MAKSIM TANK (rojen 1912)
AVE MARIJA      Zvon v katedrali zazvonil je Ave . . . Iz uličic tesnih z leve in s prave gruče redovnic, v črnini, pobožne zgrinjajo se kot sence otožne. Stare, med njimi mlade postave — Ave Marija, ave .. .
Jaz bi se tega sploh ne zavedel, ko bi ne bil med njimi ugledal lepe mladenke — po videzu ta je štela nemara sedemnajst majev. Črne oči, obrvi bahave — Ave Marija, ave!
(
819
Iz beloruske ljubezenske lirike
820                                                                                                                   Rozka Štefanova
Pod listo žalno črnino spokorno hitro uganeš telo nje uporno, noge, ki z njimi v dneh karnevala bi presenečala, očarovala, grudi napete in roke rjave — Ave Marija, ave!
Tiho zazira se v sveto razpelo, meni pa sveto le njeno je čelo. Mar ne grešiš, ti deklica zala, ko si lepoto pod križ darovala? Take nožice za ples so, zabave — Ave Marija, ave!
Tebe že zgodaj so zastrupili, z rožnim ti vencem roke uklonili. Strgaj ga brez strahu, pravi zdaj čas je! Zunaj na polju šumi zlato klasje .. . O, take roke za žetev so prave! — Ave Marija, ave!
Potlej pa naglo bi se zaljubila, z ljubim do rane bi zore prebila, in gospodinja in mati postala, svoje otroke bi pestovala. O, kako grudi dojile bi zdrave! — Ave Marija, ave!
Sam ne vem, morda moja molitev
bi ji pomogla najti rešitev,
a že jo kličejo — in že odšla je
kakor vse druge, le vzdihovaje,
tja pod zvonove temačne, majave —
Ave Marija, ave!
DOBER DAN     Prav iznenada: Dober dan! In vidim, v te zazrt — oblak ni več tako teman in zacvetel je vrt.
821                                                                                           Iz beloruske ljubezenske lirike
Od radosti sem onemel, ne morem do besed, in tvoj nasmeh me je prevzel, čar tvojih zornih let,
in tvoj korak, tako droban — odtrgati oči ni moč . . . Si podarila: Dober dan!, podari mi še noč!