Obsseer: Pripravno orodp za robkanje turščice. — Delovanje c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Kmetijska družba in politika. — Gnoj in gnojenje (Dalje ) - Naša družba in kmetijska organizacija — Kaj početi, če sadno drevo postaja nerodovitno. Razne reči. — Vprašanja in odgovori — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva — Tržne cene. — Inserati.
Št. 19. V Ljubljani, 15. oktobra 1899. Leto XVI.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
^Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg Očitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje"c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/8 strani 8 gld., na «/4 strani 5 gld. in na '/, strani 3 gld. Pri večjih naročjih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe
vojvodine kranjske.
Pripravno orodje za robkanje turščice.
Za robkanje turščice imamo razna orodja in stroje. Stroji v ta namen so prikladni le večjim posestnikom, zlasti onim, ki hočejo svojo turščico hitro orobkati. Drugače je pa z majhnimi posestniki, ki turščico rabijo največ za dom. Ti jo zlasti pozimi le sproti robkajo, kolikor je rabijo, ter to delo radi porabijo v namen, da družina pozimi, zlasti zvečer, ne pase lenobe. V tem slučaju seveda se ne rabi stroj, tudi majhen ne; delo se mora opravljati z roko. Z roko turščico robkati, in sicer brez vsakega orodja, je pa vender prezamudno, pa tudi roke, zlasti pa prsti, prav veliko trpe. Iz tega vzroka so si ljudje izmislili razna orodja, ki robkanje lajšajo, zlasti pa ne mučijo prstov. O nek-terih takih orodjih smo v tem listu že pisali. Prav pripravnega takega orodja se pa sploh poslužujejo kmetje po Laškem, in mi je tudi našim ljudem prav zelo priporočamo. To laško orodje kaže podoba 46. v naravni velikosti. Orodje je z ozirom na širokost delavčeve roke 8 do 11 centimetrov visoko ter železno. Oblika je jasno razvidna iz podobe. Pri delu se to orodje natakne na desno roko, in sicer tako, da zobati del leži na dlani
Podoba 46.
in se potem z dlanjo pritiska na turščični storž. Sami smo se prepričali, da je to orodje res prav pripravno in vrhu tega cenejše kakor vsako drugo. Tako orodje more izgotoviti vsak kovač ali klučavničar.
Delovanje c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Mirna a uspešno delujoča naša družba je postala izza časa zadnjega občnega zbora (13. julija) predmet burnim razmotrivanjem, in sicer vsled zavratnega naskoka na dosedanji odbor. Družba sama, kakor tudi njen odbor ter njeno glasilo ..Kmetovalec" so pri tem ostali mirni in niso odgovarjali na razne očitno zlagane napade, s kterimi so se družbeni udje begali. V četrtek, 26. t. m. bo zopet občni zbor in volitev osmih odbornikov v glavni odbor, zato se nam sedaj zdi pravi čas, da prvikrat in zadnjikrat v tej zadevi stopimo pied družbene ude, da jim pojasnimo razmere ter jih pozovemo, naj obvarujejo nad 130 let delujočo kmetijsko družbo njenemu edinemu namenu, t. j., pospeševati in povzdigovati kmetijstvo.
Pred vsem moramo reči, da kmetijska družba ni
bila nikdar politična; od nekdaj je delovala nepristransko, in celo v sedanjih, po političnih prepirih popolnoma razdivjanih časih je ostala, je bila in veljala za edini zavod v deželi, kterega se politiški prepir ni dotaknil. Pa prišlo je drugače; tudi ta zadnji nepristranski zavod naj bi dobil politično lice. Za občni zbor 13. julija je bilo tajno pripravljeno, ob novi volitvi odbora dati družbi odbor, ki bi bil po večini enostranske politične barve. In zakaj to? Ali za to, da bi družba služila strankarskim političnim namenom, ali pa morda zato, ker dosedanji odbor morda ni bil kos svoji nalogi. Prvo je resnično, a se taji; drugo se trdi sedaj za pretvezo, a tega dokazati ni nobeden skusil, ker nihče ni mogel. Če so dosedanji odborniki slabo delovali, oziroma niso bili zmožni bolje delati, tedaj se morajo na njih mesta postaviti možje, za ktere se že naprej ve, da so boljši. To se pa ni zgodilo, marveč na mesto dosedanjih dobrih in veščih odbornikov se so kandidirali možje, o kterih se ve, da so veliko slabši kakor stari, a so zanesljivi pristaši tistega, ki hoče družbo uničiti, in mu sledijo brez pomisleka in vprašanja po vsaki, tudi najbolj polzki poti.
Ker se noče priznati, da se je hotelo dobiti družbo v roke po zavratnem potu za osebne, strankarske namene, se ta namen lepša s trditvami, da družba ne deluje prav, in te trditve se sedaj ustno širijo po deželi. Sicer je skoraj škoda časa in prostora, tem trditvam ugovarjati, saj ogromna večina naših udov sama dobro ve, da niso resnične. Vzlic temu vender hočemo v kratkih potezah naslikati delovanje naše družbe, ki naj spričuje, da je bilo delovanje družbe pravo, vsled česar družba zavzema eno prvih mest v Avstriji, in da dosedanji odbor zasluži popolno zaupanj e.
Predno pa pričnemo s tem, hočemo odgovoriti še na vprašanje: Čegava je c. kr. kmetijska družba kranjska? Nasprotniki sedanjega družbenega vodstva pravijo, družba je kmečka in le kmetje imajo odločevati o njeni osodi. Dobro, naj se kmet za družbo briga, saj je to njega sveta dolžnost; a briga naj se zanjo kmet svojega prepričanja, ki ve, čemu je kmetijska družba, ki je njen ud iz prepričanja, ki ve presojati, ali družba prav deluje ali ne. Pustite kmeta brez vsakega vpliva samega odločevati, in prepričani smo, da bo le hvalil^ družbeno delovanje in zaupal dosedanjemu odboru. Že danes lahko rečemo, da bodo vsi boljši kmetje, ki imajo kaj svojega prepričanja, prav gotovo glasovali za stari odbor. Vsi oni pa, ki bodo glasovali proti, bodo prišli glasovat ne zaradi svojega prepričanja, marveč na povelje tistih, kterim je blagonosno delovanje družbe trn v peti. — Sicer pa ni res, da bi bila družba kmečka; ona je kmetijska, t. j., ona je družbenikov, ki so lahko kmetje ali grajščaki, ki so lahko oblečeni kmečko ali gosposko, ki so praktiki ali teoretiki, ktere vse pa spaja želja, kmetijsko pridelovanje zboljšati ter pospeševati. Ta želja je spajala dosedaj vse ude, ona je naredila družbo veliko in ugledno!
In če je kranjska kmetijska družba velika, močna in ugledna, kdo je to naredil?! Dosedanji odbor! Oglejmo bliže njegovo delovanje in uspehe.
Pred 15 leti je družba imela komaj 500 udov. Kakih 200 v Ljubljani, drugi so bili grajščaki, duhovniki, učitelji in uradniki po deželi, in bilo je tudi nekaj posebno vnetih kmetov. Kmet v obče ni vedel za kmetijsko družbo in se zanjo ni zanimal, ker od
nje ni imel naravnost koristij. Vzlic temu je tudi v tistih časih kmetijska družba izborno delovala, in sicer v prvi vrsti in skoraj izključno le za kmeta. Današnje prihranjeno premoženje, ki je sedaj glavna opora družbi, je zbrano večinoma po možeh, ki sami niso bili praktiški kmetovalci, a so imeli srce za kmeta; oni so le plačevali in nič zahtevali. Prišlo je drugače.
Družbeno delovanje se je uredilo tako, da se je dalo udom neposrednih koristij, in sicer zaradi tega, da so se najprej za ude pridobili kmetovalci, na ktere se je potem potom pouka vplivalo za vpeljavo napredne smeri v kmetijstvo. In kakšen je bil uspeh? Lepšega si niti misliti ne moremo. V teku desetletja je število družbenih udov narastlo na polpeti tisoč, in to brez vsakega pritiska in agitacije ; kmet se je jel sam brigati za družbo in njene namene. Privabile so ga res v prvi vrsti neposredne koristi, a on je bil zbujen, in se danes briga za marsikaj, kar mu poprej niti na um ni prišlo. Kar se je storilo, storilo se je edino za kmeta, in kdor zdaj ščuje kmeta proti družbi, ta je največji zlobnež, tisti kmet pa, ki se <la ščuvati, največji nehvaležnež. Naša dežela je skoraj v vseh pogledih med zadnjimi v Avstriji, glede števila udov pri glavnem kmetijskem deželnem zastopu je pa med prvimi (seveda relativno) v Avstriji. In odbor, ki je to naredil, se sedaj napada in zasramuje ! Kje, poglejte dobro, kje so Vaši prijatelji. Vsi domači listi brez izjeme so vedno hvalili družbeno vzgledno delovanje, in izvenkranjski slovenski listi so zavistno kazali na našo družbo in jo primerjali s svojo domačo. Vprašajte štajerske, koroške in primorske Slovence, ali ne bi hvalili na kolenih Boga, če bi imeli družbo, ki bi toliko skrbela zanje.
Naj kdo pokaže kmetijsko družbo ali zastop v Avstriji, ki daje svojim udom toliko neposrednih koristij. Vsak ud dobi kmetijski strokovni list, ki se da primerjati z vsemi avstrijskimi družbenimi glasili, vsak ud ima pravico do štirih brezplačnih visokodebelnih dreves, družba priskrbuje udom vse gospodarske potrebščine, in to največkrat pod tržno ceno, gotovo pa za ceno, ki je le mogoča pri največji trgovini na debelo. In koliko bi se dalo še navesti.
Ne da bi bahali, smemo vender ogromen del vsega kmetijskega napredka zarezati na rovaš družbi.
Kmetijska orodja so se zboljšala in uvedli so se stroji; leseni plug bo kmalu nepoznan, in to je storila družba s poukom, z darili, z razdelitvijo dobrega orodja itd. Obdelovanje zemlje je postalo skrbnejše, zelena praha je izginila, in ravno tako se vedno bolj omejuje nedobičkonosno pridelovanje žita.
Ravnanje z gnojem se je zboljšalo in potrebo gnojenja travnikov uvideva vsak. Umetni gnoj je edino le družba v deželo splošno vpeljala, in to s primerno največjim uspehom. Ni ga več kmeta pri nas, ki bi ničesar ne vedel o umetnem gnoju, saj je družba vzrok, da vedo celo tisti o njem, ki drugače rženega klasu ne ločijo od pšeničnega, pač pa vedo kmeta ščuvati proti družbi.
Sadjarstvo je pri nas naredilo v zadnjem desetletju velikanski korak naprej. Posadilo se je v tem času nad 1/l milijona drevja, ki je skoraj vse prišlo iz družbene drevesnice in iz podružničnih drevesnic. Ko bi družba nič drugega ne bilo storila kakor to, bi se mogla imenovati velezaslužna. Kdo nam pove deželo v Avstriji ki bi v primeri z našimi revnimi razmerami
in z našim produktivnim svetom, izvzemši gozd, zasadila toliko drevja? Sedanji odbor je družbeni poskusni dvorec na Poljanah, ki je bil žrelo, v ktero je šlo tisoče in tisoče goldinarjev, ktere so zapravili gosposki in kmetski praktiki, spremenil v eno največjih drevesnic v Avstriji, ki družbo nič ne velja, marveč ji celo pomaga zviševati druge družbene namere.
Koliko je storila družba za vinstvo, to je znano vsakemu. Pri nas se je ljudstvo prej in bolje pripravilo za novodobno vinstvo kakor drugje, zato se pri nas obnavljanje vinogradov vrši tem bolje. Koliko so v tem pogledu storile naše podružnice, to je občudovanja vredno. Naša družba je vrhu tega preprečila in onemogočila izsesavanje kmeta z modro galico in sedaj tudi z žveplom.
Uspehi v živinoreji so najpovoljnejši; vsak kmet priznava, da je danes živina brez ozira na druge razmere in cene vsaj za 50 °/0 več vredna kakor je bila pred 25 leti. In kdo je pospeševal živinorejo? Edino le družba, in ponosna sme biti na svoje uspehe, in častno je zanjo, ako druge dežele morejo danes pri nas kupovati plemeno živino. Narodno premoženje, in to skoraj le kmetsko, se je pomnožilo za milijone vsled zboljšanja živinoreje.
Mlekarstvo se je jelo nepričakovano povzdigovati, in družba lahko reče, da ima najlepše uspehe ravno pri setvi, ki jo je z vršila v tej stroki. Predavanja, spisi i. t. d. so obrodili najlepše uspehe, kajti danes štejemo skoraj 30 po družbi ustanovljenih mlekarskih zadrug, ki značijo najlepši del gospodarske organizacije, ki odpro kmetu nove vire dohodkov, kteri so najvažnejši, če naj se pomaga kmetu, ki je pri današnjih razmerah v svoji obrti malodane pasiven.
Vse, kar smo navedli, moremo podkrepiti s številkami; navesti bi mogli še veliko, a bodi dovolj ta kratki pregled, saj ga ni pametnega družbenega uda, ki količkaj pozna družbeno zgodovino in zgodovino kmetijstva na Kranjskem, da bi kaj tega zanikal. Bodi končno še omenjeno, da gre družba neposredno tudi vsakemu posameznemu udu na roke ter mu vsestransko skuša služiti. Dokaz temu je nebroj pismenih odgovorov kot pojasnil in nasvetov na strokovna vprašanja, in ponosni smo na letnih 17.000 poslovnih številk, ki spričujejo, v kako tesni zvezi je odbor z družbenimi udi. Ravno tako pa družba skrbi za gospodarske potrebščine svojih udov ter jim posreduje dobavo pristnih, glede kakovosti zajamčenih izdelkov in pridelkov. Družba priskrbuje kmetijske stroje za 28°/0 pod ceno v cenikih, priskrbuje orodje (pluge in kose), semensko žito, ajdo, krompir, rusko laneno seme, čisto deteljno seme, vse vrste umetnih gnojil, tečna krmila, modro galico, žveplo, sadno drevje, živino-zdravniške priprave, kmetijske knjige i. t. d.
In čemu dela odbor vse to? Zato da pošteno zvršujena podlagi družbenih pravil izročeno mu nalogo, »pospeševati in povzdigovati kmetijstvo". Temu poštenemu delu je pa dal Bog tudi svoj blagoslov, kakor vsakemu poštenemu podjetju, in uspeh ni izostal; najpriprostejši gospodarji so se brez vsakega nagovarjanja pričeli zglaševati za sprejem v družbo, uspehi so postajali vedno bolj vidni, družba je rastla in postala močna.
In komu v prid se je to vršilo? V prid celi deželi, v prid posameznih kmetovalcev, posebno pa v prid kmetov, ki so teh uspehov najbolj deležni. Delali smo torej v
prvi vrsti za kmeta; in sedaj pridejo zlobneži, ki niti pojma nimajo, koliko dela in truda je vse to stalo, ter hočejo vse to izpodkopati in rušiti blagodejni mir, ki je temelj vsemu delovanju. Le za kmetovalca se je delalo, a vzlic temu pravijo, da je dosedanji odbor nasproten pravemu gospodarskemu gibanju. Pravo gospodarsko gibanje je tisto, ki daje gospodarju koristi, in te je vedel dosedanji odbor priskrbeti. Udje pa, ki pridete k volitvi 26. t. m., odločite se za stari odbor, ki Vam je vsled preteklosti porok za mirno, složno in uspešno delovanje. Prosimo Vas, ne nosite v družbo političnega prepira, pri kterem nihče drug ne bo tepen kakor kmet.
Kmetijska družba in politika.
Pospeševanje kmetijstva, ki je edina naloga naše družbe, nima s prav nobeno politiko opraviti. Tega načela se so vsi dosedanji odbori naše družbe držali skozi več kakor 130 let. Vsled tega je bil glavni odbor brezbarven; v njem so sedeli možje vseh poli-tiških smerij, in to je bil vzrok, da je družba procvi-tala. Kranjska c. kr. kmetijska družba je edini zastop v deželi, v kterem sodelujejo složno tudi Nemci, ne da bi se na ti ali oni strani čula kaka pritožba. Od nekdaj se so posamezni odborniki pečali za svojo osebo s politiko, in pripadali so ti odborniki vsem politiškim strankam v deželi, v službi družbe pa, pri sejah in pri sklepanju se niso nikdar dali voditi strankarskim, politiškim nazorom, temveč so imeli pred očmi vedno le blagor družbe in kmetijstva. Vedeli so pa tudi vedno, zabra-niti politiki pot v družbo. In prav je bilo tako! S trenutkom, ko bo pri izjavah in ukrepih družbe odločevala politika, bo prenehalo uspevanje družbe, in to na njeno škodo, na škodo kmetijstva ter kmetovalcev, na največjo škodo pa kmetov samih.
Udje-kmetovalci, zlasti pa udje-kmetje, ne dovolite, da bi prišel v družbo politiški prepir, ker bi pomenil družbeno hiranje; pridite na dan 26. t. m. v Ljubljano in odd?.jte glasove za mir, t. j. za stare odbornike, ki pripadajo vsem strankam naše dežele, a se združujejo v želji, kmetijstvo pospeševati. Ne dajte se zapeljati, mislite samostojno in trezno ter ne pustite, da bi nastal prepir, kterega stroške bo-dete plačevali Vi.
Družba, ki po svojih pravilih mora sprejemati za svoje ude Slovence in Nemce, konservativce, klerikalce in liberalce, krščanske socijaliste in socijalne demokrate, katoličane, protestante in žide, ta pač ne more in ne sme biti politična, in če kdo trdi, da ima kterakoli stranka posebne pravice in zmožnosti za izključno vodstvo kmetijske družbe, je to budalost, ktero prav gotovo ne veruje nobeden družbenih udov, ker takega neumneža menimo da nimamo med saboj. Na drugi strani pa z mirno vestjo lahko trdimo, da je ni stranke na svetu, ki bi v svojih vrstah ne imela poleg najboljših poštenjakov tudi največje lopove, ki se ravno spoznajo na prepire, ktere uprizarjajo, ker v kalni vodi potem najlaže ribarijo za se in za svoj žep.
Bog daj, da se ne posreči zanetiti politiški prepir v odboru kmetijske družbe, zato prosimo vse družbene ude, naj pripadajo kterikoli politiški stranki, da puste pri tem vprašanju politiko v nemar in naj se združijo za odbor, ki je sestavljen iz mož različnega politiškega
mišljenja, kterih dosedanje delovanje dokazuje, da jih vodi edino le želja, kmetijstvu pomagati. Pri tej priliki pa udom na vsa usta povemo, da so najodličnejši in najveljavnejši možje tiste stranke, kteri pripadajo oni, ki so uprizorili zavratni napad in gonjo proti družbi, to početje odločno obsodili in grajali.
Komur je torej mari družbenega procvitanja in kmetijskega napredka, ta naj voli dosedanje odbornike, ne glede na njih politiško mišljenje.
Končno še besedo glede po pravilih izstopivših odbornikov, kterih mesta se imajo popolniti in ki se priporočajo v zopetno izvolitev.
O gg. podpredsedniku Povšetu in odbornikih grofu Barbu ter nadučitelju Žirovniku ne bomo govorili, ker so bili že na prekinjenem občnem zboru dne 13 julija t. 1. vsi zanje. Mislimo, da bo tudi sedaj tako, če je vsaj na videz kaj resnosti, kajti politično mišljenje imenovanih gospodov je takrat kakor danes bilo eno in isto in je vsak pozna.
Nadomestiti z drugimi gospodi se je pa hotelo na obenem zboru 13. julija t. 1. gospode: c. kr. višjega gozdnega svetnika V. Goli a, posestnika ter deželnega poslanca J. Lenarčiča, deželnega stavbenega svetnika Witsclila in odvetnika ter grajščaka dr. pl. Wurzbacha.
Radi bi vedeli, s čim se je zameril gosp. višji gozdni svetnik Goli, kterega izvolitev v glavni odbor 1. 1880. je povzročil sam rajni dr. Bleiweis? Škoda bi bilo potratiti sploh kako besedo v pohvalo tega gospoda, kterega zaradi njegovih osebnih in strokovnih vrlin spoštuje in čisla vsa dežela. Koliko je ta gospod naredil v korist kmeta, ker je ublaževal krutosti gozdnega zakona, kterega najbolj občuti kmet, ve le tisti, ki pozna razmere ! V vseh gozdnih razporih, pri kterih je gosp. Goli najmerodajnejši, stoji on vedno v okviru zakona na strani kmeta, kteremu je že tišoče in tisoče škode zabranil, zato lahko z vso jezo rečemo, da tisti kmet, ki pomaga delati in ščuvati proti višjemu gozdnemu svetniku Gollu, ni vreden, da ga zemlja nosi. Vrhu tega je pa g. Goli v odboru tudi kot gozdni strokovnjak potreben, in je kot tak sedaj v naši deželi in pri sedanjih razmerah nenadomesten.
Gospod posestnik in deželni poslanec J o s. Lenarčič je kot jako delaven odbornik skozi 9 let svoj odborniški posel zvrševal najvestneje. On ni le tehnik, temveč tudi visokoizobražen kmetovalec, kakor je morda on edini v deželi. Gosp. Lenarčič je edin gospodarsko-tehniško izobražen mož v odboru, in namesto da smo veseli, da ga imamo, naj bi ga izbacnili! On ni le teoretik, ampak tudi izboren praktik; in če takemu možu zabranjujemo delovati za javni blagor, se nam lahko smeja ves svet, ko vender na drugi strani vedno jadikujemo zaradi pomankanja tehniško izobraženih mož v deželi.
Devetindvajsetletni odbornik gospod stavbeni svetnik "VVitschl, najožji prijatelj rajnega dr. Blei-weisa, je za družbo storil toliko kot malokdo. Koliko strokovnih del in spisov je ustvarila njegova pridna roka za družbo in za njene ude, in kot edini inženir v odboru je brezštevilnokrat posvetil svoje znanje v prid kmetijstva. Vrhu tega ima g. Witschl kot pesestnik in bivši gospodarski uradnik tudi praktične izkušnje v kmetijstvu in mu nihče ne more odrekati vse sposobnosti za odborniški posel.
Gospod dr. pl. Wurzbach je bil voljen na željo dr. Bleiweisa 1. 1876. v glavni odbor, z namero, prido-
biti v njegovi osebi juridisko moč za družbene namene. Tej nameri je bilo s tem v polni meri ustreženo, kajti dr. pl. Wurzbach je družbo, ki potrebuje pri svojem obširnem delokrogu mnogokrat pravniške pomoči, vsikdar uspešno in brezplačno zastopal ter ji pomagal s svojim svetom. Dr. pl. Wurzbach je pa tudi pomagal odboru, kadar se je pečal z gospodarskim zakonodaj-stvom, kar ni bilo redko, pri čemer je pa on vedno zastopal načelo najskrajnejšega' varstva kmetskih interesov.
Namesto gospoda deželnega glavarja pl. Detele, ki kot častni družben ud po pravilih ne more biti več odbornik, se kandiduje deželnega glavarja namestnik, gospod grajščak in hišni posestnik v Ljubljani L. baron Lichtenberg. Njegova vplivna oseba ter njega poznanje kmetijskih razmer kot praktiškega kmetovalca in izbornega živinorejca so nam porok, da bo kot odbornik veliko koristil družbi in udom, zato se lahko z mirno vestjo priporoča najtopleje.
To leto je pa pobrala smrt iz srede odbornikov velezaslužnega gospoda c. kr. živinozdravniškega kon-cipista Folakovskega, in tudi na njega mesto je treba voliti novega odbornika. Družba ima silno veliko opraviti z živinorejo in posebej z živinozdravskimi zadevami, zlasti sedaj, ko naj na poziv deželnega zbora ustanovi prepotrebno bolnico za živino in preosnuje podkovsko šolo. Družba mora imeti v odboru strokovnjaka in veščaka, zato se nasvetuje za odbornika mesto rajnega Folakovskega gospod c. kr. živinozdravniški koncipist Alojzij Pavlin.
G-noj in gnojenje.
(Dalje.)
Hmelj.
Poskusi nemškega društva za pridelovanje hmelja so pokazali, da se mora poleg hlevskega gnoja vsaki hmeljevi rastlini dati še 40 ar žveplenokislega kalija, 60 gr superfosfata in 100 g r žveplenokislega amonijaka. Namesto superfosfata se lahko vzame tudi kostna moka ali Tomasova žlindra, toda je potem treba za vsako rastlino vzeti dvakrat toliko, namreč 120 gr, in po-tresti že jeseni. Kakor pri vinski trti ali sadnem drevju, ne smeš gnojiti neposredno zraven trte, temveč v taki oddaljenosti, da morejo tanke vlaknaste koreninice prodirati v zemljo, nasičeno s rastlinskimi živili.
Tobak.
Najugodnejša zemlja za tobak je prhla, sprsteni-nasta ilovnata zemlja s prepuščajočo spodnjo plastjo. Tobaku se nikakor ne sme gnojiti s straniščnim gnojem, kar tobak povžije preveč klorovih solij, in potem vsled tega slabo gori. Ta gnoj imajo pridelovalci tobaka zelo radi, ker po njem tobak bujno raste, toda na drugi strani pa trpi tobakova dobrota.
Tobak je sejati na eno in isto njivo vsako peto, ne vsako drugo leto; pred njim je najbolje sejati kako žito, in se mora temu dobro pognojiti s hlevskim gnojem, približno s 300 q na 1 ha za 3 leta. Če se doda še umetnega gnoja, potem se mora kot kalijev gnoj rabiti le žveplenokisli kalij (2 q na ha), nadalje 2 q žveplenokislega amonijaka.
Kot fosforno gnojilo se je vrlo obnesla Tomasova žlindra (2 q na 1 ha).
XXV.
Pregled redilnih snovij v najvažnejših gnojilih (v odstotkih).
Gnojila
cS		t«
> a		M
o -		cr >
		C O
o	J8	« q M M
		o
1. Hlevski gnoj.
(Živalski gnoj).
Svež gnoj:
konjski ....
govej.....
ovčji.....
prašičji .... navaden hlevski gnoj:
svež.....
nekoliko uležan . zelo uležan (podelan)
gnojnica.....
straniščni gnoj . kurji gnoj . . . golobji gnoj . . .
2. Dušičnata gnojila.
Čilski soliter žveplenokisli amonijak zmlela posušena kri zmleta rogovina oljne tropine prah iz volne . semena rastlin, ki se ze lene podoravajo za gnoj bob ... grah grašica volčji bob domača detelja seradela
0 58	028	0 53	25-4	71 3
034	0-16	0-40	20-3	77.5
0 83	023	0.67	31 8	C4-6
045	019	(J-60	25-0	72 4
0-39	0 18	045	•21-2	750
0-50	0-26	u-63	19-2	75-0
0 58	030	0-50	14-5	790
0-15	O-01	0-49	0.7	08-2
0-f>5	028	0-2)0	3 0	95-5
1 63	1-54	0-85	25-5	56-0
1-76	1 78	1-00	•M-8	61 'J
to 5				2-6
20 5	—	—	—	40
11-8	1-2	0-7	784	13 4
102	55	—	68.5	8-5
5-0	10	1-5	82 0	13-0
5-2	13	03	560	10-0
40	1-2	1-3	824	14-5
3-6	0-8	1-0	83-4	14-3
44	10	08	83-0	143
5-6	14	1-1	8a'3	130
30	1-5	1-4	81-2	150
3-5	08	0-8	85-2	120
	.M	M t> tS O C		o	ts
Gnojila	KO	t- =2 M	"5	C a.	T3 O
	T)	a	-M	a	>
3. Fosforna gnojila.					
Superfosfat.....	0-2	14-21	—	24-28	13—16
dvojni superfosfat .	—	35-42	—	—	—
fosforovokislo apno (preči-					
pitat)......	1-5	20-30	—	29-0	27-0
kostna moka ....	40	20—25	—	:i0 0	60
Tomasova žlindra .	—	ln-20	—	50-0	—
superfosfatni malec (sadra)	—	5-14	—	18 0	18-0
rudninski fosfati	—	21-39	—	36-51	0-12
koproliti (okameneli od-					
padki) ......	—	12—26	—	32-45	2-10
4. Druga gnojila in					
odpadki.					
Fosforovokisli kalij	—	36-38	25-27	_	—
solitrovokisli kalij (kalijev					
soliter).....	13 5	—	44 o	—	—
peruvsko gvano, razkrojeno	7-0	110	40	7.0	16-0
ribje gvano.....	8o	13 8	03	i -o	98
lesni pepel:					
listnatega drevja	—	35	100	300	5-0
iglastega drevja .	—	2*5	6-0	340	50
premogov pepel:		0-2		35	
črnega premoga .	—		02		—
rjavega premoga	—	0-6	0-7	16-0	—
šotni pepel.....	—	12	05	450	5-0
izločeni glen iz sladkornih					
tvornic.....	0-4	1-2	02	21-5	43-3
zmlet posušen straniščnik					
(pudreta).....	7-5	2-7	31	1-3	17-0
C2 n o j II a
5 Kalijeva gnojila
(Stasfurtske kalijeve soli)
A. Sirov« soli.
Kajnit......
karnaHt.....
kizerit......
silvinit ......
It. Močne soli. (Izdelki — fabrikati.)
a) Ž v e p 1 e n o k i s 1 e
soli:
kisli t 9( . . j M
kalij
žveplenokisli kali -
magnezij.....
kalciniran kizerit. .
b) Klornate soli:
i 90
\ 93 n kalijev klorec )07850/o
I 70 730/ / 0
kalcin. gnojilna sol,
močna m.....
kalc.in. gnojilna sol, slabša......
ogljikovokisli magnezij ......
to 1.5	o 2	JS 's	OJ -	natrijev klorec	o -jfj £ £ H = a O - "H, S .N rt	2 | 0) 3 fl ai rt -c C O C, > o		čistega kalija	
iiJjs ? l|	"rt	c a) C s 4> tD "P rt >	N a. S o a				voda	o i a 1 |	rt ti: O G g rt 'č?
||h»S0»	kCI	tisSfk	UgCIijNaCI		■:aSfl4			o	
23-8									
| 21*3	2'0	14-6	12-4	34-0	1-7	0-8	12-7	12-8	121
—	15*5	121	21-5	22-4	1-9	0-6	161	!)•*	9 0
	11-8	21-5	17-2	26-7	0-8	1-3	211-7	7*5	—
	28 ;s	3-6	1-8	51-3	1-8	4-2	3-8	20-J	15 0
!I7'2	o-:i	0-7	0-4	0-2	03	0-2	0-7	52*7	51-8
90-6	16	2 7	ro	1-2	04	0-3	2-2:	49-«	48-1!
50'l	_	34 0	_	2-5	0-i)	()•«	1 'C	27-2	.'5-9
—	—	6.V8	—	0-9	6-5	1.V7	111	—	
	91-7	0-2	02	7-1		02	0-61	57-9	56-8
—	8i-5	0 4	0-3	14-5	_	02	11	52-7	50-5
1-7	72-S	0 8	0 6	-21-2	0-2	0-5	2*5	48-6	44-1
	44-5	22 5	46	12-4	2-9	5-3	7-8	28-1	20-0
_	25 (i	311	6 3	103	3o	10«	12-6	16-2	lo-Oi
dvojno ogljikovokisli kalij		ogljikovokisli magnezij							
40-4		33-6		10			25-4	18-8	18-5j
(Konec prihodnjič.)
Naša družba in kmetijska organizacija.
Tok današnjega časa združuje posamezne stanove, ki naj v družbah, društvih, zadrugah, zvezah i. t. d. skrbe z združenimi močmi za svoj vsestranski gospodarski napredek. Tako združevanje je velevažno, pa mora imeti svoje meje, in te so prav tam, kjer se prične vojska med posameznimi stanovi, ktera vsestransko škoduje.
Združenje posameznih stanov v svrho gospodarskega napredovanja, ojačenja in oslobojenja škodljivih spon imenujemo njih organizacijo. Če je kteremu stanu taka organizacija potrebna, je to gotovo kmetijskemu stanu. Naši družbi se pa očita, da je ona proti gospodarski organizaciji. To je seveda gola laž, ki ima namen pomagati proti družbi ščuvati, saj je naša družba v deželi prva začela kmetijski stan organizovati, seveda edino le z namenom, pomagati mu, ne pa s strankarskimi političnimi nameni. To more izprevideti vsak stvarno misleč in razsoden družben ud, dočim drugi niti ne taje, da imajo politične namene.
Družba skuša že nad 100 let, kmetovalce v deželi združiti v skupno delovanje, in je imela v zadnjih desetletjih najboljše uspehe. Ona je učila, unemala in delala na to, da se je pričel kmetovalec sam spoštovati in tako pridobivati tudi spoštovanje drugih stanov. Lahko rečemo, da so danes le po zaslugi naše družbe kranjski kmetovalci na višji stopnji strokovnega znanja kakor v sosednjih deželah.
Kmetovalca pa težijo težke spone njegovih dolgov, a tudi teh se more otresti, oziroma jih more zlajšati, če se združuje ter si poišče cenega kredita v hranilnicah in posojilnicah. V tem pogledu sicer družba ni nič storila, a ji tudi ni bilo treba, ker se je zunaj nje dovolj siorilo v to svrho. Priporočali smo pa vedno posojilnice, in sicer vse brez izjeme, ne glede na to, kdo jih je osnoval.
Del kmetijske organizacije je delovanje, ki meri na to, priskrbeti kmetovalcu onih gospodarskih potrebščin v dobri kakovosti in po primerni ceni, s kterimi se lahko ogoljufa in izkorišča na škodo gospodarskega ojačenja. To delovanje je pa družba zapričela mirno in previdno že pred desetletji, torej prej kakor so sedanji nasprotniki družbe še na to mislili. Uspehi so bili dobri, in dražba je gledala, da to delovanje razširi. Poslala je na Nemško odposlance, ki naj se pouče o tamošnji organizaciji o priskrbovanju gospodarskih potrebščin, in je tamošnje izglede našim razmeram primerno tudi pri nas uvedla. Naša družba s svojimi 100 podružnicami je v tem pogledu ravno tako dobro organizirala kmetovalce na Kranjskem, kakor so organizirani v ne-kterih (pa le v nekteri h) delih Nemške. Razlika je le ta, da so na Nemškem večinoma zadruge, pri nas pa prosta društva, kar pa mi smatramo za veliko prednost, ne pa za hibo. Največja prednost je pa ta, da družba niti za režijo nima potrebe, ceno povišati, dočim jo zadruga mora in mora celo skrbeti za majhen dobiček, da popolnjuje rezervni zaklad. Velik del Nemške je pa v rokah kmetijskih društev, ki z največjim uspehom delajo enako naši družbi. Ktera pot je boljša, je preporno vprašanje; prijatelji zadrug vidijo vso rešitev v zadrugah, drugi zopet ne. Naše mnenje i e, da je za razmere na Kranjskem naša družba ukrenila pravo pot, kajti mi nimamo še nič trgovsko in knjigovodsko izobraženih kmetovalcev, ki bi se brezplačno .žrtvovali, in ker podružnica lahko brez vseh sitnostij priskrbuje svojim udom vse gospodarske potrebščine s tako majhnimi žrtvami od strani podružničnega vodstva, da jim je kos vsak najpriprostejši kmetovalec. Ne način, temveč uspeli je mero-dajen; zadnji pa je na strani družbe.
Enega načela se bomo pa vedno držali in se ga drže tudi nemške kmetijske prodajalne zadruge, in ta je, da se take zadruge in društva ne smejo pečati s prodajo kolo-nijalnega ter manufakturnega blaga ali celo opojnih pijač. To načelo je vzrok sovraštva do kmetijske družbe, a lahko rečemo, da ga ni strokovnjaka, pa tudi ne merodajnega urada v Avstriji, ki bi družbi v tem pogledu ne dal prav. Proti taki prodaji je bila družba, ne pa proti kaki drugi kmetijski organizaciji, ktero je celo podpirala, saj se da dokazati, da je družba celo podpirala kmetijske zadruge v deželi, ki niso v nobeni zvezi z njo. Podpirala jih je le glede kmetijstva, ker drugo ne spada v njeno področje, ter jih je celo preskrbovala s kmetijskimi potrebščinami.
Kjer so pa zadruge na mestu, tam naša družba ni rok križem držala; dokaz temu 30 mlekarskih zadrug, ki so se ustanovile po njenem prizadevanju. To je uspeh, kakeršnega nima nobena druga dežela v Avstriji. Naša družba torej že dolgo organi-zuje, in ji ni treba vpiti, da organizuje; ona danes že lahko kaže na uspehe.
Smešno bi pa bilo, našo družbo slikati kot kaj dovršenega; v marsičem se mora še popolniti ter zlasti
skrbeti za boljšo organizacijo podružnic. Napačno je, družbo kritikovati ali obsojati, ker tega ali onega ni prav ali sploh še ni storila. Ne zahtevajte, da bi naša družba pri naših kranjskih razmerah bila prva na svetu. To pa lahko rečemo: ako jo primerjate z vsemi c. kr. deželnimi kulturnimi sveti in z vsemi c. kr. kmetijskimi družbami v Avstriji, ne bodete našli ne ene reči, v kteri ;bi bila zaostala za njimi. Če pri večjem bogastvu in pri večji izobrazbi kmetovalcev drugod družbe niso več storile kakor pri nas, je to za našo družbo nad vse častno !
Kaj početi, če sadno drevo postaja nerodovitno.
(Odgovor na 129. vprašanje.)
Pogostoma si gospodarji belijo glavo s tem, kako bi drevo, ktero bolj ali manj hira, naredili rodovitno.
Nerodovitnost sadnih dreves izvira iz raznovrstnih vzrokov, in kdor jej hoče priti v okom, mora najprej te vzroke poznati. Ti vzroki so pa dvojni, vnanji in notranji. Vnanji vzroki so : neprimerno podnebje, lega, neprimerna zemlja za dotično vrsto; notranji, vzroki so: premočna in presilna ali pa oslabljena življenska delavnost.
Če sta podnebje in lega za kakšno vrsto neugodna, če les te vrste ne dozori popolnoma, če pogosto pomrznejo cvetni popki, takrat je treba, da se izmeni vsajeno drevo z drevesom druge vrste, ktera po skušnjah v tem kraju in v teh razmerah dobro uspeva.
Če je vzrok drevesni nerodovitosti nerodovitna zemlja, je treba to napako kolikor mogoče odstraniti.
Če je zemlja premokra, jo je treba osušiti, preslabo zemljo z boljšo zemljo zboljšati in ji primešati gnoja mešanca.
Če drevo zato ni rodovitno, ker je pregloboko vsajeno, kar se le prepogosto in prerado zgodi, da se le redkokdaj pomagati, vsaj popolno ne, če prav se okoli drevesa nekoliko odkoplje površnja prst. Če tako drevo še ne stoji čez 10 let, se mora odkopati kolikor mogoče okoli in okoli in s celo grudo toliko vzdigniti, da pride v pravo višino.
Ako pa je vzrok nerodovitnosti v drevesu samem, in sicer v tem, da drevo premočno žene, tedaj globočja zareza v drevesni lub („puščanje") na deblu in po debelejših vejah malo pomaga. Včasih pomaga, če se poleti odčesnejo nektere korenine.
Če bi zemlja, v kteri stoji drevo, bila predobra, premastna, se morajo okoli drevesa posaditi sadeži, ki jo močno izvlečejo, kakor pesa, selar i. t. d. Če je pa drevo samo na sebi že slabo in preslabo raste, se mu mora pomladiti krona sama, in brž ko požene kaj mladik iz krone, se mora drevesu gnojiti in sploh zemlja okoli drevesa zboljšati.
Neredek vzrok nerodovitnosti sadnih dreves je pometavanje cvetja pri peškatem drevju. Ako blizu cvetja naglo poženo mladike, drevo rado pomeče cvetje, ker mladike porabijo sok, cvetje pa oslabi. Najboljše sredstvo proti temu je puščanje na vejah. S tem se zadržuje del redilnih sokov v spodnjih delih vej, da mladike ne morejo več prebohotno preraščati cvetja.
V prihišnihi vrtih se prav rado zgodi, da drevesca prebujno rastejo in ne rodijo, ker jim korenine segajo v premočno gnojene grede, kar se posebno v špargljevih gredah rado primeri. Tu je mnogokrat težko pomagati. Sočivne grede morajo dati dobrih pridelkov in se mo-
rajo ravno zaradi tega krepko gnojiti; to pa ravno pospešuje močno rast sadnih dreves. Pridružijo se še hude bolezni, kakor ožig, rak, ozeblina, in tako se zgodi, da posebno jablane in črešnje, ki stoje v sočivnih vrtih, prav revno uspevajo. Nekaj se pomaga, če se okoli korenin in med nje nasuje zidna sipa, še bolje pa kaže v takih vrtih saditi le hruške, češplje in slive, ne pa jablan in črešenj.
Primeri se pa tudi večkrat, da je spodnja zemlja, v kteri stoje drevesa, že popolnoma izsesana in da drevju pomanjkuje hrane in zemeljske moči. Tu pomaga razven močnega obrezanja in trebljanja dreves gnojitev spodnje zemlje. Za to pa je najboljši gnoj iz greznic in smradotokov, kteremn se primeša še lesni pepel. Gnoj se mora stanjšati z vodo, na kar se ta zmes poleti vliva v luknje blizu drevesa, najbolje meseca julija in avgusta. Luknje se napravijo 1/2 metra globoke, v ktere se potem vlije 1/2 škropilnice takega gnoja in se dopolni z vodo. Tri luknje zadoščajo za eno drevo.
Razne reči.
—	Ne puščajmo gnilega krompirja na njivah! Pri
izkopavanju krompirja pri nas navadno odbiramo zdrav krompir od bolnega (gnilega ali nagnilega) in puščamo bolnega na njivah. To ni dobro! S tem sami skrbimo, da se množi krompirjeva bolezen (plesen) od leta do leta, ker se kali te bolezni ohranijo v zemlji dolgo časa zdrave. Eazen tega se pa na takih njivah kaj rad vgnezdi raznovrsten mrčes, zlasti mili, črvi itd Ves boln krompir je torej treba zbrati v kup-čekih in ga potem uničiti Najbolje storimo, če tak krompir na priličnem mestu zakopljemo v globoko jamo in ga polijemo z apnom. Ravno tako se priporoča, da se vsi črvi ali ogrci uničijo, ktere izkopljemo s krompirjem vred.
—	Sirov les ni za kurjavo. Zelo čudno navado imajo po nekaterih krajih, da žgo pozimi frišna drva namesto suhih. To nikakor ni prav! Sirov les malo zaleže, skoraj ie enkrat manj kakor suh Za kurjavo se ga torej dosti več porabi, ne glede na to, da je kurjava s sirovim lesom zamudna in nadležna. Opustimo torej tako potratno kurjavo in bodimo varčni tudi pri drvih. Nesekajmo si potrebnega lesa za drva že prejšnjo zimo, da se čez leto in dan do dobrega osuši. Tako gorivo bode veliko boljše in cenejše.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 129. Kaj je vzrok, da sadno drevje ne rodi, in kako se temu odpomore ? (G. M. v O )
Odgovor: Ker je nerodovitno sti sadnega drevja mnogo vzrokov, smo priobčili v tej številki poseben spis kot odgovor na to vprašanje.
Vprašanje 130. Imam zelo oddaljen vinograd, v kterega je težko priti z vozom in ga zato ne morem gnojiti. Ali bi mogel gnojiti namesto z gnojem^ s pepelom ali s kakim drugim umetnim gnojilom. (M č v Š.)
Odgovor: Trta mora dobiti v gnoju vse tisto, kar rabi za hrano in česar v zemlji ne najde. V zemlji je običajno drugih redilnih snovij dovolj, primanjkuje le dušika, fosforove kisline in kalija Te snovi se dado vse zemlji s hlevskim gnojem, če pa gnojimo z umetnimi gnojili, moramo tudi te snovi dati zemlji. Pepel je tudi umetni gnoj, toda da zemlji skoraj le kalij, torej pepel ne nadomesti hlevskega gnoja. Kako vinograd gnojiti z umetnimi gnojili, najdete popisano v Gom-bačevi kujigi „Novo vinogradništvo" in v spisih „Gnoj in gnojenje", ki izhajajo sedaj v „Kmetovalcu".
Vprašanje 131. Kako se najbolje naredi jabolčnik,
kajti pri nas to še ni znano? (J. H. na V.)
Odgovor : Jabolka se zmeljejo in potem stisnejo, in z odtisnjenim moštom se ravna ravno tako, kakor z vinskim moštom ; s tem pa pač znate ravnati, ker ste v vinorodnem kraju.
Vprašanje 132. Ali škoduje vinu na moči ali na okusu, če je hranjeno v kleti, kjer je spravljen krompir? (V. A v D )
Odgovor: Na inoč vina krompir nikakor ne more vplivati, pač pa na okus, ker vino rado potegne nase pline ki se nahajajo v zraku. Pa tudi ta vpliv je jako majhen pri krompirju, in za navadno vino niti ne pride v poštev. Drugače je seveda s kakim posebnim in dragocenim vinom, kteremu more vsak neznaten nečist okus zmanjšati veljavo.
Vprašanje 133. Ali je viseča tehtnica z vodom in S skledo na verigi pravična, in ali je mogoče njeno pravičnost spoznati? (J. M v S.)
Odgovor: Take vrste tehtnice, ki se imenujejo tud: hitre ali rimske, so za porabo pri kupčiji sploh prepovedane, ker niso zanesljive in se z njimi lahko slepar!. Kdor tako tehtnico rabi, je kazniv. . Neporabne pa te tehtnice ravno niso. Kdor jih razume in zna na njih tehtati, tega seveda ni osle-pariti; to pa velja le s pristavkom, če je tehtnica pravilno sestavljena, t. j da v nepravilni sestavi ne tiči kaka sleparija. Slepari se pa pri taki tehtnici zelo lahko, zato je pravično, da so te vrste tehtnice prepovedane.
Vprašanje 134. Grozdna plesnoba se mi močno širi, a žveplanje mi ni nič pomagalo. Ali bi kakšna reč pomagala? (A. Š V S)
Odgovor: če žveplanje ni pomagalo, je vzrok ta, ker ste prepozno žveplali Prihodnje leto žveplajte precej, ko se zarod pokaže, in mi Vam jamčimo za povoljen uspeh. Spomladi les mazati s kakšno rečjo ne velja nič. Priporočamo Vam pa, ves odrezani les zbrati, ne pustiti ga ležati v vinogradu, temveč ga sežgati.
Vprašanje 135. Naredil sem nov hlev ter dal konjem trda tla kakor sem bil vajen v svojem rojstnem kraju. Tu na Gorenjskem pa, kjer imamo težke konje, mi pravijo sosedje, da taka tla ne veljajo, ker si konji na njih ne odpo-čijejo in si kvarijo kopita Ali je res, da za težke konje niso v hlevu trda tla? (Fr. H v G)
Odgovor: Trditev, da se konji najbolje spočijejo na gnoju, prav za prav na stelji, je ena izmed onih kmetskih pravljic, ki niso ne le z ničemer utemeljene, ampak so kar naravnost neresnične. Eavno nasprotno je res Na debelo naloženem gnoju ali na stelji se konji še utrudijo, ne pa spočijejo. če konj stoji v taki staji, ne more biti drugače, kakor da vsaka noga dobi drugo višino; konj ne stoji mirno, in če je še tako truden, vender vedno prestavlja nege, ker ga utrudi tako nenaravno stanje. Konj se more spočiti le na ravni staji, kakeršne pa gnoj nikdar ne da. Mehkoba gnoja pa sama na sebi prav malo izda. saj konj ne stoji na gnoju, ampak na trdih železnih podkvah. Res je mehkoba tal v konjskem hlevu dobra, a ne zaradi boljšega počitka, na kterega prav nič ne vpliva, ampak le zaradi o hranjenja kopit Mehkoba pa tudi ne sega tako daleč, ker so lesena tla že dovolj mehka, in le tla iz opeke, šimota, kamenja i. t. d. so za kopita pretrda. Izvrstna so tla iz ilovice, če se z njimi prav ravna; a pravilno ravnanje z njimi povzroči preveč truda in dela. če se pa z ilovnimi tlemi slabo ravna, potem pa imajo ravno tiste velike napake, kakor gnoj. Sealnica in vsaka mokrota mora proč izpod konja, da so kopita zdrava, drugače so nasledniki mehek rog, ki se lušči na suhi cesti, potem strelna gniloba in slednjič rak Kakšna kopita imajo zvečine naši gorenjski kmetski konji? Slaba, in sicer samo zaradi tega, ker stoje na gnoju. Mi Vam kar najtopleje
priporočamo lesena tla, in sicer iz močnih borovih plohov, ki se poprej dobro napoje s karbolinejem. Tla naj vise, da se scalnica vedno odteka Nastelje naj te le ponoči; zjutraj naj se z vilami potrese. Kar je še dobre, se posuši za porabo zvečer ali pri govedi, drugo se vrže na gnoj Če bodete tako ravnali, imeli bodete v hlevu snago, prihranili bodete stelje, konji pa bodo imeli zdrava kopita.
Gospodarske novice. Izjava.
Z ozirom na vest, razširjeno po deželi, da podpisana družba predrago prodaja Tomasovo žlindro, oziroma je ni znala ceno kupiti, izjavlja na podlagi dobljenih neovržnih dokazov, da zveza tvornic za Tomasovo žlindro nikomur v deželi žlindre ni ceneje prodala kakor družbi. — Nadalje predpisana družba naznanja, da je prišla na Kranjsko v promet tudi 16 odstotna žlindra, ktero kmetje kupujejo za 18 odstotno, a je razlike v ceni 30 kr. pri 100 kg. Ta žlindra je prišla v deželo po prekupcih, in sicer po zvijačnem načinu proti podpisom zveze tvornic za Tomasovo žlindro. — Vrhu tega se pa v deželi prodaja še ene vrste Tomasova žlindra v vrečah brez znamenja in s plombami brez vtisnjenega znaka, ki nima niti celih 15 % fosforove kisline v sebi in je za 50 kr. manj vredna kakor 18 odstotna žlindra, ktero družba oddaja po 2 gld. 90 kr. meterski stot.
C. kr. kmetijska družba kranjska.
V Ljubljani, 15. oktobra 1899.
*	Za volitev pri občnem zboru 26. t. m. se priporočajo kot kandidatje, iu sicer za mesto podpredsednika gospod državni in deželni poslanec Frančišek Povše v Ljubljani;
za mesta odbornikov gg.: grof Barbo, grajščak v Rakovniku, V. Goli, c kr višji gozdni svetnik v Ljubljani, Jos. Lenarčič, posestnik na Vrhniki, baron L. Lieehtenberg, deželnega glavarja namestnik in
graj*čak v Jablah, Al. Pavlin, c. kr. živinozdravniški koncipist v Ljubljani, Fr. Witsehl, deželni stavbeni svetnik, dr. pl. Wurzbach, odvetnik in grajičak v Ljubljani, in J. Žirovnik, nadučitelj v Šentvidu;
za mesta računskih preglednikov gg: Karol Žagar, deželni blagajnik in Fr. Triller, kontrolor deželne bolnice.
*	Naročnikom na umetna gnojila javljamo, da je sedaj železnica zopet odprta ter prideta kalijeva sol in kajnit 22. t. m. v Ljubljano, vsled česar bo mogoče naročitve zopet zvrševati. Same Tomasove žlindre nismo hoteli pošiljati, ker bi s tem povzročili previsoke železniške strcške. Naročitve na umetna gnojila se še vedno sprejemajo ter priporočamo rabiti namesto kajnita kalijevo sol, kakor smo s posebnim spisom priporočali v predzadnji številki „ Kmetovalca". Na vnanje ni med kajnitom in kalijevo soljo nobene razlike, na kar opozarjamo podružnice in skupne naročnike, pač pa na znamki na vrečah Kalijeva sol ima na vrečah znamko „4 0 °/0", kajnit pa „aechter Kainit".
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora 12, dne oktobra 1899.
Seji je predsedoval družbeni predsednik gosp. ces. svetnik Ivan Murnik, navzoči so pa bili: družbeni podpredsednik ravnatelj Fr. Povše, ter odborniki gg.: Lenarčič, dr. Romih r Šiška, dr. pl. Wurzbach, Žirovnik ter tajnik G. Pire. — Odborniki gg. grof Barbo, Goli in Rohrman so svojo odsotnost opravičili
Glavni odbor je vzel na znanje pismi odstopivšega c. kr. kmetijskega ministra gosp. barona Kasta ter novoimenovanega. ministra gosp. grofa Clary-AIdringena, ter je sklenil na nji primerno odgovoriti.
Družbeni tajnik je poročal o govoricah, ki se širijo o njem, češ da ima on pri naročevanju umetnih gnojil osebne dobičke, povedal je, kdo je to govoril in je prosil glavni odbor, naj bi se proti njemu uvedla disciplinarna preiskava Odborniki so se sicer izrekli, da tega ni treba, ker poznajo neresničnost teh očitanj, a odbornik gosp. dr. pl Wurzbach je iz pravnega stališča utemeljeval opravičenost tajnitove prošaje. vsltd česar se mu je ugodilo.
Vsled vprašanja c. kr. deželne vlade se je glavni odbor izrekel za spremenitev deželne trtnoušne komisije v deželno komisijo za vinske zadeve ter je ukrenil naprositi kot družbenega zastopnika v tej komisiji gospoda odbornika grofa Barba.
Prošnjo kmetijskega društva v Srednji Vasi za podporo k poskusom z umetnimi gnojili, ktero je odboru dal v poročanje vis. dež. odbor kranjski, je glavni odbor ukrenil priporočiti, in sicer s dostavkom, da naj se taki poskusi po bohinjskih rovtah zvrše natančno, in je v ta namen dati gnojila brezplačno ter je zbrati poskusne parcele revnih posestnikov. Glede zvršitve teh poskusov naj se dogovori z družbenim kemijskim preskušališčem.
Slovenskemu čebelarskemu društvu se je ukrenilo izplačati državno podporo, ter se je sklenilo, društvo priporočiti v svrbir podpiranja vis. deželnemu cdboru kranjskemu
Vsled pijasnd, ktere je dal družbeni tajnik, je odbor ukrenil primerne ukrepe glede družbene podkovske šole ter nje administracije
Vsled pozne ure se je seja zaključila ter se je rešitev ostalega dnevnega reda prenesla na prihodnjo sejo.
Y a b i 1 o.
Kmetijska podružnica v Metliki vabi svoje ude k podružničnemu zboru dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne v šolsko poslopje.
SPORED:
1) Poročilo o podružničnem delovanju.
2.)	Računi.
3.)	O predlogih za občni zbor c. kr. kmetijske družbe dne 26. oktobra glede na § ;32. družbenih pravil.
4 Raznoterosti.
V Metliki, 11. oktobra 1899.
Val Bnrnlk, načelnik,
Listnioa uredništva.
B. dr. pri Sv. A. Vaša zadeva je razporna; po našem mnenju davčna oblast lahko zmaga, a gotovo ne vemo. Obrnite se do kakega veščaka v takih zadevah Koncesije gotovo ni treba, a davek se Vam. more naložiti
A. Š. v S. Kako gnojiti vinograde z umetnimi gnojili, je popisano v Gombačevi knjigi: »Novo vinogradništvo«.
T. K. v Ž Za motenje mirne posesti je čas tožiti 30 dnij od dneva, ko se izve za zvršeno motenje. V Vašem slučaju Vam toplo priporočamo poravnavo.
METOVALEC
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c, kr. kmetijske družbe "^Sglp vojvodine kranjske,
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
»Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje"c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na »/, strani 8 gld., na '/„ strani 5 gld. in na V8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Št. 19. V Ljubljani, 15. oktobra 1899. Leto XVI.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	Ljubljani, 14. oktobra 1899. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja novo blago gld. 60— kr. do
gld. 65.— kr.; nemška detelja (lucerna) gld. 5o,— kr. do gld 60.— kr.; gorenjška repa gld. 30—35 kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 11— kr.; konopno seme gld. 14.— kr. do gld. 14-25 kr.; kuminovo seme gld. 26.— kr. do gld. 26.50 kr.
Fižol: Rudeči ribniški gld. 9.30 kr.; rudečiHrvat gld. 8.50 kr.; prepeličar (koks) gld. 10.50 kr. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100 kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
Suhe češplje: v dimu sušene gld. 13.— kr. do gld. 14— kr. „ „ brez dima sušene gld. 14.— kr. do gld. 15.— kr.
Orehi domači: gld. —.— kr. do gld. —.— kr.
Ježice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4.50 kr. za 100 klgr.
Med: od gld. 32.— kr. do gld. 34 — kr. Kože. Goveje, težke nad 40 kg po gld. 36.— kr. do gld. 40.— kr. „ težke od 30 do 40 kg „ „ 30.— „ „ „ 32,— „ „ lahke	„ . „ 30,— „ „ „ 82.- „
(Te cene veljajo za 100% in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.)
Telečje kože: 50 kr za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.85 kr. do gld. —.90 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 29 kr. za kg.
Druge vrste 15 do 20 „ „ „
Kože lisic po gld. 3.— do 4.— | „ kun „ „ 12- „ 13,- J 2a „ dihurjev „ „ 2,— „ 3.— „ vidr „ „ 12— „ 13— |
Kože zajcev po gld. 10— za 100 komadov.
Pepelika (potošl) po gld. 16— 100%.
Žito:
V	Ljubljani, 14. oktobra 1899. Pšenica gld. 9.20 kr., rž gld. 7.10 kr., ječmen gld. 6.65 kr., oves gld. 6.20 kr., ajda gld. 8.75 kr., proso gld. 9.60 kr., turšica gld. 610 kr., leča gld. 12— kr., grah gld. 10— kr.,' fižol gld. 8— kr., seno gld. 1.80 kr., slama gld. —— kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Vsakovrstne poljedelske stroje
posebno izborne slamoreznice, patent „Austria" najnovejše sestave, št. 7, 6, 5, 4, ki se gonijo z nogo ali pa na gepelj priporoča
Ivan Komatič
Ljubljana, - Dunajska cesta štev. 8. — Ljubljana. Cene nizke!
60.000
na suho cepljenih, popolnoma zaraščenih in dobro okoreninjenih
trt
raznih dobrih vrst, oddam jeseni tekočega, odnosno spomladi prihodnjega leta iz svoje trtnice v Krškem (pošta in postaja Videm-Krško, Kranjsko.)
Vrste za bele vina: Ital. rizling, kraljevina, beJi burgundec, žlahtnina (španjoli bela in rudeča, veltlinec, moslavina, silvanec, plaveč, grganja ter nekaj traminca in rulandeca.
Vrste za črna vina: Portugalka, modra frankinja, istrski refošk, žametasta črnina (kavščina), ter tirolske vrste: negrara in teroldigo; dalje nekaj črnega burgundeca.
Podlaga je čista riparija portalis in rupestris montikola. Vrste so popolnoma zanesljive in čiste, nepomešane, ker sem dobil cepiče iz sloveče vinarske šole na Tirolskem.
Cene : Enoletne cepljenke k 10 gld. 100 komadov Dvoletne » k 12 » 100 > Ob enem z naročitvijo naj se mi blagovoli vposlati 25 °/0 are. Kdor naroči toraj za 10 gld. trt, vposlati mora 2 gld. 50 kr. are. Na naročitve brez are se pri osebah meni nepoznanih, ne bo oziralo.
Priporočam se si. občinstvu, da me blagovoli v tem za občni blagor prekoristnem podjetju po možnosti podpirati. — Vsi, ki so lansko leto trte od mene naročili, jih ne morejo prehvaliti, kajti od 1000 komadov je komaj 1 izostala in vse dobro vspevajo, da, mnoge so celo sad nastavile.
Spomladi naročenim trtam se cena zviša za 5°/0. Embalaža se bo zaračunala po lastni ceni. Prevažanje do kolodvora se ne bo zaračunalo.	Dr. T. Romih,
(62—2)	meši. učitelj v Krškem (Dolenjsko).
Stroji za napravo trie
v zimskem času!
ScMcMovo uatentovano milo
z znamko labuda
je najboljše sredstvo pri vseh kožnih boleznih, bodisi pri človeku, bodisi pri živini, ravnotako pri pranju
volnene ali pa svilnate pobe in obleke.
Belo perilo
se osnaži z Schichtovim milom brez vsakega posebnega truda ter se na ta način perilo tako ne vničuje kakor z drugim milom, zato je to milo izdatnejše kakor vsa druga mila. — V krajih, kjer ni tega mila v zalogi, naj se isto naroči naravnost pri
Juriju Schicht-u, Aussig a. Elbe,
tovarna za milo, olje, sveče itd
Poštne zavoje, težke po 5 ko razpošilja, če se pošlje znesek 2 gld. 25 kr. naprej, franko na vse kraje avstro-ogerske.	(65—2)
Schichtova tovarna je v tej stroki ena največjih v Evropi.
Izdelek tega mila bil je odlikovan 1. 1894 na mej-narodni razstavi na Dunaju z zlato kolajno.
Praktične in cene žične ograje
Mrežaste modroce za postelje
Evgen Ivane, Sodražiea (Kranjsko)
ponuja si. občinstvu v naročbo vsakovrstne mreže iz žice, za ograje vrtov, kurjih dvorišč, za preprežek v oknih in linah, za presipanje peska in gromoza, za noge snažiti i. t. d. Izdeluje in ima vedno v zalogi: elastične mrežaste modroce za postelje, medne in železne tkanine, za stroje, mline, i. t. d. — vsakovrstna sita in rešeta za tovarne, mline, čiščenje žita ter razne lesene izdelke za kuhinjo i. t. d.
— Cenilnike na zahtevanje brezplačno! —	(ii—14)
tMr> Jako znižane cene.
Najboljše mlatilnice, vratila (gepeljne), slamoreznice, čistilnilce, stiskalnice za sadje in grozdje, se najcenejše
kupi pri
Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek
Ljubljana, (Dunajska cesta 18
kjer je vedno velika izbira in se lahko vsakdo prepriča, da tukaj boljše in cenejše kupi, kakor od agentov ali direktno iz tovaren, ker tukaj stroj vidi, pod jamstvom in ga tudi za poškušnjo dobi.
Dobrim posestnikom se dovoljujejo tudi plačila na obroke, -»a	(49-5)
Slamoreznice, stroji za rezanje repe in krompirja, mline za drobljenje in mečkanje žita, parui kotli
za napravo živinske krme, štedilne peči z postekle-nimi in neposteklenimi kotli za vstaviti, in sicer: premične in nepremične za kuhanje in parjenje živinske krme, za krompir, ter za vsako drugo gospodarsko porabo doma in na polju; dalje: rebljači za koruzo, žitne čistlnice, trijerje-prebiralnike, ročne stiskalnice za seno in slamo stalne in premakljive. Dalje vsakovrstne mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valarje, brane. Najboljše stroje za sejati „Agricola" brez premene koles; potem samodelujoče brizgalnice za vničenje njivne gorčice izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi.
PH. MAYFARTH & drug.
c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na psr
DUNAJ, II. Taborstrasse št 71.
Odlikovan z nad 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj Zastopniki in prekupci se iščejo. 64—2)