Leto LAX111, št. 6l>
Uradnlitvc lu apravai LJublJaii* Kopitarjev* 1 Velet od »61-23 (4 Mesečna narointna II lir — Cek r»6 Ljubljana 10 tM u naročnin« tU 10.394 ta Uueratft izklJutDc u atopetvo u »tflaat ll Italija U Inoiematvai 01*1 8. A. U liano
Bokoplsov na vraStmo
PoKnlna plačana t gotovtnt - Ul« Foetgebflkf Mi beuklt
IZDAJA ZA MAMODME PIONIRJE
Preis - Cena L 2
Zvvischen Plattensee und Donau weiterer Gelandegewinn unserer Truppen
Erneuter bolschevvistischcr Grossangriif in Ostpreussen — Starke Angriffe der Ameriknner bei Remagen aufgefangen — Neuer Schhtg unserer U-Boote gegen den anglo-ainerikanisclien Nachscliubverkehr
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 14. Miirz. Dns Oberkommando der \Velir-maeht gibt bekannt:
Gegen unseren Drau-Briickenkopf siidostlicli Si k I os setzte der Feind nach den schvveren Verlusten, die er am 12. 3. erlitten bat, seine Angriffe nur mit sclivviicliercn Kriiften fort. Auch die gegen den Briickenkopf siidwestlich Siklos goliihrtcu bolsehe-vvistisehen und bulgnrischen Angriire scheiterten vvie an den Vortagen.
Zvvischen Platteasee und (ler Donau brachen unsere Knmpfgrup-pen vveitere starkbefestigte Stiitzpunk-te aus feindlicher Front heraus, sclio-bea sich trotz grosser Geliindesclrvvie-rigkeiten in mehreren Abschnitteu vveiter vor und sehlugen zahlreiehe von Panzern unterstiitzte Gegenangriffe der Sovvjcts zuriick.
In der mittleren Slovvnkci ver-hinderten unsere Grenadiere ostlich des oberen G r n n in vvochenlangen
K bojem na zahodnem bojišču
14
marcu. Mednarodni urad poroča k bojem
in-li a
erbitterten Nahkainpfen einen Durchbruch der Bolschevvisten. Nur in Alt-sohl konti t en sie gestern unter hohen Verlusten eindringen.
Beiderseits Schvvarzvvasser setzten die Sovvjcts ihre von Paazcri udeln unterstiitzten Durchbruchsversuchc ohne jeden Erfolg fort. Schvvungvolle Gegenangriffe gcvvannen siidvvestlich der Stadt verlorenes Gelande zuriick und zersehlugen feindliche Angrifls-gruppcn in Nordteil des Kampfraujnes noch in der Entvvicklung. 65 sovvjeti-sche Pnnzer vvurden bisher vernichtet.
An der Oderfront bei Lebus brachen mit liachlassender Krnit gefiihrte Angriile der Bolschevvisten im gutlie-genden Feuer unserer Artillerie verlustreich zusammen. Anch am Vcrtoi-digungsgiirtel um Stettin scheiterten scnvviichere Vorstosse des Feindes vor unseren Stellungen. Eigene Kninpfgrup-pen gcvvannen verlorene Stiitzpunkte zuriick und brachtep Gefangene ein. Ciegen den Briickenkopf Dievenovv er/.ielten dic Sovvjcts in zahlreichen von starker Artillerie unterstiitzten Angrilfen nur gerinfe Einbriiche. Kol-berg vvird in erbitterten KnmpI gegen iiberlegene Kraltc gchalten.
Vorvviirts Gotenlialcn u. Danzig fiigten unsere Divisionnen in an-baltend schvveren Ringen den Gegner kolic Verluste zu und verhinderten tine Aufspaltung der Front.
Schvverc und leichte Seestreitkriifte griffen vvicderholt mit nnchhaltigcr \Virkung in die Abvvehrkunipfe ent-lang der \v estprcussischcn Kiiste ein.
In Ostpreussen trat der Feind nach starker Artillcricvorbercituiip mit ? Schiitzenarmecn und zahlreichen Pniizcrverbiinden gegen unsere Siid-ostfront erneut zuin Grossnngriff nn. An den Brcnnpunkten der Schlacht nordvvestlich Lichtenfeld u. Zintcn sovvie otlich Brandenburg stehen dic in vochenlniiger cntbehrungsrei-cher Schlacht bevvahrten Verbande unter dem Oberbcfohl des Generalober-sten Rendulic vviederum im sclivvercn
Kampf. Ihre ungebroehene Kraft vvird durch die Vernichtung von 104 sovvje-tischeii Paazern am gestrigen Tage bcvviesen.
Iu Kurland liess die Kraft des sovvjetischen Ansturines auf Grund der hohen Verluste und des bcgiiinen-den Tauvvettcrs auch im Kanipfrnum von Frauenburg nach. Zahlreiehe Einzelangriffe des Feindes zerbrachen nn der unerscliillterliclicn Abvvehr-kraft unserer Truppen.
Vor unserer Front ant Niederrhein danern die lebhaften Bevvegun-gen des Gegners, teilvveise unterstiitzt von kiinstliehem Nebel nn. Sie vvurden durch Feuerschlage unserer Artillerie bekampft.
Ilei R c m n g e n konnten die nme-rikanisehen Divisionen in fortgesetzten starken Angriffen nach erbitterten Orts- und Waldkiimpfen unsere Stellungen gcringfiigig zuriickdriicken, blieben dann nbor unter hohen Verlusten ini Abvvehrfeuer oder durch Ge-gensttisse aufgefangen liegen. Eigene Schlacht- und Jngdflugzeugc griffen mit guter \Virkung iu dic Kiiinpfe ein.
Ifnsere Krafte nn der unteren M o -sel steheu im Kampf gegea die an-greifende dritte amerikanische Armee. Auch an der R n w e r nahm der Gegner seine Angriffe vvieder mit stiirke-rcn Kraften auf. Beiderseits des O s • b u r g e r W a I d c s konnte er ortliche Briickenkopfe bilden, vvtihrend er siidostlich Saarburg abgevviesen vvurde.
Feindliche Vorstosse bei S a a r I a u-t e r n und in den unteren Vogesen scheiterten. Nach starker Artillerie-vorbereitnng vvnr der Gegner voriibor-gehend in deti Nordteil von Hnge-n n u eingedrungen. Er vvurde am gestrigen Nachmittag vvieder gevvorfen.
lm Zugc eines Siiuberiingsunternch-mens im d a I in n t i n i s c h e n Kiistcn-gebiet siidvvest B i h a c haben deufsc.h-kroatisehe Kampfgruppen trotz schvvie-riger Weltcr- und Gelandeverhiiltnis-se den Feind aus einer Reihe von Stiitzpnnkten gevvorfen, ihm hohe Verluste zucefiigl u. zahlreiehe Geschiitze, schvvcre Waffen, sovvie Vcrsorgungs-lnger erbeutet oder vernichtei
Durch die gestrigen Einfliige ame-rikanisr.her Bomberverbande in dns Reichsgebiet vvurde besonders Rcgens-bnrg betroffen. Durch Angriffe briti-scher Terrorflieger entstanden in den Riiumen Wnppertal, Gelsen-k i r c h e u und Recklinghausen zum Teil schvverc SchSden. In der Nacht vvarfen britische Kampfflugzeu-ge erneut Bomben auf dic I? e i c h s -haupstadt.
Unser Vergeltungsfener auf London dauert iinunterbrochen an. Auch der feindliche Nnchschubstiitzpunkt Antvverpen liegt daucrnd unter Fernbeschuss.
Aus dem stark gesicherten Nachscliubverkehr nach En g lan d und Frnnkreich versenkten nnsere Untersceboote erneut 8 Schiffe mit zusammen 48.200 BRT.
Berlin,
formacijski zapadu:
V primeri s skrajno ogorčeno borbo za predmostje pri Remagenu, ki je trajala ponedeljek podnevi in ponoči z obojestranskim najmočnejšim posegom oklepnikov, topništva, pehote in letalskih sil. so stopili vsi drugi vojni dogodki zapadnega bojišča v ozadje. Amerikanci so zbrali medtem močne delo štirih divizij, ki so jih mogli po hudih bojih razprostreti 1111 približno 15 kilometrov širokem bojišču. Nemško vodstvo je dovedlo nn bojno področje sveže oddelke, čeprav so Amerikanci skušali preprečiti dovoz s skoraj brezodmornim delovanjem bombnikov, lovskih bombnikov in letal v nizkem poletu. Nemško letalstvo pa je napadlo, potem ko so ga podpirali hitri lovci, most in ameriške prehode preko reke. Razen tega pa je napadlo rezerve, ki so se pomikale proti predmostju in ki nnj bi bile ojačenje ameriških čet z bombami in strojnicami ter so jim zadali občutno izgube. Posebno močan je bil obojestranski poseg novih baterij, nied temi najtežjega kalibra. Amerikanci so preložili težišče svojega napadalnega delovanja na severni odsek prodmostja. Iz področja pri llonnefu so vrgli močne pehotne sile, ki so jih spremljali posamezni oklepniki, proti višinskim gozdnatim postojankam, ki so jih obvladovale nemške četo in ki so dobro zasedene s topništvom in metalci granat. Nemci so napadalce dobesedno pokosili. Ne-glede na izredne izgube so Amcriknn-ci ves dan drveli proti nemškim postojankam. Pri tem je prišlo večkrat do ogorčenih Nižinskih bojev z ročnimi granatami in strojnimi pištolami. Po večurnih bojih so bili Amerikanci
končno zaustavljeni severno 111 severovzhodno od Hoiincfa. ludi neka nočnih sunkov, ki pa jih niso podpirali topniški oddelki in ki so imeli nalogo, presenetiti nemške čete, se je izjalovilo spričo nemške pa/nje 111 v gostem obrambnem ognju.
Gibljivi nemški oddelki so zaustavili in odbili nopadc. izvedene iz področju pri Linzu proti vzhodu in jugu in ki so imeli v začetku nekaj uspeha. V protinapadu so nemške čete zopet osvojile nazaj dva izgubljena kraja, čepruv so se Amerikanci izredno trudili. da bi ju obdržali.
Nn odseku reke Moscle so se Amerikanci prerinili z nadaljnjimi silami do reke, vendar niso doslej podvzeli niluikib poskusov prekoračenju reke. Nemci so obdržali svoja oporišču nn severni obali reke med Koblenzom in Kochemom. Med ameriškimi oklepniškimi ostmi in nemškimi oporišči nn področju pri Voreifelu je prišlo tudi včeraj večkrat do ogorčenih prask. Močan pritisk proti predmostju med Kochemom in gorami ob Moseli im še traja. Amerikancem je uspelo, da so po budili bojih vdrli z močno oklcp-niško skupino v Alf, vendar pn so morali ta uspeli plačati z izgubo polovice svojih bojnih voz. Pri ponovnih nnpn-dih proti nemškim žilnim postojankam severno od Trarbacha so izsilili Amerikanci vdor, ki pn so ga nemški proti-napadi tnkoj zapahnili. Napad nn kolodvor IJrzig je bil odbit. Nemški protinapadi izvedeni zapadno od Bcrnca-stla so do vedli do zopotne osvojitve nekaterih višinskih predelov.
Ob reki Ruvver, kakor tudi med rekama Ruvver in Moselo so Amerikanci napadli večkrat s silutni v jakosti bataljona, nikjer pu niso prodrli preko predpolja nemških položajev.
Zapravljivo življenje okoli Stalina
Berlin, 14. 3. Sovjetsko zvezo opisu-icjo kot ubogo deželo, ki trpi lakoto, lo pa velja le za življenjski način narodov, ki jih'zatirajo krcmcljski tirani. Despoti sami žive v takem izobilju, da si to komaj lahko predstavljamo.
Nek švedski državljan se jc vrnil po daljšem obisku v Moskvi na Švedsko v Stockholm. Na podlagi njegovih poročil o tem, knr je videl z lastnimi očmi in slišal na lastna ušesa, riše publicist Ralph Ilcvring v londonskem časopisu »Dailv Maiiuc senzacionalno sliko načina življenja sovjetskih čenc-ralov. Njihovo življenje jc podobno načinu življenja hollvvvoodskih filmskih zvezdnikov ali orientalskih mogotcev.
Kadar so v Moskvi sprejeti Stalinovi »maršuli«, tedaj dobe ccremoninlni plašč, obrobljen s škrlutno rdečim žametom in popolnoma novo paradno uniformo, ki se vsa blešči od zlata. Plače teh maršalov znašajo okrog 500
t
vec
funtov šterlingov, torej bistveno vec kakor britanskih in ameriških najvišjih častnikov. Vidimo, dn židie svoje hlapce prav dobro plačujejo. Na slavnostnih zasedanjih jim izročita Kalinin ali Stalin odlikovanja, ki so okrašena diamanti in predstavljajo vrednost tisoč funtov šterlingov. Nato pa prirejajo bankete, pri katerih strežejo z jedili, med temi z več ducati različnih vrst kuvijarja in to nu zlatih krožnikih. Ob 10 zvečer se pričenja sluv-nostno pojedina, ki traja do jutra. V potokih pa teče šampanjec.
»Sovjetski maršali« stanujejo v eks-kluzivnem »centralnem klubu rdeče armade«, kjer jim strežejo lakaji, maserji in brivci. Po sovjetskem nuzira-nju je nedostojno 7.11 čast boljševiškega generala, da bi se sum bril. Sovjetski »častniki« so neprijetno prizadeti, če vidijo, da goji kak angleški generalni polkovnik s svojimi ljudmi šport ali da praznuje z njimi skujiaj božične praznike.
Skrivnostno ravnanje je slaba politika
Nadaljnje napredovanje naših čet med Blatnim jezerom in Donavo
Ponoven boljševiški velenapad v vzhodni Prusiji — Pri Remagenu prestreženi močni ameriški napadi — Nov udarce podmornic proti nngloamcriškemu oskrbovalnemu prometu
v e n o w so dosegli Sovjeti le majhne vdore. K o I b e r g držimo v ogorčenem
Fiihrerjev glavni stan, 14. marca. DNB. j Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Proti našemu mostišču ob Dravi jugovzhodno od S i k I o s a je sovražnik po težkih izgubah, ki jih je utrpel IZ marca, le s šibkejšimi silami nadaljeval s svojimi napadi. Tudi boljševiški in bolgarski napadi proti mostišču jugozahodno od Siklosa so se izjalovili kot prejšnje dni.
Med Blatnim jezerom in Donavo so uničile naše bojne skupine nadaljnja močno utrjena oporišča v sovražnem bojišču, prodrle kljub velikim ozemeljskim težkočam na več odsekih naprej ter odbile številne z oklepniki podprte sovjetske protinapade.
V srednji Slovaški so preprečili naši grenadirji vzhodno od gornjega G r a n a v večtedenskih ogorčenih bojih iz bližine boljševiški prodor. Sovražnik je vdrl včeraj samo v A 11 s o h 1 in to z visokimi izgubami.
Na obeh straneh Schvvarzvvas-s e r j a so nadaljevali Sovjeti s podporo oklepniških krdel s svojimi probojnimi poskusi ne da bi dosegli kakšen uspeh. Z zanosnimi protinapadi smo zavzeli nazaj izgubljeno ozemlje jugozahodno od mesta ter razbili na severnem delu bojnega področja sovražne napadalne skupine še v razvoju. Doslej smo uničili 65 sovjetskih oklepnikov.
Na bojiščit ob Odri pri L e b u s u so se zrušili boljševiški napadi, izvedeni s popuščajočo silo v dobro ležečem o^nju našega topništva z visokimi izgubami za napadalca. Tudi ob obrambnem pasu okrog Stettina so se izjalovili šibkejši sovražni sunki pred našimi postojankami. Lastne bojne skupine so zavzele nazaj izgubljena oporišča ter zajele ujetnike. S številnimi z močnim topništvom podprtimi napadi proti mostišču D i?.
boju napram nadmočnim silam.
Pred Gotenhafenom in Danzig o m so zadale naše divizije v nadaljnjem težkem boju nasprotniku visoke izgube ter preprečile razdvojitev mostišča.
Težke in lahke pomorske sile so ponovno s trajnim učinkom posegle v obrambne boje vzdolž zahodno p r u ske obale.
V	vzhodni Prusiji je prešel sovražnik po močni lopniški pripravi s sedmimi strelskimi armadami in številnimi oklepniškimi oddelki ponovno v ve. Icnapad proti našemu jugovzhodnemu bojišču. Na žariščih bitke severnozahodno od Lichtenlelda in Zintena ler vzhodno od Brandenburga so oddelki, ki so .se izkazali v večtcdenski odpovedipolni bitki pod vrhovnim poveljstvom generalnega polkovnika Ren-duliča, zopet v težkih bojih. S tem, da so uničili včeraj 104 sovjetske oklepnike, so dokazali svojo nezlomljivo silo.
V	Kurlandiji je tudi na bojnem področju Frauenburga vsled visokih izgub in prieenjajoče sc odjuge popustila silovitost sovjetskega navala. Številni sovražni posamezni napadi so se razbili ob neomajni obrambni moči naših čet.
Pred našim bojiščem ob spodnjem Renu se nadaljujejo živahni nasprotni premiki, ki so deloma podprti z umetno meglo. Naše topništvo je obstreljevalo le premike.
Pri Remagenu so ameriške divi zije vsled neprestanih močnih napadov po ogorčenih krajevnih in gozdnih bojih malenkostno potisnile nazaj naše postojanke. Njihovi napadi pa so se zrušili nato t visokimi izgubami v obrambnem
Ženeva, 13. marcn. »Leader« nasprotuje v nekem članku skrivnostnemu pisanju britanske poročevalske službe. Članek pravi med ostalim: Zakaj nam ničesar ne povedo? Sedaj nima britanski narod o mnogih zadevah, ki so svetovno važne, sploh nobenega pojma. To skrivnostno ravnanje se je pričelo z vojno, ter jc sedaj prodrlo v uradna mesta. Britanskemu narodu ne sporočajo pomembnih dejstev o dogodkih, ki odločajo o njegovi bodoči usodi. Če pogledamo okrog po Evropi, tako piše list, potem
ognju ali pa smo jih prestregli s protisunki. Lastna borbena in lovska letala so dobrim učinkom posegla v boje. Naše sile ob spodnji Moseli se borijo proti napadajoči 3. ameriški armadi. Tudi ob Ruvver ju je nasprotnik ponovno pričel napadati z močnejšimi silami. Na obeli straneh Osburškega gozda jc ustvaril krajevna mostišča, medtem ko smo ga jugovzhodno od Saarburga odbili.
Sovražni sunki pri Saarlauternu in v spodnjih V o g e z ih so se izjalovili. Po močni topniški pripravi je nasprotnik prehodno vdrl v severni del II a g e n a u a. Včeraj popoldne smo odstranili ia vdor.
V teku neke očiščevalne akcije ob dalmatinskem obalnem področju jugozahodno od B i h a č a so vrgle nem-ško-hrvaške bojne skupine sovražnika kljub težavnim vremenskim iu ozemeljskim razmeram iz vrste oporišč, mu zadale visoke izgube ter zaplenile ali uničile številne topove, težko orožje ter oskrbovalna taborišča.
Pri včerajšnjih poletih ameriških bombniških oddelkov nad Nemčijo je bil zadet posebno Regensburg. Zaradi napadov britanskih strahovalnih letalccv je nastala deloma težka škoda na področjih Wuppertala, Gelsenkir-chena in Recklinghausen a. Ponoči so vrgla britanska bojna letala ponovno bombe na Berlin.
S povračilnim ognjem nadalje neprestano obstreljujemo London. Tudi sovražno oskrbovalno oporišče A n t w e r -pen neprestano obstreljujemo z daljno-strelnim ognjem.
Iz močno zavarovanega oskrbovalnega prometa med Anglijo fn Francijo so potopile naše podmornice ponovno 8 ladij s skupno 48.200 ton.
vidimo, dn različnih stvari sploh ne moremo doumeti ter da so nam zveze nejasne, ker nam jih nihče ne razjasniti. To je_ n. pr.
skuša
To jc n. pr. romunska skrivnost. Velika Britanija ima brezdvomno vmes svoje roke, toda kuko ali zakaj je bilo vse to storjeno, tega z uradnega mestu nočejo pojasniti. Britanska javnost ima pravico, dobiti odgovor na tn vpmšanin. Skrajni čas je, da nam da britanska vlada ključ do teh problemov nli razkrije skrivnost, nli pa vpliva na svojega sovjetskega zaveznika, dn bo dovolil objektivna poročila o dogodkih v Romuniji in v drugih »osvobojenih« predelih vzhodne Evrope. Mi ne vemo skoraj nič o tem, kar se dogaja v »Jugoslaviji«, Bolgariji in drugih delih Balkana. Skrajno je potrebno, du to vemo. kajti to področje je namreč izrednega strateškega in gospodarskega pomena. Skrivnostno ruvnnnjc jo zelo slaba politika. Nemiri v Grčiji bi bili lahko preprečeni ali vsaj omejeni na nujmanjšo mero. če bi v Veliki Britaniji kaj več zvedeli o »lokalnih intrigah«. Na vsak način ne bi vplivni |iotem višek teli grških nemirov na britansko javnost tuko porazno. Toda tudi o povsem angleških zadevah smo na nejasnem, tuko o nesreči v Bethnal Greenit. Itritnnskn javnost pa tudi ni dobila nobenih poročil o /elo važnih zadevah. Iz uradnih jioro-čil vemo, da so britanski vojaki moč no udeleženi v boju in trpljenju sedanje vojn" ter da imajo v Porcnjti visoke izgube. Kako pu je z britansko vojno mornarico v Pacifiku? Britanci še vedno ne vedo, ali so rešeni spori o vlogi, ki naj jo igra britanska mor norica v Pacifiku. Nam so sporočili, da bo predstavljala ob kitajski obal posebno pomorsko silo. Doslej j>a niso k temu ničesar pripomnila pristojna oblastva v Londonu nli v Washing-tonu in o tem tudi verjetno nc bomo ničesar zvedeli. Uradna poročila so tako skopa, da britanska javnost ne l»0 več dolgo mirno prenašala takšnega skrivnostnega ravnanja, piše li«t zaključno.
Dr. Slanko Kociper:
V zmedi delstev
Na ljubljanskem radiu je govoril dne 14. marca 1^45 g. dr. Stanko Kociper. Iz njegovih tehtnih izvajanj posnemamo naslednje za naše čitateljc:
Rojaki in rojakinje!
Če vam dane« po daljšem razdobju zopet govorim skozi ozračje, potom i^fein opravičila za lo v koj>ici dejstev, ki f<> so v tem času nagrmadila na našem političnem obzorju, skozi kateiega «-i krvi |>ol naš jx>gled v lepšo bodočnost.
Nekaterim jx>meni množica teh dejstev pravo zmedo, v kateri se ne znajdejo več, in kažejo znake nekakšne duševne zbeganosti in pomešnnja načel, če no ze naravnost duševnega razkro.a. N' taksnem stanju prihajajo do nekoristnih sklepov in tako nasedajo na fino raztegnjene zanke do skrajnosti spretno nastavljenih mrež komunističnega podtikanja, izigravanja in miniranja, čeprav jx> tem zaradi zmedenosti kar tjavendan valijo krivdo nn čisto napačen naslov. Najbolj nedosledno in žalostno je seveda to. ila je nekatere med njimi zmeda dejstev, ki jih niso znali mojslrovati, zmešala tako, da so pljunili na svojo čast in načelnost, o kateri so prej na vse grlo vpili in prekleli vse, ki nifio pihali v njihovo razglašeno trobilo. Nekateri zopet so kakor iz navade vrgli krivdo na tiste, ki so jih iz llog zna kakšnega razloga dosledno vsaj prezirali in sumničili, če no celo klevolnli in psovali, potem pa sc k njim zatekali po pomoč in je v resnici tudi bili deležni več kot je bilo za skornj že naivne samaritano pametno in priporočljivo. Ti so najbrž že tako zmedeni, da mislijo, da tega in njihovih elol>okih j*>kIonov in poti, ki so jih naredili že pred tem-nihče pravično ne opazuje I11 knjiži. Mogoče celo računajo, da bodo prav zaradi tega, kar smrdi žo skoraj nn [»okvarjeno neznačajnost, deležni svečanega j>ri7nn-nja nevenljivih, neomndežcvanib zaslug za slovenski narod.
Za ljudi doslednega mišljenja in izdelanega značaja jo to v najl>oljšem slučaju znak slabičev, ki v veliki dobi, kot jo preživljamo dane« in kot so nam v bližnji bodočnosti še oznanja, niso dorastli velikim dejanjem in zato zaujianja nevredni.
Toda eno je že gotovo. — Takšno zmedeno nastrojenje nam more biti kol narodni celoti, ki se hoče otresli nadležnih komunističnih jezdecev, več nli mani škodo, posameznikom p« naravnost usodno; kakor snio namreč že imeli pr -ložnoftt zabeležiti-	. •
Ker pa ne vidim nobenepn pravega vzroka za takšno duševno stanje, presojani to slej ko prej kot nepotrebno, lahkomiselno trošenje |»zitivnih narodnih sil-Te «ile eo nam — kot narodni celoli — bile spričo l>oja na življenje in smrt « komunizmom žo od vsega začetka tako potrebne, da smo ot> tem apoenanju vse minulo loto mnogo govorili in pisali, rolili in dokazovali. V Sloven. domobrnnstvu
—	v zametku slovensko narodne vojske
—	osredotočenem skupnem boju slovenskega naroda pa bi |>od pametnim vodstvom sposobnih ljudi lahko v aedanjosli in tiodočnosli nekaj pni>omogle k skupnemu usjvohu našega nujnega nnstopnnjH proti komunizmu, od čigar uničenja slu odvisna življenje in napredek nns vseli.
—	Če so to silo šle v izgubo navzlic našim — včasih že kričečim — opozorilom, ki sta se jim vsled pravega spoznanja vzgledno pridružila tudi naša unibolj čita
.. x- .» n :..« ■ c1 .... /l/,,n < s »1 v. i \ rnvi ivfil;
Ženeva, 13. marca. Po Reuterjevi vesti je pozval predsednik grške vlu-de general Plastiras častnike vojske in narodno garde, naj se nc udeležujejo političnega življenja.
na časopisa »Slov. dom« in >l)ružinski tednik«, leži odgovornost zanje samo iu izključno na njihovi močno sebični, pn jx>litično slabokrvni kapitulaciji pred zmešnjavo dejstev.
Dejstva so tu, da jili z razumom moj-stnijemo, ne da se pustimo od njih zanašati ali v obup ali v zanesonosl. Zakaj j>o navadi nas potem oni isti dogodki, ki so sc navidezno razvijali v nnšo korist, neusmiljeno streznijo in nas- pahnejo v jioložaj, v kakršnem so se znašli nekateri, ki so stisnili rep med noge in s sramotno izgubljenimi očani iskali zavezništva |>ri tistih, proti katerim so so včeraj borili, oziroma vsaj razglašali, da s« borijo. Ali ni |K>tem upravičen sum, da gre prav tem izključno za oblast, zaradi katere pripravljeni pogaziti vsa načela? Ali ni pametno, da si narod takšne tiče u*-ponmi?
Dejstva jo mogočo mojstrovnli samo « dosledno, brezkompromisno načelnostjo! S taksno načelnostjo |>a jc mogore ob-vladali vsa dejstva!
Knr nas je na Rupnikov jvoziv napolnilo vrste Slovenskega domobranstva. kar nas je doumelo smisel tega poziva in kar se nas je z zaupanjem in vero v nacionalno bodočnost slovenskega na roda od začetka in neodjenljivo držalo in so lina še drži Rupnikove vsenarodno domobranske smeri, nas tudi največja zmeda dejstev ni in ne bo zbegula.
Vso dogodke zadnjih let moti nami in okoli nas j>resojumo namreč z brezkompromisno načelnega protikomunisličnega, nacionalnega in krščanskega slovenskega stališča, ki smo ga izrazili v geslu: Bog — narod — domovina!
Prav s tega stališča razvrščamo tu«Ji vso na videz neprodirno zmešnjavo dogodkov in dejstev najnovejšega razdobju. Nam, ki od svojih glottokih domoljubnih načel nismo nikoli in za nobeno ceno odklopili, so tudi danes za vso navidezno črnino, ki jo nekatere slabiče izven našega mišljenju vrgla iz začrtane jioti, kaže svetloba, ki nam razsvetljuje [Kit k veličastnemu cilju. — Nam namreč predvsem irtev pomeni nekaj svetega! bo jedra smo spoznali smisel žrtvovanja: zakaj osnova našemu mišljenju ni materializem Nadaljevanje nn 2. strani.
\
»SLOVENEC«, Setrteh, 15. sušca 1045 - St. 00
Dr. Stanko Kociper:
V gmetiii deisSev
Nadaljevanje s 1. strani.
z. vsemi svojimi računarskimi, špekulacij-hivinii in sebičnimi priveski, ampak najčistejši idealizem, ki ga kot dragocena krona vsega blagoslavlja moška vera* v Koga Resnice, Pravice in Dobrote. Ker nam je usoda slovenske narodne skuipno-sll prva In edina skrb. nas niti žrtve posameznikov in skupin ne ustavljajo, ampak so nam lahko samo v vzpodbu' kaj šele, da bi se ustavljali pred njihovimi interesi! Najlepša izkaznica iz preteklosti nam no pomeni nič, če je nekdo ni upravičil z delom za slovensko enotnost, katera edina nas bo odrešila liz sedanjosti za bodočnost.
Vemo, da eo nekateri našo delavnost v tem smislu hote napačno razumeli in lako razglašali svelu in vsakomur, ki jih jo hotel poslušati ali brati nj;hove laži. Uevele, podtikanja in denuncijacije. Le to eo pozabili razglasiti, da so pri tem klaverno nasedli komunistom, ki jih znajo in bodo znali spraviti s peti, čim bi l>ostali dovolj popularni ln le za trohico levarni. In še tega niso napisali, da bi ludi teh neznačajnib podlosti na naš ra-■ um ne mogli počenjati, če bi ne bilo nas, ila so v varnem kritju za našim hrbtom in celo za našo besedo pripiavijali pasti in zanke za nas.
Tisti, ki so nas hote napačno razumeli, naj si zapomnijo, ali pa naj še čakajo dokazov našega dela in naporov tudi zanje, lo-le: Najbolj klaverni propagandni manever, s katerim so samo izdali svoja bolestna stremljenja, je trditev, s katero so obdolžili prav mene, ki me je samo grozeča komunistična nevarnost odtrgala od opisovanja moje zemlje in vzpodbodln k današnjim nastopom, da poleg drugih čednih stvari — ustanavljam Rupnikovo stranko. Ce ne bi ie toliko krat v nedosledni vrati žrtev, odpovedi, stisnjenih pes'.; in zob izkazani nesebični idealizem enerala Rirpnika sam ovrgel te podle 'nzi, potem me je pooblastil, da v njego--n> imenu vsakomur, ki se mogoče po nepotrebnem 5e boji konkurence neke — Uupnikove stranke, enkrat za vselej za-,oin < -lavo: Rupnikova in nas vseh. ki »•is je delo za narod v najtežjem razdobij njegove zgodovine pripeljalo v gene-'evo bližino, politična pot bo končana, )> Im ves slovenski narod dosegel lep^ci ■ ase svojega insluiencga odrešenja in blagostanja! Takrat si bo narod sam izbiral vodnike. Gotovo pa jo to, da si jih bo izbral iz vrst tistih slovenskih fantov in mož, ki nocojšnjo noč s svojimi telesi nekje zunaj v mrzli naravi čuvajo toplo ognjiSče slovenskih družin pred satanskim navalom židov&ko-boljševiških iz-pljunkov slovenskega naroda! — Dokler
pa to ne bo doseženo, je naša dolžnost, ila opozarjamo in svarimo pred vsemi tiolezenskinvi znaki na našem narodnem telesu. In s temi opozorili ne bomo prenehali iz nikakšnih sentimentalnih ratz-logov, dokler bomo smatrali, da so po-'i-Cbna, ker se ne vežemo na nikakšno -kupi no. ampak samo na usodo svojega naroda.
Ce pa gospodje, ki so jih že prve zmede dejstev vrgle iz tira in zbegale, mislijo, da bodo današnjo in še prihajajoče razmere boljše krotili, naj se javijo! General Rupnik bo vesel, če se bo za njihovim hrbtom lahko prav tako varno posvetil naravi in zasluženemu počitku, kakor se sedaj oni zaradi njegovih nadčloveških naporov opaiajo s sebičnimi političnimi računi zajedalskega brezdelja. — Mimogrede bodi povedano, da bi general Rupnik tem gospodom že zdavnaj napravil to uslugo, če bi ne bilo slovenskega naroda, ki mu leži bolj pri srcu kot osebna komoditeta, kar pa pri nezadovoljnih gospodih ni slučaj-
O spoznaju nujnosti združitve vseh pozitivnih narodnih sil hočemo ustvariti nadstrankarsko ali vsaj ne politično mo-nopolizirano domobransko, protikomunv 4 i eno vsenarodnost kot nasprotje obstoječe vsenarodnosti, kl jo je uspela ustvarili komunistična partija. Iz prav istega razloga ne moremo dop.ustiti, da bi nase <lo,nobranstvo, ki danes poleg edine uspešne slovenske protikomunistične oborožene sile pomeni tudi precejšen faktor - lo,enakega nacionalnega uveljavljanja v i-.vropi, postalo last ene ali druge polit.<6-nc skmpine. Toda to še davno ne pomeni da ustanavljamo — Rupnikovo stranko!
Edina naša politična taktika je neod jenljiva, brezkompromisna borba proti peklenski komunistični zaroti z vsemi poštenimi sredstvi, vsa'.: čas in v vseh okol nostih, ker nam je vsem jasno, da je ot uničenja komunizma odvisna naša lepša bodočnost. — Vsakdo, kdor nas v tem podpira, je naš prijatelj! Vsakdo, kdor je odločen za isto, je dobrodošel in cenjen! ['nav tako bo pa vedno vsak sam odletel, kdor bi za tem skrival kakršne koli sebične misli! Zakaj naš narod je zaradi nezdravih političnih špekulacij nekaterih izgutfil že zadosti dragocenih življenj in
moči.	. , . ,
Naš edini cilj jc odrešitev in svoboda vsega slovenskega naroda v blagostanju lenše bodočnosti! Ker pa poznamo vse k munislične mreže, komunistično taktiko mineretvo in zveze, zato hočemo mobilizirati vse pozitivne narodove sile samo in izključno v legalno, močno., dobro organizirano in udarno vsenarodno domobransko vojsko, ki ji komunisti, kakor že izpričano, z nobenim manevrom ne morejo blizu. To domobranstvo hočemo imeti iiz istega razloga brez pristanskega vpliva ene ali druge skupine, predvsem pa brez vpliva vsakogar, ki stoji Izven naših vrst. Vse to, in samo to je bilo tudi edino Rupnikovo stremljenje od osnovanja domobranstva do danes in bo taksno tudi ostalo v bodoče!
Samo tisti, ki so bili daleč od idealizma v Slovenskem domobranstvu Rup-nikovega smisla zbranih najboljših slovenskih sinov, tega hote niso razumeli in so jih dejstva brez Rupnikove krivde in zasluge zmlinčila.
nrav *at»0 tudi smešno topoglavo. fc še danes po vsem tem najdemo ljudi, ki si lastijo lastnino nad »armado« reci io piši 98 mož in ene ženske in dopove-
dujejo vsakemu pozvanemu in nepozva-nemu, ki jih hoče poslušati, naj Rupnik nikar ne misli, da so vsi tisoči slovenskih domobrancev — njegovi; kakor da je general Rupnik kdaj koli imel namen, da bi si iz domobrancev po vzgledu teh političnih modrijanov vzgajal — volilno govedo!! !
Ker so torej naši nameni jasni in čisti in ker je naše stališče brezkompromisno načelno in idealistično, nas tudi današnja zmeda dejstev prav nič ne bega. Za nas obstaja samo ena alternativa: Ali boljševiško suženjstvo — ali svoboda vsega slovenskega narodal
Posameznik pri tem ne šteje nič. Ko branimo življenje svojega naroda, ne trepetamo za svoje življenje. — In zopet ponavljam, kar sem zadnjič postavil na zboru študirajoče mladine: Pot je samo ena! — Sloveusko domobranstvo!
Nobene stvari nisem vajen delati brez pametnega razloga; zato tudi te trditve ne postavljam demagoško tjavendan.
Ali se nismo z orožjem dvignili proti svojim rojakom, pa naj so kakršnega koli političnega gledanja. Mi se tudi z nikomer nismo vezali — proti svojemu narodu. Že mnogo — mogoče najdragocenejših slovenskih življenj je padlo pod komunistično kroglo na ljubljanskih ulicah in po deželi, preden so prvi vaški stražarji prijeli puško, ki je bila skrita na skednju, da bi obvarovali svoje življenje. — Pošteno so že komunisti s pomočjo apeninskega okupatorja obdelali slovensko domovino in njen turjaški Alkazar, nredno smo mi še sploh vedeli, kaj bodo Nemci z nami naredili. Sprejeli smo orožje v samoobrambo, v obrambo slovenskega naroda, ki bi bil satansko iztreb-ljen, ker ni in že po značaju ne more biti komunističen. Kar vemo danes, smo vedeli že takrat. Ce zmaga komunizem, itak moramo umreti, ker potem ne bi imeli več svojega naroda in svoje domovine, zaradi česar edinega je naše življenje sploh življenja vredno. — Preosta-jalo nam je torej samo dvoje poti: Ali iti v gozd in s tem izdati za koristi svetovnega Žida svoj protikomunistični slovenski značaj, svoj narod, ali pa se boriti, ker se komunisti niso ustavljali pred nikakšno nacionalno skupino; podpirali pa so jih takozvani zavezniki. Edina mogoča možnost uspešne borbe proti komunizmu — v slovenskih edinicah pa je bilo Slovensko domobranstvo. In kdor bo hotel biti pravičen, bo za ta akt moral biti Nemcem, ki niso vprašali, h kateri skupini — razen komunistov — kdo spada, hvaležen, četudi jih ne ljubi. Ce nismo hoteli izdati svojega naroda boljševizmu in s tem izpostaviti svojo domovino popolnemu uničenju v boju med komunisti in Nemci, ki se bijejo radikalno, kadar že udarijo, potem je bila naša edina možna pot — Slovensko domobranstvo.
Danes položaj še za las ni drugačen. Se danes je in tudi bo ostalo Slovensko domobranstvo edina možna pot!
Aha, si nekateri mislijo in se že muzajo: Fantič, mlad si in se zaletavaš. Kaj ia zavezniki; misliš, da bodo kar tako Sli preko Rupnikovega sodelovanja? Fant, to je argument; da ga ne pozabiš!
Mlad sem res, toda odgovora vam ne bom ostal dolžan. Prvič nobenega tujca prav nič ne briga, kako gasim ogenj v svoji lastni hiši, posebno, če ga ie sam pomagal zanetiti in mu priliva! oljaj drugič pa nekaj nasprotnih vprašan) skeptičnim sprašcvalcem: Ali so komunisti prvi dvignili orožje proti svojemu narodu? So naši partizani sploh komunisti? In če niso; je cerkveni tat Broz-Tito njihov poglavar? In če je; je cerkveni tat Tito maršal Jugoslavije po milosti Stalina in volji Sovjetov? Je potem Tito komunist? — In so zavezniki prisilili kralja Petra, da se je zaradi njihove politike moral ukloniti pred cerkvenim tatom-komunistom? Ali je Tito uprizoril protikraljeve demonstracije komunistov, ki naj bi cikale na izid eventualnega plebiscita o vprašanju monarhije,
čincev«, ki jih čaka najmanj krogla v tilnik! In vendar niso na tem seznamu
»zločincev« samo Prevzvišeni g. škol dr. Oregorij Rožman, general Rupnik, poveljnik domobrancev polkovnik Krener in vsi domobranski častniki ter recimo iaz, ki me poČaščujejo z domobranskim »ideologom«, ampak lepa stotina drugih, ki tega menda še slutijo ne; če boste natančneje prelistali, boste najbrž našli tudi sebe. Pa nikar ne mislite, da je to celoten seznam! Poznam oderuha štajerskih kmetov g. dr. Maksa Snuderla, ki je te
bukvice sestavil. To vam ie sila površen človek že po naravi, ln celo ta površnež sam pravi nekje v svoji pisariji, da je zbral samo del »grozodejstev« nacionalnih borcev vseh vrst in sestavil samo delni seznam »zločincev«!
Ce ste si znali na vsa ta vprašanja odgovoriti, kaj pravite, ali boste z 98 možmi in eno žensko ter z domobran-stvom, ki naj bi ga vodilo deset komandantov, ki ima vsak svoje politične interese, tako da domobranci ne bi vedeli, koga naj poslušajo — vsaj prehodno lahko sebe bolje zavarovali pred slučajnim komunističnim navalom, kot s tisoči discipliniranih, enotno usmerjenih, enotno vodenih, udarnih domobrancev?
Vidite, gospoda, ki se muzate, bodite previdni z vprašanji, ker vam v odgovor lahko sprožim taksno poplavo vprašanj, da se boste zadušili v zmedi dejstev.
Nam se v tej zmedi nič ne meša, ker smo do skrajnosti dosledni v alternativi, ki se za nas glasi samo: Ali komunizem — ali slovenski narod!
Toda že vem, kaj imate zopet pripravljeno: Fant, nekoč bo tudi tega konec. Boš videl, kako bodo naši zavezniki po boljševikih udarili! — To tudi jaz verjamem in sem to že tudi pred meseci javno povedal s tega istega mesta, čeprav si o uspehu udarca pod takšnimi pogoji, kot ga mislijo izvesti, nisem povsem na sigurnem, ker je tekom dolge vojne zavezniški boljševizem že tudi njihovo zaledje in samo vojsko občutno raz-jedel. — In če bo to res; kdaj se bo to zgodilo? Vsi mogoče tega ne veste. Mi pa. To bo takrat, ko jim Sovjeti ne bodo nevarni na Daljnem vzhodu. Zakaj nikar ne mislite, da so njihovi interesi kjer koli v Evropi večji kot recimo v Indiji, tem manj seveda v Jugoslaviji in posebno v Sloveniji, če so si uspeli ustvariti začasno kar primerno predstražo za Suez
v	Grčiji in Italiji. Na Daljnem Vzhodu pa imajo Sovjeti nenapadalni pakt z Japonci, če vam to kaj pomeni! — Torej ne bodo zavezniki takoj usekali po So-vjetih samo zaradi tega, ker ste po sredi vi. In do takrat naj oi se Slovenci prepustili takorekoč na milost in nemilost komunistom!? In vi bi nas radi imeli razbite v deset »poveljstev«, da bi se tudi
vi	izpostavili večji nevarnosti, kot je vi-sokopolitično modrovanje na varnem za našim hrbtom!?
Bolj pametno je torej misliti tako, kot je zapisal »Volkischer Beobachter« v uvodniku dne 21. februarja t. 1.: »Samo če vzdržimo in v žrtvah in bolesti držimo jez proti boljševizmu, bodo beli narodi zapada prej ali slej odslovili svojo zarjavelo vrhnjo plast in svoje sile združili z našimi...« — Pa recimo, da se to ne zgodi; ali vas čaka kaj drugačna usoda kot srbske nacionaliste in nas? Zakaj, če se ne zgodi, bi tudi v slučaju prihoda zaveznikov bil Tito ministrski predsednik, ker so zavezniki likvidirali kra Ijevo vlado. Ponavljam, da hudo dvomim, da bi zavezniki prav zaradi Slovenije ali
Naredba
o prepovedi kretanja prebivalstva ta
pollcljikl ari. CL 1. Do nove odredbe ita prepovedani hoja in votnja po javnih oeetah, trgih ln
fioteh: 1. Na območju mestne občine Ljub-jane ln tistih delov sosednih občin, kl so vključeni v ljubljansko zaporno ozemlje, od 22. do 8. urei 2. na območju okrajnega glavarstva LJubljana, lzvzemSl tistih delov občin, ki so vključeni v ljubljansko zaporno ozemlje, ir na območju okrajnega glavarstva Logatee od 21 do 81 8. na območjih okrajnih glavarstev Kočev|» lz Novo meslo od 21 do S.
CI. 2. Kdor se po url prepovedanega krelnnja zaloti na javnih poteh, cestah in trgih, mora na poziv takoj obstati na mestu, sicer se bo uporabilo strelno orožje.
CI. S. Kršitev določb te naredbe se kaznuje z globo od 100 do 1000 lir ali z zaporom od 1 do 10 dni, v hujših primerih pa z ohema kaznima.
CI. 4. Ta naredba stopi ▼ veljavo z dnem objave v Službenem listu Šefa pokrajinske uprave.
Obvestila Prevoda
DELITEV MOKE Potrošniki v Ljubljani znotraj ln zunaj bloka prejmejo za mareo pri svojem stalnem trgovcu:
1. Na osnovno ilvllsko nakaznico: 930 g moke za testenine, 1860 g krušno moko ln IS g kvasa. t. Na dodatno ilvllsko nakaznleo ia delavec pr| teiklh delih (TD): 310(1 g krušne moke ln 17 g kvaaa. 3 Na dodatno ilvllsko nakaznleo za delavce pri najteijlb delih (NTD): 4340 g krušne moko tn 28 g kvasa. 4. Na posebno nakaznico ca noseče iene: 620 g moke za teetonine, 1240 g krušne moke in 10 g kvasa.
5. Na dodatno nakaznloo za kruh za bolnike;
413 g moke za testenino, 826 g krušne moke ln 6 g kvasa.
Moko amejo prodajati aamo trgovci v Ljubljani na oanovne nakaznice brez pir o tiskanih črt ali z eno p r« tiskano modro vodoravno črto in na dodatne nakaznice delavoe pri težkih aH najtežjih delih, pre-tiakane z modro črko »O« ali z eno modro vodoravno črto ln sicer na odrezke od 1. do U. marca.
Na naštete dodatne nakaznice ae namesto moke lahko kupuje krnb na odrezke od t do 15. marca (TD: 250 g. NTD: 85« g. N 150 g in bolnlika 100 g dnevno).
PotroSniki lahko nabavijo moko takoj če Jo ima trgoveo v zalogi, aioer pa od 17. maroa dalje.
NAKAZILA ZA MOKO
Ljubljanski trgovci in zadruge dvignejo na Prevodu nakazila za delno delitev moke marcu takole:
15. t. m. začetnice P—t, II. L m. Ko—O ln 17. t m. A—Kl.
V akladišču naj vaak raadeljevaleo poizve, kdaj dvigne moko.
VRNITEV SVEDSKin VŽIGALIC Trgoveo ponovno pozivamo, da vrnojo najpozneje de 11. t m. vae preostale švedske vžigalice avojlm občinskim preskrboval-nira uradom, ljubljanski pa L Jelaftian.
Kinematografi
KINO UNION - Film narečje tehnične senza cij« »Zlato«. — Predstave eb ti in I*.
Tel. 22-21
KINO MATICA - »Tral sel« - Albert Matter-■točk Marina v. Ditmar, O. E. Hasse — Predstave ob 16 in 19.	Tel. 22-41
KINO SLOGA »Iz prvega zakoaa«. Ob 16 in 19.
r	„
Trpeti v Bogu in za Boga pa je tn na zemlji naivzviše-nejša sreča. (P™™ VErmUt.)
KOLSDABi
Četrtek, li. suleai Klemen DvoFak, ep® znavalee; Ludovlka Marija, sveta iona in ustanoviteljica reda. Petek. 11. anieai Hilarij in Taoljan, mučene«; Herlbert, škof; Agapit, Skof.
LEKARNIŠKA SlUZBAl
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakar-
člč, Sv. Jakoba trg 9; Bamor, Miklo. šlčevu cesta 20; mr. Murmayor, Sv. Potra ceeta 78.
ZATEMNITEV OD 18.55 DO 1.15. (
2nciace
Za tretjo obletnico smrti akademika Fraučka Župca bo sv. mafla v petek 16. t. m. ob sedmih zjutraj pr* »glavnem oltarju v stolnici.	....
Sv. maja zadušnica za pokojno Alojzijo Znldaršl« roj. Derfel bo v potek, dne 16. t. m. ob 8 v trnovski cerkvi.
Sv maša zadušnica za pokojnim Valentinom Čopom se bo darovala dne 16. marca v oerkvl Marijinega Gznanenja pri oltarju sv. Križa ob 9 dopoldne.
Slovesna črna maša ob 25 letnici amrti ge. Terezije dr. Znavo bo v peteik ob 7 pri frančiškanih.
Za učiteljice bo tridnevna velikonočna obnova od 15. do 18. marca v samoatanaki kapeli pri nrSulinkah. V četrtek, petek in soboto bo ob 18.15 govor z lltanijamt, v nedeljo ob 7. nri zjutraj sklep. Vae nftlteljioe iskreno vabljene.
Lleelaka ljudska Sola v Notre Damo. Učenko šolske kuhinje naj pridejo od 15. t. m. dnevno ob 5. uri popoldne ali po končanem alarmu v gostilno Novak — ga. Berce na Bimskl oeatl po svoj obrok.
t
Umrl je v 81. letu starosti naš ljubljeni oče, dedek in pradedek, gosp.
Fran Med ii
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 15. t m. ob 11 dopoldne z Zal, kapele av. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. marca 1945. Žalujoči otroci i ostalim sorodstvom.
+ Po hudem trpljenja je v Boga vdan odšel t večnost, star 46 let, naš srčno dobri in blsgi sin, brat, svak la stric, gospod
Leopold Vertnik
baačal aradalk v pok.
Na zadnji poti sa bomo spremili dne 15. marca ob pol 12 z Zal, kapela ar. Janeza, k Sv. Kriiu. Ljubljana, Trsi, Marburg. IS. marca 194*. Žalnjoča mati, brat. sestri In svakinja.
t LJUDSKA TISKARNA V LJUBLJANI a«, znanja žalostno vest, da je danes v torek dopoldne po dolgi in močni bolezni v 64. leta starosti omrl gospod
CIRIL. WEBNIG
v »
stavec v pokoja
ki je i veliko vnemo dolgo vrsto M deloral v
naš{ tiskarni. — Pogreb bo v petek 16. maria ob ■/• 12 z M\, kapelica sv. Petra, k Sv. Križu. Blag mu spomini V Ljubljani, dne 1). marca 194?.
Za »Ljudsko tiskarno« iof Kramarlč -Izdajatelj: Joiko Krošol. - Urednik: Janko Hafner
s vsemi čustvi navezani n« svojo semljo,
svoj dom in svoj rod!
-----------—	- c i Čustva so pri normalnih značajih začelo vas spremenili svoje stališče do So- res odraz pristne notranjosti. Toda, ko-vietov, če položaj na Daljnem Vzhodu ukokrat se je že zgodilo, da »o nekon-
ali kjersibodi drugje v Evropi ne bi tega I trolirana, slepa čustva zahteval! — Ce pa se to zgodi, ali misli-	razočaranje. V 5
te, da boste vi bolj zaslužni v pobijanju 1	.....
komunizma kot mi, ki smo dokazano tudi vas branili pred njim?
Zaključek je torej zopet ista alternativa: Ali boljševizem in smrt — ali močno koncentrirane sile v domobranstvu in vsaj večja verjetnost življenja, da govorim v vašem računarakem tonu. — Mi se vsekakor rajši držimo drugega, posebno, ker je tudi Vodja Reicha v svoji zadnji
poslanici iznesel to, s čemer 6e je potem tudi obširno bavil 'uradni »Viil-
pa kraljevi zavezniki se praznega diplo- kische.r Beobachter«, namreč, da bo v matskega protesta niso vložili? Ali je noy, Evropi morai Y8ak, tudi najmanjši takšno postopanje odraz demokracije, na | narod bhi zgoščen v svojih pravicah!
katero se marsikdo tudi pri nas zanaša, da ga bo rešila? — Da, še nekaj! — Ali je Tito poleg stotin Nemcem sovražnih srbskih m recimo jugoslovanskih nacionalistov poslal v krtovo deželo tudi vrsto srbskih politikov, ki so mislili, da je z odhodom Nemcev napočila doba, ko si bodo po načelih demokracije delili oblast s Titom? ln med njimi je bilo mnogo ljudi kraljevega zaupanja, če so vam imena poznana! Toda o tem ne dvomim, da danes vsi politično misleči ljudje pri nas ta imena poznajo. In vendar ti srbski politiki niso bili ne profašisti, ne tako-lmenovani »kolaboracionisti«, še manj germanofili, s čemer tako radi zmerjate našega Rupnika. Nasprotno: ti ljudje so
_ ____' ^ - . . ^ _ -	C	m, ,	\ r . M , eiN «■ A I »M	/!/%_
Vem, kakšen pomislek imate proti nam še pripravljen. Nekateri med vami so prvenstveno in izključno — jugoslovansko orientirani 1 Na to vam md odgo var jamo: Mi Jugoslavije nismo razbijali! In: Ni Jugoslavije brez Slovencev! — O tem ste si menda vi prav tako na jasnem kot mi, da o tem vprašanju ne vi sami, ne mi sami in ne mi vsi skupaj sami ne bomo odločali 1 To bodo odločili svetovnopolitični faktorji, katerim mi s svojimi pritlikavimi močmi interesov ne bomo nikdar predpisovali! To drži! In če bodo kedaj svetovnopolitlčne prilike nanesle na to, da bi ustvarjali nacionalno Jugoslavijo, je brez nas ne bo-
po pričevanju Srbov, ki niso recimo do- mogli ustvarjati! AhpaiOK»tegra brovoljci in jim torej po vaše gre vsa dil brez onih
vera, takoimenovanenm »kolaboracioni- odtehtale, ker jih boste39vopmneu,a
stu« Nediču, ki je hotel zediniti vse na- kamm m nezrelim	^
--'•■■■	•	1 izločili, neumno zapravili, ce ne spion
uničili, kakor ste že dokazali! — Torej
cionalne Srbe, metali polena pod noge za prav iste napore, za katere hočejo nekateri izmed vas pri nas prav isto delati z generalom Rupnikomf In jih vendar tudi ta neznačajnost, ki je »kolabo-racionistu« Nediču in nacionalnim Srbom samo škodovala,' komunistom pa na moč koristila, ni mogla rešiti, da jih Tito ne bi poslal tja, odkoder — njemu ne bodo mogli metati polen pod noge! — In Če so zavezniki prisilili celo kralja, ki ni možato do zadnjega varoval svojega stališča, da je kapituliral pred cerkvenim tatom-komunistom, in niso s prstom mignili, ko so izginili srbski prijatelji in propagatorji zaveznikov, kaj pravite, kaj čaka pri nas one, ki se sicer gredo proti-komuniste, pa z domobranci ne marajo imeti nobene zveze in Rupniku ne marajo nikjer položaja olajšati, če mu ga že ne morejo celo otežkočiti? Kaj. se bo 7godilo z njimi, če jih dobi Tito v roke? Ali pa mislijo, da bodo prav zaradi njih zavezniki napovedali Sovjetom vojno? Je ♦orei niih usoda kaj drugačna kot naša — spričo takšnih zaveznikov? — Ste mogoče že videli komunistične »Črne bukve«? Tam je samo majhen seznam >zlo-
zopet isti kategorični imperativ: Vse sile v Slovensko domobranstvo!
In še nekaj. Nam očitate germanofil-stvo, sami pa se kar topite od anglofil-stva. Ce pravite nam, kl nas obdolzuje-te germamofilstva, da nimamo razloga za to, kakšen razlog imate vi, da se z vsemi čustvi vezete samo in izključno na Angleže? Dovoljujem si staviti vprašanje: Ali je Slovence stala več žrtev nemška okupacija, za katero v ostalem ne krivde ne zasluge ne nosimo mi in ki tudi ni bila volja Nemčije ampak so jo zakrivili vaši idoli, ali nas je stala več dragocenih življenj, več razdrtih družin, več porušenih domov, več požganih vasi, več razdejanih prosvetnih in sokolskih domov, več miljard škode na uničenem narodnem premoženju zavezniška politika s komunističnimi partizani, ki bodo poklali tudi vas, če vas dobe v roke? -Odgovarjam pa: Sedanja leta so nas izu čila, da bomo morali biti predvsem s sosedi dobri, fe ne bomo želeli še keuaj doživeti mogoče še hnjše repriie današnje tragične premiere; v ostalem pa smo
izzvenela v tra-življenju posameznika pomeni lahko to veliko nesrečo, ki ga navadno prepozno privede do strez-njenja. Vem, da mnogih med nami ne nagiba toliko razum, kot staro, privzgojeno čustvo, da pričakujejo velikih stvari izključno od zaipadnib zaveznikov. Ali ni recimo bilo med nami mnogo slepih zanešenjakov, ki bi šli stavit, da zavezniki naše ljubljene Ljubljane ne bodo »kaznovali«, ko je vendar tako zanje. In kako grenko je te ljudi čustvo razočaralo v petek, dne 9. marca 1945, ki bo ostal v marsikaterem srcu črni petek njegovih srčnih odnosov do tistih, ki jih je mogoče v srcu blagoslavljal, ko so pluli nad Ljubljano klat ničesar krive žene in otroke, pa je poročila o tem odrival s posmehljivim prepričanjem o »oguljeni nemški propagandni frazi«, ker je bil p>o svojih čustvih prepričan, da zavezniški piloti do milimetra natančno zadevajo vojaške objekte. In kaj je tak zanešenjak rekel, če je v petek zvečer odprl londonski radio, ki ga pri nas mnogi poslušajo kot edini vir resnice in pravice in je slišal cinično poročilo: >V Jugoslaviji so danes popoldne zavezniška letala bombardirala kolodvor in železniške naprave v Ljubljani... « Toda glej, Ljubljančan, čuj, Slovenec, kjerkoli na božjem svetu že pač mučiš muko pripadnika malega naroda, ne ta oinična laž na londonskem radiu, ne nobeno čustvo ni pomagalo, da ne bi zavezniške bombe neusmiljeno zadele tistih domov mirnih prebivalcev Ljubljane. Proti temu sedaj ne pomaga ludi nobena kletev več! Saj tudi letaki s krimsko proklamacijo o šče-tneče lepi svobodi, ki so jih vrgla letala pred točo bomb in so jih Ljubljančani mogoče z drgetajočim srcem pobirali, niso preprečili, da ob njih bombe ne bi eksplodirale in poklale od te proklamaoije svobode in blagostanja pričakujočih slovenskih prijateljev pilotov svetlih letal.
—	Da, razletelo se je grozno streznjenje!
—	In kaj bi se zgodilo, če bi v interesu svoje visoke politike g. Churchill po vsem tem, o čemer ne upam trditi, da je zadnje, nekoč v si>odnfem domu tudi Svojim slovenskim prijateljem dal cinično zaušnico kot nesrečnemu poljskemu narodu po jaltski konferenci, ko je pozabil, za kaj je Sel v vojno, v katero je Izigral tudi na«, in izjavil: »Kraljevska vlada se je postavila na stališče, da sta poljska svoboda ln suverenost mnogo važnejši kol poljske meje...« Ne upam reči dvakrat, da ni mogoče, da tudi naši zaljubljenci n« bi dobili nekoč sličnega odgovora, ker ii Amerike pridejo včasih čudne novice
I Ko »o poljski častniki, kl so Be za za-| vozniško interese bili na italijanski fron
ti, zvedeli za gornjo izjavo, so naredili J samomor... In mi? Mi samomora ne bomo delali, ker vemo, da g. Churchill ni kriv, če so Slovenci neumni!
Ne! Mi samomora ne bomo delali! Za nas zmeda današnjih dejstev ne predstavlja zmede! Za nas je položaj povsem jasen: Ali komunizem — ali Slovenci! Mi vemo, da vse drugo danes ni tako vaSno kot uničenje komunizma! Nobena politična kombinacija, noben račun, nobeno drugo ipeknliranje. Za nas je važno samo eno: Brezkompromisen boj proti komunizmu, » vsemi silami, x vsemi sredstvi, ob vsakem času in ob vsaki okolnosti! Kdorkoli nam v tem boju pomaga je naš prijatelj! Kdorkoli se nam bo v tem boju pridružil, nam bo dobrodošel! Zakaj od nničenja komunizma je odvisno naše vse! Vse naše želje, vsa naša pričakovanja, naše življenje, naša rast, naš napredek in naša bodočnost! Zato:
Domobran cd, v zbor! Od naše vzdržljivosti je odvisna usoda našega naroda! Naša zmaga nam bo prinesla vse!
Slovenci, v zbor! — Naj bi bile te besede zadnje opozorilo! Združimo sile! Zbrišimo vse razlike preteklosti, zgladimo vse prepade minulih časov! Od uničenja komunizma je odvisno vse! Njegov naval bomo vedno vzdržali, če bomo združeni, enega srca, ene misli in enega hotenja. Tako udarimo skupno in bomo skupno živeli dolga stoletja na tem rajskem koščku zemlje!
Naj ne bo nikogar med nami, ki bi moral prevzeti krivdo, da je v tako usodnem času kot je današnji za drugo interese kot je ohranitev Slovencev zapravil eno samo slovensko pest, ki bi lahko uspešno udarila v komunistično nesnago! Ni jih namreč interesov pred interesom obstanka slovenskega naroda! — S Slovenci moremo doseči vse, brez Slovencev ničesar!
Vse pogoje imamo, da trdno verujemo v končno propast komunizma po tej vojni! Zato se strnimo v skupna udar po njem I Vstali bodo milijoni prebujene Evrope in v skupnem zamahu jk> satanski boljševiški izmišljotini svetovnega ži-dovstva ustvarili novo srečo pomirjenih evropskih narodov, med katerimi bo tudi mali slovenski narod našel svoje mesto blagostanja v svobodi! Slovenci, v zbor!
Zmeda dejstev je samo navidezna. V resnici sta samo dve poti, ki se vedno bolj jasno odražata v zameglenosti dogodkov, in to sta: Ali židovski boljševizem — ali Evropa pomirjenih, tvornih narodov! Zmagala pn bo Evropa!
Zato, rojaki, združimo sile v načelni, brezkompromisni borbi proti boljševizmu, ki je za nas prvi pogoj vsemu drugemu ustvarjanju, fn zmagali bomo v vsem; zakaj;
V nas Je vera, nad nnmi Bog, pred , nami svoboda!