dolenjka, d.d. NOVO MESTO PRIPOROČAMO VAM NAKUP: riž SPLENDOR l/l (UVOZ . IUVri-rifflT 129,1X1 SIT/kg »k jabolko 50% FRUCTAL -J ».HO 31 l'Tg 129,90 SIT/kos sir Turjaški LJUBLJANSKE MLEKARNE ■U>7./X»-«Trf 899,00 SIT/kg moka posebna bela 1/1 ŽITO —tM.tffS l/Eg 89,50 SIT/kg -pralni prašek PERS1L 5,4 kg (HENKEL) iSW,l»l MlTT 1.299,00 SIT/kos Obiščite nas in se prepričajte o ugodni ponudbi! V soboto, 21. novembra, od 7. do 19. ure odprta prodajalna NAKUPOVALNI CENTER DRSKA v Novem mestu. Št. 46 (2569), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 19. novembra 1998 • Cena: 210 tolarjev ISSN 0416-2242 POJASNILA MINISTRA BAVČARJA \/*7Q p.®* < rl 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI LIST Slovenija ni izziv niti grožnja Minister za evropske zadeve o dejanski pripravljenosti Slovenije za vstop v EU - Kandidatke imajo večjo željo po vstopu kot Evropa za sprejem - Neizogibna odprtost, nujne regije NOVO MESTO - Vodilni ljudje iz novomeških podjetij in nekaterih strokovnih ustanov so se v torek popoldan skupaj z ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem spraševali, kaj pomenijo nedavni očitki evropske komisije o zaostajanju Slovenije v približevanju Evropi. Minister Bavčar, ki je v Novo Ker naj bi pridružitveni spora-mesto prispel na povabilo tukajš- zum začel veljati že 1. januarja, NAFTA V VIŠNJICO VIŠNJA GORA - V sredo, 11. novembra, je Regijski center za obveščanje prejel obvestilo, da iz potoka Višnjica močno zaudarja po nafti oziroma kurilnem olju, na vodni gladini pa plavajo mastni madeži. Na pomoč so se takoj odpravili gasilci, pobrali razlito nafto in s posebnimi pivniki preprečili nadaljnje onesnaževanje. Do neljubega dogodka je prišlo, ker se je v bližnjem skladišču prevrnil 200-litrski sod, ki k sreči ni bil poln. Paič Vabi na brezplačni zimski pregled! Krška vas "S 0608/59-059 Novo mesto TT 068/321-423 njega odbora stranke LDS, je ocenil, da v zadnjem času Evropska unija tudi sama zavira pridruže-valne procese, saj se članice, ki dajejo denar, bojijo še večjih obremenitev, medtem ko se prejemnice pomoči bojijo, da bi ugodnosti izgubile. Poleg tega se Evropa boji tudi drugih pritiskov iz dežel kandidatk, še posebej delovne sile. Slovenija pa v tem oziru ni niti izziv niti grožnja za Evropo. Kot drugi razlog za zaostajanje je Bavčar navedel počasno reformo državne uprave. S polnopravnim članstvom bo v Sloveniji obveljala popolna prepoved klasičnih državnih subvencij. Poročilo komisije navaja, da je področje državne pomoči popolnoma nepregledno, zato se bo država morala pripraviti na nove oblike, ukiniti množico ministrstev (kar tri za gospodarstvo), agencij, skladov, ustanov in projektov. “Evropa ne pogojuje pomoči z obstojem regij, a če jih bomo imeli, bo o delitvi sredstev odločala tudi regi-ja, ne le država,” je poudaril Bavčar. Si Nov! trebanjski župan: Alojzij Kastelic. Tako je zapisal časopis Delo in tako pravijo tudi analitiki o volitvah. Več ali manj se strinjajo tudi v ostalih strankah. “Vendarle pa je potrebno počakati na rezultate,” pravi Franc Hribar iz SDS v občini Trebnje. PREŽAGAN KRIZ BUČKA - V noči na 15. november je nekdo na pokopališču na Bučki z ročno žago prežagal na novo postavljen leseni križ, ki jc bil visok 8 in širok 4 metre, postavljen pa je bil pri mrliški vežici. Križ je padel na tla. Policisti za storilcem še poizvedujejo. ^ zavarovalnica triglav, d.d OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO objavlja novo telefonsko številko 068/3919-200 UJM , d. o. o. Dolenjska borznoposredniška družba Glavni trg lO 3000 Novo mesto sprejema NAROČILA ZA PRODAJO ALI NAKUP VREDNOSTNIH PAPIRJEV (TUDI DELNICE, PRIDOBUENE S CERTIFIKATOM) v prostorih na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi) in na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d. Pokličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710, 371-82-21 lILOS DULAR župana %.SDS kar bo prineslo liberalizacijo na vseh področjih gospodarskega in javnega življenja, so ga predstavniki podjetij zasuli z vprašanji. Zanimalo jih je, kako bo z odpiranjem Slovenije na področju stanovanj, bančništva, zavarovalnic, energetike ali delovne sile. Vpraševali so se, ali ne bo tuja konkurenca z nižjimi cenami nastopala le, dokler ne uniči domačega gospodarstva. Kot je pojasnil minister, evropski sporazum predpisuje mehanizme, ki jih mora država sprožiti za zaščito neke domače panoge, če se pojavijo take težave. B. DUŠIČ GORNIK \ č Jutri se bo ha Dolenjskem, v Posavju in na Kozjanskem uradno začela vojaška vaja zveze Nato in Partnerstva za mir Cooperative Adventure Exchange 98 (CAE 98), ki bo uradno trajala do 27. novembra, neuradno pa vse do odhoda zadnjega izmed več kot 4000 pripadnikov tujih vojaških sil iz naše države. Slovenska vojska ima pri sodelovanju na vaji CAE več ciljev, med katerimi brigadir Ladislav Lipič, sopoveljnik vaje, poudarja preverjanje pripravljenosti poveljstva in enot slovenske vojske za podporo pri razmestitvi enot, ki bodo v vaji sodelovale, urjenje za posredovanje v podobnih razmerah v sestavi brigade Nato in seznanjanje z Natovim konceptom priprave in izvedbe vojaških vaj s poudarkom na pripravi in vodenju. Slovenska vojska pri oboroževanju stremi k usklajenosti svoje opreme z opremo, kakršno uporabljajo armade držav, članic Nata. Po besedah brigadirja Lipiča gre pri vaji CAE za mirovno operacijo, ki se bistveno razlikuje od klasičnih vojaških vaj. Čeprav bo Natova enota za hitro posredovanje AMF (L) v predvidenem scenariju vaje uporabila silo, v vaji ne nastopa s težko oborožitvijo. Scenarij vaje so pripravili častniki Nata, na vaji pa bo sodelovalo več kot 4000 vojakov iz 18 držav, ki bodo nastanjeni v šotorih A VREM E Do konca tedna se ho nadaljevalo suho in hladno vreme z jutranjo meglo po dolinah. Brigadir Ladislav Lipič in vojašnicah na območju Novega mesta, Cerkelj, Mokronoga in Brestanice. Po scenariju naj bi prišlo do spora med namišljenima državama Fatlandio in Farma-landijo, med katerima pride do oboroženega spopada, v katerem posredujejo natove sile, ki zagotovijo mir, podpišejo mirovni sporazum in razpišejo ter izvedejo lokalne volitve. Brigadir Lipič je opozoril, da bodo imeli ti vojaki med vajo tudi proste izhode, med katerimi lahko pride tudi do prometnih nesreč, pijančevanja, kraj, kaljenja miru in pretepov. I V. SNEG - Nedavnega snega je bilo v nižinah resda samo za pokušnjo, zato pa so ga hribi prejeli kar precej. Mnogi iz Posavja so na prvi sneg tokratne zime pohiteli na smučišče na Planini v Podbočju, od koder je ludi posnetek. (Foto: L. M.) Berite danes stran 3: •Za drag spomenik zamolčanim žrtvam stran 4: • Tudi ob Kolpi krajinski park stran 5: •Kočevski študenti dobili prostore? stran 8: •Zastoj v odkupu zemlje za elektrarno stran 10: •Po dvajsetih letih spet na odru stran 11: • Gozdna odkupovala ukraden les stran 18: •Znameniti dolenjski čebelarji za župana mestne občine novo mesto ANTON STARC t ŠTUKELJ PRAZNOVAL Z NOVOMEŠČANI - Takole je Leon Štukelj. -zamahnil v pozdrav NovontešČanom, ki so ga ob stotem rojstnem dnevu pričakali na novomeškem Glavnem trgu. Štuklja sta spremljala predsed-. nik mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch in poleg za Štukljem drugi najuspešnejši slovenski športnik Miro Cerar. Na glavnem trgu jih je kol Štuklja ob vrnitvi z olimpijskih iger v Parizu pozdravil novomeški župan. Vrhunec praznovanj ob stoletnici najstarejšega • olimpijskega zmagovalca je bila Bergerjeva predstava Ave, triumphator! v novi športni dvorani v Šmihelu. Več o praznovanju Štukljeve stoletnice na 14. strani. (Foto: I. Vidmar) NAD 4000 TUJIH VOJAKOV PRI NAS Jutri začetek vaje Nata Nato bo posredoval v namišljenem spopadu - Možni izgredi m U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. f-| PE NOVO MESTO * Odkupujemo delnice pooblaščenih investicijskih družb (PID-ov) ' BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), “ZT 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, s 068/460-730 NOVOMEŠKA BRIGADA BO IGRALA - V četrtek, 12. novembra, se je na ploščadi vojašnice v Bršljinu svečano postrojil L bataljon 22. brigade slovenske vojske, ki jo je pregledal angleški polkovnik Cook, ki na vaji zveze Nato skrbi za simulacije. Pripadniki L bataljona 22. brigade bodo na vaji igrali uporne prebivalce sprtih držav, izgrednike in ranjence. Novomeško vojašnico je v torek obiskal tudi poveljnik italijanskih kopenskih sil in poveljnik poveljstva kopenskih sil južnega krila Nata za Evropo, general Giuseppe Ardito, ki je obiskal tudi župane občin, na območju katerih bo potekala vaja. (Foto: I. Vidmar) V NEDELJO VOLITVE Kdo bodo mali kralji? V nedeljo čaka polnoletne državljane Slovenije odgovorna naloga izvoliti lokalno oblast, ki v mnogočem neposredno vpliva na življenje ljudi v domačem okolju. Tam, kjer so dosedanji župani ali svetniki delali v dobro ljudstva in se niso prav veliko ozirali na takšne in drugačne interese posameznih strank, volila najbrž ne bodo imeli težkega dela, saj jim lahko mirne duše zaupajo vodenje občine tudi še naslednja štiri leta. Drugače je v občinah, kjer so na županovo delo pretirano vplivali ozki strankarski interesi ali pa so pretekla štiri leta delali predvsem za svoj žep. Tu čaka volilce zahtevna naloga, saj je pogosto težko predvideti, v kaj se bo, ko bo sedel na občinski prestol, prelevil do sedaj na videz pošteni in razumni županski kandidat. Primerov, ko je oblast popolnoma opijanila pred štirimi leti izvoljene župane, da so z nerazumnim ravnanjem svojim krajem naredili več škode kol koristi, ni malo, zalo kaže volil-cem, preden vržejo listke v volilno skrinjico, dobro premisliti. Vloga županov ni nepomembna, tako kot ni nepomembna vloga občinskih svetov, ki lahko modrim županom pomagajo umno vodili občino, slabim pa preprečijo, da bi delali še večjo škodo. Le od voliicev je odvisno, kdo bodo naslednja štiri leta mali slovenski kralji in kdo jim bo, če bo potrebno, lahko pristrigel peruti. IGOR VIDMAR I Predvolilna pričakovanja Kaj bo ostalo od velikih pričakovanj pred volitvami? In kaj bo ostalo od velikih obljub pred volitvami? Prvo je odvisno od tistih, ki volijo, drugo pa od tistih, ki so od ljudstva izvoljeni. Z letošnjimi volitvami nam bodo dani novi župani in občinski svetniki. Kakšna so vaša pričakovanja pred skorajšnjimi lokalnimi volitvami? O tem smo vpraševali tudi v tokratni anketi.Odgovori kažejo očitno zrelost volilcev, saj se ti odpravljajo na volišča očitno z mislijo, da se z volitvami ne bo zgodilo nič prelomnega. Zelja je zmeraj in povsod veliko, njihovo uresničevanje pa je vsakič povezano z denarjem. Ob taki resnici nekateri stavijo na nove župane, spet drugim se zdi pravilneje, ko bi sedanji župani opravljali funkcijo tudi v prihajajočem mandatu, češ tako bi imeli več možnosti za uresničitev obljub izpred štirih let. Uspešnosti župana praviloma ne povezujejo z njegovo (strankarsko) pripadnostjo. Pač pa bodo mnogi rekli, da je uspešen župan tisti, ki bo zagotovil delo. Ljudstvo bi očitno raje kruha kot iger, saj se v anketnih odgovorih pogosto pojavlja želja po delovnih mestih. Anketiranci štejejo za pomembno nalogo bodočih izvoljenih zagotavljanje vsestranskih življenjskih možnosti za mlade. FRANCKA VIDMAR, vodja obrata Tovarne pletenin Ljubljana v Ambrusu: “Pričakujem predvsem posluh za razvoj bolj oddaljenih krajev od občinskega središča, in to na številnih področjih: komunalna infrastruktura, malo gospodarstvo, za naše kraje je trenutno pomembna telefonija. Na področju šolstva pa potrebujemo v bližnji prihodnosti novo osnovno šolo v dolini reke Krke.” IRENA PIRC iz Sevnice: “Na volitve bom šla in bom še razmislila, koga bom volila, čeprav ne pričakujem večjih sprememb. Na sedanji volilni sistem gledam kritično, ker ne voliš osebe, ampak stranko, in ne veš, komu daješ glasove. Žal mi je, da je med kandidati malo sposobnih ljudi. Ti se ne odločajo za kandidaturo, saj je delo na voljenih položajih trenutno povsem razvrednoteno.” ALOJZ GODEC, upokojenec z Obrežja: “Pričakujemo, da bo napredek večji, kot je bil v zadnjih štirih letih, če bo uspela lista občine za razvoj krajevnih skupnosti in če bo še en mandat župan Jože Avšič. Vseh obljub, ki jih je dal, dejansko ni mogel uresničiti v zadnjih štirih letih, jih bo pa gotovo v naslednjih. Sedanji župan skrbi za razvoj krajev ob državni meji.” VINKO KERIN, tajnik Rekreativnega kolesarskega društva Krško, iz Krškega: “Od volitev ne pričakujem nič posebnega. Vsi obljubljajo veliko, a je iz tega bolj malo. Moti me to,.da v Krškem propadajo velika podjetja. Delovnih mest ni, perspektive ni, tudi za mlade ne. Med temi, ki kandidirajo ob teh volitvah, ni nobenega takega, ki bi lahko kaj kratkem izboljšal.” FRANCI MATKO, orodjar v novomeškem Revozu iz Malih Poljan pri Škocjanu: “Po lokalnih volitvah pričakujem. da se bodo še naprej posodabljale ceste, še posebej si želim, da bi bila obnovljena cesta Škocjan - Zagrad - Velike Poljane. Upam tudi. da se bo v občini izpeljalo napovedano izobraževanje gasilskih enot, ki ga težko pričakuje vseh 7 prostovoljnih gasilskih društev v občini." EGON DEVJAK. absolvent iz Kočevja: "Pričakujem zamenjavo župana, od novega župana pa, da se bo lotil reševanja problematike študentov. Do sedaj za nas niso imeli posluha. Pričakujem tudi večje sodelovanje z občinskim svetom. Zagotoviti nam morajo službe, in to kvalitetne! Veliko se bo moralo spremeniti tudi na kulturnem področju. Nesprejemljivo je namreč, da nimamo niti kina!” JOŽE LEVSTIK, upokojenec iz Ribnice: “Za župana imamo le enega kandidata, vendar bi volil Tanka, tudi če bi jih bilo več. Osebno ga poznam, da je pošten in sposoben. Ni pomembno, kateri stranki pripada, važno je, kaj je že do sedaj naredil za Ribnico. Ne obljublja nemogočega! Tudi v občinskem svetu, mislim, ne bo drugače, kot je bilo - eni bodo pač zamenjali druge.” JOŽE MATKOVIČ, upokojenec z Dobravic pri Metliki: “Vsi pred volitvami veliko obljubljajo, a nihče ne more potem narediti kaj prida, če ni denarja. In kje naj občina dobi denar, če ne od države? A tudi državno vodstvo pravi, da ga nima. Kaj naj potem pričakujem po volitvah, če čudežev ne more delati nihče? Prepričan sem, da bi vsak rad naredil čimveč, a kaj, če je Žakelj prazen?” MARIJA STARIHA, ortopeda-goginja iz Sel pri Semiču: “Želim, da bi bili izvoljeni pravi, sposobni ljudje, ki se bodo znali prav odločati dolgoročno. V zadnjih štirih letih je bilo v semiški občini veliko narejenega, vnaprej pa pričakujem, da bodo izvoljeni pri svojih odločitvah dali poudarek odpiranju delovnih mest, dodatnemu izobraževanju in zaposlovanju mladih.” «r»l v Črnomelj: kaže, da je imel strah velike oči Zagotovila Marije Ribič ČRNOMELJ - Na seji tukajšnjega občinskega sveta konec septembra je bilo na osnovi govoric postavljeno svetniško vprašanje o prihodnosti begunskega centra v Črnomlju. Svetnike je zanimalo, ali res nameravajo v begunski center, v katerem je bilo zadnje čase okrog 150 ljudi, pripeljati veliko novih beguncev - govorilo se je celo o 600 ljudeh - ter celo, da bi odprli prehodni dom za tujce. Na vprašanje poslanca Andreja Fabjana o tej problematiki v državnem zboru je minister za notranje zadeve Mirko Bandelj odgovoril, da bodo, preden se bodo o čemer koli odločili, upoštevali mnenje lokalne skupnosti. Ker pa je lastnik stavbe na Majerju, v kateri je begunski center, ministrstvo za obrambo, so s črnomaljske občinske uprave naslovili vprašanje tudi na obrambno ministrstvo. V odgovoru državna sekretarka na ministrstvu za obrambo Marija Ribič pravi, da njihovo ministrstvo ni pravi naslov za pojasnilo. Ministrstvo za obrambo je kot upravljalec z nepremičninami bivše JLA namreč že poleti 1992 sklenilo z Uradom za priseljevanje in tujce pri vladi RS pisni dogovor, s katerim je uradu predalo v začasno brezplačno uporabo več vojaških objektov, med katerimi so tudi objekti v bivši črnomaljski vojašnici. Ribičeva pravi, daje po zagotovilih, ki sojih prejeli od Urada za priseljevanje in begunce, v omenjenih objektih trenutno nastanjenih 135 beguncev in ne obstaja nikakršna bojazen, da bi se to število povečalo. “Glede na to, da urad omenjene objekte uporablja samo začasno in jih je po izpraznitvi dolžan vrniti našemu ministrstvu, ni bojazni, da bi uredili prehodni dom za tujce. Formiranje takšnega doma je v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve, ki pa ministrstva za obrambo kot upravljalca z navedenimi nepremičninami za takšno dejavnost ni zaprosilo,” je zapisala Ribičeva. M. B.-J. DVOREC ODPRL MINISTER ROP - Minister Tone Rop je ob otvoritvi impoljskega dvorca z nekaj primeri potrdil, da lani sprejeti program varstva starejših ni ostal na papirju. “Pravkar se zaključuje gradnja domov starejših v Trebnjem in Šentjurju, pred izidom je razpis za upravljanje domov za 250 mest s koncesijo, gradita pa se že tudi dva od petih načrtovanih dnevnih centrov, ” je dejal. (Foto: B. D. G.) Društvo Novo mesto tudi o turizmu O turistični ponudbi Novega mesta - Letos društvo pripravilo 5 javnih tribun - Za širšo turistično ponudbo NOVO MESTO - Društvo Novo mesto je pred nedavnim pripravilo javno tribuno na temo “Turistična ponudba Novega mesta". To je bila letos že 5. tribuna, ki jo je pripravilo to društvo, ki prav te dni obhaja 5-letnico delovanja. Iz vseh tribun pa tudi iz siceršnjega prizadevanja Društva Novo mesto, njegovih članov in zlasti vodstva prihaja vrsta predlogov in pobudj kijih društveni predsednik Tone Škerlj prenaša v občinski svet, katerega član je, in si prizadeva za njihovo širšo uveljavitev in uresničevanje. Tako je med drugim prav pobuda društva sprožila proces, da je novomeški Narodni dom, prvi tak KRŠKA OBČINA S PREDSEDNIKOM KUČANOM O ŠKODI KRŠKO - Predsednik Milan Kučan je ob nedavnih poplavah obiskal tudi z ujmo prizadeta območja v Posavju. V krški občini od si je v navzočnosti župana Danila Siterja in drugih predstavnikov krške občine ogledal najhuje ogrožene in prizadete dele mesta, zlasti stari mestni predel in na levi strani Save Videm, kjer je veliko škodo utrpelo med drugimi Gradisovo gradbišče. O ALOJZIJU STEPINCU NOVO MESTO - V okvire rednih tribun, ki jih pripravlja Hrvaško kulturno združenje, bo v sredo, 25. novembra, ob šestih zvečer v Dolenjskem muzeju predaval ugledni hrvaški kulturni delavec dr. Lav Žnidarčič o kardinalu dr. Alojziju Stepincu, nedavno proglašenem za blaženega, in o Cerkvi danes. dom v Sloveniji, prišel v občinsko last, kar je pogoj za njegovo obnovo, s katero bo moč tej zgodovinsko pomembni stavbi vdahniti tudi novo, njenemu pomenu za mesto primerno vsebino. Na pobudo društva bo novomeška severna obvoznica imela tudi pločnik in kolesarsko stezo, po prvotnem predlogu pa bi bila to le še ena “navadna” cesta. Tu so še pobude za oživitev oz. nadaljevanje dela, potrebnega za proglasitev Gorjancev za krajinski park, da ne govorimo o tem, da je društvo v sklopu proslave ob 250-letnici novomeške gimnazije organiziralo odmeven simpozij o vlogi in pomenu Novega mesta ter izdalo tudi zbornik razprav. Na tribuni o turistični ponudbi Novega mesta so uvodničarji mag. Marko Koščak, vodja projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, Lidija Mavretič, ki skrbi za marketing tega projekta, in Mateja Udovč iz Zdravilišča Dolenjske Toplice podali iztočnice za razpravo o tem, kako v Novem mestu zasnovati sodobno in primerno turistično ponudbo. V razpravo se je vključilo več udeležencev tribune, opisalo svoje (v glavnem slabe) izkušnje pri prizadevanjih za turistični dvig mesta in njegove okolice ter dalo razne predloge za boljšo in uspešnejšo turistično ponudbo mesta. Vsekakor ima Novo mesto z okolico dovolj naravnih danosti in drugih možnosti za razvoj turizma. Seveda je turizem treba je- mati kot gospodarsko dejavnost, ki jo je treba tržiti. To pa ne more biti prepuščeno zgolj ljubiteljem, marveč bi morala občina poskrbeti za delovanje organizacije, ki naj bi povezovala vse soodvisne dejavnosti, oblikovala skupno turistično ponudbo, ta pa naj bi postala del celotne slovenske turistične ponudbe. A. B. KONCERT FILMSKE GLASBE KRŠKO - Pihalni orkester Videm Krško bo imel v soboto, 21. novembra, ob šestih zvečer koncert, na katerem bo pod vodstvom dirigenta Draga Gra-dišarja izvedel priljubljene skladbe iz znanih filmskih uspešnic, kot so Lepotica in zver, Rocky, Levji kralj in drugi filmi, poznani po odlični glasbi. PREDSTAVITEV ZBIRKE ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca vabi na predstavitev knjižne zbirke Za zdravo življenje s poudarkom na knjigi Joga uma in telesa, ki bo v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu v četrtek, 19. novembra, ob 18. uri. DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj Tudi pri nas sistem “Drugo mnenje” Deluje pod pokroviteljstvom Kliničnega centra - V 48 urah do specialističnega mnenja iz skupine bolnišnic v ZDA - V prvih treh mesecih pridobili drugo mnenje za 21 bolnikov LJUBLJANA - Pod pokroviteljstvom Kliničnega centra v Ljubljani je letos maja začel delovati sistem Drugo mnenje Slovenija. Drugo mnenje je v medicinskih krogih običajen izraz za pridobivanje dodatnih pogledov na bolezen in se lahko nanaša na dodatno potrebo po diagnosticiranju, drugačnem načinu zdravljenja ali celo na možnost postavljanja nove, drugačne diagnoze in zdravljenja. V prvih treh mesecih delovanja je sistem kljub dopustom zaprosil za drugo mnenje za 21 bolnikov. V večini primerov so odgovore dobili v 48-tih urah po elektronski pošti ali faksu. V okviru Drugega mnenja so za konzultacije in specialistično mnenje skupine bolnišnic iz ZDA pod vodstvom UCSF iz San Francisca zaprosili na številnih področjih medicine. V vseh primerih so se diagnoze slovenskih specialistov skladale z diagnozami, postavljenimi v Centru za drugo mnenje. Trem bolnikom pa je bilo predlagano zdravljenje v tujini. Na nedavni videokonferenci so obravnavali primer mladega vrhunskega športnika, pri katerem so ugotovili razširjeno srce z oslabljeno funkcijo. Domači strokovnjaki so bili v negotovosti, ali gre za ekstremno obliko športnega srca ali začetno stopnjo dilata-tivne kardiomiopatije. Sodelovala sta dr. Nada Ružič kot bolnikov osebni zdravnik kardiolog in prof. dr. Dušan Keber, višji svetnik, kot predstavnik Slovenskega odbora za drugo mnenje. Videokonferenca je trajala nekaj več kot pol ure, mnenje naših specialistov in spe- cialistov iz USCF pa je bilo enotno, in sicer, naj fant preneha z vrhunskim športom. Prof. dr. Primož Rode, generalni direktor Kliničnega centra, pravi, da je sistem, ki omogoča večje medsebojno razumevanje in vzpostavljanje zaupanja med bolnikom, zdravnikom in bolnišnico s pomočjo sodobnih komunikacij zelo velika pridobitev ne samo za Klinični center, temveč za vse slovenske bolnišnice. Storitev je kvalitetna in cenovno dosegljiva za veliko število uporabnikov. Impoljca: prenovili dvorec V nekdanji ubožnici (tudi “hiralnici”) zdaj sodobne sobe za boljšo kakovost bivanja - Z lastnimi sredstvi ARTO PRI SEVNICI - Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Tone Rop je sredi preteklega tedna s posebnim veseljem odprl prenovljeni dvorec Impoljca, zibelko domskega varstva v Posavju. Več kot 400 let starega očaka se je namreč z lastnimi sredstvi lotil zavod Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca in doslej v prenovo iz lastne amortizacije in zaslužkov na trgu vložil okrog 280 milijonov tolarjev. Od nekdanje stavbo iz 2. polovice 17. stoletja je ohranjen le še skelet, ki pa je bil potreben hidroizolacije in statične sanacije, vse ostalo je novo, napravljeno pod budnim očesom spomeniškega varstva. Kot je ob otvoritvi povedala direktorica zavoda Milka Ci- zelj, so pridobili 17 sodobno opremljenih sob z eno ali dvema posteljama, z lastnimi sanitarijami, tušem, mini kuhinjo in telefonom. V stavbi so odpravili večino arhitektonskih ovir, v pritličju pa pridobili restavracijo namenjeno tudi zunanjim skupinam, nekaj večnamenskih prostorov (za organizacijo seminarjev ipd.) ter kapelo, ki pa zaradi tehničnih razlogov še ni končana. Po besedah direktorice bi lahko sklepali, da je dvorec že neka oblika varovanih stanovanj, kijih Slovenija šele uvaja, Evropa pa jih že dalj časa pozna. Dvorec Impoljca bo omogočal boljšo kakovost bivanja tudi zahtevnejšim starostnikom, ki jim zato take oskrbe nebo več treba iskati v tujini. B. D. G. Mariborsko pismo Ameriški Indijec -zadnja priložnost za mariborski TAM Prelepo, da bi bilo res? MARIBOR - Končno se je našel nekdo, ki želi kupiti premoženje bivšega Tama v celoti in v njem obnoviti proizvodnjo gospodarskih vozil. To je ameriški poslovnež indijskega rodu John Eapen, ki ima v Združenih državah Amerike in drugod po svetu verigo trgovskih in proizvodnih podjetij. Med drugim je tudi večinski lastnik podjetja M. Tam International v Kaliforniji (solastniki podjetja so tudi nekateri slovenski državljani), ki je v Mariboru na začetku leta ustanovilo podjetje MTI Evropa. Tega, koliko so pripravljeni plačati za Tam, na novinarski konferenci John Eapen ni hotel povedati, ker rok za oddajo prijav še ni iztekel. Znano pa je, da je stečajni senat doslej neuspešno poskušal prodati Tam v celoti na treh dražbah: prvič za 27 milijard tolarjev, drugič za 20 milijard in tretjič za 14 milijard. Ker stečajnemu senatu ni uspelo premoženja Tama prodati na dražbah, se je odločil za zbira- nje ponudb. Zainteresirani kupci morajo sami navesti ceno, ki so jo pripravljeni plačati za premoženje stečajnega dolžnika. Stečajnemu senatu pa po razpisnih pogojih ni treba izbrati najboljšega ponudnika ali pa sploh nobenega. Kaj John Eapen ponuja bivšemu Tamu in Mariboru? Pravi, da tisto, kar mesto najbolj potrebuje: kapital in tržišče. John Eapen namerava ohraniti blagovno znamko Tama, saj smatra, da gre za v svetu uveljavljeno firmo. V prvi fazi namerava nadaljevati tudi s proizvodnjo zdravih programov bivšega Tama. V letih 1999 in 2000 namerava vložiti v Tam 27 milijonov dolarjev za sanacijo in posodobitev tehnologije, v letih 2001 do 2003 pa še 47 milijonov dolarjev za razvoj produktov, tehnologije, kadrov in trženja. Že čez dve leti naj bi Tam ponovno letno proizvedel 500 avtobusov, 3000 šasij, 2500 industrijskih vozil, 2000 traktorjev in komponente za avtoindustri-jo. S prodajo teh proizvodov naj bi letno ustvaril 400 milijonov dolarjev realizacije, zlasti na tujih trgih. V Tamu bi ponovno dobilo delo 1700 delavcev, 5000 delavcev pa pri različnih kooperantih. Sedaj je na potezi sodišče. Ce tokrat ne bo izbralo nobenega kupca, bo verjetno moralo začeti razprodajati premoženje Tama po delih. To pa pomeni konec za avtomobilsko industrijo v mestu. T()MAž KŠELA Novomeška kronika v ______________ JULIJ - Zadnja seja novomeškega občinskega sveta pred slavnostno, ki bo dokončno zadnja v tej sestavi, je bila že pred štirimi meseci. Tako vsaj bi človek sklepal po vabilu, ki svetnike in ostale vabi na sejo, ki bo 19. julija. Morda zato, ker novomeški svet pri marsikateri nalogi zaostaja. Pri nekaterih stvareh pa svetniki prehitevajo kar povprek - na primer pri legalizaciji največje trne gradnje v občini ali pri prizadevanjih za umestitev grozljive oskrbne postaje ob bodoči avtocesti pod Trško goro ali nad Otočcem. URA - V Novem mestu pa ne zaostaja samo občinski svet. Ura na rotovžu je nekaj let stala čisto pri miru, ko pa so jo za proslavo Štukljeve 100-letnice spet nekako Pognali v tek, je še isti dan zaostala. To pa Romov, ki hodijo na rotovž po socialno pomoč, nič ne •noti, da ne bi ponjo prišli točno kot švicarska ura. TRŽNICA - Še bolj kot občinski svet in ura na rotovžu pa zaostaja novomeška tržnica. Tam so, sodeč po razmerah, v kakršnih tržnica deluje, še v srednjem veku. Branjevke si močno želijo, da bi bil november julij, tako kot le z*i novomeške svetnike. Tako vsaj ne bi stale na mrzlih tleh, ne bi jim pihalo iz vseh kotov, ne bi se bale, da bo zamrznila voda v edini pipi na tržnici, pa še v srednjem veku bi za razliko od atomskega imele stranišče, vsaj na štrbunk. Na novomeški tržnici prehiteva samo inšpekcija. Ta je že v 3-tisočletju. Tudi na srednjeveški tržnici zahtevajo tak red kot v najmodernejši živilski trgovini, ykjjučno s sanitarnimi pregledi in tzvešenimi cenami za repo, peteršilj, jajca in druge pridelke. ZAVAROVALNICA - Danes v Novem mestu odpira svojo Podružnico še ena zavarovalniška niša - Slovenica. V tej zavarovalnici očitno dobro vedo, da Dolenjskega lista glas seže v deveto vas. Najbrž so zato na naše uredništvo poslali kar pet (5) vabil za novinarsko konferenco in otvoritev. Glede tega so se dobro zavarovali, ni kaj! Slabše pa gre tej za-varovalnici slovenskega imena pri slovenščini. Saj ne gre, da bi se Proti jezikovnim napakam in nerodnostim zavarovali, le kakšen lektor bi moral pregledati besedilo, preden ga pošljejo ljudem. Ena gospa je rekla, da se država na Novo mesto spomni s»mo ob pomembnih obletnicah. Ob 250-letnici gimnazije So obnovili gimnazijsko stavbo, °b 100-letnici Leona Štuklja dokončali novo športno dvorano, osnovno šolo na Drski pa bodo morda začeli graditi ob '0-letnici položitve temeljnega boinna. (Suhokranjski drobiž) PREDVOLILNI ČAS - Darko fUcclj, kandidat Nadstrankarske 'n neodvisne liste za Suho krajino, je vložil veliko truda pa tudi denarja za organiziranje vseh 'teh srečanj kandidatov za župa- (jutri se bodo ob 19. uri predstavili še v osnovni šoli Žužemberk). Ob vsem tem nikoli ni izpostavljal sebe in programa, ki ga "rta njegova lista, hotel je le predstaviti vse štiri kandidate za eno btizo. To mu je uspelo, kljub temu ; Paso nekateri posamezniki stranke SKD kritizirali in tarnali nad sfabo obveščenostjo. Na seznamu 'st za občinski svet je tudi več Neodvisnih list (6) kot pa_ strank P), To pa odboru SKD Žužemberk ni bilo čisto pogodu, zato je Poslal pismo volilcent, v katerem epozarja, da bodo na teh listah Nastopala razna društva in skupine z namenom, da poberejo tiinveč glasov (spet) desnim strankam, potem bodo šle v koalicijo k levimi strankami. Pišejo tudi, da kadar se kako društvo odloči za Politično delovanje, ni več društ-v°, temveč podaljšana roka ene Politične stranke. Razumljivo! alfah je morda res upravičen, ker s° na teh neodvisnih, kmečkih, ^strankarskih, podjetniških li-S’ah tudi kandidati z velikim ugle-Q°m, manj pa je razumljivo to, da ^nekateri posamezniki(-ce) iste franke pomagali enemu društvu Prl sestavi te (sporne) liste. Pa še ,°: kandidati so Puclju obljubili, Na bodo šli po zadnjem srečanju ;N večerjo. Gotovo jo bo najbolj Služil prav Darko. S. M. IZ NAŠIH OBČI N 14 MILIJONOV MARK VREDNA INVESTICIJA Notranji trg - največja gradnja za trg V Bršljinu gradita novomeški Real in črnomaljski Begrad poslovno-trgovski kompleks NOVO MESTO - Projekt z delovnim imenom Notranji trg je največja gradnja za trg v Novem mestu in daleč naokoli. Gre za poslovno-trgovski kompleks v izmeri 11.600 m’, ki ga na zemljišču nekdanjega Pionirja nasproti BTC v Bršljinu gradita novomeška družba za financiranje, svetovanje in trženje Real in črnomaljsko gradbeno podjetje Begrad. Vrednost te velike naložbe je kar 14 milijonov nemških mark. z Begradom lotili izgradnje No- Obsežen kompleks nasproti BTC v Bršljinu je nasploh največja Realova nepremičninska akcija, pomembna tudi za razvoj Novega mesta. Real je za ta projekt “spravil pod streho” vse, od nakupa zemljišča z bolj ali manj uporabnimi objekti do vpliva na urbanistično ureditev in prodaje investitorjem, kot sta Novotehna iz skupine Merkur in Petrol; sami pa so se, kot rečeno, v soinvestitorstvu ZACELI Z REKONSTRUKCIJO KRIŽIŠČA ŠENTJERNEJ - Prejšnji četrtek so v Šentjerneju začeli z največjo investicijo v občini, to je z rekonstrukcijo križišča in cest, obsežna dela naj bi bila končana decembra prihodnje leto. Za skoraj 328 milijonov tolarjev vredno investicijo so se v Šentjerneju odločili zaradi neurejenosti centra Šentjerneja. Z omenjenim projektom bodo razširili cesto, zgradili pločnike, semaforizirali križišče, zgradili javno razsvetljavo, odvodnjavanje in dve avtobusni postajališči ter zamenjali dotrajano komunalno napeljavo, vgradili pa bodo tudi napeljavo za plin. Denar za omenjeni projekt bodo zagotovili Direkcija RS za ceste in šent-jernejska občina. tranjega trga, ki raste na nekdanjem Pionirjevem dvorišču. Po ureditvenem načrtu tega dela Brš-ljina bo tu zrasel nov predel Novega mesta, nekakšen city 2, kot pravijo urbanisti. “Real je po odločitvi za projekt Notranji trg začel iskati primernega soinvestitorja in v Begradu našel najbolj pristojnega,” pravi Mojca Dule, direktorica Reala. Partnerja sta prevzela vsak polovico financiranja tega projekta, vsak tudi polovico rizika, kar je pri tako veliki naložbi zelo pomembno, seveda pa se bo v tem razmerju delil tudi dobiček. Gradnja se je začela letos poleti, končana pa naj bi bila v letu dni. Velik objekt bo v obliki črke L, v kleti bodo parkirni in servisni prostori; parkirišče bo tudi na samem trgu, tako da bo skupaj na voljo okoli 150 parkirnih mest; V pritličju bo več manjših lokalov, od gostinskih do teletrgovine, bančne enote, optične in oblikovalske dejavnosti. V 1. nadstropju bo velik salon pohištva, trgovina s tekstilom, salon keramike in še kaj, v 2. in 3. nadstropju pa upravne službe in drugo. Pritličje je že v celoti prodano, prav tako večji del 1. nadstropja, medtem ko imajo za 2. in 3. nadstropje veliko trdnih rezervacij oz. že prodane prostore. Investitorjina tem velikem kompleksu nasproti BTC - poleg Reala in Begrada so to še Merkur, katerega objekt že stoji in trgovska dejavnost v njem že poteka, nato Petrol in avstrijski Stuag, ki namerava zgraditi trgovski objekt za avstrijski firmi Spar in Mc-Donalds - so dolžni zgraditi tudi primerno komunalno infrastrukturo. Tu se pri koordinaciji tudi malo zapleta, kajti pri tem je treba upoštevati interese in zahteve občine, države in seveda posameznih investitorjev in dinamiko njihove gradnje. Ko pa bo vsa stvar zgrajena, bo to vsekakor lepo urejen in nov predel Novega mesta. A. BARTELJ POSODOBLJENA CESTA PAHA-ŠTRAVBERK PAHA - V nedeljo, 15. novembra, so odprli 1.100 m dolgi odsek ceste Paha-Štravberk v krajevni skupnosti Otočec. Ta cesta je veljala okoli 9 milijonov tolarjev, od tega je novomeška občina prispevala 3,5 milijona tolarjev, krajani pa so pri gradnji opravili še kakih 900 ur prostovoljnega dela. I DOLENJSKI LIST Za nakup ultrazvočnega aparata Akcija obrtnikov, podjetnikov in Rdečega križa mm JP| js», ij jjgkm V __ j,;> |fi L MMŠt l| trM NOTRANJI TRG - Velik objekt na nekdanjem Pionirjevem dvorišču so začeli graditi letos poleti, kupci pa se naj bi v ta trgovsko-poslovni kompleks vselili poleti prihodnje leto. (Foto: A. B.) ne kadite PODPIS POGODBE S PODJETJEM ILBAU - Všentjemejski občini so se odločili, da se lotijo reševanja problemov odpadnih voda, zato so letos spomladi razpisali javni natečaj za opravljanje študije za ravnanje z odpadnimi vodami, s katero želijo zvedeti, kaj je potrebno zgraditi, koliko bo to stalo in kako bodo zbrali denar za tako obsežen projekt. Med štirimi ponudniki je bilo z najbolj ugodno ponudbo izbrano podjetje Ilbau iz Spit-tala, eden največjih gradbenih koncernov v Avstriji in v Evropi, ki je ponudil tudi možnost pridobivanja finančne pomoči iz evropskih ekoloških skladov. Minuli petek je šentjemejski župan Franc Hudoklin z generalnim direktorjem Ilbaua Stefanom Moserjem na občini podpisal pogodbo za izvedbo omenjene študije. (Foto: J. D.) PREDAVANJE ANDREJA MARKOVIČA NOVO MESTO - DNŠ vabi v petek, 20. novembra, ob 20. uri v malo dvorano KC Janeza Trdine na predavanje z diapozitivi, ki ga bo imel Andrej Markovič z naslovom Dhaulaghiri 8167 metrov - Slovenska himalajska odprava 1998. PRED ZIMO - Vodnjak na novomeškem Glavnem trgu pred zimo pokrijejo, da ga zaščitijo pred zmrzaljo. Letos so ga predtem pa še strokovno očistili, kajti z leti se je v kamnito kotanjo zazrla plast nesnage, ki je ko-munalci ob rednem čiščenju ne morejo spraviti stran. Delo sta lepo opravila kamnoseka z belokranjskega Otovca in Kettejev vodnjak je pomlajen pričakal slavje ob Štukljevi 100-letnici. (Foto: A. B.) (Ne) šolski avtobus Za univerzalno karto ŠENTJERNEJ - Na petkovi seji je šentjemejski občinski svet obravnaval tudi pobudo staršev srednješolcev za spremembo avtobusnih linij šolskih avtobusov za Novo mesto in nazaj v Šentjernej. V imenu staršev je problem predstavila Slavka Žibert Vizec, ki je dejala, da bi morali avtobusni prevozniki avtobusno linijo prilagoditi šolarjem, še posebej, ker gre za šolski avtobus. Še bolj zapleten pa je problem s kartami, 17 odst. cene regresira ministrstvo, vendar je problem, ker na omenjenih linijah vozijo različni avtobusni prevozniki in zahtevajo vsak svojo karto. Rešitev bi bila univerzalna mesečna vozovnica, zato je občinski svet sklenil, da pooblasti občinsko upravo, da skliče s predstavniki avtobusnih prevoznikov sestanek in poskuša ta pereči problem rešiti skupaj z njimi. J. D. NOVO MESTO - Letos spomladi so se v novomeški območni obrtni zbornici na pobudo dr. Boštjana Gorjupa, vodja odseka za bolezni prebavil v novomeški bolnišnici, odločili, da pritegnejo svoje člane k sodelovanju v akciji zbiranja denarja za pomoč pri nabavi novega ultrazvočnega aparata za odkrivanje bolezni na organih v trebušni votlini. Zbrali so milijon tolarjev in ugotovili, daje to daleč premalo denarja za nabavo aparata, ki stane 150.000 nemških mark. Odločili so se, da k akciji povabijo tudi člane Združenja podjetnikov Dolenjske in Bele krajine in jo izpeljejo skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa iz Novega mesta. K akciji vabijo vse, ki lahko pomagajo, in hkrati predlagajo, naj namesto voščilnic in novoletnih daril, ki bi jih namenili poslovnim Strah organizatorjev Bodo zbrali dovolj denarja za darila? NOVO MESTO - Na žiro račun Društva prijateljev mladine št. 52100-678-80209 priteka denar za prireditve v Veselem decembru in za novoletno obdaritev otrok zelo počasi, zato so organizatorji že v skrbeh, ali jim bo uspelo zbrati potreben denar za doslej najbogatejša darila. V paketu namerava dedek Mraz izročiti pol metra velikega plišastega medveda, ki bo v naročju držal videokaseto z božičnimi risankami, kanglico s sladkarijami in slikanico. Organizatorji so se dodobra namučili, saj je cena takšnega darila v trgovini skoraj 7.000 tolarjev, sami pa bodo iz zbranih sredstev prispevali le okoli 2.500 tolarjev. Če jim ne bo uspelo zbrati potrebnega denarja, bo darilo okrnjeno. Darilni paketi so razstavljeni v prostorih novomeške pošte, avli Dolenjske banke in v nekaterih večjih Dolenjkinih in Mercatorjevih trgovinah. Nekaj upanja so organizatorju dobili pri Mestni občini Novo mesto, ki je že dostavila slikanice, ki bodo del darilnega paketa, in primaknila milijon tolarjev za novoletno okrasitev Glavnega trga. partnerjem, ta denar namenijo v humanitarne namene. Novomeški Rdeči križ se pridružuje akciji z denarjem, ki so ga v zadnjih nekaj letih zbrali v skladu za drage medicinske instrumente, in sicer z 2 milijona 499.706 tolarji. Akcija zbiranja denarnih prispevkov bo trajala do konca leta. Prispevke lahko nakažete na naslov Območno združenje RK Novo mesto, ŽR: 52100-678-80144, humanitarni prispevek za ultrazvočni aparat. Rdeči križ bo kot nosilec humanitarne akcije izdal potrdilo o prispevku, ki ga bodo darovalci lahko uveljavljali za davčno olajšavo pri dohodnini. O poteku akcije bodo javnost sproti seznanjali preko medijev. Rdeči križ bo po končani akciji denar nakazal novomeški bolnišnici. Pri izpeljavi humanitarne akcije bodo sodelovali: dr. Boštjan Gorjup, dr. Tone Starc, Ivan Krajnc, Ana Bukovec, Jože Papež, Janez Penca, Janez Cvelbar in drugi. Vsem, ki so že nakazali denar, se novomeška bolnišnica najlepše zahvaljuje, ostale pa vabi, da se akciji še pridružijo. J. D. PODELITEV PRIZNANJ - Prejšnji torek je bila v gostilni Luzar v Škocjanu podelitev priznanj in zahval kr\’odajalcem in organizatorjem krvoda-jastva v škocjanski občini. Priznanja je prejelo 30 krvodajalcev za 5- do 70-krat darovano kri, poleg tega so podelili še šest posebnih zahval krvodajalcem ob 45-letnici ktvodajastva v Sloveniji in dve organizatorjema krvodajalstva: županu Janezu Povšiču, ki je bil tudi pokrovitelj prireditve, in Tanji Hočevar, predsednici KORK Škocjan (na fotografiji). Slovesne podelitve, kjer so s kulturnim programom nastopili škocjanski osnovnošolci, so se udeležili tudi predsednica OZRK Anica Bukovec, sekretarka Barbara Ozimek in strokovni sodelavec za krvodajalstvo pri RKS Damjan Slabe. (Foto: J. Domiž) Za drag spomenik zamolčanim žrtvam V Šentjerneju bodo postavili spomenik preko 400 zamolčanim žrtvam vojne ■ Po projektu dr. Capudrove ■ Stal naj bi 11 milijonov 400 tisoč - Letos iz proračuna nakaj manj kot 5 milijonov ŠENTJERNEJ - Na 39., zadnji seji šentjernejskega občinskega sveta v tej sestavi so bili člani sveta dokaj enotni. Med drugim so razpravljali tudi o poročilu komisije za povojne poboje in pravno dvomljive procese ter druge nepravilnosti, ki je predstavila dosedanje delo. Tildi v šentjemejski občini nameravajo postaviti zamolčanim žrtvam vojne spomenik, na katerem bo preko 400 imen. Predsednik komisije Silvester Golobje svetnikom psvedal, daje bilo prvotno mišljeno, da bo spomenik oz. farna spominska plošča postavljen v centru Šentjerneja, ker to ni mogoče, je bilo letos spomladi določeno, da spomenik postavijo na pokopališču. Ker pa projekt spomenika, ki ga je naredil projektant Henrik Krneč iz Ljubljane, za na pokopališče ni bil sprejemljiv, je nov projekt naredila dr. Tatjana Capuder, ki je izdelala že načrt za mrliško vežico in ima na tem prostoru 10 let avtorske pravice. Najprej so predvidevali, da bo spomenik stal okrog 6 do 7 milijonov tolarjev, po novem pa naj bi spomenik, ki bo sicer nekaj posebnega, stal 11 milijonov 400 tisoč tolarjev. Župan Franc Hudoklin je svetnike opozoril, da je komisija že iskala interne ponudbe in izbrala tudi izvajalca, vendar če je podpisnik občina, lahko iz letošnjega proračuna nameni le nekaj manj kot 5 milijonov tolarjev in nič več, saj zakon o javnih naročilih za višje zneske nalago obvezno izpeljavo javnega natečaja. Nekateri svetniki so menili, da bi denar za spomenik morala v celoti zagotoviti država, spet drugi pa so menili, da je spomenik predrag, saj je npr. v Škocjanu za podoben spomenik občina namenila 3 milijone tolarjev. Pavel Tbrkje menil, da če bo denar za spomenik namenila občina, naj na spomeniku piše občina in ne župnija. Golobje še povedal, da so zbra- li imena žrtev iz 50 vasi, največ pa jih je iz Vrhpolja, Grobelj in Dolenje Stare vasi, brez žrtve pa je le Gorenji Maharovec. Od preko 400 žrtev jih je bilo 277 pobitih po vojni in predvsem ti nimajo svojega groba. Ker so bili to v glavnem • V Sloveniji je bilo leta 1995 postavljenih preko 70 spominskih plošč zamolčanim žrtvam vojne, danes jih je že preko 100. Po številu žrtev bo v Šentjerneju ena največjih plošč v Sloveniji. mladi ljudje, svojcev skoraj nimajo več, zato tudi denarja od njih ne morejo pričakovati. Do sedaj so za spomenik zbrali 700.000 tolarjev. Občinski svet je na koncu sklenil, da iz letošnjega proračuna namenijo za spomenik nekaj manj kot 5 milijonov tolarjev, občinska uprava pa bo določila nadzor. J. DORN1Ž MMU IZ NAŠIH OBČIM MM rp 1 • • • v • Televizija uci, a tudi poneumlja Metliški in podzemeljski osnovnošolci o medijih METLIKA - Pretekli teden so se na občinskem otroškem parlamentu z naslovom “Otroci in mediji” zbrali v Metliki učenci metliške in podzemeljske osnovne šole. Na parlamentu, ki gaje pripravila občinska zveza prijateljev mladine, seje izkazalo, da večina otrok spremlja televizijo, ker je to najbolj enostavno, saj ni potreben ne večji fizični ne umski napor. Televizija pa na otroke vpliva tako močno, da z obnašanjem posnemajo TV junake. Priznali so, da zaradi televizije zanemarjajo druge dolžnosti, lahko pa je TV tudi beg pred družbo, prijatelji. Res pa je, je bilo slišati, da se otroci navadno obnašajo tako kot starši, in če odrasli niso toliko razsodni, da oddaj, ki poneumljajo, ne bi, potem jih bodo pač gledali vsi družinski člani. Sicer pa so bili mladi do televizije tudi precej kritični: motijo jih neprimerne reklame, preveč nasilja v filmih, prepogosto predvajanje nadaljevank, pogrešajo pa poučne in kontaktne oddaje za otroke. Strinjali so se, da bodo tem bolj kritično jemali medije in tisto, kar jim ponujajo, čim več bodo vedeli o njih. Priznali pa so, da ni najbolj prav, da gledajo le TV Medtem ko radio navadno poslušajo, ko se učijo, pa po časopisih malo posegajo, tudi po mladinskih. M. B.-J. HVALA ZA POMOČ . ČRNOMELJ - Godba na pihala Črnomelj je bilo v zadnjem času kar uspešna. Pripravila je proslavo ob svoji 130-letnici, igrala na predstavitvi Bele krajine na sejmu Alpe-Adria, pripravila promenadni koncert na Prešernovem trgu v Ljubljani in gostovala v pobrateni občini Terca v Italiji. Na tekmovanju godb Republike Šlovenije v 3. kategoriji smo prejeli zlato kolajno, na letošnjem tekmovanju v 2. kategoriji pa bronasto. Vsega tega ne bi dosegli brez sodelovanja številnih sponzorjev in ustanov, ki so nam pomagali pri nabavi uniform in prepotrebnih inštrumentov, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Se posebej pa se za pomoč zahvaljujemo občini Črnomelj in županu Andreju Fabjanu. UPRAVNI ODBOR Godbe na pihala Črnomelj “NAMIŠLJENI ZDRAVNIK” SEMIČ - V petek. 20. novembra, bo ob 19. uri v kulturnem domu Semič komedija v treh dejanjih “Namišljeni zdravnik”. Gostovalo bo kulturno-prosvetno društvo Josip Lavtižar iz Kranjske Gore. PLES PODEŽELSKE MLADINE METLIKA - Društvo podeželske mladine Metlika priredi v soboto, 21. novembra, ob 20. uri ples v domu krajanov na Božakovem. Igral bo duo Breza. PREDVOLILNI UTRIP Koncert in stojnica V Metliki javni predstavitvi županskih kandidatov LDS ter SKD in SDS METLIKA - Pretekli teden je metliška LDS povabila v goste pevca Zorana Predina. Pred njegovim nastopom v tukajšnjem kulturnem domu je Anton Kočevar predstavil sebe kot županskega kandidata LD,S, kandidate za občinske svetnike ter volilni program. Poudaril je, da vidi gospodarski razvoj občine v razvoju podjetništva in obrti, s tem pa tudi v gradnji poslovno-obrtne cone. Če bo izvoljen, bodo med njegovimi pomembnejšimi nalogami razvoj kmetijstva, urejanje komunalne infrastrukture ter gradnja in obnova cest. Tudi metliška SDS postavlja na prva mesta v svojem volilnem programu razvoj podjetništva, gradnjo komunalne infrastrukture,-ureditev industrijske cone in zdravo pitno vodo za vse občane. To so poudarili tudi na predstavitvi v začetku tega tedna, ko so s SKD predstavili skupnega županskega kandidata Jožeta Nemaniča. Ta se bo, če bo izvoljen, poleg že prej naštetega zavzemal za celostni razvoj občine ter izkoristil prednosti obmejnega območja. Metliška SKD, ki je na torkovem sejmu skupaj s SDS postavila tudi stojnico, pa se bo v občinskem svetu med drugim zavzemala za strpnost in sodelovanje vseh različno mislečih ter za pošteno in odgovorno odločanje pri razvoju cele občine. M. B.-J. V Čakajoč na odgovor z občine Medtem ko so Milčinovičevi v sprejemljivem času dobivali dokumente za gradnjo hiše, jim še po štirih mesecih z uprave niso poslali odločbe o odmeri komunalnega prispevka METLIKA - Leta 1984 je bilo Milčinovičevim z odločbo občine Metlika odvzeto večje zemljišče v bližini metliškega pokopališča, za katero so dobili simbolično odškodnino. Zemljišče je bilo namenjeno za kompleksno gradnjo, zato je bilo razparcelirano in občina je prodala gradbene parcele. Milčinovičevim so priznali prednostno pravico do ene parcele za gradnjo stanovanjske hiše. V začetku letošnjega leta so se odločili, da bi zgradili hišo za hčerko. Februarja so začeli zbirati lokacijsko dokumentacijo in jo dobili dokaj hitro, prav tako lokacijsko dovoljenje, ki gaje izdala Upravna enota Metlika. Ustavilo pa se je pri prispevku za komunalno ureditev stavbnega zemljišča, ki ga zaračunava občina. Najprej so dobili ustno informacijo, da znaša prispevek 28 DEM za kvadratni meter gradbene parcele, torej za njihovo parcelo dobrih 37 tisoč DEM. Potem so na občini dobili podatek, da bi - glede na to, da na parceli ni kanalizacije, prispevek znašal po takratnem tečaju okrog 30 tisoč DEM. 6. julija so vložili pri občinskem referatu za prostor in komunalne dejavnosti pisno zahtevo za pismeno obvestilo o odmeri komunalnega prispevka. Hkrati so ZAHVALA ZA DARILO METLIKA - Območno združenje Rdečega križa Metlika se iskreno zahvaljuje Srečku Kočevarju, ki je tri deklice iz Metlike, ki so ostale brez matere, obdaril z bundami iz svoje trgovine Tomas šport. Deklice so bile presrečne, zato zahvala tudi v njihovem imenu. JANA GAŠPERIČ DOBRA VINSKA LETINA SEMIČ - Pred martinovanjem sta v Semiču dve komisiji ocenili 450 vzorcev mladin vin. Z letošnjo vinsko letino so bili zadovoljni, saj je več kot sto vin prejelo zlato medaljo. Najbolje se je odrezal šardone-pozna trgatev Milana Malnariča iz Vavpče vasi. DEMOLITION GROUP V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Vodilna slovenska alter rock skupina Demolition Group se po številnih odmevnih nastopih na poletnih festivalih vrača na klubske odre. V Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju bo v soboto, 21. novembra, ob 22. uri predstavila svoj zadnji CD z naslovom Neoevangelij. V DRAŠIČIH PRVIČ PRAZNOVALI - V krajevni skupnosti Drašiii so letos prvič praznovali krajevni praznik. V začetku letošnjega leta so se vaščani odločili, da je najprimernejša za praznovanje Martinova sobota, saj v krajevni skupnosti prevladujejo vinogradi, prav pri vsaki hiši pa se ukvarjajo z vinogradništvom. Najprej je Mestna godba Metlika pripravila promenadni koncert skozi vas, po pozdravnem nagovoru predsednika KS Martina Nemaniča pa so v soseski zidanici blagoslovili vino. To sta opravila boter Anton Simonič in botra Martina Nemanič (na fotografiji), ki sta tudi prva nazdravila. Dr. Julij Nemanič je v zidanici vodil degustacijo najboljših drašiških vin, v gasilskem domu pa so pripravili srečanje ljudskih godcev ter martinovanje, (foto: M. B.-J.) zaprosili za obrazložitev, po katerih merilih zaračunavajo omenjeni prispevek. Istega dne so tudi na Upravno enoto Metlika naslovili zahtevek'za odmero odškodnine zaradi spremembe namembnosti zemljišča in že naslednji dan dobili odgovor. Z občine pa so zaman pričakovali odgovor, čeprav so po telefonu urgirali 20. avgusta, pisno konec septembra ter zopet po telefonu 5. novembra. Milčinovičevi se bojijo, da bo prej, preden bodo dobili odločbo o odmeri komunalnega prispevka, potekla enoletna veljavnost lokacijskega dovoljenja, izdanega v začetku letošnjega aprila. Hkrati se spra- • Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da so Milčinovičevi konec preteklega tedna le prejeli odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki znaša nekaj tisočakov več kot 2 milijona tolarjev. V odločbi je še zapisano, da je upoštevana “30 odst. oprostitev zaradi delno otežene možnosti izvedbe komunalnih priključkov”. Sicer bi znašal prispevek skoraj 2,9 milijona tolarjev. Zakaj so dobili odgovor šele po dobrih štirih mesecih, pa jim ni uspelo zvedeti. šujejo, zakaj na občinski upravi v štirih mesecih niso odgovorili na njihovo zahtevo, čeprav bi po njihovem morali dobiti odgovor v enem mesecu. Jurij Jelerčič z referata za prostor in komunalne dejavnosti na metliški občinski upravi je pojasnil, da je njihova dolžnost odgovoriti na zahtevo v dveh in ne enem mesecu (kljub temu ni bilo odgovora niti po štirih mesecih -op. p.). Pristavil je še, da odločbo pripravljajo in da jo bodo Milčinovičevi prejeli v nekaj dneh. M. BEZEK-JAKŠE Uidi ob Kolpi krajinski park Pretekli teden so v črnomaljskem občinskem svetu razglasili drugi krajinski park v občini, ki sega od Starega trga do Fučkovcev - Znak parka je stilizirana praprost v rombu ČRNOMEIJ - Tukajšnji svetniki so na svoji zadnji seji v iztekajočem se mandatu sprejeli predlog odloka o razglasitvi krajinskega parka Kolpa. To je torej poleg krajinskega parka Lahinja drugi park v črnomaljski občini in hkrati tudi drugi v Beli krajini sploh. Park obsega ožje območje ob reki od Starega trga ob Kolpi do Fučkovcev, razdeljen pa je v tri varstvene cone. Prva obsega poplavni pas reke in vrednejše predele naravne in kulturne dediščine v okolici Pobrežja, Marindola, Zanesenjaštvo ponekod še živi Zagnanci s Krupe in iz Moverne vasi so ustanovili Eko društvo, ki skrbi za lep izgled vasi in urejenost ob reki Krupi in semiški kraški učni poti - Vse več obiskovalcev Vinice, Sodevcev, Radencev in Starega trga, a tudi območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, kot so vrhovske vrtače, marindolski steljniki, že-leznodobni poselitveni kompleks Šlemine, cerkev in 14 kapel križevega pota na Žežlju ter trško jedro Starega trga. Za to cono velja najstrožji varstveni režim, ki omejuje gradnjo in posege, ki bi lahko razvrednotili naravne in kulturne vrednote na tem območju. Druga varstvena cona obsega pretežno kmetijskoobdelovalne in gozdne površine, kjer je dopustna dosedanja tradicionalna raba prostora, in rekreacijske prostore, opredeljene v prostorsko-uredit-venih pogojih kot kampi in šotori-šča. Tretja varstvena cona pa zajema območja naselij, vasi in zaselkov. Zaradi posebnih značilnosti so z odlokom še posebej zavarovali objekte, hidrološke, dendrološke, gozdne, zoološke, botanične ter geontorfološke površinske in podzemeljske naravne dediščine. Za kulturne in zgodovinske spomenike pa so razglasili dele nepremične kulturne dediščine parka, kot so arheološki, etnološki, zgodovinski, urbanistični, tehniški, umetnostni in arhitekturni spomeniki ter območje kulturne krajine. M. B.-J. KRUPA, MOVERNA VAS - Prebivalci Krupe in Moverne vasi so se pred leti spomnili, kako lepo je bilo nekdaj, ko so poskrbeli, daje bilo v vaseh pokošeno, okrog hiš in na oknih pa rože. Odločili so se, da bodo znova poskrbeli za lepo okolje, kar je obrodilo sadove, saj so pred dvema letoma dobili vaščani obeh vasi prvo nagrado v občinski akciji “Semiška občina - lepa, urejena in čista”. Leta 1997 so imeli krajani sku- do nje in zravnali zemljo po arhe- paj s potapljači ter s pomočjo semiške občine veliko čistilno akcijo, v kateri so nabrali v Krupi in ob njej za nekaj kontejnerjev smeti. Vse leto so kosili ob reki in poti, ki vodi v obe vasi, ob koncu ieta, ko je bila reka Krupa s kanjonom razglašena za naravni spomenik, pa se je porodila ideja o ustanovitvi društva, ki bi ves čas skrbelo za urejenost Krupe in Moverne vasi ter reke z okolico. In tako je 12 zanesenjakov iz obeh vasi maja letos ustanovilo Eko društvo. Ko njegova predsednica Anica Absec s Krupe obrača liste v zvezku, v katerega si natančno zapisuje vse, kar so v tem času naredili, ugotovimo, daje seznam za mlado društvo kar dolg. Tako so letos devetkrat obkosili pot v obe vasi in ob Krupi ter zaradi večje preglednosti sanirali ovinek pred vasjo Krupa. Uredili so okolico Judovske hiše, dostop otoških izkopavanjih. Ob učni poti, katere del poteka ob obeh vaseh, so postavili številne klopi Anica Absec ter ob koliševki Medvednici zaščitno ograjo, vse pa so izdelali sami. Od Vinjega Vrha do Judovske hiše so zabetonirali stope za označitev poti in obsekali grmovje. Ob nedavnem prvem množičnem pohodu po označeni in urejeni kraški poti pa so pogostili okrog sto pohodnikov. “Naša naloga bo tudi vnaprej samoiniciativno urejanje in vzdrževanje dela kraške učne poti. V društvu nas res ni veliko, smo pa zato zelo zagnani,” je zadovoljna predsednica. Ko bo pri Perovent mlinu narejen mostiček čez Krupo, bodo uredili sprehajalno pot še na drugi strani reke, na začetku vasi Krupa pa nameravajo urediti parkirni prostor za avtobuse, ki pripeljejo izletnike k izviru reke. Sicer pa člani društva že sedaj kot vodiči popeljejo obiskovalce po kraški poti od izvira Krupe do Judovske hiše. Anica Absec pa je v imenu vseh obljubila, da bodo pomagali tudi v prihodnje, saj so ponosni tako na Krupo z znamenitim izvirom kot na bližnjo učno pot, ki privabljata vse več gostov. M. BEZEK-JAKŠE OKROG SRCA VINCE BRCA - 25 zagnanih Semičanov je konec preteklega tedna pripravilo v semiškem kulturnem domu dobrodelno prireditev “Okrog srca vince brca ", ki so jo ponovili kur trikrat. Na njej so v obliki odrske igre na zabaven način pokazali, kako so nekdaj trgali in kletarili, seveda pa ni šlo tudi brez blagoslova vina. Pri prireditvi je pomagalo SO sponzorjev, ki so že nakazali okrog 20.000 DEM, kolikor potrebujejo v semiški zdravstveni postaji za nakup EKG aparata, pulznega oksimetra in defibrilatorja. Sponzorji so obljubili še okrog 10.000 DEM, tudi ta denar pa bo šel za opremo zdravstvene postaje. Na fotografiji: “.sv. Martin ”, sicer pa predsednik Kulturnega društva Semič Zvone Vidmar, je na prireditvi izročil denar, zbran v dobrodelni akciji, zdravnici dr. Mariji Plut. (Foto: M. B.-J.) Sprehod po Metliki MEDIJI - Na občinskem otroškem parlamentu v Metliki je beseda tekla o otrocih in medijih. In ko so bili osnovnošolci izzvani, da povedo svoje mnenje o tisku, se je eno od deklet odrezalo: “V časopisih piše samo o politiki in politikih, to pa je ravno prav zanimivo za vas, gospod župan.’ Nekateri so se nasmihali, gospod Matkovič pa nič. SKLEPČNOST - Na vabilu na zadnjo sejo metliškega občinskega sveta je bilo zapisano, da predsednik sveta in župan ob iztekajočem se mandatu vabita po koncu zasedanja vse v Mavretičev kmečki turizem v Vidošiče. A seja niti potem, ko je minila akademska četrt, še ni bila sklepčna. Očitno bi morala gostitelja svetnike povabiti na primer na potovanje v New York, da bi blagovolili še zadnjič priti na sejo. KRAVATA - Je pa sklicatelj seje občinskega sveta Juš Mihelčič na vabilo pozabil napisati, da se bodo svetniki za spomin tudi fotografirali. Tako je eden od svetnikov neutrudno iskal koga, ki bi mu bil pripravljen posoditi kravato. Vendar je od tistih, ki niso prišli v ožji krog za fotografiranje, ni imel nihče, medtem ko mu jo od fotografiranih ni hotel nihče odstopiti. Črnomaljski drobir TEKOČINE - Zadnja seja črnomaljskega občinskega sveta v tem mandatu, ki je bila pretekli teden, je potekala v znamenju tekočega. Sprejemanje vsega, kat so pripravljalci strnili v 12 točk dnevnega reda, je bilo zelo tekoče, saj je seja trajala le dobro uro. Ob koncu so predsedniku sveta Andreju Kavšku od ginjenosti tekle po licih solze. Svetniki pa so z zadnjega zasedanja nesli domov tekočino v obliki Filakove viljamovke v steklenicah, novinarka Dolenjskega lista pa (potem ko je eno od steklenic razneslo) na svojem plašču. DILEMA - Andrej Kavšek je na zadnji seji občinskega sveta slišal tudi nekaj hval na račun svojega strpnega vodenja sej. P°" hvale so sicer prihajale iz drugih, in ne iz njegove lastne stranke-Vendar pa so tisti, ki so bili redno na sejah, a ne kot svetniki, hit' ro ugotovili, da je bil glavni raz; log, da se člani sveta niso steplj-v tem, ker se niso mogli odločiti-ali naj se obdelujejo s časopisom Belokranjec ali z Dolenjskim h" stom. VOLITVE - V črnomaljski občini so izračunali, da bodo volitve župana, članov občinskega sveta in svetov krajevnih skup' nosti, ki bodo to nedeljo, veljale 5,7 milijona tolarjev. Če pa bodo župana volili še v drugem krogu, bodo morali v občini odšteti nadaljnjih dva milijona 262 tisoč tolarjev. V nedeljo bomo zvedeli, ali so se volilci odločili za varčevalno ali razsipniško inačico volitev. Semiške tropinTJ DOBRODELNOST - Po dobrodelni prireditvi “Okrog srca vince brca”, ki so jo semiški zagnanci konec preteklega tedna v občinski prestolnici ponovili kat trikrat, je iz vse več ust slišati, d® se nameravata semiška in metu' ška občina vsaj pobratiti, če m-morda še kaj več. Semičani s° namreč podelili štiri priznanja f dobrodelnost. Poleg Semičankc Martine Scpaher, ki živi v ZDA; so jih namreč prejeli še Juh) Brine. Martin Bajuk in Marti0 Režek, ki so po rodu iz metliške občine. Je že res, da nihče ni pr*" rok v lastni deželi in daje navadno drugje cenjen bolj kol dom®: Vendar se Metličani bojijo, da s bodo Semičani potem, ko jim J® uspelo “posvojiti” tisoč metliški, občanov, da bodo-lahko odpo lekarno, začeli sedaj prisvajati & metliške dobrodelneže. , RED - Le nekaj minut pr®0 prej omenjeno prireditvijo s prišli k Tonetu Plutu z Mladic*’ enemu od pobudnikov in organ1 zatorjev prireditve, policisti. A zato, ker bi morda kateremu ®r policistov zaupali vlogo na prl reditvi, ki je bila zasnovana k® odrska igra. Očitno je šlo neko01 zelo v nos, da hočejo Semičani0. ta način pomagati zdravstvu0 postaji in vsem zdravja potre0 tlim, pa jih je prijavil, češ da bod s prireditvijo, ki je bila v kp turnem domu, kalili nočni red1 mir. Policisti so pač morali opr® iti svoje delo. Če pa ljubitelj re“ in mira ponoči ni mogel sp®*' prav gotovo niso bili krivi obisk® valci prireditve, ampak njcg°v pekoča vest. Drobne iz Kočevja SAMO CVETKE - Cvetke z okrogle mize o problematiki prostorov za študente, ki so jih natresli kandidati za župane, naj bodo zato samo cvetke, strnjene v nekaj ugotovitev: Veber dobro pozna problematiko študentov, saj na poti iz službe v Ljubljani, kadar le more, pobere štoparje! Hobič se na podeželju ne počuti ogroženega, zato bi tudi študente poslal na podeželje! Žilevski bi za študente kupil Zeleni dom, saj ne bi hotel zamuditi nakupa po diskontni ceni, čeravno ima občina že sedaj dovolj praznih stavb, ki neusmiljeno propadajo, ker zanje ni sposobna skrbeti! Ker je dovolj prostorov, bi Klun težave študentov rešil z levo roko - bolj ga namreč skrbi, da planinci, ki tudi nimajo svojih prostorov, nimajo urejenih poti na Mestni vrh, da Kočevje nima urejene okolice jezera in podobno! Turkova študentov nikakor ne bi dala v stavbo bazena, saj bi kljub sprejeti odločitvi, da bo v bazenu knjižnica, storila vse, da bi bazen ponovno postal bazen, študentom Pa bi tudi omogočila, da bi lahko ure in ure sedeli na sejah sveta -seveda brez pravice odločanja! Podobno bi storila tudi Gabriče-ya, ki je - kot da na to ni pomislil še nihče pred njo! - študentom našla prostore na Ljubljanski 7, dolgoročno rešitev za študente pa bi podala v 10-letnem programu razvoja. Černač kot oče dveh študentov njihove probleme dobro pozna, vendar pa nima konkretnih predlogov in bi za reševanje zadolžil občinsko upravo, to pa Pomeni, da bi se lahko zgodilo, da bi morali študenti na prostore čakati do obljub kandidatov za župane za naslednje volitve čez štiri leta! Ribniški zobotrebci EDINI PRAVI VIR INFORMACIJ - Rezultati ankete o branosti ribniškega občinskega glasila Rešeto, ki jo je uredništvo izvedlo na zahtevo ribniškega občinskega sveta po polletnem izhajanju glasila, po razlagi uredništva kažejo, da imajo bralci o glasilu izjemno pozitivno mnenje, češ da drugega iz rezultatov preprosto ni moč sklepati. Pa vendar so iz odgovorov in komentarjev anketiranih 383 gospodinjstev v 81 naseljih razbrali, kot so zapisali v objavi razultatov ankete, da Rešeto pojmujejo kot “edini pravi vir informacij o dogajanju v občini!” Kaj uredništvo razume Pod pojmom “pravi vir”, nam kljub spoštovanju do odgovorne urednice Rešeta in kolegice novinarke Alenke Pahulje, ni povsem jasno. Da so “edini vir”, ki je ■noral pred objavo z rezultati ankete najprej seznaniti občinski svet, že samo po sebi namreč govori o njegovi (ne)odvisnosti od občinske politike in s tem tudi o ‘pravem viru informacij”, kot besedico “pravi" pojmujemo pri neodvisnih in samostojnih časopisih! ABRAHAM - Ribniški Inles letos praznuje 50 let. Zaradi svoje jjnačne šibkosti je še vedno v veliki meri odvisen od drugih. Vendar pa je novo vodstvo podjetja optimistično. Ob jubileju podjetja so zapisali, da Jahko Inles s Ponosom zre na svojo prehojeno razvojno pot in z optimizmom v bodočnost. Če gre napovedim verjeti, naj bi torej Inles Abrahama le videl (doživel 50 let!), ne pa k njemu tudi odšel (umrl). [Dobrepoljski krompirčki ZASMETENA STRUGA -8truga potoka Rašica je zasmete-[)a in po drevju na bregu visi po-uvinil. To prinaša voda iz veliko-laškc občine, saj sta brežini “okrašeni” z odpadki že od Ponikev Uaprej. Dobrcpoljci bodo očitno očiščevalne akcije organizirali '■Pet, ko bo urejeno novo odlagale odpadkov, saj zdaj nimajo kam niti s kosovnimi odpadki, ki J,>h bodo začeli pobirati tudi šele, ko bo urejeno odlagališče. Popravljajo dom - Jakličev dom na Vidmu je pri vhodu ''-Ovit v žakljcvino, a ne zato, da se "e bi prehladil, ampak ta del 'loma obnavljajo. KOLIKO PAMETI? - “Za SKD stoji bog, za SDS sindikati, *a LDS pa pamet”, je izjavil neki Poslanec v parlamentu, kar Dobrcpoljci komentirajo tako, daje v njihovem občinskem svetu bolj bJalo pameti. nagrade najlepšim Domačijam -21. novembra .0 zaključek letošnje akcije “Ure-Ična domačija 98”, ki jo izvaja Puristično društvo Dobrepolje, in bodo podeljene nagrade. UMNI IZ NAŠIH OBČIN MM Kočevski študenti dobili prostore? KOČEVJE - Pred letom dni ustanovljeni Klub kočevskih študentov (KLUKŠ) je v petek v Kočevju pripravil okroglo mizo o problematiki prostorov za študente. Neposredno jo je prenašal lokalni radio Univox, na vpašanja številnih zbranih študentov pa so odgovarjali kandidati za novega kočevskega župana. Če je verjeti predvolilnim obljubam kandidatov za kočevskega župana, KLUKŠ ne bo imel več dolgo prostorskih težav - Rešitve z okrogle mize - Soočenja kandidatov Resno gledajo na prostorsko problematiko študentov tudi ostali kandidati. Kandidat LDS Janez Černač je menil, da so problem zastavili preozko. Dejal je, da 50 kvadratov ne sme biti problem, da pa mora biti študentom prostor za njihovo delovanje cela občina. Predlagal je, naj, župan redno sodeluje s KLUKS-om, kar sta odločno podprli tudi ^kandidatka Zelenih Ljuba Turk-Šega in skupna kandidatka SDS in SKD Alenka Gabrič. Turkova je poudarila, da se zavzema, da bi bazen ponovno postal bazen, kar bi bila pridobitev za vse občane, Gabričeva pa je županu predlagala, naj odda študentom začasno in brezplačno prostore v stavbi na Ljubljanski 7, ki so prazni že dlje časa, kot obstaja študentski klub. Ob konkretnih predlogih kandidatov za odpravo prostorskih težav KLUKŠ-a - omenjen je bil tudi Zeleni dom - je Veber njen predlog “posvojil” s povabilom študentom, naj si prostor ogledajo. M. LESKOVŠEK-SVETE KLUKŠ ima trenutno v najemu 35 kvadratnih metrov velik prostor, za katerega mesečno plačuje 40 tisoč tolarjev, kar znaša, kot je povedal predsednik kočevskih študentov Gregor Artač, kar tretjino njihovega proračuna. Predsednik Študentskih klubov Slovenije Klemen Miklavčič je povedal, da klubi drugod po Sloveniji plačujejo le simbolično najemnino, za kar si že vse od ustanovitve, kot je dejaj prvi predsednik KLUKŠ-a Jan Šneler, prizadeva tudi njihov klub. Za svoje delo bi potrebovali približno 50 kv. metrov velik prostor v centru mesta, vendar RIBNIČANI NA SEJMU V HAMBURGU RIBNICA - Po uspešnih nastopih na sejmih v Fabrianu (Italija) in v Novi Gorici je Območni obrtni zbornici Ribnica zaupana organizacija nastopa izdelovalcev domače in umetne obrti iz vse Slovenije na prodajno-razstavnem sejmu v Hamburgu, ki bo trajal do 22. novembra. Iz Ribnice na tem prestižnem sejmu sodelujejo kot izdelovalci suhorobarji in lončarji, poleg njih pa izdelovalci klekljanih čipk, panjksih končnic, kroparski železarji in slikarji na steklo. pa do sedaj pri županu niso naleteli na razumevanje. Pri iskanju prostorov za študente so na občini razmišljali o več možnostih: kavarni, bazenu, bivšem Zidarjevem samskem domu in stavbi na Ljubljanski 7. Vendar pa je bil, tako je dejal župan Janko Veber, problem najti dovolj velik prostor, ki bi bil primeren tudi za večje prireditve. Kandidat DS Peter Klun in neodvisni kandidat Samoi! Žilevski se s tem nista strinjala, češ da je praznih prostorov v Kočevju dovolj. Žilevski je predlagal, da bi se mladi združili pod okriljem Kulturnega doma. Kandidat SLS Jože Hobič je za delo KLUKŠ-a prvič slišal, vendar pa njihovih težav ne istoveti s težavami tabornikov, kot je omenil Veber. Kljub temu je proti, da bi občina subvencionirala “vse in vsakogar”, kot denimo kino, za katerega so se vsi kandidati strinjali, da ga v Kočevju potrebujejo. PREDSTAVITEV ŽUPANA SODRAŽICA - Jože Drobnič, kandidat SKD za župana in kandidati za svetnike v novi občini Sodražica so na okrogli mizi, katere se je udeležil tudi Benjamin Henigman, poslanec v DZ, predstavili lokalno samoupravo in delovanje nove občine. Danes bo ob 18,30 v dvorani OŠ Sodražica razgovor z Jožetom Košmrljem, kandidatom ZLSD za župana, in predsednikom ZLSD Bortutom Pahorjem na temo Kako jutri-kako naprej. ŽE IZVOLJENI ŽUPANI ZAHODNA DOLENJSKA - V 12 slovenskih občinah bodo na nedeljskih volitvah župana zanesljivo izvolili v prvem krogu, saj ti nimajo protikandidatov. Od tega so štirje župani z območja osmih občin zahodne Dolenjske, iz Loškega Potoka, Osilnice, Kostela in Ribnice: Janez Novak, Anton Kovač, Valentin Južnič in Jože Tanko. Spet Anton Kovač Protikandidata nima OSILNICA - V Osilnici kandidira za župana le Anton Kovač, rojen 1947, višji gostinski delavec, direktor RTC Jasnica, predlagali pa sta ga stranki SKD in SLS. Šestnajst kandidatov za 7-članski občinski svet pa je žreb razporedil po vrstnem redu tako: Franc Miklič (Belica), ki ga predlaga SLS; Jožef Štimec (Grintovec) NPS (Naprej, Slovenija), Peter Hudobivnik (Križmani) SLS, Marjan Kovač (Sela) NPS, Andrej Klepec (Osilnica) SLS, Nedeljko Poje (Padovo) SLS, Jože Janež (Osilnica) SKD, Drago Štimec (Osilnica) SKD, Zdravko Osvald (Osilnica) SLS, Antun Volf (Sela) SKD, Milan Žagar (Bezgovica) SLS, Janez Štimec (Križmani) SKD, Ljudmila Malnar (Malinišče) SKD, Ivan Žurga (Strojiči) SKD, Anamarija Štimec (Mirtoviči) SKD in Mladen Žagar (Bezgovica) SLS. Kandidati za člane sveta vaške skupnosti (VS) so: VS Osilnica: Ana Štimec, Jože Janež, Josip Osvald; VS Papeži: Jožef Abramovič, Jože Štamfelj, Evgen Turk; VS Podvrh-Padovo: Josip Loknar, Janez Štimec, Gabrijel Klepec; VS Ribjek-Bosljiva Loka: Anamarija Štimec, Željko Knaus in Anica Rugole. Voli se po tri člane sveta, se pravi vse predlagane, vse pa je predlagal tudi občinski odbor SKD. J. P. Predsednik KLUKŠ-a Gregor Artač: “Počakali bomo na čas po volitvah, da bomo videli, koliko veljajo njihove obljube!" V vrtcu manj otrok Na pohod do Rašice VELIKE LAŠČE - V okviru osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah zelo uspešno deluje tudi vrtec “Sončni žarek”, ki ga vodi Franja Sedej. O vrtcu je povedala: “Zaradi spremenjenih norm je letos v vrtcu manj otrok. Letos jih imamo 130 oziroma z družbenim varstvom 135, medtem ko smo jih imeli lani 145. Razen tega pa dejavnosti, ki niso vključene v vrtec, obiskuje še okoli 50 otrok. V novembru med drugim pripravljamo pohod na Rašico, in to skupaj s starši in vzgojitelji. 12. novembra pa smo bili v Ljubljani na utkovni predstavi “Krava Elizabeta”. Sicer pa je bilo najbolj živahno za teden otroka. Obiskala nas je Romana Kranjčar in njeno predstavo v Levstikovem domu si je ogledalo 170 otrok iz vrtca in razredne stopnje Franja Sedej osnovne šole. Varovanci iz skupine Oblački so nastopili z igrico “Muca copatarica”, tisti iz skupine Mavrica pa so pripravili modno revijo. Za vrtec in izven so pripravile lutkovno predstavo Živali v jeseni vzgojiteljice.” J. PRIMC Varuh odgovarja Končno na boljše LOŠKI POTOK - Občina Loški Potok je že pred časom na urad varuha človekovih pravic Iva Bizjaka naslovila pismo, v katerem kot glavno težavo, ki se ne premakne z mrtve točke, omenja cestno povezavo Trava - Podplanina, kar onemogoča vsak razvoj teh krajev. Opozarja tudi na neizvajanje programa “Zelena meja”, to je cestne povezave med vasmi ob meji s Hrvaško. V odgovoru iz urada pišejo, da so pobudo posredovali ministrstvu za promet in zveze, kije zagotovilo, da si v okviru možnosti prizadeva rešiti problem. Do leta 2000 so na tej cesti predivdena vzdrževalna, dela ter izgradnja povezave med Črnim Potokom in mejnim prehodom, planirana pa je tudi gradnja odseka re-gionalke od Trave do Podplanine. Za povezavo vasi Črni Potok z zaledjem pa je že bilo zagotovljenih 10 milijonov tolarjev. A. KOŠMERL Zadolžitev za 50 milijonov tolarjev za slovo Z zadnje seje ribniškega občinskega sveta RIBNICA - Na zadnji seji ribniškega občinskega sveta v tej sestavi so v dobri uri sicer obravnavali vseh deset točk dnevnega reda, a bi se lahko bolj zapletlo pri razpravi o zadolževanju. Ker občina za poravnavo obveznosti investicij, ki zapadejo v plačilo do koncu leta, potrebuje posojilo v višini 50 milijonov tolarjev, je župan predlagal, naj svetniki za “slovo” sprejmejo ta sklep (potem ko so že sprejeli rebalans proračuna, tudi zadolžitev), drugače bodo proračunskim porabnikom ukinili sredstva, saj mora občina, da bi se izognila tudi visokim zamudnim obrestim, plačati že opravljena dela in zagotoviti denar za projekte. V prvem krogu glasovanja svetniki tega predloga niso podprli, češ da ni pošteno, da dolg (prvo zadolžitev) naložijo novemu občinskemu svetu. Ko se je v razpravo vključila večina svetnikov, ki so trdili da zadolževanje ne bi bilo tako usodno, so pri ponovljenem glasovanju privolili v najetje posojila, in sicer do 50 milijonov za dobo enega leta, za financiranje ceste Vintarji-Črni Potok, za vodovod Jurjeviča, čistilno napravo Dolenja vas (projekt) in kanal kolektor S Gorenjska cesta -Inles. Nekatera dela so že opravljena, druga pa še bodo. M. G. • Nenehno delo premaga vse. (Vergil) • Ko se ljubezen ohladi, noge ostarijo. (Češki pregovor) • Ne kadi, pij zmerno, veliko hodi in Ječi, ne bodi požrešen! (Leon Štukelj) ASFALTIRANI CESTI V KOSTELU - Nova občina Kostel bo ob začetku svojega delovanja v upravljanje dobila nekaj kilometrov novih asfaltiranih cest. Sredi prejšnjega tedna so odprli cesti Potok- Planina (1300 metrov) in cesto do Kota (500 metrov). Zaradi razgibanega terena in velike višinske razlike se je zvišala cena za obnovo ceste. Denar zanjo je prispevala kočevska občina. V Planini v dveh gospodinjstvih Skokovih živi 12 prebivalcev, med njimi so tudi štirje otroci, kar je največ v vaseh kostelske občine. Cesta bo omogočita varnejši in hitrejši dostop tudi krajanom, ki žive dmgod. (Foto: M. Glavonjič) Žaba je le žaba Razočarana Kočevska Reka V krajevni skupnosti Kočevska Reka so morali ljudje skoraj pol stoletja molčati. Odeti v skrivnostnost dogajanja na tretjim območja kočevske občine, so veljali za privilegirance, ki jim je vse prineseno na srebrnem pladnju. Vendar pa se je izkazalo, da je pravljična žaba, ki je bila-nekoč in za nekatere tudi princ, samo žaba. Zato so po uradnem odprtju nekoč zaprtega območja, ki ga danes pretežno pokriva gozd, ljudje v želji, da bi lahko ostali v domačem kraju, prvič jasno povzdignili svoj glas: od države so zahtevali, da jim v popravljanju krivic prejšnje države pomaga nadoknaditi zamujen razvoj. Vse, kar so dobili, pa je bila nova cerkev, pa še ta le kot simbolična oddolžitev države. Razočarani zaradi ignoriranja države so poskusili z ustanovitvijo samostojne občine, vendar jih je tudi tokrat država kljub blagoslovu kočevske občine gladko zavrnila. Ne pusti jim niti, da bi skrbeli za sad svojega znoja in žuljev - Kulturni dom, ki zato ostaja v nebo vpijoča sramota za kraj, slovensko vojsko in državo. Kaj jim torej še ostaja, da bi se tudi dejansko osvobodili uradno ukinjenih spon preteklosti? Zadnji T takšen poskus je - hote ali ne - kandidiranje Alenke Gabrič za novo kočevsko županjo. Upravičeno polni pričakovanj, a prevečkrat poraženi, prezrti in preslišani, danes verjamejo le vase! Če si ne bodo pomagali sami, jim ne bo pomagal niti bog - izgubiti pa tako nimajo kaj! MOJCA LESKOVŠEK-SVETE V OBČINSKI SVET ŽELI PET STRANK LOŠKI POTOK - Poročali smo že, da je za bodočega župana kandidat samo dosedanji župan Janez Novak, ki je iskal podporo pri vseh petih strankah. Podporo mu je odrekla le SLS, kljub temu pa ni predlagala svojega člana za župana. Nič kaj dobra udeležba na predvolilnih srečanjih, ki so organizirana po vaseh, pa kaže, da za te volitve ni pravega zanimanja. Občina Loški Potok je razdeljena na tri volilne enote. V prvi enoti kandidirajo: Janko Debeljak, Miroslav Mohar, Albin Košmerl, Janez Debeljak, Stanislav Mišič, Bogomir Knavs, Franc Lavrič in Miroslav Kordiš. Druga volilna enota: Janez Bambič. Karol Bartol, Franc Košmrlj, Marko Lavrič, Stanko Bartol, Samo Ravnikar, Anica Koridš in Jože Mišič. Tretja volilna enota je celotna KS Draga, kandidati pa so: Branko Poje, Franc Vesel, Milan Poje, Toni Košmrlj in Maks Lavrič, skupno torej 21 kandidatov. Vse kandidate so predlagale stranke. A. K. DELITEV PREMOŽENJA Z RIBNICO KONČANO LOŠKI POTOK - Pričakovati je bilo, da bo delitev premoženja z občino Kočevje veliko težje kot z občino Ribnica. Kljub temu pa so se s kočevsko občino hitreje sporazumeli in delitev podpisali že 1.10. Zapleti pa so nastali z ribniško občino. Predsednik občinskega sveta občine Loški Potok dr. Peter Rus pravi: “Težave so nastale pri delitvi stanovanjskega fonda. Komisija in svet občine Loški Potok sta sporni predlog prerešetala na 26. seji sveta občine in predlagala nekatere spremembe. Nekaj problemov je povzročal tudi stanovanjski fond, ki ga povečini sestavljajo tako imenovana socialna stanovanja, ki so v celoti nevzdrževana in zato tudi problematična. Ta nesoglasja so bila odpravljena in županu smo predlagali podpis delitve. Kot predsednik sveta občine, ki končujem svoj mandat, sem zadovoljen, da ne bomo s to dolgovezno problematiko bremenili bodočega občinskega sveta.” A. K. Manj omejitev na magistralki Zakaj omejitev na Brigi, kjer je le ena hiša, in Mrtvicah, kjer je cesta pregledna? ZAHODNA DOLENJSKA - Na magistralni cesti Škofljica-Kočevje-Brod na Kolpi so po uveljavitvi novega prometnega zakona v nekaterih krajih odstranili table, ki so prej dovoljevale hitrost vožnje največ 60 km na uro (po novem pa hi omejitev znašala 50 km na uro) in tako na magistralki dovolili hitrost 90 km na uro. To je pohvalno, saj so omejitve ovirale promet skozi naselja, kjer ob cesti skorajda ni bilo hiš. Ostale pa so table, ki omejujejo hitrost skozi naselje Briga in naselje Mrtvice, vendar tudi ti dve omejitvi zelo verjetno nista potrebni. Ob magistralki skozi Bri-go je le ena hiša in kar pregleden priključek iz vasi na magistralko za smer proti Kočevju, nekoliko manj pa za smer proti Fari, vendar je tam oster ovinek, ki v to smer ne dovoljuje velike hitrosti. Res pa sta ob cesti avtobusni postajališči. Vendar na tistih postajališčih ustavlja le po en avtobus na dan pa še to le ob delavnikih. Podobno je tudi na Mrtvicah pri Stari Cerkvi oziroma Kočevju. Cesta je povsem pregledna in na odseku, kjer je zapovedana omejitev, ni nevarna. Res pa se je prav na tem odseku ponoči zgodilo že več hudih, tudi smrtnih prometnih nesreč, vendar ne na cesti, ampak so se vozniki zaletavali v hruško ob cesti. Na omenjenih odsekih magistralke oziroma še kakšnem odseku bi na bolj kritičnih mestih zadostoval gotovo že kakšen znak, na primer za križišče ali za avtobusno postajališče oziroma splošna nevarnost, ki bi pametne in trezne voznike opozarjal na nevarnost, da bi bili pozornejši in bi tudi zmanjšali hitrost. Nerazumnih divjakov pa ne bo ukrotil noben znak, morda le kazen, zanesljivo pa le krsta. J. PRIMC MMM IZ NAŠIH OBČIN MM ZANIMIVA RAZSTAVA MALIH ŽIVALI IVANČNA GORICA - Prejšnji konec tedna so gojitelji pasemskih malih živali v kulturnem domu priredili prvo ocenjevalno razstavo živali. Razstavili sojih okrog 70 vrst ali več kot 400. VABILO V KINO IVANČNA GORICA - KD pripravlja tudi za november pester kino program. V soboto, 21. novembra, bo ob 17. uri na ogled avstralska otroška komedija P.C. Pasji dnevi, ob 19. uri pa ameriški akcijski triler Noro mesto. V soboto, 28. novembra, bodo ob 19. uri predvajali ameriško akcijsko kriminalko Policaji. PRIZNANJA OB PRAZNIKU - Grb občine Sevnica je tamkajšnji župan Jože Peternel tokrat podelil sevniškemu gasilskemu društvu, ki bo prihodnje leto praznovalo 120-letnico obstoja. (Foto: B. D. G.) Višnjanska šola prva z devetletko Do konca leta bo GPG Dolenjgrad zaključilo z gradbenimi deli nove OS Višnja Gora, ki bo prva v regiji pripravljena za devetletko - Otvoritev L septembra 1999 OGLED OPRAVLJENIH DEL -Predsednik gradbenega odbora Dušan Strnad (levo) je povabil k ogledu opravljenih del. Na sliki je v pogovoru s predsednikom KS Višnja Gora Matjažem Zupančičem. (Foto:-L. M.) VIŠNJA GORA - Pred približno dvema letoma seje GPG Dolenjgrad skupaj z ivanško občino in KS Višnja Gora optimistično lotilo gradnje nove osnovne šole v Višnji Gori, saj so načrtovali, da bo projekt uspel do junija letos. Zal ni bilo tako, ker je bilo premalo denarja. Tako bodo višnjanski osnovnošolci prag nove šolske stavbe prvič prestopili 1. septembra 1999. Tako vsaj so zatrdili na nedavnem ogledu opravljenih del na gradbišču šole, ki gaje organiziral gradbeni odbor s predsednikom Dušanom Strnadom. Gora Matjaž Zupančič ter ravnateljica OŠ Stična Marinka Piškur, ki je dejala, da v stari osnovni šoli 216 učencev in profesorjev dela v nemogočih razmerah. L. MURN KANDIDATI ZA IVANŠKEGA ŽUPANA - Vivanški občini se za mesto župana potegujejo štirje kandidati. Od leve proti desni: dipl. socialni delavec Nikolaj Erjavec iz Stične (DSS), dipl. inž. elektrotehnike Janko Rošelj iz Marinče vasi (LDS), prof. športne vzgoje in dosedanji župan Jernej Lampret z Muljave (SDS) ter mag. računalništva in informatike Jože Mestnik iz Stične (SKD). Nazdravili so si, žal pa se svojim volilcem niso predstavili na kakšnem javnem soočenju, kot so to storili v marsikateri občini. (Foto: L. Murn) V osnovni pogodbi je znašal znesek za dela brez sanacije in gradnje temeljev 321 milijonov tolarjev, sledje je zahtevalo 50 milijonov, ker pa vseh del niso mogli opraviti v načrtovanih rokih, so se stroški zaradi višjih cen v gradbeništvu ter zaradi dodatnih del (ureditev okolice, avtobusnega postajališča in tribune) povečali za 15,5 milijona. Ivanški župan Jernej Lampret je povedal, da je Ministrstvo za šolstvo in šport letos prispevalo 72 milijonov 700 tisoč tolarjev, na več kot polovico sredstev pa od njih še čakajo. Eden večjih finančnih zalogajev bo seveda oprema šole. Za vse razrede, specialne učilnice in telovadnico so v idejnih zasnovah predvideli okrog 45 do 50 milijonov tolarjev. Jože Urbič je v imenu izvajalcev zatrdil, da bodo gradbena dela po pogodbi zaključili do konca letošnjega leta. “Prav gotovo bo višnjanska osnovna šola ena lepših v Sloveniji, bo pa tudi prva v tej regiji, ki bo • Župan Lampret je v zvezi z investicijami v šolstvo omenil še izgradnjo nove osnovne šole v Stični. Lani so odkupili zemljišča, kar je stalo preko 20 milijonov tolarjev, priprava projekta bo stala podoben znesek. Dokumentacija bo pripravljena do pomladi, začetek gradnje pa je povezan z denarjem. pripravljena na uvedbo devetletke,” je bil zadovoljen župan, o potrebnosti nove šole pa sta spregovorila tudi predsednik KS Višnja JAVNO SOOČENJE TREBNJE - V ponedeljek, 16. novembra, so v kulturnem domu organizirali javno prireditev z naslovom Slovenija in občina Trebnje v tretje tisočletje, na kateri se je soočilo vseh pet kandidatov za novega župana občine, ki smo jih v našem časopisu že predstavili: Alojzij Kastelic, Ciril Metod Pungartnik, Alojzij Metelko, Marjan -Peter Pavlin, Jože Tomažin. Častni gost bo Janez Janša. Za lepo slovensko besedo in pesem bodo poskrbeli pesnik Tone Kuntner in KUD PZ Zlata jesen. Združena lista socialnih demokratov v Trebnjem je svojega kandidata za župana in kandidate za člane občinskega sveta predstavila v torek v domu kulture v Mokronogu. Bencinski servisi ekološko varnejši Ob hitri cesti v Trebnjem prenavljajo Petrolov bencinski servis - Sredi decembra nared • V obrtni coni nov OMV Istra Benz-ov servis, ki ga ima v najemu podjetje Pan-Jan TREBNJE - Od srede oktobra naprej Petrol trgovina Ljubljana posodablja bencinski servis ob cesti v Trebnjem (na levi strani v smeri proti Ljubljani). Dela bodo končana do srede decembra. NOV BENCINSKI SERVIS V TREBNJEM - Novi bencinski servis je v Trebnjem še bolj dobrodošel, ker ravno zdaj prenavljajo Petrolovega ob hitri cesti Novo mesto-Ljubljana. (Foto: L. M.) Breda Merhar z ljubljanskega Petrola je pojasnila, daje podjetje v fazi posodabljanja vseh obstoječih bencinskih servisov v Sloveniji, predvsem s strani ekologije, in to je bil razlog tudi za zaprtje in prenovo servisa v Trebnjem. “Eno-plaščne rezervoarje bomo zamenjali za dvoplaščne in tudi vsa tehnološka instalacija bo ekološko ustreznejša,” je povedala Merharjeva. Kot so uporabniki opazili, je zaprta tudi desna stran bencinskega servisa, ker so vsi rezervoarji na tej strani, tega pa ne bodo spreminjali. Na Dolenjskem Petrol sedaj prenavlja tudi dotra- jan bencinski servis v Sevnici, na Brodu v Novem mestu pa gre za novo gradnjo servisa z avtopralnico in rekonstrukcijo ceste. Medtem ko je omenjeni trebanjski bencinski servis začasno zaprt, pa Trebanjcem ni treba kilometre daleč po bencin. Lahko se že poslužujejo novega OMV Istra Benz-ovega bencinskega servisa v obrtni coni, ki ga ima v najemu po franšizing sistemu tamkajšnje družinsko podjetje Pan-Jan. Kot je povedala direktorica Jelka Sale-har, so se 2 OMV Istra Benz že leta 1993 dogovorili, da bodo zanj oni poiskali primerno lokacijo v mestu, s tem pa možnost, da servis tudi prvi prevzamejo. Z vložkom v avtopralnico in bar so tu dosegli solastništvo, servis pa ima tudi bogato založeno trgovino Mini market. Saleharjeva je poudarila, da bencinski servis ustreza vsem ekološkim standardom in je tudi eden redkih, katerega avtopralnica ima svojo čistilno napravo. L. MURN Praznik letos na Primožu S svečano sejo in podelitvijo občinskih priznanj zaključili letošnji občinski praznik PRIMOŽ - Občina Sevnica je letošnji praznik obeležila na Primožu, kjer so se krajani močno razveselili novoasfaltirane ceste Laze-Primož, ki jih je bolje povezala z občinskim središčem. V Mali Hubajnici je bila pretekli petek tudi letošnja svečana seja občinskega sveta, na kateri je ob V Županski kandidat za mesto in vas Ob obisku predsednika državnega zbora in programskega sveta SLS Janeza Podobnika se je predstavil tudi kandidat SLS za sevniškega župana Kristijan Janc - Računa na Ljubljano SEVNICA - “Občina mora delati kot veliko podjetje, ustvarjati mora možnosti za življenje slehernega občana. SLS pa je vladna stranka z 10 ministrstvi in najodgovornejši mi obljubljajo vso podporo našim projektom,” je povedal 38-letni Kristijan Janc, kandidat sevniške podružnice Slovenske ljudske stranke za župana. Janc je leta 1983 končal fakulteto za šport (pedagoško smer), v Ljubljani, dlje časa je bil zaposlen kot vodja sevniškega kopališča, od leta 1990 pa kot direktor uspešno vodi Gostinsko podjetje Sevnica (GPS). Za svoje menedžersko delo je prejel priznanje območne gospodarske zbornice. V svoj program je zapisal, da si bo prizadeval za enakomeren razvoj občine, za večjo podporo krajevnim skupnostim in večjo decentralizacijo občinskih sredstev. Janc je prepričan, da, ker živi na vasi (Ponikve pri Studencu) in dela v mestu, dobro pozna probleme in želje podeželja in mesta. Na vprašanje, zakaj ni ostal neodvisni skupni kandidat za župana, kot sta se dogovarjali vodstvi seviške SLS in ZLSD, je Janc pojasnil, da pravza- prav ne verjame v neodvisen kandidate in da mu je SLS kot sinu kmečkih staršev (na Studencu Kristijan Janc imajo starši gostilno in kmetijo) bliže, čeravno se v stranko ni nikoli včlanil. Predsednik programskega sveta SLS dr. med. Janez Podobnik je čestital Jancu za pogum in je v njegovi samopredstavitvi zaznal, da ima smisel za politiko, ker je ves čas spoštljivo govoril tudi o protikanidatih na županskih volit- * Vodja volilnega štaba sevniške SLS Roman Žveglič je med kratkoročne cilje, za katere naj bi lobiral zanje tudi predsednik državnega zbora Janez Podobnik, omenil prizadevanja, da v Sevnico pripeljejo center za izgradnjo verige savskih hidroelekrarn, med dolgoročne pa preprečevanje praznjenja podeželja. vah. “Ni nujno, da se delimo na leve in desne. Želimo biti tretji krog in gospod Janc je na tej usmeritvi,” je poudaril Podobnik. P. PERC županu Jožetu Peternelu in predsedniku občinskega sveta Martinu Novšaku prisotne nagovoril še predsednik državnega sveta Tone Hrovat. Za kulturni program so poskrbeli šolarji OŠ Tržišče in OŠ Studenec ter pevci LD Studenec, na svečani seji pa so med drugim podelili občinska priznanja. Najvišje priznanje, grb občine Sevnica, je letos prejelo PGD Sevnica, priznanja Dušana Kvedra Tomaža pa “oče sevniškega rokometa” Franc Ernesti, predsednik KS Studenec Stane Kokove in predana učiteljica predmetnega pouka Manica Polanc. Kvedrove medalje so letos prejeli: Peter Gorenc, Martin Nov-šak, Anica Groznik, Marjan Kurnik, Klub malega nogometa Mizarstvo Krošelj, Silvo Osovnikar, PGD Primož in Alojz Udovč. Ob prazniku občine so posebno zahvalo izročili še Zvonetu Ivanoviču iz Okroglic, ki se je na lastno pobudo lotil sanacije kamnoloma. B. D. G. Z MULTIVIZIJO PO HIMALAJI SEVNICA - Tukajšnja občinska knjižnica v sodelovanju z ZKD danes ob 18. uri v prostorih knjižnice organizira multivizijsko predstavo Pozdravljena, I limalaja. ali potovanje po Nepalu, Tibetu in Indiji. ŽOGICA MAROGICA SEVNICA - Jutri ob 17.30 bo v kulturni dvorani v Sevnici Lutkovno gledališče iz Maribora uprizorilo Žogico Marogico. Predstava sodi v okvir otroškega abonmaja, ki ga ponuja Zveza kulturnih društev Sevnica. dr. Marjan Pavlin Hitrejši razvoj SKD v Trebnjem predstavila svojega kandidata za župana TREBNJE - “Zavzemal se bom za enakomeren razvoj in pošteno vodenje občine, za pravično razdelitev finančnih sredstev ter za dobro sodelovanje med občinskim središčem in drugimi večjimi kraji v občini ter podeželjem,” je kot prednostne naloge na nedavni predstavitvi navedel kandidat Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) v Trebnjem za trebanjskega župana dr. Marjan Pavlin. Prepričan je, da je doslej kot zdravnik in predsednik občinskega sveta dokazal svoje sposobnosti in da zmore skupaj s sposobnimi in ustrezno izobraženimi ljudmi v občinski upravi poskrbeti za hitrejši razvoj občine. “V zadnjih osmih letih seje premalo naredilo. Razvoj je prepočasen, če se ozremo na sosednje podobno velike občine. Občina Trebnje ne more naprej brez razvojnega programa, ki določa gospodarski, kulturni in družbeni razvoj, ter razvojno usmerjenega proračuna, ki dosledno upošteva glavne probleme občanov,” meni dr. Pavlin. Trebanjski krščanski demokrati, ki so imeli sedaj v občinskem svetu 8 svetnikov, podoben rezultat pričakujejo tudi na tokratnih lokalnih volitvah. L. M. Krjavljeve iskrice DESET STRANI - Zadnji dnevi predvolilne kampanje se iztekajo, stranke pa so jih različno izkoristile. V ivanškem LDS-u so poskrbeli za svojo predstavitev. Jezni, da je občinsko glasilo Klasje uvedlo cenzuro, kot sami pravijo - urednik je v rubriki Pripravljamo se na volitve politične stranke sporočil, da strankam odstopijo celostranski format A4 brezplačno, če bodo prepričljivo predstavile svoj program dela, pridržujejo pa si pravico objaviti le konkretne programe, in da ne bodo objavljali kritik in blatenja drugih strank - so sklenili, da bodo izdali svojo brošurico. Tako so na 10 straneh, ki sojih naslovili: Z LDS, neobremenjeni s preteklostjo, v tretje tisočletje, podrobno povedali, kaj želijo, niti najmanj pa niso štedili s kritičnimi besedami na računa sedanjega župana in občinske uprave. V DRUŽBI PRAŠIČKOV -Medtem ko se vesoljna Slovenija ubada z lokalnimi volitvami, pa to ne skrbi možakarja, ki že nekaj mesecev ob hitri cesti Ljubljana -Trebnje le dva kilometra od ivan-ške bencinske črpalke proti Trebnjemu vsak dan lepo peče odojke in jih prodaja mimoidočim. Ob pogledu na hrustljavo kožico in lepo zapečeno meso se pri njem ustavi marsikdo. Možakar je namreč postal pravi specialist in govori se, da bo moral lepo zapečenega prašiča pripraviti tudi novemu ivanškemu županu. Le kateri neki bo to? Trebanjske iveri PACIENTKE NAJ NE SKRBI - Dr. Pavlina, kandidata SKD za trebanjskega župana, malce skrbi, da bi njegove pacientke - je namreč predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka novomeške bolnišnice - oklevale pri izbiri zanj zato, ker bi se bale, da bodo, če bo izvoljen za župana, potem ostale brez svojega ginekologa. Strah je neutemeljen. Dr. Pavlin zagotavlja, da mu bo uspelo združevati obe dolžnosti in bo kot neprofesionalen župan še naprej ostal vzest tudi “svojim ženskam”. CESTA PREPOČASI - Tre-banjci so zadovoljni, da se že lahko poslužujejo novega OMV Istra Benz-ovega bencinskega servisa v obrtni coni, veliko bolj pa bi bili veseli, če bi se kaj premaknilo tudi pri gradnji bližnje ceste, ki vodi proti Mirni. Graditi so jo začeli menda takrat kot servis, torej sredi poletja, pa se avtomobili še vedno vozijo le v eno stran. SKRBI ZA KONDICIJO - V dobri telesni konndiciji ni treba biti le športnikom, pač pa gotovo tudi politikom. Vsaj zdaj pred volitvami, ko morajo najti čas za vsako povabilo, saj prav gotovo ni enostavno biti po vse dneve zelo zavzet. Med take politike nedvomno sodi tudi predsednik države Kučan, ki je med drugim navdušen planinec in pohodnik' V soboto seje že enajstič udeležil popotovanja od Litije do Čateža in nekateri so izračunali, daje na teh poteh prehodil že okrog tristo kilometrov. Sevniški paberki KOZOLEC - Na turistični karti občine Sevnica, ki sojo izdaliv okviru občinskega praznika, je ludi znameniti kozolec v Bošta-nju, ki ga mnogi okoličani poznajo kar kot Fredijev kozolec, čeprav v resnici sploh ni Fredijev. S' je pa ta Fredi dolga leta prizade; val, da bi znamenitost obnovili; Spomeničarji do kozolca pred let' menda niso našli poti. Zdaj, ko je kozolec označen med turističnim' znamenitostmi, jim bo morda lažje. STISKANJE - Delavci in oskrbovanci doma na Intpoljci s o ministru Ropu podarili minim turno stiskalnico ali prešo. Ker je minister trenutno v sporu z direk' torji podobnih zavodov, je naj' prej pomislil, ali je naprava res namenjena samo stiskanju grozdja ali pa bi jo bilo mogoče upora; biti še za direktorje. To je tudi izrekel - in ostal živ. MEDALJA - Medaljo Dušana Kvedra Tomaža je med drugim1 dobitniki letos prejel tudi Marja11 Kurnik, direktor sevniške Kopi' tarne, ker mu je z uspešnim vodo* njem družbe z enakim številom zaposlenih uspelo povečati pr°' dajo za 100 odstotkov in izvoz za 60 odst. Resnega razmisleka pa j® vredna ena od odrednjih točk obrazložitve nagrade. Kam sm° prišli, daje potrebno tiste, ki red' no izplačujejo plače, posebej na' grajevati! Krške novice VOLITVE I. - Na Raki je na soočenju županskih kandidatov možakar iz prve vrste v dvorani zakričal na nekoga za svojim hrbtom tako močno, da so občutljivejši primerki med navzočimi zatrepetali. Človek tako močnega predvolilnega glasuje zapil: “Kaj hočeš?” Kaj je mislil s tem, ve najbolje on sam, mogoče pa bo s tem vzklikom prišel v zgodovino kot npr. pred njim neki drugi učenjak z jutranjim vzklikom: “Našel sem!” Omenjeni človek tako močnega glasu se je v nadaljevanju zapletel v prerivanje z nekom iz dvorane. Za zaključek pa je skočil še pred krškega župana Danila Siterja in mu zabrusil, da ciganom daje motorke. To pomeni, da v krški predvolilni paniki nastopajo poleg županskih kandidatov tudi kmečka orodja, kar kaže, da predvolilne priprave segajo v vse pore krškega življa. VOLITVE II. - Krška ulica govori, da bodo Krčani volili tiste, ki imajo pred volitvami po mestu najmanj plakatov, češ da tisti, ki so toliko zapravili za slikanje samega sebe, ne bodo po volitvah mogli dati veliko ljudstvu. VOLITVE III. - Grad na Raki je ostal brez nun, ker so te odšle od tam. In kaj ima odhod nun iz grajskih soban s krškimi volitvami? Župan Danilo Siter je napovedal možnost, da bi gradu, ki je zdaj torej prazen, mogoče naredili kongresno središče. VODA - Na območju Rake bi radi napeljevali neki vodovod. Nekaj malega ljudi je za, drugi proti. Za so tisti, ki pijejo vodo, proti tisti, ki imajo raje vino. Novo v Brežicah POSLEDNJA SELITEV BREŽIŠKIH SVETNIKOV -Ce je bilo v Brežicah pretekli teden kaj novega, kar si je zaslužilo pisanje, je bila to gotovo zadnja selitev občinskega sveta. Beseda zadnja ima v tem primeru dvojen pomen. Prvič, ker je šlo za zares zadnji sklic sveta v stari sestavi, kajti če bo vse po sreči, bomo v nekaj dneh izvolili nove svetnike - boljše od dosedanjih, tako vsaj obljubljajo na vsa usta vsi kandidati. Drugič, ker je dosedanjim selitvam od priročne telovadnice nekdanjega dijaškega doma preko jedilnice osnovne šole do višješolske predavalnice srednje ekonomske in trgovske šole dokončno odklenkalo. Najvišji občinski organ upravljanja seje končno in dokončno ustalil. Pristal je v prostorni, svetli sobani zgornje etaže nekdanjega doma JLA, kjer bo tudi ostal. Kljub temu pa bo vsaj še enkrat menjal naslov. Ni hudiman, da se bo novi svetniški dom večno imenoval “Nekdanji dom JLA”! GROZLJIVA PLAKATNA VOJNA - Če bizeljski vinogradniki grozijo s sortno vojno, pa v Brežicah in bližnji okolici neka Vojna že divja. Gre za pravo pravcato in nadvse brezobzirno m primitivno plakatno vojno, ki se ponavlja vsaka štiri leta, ko so na sporedu lokalne volitve. Pripadniki (ali zgolj navijači) Posameznih strank in županskih kandidatov kar tekmujejo med seboj, kdo bo koga prej in bolj divjaško raztrgal. Zadeva je Zares grozljiva: danes manjka Pol glave temu, jutri ostane brez vratu drugi kandidat, in še dobro, da se divjaki izživljajo le nad njihovimi na velike plakate natisnjenimi podobami in ne posežejo po originalih. I Z NAŠIH OBČI N Z martinovanja čestitka Štuklju Na prireditvi ZLSD tudi predsednik Borut Pahor KRŠKO - Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Krško, Brežice in Sevnica so organizirale 12. novembra martinovanje, javno prireditev s kulturnim programom. Pred številnim občinstvom in kandidati za občinski svet v vseh treh posavskih občinah sta se predstavila kandidata za županjo občine Brežice Milena Jesenko in župana občine Krško Jože Habinc. Švoje poglede na razvoj političnih sprememb pri nas in v svetu je predstavil predsednik ZLSD Borut Pahor. S prireditve so v imenu vseh udeležencev, posebno v imenu športnic in športnikov, poslali čestitko našemu olimpioniku Leonu Štuklju za njegov 100. rojstni dan. Kulturni program za prireditvi so prispevali Miran Rudan, Nuša Derenda, 40X Band, Jana Uvo-dič, Vesna Vučajnk, Jerneja Šauta, Sebastjan Vodlan in Maša Viktorija Šalamun. L. M. Končno boljša voda Kostanjevica™ so do sedaj pili eno najslabših vod v državi * v KOSTANJEVICA NA KRKI -Po podatkih republiške sanitarne inšpekcije je imela Kostanjevica na Krki eno najslabših pitnih vod v Sloveniji, saj so kloroformne bakterije fekalnega izvora in povečan MPN skupnih koliform-nih bakterij dokazovale stalno fekalno onesnaževanje izvora, voda pa je bila pitna le od zadostni količini dodanega klora. Zato se je občina Krško leta 1990 lotila k projekta vodovoda Kostanjevica z raziskavo vodnih virov. Štiri vrtine v Orehovcu bodo zagotavljale vodo v Kostanjevici, za zdaj pa bosta izkoriščeni dve vrtini s skupno kapaciteto okoli 15 litrov na sekundo, kar zadostuje za potrebe širšega območja Kostanjevica. Vrtini naj bi te dni vključili v vodovodni sistem, kar pomeni, da bodo krajani, vključeni v sistem, končno lahko pili neoporečno vodo. Investicija je stala 120 milijonov tolarjev, zajemala pa je izgradnjo povezovalnega cevovoda med vodohranom v Orehovcu in obstoječim vodohranom na Bajinem vrhu, vodohrana kapacitete 120 kubičnih metrov v Orehovcu ter črpališča, črpalnega jaška in cevovoda za odcep proti gradu. T. G. Danijel Mižigoj Nov vzpon, a najprej konec razprtij Napovedi Danijela Mižigoja, neodvisnega kandidata za župana “Občina Krško je bila še nedolgo tega med vodilnimi slovenskimi občinami po dohodku na prebivalca, sedaj pa je na dnu občin v Sloveniji. Vedno sem verjel v to občino, tukajšnje kraje in ljudi, ki tu živimo. Verjamem v njen razvoj, spremembe in ponoven vzpon, zato sem se odločil za kandidaturo kot neodvisni kandidat za župana občine Krško.” To je v nedavnem pogovoru poudaril Danijel Mižigoj. Po njegovem je potrebno najprej odpraviti razdor med političnimi strankami na lokalni ravni. Ponovem vzpon občine bi Mižigoj dosegel, kot napoveduje, z oživitvijo gospodarstva v občini. S tem ko bi razvijal obrt, podjetništvo, kmetijstvo in turizem, bi zmanjšal število brezposelnih. Mladim bi dal “možnosti in priložnosti”, zaustavil bi tudi beg domačih strokovnjakov. Razvijal bi politiko čistih računov med občino in krajevnimi skupnostmi, občinsko upravo pa bi uveljavil kot strokovno in sposobno. Vztrajal bi tudi pri dobrem gospodarjenju z občinskim premoženjem. L. M. Krško postaja “balkanska palanka” Odziv na kritike na rovaš delovanja KS Krško • “Krajevne skupnosti samo na papirju” -“Pogosti nestrokovni posegi župana” - Očitek, da je župan prezrl možnost za nov most KRŠKO - “Veliko kritičnih ocen je bilo zadnje čase izrečenih na rovaš izredno slabega delovanja krajevne skupnosti mesta Krško, ki ne opravlja svoje v občinskem statutu določene funkcije.” To med drugim piše Miran Resnik, predsednik KS Krško, v sestavku, kjer razčlenjuje mačehovski odnos občine do krajevne skupnosti Krško. Kot navaja Resnik, krajevni skupnosti “očitajo splošno zanemarjenost mesta, neurejena parkirišča, slabo vzdrževanje komunalnih objektov in urejanje mestnih površin ter neurejene pločnike, pešpoti, kolesarske steze in drugo. Mesto ne sodeluje pri izgradnji za mesto in občino pomembnih skupnih objektov, kot so srednješolski center, zdravstveni dom, prometni, izobraževalni in športni objekti in drugo”. Predsednik meni, da so očitki utemeljeni. Po njegovem se meščani Krškega sprašujejo, kako je mogoče, da največja in osrednja krajevna skupnost mesto z dolgoletno urbano tradicijo, s središčnimi gospodarskimi, kulturnimi, zdravstvenimi, izobraževalnimi in upravnimi funkcijami “dobiva prej podobo balkanske palanke, kot pa sicer malega, vendar sodobnega slovenskega mesta”. Omenjeni zapis krajevne skupnosti navaja, da ima resnica o prej omenjenem vsaj dva obraza. Zupan je sklical, tako ta zapis, pred-sednike krajevnih skupnosti v tem mandatnem obdobju samo enkrat, in še to na zahtevo predsednikov krajevnih skupnosti. Zapis navaja tudi, da župan Danilo Siter v vsem mandatu ni povabil na pogovore gospodarstvenikov občine Krško. Omenjeni zapis KS Krško očita županu in občinski upravi v Krškem, da ne ustvarjajo možnosti za delovanje krajevnih skupnosti. “Občinski statut je pravilno opredelil položaj vseh krajevnih skup- POGOVOR O USPEŠNOSTI BREŽICE - V Knjižnici Brežice bo danes ob 19. uri pogovor, posvečen poslovnosti, podjetništvu in uspešnosti. Dipl. ing. Franjo Trojnar bo predstavil vsebino svoje knjige in govoril med drugim o viziji uspeha, s tem pa o kreativnosti, komunikacijah in podjetništvu. OBELEZITEV PRIČETKA GRADNJE SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA KRŠKO-Danes ob 17. uri bodo v avli Kulturnega doma Krško svečano obeležili pričetek gradnje krškega srednješolskega centra s športno dvorano. Z dogodkom, na katerega vabi krški župan Danilo Siter, simbolično zaključujejo priprave na gradnjo omepjenega šolskega središča. V zaključni del priprav sodi tudi nedavni podpis pogodbe o gradnji; 30. oktobra je dokument podpisal minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Na Veliki Dolini šolska ambulanta Novost na Veliki Dolini - Ravnatelj Bergant: velika pomoč direktorja brežiškega zdravstvenega doma dr. Sušina - Zupan Avšič: če je volja, se da tudi z lastnimi močmi VELIKA DOLINA - Že ko so se pripravljali na gradnjo prizidku k stavbi osnovne šole Velika Dolina, so razmišljali tudi o ureditvi šolske zobne ambulante. V ponedeljek so, približno leto dni po otvoritvi omenjenega prizidka, slovesno odprli tudi ambulanto. Florijan Bergant, ravnatelj OŠ Velika Dolina, se je ob tem dogodku zahvalil vsem za pomoč, posebej direktorju brežiškega ZOBNA AMBULANTA v OSNOVNI ŠOU VELIKA DOLINA - Velika Dolina je majhen kraj, zalo so otvoritev šolske zohne ambulante v dolinski šoli (od koder je fotografija) odprli toliko bolj prisrčno. (Foto: L. M.) zdravstvenega doma dr. Alojziju Slavku Sušinu. Dr. Sušin, kije tudi nagovoril navzoče, je dejal, da je že ob zidavi prizidka svetoval, naj uredijo tudi prostor za šolsko zobno ambulanto. Kot je še povedal, so šolski ravnatelji v občini naklonjeni odpiranju zobnih ambulant v šolah. “Šolska zobna ambulanta na Veliki Dolini je nastala predvsem zaradi naših videnj stvari. Zdravstveni dom jo podpira in je z okrog 400.000 tolarji financiral njeno ureditev,” je med drugim dejal dr. Sušin. Kot je dodal, bi ambulanta nehala delati le v primeru, če zanjo ne bi bilo zdravnika alt če bi zdravstveni dom zašel v težave. Po Sušinovih besedah sta bila dva motiva za odpiranje omenjene šolske ambulante. “Zdravstveni dom Brežice skrbi za otroke. Naša država pa za otroke in mladino malo naredi. Država tudi veliko govori o svoji skrbi za obmejna območja, a naredi malo. Z odpiranjem ustanove v šoli na nosti in določil posebne pristojnosti mestne krajevne skupnosti Krško. Vendar so v praksi vsa ta določila ostala zgolj na papirju. V dosedanjem 4-letnem mandatu ni bila uresničena nobena od pomembnejših funkcij iz statuta. Občinsko vodstvo je načrtno preprečevalo uresničitev statutarnih določil ter degradiralo položaj mesta Krško v nepomembno formalno skupnost, na raven četrtne ali ulične mestne organizacije,” med drugim trdi predsednik Resnik. Tako prakso pisec označuje za “protipravno ravnanje občinskih centralistov, opremljeno z birokratskimi in pogosto nestrokovnimi posegi župana in občinskih služb na občutljivo področje urbanega življenja” in taki ukrepi občine so po njegovem rodili porazne razmere, v katerih je nemo- goča kakršna koli pobuda mestnega sveta.Občina naj bi po omenjenih ugotovitvah dala mestu vsega odstotek denarja, ki ga je prejela kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, in to je premalo za vse potrebe mesta. Krajevna skupnost v omenjenem zapisu med drugim tudi očita županu, da je zaradi svoje samovolje zapravil priložnost za gradnjo novega krškega mostu. Župan naj bi bil po teh navedbah “naivno pristal na ponudbo države, da najprej obnovi obstoječi most in šele potem zgradi novega”. S tem ko je država prenovila obstoječi most, se je po prepričanju predsednika Resnika odrekla obveznosti, da zgradi nov most. Podobno napačno odločanje očita krajevna skupnost županu tudi v zvezi z gradnjo srednješolskega centra, uvajanjem devetletke v osnovne šole in gradnjo, med drugim, zdravstvenega doma. L. M. Pravičnejše vladanje in ženski vpliv Krški demokrati predstavili kandidatko za županjo “Zadnji dve leti sem podrobneje spremljala trud krajevne skupnosti Senovo, da bi bila ta ob zapiranju rudnika deležna razvoja. V občini za ta trud niso našli razumevanja niti pripravljenosti za pogovore, kar je domačine usmerilo v drugo skrajnost - ustanavljanje lastne občine, kajti le v tej so videli možnost za svoj razvoj. Lahko je kritizirati napake, vendar je potrebno tudi, da sam kaj narediš za spremembe. Odločila sem se za kandidaturo, da si ne bi očitala, da sem imela to možnost, a je nisem izkoristila.” Tako je na nedavni novinarski konferenci krške demokratske stranke pojasnila svojo kandidaturo za županjo krške občine Olga Košir. Kandidira tudi zato, da bi spodbudila ženske za politično delovanje; zdaj je po njenem ženske v krški politiki odločno premalo. Koširjeva bi prvenstveno razvijala obrt in podjetništvo, zasno- Olga Košir vala bi celovit razvojni načrt krške občine in zagotovila večjo samostojnost krajevnim skupnostim, ki bi morale imeti vse temeljne življenjske dobrine. Vsem osnovnim šolam v občini bi zagotovila možnosti za devetletko, s štipendiranjem, zaposlovanjem in stanovanjsko politiko bi si prizadevala za vračanje mladih po študiju v domačo občino. Razvijala bi socialno politiko za pomoč vsem pomoči potrebnim, zagotavljala bi možnosti za delo mladih in z mladimi, spodbujala bi tudi dejavno preživljanje prostega časa. L. M. Veliki Dolini smo mi dokazali, da nam ni vseeno za ljudi tu ob meji,” je dejal direktor zdravstvenega doma Brežice. Pripomnil je še, da nastajanja ambulante niso podprli nekateri, ki bi to lahko naredili. Dolinska šolska ambulanta je nastala brez državnega denarja. Župan občine Brežice je o tem ob otvoritvi dejal: “Odprtje zobne ambulante dokazuje, da se nekaj lahko naredi, če je volja. Država se premalo zaveda, da bi bilo zanjo ceneje, če bi plačevala zobozdravstveno preventivo za otroke, kot je poznejše zdravljenje zob.” Po Avšičevih besedah so krajevni skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem in svetnik Miha Škrlec dolgo izražali željo po ambulanti. Menil je tudi, da krajevni skupnosti nista mogli pomagati z denarjem, ker ga imata malo. Šolska zobna ambulanta bo delala v začetku enkrat na teden za učence in varovance vrtca OŠ Velika Dolina. V ambulanto bo iz brežiškega zdravstvenega doma prihajala dr. Marina Štahan, specialistka za otroško in preventivno zobozdravstvo. l. M. Krajevni načrti sestavljajo županov načrt ZLSD Krško predstavila kandidata za župana občine “Ker niso bile v preteklem obdobju uveljavljene vse možnosti in prednosti, ki jih nudi prostor občine Krško v gospodarskem pogledu, s strokovnimi kadri, v gospodarjenju z občinskim premoženjem, s pripravljenostjo in izkušnjami občanov ter s prometno in drugo infrastrukturo, spremljamo že več let nazadovanje.” To je na nedavni novinarski konferenci ZLSD Krško med drugim poudaril Jože Habinc, kandidat te stranke za župana občine Krško. Zanj je pomembno, da krška občina v bodoče posodobi in razvije strojegradnjo in kovinsko-, papirno- in lesnopredelovalno industrijo, na katerih je v preteklosti že slonelo krško gospodarstvo. Nove razvojne možnosti je občina prisiljena iskati tudi zaradi zapiranja rudnika na Senovem, je prepričan Habinc. V kmetijstvu bi podpiral programe celostnega razvoja podeželja. “Tradicionalne obljube, kot so asfaltiranje lokalnih cest in njihovo vzdrževanje, javna razsvetljava in druge pristojnosti, bom prenesel v izvajanje krajevnim skupnostim, predvsem zaradi učinkovitega in nadzora,” je pove- Jože Habinc dal Habinc, ki meni, da naj bodo programi krajevnih skupnosti sestavni del programov župana. V šolstvu bi dal prednost gradnji srednješolskega središča v Krškem, v športu in kulturi bi dajal poseben poudarek razvoju amaterskih skupin. Uredil bi tudi lastništvo športnih objektov. Habinc podpira gradnjo elektrarn, vendar pri tem poudarja: “Občina mora postaviti svoje pogoje za posege v prostor. Če ob velikih naložbah ne bomo izvajali nadomest--nih programov, bomo postali največji energetski center v državi in nič več. Primer: Krško polje je brez namakalnega sistema, čeprav ga obdajata reki Krka in Sava z že zgrajenim je- ZOm ” L. M. Zastoj v odkupu zemlje za elektrarno Savske elektrarne imajo zanj proračunski denar, a krajani nočejo podpisovati pogodb ■ Nezazidano stavbno zemljišče je še vedno kmetijska zemlja - Gradnja HE rešitev za poplave PLAZ OGROŽA CESTO PRIKLANCE - Dostop do hribovske vasice Priklance, ki leži med Bohorjem in Mrzlo planino v KS Blanca, ogroža velik plaz. Krajan Jože Zakšek je opozoril nanj pristojne v krajevni skupnosti in občini. Cestarji so v podnožje plazu sicer napeljali nekaj betonskih opornikov, plaz sije ogledal tudi predsednik sveta KS Branko Kelemina, vendar se Zakšek boji, da bo plaz pozimi onemogočil pluženje ceste. A. Ž. KAJ PRINAŠA ZAKON O IZVRŠBI? NOVO MESTO - Ker je po 15. oktobru začel veljati zakon o izvršbi in zavarovanju terjatev, Območna gospodarska zbornica pripravlja posvet o novostih, ki jih zakon prinaša. Posvet bo 9. decembra v' prostorih Zavarovalnice Tilia. • Enakopravnost spolov bomo dosegli šele, ko bodo povprečne ženske na visokih položajih. (Giroud) VRHOVO - čeprav koncesijska pogodba za gradnjo HE na Savi in izkoriščanje energetskega potenciala še ni pripravljena in še manj sklenjena, se v Savskih elektrarnah, družbi, ki je večinski lastnik izbranega koncesionarja - Save, d.o.o., že pripravljajo na gradnjo druge v nizu spodnjesavskih hidroelektrarn - HE Boštanj. Na njenem območju morajo odkupiti 42 ha kmetijskih zemljišč, največ na območju Orehovega in Boštanja. Doslej so odkupili četrtino potrebnih površin, nedavno pa so se odkupi povsem ustavili. Razlog? Tčije občinski svetniki so zahtevali, da se zemljišča odkupujejo po cenah za gradbene parcele, KS Sevnica pa je zatrdila, da bo lastnike zemljišč obvestila, naj ne podpisujejo nobenih pogodb. Kot je nedavno dejal direktor Savskih elektrarn Borut Miklavčič, odtlej ljudje niso več podpisovali pogodb in so popustili lokalnim pritiskom, čeprav so mnogi priznavali, da je cena korektna. Savskim elektrarnam je uspelo pridobiti proračunski denar za odkup zemljišč, a ker se leto izteka, se bojijo, da bo ta ostal neporabljen in bo zapadel. “Na boštanjskem polju gre za najboljšo zemljo, sicer odkupujemo v glavnem parcele, ki so izpostavljene poplavam. Rušenje stavb (od garaž do celotnega posestva) bo prizadelo 18 oškodovancev na območju HE Boštanj, 6 je kmetij, ostalo so individualne hiše s pomožnimi objekti,” je povedal. Za omenjene odkupe zemljišč in nadomeščanje naj bi skupno porabili okrog 6 milijonov mark. Kot poudarjajo, je denar zdaj na Dan kakovosti na Otočcu Več kakovosti in poslovne odličnosti v gospodarske in negospodarske družbe in zavode po Dolenjskem OTOČEC - Prihodnjo sredo, 25. novembra, bo v hotelu Šport na Otočcu Dan kakovosti Dolenjske in Bele krajine, ki ga pripravlja odbor za kakovost pri Območni gospodarski zbornici. Pokrovitelj prireditve bo Krka iz Novega mesta, kotizacije pa ni. Odbor za kakovost želi vzpodbuditi razmišljanje o kakovosti in poslovni odličnosti ter ju uvesti v dolenjsko in belokranjsko gospodarstvo in tudi negospodarstvo. K posvetu so povabljene uprave družb s tega območja, ki se letos potegujejo za priznanja RS za poslovno odličnost, družb, ki so že pridobile certifikate kakovsti ISO 9000, ter vodilno osebje ostalih družb in zavodov. O kakovosti v gospodarstvu bodo govorili: direktor tovarne Revoza Jean Marc Calloud, direktorica Trima Tatjana Fink, direktor Danfoss Compressors Leopold Panjan in direktor TPV-ja Vladimir Bahč. Govorili bodo tudi o kakovsti v zdravstvu (o tem direktorica ZD Novo mesto dr. Tatjana Gazvoda), gospodarski zbornici (Janko Goleš) in v javnem sektorju nasploh (Jože Pre-skar). V uvodu Dneva kakovosti bo med drugimi govoril tudi mag. Jožko Čuk, predsednik GZS, medtem ko bo uvodni referat imel dr. Janez Gabrijelčič. B. D. G. DNEVI KOVINARJEV , ČATEŽ OB SAVI - V Termah Čatež bo od petka do nedelje strokovni posvet slovenskih kovinarjev obrtnikov, ki se bodo na letošnjem srečanju pomenili o številnih aktualnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu in poslovanju. Govorili bodo o tem, kako se pripraviti na davek na dodano vrednost, o kakovosti, sodobnih načinih poslovne komunikacije in o možnostih promocije obrtnikov v tujini. KAKO KAZE NA BORZI? Vroče okrog Mercatorja Delnice pooblaščenih investicijskih družb so že nekaj tednov med delnicami, s katerimi se na Ljubljanski borzi največ trguje. Že kotirajočim delnicam pidov so se zdaj pridružile še delnice vseh treh skladov Maksime. Glede na sestavo svojega premoženja (imajo še precej neizkoriščenih certifikatov in relativno malo tržnih vrednostnih papirjev) se bodo verjetno pridružile skupim delnic pidov, katerih cena se giblje okoli 300 tolarjev. Osnovni kapital Maksime 1 je dobrih 9 milijard tolarjev, med sredstvi pa ima še skoraj 52 odst. certifikatov, ki jih še ni zamenjala za delnice podjetij, in le dobrih 15 odst. delnic, s katerimi se že trguje na organiziranem trgu. Maksima 2 ima med sredstvi 54 • odst. certifikatov in malo čez 13 odst. tržnih papirjev, najmanjša Maksima 3 pa ima še celih 60 odst. neporabljenih certifikatov in le dobrih 11 odst. tržnih papirjev. Sorazmerno s strukturo premoženja so se oblikovali tudi prvi enotni tečaji na borzi, in sicer 329 tolarjev ta pn’i, 293 za drugi in 277 tolarjev za tretji sklad Maksime. Trenutno ni pričakovati večjih popravkov navzgor, saj oslabelo povpraševanje ne more dohajati še vedno velike ponudbe malih certifikatnih delničarjev. Tudi delnicam NFD 1 in Trigla- va Stebra 1 je kljub kakovstnim portfeljem pošla sapa, cene delnic vsak dan izgubijo kak odstotek in se trenutno gibljejo od 650 do 670 tolarjev za delnico. Nič bolj živahne niso delnice podjetij, ki so ponavadi gibalo borznega dogajanja. Te dni je dodobra izstopalo dogajanje okrog Mercatorja, saj bo tudi tokratna skupščina te družbe med najbolj vročimi skupščinami v letu. Potem ko sta dva največja delničarja tega trgovskega sistema vložila pro-tipredloge za skupščino, je pobudo prevzel Mercator in iz sklada lastnih delnic prodal v svežnju kar 187.234 delnic, kar pomeni, da je vrednost posla presegla milijardo tolarjev. S to potezo je delnicam “vrnil" glasovalno pravico. Nasprotni strani sta se za pogajalsko mizo nato sporazumeli glede letnega poročila, medtem ko ozračje še ostaja vroče zaradi napovedi, da bo Mercator prevzel tri trgovske družbe: Emono Mercur, Loko iz Škofje Loke in Dolenjko iz Novega mesta. Govoric zaenkrat še ni mogoče preveriti, bo pa verjetno marsikaj jasnejše po skupščini v tem tednu. MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 razpolago, tako da ga izplačajo že v nekaj dneh po podpisu pogodbe. Družba Savske elektrarne je zaradi spora zaprosila za pravno mnenje Ministrstvo za okolje in prostor. Po neuradnem mnenju tega ministrstva prostorski plan oz. lokacijski načrt določita namensko rabo prostora, torej to, kar naj bi šele bilo (nezazidano stavbno zemljišče). Po tem mnenju se tako zemljišče plača po ceni za kmetijsko zemljišče. Sicer pa, kot je dejal Janez Nučič, Savske elektrarne plačujejo na območju Kompolja zemljo po 9 mark, kar je več, kot bi dobili za stavbno zemljišče (zahteva 700 tolarjev!). “Cena je tri- do štirikrat večja od trenutne V Savskih elektrarnah so tudi budno spremljali nedavne poplave in skrbno beležili dogajanje ob pretoku okrog 3000 kubičnih metrov vode na sekundo. Ugotovili so, da so vse zaščite HE Vrhovo zdržale in da ni poškodb na brežinah, je pa Sava spodjedla breg in cesto na Podslapju, ki sodi že na območje HE Boštanj in še ni urejeno. “V centru poplav od Celja preko Laškega in vse do Dobove so bile suhe edino Radeče, in to po zaslugi ureditve vodotokov ob gradnji HE Vrhovo. Po gradnji novih elektrarn bodo tudi drugi kraji suhi,” meni direktor Miklavčič. Pri tem še navaja, da so samo zadnje poplave v Posavju povzročile za okrog 2 milijardi tolarjev škode, ponovile so se pa že drugič v 8-ih letih. cene na trgu, kjer trenutno niti nihče ne kupuje,” trdi Nučič. B. DUŠIČ GORNIK NASIP PRI DOBOVI PRED ELEKTRARNO? - V Savskih elektrarnah napovedujejo, da bo po izgradnji HE na Savi Posavje mnogo manj izpostavljeno poplavam. Kot je na razstavljenih zemljevidih pokazal Borut Miklavčič (na sliki), bo ostalo le nekaj območij, ki jih bo voda še zalivala, npr. športna območja pri Krškem, Krška vas, del pri Ločah. Potekajo dogovori, da bi izgradnjo vodarskega nasipa na dobovskem polju financirali vnaprej in ob gradnji elektrarn poskrbeli za dokončno zaščito. (Foto: B. D. G.) Delavci Rudnika Senovo razočarani nad vzdušjem Pozabljeni od pristojnih Januarja letos se je pri Rudniku Senovo v zapiranju za rešeyanje kadrovsko-socialnih zadev zaposlil Andrej Božič. Dolgo sem delal v sindikatu za delavce in poznam vzdušje prej in danes. Poznam težave, vsi pa danes opažamo mnoge “premike” okoli rudnika, ki nas jezijo, begajo, vznemirjajo, in ni ga pri rudniku človeka, ki bi prišel med nas, nas malo poslušal in vsaj kaj obljubil. Ni ga! Omenjenega gospoda sem po telefonu klical iz jame, da se želim sestati z njim. Dogovorila sva se, da ga naslednjega dne spet pokličem, a takrat so se začela izmikanja, češ da je zaseden. Se nekajkrat sem poskušal, a brez uspeha. Delavci smo ugotovili, da se namerno izogiba, ker ne želi razpravljanja o problemih, zaradi katerih je tudi pristal na Senovem. Danes, ko se Rudnik zapira, ko krokarji in šakali noč in dan letajo in čakajo na “razplet”, bi bila njegova prisotnost še bolj potrebna. Država daje še vedno veliko denarja (4,5 milijona) tistemu, ki vzame rudarja, a ni kontrole, ki bi preverjala, kako živi rudar pri novem delodajalcu (so seveda tudi izjeme). Obstaja zakon iz leta 1969, ki govori o pogojih za upokojitev, že dolgo pa se tudi govori o pokojninski reformi - oboje razburja delavce in tu bi moral nastopiti g. Božič. Upamo, da se bo sedaj naš kadrovnik spomnil in ugotovil, da je pri rudniku tudi zaradi delavskih problemov, ker nam bo v nasprotnem primeru dokazano, da si je prišel na Senovo le odrezat svoj kos državne pogače. ALOJZ ŠR1BAR DVA MINISTRA IN EN DIREKTOR TREBNJE - Kandidat za trebanjskega župana Alojzij Metelko in stranka SLS bosta pripravila danes ob 16. uri v prostorih Centra za izobraževanje in kulturo pogovor z ministrom za malo gospodarstvo Jankom Razgorškom, ministrom za kmetijstvo Cirilom Smrkoljem in direktorjem ElektraLjubljana Ludvikom Sotoškom. DAN PAPIRNIČARJEV BLED - Tukaj se je včeraj odvijal simpozij ob dnevu papirništva Slovenije, na katerem je beseda tekla o položaju ter o prihodnosti slovenske papirne in papirnopredelovalne industrije. Na simpoziju so med drugimi sodelovali predstavniki tovarn ICEC Videm Krško in Tespack Brestanica. V Zupani bi dali več gospodarstvu Kandidati za župana krške občine so prepričevali menedžerje in podjetnike, kaj bodo storili za gospodarski razvoj - Kako več denarja ob manjšem proračunu? KRŠKO - V predvolilni mrzlici sta Združenje podjetnikov Posavja in krški klub menedžerjev poklicala v svoje kroge vseh šest kandidatov za župana krške občine ter jih izprašala, kaj nameravajo na bodočem delovnem mestu storiti za gospodarski razvoj občine Krško. Organizatorji so napovedali, da bodo podobne predstavitve pripravili tudi v Sevnici in Brežicah. Neodvisni kandidat Daniel Mi-žigoj bi se najprej vprašal, kaj lahko stori občina in katere vzvode sploh ima na razpolago. Najpomembneje se mu zdi vestno gospodarjenje s proračunom, precej poudarka pa bi dal izgradnji potrebne infrastrukture in lokacij za gospodarske dejavnosti. Posebej bi se tudi trudil, da bi se čim večji del pobranih davkov vrnil v občino. Olga Košir (Demokrati Slovenije) bi ponudila obrtnikom in podjetnikom lokacije po ugodnejših pogojih ter kredite z ugodno obrestno mero. Kot izrazito negativen primer je izpostavila zapiranje rudnika na Senovem, kjer so gradili infrastrukturo, namesto da bi odpirali nova delovna mesta. Podpira izgradnjo HE na Savi ob največji možni zaščiti okolja in angažiranju domačih izvajalcev. Kmetijstvo mora po njenem v obliki družinskih podjetij postati več kot pridelava hrane za domače potrebe, v turizmu pa je treba izkoristiti možnosti Kostanjevice in Bohorja. Občina si mora takoj postaviti jasne načrte in koncept gospodarskega razvoja, meni Jože Ilabinc (ZLSD), ki želi vpeljati nove metode dela in sodelovati z gospodarstveniki v različnih projektnih skupinah. Meni, da bi morali dati krajevnim skupnostim večjo vlo- go, tudi na področju obrti in podjetništva, ter tako omogočiti, da se župan ukvarja z občinskimi problemi. Po njegovem mora biti proračun transparenten in pod kontrolo. Kandidat LDS Peter Žigante meni, daje treba najprej vzpostaviti predpogoje za razvoj občine. Preseči je treba neproduktivne razmere v občinskem svetu in sprejeti razvojni načrt. Za mnoge zgodbe o propadu in izgubi velikih podjetij (ICEC, SOP, Mercator, Rudnik Senovo) je po njegovem kriva tudi lokalna samouprava, ki ni znala prav ravnati. “Župan je gospodar nekega podjetja, ki se imenuje občina,” trdi kandidat SLS Franc Bogovič. Tudi on meni, da je najpomembnejše varčno poslovanje občine same. Občina se mora med drugim tesneje povezati z veliki podjetji, pri malih pa mora pomembno vlogo odigrati novi Podjetniški center Krško. Ob velikih posegih v prostor mora občina prispevati k povezovanju domačih izvajalcev. Oblikovati bi morala industrijska območja po vseh krajevnih središčih, več narediti za razvoj kmetijstva in bolj poskrbeti za odpiranje novih delovnih mest. Aktualni župan Danilo Siter namerava predvsem postoriti tisto, kar je bilo v preteklosti izgub- ljeno ali zamujeno. V gospodarskem razvoju vidi pomembno vlogo inkubacijskih centrov za nove * Krški kandidati za župane so nakazali svoje poglede na strateške naložbe na območju občine, še posebej tiste s področja energetike. Podjetniki in menedžerji sojih vpraševali, kako gledajo na regijo Posavje (Edo Komočar), kaj bodo storili, da se skrajšajo upravni postopki pri pridobivanju dovoljenj za podjetja (Silvo Gorenc), kako bodo izboljšali odnose med županom in občinskim svetom, ki so doslej vodili z zastoj in ne razvoj (Peter Markovič), in kako se bodo opredelili do velika prispevka za stavbno zemljišče (Valentin Dvojmoč). Ker bo v prihodnjem letu krška občina imela na razpolago precej manjši proračun, ki pa bo še okleščen, ker se je zdaj nekaj denarja.porabilo že vnaprej, so gospodarstveniki vpraševali župane, kako torej nameravajo gospodarstvu nameniti več denarja, še posebej, ker so občani “razvajeni”. Občina Krško je bila v preteklih letih med največjimi porabniki “na glavo”, hkrati pa na repu po naložbah v gospodarstvu. Bodočega župana, kdorkoli že bo, torej ne čaka lahko delo. podjetnike, ki imajo ideje, ne pa tudi denar. V prihodnosti bi bilo treba največ narediti za pridobivanje novih obrtnih in industrijskih območij. B. DUŠIČ GORNIK PROGRAMI VITRE PO VSEJ SLOVENIJI LOŠKI POTOK - Trenutno v podjetju Vitra pripravljajo program iskanja dela, ki bo zajel vse občine v državi. Za občino Loški potok je program že pripravljen. Predstavniki Vitre zagotavljajo predvsem strokovno usmerjanje brezposelnih. Strokovne izkušnje Vitra ima in bi jih rada posredovala ljudem, ki si sami zaradi različnih vzrokov ne morejo ali ne znajo pomagati. Program sofinancirajo REC (Regionalni okoljski center za srednjo in vzhodno Evropo), OSI (Open Socicty institute) in republiški zavod za zaposlovanje. Vitra vabi vse brezposelne in predstavnike NVO (nevladnih organizacij), da se prijavijo na Vitro, telefon 061/ 793-552 ali 796-020. A. K. POSVET ZA DELAVCE V RAČUNOVODSTVU NOVO MESTO - Območna gospodarska zbornica in Združenje podjetnikov Slovenije pripravljata za 8. december posvet o oblikovanju letnega poročila in davčnega obračuna za leto 1998 za družbe in samostojne podjetnike. Posvet je namenjen računovodskim servisom in računovodskim delavcem. Računovodkinja se znajde za šivalnim strojem Direktorica, dizajnerka in čistilka v družbi Taja KOČEVJE-Uspešni podjetnici Greti Vidič kljub težavam in papirnati vojni ni žal, da se je lotila negotove samostojne poti. “Ne moti me, da opravljam posle direktorja, tajnice, šivilje, dizajnerja in čistilke,” pravi Greta, kije bila deset let računovodja v Trikonu. Kljub temu da jo je večkrat mikalo v tovarniško halo, se ji je želja izpolnila novembra 1991, ko sta z možem v Kočevju odprla majhno trgovino s tekstilnimi izdelki. Ko je začela kupna moč domačih ljudi pešati, je začela šivati za lastne potrebe oz. za trgovino, hkrati pa sta z možem registrirala tudi prevozniško dejavnost, ki ju je “vlekla” v najbolj hudih časih. Pred poldrugim letom sta Vidičeva v podjetniški coni na bregu pri Kočevju kupila okrog 500 kvadratnih metrov velike prostore za šivanje. S posojilom pri SKB banki sta se hudo opekla, saj še danes plačujeta oderuške obresti, ki jih je banka po večkratnem prepričevanju le znižala. V šivalnici je zaposlenih 12 delavk. Greta je vse poiskala sama, saj se šivilje, ki jih ponuja Zavod za zaposlovanje, pri njej niso obnesle, ker gre za natančno delo. Šivajo Greta Vidič lahko konfekcijo za vse starosti iz blaga, ki ga kupuje v Nemčiji. Čeprav bi lahko zaposlila še nekaj delavcev, odločno zavrača misel na to. Največje breme je zdajšnja zakonodaja, ki ni pisana na kožo podjetnikom, pa visoki prispevki in finančna nedisciplina. Vidičeva ne prenaša odvečne administracije, pod katero se skrivajo evidence, številke, papirji. _______________________M G— 8 DOLENJSKI LIST Št. 46 (2569), 19. novembra 1998 OBETA SE VINOGRADNIŠKA PETICIJA Bizeljsko na pragu sortne vojne Bizeljski vinogradniki želijo razširiti sortiment in gredo v boj z birokratskimi “mlini” ZGLEDNA AGRARNA SKUPNOST PREDGRAD - Nedavni občni zbor Agrarne skupnosti Paka, Jelenja vas in Predgrad je pokazal, da se člani te skupnosti živo zanimajo za gospodarjenje skupnega 200 ha velikega nerazdeljenega zemljišča. V živahni razpravi so ugotovili, da je sedanji odbor razrešil vrsto vprašanj, največ zaslug za to pa ima predsednik Peter Rauh. S takim načinom gospodarjenja bodo nadaljevali. Tudi župan občine Kočevje Janko Veber, ki je rojak iz Predgrada in se je zbora udeležil, je ocenil, da odbor zasluži vse priznanje. V. D. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek je zaradi mraza na tržnico prineslo svoje pridelke manj branjevk kot sicer. Kislo zelje so prodajale po 200 do 250 tolarjev kilogram, kislo repo po 200, česen po 500 do 600, kostanj po 250, kolerabo, korenje in črno redkev po 200, fižol po 500, radič Po 300 do 350, solato po 350, motovilec po 200 merico, špinačo po 300 merico, rdečo peso po 200 kilogram, brstični ohrovt po 600, čebulo po 200, šalotko po 400, korenino peteršilja po 100, jabolka po 60 do 90 kilogram, hruške Po 80 do 140, grozdje po 180, lešnike po 500, orehe po 400, orehova jedrca po 960 do 1.200, sadjevec po 700, slivovko po 950, viljamovko po 1.500, fige po 640, rozine po 460, liter in pol jabolčnega kisa po 200, med po 800 do 900 kozarec in jajca po 20 do 25 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 195 do 3 mesece starih prašičev, 36, starih 2 do 5 mesecev, in 48 starejših. Prvih so prodali 30 po 320 do 360, drugih 8 po 280 do 290, tretjih pa 12 po 220 do 230 tolarjev kilogram. BIZELJSKO - “Vino je doma na Bizeljskem,” trdijo Bizeljanci in pri tem radi in s ponosom opozorijo na številne medalje ter naslove prvakov sort, ki sojih njihova vina zadnja leta osvojila na različnih sejmih doma in po svetu. Pravijo, daje letnik 1997 skorajda neponovljiv, enkratna lega vinogradov v okolici Sromelj, Pišec in Bizeljskega ter veliko število sončnih dni, kakršnih ne dosega niti podravski vinorodni rajon, pa so lanski letnik zares pripeljali v sam slovenski kakovostni vrh. Vrhunska kakovost je danes več kot stoletje doma sorti rume- poglavitni element za dobro prodajo, pravijo vinski in tržni strokovnjaki, s čimer se Bizeljanci sicer strinjajo, negodujejo pa zaradi pomanjkljivega sortnega izbora, katerega sta za njihovo območje določili slovenska vinska stroka in politika v podobi ministrvsa za kmetijstvo in gozdarstvo. O tej temi in še o marsičem je pred dnevi tekla beseda na okrogli mizi v gostišču Kocjan v Stari vasi na Bizeljskem, ki so seje poleg bizeljskih vinogradnikov, ki so na pokušnjo prinesli svoja nagrajena vina, udeležili še dr. Mitja Kocjančič iz Kmetijskega inštituta Slovenije, predstavnica brežiške kmetijske svetovalne službe Milena Rožman in župan Jože Avšič, ki je okroglo mizo pravzaprav tudi sklical. In kaj tamkajšnje vinogradnike, pretežno združene v Vinogradniško društvo Bizeljsko, prazaprav tare? Na bizeljskih gričih sta že ni muškat in sivi pinot, ki ga mnogi bolje poznajo pod imenom rulan-dec, o čemer govorijo tudi stari zapisi, ki jih je našla ljubiteljska etnologinja Marija Sušnik. Z njima je zasajenih okoli osem hektarov pobočij po Orlici in poznavalci pravijo, da dosegajo zelo visoko kakovost. Vse to pa Bizeljan-cem nič ne pomeni, ker se omenjeni sorti nista znašli na uradnem, z vinskim zakonom podprtem seznamu dovoljenih in priporočenih sort za to območje. Tako pridelovalci vin omenjenih sort ne morejo deklarirati kot kakovostna ali vrhunska vina, kako to vpliva na prodajo, pa smo zapisali že v uvodu. Poleg omenjenih pa želijo Bizeljanci na seznamu videti še novejšo sorto neuburger, s katero je zasajenih vedno več površin in daje prav dobre rezultate. Ker so vse njihove dosedanje pobude za naknadno uvrstitev imenovanih sort na uradni sortni seznam na- SEMINAR ZA LASTNIKE GOZDOV- V vasi Javorje je v kmečkem turizmu Oblak blizu Dol pri Litiji Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice, krajevna enota Radeče, organiziral seminar za lastnike gozdov o krojenju lesa. Zbralo se je več kot 40 kmetov. Danes, ko je vrednost gozdnih lesnih sortimentov majhna, je še pomembnejše, da znajo lastniki gozdov pravilno krojiti in razžagati podrto drevje. Krojenje je pomembno ovrednotenje posekanega drevja in sloni tudi na poznavanju napak lesa, kvalitete in vrednosti gozdnih lesnih sortimentov, še posebno dobro pa je potrebno poznati razmere na trgu z lesom. Z vsem naštetim so se seznanili udeleženci seminarja in se še v gozdu Jožeta Oblaka sami poskusili v pravilni tehniki krojenja lesa. (Jože Prah) kmetijski nasveti Elektrika pase perutnino Medicinske raziskave so potrdile domnevo, da uživanje nenaravno pridelane hrane zmanjšuje učinkovitost človekovega 'mlinskega sistema, zlasti pa njegovo odpornost proti rakavim in srčnim obolenjem. V nasprotju s tem naravno ali sonaravno pridobljena živila povečujejo človekovo odpornost celo tako, da Upravičeno govorimo o varovalnem živilu, “blagovni znamki”, ki Zahteva kar najbolj naraven tehnološki postopek, z njim pa lahko dosežemo tudi posebno, to je višjo ceno na trgu. Tako trg že loči dve vrsti jajc: farmska in naravna, to je kmečka, ki jih je moč prepoznati po intenzivnejši barvi rumenjaka in močnejši lupini. Njihov pomen in delež na trgu se je spet začel večati, k temu pa bo še bolj pripomogla vse pogostejša zahteva, daje treba rejo perutnine v kletkah opustiti ali vsaj zmanjšati koncentracijo živali v njih. Etologija, to je veda o obnašanju živali, njihovem medsebojnem odnosu in odnosu do okolice, je vse Zahtevnejša in glasnejša. Naravna reja perutnine, predvsem pa Paša, spet postajata zanimivi. Ne gre le za povratek nekdaj tako samoumevne reje na kmečkem dvorišču, temveč za uvedbo načrtne paše, podobne Sredinski paši goveda pa tudi drugih domačih živali. V razvitih državah se je začela uveljavljati predvsem t.i. kombinirana paša goveda in perutnine, ki izkorišča dejstvo, da jc po odhodu goveda s čredinke na tej še obilo paše za perutnino. Menjavo naselitve pašnika je moč doseči z uporabo posebne električne mreže, ki omeji perutninski (običajno kokošji) pašnik na poljubno velikost in hkrati varuje živali. Seveda imajo kokoši svoje zahteve glede mreže in paše, ki se jim je treba prilagoditi. Najbolj jim prija tonogocvetna ljuljka, od metuljnic pa perzijska ali aleksandrijska detelja. Prav tako je potrebno neizbežne poškodbe ruše, ki Jih novzročijo z brskanjem, sproti sanirati. Credinska paša kokoši bi v naših razmerah lahko dala še boljši tozultat, tudi gospodarski, če bi uporabili slovensko avtohtono Pasmo - Štajerko, ki se od drugih pasem odlikuje prav s pridnostjo Za pašo in skromnostjo. Pred 50 leti je njen častilec Zupan zapisal, da “je pridna tako, da je skoraj ne zaslužimo”. V tej luči se to bolj izkaže za smiselnega in dolgoročnega program ohranitve Avtohtonih slovenskih pasem domačih Živah, ki ga je sprejelo kmetijsko ministrstvo, pa tudi prizadevanja katedre za perutninarstvo na biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki je na več krajih, toed njimi tudi v Sevnici, zagotovila ohranitveno rejo Štajerk. Inž. M. L. letele na gluha ušesa, so se določili, da bodo poizkusili še s peticijo. Težko je reči, če bodo po tej poti zares uspeli, saj vemo, kako je oblast prevečkrat birokratsko toga, poleg tega je iz Ljubljane slišati tudi očitke, da je za bizelj-sko-sremiški vinorodni okoliš že sedanjih dvajset priznanih sort več kot preveč, češ da v razvitih francoskih vinskih rajonih le po dve sorti. Razplet sortne vojne, če nastalemu problemu lahko rečemo tako, bo vsekakor zanimiv. Bize-ljance pa močno zanima tudi, kdaj bodo lahko spet svobodno trgovali s sosednjo Hrvaško, ki je bila že od nekdaj njihov najpomembnejši kupec, sedanja državna meja pa je te trgovinske vezi povsem pretrgala. “Ko bi tukaj lahko tekel maloobmejni promet, kar bi bilo normalno, nam ne bi v kleteh ostajalo toliko starega vina,” pravijo na Bizeljskem. L. M. PROTI PADANJU CEN PRAŠIČEV Kot so nam sporočili s kmetijskega ministrstva, seje minister Ciril Smrkolj te dni v Murski Soboti udeležil sestanka, na katerem so ugotavljali, da so odkupne cene prašičev spet začele padati in da zdaj pokrivajo le še 80 odst. rejskih stroškov. Povprečna odkupna cena se giblje okrog 180 tolarjev za kilogram žive teže, tako nizka odkupna cena pa je posledica ponudbe poceni mesa iz uvoza. Ministrstvo preučuje, kako bi se z uveljavitvijo nekaterih dodatnih ukrepov temu postavilo po robu, saj ob tako nespodbudnih cenah grozi slovenski prašičereji, ki tako in tako oskrbuje s svini-no le 70 odst. slovenskega trga, prej ali slej propad. O OVCAH IN GOVEDI ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi rejce govedi in ovc na predavanje o kužnih boleznih pri ovcah in govedu ter preventivnih možnostih. Predavanje bo v sredo, 25. novembra, ob 18. uri v gostišču Crone market v Dolenjcih pri Adlešičih. Predaval bo mag. Otmar Colarič iz Veterinarskega zavoda Novo mesto. Izšla je knjiga “Varno delo v kmetijstvu” Še eno delo Mihe Žmavca NOVO MESTO - Kmetijski inženir Miha Žmavc, zelo dober poznavalec kmetijske tehnike, predvsem njenih praktičnih plati, ki je dolga leta ta predmet poučeval na Srednji kmetijski šoli Grm, je izdal in založil nov priročnik z naslovom “Varno delo v kmetijstvu”. V njem je nazorno in poučno obrazložil delovanje in nevarnosti posameznih kmetijskih strojev. Knjigo s sto stranmi velikega formata odlikujejo nazorne skice in barvne risbe, na koncu pa so dodana tudi mnoga testna vprašanja, ki spodbujajo varno uporabo v naravnem okolju včasih zelo nevarnih kmetijskih strojev in naprav, posebno traktorjev. Priročnik objavlja tudi širšo obrazložitev zakona o varnosti cestnega prometa, ki jo je pripravil specialist za kmetijsko strojništvo mag. Marjan Dolenšek iz Kmetijskega zavoda Ljubljana. Priročnik “Varno delo v kmetijstvu” je izšel v nakladi 2.000 izvodov, natisnila pa gaje Tiskarna Novo mesto. - n ZASPANO NA SEJMU SEVNICA - Minulo soboto je 19 lastnikov na sevniški sejem pripeljalo 155 pujskov; prodali sojih 15; 35-kilogramski odojki so stali 10.500 tolarjev, manjši pa od 8.000 do 10.000 tolarjev. Nič kaj živahno ni bilo v kramarskem delu sejma na Glavnem trgu, kamor sta suho robo pripeljala dva Ribničana. Eden je ob preštevanju bornega izkupička menil, da še za nafto ne bo. Manjkalo je nekaj običajnih prodajalcev, tudi domačfga lončarja Urha ni bilo. O NEGI MLADIH VIN SLOVENSKA VAS PRI ŠENTRUPERTU - Društvo vinogradnikov Šentrupert vabi to soboto, 21. novembra, ob 16. uri v gostilno Vojnovič, kjer bo enolog Darko Marjetič predaval o negi mladega vina. Ker bodo mlado vino tudi pokušali in ugotavljali morebitne napake ali bolezni, naprošajo udeležence, naj prinesejo s sabo vzorce, še posebej take z napakami. ZBIRANJE VZORCEV IN POKUŠNJA MLADIH VIN Društvo vinogradnikov Podgorje Novo mesto obvešča člane društva, da bodo tudi letos organizirali pu-kušnjo mladih vin, na keteri bo sodeloval strokovnjak enolog. Pokušnje bodo: 20. novembra ob 15. uri v gostišču Štefan na Malem Slat-niku (prijave zbira Silvo Žonta); 21. novembra ob 16. uri v Hribih pri Jožetu Cesarju (prijave zbira Česar); prav tako 21. ob 16. uri v bifeju Dule v Smolenji vasi (prijave zbira Peter Prešeren); 26. novembra ob 15. uri pri Rudiju Golobu v Verdunu (prijave zbira Jože Udovč); 27. novembra ob 15. uri pri Ivanešu v Gabrju (prijave zbira Franc Jenič); 28. novembra ob 15. uri pri Ivanu Janku na Ljubancu (prijave zbira Janko); 5. decembra ob 15. uri v gorici Ruperčvrh pri Vojku Zupančiču (prijave zbira Drago Ro-ženberger). Se vedno zbirajo tudi prijave za 42-urni tečaj o kletarjenju na tel. 068/85-241. Društvo vinogradnikov Podgorje N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Nega mladega vina V tem času že lahko dokaj natančno ugotovimo kakovost vina pa tudi uspešno in brez hudih posledic odstranimo nekatere pomanjkljivosti. Zato takoj na delo! Poleg pokušnje so potrebni tudi podatki kemične analize, predvsem glede hlapnih kislin, ostanka nepo-vretega sladkorja, postega žveplovega dvokisa itd. Vsebnost hlapnih kislin do 0,4 g/l ne vzbuja skrbi. Višje količine so znak, da so bile na delu ocetne bakterije, ki lahko “ciknejo” naše vino. Ocetne bakterije se množijo, če imajo na voljo zrak. V nedotočeni posodi gaje dovolj. Nizka temperatura (kije sedaj v zidanicah okrog 10° C) ovira bakterije, ne smemo pa se zanašati, da dovolj ščiti vino pred kvarjenjem, zlasti, če posoda ni dotočena. Hladno vino zmore vsrkati še več kisika, ki ob povišani temperaturi oksidira vina, po oksidaciji pa sledi cikanje. Prosti SO,, ki znaša nad 15 mg/l, zanesljivo prepreči bakterijam, da bi vino kvarile. Zato j je potrebno hraniti vina, ki imajo vključno od 0,5 g/l hlapnih [ kislin, v cisternah, in to brez-j zračno. Zrak, ki prihaja skozi lesene pore v sod zmanjšuje prosti SO, v vinu in pripravlja možnosti ža cikanje. Z ohlaje-njem se gladina vina v sodu znižuje. Recimo: v 300-litrskem sodu je bilo prostora pod veho za liter vina. Ohladitev krči tekočino, zato je nastal večji pra-I zen prostor nad vinom. Krčenje j volumna vina v sodu je poteg- nilo skozi lesne pore veliko zraka, kar se odraža v stanju vina, predvsem v prostem SO,. Sod izpostavljamo tudi okužbi z ocetnimi bakterijami, če hranimo v njem vino s povišanimi hlapnimi kislinami. Vedeti pa je treba, da rahlo povišane hlapne kisline, še ne pomenijo bolezni ali velike kletarske nesreče. Takšno vino s skrbno nego v cisterni, ki zagotavlja brez-zračnost, in ob prostem žveplu 15 mg/l z lahkoto ohranimo brez posledic. Ostanek nepovretega sladkorja do 2 g/l vina niti najmanj ne ogroža, pri vsebnosti 4 do 5 g/l, pa moramo biti že zelo pozorni. Vinogradnik se ne sme veseliti takšnega majhnega ostanka sladkorja, ki sicer lepo zaokroži prekisel ali pregrenak okus vina. Dokler je v zimskih mesecih vino hladno, se ta sladkor v njem lepo ohranja, in vse je v redu pri prostem SO, okrog 15 mg/l in brezzračno shranjenem vinu. Toda na pomlad, ko se vino ogreje, ne smemo pozabiti, da imamo v posodah skoraj polsuho vino. Ob dobri higieni posode bi sicer to vino lepo povrelo, rahlo bi se zmotilo, mogoče bi se kasneje samodejno očisitlo in bi imeli suho vino brez ostanka sladkorja. Takšno “dovreto” vino potrebuje zaščito z žveplom, ker vrenje vse prosto žveplo nevtralizira. Če vino ostane motno nekaj tednov, svetujem čiščenje z bentonitom. Motnost vina, ki vztraja, je vedno opozorilo, da vino potrebuje našo pomoč. (Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ OSTALO JE LE ŠE VINO - Martin je Belokranjce znova prelisičil in v kleteh pustil le vino. Največja martinovanja so pripravili v vseh treh občinskih prestolnicah. V Metliki (na fotografiji) so na martinovo na družabnem srečanju pokušali vina, ki so jih prinesli vinogradniki. V Črnomlju in Semiču pa so ob koncu tedna pripravili tridnevni prireditvi, poleg dobre vinske kapljice pa so ponudili še vrsto spremljajočih prireditev. Obisk je bil dober in lahko rečemo, da so se množična martinovanja v Beli krajini dobro prijela. (Foto: M. B.-J.) helena mrzlikar gospodinjski kotiček Vonj po pečenem mesu Poznamo pečenje v ponovi, pečenje v posebnih namenskih pekačih in pečenje na žaru. Pri pečenju beljakovine zakrknejo, na površini mesa se napravi skorjica. Pri pečenju nastajajo nove dišavne snovi in okusi. Za pečenje v ponvi potrebujemo zelo malo maščobe in jo moramo segreti na približno 160° Celzija. V zadnjem času uporabljamo tudi ponve s teflonsko prevleko, ki skoraj, ne zahtevajo dodatnih maščob. Živila lahko pečemo le v lastnem soku. Za zdrav način pečenja mesa lahko uporabljamo namenske pekače, ki omogočajo pečenje s čim manj maščobe. Meso, ki ga želimo speči, položimo na poseben preluknjan vložek, na dno pekača pa vlijemo malo tekočine. Meso se speče v vlažnem, vročem zraku. V tem primeru je izguba teže živila manjša, živilo pa ostane sočno in manj mastno kot pri klasičnem načinu pečenja. S pomočjo pekačev meso lahko tudi oskorjamo ali gratinira-mo. Pekač z mesom postavimo v pečico z zgornjim gretjem. Naredi se skorjica, ki daje mesni jedi poseben okus in videz. Pri pečenju mesa na žaru se ohrani vsa njegova prehranska vrednost, je tudi laže prebavljivo. Pri pečenju na žaru prihaja toplota do mesa neposredno. Živilo leži na rešetki ali plošči žara in se peče brez dodatnih maščob. Za praznično pripravljene PEČENE SVINJSKE ZAREBRNICE potrebujemo za 4 osebe: 10 dag olupljenih mandljevih jedrc, 4 svinjske zarebrnice, poper, sol, 2 jajci, 8 dag naribanega parmezana, 5 dag moke, 4 dag maščobe za pečenje. Polovico oluščenih mandljevih jedrc zmeljemo, drugo polovico narežemo na listke. Zarebrnice oplaknemo pod mrzlo vodo, osušimo, malo potolčemo, večkrat zarežemo maščobni rob in ob kosteh, da se bodo dobro prepekle. Kose mesa natremo s soljo in poprom. Jajci ubijemo in v posodi z dodatkom soli dobro raztepemo. V drugo posodo nastrgamo parmezan in primešamo mandlje. V tretjo posodo pa pripravimo moko. Zarebrnice povaljamo v moki, nato v jajcu in nazadnje še v mešanici parmezana in mandljev. V vročem olju jih pečemo po 7 minut na vsaki strani in ponudimo k topli solati iz zelenjave in žit. Po dvajsetih letih spet na odru V ljubljanski Operi so pripravili novo uprizoritev Ekvinokcija, edine opere skladatelja Marjana Kozine - Delo sodi v sam vrh slovenskega glasbenega ustvarjanja Peterlinov Rock Otočec 98 Fotografska razstava v galeriji Luna NOVO MESTO - V galeriji Luna so prejšnji teden odprli fotografsko razstavo, na kateri se s svojimi najnovejšimi stvaritvami predstavlja stari znanec te galerije, že uveljavljeni fotografski ustvarjalec Borut Peterlin iz Straže pri Novem mestu, ki je poklicno fotografsko znanje dobil na oddelku za fotografijo na Akademiji lepih umetnosti v Pragi. Za tokratno razstavo je izbral serijo štirinajstih črno-belih fotografij, nekaj v večjem formatu, nekaj pa v manjšem, a združenih v skupini po dve ali tri skupaj. Posnel jih je na letošnji glasbeni prireditvi Rock Otočec 98. Kaže, da ga poletni rockovski žur na travniku ob Krki kot fotografa posebej privlači, saj je tako kot na lanskem tudi na letošnjem s kamero lovil njegov utrip na film, izbrane fotografije pa predstavil na razstavi v galeriji Luna. Tudi na tokratni razstavi je posvetil pozornost tistemu, kar poteka ob festivalu, torej obiskovalcem, ki so si na različne načine dali duška in so tako kot anonimni posamezniki nekakšni človeški odsevniki dogajanja. Za fotoreportažo z Rock Otočca 97 je Peterlin lani prejel Delovo nagrado v sklopu Fotografije leta 97, posnetki z letošnjega rockovskega festivala pa so mu prinesli nagrado Cumulus, ki jo je podelil Festival Novo mesto za najboljše fotografije z Rocka Otočec 98. MiM LJUBLJANA - Čeprav poznavalci uvrščajo opero Ekvinokcij Marjana Kozine v sam vrh slovenske operne glasbene ustvarjalnosti in bi morala kot taka biti železni repertoar nacionalne operne hiše, pa je minilo že več kot dvajset let, odkar so Ekvinokcij zadnjikrat postavili na operne deske. Bilje res že čas za novo postavitev in to nalogo so letos izpolnili v ljubljanski Operi, kjer so opero uvrstili v letošnji program in jo premierno v dveh pevskih zasedbah izvedli prejšnji četrtek in soboto. Skladatelj Marjan Kozina, ki mu je zibelka stekla v Novem mestu in ki je deželi ob Krki in pod Gorjanci ostal vse življenje srčno zavezan ter tu našel tudi svoje zadnje počivališče, je svojo edino opero Ekvinokcij začel pisati pred drugo svetovno vojno, ko je poučeval na beograjski glasbeni akademiji. Za osnovo je vzel Vojnovičevo istoimensko dramo z zgodbo o trpkih življenjskih usodah in izseljenstvu dalmatinskega človeka, vendar jo je v libretu svobodno priredil po svoje, predvsem je dogajanje strnil in zmanjšal število nastopajočih oseb ter tako dosegel večjo dramatičnost. Besedi- lo je napisal v srbščini, ker je računal, da bodo opero izvedli v Beogradu, vendar je krstno uprizoritev Ekvinokcij dočakal šele po vojni, 6. maja 1946, na odru ljubljanske Opere. Kasneje je partituro še dode-loval in ji dopisal orkestralno medigro. Drugo uprizoritev je opera doživela leta 1948. Na odre opernih hiš so jo potem postavili še v Sarajevu, Mariboru in v Novem Sadu, ljubljanska Opera pa je do leta 1977 pripravila še pet izvedb in z opero gostovala v Celovcu, Moskvi, Kijevu, Pragi in Bratislavi. Vsaka nova uprizoritev je potrdila kvaliteto Rozinovega glasbene- V čast našemu olimpijcu Razstava likovnih del Gorana Horvata - Štukljeva podoba kot spoštovanje zmage duha in telesa NOVO MESTO - Predvsem po zaslugi direktorja Šolskega centra Davida Štefana je v dolenjski pre-stolnici prav v času praznovanj stoletnice rojstva Leona Štuklja na ogled razstava likovnih del Gorana Horvata iz Rečice ob Savinji, direktorjevega šolskega kolega. V torek, 10. novembra, jo je v prostorih Šolskega centra odprl višji kustos Jožef Matijevič, ki je umetnika tudi na kratko predstavil. Razstava 15 slik bo na ogled tri tedne. Gre za 95. umetnikovo samostojno razstavo, ki je le drobec iz ogromnega slikarskega opusa. Matijevič je Horvata predstavil kot enega najbolj kontroverznih ga dela, ki se s svojimi značilnostmi, kot so “pristni izraz, harmonsko in ritmično bogastvo ter učinkovita instrumentalizacija” (Primož Kuret), danes uvršča med osrednja slovenska operna dela. Najnovejšo uprizoritev Ekvinokcija je z orkestrom in zborom SNG Opera in balet Ljubljana pripravil dirigent Loris Vol-tolini, ki je tudi vodja glasbenega študija. Dirigent zbora je Kristjan Ukmar, režija je delo Vinka Moderndorferja, scenografija Andreja Stražišarja, kostumografija pa Alenke Bar-tl, če omenimo le najvažnejše. Pevski zasedbi sta dve: glavne vloge pojejo Jure Kušar, Mirjam Kalin, Saša Čano, Milena Mora-ča in Robert Vrčon v-pr vi ter Jurij Reja, Juan Vasle, Rebeka Radovan in Jaki Jurgec v drugi zasedbi. Opero so naštudirali po najnovejši redakciji partiture, ki jo je opravil Ivo Petrič, poznavalec Kozinove glasbe in njegov nekdanji študent. Morda se z letošnjim letom za Kozinovo edino opero začenjajo prijaznejši časi in bo poslej večkrat na sporedu. Dočakala bo morda tudi zgoščenko in video posnetek pa gostovanja na tujem, kjer bo s svojo kakovostjo nedvomno dostojno zastopala slovensko glasbeno ustvarjalnost. M. MARKELJ POZDRAV JESENI - V gostišču Prešeren v Kronovem so na martinovo zvečer odprli likovno razstavo Pozdrav jeseni, na kateri sta se predstavila ljubiteljska likovnika Konstantin Virant in Neva Vranešič Virant iz Ljubljane, “a z dušo na Dolenjskem in v Beli krajini", kot pravita. Razstavila sta predvsem novejša dela, Konstantin pastele slovenskih krajin, Neva pa akvarele tihožitij in perorisbe suhih šopkov. Ustvarjalca je predstavil Jožef Matijevič, prijeten in pester kulturni program pa so izvedli učenci osnovne šole Smarjeta, kjer je prav tako postavljen del razstave. (Foto: M. Markelj) RUDIJEV VEČER NA HRIBU - V znaku žlahtnega ohranjanja tradicije in kulturnega snovanja je minil še en kulturni večer, ki ga je v sklopu prireditev, imenovanih Rudijevi večeri, pripravil kulturni animator Rudi Škof na predvečer martinovega v gostilni Na hribu. Pesmi, prežete s slovenstvom in duhom starih običajev, so peli Kamniški koledniki, pesnik Smiljan Trobiš je povedal nekaj svojih verzov, Rudi Škofje vse skupaj povezoval, številni gostje pa so veselo nazdravili najprej z moštom, potem pa z vinom, ki mu je blagoslov podelil novomeški prošt Jožef Lap. (Foto: M. Markelj) Razstavni vstop v javnost V Ljubljani odprli dopolnjeno razstavo o 40-letnem delovanju arhitektov Danila in Marijana Lapajneta LJUBLJANA - V Krkini stavbi na Dunajski cesti so minuli petek, 13. novembra, zaključili postopno preurejanje prostorov z odprtjem večnamenske dvorane, obnovljene po načrtih arhitekta Danila Lapajneta. Ob tej priložnosti so v galerijskem prostoru pred dvorano postavili še dopolnjeno skupno razstavo, ki sta jo arhitekta brata Danilo in Marijan Lapajne ob 40-letnici svojega strokovnega delovanja pripravila lani v Novem mestu in z njo, kar je za arhitekte pravzaprav redkost, stroki in javnosti razgrnila značilne detajle svoje pestre in Danilo in Marijan Lapajne na njuni skupni razstavi v Ljubljani široke arhitekturne ustvarjalnosti, od delov notranje opreme, celotnih interjerjev in individualnih stanovanjskih hiš do oblikovanja stanovanjskih celot in urbanističnega načrtovanja. Danilo in Marijan Lapajne izhajata iz družine, ki se je prvo leto po vojni priselila v Novo mesto in ki je dala kar tri arhitekte, od trojice pa sta se prav Danilo in Marijan opazneje vpisala med tiste arhitekte, ki so tesneje povezani z Novim mestom in reševanjem njegovih prostorskih problemov. Marijan že ves čas živi in ustvarja v dolenjski metropoli, Danilo pa jc kljub daljšemu obdobju ustvarjanja v Ljubljani tudi prisoten v Novem mestu, oba pa seveda delujeta tudi drugod, saj nosijo njun podpis številne zgradbe in prostorske rešitve v mnogih slovenskih krajih. Na razstavi so predstavljene številne uspešne in realizirane izvedbe pa tudi nekaj tistega, kar je bolj ali manj ostalo na papirju, med drugim zanimiva načrtovanja ureditve širšega območja Kandije v Novem mestu. Otvoritve razstave in večnamenske dvorane se je udeležilo lepo število strokovnih sodelavcev, znancev, prijateljev in Novo-meščanov, ki jih je duhovito nagovarjal povezovalec otvoritvenega programa Boris Česen. Pozdravne nagovore sta izrekla Elizabeta Suhadolc, namestnica direktorja Marketing sektorja in prodaje, in predsednik Društva Novo mesto Tone Škerlj, arhitekt Jovo Gro-bovšek pa je govoril o arhitekturi kot stroki, ki je še kako potrebna promocije, kakršna je razstava obeh Lapajnetov, saj arhitekti kot ustvarjalci pogosto ostajajo javnosti neznani, čeprav s svojimi stvaritvami sooblikujejo naše življenje. “Dolenjski dan” v Ljubljani sta zaokrožila s svojim nastopom še kitarista Dušan.Pavlenič m Boštjan Jerman. M. MARKELJ KONCERT FILMSKE GLASBE KRŠKO - Pihalni orkester Videm Krško bo imel v soboto, 21. novembra, ob šestih zvečer koncert, na katerem bo pod vodstvom dirigenta Draga Gradišarja izvedel priljubljene skladbe iz znanih filmskih uspešnic, kot so Lepotica in zver, Rocky, Levji kralj in drugi filmi, poznani po odlični glasbi. PRIHAJA CIRKUS NOVO MESTO - V veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine bo v ponedeljek, 23. novembra, ob petih popoldne gostovalo Lutkovno gledališče Maribor s predstavo Marjana Pungartnika Prihaja cirkus, namenjeno gledalcem od tretjega leta dalje. Goran Horvat ob Štukljevi sliki slovenskih sodobnih likovnih ustvarjalcev, znanega predvsem po ciklu svetopisemskih zgodb v 300 slikah, s katerim se je pred tremi leti predstavil tudi v novomeškem frančiškanskem samostanu. Ob pripravi razstave, posvečene Štukljevi stoletnici, je Horvat naslikal slavljenčevo podobo, ki jo pojmuje kot globoko spoštovanje veličastne zmage duha in telesa v sozvočju s svojim slikarskim kredom: Moda je kratkotrajnost, vsakdanjost je večnost. Slika bo Visela na steni nove športne dvorane. L. MURN V Karlovcu bero slovenske knjige Oddelek slovenske knjige v Knjižnici Ivana Gorana Kovačiča v Karlovcu - Za pomoč je zadolžena Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta - Dnevi slovenske knjige NOVO MESTO - Pred petimi leti so se začeli stiki med novomeško Knjižnico Mirana Jarca in karlovško Knjižnico Ivana Gorana Kovačiča, ki so v tem času prerasli v zgledno sodelovanje ustanov sosedskih držav. Karlovška knjižnica je namreč zaprosila novomeško kot nji najbližjo regijsko splošnoizobraževalno knjižnico, da ji pomaga z nasveti in gradivom v takrat ustanovljenem oddelku slovenske knjige. “S pomočjo Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in zlasti z osebnim zavzemanjem dr. Silve Novljan smo leta 1994 začeli zbirati knjige za Slovence v Karlovcu in jih s sodelovanjem 19 knjižnic in 11 založb še isto leto zbrali preko 600. V naslednjih v Zupanov pesniški prvenec Franci Koncilija izdal svojo prvo pesniško zbirko Zasledovani spomini z ilustracijami Huiqin VVang NOVO MESTO - Med že kar popolna novost, saj so lahko številne novomeške literarne nekaj njegovih pesmi zasledili v ustvarjalce se odločneje vpisuje sicer redkih revialnih objavah, tudi sedanji župan Mestne ob- med drugim tudi v Dolenjskih čine Novo mesto Franci Koncil- razgledih, vseeno pa je izid kn-ija. Te dni je namreč izšel njegov jige presenečenje. Iz objavljenih pesniški prvenec Zasledovani spomini. Zelo dobro obiskana slovesna predstavitev pesniške zbirke je bila v ponedeljek, 16. novembra, zvečer v gostišču na Bregu. V programu, ki gaje povezoval Rudi Škof, sta nastopila harmonikar Branko Rožman in violinistka Petra Božič ter recitatorji iz vrst članov Literarnega kluba Dragotina Ketteja, razstavljene pa so bile tudi izvirne ilustracije, ki jih je za knjigo prispevala njena oblikovalka akademska slikarka Huicjin Wang iz Ljubljane. O pesniški zbirki sta govorila urednik Dolenjske založbe Franci Šali in sam avtor. Za natančne spremljevalce slovenske literarne tvornosti Koncilijev izlet na Parnas ni letih je denar za nakup knjig odobrilo tudi ministrstvo za kulturo, pomaga pa tudi Zavod za odprto družbo, tako da se je v karlovški knjižnici ustvaril kar močan fond, ki skupaj z ostalimi darovi šteje okrog 5.000 slovenskih knjig,” pravi višja bibliotekarka Jadranka Matič Zupančič, ki je v Knjižnici, Mirana Jarca izbrana za sodelovanje s karlovško knjižnico. Pravi človek na pravem mestu bi lahko Franci Koncilija in slikarka Quitiin Wang na predstavitvenem večeru čilija, četudi le občasno, pa' darle pesnil kar vztrajno skozi daljše obdobje, le objavljal je tako malo, daje bil kot literarni ustvarjalec neznan. V svojem prvencu ponuja v branje izbor tridesetih pesmi, razporejenih v štiri cikle: Razmišljujoče pesmi, Ljubezenske pesmi, Kritiške pesmi in Ciklus o smrti, in že s samimi naslovi razdelkov pove, kako so motivno ukrojeni njegovi verzi. Premišljanja o človekovi eksistenci in njegovi ujetosti “v neskončno končnost” se prevesijo v ljubezensko liriko in nato v pesnikovo angažiranost zoper razčlovečenost sveta ter se sklenejo v slutenjskem tipanju za poslednjo skrivnostjo bivanja. MiM RAZSTAVA PRI DULARJU BRESTANICA - V Gostišču Dular pri ribniku Brestanica je na ogled likovna razstava, na kateri se s svojimi deli predstavljata ljubiteljski slikarki Jožica Pavlin in Jožica Petrišič iz krškega likovnega društva Oko. Razstava bo odprta do konca tega meseca. Jadranka Matič Zupančič dejali, saj je Zupančičeva doma iz Karlovca, po stari mami je slovenskih korenin, ki so znova pognale v slovenstvo z dolgoletnim bivanjem v Novem mestu. Oba jezika, slovenščino in hrvaščino, čuti kot svoja, dobro pozna slovensko in hrvaško književnost, prevajanje ji ta vedenja še krepi, je pa tudi sama literarna ustvarjalka. “Delo s karlovško knjižnico mi je v zadovoljstvo, ker pomaga rojakom v tujini in povezuje sosednja naroda in kulturi,” meni Jadranka. Knjižnica Ivana Gorana Kovačiča v Karlovcu načrtno zbira, obdeluje in posreduje knjige v slovenščini v medbibliotečni izposoji drugim knjižnicam, slovenskim društvom in seveda posameznikom. Slovenske knjige so zelo iskane in cenjene tako zaradi vsebine kot tudi kakovostnega oblikovanja, in to ne samo med bral- ci iz slovenske skupnosti, ki v karlovški županiji šteje okrog 600 Slovencev. Enkrat letno je v času karlovških dnevov kulture redno tudi dan slovenske knjige, ki j® izjemno dobro obiskan. Letos bodo na oddelku za slovensko knjigo zaposlili delavca, dogovarjajo pa se tudi, da bi oddelek vključili v skupno računalniško bazo slovenskih knjižnic Cobiss. M. MARKELJ Ena od sedmih V Metliki odprli razstavo Svetovnega grafičnega festivala * — METLIKA - V Ganglovetn razstavišču v Belokranjskem muzeju je v ponedeljek, 16. novem-; bra, ob šestih zvečer metliški župan Branko Matkovič odprl grafično razstavo serigrafij >0 mezzotint. Gre za eno od razstav Svetovnega grafičnega bienala, ki ga je pripravila umetniška zadruga Agart v sedmih slovenskih krajih: Škofji Loki, Mariboru, Celju-Slovenj Gradcu, Rogaški Slatini. Domžalah in v Metliki kot edinem kraju v širšem dolenjskem območju. Podjetni organizatorji Agarta so zbrali grafična dela več kot sto likovnih ustvarjalcev iz vsega sveta, prednjačijo pa korejski i*1 japonski umetniki. Razstave so zasnovane tako, da se v posameznih krajih predstavljajo ustvarjalci z deli v določeni grafični tehniki, od klasičnih pa vse do najno-vejših računalniško zasnovanih tehnik. KRESLIN V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Danes, 19. novembra, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine nastopil priljubljeni pevec Vlado Kreslin s svojo Beltinško bando. Organizator koncerta je Festival Novo mesto, vstopnina pa je 1.200 tolarjev. j POTA dežurni poro čaj o NI IMEL TEŽKEGA DELA - S. B. je prejšnji torek parkirala avto na parkirišču pri pokopališču na Otočcu. Avto je zaklenila, ni pa zaklenila vrat prtljažnika, kar je izkoristil neznanec in tako odprl tudi leva vrata vozila. Odnesel je denarnico z denarjem in dokumenti. IZPOD PULTA VZEL DENARNICO - V prodajalni Royal v Novem mestu je nekdo izpod pulta blagajne ukradel denarnico, v kateri je imela V. S. iz Novega mesta denar in dokumente. Neznanec jo je oškodoval za 40 tisoč tolarjev. ILEGALEC NA TOVORNEM VLAKU - Prejšnji teden je vlakovni odpravnik z železniške postaje Krško obvestil policiste, da je na tovornem vlaku, ki prihaja iz Brežic, neznan moški. Policisti so ugotovili, daje na vlaku Iranec, kije hotel ilegalno prispeti v Slovenijo. Vrnjen je bil na Hrvaško. KOGA JE ZEBLO? - Prejšnji teden je v trgovini Trendy v Novem mestu nekdo ukradel žensko usnjeno jakno, vredno skoraj 70 tisočakov. ODKLENJENA HIŠA VABILA - V petek, 13. novembra, popoldne je nekdo v Loki pri Šentjerneju prišel v odklenjeno hišo lastnika J. M. in iz moške denarnice vzel 15 tisočakov, iz ženske torbice pa še 5 tisoč tolarjev. IZPRAZNIL KLET - Med 10. in 14. novembrom je prišel nekdo v klet nedograjene stanovanjske hiše v Hrušici in ukradel vrtalni in brusilni stroj ter diamantno rezilo za beton. Lastnika M. Z. iz Novega mesta je oškodoval za okoli 60 tisočakov. POSEKAL JAVOR - Med junijem in 13. novembrom je nekdo na gozdni parceli, imenovani “Za kolečjem”, blizu Dragatuša posekal javor in ga odpeljal neznanokam. S tem jc lastnika V. Š. iz Zapudja oškodoval za 37 tisoč tolarjev. ZEBLO GAJE - Prejšnji petek je nekdo v prodajalni s tekstilnimi izdelki v BTC-ju v Novem mestu s stojala ukradel žensko bundo in s tem lastnika T. A. iz Straže oškodoval za okoli 31 tisočakov. DOBRO ZALIL MARTINOVO ČRNOMELJ - V nedeljo ob dveh zjutraj so policisti do iztreznitve pridržali vinjenega 21-letnega J. S. iz Črnomlja, ki je kršil javni red in mir na prireditvi Martinovanje v Črnomlju. Policisti so ga opozorili in J. S. je odšel proti domu, vendar se je kmalu ponovno vrnil na prireditveni prostor, kjer je vznemirjal goste. Svoje početje bo moral razložiti sodniku za prekrške. Sporočilo ZLSD Na torkovi seji je kolegij predsednika ZLSD Boruta Pahorja razpravljal tudi o nedopustnem odlašanju odločitve vlade glede imenovanja novega generalnega državnega tožilca. Vlada že dolgo časa natančno ve za iztek mandata dosedanjega generalnega tožilca, toda kljub temu s svojo neodločnostjo dopušča sedanje obnašanje gospoda Antona Drobniča, ki ne smeši samo vloge in odgovornosti vlade, ampak države kol take. ZLSD ravnanja vlade ne odobrava in opozarja, da na ta način vlada sama prispeva k poglabljanju nezaupanja ljudi v ustanove pravnega reda. ZLSD zato od vlade zahteva naj končno prekine koalicijske igrice, uskladi predlog za novega državnega tožilca in ga takoj predloži Državnemu zboru v imenovanje. Služba za odnose z javnostmi Mladi dezerter vlamljal in kradel Mladenič je sam ali s prijatelji kradel predvsem hrano in pijačo, za sabo pa vedno pustil pravo razdejanje - Na vesti tudi vlom v tabor mladih Mojca in v avte na Seidlovi NOVO MESTO - Pred dnevi je 3-članski senat okrožnega sodišča v Novem mestu na leto in štiri mesece zapora obsodil 19-Ietnega Sebastjana iz okolice Novega mesta, kije med februarjem in septembrom letos, ko je pobegnil prvič od doma, drugič pa iz vojske, kjer je zdržal tri mesece, sam ali ob pomoči dveh mladoletnih prijateljev vlamljal in kradel na območjih Dolenjskih Toplic, Novega mesta in Straže. Odnesene stvari sicer niso bile velike vrednosti, a fantje večjo škodo povzročil s samim načinom vloma ali vdrtja. Sebastjan je pravzaprav vsa očitana mu dejanja priznal, njegovo pričevanje pa seje tudi ujemalo s pričevanjem oškodovancev. Povedal je, daje vlamljal in kradel zato, da se je preživljal. Zakaj je pobegnil od doma in iz vojske, ni znal razložiti. Padel je pač .v slabo družbo, zaradi cesarje bil tudi • Senat je Sebastjana spoznal za krivega kaznivih dejanj velike tatvine in goljufije in mu izreklo enotno kazen leto in štiri mesece zapora. Stroškov kazenskega postopka je bil oproščen, oškodovancem pa bo moral povrniti škodo. Senat mu je pripor podaljšal zaradi begosumnosti in nevarnosti ponovitve. Sodba še ni pravnomočna. Sebastjan ima v teku še en postopek v Kopru, kjer gre za istovrstna kazniva dejanja. Sicer je dejanja obžaloval, žal pa mu je tudi, da je s tem razočaral starše, ki so ga vzgajali v poštenju in delovnem duhu. odpuščen iz službe, saj je bilo neupravičenih izostankov z dela preveč. Tako so se na spisku vlomljenih znašli zidanica, v kateri je tudi prespal nekaj noči, brunarica v Dolenjskih Toplicah, v katero je skupaj s prijateljema nanosil odeje, blazine in podobno iz tabora VEC KOT TRETJINA VINJENIH! Na martinovo je v letih 1995 in 1996 umrla po ena oseba, lani tri, letos pa na srečo žrtev ni bilo. Gotovo gre zasluge pripisovati tudi poostreni policijski kontroli. Tako so na martinovo po vsej Slovenjji z alkotestom preizkusili 715 voznikov (112 na območju UNZ Novo mesto, 17 na območju UNZ Krško), med katerimi jih je bilo kar 23,4 odstotka vinjenih, 27 voznikov pa je preizkus odklonilo. Se večji delež vinjenih je bil na Dolenjskem, kjer je bilo kar 37 odstotkov preizkusov pozitivnih. Večina preizkušenih voznikov, ki so bili pod vplivom alkohola, je imela v organizmu več kot 1,6 promila alkohola. ČEBELE SO GA MOTILE ŽALOSTNA GORA - Med 11. in 13. novembrom je nekdo v Žalostni gori z neznano snovjo poškropil panje čebelnjaka, ki ga ima J. P. iz okolice Sevnice na tovornjaku. Tako je uničil vse čebele v 27 panjih. Škode je za več kot pol milijona tolarjev. PLAŠČ POD BUNDO NOVO MESTO - 35-letna R. B. iz Ljubljane je utemeljeno osumljena tatvine, ker je 13. novembra dopoldne v prodajalni s tekstilnimi izdelki v BTC-ju v Novem mestu vzela plašč in ga skrila pod bundo. Dejanje je opazila prodajalka in osumljenki odvzela 44 tisočakov vredni plašč. TATVINE V AVTE SE VRSTIJO NOVO MESTO - V sredo, 11. novembra, zvečer je nekdo v vinorodnem okolišu Križe iz odklenjenega avta ukradel 500 mark in lastnika M. M. iz Novega mesta oškodoval za okoli 48 tisočakov. Več truda je moral vložiti vlomilec, ki je vlomil v avto oškodovanke O. K.. Ta je avto pustila pri vikendu, vlomilec pa se je z neznanim predmetom lotil ključavnice. Odnesel je 50 tisočakov. Ker se je v zadnjem času povečalo število tatvin in vlomov v osebna vozila na vinorodnih območjih, policisti UNZ Novo mesto občane opozarjajo, naj vozil ne parkirajo na samotnih parkiriščih, v avtih ne puščajo predmetov in naj vozila zaklepajo. mladih Mojca, kamor so prav tako vlomili, žrtvi pa sta bili tudi dve počitniški prikolici, v kateri so prišli tako, da so kar odtrgali okno. Poskusi vlomov v počitniške hišice mladinskega tabora so bili neuspešni. Po teh kaznivih dejanjih je šel fant služit vojaški rok, od koder pa je poleti zato, ker so ga “zaje-bavali” in niso ugodili njegovi prošnji za premestitev, pobegnil in storil še eno serijo dejanj, za katera prav tako ni znal dati pametnega pojasnila. Takto se je sam ali s prijatelji lotil kar devetih avtomobilov v Novem mestu, iz katerih so tako izginili bencin, denar, avtoradii in vino. V tistem času je “okoli prinesel” tudi avtomehanika, ko se mu je pokvaril golf. Ponoči je z izmiš- S PODPISOM PODPORA DEKLARACIJI Letos mineva 50 let od sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic. Ob tem dogodku je Amnesty International pripravila kampanjo v podporo deklaraciji, ki je eden najpomembnejših mednarodnih dokumentov za zaščito človekovih pravic. Po vsem svetu, tudi v Sloveniji, člani Amnesty International pobirajo podpise v podporo deklaraciji. Vsi zbrani podpisi (do sedaj jih je že več kot 6 milijonov) bodo združeni v največjo knjigo na svetu, ki jo bodo predali generalnemu sekretarju OZN. PREMOČNO DIHAL METLIKA - Prejšnji torek zvečer se je iz Hr\’aške na mejni prehod v Metliki pripeljal Hrvat R. R. Policisti so pri kontroli dokumentov ugotovili, da ima potnik močan zadah po alkoholu. Niso se zmotili, saj je napihal kar 3,09 promila alkohola. Namesto Slovenije si je Hrvat najprej dodobra ogleda! prostor za pridržanje. Naši učenci na razstavi “Tildi mi smo tu” Prometna vzgoja drugače Društvo defektologov Slovenije in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sta v šolskem letu 1997/98 pričela s projektom “Prometna vzgoja drugače” in med zavodi za usposabljanje organizirala prvi natečaj likovnih izdelkov s prometnovzgojno vsebino. Na natečaju so z večjimi in manjšimi skupinskimi ter individualnimi risbami sodelovali otroci in učenci 63 zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami -otroci v razvojnih oddelkih v vrtcih in v zavodih, učenci osnovnih šol in enot s prilagojenim programom, domov, drugih zavodov za usposabljanje in varstvo delovnih centrov iz Slovenije. Med sodelujočimi so bili tudi Varstveno-de-lovna centra Leskovec pri Krškem in Novo mesto, osnovne šole Ljubo Šercer iz Kočevja, Milke Šobar Nataše in VDC iz Črnomlja in Dragotin Kette iz Novega mesta ter vrtec Mavrica iz Brežic. Posebna komisija je med številnimi prispelimi izbrala nekaj risb in njihovi avtorji so v torek, 17. novembra, v Ljubljani prejeli nagrade in priznanja. Med nagrajenci so tudi Matej Kramar in Andrej Hotnič iz OŠ Milke Šobar Nataše iz Črnomlja, Tine Žunič in Peter Špehar iz Varstveno-dclovnega centra Črnomelj, Mirjana Stankovič, Barbara Stankovič, Mitja Rojk in Marko Povše iz OŠ Dragotina Ketteja iz Novega mesta, Adrijana Senica iz VDC Leskovec pri Krškem in Boštjan Starešinič iz OŠ Milke Šobar Nataše. T. G. ljenim imenom prijatelja poklical mehanika in mu rekel, naj gre sam čim prej po avto, saj je ključe pustil v njem. Ko je bil avto popravljen, je po telefonu preveril, koliko je treba plačati, in ker ni imel toliko denarja, je avto ponoči na skrivaj odpeljal z avtomehanikovega dvorišča. Ker ni imel ključev, gaje spravil v pogon s stikanjem žic. Tisti četrtek, ko se mu je pokvaril golf, je v Straži ukradel ka-trco, ki je bila odklenjena, avto pa je že v soboto prodal nekemu Sentjernejčanu, za katerega je izvedel v Salamonovem oglasniku. Ta je tatvino kmalu ugotovil in jo prijavil policistom. T. GAZVODA BOGAT PLEN NA PARKIRIŠČU NOVO MESTO - Na martinovo je neznanec na parkirišču pred BTC-jem v Novem mestu iz odklenjenega osebnega avta, s katerim se je pripeljala V. C. iz Novega mesta, ukradel večjo torbo, v kateri je bilo okoli 80 čekov, 30 računov o plačilu s kartico Activa, žepni računalnik in razna dokumentacija. Prodajalna Palma je s tem oškodovana za okoli 400 tisočakov. Istega dne je na istem mestu bilo vlomljeno še v en osebni avto, v katerem sta imela R. M. iz Novega mesta in K. B. iz Vavte vasi več tekstilnih izdelkov za prodajo. Nepridiprav je ukradel več bund, svilenih jaken in puloverjev ter lastnika oškodoval za okoli 130 tisoč tolarjev. OBRAČAL NA HITRI CESTI GMAJNA - Prejšnji torek ob pol sedmih zvečer je imel 30-let-ni voznik iz Šempetra pri Novi Gorici svoj tovornjak parkiran na Gmajni pred gostilno. Od tam je zapeljal na priključek hitre ceste, nato pa mimo znaka “Obvezna smer desno” in preko bele neprekinjene črte polkrožno obrnil po cesti. Takrat je pravilno po svoji strani z osebnim avtom pripeljal 42-letni Bosanec, kije začel zavirati, ko je pred sabo zagledal tovornjak, a trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči se je nič krivi voznik avta hudo poškodoval. Žaga je delavki poškodovala roko DOLENJSKE TOPLICE - V sredo, 11. novembra, se je v Dolenjskih Toplicah zgodila delovna nesreča na žagi, ki je last zasebnega podjetnika Antona Z. iz Podturna. V nesreči seje hudo poškodovala 28-letna Silva Gazvoda iz Cerovca. Tega dne je delavka pomagala sodelavcu pri stroju za avtomatsko dolžinsko rezanje lesa. Sodelavec je v stroj vstavljal letve, Silva pa je pobirala narezane kose in jih zlagala na paleto. Eden od kosov se je zagozdil v vodilo na transportni mizi, zato ga je hotela delavka z roko prijeti in sprostiti, pri tem pa je z roko zadela v električno stikalo, s katerim se aktivira spuščanje primeža in krožne žage, ki je Gazvodovi poškodovala roko. Zaradi hudih poškodb je ostala na zdravljenju v novomeški bolnišnici. AVTA NI MOGEL ODKLENITI VINJI VRH - Prejšnji torek popoldne je odšel P. J. do svojega vikenda na Vinjem Vrhu in tam parkiral avto. Neznanec je izkoristil njegovo odsotnost in z neznanim predmetom razprl vrata, tako daje med vrati in streho nastala odprtina, skozi katero je hotel s pomočjo vrvice avto odkleniti. To mu ni uspelo, je pa lastniku povzročil kar nekaj škode. Jo je kdo videl? Od aprila letos sorodniki pogrešajo 72-letno Danijelo Mišica, kije stanovala v Ljubljani na Kamnogoriški cesti 49. Občasno se je_ Danijela zadrževala tudi v Črnomlju, kjer so jo v začetku aprila tudi nazadnje videli. Visoka je 165 cm, suhe postave, ima temne dolge lase, običajno pokrite s pokrivalom. Ker obstaja sum, daje pogrešana oseba žrtev kaznivega dejanja, uprava za notranje zadeve prosi občane, ki bi karkoli vedeli o pogrešani osebi ali so jo morda v času, ko jo pogrešajo, videli, da o tem obvestijo policiste na telefon 113 ali pokličejo urad kriminalistične službe Novo mesto na telefon 068 318 - 1230. Danijela Mišica VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC V KRŠKEM - V torek, 10. novembra, se je v Krškem mudil varuh človekovih pravic Ivah Bizjak s sodelavci. Njegov obisk so za pogovor z njim izkoristili številni občani, ki so med drugim opozorili na ukinjanje UNZ Krško, na problem vrednotenja in plačevanja škod, povzročenih z ujmami, na težave z Romi, na neusklajenost zakonov in njihovo težko izvajanje, na problem brezposelnosti in zniževanja življenjskega standarda, na neoperativnost sicer veljavnega zakona, na primer za rento. Občani so se pritožili tudi zoper nesmotrne razpise, kizzava-jajo ali dajejo lažno upanje, ob tem pa povzročajo dodatne stroške prosilcu, in drugo. Gozd na od ki ipova lan ikra( leni les Miran in Janez Potokar sta z najetimi sekači na tujem posekala 121 hrastov in 33 smrek, neodkazan les pa prodala gozdnemu gospodarstvu v Črmošnjicah - Po tri mesece zapora ČRNOMELJ - Prejšnji petek seje na okrajnem sodišču v Črnomlju končalo sojenje dvema Romoma: 63-letnemu Janku in njegovemu sinu 35-letnemu Miranu Potokarju, obtoženima tatvine lesa za romskim naseljem Lokve. Obravnavo so zaznamovale številne ne ravno običajne številke: za razjasnitev vseh okoliščin je bilo poleg zaslišanj na kraju samem ob ogledu mesta kaznivega dejanja potrebnih še kar 6 glavnih obravnav, na katerih je bilo zaslišanih 30 oseb (oškodovanci, sorodniki obtoženih, gozdni delavci, vozniki...), nekatere tudi večkrat. Obravnava seje končala z obsodilno sodbo obeh: sodnik je vsakemu prisodil tri mesece zaporne kazni. Obtožba jc Janka in Mirana lesa. Sicer pa je za nekaj parcel Potokarja bremenila, da sta z najetimi sekači podjetnika Har-ka Mujkiča v kraju, imenovanem “Mestna Loža”, za romskim naseljem Lokve od decembra 1996 do konca februarja lani posekala 121 hrastov (255 kubikov bruto lesne mase, vredne najmanj 2,3 milijona tolarjev) in 33 smrek (77 kubikov lesne mase, vredne najmanj 579 tisočakov), sekala pa sta na parcelah osmih Tazličnih lastnikov, tudi na parceli Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. V zagovor je obtoženi Janko Potokar, ki ima sicer končano gozdarsko šolo, povedal, da s posekanimi hrasti nima nobene zveze, saj je les od nekega Hrvata kupil sinov pokojni tast Kosec, za smreke pa je pojasnil, da so rasle na parceli, ki jo je z občino zamenjal za svojo parcelo, na kateri je eno romsko naselje. “O tej zamenjavi je že bila narejena predpogodba, vendar parcel šc ni bilo mogoče prepisati zaradi neurejenih lastninskih razmerij s prejšnjo lastnico. To pacelo sem užival že 10 let,” je dejal in dodal, da ima na Kočevskem blizu 10 hektarjev gozda ter da je takrat dobil odločbo o poseku 757 kubikov prepričan, da mejniki niso povsem točni, medtem ko za del črnega poseka krivi sekača Har-ka Mujkiča. Tudi Miran je potrdil, da se je za posek hrastov dogovarjal njegov tast, on mu je le najel sekače. Smreke je, kot je trdil Miran, posekal le na očetovi parceli, medtem ko naj bi po njegovih trditvah Harko kljub njegovim opozorilom, da parcela ni njihova, sekal še na sosednjem. Pričanje Harka Mujkiča je bilo nekoliko drugačno. S Potokarjevima se je ob prvem ogledu mej v gozdu dogovoril, da bosta ona z gozdarjem uredila odkaz lesa, in ko je prišel teden dni kasneje na dan sečnje v gozd, so bila drevesa pospreja-na in pri korenu zasekana s sekiro. Mejo parcele za posek mu je pokazal Janez, sicer pa Harko ni preverjal, ali je Potokar pravi lastnik, saj mu je zaupal. “Odslej najprej vprašam logarja, če je v določenem kompleksu odkazal les in koliko,” je dodal in zavrnil Janezove trditve, da naj bi smreke na eni od parcel posekal na lastno pest. Les je na ponudbo Janeza Potokarja odkupilo Gozdno gospodarstvo Novo mesto, poslovna enota Črmošnjice, ki ga je nato prodalo podjetju Jelka iz Vinice, nekaj lesa je šlo v skladišče v Črnomelj, del pa na Žago Soteska. Gozdarski tehnik Zavoda za gozdove je povedal, da so bila drevesa neoznačena za posek, saj je šlo za gospodarski gozd, kjer je bila nujna uporaba goz- • Sodnik okrajnega sodišča v Črnomlju je obtoženca spoznal za kriva očitanega kaznivega dejanja, saj sta oba vedela, da gre za zemljišče, ki ni njuno, in sta tako presegla meje parcel, kjer sta smela sekati. Za kaznivo dejanje tatvine jima je prisodil vsakemu tri mesece zapora, sicer pa za takšno kaznivo dejanje kazenski zakonik predvideva do tri leta zapora. Miranu je kot oteževalno okoliščino upošteval dejstvo, daje kaznivo dejanje storil v preizkusni dobi, Janeza, ki še ni bil obsojen, pa je oteževalo dejstvo, da je imel kot oče prevladujočo vlogo v poslu. Oškodovanci so s premoženjskopravnimi zahtevki napoteni na pravdo. Sodba še ni pravnomočna. darskega žiga, ne le spreja, prav tako drevesa za posek niso bila zrela in so bila z gozdarskega stališča, predvsem hrasti, posekana vsaj 30 let prezgodaj. Sicer pa je povedal, da v nobenem zakonu ne piše, da je dolžan izvajalec del od lastnika gozda zahtevati odločbo o odkazilu, ki je sicer potrebna v vsakem primeru, tudi če se uporablja le sprej. T. GAZVODA Meta Malus Lunin koledar -Lunine bukve 1999 Lunin koledar - po novem Lunine bukve je letos spremenil svojo podobo. Je vsebinsko bogatejši in obsežnejši. Poleg že ustaljenih podatkov o hujšanju, najprimernejšem času za setev ali sajenje rastlin, parjenje živali, koline, sekanje lesa itn., neprimernem času za kirurške posege in o začetku zdravljenja ter nasvetov, kdaj je najugodnejši čas za določena opravila, vam letos Lunine bukve ponujajo še več astroloških zapisov, kitajski in keltski horoskop, zdravljenje z barvami in še marsikaj zanimivega. Avtorica pa odkriva tudi druge Lunine skrivnosti. Lunine bukve lahko letos kupite tudi na vseh večjih časopisnih prodajnih mestih po ceni 861 SIT (5 % prometni dvek je že vštet v ceni). Če pa boste koledar naročili neposredno pri izdajatelju - Kmečkemu glasu, vas bo stal 693 SIT (v ceno ni všteta poštnina). V kolikor pa boste postali stalni naročnik (najmanj 2 leti), boste zanj odšteli le 588 SIT (v ceni ni všteta poštnina). Koledarje bomo pošiljali po povzetju. Naročila sprejemamo do razprodaje edicije na naslov: ČZD Kmečki glas, Železna c. 14, 1000 Ljubljana ali 24 ur na dan po telefonu (061) 13 77 542. (Če bo vključen avtomatski odzivnik, vas prosimo, da po njem sporočite tudi, če želite postati stalni naročnik.) NAROČILNICA Podpisani (ime in priimek): Naslov: SLOVENSKA KNJIGA Zaposli REGIONALNEGA DIREKTORJA ZA DOLENJSKO OBMOČJE Delo obsega: organizacijo in vodenje regionalne zastopniške mreže za prodajo po domovih (priročniki, enciklopedije, atlasi). Od kandidatov pričakujemo: - najmanj VI. stopnjo izobrazbe - pretežno delo na terenu ■ bogate izkušnje pri organiziranju zastopniške mreže - vodstvene sposobnosti Vaše ponudbe z življenjepisom pošljite v roku 8 dni na naslov: Slovenska knjiga, PE Založništvo, Rožna dolina c. II / 7, Ljubljana LUNINE BUKVE Pošta: □ Želim postati stalni naročnik Luninih bukev (označite s križcem) Datum: Podpis: DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj OBVESTILO Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Brežice in Davčni urad Novo mesto obveščajo vse davčne zavezance, da je v Uradnem listu RS št. 77/98 z dne 13.11.1998 objavljena Uredba Vlade RS o začasni uporabi določb memoranduma o soglasju med Ministrstvom za obrambo RS in Vrhovnim poveljstvom zavezniških sil za Evropo glede zagotavljanja logistične podpore države gostiteljice v podporo vojaški vaji “Cooperative Adventure Exchange 98” v zvezi z oprostitvijo plačila davka od prometa proizvodov in storitev. Ta uredba določa oprostitev plačila davka od prometa proizvodov in storitev, ki jih naročita Kopenski del mobilne sile Zavezniškega poveljstva za Evropo in Poveljstvo zavezniških kopenskih sil za južno Evropo v zvezi z izvedbo vaje “Cooperative Adventure Exchange 98”, ki bo potekala od 14. do 28. novembra 1998. Oprostitev plačila prometnega davka v zvezi z zgoraj navedenim se uveljavi na podlagi obrazca, izpolnjenega od naročnika in dobavitelja proizvodov oziroma izvajalca storitve ter potrjenega od predstavnika Ministrstva za obrambo. Obrazec z navodilom za izpolnjevanje je priloga v Uradnem listu RS št. 77/98 objavljeni Uredbi. Prodajalec - davčni zavezanec obračunu prometnega davka, ki ga predlaga petnajstdnevno, davčni službi priloži tudi zgoraj navedeni obrazec za obračun oprostitve plačila davka od prometa proizvodov in storitev. nad 100.000 SIT <» organiziran servis in montaža c posojilo do 36 mesecev • garancijski rok 2 leti • strokovno svetovanje • izmere na objektu * JELOVICA - Lesna industrija d.d., 4220 Škofja Loka, tel.: 064/61 -30,fax: 064/634-261, E- mail: info@jelovica.si prodajna mesta: NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(068)323-444, BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,fax:(068)58-716, JAKAELEKTRO Radeče. BAVEX Trebnje, KERATRADE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX Kočevje Dorema d.o.o. Hčerinska družba Nizozemske firme Dorema Rekreatie B.V. Holland. Smo uspešno podjetje za proizvodnjo šotorov, senčnikov in predšotorov za kamp prikolice. Za naš konfekcijski obrat v MOKRONOGU iščemo: DIREKTORJA PROIZVODNJE Od Vas pričakujemo: • višja ali.visoka strokovna izobrazba konfekcijske smeri • znanje nemškega jezika • sposobnost vodenja proizvodnega procesa • izkušnje na podobnih delih in nalogah • starost 35-45 let Ponujamo Vam: • zdravo delovno okolje • varna zaposlitev • stimulativni osebni dohodek Vaše cenjene ponudbe pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov sedeža firme: Dorema, d.o.o., Opekarniška 16,1235 Radomlje ALBERT PAVLIC OBČINA ŠENTJERNEJ, PRIJAZNA IN ENAKA ZA VSE. Obkrožite št. 2 zaŽUPANA in št. 8 za LISTO! SDS Z ZNANJEM DO KVALITETE ŽIVLJENJA 5 mag Andrej VIZJAK ZA ZUPANA OBČINE BREŽICE s podporo Socialdemokratske stranke Slovenije in Slovenskih krščanskih demokratov SKD SDS Mag. Andrej Vizjak, rojen 1964, je naslednik stare brežiške družine veterinarjev in velja za odločnega, izobraženega in neobremenjenega človeka. Le s takim županom lahko ob številnih možnostih, ki se občini Brežice odpirajo, skupaj ustvarjamo boljše možnosti za kvalitetnejše življenje vseh. Ustaljene birokratske metode moramo nadomestiti s sodobnimi in strokovnimi pristopi vodenja občine ter z odprtostjo do idej, povezovanja in sodelovanja. Največ aktivnosti bomo usmerili v odpiranje novih delovnih mest v gospodarstvu in v krepitev podeželja z zagotavljanjem več denarja krajevnim skupnostim širšo podporo kmetijstvu, pri čemer je potrebno kmetijstvo in turizem povezati v celoto. rr- frizerski saJon 1~\ Sabina Zakšek, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto * Vsakdan (razen ponedeljka) od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. * Naročila po 068/373-461 % 19. novembra -dan ugodnega nakupa v METLIKI Obiščite nas, ne b0 Vam zal- od 8.30 do 18.00 20. novembra ■dan ugodnega nakupa v BREŽICAH dodatni AKCIJSKI POPUST vsak obisk nagrajen nasveti strokovnjaka nagradno žrebanje vseh obiskovalcev z dobro informacijo do ugodnega nakupa JELOVICA BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,fax:(068)58-716, RADIO MAX 88,9 M HZ 87,6 MHZ Spoštovani volilci! * Neoddan glas je kakor neuveljavljen certifikat! Oddan glas delavca ali kmeta je enakopraven glasu predsednika države! ti ZA OBČINO PRIJATELJEV IN ZNANCEV Z NOVIM ŽUPANOM! SDS Trebnje SDS in Alojzij Kastelic Pozdravljeni, dobri ljudje! V teh jesenskih dneh Vas nagovarjamo z mnogimi napisanimi in izrečenimi besedami, s katerimi želimo le dobro. Naše dobre želje, pripravljenost ' in hotenje so odraz Vaših želja in Vaše volje. Z dobro voljo, trdim delom in vztrajnostjo bomo uresničili zastavljene cilje, zato ostajamo še naprej z vami! Danilo Siter kandidat SKD in SDS za župana občine Krško SKD SDS SKUPNI KANDIDAT mšš, 'ŠiMi LDS Liberalna demokracija Slovenije /)eS US s podporo Cmr"^ ZDRUŽENA USTA OAfO L»f y socialnih demokratov LJ1 V ij ter liste obrtnikov in podjetnikov ZA ŽUPANA MESTNE OBČINE NOVO MESTO ANTON STARC dr. med. Združimo moči za razvoj našega gospodarstva, za kvaliteto življenja vseh občanov, napredek naših vasi in našega mesta! Spoštovane volivke in volivci ! Z glasom za Antona Starca se odločate za: Novo mesto - živahno gospodarsko, družbeno in kulturno srce Dolenjske sodobno prometno povezanost vseh naselij in urejen mestni in primestni promet za boljše komunalne storitve, čisto in zdravo okolje perspektive mladih - za kvalitetno izobraževanje, zaposlitev in urejeno stanovanje dostojno življenje starejših REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za finance davčna uprava republike Slovenije davčni urad brežice Brežice, Cesta prvih borcev 39 A Telefon: 0608/61-610 Na podlagi 75. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, St. 18/96) DURS, Davčni urad Brežice, Odreja JAVNO DRAŽBO Predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku prisilne izterjave, in sicer: 1. v SREDO, 25.11.1998, ob 10. uri v BREŽICAH - v podjetju Prevoz, d.d. - v stečaju, Ulica bratov Milavcev 42, Brežice - Osebni avto RENAULT TVVINGO, 1.1994, cenilna vrednost 600.000,00 SIT - Avtoradio BLAUPUNKT cenilna vrednost 2.000,00 SIT 2. v SREDO, 25.11.1998, ob 12. uri na naslovu SR STARI GRAD 64, KRŠKO - kompresor, cenilna vrednost 120.000,00 SIT - 5 pletilnih strojev cenilna vrednost 250.000,00 SIT - 1 kpl. pletilne igle, cenilna vrednost 30.000,00 SIT - 1 kpl. pletilne platine, cenilna vrednost 10.000,00 SIT 3. v SREDO, 25.11.1998, ob 14. uri na naslovu MALI KAMEN 62, KOPRIVNICA - 1 šivalni stroj BAGAT cenilna vrednost 30.000,00 SIT - 1 šivalni stroj PFAFF OVERLOCK, cenilna vrednost 55.000,00 SIT - 1 šivalni stroj RUŽA Step, cenilna vrednost 30.000,00 SIT - 1 šivalni stroj SINGER, cenilna vrednost 25.000,00 SIT 4. v ČETRTEK, 26.11.1998, ob 11. uri na naslovu CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58, KRŠKO 1. Oprema za nego: 1 medicinska lupa, cenilna vrednost 20.000,00 SIT 1 vaporizator, cenilna vrednost 40.000,00 SIT 1 voziček za aparate, cenilna vrednost 25.000,00 SIT 1 “tace" complex 2, cenilna vrednost 80.000,00 SIT 1 modelix, cenilna vrednost 100.000,00 SIT 1 grelec voska, cenilna vrednost 4.000,00 SIT 1 sterilizator, zračni, cenilna vrednost 10.000,00 SIT 1 sterilizator arom., cenilna vrednost 15.000,00 SIT 1 vaporizator, cenilna vrednost 25.000,00 SIT 1 luč L3DT cenilna vrednost 15.000,00 SIT 1 stol, cenilna vrednost 14.500,00 SIT 1 aparat za limfno drenažo, cenilna vrednost 350.000,00 SIT 2. Oprema za “fitnes”: 1 naprava ua fitnes, cenilna vrednost 200.000,00 SIT 1 miza za telovadbo, cenilna vrednost 55.000,00 SIT 1 savna ITALIA T6, cenilna vrednost 750.000,00 SIT 1 fitnes kolo, cenilna vrednost 90.000,00 SIT 1 miza, fiziološka, cenilna vrednost 90.000,00 SIT 1 kpl. ročne uteži, cenilna vrednost 60.000,00 SIT 1 termo sistem 443 C, cenilna vrednost 80.000,00 SIT 1 fitnes naprava, cenilna vrednost 100.000,'00 SIT 1 kpl. kilni pasovi, cenilna vrednost 35.000,00 SIT 1 tekoči trak za hojo, cenilna vrednost 350.000,00 SIT 1 multi naprava povveer, cenilna vrednost 200.000,00 SIT 1 fitnes za “trebuh”, cenilna vrednost 300.000,00 SIT ' 1 el. med. aparat, cenilna vrednost 230.000,00 SIT 1 stojalo za uteži, cenilna vrednost 75.000,00 SIT 1 kpl. uteži, cenilna vrednost 17.000,00 SIT 1 “multinacio” naprava, cenilna vrednost 450.000,00 SIT 1 Hairmaster set, cenilna vrednost 200.000,00 SIT 1 stol olimp, cenilna vrednost 35.000,00 SIT 3 kpl. frizerske opreme, cenilna vrednost 1,200.000,00 SIT 5. v ČETRTEK, 26.11.1998, ob 13. uri na naslovu NASELJE HEROJA MAROKA 5, SEVNICA -1 računalnik “SAMRON”, 1,1996, cenilna vrednost 50.000,00 SIT -1 tiskalnik “SAMRON”, 1.1996, cenilna vrednost 40.000,00 SIT -1 pisalni stroj “Olympia”, cenilna vrednost 10.000,00 SIT - 2 pisalni mizi in stola, cenilna vrednost 20.000,00 SIT - police - 5 m, cenilna vrednost 20.000,00 SIT -1 fotokopirni stroj “Minolta”, 1.1997, cenilna vrednost 790.000,00 SIT Stopnja prometnega davka je za vse proizvode razen za osebno motorno vozilo, navedno v točki 1,20%. Za motorno vozilo je stopnja prometnega davka 5%. Ogled je mogoč pol ure pred pričetkom javne dražbe na vseh navedenih naslovih. Pol ure pred začetkom javne dražbe je potrebno položiti varščino, in sicer v višini 10% vrednosti izklicne cene. Kupcem bo'varščina vračunana v kupnino, drugim pa vrnjena po končani dražbi. Če so zarubljeni predmeti prodani pravni osebi ali zasebniku za namene iz 6. in 10. člena zakona o prometnem davku in so izpolnjeni pogoji iz 7. člena navedenga zakona, se davek ne plača oz. se plača po znižani davčni stopnji. Kupec mora položiti znesek kupnine, od dosežene prodajne cene plačati prometni davek ter prevzeti stvar takoj po končani dražbi. Če kupec ne poravna kupnine takoj po končani javni dražbi, ni upravičen do vračila varščine. Dražba se ne bo opravila, če se za predmete ne doseže niti polovica cene, določene s cenitvijo. Prodaja bo potekala po načelu VIDENO - KUPLJENO. Če zarubljeni predmeti ne bodo prodani, bo druga javna dražba: pod točko 1 v SREDO, 2.12.1998, ob 10. uri na istem mestu pod točko 2 v SREDO, 2.12.1998, ob 12. uri na istem mestu pod točko 3 v SREDO, 2.12.1998, ob 14. uri na istem mestu pod točko 4 v ČETRTEK, 3.12.1998, ob 11. uri na istem mestu pod točko 5 V ČETRTEK, 3.12.1998, ob 13. uri na istem mestu JnisAauA&fvu, Mednarodna špedicija, transport in pomorska agencija, delniška družba Filiala Novo mesto Smo družba z dolgoletno tradicijo v mednarodni špediciji, transportu in pomorski agenciji, ki je v preteklem letu praznovala 50-letni jubilej. Za nadaljnje uspešno poslovanje vabimo k sodelovanju v filiali špedicije iNovo mesto -Poslovalnica Obrežje ŠPEDITERJA Od kandidata pričakujemo, da izpolnjuje naslednje pogoje: • V. stopnja šolske izobrazbe ekonomske, prometne ali druge ustrezne smeri, • najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj, • poznavanje programov za osebni računalnik in terminal, • pasivno znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina). Delovno razmerje se sklepa za določen čas 6 mesecev, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas in z dvomesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o doseženi strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Intereuropa, d.d., tajništvo, Ljubljanska cesta 36,8104 Novo mesto. Prijavljeni kandidati bodo a izbiri obveščeni najpozneje v osmih dneh po opravljeni izbiri. Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič Črnomelj razpisuje natečaj za podelitev nagrad na raziskovalnem področju 1. V skladu s Pravilnikom o podeljevanju nagrad za izume in tehnične izboljšave razpisuje Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič Črnomelj natečaj za zbiranje predlogov za nagrade v letu 1998. 2. Društvo bo podelilo tri nagrade, in sicer: I. nagrado v višini 300.000 SIT II. nagrado v višini 200.000 SIT in lil. nagrado v višini 100.000 SIT bruto. Nagrade se podelijo za izume oz. tehnične izboljšave, ki so pričele dajati rezultate v zadnjih dveh letih pred objavo razpisa na območju Bele krajine. Nagrado lahko prejme fizična oseba ali skupina fizičnih oseb. 3. Merila za podelitev nagrad so: pridobivanje večjega dohodka, povečanje števila delovnih mest oz. njihovo ohranjanje, uvajanje okolju prijaznejše proizvodnje, zagotavljanje trajnejših dobrih poslovnih rezultatov. 4. Prijava na natečaj mora vsebovati: a) natančno ime in naslov predlagatelja ter kandidata oz. članov skupine, ki se predlagajo za nagrado; b) potrdilo pristojnega urada o patentu, če gre za izum, oz. potrdilo firme, če gre za tehnično izboljšavo; c) opis izuma oz. tehnične izboljšave; č) potrdilo firme o poslovnih učinkih v skladu s 3. točko tega razpisa. 5. Prijavo na natečaj lahko pošlje sam avtor ali pravna oseba, za katero dela avtor, in sicer do vključno 20.12.1998 na naslov: Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič, Črnomelj, Ulica Mirana Jarca 20, Črnomelj. Podrobnejše informacije so na voljo pri Kseniji Khalil, tel. 068/51-265. Nekdo ima v Štuklja tudi zares rad Ob vsej vznesenosti in že kar kičasti zasvojenosti Slovencev s stoletnico Leona Štuklja se nehote postavlja vprašanje, kaj nam Leon Štukelj pomeni. Če je bil še pred petimi leti za večino Slovencev, razen Novomeščanov, telovadcev in poznavalcev zgodovine slovenskega športa, popolnoma neznan, danes ni Slovenca, ki Štuklja ne bi poznal in ga občudoval. Pred petimi leti smo Slovenci Štuklja šele odkrivali oziroma smo ga prav s takratno Bergerjevo proslavo šele nanovo odkrili. Štukelj in njegova olimpijska zgodba sta bila tedaj zgolj izjemen motiv za Spektakelsko predstavo. V zadnjih petih letih je Štukelj predvsem s svojo prikupno živahno pojavo na otvoritvi olimpijskih iger v Atlanti, ko je kar mimogrede očaral tudi prvega moža svetovne politike, ameriškega predsednika Clintona, postal svetovno znan. Pred petimi leti je bil Štukelj za slovensko politiko nepomemben, sicer ga ne bi med dvema deloma prireditve izgubili, tako daje več kot pol ure ostal sam na mrzlem novembrskem dežju v množici pred novomeško športno dvorano, medtem ko je smetana slovenske politike, ki naj bi se v Novem mestu zbrala prav zaradi njega, na toplem v občinski stavbi veselo nazdravljala, ne da bi ga kdo pogrešal, po koncu prireditve pa so ga spet enostavno pozabili v dvorani, saj se je vsem mudilo, da bi se na banketu čimprej pridružili predsedniku države, predsedniku vlade in številnim ministrom. Tokrat se kaj takega ne bi moglo zgoditi, saj je bila okoli slavljenca ves čas nepopisna gneča. Vsakdo je hotel biti v njegovi bližini in prestreči vsaj nekaj žarkov njegove zvezde. Celo življenje skromni Štukelj pa je vse mirno prenašal, se na vse strani zahvaljeval za pozornost in živahno odgovarjal na številna vprašanja. Če gaje Berger pred petimi leti odkril, mu je minuli četrtek postavil spomenik. Predstava z vrhunskimi umetniki in telovadci je bila v vsej svoji biti posvečena Leonu Štuklju -sokolu in olimpioniku. Vpredstavi ‘Mve, triumphator!” je dosegel lahkotno prepletanje umetnostnih zvrsti od glasbe, fotografije, filma in besedne umetnosti do plesa in gimnastike, osvobojene tekmovalnega vidika. S številnimi vrhunskimi telovadci, ki so si nastop ob Štukljevi stoletnici šteli l' veliko čast, je slavljencu dal najlepše darilo, saj je Leon Štukelj tudi več kot šestdeset let po koncu tekmovalne kariere z dušo in telesom še vedno telovadec, zato je z največjim zanimanjem sledil prav mojstrovinam današnjih telovadnih šampionov na njegovem priljubljenem orodju mnogih-Matjaž Bergerje eden tistih, ki ima Leona Štuklja res rad, ga spoštuje in neizmerno ceni, tega s svojo predstavo ni želel niti ne bi mogel prikriti, bilo je očitno in zaradi tega je imel "Ave, triumphator!" dušo-Večini pomeni Leon Štukelj k simbol tistega, kar bi Slovenci radi bili. Bil je velikan nekegO časa. Z njim smo tudi mi del svetovne zgodovine. Čeprav je Štukelj Novo mesto zapustil pred sedmimi desetletji, še vedno s ponosom pove, da je Novomeščan. Podobno zna svoje Novomeš čanstvo poudariti tudi Matjaž Berger, ki je, če se je le dalo, >' predstavo vključil vrhunske mlade novomeške umetnike-Čeprav je Štukelj kot najstarejši olimpijski zmagovalec pomemben del svetovnegO olimpijskega gibanja, ni f svojem svetovljanstvu nic manj novomeški. IGOR VIDMAR V STOJO - V predstavi Ave, triumphator! so sodelovali številni vrhunski telovadci, med njimi tudi petkratni svetovni in olimpijski prvak ne krogih Italijan Yuri Chechi, nosilec ekipne zlate medalje na olimpijskih igrah in dvakratni svetovni prvak Nemec Valerij Belenkij ter najboljši slovenski telovadci zadnjih let: Aljaž Pegan, Mitja Petkovšek, Dejan Ločnikarin Mojca Mavrič. Prav njihove nastope si je Leon Štukelj ogledal posebno pozorno in tudi kritično, saj še vedno budno spremlja razvoj svetovne gimnastike. (Foto: I. V) Ave, triumphator Leon Štukelj! Novo mesto je bilo ob Štukljevem rojstnem dnevu olimpijska prestolnica sveta - Častni gost Juan Antonio Samaranch - Vrhunec proslav gimnastičana akademija Ave, trimphator! ROTARUCI ZA NOVO ŠPORTNO DVORANO - Rotan/ klub Novo mesto, katerega častni član je Leon Štukelj, je v počastitev Štukljeve IObletnice zbral 2 milijona tolarjev. Ta denarje v imenu kluba gospod Štukelj podaril Šolskemu centru za opremo nove športne dvorane, ki nosi njegovo ime. Na fotografiji: predsednik Rotary kluba Novo mesto Andrej Pečavar izroča Leonu Štuklju rotarijski prispevek. tiUl POZDRA V Z ROTOVŽA - Novomeški župan Franci Koncilija je kot njegov davni predhodnik Josip Režek leta 1924 Leona Štuklja pozdravil na Glavnem trgu in ga nagovoril z balkona Rotovža, ki žal že dolgo ni več novomeška mestna hiša. Z balkona sta Novomeščane nagovorila tudi slavljenec Leon Štukelj in njegov častni gost, prvi človek olimpijskega gibanja predsednik MOK Juan Antonio Samaranch. (Foto: I. V.) Razstavo 100 let Leona Štuklja je v četrtek dopoldne v Dolenjskem muzeju odprl dvakratni olimpijski prvak na konju z ročaji Miro Cerar, Leonu Štuklju, ki je muzej obiskal popoldne skupaj s predsednikom mednarodnega olimpijskega komiteja Juanom Antoniom Samaranchom in predsednikom slovenskega olimpijskega komiteja Janezom Kocijančičem, pa je razstavo Štukljevih medalj, odličij in fotografij razlagal njen avtor Zdenko Picelj. (Foto: I. Vidmar) Alenka Avbar je povedala pesem o otroku iz Wendersovega filma Nebo nad Berlinom. Matjaž Berger, režiser predstave Ave, triumphator! Akweley in Leticia Yebuah ter igralka Alenka Avbar, sicer dolgoletna članica skupine režiserja Matjaža Bergerja. Skupaj z Leonom Štukljem si je akademijo ogledalo tudi najožje vodstvo slovenske države s predsednikom republike Milanom Kučanom, predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom na čelu. Ob koncu akademije se je Leon Štukelj vsem skupaj in vsakemu posebej zahvalil za vse, kar so mu pripravili ob visokem jubileju. Zanesljiva. Varna. Ki prisluhne. SLOVENICA Za vas smo na Ljubljanski cesti 27 v Novem mestu odprli novo poslovalnico. Prijazno vas vabimo, da nas obiščete! Telefon: 068 Mb 189 in telefaks: 068 Mo 188 NOVO MESTO - Minuli četrtek je bilo Novo mesto olimpijska prestolnica sveta. Prireditvam ob stotem rojstnem dnevu Leona Štuklja, najstarejšega olimpijskega zmagovalca na svetu, se je slavljenec skupaj s svojim častnim gostom, predsednikom mednarodnega olimpijskega komiteja Juanom Antoniein Samaranchom, pridružil popoldne po kosilu in njunem srečanju v gradu na Otočcu. Leon Štukelj je tri dni pred svojim stotim rojstnim dnem zbolel za gripo, vendar jo je njegovo krepko telo pravi čas ugnalo. V Novo mesto bi moral priti že v sredo, a se je obveznosti na Bledu in v Ljubljani odpovedal in iz Maribora odšel šele v četrtek dopoldne. Kot je dejal na četrtkovem popoldanskem srečanju z novinarji, ga je zelo skrbelo, ali bo dovolj zdrav, da se bo lahko udeležil njemu posvečenih prireditev. Ko se je zjutraj zbudil, ga je še malo stiskalo v grlu, glas ni bil pravi, drugače pa se je dobro počutil. Ko se je končno le pojavil v Novem mestu, so se mnogi oddahnili. Slavje seje začelo. ll Leon Štukelj si je v četrtek popoldne po srečanju s Samaranchem ogledal razstavo 100 let Leona Štuklja v Dolenjskem muzeju, se v hotelu Krka srečal z novinarji, potem pa čez kandij-ski most prikorakal na Glavni trg, kjer so se olimpijskemu zmagovalcu na čast kot leta 1924 zbrali Novomeščani. Kljub prestani bolezni je bil slavljenec dobro razpoložen. Na trgu gaje pred Rotovžem sprejel župan Franci Koncilija, Juan Antonio Samaranch pa mu je ob tej priložnosti izročil poseben pokal kot visoko olimpijsko priznanje, in ga povabil, naj tudi na naslednjih olimpijskih igrah v Sidneyju podeli medalje najboljšim v gimnastiki, tako kot je storil pred dvema letoma v Atlanti. Vrhunec večera je bila velika gimnastična akademija Ave, triumphator! v novi športni dvorani v Šmihelu. Ob glasbi slovenske Filharmonije pod vodstvom dirigenta Marka Letonje so se slavljencu in številnim gostom predstavili nekateri najboljši gimnasti sveta, vrhunske šport-no-ritmične gimnastike, plesalci in igralci. Novomeščani so imeli eno redkih priložnosti videti na delu nekatere mlade novomeške umetnike, kot sta plesalca Gregor Luštek in Rosana Hribar, pevki Irena Yebuah V Novem mestu slovita Barcelona Krka si je z zmago na Cetinju zagotovila drugo mesto v skupini M - Še s Hapoelom doma, potem pa pride k nam Barcelona ■ Proti domačim nasprotnikom gre žoga težje v koš kapševa dvanajsta NA SVETU , STARI TRG OB KOLPI - Starotrška ahistka Darja Kapš je na mladinskem svetovnem prvenstvu v šahu v španskem mestu Marina D’Or osvojila 12. mesto. Najboljša Slovenka je bila Ana Srebrnič, ki je s 7,5 točke Osedla sedmo mesto v konkurenci do 14. leta. NOVO MESTO - Krkini košarkarji so se z zmago na Cetinju dokončno uvrstili v nadaljnje tekmovanje Koračevcga pokala, čeprav jih do konca tekmovanja v skupini M čaka še tekma z izraelskim moštvom Galil Elyon na domačem igrišču. Osvojili so drugo mesto, kar pomeni, da se bodo v šestnajstini finala pomerili s slovito Barcelono, tekma v Novem mestu pa bo 9. decembra. Medtem ko so krkaši na mednarodnih tekmah izjemno motivirani in vztrajno nizajo zmage, njihova igra na tekmah domačega prvenstva ni tako bleščeča. Črnogorski in jugoslovanski mediji so sredini tekmi petega kola Kora-čevega pokala namenili precej pozornosti, v deželi aktualnih svetovnih prvakov pa so več možnosti za zma- go pripisovali črnogorskemu moštvu. Novomeščani so na Cetinju naleteli na topel sprejem, Črnogorci pa sojih namestili v enem izmed najboljših hotelov v Budvi. Tik pred tekmo se je Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto Na posvetu atletskih trenerjev na Otočcu predstavili prevod Janeza Pence o življenju in jreningu kenijskih tekačev • TVenerji o vabi teka, metov in o dopingu - Gost poljski trener .OTOČEC - Minuli konec tedna je združenje atletskih trenerjev Slovenije I SP°rt hotelu na Otočcu pripravilo svoj dvajseti posvet, na katerem je prof. Janez Penca udeležencem predstavil svoj prevod knjige angleškega avtorja Tobyja Tanserja “Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto”, v kateri kot v romanu “Pisuje tekaško filozofijo v svetovnem merilu nepremagljivih kenijskih 'ekačev na srednje in dolge proge. V Knjigi sta opisana Kenija in socialno »kolje, iz katerega prihajajo znameniti tekači, njihov način vadbe in živ-tjenja, predstavljeni pa so tudi nekateri največji šampioni. Ne gre za knjigo namenjeno le tekačem, ampak vsem trenerjem in v ~ ~ ■ i , Minpun > ovili 11 V.1IV 1JV111 lil športnikom, saj, kot ugotavlja Janez "enca v zaključni besedi, skrivnosti »speha kenijskih tekačev ni. Do 'zjemnih izidov Kenijci prihajajo le strdim, trdim delom. Vadijo trikrat dnevno, prvič že ob šestih zjutraj, ko »a ekvatorju vzide sonce, drugič in najbolj trdo dopoldne in še enkrat, nekoliko lažje, popoldne, da se telo do večera umiri. Že od rojstva so navajeni na izjemno skromnost, kot °troci se ogromno gibljejo, saj Ponekod do šole tečejo tudi po 20 km daleč, navajeni so prenašati »trujenost in bolečino, brez tega pa »rhunskega izida ni. LE trdo DELO VODI k USPEHU - Predsednik Zveze atletskih tren-erjev Slovenije, Novomeščan Andrej Jeriček (levo), in direktor atletskih reprezentanc Boris Mikuž (v sredini) sta bila na Otočcu polna pohvalnih °esed o neutrudnem prevajalca strokovne literature prof. Janezu Penci (desno). Skupaj z ostalimi slovenskimi trenerji upata, da jih bo neutrudni penca v slogu kenijskih tekačev še naprej s trdim delom zalagal z riajnovejšimi dosežki največjih svetovnih atletskih strokovnjakov. (Foto: I. vidmar) v Šport iz Kočevja in Ribnice • RIBNICA - V sedmem krogu v 1. B državni rokometni ligi so igralci Ribnice še drugič izgubili na gostovanju v severovzhodni Sloveniji. Tokrat so klonili pred ekipo Velike Nedelje z 22:21. Potem ko so v prvem polčasu zaostali za dva zadetka, so v nadaljevanju vseskozi lovili prednost domačih igralcev, a jih ob koncu niso mogli dohiteti. Igralci Velike Nedelje so namreč povedli z 22:18, Ribničani pa so se z delnim izidom 3:0 približali na en zadetek, kar je bil tudi končni izid. Gregor Malnar in Rok Henigman sta bila s po petimi zadetki najboljša strelca Ribničanov. • KOČEVJE - Rokometaši Grče iz Kočevja so v šestem krogu v 2. državni ligi prvič izgubili. Z 24:20 jih je ugnal Koper. Kočevci so povedli s 3:0, a kmalu ostali brez treh igralcev. Kljub porazu ekipa Grče na lestvici še vodi. • KOČEVJE Kegljavke Kočevja še naprej igrajo domače tekme v Cerknici, saj je njihovo kegljišče neprimerno za tekme v prvi ligi. Tudi zaradi tega dosegajo nekoliko slabše izide. Proti Novi Gorici niso imele možnosti za uspeh in izkušene Primorke so ji ugnale s 6:2. V drugi ligi so kegljači Kočevja premagali Novo Gorico s 6:2, Ribnica pa je izgubila proti Lokomotivi z 1:7. • KOČEVJE - Slab dan so imeli tudi košarkarji Snežnika, ki so v sedmem kolu v 2. ligi na gostovanju v Žireh klonili pred domačo ekipo z 61:70. • KOČEVJE - Svojo prvo zmago pa so dosegli odbojkarji Kočevja. V gosteh so premagali Portorož. Po negotovem prvem nizu so v nadaljevanju z boljšo igro na mreži zasluženo prišli do pomembnih točk. • RIBNICA - S tekmami petega kroga se je končalo meddržavno prvenstvo v ragbiju za mladince. Igralci Ribnice so na zadnji tekmi v Zagrebu premagali domačine s 26:24. Po vodstvu Zagrebčanov s 17:6 se je v drugem polčasu med igralci vnel pretep, saj je slabi sodnik vseskozi navijal za Zagreb. Čeprav so gostitelji povedli s 17:7 in 21:14, so Ribničani pri izidu 24:21 dve minuti pred koncem tekme dosegli odločilne točke. Mihelič se je v slalomu sprehodil skozi obrambo Zagrebčanov in položil žogo. Gostitelji so bili hudo razočarani in so celo pozabili razglasiti najboljjjšga igralca tekme, kar sicer velevajo pravila. S to zmago so Ribničani osvojili naslov jesenskih prvakov. • RIBNICA-Na tretjem tekmovanju v plezanju po umetni steni za pokal Ribnice je nastopilo 71 tekmovalcev iz 11 klubov. V skupini mlajših dečkov in deklic ter starejših dečkov in deklic so imeli največ uspeha tekmovalci iz Škofje Loke, Radovljice in Žirov. Najbolje uvrščena Ribničana sta bila Sergej Fajfar in Kristijan Pranjič, ki sta v skupini mlajših in starejših dečkov osvojila četrto mesto. M. GLAVONJIČ trdo, z lahkoto V nasprotju z Afričani evropski in ameriški otroci živijo v izobilju, starši jih vozijo z avtom v le nekaj sto metrov oddaljeni vrtec ali šolo, cele dneve presedijo pred televizijo, naporov, mraza in bolečine ne znajo prenašati. Enako mehkužni so tudi kot športniki, ki bolj kot na trdo delo stavijo na raznovrstne farmakološke pripomočke in poživila, ki naj bi jih pripeljala do vrhunskih izidov. Življenje največjih kenijskih atletov, ki so z nagradami na največjih tekmovanjih zaslužili milijone dolarjev, je še naprej skromno in preprosto, nekateri si silnega bogastva ne upajo niti dotakniti, češ da bi jih pokvarilo in pomehkužilo. tofcf idnmr- Knjiga Tobyja Tanserja je izšla lani decembra, slovenski prevod pa je prvi prevod v katerikoli tuji jezik. Prve izvode knjige, ki jo je Janez Penca izdal v samozaložbi, so udeleženci seminarja na Otočcu dobesedno razgrabili. Dobro bi bilo, • Poleg predstavitve knjige Janeza Pence je 85 udeležencev trenerskega posveta iz Slovenije in sosednjih držav poslušalo predavanje o vadbi šprinterskih disciplin poljskega trenerja Janusza Iskra, ki vadi evropskega prvaka na 400 metrov z ovirami Pavla Januszevskega, in predavanje Milana Čoha o biome-hanskem modeliranju tehnike tekačev. V soboto je Marjan Ogorevc predstavil razvoj specifične moči metalcev, Jani Dernič pa je govoril o dopingu. V nedeljo je Alenka Godec nastopila s temo o trenerjevem odnosu do atleta, ki se začne z medsebojnim zaupanjem. Saša Maraž je predstavila dogajajanje v mednarodnem letu žensk v atletiki. Za zaključek bo kinezioterapevt Kha-lid Nasif govoril o preprečevanju poškodb ter postopkih za prvo pomoč ob poškodbah na samam terenu. Trenerji so v soboto in nedeljo izpeljali letno skupščino, med katero sojih seznanili tudi z novostmi v pravilih atletskih tekmovanj in normami za velika tekmovanja, pogovarjali pa so se tudi o delovanju in vlogi državnih trenerjev za posamezne discipline. da bi jo vzel v roke prav vsak slovenski športnik in se ob branju zamislil, saj je edina pot do uspeha še vedno predvsem trdo delo. I. V. v dvorani na Cetinju dvignil parket, ki so ga pred tekmo pribili k tlom kar z žeblji. Tudi tega, da v dvorani gledalci lahko kadijo, naši košarkarji niso vajeni, a so vseeno svojo nalogo opravili več kot dobro. Domačini so začeli zelo požrtvovalno in so na začetku tekme nekaj časa celo vodili, vendar so nato Novomeščani vzeli stvari v svoje roke, povedli s 13:10 in z isto razliko končali prvi polčas. 12 minut pred koncem je Krka vodila že s 50:35, kar jim je zadoščalo za miren zaključek tekme. Poleg Nakiča, kije moral po tekmi opraviti več intervjujev in gaje cetinjska mladež oblegala zaradi avtogramov, sta svojo nalogo izjemno dobro opravila tudi Petrov in Smodiš. Po besedah direktorja Krkinega košarkarskega moštva Vlada Gavranoviča je tamkajšnja izjemno korektna publika za lepe poteze s ploskanjem nagradila tudi Novomeščane, z glasnim aplavzom pa je Krkine košarkarje za lepo zmago nagradila tudi po koncu tekme. Na tekmah domačega prvenstva je Krkino moštvo očitno precej slabše motivirano kot na mednarodnih srečanjih. V soboto je Krka sicer brez težav premagala desetouvr-ščeno Pošto Maribor Branik, za nezanimivo in kljub precejšnji kakovostni razliki živčno košarkarsko predstavo pa imata največ zaslug svojemu poslanstvu nedorasla ljubljanska sodnika Igor Vidič in Luka Fekonja. Po krajšem odmoru zaradi priprav in nastopa državne reprezentance, v katero je izmed novomeških košarkarjev povabljen tudi Matjaž Smodiš, se bo Krka v soboto, 5. decembra, v gosteh pomerila z enajstouvrščeno Postojno, v sredo 9. decembra pa doma z Barcelono. I. V. KAZALO JE ŽE NA PRESENEČENJE NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana so se v 14. kolu doma pomerili z zadnjeuvrščenim trboveljskim Rudarjem. Novomeščani, ki so kljub drugačnim napovedim dosedanji del prvenstva odličo odigrali in so, trdno usidrani sredi prven^vene lestvice, brez bojazni pred izpadom, so tokrat slabše začeli in gostom dovolili, da so po prvem polčasu celo vodili. V nadaljevanju so elanovci le zbrali dovolj moči in s streloma Peršeta in Rodiča dvakrat ugnali razpoloženega trboveljskega vratarja Centriha. ZMAGA BREŽIČANOV BREŽICE - V Mariboru je Športno društvo Studenci pripravilo 19. Hočevarjev memorial v parterm akrobatiki, na katerem so uspešno nastopili najmlajši akrobati brežiškega telovadnega društva Sokol pod trenerskim vodstvom Bruna Goloba. V kategoriji mlajših dečkov je obetavna ekipa v postavi Križman, Vogrinc in Omerzu zmagala, v posamični konkurenci pa je Klemen Križman osvojil drugo mesto in Gregor Vogrinc tretje. MARKOVIČ 0 DHAULAGIRIJU NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov bo v petek, 20. novembra, ob 20. uri v mali dvorani kulturnega centra Janeza Trdine pripravilo predavanje alpinista Andreja Markoviča, ki bo z diapozitivi predstavil letošnjo slovensko himalajsko odpravo na 8167 m visoki Dhaulagiri. VODI FESTIVAL NOVO MESTO - V tretjem in četrtem kolu novomeške rekreacijske lige v odbojki so bili doseženi naslednji izidi: 69 ers: Unknovvn 0:2,69 ers: Zgage 2:0, Krka : Festival Novo mesto 1:2, Krka : RSM 2:1, Zgage : Dosd 2:1, Unknown : Dosd 2:0, RSM : Aha 1:2, Festival Novo mesto : Aha 2:1. Vrstni red: 1. Festival 8, 2. Unknown 7, 3. Zgage 7 itd. AFP silovito, Krško obetavno AFP Dobova z izdatno razliko ugnala Termo - Krško ob zmago v zadnjih minutah - V soboto derbi AFP: IVebnje Rokometaši AFP Dobove so v sedmem kolu končno zadovoljili apetite okoli petsto gledalcev, ki so jih prišli vzpodbujat v boju s tekmeci za uvrstitev na sredino prvenstvene lestvice, rokometaši škofjeloškega Terma, ki so tekmo sicer začeli bolje in povedli s 3:2. V nadaljevanju so Dobovčani z delnim izidom 9:3 že vodili s 5 zadetki prednosti, vendar so jo gostje do polčasa zmanjšali. V drugem polčasu so domačini prednost pridno večali, tako da so lahko tudi mladi dobili priložnost izkazati se. Trebanjci, ki so prejšnji torek v Nemčiji izgubili tudi povratno srečanje pokala mest, so do občutnejše prednosti v boju z zadnjeuvrščenim Andorjem prišli šele proti koncu polčasa, medtem ko so v drugem polčasu s hitro igro uveljavili kakovostno razliko med moštvoma. Tokrat se je z odlično igro v obram- bi in učinkovitostjo v napadu izkazal predvsem Nenad Stojakovič. Krčanom se letos obeta krčevit boj za obstanek, čeprav so tokrat proti favoriziranim Prulam 67 pokazali, da vseeno sodijo višje, kot kaže njihov skromen položaj na lestvici. Cetrtouvrščenim Ljubljančanom so se imenitno upirali, dobili prvi polčas z 10:9, tekma pa je bila izenačena vse do izida 20:20, ko so Krčani gostom zaradi nekaj nepotrebnih napak prepustili zmago. Dobra igra Krčanov proti Prulča-nom bi morali biti zanje zadostna vzpodbuda, da bi na gostovanju pri zadnjeuvrščenem, letos vedno poraženem Andorju osvojili dragoceni novi par točk. Dobovške ljubitelje rokometa čaka prihodnjo soboto prava poslastica - dolenjsko-posav-ski derbi, na katerem bodo njihovi ljubljenci poskusili Trebanjcem prizadejati drugi poraz v sezoni. KOŠARKA Pokal Radivoja koruča, skupina M, 5. kolo - LOVČEN : KRKA 61:75 (36:33); KRKA: Jevtovič 4, Petrov 9, Smodiš 19, Grum 3, Nakič 35, Ščekič 5. Lestvica: 1. Rim 9, 2. Krka 9, 3. Galil Elyon 6, Lovčen Cetinje 5. Liga Kolinska, 12. kolo - KRKA : POŠTA MARIBOR BRANIK 89:78 (50:35); KRKA: Jevtovič 22 (2:4), Samar 2, Petrov 6 (2:2), Smodiš 22 (6:9), Grum 7 (3:4), Nakič 27 (4:7), Sčekič 3 (1:2); P. M. BRANIK: Verginella 23, Tovornik 21 itd. prosti meti: 18:28, met za tri točke: 5:15 (Nakič 3, Smodiš 2), osebne napake: Krka 20, Pošta Maribor Branik 23. LESTVICA: 1. Union Olimpija 24,2. Pivovarna Laško 23, 3. Krka 21,4. Savinjski Hopsi 20 itd. V naslednjem kolu se bo Krka v soboto, 5. decembra, v gosteh pomerila s Postojno. 1. B SKL, 7. kolo - KRŠKO : ELEK-TRA 80:78 (44:41); KRŠKO: Mesič 24, Ogorevc 6, Božič 9, Zaturoski 6, Rozman 13, Avsenak 15, Hočevar 7. Lestvica - 1. Zagorje 13... 8. Krško 10 itd. V osmem kolu se bo Krško v petek, 20. novembra, v gosteh pomerilo z Unionom Olimpijo mladimi. ROKOMET 1. SRL, 7. kolo - AFP DOBOVA : TERMO ŠKOFJA LOKA 26:16 (11:9) AFP DOBOVA: Bilušič, Begovič 2, Simonovič 6, Bogovič, Voglar, Deržič 2, Urbanč 5, Keše 1, Vučič 6, Kukavica 4, Kranjčič, Škof. TREBNJE: ANDOR 34:25 (19:15); TREBNJE: Torlo, Stojakovič 8, Teržan 1, Blagojevič 4 (1), Šavrič 5, Bregant 4, Podbregar 4, Hribar 3, Gradišek, Likavec 4 (1), Radelj 1 (1). KRŠKO : PRULE 67 20:24 (10:9); KRŠKO: Medved, German 4, G. Božič 2, Potočnik 4, Martinčič 5, Pinterič 1, Levičar 2, Kekič, Deržič 1, Šebek, Belak, Brili. LESTVICA: 1. Prevent 11,2. Pivovarna Laško (tekma manj) 10, 3. Trebnje 10,4. Prule 67 10... 6. AFP Dobova 7... 11. Krško 3 itd. V naslednjem kolu bo 20. novembra AFP Dobova igrala doma s Trebnjem in Krško v gosteh z zadnjeuvrščenim Andorjem. ODBOJKA L DOL, ženske, 6. kolo - ŠENTVID : TPV NOVO MESTO 0:3 (-7, -9, -8); Lestvica: 1. Infond Meltal 10,2. HIT Nova Gorica 10,3. TPV Novo mesto 10, 4. Kemiplas Koper 6, 5. Marsel Ptuj 6, 6. Špecerija Bled 2, 7. ZM Ljutomer 2, 8. Krim 2, 9 Šentvid 2. V sedmem kolu bo TPV v soboto, 21. novembra, igral doma s Kemiplasom Koprom. 1. DOL, moški, 6. kolo - TOPOLŠICA : KRKA NOVO MESTO 3:0 (14, 8, 4); OLIMPIJA : ŽUŽEMBERK 3:0 (5, 7, 5)r Lestvica - 1. Titan Kamnik 10, 2. Pomgrad 8, 3. Salonit Anhovo 8, 4. Fužinar 8, 5. ELVO Bled 8, 6. Olimpija 8, 7. Stavbar 6,8. Šoštanj Topolšica 2,9. Žužemberk 2, 10. Krka Novo mesto 0. V sedmem kolu bo Krka v soboto, 21. novembra, igrala doma s Titanom Kamnikom in Žužemberk prav tako doma s Stavbarjem. 2. DOL, moški, 6. kolo - PORTOROŽ : KOVINAR KOČEVJE 1:3. LESTVICA: 1. Astec Triglav 12... 10. Kovinar Kočevje 2. V 7. kolu bo Kočevje igralo doma z Izolo. 3. DOL, zahod, ženske, 6. kolo -ŠENČUR : TPV NOVO MESTO II 0:3, BRESTANICA : MLADI JESENICE 0:3; KOČEVJE : PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 0:3; LESTVICA: 1. Asics Kamnik 12... 6. Kočevje 6... 10. TPV Novo mesto 2, 11. Brestanica 0. V sedmem kolu bo TPV Novo mesto II igral doma z Brestanico in Kočevje v gosteh z Elvo Bledom II. 3. DOL, zahod, moški, 6. kolo - Salonit Anhovo II : Pneuma center Mokronog 3:0; LESTVICA: 1. Salonit Anhovo II 10... 4. Pneuma center Mokronog 8. V sedmem kolu bodo Mokronožani igrali z Gostilno Jarm iz Krope. NOGOMET 2. SNL, 14. kolo - ELAN - RUDAR TRBOVLJE 2:1 (0:1); Strelci: 0:1 - Mijuš (35), 1:1 - Perše (49), 2:1 -Rodič (56). Lestvica: L Pohorje 34, 2. Dravograd 33, 3. Tabor Sežana 4. Zagorje 22... 7. Elan 21, 8. Aluminij 19. V 15. kolu se bo Elan 22. novembra v gosteh pomeril s četrtouvr-ščenim Esotechom Šmartnim. NAMIZNI TENIS 1. SNTL, 6, kolo - KRKA : RADLJE 6:4 (Kralj : Krive 2:1, Retelj : Ternik 2:0, Komac: Kus 0:2, Komac : Ternik 2:0, Retelj - Kralj : Kus -Krive 1:2, Retelj : Kus 0:2, Komac : Krive 2:0, Kralj Ternik 2:0); LESTVICA: 1. Maxi Olimpija 12, 2. Krka 10,3. Meribor 9,4. Selda Pack Preserje 8, Era Šmartno 8 itd. Boj za obstanek zelo težak Novomeščanom v Šoštanju ni uspelo - Žužemberčani poraženi v Ljubljani - Lahko delo Novomeščank Medtem ko je pred tedni Žužem-berčanom v Šoštanju uspelo ugnati Topolšico, so bili Novomeščani tokrat prekratki in so bili Štajercem enakovredni le v prvem nizu, ki so ga izgubili na razliko. V nadaljevanju so odbojkarji Topolšice pokazali, da so boljši od Novomeščanov, ki bodo na priložnost za prvo zmago morali čakati vsaj do prvega prvoligaškega derbija z Žužemberkom. Poraz Krke s Šoštanjčani ne gre na roko niti Suhokranjcem, ki jih je Topolšica s prvima dvema točkama in boljšo razliko v nizih potisnila na predzadnje mesto. Žužemberčani so tokrat gostovali v Ljubljani pri Olimpiji, kjer so po pričakovanju srečanje izgubili. Izkušeni domačinij za katere letos igra lanski član Žužemberka in dolgoletni član novomeške vrste Jože Povšič, so znali izkoristiti slab blok Žužemberčanov. V drugem nizu so Žužemberčani ob podpori 70 svojih navijačev zaigrali kot prerojeni in povedli, a sta jim glavni in linijski sodnik s pristranskimi odločitvami hitro pristrigla peruti. Novomeščanke tokrat v Ljubljani proti zadnjeuvrščenemu Šentvidu niso imele težjega dela, čeprav so domačinkam prepustile kar 24 točk. Nekoliko bolj se bodo morale zbrati prihodnjo soboto, ko se bodo v domači športni dvorani pomerile s koprskim Kemiplasom, ki pa letos ni več tako močan, kot je bil v preteklih letih, zato zmaga ne bi smela biti vprašljiva. Žal o zmagi nad vodilnim Titanom Kamnikom, s katerim se bodo pomerili v soboto, ne morejo sanjati odbojkarji Krke, ki so še lansko sezono iste nasprotnike zlahka ugnali. Zanimivo bo v Žužemberku, kjer so bodo domači odbojkarji pomerili z mariborskim Stavbarjem. Mariborčani se edini niso strinjali, da bi v žužemberški telovadnici igrali v prisotnosti gledalcev, ki si bodo morali tekmo ogledati skozi okna z brega nad telovadnico. TOM V ZREČAH MIRNA - Mirnski badmintonisti so na mednarodnem turnirju, ki ga je v športni dvorani v Zrečah pripravilo tamkajšnje športno društvo Spin, med 200 igralci iz Slovenije, Češke, Ukrajine, Avstrije in Hrvaške dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Med posamezniki je Kristijan Hajnšek v polfinalu izgubil z Ukrajincem Denisom Pešehonovim, s katerim je v četrfinalu igubil tudi Aleš Murn. Med posameznicami se je od Mirn-čank najvišje uvrstila Urška Silvester, ki se je prebila do polfinala. V dvojicah je Katja Kolenc nastopila skupaj z najboljšo slovensko bad-mintonistko Majo Pohar, s katero sta izgubili šele v finalu. Andrej Murn in Žiga Strmole sta v igri moških dvojic osvojila tretje mesto, tretje mesto pa sta med mešanimi dvojicami osvojila tudi Kristijan Hajnšek in Urška Silvester. VELIKE RAZLIKE METLIKA - Metliški nogometaši so v soboto igrali tekme drugega kola občinske zimske malonogometne lige, nekateri izidi pa kažejo na precejšnjo kakovostno razliko med posameznimi moštvi: Big Boss : Hami 9:0, Pinot Krokar 2:0, Okrepčevalnica Kučar Gradac 7:2, Kolpa : Suhor 4:0, Ros-alnice: Radoviča 3:1, Grabrovec: Svip Slamna vas 2:1. ' dostniki izrinjeni iz medijev. Tudi na nacionalni televiziji si preveč "priza' devajo” našim mladostnikom predstaviti tuje izkušenje, ki so po mnenj11 ribniških šolskih parlamentarcev dobrodošle, vendar se morajo prvo sezO' niti s težavami v domačem okolju oziroma z njihovimi izvirnimi rešitvam1, (Foto: M. Glavonjič) fo župani visijo Vesele videl sem občane. ' Ravno so obesili župane. Pttvzaprav gre za plakate, na njih županske kandidate. V dneh, ko so obešeni župani, sPtaševat si upajo občani: Ti, ki dol s plakata se smehljaš, ‘ahko besedo častno daš, “a boš od tega kaj naredil, si pred volilci ubesedil? Te uspel boš na volitvah, "jar v svojih boš molitvah vključil prošnjo za modrost, kako med živimi graditi most? laiaš morda program o spravi, sker se dol s panoja spravi! Ti, ki doli zreš križišče: ’ebo našlo v mestu parkirišče, "I up o tem je prazna bajka? poslal za nami pajka? Td° le razkril bi tvoj smehljaj? tebi je koval značaj ? p to ni mojster bil kovinar, ktnko ti zvije ga novinar. JURE MURN 4. SREČANJE MLADIH ORNITOLOGOV SLOVENIJE ŠMARJETA - V nedeljo, 15. novembra, so na Pedagoški fakulteti v Mariboru potekali zagovori raziskovalnih nalog atladih ornitologov, učencev slovenskih šol. Na 4. srečanju ailadih opazovalcev in prouče-valcev ptic so med 28 slovenskimi šolami sodelovale štiri z dolenjske in Zasavja, Bizeljskega, Sevnice, Šmarjete in Centra iz Novega mesta. Kar hi od sedmih nagrad so prejeli učenci iz našega območja: učenci iz Šmarjete za nalogo Grlice, učenci Bizeljskega za nalogo ČebelSr in dijakinji iz Sevnice za nalogo Breguljka. To je bil velik uspeh in s tem Ugotovilo, da na teh šolah mentorji dobro usmerjajo mlade. Mladi iz Šmarjete so se Predstavili kar s petimi nalogami, kar je bilo največ. BARBARA BORSE OŠ Šmarjeta Predsednik občinskega sveta naj ostane Mnenje mag. Andreja Mateta RIBNICA - Na začetku svojega mandata se je ribniški svet nekaj časa znašel na slepem tiru, težave pa so bile tudi zaradi nepričakovanega odstopa prvega župana Janeza Rusa. Stranke niso takoj dosegle sogalasja pri izbiri predsednika OS, tako da je prvo sejo vodil najstarejši svetnik Alojzij Oblak; na nadomestnih volitvah pa so občani z veliko večino za župana izvolili Jožeta Tanka, predsednik sveta pa je postal Andrej Mate. Slednji je z veliko tankočutnostjo in hkrati z odločnim vodenjem 32 rednih sej najbolj vplival, da so bili sklepi vedno vsakomur jasni, kar pa je olajšalo delo tudi občinski upravi. V novem mandatu funkcije predsednika občinskega sveta (OS) ne bo več, OS bo vodil župan, ki pa ne bo imel pravice glasovanja. “To ni najboljša rešitev. Prvi razlog izhaja iz izkušenje delovanja našega OS, ko je v ločeni funkciji z njegovim predsednikom in županom svet zelo dobro opravljal svojo nalogo. Sprememba se mi zdi približno tako, kot da bi seje državnega zbora vodil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek(!),” je dejal mag. Andrej Mate. M. GLAVONJIČ Eredlog za belo krajino V kleti prekašamo Nemce Ponudba 4K: kultura, krajina, kuhinja, klet Poslovne poti so me pred ča-SQrn pripeljale v čudovito nemško mesto Wuerzburg. Palač, gradov m cerkva je v tem mestu brez levila. Najlepši pa so seveda vinogradi ob reki Maini. Na blagi strmini nad reko kot da bi bil en sam vinograd od Dobličke gore do Rodin. Vrste od spodaj do jjgoraj. Vmes samo prečna pot. Nikjer nobene zidanice. V mestu, v centru, ponuja hotel dvo-, tro- ali večdnevne turi-sjične pakete po naslovom Kunst, Kultur, Kueche und Keller. Umetnost, kultura, kuhinja in klet bi se reklo po naše. Gostje so vabljeni na ogled bogatih galerij, številnih Prireditev, a po koncertu ali Ogledu razstave je človek potreben dobrot iz kuhinje in kleti. V kulturi in umetnosti se seveda ne moremo meriti z Nemci, četudi je kulturnih prireditev v Sloveniji več in več. Namesto nmetnosti, velikanskih palač, cerkva in drugih stavb, galerij in Pinakotek lahko ponudimo in Pokažemo krajino. Nemška in slovenska krajina sta vsaka nekaj Posebnega in torej neprimerljivi. V kuhinji smo kar enaki. V kleti Jih pa po bogastvu ponudbe najbrž nekoliko prekašamo. Vinska 'Hrta v hotelu v centru je bila Samo na dveh straneh. Z vrstami Paših vin iz različnih koncev in od Jazličnih gospodarjev lahko popiješ celo knjigo. Tako bi lahko 'meli tudi v Sloveniji svojo, značilno turistično ponudbo s štirimi k-J,: kultura, krajina, kuhinja in klet. V Beli krajini imamo sedaj v glavnem samo enodnevne avtobusne goste. Pod to ponudbo 4K bi jih lahko zadržali tudi za tri dni-ln dve noči. Kako bi pod tem Paslovom izglodala ponudba v “eli krajini? Gostje bi prišli v Petek popoldne. Nastanili bi se v 'Plečkih turizmih na tem ali onem delu Bele krajine in se takoj sprehodili po okoliški krajini v spremstvu koga od domačih. Čakala pa bi jih že večerja. Višek večerje bi bila vodena preizkušnja različnih sort vin. Ni ga, ki ne bi bil zadovoljen. V soboto bi bil po zajtrku obisk Metlike, Belokranjskega muzeja. Treh far, Črnomlja, Vinice, parka Lahinja, Mitrovega templja. Ogled pri Cvitkovičevih v Adleši-čih in pri njihovem sosedu Ras-tresenu ali pri Klepcih v Pustem gradcu in njihovi sosedi Veri Vardjan. Nikogar nisem namerno pozabil. Kopanje na Kolpi, pohod po Zupančičevi poti, ribičija, jaga itd. Nešteto možnosti s krajino in kulturo. Ti ogledi se uredijo glede na to, v katerem delu Bele krajine gostje prenočujejo. Med ogledovanjem krajine nekje kosilo. Zvečer v zidanici večerja. Vrhunec te večerje je Janezova degustacija, vodena pokušnja vina trte laški rizling v vseh njegovih sedmih sijajih in dobrotah. Teža ponudbe 4Kje na poskušnji vseh možnih belokranjskih pa za primerjavo tudi drugih slovenskih vin. Poudarek torej na krajini in kleti. Tukaj imamo Belokranjci prepoznavne posebnosti, ki jih lahko ponudimo. Nato prenočitev. V nedeljo po zajtrku kam znova na oglede v krajino. Vprašanje je, če bi sploh preostalo kaj časa glede na večer v zidanici. Po kosilu z zalogo dobrega vinca domov. Ni ga, ki ne bi bil s štirimi K-ji zadovoljen. Za navedena početja so seveda osnova podjetniki, ki jih je na srečo vse več in več. Ti bodo organizirali in finansirali. Za nagrado državi bodo delovna rtlesta in davki, podjetnikom pa gre zadovoljstvo z opravljenim delom in dobiček. Mag. JANEZ KURE Novomeški korak nazaj na boljše Nad prizorom s parkirišča pri grmskem gradu v Novem mestu bi se povprečni Slovenec zgrozil: s tal trgajo asfalt in ga^ne bodo nikoli več položili - Parkirišče bo postalo park Ko je predsednik Gorbačov pred leti obiskal Slovenijo, so se mu v slovenskem političnem vrhu pohvalili, da gradimo avtoceste. Oče perestrojke jim je odgovoril z vprašanjem: “Pa se sploh zavedate, kaj s tem delate svoji deželici?” Namesto da bi se tedaj počutili kot politi cucki, so politiki njegovo vprašanje prikladno preslišali. Po- MODNI KOTIČEK Vedno lepa koža Staranje kože je neizogiben proces, s katerim se soočijo vsa bitja človeške vrste, še posebno tista, stara več kot petindvajset let. Vsako obdobje je torej zgodba zase, ki jo pripovedujejo tudi najrazličnejši izdelki negovalne in dekorativne kozmetike. 20. leta: mlada koža potrebuje posebno nego, ki se zdi nepotrebna, toda statistike kažejo, da več kot 80 odst. pokazateljev staranja, kot so gubice in tudi kožni rak, nastanejo pred osemnajstim letom. Vsakdanja zaščita pred soncem, tudi pozimi, in zunanjimi vplivi je torej zelo priporočljiva. Izberite kremo za svoj tip kože, mastna, suha, mešana. 30. leta: tudi v teh letih je pomembna zaščita pred zunanjimi vplivi. Koža je potrebna dodatne vlage, toda ne pretiravajte z mastnimi kremami, ki lahko povzročijo nastanek aken, saj oljni proizvodi ne bodo preprečili nastanka gubic. Izberite učinkovita čistilna sredstva. Pri ličenju uporabite rdečila različnih barv, ostalo pa naj bo v nežnih tonih. Opozorilo: težak nalič vas bo postaral! 40. leta: veliko žensk si pomaga z različnimi dragocenimi vlažilci, toda najboljše je - izogibanje soncu. Koža je bolj občutljiva in se počasneje obnavlja, zato uporabljajte proizvode z največjim zaščitnim faktorjem. Za vlaženje kože uporabljajte izdelke, ki zadržujejo vlago, z dodanimi AHA-kislinami, retinom-A in drugimi hidrant-nimi dodatki. V tem obdobju je starost pri ličenju že skoraj nepomembna, zato si izberite prijeten nalič, ki vam pristoji k obleki in osebnosti. V vseh obdobjih pri negovanju naravne lepote pa ne pozabite na znani rek: Manj je V6Č! JERCA LEGAN hlevno služeče jim ljudstvo je danes prepričano, daje asfaltiranje domovine po dolgem in počez tako rekoč sveta dolžnost slovenstva. Z njo smo tudi že sila veliko dosegli: v Evropi ima samo še Nizozemska več kilometrov cest na kvadratni kilometer površine. Pred dnevi smo zvedeli, da smo s številom avtomobilov na prebivalca v samem evropskem vrhu. To pomeni, da smo tam tudi s prometnim onesnaževanjem. Nič čudnega, da v slovenskih družinah tretji avto že izriva drugega otroka. Sloveniji ne manjka cestnega, avtocestnega in parkiriščnega asfalta ter vsega, kar se prepeljuje ali stoji na njem. Manjka pač vzgoje in izobraževanja za kritičen pogled na ta navidezna znamenja napredka, ki pa so le vedno hujši onesnaževalci narave in medčloveških odnosov. Motorni promet je na primer iz središča Novega mesta izgnal prebivalce. Če bi sledili naravni človekovi želji po miru, ga vanj sploh ne bi spustili in Glavni trg bi ostal harmoničen preplet humanih prebivališč in njim primernih dejavnosti, to, kar je bil nekoč, ko ga vozniki še niso spremenili v pločevinasto menažerijo. Odstranitev asfalta na manjšem od dveh parkirišč ob grmskem gradu, ki sta bili svoje čase park in sadovnjak, je med prvimi svetlimi žarki, ki so v grajski kompleks posijali po desetletjih nasilnih posegov avtomobilske industrije vanj. V žalostnih časih civilne gluhonemosti so graditelji dobesedno odstranili del hriba, ki se je z Božjega groba položno spuščal proti Trdinovi cesti in naprej skozi blago zaobljeno krajino sadovnjaka proti gradu. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki zadnja leta na Grmu dela otipljive korake nazaj k boljšim rešitvam, bo asfalt žrtvoval parku. Okoljsko občutljivi Novome-ščani pričakujejo, da bo tudi tovarna avtomobilov začela ravnati v duhu tega desetletja, za katerega je značilno, da onesnaževalec okolja več ne lošči svoje javne podobe zgolj s propagandnimi akcijami in prijaznim govorjenjem o sebi, ampak tako, da odpravlja svoje pomanjkljivosti. Eden od glavnih grmskih anahronizmov, veliko parkirišče ob vhodu v tovarniški kompleks, ki je nastalo iz ograjenega skladišča za uvožene avtomobile (prej je bil to grmski pašniški sadovnjak), še vedno služi tovarni. Ker so ob vhodu na ozemlju tovarne tik pred dnevom odprtih vrat Revoza uredili skoraj enako veliko ploščad, si drznem upati, da so tudi večjemu parkirišču dnevi šteti in da se bo v neposredno okolico grmskega gradu vrnilo vsaj nekaj nekdanje skladnosti grajenega in naravnega okolja. V urejenih državah je politika samo servis civilne družbe in svoje delo najbolj pridno opravlja, če ljudje od časa do časa nanjo krepko pritisnejo. Njeni samopašnosti pa tudi okoljsko sporni industriji nadvse godi, da je v zavesti povprečnega Slovenca jasno in glasno javno izražanje mnenja vtisnjeno kot protirevolucionarni greh. Prav bi bilo, da bi si v naslednjih nekaj tednih Novomeščani vzeli po pol minute časa in ob četrtkih zvečer na najenostavnejši način potrdili svoj civilni jaz ter s telefonskim klicem na Dolenjski list podprli načrte Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine o povezavi med Božjim grobom in gradom. Potem bo parkirišče z gradom nekoč morda spet postalo grad s parkom. JANEZ PENCA POPRAVLJANJE NAPAKE - Odstranjevanje asfalta. (Foto: M. Simič) IZGNANCI OPOZARJAJO NA ZAVLAČEVANJE LJUBLJANA - V torek, 10. novembra, so se na celodnevnem posvetu sestali predsedniki krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije 1941-45. Med drugim so izrazili začudenje, da organi vlade še niso sprejeli predloga zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine in ga poslali v drugo obravnavo v državni zbor. Zato so na podpredsednika vlade Marjana Podobnika ter na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj naslovili pismo z vprašanjem, kje so vzroki za takšno zavlačevanje. Na posvetu so podprli zahtevo vodstva DIS, da ministrstvo za notranje zadeve dokončno oblikuje sporazum, ki naj bi ga podpisala Slovenija z Nemčijo o poplačilu vojne škode. V prvih mesecih prihodnjega leta bodo organizirali drugo tematsko konferenco o odprtih vprašanjih vojne škode in odškodnin, na kateri bo govor tudi o tem, da bi leta 2000 ob 55-letnici vrnitve iz izgnanstva odprli razširjeno muzejsko zbirko na gradu Rajhenburg. G. K. PROTIPOŽARNA VAJA METLIKA - Prvo novembrsko soboto je na metliški Tekstilni šoli potekala protipožarna vaja “Rešujmo življenje 1998", v kateri so sodelovali dijaki in učitelji ter pet prostovoljnih gasilskih društev iz domače 'občine, gasilsko društvo iz novomeške občine, delavci iz tukajšnjega zdravstvenega doma in PMP Metlika. Pri reševanju so bili posebno mladi zelo pogumni in gotovo bi bilo tako tudi, če bi med poukom zares izbruhnil požar. STOLETNICA ROJSTVA ANTONA SMEHA OREŠJE NA BIZELJSKEM - V soboto, 28. novembra, bodo na kmetiji Vinka Dernikoviča v Orešju na Bizeljskem obeležili 100-letnico rojstva Antona Smeha-Harija, prvega slovenskega poklicnega filmskega snemalca. Tega dne ob 10. uri bodo ob cesti Bizelj-sko-Klanjec pri odcepu ceste proti Dernikovičevi kmetiji postavili turistično tablo, ki bo omenjeno cesto označevala kot Smehovo pot. Ob 10.15 se bo začela omenjena slovesnost na kmetiji. Obeležitev pripravljajo Turistično društvo Bizeljsko in vaške skupnosti Bizeljska vas, Orešje, Drenovec in Bukovje v KS Bizeljsko. VABLJENI NA OFICIRSKI BAL! KRŠKO - V kulturnem domu Krško bo ta petek ob 20. uri Oficirski bal, prireditev, ki jo pripravljata Društvo zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega in Društvo za zaščito ateističnih čustev iz Ljubljane. Ta dan omenjeno krško društvo zaključuje nagradni literarni in likovni natečaj na temo nenasilja, ker, kot pravijo, se že od 15. 11. po posavskih hostah igrajo vojaki Nata. Ob 20.15 bo vrhniška gledališka skupina Dejmo stisnt predstavila komedijo Dejana Dukovskega Sod Šmodnika. Ob 22. uri bo še koncert mladih hrvaških rokefjev iz Buj - Stateler & Waldorf Noise Erection in Miodrazi. Razočarani Dvorjani DVOR - Pred dnevi, ko so delavci Elektra Zagradec na Dvoru postavili novo transformatorsko postajo - stikališče in obnovili del električnega omrežja v enem delu naselja te vasi, so stare drogove, na katerih so bile tudi javne luči, last krajevne skupnosti, enostavno podrli. Brane Novak, odgovorni za vzdrževanje tega dela pri Elektru Zagradec, je povedal, da so ti drogovi že ogrožali varnost ljudi. Na tem delu bo potrebno urediti novo prižigali-šče, kar pa potegne za sabo priglasitev in pripravo celotnega projekta. Krajane Dvora je ta dogodek močno prizadel, saj je brez treh javnih svetilk na pomembnih križiščih varnost zelo ogrožena. Franci Grum je po dogodku takoj obvestil predsednika KS Dvor Janeza Hrovata, ki pa ni pokazal zanimanja za takojšnjo ureditev problema. Vrsta krajanov, med drugim: Franc Grum, Franc Jenkole, Slavka Andrejčič, menijo, da KS Dvor v zadnjem času nima razumevanja za potrebe ljudi. Člani sveta KS Dvor Andrej Banko, Franci Grum, Ludvik Legan in Miran Gruden pravijo, da seja sveta KS ni bila sklicana že nekaj mesecev. “Delo pa je prepuščeno stihijskemu vodenju predsednika Janeza Hrovata in Nežke Primc, ki so ji zaupali mesto tajnice, počasi pa je prevzela tudi vse niti vodenja in dogovarjanja z občino,” ugotavljajo člani sveta in ne skrivajo razočaranja, ker so s tem v prvi vrsti prikrajšani tudi krajani. Začetno enoletno zelo uspešno delo krajevne skupnosti Dvor je tako izničeno. 7 j •1 - ' '“T |w DVORSKA “POSEBNOST”: - javne luči na Dvoru so dobre samo podnevi. (Foto: S. M.) Predsednik sveta KS Janez Hrovat zavrača očitke na svoj račun, saj je vložil vse napore, da se problem svetilk reši, kar pa se tiče dela tajnice, pravi, da dela v okviru svojih pristojnosti. “Tudi svet se sestaja, problem pa je v sklepčnosti, oziroma v tem, da se nekateri člani sveta sej sploh ne udeležujejo. Velik interes so člani pokazali na začetku, kadar pa je potrebno delati, jih ni. Javna razsvetljava na Dvoru je po programu na prvem mestu, napraviti pa bo potrebno ves projekt, ki bo vključil tudi novo naselje. To pa terja svoj čas in stane nekaj denarja,” je povedal Hrovat. S. MIRTIČ CERKEV IN POLITIKA “Malo pastirsko pisemce” župnika Novaka Navajeni smo že, da pred vsakimi volitvami župnik g. Franc Novak iz Podbočja naslovi “volilno sporočilo” svojim vernikom. In kot po navadi za svoje lastne in župnijske težave najde krivca pri dveh strankah, ki jih ne mara in za katere misli, da delajo samo škodo njemu in njegovi župniji. Tako je tudi v letošnjih predvolilnih oznanilih okrcal občinski svet, zlasti svetnike iz liberalne demokracije in združene liste, ki naj bi bili proti temu, da bi župnija zgradila dom za varstvo starejših občanov. Preprečili naj bi namreč prodajo stare šole, ker vedno nasprotujejo potrebam Cerkve. Zato župnik kot po navadi poziva vernike, naj glasujejo za tiste, ki so po njegovem mišljenju “pravi”. V svoji sveti jezi pa je župnik prezrl nekaj dejstev, ki postavljajo njegove trditve na laž. Lepo urejenega trga pred cerkvijo v Podbočju, na katerega sc župnik sklicuje, niso podarili Podbočju niti župan niti njegovi somišljeniki, ampak je o tem sklepal, kar je normalno in zakonito, občinski svet z večino glasov, tudi svetni- kov združene liste in liberalne demokracije. Prav tako je bil večletni program razvoja Podbočja kot turističnega centra izglasovan z glasovi vseh svetnikov, saj drugače ne bi program dobil potrebne večine. Sklepanje o prodaji ali zamenjavi stare šole je bilo odloženo zaradi ureditve formalnosti, kar je ob takih premoženjskih zadevah potrebno, predvsem pa zaradi možnosti, da se na tem prostoru zgradi stavba za potrebe KS ter druge potrebe, ki so evidentne. Občinski svet pa je v poračunu namenil 12.000.000 tolarjev za ta namen. Ker smo prepričani, daje župniku Francetu Novaku vse to znano, je očividno, da gre pri njegovem “malem pastirskem pismu” za zavestno zavajanje krajanov Podbočja. Kako pa je to skladno z nekaterimi temeljnimi vrednotami, ki jih naj bi kot duhovni pastir učil, pa prepuščamo njegovi vesti. V imenu prizadetih svetnikov občinskega sveta: IVAN URBANČ Podbočje 33 a •KAJ BO S STARO ŠOLO? -Tbg pred cerkvijo je lepo urejen, le stara šola kvari to lepoto. Vsakdo, ki pride v Sv. Križ, pred cerkvijo ugotovi, da bi bilo nujno to “sramoto" podreti in narediti nekaj novega. Tudi na občini Krško so z županom na čelu z veseljem gradnjo podprli. Toda zataknilo se je pri občinskem svetu. Ko so obravnavali naš predlog, da bi občina to zgradbo prodala ali zamenjala za drug prostor, so bili svetniki iz liberalne demokracije in združene liste proti. Ti dve stranki in nekateri njihovi pristaši vedno nasprotujejo, kadar gre za potrebe Cerkve! V tem mesecu bodo zopet volitve v krajevno skupnost in občinske organe. Od tega, koga boste volili, bo odvisna tudi gradnja doma. Volitve so priložnost, da tistega, ki je delal dobro, v korist kraja ponovno izvolimo, tistega, ki je nasprotoval razvoju in potrebam kraja, pa ne izvolimo več in s tem dokažemo, da se z njegovim delom ne strinjamo. (Iz župnjjskega glasila) ffcsjpopGgii® • g®ijQoomiOw®®G0 • ©OSDs® • <Š®[p0©[l • • g®o!OD[]Tra0w®®,QO • ©Oflte® • (S®[po§§ NASE KORENINE Človek je trši od jekla Tisti čas Francu Jegliču iz Orešja verjetno nikoli ne bo ušel čisto iz spomina. To je bil čas med prvo svetovno vojno. Spominja se, kako je vse več gospodarjev z okoliških kmetij moralo pustiti plug sredi brazde ali seno na pol posušeno in nepospravljeno na travnikih in se udinjati cesarju, da se je igračkal z njimi in njihovimi življenji na evropskih bojiščih. Ženske so se potem same ubadale z gospodarstvom, kakor so vedele in znale. Imele so kopico otrok in hitro so postale plen raznih špekulantov, ki so prežali na lahek zaslužek, zato jim ni bilo lahko. Kmetije so šle na boben druga za drugo. Tudi z Jegličevo bi skoraj bilo tako. Mati Marija je že dobila sporočilo, da mora v osmih dneh poravnati dolg, ki je obvisel nad domačijo, ali pa bo šla kmetija na dražbo. Njen možje bil tačas v ruskem ujetništvu in ni mogel vedeti, kakšne nevšečnosti so doletele njegove. Kaj je hotela obupana mati? Oprijela se je edine rešilne bilke, ki ji je še preostala. Pražnje je oblekla vse tri otroke in se z njimi odpravila v Ljubljano. Tam je obiskala sorodnika svojega moža. Bil je to ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Franc se-še sedaj spominja dolgotrajnega čakanja in velikega olajšanja, ko jih je ta končno le sprejel. Poslušal je zgodbo o težavah njegovih dolenjskih sorodnikov in vzel papirje, ki jih je imela mati v rokah. Z olajšanjem so se spet odpravili domov. Štirinajst dni pozneje so v Orešje prejeli telegram. Na njem je pisalo: “Jeglič Marija, Orešje. Poravnano. Škof.” Jegliči so po izvoru Gorenjci. Francev stari oče, tudi Franc po imenu, je sem prišel s pomočjo šmarješkega župnika Jegliča. Priženil se je na Sutar-jevo kmetijo v Orešju, a je kmalu umrl in zapustil dvoje mladoletnih otrok. Eden od teh je bil Francev oče. Ta se je oženil s Plantanovo Micko iz Rumanje vasi, Francevo materjo, in imel z njo tri otroke. Potem je moral na fronto, kjer je padel v rusko ujetništvo. Domačijo je torej rešil pred bobnom škof Jeglič, ki je ostal zapisan v slovenskem spominu tudi kot narod-nozaveden slovenski cerkveni veljak, vdan svojemu ljudstvu in veri. Vse to petletnemu Francu iz Orešja takrat ni bilo dosti mar, živo pa mu je ostala v spominu škofova kuharica Katra. To pa zato, ker je bila v kuhinji tudi papiga, ki jo je fantič z dolenjskega podeželja takrat videl prvič v življenju. In kako začudeno je šele pogledal, ko so iz kljuna tega čudnega ptiča prišle čisto razumljive slovenske besede: “Katra, kruhka, kruhka!” Šele precej let pozneje, ko je odrasel in je bil škof Jeglič že nekaj let pokojen, je Franc razumel njegovo zavzemanje za slovenstvo in njegovo bojazen pred nasiljem in komunizmom. A takrat je divjala že druga svetovna vojna, slovenstvo je bilo ogroženo in preko slovenske dežele sta se razlila oba, nasilje in komunizem. Le da so bile stvari še bolj zamotane, kot pa jih je lahko predvidel sveti mož. Še manj jim j. manj jim je bil kos Franc. Nekaj časa se je spretno izogibal oboroženim skupinam, ki so ga poskušale zlepa ali zgrda spraviti v svoje vrste. Končno pa je le pristal v domobranski postojanki v Beli Cerkvi in po koncu vojne v škofovskih zavodih v Šentvidu, prav v tistih, ki jih je dal postaviti njegov sorodnik škof Jeglič. A škofovski zavodi so izgubili ves blišč, ki jim gaje namenil njihov ustanovitelj. Izropani so bili in opu-stošeni, v njih pa se je drenjala premagana slovenska domobranska vojska na eni od postaj pred roškimi brezni. Večina jih je v breznih tudi končala. Franc je imel srečo. V dolgotrajnih zasliševanjih mu niso mogli dokazati nikakršne krivde, potem pa je prišla splošna amnestija in spustili so ga domov. Pa tudi potem je trajalo še nekaj časa, predno si je zopet upal brez skrbi stopiti na domače njive. Poročil se je s Pepco z Vinice pri Šmarjeti in rodilo se jima je pet otrok. Na domačiji sedaj gospodari njegov najmlajši sin Lojze. Medtem ko se z devetinosemdeset-letnim Francem pogovarjava o usodi Jegličeve družine, nama njegova snaha Darja kuha čaj, peta generacija Jegličev na Orešju, vnučka Valentin in Ja-nika, pa se stiskata k dedku in ugibata, kakšen neki je bil tisti čudni ptič, ki mu je takrat v Ljubljani govoril: “Katra, kruhka, kruhka!” Alojz in Darja imata še dva otroka, ki sta zdaj v šoli. Doma v Orešju ima Franc torej kar štiri vnuke, vseh skupaj, raztresenih po Sloveniji in v tujini, pa dvanajst. A to ni nič v primerjavi s časi, ki jih pomni Franc. V Orešju njegove mladosti je bilo mlade-ži pri vsaki hiši na pretek, čeprav bi takratne hiše v primerjavi z današnjimi težko tako imenoval. Bile so to nizke, s slamo krite kočurice, najpogostejše sadno drevo v vasi pa je bil oreh. Po teh drevesih je vas dobila tudi ime. Franc se še spominja, kako so svoj čas stari in mladi nabirali te sadove, jih sušili in potem prodajali. To je bil eden redkih načinov, kako priti do zaslužka v teh nekdaj precej odročnih krajih. Vasje že na zunaj precej nenavadna. Raztresene domačije se iz šmarješke doline zajedajo v breg proti Vinjemu Vrhu in se na grebenu pod Borštom spustijo navdol v škocjansko dolino. Domačini tisti del na šmarješki strani imenujejo Orešniki, poleg tega pa vas delijo še na Gorenjo in na Dolenjo, tako da moraš biti res od tod doma, da se znajdeš in v teh bregovih razumeš, kaj zares mislijo pod gor in kaj pod dol. Ko mislijo na svoj kraj, mislijo s srcem, in to jih vedno pripelje prav. France-vega očeta je pripeljalo iz ujetništva v ruskih stepah nazaj na te bregove in misel nanje je rešila Franca večnega hladu v roških breznih. Tudi mladi bodo morali imeti veliko ljubezni v srcu, da bodo vztrajali na teh pobočjih. Kot plodovi dreves, po katerih je njihov kraj dobil ime, bodo morali biti: zunaj trdi in nedostopni, znotraj pa mehki in okusni. Taki so bili tudf njihovi predniki. TONE JAKŠE OB STOLETNICI SLOVENSKEGA ČEBELARJA Znameniti dolenjski čebelaiji Pred sto leti so slovenski čebelarji ponovno ustanovili svoje društvo in leta 1898 začeli izdajati glasilo Slovenski čebelar, ki poleg tri leta starejšega Planinskega vestnika, izhaja nepretrgoma sto let. Glasilo, zdaj revija, in društvo zaslužita vse priznanje in čestitke slovenske javnosti! Naj omenim, da so čebelarji že pred tem poskušali delati organizirano in razvijati čebelarstvo na strokovni višini. Od leta 1873 do 1882 je Dolenjec Josip Jerič izdajal družbeni list Slovenska čebela, obenem pa tri leta še glasilo Krainer Biene, ki ga je urejal izvoznik kranjske čebele baron Emil Roth-schiitz iz Višnje Gore. Nato je še Janez Modic, čebelar in izvoznik, od leta 1883 do 1889 izdajal glasilo Slovenski čebelar in sadjerejec. Navedeni podatki kažejo, da se stroka dolgo časi ni mogla uveljaviti, saj nismo imeli usposobljenih in zavestnih delavcev niti javne podpore. In vendar se je čebelarstvo v zadnjih nekaj stoletjih iz prvotnega načina in pobiranja medu iz votlih dreves in panjev razvilo v gojitev čebel, v ljubiteljsko in gospodarsko panogo. Na Dolenjskem so čebele gojili in predelovali med in vosek prevsem graščinski upravniki in župniki, od njih so se učili čebelarstva podložni kmetje, ki so z medom in voskom obračunavali fevdalno desetino in poravnavali razne dajatve in nakupe. Na Dolenjskem so bili pogoji in razmere za gojitev čebel zelo različne. V večjem severnem območju so razširjene travniške cvetice in me-donosne poljščine, detelje in lucerna, vinska trta, v gozdovih pa žlahtni kostanj, sem ter tja tudi akacija (Robinia Sp.); na vzhodu so Gorjanci, na jugu pa obširni gozdovi na Kočevskem, kjer iglavci nudijo bogato pašo. Dolenjske čebelarje je od leta 1766 do smrti do smrti 1784 Peter Pavel Glavar učil umnega čebelarstva. Na graščini Lanšprež je zgradil čebelnjak za 200 panjev, na raznih pasiščih pa je vzdrževal okoli 600 panjev. Po svojih izkušnjah in dosežki Antona Janše je Glavar napisal rokopis Pogovor od čebelnih rojov, ki ga je šele po dvesto letih izdala Zveza čebelarskih društev Slovenije. Belokranjce in Kočevarje je čebe-lastva učil župnik Jurij Jonke (1777-1864), kije 66 let v Novem mestu in Črmošnjicah gojil čebele. Iz lastnih izkušenj in upoštevaje Janša-Golič-nikove strokovne osnove je napisal in v Ljubljani izdal knjižico Anlei-tung zur praktischen Behandlung der Bienenzucht (1836 in 1844), obenem pa je izšel prevod z naslovom Kranjski čebelarčik. Jonke je imel velike zasluge za razvoj čebelarstva na Kočevskem, kjer je bilo več zglednih čebelarstev. Po medu je dobila ime kočevska vas Honig -Onek! Večji čebelarski obrati so bili na dolenjskih graščinah. Omenjajo se čebelnjaki na Rakovniku, v Dobu, v Šentjanžu, na Otočcu, Starem gradu, kije v drugi polovici 19. stoletja povezovartebelar vitez Franc Viktor Langer (1830-1904). Plemiški naslov je v takratni družbi odpiral vrata in možnosti za uspeh, tudi za trgovanje s čebelami. Vitez Langer je začel izvažati čebele leta 1863, takoj po odprtju proge od Zidanega mosta do Zagreba; povezal je čebelarje na graščinah in na kmetijah ter organiziral čebelarske sejme v Toplicah, Semiču, Metliki, Črmošnjicah, Klevevžu ali v Šmarjeti. Kupoval je mlade roje in družine jeseni in jih prezimoval v velečebel-njaku na Poganjcah in jih konec zime izvažal v avstrijske dežele in Nemčijo. Vitez Langer je užival velik ugled v širšem okoju. Več let je bil župan največje občine na Kranjskem, Šmihel-Stopiče; osemkrat je bil izvoljen v Kranjski deželni zbor, leta 1874 pa tudi v Dunajski državni zbor. Prizadeval si je za gradnjo cest, vodovodov in regulacijo Krke v spodnjem toku, za živinorejo in obnovo vinogradov. O Langerjih pišejo avstrijski biografski leksikoni, o Lan-gerjevem čebelarstvu pa Janez Trdina in zgodovinar Janez Vrhovec. meščansko šolo v Metliki. Opravil je več posebnih kmetijskih tečajev, leta 1897 pa tudi tečaj in šolo za učitelja čebelarstva. Iz Barletovih šol se je v Beli krajini razvilo več pomembnih čebelarstev in čebelarjev, ki so poučevali v kmetijskih nadaljevalnih šolah in gospodinjskih tečajih, sodelovali so tudi s čebelarsko šolo pri Glavni zadružni zvezi, čebelarsko Zadrugo Slovenije, z Agromedom in Medeksom. Mirko Pavlin se je izučil čebelarjenja v čebelnjaku Kmetijsko-gospodinjske šole v Mali Loki pri Trebnjem, od tam ga je Glavna zadružna zveza poslala v Hercegovino za vodjo čebelarske postaje ob Neretvi; leta 1958 se je vrnil s 500 panji v Semič, kjer s sinom Bojanom vzdržujeta 350 družin. Zraven medu in voska pridelujeta cvetni prah, propolis in različne napitke; vse pridelke pakirata v lični embalaži. Na razstavi v Gornji Radgoni leta 1997 sta Pavlinova dobila tri medalje. Čebelar, časnikar in gospodarski organizator Josip Jerič (1823-1888), doma iz Šentvida pri Stični, se je pečal s čebelarstvom na župnijskih posestvih v Trebnjem in na Dobovcu. Po upokojitvi leta 1873 je čebelaril v Ljubljani in ustanovil Čebelarsko društvo za Kranjsko in urejal glasilo Slovenska čebela. Po njegovem naj bi se duhovniki pečali s čebelarstvom, ob premestitvi na drugo faro naj bi čebele in čebelnjak pustil svojemu nasledniku. Prirejal je tečaje za učitelje in duhovnike in s tem širil zanimanje za gojitev čebel. družine in jih prezimoval v Pob smreki ter od leta 1870 do 1900 vsa' ko leto izvozil od 1000 do 1500 pa' njev v Nemčijo, na Poljsko, Švedsto Francijo in druge dežele. V lastni delavnicah je izdeloval panje i" številne druge potrebščine za z>‘ sebne čebelaije ter vsako leto izd® cenik in katalog v treh jezikih. Svoj* izkušnje je publiciral v mnogi evropskih strokovnih glasilih t«< ustvarjal sloves kranjske čebele ® korist svojemu podjetju. O kranjs® čebeli je občasno predaval na uni' verzi v BreclavuAVrozlauu ter izd® štiri obsežne knjige za pouk čeb6' larstva. Dobil je številne nagraden8 svetovnih razstavah. Po letu 1900 s° nova izvozna podjetja prehitevaj8 baronovo; njegovo stečajno maso)6 kupil industrialec Peter Majdič tf Kranja, trgovsko dediščino je p/6' vzel izvoznik Janez Strgar iz Bohinj' ske Bistrice. Na Dolenjskem so barovnovf izkušnje uporabili številni čebelar)1’ med njimi ta bila uspešna Jape Nosan iz Ribnice in Jože KozlevčaJ iz Ivančne Gorice, ki sta gojila poa panjev, konec poletja pa odkupih po 300 do 500 rojev, jih prezimil8’ spomladi pa ponudila panje izvo; ku Ambrožiču ali Strgarju za izv°‘ v tujino. Tretji čebelar in posestni* Franc Košak (1875-1945) iz Grosupljega je pred prvo vojno gojil stjj in več panjev ter vsako leto izvo® Tbjerodni čebelarji v Podsmreki • Ob stoletnici vzorno organi*1' ranega slovenskega čebelarstva J pravi čas, da čebelarji izmeril svoje obzorje v zavesti, da bo v pp hodnosti odločala kakovost 1 zanesljivost ponudnika na velike111 evropskem trgu. Tiri medalje Pavlinovim Učitelj in čebelar Ivan Barle je gojil čebele na šolskem vrtu v Podzemlju in v Šmihelu in učil mlade čebelarje, obenem je roje in mlade družine posredoval čebelarjem v širši okolici, sodeloval je tudi z izvoznikom čebel vitezom Langerjem. Njegov sin Konrad Barle (1875-1951) je 35 let vodil osnovno in Med tujerodnimi čebelarji na Slovenskem ima njaveč zaslug za naše čebelarstvo baron Emil Roth-schiitz (1836-1909), ki je od leta 1856 do 1864 čebelaril na graščini Nova vas ob Savi, leta 1864 je vzel v najem grad Podsmreka pri Višnji Gori in se oženil z lastnico Antonijo grofico v. Lichtenberg iz Praproč pri Grosupljem. Baron je ustanovil Kranjsko trgovsko čebelarsko postajo Višnja Gora, prirejal je čebelarske sejme na Igu ali Tomišlju, na Verdu in Rakitni; kupoval je mlade po nekaj sto kranjičev. Prva sveto1' na vojna je naredilp konec tej cvetOj či trgovini. Košak je po vojni izvaJj* predvsem čebelne matice, svo)6 podjetje pa preusmeril v pridelav° medu in voska v AŽ panjih z 12 s® niki, ki so mu ob dobri paši daj88 poprečno po 16 kg medu in 1,5*? voska. V 150 panjih je pridelo*) letno 4000 kg medu in do 500 tj voska. V času gospodarske krize m je čebela ustvarjala čisti dohodek1, h pokrila izgubo pri poljščinah in živi11!: [k Dr. FRANCE ADAMlMt KDO ZASTOPA VOLJO MLADOLETNIKOV? Volilna pravica v resnici ni splošna Novomeščan Tone A. Bajec je od mladosti spremljal problematiko pokojnin in iz leta v leto ugotavljal, da so nekatere stvari drugačne, kot bi morale biti. Vsakič jp prišel do zaključka, da je vse zakonito, zato mu je šinilo: težave so v zakonih, znano pa je, kdo jih sprejema. Počasi je spoznaval, da vzrok za številne nepravilnosti izhaja iz ustave, ki opredeljuje omejeno splošno volilno pravico. Državljane namreč deli na dva dela, polnoletne, katerih voljo in interese je vredno upoštevati, in mladoletne, ki si tega še ne zaslužijo. Omenjeni gospod trdi, da je taka delitev škodljiva in ekonomsko ogroža družine, povzroča padanje rodnosti, zmanjšuje delež aktivnega prebivalstva in povzroča težave pri financiranju pokojnin. Kot je zapisal v svoji nedavno izdani knjigi, je zato zdravilo za državo lahko le sprememba 43. člena ustave in uvedba prave splošne volilne pravice, po kateri bodo na volitvah upoštevani interesi vsega prebivalstva, tudi otrok in mladoletnikov. Ker ti sami še niso zreli in ne znajo prepoznati svojih dolgoročnih interesov, bi zanje odločali starši. Tone A. Bajec že od mladosti spremlja problematiko pokojnin in ekonomske stiske družin z otroki. Opazil je, da nekateri ljudje, ki jih sam zelo ceni, nimajo pokojnin, po drugi strani pa imajo nekateri zelo visoke, vendar je ugotovil, da je tako po zakonu. Tudi starši, ki imajo vsaj dva ali več otrok, so v bistveno slabšem položaju kot drugi, čeprav je spet vse zakonito. Kot sam pravi, je pred 20 leti ugotovil, da je problem v volilni pravici, vendar je vse do danes idejo preverjal; in zdaj je dozorela, da jo je razvil in predstavil v knjigi Zdravilo za državo. “Težava je v tem, da 43. člen ustave, ki govori o splošni volilni pravici, sicer veliki pridobitvi za državljane, o kateri se človek skorajda ne drzne dvomiti, deli državljane na polnoletne in mladoletne. Mladoletniki nimajo politične vrednosti in prav nobenega zagotovila, da bodo njihovi interesi upoštevani. Še več. Kandidati na volitvah jim niti nič ne obljubljajo, kaj šele, da bi zanje kaj storili. Zato so zakoni, kijih poslanci sprejemajo, v škodo tem skupinam, zaradi političnega razvrednotenja prihaja do zakonitega ekonomskega razvrednotenja!” trdi Bajec. Posledica tega je velik ekonomski pritisk na družino, ki ga ta poskuša ublažiti z manjšim številom otrok. V Sloveniji ima vsaka ženska povprečno 1,3 otroka, trajno zmanjšanje rodnosti pod dva otroka na žensko pa dolgoročno vpliva na gospodarstvo, zato bi morala biti družina tudi gospodar- ToneA. Bajec, avtor knjige Zdravilo za državo ska obveznost. Če ni, se posledice pokažejo čez desetletja, ko se močno zmanjša delovna generacija, ki ne zmore bremen. Zato pride do takih težav s financiranjem pokojnin, kakršne imamo trenutno pri nas. Po nekaterih ocenah bi morali imeti v Sloveniji kar 400.000 delovno sposobnih ljudi več, da bi lahko preživljali upokojence. Avtor omenjene knjige je prepričan, da bo država učinkovito odpravila težave le, če se jih bo lotila pri vzroku. “Z najemanjem kreditov za pokojnine se bodo razmere le še poslabšale, srednje in mladoletne generacije pa bodo samo še bolj obremenjene. Zaradi tega štejem sedanje stanje za družbeno bolezen, ki jo povzroča virus - 43. člen ustave. Knjiga je nastala zato, da to bolezen prikaže in utemelji predlog ukrepov, med katerimi je najpomembnejši sprememba spornega člena ustave iz škodljive v neškodljivo obliko!” Bolezen naše družbe ponazarja na primer z upokojevanjem delovno sposobnih ljudi okrog 50. leta. Opozarja tudi na stranko upokojencev, ki tekmuje za denar na račun mladoletnih državljanov in sledi osnovnemu cilju - povečati pokojnine. Po njegovem to jasno kaže na neuravnoteženo politično moč. “Si predstavljate, da bi ta stranka prišla na oblast, kar bi se glede na številčnost in organiziranost članstva res lahko zgodilo?” sprašuje. Poudarja tudi, da so pred 40 leti za stare za delo nesposobne ljudi in po drugi strani za mlade porabili enako denarja. Danes se za stare porabi šest sedmin, za mlade pa ena sama sedmina denarja! Tudi na gospodarskem področju se sprejemajo poslovne odločitve, ki so škodljive za prihodnost, še posebej za okolje. Brez zadržkov se sprejemajo številne odločitve 1 nihče ni odgovoren dlje kot za $ enega mandata. “Zdaj je upop vana samo generacija upokojuj cev, ostali dve generaciji pa ni*1 enakovredni!” trdi Bajec. Zgodovinski razvoj splošne lilne pravice je znan, vendar nih*” ne pozna bodočega razvoja, To11 A. Bajec pa je prepričan, da razv°j ne bo vodil v znižanje starost118 L stopnje, ampak v priznavanje vtf državljanov. Tudi sam se zave' da se loteva zadev, ki jih še n ih1-’6 svetu ni lotil. Morda zato, ker) splošna volilna pravica tako vel1*. pridobitev, da o njej kar ne sth6 . podvomiti, ali pa tudi zato, ker p j za tako interdisciplinaren probkp' da se ga strokovnjaki izogibaj1: Avtor ideje o neomejeni spl°* j h volilni pravici se zaveda, da sam. strokovnjak, je pa v dolgih letih pL J| dobival potrebna znanja v dom*” ), in tuji literaturi tervštevilnih (P razvoj in prihodnost, da bo ne* uveljavljena,” napoveduje BaJv BREDA DUŠIČ Gt)RN|h K Televizija si pridržuje pravico do forebitnih sprememb sporedov! četrtek, 19. xl Slovenija 1 'T5 -1.20 Teletekst J™ Vremenska panorama ■M Tedenski izbor Male sive celice 10.15 Divja Amazonija, serija, 12/12 11.10 Steklena džungla, angl. dok. serija, 5/6 11.40 Homo turisticus 12.05 Nash Bridges, amer. naniz. •00 Poročila j-10 Zgodbe iz školjke ^ Tedenski izbor Iz muzeja 14.20 Soča-Življenje ob reki ■ • 15.50 Osmi dan ^•20 Slovenski utrinki '•00 Obzornik '•M Po Sloveniji j'^0 Jasno in glasno jj20 Parada plesa Znanje je ključ 05 Risanka !'-30 Dnevnik, vreme, šport f-00 Brezglavo, angl. naniz., 5/8 J' ®5 Tednik 5® Odmevi, kultura, šport jr-50 Vstajenje “■15 Koncert simfonikov RTV Avenija 2 .•00 Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške S^edi, braz. naniz., 19/22 - 10.00 Matineja: "dnov sedlu, naniz., 46/65; 10.25 Pacific Drive, Jan‘ž-, 102/130; 10.50 Angel, varuh moj, amer. tJn‘z, 4/22; 11.35 Dok. film; 12.25 Maistrova daljša mariborska noč, tv igra; 14.00 Svet tooča -14.30 Euronews -16.25 Don Kihot, ris. -16.55 Opremljevalke, naniz., 21/21 -Lahko noč, ljubica, angl. naniz., 8/11 -'•55 Vfeleslalom, 1. tek (ž) -19.00 Kolo sreče -/MO Videoring - 20.00 Košarka - 22.00 Vele-jd°tn, 2. tek - 22.45 V mraku, Špan. film - 0.25 ??čni pridih: Mladostniške izpovedi, 20/22; A. S., nem. naniz., 12/14 Unala •p) Fonzijeva klapa - 8.00 Mork in Mindy, naniz. J-30Mačke z Groma, ris. - 9.00 Bradyjevi, hum. j?"«- - 9.30 Laverne in Shirley, hum. naniz. -čM Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi ?s' • 11.30 Maria Mercedez, ponov. -12.30 Odklop -14.00 Oprah shovv -15.00 Bogato dek-Madalj. -16.00 Maria Mercedez, nadalj. -17.00 :“rjhiša-17.30 Družinske zadeve-18.00 Princ Aira -18.30 Oprah show -19.30 Zmenkar-f~ 20.00 Film po izbiri gledalcev - 23.45 ■"eitiogoče, naniz. Branal Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 J^ad,risanka-18.00 Izzdruženja LTV-18.25 nadalj. -19.00 Novice -19.15 Tedenski »trni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontakt-j?°ddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice ,.Ll5 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litij-'0 mozaik 'frvi j.^5 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -.“-00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -,25 Program za mlade-12.00 Poročila-12.35 ,itw York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -Poslovni klub -14.30 Živa resnica -15.00 ‘‘pbražcvalni program - 15.30 Program za J ade -18.30 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 «Jcvnik, vreme, šport - 20.05 Odprto - 20.50 . J* Ure kulture - 21.25 Izziv, kviz - 22.05 Opa-' Talnica - 22.35 Arktika-Antarktika (potop. l^Jj3) - 23.00 Tihotapljanje (amer. film) «Tv2 L5|) tv koledar -15.00 Zabavni mozaik -Obala sončnega zahoda (serija) -18.05 ?JS>, tv igrica -18.30 Kraljestvo divjine (dok. Ma) -19.00 Županijska panorama -19.30 s®Cvnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.25 T^jcji X (serija) - 21.25 Filmske čarovnije III. "L. serija) - 21.55 Imeti ali ne (franc, film) ^ETEK, 20. XI. Avenija i j!? - 2.00 Teletekst C Vremenska panorama ^ Tedenski izbor Jasno in glasno 10.15 Parada plesa 10.30 Znanje je ključ ■ 11.05 Pomagajmo si 11.35 Na vrtu i, 12.05 Brezglavo, angl. nadalj. Poročila 145 Vstajenje i. '0 Koža megle, posnetek predstave SSG Trst i,20 Mostovi i,00 Obzornik lj'0 Po Sloveniji 1, 50 Oddaja za otroke ], ‘0 Izziv prihodnosti |, *5 Risanka v”0 Dnevnik, vreme, šport y,00 Zrcalo tedna $25‘Petka Odmevi, kultura, šport 1.55 Polnočni klub 0 Koncert >0V£N1JA 2 Vremenska panorama - 9.3(1 Mladostniške Bped£ braz. naniz., 20/22 - 10.00 Matineja: Trdnov sedlu, naniz., 47/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 103/130 - Tedenski izbor: Opremljevalke, naniz., 20/21; 11.20 Lahko noč, ljubica, angl. naniz., 8/11; 11.45 Mefisto, madžar. film -14.05 Euronews -17.00 Indaba, franc, naniz., 19/25 - 17.25 Čudežni otrok, naniz., 22/22 - 17.55 Veleslalom, 1. tek (m) -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Podelitev Bloudkovih nagrad - 20.55 Vfeleslalom, 2. tek - 21.45 Velike romance 20. stoletja, angl. dok. serija, 5/26 - 22.15 Utrgana tragedija, srbski film - 23.50 Sodišče, amer. naniz., 1/11 - 0.40 Nočni pridih: Mladostniške izpovedi, 21/22; 1.10 A. S., nem, naniz. KANALA 7.30 Fonzijeva klapa - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Mačke z Groma - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 Laverne in Shirlev, hum. naniz. -10.00 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.30 Maria Mercedez, nadalj. - 12.30 Zmenkarije -14.00 Oprah shovv, ponov. - 15.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Maria Mer: cedez, nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Družinske zadeve -18.00 Princ z Bel Aira -18.20 Bravo, maestro -18.30 Oprah shovv -19.30 Skrita kamera - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Velikost ne šteje, film - 22.00 Striptiz, dok. oddaja - 23.00 Nemogoče - 0.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -16.45 Videotop -17.40 Zgodovina avtomobilizma - 18.00 Kmetijski nasveti -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas HTV 1 6.45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.25 Program za mlade -12.00 Poročila -12.35 Nevv York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) - 14.00 Pol ure kulture -14.30 Arktika-Antarktika -15.00 Izobraževalni program -15.30 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Vukovar - 20.55 Zabavna glasba - 22.00 Opazovalnica - 22.30 Ljudje smo - 23.20 Nočna straža: Oddelek za umore V (serija); Psi faktor II (serija); Rambo III; Sedmi element + filmska klapa HTV 2 14.50 Tv koledar-15.00 Zabavni mozaik-17.15 Obala sončnega zahoda (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.30 Zakon L.A. (serija) - 21.30 Filmski večer- 23.20 Fatamorgana - 23.50 Dokumentarni film SOBOTA, 21. XI. SLOVENIJA 1 7.40 - 2.10 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Plesna šola 8.55 Zlatko Zaklad 9.10 Nesrečniki, ris. naniz., 7/26 9.35 Petka 11.00 Mladi violinisti 11.30 Tedenski izbor Razpoke v času 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.25 Med valovi 13.55 Polnočni klub 15.10 Suhčeva pesem, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Mednarodno tekmovanje pevskih zborov 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 National geographic, amer. dok. serija, 7/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.10 Resje! 21.40 Turistična oddaja 22.00 Steklena džungla, angl. dok. oddaja, 6/6 22.35 Poročila, šport 23.05 Rajski vrtovi, amer. film 0.55 lz muzeja SLOVENIJA 2 9.25 Zlata šestdeseta -10.25 Otroška oddaja - 11.15 Princesa Kate, avstral. film -13.00 Euro-news -16.30 Košarka -17.00 MP v streljanju - 17.55 SP v AS SL (ž), 1. tek -19.00 Teniški magazin -19.00 Charlcycva teta, nem. film - 20.55 SP v AS SL (ž), 2. tek - 21.45 V vrtincu - 22.25 Don Kihot, ris. naniz., 11/39 - 22.50 Sobotna noč KANALA 8.00 Risanke: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji; Mačke z groma -10.00 Mesto v zalivu, nadalj. -10.30 Extremni športi -11.00 Stilski izziv -11.30 Bravo maestro -12.00 Gumpec, film -14.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Meego, hum. oddaja -16.30 Nimaš pojma, naniz. -17.00 Manekenke,nadalj.- 18.IKI Klub avenija-18.30 Jenny, naniz. -19.00 Vitezi za volanom - 20.00 Resnični svet - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Tom-my Knockersi, nadalj. - 22.00 Babilon 5, naniz. - 23.00 Izgnanec, naniz. - 0.00 Klub Avenija VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40-17.50 Kako biti zdrav in zmagovati -18,25 Sosedje, nadalj, - 19.00Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 8.00 Tv spored - 8.25 Program za mladino - 12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga- 12.35 Kmetijski nasveti - lj.10 Samo angeli imajo krila (amer. film)-16.15 Poročila-16.30 Bramwell II (serija) -17.10 Risanka -17.45 Turbo limach show -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Film - 22.00 Opazovalnica - 22.30 Nočna straža: Family af Lies, Frasier; Amer. film HTV 2 16.30 Tv koledar -16.40 Prizma -17.30 Čudežne ameriške pokrajine (dok. oddaja) -18.25 Kulturna oddaja -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Triler - 21.05 Zlati gong - 21.55 Dok. film - 22.50 Svet zabave - 23.20 Oprah Show NEDELJA, 22. XI. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.55 Teletekst 8.00 Živžav Skrivnostno življenje igrač, lut. naniz. 8.15 Cilkin kotiček, risanka 8.25 Cofko Cof, ris. naniz. 8.50 Srebrnogrivi konjič, ris. naniz. 9.15 Telerime 9.20 Zares divje živali, naniz., 11/26 9.50 Ozare 9.55 Abraham ljubljanske baletne šole 11.00 Vsi smo ena družina, japon. serija 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4 13.00 Poročila 13.50 Resje! 15.15 Griffin in Phoenix, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Soča-Življenje ob reki 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.45 Jabolko v snegu - portret Dušana Pirjevca 22.35 Poročila, šport 23.05 Murphy Brovvn, amer. naniz., 12/25 23.30 Umori, amer. naniz., 5/22 SLOVENIJA 2 9.55 V vrtincu -10.35 Tkkg - zmajevo oko, nem. film -12.25 Euronevvs -16.00 Moja dežela lepa, urejena in čista 17.00 Nogomet -17.55 SP v AS SL (m), 1. tek -19.00 Johann Olav Koss, športni film -19.30 Videoring -19.55 Naša krajevna skupnost - 20.55 SP v AS SL (m), 2. tek - 21.45 Velika vojna in oblikovanje stoletja, angl. dok. serija, 7/7 - 22.35 Šport v nedeljo - 23.20 Polkovnik Redi, madžar. film KANALA 8.00 Risanke: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji; Mačke z groma -10.00 Sanjam o Jean-nie, naniz. -10.30 Klub avenija -11.00 Pasji prijatelji -12.00 Dolgčas na planetu Zemlja, film -14.00 Bogato dekle -16.00 Raziskovalci, film -18.00 Dušni pastir, naniz. -18.30 Sam svoj mojster -19.00 Airvvolf, naniz. - 20.00 Prigledali ste si mercedes in stanovanje, žrebanje - 20.30 Zmeda na potniškem vlaku, film - 22.00 Odkop -23.00 Zaljubljena Lilly, film VAŠ KANAL 12.30 Vaše želje -13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 23. XI. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.40 Teletekst 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Cofko Cof, ris. naniz. 10.00 Zlatko Zaklad 10.15 Zvezdica, lut. 10.45 Izzivi prihodnosti, amer. dok. oddaja' 11.10 National geographic, amer. dok. oddaja 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Ljudje in zemlja 13.55 Jabolko v snegu - portret Dušana Pirjevca 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji NAGRADI V METLIKO IN NA URŠNA SELA Žreb je izmed reševalcev 44. nagradne križanke izbral Duško Brnčič iz Metlike in Mileno Župevec z Urinih sel. Brnčičevi je pripadla denarna nagrada, Župevčeva pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 30. novembra na naslov: Dolenjski'list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 46”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 44. KRIŽANKE Pravilna rešitev 44. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: POPLAVA, APLANAT, TROPINE, DOOHAN, IKS, AKT, KRILATEC, RE, ROKE, ITAČAN, AMAT, LARISA, MARATON, Č1K, ANONA, ATENE, RASTO, LOKAL. 17.30 Radovedni taček 17.45 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Komisar Rex, nadalj., 12/13 21.05 Potresi, pretresi 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Potresi, pretresi, pogovor SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške izpovedi, braz. naniz -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 48/65; 10.25 Pacific Drive. naniz., 104/130 - 10.50 Indaba, franc, naniz., 19/25 -11.15 Čudežni otrok, naniz. -11.40 Šport v nedeljo -12.25 \felike romance 20. stol, angl. dok. serija, 5/26 - 12.55 Suhčeva pesem, amer. film - 14.20 Euronevvs -15.30 Utrgana tragedija, srb. film -17.00 Moja dežela - lepa, urejena in čista - 18.05 Ženska mojega življenja, Špan. naniz., 4/ 12 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 80-obletnica bojev za severno mejo, prenos - 21.00 Studio City - 21.55 Pomp - 22.55 Brane Rončel izza odra - 0.20 Nočni pridih: Vprašanje zakonitosti, angl. naniz.; 0.50 A. S., nem. naniz. KANALA 7.30 Čuden par; Mork in Mindy; Mačke z groma - 9.00 Bradvjevi, serija - 9.30 Laverne in Shirley, serija -10.00 Mannix -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.30 Maria Mercedes, nadalj. -12.30 Dan-nyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv -15.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Maria Mercedes, nadalj. - 17.00 Nora hiša, naniz. - 17.30 Družinske zadeve, hum. naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Skrita kamera - 20.00 Miza za pet, nadalj. - 21.00 Umor ju je ločil, film - 22.45 Silski izziv - 23.15 Tretji kamen od sonca, hum. naniz. - 23.45 Nemogoče VAŠ KANAL 13.05 Sosedje,ponov,-14.00 Videostrani-17.00 Film -18.25 Sosedje, nadalj. -19.3024 ur- 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz združenja LTV TOREK, 24. XI. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.55 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor RadovedniTaček 9.45 Pustolovščine, naniz., 11/24 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Komisar Rex, naniz., 12/13 13.00 Poročila 13.30 Potresi, pretresi 14.20 Potresi, pretresi, pogovor 16.20 Prisluhnimo tišini 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Skrivnostno življenje igrač, lut. naniz., 5/26 17.45 \šhynove dogodivščine, avstral. naniz., 26/26 18.20 Otroci sveta 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Učitelj, franc, naniz., 4/18 21.05 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Aulofonija Domestica, dok. oddaja 0.10 France Balantič SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Najstrašnejši umor, angl. naniz., 1/6 -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 49/65; 10.25 Pacific Drive, avstral. naniz., 105/130 - 10.50 Ženska mojega življenja, Špan. naniz., 4/12; 11.45 Studio City; 12.40 Sobotna noč -13.30 Euronevvs -14.00 Tenis -16.40 Charleyeva teta, nem. film -18.05 Gospod in gospa Smith, naniz., 10/12 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Osamljeni planet - 20.55 Kmetija “Slaba tolažba”, amer. film - 22.40 Svet poroča - 23.10 Nočno pridih: Mladostniške izpovedi, braz. naniz.; 23.40 Moloney, amer. naniz. KANALA 7.30 Fonzijeva klapa; Mork in Mindy; Mačke z groma - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Laverne in Shirley, naniz. -10.00 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.30 Maria Mercedes, nadalj. -12.30 Klub avenija -13.00 Kuharska oddaja -14.00 Oprah shovv -15.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Maria Mercedes, nadalj. - 17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Družinske zadeve, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. - 18.30 Oprah shovv -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Pirati, film - 23.00 Tretji kamen od sonca, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.25 Sosedje, nadalj. - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Hrabri viking Erik, film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 25. XI. SLOVENIJA 1 7.45 -1.15 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Skrivnostno življenje igrač, 5/26 9.45 \feynove dogodivščine, nadalj., 26/26 10.15 Otroci sveta 11.10 Mednarodna obzorja 12.05 Učitelj, franc, naniz. 4/18 13.00 Poročila 14.20 Tedenski izbor Murphy Brown, naniz,, 12/25 14.45 Griffin in Phoenix, amer. film 16.20 Obzorje duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 En svet, eno upanje, posnetek iz CD 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klic dobrote, prenos iz Celja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Srčne vezi, franc, drama SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške izpovedi, braz. naniz. -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, nizoz. nadalj., 50/65; 10.25 Pacific Drive. naniz., 106/130; 10.50 Gospod in gospa Smith, naniz., 10/12; 11.40 Pomp; 12.40 Vfelika vojna in oblikovanje stoletja, angl. dok. serija, 7/7 -14.00 Tenis -16.40 Angel, varuh moj, amer. naniz., 5/ 22 - 17.25 Košarka -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Nogomet - 23.35 Do kod je noč, italij. nadalj, 4/4 - 0.35 Nočni pridih: Vsi županovi možje, amer. naniz.; 1.00 Maloney, amer. naniz. KANALA 7.30 Fonzijeva klapa: Murk in Mindy; Mačke z groma - 9.00 Bradvjcu. naniz. - 9.30 Laverne in Shirley, naniz. -10.00 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.30 Maria Mercedes, nadalj. -12.30 Dannyjcve zvezde -14.00 Oprah show -15.00 Bogato dekle, nadalj. -16.00 Maria Mercedes, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. - 17.30 Družinske zadeve, naniz. -18.00 Princ z Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Skrita kamera - 20.00 Fant z železno voljo, film - 22.00 Ruby Whx - 22.30 Drew Carey, naniz. - 23.00 Tretji kamen od sonca, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.30 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Hrabri viking Erik, ponovitev filma -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videotop - 21.00 Novice - 21.30 Zgodovina avtomobilizma DESET DOMAČIM Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Zlatki Kastelic iz Brezovice 28 pri Šmar. Toplicah. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (2) Pozabljivec - ansambel Slapovi 2. (4) Kje so tiste rožice - Jože Bohorč s prijatelji 3. (1) Moja hramonika - ansambel Petra Finka 4. (3) Denar - ansambel Mladi Dolenjci 5. (8) Dolenjska - ansambel Henček 6. (5) Šentjemejsko vabilo - Trio Frančič 7. (6) V mojem srcu - Fantje izpod Rogle 8. (-) Ob potoku - ansambel Litijski odmev 9. (7) Srce se prepušča samoti - ansambel Bobri 10. (9) Spomin na poletje - ansambel Vasovalci Predlog za prihodnji teden: Brez dragih - ansambel Poljub KUPON ŠT. 46 Glasujem za: Moj naslov: .Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto j DOLENJSKI UST DOLENJSKI IUŽ. AM. IGR/ S KARTAMI (PODOBNA REMIJU) GR. MIT. SIN AGAMEMNONA IN KLITAJ-MNESTRE (MORILEC >JE MATERE) ✓ELIKA SREČA UGODJE PRVOTNA GR. MUZA PETJA KRUTI RIM. CESAR NATEGNITEV POKLON JUD. PLEME (POTOMCI EDOMA) TONE FAJFAR VELIKA LESENA POSODA GRŠKA BOGINJA NESREČE SKOPLJENEC NAGRADNA KRIŽANKA 46 RUMBI PODOBEN PLES PUST, NERODOVITEN SVET ARABSKI POLOTOK KAOS, ZMEDA VISOKO GOROVJE NA JZ. ROBU ARABIJE 100 ALFI NIPIČ V JOGI UGODNI POLOŽAJI ZA MEDITACIJO AVTOR: JOŽE UDIR PILULA, DRAŽE, ZDRAVILO V KROGUCI (“METAMOR- FOZE") PRVI MOŠKI V POSODI GOJENO MINIATURNO DREVO ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV KAR TVORI FUNKCION. CELOTO FRANC PISATELJ (ANDRE, 1869-1951; HUMANIST; NOBELO- VEC; “VATIKANSKE JEČE“, “PONAREJE- VALCI DENARJA"! SNOP IZ OMLATENE SLAME LETNI POSEK GOZDA ODLIČEN HRVAŠKI NOGOMETAŠ (ZVONIMIR) PESNIŠKA FIGURA PREDSTAVITVE VOLILNIH PROGRAMOV - Štirje od skupno sedmih kandidatov za kočevskega župana so minuli teden izkoristili za svojo osebno predstavitev ali predstavitev svojih volilnih programov. Tako je Janko Veber v četrtek dopoldan na tiskovni konferenci razgrnil svoj volilni program, Janez Černač pa je v večernih urah predstavil svojo knjigo “Kočevska gozdnata in skrivnostna dežela". Alenka Gabrič je na okrogli mizi kočevske SDS govorila o izgradnji športnih objektov v kočevski občini, Ljuba Turk-Šega pa v soboto na v ta namen organizirani enourni prireditvi na Mestni ploščadi. Na posnetku: s prireditve Zelenih Kočevja (Foto: M. L.-S.) ČESTITKE NAJSTAREJŠI KRAJANKI - Marija Bajuk, po domače Antončeva mama z Radoviče, je v začetku tega tedna praznovala 90. rojstni dan. Je med najstarejšimi metliškimi občani, v krajevni skupnosti Radoviča pa je sploh najstarejša. Za svoja častitiljiva leta je še neverjetno čila. Doma kuha, rada obiskuje vaščane, po radiu in televiziji spremlja, kar se dogaja doma in po svetu, vendar pravi, da na koncu kljub vsemu prebere še ves Dolenjski list. Rodila je šest otrok, ob njenem jubileju pa se je z njo poleg številnih sorodnikov in znancev še najbolj veselilo 9 vnukov in 10pravnukov. Na Marijo so se spomnili tudi v Rdečem križu: roko sta ji prišli stisnit sekretarka območnega združenja RK Metlika Jana Gašperič in predsednica krajevnega odbora RK Radoviča Ana Lilič (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) ČESTITKE JUSTINI ZUPANČIČ - V torek, 17. novembra, je dopolnila častitljivih 90 let najstarejša krajanka in članica ZB Justina Zupančič iz Podhoste. Na njenem domu so jo obiskali ter ji stisnili roko z željo, da bi bila še naprej tako zdrava, člani ZB iz Dol. Toplic in tajnica ZB iz Žužemberka. Življenje 90-letne Justine je bilo težko, veliko je pretrpela, posebno od leta 1941 dalje, ko je morala pobegniti z Jesenic. Pot jo je zanesla v dolenjske gozdove, na Frato, kjer je partizanom previjala rane, jim kuhala, delala pa je tudi v administraciji in povsod tam, kjer so jo potrebovali. “Frata bo zame zmeraj svetla točka, tam so partizani našli svoj dom, ” je še čila, zdrava in polna spominov povedala nekdanja borka Justina. Rada ima tudi petje in prav rada je ob slovesu s svojimi prijatelji in člani ZB zapela nekaj partizanskih in narodnih pesmi. (Foto: S. Mirtič) V 90. LETU STAROSTI - Terezija Modic se je rodila na veliki kmetiji pri Udovčevih v Šentjanžu leta 1908. Ko je dopolnila 11 let, je morala v svet služit vsakdanji kruh. Kot čistilka je delala v raznih gostilnah. Še danes zna ceniti vrednost življenja. Kasneje se je spoznala z vdovcem Ivanom, ki je bil od nje starejši 30 let. Leta 1939 sta se poročila in živela na Prelogah. Imajo velik sadni vrt, vinograd in mamo Terezijo drži pri teh letih tako vitalno prav njena domača dobra kapljica. Vsak dan si ob kosilu privošči kozarček. Nekoč pa je bilo težko za preživetje. Imela sta hčerko Ivanko. Po 11 letih zakona je mož umrl, hčerka je odšla in mama je ostala sama. Včasih jo hčerka odpelje v Umag, kjer živi z družino, toda mama se ne more vživeti v drugo okolje. Rada ima svoj kraj. “Če se ozrem okrog hiše, imam krasen pogled na okolico. To je življenje zame!” pravi Terezija, ki jo prijatelji radi obiskujejo. Ob našem obisku je bil z namni tudi trebanjski župan Alojzij Metelko (na sliki ji čestita) in recitirala nam je pesem Mutec Osoj-ski pa tudi zapela je. (R. Majer, Trebnje) 20 let gobarskega društva Ob jubileju bo 21. novembra zabavni večer Skupina zagretih gobarjev je poleti 1978 ustanovila gobarsko družino, da bi se tudi tako bolje spoznali z gobjim bogastvom Dolenjske. V okviru dolenjske turistične razstave “Gozd, gobe, cvetje” so se predstavili že prvo jesen delovanja, gobarji pa so se začeli množično včlanjevati v gobarsko družino, ki se je kmalu uvrstila med največje v Sloveniji. Vseh 20 let delovanja je bilo namenjeno vzgoji članov in širšega kroga gobarjev. Svoje poslanstvo je društvo uresničevalo na gobarskih večerih, razstavah gob, predavanjih za šolsko mladino in družabnih srečanjih. Gobarski večeri so namenjeni strokovnemu izobraževanju gobarjev, takšnih večerov pa je bilo doslej že preko 600. Potekajo ob ponedeljkih od začetka do zaključka gobarske sezone, od maja do novembra. Na teh večerih se je veliko novih gobarjev seznanilo z vrsto novih PROTI AVTOBUSNEMU POSTAJALIŠČU PRED BLOKI ŠENTJERNEJ - Dobro leto bo Šentjernej eno samo gradbišče; z rekonstrukcijo križišča in cest bodo obnovili tudi komunalno infrastrukturo. Zaradi tako obsežnih del pa morajo prestaviti tudi avtobusno postajališče in prav slednje je že povzročilo pri ljudeh veliko vroče krvi. Stanovalci treh blokov pred bencinsko črpalko so bili proti, da se postavi avtobusno postajališče za smer Novo mesto - Kostanjevica pod njihovimi okni. Kljub temu je revizijska komisija na Direkciji RS za ceste začasno postajo postavila tja. Zoper to odločitev se je na zadnjem občinskem svetu ostro postavil Ognjeslav Prah. Njegovemu mnenju so se pridružili tudi ostali člani sveta in sklenili, da je potrebno prostor za avtobusno postajališče poiskati drugje. Stane Darovic Globoka in še nezaceljena srčna rana ob prerani izgubi žene je grenila življenje Stanetu Darovcu, ki so ga te dni še zadnjič pospremili na pokopališče sv. Marjete na Ponikvah. Rodil se je leta 1939 v Megleniku nad vasjo Lukovek v številni kmečki družini s šestimi otroki. Kruha za preživetje doma ni bilo dovolj, zato so morali na delo okrog kmetov. Pokojni Stane je znal ceniti prisluženi kruh. Bil je preudaren in marljiv. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil v podjetju Kemooprema Trebnje. Opravljal je delo nekvalificiranega delavca, ki je bilo težko in zdravju škodljivo. Gradili so objekte po Bosni. Zaradi neštetih problemov je postopoma slabelo njegovo zdravje. Premeščen je bil v proizvodnjo sendvič plošč in svoje delo je opravljal uspešno vse do invalidske upokojitve leta 1989. Leta 1968 se je poročil s Faniko Perhaj iz Glogovice pri Ivančni Gorici. Nekaj časa sta stanovala na Dolenjem Podbor-štu, kasneje sta kupila in obnovila starejšo hišo v Dolenji Nemški vasi. Po desetih letih zakona se jima je rodila hčerka, čez dve leti še sin. Žena je bila invalidka in je ostala doma. Za razvedrilo sta. imela vinograd. Kot članoma DU' in Dl Trebnje sta obe društvi pomagali v času ženine bolezni. Staneta bomo ohranili v lepem spominu! R. M. gob in s pomenom gob kot sestavnega dela narave. Za to delo gre posebno priznanje našemu članu in slovensko ter širše priznanemu mikologu, determinatorju dr. Alojzu Bohu, ki je v teh letih vzgojil vrsto novih determinatorjev. Razstave gob organiziramo vsako leto v drugi osnovni šoli po vsej Dolenjski, namenjene pa so predvsem vzgoji šolske mladine, ki se lahko o gobah in njihovem pomenu poučujejo tudi na vedno bolj obiskanih predavanjih. Gobarsko društvo Novo mesto ob 20-letnici delovanja organizira zabavni večer, ki bo v soboto, 21. novembra. Prišel bo tudi predsednik Turistične zveze Slovenije, ki bo delovanje društva odlikoval s priznanjem, saj društvo ni le ozka interesna skupina, ampak ima tudi širše vzgojne in naravovarstvene naloge, pomembne tudi za razvoj turizma na Dolenjskem. Upravni odbor, ki ga že dolga leta vodi France Beg, je ob 20-letnici pripravil in natisnil brošuro. Gobarsko društvo je seveda odprto za vse, ki jih zanimajo narava, gozd in gobe. MIROSLAV VUTE IZLET NA ŽAVCARJEV VRH NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v soboto, 21. novembra, na tretji izlet za množičnost na Žavcarjev vrh (914m). Izpred Krke v Ločni bodo odšli ob šestih zjutraj, vrnili pa se bodo v večernih urah. Za krkaše in njihove člane bo prevoz brezplačen. Prijave in denar za prevoz za ostale odrasle: 2.000 tolarjev in 1.500 za otroke zbirajo, v oddelku za oddih do četrtka, 19. novembra. MARTINOV KONCERT ŠENTJERNEJ - Sobotni večer, 14. novembra, je Šentjernejčanom minil v znamenju priljubljenega ljudskega praznika martinovega. Počastili so ga s posebnim koncertom, ki ga je pripravil Vinogradniški oktet, gosta šentjernejskih oktetovcev pa sta bila mešani pevski zbor Vlaste Tavčar in dramski igralec Jurij Souček. Program je povezoval Janez Bratkovič. | TELEVIZIJA NOVO MESTO | .vaš,,-, kanal s Trdinovega vrha na kanalu ali ne. OGNJIŠČE ŠL P MANAP iutiitična. čLčjenCLjčL Kandijska 9, Novo mesto Tel. 068/321-115, 325-477 ZIMA V TOPLIH KRAJIH • Kitajska-Peking, 7 dni - 170.000 SIT • Egipt, 7 dni - 91.200 SIT • Kanarski otoki, 7 dni - 74.500 SIT • Bali, 15 dni - 167.000 SIT SILVESTROVANJE • Pariz, 5 dni, bus - 32.990 SIT • Rim, 3 dni, bus - 23.590 SIT • Budimpešta, 4 dni, bus - 18.900 SIT • Praga, 4 dni, bus - 20.900.SIT v______________________________________y Mercator-KZ Krka, z.o.o. Novo mesto, Rozmanova 10 oddaja v najem okrepčevalnico na Uršnih selih, Vaška cesta 4. Skupna izmera prostora je 154 m2. Izhodiščna najemnina znaša 70.000 SIT mesečno. Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Dodatne informacije o pogojih razpisa dobite pri g. Veseliču, tel. 321-256. k Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto RADIO 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 Trgovina PALMA Rozmanova 5, Novo mesto Tel. 068/322-504 • otroški gležnarji Ciciban • nepremočljivi čevlji 18-46 • natikači confort-usnje (Flf Flot) • ž. gležnarji Valeria 8.999 Sil • dekliški, fantovski gležnarji 8.300 SIT • m. gležnarji 7.999 SIT • usnjeni škornji • copati-živali 23-46 Vabljeni k nakupu! -Sl V SPOMIN 21. novembra mineva eno leto žalosti in bolečin odkar nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mami, babi in sestra FANIKA LEKŠE DAROVIC dipl ing. agr. iz Ulice talcev 7, Novo mesto Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se z mislijo pomudite z njo in prižgete svečo. Vsi njeni Martin Pečarič Zabučale gore; zašumeli lesi, oj mladosti moja, kam odšla si, kje si? To so verzi, ki jih je naš Tine-Tinč Pečarič iz Vrta v družbi svojih muzikantov najraje zapel ali zaigral. Ni dolgo tega, kar je to pesem še pel, zadnjič pa so mu jo zaigrali njegovi tovariši v petek, 6. listopada letos, ob njegovem prezgodnjem grobu pri Treh farah v Rosalnicah. Njegova godbeniška pot se je začela pred več kot tridesetimi leti v stari šoli v Metliki. Začelje igrati na bariton ali evfonij leta 1970, malo pred 120-letnico naše godbe. Kot član godbe je bil zelo aktiven in je sodeloval tudi pri drugih dejavnostih našega društva. Imeli smo ga radi, saj je bil preprost in delaven človek, vedno pripravljen pomagati društvu in prijateljem. Tine, hvala Ti! Muzikanti Mestne godbe Metliške ZAHVALA Bil je maj, cvetoč in bel, ko si prišel na svet, zdaj je november, ko odhajaš v belo odet. Za posledicami hude prometne nesreče je v 23. letu umrl naš nadvse ljubljeni sin in brat RUDI ŠKUFCA z Dvora Še teden dni so se trudili ohraniti njegovo mlado življenje na Kirurškem oddelku novomeške bolnišnice, zato najprej iskrena in globoka zahvala prim. dr. Francu Janežu, drugim zdravnikom in požrtvovalnim medicinskim sestram. Naša topla zahvala vsem sorodnikom in dobrim sosedom, posebno ge. Veroniki Konte, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Lepa hvala vsem, ki ste našega Rudija v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mladim, njegovim sošolcem in prijateljem, vaščanom, njegovim sodelavcem iz Dolenjskih pekarn, OŠ Žužemberk, podjetju I & 1, trgovini Figura. Najlepša hvala g. dekanu Francu Povirku za občuteno opravljen obred in izrečene tolažilne besede ob grobu ter ostalim govornikom, ki ste našemu sinu posvetili toliko lepih besed. Hvala pevcem, gasilcem, zvonarjem. Globoka zahvala vsem, ki ste nam izrazili sožalji’ odeli pokojnega v belo cvetje in podarili sveče. Hvala vsem, ki ste imeli našega Jjubečega sinu radi in hvala vsem tistim, ki delijo z nami bolečino zdaj, ko za vedno počiva. V globoki žalosti; mamica Jelka, oči Rudi, sestri Mojca in mama Karmen ter ostalo sorodstvo Leopold Perpar V nedeljo, 8. novembra, smo Leopolda Perparja v velikem številu zadnjič pospremili na pokopališče v Dobrnič. Rojenje bil leta 1940 v Šmavru pri Dobrniču v kmečki družini z devetini otroki. Na Ptuju se je izučil za mizarja in prvo zaposlitev dobil pri železnici v Ljubljani -Moste. Kasneje se zaposlil v podjetju Treles v Trebnjem in bil tu vse do invalidske upokojitve leta 1995. Leta 1964 se je poročil z Jožefo Novak iz Svetinj na malo kmetijo. Rodilo se jima je pet otrok. Vse sta lepo vzgojila in izšolala. Leopold je opravljal razna mizarska dela tudi doma: izdeloval je makete kmečkega orodja, pomagal pri ZAHVALA V 69. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama, babica in tašča KARLINA BENČIČ roj. Vraničar Trdinova 2, Črnomelj Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala obema govornikoma za poslovilne besede in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. izgradnji hiš in vikendov, še poseben smisel pa je imel za rezljanje okraskov. Bilje pobožen, dober, vedno pripravljen pomagati, opravljal je ključarska dela na podružnični cerkvi v Šmavru. Bil je član GD Gorenje Vrhe in prav gasilci so ga v velikem številu spremili na zadnjo pot. Težka bolezen, ki gaje spremljala več let, gaje spravila v bolnišnico, kjer je ves čas pridno pisal dnevnik. Pokojnega Leopolda ne bodo pogrešali le družina, sorodniki, sosedi, sodelavci in gasilci, pač pa tudi farani, ki jim je rad priskočil na pomoč. R. M. ZAHVALA V 66. letu starosti je v boju z boleznijo omagal naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE TOMC iz Jerneje vasi 1 pri Črnomlju Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in sodelavcem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala GD Dobliče, Klubu upokojencev Rudnika Kanižarica, govorniku za izrečene poslovilne besede, pevcem iz Doblič za zapete žalostinke ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Sonja in sin Slavo z družinama Vsi njegovi ZAHVALA Veliko prezgodaj nas je v 44. letu zapustil naš sin, brat in stric MARTIN PEČARIČ iz Metlike, Navratilova 4 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam v hudi stiski stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo se delovnim kolektivom KZ Metlika, Beti Metlika, Domu počitka Metlika, godbi na pihala, govornikom za poslovilne besede ter župniku za opravljen pogreb. Žalujoči: mati Marija, brat Jože z družino ZAHVALA Ob izgubi naše dobre sestre in tete DRAGE ŽELEZNIK se iskreno zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Posebna zahvala dr. Starcu, gasilskemu društvu Mokronog, govorniku, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi vsem za podarjeno cvetje in sveče. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojno Drago v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdo voljo boš pregnal, a pošle so ti moči in zaprl trudne si oči. V 59. letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric LEOPOLD TRDIČ Desinec 4, Črnomelj Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo sosedom Špcharovim, Tončki Benetič za poslovilne besede in Jožetu Maleriču za celoten pogreb. Žalujoči: Tončka in Pepca z družinama in ostalo sorodstvo V SPOMIN 18. novembra je minilo žalostnih 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi BOŽO PETERLIN Mestni log V/5, Kočevje Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in ste ga ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje Tvoje kratko je bilo življenje, a za Teboj vsepovsod ostaja delo Tvojih pridnih rok. V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ate, stari ate, brat in stric ALOJZ ZUPANČIČ iz Sevnega na TVški gori Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste delili bolečino z nami, poklonili cvetje, sveče, za Petrov vrtec in svete maše ter pokojnika pospremili k večnemu počitku. Hvala gospodu proštu Lapu za lepo opravljen obred in tolažilne besede, bratu Mirku za pomoč in poslovilne besede, Krki tovarni zdravil, cerkvenemu pevskemu zboru Št. Peter, novomeški godbi in vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Ženu Pepca, otroci Jožica, Slavka, Marjeta in Slavko z družinami ZAHVALA Žalost trga nam srce, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe, dragi oči, več med natfti ni. V 60. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi oči, brat, stric in svak STANE DAROVIC iz Dol. Nemške vasi 7 Ob boleči in prezgodnji izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, posebno Makovčevim in Mavrovim za vsestransko pomoč. Iskrena hvala tudi govornikoma, kolektivu Trimo Trebnje, tovarni Labod Temenica Trebnje, sosedom z Meglenika. Zahvala tudi zdravniškemu osebju ZD Trebnje in pevcem DO ter vsem, ki ste našega dragega očija pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja gasilcem GD Ponikve ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: hčerka Jožica, sin Igor, sestra Olga in ostalo sorodstvo • Čisto malo sladkega lahko • Ko podirate spomenike, prežene veliko grenkega. ohranite podstavke! Vedno jih (Petrarca) je mogoče uporabiti. (Lee) ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 77. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat, svak in stric VALENTIN SLIVNIK -LADO iz Ul. like Vaštetove 4, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Društvu upokojencev Novo mesto, ZZB Novo mesto, ZZB Zgornje Gorje, bivšim sodelavcem, UNZ Novo mesto in Klubu Maksa Perca Novo mesto za izrečeno sožalje, govornikom za poslovilne besede, pevcem in glasbeniku za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in pokojnega pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, Matej in Janez z družino V SPOMIN Veliko si harmoniko igral, veliko ljudi razveseljeval, sedaj že leto mirno spiš, niti besede ne spregovoriš. 22. novembra bo minilo leto žalosti in bolečine odkar je mirno in za večno zaspal dobri mož, oče, stari ata, tast, brat, stric in boter MARTIN ZLOBKO iz Cerkelj 14 Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Vse do zadnjega si upala, da bolezen boš ugnala, a pošle so ti moči in zaprla trudne si oči. V 76. letu nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča MARIJA BOŽIČ roj. Srebrnjak iz Vel. Brusnic 12 Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in ostale darove. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega inštituta Ginekološkega oddelka Ljubljana. Posebna zahvala dr. Pavlinu ter zdravnikom in ostalemu osebju Ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ki so ji ob težkih trenutkih stali ob strani in ji lajšali bolečine. Lepa hvala sodelavcem Petrola, Krki - Kozmetiki, Tiskarni Novo mesto, govorniku Ivanu Perhaju za lepe poslovilne besede slovesa, Pogrebnemu zavodu Novak, pevcem iz Šmihela, Mestni godbi, ZB Brusnice, Rdečemu križu Brusnice in ekipi radia Študia D Novo mesto. Še enkrat vsem, ki ste pokojno sočutno pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Minila je bolečina, ostala žalost je - praznina. Po dolgi in težki bolezni nas je v 86. letu starosti zapustila draga mama in babica MARIJA VRŠČAJ roj. Korošec iz Bitnje vasi 14 Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, ki so našo mamo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala farnemu župniku g. Janku Novaku, g. dr. Ivanu Pojavniku ter g. dr. Alojzu Snoju za ganljive besede. Toplo se zahvaljujemo moškemu pevskemu zboru Trebelno in mešanemu pevskemu zboru iz Most. Hvala tudi Pogrebni službi Novak. Hči Mari z družino TA TPfFDPfM ¥A^ A TEDENSKI KOLEDAR-KINO-BELA TEHNIKA-ČESTITKE-ELEKTRONIKA-KMETIJSKI STROJI-KUPIM-MOTORNA VOZILA-OBVESTILA- Ulr-a U LJzzi [j=i UVI \J ^Zr-AUNU U IJV/U Zr~A POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 19. novembra - Elizabeta Petek, 20. novembra - Srečko Sobota, 21. novembra - Marija Nedelja, 22. novembra - Cilka Ponedeljek, 23. novembra - Klemen Torek, 24. novembra - Janez Sreda, 25. novembra - Katarina TEDENSKI KOLEDAR 20. novembra ob 5.27 - mlaj kino BREŽICE: Od 19. do 22.11. (ob 18. uri) akcijski film Smrtonosna bitka 2. Od 19. do 23.11. (ob 20. uri) melodrama Šepetati konjem. 25.11. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Daleč od oči. ČRNOMELJ: 20. in 21.11. (ob 20. uri) ameriška drama Mesto angelov. 22.11. (ob 18. in 20. uri) romantična komedija Ženitni posrednik. DOBREPOLJE: 20.11. (ob 19.30) kriminalni film Noro mesto. 22.11. (ob 15. uri) otroški film P C. pasji detektiv. 22.11. (ob 19.30) ljubezenska drama Šest dni in sedem noči. GROSUPLJE: 20.11. (ob 17. uri) otroški film E C. pasji detektiv. 20.11. (ob 20. uri) ljubezenska drama Šest dni in sedem noči. IVANČNA GORICA: 21.11. (ob 17. uri) otroški film E C. pasji detektiv. 21.11. (ob 19. uri) kriminalni film Noro mesto. KOČEVJE: 19.11. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Noro mesto. 22.1 L (ob 18. in 20. uri) otroški film E C. pasji detektiv. 23.U. (ob 18. in 20. uri) ljubezenska drama Šest dni in sedem noči. KRŠKO: 19. in 21.11. (ob 20. uri) ter 20. in 22.11. (ob 18. uri) komedija Dr. Dolit-tle. 19.11. (ob 18. uri) ter 20. in 22.11. (ob 20. uri) grozljivi film Krik 2. 21.11. (ob 10.30) film Moj prijatelj Flipper. 24.1 L (ob 20. uri) film Sleparsko sonce.. METLIKA: 20.11. (ob 19. uri) romantična komedija Ženitni posrednik. 22.11. (ob 17. in 19. uri) ljubezenska drama Mesto angelov. NOVO MESTO: Od 19. do 25.11. (ob 16., 18. in 20. uri) komedija Trumanov. RIBNICA: 19.11. (ob 17. uri) otroški film E C. pasji detektiv. 21.11. (ob 21. uri) ljubezenska drama Šest dni in sedem noči. 22.11. (ob 16. uri) kriminalni film Noro mesto. TREBNJE: 20.11. (ob 20. uri) in 22.11. (ob 17. uri) film Kamasutra. VELIKE LAŠČE: 19.11. (ob 19. uri) otroški film E C. pasji detektiv. 21.11. (ob 19. uri) ljubezenska drama Šest dni in sedem noči. 22.11. (ob 19. uri) kriminalni film Noro mesto. film • TRUMANOV SHOW, drama (The Truman Show, ZDA, 1998, 107 minut, režija: Peter IVeir) Truman, igra ga gumijasti Jim Carrey, ima 30 let, nestresno in dobro plačano službo, krasno belo hišo, novo Fordovo limuzino, najboljšega prijatelja, nostalgično mamo in čedno ženko. Kaj bi si človek sploh še želel več od življenja? Ja, jasno, življenje samo, tisto pravo, v lastnem potu, bedi in veselju. Toda tako ne misli režiser in idejni oče megalomanskega 24-urnega in že desetletja trajajočega šova, ki ga nonstop in v živo prenašajo ameriški in drugi kabli v domove slehernika, čigar postelja je “postlana ” z bolj trnovimi cvetlicami. Truman je junak največje soap-ke vseh časov, toda ko se začne zavedati, da je njegovo življenje zmanipulirano do najmanjših podrobnosti, da je ves otok z morjem in nebom vred le velik snemalni studio s 5000 kamerami, si želi le svobode in je ne more, celo ne sme dobiti. Kajti, pravi režiser z božjim kompleksom, Ed Harris, Trumana gledalci potrebujejo, od njega so tako rekoč odvisni, itak pa je lastnina korporacije, ki ga je posvojila kot dojenčka, in ni le sam sebi odgovoren kot navaden, prost človek. Zakaj bi Truman silil ven, če pa mu bolje kot v studiu, ki življenje res kar prevčč dobro imitira, ne bo nikoli in nikjer? Kar naenkrat je udobna ječa moralen argument, ki upraviči in nadomesti osebno svobodo in uveljavljanje lastne volje vsakega človeka. Kaj to ne spominja za znameniti Onvellov roman 1984, prototip totalitaristične družbe? Razlika je le ta, da se Veliki brat zdaj imenuje Veliki režiser, oba pa človeku prav tako gledala pod rjuhe in v krožnik. Toda Veliki režiser je morda še slabši, saj je diskriminanten. Njegovi voyeri-stični gledalci gledajo šov enega človeka, ki je pač zato na slabšem in torej dodobra izkoriščan, medtem ko so podložniki Velikega brata vsi enaki, saj jih vse in kadarkoli lahko gleda le on sam. Trumanov šov je skratka hudo aroganten film, ki je s svojo naduto idejo - absolutno gledano, je ta sama po sebi sicer zanimiva - presegel vse meje dobrega okusa. To mejo so v najbolj glamurozni in perfekcionistični industriji sanj na griču nad Los Angelesom vedno premikali povsem poljubno, saj imajo najboljši marketing, toda IVeir, Avstralec, morda tudi prodana duša, je hote ali nehote posnel prvega izmed filmov, s katerimi bi se lahko ta umetniška forma tudi samoukinila. Ko postane absurd dovolj popoln, lahko samo še mirno prenehamo hoditi v kino. Najmanj na sijoče hollywoodske naslove, no, drugega pa slovenski prikazovalci itak ne vrtijo. TOMAŽ BRATOŽ Agencija MISTIQUE • ženitno posredovanje • vam ureja razna srečanja ob kavici in plesu. Tel. 068/374-091 Izredna božično novoletna ponudba barvnih TV! Količina omejena, zato pohitite! Tel. 061/343-177, 341-289, 152-55-87, 041/663-289, 068/245-33. IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), AndrejBartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: / cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega uradu spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ■ Tisk: DELO-TČR, d.d.. Ljubljana. BELA TEHNIKA NOV sušilni stroj Candy prodam za 40.000 SIT® (041)746-451. 4489 KMETIJSKI STROJI PAJKA SIP 340 in dvobrazdni plug 1MT, 12 col, prodam. ® (068)344-084. 4472 SEJALEC za koruzo, dvoredni, prodam. ® (0608)80-365. 4487 NAHRBTNO motorno škropilnico znamke Turbine, novo, še v garanciji, prodam. ® (0608)84-276. 4465 KUPIM PREDVOJNI radijski aparat ali detektor kupim. ® (061)312-406 ali 317-618. 4516 KOZOLEC ne pero, 3 polja, v dobrem stanju, kupim. ® (0608)66-670. 4360 CISTERNO za gnojevko, 100-litrsko, kupim. ® (068)30-088. 4494 SMREKOV LES (hlodovino) odkupujem. ® (068)78-105 ali (041)740-221. 4502 MOTORNA VOZILA AUDI A 4 1.8, letnik 9/95, bel, prvi lastnik, klima, 2 x airbag, prodam. Možna menjava ali leasing. ST (041)651-803 ali (068)325-104. 4452 ODKUPIM katerokoli poškodovano vozilo od letnika 1990 dalje. B (061)1429-635. 4457 LADO 1500, letnik 1976, 72.000 km, registriran do 7/99, garažirano, prvi lastnik in 2 zimski gumi prodam. ® (068)51-398. 4460 OPEL ASCONO, letnik 1976, prva registracija 1978, registriran do 6/99, prodam. B (068)81-680. 4482 GOLF D, letnik 1984, poceni prodam. S (068)89-670, zvečer. 4484 CHRYSLER VOYAGER 2.5, letnik 1990, 67.000 km, prodam. B (068)23-135, Matjaž. 4500 GOLF VR 6, letnik 1992, zvso možno opremo, prodam. 3(041)696-232. 4508 GOLF JX D, letnik 1989,133.00 km, bel, 5Y dodatna oprema, redno servisiran, garažiran, prodam. B (068)81-689. 4521 TERENSKO VOZILO Range Rover TD 2.5, letnik 1993, 98.000 km, prodam. B (061)328-591 ali (061)13-16-388. 4526 CITROEN AX TRE, sive kovinske barve, letnik 11/93, registriran do 11/99, prodam. B (041)648-063 ali (0608)87-210, zvečer.-4523 LADO RIVO 1300, letnik 1986, registrirana do 11/99, prodam. B (068)49-058. 4490 BMW 524 TD, uno 60, 5V in 126 B1S, 700 ccm, vodno hlajen, prodam. B (068)324-048. SUZUKI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto "S 068/24-791 • PRODAJA in SERVIS Jimny 4x4 2,495.000 tolarjev GOLFJGLD 1.6, letnik 1984, registriran do 7/99, prodam, B (068)75-075. 4476 R 4, letnik 1988 in prašiča ugodno prodam. ■S- (068)81 -679. 4531 GOLF D, letnik 1989, model 1990, dvoje vrat, dodatna oprema, prodam. B (068)81-028, Šime. 4510 R 19 1.4 RT bel, letnik 1993, registriran do 4/99, prodam® (068)66-663. 4455 OPEL KADETT karavan 1.2, letnik 1986, rdeč, registriran do 10/99, redno servisiran, prodam. B (068)59-320. 4481 POHIŠTVO DOBRO OHRANJENO kuhinjo prodam. B(068)21-092. 4527 POSEST STARO HIŠO / vrtom v Kloštru pri Gradcu prodam® (068)51-378. 4488 NJIVO, 2144 m2, na Svibniku pri Črnomlju prodam. ® (068)51 -462 ali 51 -349. 4533 PREKLICI GREGOR VEBER izjavljam, da so vse govorice o ukradeni deski za surfanje neresnične. Deska, o kateri je govor, je last Petra Frange, kar je dokazljivo. 4468 Jesenska ponudba posojil za občane . 1 ■j ■* NENAMENSKA GOTOVINSKA POSOJILA ■ ; ■ Odplačilna doba Obrestna mera do 6 mesecev TOM + 4,25 % od 7 do 12 mesecev TOM + 4,75 % Za vodenje posojila se dodatno zaračunava 1,2 % točke letno od vsakokratnega stanja posojila. DOLENJSKA BANKA Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati! LJUBO TADIČ, Škocjan 24, Škocjan, pozivam g. Marjana Viranta, Dolenja Stara vas 24, naj se mi javno opraviči zaradi žalitev in groženj ter posmehovanja bolezni hčere, sicer ga bom sodno preganjal. Iztoženi denar bom namenil diabetičnemu oddelku v Novem mestu. 4514 PRODAM OPAŽ, smrekov, suh, z dostavo, II. klasa 540 SIT, I. klasa 720 SIT in talni pod po 1250 SIT prodajamo. B (063)451-082. 2826 C1RKULAR za obrez lesa in ročni stroj za izdelovanje strešne opeke prodam. B (0601)85-420. 4459 TRIFAZNI CIRKULAR, 7 KM, kovinski, prodam za 50.000 SIT S (068)60-155, zvečer, 4477 SNOVVBOARD NIEDEKER in nitro z vezmi prodam. B (068)26-514, Marko. OSEBNI RAČUNALNIK PC ATR Termina- tor 486 DX2/66VL, 256 Cache z 8 Mb dinamičnega spomina, AT tipkovnico Keytronic, monokromatski monitot VGA Philips in miško Dexxa Mouse, letnik 1995, prodam. B (068)23-224, doma, (068)323-590, služba. 4515 PVC CISTERNE, (00-1,1500-1 ali 2000-1, za kurilno olje, rabljene, prodam. (041) ali (0609)630-068. 4530 TRAČNO PANT ŽAGO, kolesa premera 600, prodam. B (068)78-546. 4532 KOZOLEC, 10x8 m, prodam. B (0608)87-077. 4534 BUKOVE BRIKETE prodajamo po zelo ugodniceni.Nazalogi! B(068)83-124. 4483 RAZNO HARMONIKAŠA najamemo za soboto, 19. decembra. ® (041)623-116. 4386 ALI VAS morda zanimajo zelišča, izdelki iz zelišč in hkrati tudi njihova naravna moč? Potem nam pišite na naslov: Mantova 3,2106 Maribor, Roman. 4463 USPEŠNO inštruiram matematiko in fiziko na vašem domu. ® (068)60-007. 4470 V VARSTVO vzamem otroke. ® (068)83- 743. 4491 SNEGOLOVE za vse vrste kritin (barvne, pocinkane, bakrene, nerjaveče), izdelujemo, montiramo in dostavimo. Ugodno! ® (068)83-147. 4492 DREVESA - višinsko obrezovanje, obžago-vanje, podiranje, odvoz! ® (068)65-630 ali (041)691-129. 4506 V LOČNI oddam grob. ® (068)341-360. IZDELUJEM KUHINJE po naročilu in obnavljam stare zelo ugodno. ® (068)45-358, ves dan. 4454 SLUŽBO DOBI TRI DELAVCE v kovinski stroki zaposlimo. Avtogalant, Ob Potoku 10, Novo mesto, ® (068)322-443 ali (068)322-278. 4393 Komunikativne posameznice - lahko tudi mlajše upokojenke - vabimo k sodelovanju. Delo je zanimivo in dinamično. Pokličite: LOBE 315-219 (8. do 11. ure) 344-230 (12. do 18. ure) Cvetličarna TRATA, s.p., iz Novega mesta nudi redno zaposlitev cvetličarki z ustrezno izobrazbo (cvetličarska šola Celje). NATAKARICO za delo v Dolenjskih Toplicah zaposlimo. ® (068)65-851. 4456 DELO na domu nudim. ® (063)483-274, (063)792-230 in (041)731-719, od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. 4466 DEKLE za delo za šankom zaposlimo. ® (0608)31-435. 4480 V OKREPČEVALNICI Cukero v Šent- jerneju takoj redno ali honorarno zaposlimo natakarico. ® (068)81-358 ali (0609)650-287. 4503 ZIDARJA in delavca za delo v gradbeništvu zaposlimo. ® (068)341-916, po 18. uri. 4511 ELEKTROTEHNIKA, starega do 30 let, z delovnimi navadami in izkušnjami ter strokovnostjo, zaposlimo za določen čas, z možnostjo stalne zaposlitve. Elektroinsta-lacije in vzdrževanje Janez Mavsar, s.p., Jedinščica 16, Novo mesto. 4512 NATAKARICO redno ali honorarno zaposlimo. Gostilna Majzelj, Šentjernej. 4518 V PICERIJI v Novem mestu zaposlimo de- kle za strežbo. ® (0609)622-268 ali (068)66-583. 4524 MIZARJA takoj redno zaposlimo. Stimulativno plačilo. Mizarstvo Kovač, s.p., Novo mesto. ® (068)324-380. 4529 SLUŽBO IŠČE KAKRŠNOKOLI redno ali honorarno delo iščem. Sem poštena, delavna in komunikativna ženka s poklicem gostinski tehnik. ® (068)341-453. 4464 STANOVANJA ENOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, v Novem mestu, iščem. B (068)317-305. 4461 TRISOBNO opremljeno stanovanje v Novem mestu oddam. B (068)341-646, po 16. uri. 4469 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu, z opremljeno kuhinjo, najamem. B (068)24-692,zvečer. 4495 V KRŠKEM oddam stanovanje v vrtom in garažo. B (0608)67-180, po 14. uri. 4499 ENOSOBNO STANOVANJE ali sobo v Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah ali Novem me- I stu z okolico iščem, B (068)81-358 ali (0609) j 650-287. 4504 OPREMLJENO SOBO s CK in kopalnico, v Novem mestu, oddam samskemu dekletu. 77 (068)25-624. 4505 j DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, Pod Trško goro, oddam. B (068)325-716, j (041)689-471. 4520 j DVOSOBNO opremljeno stanovanje n* Smrečnikovi ul. v Novem mestu prodam. 77 (068)322-267, dopoldan, 22-036, popoldan, Aleš. 4535 j | DVOSOBNO opremljeno stanovanje v hiš' z ločenim vhodom, na Grmu, oddam. Sam0 resni kličite na 0(068)341-760. 4502 J ŽIVALI VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene kupce, da sprejemamo naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vse informacije dobite na B (0608)71-375. 525 POSREDOVALNICA MIDVA vam poišče partnerja za srečanje in trajno zvezo. 77 (066)527-716 ali (041 )739-083. 437» BREJO TELICO ali kravo prodam. 77 (068)76-373. 4453 50 PRAŠIČEV težkih 20 do 50 kg, prodam-B (062)708-044. 4462 ZAJKLJE za pleme ali za zakol prodam. 77 (068)41-364. 4474 PRAŠIČA, težkega 170 kg, ugodno prodam-B (068)324-097, 4493 AMERIŠKI KOKER, mladiči z rodovnikom, mati dvakrat PRM in dvakrat CAC, očetov' predniki večkratni šampioni, prodam. 77 (061)482-268. 4496 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. 77 (068)323-648. 4501 DVA TELIČKA, težka 120 kg, prodani. 77 (068)21-304. 4513 BELE PIŠČANCE za dopitanje prodajam«-Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, B (068)42-524 BREJE OVCE ali z mladiči prodani. 77 (068)324-171. 4525 TELE, staro do 14 dni kupim, prodam Pj* prašiča za zakol. B (068)85-733 . 4467 2 PRAŠIČA, težka cca 150 kg, domača hrana, in plug IMT, 12 col, prodani. II (068)69" 272. 4485 KRAVO s teletom in prašiče, 25 do 130 kf’ prodam. 11(0608)20-493. 445» ■ PRAŠIČE, težke 30 do 150 kg, ugodn« prodam. B (0608)33-257. 4471 TELICO SIVKO, staro 9 tednov, prodam-B (068)324-172. 4473 KRAVO SIMENTALKO, z drugim teletom' in 2 prašiča po 40 kg prodam . V (068)42-33*-452* BIKCA SIVCA, starega 2 meseca, in p*f nemškega ovčarja, starega 1 leto, prodam- 7» (068)45-296, po 15. uri. 451' PRAŠIČE, težke 100 do 150 kg, samo domač* hrana, prodani. B (068)41 -074. 1 22 DOLENJSKI LIST St. 46 (2569), 19. novembra 1998 PRAŠIČE, težke 150 kg, domača hrana, Ndam. a (068)76-554, zvečer. 4475 'PČ KRAV v devetem mesecu brejosti Vodarn. B(068)73-180. 4486 Tfrno-bela bikca, stara 1 teden, prodam. E (068)45-431. 4479 NOVO MESTO-Žabja vas ’ stanovanjski blok, novogradnja ’ predvidena vselitev: marec 2000 ’ ugodne cene, popust pri predplačilu ’ zagotovljene cene ob podpisu predpogodbe ~ lnformacije:NESK nepremičnine, Ljubljana tel.: 061/131-0283 GSM: 041/731-981 TOČKOVNE SNEGOLOVE izdelujemo in montiramo! Tel. 373-450, 0609/616-119 DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na petindvajseto nagradno vprašanje je bil Pravilen, če ste zapisali, da novomeška kronika nista Pijančka, ampak rubrika v časopisu Dolenjski list. Srečo pri žrebanju za darilni bon je nnel Alojz Murgelj iz Starine 15 pri Otočcu, za knjigo (J. dularja Smeh na prepihu) pa je bilajzžrebana Olga Tomažin iz Šukljetove 13 v Novem ntestu. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jakše ta Dolenjske obraze) prejme Stanko VVeiss 'Z Zadružne ceste v Črnom-!ju. Izpolnite pravilno šestindvajseti nagradni kupon in Prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, P.p. 212, in sicer do torka, 24. novembra, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad - dveh knjig tene bo deležen nekdo °d rednih plačnikov naročnine) in darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. k------------------§«§ Nagradni kupon št. 26 Vprašanje: Navedite eno od borznih hiš iz oglasov na 1. strani Dolenjskega lista! Odgovor: Moj naslov: 1 k H Dan odprtih vrat za nakup poslovnih prostorov • v sredo, 25. novembra od 11. do 15. ure • v poslovnem objektu na Reški cesti 12 v Kočevju Predstavili Vam bomo različne možnosti glede nakupa, kreditiranja in drugih finančnih aranžmajev. Poslovni prostori so primerni za trgovine, gostinske lokale ali.pisarne. Poglejte, vprašajte, kupite! Pričakujemo vas. 00 Ljubljana Slovenska 54. tel.: 061/171 61 20, faks: 061/171 62 00 e-mail: skb.nepr@skb-nepr.$i SKB Nepremičnine & Lessing d.o.o. Na trdnih tleh. PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Naj novejše! Posebna debetna kartica ACTIVA / MAESTRO že na voljo pri Poštni banki Slovenije, d.d. Informacije na tel. št.: 063/425 27 13. Ulia NA NOVI LOKACIJI SE UGODNEJŠI TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 21. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19, ure: Nakupovalni center Drska od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do«20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: marke! Saša. K Roku od 7, do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7,30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek. Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Budna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7, do 20, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8, do 17, ure: trgovina Brca! Smolenja vas od 7,30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7, do 20, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 16, ure: Urška ; Šentjernej: od 7, do 17, ure: Samopostrežba Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju V nedeljo, 22. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8, do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita.trgovina Darja. Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Poku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8,30 do 20, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel' od 8, do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. doli. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8, do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 11, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcai Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11, ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8, do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Šentjernej od 8, do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Žužemberk: od 8, ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7,30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11, ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10. ure: Market VI NAM - MI VAM Oglas na kratko s pošto Po S 068/323-610 ali 041/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU gotovinska posojila Muzejska 3 T? 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. gotovinska posojila Kolodvorska 45, Črnomelj * 068/53-453, 0609/643-216 ZASTAVLJALNICA vam nudi kratkoročna posojila na osnovi zastave čekovnih blanketov, delnic in certifikatov. REALIZACIJA POSOJILA TAKOJ! Novi simbol nove storitve (===) E.P.S. - elektronsko pismo Elektronska poštna storitev Uporabniku nudimo celoren servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo. • izpis. • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. KJ POSTA SLOVENIJE http://www.posta.si e-nuil: infoš^posu.si *ISTB0 ^4 Novi trg, Novo mesto It 322-765 vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit... Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo. Pridite, poskusite in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri PARTNERTRADING, d.o.o., iz Novega mesta! PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE NEDELJA, 22. novembra 1998 • začetni tečaj ob 16. uri • nadaljevalni tečaj ob 18. uri • izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri SREDA, 25. novembra 1998 • nadaljevalni tečaj ob 20. uri ČETRTEK, 26. novembra 1998 • začetni tečaj ob 18. uri • izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri INFORMACIJE: tel. 041/754-911, 068/321-685 (popoldne), 068/44-803 (dopoldne) 03.0 MHZ Bi tudi vi želeli živeti brez bolečin v križu, sklepih, mišicah in brez ostalih težav? Taheebo izdelki so prava rešitev! Roža, d.o.o., Črnomelj Tel. 068/51-947 VELIKA NAGRADNA AKCIJA za naročnike DOLENJSKEGA LISTA V veliki “družini” naročnikov in bralcev Dolenjskega lista ni nikoli nihče preveč. Da bi vsak četrtek v letu prejelo vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, še več naročnikov, smo spet pripravili veliko nagradno akcijo. Kdor se bo s spodnjo naročilnico (pošlje naj jo na naslov Dolenjski list. Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, p.p. 212) pridružil številnim naročnikom, bo do novega leta časopis prejemal brezplačno, po plačilu.naročnine za naslednje leto pa mu bomo poslali knjigo in koledar, ki siju bo izbral na naročilnici. S tem akcije kajpak še ne bo konec, najbolj “vroče” bo po novem letu, ko bomo med novimi naročniki izžrebali dobitnika štedilnika, Hi med starimi naročniki, ki bodo imeli plačano naročnino za letos, pa se bo nekdo razveselil barvnega televizorja. Ena nagrada ni nobena, poreče kdo, zato smo za nove in stare naročnike že pripravili še več manjših nagrad. Komu bodo pripadle, bo določil žreb. Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: ime in priimek:______________________________ upokojenec: da naslov (kraj, ulica, hišna številka): pošta:_ Izjavljam, da naročilo‘res velja zame, in sicer najmanj za eno leto, nato pa dokler naročnine ne hom odpovedal. Naročnino bom plačeval osebno ali s položnico, ki mi jo bo poslal Dolenjski list. Za nagrado v naročniški akciji sem izbral (obkrožite knjigo in koledar): knjigo: koledar: kraj: • Jože Duhu: MESTO NAD BOJICO • Tone Jakše: DOLENJSKI OBRAZI datum: * umetniški stenski koledar • setveni stenski koledar podpis: 1 v j —— »'111111» ■ 1 PORTRET TECjA TEdNA V Miha Skrlec NOVO TUDI O KORMORANIH Gospod Mihael Škrlec je rojen 16. januarja 1938 v Brezju pri Veliki Dolini. Osnovno šolo je obiskoval in končal na Veliki Dolini, rudarsko poklicno šolo v Labinu, srednjo ekonomsko šolo v Samoboru in višjo upravno šolo v Ljubljani. Ti splošni osebni podatki so natančen povzetek nekega obdobja iz življenja Mihe Skrleca. Kot so zapisani, so jih brali letos na nedavni slavnostni seji brežiškega občinskega sveta, ko so Skrlecu podelili eno izmed treh oktobrskih nagrad občine Brežice za leto 1998. Na slavnostni seji bi bil navzoč tudi tedaj, če mu tam ne bi izkazali omenjene časti. Je namreč tudi občinski svetnik in vodja poslanske skupine. Kot član sveta pogosto razpravlja, tudi protestira, a brez nestrpnosti. “Zmeraj sem si prizadeval, da ne bi bilo prerekanj zaradi političnih pogledov. Izogibam se jim, kolikor se le da. ” In vendar so prerekanja. Zaradi njega? Jih povzročijo svetniki - če ostanemo pri delovanju v občinskem svetu - nasprotnih političnih pogledov? Odgovorov je dokazano več. Škrlec meni tako: “Res me je težko prepričati brez argumentov, če sam mislim drugače. Pri tem ne želim biti skrajnež. ” Ker Skrlec vtraja, kot priznava, nekako .trmasto pri svojem, tudi ni zamenjal svojega levičarskega gledanja na svet za kak drug svetovni nazor in je član Združene liste socialnih demokratov. “Nikoli nisem mislil, da bi prestopil v drugo stranko. Ker sem prepričan, da je prejšnji sistem naredil veliko za malega človeka in da je bil malemu človeku naklonjen bolj, kot je naklonjen današnji sistem. ” Mogoče bi danes dejal drugače, če bi v otroštvu in mladosti živel v razkošju in če po družbeni delitvi ljudi ne bi bil mali človek. Ampak živel je tako, da danes o tistih časih pravi: “Bilo je zelo hudo. ” To reče skromno, nekako zazrt v lasten spomin in preživeto bol, in pri tem nikomur nič ne očita. Domači kraji, prav bregovi, kjer se je rodil v številni kmečki družini, Škrlecu najbrž pomenijo zelo veliko. Ni odšel v mesto Brežice, ki so Veliki Dolini dandanašnji veliko bližje, kot so bile med vojnama in po vojni. “Prepričan sem, da je živeti zunaj mesta zelo lepo. Ljubše mi je bilo na Dolini, od tu ne bi šel živet nikamor in nisem šel, četudi je bila zaprašena, brez asfalta, brez šole. Danes je Dolina vredna bivanja. ” Bivanje na Dolini, ki ga omenja, je prijetnejše, kot je bilo v preteklosti, tudi po zaslugi Škrle-ca. To mu priznavajo tudi z omenjeno obrazložitvijo oktobrske nagrade, kjer piše: “V letu 1961 _ se je zaposlil kot šef krajevnega urada Velika Dolina, kjer si je močno prizadeval za hitrejši razvoj krajevne skupnosti: za povezovanje kraja z občinskim središčem, urejanje krajevnih cest in poti, oskrbo s tekočo pitno vodo, gradnjo prosvetnega doma in osnovne šole. V letu 1963 je bil sprejet krajevni samoprispevek. Na tej podlagi so bili zgrajeni nova osnovna šola, prosvetni dom in prostori za gasilce, ob tem pa še tri učiteljska stanovanja. Napredek kraja je bil očiten. Skrlec je bil pobudnik večine aktivnosti, najpomembnejše pa je tudi vodil. ” Preden se je v začetku leta 1993predčasno upokojil, je delal v politiki in gospodarstvu. Tako je bil sekretar prve delegatske skupščine občine Brežice in pozneje sekretar OK ZKS Brežice. Kot direktor je vodil Kovino-plast v Jesenicah na Dolenjskem, trdijo, da uspešno v več pogledih. M. LUZAR Priznanje za Igorja gimna? Posegi bodo ogrozili breguljko Na debato v London Ob Savi vse manj prostora za gnezdišča ptic breguljk, zaradi gradnje elektrarn še slabše KOČEVJE - Na svetovnem prvenstvu v debatiranju v angleškem jeziku, ki bo 29. januarja v Londonu, bo v skupini petih srednješolcev iz Slovenije tudi dijak 3.c razreda kočevske Gimnazije Igor Lakota. Kljub že številnim dobrim uvrstitvam na različnih tekmovanjih je to tako za Igorja kot debatni klub Gimnazije Kočevje do sedaj največje priznanje. S pomočjo .Zavoda za odprto družbo iz New Yorka, ki želi ameriško tradicionalno obliko šolskega krožka, ki razvija kulturo dialoga, retorične sposobnosti in kritično razmišljanje dijakov, prenesti tudi v druge države, so na kočevski Gimnaziji organizirali debatni klub lani. Sprva je bilo vanj vključenih 12 dijakov, letos pa jih sodeluje 18, kar je za sorazmerno majhno Gimnazijo Kočevje, ki po začetni pomoči Sorosove fondacije,letos delo kluba sama financira, veliko. Pod vodstvom mentorice Jasne Vesel se dijaki v debatnem klubu srečujejo enkrat na teden po dve šolski uri, udeležujejo pa se tudi regionalnih in državnih tekmovanj, kjer ocenjujejo njihove argumente in prepričljivost. Lani so na regionalnem tekmovanju v Črnomlju zasedli prvo in drugo mesto, na državnem pa so bili nekje na polovici med vsemi sodelujočimi klubi, ki jih je trenutno v Sloveniji 26. Igor Lakota, ki je sicer povprečen dijak, a izredno nadarjen govornik, kot pravi ravnateljica Gimnazije Meta Kamšek, je svojo najboljšo uvrstitev pred oktobrsko avdicijo za svetovno debatno prvenstvo osvojil na poletnem taboru na Pokljuki, kjer je zasedel prvo mesto v debatiranju v angleškem jeziku. M. L.-S. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Čestitka Leonu Štuklju - Pohvala zobozdravnici - V Dolenjskih Toplicah je ulica proti šoli brez pločnika - Zakaj je voda dražja od elektrike? - Razdejanje na Loki Minuli četrtek je bilo nadpovprečno veliko klicev; prva je poklicala 88-leta Justina Udovičič iz Metlike, ki čestita olimpioniku Leonu Štuklju za njegov osebni praznik. Justina se ga dobro spominja iz mladih dni, ko je v Metliki vodil sokolsko telovadbo. Novomeščanka iz centra Novega mesta pa meni, da brez tržnice ni mesta, vendar žal v Novem mestu nikakor ne pride na vrsto, da bi jo uredili. “Nujno bi morali napeljati vsaj vodovod, zgraditi stranišče in bife, kjer bi si pre-mražene branjevke lahko kupile čaj ali kavo.” Kritiko je namenila še Mercatorju, ki je v centru mesta zaprl vse prehrambene trgovine, ne da bi o tem kaj vprašal ljudi. M. J. iz Ločne je bila pred kratkim prijetno presenečena, ko je prejela pošto, v kateri jo njena zobozdravnica dr. Marija Novak iz zdravstvene postaje v Ločni vabi na kontrolni pregled. Gospa je šla na pregled, kjer so ji brez bolečin in stroškov popravili zob, zato se ob tej priložnosti zdravnici še posebej zahvaljuje,,ohenem pa si želi, tla bi jo Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega-lista si želimo-ie več sodelovunjaz bralci. Vemo, da je težko pi-‘ sati, zato pa je lažje telefonirati. Če vjjfs kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ah pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev~pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisati,.fnor-da dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali oilgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. posnemali tudi drugi zdravniki. Anica iz Novega mesta, ki redno spremlja novomeško košarko, se ne strinja z uvažanjem in kupovanjem dragih igralcev, mnenja je, da bi morah v klubu več pozornosti posvetiti domačim igralcem. Dodala je še, da so košarkarje v Rim in Izrael spremljale delegacije, številnejše od ekipe, v očitno nezanimivo Črno goro pa so novomeški košarkarji odšli skoraj sami. Ivana iz Črnomlja pa moti, ker se ljudje spreobračajo, pri tem ima v mislih trenerja oz. funkcionarja ženskega nogometnega kluba Ivančiča v Novem mestu, pri katerem je naenkrat vsaka druga beseda Martina Vrhovnik in SLS. Ivan meni, da se politika ne bi smela vmešavati v šport. Bralca iz Dolenjskih Toplic moti nevarna ulica od centra Toplic proti šoli. Z obeh strani ceste je škar-pa, namesto pločnika pa je ob eni strani narisana le rumena črta. Bralec poziva pristojne in bodočega župana, naj poskrbijo za pločnik in javno razsvetljavo. Poklicala je tudi obrtnica iz Sevnice, ki je pohvalila zapis na gospodarski strani o obrtnikih, saj meni, da so obrtniki premalo zaščiteni in se jim mnogokrat godijo krivice. Vaščana s Sel pri Karteljevcm moti, ker nameravajo policisti na bližnjem parkirišču ob magistralki postaviti tehtnico za tehtanje tovornjakov, s tem pa jim bodo zaprli dostop do magistralke. Bralec iz Metlike se je oglasil na Vlašičevo kritiko županskega kandidata Nemaniča in hvalo sedanjega župana. Metličan pravi, da je sedanji župan naredil edino bencinsko črpalko ob vstopu v Metliko. “Kdo ima najboljši program, pa bodo v nedeljo povedali volilci,” pravi Metličan. Glede bližajočih volitev se je oglasil tudi Stane Košmerlj iz Novega mesta, ki ga motijo negativne ocene županovanja Francija Koncilije, saj se je po njegovem mnenju v tem času v Novem mestu zelo veliko naredilo, od popravila Kandij-skega mostu, začetka gradnje severne obvoznice, pokopališča in knjiž- nice do razširitve križišča pri lekarni, zgrajena je bila porodnišnica, policijska postaja, obnovljenih je bilo več osnovnih šol in vrtcev, pa športna dvorana Marof, ustanovljen je bil podjetniški center, garancijski sklad itd. Leopold Korevec iz Črnomlja pravi, da je pri njih voda dražja od elektrike: za vodo je plačal 5.800 tolarjev, za elektriko pa 3.800. Porabo vode in elektrike plačuje po števcu, vendar sta na računu k porabljeni vodi prišteti še dve tretjini drugih dajatev. Na Črnomaljski Komunali so nam povedali, daje na porabljeno vodo vezana tudi kanalščina, za tiste, ki so na kanalizacijo priključeni, prispevek za čistilno napravo pa republiška taksa za onesnaževanje in tudi vodni prispevek. Sicer pa v Črnomlju deluje nova čistilna naprava od februarja lani, v kratkem pa bo nanjo priključena vsa kanalizacija. Jože iz okolice Krškega se sprašuje, zakaj niso bili nikjer objavljeni stroški obiska predsednika vlade dr. Janeza Dernovška v ZDA, pa obiska waleškega princa Charlesa, medtem ko je o stroških, ki jih je imela Slovenija z obiskom papeža, zelo veliko pisalo. Tudi bralec Ko-rel želi pohvaliti policista Romana Kumpa, ki je sam razorožil bohor-skega orjaka z dvema puškama. Vso pohvalo pa izreka tudi drugim krškim in vsem dolenjskim policistom, ki vestno opravljajo svoje delo za razliko od drugih policistov po Sloveniji. A. B. iz Ljubljane je povedal slabo izkušnjo z nedavnega izleta po Dolenjski; ustavili so se tudi na novomeški Loki, kjer je bil lokal zaprtvvse naokrog pa je bilo razdejano. S. K. iz Novega mesta jc skritizirala Dolenjkino samopostrežbo na Glavnem trgu, ki da je slabo založena, predvsem z mlečnimi izdelki, oni dan pa ji prodajalka ni hotela odrezati koščke kvasa, češ da lahko kupi le cel zavitek ali manjše, žc industrijsko pakirane zavitke kvasa. J. D. SEVNICA - Mladi raziskovalci,člani ornitološkega krožka na OS Sava Kladnika v Sevnici so preteklo soboto na državnem srečanju mladih ornitologov predstavili dve projektni nalogi. Prvo sta pripravili nekdanji učenki te šole in zdaj že dijakinji Vesna Novak in Lidija Vinkler, kj sta proučevali najmanjšo lastovko breguljko (Riparia riparia), medtem ko so osnovnošolci poskušali izvedeti kar največ o velikem kormoranu (Phalacrocorax carbo). Kot sta na predstavitvi nalog v sevniški šoli povedali srednješolki, je namen nalog proučiti ptice, jih zaščititi in jim omogočiti preživetje. Dekleti sta se s pomočjo Društva za opazovanje in proučevanje ptic ukvarjali z v Sloveniji močno ogroženo vrsto lokalne gnezdivke. Največje gnezdišče ptic breguljk sta opazili ravno ob gramoznici pri Krškem, kjer sta odkrili še 60 vrst drugih ptičev, med drugim tildi ptiča čebelarja. Breguljka tam gnezdi v luknjah v steni gramoznic, medtem ko ima Decembrsko srečanje naročnikov Dolenjskega lista Rajali bomo v Beli krajini Letošnje zadnje srečanje naročnikov Dolenjskega lista in tudi ostalih smo pripravili v soboto, 19. decembra. Odpravili se bomo v Belo krajino, si ogledali vinsko klet v Metliki, muzej in grad in po želji opravili prednovoletne nakupe v trgovini Beti. V Drnšičih bo v kmečkem turizmu Simonič zaključni del s kosilom in zabavo. Za ples in dobro voljo bosta poskrbela dva harmonikaša, pripavili bomo srečelov in še kaj, da nam bo srečanje še dolgo ostalo v spominu. Odhod bo torej v soboto, 19. decembra, ob 8. uri z novomeške avtobusne postaje. Prijavite se čimprej, najkasneje pa do ponedeljka, 7. decembra. Udeležbo potrdite tudi vsi, ki ste se za srečanje prijavili že na zadnjem izletu. Cena je novoletna, in sicer 2000 tolarjev. Prijave sprejemamo na tel. št. 068/321 115 in 325 477 Na srečanje vas vabita DOLENJSKI LIST! in MANA* tuuiUčna. (Ztjentijcz ŠE REKORDNA REPA - 66-letna Minka Mrgole s Telč v sevniški občini je na zemlji, pognojeni te z organskimi gnojili, v letošnji dobri letini pridelala kar 2,98 kg težko repo, kar bi bil tudi v Nemčiji lep poljedelski dosežek. (Foto: iVolf-gang Bahr) ob rekah vse manj možnosti za. tako gnezdenje. Mladi ornitologi zato s pomočjo Društva za opazovanje in proučevanje ptic želijo doseči zaščito kolonije, zato so tak predlog posredovali občini Krško in županu, Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, Upravi za varstvo narave in uprav-ljalcu gramoznice (IGM Krško). Zadnje poplave so opazovana gnezdišča uničila, zato bi ptice potrebovale takojšnjo pomoč v obliki nasipane brežine. Mladi raziskovalki sta posebej opozorili, da je prihodnost gnezdišč breguljk v Posavju zelo vprašljiva, saj bodo zaradi hidroelektrarn na Savi gnezdišča poplavljena. Osnovnošolski ornitologi so spremljali velike kormorane na reki Savi in ugotavljali njihove osnovne značilnosti. Te ptice pn nas samo prezimujejo in se pm hranjujejo z ribami, zato jih ribi/1 označujejo kot črno smrt. Fantje so spremljali kormorane in njih/' va skupinska stalna prenočišča, j® obročkali, merili in tehtali. Sp0; znavali so tudi, kako jih kitajski ribiči koristno uporabljajo prir'' bolovu, spremljali odnos do kot' moranov in lani dovoljen odstre1 teh ptic ter ugotavljali, da so veli; ki kormorani v daljni preteklost' že prezimovali pri nas in potef vse do nedavnega izginili. B. D. G SPET DVE RAZISKOVALNI NALOGI - Mladi ornitologi iz sevn0 osnovne šole so pod vodstvom mentorja Dušana Klenovška opravili d'1 raziskovalni nalogi, v katerih so osvetlili značilnosti in ogroženost pt‘cl breguljke in velikega kormorana. Šestošolci Marko Drstvenšek, Mark0 Mrgole in Peter Požun ter sedmošolec Danilo Brečko (na fotografiji)5(1 spoznali, da veliki kormoran ni le “črna smrt”, s projektno nalogo pa so S1 minulo soboto predstavili tudi na državnem srečanju mladih ornitologom (Foto: B. D. G.) 12. POPOTOVANJE PO LEVSTIKO VI POTI - Prelepi sončni sobotni M je skoraj deset tisoč pohodnikov izkoristilo za 22 kilometrov dolg poh°* po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Osrednja prireditev z bogatim h* turnim programom, v katerem je nastopilo 250 ljubiteljskih kulturnikov1-sedmih pevskih zborov, trebanjske in litijske godbe ter osnovnih šol, vodij11 pa jo je igralka in pevka Alenka Vidrih, je potekala popoldne na ČatA-f Množico zbranih, ki niso prišli le iz vseh koncev Slovenije, pač pa tudi i-zamejskih planinskih društev, so pozdravili župan trebanjske in litij*" občine Alojzij Metelko in Mirko Kaplja ter v imenu domačinov TatjaJJz Bregar. Slavnostni govornik je bil predsednik TD Slovenija dr. Matjan Ro&( Nakateri pohodniki so že večkratni udeleženci tega popotovanja in takor predsednik organizacijskega odbora pohoda Rudi Bregar podelil Pose^7i priznanje predsedniku države Milanu Kučanu, ki je Levstikovo pot prehod> že enajstkrat (na sliki), ter Slovenskim železnicam, ki vsa leta pomagaj0 * prevozi z vlakom. (Foto: L. Murn) Napravi za pozabljivce Renault vgrajuje samodejni vklop vseh štirih smernik^ V Renaultovi prodajno-servis-ni mreži je od nedavna moč vgraditi dve preprosti napravi, ki voznikom olajšata upoštevanje novih določil zakona o cestnem prometu. Prva naprava zagotavlja, da se ob pretiku v vzvratno prestavo samodejno vključijo vsi štirje smerniki, ki jih mora voznik po novem zakonu vključiti ob vzvratni vožnji. Ta naprava stane nekaj manj kot 1.600 tolarjev, skupen strošek z vgradnjo vred pa je okoli 5.000 tolarjev. Delo za vgradnje te naprave traja približno eno uro. Druga naprava iz te ponudbe pomaga pozabljivim voznikom spoštovati zakonsko določilo o vožnji z zasenčenimi žarometi tudi podnevi. Žarometi in luči zadaj se s pomočjo te naprave samodejno vključijo nekaj sekund po zagonu motorja, izključijo pa se ob prekinitvi kontakta. Vedno pa je možno preklopiti tudi na pozicijske luči. Prednost tc naprave je, da hkrati z zasenčenimi žarometi vključi tudi luči zadaj, tako da se niti najbolj pozabljivim voznikom ne more zgoditi, da bi ob zmanjšanju vidljivosti pozah' preklopiti z dnevne osvetlitv. (samo žarometi spredaj) na oW čajno polno osvetlitev avtomohv la (tudi luči zadaj). Cena te n® prave z vgradnjo vred je prav ta*1 okoli 5.000 tolarjev. Tudi to h" pravo vgradijo v eni uri. POŠKODBE SO BILE PREHUDE NOVO MESTO - Prejšnji torek je za posledicami n*’ sreče, ki se je zgodila 2. novembra, umrl 22-letni Rud' Škufca z Dvora. Tistega dne se je peljal iz Soteske prot' Dvoru. Pri Soteski gaje zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste, trčil je v zemeljski okop, od koder gaje odbilo v zrak in nazaj na vozišče. Avto seje prevrnil na bok, voznik* ki pa ni bil privezan, je med prevračanjem padel iz avta* Poškodbe so bile tako hude* da je prejšnji torek umrl.