Stev. 40. __ Izhaja vsak dan, i. Sovražnik nastopa povsod z največjo e-ner^ijo in je skoro istočasno napadel vse na^e karpat>ke pozicije. Rusi nameravajo oči vid no s tem paralizirati naše napredovanje v jugovzhodni Galiciji. Upali so, da se jim posreči kje predreti našo karpatsko linijo in tako prisiliti našo armado pri Stanislavu k umaknitvi. To prizadevanje pa se je ponesrečilo. Na vsej karpatski fronti so boji še v teku, a se razvijajo ugodno za nas. Naše pri Stanislavu se boreče junaške čete so tekom včerajšnjega dne zavzele več ruskih pozicij in ujele mnogo vojakov. Z bojišča na zapadu. ŽENEVA, 3. (Cenz.) Boji, neposredno pri Reimsu, so se zopet pričeli. Francoska ofenziva je nekak odgovor na novo bombardiranje mesta <>d strani Nemcev, in se je vršilo dne 28. februarja. HAAG, 3. (Cenz.) Pritisk Nemcev pri Soi-sonsu postaja, kakor poročajo nizo-zciiski listi, v zadnjih dneh vedno močnejši. Nemcem se je posrečilo, da so se znatno približali z artiljerijo. Od 25. februarja naprej je bilo uničenih v mestu 250 hiš. PARIZ. 3. (Cenz.) Poročila, ki so došla v nedeljo z bojišča, pravijo: Pri Dtxmuid-nu je belgijska artiljerija razrušila dve poljski utrdbi sovražnika. Na desnem bregu Ysere je belgijska infanterija zasedla neku zaselje. Neki belgijski letalec je vrgel na pomorsko postajo v Ostendu bombe. Uspeh je neznan. Nemci so zopet b .fiibardirali Reims. V mesto je padlo nad 60 granat, ki so eksplodirale večinoma v bližini katedrale. Srditi boji so se vršili pri Perthesu in Beau Sejourju. Na nekaterih točkah smo pridobili na prostoru. Ob Mozi in Weewru hudi artiljerijski boji. — Drugo, istega dne izdano poročilo pravi: Pri Abbecourtu v bližini Alberta so izvršili Nemci srdit napad, ki so ga pa nase čete ustavile s protinapadom. Sovražnik je bombardiral Soissons; vrgel ie v mesto nad 2 uhi. iViožai na fronti severno od Vi-1 ; ,c je jako iBteresani.cn. situacija v Karpa-j ti": in v Galiciji oa zahteva na vsak način ■ še našo posebno pozornost. Na ostalih frontah v splošnem ničesar j novega aii posebnega. EoicciKI « iisiUL Rimski poročevalca »Arbciter Zeitungležaia v Italiji. \ svobodni deželi ima ljudstvo pravico' do izražanja svojega mnenja! Bolje bi bi-1 ii storili. da so dovolili prijateljem vojne,; da se izkriie: to so večinoma mladi Iju-i dje. ki se navadno kmalu utrudijo. Te od-j ni odobravati ne principijelno, ne praktično, /jijo so zaprli ventil v kotlu, ki je itak pod velikim pritiskom. Strankam je bilo v dolžnost in je bilo tudi v njiho-v cm interesu, da preprečajo nasprotne j demonstracije, ki bi mogle dovesti do na-silsiev — dušenie javnega mnenja pa dela že itak resni poiožaj še resnejši. Tudi številne demonstracije proti draginji, med katerimi najresne.ii je bil poizkus generalnega štrajka v Neaplju, so zadete po tej prejKjvedi. Naša stranka (soci-jalistična) je pokazala svoje simpatije do teh manifestacij — prvič zato, ker je šlo za manifestacije proletarske nezadovoljnosti, in potem, ker je mislila, da nemiri v notraiik a odvrnejo vlado od pustoiov-stev na zunaj. Morda se je pri tem vse preveč pozabljalo nauke zgodovine. \eliko nezadovoljstvo in grozeči upori v notranjem bili često za vlado odio-1 čilni. da so skušali stvari navesti v vna- j njo politiko: taki upori torej niso proti-strup proti vojni, marveč še povišujejo šanse za vmešavanje. Socijalisti naj bi ne pustih izpred oči. da je politika despera-j dov le redkokdaj dobra in modra politika. Časi so nesrečonosni. Ce ima vlada zavest, da drži krepko vajeti v svojih rokah. potem more premeriti vso mero svo- je odgovornosti. Če pa demonstracije o-štavljajo vtis, da vlada ne more več proti masam vzdržati druge strani tehtnice, potem bi se moglo zgoditi, da bo smatrala vojno za manje zlo. • * * Gori so omenjeni krvavi dogodki v Reg-gio d' Emilia kot neposredni povod za (vladno prepoved. Toda ob teh dogodkih se je zgodilo nekaj tako karakterističnega, da imamo pred seboj paradoksalen slučaj: tista vlada, ki je navidezno za nevtralnost, je dala v Reggio Emilia po po-! slanih četah streljati na tiste, ki so demon-Istriraii za — nevralnost! In branile so tiste, ki so z vso dušo za vojno!! Ta paradoks pa se je povišal še v italijanski zbornici, ko so razpravljali o teh dogodkih, oziroma v odgovoru ministrskega predsednika Salandre na očitanja ; socijaiističnega poslanca Turattija. ki je — proti vojni. Salandra je zvračal odgovornost za dogodke v Reggio d'Emilia na tiste, »ki so priredili manifestacije in ki so jim viri zelo motni«. A ti »tisti : so bili pristaši nevtralnosti! Najznačilnejši pa je 'odgovor ministrskega predsednika na zatrditev poslanca Turattija, češ, da italijanski narod noče v vojno! Salandra je J vzkliknil: »Spoštovani Turatti! Jaz ne vem, aii bo moral narod v vojno, aii nc. To pa vem: ako domovina pozove svoje 1 sinove, bodo vsi ped kraljevo zapovedjo: izpolnjevali svojo dolžnost!« Tako govore tisti italijanski oficijelni' krogi, o katerih zatrjajo izvestni — optimist'. da so lojalni in iskreni protivniki vsake vojne aventure od strani Italije...! Retorika Salandre v teh dneh pač ni vzor odkritosti: jasnosti nam podaja edino v tem, da se italijanska vlada še vedno iz-ogiblje — ia nosti.da se še vedno nahaja na razpotju in čaka — kdo da več! In na Dunaja menda razumejo to igro. Vsaj iNeue Freie Presse« je zatrdila, da je bila izjava Salandre »predmetom razgovorov ter da je razumevana v n;e popolni važnosti!« i Slicics iz uolne. i fcRoko naj mi prinese!« Bilo je na Fran-eoskem bojišču. Nemci so naskočili neko vas in pognali iz nje Francoze. Nesreča je hotela, da je pritekla tedaj iz neke hiše na cesto desetletna dcklica in da jo je zadela kroglja v roko. Deklico so odpeljali v bolnišnico, kjer so jej morali odrezati roko. Revica je bila v bolnišnici tudi čez božič. Pa so vprašali deklico, česa si želi, da bi jej Jezušček prinesel na sveti večer. Odgovorila je: »Prosim, recite .Tezuščku, naj mi prinese nazaj mojo roko!« Življenje v zakopih na zapadu. »Frankfurter Zeitung« priobčuje sledečo sličico iz življenja zadnjih dni v zakopih na francoskem bojišču: Občudovanja vredna vojna! \ jasnih dneh se moremo cele ure baviti z opazovanjem letalcev. Artiljerija jih obdaja z belimi oblački. Letalci pa letaio med njimi popolnoma prosto. Včasih sta dva letalca popolnoma slična zaljubljenim pticam roparicam. Manjši si prizadeva, da bi izginil, ali vendar se zopet pojav-Ija. da bi nagajai artiljeriji ali svojemu tovarišu iz sovražnega tabora. Dela to toliko časa, dokler ni \ idel. kar je hotel videti. Potem pa mirno odleti. — »Tu je časopis in tobak!« se začuje v slabi nemščini glas francoskega vojaka, ki se je s ščitom približal nemškemu zakonu. — »Kaj praviš?« j vprašuje vrl Švab, in zopet se začuje izza Iščita francoskega gias. oddaljen komaj j šest metrov: »Tu je časopis in tobak!« — Drži gobec, tepec!« — odgovarja Švab j Francozu. Na to odgovarja Francoz: »Pa i ! so res tepci, ti Švabi. Z njihovimi tovariši, i ki so bili preje tu. smo se lepo zabavali, j Dajali so nam časopise in žganje, mi pa | pa njim časopise in tobak. Ti Svabi so ;res tepci.* Kmalu nato pa je padlo v bližino nas nekaj kakor kamen. Poznamo to in se krčevito stiskamo k steni zakopa. V dveh ali treh sekundah eksplodira potem zrav en nrs ročna granata in nas zasipa z dežjem blata in kamenja. Tako se dogaja to včasih do šestkrat. Nato začnemo metati mi. V pol ure je nastal potem na obeh straneh mir in mi in oni zlezemo v svoje podzemske »sobe«. Ob sedmih zvečer, ali če je preje tema. zanete nemški vojaki ogenj, da se ogrejejo. Na ogenj se postavi lonec s svinjino in zeljem. O poli osmih, ko je prva jed gotova, že brenči in žvižga nad nami: salva francoske artiljerije leti čez naše glave in se zaletava kakih 50 metrov za nami. Ob osmih, ko je prispel prvi francoski nočni oddelek, se nadaljuje s francoske strani streljanje pehote, artiljerija pa začenja iznova. Ob I desetih, ko se ravno pripravljamo, da bi ipiii kavo, in o polnoči, ko hočemo nekoliko ^adremati, ^ streljanje zopet nadaljuje. In včasih tako, da se trese zemlja daleč okoli. To sika in žvižga, brni in grmi in poka, kakor bi se ženili vragovi. Drugega dne pa razglaša podčastnik: »Izgub nismo imeli od včeraj do danes drugih nego tri može, ki so šli k zdravniku, ker so i-meli veliko — uši!« rs Kuhinje in spalnice v vladni palači. — Zapuščene vasi. Po listih posnemamo, kako piše Arnaldo Fraccaroli „Corrieru della Sera" iz Niša: Prihod vlade v Niš koncem julija je povzročil v mestu velik preobrat. V normalnih časih ima Niš 25.000 prebivalcev. Prihod vlade z vsemi svojimi uradi in ljudmi — ministri, funkc jonarji, poslanstvi, uradniki, častniki, bankami, poslanci, dobavitelji, podjetniki, ravnateljstvi in nešteto drugimi osebami, ki morajo živeti v vladni prestolnici je pa to število neverjetno zvišal; danes j šteje Niš 100.000 ljudi. In ker se ni sezidala v tem času niti ena nova hiša — bi tudi ne bilo m< goče — si je lahko misliti, kako se v Nišu živi. Vlada se je namestila v palači prefeklure na desnem bregu Niša ve, ki teče skozi n esto in se srdito zaganja v mostnice mno-: ^ih mostov, ki vodijo čez njo. Prefektura je elegantna moderna palača in dokaj ob-I sežnn; ena izm:d maloštevi'nih zgradb z 2 i nadstropje ma, k j i skoro vse hiše v Nišu 'imajo samo eno nadstropje, t. j. primerno \i? k parter. Obisk v palači je jako zanimiv. Je tudi neizogiben, ker morajo maloštevilni tuici, ki prihrjijo v Niš, tu predložiti v pregled svoj potni list in se podvreči najnatančnejšemu zaslišanju. V tej palači ni niti enega k lička, ki bi se ne izkoristil, od atrija do podstrešja. Celo stopnice služijo kot shram-b.. Na hodmkih, pol. g klopi za stranke, ki čakajo, so kuhinje za vratarje in straže, po kotih skupaj zviie žimnice in odeje. Za časa ob*, da se ti hodniki izpremmjajo v jedilnice in mastni duh preproste kuhinje se endi r: zšir,a ves dan. Ponoči so hodniki izpre-minjajo v jpalnice; neskončno boljši tak hoenik, nego pa tla v kaki hiši. Piivilegi-mnei, ki se mu morejo približati, se l hko , š ejejo za srečne. V pisarnah ni veiiko drugače; poleg pisalnih mi', je videti vojne postaje in žimni e. Že več mesecev ni mog če dobiti v Ni. u sobe ali prostora, ki bi bil sobi vsaj podoben. Državni posli se oskr bujejo in rešujejo med ponvam«, ki so naložene z žerjavico za ogrevanje prostora, med lonci, v katerih vre in žubori, in med posteljami, ki so zložene po koiih. Velika je stiska, ki vlada v Nišu, toda ne r»di pomanjkanja živil. Gotovo, ni si moči privoščiti razkošja, toda lakota je še daleč, vsaj za sedaj. Moke je dovolj, goveje živine je obilo, izredno veliko prašičev, zelo mnogo jagnjet, koštrunov in divjačine, tudi zelenjave in sadja je še. Samo nekaj je pri tej oMlnosti posebnega : vse je silno drago. Mizerija je velika, a ne radi lakote. Stiska mori vasi in majhne, revne ljudi, kajti vsi moški so v vojni, vsi. Po domovih so ostale samo ž nske, starčki in otroci. Toda tudi starci so na tem, da odidejo, in soditi po prihajajočih rekrutih, morajo pod orožje tudi dečki. Potoval sem semkaj po spodnji Srbiji. Brezupno! Nekatere vasi se zde popolnoma zapuščene, in tudi so. Ženske, ki so ostale same z otroci, v mnogih krajih zapuščajo svoje domove, da se pridružujejo drugim skupinam, drugim družinam in si v svoji bedi zagotove pomoč drugih, pomoč skupnosti. In na poljih ni nikogar; v prostranih zapuščenih dolinah le tu in tam kaka ženska, kak otrok, kak starček, ki prestrašeno gledajo dolgi, počasni vlak, ki požira in odnaša vedno novo kri, vedno, vedno. Mm politično vesli. Današnji mladini! Angleška učiteljska zveza »Society of Friends« je na svojem občnem zboru 5. februarja t. 1. sklenila razdeliti šolski mladini na zavodih, na katerih poučujejo Člani zveze, letake, na katerih se nahajajo tele krasne besede: »Ponudila se nam je prilika, da živimo v velikem času, in dasiravno niste poklicani za delovanje sedaj, ste vendar poklicani za to, da se pripravljate za delovanje v bodočnosti. Ni si vam še treba u-stvarjati mnenje o stvareh, o katerih ni edinosti med ljudmi, starejšimi od vas. Smete še stvar motriti in si prizadevati, da si stvorite svojo lastno sodbo v luči svojega lastnega mišljenja. Treba vas je opozarjati na to, da se nam sedaj odpira le majhen del resnice. V tem trenutku se skrivajo ne samo dejstva, temveč tudi mnenja. Ni nemogoče, da se pozneje prepričate, da so vaši sorojaki sedaj v marsičem manj složni, nego kakor bi nas hoteli o tem marsikdo prepričati. Ker naši starši niso mogli zagotoviti Evropi pravičnosti in napredka, vam more biti to povod, da vprašate sami sebe, kaj boste delali, ko boste stali na njihovih mestih... Ako citate časopise, si skušajte predstavljati, da stojite na drugi strani. Premišljajte. kaj bi storili, če bi bili poklicani, da izrečete sodbo! Vzgajajte svojega duha v sodnika!« Krasne besede. Taka vzgoja povsod, in človeštvo bi se smelo nadejati boljših časov. Te besede pa niso poučne samo za mladino, temveč tudi za odrasle, zlasti one, ki pravijo, da si ne smemo že sedaj ustvarjati o sedanjih svetovnih dogodkih končne sodbe. Bitke med berlinskimi šolarji Policijski organi Velikega Berlina nastopajo z vso strogostjo proti bitkam med šolarji. Že začetkom vojne je prišlo tako v Berlinu kakor tudi v raznih predmestjih do več takih bitk. Takrat so imeli sicer popolnoma nedolžen značaj. Toda sedaj so postali šolarji v bojevanju že bolj izkušeni in izvežbani in zato postajajo tudi bitke vedno hujše. Šolski dečki se ne zadovoljujejo sedaj več s palicami in drogi, am- pak se poslužujejo sedaj tudi že nevarnejšega orožja: sabelj, žepnih nožev in železnih kosov. Žalibog je prišlo že v več slučajih do ranitev. Tudi mladinska sodišča Velikega Berlina so se morala že ponovno pečati s temi bitkami. Šlo je vedno za slučaje, v katerih je eden ali drugi pobič odnesel iz bitke krvavo glavo ali kak drug telesa. Policijski organi so dobili ukaz, da morajo nastopati z največjo strogostjo proti šolarskim bitkam, da za-branijo te neumnosti, ki se polaste lahko tudi že večjih fantov. Posl. Breiter v Lvovu. »Czas« poroča: Državnega poslanca Breiterja, ki so ga odvedli Rusi v notranjost Rusije, so vsled obolelosti na ledicah zopet prepeljali v Lvov. Posl. Breiter se nahaja sedaj v neki vojaški bolnišnici in ga vedno nadzorujeta in zapazita nanj najmanj dva policijska agenta. Domače mili Iz ruskega ujetništva se je oglasil Fran Sedmak, pešec 97. pešpolka, 6. stotnija, in sicer s Pronzina v simberski guberniji. Sedmak javlja, da se nahaja ž njim tudi Fran Živec, cerkovnik iz Zgonika in Josip Kralj iz Gabrovice. Zajeti so bili 24. decembra pri Žmigrodu. Godi se jim dobro in so zdravi. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v prostorih društva „Austria" so b.Ii sprejeti Ivan Mišigoj od tržaške stotnije mladinskih strelcev, doma iz Trsta. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Peter Brecelj od 7. pešpolka (doma iz i rsta), Vincenc Ukmar od 87. pešpolka (doma iz Avber a), Fran Barastis od 18. honvedskega pešpolka (doma iz Trsta), Zorko Btihm od 77. pešpolka (doma iz Frandana), Anion Ferluga od 5. dom bran-skega pešpolka (doma iz Trsta) in Ivan Bo-Iogna od 17. pešpolka (doma iz Izole). — V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-amerikane so bili sprejeti črnovojniki Fran Wolfgruber (domi iz Ljubljane), Ivan Trup-pre doma iz Tnbaha), Tomaž Bratnja (doma iz Lipovška), Josip Jetovica (doma iz Trstai, Anton Vodniška in Leonard Gory. Odpuščeni so pa bil iz te pomožne bolnišnice Črnovojniki Henrik Lunder, Alojzij Vidmar in Matevž Zebavec. Naredbe glede dušikastih tvarin. Državni zakonik priobčuje naredbo trgovinskega J ministrstva, ki odreja, da se morajo prijavili! vse zaloge gotovih in dušikastih Avarin Isto- j časno je izšia tudi naredba domobranski j ministrstva glede uporabe teh zalog. Vojn! vj etnik i na Kranjskem ? V deželnem dvorcu se vrše te dni razna posvetovanja, kako omogočiti razna kmečka in druga gospodarska dela na Kranjskem. Posvetovanj se udeležujejo zastopniki dežele, centr Ine in deželne vlade ter v« jaške uprave. „Slovenec" trd«, da vojaška uprava dana razpolago 3000 vojnih vjetnikov za razna dela na Barju, ki se naj prično sredi aprila. O uporabi manjših oddelkov vjetnikov za cestne gradbe in poljska dela se po „Slovencu" ni ukrenilo-še ničesar pozitivnega. Vojna uprava prepušča posameznim delodajalcem vjetniške oddelke, ki štejejo najmanj 30 mož. Rocolskl C. M. podružnici raduje vesela družba v rodoljubni hiši g. Volka, ker si je g. V. N. ostrige! brke, 4 K. Razredna loterija. Žrebanje IV. razreda 3. c. kr. razredne loterije se bo vršilo javno dne 9. in dne 11. marca 1915 v dvorani za žrebanje na Dunaju. Oba dneva je začetek ob 8. uri zju raj. Tatvina z vlomom. Predsnočnjiin okoli dveh popolnoči je neki redar, službujoč v ulici A. Canova, konstatiral, da so vrata mlekarne Marije Gajdeševe v hiši štev. 26 rečene ulice, odprta. Pozval je takoj Gajdeševo, ki stanuje v hiši štev. 21 iste ulice in ta je konstatirala, da so ji neznani tatovi ukradli par uhanov, vrednih 150, drugi par uhanov, vrednih 14, zlat prstan z velikim demantom, vreden 250, druge 3 prstane, vredne 120, srebrno žensko uro, vredno 20, zlat privesek v obliki križa, vreden 6, več komadov starinskega denarja, v vrednosti kakih 15, meter dolgo zlato ovratno verižico, vredno 20, zlato zaponko, vredno 30 kron in šest butiljk vina »Opolo«, vrednih 2 kroni 88 vinarjev. Na policiji so vzeli vse to na zapisnik. O tatovih pa ni še duha ne sluha. f*mLS OOLAŠL Olnojrađnlhi. ^„^r™. r^ ko jih bomo imeli v zalogi. Torčič in dr., Tr:mca Komen, Goriško. tKJ fllivhfl kod postrežnica za par ur oa dan išče MUZnU uboga ženska. Naslov pove Ins. odd Edinosti. ^00 I?fin« Ifttff Števjlko „Edinosti" od 11. iiuur ima maja, 6. julija 1910 naj jiti prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi._ FrateSli Rauteer Trst« ul. Carducci 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kot Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrebg^n rs* sedlarje. PRIPOROČLJIVE MOKE Razni. Drnrfrrfn v n&icm se dai° rAzn° gostilne. rrUUUJU kavarne, mleka ne in drugi obrtni obrati, h še, vile itd. Pojasnila daje Kolaršif, kavarna Corso od 9—11. 3—6 telefon St. 82"» 41 Čistilo za feolje str^i?*^ Carplson 2. Telefon 13-03. Odlikovana tržaška tovarni. * ' ' 2114 , Specijalist za sififistične in kožne bolezni S j % Ima svoj ambuBaterij % ; j } v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J * ♦ = i Palazzo Diana) ===== ♦ ] 9 + Za cerkvijo Sv. Anto. a novega. + 9 U Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. I ženske od 5 do 6 popoldne. Dr. Hosmrgfl TRST, COnSO ŠT. 17 Specijalist za KGŽNE in SPOLN2 BCL12N ŠIBKOST in NF.RVOZNOST za BOLEZNI v NOGAM In SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. in 3-6 zvečer ob nedeljah cd 10 - 1. KraMrji in sostilnlčarji \ l \ Kupujte za prodajo grenk© vin® Aušusto deil' A£iiolo oblastveno dovoljeno in edino "sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero. Tovarna Trst-Barkovlje Dr. PE€HIK Dr. PETSCHNIUG TRST, m S. CATER1HA STE«. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bofern? 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: i' —I in 7—7Vš» "Hiufii/inir zaloga vina na ProseKu ftev.131 priporoča p. n. občinstvu iu gosti I ui-Čarjem Bvojo najizbornejžo i3trs*o vino domačega pridelka iz Vraara (Orsera), Cena po dogovora izven vsake kon-, kurence. Prodaje se od V« hektolitra naprej. Ivan krže Trst, Piazza S. Giovanni 1 7&!lAfl9 kuhinjskih in kietaraiuh pou-t»b-Ska€šiin od lena in plesni a, škafov vreat, ttbrov ia kad, fodčekov, lopa' sit in bs^kovrstnih krše v, jerbasev in mettn ter m"o^c» spaf joćih predmetov. svojo trgovino s kuhinjsko pogodu vsake vrste bodi. od porcelana, zemlje emaila, kositarja ali cinka nadalje pašam aa to rjo, Metke i*d. Za gostilničarje pipo, kroglje, se^ulje in stekleno posedo za vi-.o. Tec^o predaja najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur v Trstu, ulica S. Antonio (vogal ulice S. Nicold) Velika izbera verižic, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih ur vsake vrste i. t. d. Ustanovljena I. 1389. Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« r Edinost t«. Trst« ulica Sv. Frančiška UM1TK3 J PLOMBIRANJE' ZOBOV, IZDIRANJE ZOBOM : BREZ BOLBiiHE : Dr. J. ČERNAK U.T&SCiiES ZOB O ZDRAV- nnfPH KONC ZOBNI NIK I K J1 T&mnik ULICA CASERMA, 13 IL nad. K5NAZ10POTOCNIG TRST ulica Riborgo štev. 28, vogal ul. Seccharsa J Velika izbera moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, Ulji ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kozuhovine. Velika izbera moških j pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. ; Izbera blaga za meike obleke. Sprejemajo se naročila po meri