g 5 5 4 A A	6 01 O O 2 O O
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P,126 6600i KOPER
P nmofsfcTc
^^nilijj L)iJl'J)n!) V ili kim/ttn	v

mwMH|
fcBksBHK®


*bb pcsJiJ ;,i™"” Cena 500 lir
Leto XXXVIU. St. 160 (11,288)
nevnik
'^sgČtBST, nedelja, 1. avgusta 1982
^MORSKI DNEVNIK 1» začel izhajati e Trstu 13. maia 1945, njegce predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 e vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil.Od 5.do I7.$eptembra 1944 se ie tiskal vtiskam! .Doberdob. ^ ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa ▼ osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnteni Evropi.
Zaskrbljenost in slaba znamenja
J** upravne volitve na Tr-^ 'etn niso prinesle nobenega raz-^ [lede možnosti homogenih y ,!e*i za upravljanje tržaške po-^ in občine. Teoretičnih mož-nv h-ia sestavo več‘n je kljub tesen '1° °eč' 0 -e k^išlo končno do ■ stave take večine, ki ni bila pri-cakovana
. razPustom obeh svetov ie bilo uh-- ^ se Lodo nore volitve za »o llu ‘H P°krajinc vršile istočas jt ’ *ar Li moralo prispevati k laž-sestairi obeh odborov zaradi satu So^asnost’ in s tem tudi možno-zadovoljitev interesov
»c	‘•uuui/otjHct/ tiuerpoiit/
J*. & '°i sestavljale več’no. V pQsu smo si zato predstavlja-
‘Sffj i' in
Vriši SW° težiH h temu. da bi , do tako imenovanih urav-čini Seni^ večin na pokrajini in oh (je * sPorazumom med krščansko Nacijo, komunistično uartijo, j. 'stično - laičnim blokom in skupnostjo. Tak spora-trd /-aff°tavljal po em strani pa ®. številčno večino, po drugi se ■■! večje iamslvo, da bi zale V la^‘ koaliciji trdno ob ve-in ,i0 reševanje naših proh.emov ‘ieJaitev' Tuk sporazum hi obe-. lU(ii izključil Listo za Trst. flin n nastala prav iz naspi otova-. Osimu, ki
le« »
je bila pred tremi središču gonje proti globni-
tli tu
šiqg^°nski zaščiti slovenske manj-tla i	,C prek svojega strupenega
Vrni--	°Lujala protislovenske in
'Jttjojioronsfce strasti m na-šnrr Se prisilila svojo poslanko lila6*0 ®enco Gruber da je umak-j.. sPoj zakonski osnutek za za-0 Slovencev.
^Pkoj p,, mljtvah sc se na po-'isto za Trst in tudi komuni-
Jj’ Lis
!e ”e..Partije začete srečevati de-v ■ V&h strank druga z drugo T ‘"ftuju sestave možnih koalicij tata 6,1 uPravak- Teoretično so čina °^slaiale možnosti, da bi ve-netif s,estavljale vse stranke razen čistune MSI. Toda že v času bn raiBov°rov je krščanska demo-- Clia vključila vsako možnost Va sodelovanja s komuni-o)w. Večini in s tem v upravljanju e »n pokrajine.
Z9an*ke,
j« pr"- Pokrajine, tako da se n^, ei omenjena široka teoretična Din^°st zožila Zelo razširjeno bfenje ?e ?oto bilo. da je naj-{,2 rešitev v sporazumu med o**" krščansko demokracijo z 1,0 to, da sta obe izraz istih da ,w v družbi. Pokazalo pa se je, i? 0-Sta n’ Lila za tako sodelovanje Jedo Cltn'b konkurenčnih razlogov, ima glavno besedo pri odlo-bletnih ° Zvenih tržaških pro-
la esenetljiv zaključek, do k at er e-tnaJf. Nadnje prišlo s sestavo ^ koalicije in obeh manj-n0 0(lborov med Listo in laič-da Artističnimi strankami, se Vq :	neke mere razlagati s tem,
ki kj 0,crepljeni socialistični stran-tisnJ56*0 v duhu njene vsedržavne +	***» povezati se z laičnimi
•*•»« so se ,ak-o žeiele o-tafcj l{[ Pokroviteljstva K L). K t^šitm je prispeval tudi an-Se,,lž,eTU ned Listo m KD. tpra.ecla se pri tem postavlja soeiJ^- zakaj sta se Lista in >>- ^"stično
I?1® s
®«do(
laični blok zadovo-n,aujšinskima odboroma, ko
rrutfo ,r izključitev krščanske de-BrU(,“c'ie lahko odprla možnost in , j M,’e komunistov v koalicijo b°,. ^ omngočenje večinskih od-k0mbi Verietno je. da bi tej možni s(Q j.nnc'H nasprotovala tako Li-m,‘rela tudi nekatere laične lisk,' e raznih komentarjih v itrQnife rfa ,U(H socialistična
sibjce' v ne h’ LHa rada tretji in Ud L bortner med dvema veliki-kl°nn °”ensha skupnost pa je od-od(,0ra, Sodelovanje v manjšinskih *° bii’^ ,udi z utemeljitvijo, da ni-Lak ^kle njene zahteve SitU^ Plavljena večina in manj-lesih °.^Lora v obeh izvoljenih te-*krbijUlai° našo upravičeno za-lapr *in0fd oh vprašanju ali bodo 'le sde o tej koaliciji tako 'n D ' da bodo kos nazadnjaškim Str '*Lvenskim silam v n,ej.
8° Pod” 6' sestavljam koalicijo, k km Pl'Snle protokol o sporazumu fori^ e6° izhaja, do so se dogo-darS|cj,?a Preučitev uredbe gospo-*ne , Pin carinskih olajšav, kakr-!a oler m'° 2a noriška pokrajino, ’« očnep'll v avtonomnega računa #e>isl;e ,So° * zaledjem. Glede slo-S0(:o mani*'ne sr. se podpisniki k>Hentr,1‘ da bodo spodbujali par-"°i »prejme zakon M glo-
balno zaščito slovenske manjšine. Zaradi ugotovljenih težav pri u-resničevanju osimske svobodne industrijske cone se zavzemajo za drugačne oblike gospodarskega in industrijskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Zavzemajo se tudi za zaščito Krasa, za smotrn razvoj kmetijskih in drugih gospodarskih dejavnosti ob spoštovanju okolja in v sodelovanju knjevne-ga prebivalstva. Na podlagi za ključkov pokrajinske konference iz leta 1980 se zavzemajo za odobritev. finansiranje in izvedbo podrobnega načrta za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini. Zavzemajo se tudi za revizijo načrtov za ljudske gradnje (PEEP), za sanacije mestnega središča za to, da bi se prebivalstvo začelo vračati v mesto. Ob poživitvi gradbene dejavnosti naj bi se v največji meri ' mejila škoda kmetijstvu. Zavzemajo se tudi za razvoj kmečkega turizma. Ni brez pomena dejstvo, da je od treh temeljnih točk Liste za Trst ostala le senca.
Ob teh programskih točkah sporazuma pa se nam vsiljujejo veliki pomisleki ob raznih njihov’h formulacijah. predvsem ob tisti, ki je vključena v odstavek gledi glo-baine zaščite slovenske manjšine in ki pravi, da je treba «spoštovati in uskladiti na ravni enakosti pravic vseh komponent tržaškega pte-bivalstva* Močno dvoumen jc stavek v istem odstavku, ki govori v zvezi z utrjevanjem vzdušja mirnega sožitia. da se je <streba izogniti vsem motnjam.» Oba izraza sta namreč na moč podobna volilnemu programu Liste za Trst.
Pomisleki in zaskrbljenost izhajajo tudi iz dejstva, da v poglavju, ki govori o kulturni dejavnosti, ni izrecnih obveznosti do slovenskih u-stanov. Protokol o sporazumu se namreč zavzema za ustanovitev Študijskega m dokumentarnega centra za zgodovino in kulturo Istre, v njem pa je povsem prezrta pozornost do obstoječih ustreznih slovenskih ustanov.
Ne glede na to. da ima protokol
0	sporazumu časovno omejeno veljavo do prihodnjih deželnih volitev. vzbuja po vsem povedanem zaskrbljenost in bojazen, ali bodo napredne sile v obeh odborih uspele uveljavljati realne interese mesta. ki ie v krizni gospodarski in družbeni situaciji, ali bosta torej odbora uresničevala interese njegovega prebivalstva in še posebej osnovne interese slovenske manjšine, kajti Lista za Trst ie bila doslej skoraj brez izjeme na protislovenskih pozicijah. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, za kakšno zaščito slovenske manjšine se bosta odbora izrekla in ali se je Lista odpovedala tistemu delu svojega volilnega programa, kjer omejuje uradno rabo slovenskega jezika samo na kraje, kjer ie Slovencev več kot 50 odstotkov.
Delo novih odborov bomo ocenjevali po njunih vsakdanjih zadržanjih in ukrepih. Žal pa moramo že na samem začetku ugotoviti nekaj znamenj, ki ne dopuščajo optimizma. Prvo je histerična reakcija občinstva, ki je očitno pripadalo Listi, in nekaterih svetovalcev Liste. na izrečeno slovensko besedo na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta: drugo je zadržanje nosilca liste PSI Agnellija , ki se je vzdržal pri glasovanju o pravici do rabe slovenskega jezika v svetu: tretje in najbolj zaskrbljujoče sla-br. znamenje pa je. da je edini slovenski odbornik, socialist Jagodic, prejel samo dve tretjini glasov Liste in to kljub političnemu sporazumu. ter da je tudi socialističnega odbornika Seghene.a. znanega kot pripadnika leve struje v stranki,
1	ista bojkotirala s tem. do je prat tako dobil samo dve tretjini njenih glasov.
Krščanska demokracija ie na tako sestavo obeh odborov rdgovn rila tako, da je sprožila krizo na deželi z <dstnpnm predsednika Co-mellija in s tem celotnega odbora. Ta njen korak, si je mogoče razlagati s prizadetostjo da druge stianke niso ugodile njenim zahtevam po predsedstvu v pokrajini. Zato jih je s krizo na deželi hotela »kaznovati*. Vprašljiva je umestnost take poteze, saj je pestrost večin v drugih deželah, pokrajinah in občinah v državi nekaj vsakda njega.
SPADOLINI ZAHTEVA DODATNE ODPOVEDI OD ITALIJANSKIH DRŽAVLJANOV
Vlada Sprejela varčevalne ukrepe: podražitev bencina povečanje alikvot IVA, skrčenje izdatkov za zdravstvo
Prevladale so radikalne zahteve zakladnega ministra	#
Andreatte, ki jih socialisti niso mogli omiliti - Povi- tffltflCftGITl VGflZIlGItl ttCBUJU sanje alikvot IVA ne bo vplivalo na premično lestvico	*
zgorelo 44 francoskih otrok
RIM — Seja ministrskega sveta ni bila dolga: ministri so v pičlih nekaj urah sprejeli vrsto varčevalnih ukrepov, ki bodo hudo prizadeli italijanske državljane. Predsednik vlade Spadolini je ob koncu seje izrazil časnikarjem svoje zadovoljstvo ob sprejemu ukrepov, s televizijskih ekranov je potem naslovil na italijanske državljane poziv, v katerem je poudaril nujnost sprejetih ukrepov. Vlada je ukrepala ob popolni zavesti hudega gospodarskega trenutka, v katerem se nahaja država, pri čemer je predsednik Spadolini večkrat poudaril popolno soglasje in skupno odgovornost vseh petih strank vladne koalicije.
Pa poglejmo v zelo skopih obrisih, kateri so ukrepi, ki jih je Spado-linijeva vlada sprejela. Na davčnem področju se je predvsem zvišala IVA, vendar ne za tiste izdelke, ki
sodijo v tako imenovano košaro, na podlagi katere določajo vrednost premične lestvice. IVA za kruh, testenine in mleko se ne bo povišala, prav tako ne bo poskočila 2-odstotna in 8-odstotna alikvota na proizvode široke potrošnje, medtem ko se bo alikvota, ki trenutno znaša 15 odstotkov, povišala na 18. To ne velja za plinsko olje za ogrevanje, za katero ostane v veljavi 15-odstotna alikvota. 18-odstotna alikvota bo poskočila za dve točki, za luksuzne artikle pa bo alikvota poskočila od 35 na 38 od sto. Povečala se bosta tudi davka IRPEG in ILOR. Kot so napovedovali je vlada določila tudi podražitev petrolejskih proizvodov: bencin snper bo poslej stal 1120 lir za liter, normalni bencin 1070 lir za liter, plinsko olje za vozila 522 lir liter, utekočinjeni plin 740 lir liter. Varčevalni ukrepi zadevajo tudi področje zdravstva, kjer so proračun okrnili za 1500 milijard lir, povečali pa so tudi socialne prispevke na račun delodajalcev.. ki bodo sedaj za dopolnilno blagajno morali odšteti .0.90 od sto več. 1.25 od sto več pa za zdravstvene prispevke. Ne bodo se povečali prispevki za samostojne delavce.
Proračun, ki ga je predložil minister Andreatta predvideva za leto 1983 181.300 milijard lir dohodkov in “MdAOO milijard izdatkov. Razlika, ki jo je treba finansirati znaša torej 63.100 milijard lir.
Politični pomen včerajšnjega zasedanja ministrskega sveta je zelo jasen: zakladni minister Andreatta je slavil svoje zmagoslavje. Minister za proračun La Malfa je ob koncu jasno povedal, da so varčevalne ukrepe sprejeli na podlagi Andreattovih zahtev. Pri tem je La Malfa bil očitno zaskrbljen zaradi pomanjkanja slehernega u-krepa v prid investicij in zaposlenosti. Kar zadeva socialiste pa slednji včeraj niso hoteli dajati izjav. Le Formica je potarnal, češ da gre za nujne, čeprav zelo stroge ukrepe.
Socialisti so imeli pri izdelavi
Dnevniki od danes 500 lir izvod
Od danes stanejo dnevniki v Italiji 500 lir izvod, to je 100 lir več kot doslej. Sklep o podražitvi je sprejel medministrski odbor za cene na zahtevo Italijanskega združenja založni kov dnevnikov.
Podražitev je bila nujna, saj je stara cena ostala nespremenjena že dve leti, tiskarski in drugi stroški za tiskanje in izdajanje dnevnikov pa so se medtem močno povišali.
Tako stane od danes dalje tudi izvod Primorskega dnevni ka 500 lir, naročnine pa ostanejo vsaj do konca leta nespremenjene.
varčevalnih ukrepov dokaj dvoumno vlogo. Če je res. da so toliko predlagali svojo alternativno gospodarsko politiko, ki pa se je sicer izražala samo v protestih zoper preklic premične lestvice s strani Intersinda, je tudi res, da so se sklicevali samo na svojo «belo knjigo*, v kateri so izpodbijali številke Beniamina Andreatte. V svojih zadnjih pogovorih pa je socialistični tajnik Crasi sprejel, če že ne vsebino, pa vsaj gospodarsko filozofijo zakladnega ministrstva. De Michelisove ambicije za okrepitev ministrstva za državne udeležbe so torej trenutno propadle in celotna socialistična delegacija v vladi je sprejela zahteve zakladnega ministra Andreatte.
Sedaj se že govori o pripravah na vročo jesen, ko bi morali sklicati izreden kongres socialistične stranke, četrtkovo srečanje med
De Mito in Craxijem je pomenilo neke vrste premirje med socialisti in demokristjani. Vendar je e-den vidnih sodelavcev tajnika KD De Mite že napadel socialistično stranko in jo obtožil, da se je že odločila za predčasne volitve. Obenem je opozoril socialiste, naj ne sprejemajo ukrepov, ki ne bi bili strateško upravičeni. Pri tem je seveda treba upoštevati tudi usodo vlade in še zlasti Spadolini ja: demokristjani in socialisti bi hoteli v bistvu naprtiti predsedniku vlade, ki je postajal nekoliko preveč priljubljen med ljudstvom, odgovornost za varčevalne ukrepe, ki bodo hudo prizadeli dohodke in kupno moč plač italijanskih državljanov. Tako bi bilo relativno lažje znebiti se. najbrž oktobra, predsednika vlade in sestaviti novo vlado pod vodstvom neke demokri-stjanske osebnosti, vlado, ki bi opravljala tekoče posle do predčasnih volitev, ki bi v tem primeru morale biti nekje spomladi.
R. G.
BONN — Generalni sekretar za-hodnonemškega odseka mednarodne organizacije «Amnesty International* škof Frenz je izjavil, da nima dokazov, da so pri gradnji sibirskega plinovoda v Sovjetski zvezi soudeleženi politični jetniki na prisilnem delu.
OBE VOJSKI VČERAJ SPOŠTOVALI OSMO PREKINITEV OGNJA
w*m rnUe-n

V zahodnem Bejrutu zavladalo zatišje Zapletena pogajanja o umiku gverilcev
Datum in trajanje umika ter sestava in naloge mednarodne mirovne sile še naprej odprta vprašanja - Izrael izgublja potrpljenje, Palestinci pa utrjujejo svoje položaje
BEJRUT — Silovito izraelsko bombardiranje zahodnega Bejruta, ki je predvčerajšnjim za štiri ure prekinilo dogovorjeno premirje med telavivsko vojsko in Palestinci, je zahtevalo smrt dvajsetih oseb, ranjenih pa jih je bilo petdeset. Med niimi skorajda ni palestinskih gverilcev, temveč gre predvsem za civiliste. Sami falan-gisti so potrdili, da so izraelski topovi odvrgli nad mesto 1370 topniških bomb.
Novo prekinitev premirja, ki jo je posebni Reaganov odposlanec za Bližnji vzhod Philip Habib še isti večer ob 21. uri iztrgal izraelskim oblastem, pa sta obe vojski včeraj v glavnem spoštovali.
Premirje je znova oživilo pogajanja o polestinskem umiku iz libanonske prestolnice, o katerem so se slovesno dogovorili na zasedanju šestih pripadnic arabske lige v Džidi. Problemov ni malo: sam Habib je na primer mnenja, da je čas, ki ga je Arafat predla gal za umik svojih čet iz obleganega mesta, preveč razvlečen. Za to akcijo je voditelj PLO zahteval štiri tedne, enega za priprave, tri pa za sam umik. Reaganov odposlanec pa trdi, da jim zadošča deset dni.
Kdaj naj bi sploh prišlo do umika, pa je še naprej odprto vprašanje. Arafat je predsedniku
libanonske vlade Wazzanu baje dejal, da bodo fedajini zapustili mesto brž. ko bo v Bejrut prispela mednarodna mirovna sila. Vendar o datumu prihoda odredov mirovnih sil, ki naj bi jih po nekaterih vesteh sestavljali italijanski, francoski, grški in kanadski vojaki, ni še nobene konkretne vesti, kot tudi ni jasno, katere naj bi pravzaprav bile njihove naloge in pristojnosti. Tudi bistveno vprašanje jamstev za varnost utaborjenih palestinskih beguncev ostaja nerešeno.
Bolj kot minevajo ure pa se utrjuje prepričanje, da izraelska vlada ni pripravljena odlašati z vojaškimi operacijami ob pričakovanju diplomatskega razpleta. O-pazovalci menijo, da «vojaške rešitve* krize sploh ni moč izključiti, najboljši dokaz izraelske nestrpnosti pa so prav neusmiljena bombardiranja Bejruta, ki jim ni videti konca. Tega se dobro zaveda tudi «leader» PLO Arafat, ki je svojim možem ukazal, naj utrdijo obrambo. Palestince je zadnji izraelski napad nadvse vznemiril in vznejevoljil. Eden izmed Arafatovih najbljižjih sodelavcev Abu Šarif je dejal, da PLO sedaj ne bo sprejela več nobenega kompromisa. Storili smo vse. da bi rešili Bejrut, je izjavil šarif, sedaj pa je naloga sveta, da ustavi
izraelsko agresijo in prepreči uni-čitev mesta.
Palestinske oblasti so tudi ob tožile Izraelce, da so gasilce, ki so preko njihovih zapor nameravali doseči goreče predele Bejruta, prisilili, da izpraznijo z vodo polne cisterne. Tudi zato je Arafat včeraj zjutraj spet pozval predsednike SZ, Kube. Francije ter sau-dovega kralja in sekretarja OZN, naj «preprečijo. da se v Bejrutu nadaljuje množični pokol civilnega prebivalstva.*
S prekaljeno propagandno pote zo je jeruzalemski radio sporočil, da so telavivske oblasti vzpostavile dobavo vode v Bejrutu. Zaradi še trajajoče prekinitve električnega toka pa so pipe v resnici še zmeraj suhe, ker električne črpalke ne obratujejo. Brez teh in drugih osnovnih potrebščin so torej življenjske razmere v Bejrutu še naprej dramatične, pomanjkanje pa še najbolj občutijo otroci, ki so izpostavljeni vsakovrstnim okužbam.
Dolgotrajen postopek za ekstradicijo Carbonija
LUGANO, RIM - Policijski delegat Gualtiero Medici je v telefonskem pogovoru včeraj z ju-
Pri nas naj velja «princip Slovencev»
Za bralce milanskega lista tCorriere della Sera» je Carlo Rodollovich star znanec. Ne mine mesec, da bi se v rubriki, posvečeni pismom uredništvu ne pojavila njegova glosa na to ali ono bolj ali manj aktualno temo. Gospod Rodollovich je postal že nekakšna institucija, pravi ljudski tribun, ki z dobršno dozo humorja, zdrave pameti in kulturne osveščenosti komentira naš vsakdan. Moram reči, da se z njim skoraj vedno strinjam, ali bolje, da se je samo enkrat zgodilo, ko me je zamikalo, da bi mu polemično odgovoril. To je bilo pred nekaj tedni, ko je gospod Rodollovich v zvezi s petintrideseto obletnico italijanske mirovne pogodbe omenil, da je istrskega porekla ter razmišljal, kako bi bilo lepo, če bi se Italija in Jugoslavijo sporazu meli in spremenili Istro v nekakšen kondo min tj. Hotel sem mu reči, da ni realistično graditi dobrega sosedstva med obema držg rama (ki si ga Rodollovich želi) z odpiranjem vprašanja meja. Bolj perspektivno je normalizirati stanje na področju, ki je bilo jabolko spora, do tolikšne mere, da nam bo meja samo administrativna ločnica, ne pa
vrzel med dvema svetovoma tn kulturama. V tem smislu se je treba zavzeti, da bo manjšinam na tej in na oni strani zagotov-Ijena najvišja možna zaščita, tako ■ da se ne bo nihče čutil tujca na zemlji, kjer se je rodil in odrastel. In prav tu je Italija še vedno dolžnica slovenski manjšini
Moj odgovor je ostal v peresu, ker sem si dejal, da že itak preveč pisarim po čašo uisih. Vendar je bilo verjetno usojeno, da bom navezal z gospodom Rodollovichem dia log. kajti prejšnjo nedeljo mu je «Corriere della Sera» objavil nov prispevek, ki nosi naslov «Preplašeni Slovenci*. V njem avtor ugotavlja tisto, kar ponavljam že dolgo: da vladajo v Trstu razmere, ki Slovencu preprečujejo, da bi v javnosti z vso sproščenost jo rabil svoj jezik. «Gre za žalostno resnič nost*. pravi Rodollovich, *saj so v Italiji jezikovne manjšine sicer dovoljene in zaščitene, nihče pa jih ne spodbuja in krepi*. K tej ugrtovitvi bi dejal, da je resničnost — vsaj pri nas — še bolj žalostna, kajti kot kaže diskusija o uporabi slovenščine v novoizvoljenem občinskem svetu, ie vedno do-
bršen del večinskega naroda našemu jeziku v Trstu ne priznava domovinske pravice. Ali je v takih pogojih mogoče govoriti o etaščiti*? še več, meni se vedno bolj vsiljuje vpraša nje, ali je sploh mogoče govoriti o kulturi, s katero se naši italijanski someščani tako ponašajo. Kaj je kultura? Naj odgovorim s Catherine Clement, ki je na to temo pravkar izdala v Franciji vznemirljivo knjigo. Kultu ra je vse. kar je v zvezi z ustrojem žirije •tja ter obrambo pravic posameznika v družbi. Catherine Clement se pri tem sklicuje na ;<princip Ciganov*, ki naj bi bili poskusni kamen kulturne zrelosti, do katerega se je dokopala Francija. V tem smislu namreč, da mora družba Cigane sprejeti takšne, kakršni so, in jih v njihovih tradicijah, v njihovem nomadskem nemiru podpirati in ščititi namesto da bi jih skušala udomačiti in asi milirati. V Trstu, Gorici, Benečiji bi lahko govorili o «principu Slovencev* in z njim merili stopnjo kulture večinskega naroda. Naj gospod Rodollovich, ki očividno pozna razmere, pove, kakšen bi lahko bil odgovor.
JOŽE PIRJEVEC
traj’ z nekim časnikarjem Radia Ticino (Tessin) potrdil, da so švicarske oblasti aretirale italijanskega podjetnika Flavia Carbonija, ki je zapleten v afero Calvi. Skupaj s Carbonijem so pridržali tudi njegovega brata Andrea ter prijateljico Manuelo Kleinszig iz Celovca. Italijanske oblasti so ze zahtevale izročitev Carbonija. Policijski delegat je bil pri svojih izjavah zelo zadržan (baje je vsa zadeva v rokah zvezne švicarske policije).
Zvezni policisti v civilu so usta vili Carbonija s spremljevalcema pri izhodu iz avtoceste pri Luga-nu. Carboni je zadnje čase živel v neki razkošni vili pri Massagnu severno od Lugana. Tudi način njegovega življenja je bil zelo razsipen. Nekateri so domnevali, da je tam preživel nekaj časa tudi Licio Gelli (poglavar masonske lože «P2»), toda ta vest baje ni resnična. Trdijo pa zagotovo, da je tja zahajal veliki mojster prostozidarjev Ortolani.
V	Italiji seveda želijo, da bi Carbonija pripeljali čimprej v domovino, da bi zvedeli kaj več o Calvijevi smrti, pa še o raznih drugih zadevah povezanih z delovanjem lože «P2* itd. Postopek za ekstradikcijo pa bo verjetno zelo dolg, morda nekaj mesecev. Včeraj so se o vseh vprašanjih pogovarjali milanski pomočnik državnega pravdnika DelTOsso s kantonskimi policijskimi funkcionarji Ticina.
V	zadnjih dneh se je ponovno razplamtela polemika med Italijo in Anglijo v zvezi s smrtjo italijanskega bankirja Calvija. Tednik «L'Espresso* bo v svoji prihodnji številki objavil intervju s prof. Faustinom Durantejem, kateremu odgovarja angleški strokovnjak Keith Simpson. Durante trdi med drugim: «če bi kak moj študent opravil tak ogled Calvijevega trupla (kot ga je opravil Simpson — op. ur.) bi mu svetoval naj se odloči za kako drugo fakulteto*.
MUENCHEN — Sedem oseb je bilo ranjenih (od teh tri težko) na muenchenskem letališču zaradi eksplozije bombe. Do eksplozije je prišlo v bližini okenc, ki so rezervirana za lete izraelske letalske družbe «E1 Al*. Okenca so nameščena v dolgem hodniku, ki povezuje staro poslopje z novim. V tistem trenutku je bilo na hodniku kakih 600 potnikov, ki so bili na srečo oddaljeni od kovčka, ki je eksplodiral.
PARIZ, RIM - V doslej naj: hujši prometni nesreči v Franciji je včeraj ponoči izgubilo življenje 53 oseb, med katerimi je 44 otrok. Nekaj* pred drugo uro zjutraj sta na avtocesti Pariz - Lyon pri mestu Beauue zaradi visoke hitrosti in od naliva spolzkega cestišča točila dva avtobusa, ki sla prevažala otroke v poletno kolonijo na Savojske^ Alpe. V nesreči je bilo udeleženih še šest osebnih avtomobilov.
Po prvih-ugotovitvah francoske policije je do nesreče prišlo zaradi nenadnega močnega zaviranja prvega avtobusa, v katerega sla se- zabila dva avtomobila in nato še drugi avtobus ter štirje avtomobili. Iz prvega avtobusa so se vsi otroci in njihovi spremljevalci rešili skozi prednja vrata, iz drugega pa je to.uspelo le trinajstim otrokom in enemu spremljevalcu. Iz tega avtobusa so reševalci povlekli 44 zoglenelih trupelc, umrla pa sta tudi oba šoferja -in dve spremljevalki. Pet oseb je zgorelo v avtomobilih, ki sta ostala vkleščena med avtobusoma.
Tragična nesreča. , ki je tako hudo prizadela številne družine iz mesteca Greil v bližini Pariza, od koder so prihajali otroci, je včeraj močno odjeknila v Franciji. Družinam umrlih je izrazil sožalje predsednik Mitterrand. na kraj nesreče pa je le nekaj ur po nesreči prispel tudi minister za prevoze Fiterman. ki je osebno vodil reševalno akcijo^ Na prefekturi v Creilu so že včeprj izobesili sezname preživelih, na katerih so številni starši zaman iskali imena svojih otrok.
čas množičnih dopustov, ki doseže svoj višek prav konec julija in v začetku avgusta, je sicer že po navadi obdobje, ko se število prometnih 'nesreč dvigne zelo visoko. O najrazličnejših nesrečah na cestah z mrtvimi so včeraj poročali tudi iz številnih drugih krajev. Še posebej veliko jih je bilo na najpomembnejših italijanskih žilah, po katerih se je baje pretakal letošnji največji val domačih in tujih turistov.
Sedem mrtvih in deset ranjenih je obračun nesreč ena avtocesti pri Pescari, M jo je zakrivil šofer tovornjaka. Zaradi prevelike hitrosti je trčil v avtomobil, ki je vozil pred njim in izgubil nadzorstvo nad tovornjakom in se zaletel v kombi, v katerem je bilo osem oseb, pet od teh jih je ostalo vkleščenih in jih je zgorelo. V goreči kombi sta nato verižno trčila še dva avtomobila. Tovornjak, ki se je medtem tudi vnel, je vrglo na nasprotni pas avtoceste, na katerem se je ▼ njega zabilo še šest avtomobilov. Policija je aretirala voznika tovornjaka Michela Gorgogliona, ki je bil v nesreči le laže poškodovan.
V indijski državi Pradesh je zgrmel v prepad avtobus, ki je prevažal hindujske vernike. V nesreči je umrlo 33 oseb, 40 pa je bilo ranjenih. V prepad je zavozil tudi mehiški avtobus približno 200 kilometrov severno od Ciudad de Merico. Reševalci so našteli 12 mrtvih in 9 ranjenih.
Na sliki (telefoto AP): prizorišče strahovite nesreče v Franciji.

TRŽAŠKI DNEVNIK
1. avgusta 1982
S PISMOM PREDSEDNIKU SVETA COLUJU
Predsednik deželne vlade odstopil
Kriza deželnega odbora se bo formalno začela, ko bo skupščina, ki jo bodo sklicali čimprej, vzela na znanje odstop - «Nesoglasje» socialistov in republikancev, ki so nasprotovali odprtju krize - Komentar deželnega tajnika KPI
PRIHODNJI TEDEN NA TRGU UNITA
Manifestacija za mir s spominom na žrtve Hirošime in Nagasakija
C Prizadevati si moramo, da ustvarimo v najkrajšem času pravo kulturo miru»
Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj zjutraj uradno sporočil predsedniku deželnega sveta Colliju svoj sklep, da odstopi. Colli bo v torek sklical načelniku svetovalskih skupin, da bi se dogovoril) o sklicanju izredne seje deželnega sveta, ki bo moral vzeti na znanje Collijev odstop. Šele v tem trenutku bo odstop predsednika deželne vlade veljaven, po deželnem statutu pa odstop predsednika avtomat sko povzroči tudi odstop celotnega deželnega odbora.
Preden je odšel h Colliju, ie pred sednik Comelli na izredni seji deželnega odbora obvestil svoje kolege o vsebini pisma, ki sta mu ga poslala deželni tajnik Braida in načelnik svetovalske skupine KD v deželnem svetu Biasutti. Kot je znano, je pismo ugotavljalo, da pomeni zaključek pogajanj za obnovo tržaških krajevnih uprair nedopustno diskri-
minacijo s strani iaičnih strank in še posebno socialistične na račun KD, kar »vpliva na kvaliteto odnosov med zavezniki* v deželni večini in torej preprečuje nadaljevanje dosedanjega šeststranskega sodelovanja med KD, PSI. PSDI PRI, PLI in SSk. Pismo je tudi pozivalo predsednika Comellija, naj odstopi, kar je storil, kot rečeno, včeraj zjutraj.
Kot je sam Comelli povedal na srečanju s časnikar .ji, sta predstavnika PSI Zanfagnini in PRI Barnaba izrazila »nesogias.ie* z vsebino pisma, saj so tako socialisti kot re publikanci odločno nasprotovali odprtju krize na deželi zaradi političnih prigod v Trstu.
In kaj sedaj? Kot je poudaril Comelli, bo tudi potem, ko bo deželni svet vzel na znanje odstop predsednika in odbora, dosedanji odbor na-
Nova večina, ki upravlja tržaško občino in pokrajino in ki jo sestavljajo, kot znano, Lista za Trst, PSI, PSDI, PRI in PLI, je že tarča ostrih kritik. Krščanska demokracija je tudi včeraj ponovila, da taka manjšinska odbora ne bosta mogla reševati kočljivih problemov mesta in pokrajine, in spet obtožila socialiste, da so hoteli za vsako ceno emargi-nirati KD, pa čeprav je bila slednja pripravljena popustiti tudi glede predsedstva pokrajine in se zadovoljiti z mestom podžupana na občini.
Današnji «1’Unita* pa objavlja daljši članek občinskega svetovalca KPI Monfalcona, ki ugotavlja, da so se prvi spori v novi koaliciji pojavili že ob volitvah odbornikov, ko je socialistu Segheneju zmanjkalo šest glasov, Jagodicu pa kar sedem (njegova krivda je očitno ta, piše Mon-falcon, da ... je Slovenec). Nova koalicija ne ustreza potrebam mesta, ne samo, ker je manjšinska, pač pa predvsem zato, ker v njej prevladuje konservativna komponenta Liste. Clankar dvomi v sposobnost socialistov in laikov, da bi se uspešno zoperstavili konservativnemu prevladovanju, saj se ta prevlada kaže že v samem protokolu sporazuma. Do take neustrezne rešitve pa je prišlo predvsem zaradi diskriminacije na račun KPI, za katero nosi veliko odgovornost prav KD, ki je s tem svojim stališčem omejila število možnih rešitev krize, kar je potem morala sama plačati.
Trst pa potrebuje danes, povsem drugačne rešitve, zaključuje «l’Uni-ti», in zato bo KPI kljub sedanji različni usmeritvi še vedno iskala dialog s socialisti in z naprednimi laičnimi silami, da bi lahko čim prej izšli iz sedanjega težkega položaja.
Za pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti pa je rešitev krize na občini in pokrajini «ne samo politično krhka in spričo izrednih razmer tn problemov neustrezna, ampak sloni tudi na zelo meglenih in splošno formuliranih programskih postavkah, tako da si jih lahko vsakdo po svoje razlaga*. Poročilo pokrajinskega tajništva poudarja, da je delegacija SSk v prvi fazi pogajanj dala celo vrsto predlogov in zahtev glede vloge Trsta in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, še posebno pa glede specifičnih problemov slovenske manjšine, se pravi glede razlastitev, zaščite Krasa, toponomasti ke, rabe slovenščine v odnosih z upravnimi oblastmi, revizije občinskega regulacijskega načrta to
daljeval z delom, čeprav le za o-pravljanje tekočih zadev. Vendar je pojem «redne administracije* treba tolmačiti na čim širši način, je poudaril Comelli. To pomeni, da bo odbor lahko izpolnjeval spreiete obveze glede rekonstrukcije Furlanije in upravljal okrog 350 milijard lir, ki jih daje deželi na razpolago novi finančni zakon (tega bi moral parlament dokončno odobriti sredi prihodnjega tedna). Prav tako bo odbor nadaljeval z izvajanjem najnovejših zaisonskih ukrepov, ki jih je deželni svet odobril v korist industrije. trgovine in obrti v naši de želi.
Glede možnih rešitev krize se seveda Comelli ni hotel izreči, saj je to stvar, ki neposredno zadeva stranke. Vsekakor je izrazil upanje, da bi prišlo do čim širše večine (pa čeprav ni izključil možnosti sestave demokrščanskega enobarvnega odbora) ter da bi se posvetova nja uspešno zaključila v najkrajšem času. Po izredni seji, namenjeni sporočilu o Comellijevem odstopu. se bo sicer deželni svet sestal šele 15. septembra Do takrat, je dejal Comelli, bi lahko že imeli nov
odbor.
Odprtje krize na deželi so socialisti že označili kot »politično neutemeljeno* in pravo »mrzlo prho*, kot se .je izrazil posl. Fortuna na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu posvečeni problemu ponovnega financiranja zakona za rekonstrukci .jo Furlanije. No isti tiskovni konferenci pa .je deželni tajnik PSI Bravo poudaril, da .je »tržaški primer* nekaj posebnega in da bi socialisti prav gotovo ne sprožili kri ze na deželi, ko bi KD v Trstu sklenila zavezništvo z Listo. Vsekakor pa je Bravo izrazil prepričanje, da »še obstaja manevrski prostor*, da bi preprečili razbit.je med strankami deželne večine.
S sklepom KD, da odpre krizo na deželi, je včeraj polemiziral tudi deželni tajnik KPI Rossetti, ki .je u-gotovil, da .je bila šeststrankarska koalicija že prej deljena in šibka, saj je bila večkrat preglasovana, pa čeprav razpolaga v deželnem svetu s kar 38 svetovalci od skupnih 60. Prav zaradi tega pa je treba sedaj poiskati nove rešitve: pogajanja, ki se sedaj odpirajo, naj temeljijo na dejanskih problemih dežele ter naj privedejo do radikalnega preo kreta usmeritve in do takega zavezništva, ki bo znalo ta preokret uresničiti. V ta namen, pravi Rossetti, pa je treba opustiti diskriminacijo na škodo KPI. večina in opozicija
PEEP. »Od vseh teh in drugih zahtev — pravi poročilo SSk — so stranke nove koalicije sprejele in vnesle v sporazum zelo malo, konkretno in takoj izvedljivega pa pravzaprav nič, in tc kljub vsemu, da dokler je bila SSk prisotna na pogajanjih, niso odkrito nasprotovale nobeni od predloženih točk.*
»Odgovornost za takšno stanje — meni SSk — nosijo izključno stranke, ki so sklenile sporazum za sestavo manjšinskih odborov na občini in pokrajini in so v istem sporazumu s splošnimi frazami obšle zlasti zahteve, ki zanimajo Slovence. Obžalovanja vredno je — polemično dodaja poročilo — da sta na tako pomanjkljiv sporazum glede izvajanja pravic Slovencev pristala tudi slovenska odbornika*, kar naj bi po oceni SSk dokazovalo, da »je vključevanje v italijanske stranke škodljivo za slovenske narodne interese.*
Stranke la.’čno-socialističnega bloka bodo na te očitke odgovorile na torkovi tiskovni konferenci na sedežu krožka Salvemini, kjer bodo govorili pokrajinski tajniki PSI Pit-toni, PRI Mauro, PSDI Berce in PLI Dimeglio.
Albino Longhi novi direktor Tg 1
Upravni svet RAI je imenoval nove direktorje in poddirektorje televizijskega dnevnika Tg 1 in radijskega dnevnika Gr 2.
Za novega generalnega direktorja Tg 1 je bil imenovan Albino Longhi, ki je v zadnjem obdobju vršil posle «ad interim* direktorja in sefa redakcije tržaškega sedeža RAI za deželo Furlanijo - Julijsko kra jino.
Objavljene lestvice za državne vrtce
Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo 4. avgusta objavljene v pokrajinskem šolskem uradu začasne lestvice osebja državnih vrtcev za šolski leti 1982/83 in 1983/84. Lestvice za slovenske vrtci bodo na razpolago interesentom tudi v didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Jakobu.
Z nožem nad nečaka
Med praznovanjem rojstnega dne je v stanovanju 42 letnega strugarja Duilia Argentija iz Čampor
pa naj se oblikujeta na osnovi programov, ne pa ideoloških predsodkov.
6. Berni predsednik zbornice arhitektov
Na sedežu organizacije je bil te dni redni letni občni zbor članov tržaške zbornice arhitektov. Predsednik Clescovich je podal običajno poročilo o delovanju zbornice v preteklem razdobju, nakar so sledile volitve za obnovo vodilnih organov organizacije. V vodilni svet so bili izvoljeni arhitekti G. Berni, L. Boico, C. Borghi, P. Cordara, A. Precali, R. Sisto in W. Starc. Na poznejši seji vodilnega sveta so bili izvoljeni za predsednika zbornice G. Berni, za tajnika P. Cordara in za gospodarja L. Boici.
V petek se je sestala skupščina krajevne zdravstvene enote. Ker je deželni nadzorni odbor pred časom zaradi nekaterih pomanjkljivosti (predvsem v zvezi s členom 8, ki določa pristojnosti za sklepanje in imenovanje funkcionarjev) zavrnil sklep o pravilniku KZE, so morali svetovalci ponovno izreči svoje mnenje o pravilniku, ki je bil ustrezno popravljen. Misovcem se je tako ponudila priložnost, da so spet predlagali popravek, s katerim bi črtali odstavek, ki dovoljuje svetovalcem uporabo slovenskega jezika med razpravami v skupščini. V šovinističnih tonih so trije svetovalci MSI razlagali skupščini, da je to korak k uresničitvi »bilingvizma* v »itelianissimem* Trstu. Priča smo bili — kot je že običajno — načrtnemu potvarjanju dejstev in zgodovinskih resnic, pa tudi veliki nevednosti, za katero pa vemo, da ni na-
Zelo umirjeno sta nastopila proti misovcem oba svetovalca SSk A-
nastal sinoči okrog polnoči prepir, v katerem je 58-letni Italino Ar-genti, skušal zabosti svojega nečaka. Poskus pa mu je spodletel, saj ga je z bodalom le opraskal po podlahti. Duilia Argentija so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da bo ozdravel v nekaj dneh in ga odslovili, njegovega strica pa so karabinjerji pospremili v vojašnico.
Od danes avtobusne vozovnice po 300 lir
Cena vozovnic na tržaškem avtobusnem omrežju poskoči danes z dosedanjih 200 na 300 lir. Tudi mesečni abonmaji so dražji, in sicer stane mesečni abonma za eno progo 8.000 lir, za dve progi 9.000 lir in za celotno omrežje 10.000 lir.
Od Barkovclj do stare luke kopanje prepovedano
Pregled vzorcev morske vode, ki ga je opravila pristojna služba krajevne zdravstvene enote, je pokazal, da je morje med Barkovljami in staro luko neprimerno za kopanje. Zaradi tega je na tem odseku — in torej tudi v kopališčih pristaniške ustanove in železniške uprave — kopanje do nadaljnjega prepovedano.
Pri Opčinah se je včeraj dopoldne okrog 10.30 pripetila huda prometna nesreča, v kateri je bil težko ranjen 10-letni dijak Andrea Carli iz Trebč 14. Fant se je na mopedu peljal po Bazoviški cesti proti Opčinam, ko ga je v višini karabi njerske postaje zbil fiat 128, katerega je v isti smeri upravljal 20-letni karabinjer Ulrico Botteon z bazoviške karabinjerske postaje. Kot so nam povedali karabinjerji iz Nabrežine, je do nesreče verjetno prišlo, ko je Carli nenadoma zavil na levo, proti Ul. dei Cardi. Pri tem
Neurje s točo divjalo po Krasu
Hudo neurje, ki je včeraj popoldne grozilo mestu, se je okrog 18. ure nepričakovano pomaknilo proti zahodu in se razbesnelo nad Križem, Nabrežino, Sesljanom. Toča, hud naliv in močan veter so bili za več minut edini gospodarji nad hišami in cestami, kar pa je še posebno zaskrbljujoče, tudi nad trtami in poljskimi pridelki. V Nabrežini je večkrat zmanjkal tok, pokrajinska cesta je bila zaradi poplave nekaj časa neprevozna, toča pa je bičala trte v treh presledkih. Podobno je bilo tudi v Križu, za Sesljan in druge bližnje vasi pa nismo dobili informacij, saj je bilo klicanje telefonskih številk tega okrožja brezuspešno. Po povodnji, ki je spominjala na usodni dan, se je vreme kmalu izboljšalo. Kmetovalci in vinogradniki so spet prišli do sape, danes pa jih bo čakalo bridko ugotavljanje škode, ki jo je toča prizadela dragocenim trtam.
Pri Lovcu se nadaljuje festival komunističnega tiska. Drevi ob 20.30 bo nastopil pokrajinski svetovalec G. Millo, zvečer pa bodo na sporedu narodni plesi iz srednje in južne Italije v priredbi R. Tesija. Jutri, zadnji dan festivala, bo na sporedu diskoklub na odprtem.
bramijeva in Opelt, ki sta izrazila prepričanje, da bo skupščina ponovno odobrila pravico do rabe slovenskega jezika. Predstavnik LpT Gambassini se je opredelil za mi-sevski predlog, češ da je ta sklep v nasprotju z obstoječimi normami. Da bi si nekak, opial čast je sicer izjavil, da je za zakon v zaščito Slovencev v Italiji, v isti sapi pa je pozval svojo skupino, naj podpre misovce. Demokristjanski svetovalec Sai je takoj zatrdil, da bo KD volila proti misovskemu popravku, kajti KZE je medobčinska ustanova in torej združuje tudi občine, v katerih so Slovenci v večini. Poudaril je tudi podobnost med KZE in l-nptorcialnim podjetjem za prevoze, kjei Slovenci imajo pravico do upoii.be materinega jezika. V bran te piavice sta nastopila tudi komunist Monfalcon in radikalec Gra-nara, odbornik LpT Spiazzi pa je izjavil, dp se bo v nasprotju z Gam-bassinijevim stališčem vzdržal glasovanja, ker se hoče distancirati od MSI, Pri glasovanju se je pokazala ideološka nehomogenost svetovalcev LpT: trije so glasovali za odpravo slovenščine, dva mlajša svetovalca proti, preostali pa so se pilatov -sko vzdržali. Skupno je torej za popravek glasovalo šest svetovalcev, 7 se je vzdržalo, vsi ostali (28) pa so bili proti. Naj pri tem se omenimo molk socialistov, ki niso smatrali za potrebno, da bi javno utemeljili svoje nasprotovanje protislovenskemu predlogu.
§e piej so svetovalci z veliko ve cino (uiisovci so zapustili dvorano) cdobiiii sklep, ki določa letni Jo hodek predsednika KZE, njegovega namestnika, odbornikov in sejnino za sveitvalce ter člane komisij. Pogkjnic okrogle zneske: predsed nik 14 milijonov lir letno, namestnik prtdsednika 10 milijonov in poi, odborniki po 7 milijonov lir. Svetovalci bode prejeli za vsako sejo s0 ,isoč ui člani komisij pa 20 ii30č. Vsi zneski so brez davčnih odtegljajev.
Namonja točka na dnevnem redu je bila precej pomembna, saj je o-l nje odvisno, kako se bo v 1'tstu razvijalo področje informatike in statistike. Razen tržaške bolniške ustanove so namreč konec lanskega leta vse bolniške ustanove v deželi preklicale pogodbo z družbo »Societa Informatica Fr uli», ki je opravljala zanje elektronske storitve. Z novim letom je to konvencijo obnovila in centralizirala dežela. Vseh 11 krajevnih zdravstve nih enot v deželi je sporazum že sprejelo, manjkala je le tržaška, ki je hotela ohraniti nekatere privilegije. Okrog tega je bilo na seji mnogo govora, saj gre za potnem bne storitve, ki preko elektronikih računalnikov in interpretacije podatkov nudijo široke možnost: za preverjanje in analizo bistvenih problemov na področju zdravstva. Zato so v petek res sprejeli konvencijo dežele, ter jo izpopolnili s klavzulo, po kateri bodo uredili elektron-
pa morajo seveda ugotoviti, s kolikšno hitrostjo je vozil fiat 128. Ranjenca so nemudoma prepeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s strogo pridržano prognozo. Zadobil je namreč hude rane po obrazu, čelu in glavi ter zlom stegnenice. Ko so ga sprejeli, je bil v komi druge stopnje Karabinjerji iz Nabrežine so nam tudi dejali, da so zelo u-žaloščeni zaradi nesreče, saj se je pripetila tako rekoč »v družini*. Andrea ima namreč brata, ki končuje tečaj za karabinjerje v Rimu.
Gibanje za mir je zabeležilo v preteklih mesecih z velikimi manifestacijami, mirovnimi pohodi in demonstracijami, dokajšnje uspehe in odmevnost med prebivalstvom, v zadnjem času pa se je ves ta uvodni zanos polegel, tako da so postale akcije, ki so opozarjale na nevarnost vojne, predvsem jedrske, vse redkejše. Prav zaradi tega, da bi se torej ponovno dvignil glas ljudi vseh slojev proti vojni, bodo priredili Zveza za enostransko razorožitev (LDU), Zveza oseb, ki iz moralnih vzrokov nočejo obleči vojaške suknje (LOC) in Radikalno združenje za alternativo (ARPA) od 6. do 8. avgusta na Trgu Unita v Trstu tridnevno manifestacijo proti vojnam. Organizatorji, ki so se jim pridružili še Proletarska demokracija, PDUP in Movimento Trieste, so izbrali prav ta datum, da bi se na ta način spomnili tudi žrtev eksplozij prvih dveh atomskih bomb v
ski center tudi v Trstu in bo tržaška KZE imela določeno avtonomijo glede njegovega upravljanja. Proti temu kompromisu sta glasovala le radikalca, misovci in del liste so se vzdržali, ostali pa so ga podprli.
Zadnji del dolge seje je bil posvečen vprašanjem svetovalcev pred sedniku Pangherju (KD), ki je že pred meseci, med razpravo o pro.a-čunu, zagotovil, da bo treba politično ravnovesje v KZE preveriti po volitvah. Na pokrajini in na občini so se odbori izoblikovali, zato so komunisti, lis tar ji, misovci in republikanci (tudi v imenu socialistov in PSDI) zahtevali pojasnil. Pangher je izjavil, da je pripravljen na soočenje in preverjanje političnega vodstva KZE, pa tudi na odstop, če bi to bilo potrebno. S tem odgovorom je zadovoljil večino strank, ki pa so napoveda e to »preverjanje* jeseni, ko bo skupščina razpravljala o temeljnem vprašanju: reorganizaciji zdravstva
V Križu so sinoči nagradili najboljše vinogradnike letošnje 15. razstave vin, ki jo je priredila Zadruga pridelovalcev vin tržaške občine. Razstava je zadobila letos pravcati občinski obseg, saj je zabeležila še večji razmah kot v prejšnjih letih. O tem zgovorno priča dejstvo, da je sodelovala na razstavi polovica domačinov, Križanov, ostali pa so bili iz drugih krajev tržaške občine (s Proseka, Kontovela, iz Bar-kovelj, od Piščancev in s Kolon-kovca).
Včerajšnje nagrajevanje, ki mu je med drugimi gosti prisostvoval tudi jugoslovanski konzul v Trstu Banko, se je začelo z nastopom predsednika Zadruge pridelovalcev vin tržaške občine Miloša Košute. Poudaril je, da so bila vina na letošnji razstavi kvalitetnejša, za kar gre velika zasluga tečaju, ki so ga imeli lani ob času trgatve. »S tem tečajem smo hoteli pokazati članom vse sodobne načine pridelovanja vin,* je dejal Košuta in se ob lej priliki zahvalil Kmečki zvezi, ki je finančno podprla tečaj in agronomu Vitjanu Sancinu, ki ga je mojstrsko vodil.
»Ta tečaj bomo ponavljali vsako letos,* je dejal predsednik Košuta. «Za bodočnost mislimo, da si bomo nabavili stroje za ustekleni-čenje vina, seveda, če bo to mogoče in če nam bo katera ustanova tudi ob tej priliki priskočila na pomoči,* je zaključil Košuta.
Sledilo je nagrajevanje najboljših
Hirošimi in Nagasakiju.
Predstavniki organizatorjev so včeraj na tiskovni konferenci orisali pomen te pobude. «Ni dovolj, da se udeležujemo pohodov za mir*, je dejal član ARPA Maurizio Bekar, »prizadevati si moramo, da v najkrajšem času ustvarimo pravo kulturo za mir, da postane kultura miru sestavni del naše družbe.* To je mogoče doseči prek številnih pobud in .'s številnimi akcijami. Ena od teh :or';i je na primer odklanjanje voja!. "^službe iz moralnih vzrokov. Kal j ta »zaskrblja* vladne kroge zgovorno priča že sam podatek, da je lani 10.111 oseb zaprosilo za zamenjavo služenja vojaškega roka s služenjem v civilnih službah, le 918 od teh prošenj pa jih je posebna ministrska komisija sprejela. Drug način protesta bi lahko predstavljalo odklanjanje dela v tovarnah, ki proizvajajo vojaški material. Tretji način protesta bi lahko bil takoimenovani »davčni protest*. Lani je 7122 italijanskih državljanov samovoljno plačalo 5,5 odstotka davkov manj, kakor bi morali plačati, da bi protestirali proti vedno večjemu oboroževanju v Italiji. Pred | dvema letoma so namreč namenili oborožitvi v Italiji prav 5,5 odstotka celotnega državnega proračuna, ta delež pa se bo letos zvišal na več kot 10 odstotkov.
Organizatorji manifestacije na Trgu Unita želijo oporoziti prebivalstvo prav na te aspekte boja za mir, za razorožitev in za miroljubno sožitje na svetu.
Pevka Mia Martini na Gradu Sv. Justa
Na Gradu Sv. Justa bo v sredo, 4. avgusta, nastopila pevka Mia Martini. Vstopnina za prireditev, ki jo organizira tukajšnja turistična in letovišiarska ustanova, znaša 9 tisoč lir za sektor A, 7.000 za sektor B in 5.000 lir za sektorja C in D. Predprodaja vstopnic v uradu Utata v Pasaži Protti. V primeru slabega vremena bo prireditev v gledališču Rossetti.
• Z objavo v uradnem vestniku z dne 28. julija je stopil v veljavo deželni zakon štev. 47, ki se nanaša na izvajanje promocionalnih dejavnosti deželnih ustanov v tujini. Zakon daje konkretno na razpolago finančna sredstva za organiziranje srečanj, seminarjev, razstav in podobnih prireditev ter za razvoj sodelovanja med deželami članicami Delovne skupnosti Alpe-Adria.
vinogradnikov. Prvo mesto, tako za bela kot za črna vina, je prejel Silvio Ferluga od Piščancev. Njegovemu belemu vinu je ocenjevalna komisija dosodila 29,5 točke, črnemu pa 36 točk. Druga nagrada za bela vina je šla Zmagu Sedmaku iz Križa (29 točk). Tretje mesto v konkurenci belih vin pa je osvojil prav tako Križan Emil Sedmak z 28 točkami.
V konkurenci črnih vin je sla tudi druga nagrada k Piščancem: prejel jo je Anton Bole (34,5 točke), kar še enkrat potrjuje sloves Piščancev kot izjemnega vinorodnega področja, ki je postalo tako seveda z dolgoletnim trdim delom tamkajšnjih vnetih gojiteljev vinske trte. Tretje mesto za črna vina je prejel Sergio Starc iz Barkovelj. Njegov pridelek je komisija ocenila z 32,5 točke.
Z vespo v parkiran avto
V tržaško bolnico so včeraj zjutraj sprejeli 16-letno Dario Leghis-so iz Ul. Montasio 15 in njenega 20-letnega prijatelja Danieleja Fa-vera iz Ul. Rossi 56, ki sta se ranila, ko sta na Istrski ulici z vespo zavozila v parkirani avto. Favero, ki je upravljal vozilo, je utrpel u-darce na glavi in bo ozdravel v 20 dneh na nevrokirurškem oddelku, njegova sopotnica pa bo okrevala v dveh mesecih. Na ortopedskem oddelku so namreč ugotovili, da je utrpela hud zlom noge.
.........milini.Hlinil..................................."""""""
Prve ostre kritike na račun manjšinskih odborov na tržaški občini in pokrajini
Po pisanju «Unita» v novi koaliciji prevladuje listarska konservativna komponenta - SSk: V programu malo ali nič v korist Slovencev
OB NASPROTOVANJU MISOVCEV IN TREH SVETOVALCEV LPT
Skupščina KZE ponovno sprejela sklep o pravici do rabe slovenskega jezika
Odobrili so višino prejemkov predsednika in odbornikov ter sejnin - Tržaška KZE sije zagotovila avtonomijo v informatiki - Kako bo z novim političnim ravnovesjem?
VČERAJ DOPOLDNI NA BAZOVIŠKI CISTI
V PROMETNI NESREČI PRI OPČINAH HUDO RANJEN 16-LETNI MOPEDIST
Andrea Carlija iz Trebč so sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku
NiiimiiitHiiiiiiiiHiiiiiiiitiitfrtinif
immimtiitMiMiiitiiiimiiiitiiHiiii
SINOČI V KRIŽU
Nagrajeni najboljši vzorci s 15. razstave domačih vin
Letos so se razstave udeležili tudi številni vinogradniki iz drugih krajev - Izjemen uspeh Silvia Ferluge od Piščancev
Zadovoljni nagrajenci s priznanji
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
PAVLINE ŠKABAR vd. ŠKABAR
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene.
Posebna zahvala zdravnikom, ki so si prizadevali, da bi ji pomagali, g. župniku za lepe besede in narodnim nošam.
Sin Milan z družino
Repen, 1. avgusta 1982
ZAHVALA
Ob hudi in nenadomestljivi izgubi naše predrage
MARCELE KRALJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dr. Hrovatinu, vaškim organizacijam, ŠZ Sloga, uslužbencem radia Trst A, Glasbeni matici, darovalcem cvetja in tistim, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Družini Kralj In Del Lini
Trebče, 1. avgusta 1982
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ANE MANFREDE
se iskreno zahvaljujeva Domu upokojencev - Sežana, Zvezi borcev Sežana, zdravnikom in osebju bolnišnice v Sežani ter vsem. ki so jo spremili na zadnji poti in počastili njen spomin.
Sinova Mirko in Janko z družinam*
Trst, 1. avgusta 1982
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali v tem lostnem trenutku, ko smo izgubili svojega dragega moža, očeta in nonota
ALOJZA STRAJNA
,	i	Vsi njegovi
TVef 1 otrtfiicfa 1
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
IGORJA KUSUJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in P0-častili njegov spomin.
SVOJCI
Trst, Opčine, Dolina, 1. avgusta 1982
1. 8. 1980	1. 8. I9tf
Ob drugi obletnici smrti nepoz**’’ nega
ANGELA ZUPANČIČA
se ga z žalostjo spominjajo
žena Marija, sin Edo in hči E1** z družinama
Bazovica, Padriče, 1. avgusta
L 8. 1981	1. 8. 19*?
Ob prvi obletnici smrti predrag®" ga moža
BOGOMILA KRALJA
(Milka)
se ga z žalostjo in ljubeznijo sp°" minjajo
žena in sorodniki
Prosek, 1. avgusta 1982
2. 8. 1972
Jutri bo minilo deset let, od nas je zapustil naš dragi mož, brat in nono
LJUBI KRIŽMANČIČ
Vedno se ga z ljubeznijo spominjaj žena, hčerki, sestra In vnukinj*
Bazovica, 1. avgusta 1962
levnii
1. avgusta 1982
1 OKVIRU POLETNE POLITIČNE ŠOLE NA DEBELEM RTIČU
Mladina iz zamejstva na taboru klubov O IN
J P^k se je zaključila prva iz-f)7\ia cF°^etne poetične šole klubov Hnii "Oveni je, ki se odvija v teh R " v Mladinskem zdravilišču le™ e5a križa Slovenije na Debe-v *rtl-cu pri .Ankaranu, mi ,!■■ prvi izmeni so bili prisotni 7t\a snovnih šol iz vse Slove-l . ,Taj izmeni bo sledila druga, v OtvT' k°do sodelovali člani klubov .Vanjih šol, delovnih organi-cti, *’ dijaških domov, krajevnih „t.pnosti- univerze in podobnih u-nov. Kot že lansko leto se bedo udeležili tudi mladi iz Tujstva, in sicer z Goriškega in Sim Sae®a ter iz avstrijske Koroške. litipPn0 •se ko udeležilo poletne po-oa ne š°le kakih deset zamejcev, ■ Predstavlja že visoko udeležbo, Sli. - delovanie klubov OZN v tabo 11 san P°tek poletnega |T,ra Pri nas še premalo poznana. l£***»* poletne politične šole, J®a tabora klubov OZN bodo i-V i, °?e razporejen delovni dan.
jutranjih urah bodo sledili naj-rihVredavanJem o raznih aktual-nakar se bodo Lahki o-nolaT1 ?a kopanju. Po kosilu in po-.^kem počitku bodo na vrsti SD„. ,ne. dejavnosti, katerim bo bo t sieddo kopanje, nekaj časa pa Sledil kfe za razne športne igre. čerji delo po skupinah, po večer v4 ko na vrsti družabni ve-tudi i vsakt izmeni je predviden černih6 °dnevn* izlet P° Istri, v vena t urak Pa predvajanje filmov Vf^o Združenih narodov.
bov 07NT a zamejcev na taboru klu-d; ^ ko prav gotovo omogočila, nerv, j 0 «ozeenovci» iz Slovenije Slio ecn° soočili z vprašanjem Pole?nteV v ItaliJi in v Avstriji, ci JL16®8. P3 se k°do naši zamej-2v P^nali z dejavnostjo klubov O
fazš>rLalikaj ne' tUdi 10 Pri n3S
Prijave za turnejo bratstva po Jadranu samo še nekaj dni
za koncertno turnejo
Opisovanje
a po Jadranu z ladje "rila k) priredi Tržaški parti-Pevski zbor «Pinko Toma Pira S delovanjem ZZB NOV iz P,a> se še nadaljuje, in to do
srede, 4. avgusta. Inte-
kfatstv,
ki
ganski «ič>
Iran;
^ključno
Tppjj* nai se obrnejo na podtajnika w.Stanka Vodopivca s tem, da 12 -lo tel. štev. 226133 (od 10. do ali 226446 (od 18. do 20. aVB,LStr°ške naj poravnajo do 15. anvm,u člane Tppz pa vodstvo to, 71“la naproša, naj. to storijo v Vrs»- avgusta, ko bo ob 26.30 na Iznt Va-ia 23 nastop 7. avgusta v
^vestilo Kmečke zveze °pcnskim in kontovelskiin
razlaščenccm
^Khlečka zveza bo na razpolago o-
p!'0_"U11 razlaščencem v prostorih o* d ®a doma na Opčinah v 1930 ’ avSusta. od 17. ure do ment Za sestavljanje raznih doku ANm,v- ki jih zahteva ustanova sw v zvezi z razlastitvenim po V .0|P za gradnjo hitre ceste. 0<il7ftn k' 5. avgusta, prav tako konto,, ,° 19,30 Da 1)0 na razpolago štorih , lm razlaščencem v proge dvorane Gospodarske zarlru-2a a K°ntovelu.
Sej0 * eresk,ane vabimo, nai prine iuenr ^ko.i potrebno dokumentacijo to ri.°Vltev stanja zemljišča -- sta p°nsistenza. ponudba ANASJ.
OBVESTILO ŠOLNIKOM
p v sla Id ^časnih vzgojiteljic
Prestoi
izdaj. lrstv° za javno šolstvo je <lrio i^vodila z odredbo št. 215 z Vsem '7:1982 za pridobitev staleža a) u111111 vzgojiteljicam: letu ,JL» službovale v šolskem dit(.v , in ki so prejele potr sledni elne^a službovanja v na v :e,h šoki
službi
šolskem letu, in so bile v šolskem letu 1981 82:
b)	ki so službovale z letnim imenovanjem v šolskem letu 1979-80 ali 1980-8i in so bile v službi v šolskem letu 1981-82 z letnim imenovanjem,
c)	ki so službovale v šolskem letu 1977-78 kot dodatne učiteljice za dopolnitev službenega urnika in da so bile v službi vsaj 180 dni v enem šolskem letu s plačanimi počitnicami.
Vzgojiteljice z omenjenim službovanjem pod točko a) preidejo v stalež s 1. septembrom 1981. ostale vzgojiteljice bodo prešle v stalež s 1. septembrom 1982.
Rok za vlaganje izjav ali prošenj zapade 17. avgusta 1982
Vsa navodila, obrazec za izjave in obrazec za prošnje so na razpolago v uradih didaktičnih ravnateljstev.
Tabor 82 na Opčinah od 13. do 15. avgusta
Tudi letos nas bo SKD Tabor z Opčin prijetno presenetilo s svojo že ustaljeno vsakoletno prireditvijo: Tabor 82. Neutrudljivi in požrtvovalni odborniki in člani so pridno na delu, da ne bi izostal uspeh te tradi cionalne prireditve. Zavihali so ro kave in vsak se .je lotil svojega dela. ki ga ni malo.
Tabor 82 bo v dneh od 13. do vključno 15. avgusta t.l. v prostorih in na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Naj povemo že sedaj, da bodo obiskovalci prireditve presenečeni nad izvajanji folklornega ansambla «ZADAR», ki se bo predstavil z bogatim in pestrim sporedom. Iz Zadra bo prišel tudi znani umetnik slikar Sele SelaKovič, ki bo razstavil svoja dela. Otvoritev razstave bo dan prej, v četrtek, 12. avgusta, ob 18. uri v društvenih prostorih.
Poskrbl.-eno bo za zabavo s plesom . petjem in drugim ob dobro založenih kioskih z jedačo in dobra kapljico.
SKD TABOR-OPČINE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiHifiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiimiiiiiniitiiiaimiiiiiiiiuii
ZLATA POROKA V KROGLJAH
Alojzija in Jože Pangerc pol stoletja na skupni poti
I—■
Zakonca Alojzija in Jože Pangerc iz Krogelj si že polnih 50 let delita radosti in skrbi skupneg življenja. Praznovanje tega lepega življenjskega jubileja je bilo včeraj v znani slovenski gostilni «pri Studencu* v Dolini, kjer so se zbrali okrog slavljencev otroci, sorodniki in prijatelji.
Pravzaprav bi morali zlato poroko slaviti čez nekaj dni, toda tedaj bi bilo slavje okrnjeno, ker ne bi bili zbrani okoli njiju vsi sorodniki, sedaj pa so na počitnicah doma kar trije otroci z družinami, ki sicer živijo v Švici.
Jože Pangerc - Cibo, kot mu pravijo domačini — se. je redil leta 1907 v Krogljah V zavedni delavsko - kmečki družini. Takoj po končani ljudski šoli je pomagal očetu na kmetiji, nato se je izučil za zidarja. Poklic je več let opravljal pri raznih gradbenih podjetjih, v škedenj-ski železarni in na svojo roko. Še danes se Jože z veseljem sporni nja svojih mladih let, lepih starih časov in običajev. Kot vsi domači mladeniči tudi Jože pomagal pri »Majenci*. Kot nešteto naših ljudi je bil tudi današnji slavljenec ip-terniran v južno Italijo v tako ime-r,venam «BaUaglione Specialen ter okusil tudi koroneiske zapore. Za časa NOB je aprila 1944 odšel v partizane, kjer pa je ostal mrlo časa, ker so ga pač odposlali do mov. kjer je deloval na terenu do konca vojne.
Po osvoboditvi je bil ' ot zaveden in napreden Slovenec izvoljen kot občinski svetovalec na Us KPJ in se vedno boril za pravice delovnega človeka, posebno za pravice slovenskega življa v naših krajih.
Njegova žena Alojzija ni iz Krogelj. Rodila se je leta 1910 v Borštu v številni zavedni kmečki družini Hrvat. Še kot mlado dekle je morala Lojzka trdno delati in skrbet* za družino, ker ji je mati u-mrla. Tudi po poroki je veliko delala in pomagala možu, seveda za lastno družino, saj je v zakonu povila pet otrok, od katerih so štirje živi in poročeni, ter jih vzgojila v zavedne delovne ljudi. Tudi ona je v času NOB po svoji moči pomagala in delala za našo stvar.
Čestitkam obok, vnukov ter vseh sorodnikov in prijateljev se pridru-
žuje tudi naš dnevnik, katerega zvesta čitatelja sta že od vsega začetka, z željo, da bi še dolgo živela skupaj zdrava in srečna.
M. M.
Socialisti iz Veneta in FJK za sodelovanje tržaške in beneške luke
Deželni tajništvi PSI Furlanije Julijske krajine in Veneta sta se v Benetkah spopadu s problemom, kako pomagati' tteneškemu ji: tržaškemu pristanišču, da bi ' tako v sklepu skupnosti Alpe ■ Adria kakor v okviru zaželenega gornje/adran-skega integriranega luškega sistema kar najučinkoviteje opravljali vlogo, ki .jima pritiče v luči povezovanja in sodelovanja na ravni .Evropske gospodarske skupnosti. Med drugim so na sestanku zatrdili da je treba pomesti s sleherno obliko kampanilizma, sicer pa bi bilo nujno potrebno vzpostaviti med tržaškim in beneškim prista niščem kar najtvornejše sodelovanje, tako na primer na tjodroč.ju infrastrukturalnih načrtov in premogovnega prometa. Člani obeh tajništev PSI so skleniU prirediti čez kak mesec posebno zasedanje na katerem naj se • začrtajo kon kretne pobude za uresničitev ozdra-vitvenih ukrepov v korist Trsta in Benetk.
Obvestijo
Primorskega dnevnika
Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male ogla se. čestitke, raznovrstna obvestila. darove in prispevke itd. vsak dan (razen nedel.e) samo »d 8.3« do 14.3«. Po tej uri jih ne bomo več sprejeli.
Nespremenjen pa ostane urnik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (8.30 22.00)
Prosimo za razumevanje.
f Čestitke
Danes slavi FEDRA PACHLICH 16. rojstni dan. Vse, kar si sama želi, posebno pa, da bi bila pridna pri učenju, ji žeUjo mama, oeka in mami. Enako ji voščijo vsi, ki jo imajo radi.
Jutri, 2. avgusta, bo praznoval 11. rojstni dan FRANKO ANDREASSI, 14. avgusta pa brat MASS1MO 7. rojstni dan. Vse najboljše jima želita oče Eausto in mama Marija.
Danes praznuje GRAZIELLA iz Podlonjerja 18. rojstni dan. Mama, papa in brat Frenki ji želijo mnogo sreče in zdravja.
Štefanu in Marku Biekarju se je pridružila mala ERIKA. Vse najboljše ji želijo Štefanovi sošolci in učiteljica Tamara.
Sabrino in Walterja Corbatti-ja je osrečilo rojstvo prvorojenke
ŠARF
Srečnima staršema ter mali Sari želita zdravja in sreče v življenju
nono Viktor in nona Nina
Ob rojstvu prvorojenke SARE
iskreno čestitajo Sabrini in Wal-terju
ravnatelj ter učno in neučno osebje Državnega učiteljišča A. M. Slomšek
Sabrino in Walterja Corbatti-ja je osrečil prihod prvorojenke
ŠARF
Našemu delovnemu tovarišu in soprogi čestitajo, mali Sari pa želijo vso srečo v življenju kolegi tiskarne in uredništva Primorskega dnevnika
Danes se vzameta
FRANKA in MIRAN
Da bi bila njuna skupim, pot vedno posuta z rožicami, jima želi
Mladinski krožek Prosek - Kontovel
Uspešno so maturirali
KSENIJA CANCIANI, MIRJAM MAVER, LAURA PEČENIK, IGOR CORBATTI, DAVID ČOK in EDI ZOBEC
Iskreno jim čestita
ŠD BREG
Privekala je
NIKA
Boži in Vladiju Vouku iskreno čestita, Niki pa želi obilo sreče v življenju
KD F Venturini
STOJANU SOSIČU
čestitata ob uspešno opravljeni diplomi
Marjana in Boris
Družino Elizabete in Oskarja Kocjančiča je osrečil prvoro-jenček
LUKA
S srečnima staršema se veselijo, Luki pa želijo veliko lepega v življenju nonoti Angela in Valentin, Elza in Giordano ter nona Ana, teti Marija in Ida z Edvinom ter stric Ervino.
Nataša, ob rojstvu male MAJE
se s teboj veselimo
Nadja. Zdenka, Pavlo, Jožko, Rada, Alenka in Anica
""'Minit,,,.............................................m.....mini.....uiiiuuiuiuiuuuimiumi.il.................................................."iiiiiiiuiiiu......murni
ailes> nedelja, i. avgusta
peter
20.34 Vzjde ob 5.48 in zatone ob ha dolžina dneva 14.46 — Lu-Jiitrj !®k 18.20 in zatone ob 2.32 * PONEDELJEK, 2. avgusta v	BOJAN
V
30.2	: na j višja temperatura
JO. u najnižja 22 stopinj, ob 8)07,5	~a-5 stopinje, zračni tlak
*vcro, ,aljen' veter 10 km na uro, Ho mai’°dnik, vlaga 69-odstotna, Hgjbj^00 pooblačeno, morje rahlo SU)Pitije °' temPeratul'a morja 24,2
SMRTI IN OKLICI
čeraj - danes
SO SE: Alessandro Slo-
Ha "J-1. SO; 75-letni Giuseppe O-
in f^ndrea Candelli, Denis Sar-0l\lRLllUli? Grassi.
Ha' p.'*etni Giordano Kumer, 70-o4ftHini aOn0rn'na Purich vd. Gio-etna Elvira Crost vd. L4., 75-u • etni Valetino Cattaruz-Hio t, 1 Bruno Jersa, 81-letni E-^'Osto Sanese “1 75_letni Mario
kSh študent Renzo Redivo in i'Han kaura Maria Teresa Anna Hglii ;8, travnik Fabrizio Otto-Hl0. J1 zdravnica Elisabetta Pa-Hito , rici, uradnik Marino A-Hver. P}, uradnica Nadia Bonin, t HoariH*0 lellusig in učiteljica Pave*11 ridcu Marina Vidab, šo-Htogaii.10 Ursich in šivilja Nella *■ litograf Giulian* Fachm
in uradnica Valentina Della Pietra, železničar Stojan Clari in uradnica Stella Sabadin, uradnik Alessandro Barbiero in uradnica Maria Cristina Piccolo, delavec Fausto Cattunar in umetnica Paola Conte, uradnik Gianpietro Viezzoli in univerz, študentka Serena Padovan, uradnik Dario Ulcigrai in uradnica Luigina Pace, tiskar Roberto Patrono in u-radnica Serena Bucci, trgovec Car-lo Coppola in bolničarka Livia De-
rossi, financar Raffaele Polonio in čistilka Marina Fonda, gozdni čuvaj Roberto Ciacchi in trgovka Margherita Močilnik, uradnik Boris Gruden in varuška Maura Iugovaz, uradnik Giuliano Giannini in učiteljica Annamaria Millini, komercialist Lionello De Cassan in uradnica Laura Glavina, financar Gaetano Dicataldo in gospodinja Alda Bran-dolin, zavarovalni agent Walter Tommasi in uradnica Tea Revere, delavec Roberto Leotti in prodajalka Patrizia Carotta, zdravnik Bernardo Benussi in zdravnica Giulia-na Decorti, železničar Pietro Marino in uradnica Sandra Celligoi, prodajalec Maurizio Possega in univerz. študentka Ilaria Favotti, uradnik Giuseppe Bandino in uradnica Sonja Strekelj, tehnik Guido Brumi ni in uradnica Marina Zullich, elektrikar Guido Liessi in delavka Maria Mineo, uradnik Claudio Stagni in bolničarka Paola Piccini, skladiščnik Marco Fontanessi in prodajalka Micaela Ficini.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8 ure ceL 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in pral nična od 8. do 20 ure, tel. 68-441.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1 Ul. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ulica Mazzini 43 in Ulica Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ulica Mazzini 43 in Ulica Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: cel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 100-121, Sesljan: tel. 209-197; Žavlje:
LOTERIJA
BARI	9	73	34
CAGLIARI	26	3	23
FIRENCE	46	82	11
GENOVA	17	45	15
MILAN	15	65	46
NEAPELJ	25	45	26
PALERMO	34	14	45
RIM	85	41	73
TURIN	32	19	27
BENETKE	14	16	63
ENALOTTO			
1 1 X 11	1 X 2 X		
84
22
74
1
6
60
44
36
3
71
20
57
77
54
1
18
63
87
11
80
1 X X
KVOTE
12 — 16.451.000 lir 11 —	664.600	lir.
10 —	55.900	lir
Gledališča
Danes ob 18. uri bo zadnja' predstava Lebarjeve operete v dveh dejanjih «Ples kačjih pastirjev*. V glavnih vlogah Maizia Ferraro, Daniela Mazzucato, Aurora Banfi, Max Rene Cosotti, Umberto Rabo. Dirigent Guerrino Gruber, režiserka Lui-sa Crismani.
Kino
Ariston 21.15 «1 predatori dell aica perduta*. Harris Ford, Karen Alton.
Eden 16.00 «Io, la giuria*. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Ritz Zaprto za počitnice.
Grattaeielo 17.00 - 21.00 «Via col ven-to». C. Gable, V. Leight L. Ho-ward, O. De Havilland.
Penice Zaprto za počitnice.
Nazionaie 16.00 «L’altro inferno*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 «Frankestein junior*. M. Feldman. J. Wilder.
Filodrammatico 15.00 «1 porno amo-ri*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Un lupo mannaro a-mericano a Londra*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo Zaprto za počitnice.
Moderno 17.00 «Agente 007: al servi zio segreto di sua maesta*. G. La-somby.
Capitol 16.30 «Delitto sotto il sole*.
Lumiere Zaprto za počitnice.
Radio 15.30 «Super porno actions. Prepovedan mladini pod 18 letom.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72'
MOŠKI z ugodnimi življenjskimi pogoji in resnimi nameni išče žensko staro približno 50 let. srednje postave, brez obveznosti za skupno življenje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro ^Črnolasa*.
PRODAM motor laverda 750 SF v odličnem stanju. Telefonirati na številko: 200-760 v večernih urah
IŠČEMO za sodelovanje samostojnega računovodjo ah ekonomista. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro «Novi urad*.
KOZMETIČNI salon Ružiča v Bo-ljuncu tel. 040/228313 obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta od 7. avgusta do 1. septembra.
Cvetličarna
ZVONČEK
Narodna ulica 118
Opčine
tel. 212094
ŠOPKI IN VENCI PO NAROČILU
ŠTUDENTKA išče kakršnokoli zaposlitev septembra Ln oktobra — po možnosti poldnevno. Telefon 040/ 231946.
OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjati. Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Stanko Milič -Zgonik 34. Toči črno in belo vino.
PRODAM ali zamenjam kosilnico (7 in pol konjskih sil) za motokultiva-tor. Telefonirati v večernih urah na št. 040	225-320.
IŠČEM knjige za 1. razred nižje srednje šoto. Tel. (040)51-419.
PRODAM avto znamke 112 junior pu ugodni ceni. Telefonirati ob večernih urah 040/229224.
PRODAM zazidljivo 800 kv. m veliko parcelo nb cesti na Krasu. Telefonirati na št. 040 - 226294.
VELIKA izbira novega m rabljene-nega pohištva — raznovrstni predmeti za razne prilike, razni telefonski aparati po konkurenčnih cenah. Pohištvo Biecher, Ul. Istria 27 - Trst. telefon 750113
DRŽAVNA uslužbenka išče manjše stanovanje v najem v okolici Trsta. Telefonirati na št. 040/272939.
ZASEBNIK kupi stanovanje z razgledom s površino 60 - 70 kv. m v četrtih Rojan, Greta, Ulica Com-merciale. Telefonirati na številko 040/790928 od 18. do 20. ure.
PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega liceja in prvi letnik vzgojiteljske šole. Telefonirati od 13. do 14. ure oa št. 040/774581.
ISTITUTO AUTONOMO PER LE ČASE POPOLARI DELLA PROVINCIA Dl TRIESTE AVTONOMNA USTANOVA ZA LJUDSKE GRADNJE V TRŽAŠKI POKRAJINI
RAZPISUJE
javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za kritje enega delovnega mesta uradnika v upravnem oddelku (vpis v III. stopnjo); kandidati morajo imeti diplomo šoto prve stopnje.
Prošnje za sprejem k natečaju na kolkovanem papirju in s priloženo dokumentacijo je treba predložiti u-stanovi IACP Trst do 12. ure dne 3. septembra 1982.
Za informacije in ogled razpisanega natečaja se interesenti lahko o-brnejo na Personalni urad IACP — Trg Foraggi 6 — vsak delavnik, razen sobote, od 8.30 do 11.30.
ŠD PRLMOREC
priredi danes v Ljudskem domu v Trebčah
ŠPORTNI PRAZNIK
Igral bo ansambel POMLAD.
Vabljeni
Športno društvo VESNA prireja danes, 1. 8., v Križu
VAŠKO SAGRO
—	ob 10.00 (/dprtje kioskov
—	ob 19.00 koncert godbe na pihala «Vesna»
—	ob 20.30 ples z ansamblom L. Furlana
ZAHVALJUJEMO SE vsem, ki so z delom in udeležbo pripomogli k topemu uspehu
NAŠE ŠAGRE
Odbor KD Primorsko - Mačkolje
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Tržaško tajništvo sindikata slovenske šole obvešča, vse zainteresirane učitelje, da je na skrbništvu in vseh didaktičnih ravnateljstvih na ogled ministrska okrožnica št. 4015 z dne 22. 7. 1982. ki obravnava vklju čevanje v stalež letno poverjenih učiteljev.
VZPI - ANP1, ANED in ANPPIA
obveščajo, da bosla urada v Ul. Crispi 3 zaprta do 31. avgusta zaradi letnega počitka.
Organizatorji šagre v Mačkoljah so v nedeljo, 25. julija, našli uro. Lastnik lahko telefonira na številko 040/232114.
Sindikat slovenske šole • tajništvo Trst obvešča, da je na ogled na skrbništvu in na vseh didaktičnih ravnateljstvih ministrska okrožnica št. 215. ki obravnava vključevanje v stalež letno poverjenega učnega osebja državnih otroških vrtcev.
Slovenski raziskovalni inštitut spo roča, da bodo uradi zaprti do 20. avgusta.
Izleti
Združenje Union Podlonjer • Sv. Ivan priredi enodnevni izlet dne 15 avgusta v Škocjanske jame in na piknik v Lipico. Informacije v Ul Valdirivo 30. II. nadstropje. Vpisovanje vsak torek in četrtek, od 17.00 do 19. ure. Telefon 64459 ali 732858
Potovalni urad «Aurora»
prireja naslednja potovanja in izlete:
Od 21. do 28. avgusta z avtobusom na otok Krk. Cena 170 tisoč lir.
Od 10. do 12. septembra z avtobusom na Bled, v Zagreb in i.a Plitvička jezera. Cena 124 tisoč lir.
Cd 12. do 17. in od 17. do 22. septembra z avtobusom na Mali Lošinj. Cena 160.000 lir.
Od 15. do 19. septembra poto vanje v Rimini, San Marino, Zadar in Šibenik z avtobusom in ladjo. Cena 216.000 lir.
Od 17. do 19. septembra izlet na otok Rab z avtobusom. Cena 85.000 lir.
Od 25. septembra do 2. okto bra potovanje v Atene in križarjenje po Egejskem morju — z letalom in ladjo. Cena 880.000 lir.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4, telefon 60-261.
POTOVANJE
v Dalmacijo, Hercegovino, Bosno, Zagreb in na Dolenjsko bo od 13. do 17. avgusta in ne do 16. avgusta, kot je bilo prvotno objavljeno.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
obvešča, da bodo
URADI ZAPRTI
od jutri, 2., do 27. avgusta 1982.
SLOVENSKA SKUPNOST Sekcija Devin - Nabrežina
priredi na igrišču ŠD SOKOL v Nabrežini
«NAŠ PRAZNIK »
DANES, 1. AVGUSTA 1982
—	ob 17. uri odprtje kioskov
—	ob 19. uri nastop starejše folklorne skupine prosvetnega društva «SAVLJE KLEČE*, vokalnega kvarteta «ZORA» ter Tria Križmanič s pevko iz občine Ljubljana Bežigrad
—	ob 20.30 nagovor občinskega odbornika Bojana Brezigarja
—	ob 21. uri ples ob zvokih ansambla «GALEBI»
—	S 1. uri zaključek «Našega praznika*.
JUTRI, 2. AVGUSTA 198?
—	ob 19. uri koncert nabrežinske godbe na pihala. Sledi ples z orkestrom «ARIES»
VABLJENI VSI SLOVENCI
KD J. Rapotec - Prebeneg
priredi danes, 1. in jutri, 2. avgusta
TRADICIONALNO ŠAGRO
'	PROGRAM:
DANES
—	ob 10.00 odprtje kioskov:
—	ob 18.30 polaganje vencev k spomeniku NOB:
—	ob 19.00 nastop godbe na pihala iz Nabrežine in nagrajevanje ex tempora;
—	od 21.00 do 1.00 ples z ansamblom SUPERGROUP;
JUTRI, 2. AVGUSTA
—	ob 18.00 odprtje kioskov:
—	od 20.30 do 24.00 ples z VESELIMI GODCI.
Vsak dan bo od 18. do 21. ure odprta ETNOGRAFSKA IN SLIKARSKA RAZSTAVA
Vabljeni!
šZ Sloga
priredi danes, 1. avgusta 1982
POLETNI PRAZNIK V BAZOVICI
na vrtu bazoviške zadruge
Pričetek ob 10. uri
Delovali bodo dobro založeni kioski. Zabaval vas bo ansambel .
VABLJENI
>7
«TAIMS*.
priredi
danes, 1. avgusta
Sekcija KPI J. Pegan - občina Zgonik v SAMATORCI
FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA
ob 10 uri mladinski slikarski ex tempore; tekmovanje v skrlah *
ob 19. uri koncert kantavtorja JANIJA KOVAČIČA;
ob 20. uri pozdravni govori:
od 21. do 24. ure ples z ansamblom REALI.
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE TRŽAŠKA HRANILNICA
JAVNI NATEČAJ
za 30 mest uradnika 3. stopnje, namenjen italijanskim državljanom, ki med drugim izpolnjujejo sledeče pogoje na dan predložitve prošnje:
—	da imajo diplomo višje srednje šoto (uspeh vsaj 42/60) in sicer: diplomo klasičnega liceja, znanstvenega liceja, jezikovnega liceja, trgovskega tehničnega zavoda za knjigovodje in trgovske izvedence, tehničnega zavoda za podjetniške izvedence in korespondente tujih jezikov, tehničnega zavoda za geometre, industrijskega tehničnega zavoda s specializacijo iz gradbeništva, telekomunikacij, elektrotehnike in termotehnike, 5-letne-ga državnega profesionalnega zavoda za trgovino. Izjemoma se natečaja lahko udeležijo tudi tisti, ki imajo univerzitetno diplomo iz ekonomije in trgovinstva, prava, ekonomskih in bančnih ved, statističnih in aktuarskih ved. politične ekonomije, vodenja podjetij (economia aziendale), matematike in inženirstva:
—	niso mlajši od 18. leta in ne starejši od 35 tet;
—	da imajo stalno bivališče v tržaški ali goriški pokrajini.
Za vse preostale informacije se interesenti lahko obrnejo na glavni sedež zavoda in na podružnice v Gradežu, Tržiču, Miljah in Sesljanu.
Prošnje bodo morale prispeti do 24. ure v torek, 31. avgusta 1982.
Trst, 28. julija 1982
g
(d
S
I
o
ž
O
Hočeš obleko	AJ
znanega krealorja ?	A
I s POPUSTI od 20 do 70%
M	BASILE
M	Escargols, Claude	Montana
M	Suono, Spnonpme
J	de Georges Rech,	Valentino
b/K	G1AW1 VERSACE
ŠD ZARJA
priredi 1415. in 16. avgusta 1982 na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici
ŠPORTNI PRAZNIK
k
GORIŠKI DNEVNIK
1. avgusta 1982
SPREJET JE BIL NA PETKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Novi davek na izvoze iz hiš in dvorišč bo prizadel približno 5.000 lastnikov
Davek so sicer predvideli že ieta 1962, niso pa ga nikdar aplicirati - Mesto razdeljeno v štiri področja - Tarile so med 7.000 in 2.000 lirami za kvadratni meter uporabljenega javnega prostora
Kar tri ure .je na petkovi seji občinskega sveta potekala razprava o uvedbi novega davka, ki bo prizadel približno pet tisoč gori-ških lastnikov hiš. Sicer gre za malenkostno davščino, če jo primerjamo z drugimi današnjimi davki in splošnim gospodarskim stanjem. Gre pa za novo obveznost, ki jo bodo morali poravnati vsi lastniki hiš, ki jnajo s svojega dvorišča dostop z vozom ali avtomobilom na ulico.
Pravzaprav je pravilnik o uved bi davka na zasedbo javnih zemljišč sprejel goriški občinski svet že leta 1962, to je pred dvajsetimi leti. Vendar niso niti takrat • niti kasneje uvedli davka na te vozovne izvoze z zasebnega zemljišča na ulico. Takse za zasedbo zeml.jišča so plačevali: gostinci, ki so poleti dajali mizice in stolice na pločnik: gradbinci, ki so postavili svoje odre na pločnik: krama rji. ki so s svojimi stojnicami zasedli javni prostor itd.
Občina se sedaj nahaja v finančnih škripcih in išče izhod iz težav s tem da poišče vse možnosti kje dobiti denar. Takso na izvoze iz zasebnih hiš predvideva tudi državni zakon. Marsikje, tudi na Goriškem, so ta davek že zdavnaj aplicirali Pri nah prihaja vse to s precejšnjo zamudo.
Nov davek naj bi navrgel 80 milijonov lir letno. Razprava je bila precej dolga, še zlasti po krivdi poročevalca Zucallija, ki je odbornik za finance, in ki ni jasno obrazložil predloga, tako da mu je moral prihiteti večkrat, s podrob nejšimi pojasnili, na pomoč sam župan Scarano. Razprava le bila zelo razvejana, vanjo so še zlasti segli nekateri demokristjanski svetovalci, ki jim nova taksa ne prija. Sicer moramo biti pošteni: nove takse ne prijajo nikomur. Pri glasovanju je bilo 5 nasprotnih glasov, to so bili glasovi komunistov. 6 pa vzdržanih (4 demokristjani, liberalec in misovcev). Sklep je prodrl le z minimalno večino svetovalcev drugih večinskih strank (KD, PSDI, PSI, SSk in PRI).
Kar z vsega začetka lahko povemo, da je sedanja davščina le polovična od tiste, ki jo predvideva državni zakon. Lastniki izvozov na glavno ulico bodo morali plačati nov davek upoštevajoč širino tega izvpža; Običajno so taki izvozi — portoni široki od 3 do 4 metrov. Če je pločnik širok do enega metra ali če pločnika sploh ni, oo upo števana globina enega metra. Če pa je pločnik širši od enega metra bodo povprečno upoštevali globino dveh metrov. Če so torej naša vrata z dvorišča na ulico široka tri metre in imamo pločnik do e nega metra globine, potem nam bpdo pri davku upoštevali tri kva dratne metre.
Koliko pa bomo morali plačati zg vsak kvadratni meter? V mestnem središču, t.i. v 1. coni, oo 7.000 lir letno za vsak kvadratni meter. Na območju, ki je med središčem in periferijo 5.000 lir. v pe riferiji in vaseh 3 500 lir in v od ročnih krajih po 2.000 lir. Davka so oproščeni kmetje, ki lahko dokažejo, da uporabljajo izvoz za svoje kmečke vozove
V	mestno središče spadajo hiše. ki so od Travnika po Carduccije vi ulici do Katerinijevega trga, da l.je do Orzonijeve in Skodnikove ter Brassove ulice, še dalje po Leo-pardijevi ulici in še dalje po Ulici Fatebenefratelli do železniške po staje; sem pridejo v poštev tudi hiše ob Ulici Duca d'Aosta. Filzi, Cappuccini, Rabatta. Raštel pa spel do Travnika.
V	drugo cono spadajo kraji okrog mestnega središča, ki sega je v U-lici Garzarolli do državne meje. potem kraji okrog škabrijelove. Svetogorske ulice ir. na Livadi, do pevmskega mosta, vse Strazice, do ezulskega naselja na Rojca n novo naselje Sv. Ane, ter ob ulicah Ter-za Armata, Scuola Agraria m Cra vos do Rdeče hiše. V tret m cono spadajo kraji pri Rdeči hiši. bolni
TURISTIČNA
AGENCIJA
GOTOUR
Želite preživeti prijeten in poceni dopust, nameravate na izlet ob koncu tedna, imate v mislih daljše potovanje?
V vsem vam ustreže Turistična agencija GOTOUR
Gorica - Korzo Italla 205 Tel. 33-019
Razna obvestila
Doberdobski župan je odločil, da je treba cepiti proti steklini vse govedo, ovce, koze in konje, ki se nahajajo na občinskem ozemlju. Cepljenje je treba opraviti najkasneje do 30. septembra. Zainteresirani naj se javijo na županstvu, kjer bodo dobili pojasnila. Kršitelje bodo kaznovani.
Slovensko planinsko društvo obvešča izletnike na Dunaj, da poravnajo svoje obveznosti in nekatere, da potrdijo potovanje,
šnice, vzhodno od Ulice Terza Armata, Štandrež, Ločnik, Podgora in Pevma. V četrto cono pa spadajo Štmaver, Oslav.ie in Gradiškuta.
Povejmo se, v zvezi s petkovo razpravo v občinskem svetu da so številni svetovalci obžalovali dejstvo, da je odbornik za finance le obvestil o tem novem davku pred sednike rajonskih svetov. Ni pa odbor vprašal rajonskih svetov za mnenie, kot je izrecno oreavideno v statutu teh svetov. Sicer pa je znano, da je odbor že nekajkrat »pozabil* na kompetence, ki bi jih morali imeti rajonski sveti.
V novogoriškem gledališču že 20 igralcev
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici je razpisalo abonma za prihodnjo sezono 1982/83. Abonentom bo na voljo šest predstav: štiri iz programa Primorskega dramskega gledališča, po eno pa bodo predstavili gledališčniki iz Trsta in Maribora. Novogoriški ansambel pripravi povprečno vsako sezono po 200 predstav, ki si jih ogleda okrog 58 tisoč ljubiteljev odrske umetnosti.
V gledališču bo prihodnjo sezono sodelovalo že 20 igralcev. V ansambel so namreč prišli Sandi Krošl in Marjanca Krošl iz Slovenskega narodnega Gledališča v Mariboru, Janez Starina iz celjskega gledališča in Janko Škof, ki sicer končuje šolanje na Akademiji za gledališče, radio, film in TV v Ljubljani. V gledališču se je za stalno zaposlil tudi Stane Leban iz Nove Gorice, ki pa je že mnogo let priložnostno sodeloval na odrskih deskah.
Goriška KD solidarna s tržaško in deželno KD
Goriška krščanska demokracija je solidarna s strankarskimi tovariši na Tržaškem in na deželni ravni, ki so sprožili krizo deželne vlade, potem ko je prišlo do izločitve te stranke iz občinske in pokrajinske uprave v Trstu.
Izjavo v tem smislu je na petkovi seji občinskega sveta v Gorici prebral načelnik svetovalcev KD Leardi, ki je tudi povedal, da gre za izjavo pokrajinskega odbora krščanske demokracije.
V izjavi je rečeno, da bodo tržaški dogodki imeli brez dvoma posledice v koalicijah na deželnem o-zemlju. Zaradi tega in kljub temu posoška KD, ki sicer hoče ojačiti sedanje koalicije v goriški pokrajini. obsoja stališča strank, ki so izločila tržaško KD iz tamkajšnjih koalicij, podpira stališče deželnega odbora KD, da sproži krizo v deželni upravi ter zavrača »nadaljnjo provokacijo» tistih, ki trdijo da je razlog za deželno krizo emotivnost krščanske demokracije. Goriška kr ščanska demokracija bo napravila vse korake, ki bodo nujni za raz čiščenje odnosov. Pohvalo izraža
KD tistim strankam, ki se niso ob tej priliki odpovedale sodelovanju s krščansko demokracijo. Demokristjani vabijo svoje partnerje na Goriškem naj prepričajo deželna vodstva strank, da se koalicija v deželnem metilu nadaljuje tako kot sedaj, da ne bi prišlo do poslabšanja odnosov in položaja.
Očitno je, da hočejo goriški demokristjani podpreti svoje tržaške prijatelje in tudi deželno vodstvo stranke, ki je sprožilo krizo deželne vlade. Resnici na ljubo moramo reči, da ni v Furlaniji še najmanj med demokristjani preveč navdušenja za podporo tržaškim demokristjanov. Goriška KD daje tudi pohvalo Slovenski skupnosti, ki se ni pridružila laiko-socialistom. Istočasno pa lahko rečemo, da bi bilo težko sprožiti krizo na Goriškem, kajti KD bi imela, ob sodelovanju SSk. le polovico glasov v ooriškem občinskem svetu; na pokrajini in v Krminu pa ne bi bila zmožna sestaviti niti manjšinskih odborov. Drugje na Goriškem pa je itak KD izločena iz krajevnih uprav.
V Ljubljani zahteva za boljše ceste ob meji
Delegati (poslanci) iz Nove Gorice so na zasedanju skupščine Slovenije prejšnje dni zahtevali, da država zagotovi sredstva za izboljšanje cestnih oziroma prometnih povezav v obmejnih krajih z Italijo. Goriška je namreč brez modemih cest in to ovira blagovne izmenjave z Italijo ter tudi prevoz blaga, ki ga izdelujejo razne tovarne, tako v Novi Gorici, Anhovem in v Šempetru.
Delegati so zahtevali, naj v programu izgradnje cestnega omrežja v Sloveniji upoštevajo zlasti nujnost začetka pripravljalnih del za zgraditev avtocestnega priključka od prehoda Vrtojba - Štandrež do Sela v Vipavski dolini in zgraditev tako imenovane Osimske ceste, iz Nove Gorice ter čez italijansko ozemlje na Sabotinu v jugoslovanska Brda.
Obnoviti je treba zapadle TV abonmaje
Včeraj je zapadel rok za plačilo televizijskih in radijskih abonmajev za 2. šestmesečje, oz. za tretje trimesečje 1982. Za barvne televizorje znaša šestmesečni obrok 40.280 lir, trimesečni pa 21.020, za črno-bele televizijske sprejemnike znašata o-broka 21.785 lir, oz. 11.365 lir, za radijske sprejemnike pa 1.340, oz. 700 lir. Kdor ni še plačal omenjenih obrokov naj to stori čimprej na tekočem računu št. 2105.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna DelTOspedale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
Gostilna Vida Primožiča v Drevoredu 20. septembra v Gorici bo, po počitnicah, ponovno odprta, po običajnem urniku, od jutri, 2. avgusta 1982. Priporočamo se!
NASVETI CESTNE POLICIJE ZA VARNO VOINJO
Preden odpotujemo, se informirajmo nato pa bodimo previdni na cesti
Doslej je bil turistični promet gostejši kot v istem obdobju lani - Nesreče povzročajo predvsem hitrost, prehitevanje in neupoštevanje prometnih znakov
V teh dneh se po vseh pomembnejših cestah in avtocestah vijejo dolge kolone avtomobilov. Večina ljudi pričenja dopust, nekateri se vračajo, iz tujine, predvsem iz Nemčije, pa prihajajo novi turisti, ki bodo zamenjali tiste, ki odhajajo.
S poveljnikom goriške cestne policije majorjem De Menechom smo se pogovorili o problemih, ki jih povzroča gneča na cestah v goriški pokrajini in splošneje v deželi ter o ukrepih, ki jih je s tem v zvezi sprejela policija. Takoj gre povedati, da je bil v dosedanjih poletnih mesecih promet nekoliko gostejši kot v istem obdobju lani. To predvsem zaradi prihoda večjega števila tujih turistov na plaže jadranske obale. V goriški pokrajini so tako zabeležili najintenzivnejši promet na cestah, ki peljejo v turistična središča: tako na državnih cestah št. 19 Tržič - Gradež, št. 14 Trst - Videm, št. 56 Gorica - Videm ter seveda na avtocesti A-4 proti Benetkam.
Cestna policija je tudi letos izvedla statistiko prometnih nesreč v mesecu juniju in juliju. Doslej je bilo število nesreč v povprečju prejšnjih let. To velja tako za hude, smrtne nesreče, kot za nesreče z lažjimi posledicami. Iz teh statističnih podatkov p? izhaja nekaj drugih zanimivih ugotovitev: številke namreč povedo, da je starostna kategorija šoferjev, ki je na prvem me-
niiimiiiiiiiiiiitiiimiiiiimiimiifiiiiHiiiiJiiiiinmmaHiiiiiiiiiMiriiiiiiiuumiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiittuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiimimntitn
Goriški folkloristi na Koroškem
Ro nastopih na vaških praznikih v Zdravščini in v Selcah se je go-riška folklorna skupina »Travnik* udeležila srečanja folklornih skupin v Železni Kapli na Koroškem. Goriški folkloristi so se z veseljem odzvali vabilu kulturnega društva »Zarja* iz železne Kaple, s katerim gojijo dobre prijateljske stike. Ti so se porodili že pred dvema letoma, ko je Goriška skupina prvič gosto-
Ullllll ItlllllfMllltllllllllMIIHIMIHIMHIIMMffltlllftlMPfllllHIllMIII Iti Milil II It lit lllllllt Hill llllllllllllllllllllf lili
300 UR IN 8.000 LIR
Za vožnjo z mestnimi avtobusi dražje vozovnice in abonmaji
V Gorici še vedno ugodnosti (1.000 lir manj) za dijake in invalide in (3.000 lir manj) za upokojence
Vožnje z mestnimi avtobusi so torej od danes dražje. Vozovnice za nr.vadno vožnjo kar za petdeset odstotkov, saj je njih cena poskočila od prejšnjih 290 kar na 300 lir. Nekoliko drugače je z mesečnimi a-bonmaji. Prejšnje, ki so veljali za različne kategorije, so zamenjali z novimi enotnimi abonmaji za 8.000 lir za eno progo, za 10.000 lir za vse omrežje.
O tem so govorili na seji občinske ga sveta v petek zvečer. Tokrat niso odločali o cenah, kajti to pristojnost si je z novim zakonom prevzela dežela. Razprava v občinskem svetu je bila povsem akademska, kot so poudarili številni svetovalci, ki so ugotovili, da je dežela odvzela vse dosedanje pristojnosti, ki jih je na tem področju imela občina. Nekateri med svetovalci so tudi obžalovali, da je do razprave v svetu prišlo tako pozno, ko je vendar odbor imel okrožnico dežele že od začetka meseca. Komunisti so bili proti temu povišku tarif, kar je precej izčrpno obrazložil svetovalec Chia-rion.
V občinskem svetu pa so tudi, tokrat soglasno, sprejeli sklep, da prevzame občina v svoje breme u-godnosti za dijake, invalide in upokojence. Dijaki in invalidi bodo lahko kupili abonmajsko karto za 7 tisoč lir, kar pomeni da bo 1.000 lir razlike krila občina. Upokojenci nad 65. letom, ki imajo minimalno pokojnino, bodo plačali abonmajsko karto 5.000 lir. Tri tisoč lir razlike bo krila občinska uprava. Za sled-njf bo veljal enak postopek nabave abonmaja kot je veljal do sedaj, kajti v Gorici so upokojenci že i-meli avtobusni abonma po precej nižjih cenah.
Mestno avtobusno podjetje pa obvešča uporabnike avtobusov, da bodo, tako kot doslej, bloke z desetimi vozovnicami prodaja1' v pisarni podjetja in v trafikah ter prodajalnah časnikov. Cena bloka 10 listkov velja po novem 3.000 lir. Ni več popustov za nakup teh blokov.
Vstop v avtobus bo možen samo s temi vozovnicami, kajti od danes dalje ne bo več moč kupiti listka v avtobusu. Tam postavljeni stroji ne sprejemajo namreč treh kovancev. Te bodo sčasoma odstranili. Mestno podjetje pa bo namestilo v najkrajšem času štiri take avtomate za prodajo avtobusnih listkov na železniški postaji, pri pošti in pri bolnišnici ter še kje drugje. To pomeni, da se bo v tem, recimo tako prehodnem času, marsikdo vozil z avtobusi zastonj.
Dosedanji abonmaji veljajo še v avgustu. Dražje jih bodo uporabniki plačali ob obnovi.
vala na Koroškem; spomladi letos pa so se člani folklorne skupine «Zarja» udeležili srečanja «Ne bom poplate šparou», ki se je odvijalo v goriškem Kulturnem domu.
Letošnjega folklornega srečanja v Železni Kapli se je udeležilo 10 skupin iz Slovenije in Koroške. V prvih popoldanskih urah so se zvrstile po vaških ulicah v pisanem sprevodu. Kasneje so skupine prikazale svoj program na dvorišču hotela Obir številni domači in predvsem tuji publiki, ki je v tej sezoni na letovišču na Koroškem. Ob koncu programa je dež deloma pokvaril praznično vzdušje, saj je preprečil, da bi se praznik običajno iztekel s prosto zabavo, plesom in medsebojnim spoznavanjem.
Aretirali še enega razpečevalca mamil
Po 34 aretacijah, ki so jih izvedli v preteklih dneh v okviru preiskave o razpečevanju mamil v naši deželi, so policijski agenti aretirali še 22-letnega Enrica Ursellija iz Sagrada. Po mnenju namestnika državnega tožilca Staffe iz Trsta je bil Urselli, član tolpe razpečevalcev, ki jo je vodil aretirani zobozdravnik Franco De Fabris.
V Novi Gorici so pokopali Emila Smoleta
Na pokopališču v Stari gori pri Novi Gorici so včeraj popoldne pokopali Emila Smoleta, komaj pred kratkim upokojenega ravnatelja Za voda za spomeniško varstvo v Novi Gorici. Rojen leta 1927 v Ljubljani se je po vojni zaposlil na Primorskem. Bil je najprej ravnatelj muzeja v Kopru, potem je bil zaposlen v muzeju v Novi Gorici, že celih dvajset let pa je bil ravnatelj Za-
.._J| -j
mm
voda za spomeniško varstvo v Novi Gorici. Bil je pravi utemeljitel spomeniška varstva na Severnem Primorskem, skrbel je za ohranitev spomenikov naše preteklosti in bil v tem svojem delu zelo zavzet. Njemu se je treba zahvaliti, da so docela obnovili ali pričeli z obnovo gradov, utrdb, stanovanjskih hiš v raznih krajih Goriške. Napisal je tudi precej člankov o tem vprašanju, občasno je sodeloval s svojimi spisi tudi v našem dnevniku.
stu po številu prometnih nesreč, tista med 18. in 23. letom, medtem ko so sorazmerno najmanj nesreč povzročili šoferji, ki so stari več kot 50 let. Med vzroki nesreč je na prvem mestu hitrost, sledita prehitevanje in neupoštevanje prometnih znakov. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo največ nesreč, zlasti tistih s hujšimi posledicami, v večernih urah, tj. med 20. in 23. uro. Precejšnjo nevarnost za avtomobiliste predstavlja večkrat prisotnost težkih tovornjakov. Na državnih cestah v naši deželi v zadnjem času sicer niso zabeležili nobene težje nesreče, v katero bi bila vpletena taka vozila, vendar so predvsem na avtocestah precej pogosta verižna trčenja, pri katerih ima prisotnost TIR tovornjakov marsikdaj katastrofalne posledice. Zaradi tega so v dneh največjega prometa prepovedali vožnjo tem vozilom. Prepoved bo trajala do drevi ob 20. uri.
Glede ukrepov za varnost na cestah v teh dneh, nam je poveljnik De Menech povedal, da je cestna policija polnoštevilno na delu. Za posege na večje razdalje skrbijo patrulje na avtomobilih, v ostalih primerih pa uporabljajo motorizirane enote, ki se lažje premikajo sredi prometne gneče. Za zračno nadzorstvo skrbi helikopter s posadko, ki je pripravljena za posege v najnujnejših primerih. Hitrost vozil nadzorujejo z aparati «autovelox», s katerimi je mogoče izračunati točno hitrost vozil in kaznovati prehitre šoferje, ne da bi jih bilo treba ustavljati na cesti in s tem povzročati dodatno nevarnost zanje in za ostale avtomobiliste: globo bodo prejeli na dom skupaj s sliko, ki dokazuje prekršek. Nedisciplinirani avtomobilisti naj bodo še posebno oprezni zaradi prisotnosti policije v civilu, na avtomobilih brez oznak. Uporaba teh enot je namenjena predvsem preprečevanju hujših prekrškov prometnih predpisov in pravil kazenskega zakonika.
Poleg tega so letos poskrbeli za hitrejšo in učinkovitejšo pomoč v primeru nezgod ali okvar. Pokrajino so namreč razdelili na manjše teritorialne enote, kar bo omogočilo hitrejši poseg rešilcev in posebnih vozil za pomoč v primerih o-kvare.
Med nasveti avtomobilistom so poleg običajnih a prepogosto neupoštevanih priporočil k previdnosti, upoštevanju prometnih znakov in sodelovanju z varnostnimi organi najpomembnejši sledeči* pred začetkom potovanja naj Vsakdo preveri vremenske pogoje in naj se po možnosti odreče potovanju v najbolj vročih urah dneva, preveri naj stanje avtomobila s posebno pozornostjo na zavore, gume, luči, krmilo ter ostale mehanske dele, pri katerih so pogostejše okvare, izogiba naj se potovanjem po obilnejših obedih ali pod vplivom alkohola, oz. psihofar-makov. še en nasvet glede opreme avtomobilov: varnostni pasovi, naslanjači za glavo in manjša gasilna naprava v avtomobilu sicer ne morejo preprečiti nesrcie, pač pa lahko preprečijo, da bi se ta sprevrgla v tragedijo, kajti oKau.jejo potnike pred nujšiini poškodbami.
Tja zaključek še nekaj praktičnih informacij in nasvetov. S telefonskim pozivom na st. 194 (kdor kliče izven Trsta mora pred tem za-
vrteti MO) je mogoče dobiti neposredne informacije o prometnem stanju v deželi. Informacije o prometu in nasvete za varnejšo vožnjo je mogoče dobiti tudi na poveljstvu cestne policije v Gorici (tel. 83082). Ostale telefonske številke za primer potrebe so sledeče: prva pomoč 113, orožniki 112, prometna pomoč ACI 116, Zeleni križ 85522, goriška bolnišnica 83991.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega uradi
ROJSTVA: Pamela Malfatti, Ges-sica Fontanini, Genni Celante, Chia-ra Mlakar, Ruggero Larise. Aleksi)* Ambrosi in Luca Costantini.
UMRLI SO: 47-letna Valeria Gasparini por. Del Gaudio, 80-letna Margherita Kisvarday, 68-letni Fe‘‘ dinando Devetta, 70-letnl Tarcisi Comelli, 72-letni Dario Ravaccia, 83-letni Carlo Battisti, 69-letni Luigi Vecchiet, 86-letni Tommaso Franzot 85-letna Paolina Toros.
OKLICI: slaščičar Massimo Bat-tello in frizerka Antonietta Sauu. vulkanizer Cristoforo Colapietro “ delavka Vincenza Fanelli, vari1® Renato Piccolo in prodajalka £**D* Bandelli.
POROČILI SO SE: uradnik Sergi« Collenzini in čistilka Laura Iacoboni.
SANITARIA ISONTINA
Specializirana trgovina v prodaji sanitarnih in ortopedskih artiklo*
JUL
<B8> =nOlrp=
cMccd II II
ZDRAVO POLETJE POPUST 20%
NA
KOPALKAH IN KOPALNIH HALJAH RASUREL (PARIZ)
IN TRIUMPH
Obvestilo občini dne 14.7.82
GORICA
Ul. Vittorlo Veneto 65 - Tel. 32027 PALMANOVA
Borgo Udine 9 - Tel 0432/929618
la
Kosa
... te poroči
ekskluzivni poročni modeli zanjo in zan| oblelte za prvo obhajilo bomboniere — vabila
34077 RONKE -RONCHI DEI LEGIONARl GORICA
Ul. S. Lorenzo 46 inf.
Kino
Gorivu
CORSO 16.30 - 22.00 »Fico d’India». R. Pozzetto in G. Guida. Barvni film.
VERDI Zaprto.
VITTORIA Zaprto zaradi dopusta do 15. t.m.
Tržič
EKCEIJSIOR 18.00 - 22.00 »Mare torza cinque».
PRINCIPE 18.00 - 22.00 «La poliziot ta a New York».
Movu Gorico in okolico
SOČA 10.00 »Godzila proti megalo-nu». Japonski film. 18.00 - 22.00 »Duh v postelji*. Italijanska kome dija.
SVOBODA 16.00 »Godzila proti me-galonu*. Japonski film. 18.00 - 20.00 »Spim s svojim morilcem*. Francoski film.
DESKLE 17.00 »živeli duhovi*, češki film. 19.30 «Pamango sadje ljubezni*. Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 84268.
m&
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - KORZO VERDI 51
TELEFON: 84206 - 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909
TELEX 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
da RENATO
«NAJNIŽ1E CENE V ITALIJl»
VELIKA IZBIRA JEANS:
RIFLE - DORINGO -CARRERA - LEVI STRAUSS
Konfekcije in oblačila
GORICA - ul. Generale Cascino 5
PRISTAV
I
Prunonki dnevmkr
KULTURA
1. avgusta 1982
KIPAR JANEZ LENASSI V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE
Vračanje v «prazgodovino»
Posvečanje kamnu potrjuje avtorjevo globljo ustvarjalno navezanost na lastno življenjsko in kulturno okolje Istre
Upravitelji TKgalerije so za krstno razstavo v Ooleriji povabili v goste umetnika iz matičnega Prostora. Izbira je padla na Gabrijela Stupico, ebn^a od vrhunskih slovenskih slikarjev in naj-°°2 izrazitih izpovedovalcev občutij našega člo-lyfa ® današnjem času. S tem je galerija jasno ukazala svoj koncept in svoj program: galeriji naj bi, kljub razmeroma omejenemu prosto-??• Pomenila — v središču mesta! — kar se da živahno utripanje in pretakanje pomembnejše-0® likovnega dogajanja v matičnem in zamej-r*™ Prostoru ter njegovi soseščini. Poseben Poudarek gre umetnikom iz matičnega prostora P a» zato, ker smo bili v zamejstvu v tem po-gieau ze;0 prikrajšani. Posamezni umetniki so sporadično razstavljali v tržaških galeri-I :. toda njihove razstave so se tako rekoč u-°Pljale v anonimnem prostoru, medtem ko po-njihova razstava v slovenski galeriji izraz ” Projekcijo celotne naše ustvarjalnosti v širši Prostor: je potemtakem izraz kulturnega obliko-onja v zamejskem prostoru in hkrati kultur-"efl® sporočanja zamejcev italijanskim sose-om. Gre torej za vprašanje globljega spoznava-W naše ustvarjalnosti, ki ga bo treba v galerij-fo11. Prostoru načrtno in temeljito obravnavati, tirJT^	tega, da se bodo v njem maravno*
Petakale vse naše likovne dobrine. S tem se slovenski tržaški likovni prostor nedvomno bolj obogatil in uveljavil.
“ Prvo razstavo je galerija ugledno potrdila klnH namen *n pokazala, da je še posebno pri-mna za rizborne* preglede ustvarjalnosti poteznih avtorjev.
Za drugo razstavo je prišel prav tako na sto umetnik iz matičnega prostora, tokrat ki-Pbr — Janez Lenassi. Avtor živi in dela v Pira-seri * zemljepisnem pogledu je torej bližnji so-v “ tržaškega likovnega prostora, pa ne samo zemljepisnem, kajti njegova izhodišča in pa legava tematika ga zgovorno označujejo kot Parskega umetnika. In tu se nam vsiljuje P ,merjava s Spacalom. Podobno kot Spacal ka-namreč tudi Lenassi, da je globoko navezan »n ^renine, iz katerih izhaja. To izpričuje še p s®"no pričujoča razstava.
Lenassijevo ime povezujejo, seveda, z njego-mt monumentalnimi spomeniki, kot so Rusja-s?v spomenik v Novi Gorici, spomenik prekomor im brigadam v Ilirski Bistrici, fontana na v !onjh in vrsta drugih večjih stvaritev doma in s«.??*■ Sodeč po tem bi bilo pač težko kiparja si 0C!fi v omejen galerijski prostor. Toda Lenas -nam je razstavil neke vrste <vzorce* svoje-? snovanja v zadnjem desetletju, ki ga zelo sno označujejo in je razstava lepo pregledna. Taz°f se ie posebno posrečil s tem, da se zstaoa razvija iz zaprtega prostora na notra-e dvorišče, tako rekoč v naravno okolje.
Videti je, da se Lenassi v zadnjem desetletju vse bolj (če že ne izključno) «posveča* kamnu. S tem pa zadobiva avtorjeva ustvarjalnost izraz globlje navezanosti na lastno življenjsko in kulturno okolje. Istrski kamen je torej tista prvina, ki v sebi skriva umetnikovo zamisel, prav kakor pravi Michelangelo: «Kipar, če je pri nas še v taki čisli, (ustvari to samo, kar marmor skriva,/ le to izkleše roka utrudljiva,/ ki se njegovi pokori zamisli.*
Pri Lenassiju gre večinoma za meditacije o skladnosti med človekom in naravo. Kamen je praprvina, s katero je človek v teku svojega obstoja najzgovorneje izpovedal in najvidneje pokazal svoj delež pri sooblikovanju narave same. Kipar čisto po aristotelsko pojmuje tvar in o-bliko ter možnost in dejanskost, in je uverjen, da je umetnikova naloga v pregibanju, se pravi v spreminjanju, to je v oblikovanju. Vzor pa mu je pri vsem tem narava sama: kamen, kakor ga je oblikovalo večno valovanje morja ali razjedajoča voda na kraški površini.
Kritika je Lenassija pogosto označila kot kiparja, ki s svojimi stvaritvami oblikuje naravni prostor. Na pričujoči razstavi bi to potrdili še posebno tisti eksponati, ki so ^zloženi* ter sestavljeni iz raznobarvnih kamnov: kljub zelo zmanjšanemu merilu jih gledalec občuti velikanske in mu ni težko si jih zamisliti kot postavljene — pravcati spomeniki in znamenja — na odprt in od vseh strani viden kraj. Geometriza-cija in kompenetracija likov odražata dolgo in temeljito človekovo osveščevanje in težita k absolutni formi in uravnovešenosti. To pa je izraz umetnikovega optimizma in vedrine. Odtod tudi zelo zgovorni naslovi nekaterih, posebno novejših del: Soočenje, Družina, Misel, Spočetje, Skupaj, živim, Bratstvo, Skupnost...
Lenassi dopoveduje, da je človek s svojim zdravim razumom tisti «artifex», ki lahko ustvarja trajne modele ubranosti in sožitja, ter spreminja kaos v kozmos. Vendar kipar zaključuje svojo zadnje desetletje nekam nepričakovano: spet se namreč vrača k «prazgodovini*, se pravi v čas, ko se človeška zgodovina še ni razlikovala od zgodovine narave in se človek od te še ni tako ločil, da bi si ustvaril svoje merilo. Avtor je torej zaključil svojo razstavo na dvorišču s Skupnostjo (1982) tako, da je po tleh posul lopato gramoza in v enakomernih presledkih razpostavil odlomke istrskega kamna, kakor jih je bila narava v svojih nedrjih že sama izoblikovala, le pri glavi je avtor te naravne «keglje* lah no odrgnil: tako stopa ta primitivna pokončna skupnost kot simbol človekovega zaupanja v naravo in s tem v svojo lastno bodočnost.
MILKO RENER
Pogled na del eksponatov, ki jih kipar Janez Lenassi razstavlja v novi umetnostni galeriji Tržaške knjigarne v Ul. sv. Frančiška
«Informacije št. 3»
Tretji snopič biltena Slovenskega raziskovalnega in-štituta (SLORI) in Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu
V preteklih dneh sta Slovenski raziskovalni inštitut in Odsek za zgodovino NŠK izdala tretji snopič svojega biltena z naslovom »Informacije*. Ker nosi snopič še oznako »marec 1982» je seveda marsikaj od tega kar prinaša, pozornim bralcem našega dnevnika že znano ali vsaj delno znano. Ker pa gre za prvi bilten po smrti bivšega ravnatelja SLORI dr. Karla šiškoviča, je gotovo prav, če povzamemo iz njega vsaj nekatere pomembnejše informacije.
Uvodna misel je seveda posvečena dr. Karlu šiškoviču - Mitku. «Šiškovičeva smrt — je rečeno med drugim — predstavlja za Slovenski raziskovalni inštitut nenadomestljivo izgubo. Posledic praznine, ki je nastala za njim, se še ne moremo v celoti zavedati, ker se še ni mogel pravilno oceniti pomen, ki ga je imel šiškovičev prispevek v obravnavi manjšinske problematike v širšem okviru, ki presega ožje obzorje Slovencev v Italiji. Ta ocena se bo izobliko-

OD 10. JULIJA DO 25. AVGUSTA
Letošnje 33. dubrovniške poletne igre v znaku omejenih finančnih sredstev
V glasbenem delu festivala 53 koncertov, 5 baletnih in 3 operne predstave - Poudarek na jugoslovanskih izvajalcih ob nekaterih gostih
Letos so v Dubrovniku že triintridesetič dvignili na znameniti Orlandov steber festivalsko zastavo z napisom Libertas — 10. julija so pričele 33. dubrovniške poletne igre. Med tem dnem in 25. avgustom, ko jih bodo zaključili, je razporejena vrsta vsakodnevnih dramskih, opernih, baletnih ter ljudsko plesnih večerov, simfoničnih komornih, solističnih in vokalno - instrumentalnih koncertov.
Kar zadeva glasbeni del festivala, s katerega bomo skušali se posebej obravnavati določen iz-
>,>||iiitn,llllllllll|lllllp||a||||||B||||ltallllllllllll1tlltlllllllllllflllllltllltlllllllllltltvllllltlllllllllllttllltlltlBtllllriflllllllll(tIIIIIIIIIIIIItllltllllllllllltllllllltllll(llllllalttllllllllllaltllllllllllllllltllllllllIBIIIIIIIIIIIIIItllllllai|||t9
Razgovor o novi sezoni z ravnateljem Sergijem Pelhanom
Primorsko dramsko gledališče
■	, r»i r. r»»r/>-trn ^ J , ,ffl ,	... .. —v
začne sezono že 10. septembra
Stalno angažiranih bo poslej 20 igralcev - V lanski gledalcev na 186 predstavah - Za otvoritev «Skopuh»
Ha Prav prevladuje mrtva sezo dalij*8-9 ne raoremo trditi za gle-odšliCruke- Res je, da so igralci Čeli -na d?Pust, vendar so se za-Pripravljati za novo gle-? sezono 1982/83. In ko smo *°v ‘ v dneh v Novi Gorici po-ga ,Ja“ z direktorjem Primorske-jem jamskega gledališča Sergi-h°djii' e 'anom o pretekli in pri-Poti-rij. sez°ni, smo dobili ponovno Čalfe1 ev’ da mrtve sezone v gle
«KlinkPravzaprav “•
RoVo JUD Poletju so priprave na je vsezono v polnem zamahu,» han »aš razgovor Sergii Pel-varja*ln tako se prav zdaj dogo-riCm° tudi z gledališčem iz Ma-Pted-f’ da bi vključili njegove toibli? Ve v naa redni abonma, s Cel;"00 tako, kot imamo urejeno fej nJ®m *n Trstom. Očitna je to-*avi ,v?a, težnja po takšni pove-slovenskimi poklicnimi ho n..;,,1; saj nas je k temu del-cenei ' .“*a tudi stabilizacija, kajti d°brn Je Pripeljati na gostovanje jo uDtPredstavo od drugod kot pa <lrngi S°riti na lastnem odru. Na v tej f rarii’ in to je prvenstveno ? tem , ‘rePertoarni politiki, pa izbiram dvigamo kvaliteto, ko gih najboljše predstave dru-
Glede "'^č za naš abonma, leto rj repertoarja za prihodnje Udaril na Prvem mestu rad
>ho r,,] :.da zdaj ponovno uvaja-tavij^ainsko predstavo, ker ugo-storiij °’ da smo doslej premalo in	gledališko vzgojo otrok
d0i ‘h- Zavoljo tega imamo tu-bi nas;?ene težave s prvimi letni-•hamš,,. srednjih šol, ki jim pri-vajen gledališke vzgoje in pri-s*hiS]u r* odrskim deskam. V tem troke , m° 'etos uprizorili za o-*i Venci Stefana Reisnerja »Saj , bdernar punca» v režiji Vinka a Da i/°rferia, premiera tega de ■ *Ko ž? septembra.
darim ,a ze pri mladini, naj pou to. ko ,aa 'etos teče že tretje leda* aK„ ai° vse srednje šole pri
5 ahc •e' vse sreQiije soic pn
Ha^anonma in si ogledajo vse Jaše	Predstave. Tako se
ddje v /*;a“šče tudi uspešno vklju-” ''nrnai 5 06 Pr°grame. Del našega ?*blainn miroma rejiertoarja je SraJ s dolskimi programi, saj jot r^tako Držiča, Shakespeara, tern	in druge klasike, pri
brireja pred Predstavo ali po njej otavi ^“ tudi razgovore o pred-«V vtorju in podobno, tiidj podnje sezono vstopamo tato, , drovsko okrepljeni in to ini.,1. delno širimo program, Jče jn m° še mladinsko gledali-j ^elie tj?.sebne predstave za podi jnai’ kl smo ga zadnja leta tu «U pn ® zanemarili. V tem smi-p avljamo predstavo tako i-
menovanega malega odra in sicer komedijo Milana Kundrere «škr-janček», s katero nameravamo nastopati in gostovati po vseh, tudi manjših odrih v občini, na Primorskem in tudi v zamejstvu, premiera tega dela pa je predvidena v januarju 1983. Prav tako bomo letos uvedli novost in sicer bomo vsako sezono uprizorili večer poezije. Tako bomo že 16. septembra, za stoletnico Gradnikovega rojstva, pripravili večer Gradni kove poezije v režiji Emila Aber ška. medtem ko bi naslednjo sezono pripravili večer sodobne slovenske poezije. Vsi ti naši na črti pa terjajo, kot sem že orne nil, kadrovsko okrepitev in tako bomo imeli zdaj stalno angažira-
Kulturne obletnice v mesecu avgustu
3. 8. 1882
se je v Medani rodil pesnik Alojz Gradnik, ki je umrl v Ljubljani 14 . 7. 1967 (100 in 15) 6. 8. 1922
je bilo ustanovljeno Šolsko društvo v Trstu (60)
9. 8. 1902
je bilo ustanovljeno v Gorici Akademično ferialno društvo Adrija (80)
13. 8. 1922
je bilo ustanovljeno v Gorici politično društvo Edinost (60)
20.	8. 1922
je bila ustanovljena Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici (60)
21.	8. 1922
je bilo ustanovljeno srednješol sko društvo Zora v Trstu (60) 31. 8. 1927
člani razpuščene Zveze mladinskih društev in Zveze prosvetnih društev so ustanovili na tajnem sestanku na Nanosu na rodno - revolucionarno organizacijo (55)
nih 20 igralcev, doslej pa smo jih imeli 16. Na novo smo tako anga žirali Sandija in Marjano Krošelj, Janeza Starino in našega štipen dista Janka Škofa, v prihodnji se zoni pa bomo dobili še novega člana in sicer našo štipendistko Rističevo.*
«ln kako ocenjujete minulo se zono?*
»Iskreno moram priznati, da je minulo sezono naša kvaliteta ne koliko padla glede na prejšnje se zone, ko smo imeli kar dva vrha in sicer uprizoritvi Dona Juana in Dveh gospodov iz Verone. To pot je bil naš vrh vsekakor pred
stava Levstikova smrt, ki jo bomo ponavljali tudi v tej sezoni. Na solidni ravni pa je bila lani tudi naša uprizoritev Turgenjeva Mesec dni na kmetih. Lani smo i-meli kakih 54.000 gledalcev, u-prizorili smo 186 predstav na ma tičnem odru, 53 predstav smo u-prizorili na gostovanjih, 19 predstav pa je odigralo naše mladinsko gledališče. Glede obiska smo torej lahko zadovoljni, saj je na primer, vsak peti prebivalec Nove Gorice naš abonent, v Ljubljani je to vsak 13.
«Ko govoriva o abonmajih, bi lahko dejal, da so se ti v nekem smislu ustalili in jih več tudi ne načrtujemo, saj smo v prejšnjih letih beležili 20 - 30 odst. povečanje števila abonentov. Na drugi strani pa bi prav radi s ponovnimi gostovanji našega malega o-dra in mladinskega gledališča povečali tako število predstav kot gledalcev, ki si jih bomo pridobi li na podeželju in v manjših krajih naše ožje in širše okolice. La ni smo tudi imeli uspešno zamenjavo predstav s Celjem, Trstom in Kranjem, pa tudi sami smo gostovali v ljubljanskem Cankarjevem domu, z Don Juanom pa smo gostovali tudi v Sarajevu. V nastopajoči sezoni pa nameravamo gostovati ponovno v ljubljanskem Cankarjevem domu, prirediti nameravamo turnejo po Dolenjski, z bodočo predstavo Petra Turrini-ja pa nameravamo gostovati v Beljaku in Bernu, z Levstikovo smrtjo pa v Celovcu, 8. decembra letos ob Prešernovem dnevu.*
«1 n za konec, kakšen bo vaš letošnji repertoar?*
»Otvoritvena predstava nove se zone bo že 10. septembra v okviru novogoriškega Občinskega praznika in uprizorili bomo Držičeve-ga «Skopuha» v režiji Radoslava Dorica. Tradicije stare dubrovniške kulture še danes najdejo svoje niti v sodobni jugoslovanski umetnosti. Besedila Marina Držiča, velikana jugoslovanske komedije, so obšla vse jugoslovanske in nekatere svetovne odre. Člove ške slabosti in oholnost na eni strani ter vrline na drugi niza Držič v zanimive zgodbe, polne situacijske in besedne komike. Da je lahko še kako aktualen in gle dališko vznemirljiv Držič še danes, je dokaz nagrada za naj boljšo predstavo na letošnjem Ste rijinem pozorju za uprizoritev Dunda Maroja v izvedbi HNK iz Zagreba. «Skopuh», ki ga bo naše gledališče uprizorilo za začetek se zone, prav nič ne zaostaja za drugimi Držičevimi deli. Naslednja premiera v novembru bo iz-
sezoni 54.000 Marina Držiča
virno delo Dimitrija Rupla »Pošljite za naslovnikom* v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Najnovejša drama Dimitrija Rupla se vključuje v vrsto tistih, zadnje čase pri nas pogostih in nemalokrat provokativnih besedil, ki se u-kvarjajo s vprašanjem revolucionarja pred obličjem zgodovine. Drama ima biograsko osnovo: pripoveduje o odisejadi predvojnega komunista, primorskega rojaka Marušiča, izgnanega iz stalinistične Sovjetske zveze in blodečega po Evropi v iskanju odgovorov na vprašanja revolucije, oblasti m posameznika.
«V decembru bomo uprizorili že omenjeni del Petra Turrinija «Jožef in Marija* in »Lov na podgane* v režiji Dušana Mlakarja. Sodobni avstrijski dramatik Peter Turrini je pri nas domala neznan. V srednjeevropskih gledališčih pa so njegova dela večkrat v programih in dosegajo vidne uspehe. V svojih delih se loteva odnosov med moškim in žensko v najrazličnejših okoljih in pogojih. Pri tem razločuje socialno plat in izvrstno riše človeške karakterje. Loteva se »malega človeka* in njegove nenehne želje po identifikaciji ter iskanju stikov med spoloma. Vse te značilnosti in kvalitete vsebujeta tudi obe enodejanki. Tematsko in oblikovno se dopolnjujeta in menim, da se nam v tem smislu obeta aktualen in zanimiv gledališki večer.
»Naslednja premiera, ob koncu februarja prihodnjega leta, pa bo Shakespearova «Ukročena trmoglavka* v režiji Dina Radojeviča. Kvalitet največjega dramatika vseh časov menda ni treba posebej omenjati. Sicer pa »Ukročena trmoglavka* sodi med njegove najboljše komedije. Pri tem pa bi rad poudaril še eno okoliščino, ki nas lahko že vnaprej prepriča o kvaliteti predstave. To je režiser Dino Radojevič, ki je pred kratkim pripravil v našem gledališču Dva gospoda iz Verone istega avtorja. Sploh pa sodi Rado je vič v zrelo generacijo gledaliških ustvarjalcev, ki svojo inventivno režijsko moč plemenitijo z bogato zakladnico gledališke klasike.
»In končno, sta tu še dve gostu joči predstavi, redno vključeni v naš prihodnji repertoar. Gre za Lorcovo »Krvavo svatbo* v izvedbi SSG Trst in režiji Zvoneta Šedl baureja ter za gostovanje Drame SNG iz Maribora z delom Iva Brešana «Hamlet v Spodnji Mrdusi* v režiji Žarka Mesariča,* je zaključil razgovor direktor PDG iz Nove Gorice Sergij Pelhan.
DUŠAN ŽEUEZNOV
sek, so prireditelji vnesli v programe 53 koncertov vseh glasbenih zvrsti, 5 baletnih predstav m tri operne uprizoritve v izvedbah baleta Hrvatskega narodnega gledališča iz Zagreba, Narodnega gledališča iz Sarajeva in Austra-lian Dance Theatre iz Adelaide, edino opero — Sevilski brivec — na letošnjem festivalu pa festivalski operni ansambel pod vodstvom Pavla Dešpalja in v režiji Vladi-mira Ruždjaka.
Po skrčenem programu oziroma po zmanjšanem številu večjih ansamblov, zlasti tistih iz inozemstva, lahko sklepamo, da se je vodstvo festivala letos zaradi o-mejenih finančnih sredstev moralo, v primerjavi s prejšnjimi leti, ravnati po svojih zmogljivostih. Zato se je oprlo predvsem na domače glasbene izvajalce — soliste, komorne, simfonične in vokalne afisamble: Kar 'Pa slasti med solisti izbranci, je letošnji festival — še bolj kakor lanski - 'priklical, kar je dfflHS“BSj-boljšega. Ne moremo šicer reči, da nekaterih nismo tukaj že slišali, vendar je zaradi preko dobre polovice sodelujočih tembolj vidna in bolj poudarjena jugoslovanska glasbena reproduktivna kultura, njena rast in njena kakovostna raven, ki v nekaterih primerih ne le da dosega, temveč celo presega marsikaj, kar smo na tem festivalu že slišali jz inozemstva in kar smo lahko ugotovili tudi na koncertih v drugi polovici julija letos. Seveda pa tudi ni vse dobro ali vsaj ne tako dobro, da bi sodilo na mednarod ni festival, ker ali ni bilo temeljito pripravljeno ali interpretacijsko dovolj dognano. To pa zapušča vtis nedovoljne pripravljenosti bodisi v celoti bodisi pri posameznih izvajanih delih, kakor na primer pri površnem in tako rekoč nezainteresiranem sodelovanju orkestra s solisti in to ne slabih, ko nastane očitna razlika v samostojnem izvajanju simfonije; takrat se pokaže šele prava kreativna zagnanost dirigenta, pripravljenost in enotnost orkestra in zdi se, kakor bi hoteli z dobro pripravo le enega dela poudariti svojo pravo izvajalsko moč. Kaj pa odnos do solista? Ali ne veljajo tudi tu kreativne silnice, ki naj vodijo h koncertantnemu dialogu in oblikovanju celotne gradbe? Mislim, da bi merodnji dejavniki morali o tem seči malo globlje in zavzeti pošteno umetniško stališče. Toda o tem natančneje kasneje.
Med domačimi ansambli so sodelovali Zagrebška filharmonija
pod vodstvom Pavla Dešpalja, Milana Horvata in Lovra Matačiča, Beograjska filharmonija pod vodstvom Horsta Forsterja in Antona Kolarja, mestni orkester in zbor Libertas iz Dubrovnika, beograjski zbor Branko Krsmanivič pod vodstvom Darinke Matič - Maro-vič, v festival so uvrščeni še Makedonski komorni orkester. Zagrebški solisti. Zagrebški pihalni kvintet, zbor RTV iz Prištine, v ostalem pa jugoslovanski umetniki nastopajo na solističnih večerih ali z orkestrom in v omenjeni o-peri Med udeleženci iz Slovenije so letos: pianistka Dubravka Tomšič - Srebotnjakova, Tone Grčar in Stanko Arnold na trobenti, Slovenski oktet, Vinko Globokar s svojim ansamblom, ki sicer prihaja iz Pariza, kjer deluje, in pianist Aci Bertoncelj. Ta ima na sporedu klavirska dela jugoslovanskih skladateljev, nastala-v obdobju 1941 do 198L Spored del, nastalih v istem času. ima tudi zagrebški pianfsrVlatBmlr Krpan: Oba bosta pravzaprav ponovila koncerta, ki sta jih z istim programom imela lanske jeseni na Glasbeni tribuni v Opatiji. Prikazala in potrdila bosta prizadevanja in ustvarjalne uspehe v jugoslovanski klavirski kulturi, kar je z ozirom na dosežke od druge vojne sem vsekakor pomembno, posebno še pred mednarodnim poslušalstvom in inozemskimi strokovnjaki, ki spremljajo festival. Naj o-menimo še nekaj vidnejših solistov: violončelistko Ksenijo Jankovičevo iz Beograda, tromboni-sta Djordja Trkuljo in Marijo Co-nezel - Trkuljo iz Zagreba, sopranistko Irino Ariskin iz Beograda, basista Borisa Martinoviča, pianista Iva Pogoreliča, violinista Jovana Kolundžijo iz Beograda, sopranistko Radmilo Bakočevič iz Beograda in zagrebškega violončelista Valterja Dešpalja, da navedemo najmarkantnejše.
Poleg že omenjenega avstralskega plesnega ansambla so se iz inozemstva vabilu odzvali še tile umetniki in umetniški ansambli: znameniti violinist Gidon Kremer in njegov trio, ki ga poleg imenovanega sestavljata še violinistka Kim Kaškašian in violončelist Ko Ivvasaki iz Sovjetske zveze, Orchestre du Capitol de Toulouse s solistoma pianistoma Jeanom -Philippom Collard in Gabrielom Tacchinom, Slovaški komorni orkester iz Bratislave, kitarist Martin Mysliveček iz Češkoslovaške, violinist Viktor Tretjakov iz Sovjetske zveze, komorni orkester Le-tonske filharmonije iz Rige iz Sovjetske zveze, pianist Walid Ho-
wrani iz Libanona Cleveland kvartet iz ZDA, violinistka Tamara Smirnova in Madžarski državni orkester z znanim dirigentom Ervinom Lukacsem ter z Jeno Jan-do . klavir.
Ljudske plese so izvajali ansambli »Lindo, Taneč in Lado.
Prostorsko so koncerti utesnjeni v dva ambienta: na razpolago sta le akustično in prezračevalno u-godna palača Sponza in dokaj v obeh ozirih neprimerni, sorazmer-IVAN SILIČ
(Nadaljevanje na 6. strani)
vala, ko bo bolje poznana vsa razsežnost njegovega dela ter izvirnost in naprednost vrste njegovih stališč.*
V vsaj delno podkrepitev te nesporne ugotovitve prinaša bilten tudi «Prispevek k bibliografiji dr. Karla šiškoviča*, ki obsega cd leta 1962 do 1982 oziroma do njegove prerane smrti, kar 113 enot, kar pa gotovo ni vse, kar je Ši-škovič v tem razdobju napisal in publiciral pri nas, v matični domovini in drugje bodisi v slovenščini, bodisi v italijanščini.
Naslednje poglavje obsega raziskovalna dela inštituta v teku. Tako lahko izvemo kako inštitut sodeluje z Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani, zlasti pri srednjeročnem raziskovalnem projektu »Problemi in perspektive slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah*. Zdaj gre v prvi vrsti za natančnejšo opredelitev sodelovanja pri ekonomskem delu projekta, ki nosi naslov »Družbenoekonomski razvoj slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah* s podnaslovi: Prikaz gospodarskega položaja slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah, Prikaz zunanjetrgovinskih sistemov. Analiza dosedanjih oblik obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo ter oblikovanje možnih pristopov za nadaljnji razvoj tega sodelovanja, Kvantitativno proučevanje ekonomskega razvoja zamejskih Slovencev*.
Nadaljnje pomembno raziskovalno delo v teku je »Raziskava o narodnoosvobodilnem gibanju na Tržaškem* s postopno vključitvijo celotnega slovenskega etničnega ozemlja. Publikacije, ki jih informacija v tej zvezi omenja, pa niso vse, ki so v zadnjem času izšle pri nas. Nadaljnje poglavje je raziskava emigracijskih tokov in pa «analiza razvoja* slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini.
Med opravljenimi nalogami navaja snopič sestavo spominskih datumov za leto 1982, kar je zlasti dobrodošlo pri časnikarski u-porabi, nadalje «Poskus ocenitve števila tržaških Slovencev, ki so se izselili v Avstralijo v letih 1955 - 1960» zlasti še z vidika odseva tega pojava na demografsko ošibi-tev slovenskega prebivalstva ▼ Italiji itd. (j.k.)
nimiHMmmnfiiiimmimiiiiiiiitiiiiimmtmiHtminmitmrmiiinitiiiiiiiiittiiiiiiMii
Duo Mlejnik-Šiškovič
Čelist Miloš Mlejnik in violinist Črt šiškovič med koncertnim nastopom v štivanski gotski cerkvi. Koncert je bil zadnji v seriji petih t organizaciji Tržaške in obalne letoviščarske in turistične ustanove

Primorske bibliografske vesti
ZGODOVINSKI ČASOPIS, leto 1981, 3. letnik 35.
Dr. Ferdo Gestrin se je v študiji Italijani v slovenskih deželah od 13. do 17. stol. (str. 223 - 241) lotil raziskave trgovskih povezav med slovenskimi in italijanskimi deželami. V obravnavanem obdobju so slovenske dežele zaradi svojega naravnega bogastva, blaga in tržišča, pomembnih poti v širše zaledje proti vzhodu pritegovale italijanske poslovne ljudi, ki so v teh krajih poslovali in se občasno ali trajno naseljevali. Glede na značilnosti deli avtor dogajanje v dve obdobji: prvo do konca srednjega veka, drugo pa od konca 15. do srede 17. stol. Avtor se je poglobil tudi v trgovino Gorice v sredini 16. stoletja.
V drugem delu revije, ki obravnava društveno življenje, kongrese in simpozije, so zanimivi vsi trije prispevki: o študijskem srečanju »Politična in družbena vprašanja v Julijski krajini v letih 1920/1930» je zapisal Damijan Guštin (str. 307 - 309), o seminarju »I cattolici ison-tini nel XX secolo* (str. 309 - 310) je poročal Branko Marušič, o zasedanju jugoslovansko - italijanske komisije za zgodovino (str. 311 - 312) je poročal Ferdo Gestrin.
PRIMORSKA SREČANJA 34, junij 1982
Izšla je 34. številka Primorskih srečanj z likovno prilogo Matjaža Prešerna, ki je s fotografijo prikazal najznačilnejše detajle dvorca Zemono pri Vipavi. O dvorcu Zemono, predvsem o njegovi notranji poslikavi, o freskah, ki sicer po svoji kvaliteti in izvedbi »nimajo posebnih pretenzij* saj je poudarek na dekorativnem elementu, vendar so nedvomno izjemen in dragocen dokument poslikave profanih prostorov 17. stol, govori prispevek Marjane Lipoglavšek (str. 194 - 196).
O revolucionarni preteklosti primorskega prostora govorita dva članka: odlomek iz knjige Branka Babiča Primorska ni klonila, opisuje srečanje x vodstvom odporništva v Furlaniji (str. 185), France Klop-
čič pe odkriva revolucionarni boj primorskega revolucionarja Staneta Vilharja (str. 187 - 193). Prvi del revije zaključuje odlomek iz študije, ki bo izšla v knjigi Alojz Gradnik: »Pesmi* avtorja Denisa Poniža in ga je avtor za objavo v reviji naslovil — Trenutki in večnost Gradnikove lirike (str. 197 - 203).
Rubriki Leposlovje, v kateri so objavljene pesmi in proza, sledijo Zapiski, ki prinašajo v glavnem poročila oz. recenzije novih knjig in katalogov: Jolka Milič, Anatomija nekega prevoda, pa še kaj (Ciril Kosmač: Tantadruj — Stostolla), Zoltan Jan, O nekaterih memoarjih (Andrej Zlobec: Za blagor očetnjave. Spomini od leta 1941 do 1945), Branko Marušič, Razstavni katalog — prispevek k zgodovini Goriškega (Maria Teresa e il settecento Goriziano), Branko Marušič, Tržaško vprašanje (Diego de Castro, La questione di Trieste), Franca Buttolo, Zanke v mreži naše zgodovine (Primorski slovenski Biografski leksikon).
PRIMORSKI VESTNIK, julij 1982, št. 7.
V tokratni številki je objavljen drugi in hkrati zadnji del zapisa, kl ga je napisal dr. Lev Svetek s pomočjo zapiskov iz partizanskega dnevnika. V članku je dr. Lev opisal svojo pot v januarju in februarju 1944 s sedeža štaba Ljubljanske brigade v Mrkoplju v hrvaškem Gorskem kotaru na sedež štaba IX. korpusa v Zakrižu nad Cerknem. Avtor prispevka — Potovanje od Mrkoplja do Zakriža nad Cerknim v vojnem letu 1944 (str. 358 - 363) je za zaključek zapisal: »Ta sestavek posvečam izrednim primorskim ljudem, ki so meni — pa tudi drugim primorskim partizanom — stali ob strani v izjemno težkih pogojih narodnoosvobodilnega boja na ozemlju, ki ga je okupator sklenil braniti do zadnjega.*
N. S.
P n inorTia "dnevju k:	6
MANJ ZNANA POT IZ IDRIJSKE V POLJANSKO DOLINO
«Mar ne veste, da so ti kraji, ti ljudje naši novi mejaši Furlanije - Slovenci ?»
Pri Pluženskem znamenju se izplača izstopiti - Spomenik učitelju Alojzu Kokošarju in napis na njem - Kako je karnijski didaktični ravnatelj cenil našega človeka
3.
»Vedomci* iz Otaleža
Ko pridemo do križišča pri kapelici, pri »Piuženjskem znamenju*, se splača ustaviti avto in se ozreti po okolici. Do središča vasi .ie kratek odcep ravne ceste, ki nas pripelje do Zadružnega doma, kjer .je trgovina in ima sedel prosvetno društvo oziroma oktet cFranue Bevk*, ki se tako imenu.ie že skoraj trideset let. Tam zraven ie tudi gostilna, ki je nastala iz preurejene nekdanje orožniške vojašnice, nekaj korakov naprej pa je montažno pu-stavljena nova šola: spred treh let; prejšnjo, iz kamna zidano, zgrajeno še davno pred pr\o vojsko, ki jo je opisal tudi Močnik, je namreč prehudo prizadel potres lefa 1976.
Fluženjsko znamenje je nekoč stalo na levi strani ceste v bregu. a ob rekonstrukci ji ceste pred kakimi osmimi leti so ga prestavili na sedanje še bolj razgledno mesto. Nekdanji precej obsežni Marijin kip so p« načrtih arhitekta Berceta iz Trsta in po prizadevanju nekdan'ega Otaleškega župnika Jožka Berceta iz Dornberka preložili v arhitektonsko zanimivo in lepo kapelico.
Pogled proti jugovzhodu nam zapirata okrog 1000 m visoko Gradišče nad Ledinami in Spodnjo Idrijo ter nekoliko višji Jelenk na drugi strani Idrijce, ki se s svojimi podaljški spušča prav tako do Spodnje Idrije ah po starem »do Fare*. Še čudovitejši pogled se nam odpre proti zahodu: Lepo se vidijo bližnje Plužnje. vaška polja in hiše v bregovih s samotnimi kozolci, bolj daleč na levi se na nekakšnem sedlu zarisuje ljubki obris cerkve sv. Uršule v Japrščah. malo naprej je Opaziti cerkvico sv Ivana v Še-brel-ah, potem se vidijo Police s starodavno cerkvico, ki ljubosumno čuva sicer že nekoliko zbledele freske slavnega Jerneja iz Loke — a za vsem tem gorske gmote levo in desno ob Idrijci, prav v dal;avi pa na skrajni desni Krn. nato Kaninske pogorje in nato Matajur, ki je že precej na levi.
Naša pot na Sovodenj seveda drži naprej po klancu navzgor proti cerkvi in nam ni nujno stopiti v vas. Na višini 603 m, kakih 80 m nižje kot je Sveta Gora. »tam gori na planinci, pri Katarincb, se boči prostorna župna cerkev s 24 m dolgo ladjo in z zvonikom še od prejšnje cerkve, ki ni v primernem sorazmerju s cerkvijo tako velikih mer Ravno za cerkvijo, ki jo obkroža pokopabšče (kot pri vseh starih župnih cerkvah), se cesta prevet nekoliko navzdol. Popotniku bi priporočal, naj se tudi tu ustavi, stopi na ookopa-lišče. ki ima sijajno lego z lepim razgledom, ter pogleda tudi v cerkev; ponavadi je odprta, če ne ie ključ v župnišču.
Prav blizu vhoda v cerkev bo mo morda opazili nagrobni spomenik mlademu učitelju Alojzu Kokošarju. Umrl je zaradi pljuč
ti dalo je nebo, / Posvetu ti si vse miacum, / posvetil Vse si domovini.» bil .je izredno priiiuoijen mlad učitelj, ki so ga imeii vsi raui. Bil je poročen in njegova lici Pavia živi seua.i v icopi u. Bil je tudi pesniško nadarjen m vsi so pričakovali, da se bo razvil v literata. Ob njegovem pogrebu je nastal nekak politični incident, ko njegovi šolski tovariši, slovenski učitelji s Cerkljanskega (glavni pobudnik je bila pokojna Marija Rutar iz To.mina) italijanskemu učiteljstvu niso dovolili, da bi narodno zavednemu učitelju na njegovi zadnji poti nosili vence z italijanskimi napisi Tam zraven je tudi nagrobnik vikarja Kosa, ki ga omenja tudi Močnik v svojih Spominih Pa stopimo še v cerkev, o kateri se ni še nihče lepše izrazil, kot je zapisal P. Cella v furlanskem časopisu Ce fasta? leta 1929 (4. št.). Naj navedemo odstavek iz n.jegovega. članka z naslovom 1 lusinz di Otales: Insom di Ota-les a e la bielissime glesie di san-te Caterine. ca samec un domo. Dute la braure di Otales a e in che glesie. cu las statues e i fre gios dai altars ndoraz. e cussi ben furnide che di sagre a par un paradis.» Razložiti moram, odkod to furlansko pisanje. Pred le-
ti mi je prof.' Pavle Meritu poslal fotokopijo Čehovega spisa I lusinz di Otales s prošn.po, naj pozvem, kaj je v ozadju te tako imenovane slovenske pripovedke («Lejende slo vene*), kakor je v podnaslovu zapisal P Cella Avtor namreč v prispevku, ki obsega dve strani in pol. podaja tri zgodbe o vedomcili, ki jih v Ota-ležu imenujejo ntidaunki* Furlanski pisec prisrčno predstavi zemljepisno lego Otaleža, so pravi- «Olaies al e un biat paisut cal pascone su pa’ rive da Mont di Beuk slargiat tal micc’ da campagne in face di Masora, en-fre Lasez. Plusne e Jasne.* In naprej: »Otales ai e ju pal cia-rial da 1'Idrie, dos ores di sot la zitat di Idrie.* Prav simpatično (v dobi, ko je fašizem že sedem let krepko vladal Italiji!) piše o prebivalcih, ko se sprašuje: ,«Mai ne veste, da so ti ljudje in ti kraji naši novi mejaši Furlanije. Slovenci naše nove domovine?* (»No saveiso che cne-ste int e chesc’ pais a son i no-stis confinanz dal Friul, i Slove-nos da noste nove Patrie?*).
Predolgo bi bilo obnavljati vse tri zgodbe, ki so v Otalcžu še vedno žive. Tudi pisatelj Bevk ie eno svojih del naslovil «Vedom-ci» Eno od teh treh zgodb je v
iliiHHinMiiiiiiiiiMiiiiiMiiiitiiiluiiiiliiiiliiimmiiiiiiiiiitiitiiiiiiiliiiHniiiiiiiiHitniiiiiiiiHiiiiinisiiiiiinini
V Parizu so prikazali modne novosti, bolje povedano modne napovedi. Na gornji sliki vidimo model, ki nosi podpis Nine Ricci in ki je namenjen vsekakor le petičnim damam za prihodnjo jesen in zimo, seveda kot večerna obleka	(Foto AP)
nPe 31.4 1929, star komaj 25 let.
Na nagrobniku mu piše: «Kar sil
........................................................................................................................
cerkljanskem dialektu iz nanišč zapisana tudi v Kondorjevi knjižici 154 (Tine Logar, Slovenska narečja, 1975); dogaja se prav tako deloma v Masorah, ie da pripovedovalka Olga Treven ne govori o vedomcih, pač pa o ^peklenski jagi*. Za ozadje tc furlanske objave sem nazadnje le zvedel od sedaj že pokojne Marije Rutarjeve iz Tolmina (Kolarjeve iz Zaloga), ki je kar 25 let vodila tolminski muzej in je že kot mlada učiteljica v Jaznah in Gtaležu zbirala ljudsko blago. Imela je že za cel zvezek popisanih raznih običajev, zgodb in pričevanj iz preteklosti, ko jo ie takratni didaktični ravnatelj v Cerknem P. Cella (imena ne vem), nekako v letih 1925-28, bil je po rodu iz Karnije, prosil, naj mu te zapiske posodi, taivo da bo nekai tega prišlo v «Ce fa-stu?*. Videti je. da mu je Rutarjeva te zgodbe mova’a ponoviti v italijanščini, da si iih ie lahko zapisal. Mari'a Rutarjeva mi je še povedala, da ie bil ravnatelj Cel’a izredno korekten do slovenskega učiteljstva in da 'e veretno prav zaradi tega moral zapustiti Cerkno, kier se ie sicer zelo dobro počutil.
TOMAŽ PAVŠIČ (Nadaljevanje sledi)
NOCOJ NA LJUBLJANSKI TV
Prvo nadaljevanje «Ilindena»
Skopska TV je pripravila nadaljevanko o eni najbolj svetlih strani v zgodovini makedonskega naroda. Gre za dokumentarno oddajo o Ilindenu. Nadaljevanko, ki se bo zvrstila v štirih nadaljevanjih. je pripravil Aleksandar A-leksiev, z njim pa je sodeloval pri režiji Dimitrie Osmanli. Nadaljevanka obsega dogodke iz leta 1903, ko se je makedonski narod dvignil proti turški oblasti. Kot je znano, je bila turška oblast na Balkanu surova in proti njej so je uprlo ljudstvo najprej na bitolskem območju, nato pa vse do Soluna in še širše.
Prva dva dela nove televizijske nadaljevanke pripovedujeta o dogodkih tik pred vstajo, o sami vstaji in zavzetju Kruševa ter formiranju Kruševske repubhke. Tretji je posvečen organiziranju republike, poskusom ustanovitve nove oblasti in obrambi proti notranjim-in- zunanjim sovražnikom. V četrtem delu so rekonstruirani dogodki o krčevitih poskusili Makedoncev. da odbijejo turško vojsko, ki je slednjič pridrla v Kruševo in zlomila odpor njegovih branilcev.
Obsežna zgodovinska tetralogija je zasnovana na avtentičnih dokumentih, kakor tudi na literarnih delih, ki govorijo o času prve republike na Balkanu - Kruševske republike. Filmski projekt I-linden po mnenju njegovega režiserja ni le zgodovinska kronika o tem herojskem času. Ohranja zgodovinski okvir in osebnosti, prinaša pa slike in literarne like, zato da bi podčrtal vseljudski karakter upora, množičnost upora in njegov heroizem.
> Letošnje dubrovniške poletne igre
(Nadaljevanje s i. strani)
no nizko obokani prostori trdnja ve Revelin, kamor so se prireditelji v prejšnjih letih zatekali v glavnem le zaradi slabega ali dvomljivega vremena. V teh prostorih je bilo zlasti v dneh, ko je naenkrat nastopila izredna vročina, pa tudi televizijskih reflek torjev, skoraj neznosno, zlasti za izvajalce v orkestru, ki so se tako rekoč topili v znoju. Tudi zaradi tega so nastale določene slabosti kar zadeva koncentracijo in »zdržljivost. Marsikaj je šlo na rovaš zatohlosti in pa neugodnih akustičnih pogojev, ki orkestru tli so dopuščali niti tiste zlitosti in prave orkestrske tonske barvito sti, ki jo lahko ponudi sicer tudi ne preveč idealna akustika na Držičevi poljani za knježjim dvorom, kjer so bili ponavadi sim fbnični koncerti. Poieg tega letos niso mogli koristiti atrija v kne-ževem dvoru, ker so začeli s temeljitimi obnovitvenimi gradbe nimi deli zaradi poškodb, ki jih je stavba utrpela ob potresu. Zaradi tega je tudi omenjeni trg ob dvoru trenutno neuporaben. Poleg stabilizacijskih finančnih omejitev je vodstvo festivala doletela torej še prostorska stiska: izgubila je dva primerna prostora za koncerte večjih ansamblov. Vse ostale komorne in solistične glasbene prireditve pa tudi operne in dramske so se razvijale na svojih stalnih mestih oziroma trdnjavah in trgih.
Festivalsko življenje in zanima nje je kljub sorazmerno visokim cenam vstopnic dokaj živahno, kar smo lahko spoznali na devetih, med temi nekaterih zelo zanimivih koncertih, o katerih bomo še poročali.
NAPOVEDOVANJA KOPRSKEGA N0VAI0RJA IN IZUMITELJA
Senčna energija se more baje izkoristiti kar 98-odstotno
Sončno toploto «lirani» v opeki, ki nato z ventilacijo oddaja toploto zraku
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
KOPER — »Sončno energijo — in te je bilo letos veliko — lahko izkoriščamo tudi na drugačen način*, nam je dejal Vili Tisnikar iz Kopra, ki ga lahko predstavimo kot izumitelja. Sam se je sicer ukvarjal že z neštetimi konjički in problemi. Zmeraj je iskal nekaj novega. Sedaj pa trdi. da je po dolgem tuhtanju in premlevanju odkril najbolj racionalen način za izrabo sončne energije. »če s sedaj že znanimi sončnimi kolek-torji lahko izrabimo 70 odstotkov sončne moči, jo z mojim sistemom izkoristimo 98 odstotkov.*
«V bistvu sem lenuh in nerad delam. Zmeraj gledam, kako bi delo opravil s čim manj truda in z najmanjšimi stroški. Že v mladih letili sem doma (imeli smo kmetijo) pogruntal sistem škrip-čevja, s katerim sem na zelo preprost način jemal krmo iz silosa in jo porazdeljeval živini...*
Sedaj dela kot vzgojitelj v koprskem dijaškem domu «Heroj Tito*, stanuje pa v Olmu. »Neverjet-no. kako lahko zgradijo nerodno naselje. Do stanovanj ne morejo priti gasilci, ne rešilci, pa niti goriva in drugih stvari si človek ne more pripeljati pred hišo. In potem človek razmišlja, kako bi se najceneje grel. Leta sem si razbijal glavo, premišljeval in moz-gal... pomislil sem tudi na sonce in nekega dne povsem slučajno videl študijo Nika Omerzlja o sončni energiji. Nisem mogel verjeti, da pride «z neba* toliko kilovatnih ur. ki jih na zemlji zapravljivo komaj »porajtamo*. Sedanji sonč-
ni kolektorji so precej dragi, zato sem začel razmišljati, da bi si sam izdelal nekaj podobnega in sem prišel do odkritja. Namesto, da bi s sončnimi kolektorji ogreval vodo, bom raje ogreval zrak. Na ta način bo izguba pri prenosu toplote minimalna. Sončni kolektor bo poln aluminijastih opilkov, ki se bodo na soncu hitro segreli. Z ventilatorjem bom potiskal skozi ta 2x4 metre velik kolektor zrak, ki se bo segrel na 40 do 50 ali še več stopinj. Tega bom dovajal (po izoliranih ceveh) pod zemljo, kjer bom toploto skladiščil. Pod zemljo (dovolj je že en meter pod povr-š!no) bom imel 3 tisoč kilogramov opeke... Pravzaprav bom imel tri mase, ki bodo različno hitro sprejemale in oddajale toploto. Iz tega »skladišča toplote* bom spet z ventilatorjem pošiljal topel zrak po ceveh v posamezne stanovanjske prostore. V vsakem prostoru bo neke vrste radiator, ki bo oddajal topel zrak...*
Zamisel deluje preprosto in .je zato morda toliko mani prepričljiva. Vseh podrobnosti Vili Tisnikar ni razložil. Morda iih ne bi niti lazumeli, ali pa jih čuva kot skrivnost. Izuma še ni patentiral, vendar se ne boji, da bi mu zamisel lahko v celoti kdo »ukradel*. «Predolgo sem mislil, izgubljal tudi noči in spanje, da bi mi lahko te misli kar tako prevzeli. Sicer pa sem vso stvar že preizkusil v miniaturni obliki in stvar se .je obnesla. Videli boste — kolektor z osmimi kvadratnimi metri in tri tisoč kilogru
mo v skladiščnih mas za toploto bo odlično ogrevalo naše stanovanje s 65 kvadratnimi metri. Še sosedom bom lahko da.ial toploto...*
Do zamisli mu je pomaga' tudi ogled delovanja termoakumulacijske peči. »Ce 100 kilogramov o-peke segrejemo na 900 stopinj, bi moral biti učinek isti, kot če tridesetkrat povečamo maso opeke in hkrati tridesetkrat zmanjšamo toploto (tri tisoč kilogramov) opeke na 30 stopinj Celzija*. Tak .je bil začetni toplotni račun Vilija Tisnikarja, seveda ima koprski izumitelj tudi načrte, kako bi lahko ogreval sanitarno vodo, toplo gredo v vrtu, kako bi se lahko s podobnim izumom poleti hladil...
Čez čas bo Vili Tisnikar vzel dopust, prodal bo avto, da bo prišel do denarja in začel z deli. Računa, da bo porabil sto tiso čakov — .jeseni pa se bo že grel na nov način, trdi. Pravi tudi, da je pripravljen dela odstopiti tudi kateri organizaciji, ki ima s takimi napravami kaj izkušenj. Če bi potem naprava delala, na.i bi stroške poravnala sama de lovna organizaci.ja, če pa ne bi. je pripravljen stroške poravnati sam. Vili Tisnikar je tako prepričan v svojo iznajdbo, da bo šel na vse ali nič. Na lastni »koži* namerava dokazati uspešnost svojih zamisli. Počakajmo do lese ni in potem bomo komentirali!
BORIS ŠULIGOJ
NEDELJA, 1. AVGUSTA 1982
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja — nabožna oddaja
12.15	Zelena črta — kmetijska oddaja
13.00	Poletni maraton
13.30	DNEVNIK
17.00	Življenje na zemlji — dokumentarna oddaja
17.55	Srčna dama — 5. in zadnji del
18.55	Rojen za na morje — 1. del
20.00	DNEVNIK
20.40 «Una citta come Aliče* — 3. del
22.00	Hit Parade
22.30	športna nedelja
V teku oddaje: Massa — Boks
Drugi kanal
11.00	Michaels Reise um die Er-de — Mihaelovo potovanje okoli sveta: koncert
11.50	Izdelovalec lutk — dokumentarna oddaja
12.10	Connections — 2. del
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Mork in Mindy — TV film
16.15	DNEVNIK 2 - Neposredni športni prenosi Motociklistične dirke: Za veliko nagrado Vel. Britanije
17.50	Koncert Edoarda Bennata
18.55	Po Ameriki s kolesom
Ob koncu Vremenske razmere
19.50	DNEVNIK 2 - Vesti
20.00	DNEVNIK 2 - Športna nedelja
20.40 Zgodba nekega Italijana — Alberto Sordi
21.45 »lina festa per il dnema* S filmskega festivala » Taor-mini
22.35 Mozart: note iz mladosti — 1. del
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Poletni rock
Beppe Starnazza in a n sam bel Vortici
20.30	Glasbena oddaja — Goran Kuzminac
20.40 Gledališki igralci v Firen cah — 4. del
21.10	Glasbena oddaja — Ivan Graziani
21.20	DNEVNIK 3
21.45 Športne vesti
22.15	Jazz glasba
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
10.00	Poročila
10.05 Živ žav — otroška matineja
10.55	Ženske z obale — nadalj.
12.25	TV kažipot
12 45 Domači ansambli: Na sprehodu s Stanko Kovačič
13.15	Kmetijska oddaja
14.15	Poroči1 a
17.20	Poročila
17.25	Visok pritisk — glasbena oddaja
18.10	Športna poročila
18.25	Komisar Moulin:
Stotisoč sonc — TV film Umorjen je trgovec z ne-primičninami. Za zadevo je zadolžen komisar Moulin. ki takoj pove, da mu ta zadeva ni prav nič simpatična. Zato že na začetku meni, da .je morilec prav gotovo ena izmed žrtev trgovčevih mahinacij. Toda žrtve so številne. Med zasliševanjem inšpektor izve za mnoge drame ki sicer ne bi nikob prišle na dan. Osumljenec št. 1 pa je mimik, ki ima vse razloge, da se znebi trgovca. Ima pa tudi trden alibi, v času umora je nastopal pred petsto gledalci. Komisarju Moulinu to še ne zadela, zato se napoti v gledališče..
19	45 Indija — čas bogov, 1. del
20.15	Risanka
20.23 TV in radio nocoj
20.25	Zrno do zrna
20	30 TV DNEVNIK
29 55 Vreme
21.00	Rinden — TV nadalj.
22.25	Človek brez meja:
Komu ali čemu je zemljan pokoren
Koper
18.00	Kajak — Beograd Svetovno prvenstvo
20.15 Zakaj nisi prišel prej? — film. Igrata: Michele Morgan in Henrv Vida)
21.55	Glasba brez meja:
Nana Moskouri
22.20	Čas v sliki — TVD avstrijske TV
TRST A
8.00, 13.00. 14.00. 19.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša;
9.45	Nedeljska matineja; 10.30 Poslušali boste; 11.00 Mladinski o-der: «Teci, teci, kuža moj!* Napisal Vitan Mal, peti del; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji:
12.30	Narodnozabavna glasba: 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 19.00 Nedeljski radijski zbornik: Kulturna panorama - Zabavni program:
16.30	Hit Parade - Spored resne glasbe - Na počitnice.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Dnevnik; 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 9.00 Marlboro; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.30 Glasbeni prostor;
10.45	Mozaik; 10.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Festivalbar; 11.32
Srednji val 277,8 metra ali 1030 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz
Kim; 12.00 Napoved radijskega in televizijskega programa; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na ijih: 14.33 Nedeljski collage; 15.00 Poje Heather Parisi; 15.15 Stisk roke; 15.30 Novosti; 16.15 Poje Roberto Carlos; 16.30 Jugoslovanski motivi; 17.00 Najpopularnejše popevke tedna; 17.30 Crash; 18.00 Lestvica LP; 18.45 Grožnjan ’82; 19.45 Nasvidenje jutri.
KOPER
(Slovenski program)
8.00,	9.00, 15.00 Poročila; 8.30 Naš čas; 9.07 Kinospored; 9.10 Stoji, stoji lipica - glasbeni utrinki; 9.30 Polje, kdo bo 'ebe ljubil;
14.00	Na valu radia Koper; Sosednji kraji :n ljudje: 14.30 Glasbeni notes: 14.45 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.'5 Poje skupina Divlje jagode; 16.30 Domača rock s-ena;
17.00	Primorski dnevnik; 17.15 Zabavna "'asba; 17.30 Primorska poje; 18.00 Za vsakogar nekaj.
RADIO 1
8.00,	10.12, 13.00. 19.00. 23.00 Dnevnik; 6.58, 7.58, 8.58, 10.10, 11.32, 12.38. 17.58. 19.58. 20.58, 21.45, 22.58 Zeleni val - prometne infor-macije; 6.00, 7-00 Jutranji spored; 7.33 Nabožna oddaja: 8.40 Pojeta Teresa De Sio in Marco Lu-bevti; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Masa; 10.15 Nedeljski,-program s Corradom; 11.00 Poletni program;
12.30	Poletje; 13,15 „Ra!ly; 13.50 Nepozabljene popevke; 14.35 Poletje; 18.30 Rim - New York; 19.15 Nabožna oddaja: 20.00 Glasba za praznični dan; 21.00 Gospe in gospodje. praznika je konec; 21.43 Duet: 22.17 Black - out; 23.03 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30. 9.30. 11.30, 12.30, 13.30, 15.30. 19.30 Poročila; 6.00 -
8.00	Potovanje v slepo; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Radijska kriminalka: 9.35 Nagradno tekmovanje - Kvizi; 11.00 - 11.35 Ameriška glasbena komedija: 12.00 Tisoč pesmi; 12.48 Hit parade 2; 13.41 Sound - Track, glasba in kino;
14.05	Poletno nedeljo z nami: 19.15 Radijska priredba: 20.50 Splash, glasba včeraj, danes in... jutri: 22.40 Glasbeni premor; 22.50 Dober večer Evropa.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00. 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja - Rekreacija; 8.00 Jutranja kronika: 8.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.40 Vedri zvoki; 9.07 Radijska igra: Veseli muzikant; 10.05 še pomnite, tovariši;
11.05	Nedeljska matineja: 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 14.10 Zabavna glasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce;
15.05	Humoreska tega tedna: 15.25 Z majhnimi ansambli; 15.40 Pihalne godbe; 16.10 Pri nas doma;
16.30	Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Priljubljene operne melodije; 18.50 Zabavna radijska i-gra; 20.30 Zabavna glasba: 20.35 Lahko noč. otroci; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih: 24.05 Lirični utrinki: 24.10 Nočni koncert lahke glasbe.
PONEDELJEK, 2. AVGUSTA 1982
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.20	Iz Bologne: Manifestacija ob spominu na pokol na železniški postaji v Bologni in na viak Ita)icus
13.00	Poietni maraton, balet 13 30 DNEVNIK
13.45	Posebna oddaja iz parlamenta
16.00	Guayaquil: svetovno prvenstvo v plavanju
17.(X) Glasba, predstave in aktualnosti — V studiu Barbara D’Uršo
17.05 Tom story — risanka
17.50	Eischied — TV film
18.40	Dokumentarna oddaja
19.10	Tarzan — TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Dunkerque — film
22.55	Posebna oddaja Dnevnika 1
23.50	DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Glasbena oddaja
16.30	šolska vzgoja
17.00	Popoldan
17.15	I ragazzi de) sabato sera — mladinska nadalj.
17.40	Program za mladino Čarovnica Bia — risani film Anna, Ciro in tovariši — TV film
18.30	Športne vesti in Iz parlamenta
18.50	La duchessa di Duke Street TV nadalj.
19.45	DNEVNIK - Vesti
20.40	Simfonični koncert Glasba G. Rossinija in G. Verdija
21.55	Dar prijateljstva — po delu J. Osboma
22.45	Protestantizem
23.10	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Dokumentarna oddaja
19.55	Sto italijanskih mest
20.10	Šolska vzgoja
20.40	Dokumentarna oddaja
22.00	DNEVNIK 3 22.25 Šolska vzgoja
23.10	Pompeji po letu 2000, 1. del
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
18.35	Poročila
18.40	Eskimsko poletje — poljudnoznanstveni film Življenje Eskimov na daljnem severu nam je tuje. nenavadno, .tako Kot dežela, v kžatčri’ "živijo kot nomadi. Njihov način življenja nam .bodo . predstavili v dveh angleško kanadskih filmih. V prvem se nam bodo predstavili pri delu. lovu in ribolovu v kratkem poietju.
19.30	Obzornik
19.45	Poo godba: Ansambel Sne euljčica
20.15	Risanl-a
20.30	TV DNEVNIK
21.00	W. Shakespeare: Dva gospoda iz Verone — TV drama
22.50	Kulturne diagonale
23.35	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku
V današnji Odptti meji bodo na sporedu med drugim še naslednje vesti:
TRST — Kriza v deželnem svetu F-J K
T1MAU (Videm) — Posvet o nemški manjšini v F-JK TRST — Podražitev avtobusnih vozovnic in dnevnikov GORICA - Sciem ŠTANDREŽ (GO) - Občni zbor društva «Juve»tina»
TRŽIČ (GO) — Mednarodna regata
BAZOVICA (TS) - Prijateljska tekma TREESTINA - ZARJA
18.00	TVD - Novice 18.05 Aktualna tema
18.30	TV šola
19.00	Zdravo, otroci
19.30	Cinenotes
20.00	Risanke 20.15 TVD - Stičišče
20.30	Odštevanje — film 22.10 TVD - Danes
21.20 Čas v sliki — TV dnevnik avstrijske TV
Ob koncu: Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku
TRST A
7.00,	8.00. 10.00, 13.00. 14.00,17.0&
19.00	Poročila: 7.20 Dobro juh0 po naše; 8.10 Radijski mozaik: Na obisku pri...; 8.30 Potpuri napevov in melodij; 9.30 Dramatiziran r® man; Alojz Rebula; «Enej S>M Piccolomini* - 1. del; 10.10 S k®‘ certnega in opernega repertoar)3' Bellini: Puritanci; 11.35 Opoldao ski zbornik: Literarni listi; Kulturni dogodki - Kako ti je ime-. 13.20 Iz studia neposredno; l®-1*1 Klasični album; 17.10 - 19.00 Ra* širjeni obzornik: Na obisku pr)"" 17.30 Romantične melodije; 1®™ Socialno vprašanje v slovenske31 romanu 18.20 Jazzovski koncert-
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 13.30, 16.30 in Dnevnik: 9.30. 10.30, 11.30. 1» 14.30, 15.30, 16.30 Poročila; Glasba za dobro jutro; 7.15 K®1® darček; 8.15 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Kdo pa si?; 9.32 W; cianovi dopisniki; 10.00 Z na®1 je...; 10.15 Edig Galletti; Glasbeni premor in horoskop-10.45 Mozaik, glasba in nasveti,
11.00	Zdravo, otroci; 11.15 Fes® valbar: 11.32 Kim, svet mlad®'
12.00	Na prvi strani; 12.05 GJaS ba po željah: 14.33 SuperklasifiHb 15.33 Poročila v nemščini; Disko akcija; 16.00 Pesmi za ^a’ še poletje; 16.45 Poje skupina Tunel; 17.00 Glasbena oddaja: l”-1’’ Glasba; 17.32 Crash; 18.00 Spolnimo se na opereto; 18.30 R?®" glasba; 19.00 Poletni koncert; !!•“ Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.00.	7.30, 8.25, 14.00. 15.00, lWj! Poročila; 7.15 Glasba za dobr jutro; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televiM ski in filmski spored; 8.28 ZaklJ® ček; 8.30 Val 202; 14.15 Km
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MH* UKW - Koper 98,1 MH* UKW - Nanos 88,6 MHz
spored; 14.30 Zanimivosti; 1°^ Predstavitev oddaj in glasben želje poslušalcev; 15.30 Spor® mladinske zborovske glasbe; 1®: Dogodki in odmevi; 16.30 Glasn po željah; 17.00 Primorski dne nik; 17.15 Glasba: 17.30 V poda« šku - pregled športnih dogodke'
RADIO 1
7.00.	8.00. 10.00. 12.00, 13.00, 1^ Poročila; 6.00 - 8.30 Glasbena ko® binacija; 9.00 - 10.03 Glasbeno 6“ vorni program; 11.00 Glasbena ® ša; 11.34 Radijska nadaljevank3' 12.03 Vrnem 'se takoj; 13.15 M ster. glasbene novosti; 14.23 Ul® Asiago Tenda: 15.03 Glasbeni d® kumentarec; 16.00 Poletni spor®”' 17.30 Glasba za mladino; 18.05 M li koncert; 18.38 Šolska vzgoJ3; 19.15 Draga glasba: 19.30 Jaz^' ska glasba: 19.55 Radijska d> ma: 21.00 Rock glasba: 21.30 pomiki, sanjači in utopisti: 21-Objektiv Evropa; 22.22 Napotk' 1 avtomobiliste: 22.27 Radijska Pr redba: 22.50 Danes v parlament « 23.05 Telefonski klic.
LJUBLJANA
7.00,	7.30. 8.00. 9.06, 10.00, Uf. 12.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poroči®: 7.10 in 7.45 Prometne informacij® 7.35 Vremenska napoved za P® morščake; 7.50 Dobro jutro,
ci; 8.25 Iz naših sporedov; ®: . Z radiom na poti; 9.05 Aktua** problemi marksizma; 9.25 Poč®® ško popotovanje od strani do sj3 ni; 9.40 Pesmice na potepu;^®;
Z glasbo v dober dan; 10.35 / ristični napotki: 11.05 Rezerv'1^ no za...; 12.05 Ali poznate...?:
S pesmijo p.. Jugoslaviji:
Veliki revijski orkester; 13.30 K®, tijski nasveti; 13.40 Pihalne be; 14.00 Iz naših krajev - Iz n ših sporedov; 14.20 Zabavna ba: 14.30 Priporočajo vam...: , Zbori na koncertnih odrih: b3 • pesem 1982; 15.25 Naši poslu*«*;; čestitajo in pozdravljajo: 16.00 P® godki in odmevi: 16.30 Žaba1’ glasba; 16.50 Radio danes. r jutri; 17.00 Vrtiljak; 18.00 V diu; 19.00 Na ljudsko temo: I®'. Zvočni signali; 20.25 Žaba'., glasba: 20.35 Lahko noč, otr?7uj 20.45 Minute z ansamblom M' Dovžana: 21.00 V delavnici pha IIaydna; 22.05 Iz naše d'rv, teke: 23.15 Informativna oddaj*, nemščini in angleščini; 23.25 naših sporedov; 23 30 Popevk« jugoslovanskih studiov.
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK, 3. avgusta 1982 LJUBLJANA
18.50 Poročila; 18.55 Zgodbe o prismukih; 19.00 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Sonce, morje in mimoze; 19.30 Obzornik; 19.45 Mostovi - Hidak - oddaja za madžarsko narodnostno skupnost; 20.00 Knjiga; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Kdo ima prav? - aktualna oddaja; 21.55 Jean Chri-stope - TV nadaljevanka; 22.45 V znamenju.
KOPER
13.30 Odprta meja; 18.00 TVD -Novice; 18.05 Kinonotes; 18.30 TV šola: 19.00 Zdravo, otroci; 19.30 Ta leta. ti dnevi; 20.15 TVD - Stičišče; 20.30 Tat Mone Lize - film; 22.10 TVD - Danes; 22.20 Čas v sliki - TV dnevnik Avstrijske TV: ob koncu Odprta meja.
SREDA, 4. avgusta 1982 LJUBLJANA
19.00 Poročila; 19.05 Gusarji kapitana Gancha - TV nadaljevanka; 19.30 Obzornik; 19.45 Amaterski
studio: KUD Ivo - Lola Ribar; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Film tedna: Kapelica; 22.20 Miniature: Zlato zrno preteklosti; 22.35 V znamenju.
KOPER
13.30 Odprta meja: 18.00 TVD -Novice: 18.05 Ta leta. ti dnevi; 18.45 TV šola; 19.10 Zdravo, o-troci; 19.30 Narodna glasba - Balet s Trinidada; 20.00 Risanke; 20.15 TVD - Stičišče; 20.30 Adc-laide - film; 22.00 TVD - Danes; 22.10 Čas v sliki - TV dnevnik avstrijske TV; Ob koncu Odprta meja.
ČETRTEK, 5. avgusta 1982 LJUBLJANA
18.35 Poročila; 18.40 Mladi virtuozi; Oboa; 19.00 Potovanje okoli sveta z osmimi notami: Moje mesto; 19.30 Obzornik; 19.45 Na sedmi stezi; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Studio 2; 22.30 Pesmi F. G. Lorce in španski ples; 22.45 V znamenju.
KOPER
13.30 Odprta meja; 18.00 TVD -Novice; 18.05 Jazz na ekranu: Trio Codona; 18.C0 TV šola; 19.00 Zdravo, otroci; 19.30 Obzorja; 20.00 Risanke; 19.15 TVD - Stičišče;
20.30	Lov na ugrabitelje - film; 22.05 TVD - Danes; 22.15 Čas v sliki - TV dnevnik avstrijske TV; Ob koncu Odprta meja.
PETEK, 6. avgusta 1982 LJUBLJANA
18.55 Poročila; 19.00 Radenci 82;
18.30	Obzornik; 19.45 Pot v prihodnost; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Fantje s Hill Stree-ta - TV nadaljevanka: 21.05 Ne prezrite; 22.05 Španske operne zvezde: Vincente Sardinero; 22.55 Spremljamo - sodelujmo - športna oddaja; 23.05 Nočni kino: Dan po rojstvu bombe - dokumentarni film; 24.30 Poročila.
KOPER
13.30 Odprta meja: 18.00 TVD -Novice: 18.05 Obzorja; 18.30 TV
šola; 19.00 Zdravo, otroci; Aktualna tema: 20.15 TVD
19.3
•ati
čišče; 20.30 Nekdo je za vr»--film; 22.00 TV Danes; 22.10 5; v sliki - TV dnevnik avstrtJ5 TV: Ob koncu Odprta mejo.
SOBOTA, 7. avgusta 1982 LJUBLJANA
15.45 Poročila; 15.50 Na sni«' ; z Everesta dokumentarni ‘"L-17.10 Naš kraj: Dolenja TrilWg 17.25 Maribor: Državno prvenstvo za posameznike; ■* js. Zlata ptica: makedonske Pra'.v. ce; 20.05 Risanka; 20.30 TV . nik; 21.00 Nekaj za vsakog«:^ film; 22.40 Zrcalo tedna: Razcvet večglasja, glasbena 0° ja; 23.45 Poročila.
KOPER	.B
17.30 Maribor: Državno a^^0l) prvenstvo za posameznike; Risanke; 20.151 TVD - StičJ^. 20.30 Upornik iz Amalfija -21.55 TVD - Danes: 22.05 2J. v sliki - TV dnevnik avstrijske *
«&>
Prunorški^dfiievnifc
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
1. avgusta 1982
VESLANJE
SP V KAJAKU IN KANUJU V BEOGRADU
NDR KAR ŠTIRI ZLATE KOLAJNE LJUBEK IN NIŠOVIČ PRESENETILA
panes se bo svetovno prvenstvo zaključilo - Jugoslovani upajo na še kako kolajno - Italijani ne igrajo nobene vloge
EOGRAD — Na svetovnem pr-nih j v kajaku in kanuju na mir-1*7 v°oah v Beogradu so včerai za-
čel e
Beogradu so včeraj za-sn k	odločitve. Na sporedu
šnio i •namred Prve finalne preizku-nes t Se k°^° nadaljevale še da-beog k°i, do Prv'enstva konec. Na grajskem svetovnem prvenstvu ;n ? Predvidevanjih zelo dobri in 7„mk! .‘z NDR, pa tudi Madžari so	so dokaj solidni, tako da
štM,1/13™ boji prava poslastica za kakih n/vgl.edalce (včeraj jih je bilo J}« dsoč), ki se zbirajo na na-
vW°tni.Nemci 'grajo torej glavno Žavn ^?jakaši in kanuisti iz te dr-kar S° “redno fizično pripravljeni, le opaziti tudi v ženskem delu
..............
tekmovanja. Vendar moramo pripisati, da niti Jugoslovani ne igrajo podrejene vloge, saj bi včeraj kmalu pripravili z Ljubkom in Nišovi-čem prvovrstno presenečenje. Jugoslovanska predstavnika pa sta v razredu C-2 zasedla več kot odlično drugo mesto. Kaj več bo Jugoslovanom najbrž navrgel današnji dan, ko si bodo sledile borbe na dolgih progah. Sicer pa je bilo včeraj na sporedu kar sedem finalov, pet v moškem in dva v ženskem delu tekmovanja. Največ zlatih kolajn so odnesli športniki iz NDR, kar štiri, poleg tega pa so osvojili še eno srebrno kolajno. Po eno zlato pa imajo SZ, Madžarska in presenetljiva Švedska.
iiiiittiiiiimiiMiiiimmmiiiiiiiimiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiimiMiiiitmiiiiiiiiimifiiiiiHiiii
^VANjf
SP V EKVADORU
Od danes zares!
®0rut in Darjan Petrič v bazenu • Američan Gaines naskokuje pe °dličij - Zanesljiva zmaga SFRJ v vaterpolu, poraz Italije
REZULTATI FINALOV K-l (moški 1.000 m)
1.	Helm (NDR)
2.	Thompson (N. Zel.)
3.	Rasmussen (Nor.)
5. Janič (Jug.)
C-l (moški 1.000 m)
1.	Schmidt (NDR)
2.	Csepai (Madž.)
3.	Beresa (SZ)
K-2 (moški 1.000 m)
1.	Parfenovič - Superata (SZ) 3’36”42
2.	Morris - Fisher (Kan.)	3’37”45
3.	Ramus - Menendez (šp.)	3’39"08
C-2 (moški 1.000 m)
1.	Sarussi - Haidu (Madž.)
2.	Ljubek - Nišovič (Jug.)
3.	Patzaickin - Simonov (Rom.)
4’ 4”35
K-4 (moški 1.000 m)
1. Švedska	3'15”70
3’55”50 3’57”62 3’58”18 4’ 3’'82
4’27”82
4’28”43
4’28”84
4’00”52 4’ 2”75
3’15”79
3’15”90
3’17”52
2’ 4”33 2’ 6”42 2’ 9”42
prve	— Včeraj so podelili
stvu Kol®j"e na svetovnem prven-vijaj v Plavalnih športih, ki se od-Mličie V- Duayaquilu. Prvo zlato Tra ' p1 Je zagotovila Američanka nju ( v umetnostnem plava-
Žja 'ePsameznice). Ruizova je prebil; n Vods'-vo že v četrtek, ko so tai<nia, sP°redu obvezni liki, v vče-trdj].1" Prostih likih pa je že po-bil taksv°i° Premoč. Končni izid je
1 t
2' KPnCy Ruiz (ZDA) 192.3000 točke 3. jj[“y Kryczka (Kan.) 188.9833
Uwako Motoyoshi (Jap.) 181 ,'6001
.,.Medte«> sta
, urnir in
sltj Z?1? sta startala tudi vaterpolsko^™1' 'n. žensko tekmovanje v
V Vm‘ v v°do s trimetrske deske, bolj rP?lskem turnirju je bila naj-A sknfim'va in izenačena tekma •liani ne med Ital'i° in ZRN- Ita'
3:2	.v°dili p0 prvi tretjini s
tretji? °rugi Pa s 6:4. v zadnji prej Pa..je uspelo Nemcem naj-Hotn ®načiti, nato pa z Osselman-cetji ta7?° štiri sekunde pred kon-doseči odločilen zadetek.
današnji sporeid
100 „ PLAVANJE In finaie)Prsno mokk* (kvalifikacije
in fjj® Prosto moški (kvalifikacije 100
In Prosto ženske (kvalifikacije 400 6
in finaiJJ16^300 ženske (kvalifikacije
1W skoki V VODO
8 moški (kvalifikacije)
ASW- VATERPOLO Ita jj-^oa: ZRN - Nova Zelandija;
ySkunPanija
Kgipt - Avstralija; SZ -C države Amerike barsko151?: Drčija - Kitajska; Mali sk * Kuba
!ka- pap'na: Jugoslavija - Nizozem-. rancija - Kanada
V h ,	"
Cej Sipini
a I3;9anes‘ji
Pa je Jugoslavija pre-vo premagala Francijo
IZIDI 1. KOLA
^,Ja • Nova Zelandija ZDa p . 8 skupina SZ. * tglPt Avstralija
?uba . r .c skupina
fes*0 tts
< mska ' Kanada • svetnSC začenja tudi plavalni 'hio s v\eKa prvenstva. Slovenci klopom k 3 z zanimanjem sledili 9 n» onn alov Petrič v tekmova-
9:8
21:2
24:2
11:8
9:6
13:9
8:5
I 9. Roruta v mali finale n tekrv.mesta) predstavljal v rtu h(v]HVaniu ve'tk uspeh Na o namreč svetovni prvak
Američan Gaines (ki je izjavil, da naskokuje kar pet svetovnih naslovov), vzhodni Nemec Woithe, ki je letos edini dosegel rezultat pod petdesetimi sekundami in še veliko drugih izvrstnih plavalcev.
Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli vest, da so se v finale v umetnostnem plavanju - dvojice uvrstile reprezentance Kanade, ZDA, Japonske, Velike Britanije, Nizozemske, Švice, Francije in Avstrije.
Na turnirju vaterpola pa so do sedaj zabeležili te rezultate diugega kola:
Jugoslavija - Kanada	13:11
Kuba - Kitajska	11: 8
Sovjetska zveza - Egipt	16: 1
NOGOMET
Prvi nastop Fiorentine
BARGA — Nogometaši Fiorentine so včeraj odigrali prvo tekmo v novi sezoni proti skromni amaterski enajsterici Bargi. Fiorentina je seveda zmagala kar z 10:0, tekmi pa je prisostvovalo 5 tisoč gledalcev. V vrstah Fiorentine se je izkazal predvsem mladi Alessandro Bertoni, ki je dal tej gple, . Izkupiček tekme je šel v sklad UNICEF.
2.	NDR
3.	ZRN 5. Italija
K-l (ženske 500 m)
1.	Fischer (NDR)
2.	Andersson (Šve.)
3.	Rakusz (Madž.)
K-2 (ženske 500 m)
1.	Fischer - Streusseu (NDR) 1'51”22
2.	Povozsani - Geczi (Madž.) 1’58”34
3.	Ollsson - Andersson (šve.) 1’59”48 Kot rečeno, danes se bo svetovno
prvenstvo zaključilo. Dopoldne bodo moški tekmovali v polfinalu (prvi trije gredo v finale), in sicer K-l 500 m, C-l 500 m, K-2 500 m, C-2 500 m, K-4 500 m, ženske pa prav tako v polfinalu K-4 na 500 m. Popoldne bedo finali v teh kategorijah, pri moških še v disciplinah C-l, K-l, C-2, K-2, K-4, vse na 10 tisoč metrov.
MOTOCIKLIZEM
Danes za SP v Silverstonu
SILVERSTONE — Danes bo na dirkališču v Silverstonu nova preizkušnja za osvojitev naslova svetovnega prvaka v motociklizmu. Pred občinstvo v tem angleškem kraju bodo stopili vsi največji asi dveh koles in se pomerili med seboj Sodec po poskusnih vožnjah bi lahko rekli, da je v najžlahtnejši kategoriji 500 kubikov prvi favorit Roberts na vamahi, njemu ob ra mo pa bi postavili vsekakor Italijana Uncinija na suzukiju;
Dirko najVišjdg« razreda motorjev bo danes popoldne prenašala tudi italijanska TV, in sicer ob 16.15 na drugi mreži.'
KOŠARKA
08 ZAČETKU NOVE SEZONE
Goriški San Benedetto brez bistvenih novosti
.................. .
Tako sta si pred včerajšnjo prijateljsko tekmo v Bazovici stisnila roki kapetana Triestine ta Zarje .....................................................................................
V krogih gor iškega košarkarskega kluba San Benedetto vlada v teh dneh precejšnje zatišje. To je v glavnem odvisno od dosedanje statične kupoprodajne vključitve go-riškega kluba, kar podčrtuje dejstvo, da bo v prihodnji sezoni 82/83 peterka nastopala brez bistvenih sprememb. Koledar košarkarskega prvenstva A-l lige je bil pred nekaj tedni izdelan in vsa ugibanja so v glavnem usmerjena ravno v potek tekmovanja. Prvenstvo se bo namreč pričelo 26. septembra; cilj goriške ekipe pa je obstanek v ligi.
Trener De Sisti se dobro zaveda, da doseči ta cilj letos ne bo enostavno in zaradi tega se še vedno zavzema pri vodstvu San Benedet-ta, da bi v naslednjem času ojačilo ekipo s kakim izkušenim igralcem. Doslej so dospeli (ali se vključili) le mladi perspektivni igralci (Vazzolar 21 let, Cecchetti 20 let
NOGOMET
VČERAJ V BAZOVICI PROTI ZARJI
Prvi nastop nove Triestine
Tržaški tretjeligaš je igral dopadljivo, čeprav je še daleč od prave forme * Novinci so se predstavili v dobri luči - Tudi Zarja je povsem izpolnila svojo naloga
Triestina - Zarja 6:0	(4:0)
STRELCI: v 5. min. De Falco, v 30. min. Ascagni, v 36. min. Štrukelj, v 42. min. Pedrazzini, v 70. min. Pescatori, v 83. min. Zuccheri.
TRIESTINA (p.p.): Nieri, Costan-tini, Prevedini, Leonarduzzi, Masche-roni, Zanini, De Falco, Pedrazzini, Dreolini, Štrukelj, Ascagni.
Drugi polčas: Nieri (Atruia), Co-stantini (Giorgi), Ponis, Dolfo, Ma-scheroni, (Doz), Zanini (Zuccheri), Gregorič, Pedrazzini (Gazzani), Memmo, Štrukelj, Ascagni (Pescatori) .
ZARJA (p.p.): Racman, Gabrielli, Grgič, Franko, Sossi, Križmančič, Egon Fonda, Damian Fonda, Lenar-duzzi, Gotti, Ražem.
Drugi polčas: Sancin, Gabrielli, Kralj, Franko, Sossi, Macor, Egon Fonda, Damjan Fonda, Tognetti, Pipan, Albertini.
SODNIK: Sarti iz Trsta.
Včeraj sta se na bazovskem igrišču Triestina in Zarja pomerili v prvi prijateljski trening tekmi. Za tekmo je vladalo med tržaškimi ljubitelji nogometa precejšnje zanimanje, saj se je ob igrišču zbralo kar okrog 1500 gledalcev, ki so bili s prikazano igro lahko povsem zadovoljni. Obe ekipi sta kljub temu, da

NAMIZNI TENIS
VELIKA OKREPITEV ZA NAŠE DRUŠTVO
Marina Cergol pri Krasu
Izvršni odbor SK Kras je soglasno sprejel sklep, da lahko italijanska državna prvakinja nastopa za to društvo, vendar pod nekaterimi pogoji
Namiznoteniške igralke Krasa bo do še nekaj dni na zasluženem od dihu pred pričetkom nove naporne tekmovalne sezone. Vendar pa prav v teh dneh tekmovalnega zatišja sprejemajo voditelji važne odločit ve. Tako se je v ponedeljek sestal izvršni odbor ŠK Kraš in ^bravna val prošnjo prvokategornice Marine Cergol, da bi prestopila v vrste slovenskega društva. Ta odlična igralka, lanskoletna absolutna državna prvakinja je navedla na slednjo utemeljitev: zadnji dve sezoni je branila barve ekipe Budas si iz Livorna in takega križarjenja se ie pošteno naveličala, tržaška ekipa Ente Porto, iz katerih vrst izhaja, pa .je letos ukinila ženski namiznoteniški odsek. tako. da ie Cergolova dejansko ostala '•na cesti® Da bi lahko ta mlada igralka nadaljevala svojo blestečo kariero, ji .je preostala edinole možnost, da prestopi v vrste Krasa Po predhodnem mnenju namizno teniške komisije, je izvršni odbor
ŠK Kras upoštevajoč vse nrei o-menjene okoliščine, soglasno sprejel sklep, da omogoči Marini Cer gol. da nastopa za Krasovo moštvo. Postavljena sta bila dva ne preklicna pogoja: L prisotnost te igralke ne sme oškodovati domačih igralk (vse igralke morajo imeti zagotovljeno približno enako število nastopov v A ligi); 2. treningi morajo v celoti potekati v slovenskem jeziku in igralka, ki izha ja iz mešanega in biva na Opči nah se mora potruditi, da se na uči vsaj pasivnega znanja slovenščine.
Krasovo moštvo se je torej, vsai na papirju, krepko okrepilo za prvenstvene nastope A lige, ki se bo začela v prvi polovici oktobra. Tudi letos bo nastopalo šest ekip in namesto Recoara iz Bočna in Ca-gliarija, sta se uvrstili v družbo najboljših Napoli in Canottieri Lee co. Torej, potovanja bodo prav ta ko dolga in naporna. Velika no-
vost bo letos glede poteka tekmo van.ia samega, saj bodo ponovno igrali po sistemu swaytling. se pravi, da bodo za vsako ek;po nastopale po tri igralke, ki bodo vsa kokrat odigrale po devet srečanj.
Prvič letos se je ženska ekipa Krasa, ki je v zadnji sezoni osvojila drugo mesto v prvi ligi prijavila na evropsko tekmovanje za pokal sejemskih mest. Veliko pričakovanje seveda vlada za nasprotnika, saj bi žreb lahko določil gostovanje v katerikoli evrop ski državi
Namiznoteniški odsek Krasa ie uradno protestiral pri italijanski namiznoteniški zvezi FITET, ker ni povabila na priprave za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu v Avstriji Sonje Doljak, ki bi si, kot državna mladinska prvakinja, zaslužila uvrstitev v družbo najboljših. Izgovor, da je Dol jakova letos opravila maturo, ni zadostno opravičilo za tako zadržanje. (BS)
je bila zanju to prva tekma v sezoni, prikazali privlačno igro. Žal pa nismo videli na igrišču nekaterih novih nakupov tržaškega tretjeligaša, ker so nekateri med njimi lažje poškodovani, vendar pa so — kot nam je povedal trener Buffoni — njihove poškodbe le lažje narave in njihova prisotnost za prihodnje nastope ni v dvomu.
Tekma je bila precej zanimiva, čeprav je bil ritem seveda precej počasen. V vrstah Triestine, so se posebno izkazal Štrukelj, ki je dosegel zadetek in sodeloval v mnogih akcijah v napadu. De Falco in Ascagni, ki sta igrala na običajnem nivoju in dosegla vsak po en zadetek, ter nova nakupa Pedrazzini in Dolfo, ki sta zapustila dober vtis, posebno prvi, ki je po negotovem srečanju dosegel zelo lep gol.
Zarja je odlično izpolnila svojo nalogo in se precej uspešno zoperstavljala boljšemu nasprotniku in bi si gotovo zaslužila vsaj častni zadetek, toda njenim napadalcem sreča ni bila naklonjena. Med posamezniki bi še posebej pohvalili Egona Fondo.
- ■ > ->*' *>|
Udinese na dobri poti
»TRBIŽ-------Udinese je včeraj v
Trbižu odigral svojo prvo letošnjo tekmo proti solidni enajsterici amaterske reprezentance Furlanije - Julijske krajine. Varovanci trenerja Ferrarija so dokazali, da so fizično že v dokaj dobri formi in so premagali amatersko reprezentanco s 6:0. Predvsem so se izkazali novi nakupi, v prvi vrsti Virdis, ki je dal tri gole in Mauro (1 gol). Udinese je igral v sledeči postavi: Cor-ti (Borin), Galparoli (Siviero), Tes-ser (Pancheri), Gerolin (Papais), Cattaneo, Orazi, Mauro (Masolini), Miano (Ceccotti), Virdis, Šurjak. De Giorgis (Baoehin).
ljivo, je osvojil romunski velemojster Suba, četrto pa večletni bivši svetovni prvak Tigran Petrosjan. Le-ta je nekoliko razočaral, predvsem pa sta razočarala Larsen s šestim mestom (prehitel ga je celo Sovjet Tukmanov) ter s slabim sedmim mestom bivša velika nada svetovnega šaha Jan Timman. Le-ta je bil še pred letom dni v samem svetovnem vrhu na šahovski 'rang lestvici (s Karpovom, Korčnojem. Kasparovom, Portishem in Spasskijem), v kratkem času pa je zdrknil le med prvo petnajsterico. Na lestvici tega mednarodnega šahovskega turnirja sledijo še Mestel, Pinter, Psahis, Karlsson, Bouazis, Sunye ter Browne.
D. J.
BOKS
Ribli osvojil prvi medeonski turnir
V Las Palmasu se je zaključil prvi medeonski šahovski turnir za odločitev kandidatov za izzivalca svetovnega prvaka Anatolija Karpova. Na turnirju je igralo 14 išahistov, prvo mesto pa je zasluženo osvojil 30-letni madžarski velemojster Zoltan Ribli, ki je pred časom že premočno osvojil tudi conski turnir. O-svojil je 9 točk od 13 možnih, drugo mesto pa je presenetljivo osvojil verjetno najstarejši šahist v aktivnosti (seveda na določeni mednarodni ravni), 61-letni bivši svetovni prvak Sovjet Vasilij Smislov. Osvojil je le pol točke manj od svojega premočnega nasprotnika, ki ga je v neposrednem dvoboju v predzadnjem kolu tudi premagal.
Tretje mesto, in tudi to presenet-
Leonard se umika?
NEW YORK — Dvakratni svetovni boksarski prvak velter kategorije (WBC in WBA) Ray Sugar Leonard ;e izjavil, da »nima več volje boksati®. Sicer pa je Leonard že več kot pet mesecev na prisilnem od
Nogometna zveza oprostila Giordana in ostale
RIM — Izvršni svet italijanske nogometne zveze je sprejel sklep, da oprosti kazni vse nogometaše in odbornike društev, ki so bili kaznovani pred in do vključno 11. julija 1982. Ukrep je svet sprejel v proslavitev zmage italijanske reprezentance na španskem svetovnem prvenstvu.
Za odbornike in nogometaše, ki so bili dosmrtno suspendirani, se kazen zniža na 4 leta (od dneva, ko je diskvalifikacija stekla), tistim, ki so bili diskvalificirani za določen čas pa se kazen skrči za dve leti. Ekipam, ki so diskvalificirali igrišče, pa bodo kazen zmanjšali za polovico. Vsi ukrepi veljajo avtomatično.
Ukrep velja predvsem za dvanajst nogometašev, ki so jih diskvalificirali v zvezi s škandalom o nedovoljenih stavah. Od teh lahko pričnejo takoj spet nastopati Giordano, Manfredoma, Wilson, Zecchini, Mas-simelli, Magherini, Petrini, Savoldi , in Albertosi. Cacciatori in Della Martira bosta lahko spet stopila na igrišče prihodnje leto 27. marca, Pellegrini pa šele 27. 3. 1983. Bivši predsednik Milana Colombo pa ne bo mogel vršiti odbomiških poslov še štiri leta.
radi tega je fciv:aktat;.odp£«i£Ltije-. gov dvoboj z Larryjem Bondsom.
_ Hp .	... JMP V 13. kolu zamejskega balinarske-
moru, kajti kaže. & ima težav? z ga prvenstva so dosegli Je ta (zida: vidom oziroma poškodovano oko. Za- Opčine - Kras Til (16:13, 13:8)
Kraški dom A (13:1, 13:7)
Kraški dom B 2:0
ter igralci iz mladinskih vrst Bula-ra, Bianco in Nobile). Ekipo pa sta zapustila Turel in visoki Paleari.
Prav gotovo pa so možnosti, da bi se Goričani ojačili za prihodnjo sezono z izkušenimi italijanskimi igralci minimalne; večje možnosti namreč obstajajo, da bi nakupili novega Američana, kateri naj bi zamenjal enega cd dveh dosedanjih »črncev®: Jonesa ali Mayfielda. Toda vse to so trenutno le govorice.
Prav gotovo pa bo obstanek v ligi glavni cilj goriške ekipe v prihodnjem prvenstvu. Toda tudi pri tem si odborniki in vodstvo moštva ne delajo prevelikih utvar. Namen je namreč naslednji: v pri-
Rokometui tečaj na Opčinah
Jutri ob 18.30 se bo na ploščadi ŠD Polet na Opčinah (Repentabrska ulica) začel rokometni tečaj za mladince letnika 1967 in mlajše, ki bo trajal dva tedna. Tečaj bo vodil priznani trener Rado Kastelic.
Do tečaja .ie prišlo na željo skupine mladih fantov, ki bi radi igrali rokomet, ker jih — kot pravijo — druge športne zvrsti r.e zanimajo. Zato vabijo tudi druge fante, ki bi želeli igrati rokomet, da se prijavijo pol ure pred začetkom tečaja na ploščadi. Tečaj je namenjen izključno le fantom, ki niso angažirani v nobenem drugem športu.
meru, da bi moštvo nazadovalo v A-2 ligo, naj si mlajši igralci pridobijo tistih prepotrebnih izkušenj za takojšnjo vrnitev v prvo ligo; v primeru obstanka pa bi se odprle nove perspektive za goriško košarko.
KOLESARSTVO
Famcucin« prvak
BRUGNERA — Ekipa Famcucin® v postavi Moser, Amadori, Santoni, Montanari, Masciarelli, Morandi in Torelli .je zmagala na ekipni krono-metrski dirki v Brugneri, ki je bila obenem tretja preizkušnja italijanskega ekipnega prvenstva. S to zmago si je ekipa Famcucine zagotovila državni naslov. Sledita ji ekipi Atala Campagnolo in Inoxpran.
Moserjeva ekipa je pretekla 89 kilometrov, kolikor .je merila dirka, v eni uri 22’50”6 s poprečno hitrostjo 48,159 kilometrov na uro.
PLANINCI SPDT NA TRIDNEVNEM IZLETU V REZIJI
«Ta visoka rosojanska pot»
Točno pred letom dni je bila na planini Kot, prav na koncu čudovite rezijanske doline, slovesnost otvoritve nove planinske krožne poti imenovane: »Ta visoka rosojanska pot». Ta slovesnost je ostala številnim našim članom v prijetnem spominu zaradi izredne gostoljubnosti rezijanskih planincev, predvsem pa za veselo sproščeno planinsko vzdušje, ki se je vilo cel dan iz uradne proslave na planini Kot pa tja do bližnje planine Brdo na planšariji v družbi domačih pastirjev.
Ta pot, zaznamovana z rdečimi trikotniki, pelje iz Solbice preko Korita čez planini Kot in Brdo ter po grebenu celotnega planinskega pogorja na vrh Kanina in se čez ird spusti (po isti poti kot vertikala SP D T) v dolino Rezije v vas Solbico. Za celotno pot je potrebnih 16 ur hoje, možnosti prenočitve so v bivaku CA1 Manzano pod Mulacem (1650 m) in v bivaku Marussig C AT Trieste (2041 m). Pot so zaznamovali in samo nevarnejše dele tudi zavarovali rezijanski alpinisti skupine 1 Ghiri (polhi) z znanim plezalcem Linom Di Lenardom na čelu in v sodelovanju s planinci PD Bovec
ter planinci iz Tricesima. Izdali so tudi opisni bilten (na razpolago tudi na sedežu SPD) z opisom poti, raznimi navodili, s tremi prostori za žige v dokaz prehojene poti za prejetje posebne spominske značke, zlasti pa je potrebno poudariti, da je, kot piše na naslovni strani biltena, pot še precej zahtevna in samo za trenirane in pripravljene planince.
Iz izkušnje pred kratkim opravljenega tridnevnega izleta skupine planincev SPDT (23., 24. in 25. julija) lahko povzamem sledeče: to je slikovita, izredno razgledna, v višini stalno razgledna pot v še malo obiskanem, zato pa čudovitem okolju Zapadnih Julijcev, ki pa jo lahko glede na možnost varnega obiskovanja delimo na dva povsem različna dela: izredno dolgi, deveturni grebenski del, ki se vije iz bivaka Pod Mulacem do bivaka na sedlu Groblja je primeren le za pravega alpinista s popolno opremo, preostali del pa je primeren za vsakega treniranega planinca in sicer po slikoviti dolini Rezije mimo planšarij ter nato vzpon do bivaka Pod Mulacem, ali pa spust od sedla Groblje (kamor lahko tudi dospemo iz
koče Gilberti) preko planine Lom v Solbico.
Pino Rudež
TENIS
Clerc napreduje
NORTH CONWAY - V osmini finala mednarodnega teniškega turnirja je med drugim Argentinec Clerc premagal Avstralca Aiexan-dra s 6:2, 6:2, Američan Purcell pa rojaka Teltscherja s 6:3, 6:4.
NA PRVENSTVU PARAPLEGIKOV
Italija na odličnem tretjem mestu
LONDON - Italija je osvojila na svetovnem prvenstvu paraplegikov v Londonu absolutno tretje mesto. Na prvenstvu, na katerem je sodelovalo 40 držav in ki se je začelo 26. julija, je vladal pravi športni duh.
Svetovni prvaki so postali predstavniki Zvezne republike Nemčije, drugi pa so bili Švedi. Zahodni Nemci so osvojili 32 zlatih kolajn, Švedi 31, Italijani pa 29, poleg teh še 12 srebrnih in 15 bronastih.
Hratek pregled
^»ZGODOVINE
Saškega krasa
STANKO FLEGO
5.
l tu<jj ,le’ kjer so nekoč prebivali, je s časom zalilo m°rie l z butaltratni veliki sesalci so se umikali proti hladnejšim
5	bij a,nimi gozdovi poraščenim planotam, kjer je ambient
jj 'lrneren za njihov obstanek.
'te je Prav ta migracija takratnih ljudstev iz pokrajin, ka-^vlja Polagoma zajelo morje, proti višjim predelom, pred-ž je pr^rV° ^evilčno važnejšo poselitev tržaškega Krasa. To ^ko sLnas d°gajalo na začetku mezolitskega obdobja, ne-Nvn Vet pred n' š’ Takšno >9 namreč mnenie večine Krakov* 111 Se ukvarja s študijem prazgodovine trža-
kih seTe,Zolitsk° obdobje je značilno počasno izginjanje ve->olitskealcev iz naših predelov. Ti so predstavljali za pa-
6	v hiez8? človeka prava -živa- skladišča hrane. Človek 5 hi vet°i ‘ku še vedno preživlja predvsem z lovom, vendar ''ti tUcli 0v samo na veliko divjad, ampak se mora zadovo-ri6tv* s ZKman>šimi lovskimi pleni (na primer s pticami),
6 oaviti tudi z ribolovom in z nabiranjem školjk,
polžev itd. Za mezolitik je namreč značilno, da so v jamskih plasteh prisotne velike količine lupin morskih školjk, zemeljskih polžev, ki jih je takratni človek strastno nabiral. Tudi kremen, v tistih časih najvažnejšo surovino za izdelavo orodja, izkoristi do najmanjšega dela, saj so kamena orodja v mezolitiku izredno majhna. Nekatera namreč dosežejo dolžino komaj nekaj milimetrov. To so namreč natančno izdelane konice, strgala, nožiči, katere je človek pritrjeval na lesene palice in si tako izdeloval puščice, kopja, nože itd.
Veliko število do sedaj odkritih mezolitskih najdišč (poznamo jih namreč okoli 15) na tako majhnem teritoriju ter mogočne mezolitske plasti, odkrite v nekaterih jamah, z izredno velikim številom kamenih artefaktov, nam potrjujejo dejstvo, da je v mezolitiku človek že stalno bival na kraški planoti. Dokončno je namreč opustil nomadstvo in si skrbno iskal in izbiral bivališča (ugodne votline raznih velikosti in skalne previse v nižjih vrtačah), v katerih so prebivale cele generacije mezolitskih lovcev in nabiralcev.
Mezolitik pa je bil do pred nekaj leti na tržaškem Krasu popolnoma nepoznan. Prvo najdišče, v katerem je bila z gotovostjo ugotovljena prisotnost mezolitskih ostalin, je namreč -Pečina na Leskovcih-, ki je približno 1 km oddaljena od Samatorce v smeri proti Križu. V tej votlini je izkopaval že C. Marchesetti ob koncu prejšnjega stoletja, vendar ni prišel do mezolitskih plasti. V letih 1931 - 1983 je tržaško nad-zomištvo za spomeniško varstvo skupaj s skupino arheologov univerze v Piši opravilo ciklus sistematičnih in obsežnih izkopavanj. Raziskovanja so se kmalu pokazala kot uspešna.
Pod plastmi iz srednjega veka, rimske, železne in bronaste dobe ter neolitika so odkrili plast zemlje, v kateri ni bilo črepinj glinastih posod, ki so tipične najdbe za vsa zgoraj omenjena obdobja, temveč vse polno izredno majhnih kremenastih orodij (konice, rezila, strgala), ki so bila pomešana z veliko količino živalskih kosti in lupin morskih školjk. Zadeli so namreč na plast iz mezolitske dobe. V celotnem ciklusu izkopavanj so v mezolitskih plasteh odkrili točno 2.356 majhnih kamenih orodij. Mezolitik iz -Pečine na Leskovcih- pa ni ostal dalj časa edinstvenost na našem Krasu. Še predno je bila ugotovljena prisotnost mezolltika v tem najdišču, so namreč člani arheološkega odseka -C.A.I. -Alpina delle Giulie- odkrili v neki majhni votlini nad Borštom tanko plast z manjšim številom mikrolitskih orodij, £i pa jih niso znali časovno opredeliti. Po odkritju mezolitika v Pečini na Leskovcih pa je bilo jasno, da so tudi najdbe iz te votline pripadle mezolitskemu človeku. Tema dvema najdiščema pa se je v naslednjih letih pridružila cela vrsta drugih jamskih najdišč, ki so dala več ali manj bogato me-zolitsko zapuščino.
Čeprav jih danes številčno poznamo res mnogo, so bila le redka najdišča izčrpneje raziskana, v ostalih pa so bile mezolitske plasti le načete. Zato nam je danes, kljub velikemu številu znanih najdišč, obdobje mezolitika na tržaškem Krasu le še preslabo poznano. Izkopavanja v mezolitskih plasteh so namreč precej zahtevna, saj morajo arheologi ločiti posamezne zemeljske plasti vsakih 5 cm, zemljo pa prerešetati s pomočjo rešeta in vode. Ločitev ene plasti od druge je potrebna, da lahko sledimo evolutivnim proce-
som v izdelovanju kamenih orodij, ostanki školjk in kosti pa nam bodo pokazali, s čim se je v raznih fazah človek prehranjeval. Z rešetanjem s pomočjo vode in rešeta, ki bo imelo komaj 1 mm široke luknjice, pa bo mogoče najti tudi komaj nekaj milimetrov velik kamen izdelek. Tudi za obdobje mezolitika, kot smo že videli pri paleolitiku, namreč razlikujemo nekaj razvojnih faz. Pri nas so do sedaj ugotovili dve glavni fazi, za kateri imamo analogije tako v severni kot v južni Italiji in ki se razlikujejo po načinu oblikovanja orodij in po načinu prehrane človeka.
Za prvo fazo, imenovano -sauveterien- (po prvotnem najdišču v Franciji), so značilne rrikrolitske konice, retu-širane na obeh straneh in geometrično oblikovana orodja. Človek se še vedno bavi pretežno z lovom na veliko divjad: na jelena, merjasca itd. Zanimivo jo, da so v plasteh iz tega obdobja odkrili v nekaterih kraških jamah ostanke sladkovodnih rib. Te plasti, ki niso vsebovale ostanke morskih rib in školjk, nam hkrati dokazujejo dvoje: prvič, da morska obala tedaj ni še dosegla sedanje črte, drugič, da so se še na Krasu takrat nahajali vodni tokovi ali manjša jezerca, v katerih je človek ribaril. Za drugo, mlajšo fazo mezolitika, imenovano -tardenoisen- (prav tako po najdišču v Franciji) so značilne konice trapecaste oblike in diskasta strgala. V tej mlajši fazi se zelo povečata nabiralna dejavnost in ribolov na račun lova, kar dokazuje dejstvo, da so ostanki živalskih kosti skoraj v enakem razmerju kot ostanki lupin školjk, zemeljskih polžev in ribjih kosti. Nekateri strokovnjaki ugotavljajo, da ta mezolitska faza ustreza času, ko je morska gladina dosegla dokončno sedanjo obalno črto.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1	Tei. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90,00. letno 900.00 din. za organizacije in podietja mesečno 120.00, letno 1200,C0.
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškego tiska. Trst 11-5374 Strdil 8
io SFRJ Žira račun 50101 -603-45361 ADIT — DZS 61000 t-iubljonfl Gradišče 10/11. nod., telefon 223023 Ob deluvnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 32 400 lir. Finančni 1 100, legalni 1 000, osmrtnice po formo:*. sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir be** Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-JW krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih <>ez v Italiji pri SPI.
t7dai»L Jzrr zV'*"e ^opiSP[
in tiska
1. avgusta 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
založnikov Fl£G
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
Z OPČIN
Marta Malalan daruje 30.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ KRIŽA
Gigi Sedmak daruje 10 000 lir.
Ob 80. rojstnem dnevu pok. Dominika Sedmaka darujejo Julka in Majda ter Lučana z družino Deško
30.000	lir.
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
V	spomin na prof. Ivana Theuer-sehulia daruje Vittoria Kralj 20.000 lir.
V	spomin na Viktorja Sosiča da ruje Livio Sosič z družino 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Vila Pegana daruje družina Paoli 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob strica Pavla Smotlaka darujeta Alma in Rino Stepančič z družinama 50.000 lir
Ob 3. obletnici smrti Antona Škabarja se ga spominjajo žena Štefanija, sin Stano in hči Romana z družinama in darujejo 50.000 lir.
V	spomin na pok. Pavlino Škabar darujeta družini Škabar (Repen 78) 5.000 in Škrk 5.COO lir.
V	počastitev spomina Dušana Miliča daruje družina Vremec 20.000 in .Angelca Hrovatin 10.000 lir.
V	spomin na dragega svaka Josipa Gašperšiča daruje Pavla Fatur vd. Sciarappa 20.000 lir.
Ob praznovanju 80. rojstnega dne Srečka Grgiča daruje vesela družba (Bazovica) 12.000 lir.
Ob 4. obletnici smrti Viktorja Čuka daruje žena Frančiška (Trebče 103) 100.000 lir.
* » *
Ob slavju osemdesetletnice Srečka Grgiča daruje vesela družba
12.000	za Skupnost družina Opčine,
12.000	za KD Slovan in 12.000 lir za KD Lipa.
, Vesela družba daruje 12.000 lir za KD Vesna.
G. Gregori daruje 5.000 lir za M MPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetj: na grob Dušana Miliča darujeta Ljuba in Marino Košuta 20.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin nr pok. Dušana Miliča daruje družina Samar 20.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Tončko Ščuka daruje Marija 10.000 lir za TPK Sirena.
Ob 4. obletnici smrti nepozabnega moža Franca Malalana darujeta žena Pepka 10.000 za spomenik padlim v NOB z Opčin in iiči Kar la z družino 10.0C0 lir za SKD Tabor
Ob obletnici smrti dragega očeta daruje Zoran z družino 20.000 za moški pevski zbor Tabor, 20.000 za SKD Tabor in 20.000 lir za ŠD Polet.
Za nagrobni kamen pek. msgr. Alojza Rozmana darujeta Elda in Aldo Carli 'lO.OCI lir.
S. G. daruje 46.000 ter N. N. 50 tisoč lir za KD Primorsko Mačkolje.
Namesto cvetja na grob Pavla Smotlaka daruje Alojzija Olenik 5 tisoč lir za VZPI - ANPI sekcija Dolina. Mačkolje, Prebeneg.
Olga Dernark daruje 30.000 Ur za K D Slavec.
V	spomin na Pavlino Škabar da ruje Manuela Pri sonc z družino 50 tisoč lir za balinarsko sekcijo Kra ški dom.
V	spomin na Vita Pegana daruje ta Marija in Pino Prezzi 10.000 za pevski zbor M. Kogoj in 10.000 lir za Marijin dom pri Sv. Ivanu.
V	spomin na prof. Theuerschuha darujejo družine Strain. Bandelj in Ciani 50.000 lir za tržaške skavte.
V	spomin na Marčelo Kralj in Vilija Kralja darujeta Srečko in Pie-riria 10.000 lir za ŠZ Sloga.
Ob prvi obletnici smrti nepozab nega dr. Žarka Simoniča darujeta Vlasta in Armido 10.(00 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši na Opčinah.
V	spomin na prijateljico Silvo Ban - škerkovo ob 4. obletnici smr ti daruieta Vlasta in Armido 10.000 lir za RMV.
Miče Malalan (Trebče 224) daruje 10.000 za ŠD Primorec. 10.000 za KD Primorec, 10.000 za godbo Par ma - Trebče, 10.000 za o. š. Pinko Tomažič - Trebče, 10.000 za VZPI - ANPI Trebče, 10.000 za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in 20.000 lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana.
Namesto cvetja na grob Marčele Kralj darujejo Lucijan in Anica Malalan 10.000. Justina Kralj (Trebče 182) 10.000 in družina Padovan
10.000	lir za KD Primorec.
Za nagrobni kamen msgr. Alojza Rozmana darujejo Sonja in Olga
30.000	ter Karmela Don 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob brata in
9‘rica Pavla Smotlaka darujeta družini Slavec (Mačkol.ie 18 in 107)
50.000	za cerkveni pevski zbor, 10 tisoč za otroški zbor Slovenski šo pek, 10.000 za dekliški zbor Slovenski šopek. 20 000 za cerke in 10 000 lir za slovenske misijonarje.
Ob bridki izgubi dragega moža in očeta Pavla Smotlaka daruje družina 150.000 za pevski zbor PD Mačkolje in 50.000 Ur za otroški zbor Slovenski šopek.
Namesto cvetja na grob Pavla Smotlaka darujejo Adrijan Rehar 20.000, Ljuba Smotlak 20.000. Rino in Alma Stepančič 50.000, Slava Slavec 10.000 in družini Gorjan ter Smotlak 20.000 lir za PD Mačkolje.
Namesto cvetja na grob prof. I. Theuerschuha daruje Ljuba Smotlak 20.000 Ur za skavtsko revijo Jambor.
Namesto cvetja na grob Pavline ŠVabar daruje družina Škabar (Re pen 72) 10.00/1 lir za balinarski odsek Kraški dom.
Ob 21. obletnici smrti drage mame Marije Furlan daruje sin Vinko 10.000 Ur za Godbeno društvo Prosek.
V	počastitev spomina dragega ‘ o-četa kolega Alda Strajna darujejo ravnateljstvo in kolegi TKB 180.000 Ur za KD Ivan Grbec - Skedenj.
Slavko Novak daruje 10.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje.
V	spomin na Marijo Regent da ruje ta Angela in Lojze Cijak 20.000 lir za Dijaško matico.
Ob 10. obletnici smrti Ljuba Križ mančiča darujejo družine Križman-čič in Micali (Bazovica 266) 10.000 lir za šolo Primož Trubar.
V	spomin na Hilarija Zidariča darujejo družine Zidarič. Šušteršič in Dovgan 15.000 lir za Delo.
V	spomin na Marija Kocjančiča darujejo žena Pini ter hčerki Boži in Marta 25.000 Ur za tržaške skavte.
V	spomin na pok. PavUno Škabar daruje družina Kralj (Repen 176) 10.000 lir za baUnarsko sekcijo Kraški dom.
V	spomin na Ano Manfreda daruje Viktor Hrvatič 10.000 lir za KD Slavec - Ricmanje.
DRAGULJI
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino
kontaktne leče
Ulica Buonarroti 6 (prečna Ul. Rossetd) TRST	Telefon 77 28 9*
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
dl A. Soract
DOXA
TRST
Ulica S. Spiridione 12 Tel 60-252
• O/r/r/Z/ -
ffr/*r
. A’-i/
KERAMIKA
BRUNETTA
TR2IC
Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129
■	KAMINI
■	MOOUETTES
■	PARKETI
CASIO,
URARNA
ZLATARNA
Ličan
Lastnik
Plisco Sergio
TRST - Korzo ItaJia 8 Telefon 040/61176
KOSMINA SERGIJ
BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehniko
ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA Center Tel. 200-123

RADIO - CB FOTO - VIDEO CANON - NIKON - LEICA HITACHI SONY
TRST — Pasaža Fenice 8 - Tel 732-897
Trgovina ROSIZH BRUNO
TRST — Ul. Palestrina 5 — Tel: 768-059
OLIVETTI IN DRUGE ZNAMKE
■	Pisalni stroji
■	Računalniki po neprekosljivih cenah
■	Oprema
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/*
Tel. 20-03-71
\ERAMICNE PLOSCICE SANITARIJE
ZAVAROVALNA DRUŽBA
UNIPOL
AGENCIJA KMETIJSKE ZADRUGE
rT \
Telefon: 2749S6
PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji:
NA ŠIRŠEM OBMOČJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE Ljubljana	— kioski DELO in VJESNIK
Bled '	— Autocamp «ZAKA»
— Autocamp «SOBEC»
—	kiosk DELO Casino
—	kiosk DELO pri Unionu
—	kiosk Tobak avtobusna postajo kiosk DELO avtobusna postaja kiosk Turist, društva Bohinj kiosk DELO Rozman kiosk VJESNIK kiosk VJESNIK
kiosk VEČER (samo ob nedeljeni kiosk DELO, TTL Trafika Hotel Donat kiosk VJESNIK - Trg Republike
Bohinj - jezero
Bohinj. Bistrica
Opatija
Reka
Ptuj
Rog. Slatina Zagnb
Divača Dutovlje Gorjansko II. Bistrica
Komen Kostanjevica na Krasu Kozina
Križ pri Tomaju Lokev Postojna Sežano
Ajdovščina
Bovec
Branik
Dobrovo
Miren
Nova Gorica
Solkan
Šempeter
Ozeljan
Renče
Šempas
Tolmin
Vrtojba
Kobarid
Ankaran
Izola
Koper
Piran
Lucija
Portorož
škofije
NA PRIMORSKEM
—	kiosk DELO
—	Market Kras
—	Market Kras
—	kiosk TTL Tobak, Cankarjeva 9
—	kiosk TTL Tobak, Gregorčičeva
—	Market Preskrba
—	Market Živila
—	Trafika Babič
—	Trg. Sonc
—	Preskrba
—	kiosk DELO. Primorski tisk
—	kiosk OREL, Gorup M., Čuk M* Krajinger, Supermarket Kras
—	kiosk DELO, kiosk Vidmar
—	knjigarna Mladin. knjiga, ToD° TTL, Kavarna na trgu
(samo ob nedeljah)
—	Market
—	kiosk DELO
—	kiosk DELO
—	kiosk DELO, Velikonja, Lah, Kavčič, Tušar
Grosist GO G Market Solkan G Market Šempeter kiosk Brumat, Premrl Ledine GO - Goriška market
—	bife Soča (samo ob nedeljah)
—	Brumat - Tobak
—	Grosist Market trafika Mavec kiosk DELO - Premrl Restavracija Lipa (samo ob nedeljah)
—	T.P. Primorje
—	kiosk Tobak
—	T.P. Primorie
—	Knjigarna Mlad. knjiga kiosk Tobak Leban
kiosk DELO, avtobusna postajo Bite - avtobusna postaja (samo ob nedeljah)
—	T.P. Primorje	. h.
Bife Jadran (samo ob nedelj0™
—	Gostilna Kotlar (samo ob nedelj0™
V ISTRI
—	kiosk DELO
—	kiosk Babič, DELO. Prim. tisk Samopostrežna restavracija (ob nedeljah)
—	kiosk PELO. Prim. tisk P.T. Žusterna
—	kiosk Cvetič. Filipčič (avtobusna postaja)
Prim. tisk, Trafika Tobak
—	Primorski tisk
—	Knjigarna Prim. tisk
—	kiosk Barolin
TOZD GOSTINSTVO IN ŽIČNICE KAMNIK, b. o.
INTEGRAL
GOLFTUR ISTo.o.
VELIKA PLANINA je valovita visoka planota (1412 • 1666 m) s planšarskimi stanovi (edinstvena arhaična arhitektura) v zaselkih in Alpskim turističnim centrom. Alpska klima z ostrimi zimami (okoli 140 dni pod snegom) in svežimi poletji. Pozimi obratuje ob urejenih smučiščih sedežnica z vlečnicami (kapaciteta 2400 o-seb na uro). Idealni tereni za turno smučanje in zimske izlete. Poleti se na sprehodih srečujete s planšarskim življenjem, bogato alpsko floro in favno, kraškimi jamami in brezni, nudijo se vam široki razgledi. Izhodišče za gorske ture. Nastanitev v hotelu «Šimnovec» in planinskih domovih. V turističnem centru so zaselki počitniških koč z okoli 600 ležišči. Dostopi: z gondolsko žičnico (360 oseb na uro) v 5 minutah iz doline Kamniške Bistrice ali po pešpoteh (3 ure). Redne avtobusne zveze z Ljubljano (via Kamnik). 26 km od letališča «Ljubljana». Parkirni prostori, garaže in bife ob spodnji postaji žičnice.
VELIKA NOVOST CRT
AVTOMATIČNA OKENCA NONSTOP ZA DVIGE DENARJA 24 UR NA 24
Občinstvo je 'z veliko simpatijo sprejelo servis »avtomatičnega okenca-*, ki ga je pred kratkim odprla Tržaška hranilnica, da bi tako nudila svojim korentistom še en konkreten servis-, možnost dvigov tudi ob -nemogočih* urah in dnevih, in to s pomočjo posebne magnetske izkaznice in tako tudi možnost, da se — ob običajnih urnikih — izognejo tistih nekaj minut čakanja pri okencih. Servis že deluje v Trstu pri agencijah CRT v Ul. Carducci 7, na Trgu Valmaura 10 in Largo Giardino-, v Tržiču pri filiali CRT na Trgu Repubblica. Servisa pa se lahko posluži kdorkoli je korentist Tržaške hranilnice, pri katerikoli njeni podružnici. V teh dneh se pri agencijah, kjer je že v veljavi »avtomatično okence* praktične prikazuje delovanje servisa. To je priložnost za vsakogar, da se tako lahko prepriča o njegovi pomembnosti. In je priložnost za marsikoga... da odpre pri CRT tekoči račun.
t?
cit
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIE STE TRŽAŠKA HRANILNICA