PoStnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 W
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 • Tel. 83-177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 17.000
Letna inozemstvo	»	25.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
Leto XXXIII. - Štev. 6 (1639)
Gorica - četrtek 5. februarja 1981 - Trst
Posamezna številka Lir 400
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Korenine slovenske kulture
Zborovanje v Vidmu
Kultura se imenuje vse, kar je človeški duh ustvaril v iskanju resnice, lepote, dobrote. Ker je človeški duh svoboden in iznajdljiv, je kultura nekaj širokega, pestrega in vedno novega. Ne moremo je zajeti v določene okvire in ne je ustaviti v njenem razvoju. Istočasno je pa človeška kultura tudi nekaj konkretnega, ker ima svoje določene oblike, izraze v besedi in načinu. Zato je kultura tudi nekaj svojstvenega, določenega, lastnega neki dobi in nekemu narodu. Zato govorimo o raznih kulturah, tako narodnih kot zgodovinskih obdobij. Vsled tega moremo govoriti tudi o slovenski kulturi, to je o nekih značilnostih, ki so lastne nam Slovencem kot ustvarjalcem kulturnih vrednot. Ta naša kultura ima svoje korenine, iz katerih je pognala in še poganja.
PRVA KORENINA — SLOVENSKO LJUDSTVO
Prva taka korenina je slovenski človek sam v teku zgodovine. Slovenski človek si je izoblikoval svoj jezik, ta čudoviti jezik, ki je Ivanu Cankarju pesem. Ta jezik pa raste iz človeka in ne iz knjig in slovnic. Zato so se razvila številna narečja, ki so sol slovenskega jezika. V šoli se sicer učimo knjižne slovenščine, toda ta raste iz narečij, ki bi jih ne smeli izganjati iz našega občestva in se jih sramovati , kot hočejo danes nekateri.
Slovenski človek je v svojem jeziku, v sVojih narečjih pel, pripovedoval, bajal, modroval. Nastalo je tako tisto Čudovito in bogato izročilo, ki mu pravimo ljudsko slovstvo in ljudska umetnost. Gre za naše ljudske pesmi, pravljice, pripovedke, basni, reke, pa tudi šege in navade. Vse tisto bogato izročilo, ki so ga v preteklosti vsaj deloma zapisali in ga tako ohranili tudi za nas. Pri teh koreninah ljudskega slovstva so se učili vsi naši veliki kulturni ustvarjalci, prepričani, da so tu prve korenine slovenske kulture.
Kaj pa danes? V hlastanju po modernem in novem mnogi prezirajo to ustvarjalnost in so zato vedno manj slovenski. Tudi šola ima pri tem svojo krivdo, ker premalo upošteva ljudsko kulturo na raznih področjih.
DRUGA KORENINA — KRŠČANSTVO
Druga korenina naše kulture je krščanstvo. Ali je komu prav ali ne, našo pot v svetno kulturo je zaoralo krščanstvo. Sveta brata Ciril in Metod sta kot apostola evangelija postavila tudi temelje slovenski svetni kulturi. Sv. oče Janez Pavel II. je zapisal: »Za potrebe svoje službe med slovanskimi narodi sta v njihov jezik prevedla sV. pismo, ki naj bi se uporabljalo pri bogoslužju in poučevanju ljudi. S tem sta postavila temelje za svetno kulturo v jezikih teh narodov. Po pravici ju torej smatramo ne le za apostola Slovanov, ampak tudi za očeta kulture vseh teh ljudstev in narodov, ki so jim to prvi spomeniki slovanskega jezika, na katere se mora, kakor na začetek in vir, sklicevati vsa kasnejša književnost.« (Egregiae virtutis).
Njihovo delo so nadaljevali sv. Modest na Koroškem, saj so z njegovim delom povezani brižinski spomeniki; sv. Pavlin v Ogleju, benediktinci iz štivanskega in drugih samostanov. Tudi Primož Trubar je bil kristjan in velik kristjan, ki je Slovence najprej učil katekizem in krščanske resnice. Te niso bile vedno v skladu z naukom katoliške Cerkve, toda bile so verske resnice iz evangelija. Ko smo se v 18. in 19. stoletju iz ljudstva prebujali v narod, je bila zopet Cerkev, to je njeni duhovniki in tudi nekateri škofje so bili tisti, ki so slovensko ljudstvo učili branja, pisanja, ki so pesnili in pisali prve povesti in slovnice slovenskega jezika.
Pa pomislimo še na vse druge kulturne spomenike, ki so nastali med nami iz krščanstva: cerkveno stavbarstvo, kiparstvo, slikarstvo, tudi cerkveno petje, prazniki, navade okrog praznikov. Ce bi vse to izbrisali, kaj bi nam ostalo? Krščanstvo
je s svojimi tudi kulturnimi vrednotami postalo del slovenske kulture.
Ko naši marksisti danes vse to zanikajo in skušajo celo vse to izbrisati, trgajo s tem dušo slovenski kulturi, tisto dušo, ki je našo kulturo oplajala 1300 let. Ali ni to zločin zoper slovensko kulturo?
TRETJA KORENINA —
NAŠI USTVARJALCI Tretja korenina naše kulture so naši kulturni ustvarjalci, naši pesniki, pisatelji, glasbeniki, slikarji in kiparji; tudi naši znanstveniki, politiki in gospodarstveniki. Prvo mesto dajemo Francetu Prešernu kot tistemu, ki je bil najbolj naš in je istočasno segel v vrh pesniške umetnosti. Toda Prešeren ni sam, ni gora sredi pustinje, temveč je le vrh sredi številnih drugih gora. Kakor Triglav sredi naših Julijcev. Ne bi bilo prav, ko bi ob njegovem prazniku pozabili na druge pred njim in za njim. Naša domovina je lepa prav zaradi tega, ker ima poleg Triglava še toliko visokih gora, pa tudi nižjih hribov in gričev. Tako je tudi z našo kulturo; pestra je in bogata prav vsled tega, ker ima poleg vrhunskih umetnikov tudi toliko drugih manjših, ki so nam pa večkrat po srcu bližji kot vrhunski, ker so nam bolj dostopni.
ČETRTA KORENINA Odkrijemo pa še četrto korenino naše kulture in to so razni idejni tokovi, ki so skupaj z evropsko zajeli tudi našo kulturo. Med temi sta zlasti dva in sicer liberalizem v preteklosti in marksizem
v sedanjosti. Liberalizem je razširil obzorje naši kulturi, posebno še našim pesnikom in pisateljem. Ni šlo brez napetosti med katoliškim in liberalnim taborom, a danes moramo priznati, da so liberalni in demokratični tokovi obogatili in popestrili našo kulturo zlasti zato, ker so njih glavni zastopniki ostali slovenskega duha. Naj omenim med pisatelji le Kersnika in Ivana Tavčarja.
V	tem stoletju je pa prodrl v našo kulturo marksizem v svojih raznih inačicah, od socialne demokracije do stalinizma, ki je s krvavo revolucijo med zadnjo vojno prevzel absolutno oblast. S tem tudi vso odgovornost za slovensko kulturo. Kaj naj rečemo o marksizmu v slovenski kulturi? Socializem Ivana Cankarja in Srečka Kosovela ter njunih sodobnikov je slovenski, ker je predvsem krik slovenske duše po pravici in lepoti. Stalinizem, ki se je pozneje prelevil v samoupravni socializem, je po mojem mnenju tuj slovenski duši in s tem slovenski kulturi, tuj pa zato, ker je materialističen in totalitaren: zanika duha in svobodo. Vsled tega človek tako težko najde kaj pristno slovenskega v vsem, kar se danes dogaja v slovenskem kulturnem prostoru od arhitekture preko glasbe in slikarstva do pesnikov in pisateljev. Saj ne ločiš več, kaj je nastalo v Sloveniji, kaj v Sovjetski zvezi in kaj v Ameriki. Slovenska avtentičnost se razkraja v internacionalizmu. Po tej poti bomo Slovenci prenehali biti Slovenci in slovenska kultura bo nehala biti slovenska kultura.	K.	H.
11
Ladjedelnice v Miljah sa zašle v težko gospodarsko krizo; grozi nevarnost, da jih zaprejo. Zoper to namero so se kot en mož dvignili vsi ne samo v Miljah, temveč tudi v Trstu. Da opozorijo odgovorne v Rimu, da se kaj podobnega ne sme zgoditi, so v torek 27. januarja organizirali veliko skupno manifestacijo na trgu Unita v Trstu. Manifestacija je bila res odraz vsega tržaškega ljudstva brez izjeme. Pridružili so se tudi župani slovenskih občin. Slovenci so hoteli, da med raznimi govorniki nastopi tudi Slovenec s slovenskim protestnim govorom. Toda zgodilo se je, kar bi se ne smelo zgoditi: slovenski govornik ni smel govoriti, slovenska beseda se na trgu Unita ni smela slišati! Stranke, sindikati in tudi slovenski župani so se znova vdali italijanskemu šovinizmu!
Gre za dejanje, ki nedvoumno diskri-
minira slovensko prebivalstvo na Tržaškem, ki je vendar že od davna sestavni del tržaške občine in sedaj tudi tržaške pokrajine. Vsled tega je deželni poslanec SSk dr. Drago Štoka vložil na deželni odbor interpelacijo, v kateri vprašuje odbor, kaj misli storiti spričo omenjene diskriminacije slovenskega prebivalstva in slovenskega jezika, ko vendar državna u-stava pravi, da vsi državljani uživajo e-nako dostojanstvo in imajo pred zakonom enake pravice.
Ali za župana Cecovinija in Listo za Trst ustava nič ne velja? Zdi se, da zanje še vedno drži Mussolinijev: »Qui si parla solo italiano«. Na žalost se z njim strinja tudi PCI, saj je tudi ta stranka soglašala, da slovenski zastopnik ne sme spregovoriti zato, da se »ne ruši enotnost delavskega razreda«.
V zadnjem času imamo vedno več sre-posvečenih narodnim ali jezikovnim manjšinam v Italiji.
V prejšnji številki je naš rimski dopisnik poročal o simpoziju o podobni temi, ki je bil nedavno v Rimu. Sedaj pa smo imeli zborovanje o narodnih oz. jezikovnih manjšinah, ki je bilo v Vidmu v dneh 31. januarja in 1. februarja. Priredila ga je Lega democratica, združenje demokratičnih kristjanov s sodelovanjem nekaterih krajevnih društev iz Pordenona, Špetra Slovenov in Gorice.
To je gotovo pomembna pobuda, saj gre za novost z dveh vidikov. Prvič, priredili so jo na ozemlju, na katerem živita dve avtohtoni narodni jezikovni skupnosti, slovenska in furlanska. Drugič, priredila jo je študijska organizacija katoliškega svetovnega nazora, ki je po raznih vodilnih predstavnikih blizu Krščanski demokraciji. To je nekako idejno gibanje, ki želi poživiti angažiranost kristjanov in demokratov na vseh področjih javnega življenja.
KDO JE ORGANIZATOR
Kaj je pravzaprav Lega democratica (demokratska zveza)? V svojem programu, ki so ga predstavili na posebni tiskovni konferenci v Vidmu na predvečer zasedanja, je med drugim rečeno, da organizacija deluje že pet let in iz začetne nekako zadružne povezave med člani teži sedaj za čim širšo bazo. Noče igrati vloge neke stranke, meni pa, da je potrebno delovati tudi zunaj strank in neodvisno od njih nastopati v javnem življenju na podlagi že omenjenih demokratskih in krščanskih načel. To še posebej v luči delovanja na kulturnem, socialnem in študijskem področju. V naši deželi pa ima omenjena organizacija predvsem namen, da poudari mednarodno vlogo dežele ter skrbi za demokratično sožitje med raznimi jezikovnimi skupinami v Furlaniji-Julijski krajini.
Lega democratica nadalje poudarja, da se zadnje čase vedno bolj manifestirajo zahteve in težnje po lastni identiteti s strani posameznih narodnih in jezikovnih skupnosti. V tem smislu se tudi na evropski ravni kažejo neki pozitivni premiki, saj je v pripravi posebna Listina o pravicah jezikovnih skupnosti in narodnih manjšin v sklopu Evropske skupnosti.
Ta videmski seminar je sedaj le prvi korak v tem smislu, in to posebej ob objektivni ugotovitvi, da se doslej prav italijanski katoliški svet ni dovolj sistematično soočal s problematiko narodnih manjšin v državi.
Zato zahteva omenjena organizacija, da morajo vse manjšine uživati enako dostojanstvo in enake pravice. Manjšine morajo nadalje biti zaščitene ne oziraje se na njih številčnost, na njih zemljepisno lokacijo ali večjo ali manjšo moč njihovih zahtev ter sedanjega stanja narodne zavesti. Zato je ustavna dolžnost države, da izda vsa potrebna zaščitna določila. Ni manjšina tista, ki naj išče zaščite; država sama mora ustvariti vse pogoje za zaščito in razvoj in to na kulturnem, jezikovnem, socialnem, gospodarskem in političnem področju.
POTEK VIDEMSKEGA ZBOROVANJA
Zasedanje samo je potekalo v dveh dneh. V soboto 31. januarja so bila na vrsti glavna predavanja z debato. V nedeljo 1. februarja pa so imeli okroglo mizo predstavniki raznih manjšin. Naj podčrtamo, da je šlo uradno za popolnoma nepriznane (nezaščitene) manjšine, tako so pri njej od Slovencev sodelovali le beneški Slovenci, od ostalih skupin v Italiji pa npr. Katalonci, Albanci, Cimbri, Okcitanci, itd. V soboto zvečer je bila maša v čedadski stolnici, kjer so nastopili tudi slovenski zbori videmske pokrajine.
Zasedanje je odprl deželni svetovalec DC Cocianni iz Gorice, uvodne misli pa je dodal časnikar M. Olmi. Prvo uradno predavanje je imela evropska poslanka Paola Gaiotti de Biase, ki je govorila o
temi Manjšine in evropsko združevanje. V svojih izvajanjih —ki so bila izrazito teoretska — je parlamentarka najprej razvijala pojem manjšin v teku zgodovine, posebej pa v sedanjem političnem trenutku. Prikazala je stanje narodnih manjšin v današnji Evropi, kjer npr. v Franciji sploh ne uživajo priznanja, v Veliki Britaniji se na razne, načine problemu izmikajo, v Belgiji prisostvujemo jezikovni vojni, itd. Pri vsem tem gre marsikdaj za staro načelo, ki so ga nekoč priznavali v Švici »cujus lingua, hujus lex« (čigar jezik, tega je zakon) — kot je razvidno, gre za varianto znanega protestantskega »cujus regio, ejus religio« (čigar oblast, tega je vera). Poslanka je nadalje govorila o kulturi in njeni vlogi pri manjšinski problematiki ter se zavzela za pozitivnejše odnose držav do celotnega problema.
Popoldne sta govorila še dva uradna govornika, prof. Ugo De Siervo z univerze v Firencah o narodnih in jezikovnih manjšinah ter pluralistični državi, nato pa predsdenik Italijanske teološke zveze msgr. Luigi Sartori o evangelizaciji in manjšinah. Prvi je predvsem obravnaval juridične probleme v zvezi z zaščito posameznih manjšin, njih nacionalne zavesti ter njih zahtev. Msgr. Sartori, sam pripadnik Cimbrov, (stare germansko govoreče skupine iz Veneta) je podal najprej razne misli v odnosu Cerkve do posameznikov in skupnosti, ko je zlasti v zadnjih letih in po drugem vatikanskem koncilu vedno bolj stopil v ospredje človek-subjekt nasproti človeku-objektu. Med drugim je predavatelj tudi podčrtal vlogo cimbrijske identitete in spomnil, kako je npr. pri neki maši v cimbrijskem jeziku velika večina, zlasti mladih (ki domačega jezika ne obvlada več) bila ganjena, ko se je pri tem spomnila na svoje prednike in njih predanost lastni kulturi in izročilom. Zaključil je s prepričanjem, da je treba prav na tem področju še veliko narediti in da mora tu tudi Cerkev vedno več prispevati.
KAKŠNI SO ZAKLJUČKI
Predno zaključimo, naj omenimo še slovensko prisotnost. O njej so predvsem pričali razni beneškoslovenski predstavniki, ki so podali pravo sliko sedanjega stanja Slovencev v videmski pokrajini. Pozdrav je prinesel tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, ki je med drugim podčrtal pomen zakonskega osnutka SSk, sedaj vloženega v senatu.
Po vseh poročilih je sledila živahna debata z mnogimi posegi tudi vidnih vladnih in parlamentarnih predstavnikov večinske stranke, ki pa v razpravi niso prinesli veliko novega v dosedaj znanem uradnem stališču DC zlasti do slovenske manjšine.
Kaj naj pri vsem tem zaključimo? Vloga tega zborovanja je bila nedvomno velika, saj je to med drugim pomenilo nekako prvo javno izpraševanje vesti i-talijanskih katoličanov o tej marsikdaj pekoči temi. Nakazalo je tudi nekatere sicer bolj načelne, a vendar tehtne zaključke. Pričakovati je torej, da bodo sedaj tudi odgovorni katoliški politiki zavzeli do tega vprašanja bolj odprto in resno stališče. To naj pa ne bo samo načelno, ampak naj se tudi konkretizira. Le tako bo duh krščanske socialne in politične filozofije, enciklike »Pacam in terris« in koncilskih dokumentov resnično zaživel in našel svoje zgodovinsko in družbeno utelešenje.
In to si pričakujemo tudi kot Slovenci v Italiji, ki vidimo prav v krščanskem svetovnem nazoru možnost rešitve in odgovora na vse življenjske probleme sodobne družbe — tudi narodnih manjšini
Spectator
Dolar raste — zlato pada
V	zadnjem tednu je ameriški dolar rekordno narastel: 1020 lir za en dolar; zlato je pa padlo na 15.900 lir za gram.
pr ..
• '. L" -
Socialni centri na potresnem področju so montažne zgradbe, ki naj služijo za različne skupne namene prizadetega prebivalstva: za sestanke, predavanja, srečanja, tudi za verska srečanja. Take centre bodo potresnemu področju v južni Italiji oskrbele razne mednarodne organizacije. Vseh bo 78
Danuta Miroslava Walesa
Z GORIŠKEGA
Italijanski časnikarji so v njenem rimskem bivališču v poljskem zavodu v ulici Cassia obiskali gospo Danuto Miroslawo, ženo poljskega sindikalista Lecha Walesa. Iz tega razgovora je razvidno, kako zdravo gleda na življenje ta globoko verna mati 6 otrok.
»Gospa, ali je res, da ste možu prigovarjali, naj odstopi, naj vse popusti in se raje posveti svoji družini in delu?«
»Ne, ni res, absolutno ni res!«
»Toda nekateri časopisi so tako trdili.«
»Se nikoli nisem kaj takega rekla!«
»Pa vsaj mislili ste tako. Ali vas nikoli ne zaskrbi moževo izpostavljanje?«
»Ne prvo ne drugo. Še na misel mi ni prišlo, da bi možu kakorkoli prigovarjala, da bi delal proti svoji vesti. Razumljivo, da se o teh stvareh med seboj pogovarjava. Razložil mi je pomen in upravičenost zadeve, za katero se bori. To mi je povsem jasno, tudi brez njegove razlage. Popolnoma se strinjam, da dela tako, kot po vesti čuti, da je prav.«
»Za vsako ceno, do kraja?«
»Prav do kraja. V tem ga bom vedno podpirala.«
»Pred enim letom je bil vaš mož brezposeln elektrotehnik, označen pri policiji zaradi svoje sindikalne dejavnosti. Danes je najbolj popularna osebnost na Poljskem, znan po vsem svetu. Kako je vse to vplivalo na vaše življenje?«
»No, da, precej stvari se je spremenilo, to si lahko predstavljate.«
»Ali na boljše?«
»Odvisno, kaj se razume pod tem "boljše”. Trenutno je položaj še nejasen, precej napet. Res, nekaj uspehov smo dosegli. Lech pa seveda nima več trenutka miru.«
»Pa vi, imate kaj časa zase, da si ogledate kak film, berete kako knjigo, da greste na sprehod, na obisk k prijateljici?«
NI ČASA ZA FILME
»Pri 6 otrokih si lahko predstavljate! Najmanjša Ana ima 5 mesecev, Jarek in Przemek imata 4 in 6 let, oba hodita v vrtec. Zajtrk morata imeti ob 7. uri. Potem pride' na vrsto Magdalena, ki ima 2 leti. Tudi Bogdana in Slavveka ne smem prezreti, eden ima 8, drugi 10 let, moram jima pomagati pri učenju. Za čas moje odsotnosti sem jih izročila v varstvo zanesljivim osebam. Toda običajno kuham za ves »klan« sama. Od jutra do večera me skrb za družino popolnoma zaposli.«
»Kakšen je vaš dom? Koliko sob imate?«
»Po stavki smo končno prišli do 6 sobnega stanovanja v okolici Gdanska. Tu smo zadovoljni. Prej smo se stiskali v dveh sobah s površino 26 m2.
»Čitali smo, da zasluži vaš mož približno 400.000 lir mesečno. Nemogoče je vaše razmere primerjati z našimi v Italiji, preveč so različne. Kako vam je mogoče živeti ob tej plači?«
»Zaradi stavke smo ostali cele tri mesece brez plače. Trda je bila, a smo vztrajali. Sedaj imamo zopet redno plačo. Vsekakor 60 % gre za prehrano.«
NJEN ZAKON
»Kdaj ste spoznali svojega moža? Po kolikem času ste se poročili?«
Miroslava se smeje, vprašanje jo zabava, vendar je nekoliko zadržana.
»Če nočete, lahko tudi ne odgovorite.«
»Ne, ne, zakaj bi ne odgovorila. Spoznala sva se leta 1968 v Gdansku. Poročila sva se po enem letu, on je imel 25 let, jaz pa 20. Doma sem iz kmečke družine, rojena v neki vasi 80 km od Varšave, kjer imam še starše in sem obiskovala šolo. V Gdansku sem se zaposlila kot cvetličarka. Tako sva se nekega dne srečala z Lechom.«
»Ali vam je dvoril z rožami z namenom, da vas pridobi?«
»Ne, ne, on nima navade podkupovati ljudi z darovi. Ima posebno zmožnost, da človeka prepriča z besedo. Tudi mene je tako prepričal.«
VTISI IZ RIMA
»Gospa, v teh nekaj dnevih, odkar ste v Italiji, kakšno mnenje ste si napravili?«
»Impozantnost zgradb, cerkva, spomenikov, vse to je čudovito in je name napravilo mogočen vtis.«
»Kaj pa negativni vtisi?«
»Promet, vse preveč vozil, preveč hrupa. V Rimu je nemogoče krožiti. Poleg tega pa še kričeče nasprotje med mestnim razkošjem in obupno revščino, zlasti na ozemlju potresa.«
»Kakšni se vam zdijo Italijani kot narod?«
»Všeč mi je njihov odkrit značaj, neposrednost odnosov. Mislim, da je z Italijani sporazumevanje lahko.«
»Ali bi nam kaj povedali o vašem sre-
čanju s papežem? Kako ste si ga predstavljali?«
»Oh, bila sem silno vznemirjena. Občutila sem nekaj, kar bom za vedno nosila v sebi, o čemer bom še dolgo pripovedovala otrokom. Kot veste, smo Poljaki globoko vezani na Cerkev. Za nas je papež, zlasti ta papež nekaj, kar je našemu srcu najdražje, tisto, v kar verujemo, kar nam daje moč, da gremo skozi vse najtežje preizkušnje.«
»Ali ste videli papeža, ko je bil na Poljskem?«
»Ne, nikoli, niti ob njegovem obisku na Poljskem niti prej, ko je še bil nadškof v Krakovu. Na sliki sem ga seveda videla, toda živ stik je vse kaj drugega. Fotografija ne more posredovati njegove osebne ljubeznivosti. Sprejel nas je kot pravi oče. Bil je z nami resnično očetovski.«
»Ste se pogovarjali tudi o Poljski?«
»Papež je Poljak kot mi. Četudi na vrhu katoliške Cerkve ne more pozabiti rojstnega kraja, kjer je preživel toliko let. Bila sem silno ganjena. Sploh ne vem več, kaj sem mu rekla in kaj je on meni rekel. Ne vem, če me razumete, za vas je to vse kaj drugega.«
VEDNO OPTIMIST
»Gospa, ne bom vas vprašal za vaše politično mnenje. Prosim vas samo, da
Slovenci v Avstriji
Koliko jih je? Težko je ugotoviti točno število, ker uradne statistike poznajo le »Jugoslovane«. Slovenski dušni pastirji menijo, da jih je še vedno več kot deset tisoč. Po večini živijo na Dunaju, na Predarlskem (Vorarlberg), v Linzu in v Salzburgu. Tudi okrog Spittala na Koroškem jih je precej; ostali so kot begunci po zadnji vojni, ker je bilo v Spit-talu veliko zbirno taborišče za takratne begunce iz Slovenije. Slovenski študentje, v glavnem Korošci, pa študirajo na Dunaju in v Gradcu.
Število Slovencev v Avstriji se manjša, ker nekateri pomirajo, drugi se vračajo domov, novih priseljencev pa skoro ni več. Za nacionalnega delegata za Slovence v Avstriji (izven celovške škofije) je bil imenovan g. Ciril Lavrič, ki biva v Haid bei Ansfelden, škofija Linz. Poleg njega so v Avstriji še štirje duhovniki za Slovence: p. Stanko Rijavec, klaretinec, na Dunaju; p. Jože Lampert v Gradcu, g. Janez Žagar na Predarlskem, p. Janko Bohak v Innsbrucku. Slovencem na Dunaju je v veliko pomoč zavod »Korotan«, ki ga vodi p. Ivan Tomažič, klaretinec s Tržaškega.
Odprtje Slovenskega doma v Parizu
Kot poroča januarska številka »Naše luči«, bo v nedeljo 22. februarja slovesna blagoslovitev slovenskega Doma v Parizu. Novi Dom bo blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit dr. A. Šuštar. Maša bo ob 11. uri dopoldne v cerkvi sv. Terezije poleg Doma, nato blagoslovitev in prireditev, nakar bo zakuska za vse udeležence.
Slovenci v Parizu so že imeli nekaj skromnih prostorov v ul. Guttenberg, toda bili so tesni in brez dvorane in cerkve. Zaradi tega je bila vedna skrb slovenskih duhovnikov v Parizu in v Franciji sploh, da bi prišli do večje hiše z dvorano in cerkvijo. V tem si je prizadeval zlasti g. Nace Čretnik, vodja slovenske katoliške misije za Francijo. Posrečilo se jim je, da so dobili primemo poslopje na robu Velikega Pariza, ki je bilo povrhu še blizu cerkve sv. Terezije. To poslopje so kupili in ga preuredili. To bo sedaj Slovenski dom v Parizu. Dom je velika pridobitev za vse Slovence, saj so vedno številni tisti, ki iz enega ali drugega razloga bivajo v Parizu.
Mašniški jubilej p. Fidelisa
V	Švici so v mesecu decembru tamkajšnji rojaki izseljenci proslavili 40-let-nico mašništva p. Fidelisa, kapucina, ki že 13 let deluje kot izseljenski duhovnik v Švici. Spomnili so se ga na raznih krajih, kjer mašuje: v Zurichu v nedeljo 14. decembra, v Schaffhausnu dne 5. decembra, v Amriswillu pa v nedeljo 21. decembra, ko je bila ravno obletnica njegove posvetitve. V Zurichu se je zgodilo, da je slavnostni pridigar tik pred mašo sporočil, da ne more priti zaradi bolezni. Pa je pater sam opravil dolžnost slavnostnega pridigarja. V Zurichu je med
mi poveste, kako gledate vi, kaj mislite kot mati, kot Poljakinja, kot žena, ki jo skrbi bodočnost njenih otrok. Ste pesimist, optimist, ali vas kaj skrbi?«
Danuta Miroslawa na široko odpre oči in pravi brez pomislekov odločno, skoro veselo:
»Optimist sem seveda, zakaj pa ne. Z božjo pomočjo bo že šlo. Kakor je šlo do sedaj, kljub ogromnim težavam, zakaj ne bi šlo dobro tudi jutri? Da, optimist sem in želim, da bi bili taki tudi vi.«
»Še zadnje vprašanje: Katero državo bi si še radi ogledali?«
»Glejte, tako sem že utrujena, prav zares me je to potovanje do take mere utrudilo, da mi še na misel ne pride, da bi šla še kam drugam. Pustite me vsaj domov, da se odpočijem od tolikih naporov. Oprostite, moram vas pozdraviti. Jutri moram namreč zelo zgodaj vstati.«
Čeprav se ji je že na pogled poznala utrujenost, je ves čas razgovora ni zapustila njena prirojena hudomušnost. Iz oči in obraza se ji iskri prisrčna veselost neugnane deklice, polne volje do življenja in z izdatno žilico zdravega humorja, razen če se kdo dotakne njenega moža. Naslednji dan je morala biti že pred 6. u-ro v Vatikanu za sv. mašo. Pri 32 letih je zelo mladostna in nihče bi ji ne priso-dli, da je mati 6 otrok.
povabljenci bil navzoč tudi dr. Franc Felc, ki je tudi izseljenski duhovnik in je tudi lansko leto obhajal 40-letnico mašništva.
P. Fidelisa poznamo prav dobro vsi Goričani, saj je bil v samostanu kapucinov v Gorici od zadnje vojne do odhoda v Švico. Zato mu tudi mi, čeprav z zamudo, čestitamo k lepemu duhovniškemu jubileju.
Šport
Prvenstvo 2 moške C-Lige 01ympia : Libertas-Turjak 1 - 3 (6:15, 10:15, 15:12, 10:15)
01ympia: Jarc, Cotič Marko in Štefan, Kuštrin, Kolenc, Špacapan, Maraž, Terpin, Košič, Markožič.
V	soboto se je goriška 01ympia spopadla z močno ekipo iz Turjaka. Žal so naši fantje začeli tekmo zelo klavrno. Lahko bi našteli dolgo vrsto napak, ki so botrovale porazu v prvem setu, odločilno dejstvo pa je bilo to, da so naši bili že vnaprej prepričani, da ne uženejo premočne turjaške ekipe. V naslednjih setih se je situacija precej popravila; 01ympijevci so se iz šibkega nasprotnika prelevili v trd oreh za Bizjake, kar dokazujejo rezultati v naslednjih setih.
Dobro se je izkazal novi igralec Kolenc, bodisi v napadu bodisi v obrambi. Znal je pokazati precej dobro tehnično pripravljenost in odlične reflekse. Videti je, da ekipa raste in napreduje. Manjka ji le več borbenosti.
★
Moško promocijsko prvenstvo
Mossa : OIympia 0:3 (7:15, 10:16, 4:15)
01ympia: Malič, Sirk, Pola, Terpin, Uršič, Rustja, Devetak.
Istega dne je druga ekipa 01ympie odigrala prvo tekmo in žela prvi uspeh. Nasprotniki so bili nepremočni Mušani, ki jim s tehničnega vidika manjka precej stvari. Tehnične pomanjkljivosti so sicer nadomestili z izredno borbenostjo, ki pa jim ni pripomogla do zmage. Le v drugem setu so z odmori in pogostimi menjavami zmedli goste in jih spravili v krizo. 01ympijevcem je res že šlo za nohte; zato so napeli vse sile in osvojili tudi ta set. V tretjem Goričani sploh niso imeli težav, ker so bili Mušani zmedeni in demoralizirani.
Velja zabeležiti kot zanimivost dejstvo, da je to prva zmaga našega goriškega športnega kluba.
G.R.
^ SMEŠNICE +
Mož je za božič stavil pred prijatelji, da bo v eni uri pojedel 30 štrukljev. Snedel jih je 29, ostal mu je še eden. Obupan reče: »Če bi bil vedel, da boš ti odveč, bi te pojedel prvega.«
(Ben. kot.)
S. Kristofora
Tiho, kot je živela, je tudi umrla s. Kri-stirofa, doma s Tabra pri Črničah. Tam se je rodila pred 83 leti; pisala se je Matilda Mavrič. Veselo in skromno dekle z dežele je prišla v samostan k notr-dankam v Gorici. Ni želela svetne učenosti, zato je ostala »dekla«, kot je sama rada poudarjala. Toda pod njenim skromnim in skritim delom v kuhinji, v pralnici, na vrtu je tičalo bogastvo Marte in Marije. Ko je bila veliko let v zavodu za osirotele otroke pri Sv. Roku v Gorici, je bila svojim otrokom vse od mame, ki jih je ljubkovala, do dekle, ki jih je prala in cedila. »Oh, moji otroci, kako so pridni!« je često ponavljala. Bili so »njeni«, ker jih je imela rada kot svoje. In bilo jih je veliko v teku let.
Kot vratarica je veliko pomagala med vojno in po vojni mnogim, ki so se zatekli na samostanska vrata. Vsem je znala ustreči. Tudi ameriškim vojakom. Eden izmed njih ji je še do letos pisal vsako leto ob spominu na dobroto, ki je je bil deležen pri s. Kristofori. »Če so sestre tako dobre, moram tudi jaz biti dober.« Ko se je vrnil domov v ZDA, se ni poročil, temveč se je posvetil dobrodelnosti v svoji župniji do danes.
Tako je s. Kristofora spreobračala s svojo dobroto in s svojim vedrim značajem. Vedno je znala samo pohvaliti. »Vesela sem za vse, kar sem dobrega storila v življenju,« je priznala še malo pred smrtjo. Gotovo je je sedaj vesela tudi Mati božja, ki jo je izpod Vitovelj poklicala v samostan v Gorico, sedaj pa k sebi v nebesa.
Pogreb pok. s. Kristofore je bil v četrtek 29. januarja v samostanski kapeli. Somaševalo je več duhovnikov, ki so pokojno sestro poznali in spoštovali.
Pred leti jo je zadela kap, da ni mogla v cerkev. Kako ji je vsled tega bilo hudo. Tolažila se je z molitvijo in branjem slovenskih knjig, kajti materino besedo je nadvse ljubila. Kako je trpela, ko so bili časi, da v samostanu niso imeli slovenskih knjig in so sestre po slovensko le tiho med seboj govorile. Vendar je doživela tudi to srečo, da je brez strahu smela slovensko brati in govoriti. — Naj počiva v miru.
Kriza goriškega gospodarstva
V	zvezi s krizo, ki je zajela tudi go-riško gospodarstvo, je bila v Rimu posebna delegacija zastopnikov goriške krščanske demokracije. Delegacijo so sestavljali sedanji župan dr. Scarano, predsednik trgovinske zbornice Lupieri in pokrajinski tajnik Longo. Delegacija se je v Rimu srečala z nekaterimi vodilnimi veljaki KD. Orisala jim je posebne gospodarske težave goriške pokrajine in zlasti še mesta Gorice. Naj omenimo, da še vedno ni rešena zadeva podgorske predilnice, da je v težavah tovarna Tee v Krtninu, da se z gospodarsko krizo borijo tovarne skupine Maraldi v Tržiču, Snia Viscosa v Torviscosa, papirnica v Štivanu in še druge.
Poleg tega je ministrstvo hotelo o-krniti delovanje carinarne v naši pokrajini s tem, da je najprej odvzelo službo carinjenja železnih izdelkov, potem pa še lesa. Kaj bi potem začeli z novo obmejno postajo, ki jo gradijo? Dodajmo še močne omejitve prevozov s tujimi kamioni, ki jih je uvedla Jugoslavija.
Gospodarski položaj postaja res težak, kar se pozna tudi v goriških trgovinah, kjer je sedaj dosti manj kupcev iz Slovenije kot včasih. Delegacija je vodilnim demokristjanom v Rimu vse te probleme predočila in dobila zagotovilo, da se bo vlada zavzela, da se vsaj nekateri rešijo. Med temi so že rešili vprašanje carinjenja lesa. Lesni izdelki smejo znova preko meje na goriških blokih.
Pregled prebivalstva v slovenskih občinah na Goriškem
Število prebivalstva v goriških občinah se že nekaj let niža in to tudi precej stalno (v lanskem letu je bil padec sicer nekoliko manjši kot prejšnja leta), v treh slovenskih občinah na Goriškem pa je bilo ob koncu leta mogoče ugotoviti neko u-staljenost, oziroma celo povečanje števila, čeprav v glavnem zaradi dotoka priseljencev in ne zaradi naravnega prirastka; v doberdobski, števerjanski in sovodenjski občini je bilo ob koncu lanskega leta 4045 prebivalcev, to pomeni 66 več kakor leta 1979 (v Doberdobu je bilo občanov 41 več, v Števerjanu 7, v Sovodnjah 18). Največji je bil torej porast v doberdobski občini: umrlo je 11 oseb; rojstev je bilo 12, odselilo se je 18 oseb, priselilo pa 58, tako je število naraslo na 1426 oseb. V Števerjanu je umrlo 12 oseb, rodilo pa se jih
je 10, tudi priseljencev je bilo več (31 proti 22), ob koncu leta je bilo v občini 846 stalnih prebivalcev ali sedem več kakor leta 1979. In končno poglejmo še So-vodnje: rojstev je bilo 16, smrtnih primerov pa 13, priselilo se je 58 oseb, iz selilo pa 43, vseh prebivalcev je v občini 1773 ali 18 več kakor prejšnje leto. Iz podatkov je razvidno, da je naravni prirastek zelo nizek ali da so primeri smrti celo bolj številni kot rojstva; jasno je tudi, da je v vseh treh občinah priseljencev več kakor oseb, ki so se izselile.
UTRIP CERKVE
O naših svetnikih
Čital sem, da se je na priprošnjo škofa A. M. Slomška zgodil čudež. Kakor je znano, z.a razglašenje blaženim in morda tudi svetnikom zadostuje zdaj en sam čudež. Ni torej od te strani nobene ovire, da bi se to razglašenje čimprej izvršilo.
Vse predolgo se vleče ta zadeva. Danes bi verjetno sam Judež Iškariot že bil v nebesih, če bi pred svojo smrtjo prosil odpuščanja za svoje grehe. Ljudje pa, ki so vse svoje življenje žrtvovali za zveličanje duš in umrli v sluhu svetosti, ne samo da niso vredni kakega stranskega oltarja, ampak niti v cerkev ne smejo. In vendar nam je Kristus dal merilo tudi za to: »Po njih sadu jih boste spoznali.« To bi moralo biti odločilno za vse umrle.
Če so v prejšnjih časih nastajali svetniki brez strogih preiskav, je razumljivo, da je Cerkev v tem oziru postala zelo previdna. Toda za naš čas, ko vemo za vsakega še več kakor je potrebno, je tako postopanje neumestno.
Mi Slovenci nimamo svetnikov na koledarju, morda zato ne, ker čakamo, da jih Cerkev poprej razglasi za svetnike, potem šele se nam zdi, da imamo pravico se jim priporočati, kar je zgrešeno, če pa nimamo svetnikov na koledarju, jih imamo prav gotovo v nebesih. Njim na čelu, po našem merilu seveda, so velikani kakor Slomšek, Baraga, Jeglič, Gnidovec itd. Po njih sadu smo jih spoznali!
Š.3.
Novi slovenski misijonar v Afriki
Na Don Boskov praznik 31. januarja letos so salezijanski misijonarji prevzeli veliko župnijo sredi Kenije, prav blizu ekvatorja. Na terenu te velite župnije živi kar 50.000 prebivalcev, med temi je
6.000	katoličanov. Ta misijon so ustanovili duhovniki misijonske družbe Consolata v Turinu; sedaj delujejo tukaj trije salezijanski duhovniki iz Piemonta. Tem mladim misijonarjem (župnik ima 42 let) se je po volji predstojnikov pridružil Slovenec, Štefan Burja, salezijanski pomočnik, rojen v povojnem času v Argentini. Našemu novemu misijonarju želimo vse dobro in od te številke dalje bo prejemal (kakor drugi naši misijonarji) Katoliški glas. Upamo seveda, da se bo kmalu oglasil in nas čez kakšno leto obiskal.
Indija ima veliko škofij
Cerkev v Indiji ima 109 škofij in 117 škofov, čeprav ima samo deset milijonov katoličanov. Po številu škofij je Indija na četrtem mestu za Italijo, Brazilijo in ZDA. Skoraj vsi škofje v Indiji so domačini. Dva med njihi sta kardinala, 17 pa je nadškofov.
Cerkev v svetu
V	velikih semeniščih Afrike, Azije in Oceanije se trenutno pripravlja na duhovniški poklic 17.000 študentov, v malih semeniščih pa jih je 40.000. Materialno vzdržuje vsa omenjena semenišča Papeška misijonska družba. Za Cerkev v Afriki skrbi trenutno 16.844 duhovnikov, 5.248 redovniških bratov, 35.473 redovnic in 113.489 katehistov.
Nov slovenski prevod celotnega sv. pisma
Na seji 15. decembra 1980 so slovenski škofje sklenili dati nalogo, da se pripravi nov slovenski prevod celotnega sv. pisma. Pobuda za to je prišla od profesorjev sv. pisma na teološki fakulteti. Škofje so ponovno o tem razpravljali in odobrili okvir za pripravo načrta in njegovo izvedbo. Za so-predsednika koordinacijske komisije, ki naj pripravlja in vodi vse delo, sta bila imenovana profesorja dr. France Rozman in dr. Jože Krašovec, za tajnika pa msgr. Zdravko Reven.
Novi pariški nadškof
Ker je dosedanji pariški nadškof kardinal Marty stopil v pokoj, je sv. oče imenoval za njegovega naslednika 54 letnega škofa v Orleansu msgr. J. M. Lustigerja. Novi nadškof je po rodu Jud, sin rabina. Krstil se je, ko mu je bilo 14 let. Njegova mati je kot judinja umrla v Auschvvitzu leta 1943.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
tkmensko srečale i Trstu
Gostoljubno salezijansko cerkev v Istrski ulici smo Slovenci preteklo nedeljo spet enkrat do kraja napolnili. Navada, da se zaključek molitvene osmine za zedinjenje kristjanov obhaja v eni ali drugi tržaški župnijski cerkvi, ima že dolgo tradicijo (19 let) in velja za vse Slovence celotnega tržaškega ozemlja. Zato bi za tisti dan morala imeti prednost pred vsako drugo prireditvijo, saj gre za oblikovanje in poživljanje naše ekumenske zavesti.
Iz poročila o goriški vzhodni liturgiji je razvidno, kako različno doživljamo to liturgijo, kakor smo pač različni tudi po značaju.
Bizantinski obred v staroslovenščini ima vse značilnosti starih religioznih običajev. Glede časovne dolžine obreda se mi zdi, da je že arhaična zgradba teh molitev izraz dobe, ko še niso bili v stiski za čas in ga Bogu niso tako skopo odmerjali, kar seveda ni v skladu z ritmom sodobne naglice. Iz liturgije same diha nekak odmev pradavnega, častitljivega izročila, za katerega bo dovzeten le bolj kon-templativen značaj. Nekoliko raztegnjeni, pojoči molitveni odstavki, prepleteni z odpevi odličnega ekumenskega zbora (vodi dr. Harej), imajo nekaj veličastno sugestivnega.
Za večji poudarek ekumenske misli bi morda nekaj manjkalo, ko bi se omejili zgolj na ponovitev obreda vzhodne liturgije. V ta namen smo ekumensko srečanje v Trstu dopolnili s primerno akademijo in povabili na razgovor gosta drugačne veroizpovedi. V dialogu, ki se ob taki priliki obojestransko razvije, je središčni pomen ekumenskega srečanja. Letos je padla izbira na predstavnika bin-koštnega gibanja, pastorja Kuzmiča. Sam je v svojem predavanju izjavil, da bo kratek, ker želi dati čim več prostora za prijateljski razgovor.
Da smo verniki pri mašni liturgiji tudi aktivno sodelovali, je bilo poskrbljeno s knjižicami, s katerimi nas je dr. Kosmač občasno opozarjal na posamezne mašne dele in na besedilo v knjižicah, Ta-
ko smo z zanimanjem opazovali salezijanskega italijanskega župnika, ki je s prstom od vrstice do vrstice sledil besedilu v knjižici. Pa ne samo to, tudi k obhajilu se je uvrstil skupno z ostalo množico.
Toliko na splošno. Sedaj še nekaj podrobnosti.
Pri uvodnem in besednem bogoslužju je sodeloval tudi srbski pravoslavni župnik Ilija Ivič. Pastor M. Kuzmič živi v Ljubljani, od koder vodi svojo cerkveno skupnost po Sloveniji. Pri akademiji so z recitacijami sodelovali: Livij Valenčič, Majda Košuta ter Mitja in Tatjana Pe-taros.
Pastor je v svojem razgovoru pokazal izredno ekumensko odprtost. Podčrtal je, da je sv. pismo tisto središče, ki nas vse vodi k poznavanju Kristusa. Potrebno je, da smo poslušni Sv. Duhu, ki tudi danes deli svoje darove.
Op. ured.: Slična ekumenska srečanja so gotovo koristna, ker vodijo k medsebojnemu spoznavanju. Toda pri tem ne smemo odstopati od gledanj naše katoliške Cerkve, češ da bo. kompromis med naukom katoliške Cerkve in naukom o-stalih krščanskih Cerkva najbližja pot do zedinjenja. Pot do zedinjenja je le v i-skanju avtentične, od Boga razodete resnice. Do te resnice pa ne bomo prišli s kompromisi in popuščanjem drug drugemu, temveč z iskrenim iskanjem in vztrajno molitvijo.
G. škof bo začel s pastirskimi obiski
Tržaški gospod škof Bellomi se pripravlja na pastirski obisk po župnijah. Zadnji čas se posvetuje s člani duhovniškega in pastoralnega sveta, kako naj poteka njegov obisk po župnijah, da bo prinašal čim več duhovnih sadov. S pastirskimi obiski bo začel še pred veliko nočjo. Na vrsti bodo župnije, ki spadajo pod dekanat svetega Justa. S pastirskimi obiski bo gospod škof začel v župniji svetega Justa.
Pastoralno središče v Trstu
V sredo 28. januarja sta msgr. dr. Jože Prešeren, voditelj Marijine družbe »Marija Milostljiva« v ulici Risorta 3, in g. Marij Gerdol, voditelj Pastoralnega središča, podpisala sporazum, s katerim Marijina družba pod določenimi pogoji daje na razpolago Središču nekatere prostore v ulici Risorta. Po tem sporazumu, ki se ga vsi veselimo, bo novo Središče lahko začelo s svojim delom. Delo ne bo lahko. Potrebna bo trajna podpora in pomoč. Delo bo tudi pokazalo pravo pot za dosego tistega cilja, ki bi ga radi z novim Središčem dosegli.
Središču in vsem sodelavcem želimo o-bilo božje milosti, vztrajnosti in seveda zaželenih uspehov.
Nova oskrunitev Rižarne
V nedeljo 1. februarja se je zgodilo, da so »neznanci« iz Rižarne odnesli bič, ki je služil esesovcem za bičanje njih žrtev, preden so jih poslali v krematorij. Bič so hranili v posebni skrinji s steklenim pokrovom. Ta pokrov so zločinci odstranili, čeprav je bil z vijaki pritrjen, ter odnesli omenjeni bič, na njegovem mestu pa pustili letak z napisom: »Ideali ne zamrejo — Doslej še ni bilo ideala večjega od naših. Squadre Adolfo Hitler.« Vse to se je zgodilo ob belem dnevu v nedeljo zjutraj.
»Ideali ne zamrejo«. Nacistični laži ideali so si postavili spomenike, ki res ne bodo zamrli, saj se kličejo Rižarna, Mat-hausen, Auschivitz. in še toliko drugih. Smemo pričakovati, da ti spomeniki človeškega zverinstva ne bodo zamrli in bodo stalno budili vest vseh svobodnih ljudi, da se slična zverinstva ne smejo več ponoviti. Na policiji pa je, da odkrijejo nacistične domotožneže, da bomo vsaj vedeli za njih imena.
Nabrežina
Večer katoliškega tiska nas je letos pritegnil s predavanjem g. Franca Bole-ta, urednika mladinske regije »Ognjišče« iz Kopra. V prijazni in tekoči govorici je obrazložil nastanek, potek in napredek revije, zlasti pa potrebo in pa pozitiven doprinos k vzgoji v mladostni dobi dekleta in fanta. Veselo presenečeni smo sprejeli vest, da je mesečna naklada revije
95.000	izvodov, kar nas uvrsti med velike narode. Na koncu nam je g. Bole pokazal še dokumentarni barvni film o Madagaskarju, kjer deluje več slovenskih misijonarjev večkrat v težkih, a vedno zanimivih in visoko humanitarnih okoliščinah. Poleg večera, posvečenega našemu tisku, smo imeli v ta namen tudi srečolov v nedeljskem popoldnevu. Vsem, ki so tudi z nabirko prispevali za katoliški tisk, iskrena hvala, posebno pa uredniku naše revije »Ognjišče«.
Boljunec
V nedeljo 18. januarja je Mladinski dom priredil v občinskem gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu že drugo leto koncert božičnih pesmi v izvedbi Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Po pozdravu predsednika Mladinskega doma Silvestra Metlike je mešani zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom prof. Nade Žerjal-Zaghet zapel štiri znane in vedno lepe božične pesmi. Nato je nastopil o-troški pevski zbor, ki je pod vodstvom gospoda Franca Pohajača zelo ubrano za-nel šest božičnih pesmi. Sledilo je nagrajevanje najboljših izdelkov iz ex tempore na božični motiv, ki ga je organiziral Mladinski dom 29. in 30. decembra in se ga je udeležilo 30 mladih »umetnikov« iz naše osnovne šole »F. Venturini« in srednje šole »S. Gregorčič«, dela pa je ocenila strokovna komisija, ki so jo sestavljali prof. Boris Zuljan, slikar Franko Di Lena in učiteljica Vesna Tul.
Po pozdravu predsednika Zveze cerkvenih pevskih zborov dr. Zorka Hareja je mešani zbor zapel še pet božičnih pesmi, ki so zelo navdušile občinstvo, ki je docela napolnilo dvorano. Pevski spored sla zaključila oba zbora, ki sta skupno zapela vedno lepo božično pesem Sveta noč. Na orgle sta spremljala zbora g. Tullio Zaghet in Tomaž Simčič, spored pa je napovedovala Anka Peterlin. Praznik se je zaključil v dvorani Mladinskega doma, kjer so se zbrali vsi nastopajoči in ob kozarcu domače kapljice zapeli še nekaj narodnih pesmi.
S tem koncertom in z nagraditvijo najboljših izdelkov božičnega ex tempore je tudi naša župnija uradno zaključila bo-
žični čas, na katerega smo se dalj časa pripravljali, da bi bili božični prazniki zares prazniki duhovne obnove v čast novorojenemu Detetu. Kljub skušnjavi izletov in počitnic je bila udeležba pri cerkvenih obredih kar zadovoljiva, pa tudi petje in okrasitev cerkve je bila nadvse razveseljiva.
V	nadaljevanju svojega dela je Mladinski dom priredil v petek 30. januarja v svojih prostorih predavanje s prikazom diapozitivov mlade študentke Damijane Ota iz Doline o njenem nedavnem potovanju po Cejlonu in Nepalu. Številno občinstvo je z zanimanje sledilo predavanju, ki je bilo nadvse zanimivo zlasti še, ker nam je razkrilo marsikatero zanimivost o življenju in delu v teh nam tako oddaljenih goratih deželah.
Volitve na tržaški univerzi in mladina SSk
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji zadnji seji dalj časa razpravljala o volitvah za obnovitev študentskega predstavništva v izvoljenih svetih tržaškega vseučilišča. Volitve bodo 13., 14. in 15. februarja. Do njih pa prihaja brez poglobljenih priprav in v položaju, ki gotovo ni najboljši, saj se je izkazalo, da izvoljeni sveti nimajo takih pristojnosti, ki bi dejansko omogočale študentom delo za prenovo univerze in izboljšanje odnosov na njej. Kot je znano, je na volitvah pred dvema letoma v enotni listi nastopila tudi mladina Slovenske skupnosti s svojim kandidatom, ki sicer ni bil izvoljen. V tem času pa tudi ta lista ni izpolnila pričakovanj in ni pokazala tiste aktivnosti, ki jo je Mladinska sekcija pričakovala od izvoljenih zastopnikov.
Za te volitve se pripravlja nastop podobne enotne liste, h kateri je bila povabljena tudi Mladinska sekcija SSk. Na zadnji seji so člani odbora odobrili nastop svojih predstavnikov ,ki so sodelovali pri zadevnih razgovorih. Mladina Slovenske skupnosti ni imenovala svojega kandidata. Kljub temu se ji zdi nastop liste pomemben, saj lahko predstavlja priložnost za razpravo o perečih problemih na univerzi, poleg tega pa s slovenskim kandidatom in s svojim programom poudarja slovensko prisotnost na univerzi in se zavzema za pravice naše narodne skupnosti. Zato Mladinska sekcija SSk podpira nastop te liste pri bližnjih volitvah in vabi študente, da se zavzamejo za poživitev dela na univerzi.
V četrtek 22. januarja je imel sejo pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu; sejo je vodil predsednik Ivo Jevnikar. Na dnevnem redu je bilo napovedano poročilo političnega tajnika o položaju ter opravljenem in načrtovanem delu v prihodnjih mesecih ter organizacijska vprašanja in poročila strokovnih komisij.
V odsotnosti obolelega tajnika Hareja so pri prvi točki poročali podtajnik Dolhar ter člana izvršnega odbora Tul in Lokar, ki so orisali delovanje stranke in probleme, s katerimi se je morala soočati v zadnjem obdobju. Povsem razumljivo je, da svet ni mogel mimo zadnjih dogodkov na Kolonkovcu, kjer si je gradbeno podjetje SEA z buldožerjem in policijo izsililo pot v posest nepremičnine slovenske vrtnarice. Ta dogodek, ki skoro nima primere v zadnjih letih, je silno razburil ne samo prizadete kmetovalce, temveč vso slovensko javnost in slovenske organizacije. Našega človeka pa je pri tem prizadelo še drugo razočaranje, da so ga namreč glavne demokratične in napredne politične stranke pustile na cedilu, saj niso niti javno obsodile grobega nastopanja in kršenja proceduralnih zakonskih predpisov. Od političnih strank je v obrambo razlaščenih slovenskih vrtnarjev nastopila samo Slovenska skupnost, od ostalih organizacij pa Kmečka zveza in SKGZ.
Pokrajinski svet je pozitivno ocenil odločno zadržanje stranke do vprašanja razlaščanja nasploh in razlastitev na Kolonkovcu v okviru načrtov za ljudske gradnje (PEEP) v tržaški občini še posebej. Ker je rešitev pred razlastitvami v reviziji oziroma premestitvi teh načrtov drugam, bo zato SSk zastavila vse svoje sile v to smer. Hkrati bo storila vse, da
Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska prosveta
Trst - ulica Donezetti 3 vabita na
OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO
v Peterlinovi dvorani v Trstu v ponedeljek 9. februarja ob 20.15
Na sporedu: nastop mladinskega kvinteta, recitacije, nastop basista Darija Zlobca razglasitev izida literarnega natečaja Mladike in natečaja Mladi oder Govorila bo prof. Ester Sferco
Sožalje
Cerkveni pevski zbor v Bazovici izraža sožalje svojima pevkama Silvi in Silvani ter sorodnikom ob smrti očeta Silvija Ražem.
Kaj je župnija?
Župnija je: skupaj verovati in drug za drugega živeti.
Ko vsako nedeljo skupaj molimo veroizpoved, je to znamenje: s tem pokažemo, da smo zares Cerkev, ki sprejema odrešenje kot skupnost verujočih in sprejema nalogo, odrešenje posredovati svetu.
Zato ima tri glavne naloge:
1. ko vero živi, živi bratstvo in dejavno božjo ljubezen;
2. ko vero slavi, ustvarja občestvo za čast božjo;
3. ko vero seje, oznanja božjo besedo.
Zato pa mora biti usmerjena k človeku,
Bogu in prihodnosti. Moja vera se začenja z mojim odnosom do sočloveka — zanj sem Cerkev. Zato bo videl takšno Cerkev, kakršno jaz živim. Ljubezen je kristjanova izkaznica. Samo v njej se more srečati z brati.
Toda to zmoremo le zato, ker je po Kristusu božja ljubezen vlita v naša srca. Po Kristusu nam je tudi odprta pot k Očetu. Zato je župnija samo tam, kjer slavijo odrešenje, kjer se odrešenje »dogaja«. To je edino resnično srečanje z Bogom. Župnija živi le, če deli in sprejema zakramente z veliko skrbjo in notranjo hvaležnostjo.
Strah pred prihodnostjo uniči vse dobro. Zato je upanje temeljna vrednota župnije, upanje, da nam Je Kristus odprl prihodnost, katere nam nihče več ne more zapreti. Toda vrata je zastavil s križem, ki je »nespamet in pohujšanje«. Sprejeti križ ne pomeni kapitulirati pred prihodnostjo. Zato pa počenja župnija tudi stvari, ki so v očeh sveta nespametne, brez perspektive, npr. moli za duhovne poklice, oznanja nerazveznost zakona, veruje v mir...
bi se ne ponovili podobni dogodki kot 12. januarja ne na Kolonkovcu ne nikjer drugje, in če potrebno, bo prešla tudi na javne demonstrativne pobude po zgledu sindikalnih organizacij.
Pokrajinski svet SSk ugotavlja, da se je prav ob dogodku v zvezi z razlastitvami na Kolonkovcu razbila dosedanja akcijska enotnost vseh Slovencev in demokratičnih sil, kajti KPI in PSI vključno s svojimi slovenskimi člani, organiziranimi v posebni komisiji v okviru stranke, nista oziroma niso smatrali potrebno se postaviti v bran šibkejšega, tj. razlaščenih malih kmetovalcev, ki živijo od svojega dela in so Slovenci.
Pokrajinski svet SSk je na četrtkovi seji nadalje razpravljal tudi o vprašanju namestitve sinhrotrona in mednarodnega šolskega centra v Devinu ter sklenil oba problema poglobiti na ravni strokovnih komisij.
Glede načrtovanega dela v prihodnjih mesecih je bil pokrajinski svet seznanjen z zadevnim programom izvršnega odbora.
V	okviru tega programa so med drugim predvidena srečanja za strokovno razlago variante 25 regulacijskega načrta tržaške občine, utrjevanje organizacije nekaterih sekcij ter strokovna preučitev raznih aktualnih problemov v okviru utreznih komisij.
Zaradi pozne ure je bila druga točka dnevnega reda o organizacijskih vprašanjih in delovanju posameznih komisij preložena na prihodnjo sejo, ki bo predvidoma proti koncu meseca februarja.
★
Najvišje stavbe se začenjajo graditi vedno pri podnožju (Thomas Al-va Edison).
NAŠ NARODNI PRAZNIK 8. februarja
v župnijski dvorani v Bazovici
nastopijo; učenci osnovne šole na Pesku
K. D. Kajuh - Gropada P. Trubar - Bazovica
otroški zbor »Slomšek« pevski zbor »LIPA« cerkveni pevski zbor
Slavnostni govornik; pisatelj BORIS PAHOR začetek ob 16.30
Odnev na dva božična koncerta
Zgoraj: Združeni pevski zbori na božičnici v goriški stolnici. Spodaj: Združeni pevski
zbori in otroški zbor v stolnici sv. Justa v Trstu 4, januarja 1981
(Pastoralni pogovori - Maribor)
Po dogodkih na Kolonkovcu
V nedeljo 8. februarja ob 16. uri bo v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah
KONCERT
Nastopata mešani in moški zbor Sv. Antona Novega iz Trsta. Pred koncertom ob 15.30 bo blagoslov in litanije M. B., po koncertu družabno srečanje v župnijski dvorani.
Prireditev za katoliški tisk v Gorici
Kot napovedano je preteklo nedeljo bi-, la v KD v Gorici prireditev za katoliški tisk. štandreški igralci so na odru ponovili kriminalko Deset zamorčkov, ki je kot povsod tudi v KD pritegnila številne poslušalce. Dobro so se odrezali, četudi so zadnji hip morali zamenjati eno igralko, ki ji je prejšnji večer nenadoma umrl stric.
V prostorih bara je bil srečolov s številnimi dobitki. Mnogi so bili srečni in so veliko dobili, vsi pa ne. Ti so se hudovali na »prazne« srečke.
Vatriju doma je bila razstava slovenskega katoliškega tiska v Sloveniji, pri nas in po svetu. Omenjene in povečini tudi razstavljene so bile vse slovenske verske in katoliške revije ter časopisi, ki trenutno kje izhajajo. Videli smo, da jih je kar lepo število in da glede verskega in katoliškega tiska pravzaprav nismo revni, četudi nas izven Slovenije ni prav veliko število. Slomškova slika sredi revij in časopisov nas je opozarjala, kako moramo še naprej skrbeti za svoj verski in katoliški tisk.
Ameriški Slovenci in Furlani bodo prišli v Gorico
Prihodnji mesec julij bo videl v Gorici dve kulturni skupini iz Amerike. Prišli bodo slovenski rojaki iz Clevelanda in prišli bodo Furlani iz Kanade. Zastopniki teh slednjih so se že oglasili pri goriškem županu in se mu zahvalili za obisk plesne skupine iz Ločnika v Montrealu v Kanadi. Prihodnji julij bodo oni obisk vrnili, ko bodo imeli svoj letni shod v Vidmu.
Prav tiste dni pa bo v naši deželi tudi slovenski zbor »Korotan« iz Clevelanda, in sicer 18. in 19. julija. Prišel bo na vabilo Zveze slov. katol. prosvete in bo imel dva nastopa, enega v Nabrežini v soboto 18. julija in enega v Gorici v nedeljo 19. julija. Zbor »Korotan« bo prišel, da vrne obisk, ki sta ga v ZDA leta 1979 opravili dramska skupina iz Štandreža in pa ansambel »Lojze Hlede«.
Naj bi tudi to dvojno srečanje pomenilo utrjevanje bratskih in kulturnih vezi med našo deželo in številnimi izseljenci v Ameriki.
Seja občinskega sveta
V petek 30. januarja je bila seja go-riškega občinskega sveta. Na njej so svetovalci obravnavali vrsto pomembnih u-pravnih vprašanj. Predvsem je šlo za nekatere poviške, ki jih predvidevajo obstoječi zakonski predpisi. Tako so svetovalci z večino glasov sprejeli povišanje pristojbine za pobiranje smeti, ker to zahteva državni zakon, in sicer za go-riško občino povišek za 40 %. Obenem so tudi sklenili podražiti pristojbino za električni tok in sicer 10 lir na KWh. Ta povišek sicer ni bil obvezen, vendar ga je večina sprejela tudi z namenom, da bo odvišni fond uporabila za razne občinske socialne investicije. V tem smislu, so tudi svetovalci sedanje večine (DC, PSDI, SSk, PSI in PRI) predložili posebno resolucijo.
V soboto 31. januarja pa je bil na go-riški občini minister za prevoze Formica, kateremu so predstavniki občinske uprave z županom na čelu predstavili probleme prevozov ter sedanjih infrastruktur.
Vsi ti stiki in obiski visokih vladnih predstavnikov se uokvirjajo v širši načrt sedanje uprave, da pridobi Gorica na svoji vlogi obmejnega mesta in se tako bolj enakopravno vključi v deželnem o-kviru z ostalimi mesti, zlasti Trstom in Vidmom.
Skavtski kviz 1981
Med vsakoletne zimske akcije goriške skavtske organizacije spada tudi tako i-menovani »skavtski kviz«. To tekmovanje med vodi ali skupinami, ki združujejo izvidnike in vodnice — skavte in skavtinje, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo in prve razrede višjih srednjih šol — se je vršilo v soboto 31. januarja v Katoliškem domu v Gorici. Vprašanja, na katera so morali naši odgovarjati in si tako priboriti zmago, so segala v najrazličnejša področja. Teme, ki so bile na izbiro, so se razprostirale od skavtske tehnike do športa, od glasbe do verouka, od goriškq pa tja do splošne kulture. Nekatera vprašanja so bila sicer nekoliko pretežka za tekmovalce, srednja starost katerih se je letos precej znižala, a kljub temu ni bilo opaziti, kot morda nekatera prejšnja leta, brezbrižnost do igre, ki se kaže s splošnim živ-žavom v dvorani; nasprotno, kljub glasnosti, ki je bila tokrat znak navdušenja, je bilo zanimanje veliko, še posebno pri koncu, ko smo morali postaviti še nekaj dodatnih vprašanj.
Priliko skavtskega kviza smo tudi letos izbrali še za nagrajevanje tradicionalnega »tekmovanja v jaslicah«. Posebna komisija voditeljev SGS obišče namreč na dan sv. Štefana domove naših volčičev in veveric ter izvidnikov in vodnic, kjer pregleda in oceni njihove jaslice. Tekmovanja nima zgolj tekmovalnega namena, pač pa hoče predvsem pripomoči k ohranjevanju naše stare božične navade, ki je postavljenje jaslic. Komisija, ki letos ni imela lahkega dela, saj so se vsi — srednješolci in najmlajši — res potrudili in pokazali svojo spretnost in iznajdljivost, je na osnovi štirih kriterijev (originalnosti, razporeditve figur, razsvetljave in splošnega vtisa) sestavila naslednjo lestvico. Izvidniki in vodnice: 1. Sabina Antoni (I. četa), 2. Tanja Ferletič (III. četa), 3. Marko Tomšič (II. četa). Volčiči in veverice: 1. Franček Bertolini (I. četa), 2. Bruno Marušič (II. četa), 3. Nikoleta in Martina Ferletič (III. četa).
— Al
Letališče v Ronkah posodobljeno
V preteklih dneh so na letališču v Ronkah izročili za letalsko službo novo 3 km dolgo pristajalno stezo. Ta omogoča pristanek tudi velikim letalom DC 9. Poleg tega so namestili še razne nove elektronske naprave za vodenje letal, tako da je ronško letališče eno najbolje opremljenih v državi. Letala namreč lahko pristajajo tudi, če je le 600 m vidljivosti, to se pravi skoro brez ovir.
Komorni koncert v Gorici
Prejšnjo sredo je bil v Attemsovi palači koncert goriške Komorne skupine, ki jo sestavlja vrsta goriških glasbenikov, tudi Slovencev. Na koncertd, ki je bil dobro obiskan in je doživel lep uspeh, so izvajali dela Corellija (znani Concerto grosso št. 6 - Božična noč), nato Vivaldijev Konlert za godala, malo flavto in čembalo (solist flavtist Marcossi), dalje Bachov violinski koncert v E-duru s solistom Cossovelom. V drugem delu pa smo poslušali Mozartov Divertimento št. 3 v F-duru ter na koncu dve znani Griegovi skladbi.
Koncert je priredila goriška pokrajinska uprava, katere prdestavnik je v uvodu sporočil, da ima v načrtu organizacijo niza orgelskih koncertov po celi pokrajini. Te pobude se uvrščajo v itak že zelo bogato koncertno delovanje tako italijanskih kot slovenskih ustanov, je zaključil omenjeni pokrajinski odbornik.
Sožalje
Člani štandreškega mešanega zbora izrekajo iskreno sožalje družini Paulin ob prerani izgubi matere Miroslave in družini Di Gleria ob smrti očeta Danilota.
DAROVI
Za Katoliški glas: Vida Bandelli, Trst 18.000; družina Čemic, Vrh 16 ob tretji obletnici smrti Roze Pirc-Cernic 10.000; Simon Komjanc 23.000; Olga Zalar 8.000; Jazbec in Krebelj 6.000; Bazilija Stanta, Devin 13.000; v počastitev spomina Antona Valenčiča, Marijan Bajc z družino 10.000; Ana Peršolja 5.000; Zofija Kragelj 10.000; Zavod sv. Družine 50.000 lir.
Za Alojzijevišče: Štefanija Valente, S. Flamingo 100.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: Družina Ferlat 30.000; Bruno Rossipal 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Ličen Marisa 10.000; Z. H. v spomin na Jakomino Pahor, za ogrevanje cerkve 5.000; Danieli Vera v spomin na moža Silvija 20.000; razni 17.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferlugah: Olga Piščanc 10.000 lir.
Za katoliški tisk: Pirc Silva ob obletnici smrti drage Bože in Ludvika 20.000; Ko-terle 2.000 lir.
Za Skupnost »Družina Opčine«: Pirc Silva ob obletnici smrti drage Bože in Ludvika 20.000 lir.
Za orgle v Bazovici: Zoro Grgič 10.000; Nada v spomin mame Pine Marc 5.000; Komar-Kužinovi 5.000; Zadro Marco 20.000; družina Ražem v spomin na mater Marijo 10.000; Ema Grgič-Šajsnikova 10.000; Zorka Ražem 10.000; Marija Marc 15.000; Lovretovi iz Gropade 10.000; Karlo Kalc v spomin tasta Avguština 40.000; Pina Mahnič 10.000; Romilda Luttman ob smrti moža Vladimira Mlač 7.000; N. N. 15.000; Ema Žagar 20.000; Ferfoglia 7.000; N. N. 10.000; Svetko Žagar 10.000; Vida Mlač iz Savone 20.000; Silvan Pizzulin iz Drage 15.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Pina Giraldi v spomin Alojzije Koch 5.000 lir.
Za sestro Medvešček v Indiji: Marija Marušič 10.000; Justina Hlad 10.000 lir.
Za Dom bi. Leopolda Mandiča pri Do-mju: Evelina Pahor, Trst namesto cvetja na grob pok. Giorgette Ollipitsch 20.000; V. T., Trst 10.000; druž. Male, Domjo 20.000; J. Vatta, Trst 10.000; Karolina Ražem, Domjo 5.000; N. N., Domjo 10.000; N. N., Domjo 10.000; N. N., Domjo 3.000; N. N., Trst 2.000; N. N., Trst 5.000; N. N., Trst 5.000; N. N., Trst 10.000; N. N., Kolon-kovec 10.000; N. N., Trst 10.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Ana Hrvatič, Log 14 10.000 lir.
Za katedralo v Skopju: N. N., Trst
20.000 lir.
Za nabrežinsko cerkev: namesto cvetja na grob Stankota Devetak, družina Terčelj 10.000; N. N. 18.000 lir.
Za lačne po svetu: M. F. 5.000 lir.
Za misijonarja Cukaleta: Učenci šole na Plešivem ob sv. Miklavžu in božiču
60.000 lir.
OBVESTILA
Maša za bolnike v Gorici bo v sredo 11. februarja, ko je praznik lurške M. B. Maša bo v cerkvi Srca Jezusovega ob 15. uri in jo bo bral g. nadškof Cocolin skupaj z drugimi mašniki. Namenjena je vsem bolnikom v škofiji. UNITALSI, ki organizira srečanje, se priporoča vsem ljudem dobre volje za prevoz bolnikov v cerkev in po maši domov.
Kulturni koledar za mesec februar: V
nedeljo 8. februarja ob 16. uri bo v župni cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah koncert cerkvenega zbora od Novega sv. Antona v Trstu.
V nedeljo 15. februarja ob 16,30 v KD
v Gorici ekumenska akademija v organizaciji ACM.
V nedeljo 22. februarja ob 16,30 v KD v Gorici opereta Gorenjski slavček. Izvajajo člani ljubljanske opere ob spremljavi na klavir.
V nedeljo 1. marca bo pustna prireditev v KD ob 16,30. Nastopile bodo razne skupine s pustnim programom. Nastop je odprt vsem skupinam, ki se prej prijavijo pri vodstvu ZSKP.
V ponedeljek 9. marca bo v mali dvorani KD občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete; začetek ob 20. uri.
V drugi polovici februarja in v marcu so na programu tudi teološka predavanja, ki bodo enkrat na teden, in sicer ob sredah. Več o tem bomo še poročali.
V načrtu je še nastop štandreške gledališke skupine s kriminalko »Deset zamorčkov« v Krminu in Ronkah. Datume bo treba še določiti.
Nekatera prosvetna društva bodo priredila tudi kulturni večer »Bazovica«.
LISTNICA UREDNIŠTVA Cenjene naročnike prosimo, da bi denarna nakazila po pošti naslovili le na upravo Katoliškega glasa - Riva Piazzut-ta, 18 - Gorica in ne na tržaško podured-ništvo. S tem nam prihranijo veliko sitnosti. Prosimo tudi za natančen naslov na položnicah. Naj se javi Marta Požar, ki je zapisala samo Trieste na položnico, da bomo pravilno vpisali naročnino.
Ljubljanska TV
Spored od 8. do 14. februarja 1981 Nedelja: 13.40 Oslo: Slalom za moške.
15.05 Igre na snegu. 17.45 Družinski dnevnik, slovenski film. 20.00 M. Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka. 21.05 Portret delavke, dokumentarna oddaja. 21.35 V znamenju.
Ponedeljek: 17.25 Minigodci v glasbeni deželi. 17.35 Človekovi prijatelji. 18.20 Spekter: Zatiranje škodljivcev. 20.00 Janko Polič Kamov-Krsto Mihaljevič: Ecce hotno, drama. 20.40 Kulturne diagonale. 21.35 Besede in glasba.
Torek: 15.55 Veleslalom za ženske. 17.15 Lolek in Bolek, poljska risanka. 1725 Večer kolumbijske folklore. 18.00 Mali svet.
20.00 Skupno, oddaja vseh jugoslovanskih TV studiev. 21.05 A. Prevost: Zgodba o vitezu Des Grieuxu in o Manon Lescaut.
Sreda: 14.00 Maribor: Slalom za ženske. 15.25 Veleslalom za moške. 16.40 Slalom za ženske. 17.45 V. T. Arhar: Letni časi.
18.00 Velike razstave. 18.45 Galerija opernih značajev: Muhaste neveste. 20.00 Film tedna: Mama, živ sem. 21.45 Sodobniki: Ivan Kos.
Četrtek: 17.40 Tovarišija, mladinska nad.
18.10 Mozaik kratkega filma: Dobrodošli v Indiji. 20.00 Energetika: Somrak nafte.
21.05 625.
Petek: 17.25 Olimpiada smeha, ameriška risanka. 17.50 Rock koncert. 18.30 Čustva, izobraževalna serija. 20.00 A. Marodič: Naša krajevna skupnost: Disco. 21.00 P. Yel-dham: Srečno, tujka. 22.10 Nočni kino: Stalker, sovjetski film.
Sobota: 15.40 Mr. Bug gre v mesto, ameriški mladinski film. 17.15 Košarka Iskra Olimpija : Partizan. 18.55 Naš kraj.
19.10 Zlata ptica. 20.00 Sobotna TV križanka. 21.35 Bingovo dolgo potovanje, a-meriški film.
OGLASI
£a vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
M7 MU
Spored od 8. do 14. februarja 1981
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Veliki orkestri. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Zaklad pri samotni roži«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 15.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Slovenci v miljskem okolišu. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Radijski koncert. 12.00 Kulturni dogodki. 12.50 Jehovske priče: Pomen svetopisemskih prerokb. 13.20 Zborovska glasba: z revije Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki je bila v Kulturnem domu v Trstu 30. novembra lani. 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak. 14.30 Roman v nadaljevanjih: Janez Jalen: »Bobri« - 1. del. 18.00 Kulturno pismo.
Torek: 8.10 Primorska duhovščina pod fašizmom. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Radijski koncert komorne glasbe.
11.30 Folklorni odmevi. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (ponovitev). 14.10 Otroški kotiček: Otroci pojo. 16.00 Mladi pisci. 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba: Nove plošče.
Sreda: 8.10 »Vpisuje se v zadružni register«. 10.10 Glasba skozi stoletja. 12.00 Pod Matajurjan. 12.50 Pristopanje k deželnim oddajam. 13.20 Zborovska glasba: Naši zbori. 14.10 Otroški kotiček: Iz zakladnice slovenske mladinske literature.
14.30 Janez Jalen: »Bobri« - 2. del. 16.00 Slovenska literatura v Italiji. 17.10 Mladi izvajalci. Z revije Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki je bila v Kulturnem domu v Trstu 30. novembra lani. 18.00 Iz sveta umetnosti: Dvignjena zavesa.
Četrtek: 8.10 Slovenska društva v Trstu in okolici. 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 14.10 Mladi pred mikrofonom, 14.45 Problemi slovenskega jezika. 16.00 Vinko Beličič: (Drugo) prelistavanje poldavnine: (7) »Ob tujih knjigah«. 17.10 Mi in glasba: Poezija samospeva. 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov.
Petek: 8.10 Zimske slike. 10.10 Radijski koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.40 Zimzelene melodije. 12.00 Na goriškem valu. 12.50 Pristopanje k deželnim oddajam. 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka? 14.30 Roman v nadaljevanjih: Janez Jalen: »Bobri« - 3. del. 17.10 Diplomiranci šole Glasbene matice v Trstu. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Slovenska imena naših krajev.
Sobota: 8.10 Svet za obzorjem. 10.00 Kratka poročila in pregled tiska. 11.40 Folklorni odmevi. 12.00 »Nas anu zutra -danes in jutri«, oddaja o Reziji. 14.10 O troški kotiček: Tomi na obisku. 17.10 Slovenski zbori in vokalne skupine na ploščah. 18.00»0dklonjeno povabilo«, monodrama. 18.45 Vera in naš čas.
★
Kdor ima ljubezen v svojem srcu, ima vedno nekaj, kar lahko da (sv. Avguštin).
Služba v Rimu. Hotel »Bled« sprejme v službo:
— uradnico z znanjem jezikov za recepcijo;
— kuharico, veščo jugoslovanske kuhinje;
— strežajko za restavracijo.
Plača dobra, hrana in soba zagotovljena. Ponudbe na Hotel Bled, Via S. Croce in Gerusalem-me 40, 00185 Roma, telefon (06) 777102.
Moški zbor Mirko Filej na božičnici v goriški stolnici 28. decembra 1980
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo Verdi, 51
Telefon: 84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice: 83909
Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA