pisinju lista «Etiopen Herald« med ameriško j*vo*no-uvozno banko in etiopsko vlado dosežen sptrazitm za 3 milijonsko do!alpsko iposoj lo. Ta dolg Etiaplje predstavlja v rok?.h ameriških monopolov močno orožje za vplivanje na etiopsko gospodarstvo in pollt'kq, Na ta nnčln predstavlja mi* rO'jubna Etiep.ia ponovno pred* met tuje vlade in igre impefa* lističa'h sil. B. KUZNJECOV vso silo lotiio borbe za osvoboditev izpod političnega in socialnega suženjstva ter s tem postavilo temelje novi, sVetlejH dobi našega naroda. Miško Kranjec, pisatelj drame vPot do eločimis, ki jo bo naše gledališče uprizorilo tla ne* g. julija v Skednju, spada med na-■še vodilne pripovednik«. Poleg Prežihovega Voranca, Cirila Ko smača, Antona Ingoliča in l''er-da Godine je on eden innetf glavnih, nosile/jev idejne preusmerit-ve, ki jo je tik pred drugo svet tovno vojno doživela slovenska književnost. V st'ojili nam prikazuje prekmursko pokrajino in tamkajšnje ljudi, ki so v hrepenenj« po boljšem tmjenju trumoma zapuščali rodno grudo ter odhaja 11 za bolnim življenjem v tuji svet, kjer j in je za* jel tok novega časa. Z novo mi* selnostjo se vračajo domov, kjer uveljavljajo novo stvarnost, novo socialistično miselnost, S to problematiko so prepletena več ali manj vsa Kranjčeva dela in to: Kapito novi, Povest o dobrih ljudeh, Življenje, Us življenja, Zalesle se prebuja, Južni vetrovi, Pomlad, Maihne so te stvari itd, tn zdaj drama v treh dejanjih #Pot do zločinnn, prva drama is prekmurskega življenja, ki te prav dostojno uvrjča t) naš kmečki repertoar. Vsebina «Poti do *ločina» je v kratkem sledeča: Stari Berden in njegov sin Malija sta se sitno prizadevala, da bi se povzpela do bogastva. Da bi to dosegla, sta zagrelita raznovrstne prestopke in celo eMine, Zato se je Matija tudi bogato oženit s staro, bolehno Magdo Uvčkovo, računajoč, da bo kmalu umrla. Toda Magda noče umreti ter jo sklene Matija spraviti s pota s tem, da pregovori domačo defcto ivo, s fcatero lju* bimkuje, naj jo zastrupi. Eva se da od Matije pregovoriti, čeprav ve, da on hodi s bogato vdovo Rozo. Ne ljubi je ved, vendar ona še vedno upa, da jo bo vzel, posebno ker nosi pod srcem nje-govega otroka. Prav istt večer, ko sta Matij« in Sva sklenila e zastrupljeno jedjo zavdati stari mag at, pride k Stil njena mati Verona, fei ji prigovarja, na) gre domov, kjer se bo poročita. Prišel je tudi de* lavec Martin, kateremu je pred dvema letoma dala besedo, da se bosta 1'žela, A zaman. Eva Je slepo vdana Maliji ter po njegovi želji ievrši zločin tako, da pri* meja Matjdini jedi strupa, ki ga je Matiji preskrbela Roza. Starega Berdena zapeče vest, ko spozna svojo in sinovo krivo pot, ter skuša sina pregovoriti, naj bi zaiel drugo, pošteno Življenje. A sin Matija je gluh za očetove dobre nauke. Hoče se mu Vedno Več ugleda, vedno več oblasti. Bogata Roza naj bi mu pomagala s svojim premoženjem to doseči. Stari Berden zasluti zločin, ki ga namerjajo iagresni nad Magdo. Da bi to preprečil, ž vpitjem opozarja Magdo na pretečo nevarnost, žato ga Matija pograbi in odvleče v stransko, osamljeno sobo, kjer ga drži Zaprtega. Na ta način hoče preprečiti, da bi stari kaj ne izblebetal. Toda delavec Martin pride povedat, dtt vsi po vasi govore, da je Matija umoril svojo staro ženo. To pride na uho sodišču, ki odredi preiskavo. Sodnik, ki je tudi eden izmed Rezinih ljubimcev, je dal na sodnijo poklicat vse tiste, ki bi količkaj prispevali k odkritju zločina. Eva je svojo krivdo te priznala, noče pa iitiati glavnega krivca. Matije, ki ga še vedno ljubi. Stari Berden pa pride sam izpovedat, da je njegov sin tisti, ki je Evo prisilil k zločinu, da bi mtt bila odprta pot do Roze i« ko še večjega bofjastrfl. To Stori eato, da bi vsaj v ječi pripravil »ina do tega, da bi se zavedel tvojih po-dlosti ter začel novo, pošteno EMA STARČEVA, KI BO IGRALA EVO. LUKE« JOŽKO, KI BO IGRAL MATIJO. življenje. A vse zaman. Sodnik kljub dokazom in priznanjem noče obsouiti Matije, ker sta st medtem ta dva tajno dogovorila, da dobi sodnik bogato Rozo, Matija pa — prostost. Tako /ta se tudi on i, ki ima denar, in ta, ki ima položaj, sporazume’ na račun siromašne dekle Eve. Evin snubec delavec Martin in start Berden to jasno vidita ter to vsak na svoj ttačin očitata krivičnemu sodniku, Be silneje skleneta prizadevati si, da bogatašem in mogotcem v oottoče preprečita teptati življenje maiih, skromnih ljudi ter preko trupel lesti navegor, JU6X0 KUSUTA dopisniku ttfluterjti, je abesinski cesaf trdil, da uta bila pokrajina Ogaden In »reaervlr&na e«in» odstopljeni zaveznikom samo časa vojne. Dogodki pa so poke* M11, da je Anglija t« Ktidevo tprejeto v drugačni obliki, AntslflUktt vlada, ki Jt! poteptala suverenost Hfcioplje, j« prisilila etiopsko vledo, da Je »prejela obveiso, da bo A*>rejela nag.e* /Iko vojno misijo glede vojn? o-preme, vso adminiAtrncJe v O-nudeni; In itvefcervlfani con'# je. v#e!A v »veje roke, d« pvlde edi* na *e;r‘*iitlktt prage Addls Atiebi* A)*’ v pobočje tmgleSke vojne komande Itd. T,i oiljem utrditi irfltanski kolonialni sistem, ki je bil zrahljan v tej vojni, Znano je, tla skušnjo britanski kolonizatorji, ki so ia* »ubili svoje trdne pozicije m< | j Bllftijem ;n Daijnjam vahodu, I i utrditi britanski imperij na afri* j i shem kontinentu, Pri tem načrtu pn doživi ju An 1 gllja veliko te»we, ttasto nam' BiHŠi francoski minister Pier-re Cot je objavil v francoskem Časopisu uLa nouvelle demočratleit članek o vtisih e njegovega nedavnega potovanja po ZDA. Mi prinašamo odlomek it tega članka. Ameriški narod je bil vedno zelo hladnokrven ln je z velikim optimizmom gledal na bodočnost. Pogum, s katerim je povprečni Američan sprejel vest o porazu pri Pearl Harbourju, je najboljši doka« tega. Sedaj pa so Američani *el6 zaskrbljeni in celo vznemirjeni. Iz dneva v dan raste nezadovoljstvo Karadi položaja v državi. V naprednih krogih se vedno bolj če* *»e sprašujejo, če vse skupaj ne drvi k fašizmu «ameri*kega tipa«, ki se mogoGe po obliki ranlikuje od evropskeaa ali ailjskega, je pa ravno tako nevaren, Črnsko prebivalstvo s strahom nieda na vedno bolj strafine oblike rasle* ma. ki se pojavlja v ameriškem javnem življenju. Odnesi med delodajalci iti delavci go želo slabi m pred kratkim sprejeti zuk&ni o sindikatih so te odnose se poslabšali. Na obzorju pa ee *e pojavlja sled nove gospodarske kri*e. Resen nemir in razburjenje je pov/ročlia mmanta politika predsednika in zunanjega ministrstva, Povprečni Američan pa je povsem pod vtisom atomske psihoze — ta pslhor.B pe Je psiho*!! strahu, Rkrutka Američan se spraStije, kaj mu bo prinesel jutriinjt dan, Vsak razgovor med Američani tn t Američanom se konča s vprašanjem: ali grozi gospodarska krize? V resnici se gospodarski stroj le vrti, opažajo pa se le znaki krize1 zastoj tržlčž. delavske plače *o nlilje od cen, ki neprenehoma rasteln itd. sMed vojno*, ml je rekel rr1>*n mojih prijateljev, sso si k-emta-listi nakopičili ogromne dobičke. Sedaj pa, ko je vojna končana, se bojijo, da se bodo zmanjšali njihovi dobički. Veliki kapitalisti so zainteresirani na tem, da v državi Ostane napeto Stanje, kajti s tem bodo Že dobili naročila od države irt si tako podaljšali življenje. Zaradi tega prinaša tudi tisk, ki je v njihovi službi take vesti, ki bi čim bolj vznemirile javno mnenje in ga prepričali, oa obstoji vojna hevamosts, O notranji politiki ZDA se bomo omejili satno na nekaj primerov: Prvič: Oficirji, predvsem pomorski, igrajo veliko vlogo pri vodstvu službene politike ter sploh v javnih poslih. To je predvsem nov pojav v ameriškem življenju. Ne govori se samo o kandidaturi generala MaC Arthurja in Eisenhowerja, temveč tudi o kandidaturi Marshalla, j^i stoji na čelu ameriške diplomacije in namešča vedno več in več oficirjev v svojih uradih, Drugie: Važna je tudi kriza de* rnokratiflne stranke, kateri je prinesla Rooseveltova smrt težek udarec. Celo med bivšimi prijatelji Roosevelta obstajajo velika nasprotstva. Samo eden od njih je ostal na povrSini in ohranil popoln vpliv na mhožiee. To je Henrv Wallace, katerega Ugled se je po nedavnem potovanju po mestih ZDA, zelo dvignil. Tretjič: Pojav tretje stranke mora privesti do razkola V vrhovih obeh «klasi8nih strank# v Ameriki demokratične in republikanske TreMa stranka bo pripomogla. dr t,e bo narod združil in vzgajal v demokratičnem duhu, Pristaši tretje stranke ne računajo, do bodo zmagali no letošnjih volitvah vendar pa so gotovi, da bo tretja strankB okrepila borbo proti širjenju fašističnih idej, Petriič: Delave! ki so včlanjeni v sindikatih, vedo« bolj razume-Jo. ds morajo pridobiti voliv na državni ln upravni aparat, če s! hočejo zagotoviti svoje osnovne interese. Delavci hočejo združitev dveh najvažnejših sindikatov CPT in AFT. č^sar pa ho6e-Jo sindikalni voditelji, ki gledajo na svoj lastni sebičhi interes. Petič! Republikanska stranka je ohranila večjo čvrstost od demokratične stranke. Vse kaže, da bo ona zmagala na volitvah. Nihče Pa ne more predvideti, kdo bo izvoljen za predsednika ZDA. Najresnejša kandidata sta republikanca Taft ln Dewey. V obeh primerih bo Imel Wall Street vedno večji vpliv na ameriško politiko. Osnova ameriške zunanje politike pa je antisovjetizem. Ameriški konservativci se namreč boje, da bi jim Sovjetska zveza prekrižala račune in preprečila, da bi ZDA postale gospodar sveta. Pri tem pa se nam stavlja vprašanje, če bo prlSlo do vojne. V ZDA obstaja vojna stranka. En del javnega mnenja je sprejet miselnost Vojne, To je najbolj nevarno. Nevarnost vojne se ne da zanikati, Ona izhaja is Trumanove doktrine, i* atomske psi# hoze, iz splošnega vznemirjenj« in iz antisovjetske histeričnosti, Vendar pa je potrebno ta pro* blem vsestransko premisliti. Kljub vsemu se namreč Želi pov* prečni Američan mit in zopet mir, v nadnjih petindvajsetih letih so ga dvakrat nagnali, ds se je boril na tisoče ln tisoče kilometrov daleč od svoje domovine, Uspeh zadnjih nastopov NVailaeea pa dokazuje, da Je ogromna množica Američanov, ki nredpostavljajo mednarodno sodelovanje za zaščito miru, predvsem s Sovjetsko zvežo, PRAGA — List »Svobodno slovo* )i*e, da bo v kratkem madžarsko .rgovinsko ministrstvo Izdalo uredbo, ki prepoveduje uvoz amerinklh avtomobilov. Potrebne avtomobible bodo uvažali ia Češkoslovaške in U Velike Britanije, ker go tam cenejši. :i;K . 'v narodne važna na-kulture in narodni noši MARIBOR, iKjraiačfTi] ilfjbljang POSTOMA ZAGREB Iglnig ft CRIKV£NICA' zajamčila pravico zgraditi prekop. Pričela je z deli leta 1882 in jih financirala s kapitalom francoskih delničarjev. Po sko-ro 10-letni brezuspešni borbi s tehničnimi ovirami, džunglo in malarijo je družba propadla ter s tem zapletla v škandalozno afero svojega predsednika Ferdinanda De Lessepsa in številn* člane vlade tretje republika. Tedaj je eden izmed družbinih tehnikov, pustolovec Bunau Va-| rilla, ustanovil družbo Ne\v Pa- PODPRIMO RDEČI KRIZ ZA TR2ASKO OZEMLJE nama Canal Company ter s po-| močjo advokata Crormvela pro*| dal ameriški vladi pravice inj koncesije propadle Interoceanic Canal Company. Prodaja je imela dalekosežne posledice spričo dejstva, da kolumbijska vlada nanjo ni hotela pristati.! V Panami je 3. novembra 1903 izbruhnila revolucija, do podrobnosti pripravljena in vodena iz New Yorka. Ko so hotele kolumbijske oborožene sile posredovati in vzpostaviti red ter se v ta namen izkrcati v Colonil so naletele tam na mornarje oklopnice Nashville. Vlada, ki so jo sestavili uporniki v Panami, je bila priznana od ZDA že kako uro kasneje in je kajpad* v zahvalo takoj prepustila Panamsko ožino Združenim sever* noameriškimi državam. Prekop je bil dovršen leta 1914. Tako so se ZDA vsidrale v Karibskem morju in pričele od tu osvojevalno šariti po obeh oceanih. Nekaj let prej pred pričetkom gradnje prekopa so pregnale Španijo s Kube in Por-torica ter s tem zaključile dobo, ko se je dejavnost Washing-tona omejevala le na severni' ameriški kontinent, zakaj preseK ožine jje ojačil ameriški vpliv ne le v Južni Ameriki, marveJ tudi na Tihem oceanu in Dalj;, nem vihodu. GAILLARDOV PRESEK — NAJ02JI DEL PREKOPA. seizmograf je prav za prav nekako nihalo. Torej so potresoiperi skrajno občutljiva nihala, ki beležijo potresne sunke v vseh treh možnih smereh: v dveh vodoravnih in eni navpični. Poleg opisanih uporabljamo tudi fotografske potresomere. Pri teh pada svetlobni žarek na nihajoče zrcalo in zgoščen z zbiralno lečo pušča sledove na občutljivem papirju. Ta način je praktičen v toliko, ker moremo doseči večtisočkratne povečave. V rabi so še drugi načini zaznamovanja zemeljskih tresljajev, ki omogočajo celo milijonske povečave registriranih tresljajev. In zopet drugi, zmanjšani na žepno velikost, ki prav nič ne zaostajajo za najpreciznejšimi mehaničnimi pripravami. Z gotovostjo lahko trdimo, da je prav Japonska, ki ima pravcato prvenstvo po številu potresnih žarišč, doprinesla največji delež pri proučevanju potresnih pojavov in izpolnitvi potresomerskih priprav. Iflaeli Blm «Načrt Bleu» m bila bajka in njegovi iniciatorji so isti ljudje, ki so leta 1940 pripeljali Francijo na pot propada. Njihova organizacija, ki je znana tudi pod imenom «peta kolona«, ima danes za nalogo izpodkopati republikanski režim in vzpostaviti fašistično vlado De Gaulla. Pred letom 1939 je sabotiranje trustov in izdajstvo Petaina dovolilo fašističnemu gibanju La Rocquea in Doriota, da so zadušili republiko. Zaradi tega je Narodni svet, ki je bil sestavljen iz vseh demokratičnih strank, leta 1944 sklenil, da je treba eksemplarično kaznovati vse izdajalce, kolaboracioniste in špijonc. Ct bi bil ta sklep izvršen, bi «peta kolona* gotovo ne mogla oživeti. De Gaullu pa ni bilo za tem, da bi zgubil svoje najvdanejše pristaše. In tako je v resnici zaupnik Wall Streeta od leta 1940 naprej vzpostavil najbolj intimne vezi s tistimi, ki so v organizaciji Ca-goule izdajali i„ prodajali repu-bliko. Cagoule je torej zakrinka- ------- no fašistično gibanje De Gaullea, ki je postal ljubljenček najhujših sovražnikov Francije. Vsi ve* do, da imajo degolisti najvišj® funkcije v francoski okupacijski; coni Nemčije. Vsi pa vedo tudi o trgovini z zlatom, valutamii mamili itd., ki jo vodijo črnoborzijanski profesionalisti, katerim na čelu sta De Gaullov« prijatelja generala Denain i« Beynet, ki sta bila pred kratki«1 aretirana zaradi nedovoljene trgovine. Velik del te «pete kolone« p« se skriva za generaloma Koeni' gom in Bethouardnm, vojaškim* komandantoma francoske okupacijske cone v Nemčini in v Avstriji. Resnični voditelj pa je D* Gaulle. Njegovemu gibanju pri' i pada tudi general Larminat, Iti je eden izmed voditeljev tajni organizacije Cagoule. Domnev* j se' tudi, da je imel zveze z polj-i skim izdajalskim generalom AiTi dersom in španskimi falangisti. I Tajna fašistična časopisa «M»| rianne« in «Le Reseu« na vse pretege vabita «camerate», naj se zberejo okrog De Gaulla. Vs* fašistične časopise pa vodi Mar cel Deat. General Guillandot, ki je hotel izvesti pohod na Pariz in katere' ga je dal Ramadier aretirati, i* bil izpuščen na svobodo pod pritiskom fašistične francoske nt*.'*n' ke «združenje francoskega narfl' da«. Tako so danes v Franciji tajne in uradne fašistične stran' ke, ki rovarijo proti republiki iCj katerih voditelji so v zvezi z D«' Gaullom. Ta dejstva dokazujejo, da )e « peta kolona« dala svoje sadovi Vendar pa fašizem ne bo trimD'| firal. kajti v Parizu in MarseilU'1 ter v drugih velikih središči*1 Francije se pripravljajo rodoljU'[ bi, ki se zbirajo v odborih obrambo republike. A. LOPE/5 I Oanes ob 20.30 bo v prostorih Delavske športne zveze ES v ul. Conti 11 prvenstvo novincev in juniorjev v rokoborbi K zanimivim tekmam so vabljeni vsi ljubitelji športa. Snov, ki izžareva zdravje in smrt Radij, neprecenljivo zdravilo za nekatere bolezni, \ terja na drugi strani številne človeške žrtve Večina ljudi pozna radij samo po imenu. Kvečjemu še po tem, da je edino uspešno zdravilo proti raku. Malokdo ga pozna in se zmeni za druge njegove lastnosti, ki so tako nenavadne in toli različne od vseh ostalih prirodnih pojavov, da so morali učenjaki leta in leta raziskovati in premišljati, predno so si lahko ustvarili o tej magični snovi kolikor toliko točno razlago. Ko je pred 48 leti Poljakinja Curie odkrila radij, so ostali učenjaki pred veliko zagonetko: pred njimi je bil drobec snovi, ki je neprestano izžareval velikanske množine toplote. Kaj takšnega dotlej še niso poznali. Kilogram radija izžareva toliko toplote, da lahko v tri četrt ure zavre 1 liter ledeno mrzle vode. Nemara bo kdo ugovarjal, da to no majhna telesa privlačujejo in ker so se hkrati neskončno blizu, vladajo med njimi ogromne sile, ki prekašajo vse druge, kar jih poznamo. Dejstvo je, da atomi radija nenehno drugim eksplodirajo: se- stavni delci odletavajo z nezaslišano brzino in z ogromno silo v prostor. Te leteče delce imenujemo radijeve žarke in jih ločimo v štiri vrste: alfa, beta, gama in delta žarki. Alfa žarke tvorijo sestavni delci atomskega jedra in se širijo po prostoru z brzino 15 do 20 km na sekundo. Nimajo pa posebno velike probojnosti, kajti že tri tisočinke mm debela aluminijasta plošča zmanjša njih energijo na polovico začetne jakosti. Menda pa so baš alfa žarki tisti, ki dajejo radiju zdravilno moč. težavno pridobivanje in izločevanje čiste radijeve kovine iz rudnin, s katerimi je pomešana. To izločevanje ni samo dolgotrajno, marveč tudi naporno in polno nevarnosti. Največ radija je v uranu in v vseh njegovih sestavinah. Zaradi tega so spočetka domnevali, da je radij samo nekakšna sestavina urana in da ga je najti samo v zvezi z njim. Kasneje pa se je pokazalo, da ta domneva ni pravilna. Našli so namreč velika ležišča urana na Norveškem irf v Cornwallesu na Angleškem, kjer pa o radiju skoro ni bilo sledu. Domnevajo, da ga je največ najti v Uluuru v vzhodni Afriki. Pridobiva pa se v teh krajih v prav neznatni meri, ker so rudniki malone nedostopni, ker ni prometnih vez. Drugo nič manj bogato najdišče radija je na Češkoslovaškem v Jahimovu, od koder se izvaža po vsem svetu. V Jachimovu je tudi svetovno znano radio-ter-malno kopališče, ki dobiva svojo moč ravno od radijskih ležišč. Delo v rudnikih, kjer iščejo radij, pa je združeno z velikimi nevarnostmi. Delavci so zapisani smrti že pred 40 letom. Tako kopači kakor predelovalci rude so nenehoma izpostavljeni radijskim žarkom, ki so po svojem učinku še mnogo strašnejši od rentgenskih žarkov, ki tudi lahko ugonobe človeka. Delavci v teh rudnikih so kajpada bolje plačani in uživajo posebno zaščito zakona, ki jim omejuje delovno število let. Se nevarnejše nego v rudnikih je delo v tovarnah samih. Delavci po večini izgube prste, zakaj z njimi prihajajo najčešče v dotik z radijem. Pod vplivom njegovih žarkov odmre vsak organizem in odpade od telesa. Nikjer drugje na svetu ni na tako majhnem prostoru toliko pohabljenih ljudi kakor v Jachimovu. Seveda so poskušali že vse mogoče, da bi obvarovali delavce pred strahotnim pustošenjem radija. Izboljšali so stroje, izboljšali ves postopek predelovanja sploh vendar brez uspeha. Radijevi žarki gredo z neugnano silo skozi les, skozi zidove, skozi železo in jeklo. Kot zdravilo je radij najboljši za različne kožne bolezni, za raka in vsakovrstne eksceme, ki se zdravijo tako, da se radijevi žarki koncentrirajo na obolelo mesto. Domnevajo, da ne učinkujejo kemično kakor večina drugih zdravil, marveč tako, da atom za atomom razbijajo bolezenske gli-ce in že zastrupljeno staničje. Njih vpliv je prilično takšen ka- ni takšna reč, in da se da s kilogramom premoga napraviti še kaj več. Razlika je le v tem, da premog zgori in ostane za njim le kupček pepela, medtem ko oddaja radij toploto neprestano leta in leta. Dolgo se ni dalo dognati, kaj se dogaja v tem skrivnostnem drobcu tvarine. Sele nova atomska teorija je dala na to vprašanje zadovoljiv odgovor. Kakor vemo, obstoji snov iz molekulov, ki so tako majhni, da bodo nemara za vedno prikriti našim očem. Vendar molekuli še niso prasestavina snovi. Vemo, da obstoje iz atomov, ki so še manjši. Vsak atom zase pa zopet predstavlja cel neskončno majhen sončni sistem, kjer krog atomskega jedra nenehoma kroži eden ali več elektronov, nekako tako kakor krožijo, planeti okoli sonca. Kakor nebesna telesa se tudi ta neskonč- Beta žarki niso nič drugega kot po eksploziji odletavajoči elektroni ali sestavni delci elektrike. Brzina teh žarkov je skoro tako velika kakor svetlobna hitrost. Njih probojnost je velikanska: skozi pol mm debelo aluminijasto ploščo gredo skoro tako nemoteno kakor svetloba skozi steklo. Gama žarki, ki so pokazali, da so podobni rentgenskim žarkom, prodro 7 cm debelo plast ali 150 cm vodne plasti, preden pade njihova jakost na 1 tisočinko začetne vrednosti. Slednjič izžarja radij še delta žarke, ki pa so samo počasnejši beta žarki. V prirodi najdemo radij kot sestavino radioaktivnih rudnin, ki jih je polno po vsej zemlji. Najdemo ga v vodnih vrelcih, v kameninah, v rudninah in celo v ozračju. Cenijo, da ga je na vsej zemlji okoli 27 milijonov kg. Kljub tako veliki množini pa je radij od sile drag. čemur je krivo (uMARODNA NOSA«, IZDELEK TRŽAŠKIH MLADINK MEDNARODNE KOLESARSKE TEKME .CLtlOVtfrU Tu Vkv q «10«*-® Veliko zanimanje vlada za kolesarsko tekmo, ki jo organizirata kolesarski odbor F. Z. Hrvatske skupno s kolesarskim odborom F. Z. Slovenije. To bo šestdnevna etapna kolesarska vožnja, ki se deli v naslednje etape in znaša skupno 787 kilometrov: Eagreb— Crikvenica (poletapa v Delnicah), Crikvenica—Postojna (poletapa v Opatiji), Postojna—Bled (poletapa v Ljubljani), Bled—Maribor (poletapa v Celju), Maribor—Zagreb (poletapa v Varaždinu). Na njej bodo sodelovala moštva Bolgarije, Trsta, federativnih republik Srbije, Hrvatske in Slovenije ter C. D. J. A. ((Partizana« vsako po šest mož, izmed katerih bo trojica sestavljala ekipo. Razen teti- moštev bo vozilo še 14 individualnih dirkačev, in sicer dva Slovenca in 12 Hrvatov, ki jih določi F. Z. Hrvatske. V zvezi s to etapno vožnjo bo tudi prireditev kolesarskega kriterija, ki bo v nedeljo, 4. julija, po zagrebških ulicah in na katerem bodo morali obvezno nastopati vsi udeleženci etapne vožnje. Danes zjutraj je odpotovala v Zagreb tudi ekipa Tržaškega ozemlja, ki bo zastopala naše barve na tej veliki mednarodni kolesarski tekmi. Po krasnih uspehih, ki so jih naši kolesarji dosegli na balkansko — srednjeevropskih igrah, pričakujemo od njih še večjih. V tej močni mednarodni konkurenci bodo branili naše barve Bartoli, Sosič, Rebula, Stibel, Česen in Vrabec. Našim kolesarjem pa želimo obilo uspeha po hrvatskih in slovenskih cestah. TRŽAČANI GREDO V PULJ Kakor poročajo, bo ekipa hokeja na koleščkih DSZ ES odpotovala jutri v Pulj, kjer se bo v okviru Fizkulturnega tedna srečala s tamkajšnjo ekipo. Istočasno odpotuje v Pulj tudi nogometno moštvo Dreherja, ki bo odigralo prijateljsko tekmo s tamkajšnjim najmočnejšim moštvom. Krulita zgalcviius Ko V dveh člankih, objavlje nih pred. kratkim, smo razčlenili oba tipa slovenske triaške narodne noše, v naslednjem pa bomo pokazali, v čem so gospodarske in podnebne prilike vplivale na značaj tržaške narodne noše. Na škedenjsko in okoličansko narodno nošo so poleg podnebnih in gospodarskih prilik v precejšnji meri vplivali tudi živahni trgovski stiki tržaškega pristanišča s tujimi deželami, zlasti z Benetkami, od koder izvira večji del italijanskega prebivalstva Trsta do časa zedinjene Italije. Predvsem moramo ugotoviti, da je blago za praznične obleke v novejšem času benečanskega izvora ali tudi tržaško, pa so ga morali izd^Jpvati beneški obrtniki ali vsaj na beneški način., Vsi motivi in zlasti vezenine so še vedno pristno slovenski prav za prav slovanski tudi pri prazničnih oblekah. Pri vsakdanjih narodnih nošah pa niti blago ni tujega izvora, temveč je pristno domače, predvsem platno in ra-ševina. Z naraščajočo industrializacijo pa se je zlasti v zadnjih sedemdesetih letin vrinilo predvsem pri vezenju precej nepristnih motivov. Vezilje niso več vezle kot nekdaj s prosto roko po predloženem vzorcu starejših noš, temveč so dajale blago trgovcem z ročnimi deli v mestu, da so jim narisali vanj vzorce, katere so izvezle. Večkrat pa so tudi na podlagi tiskanih ročnih prilog same prerisovale vzorce na platno. Na ta način so se vse bolj izgubljali pristni narodni motivi, katere so zamenjale z italijanskimi. Obenem z motivi pa je izginil in se izpremenil tudi način vezenja. Izginili so nad vse lepi in dragoceni vzorci vezeni na tul, katere je pred približno sto leti izpodrinil vzorec vezen naravnost na platno in to po tiskani predlogi. Vse to je bilo seveda le v škodo narodni noši in sicer ne le njeni pristnosti, marveč predvsem njeni lepoti. Cenena izdelava manj vrednih vezenin je skoraj docela uničila preje lepo cvetoče domače vezenje. Vezilje pa, ki so se prej z delom svojih rok dostojno preživljale, so tako izgubile delo ali pa so morale vesti za sramotno nizko ceno, da so zmogle v konkurenci z vedno bolj naraščajočimi tujimi izdelki. Kot je slovenska narodna noša zelo stara, da ji ne vidimo začetka, taKO tudi za tržaško okoličansko in škedenjsko narodno nošo ne moremo ugotoviti njenega nastanka. Vemo le to, da je stara več kot tri sto let in da jo opisuje v svoji knjigi «Slava Vojvodine Kranjske« I. V. Valvazor, ki je dolal tudi sliko te noše, za njim pa O. M. Pohlin. Dognano je, da se je narodna noša razvila iz domače t. j. doma stkane in sešite obleke. Zato je tudi razum, ivo, da so v Trstu tržaški okoliški Slovenci nosili do pred sedemdesetimi leti edino le narodno nošo, ki se je ločila v praznično in delovno nošo. Noša za delovnik je bila sešita iz močnejšega a cenejšega blaga brez čipk in z mnogo manj vezenin ter razen dveh zlatih gumbov pod vratom ni imela nobenega nakita. Nosili so jo pri delu na polju. Rožarice in mlekarice so prihajale v njej dnevno v mesto prodajat svoje blago. Tako so še do pred sedemdesetimi leti prodajale slovenske okoličanke pod ložo na Velikem trgu cvetlice v narodnih nošah. Prav tako pa so tudi Skedenjke s plenirji na glavi, Ricmanjke pa na oslih v bisagah nosile v Trst prodajat tržaške bige, po katerih so bile znane daleč na okoli. Skedenjkam je kor vpliv rentgenskih žarkov, samo da je mnogo jačji in se hitreje občuti. Mimo tega pa je tudi bolj nevaren, kajti žarki kaj lahko zaidejo do zdravega stanič-ja, ki odmre in povzroči težke komplikacije. Z radijem uspešno zdravijo tudi revmatizem. Ne sicer toliko navadni revmatizem kolikor protin. Pri tej bolezni ponehajo bolečine že kakih 14 dni po obžarjenju: pri mladih ljudeh pa še prej. Dalje pomaga pri različnih živčnih boleznih, pri vnetjih, pri kostnih boleznih itd. Najdragocenejši pa je vsekakor kot zdravilo proti raku, sarkomu in nekaterim kožnim boleznim, ki jim edini more do živega. NA PASO na, lil le ne simo »mam se zemlja zamaje... stopijo v akcijo najpreciznejše priprave in zaznamujejo vsak potresni sunek Panamska ožina, ki danes s prekopom dejansko loči Severno od Južne Amerike, je prvotno pripadala Španiji. Ko pa se je Južna Amerika osamosvojila, je postala ena izmed pokrajin državice Nove Granade. Bilo je to v času, ko so Zedinjene ameriške države po zavojevanju severa širile svojo osvojevalno politiko proti jugu in od tod dalje na Pacifik in Daljni vzhod. Panamska ožina je predstavljala važno trgovsko vezo že v dneh, ko še ni bila uresničena zamisel prekopa. Da bi že v naprej preprečile kakršen koli evropski poseg v. to območje, je \vashingtonska vlada že 1846 sklenila pogodbo z Novo Granado, s katero je zagotovila Zedinjenim državam Amerike izključno pravico prometa preko ožine, v zameno pa se je obvezala zajamčiti granadsko suverenost nad tem ozemljem. Toda v onih časih moč ZDA še ni bila taka, da bi mogla odkrito osporavati posege evropskih sil na ameriškem kontinentu. Vsako srečanje s temi je predstavljalo dokajšnjo nevarnost in Washington ni vedno razpolagal s tolikim bogastvom kakor dandanes. Tako je panamska pokrajina prešla pod suvertnost Kolumbije, ki je nastala po razdelitvi Granade. In prav pri kolumbijski vlsdi si je francoska družba Universal Interoceanic Canal Company dala dovoljenje, tako zvani »patent«, da smejo peči kruh, že Marija Terezija, ker so se tržaški peki vedno pritoževali, da jim jemljejo Skedenjke odjemalce. Značilno za Ricmanjke, ki so bile skoraj do prejšnje svetovne vojne oblečene v narodno nošo ali pa so imele pod vplivom narodne noše skrojeno obleko, sicer novejšega tipa, da so nazaj grede, ko so v mestu prodale kruh ali oddale perilo, same sedle na osla in pri tem pletle nogavice. Ce so bile v skupinah, so po navadi pele narodno pesem, katere pa se v originalu na žalost niso ohranile. V Trstu pa pomnijo Svetoivančani, da je še pred tridesetimi leti nosil narodno nošo . neki Marc iz Sv. Alojzija ter so mu zaradi tega vz<3eli ime «capo popolo«. V zadnjih petdesetih- letih1 pa nosijo narodne noše le ob prireditvah za ples in ob cerkvenih praznin.1.. ob «šagrah«. Lepa je zlasti navada, da nosijo tržaške okoličanke in Skedenjke slovensko narodno nošo ob priliki procesij. To lepo navado niso mogli preprečiti niti fašisti in so Slovenke, ko so prepovedali slovenske procesije v Bar-kovljah in Rojanu ter ooznejo pri Sv. Ivanu, šle na Katinaro v narodnih nošah ter so se udeleževale procesij, ki so prav za prav izzvenele kot manifestacije slovenstva v tistem času. Tako se je leta 1935 udeležilo procesije na Telovo na Katinari nad 150 narodnih noš. To je bilo za takratne čase največja udeležba slovenskih narodnih noš na kakršni koli prireditvi. Tako je postala slovenska tržaška narodna noša iz ljudske noše le praznična noša za velike praznike ter važne dogodke .in prilike človeškega življenja. Zadnjo narodno nošo so izdelali pri Sv. Ivanu pred 52 leti, V današnji dobi visoko razvite industrije in cenenosti tekstilnih izdelkov nam je težko razumljivo potrpežljivo in vztrajno delo takratnih vezilj, ki so obenem tudi krojile in šivale narodne noše. Ves dan in pozno v noč so ob svitu leščerbe neumorno vezle in šivale ter s svojo spretnostjo oživljale mrtvo tkanino s starimi narodnimi motivi, ki predstavljajo važno kuj-turno dediščino in tradicijo težaških Slovencev. Dolge mesece so potrebovale za izgotovitev lepe praznične narodne noše. Nihče ne more poplačati teh umetnin, ki so iz,šle iz njihovih rok. S .‘•vo-jo marljivostjo so marsikdaj plačale z vidom, kajti drobno in natančno delo ob slabi razsvetljavi je marsikateri oslabilo ali popolnoma vzelo vid. Se danes živi na Kolonkovcu pri Guzerjih 85-letna vezilja Možina Katarina, ki je oslepela pri vezenju narodnih noš. Redite so vezilje, ki še žive v Trstu. V Barkovljah živi 7t>letna Cok Marija, v Bo-ljuncu pa vezilja znana daleč naokrog pod imenom Tonca. Ne le vezilje, temveč tudi že- ne, ki so nosile te narodne noše, so bile nanje zelo ponosne ter jih še danes nosijo z veliko ljubeznijo. Saj jim je uila to simbol narodne tradicije, ki jih je spremljal skozi vse važne dogodke in lepe trenutke v življenju do njihove smrti ter so si jo jemale zato tudi v grob, kot so rekale, da se bodo snidle v svoji poročni obleki s svojim pokojnim možem. Ta tradicija je tako vkoreninjena, da skoraj ni mogoče preprečiti postopnega uničevanja zadnjih redkih primerov stare pristne narodne noše. Danes imamo zaradi te, sicer človeško razumljive, toda za narodno kulturo nadvse škodljive navaae, le še nekaj sto narodnih noš, res starih" in pristnih pa še mnogo manj. Dolžnost vseh Slovencev je, da preprečimo nadaljnje uničenje enega najlepših narodnih zakladov ter da prepričamo stare ženice, da kot so predajale svojim potomcem svojo slovensko besedo, naj predajo kot največjo svetinjo svojim vnukom, svojo narodno nošo. Zavedajo naj se, da fašizem in italijanski šovinizem pri uničevanju slovenstva Trsta in Primorja nista preganjala le slovenskega jezika, temveč tudi naše običaje in našo narodno nošo. Toda kjer je bila živa slovenska govorica, tam je živela tudi slovenska narodna noša. Kjer pa je izginil naš jezik, tam so izginili tudi vsi običaji in so se Slovenci asimi-| lirali z Italijani. Borba za ohranitev noše nam mora biti važna loga v obrambi naše naše narodne samobitnosti, čuvanjem narodne noše Slovenci v Trstu branili tudi narodni obstoj. V teh dneh, ko so strahotne potresne sunke na Japonskem beležili seizmografi po vsem svetu, prinašamo kratek oris teh občutljivih priprav, ki zaznamujejo sunke v oddaljenosti tudi več deset tisoč kilometrov. 2alostne izkušnje, ki si jih je človeštvo nabralo v zgodovini potresov, dokazujejo, da so močnejšim sunkom podvršena le nekatera področja zemeljske oble, kjer se leti tudi ponavljajo v daljših razdobjih. Žarišča silnejših potresov so raztresena po vsem svetu in po večini v oceanskih zemljah, ki so na srečo, bolj redko naseljene. Sunke t* vrste ugotove ljudje v oddaljenosti tisoče kilometrov, določno pa jih beležijo potreso-meri vsega sveta. Šibkejši potresi, ki so mnogo številnejši, zamajejo le posamezne pokrajine, najsla-botnejši pa so vulkanski, ki imajo zelo omejeno dejavnost. Japonsko otočje lahko šteje med letom na tisoče takih sunkov. Potresna opazovalnica, opremljena s količkaj občutljivimi aparati more dnevno ugotoviti bolj ali manj oddaljene sunke. Malone vsako uro vztrepetava kak del zemjle. Z našimi čuti ugotovimo premikanje tal in zgradb le tedaj, ko gibljaji preidejo gotove minimalne mere. Prava sreča za človeštvo ki bi se drugače počutilo dokaj negotovo na tako majavih tleh. Potres potemtakem ni le izjemno dejstvo, kakor mnogi mislijo. Pojavlja se v zvezi z zapovrstnim premikom zemeljskih plasti v krajih, ki so po večjih potresih že na glasu. Predeli, ki že skozi zgodovino takih potresov ne poznajo, tudi v bodoče ne bodo ogroženi. Lažje potresne pojave zaznamujejo ti kraji torej le zaradi močnejših sunkov v potresnih pasovih, kjer je nujno, da se življe- POTRESOMER, ZGRAJEN NA FOTOGRAFSKI PODLAGI. opazovanja niso primerna za najavljanje potresov in najavljanje njihovega značaja, si je bilo treba omisliti precizne in skrajno občutljive naprave, tako imenovane seizmografe ali potresomere. Najpopolnejši potresomer bi moral sloneti na fiksni od gibljive zemeljske skorje neodvisni točki. Kazalo takega potresomera bi prenašalo na gibljivo zemeljsko podlago grafikom, ki bi beležil potresne sunke s popolno točnostjo. Toda uresničenje takega seizmografa s fiksno točko, s čimer se je trudil že G. Darwin, ni mogla nikdar uspeti zadovoljivo. Zaradi tega uporabljamo aparate, ki poleg tega, da se premikajo z zemeljsko površino, imajo tudi lastno preprosto in točno določeno gibljivost. S tem je omogočeno ločiti njegovo lastno gibanje od premikanja tal. Te vrste nja in dobrine zavarujejo s primernimi zgradbami. Vse dogajanje v globinah zemlje je več ali manj še zavito v temo. Vsekakor gredo potresi na račun premikanja podzemeljskih plasti in ako tako premikanje zavzame večji obseg, se lahko za- PRINCIP MEHANIČNEGA POTRESOMERA. maje na zemeljskem površju cel kontinent v sunku, ki traja čestokrat več minut in celo nekaj ur. Usadi v podzemnih prazninah, lomljenje plasti, drsenje masivov vulkanske eksplozije in slično so pojavi, ki jih zaznamujemo v vseh geoloških dobah in ki se še vedno ponavljajo v predelih, kjer se zemeljske plasti še niso sesedle in se utrdile. Vsaka motnja v ravnovesju povzroča premike in tresljaje v vseh smereh, ki potem bolj ali manj vznemirjajo zemeljsko skorjo. Glede na to, da direktna