GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 12. OKTOBRA 1962 Poštnina plaCanasv gotovini LETO XI. — ŠTEV. 42 USPEŠNA PRIZADEVANJA ZA POVEČANJE IZVOZA V ILIRSKOBISTRlSKIH PODJETJIH O o Med številne gospodarske organizacije koprskega okraja, ki si v zadnjem času prizadevajo povečati svoj izvoz, sodijo vsekakor tudi predstavniki ilirskobistriške komune Lesonit, Topol, Tovarna organskih kislin in preskrbovalno podjetje Snežnik. Z doseženimi rezultati v preteklem obdobju in z že sklenjenimi posli smo lahko kar zadovoljni. Vse kaže, da bodo svoje izvozne naloge dosegli ali pa celo presegli. Trenutno najmočnejši izvoznik v komuni je podjetje Topol. Do konca septembra so izvozili blaga v vrednosti 395,718 ameriških dolarjev, kar predstavlja 73,9 odstotka obveze, ki znaša skupaj 525.000 dolarjev. Poslovanje podjetja je glede na izvoz zelo uspešno, saj bodo izvozili več kot polovico lastne proizvodnje. Sodijo, da bodo lahko v prihodnjem letu svojo obvezo še povečali. Tudi razmerje med ustvarjenimi in porabljenimi deviznimi sredstvi je več kot ugodno, saj znaša delež uvoza le 7°/o ustvarjenih deviz. Podoba mednarodnega trgovanja v tovarni lesovinskih plošč Lesonit je nekoliko manj uspešna, Položaj postane razumljiv, če pomislimo, da se je rekonstrukcija zavlekla za dva meseca in da nastajajo po rekonstrukciji težave, katerih' podjetje ni moglo predvidevati. Tako je zlasti razmerje med porabljenimi in ustvarjenimi devizami letos dokaj neugodno. Vzrok je predvsem v tem, da domača kemična, -kovinska in papirna industrija sploh ne proizvaja reprodukcijskega materiala ali pa ni dovolj kvaliteten. Upajo pa, da se bo položaj v prihodnjem letu vseeno izboljšal, saj se bo vrednost uvoza v primerjavi z izvozom zmanjšala od sedanjih 305 °/o na 110 °/o v letu 1963. Tretji predstavnik, Tovarna organskih kislin, se je že močno uveljavil v zunanjetrgovinskem poslovanju. Svojo izvozno obvezo — 63.017 $— so,do konca meseca septembra izpolnili že z 72,9 "/o. Trenutno izvažajo zgolj mleko za široko potrošnjo na tržišče bližnje Italije. Če bodo uspeli najti izvoznika za citronsko kislino, bodo letno obvezo izvoza povečali in presegli. Za citronsko kislino imajo naši izvozniki še premalo proučena tržišča. 7IRANSKO PREBIVALSTVO SPOZNAVA Še pred leti je domače prebivalstvo v turističnih krajih z odporom gledalo na vsa prizadevanja za razvoj turizma, ker je videlo v njem le njegove neprijetne strani, kot so gneča v sezonskih mesecih, zvišane cene v gostinskih obratih in podobno. Toda iz leta v leto je več posameznikov, ki so spoznali, da jim turizem lahko nudi tudi precejšen do-dodatni zaslužek. Tako je nekaj nad 300 družin, ki so letos v Piranu in Portorožu imele dovoljenje za oddajanje zasebnih sob turistom, zaslužilo v dobrih štirih sezonskih mesecih skupno okrog 18 milijonov dinarjev. Še najmanj prav tolikšen znesek postranskega zaslužka so imeli tisti, ki so kljub predpisom oddajali sobe kar na črno brez registracije. Precej so zaslužili' tudi lastniki čolnov in jadrnic, prav tako pa so imeli lep postranski zaslužek tisti domačini, ki so kot nekvalificirana ali polkvalificirana delovna sila pomagali v glavnih sezonskih mesecih v tem ali onem gostinskem obratu. Dobri poznavalci razmer računajo, da je prebivalstvo piranske občine, predvsem pa Portoroža in Pirana zaslužilo s takim postranskim zaslužkom v turizmu letos skupno blizu 90 milijonov dinarjev, kar je vsekakor pomemben faktor pri "dviganju življenjskega standarda tega prebivalstva. Seveda pa kljub tako ugodnim finančnim rezultatom dela v turizmu mnogi prebivalci še vedno niso uvideli, da bi tudi sami lahko bili deležni koristi od turizma, Skupen izvoz vseh omenjenih izvoznikov znaša 454,392 dolarjev ali 53,6% letne obveze. Še en izvoznik v Ilirski Bistrici je preskrbovalno podjetje Snežnik. To podjetje izvaža v glavnem meso in to prek izvoznih podjetij Jadran v Sežani in Gruda v Ljubljani. Od začetka leta do konca septembra so izvozili skupno za 107,616.064 din mesa in to največ na angleško in nemško tržišče. Ob koncu lahko ugotovimo, da če bi se aktivneje vključili vary. Saj še vedno manjka čolnov in jadrnic, lepo urejenih zasebnih Se je izvozna dejavnost naših podjetij močno povečala, vendar je pri tem čutiti še precejšnje nezaupanje ' glede izvoza na klirinška področja, predvsem v vzhodnoevropske države in v države Azije in Afrike. Bržkone bi se pokazal izvoz na ta področja kot uspešna poteza, vendar naj bi pri tem ne zanemarjali tudi že osvojenega tržišča na področju konvertibilne valute. -on sob, pa dobrih vodičev po Piranu in okolici, nosačev in ne nazadnje izdelovalcev spominkov, po katerih je veliko povpraševanje. Dolžnost turističnega' društva je, da v nesezonskih mesecih z raznimi predavanji vzbudi med prebivalstvom širše zanimanje za zaslužek s sodelovanjem v turizmu in da z raznimi tečaji seznani ljudi z vsem, kar je potrebno za uspešno poslovanje s turisti. S - „-i-v^uJ OB OBČINSKEM PRAZNIKU PIRANSKE KOMUNE POŠILJAMO VSEM PREBIVALCEM OBClNE ISKRENE ČESTITKE IN JIM ŽELIMO PRI DELU ZA NADALJNJI RAZVOJ IN NAPREDEK VSEH VEJ GOSPODARSTVA IN DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA OBILO USPEHOV! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZB NOV, ZVVI, ZROPJ PIRAN ZA LETOŠNJI PRAZNIK PIRANSKE KOMUNE ram Zelo pester in bogat program prireditev ob prazniku piranske komune se je začel že v sredo, 10, oktobra, ko so ob 17. uri popoldne svečano odprli nov objekt za predelavo zdravilnih in aromatičnih rastli.. obrata »Far-mis« v Parecagu. Istega dne ob iz Pirana v domu družbenih orga- 'stave ob 20. obletnici Pionirske nizacij literarni večer. organizacije. Razstava bo odprta V petek, 12. t. m. predvidevajo do 16. t. m. V soboto popoldne bo dopoldne ob 10. uri otvoritev ter- ob 15. uri tekma z ribiškimi čolni malnih kopeli v hotelu Palače v v zalivu od Punte do pomola. Portorožu in tiskovno konferen- Svečana seja občinskega ljudske-co. Popoldne se začenjajo v okvi- ga odbora bo prav tako v soboto, ru oraznovania občinskega praz- in sicer ob 16. uri. V istem času doma in ob 11. uri sprejem gostov v hotelu Sidro. Dopoldne ob 11. uri bo še na stadionu rokometna tekma republiške lige. Popoldne ob 15. uri bo ena najzanimivejših prireditev: letalski miting v Sečovljah. Sodelovalo bo okrog 30 letal. Med vstopnicami V četrtek, 11. oktobra ob 15. uri popoldne je bil nogometni turnir mestnih reprezentanc Koper — Izola — Piran za pokal predsednika ObLO Piran. Ta turnir je bil letos že tretje leto. Istega dne ob 20. uri zvečer so priredili slo- uri bo svečana seja občinske gasilske zveze v novem gasilskem domu, zvečer ob 20. uri pa sprejem gasilcev v hotelu Sidro. Največja slavja so seveda prihranjena za soboto in za nedeljo. Tako bo dne 13. oktobra dopoldne venski književniki iz Ljubljane in ob 10. uri otvoritev šolske raz- OB PODRAŽITVI ŽITA IN MLEVSKIH IZDELKOV kruli. Te dni je Zvezni izvršni svet sprejel sklep o spremembah cene kruhu, obenem pa, da se ne bi zmanjšali realni dohodki delavcev, uslužbencev, upokojencev in invalidov, predpise, s katerimi se zvišajo njihovi mesečni dohodki za 400 dinarjev, otroške doklade za 200 dinarjev za otroka in sorazmerno s tem tudi za ostalo število otrok. Ti novi gospodarski ukrepi bo- do v veliki meri vplivali'na racionalnejšo porabo žita ter tudi zagotovili boljšo preskrbo prebivalstva z mlevskimi izdelki. Znano je namreč, da so se pred kratkim zvišale cene pšenice, ko- DESETLETNICA PIRANSKIH GASILCEV Letošnje praznovanje občinskega praznika v Piranu bo potekalo precej v znamenju gasilcev. Prav te dni praznuje namreč domače Prostovoljno gasilsko društvo desetletnico obstoja. Ustanovljeno je bilo 22. oktobra 1952. Ob ustanovitvi je štelo 11 članov, sedaj pa jih ima 26. Povprečna starost članov je 23 let, kar pomeni, da se društvo stalno obnavlja z mladimi, krepkimi in pogumnimi člani. V svojem desetletnem obstoju je društvo interveniralo 174-krat pri najrazličnejših požarih, pri katerih je bilo skupno .za 17,832,000 din škode, medtem ko so člani društva s svojo hitro in pravilno intervencijo obvarovali sigurne propasti družbeno in zasebno imovino v skupni vrednosti preko 263 milijonov din. Ob nekem požaru so piranski gasilci rešili iz ognja tudi dva starčka, ki se sama nista mogla več rešiti. O dobri pripravljenosti in uvežbanosti članov PGD Piran priča med drugim dejstvo, da potrebujejo povprečno samo 3 minute od danega alarma, da se že v polni opremi odpeljejo s svojo brizgalno na kraj požara. Tak čas je za prostovoljce vsekakor izreden. Letos so trije člani obiskovali potap-ljaško-reševalni tečaj v Fijesu, da bo društvo zdaj lahko formiralo ekipo za reševanje ljudi na morju. Društvo je v prvem obdobju imelo precej težav zaradi pomanjkljive opreme, zadnje čase pa so njegovi člani zaradi povečane skrbi ObLO za delo in potrebe tega društva prav dobro opremljeni. Vendar bo po prevzemu 'novega gasilskega doma, ki ga bodo odprli v okviru občinskega praznika, veljala prvenstvena skrb društva prav nadaljnji izpopolnitvi in modernizaciji opreme. Z lokalnim Komunalnim podjetjem je društvo že v dogovoru glede souporabe avto-cisterne v tistih krajih občine, kjer ni vodovoda. Avtocisterna bo ruze in nekaterih drugih osnovnih kmetijskih pridelkov.- Cene smo zvišali zato, da bi pridelali kar največ kmetijskih pridelkov za družbeno prehrano. Dosedanja neznatna razlika med ceno pšenice in kruha je vsebovala nevarnost, da bi pšenico v velikih količinah uporabljali za živinsko krmo, kar bi bilo vsekakor škodljivo, saj domača proizvodnja pšenice ne krije potreb in jo je zato treba uvažati. In da bi ostvarili pogoje, ki spodbujajo racionalno in smotrno porabo mladine z balončki in z baklami ter vaje obveznikov predvojaške vzgoje. To bo uvod v ljudsko zabavo, pri čemer bo igrala na .Tar-tinijevem trgu godba na pihala Ljudske milice iz Ljubljane. Istega dne zvečer ob 20. -uri bo v Ljudskem domu v Portorožu akademija, pri kateri bodo sodelovali člani SNG Opere in Drame iz Ljubljane. V nedeljo, 14. oktobra zjutraj bo ob 6. 'uri budnica, ki jo bo-po piranskih ulicah zaigrala domača mestna godba. Dopoldne je potem posvečeno v glavnem gasilskemu slavju. Tako bo ob 9. uri mimohod gasilcev in proslava na Tartinijevem trgu, ob 10. uri pa gasilske vaje in takoj nato svečana otvoritev novega gasilskega stadionu košarkarski turnir med Piranom, Izolo in Koprom, na novem strelišču v Zelenem gaju strelsko prvenstvo občine z malo-kalibrsko puško, v strelskem domu pa za prvenstvo občine v streljanju z zračno puško za prehodni pokal. Zaključne prireditve so v ponedeljek, 15. oktobra popoldne: ob 16. uri bodo odprli centralno skladišče podjetja Nanos v Luciji, ob 18, uri pa novo električno- razsvetljavo v Vjnjolah. Seveda je ves ta program pogojen v največji meri na lepo vreme. Uoajmo, da bo naklonjeno in da tako ne bo prekrižalo načrtov vsem tistim, ki so v načrtovanje in izvedbo tega bogatega programa vložili veliko truda. v bodoče garažirana v gasilskem pšenice, so ' sprejeli omenjeni domu. Novi dom je bil preko poletja zgrajen nasproti hotela »Metropol«, kar zagotavlja še večjo hitrost pri posredovanju, ker ni nevarnosti, da bi bila cesta zaprta z vozili, kot se je to večkrat dogajalo doslej, ko je bil gasilski dom na Zelenjavnem trgu. Jule sklep, ker bi se v nasprotnem primeru lahko poslabšala preskrba delovnih ljudi. V zvezi z novimi ■ cenami je predsednik odbora Zveznega izvršnega sveta za splošna gospodarska vprašanja Boris Kraigher dejal, da ni namen teh gospo-(Nadaljevanje na 3. strani) RAZŠIRJENI PLENUM OKRAJNEGA ODBORA SZDL V KOPRT —---- - — Razširjenega sestanka okrajnega političnega aktiva se je udeležil tudi predsednik Zveze-sindikatov Slovenije Stane Kavčič, ki je tudi sodeloval v razpravi o predosnutku nove jugoslovanske ustave Minulo sredo je bil v Kopru razširjeni plenum okrajnega odbora SZDL, ki je razpravljal o nalogah Socialistične zveze pri tolmačenju in posredovanju gradiva osnutka nove ustave članstvu in vsem državljanom. Te razprave okrajnega političnega aktiva se je udeležil tudi predsednik Zveze sindikatov Slovenije in član Izvršnega komiteja CK ZKS Stane Kavčič, ki je v obsežni razpravi razgrnil pred udeležence plenuma nekatere najznačilnejše odstavke osnutka, V razpravi je plenum določil trenutne naloge v zvezi z najširšo razpravo o novi ustavi v občinah in krajevnih organizacijah Socialistične žeja, ki odhaja na drugo delovno mesto, hkrati pa potrdili predlog Izvršnega odbora OO SZDL, naj bi posle predsednika do izvolitve novega opravljal podpredsednik Apolinio Abram. SVEŽI PODATKI O TURIZMU Gostinska in turistična podjetja v piranski komuni so do 30. septembra letos dosegla celotni dohodek v višini okrog 760 milijonov dinarjev, kar predstavlja 93,4 odstotka letnega plana, se pravi za 16 odstotkov več kot lani v enakem času. Podatki nadalje pravijo, da je bilo do konca avgusta 54.679 gostov, od teh 35.979 zveze in ob tem posebno poudaril in 18'700' P021*" odgovornost in vlogo občinskih nlsklh domovih je bilo 26.400 go- -'■'.'v .Vvi> 'i- Glavni piranski trg s poslopjem občinskega ljudskega odbora in znamenitim Tartlnljevim spomenikom odborov in komisij za organizacijo tolmačenja osnutka nove ustave. V nadaljevanju so člani okrajnega odbora SZDL na svoji seji govorili še' o nalogah v zvezi z bližnjimi volitvami vodstev krajevnih organizacij SZDL, pretresli poročilo o delu svojega foruma v zadnjem obdobju s posebnim poudarkom na gospodarstvo in ob tem opravljenih političnih akcijah, nato pa govorili še o nekaterih kadrovskih vprašanjih, ki terjajo nujno ukrepanje. Tako so na njegovo lastno željo razrešili dosedanjega predsednika okrajnega odbora SZDL Gustava Gu- stov, med katerimi je bilo samo 151 tujih. V kolonijah je letovalo 2383 oseb, v privatnih sobah 6716 in v campingih 1492 domačih in tujih gostov. Ob tem je treba omeniti, da se je letos znatno zmanjšalo število domačih gostov in se je povečal dotok tujcev. Statistika dalje kaže, da je bilo v septembru v hotelih še nadaljnjih 3000 gostov. Tako so se noč-nine v prvih devetih mesecih povečale na okrog 542,000. Na razvoj turizma v piranski komuni je brez dvoma vplivala tudi intervencija občinskega ljudskega odbora, ki je letos dal 15 milijonov dinarjev za ureditev privatnih sob. O Te dni je generalna skupščina OZN izvolila Alžirijo za 109. članico te svetovne organizacije. □ V noči med 8. in 9. oktobrom se je rodila v Afriki nova neodvisna država Uganda, ki je bila doslej britanski protektorat. Uganda je postala tako 33. neodvisna afriška država. Nova država nima dostopa do morja in leži ob Vik-torijinem morju. V njej živi 28 različnih plemen. Dežela je bila največji izvoznik kave v Britanski skupnosti narodov, prav tako pa v njej pridelajo tudi veliko bombaža. tU Minuli petek je francoska skupščina izglasovala nezaupnico vladi Georga Pompi-douja, ki je dal ostavko. Predsednik republike De Gaulle pa je razpustil parlament in razpisal splošne volitve. Volitve naj bodo najkasneje do srede prihodnjega meseca. Trenutno stanje v Franciji je dokaj kritično, saj gre za odločni spopad med De Gaullom in strankami, ki trdijo, da Francozi ne marajo diktatorske oblasti, kakršna bi bila, če bi jo imel predsednik republike po predloženem osnutku revizije ustave. [sj Pretekli teden so izstrelili na krožno pot okoli Zemlje tretjega ameriškega astronavta Schirro. Astronavt je šestkrat obletel Zemljo in nato srečno pristal na Tihem oceanu, To pot ni bilo med pripravami nobenih tehničnih incidentov. Polet je potekal v največjem redu. £] Na^ zasedanju Generalne skupščine je predsednik Kube Dorticos zahteval od OZN, naj bi obsodili ameriško politiko ekonomske blokade Kube. Predlagal.je tudi rešitev vseh sporov med ZDA in Kubo po miroljubni poti. S V Rimu se je začela evropska konferenca FAO. Na konferenci preučujejo vrsto vprašanj, ki zadevajo kmetijstvo in prehrano. Iz poročila te organizacije pa je razvidno, da je na svetu okrog milijarda ljudi žrtev gladu, približno 400 milijonov pa nima zadosti hrane. V . svetovni kmetijski proizvodnji je letos nastal zastoj, medtem ko se je prebivalstvo povečalo za 1,8 °/o in ' šteje sedaj 3 milijarde ljudi. E Zabodnonemška trgovska mornarica ima sedaj 4002 ladji s skupno tonažo 5 milijonov 500 tisoč BRT. © Kmetijske zadruge na področju LR Srbije so doslej sklenile pogodbe za proizvodnjo pšenice z individualnimi proizvajalci, ki obdelujejo okrog 210 tisoč ha plodne zemlje. Če upoštevamo, da je lani a zajela kooperacija v vsej.drža- ■ vi 249 tisoč ha zemlje, posejane s pšenico, pomeni to zelo velik gospodarski uspeh v razvoju našega kmetijstva. © V Skopju 3e te dni 3. mednarodni sejem tobaka, na katerem razstavlja 69 podletij Jugoslavije, Francije, CSSR, Italije in DR Nemčije tobačne izdelke ter stroje za predelavo tobaka. V okviru tega mednarodnega, sejma bo tudi simpozij, na katerem bodo najvidnejši strokovnjaki za tobak razpravljali o mehanizaciji in proizvodnji tobaka ter o boju zoper peronosporo, ki je ena izmed naibolj nevarnih bolezni tobakovih nasadov. © Znane mariborske tovarne Tovarna avtomobilov in motorjev (TAM), Metalna in Elektrokovina so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta kar štirikrat povečale izvoz svojih izdelkov v primerjavi z enakim obdobiem lani. Lahko pa bi ta podjetja dosegla še boljše rezultate, če bi temeljiteje analizirala zahteve inozemskega trga ter zmanjšala stroške proizvodnje. © Tudi v kraguievaškem okraju v Srbiji se je močno razširila tpžnia no združevanju sorodnih podjetij. Tnko so se združile razne gospodarske organizacije konfekcijske stroke. medtem ko se je živilska industrij /družila s klavnicami v Živilski kombinat Tri ij) kovinska nodiet.ia — Radio-elektro, Mladost in Prnleter so se združila v novo podjetje, ki bo odslej poslovalo pod imenom 21. oktobar. Novoustanovljeno podietje ima med dr",-gim v načrtu tesno sodelovanje z jugoslovansko avtomobilsko industrijo- KOPRSKO DPM OB TEDNU OTROKA P o \J n o t? v ¥ srediscu Ob Tednu otroka je Društvo odmerili urbanisti pri gradnji no- prijateljev mladine v Kopru vih blokov? Da sploh ne govori- sklicalo razširjeno posvetovanje, mo, da med starimi in stisnjenimi na katerem so razpravljali o ure- hišami dvorišč sploh ni, ali o ti- S slavja rlbičov pred leti v Kopru, kakršno naj bi se letos ponovilo v središču našega ribištva in ribiške industrije v Izoli Kopru? sničitvi že stare zamisli o otro škem igrišču v središču mesta. Znano je, da otrok že kmalu v detinstvu začuti potrebo, močno in prvinsko potrebo po družbi z vrstniki in sploh z drugimi otroki. To svojo težnjo po družbi izven stanovanja in zunaj šole otrok najpogosteje in najlaže uveljavi na hišnem dvorišču, ki je po navadi najbolj shajališče. Toda kakšna so ta dvorišča v Koliko prostora so jim OB TEDNU OTROKA V ILIRSKI BISTRICI ti OlfOŠl V Ilirski Bistrici so imenovali ■posebno komisijo, ki je pripravila program dela ob Tednu otroka. O tem programu so razpravljali tudi na skupni seji Zveze prijateljev mladine in odbora DPM v Ilirski Bistrici. Nekatere naloge, ki so si jih zadali, so lahko uresničili prav v Tednu otroka. To so predvsem kino predstave za otroke in obisk nekaterim družinam, kjer bi se pomenili o negi in vzgoji otrok. Druge naloge pa so dolgoročnejše in jih ni mogoče rešiti v okviru samega Tedna. Tako je ob tem bil glavni predmet razprave otroški vrtec, kjer je v dnevni oskrbi okrog 40 otrok zaposlenih staršev. Žal pa vrtec ni urejen tako, da bi.ustrezal zahtevam, ki jih postavlja danes pred družbo otroško varstvo. Vsi se zavedajo, da bi moral dobiti vrtec več pomoči. To velja tako n4 račun komune kot tudi staršev, katerih otroci so v vrtcu. Potrebna so denarna sredstva za nabavo najnujnejše opreme in nekaterih potrebnih rekvizitov, toda tudi veliko razumevanja in nekaj truda za ureditev te prepotrebne otroške ustanove. Med sklepi, o katerih so razpravljali prijatelji mladine, je tudi tisti, ki govori o ureditvi otroškega igrišča. Zanimiv je podatek, da je bila v občinskem proračunu že .leta 1958 postavka, ki je zagotavljala ureditev takega stih dvoriščih, ki so utesnjena, zazidana, siva, zavita in skrita. In tako ostanejo samo ceste. Cesta pa prav gotovo ni primeren kraj za združevanje otrok in za igro, ki bi ustvarjala otrokom občutek svobodnosti, spodbujala iluzije in veselje do napora in do ustvarjalnosti. Naše ceste so razen tega še precej prometne in zatorej nedostopno varne, ulice pa so ozke. Do zdaj smo že dobili v Kopru nekaj otroških igrišč. Zanje je bilo porabljenega precej denarja, pa prostovoljnega dela in dobre volje. Toda svojemu namenu ne služijo, ker ni pozneje nihče zanje skrbel, nihče jih negoval, skrbel za ozelenitev ali jih kakorkoli nadzoroval. Ostala so prepuščena sama sebi in danes v glavnem služijo kot parkirni prostori, ali pa so tako zanemarjena, da so še najmanj podobna otroškim igriščem. Že pred časom je DPM v Kopru zaprosilo za odobritev, da bi lahko na prostoru za Pionirskim domom uredili otroško igrišče. meren, ker je v središču mesta, med najbolj tesnimi ulicami, obenem pa bi pomenil obogatitev Pionirskega doma. Igrišče naj bi prevzela stanovanjska skupnost, pri njegovi ureditvi pa bi pomagali občani S prostovoljnim de-lom. Člani DPM so sklenili, da bodo za problem zainteresirali širšo javnost in sprožili razpravo o njem tudi na zboru volivcev. Toda to ni samo problem staršev ali vzgojiteljev, ampak vse naše skupnosti, kajti otroci so skrb družine in družbe. 1 Urejena in vzdrževana otroška igrišča naj bi bila sveža in vedra obogatitev otrokove rasti. To je želja nas vseh in ne samo ob Tednu otroka! Z. L. igrišča, o tem so že razpravljali, Zdaj je tam mestna vrtnarija, ki vendar pa igrišča še do danes ni. Skrb za otroka se pač ne neha ob koncu Tedna otroka. J. K. se strinja s preselitvijo. Zahtevajo le drugo lokacijo in odškodnino. Prostor bi bil izredno pri- STANOVANJSKE SKUPNOSTI KOPER sprejmejo takoj: 1 materialnega knjigovodjo-kinjo s prakso; 1 skladiščnika s prakso; 1 kvalificiranega mizarja; 1 kvalificiranega parketarja; * 2 kvalificirana tapetnika. Rok za predložitev prošenj je 15 dni od dneva objave. — Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve dostavite tajništvu stanovanjskih skupnosti Koper, Goriška ulica 6. Iz otroškega vrtca v Ilirski Bistrici TURIZEM V IZOLI V zadnjih letih si tudi Izola prizadeva, da bi povečala turistični promet v svoji občini. Doslej je zgradila Počitniška skupnost v Simonovem zalivu počitniške hišice, v katerih je 44 sob s 145 ležišči. Pred tremi meseci je začela "delati tudi novozgrajena restavracija »Belvedere« z avtocam-pom. V letošnjem letu je bilo gostom na voljo 506 ležišč v 195 sobah, od '.ega 183 ležišč v 83 zasebnih TUDI RUŠITI BO TREBA Petletni plan komunalnih investicij, ki ga te dni pretresajo na zborih volivcev v občini Piran, predvideva med drugim tudi znesek 50 milijonov'dinarjev za dela pri rušenju nekaterih stavb, ki jih bo treba v prihodnjih letih odstraniti. V mestecu, ki ima skupno približno 2.000 poslopij, m kjer je bilo od leta 1954 bolj ali manj saniranih že več kot polovica vseh stanovanjskih zgradb, je še kakšnih 80 stavb, ki so tako močno dotrajane, da ne samo kazijo s svojim videzom zunanjo podobo mesta, temveč predstavljajo tudi življenjsko nevarnost za prebivalstvo. Plap predvideva torej, da bi večino takih stavb porušili in odstranili ter na njihovem mestu zgradili pozneje nove stavbe ali pa uredili manjše parke ali otroška igrišča ter podobne javne objekte. Nekatere stavbe pa je nujno treba obnoviti, da se tako ohrani taka zunanja arhitektonska slika Pirana, kakršna je značilna za to naše slikovito obmorsko mestece. Julc PRIPRAVE ZA OBČINSKO KONFERENCO ZK V ILIRSKI BISTRICI , Občinska konferenca ZK v Ilirski Bistrici bo v drugi polovici oktobra. To so sklenili na nedavni seji občinskega komiteja ZK. Razen o tekočih zadevah so razpravljali tudi o tem, naj bi dali predlog kandidatne liste v_ razpravo vsem osnovnim organizacijam, ki naj bi listo po potrebi še dopolnile z naknadnimi predlogi. Po predlogu kadrovske komisije naj bi bilo v novem občinskem komiteju polovica mladih ljudi, drugo polovico pa naj bi sestavljali drugi zaslužni člani, ki so z delom v raznih organizacijah pokazali uspehe in voljo do dela. URESNIČILA SE JIM JE ŽELJA Prebivalci Ilirske Bistrice so več kot dve leti obsojali sklep komunalnega podjetja, ki je meni nič tebi nič zaprlo javno kopalnico v Ilirski Bistrici. Utemeljitev: kopalnica ni rentabilna! Ta odločitev je najbolj prizadela samske in pripadnike JLA. Naposled so se na svetu za stanovanjske in komunalne zadeve odločili, da bodo odprli javno kopalnico, sestavili predračun dohodkov in izdatkov in jih dali potrditi ObLO. J. K. sobah. Skupno je bilo letos na razpolago 74 ležišč več kot lani, V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo 635 domačih gostov manj kot lani, nasprotno pa se je povečalo število turistov iz tujine za 421. Domači gostje so se letos zadržali v Izoli povprečno šest dni in opravili skupaj 22.235 nočitev, - medtem ko so v lanskem letu zabeležili 28.451 nočitev. Tuji gostje so se lani zadržali povprečno po tri dni, le-; tos pa po 5 dni. Tako so tujci letos prenočili 7274 noči, kar je za 4253 nočitev več kot lani. Skupaj Je bilo letos 212 gostov manj, prenočitev pa 1946 manj kot 'V istem obdobju lani. Vrednost nočnin je letos znašala 10,840.000 dinarjev, lam 9,187.000 din. Iztržek za preno7 čitve je bil letos torej za 18 odstotkov ali za 1,653.000 din večji kot lani. Turistični promet po objektih kaže, da so počitniški domovi posameznih organizacij najbolj obT iskani prvo leto, potem pa obisk vedno bolj peša. Zaradi tega bo treba omogočiti domačim gostom menjavanje kraja letovanja. Izola je v zadnjih letih precej spremenila svojo zunanjo podobo, vendar gostje opozarjajo na pomanjkljive sanitarne in na neurejene peščine, predvsem v Simonovem zalivu. Primanjkuje tudi naprav in sredstev za razvedrilo, kot so čolni, igrišča itd. Republiški zavod za spomeniško varstvo je. poleg glasila »Varstvo spomenikov« začelo izdajati glasilo »Vest-nik«. Glavni namen novega glasila je povezovati in koordinirati spomeni-ško-varstveno službo v Sloveniji in obveščati širšo javnost o spomeniško-varstvenih aktualnih nalogah, problemih, načrtih, težavah in uspehih. V 1. številki Vestnlka je izšel, v smislu določil republiškega zakona o varstvu kulturnih spomenikov, seznam najpomembnejših umetnostnih, arheoloških, tehničnih in NOB kulturnih spomenikov. Seznam je pomemben tudi za koprski okraj, saj je v njem navedenih 12 umetnostnih, 11 arheoloških in 7 NOB spomenikov s področja našega okraja s pripombo, da so navedeni res najdragocenejši kulturni spomeniki. Z bežnim pregledom kulturnih spomenikov po občinah hočemo pri pristojnih občinah razvneti živo razumevanje za spomeniško vrednost in priklicati v spomin njihovo odgovornost za kulturne spomenike. Med 12 umetnostnimi kulturnimi spomeniki so na področju koprske občine: romanski cerkvi s stenskimi slikarijami v Hrastovljah in Zanl-gradu in baročna cerkev v Krkavčah. Na področju postojnske občine so razvaline Malega gradu v Kačji vasi, baročna grajska arhitektura gradu I-Iasberg pri Planini, ostanki jamskega gradu in grajska arhitektura v Predjami. Pri Ilirski Bistrici je ro-mansko-gotska grajska arhitektura v Premu, Na teritoriju občine Sežana kraška stavbna in kamnoseška kultura v Štanjelu od gotike dalje in gotsko-renesančna arhitektura z gotskimi stenskimi slikarijami v naselju vreme pri Divači. Nadalje so navedene mediteranske urbanistične zasnove z umetnostnimi spomeniki v Izoli, Kopru ln Piranu, Iz seznama arheoloških kulturnih spomenikov se lahko prepričamo o KONČANO SNEMANJE SLOVENSKEGA FILMA »NAS AVTO« Po dveh mesecih snemanja v mestih Piranu, Kopru ln okolici Je režiser Fran-tišek Cap pred kratkim končal za producenta Trlglav-flltn novo slovensko satirično komedijo NAS AVTO. Zdaj obdelujejo film v laboratoriju in napovedujejo premiero za november, Snemalna ekipa obeta, da ji je uspelo napraviti film, ki bo gledalce prijetno razvedril. V filmu so igrali: Janez Cuk, Sonja Krajšelc, Milan Srdoč, Ruša Bojčcva, Metka Bučarjeva, Mila Kačičeva, Štefka Drolčeva, Janez Skof, Alenka Svetelova, Tončl Vrdoljak, Elvira Kraljeva, Manja Goleč in drugi. Na sliki: znani prizor s piranskih ulic je našel tokrat mesto tudi v novem slovenskem filmu bogastvu arheoloških kulturnih' spomenikov v koprskem okraju. Od 11 navedenih jih Je 7 na področju občine Postojna (Jama pred Jamskim gradom v Predjami, Jama v Loži, Ovčja Jama pri Prestranku in gradišča Pivka, Slavina.-Sllentabor in Smihel pod Nanosom); 2 sta na področju občine Izola (Simonov zaliv in Kaštelir v Kortah) ter po eden na področju Ilirske Bistrice (Obroba pri Knežaku) in Sežane (Škocjanske jame). V seznamu spomenikov ljudske vstaje ima občina Koper 7 kulturnih spomenikov. Na področju ilirskobi-strlške občine so registrirane kot spomenik vasi Kilovče, Zg. in Sp. Bitnje, Rateževo brdo, Mereče in Podstenje, ki jih je okupator 31. maja 1942 uničil, nad prebivalstvom pa izvršil množičen pokol in masovno interniranje. Na področju občine Postojna je kot spomenik NOB navedena Postojnska jama zaradi uspele minersko-sabo-tažne akcije, v kateri je bilo 23. aprila 1944 uničeno veliko skladišče bencina. V občini Sežana je naveden dragocen spomenik NOB, in sicer hiša v Stjaku, kjer sta bili 2. in 29. februarja 1944 prva pokrajinska konferenca AFZ ln prva konferenca primorske mladine. Največ je navedenih spomenikov NOB s področja občine Koper. Naveden je bunker v Hrpeljcih nad Loparjem v Slovenski Istri, kjer je nemški okupator uničil komando mesta Koper, naveden je spomenik v Marezlgah, ki spominja na njihov boj s fašistično skvadro 15. maja 1921, kot spomenik so navedeni tudi koprski zapori, kjer so prestajali težke zaporne kazni politični jetniki od 1921 da-lie ln iz katerih so slovenski in hrvaški partizani .27. septembra 1943 osvobodili veliko število političnih Jetnikov. V seznamu naj navedem nekaj napak oziroma pomanjkljivosti, ki zadevajo kulturne spomenike v koprskem okraju. Kot datum osvoboditve političnih Jetnikov iz koprskih zaporov je naveden 24. september 1943. V seznamu pomembnejših knjižnic zaman iščemo 15.000 zvezkov obsegajočo knjižnico v Tomaju, v seznamu arhivov pa ne najdemo Mestnega arhiva v Kopru. Namen 1. št. Vestnika, da bi ob seznamu pojmovanje spomeniške pomembnosti postalo zavestno, širše in globlje, da bi si osvojili živo razumevanje za spomeniško vrednost, je zlasti kar zadeva spomenike ljudske vstaje na teritoriju občine Koper, prišel prekasno, Med tiskanjem seznama so bili v Kopru uničeni dragoceni ostanki zelo pomembnega NOB spomenika — koprski zapori. Zelja spomeniško-varstvenih organov je, da bi v bodoče seznam kulturnih spomenikov obveščal najširše kroge o naših najpomembnejših kulturnih spomenikih. OB MESECU PROMETNE VARNOSTI V KOPRSKEM OKRAJU Statistike kažejo, da je bilo letos na glavnih cestah koprskega okraja že okrog 400 prometnih nesreč. Nadroben pregled teh nesreč nam pove, da se na nekaterih mestih nesreče pogosto pojavljajo In da je temu pogosto vzrok slabo urejeno cestišče ob istočasni nepazljivosti motornih vozil. Posebna komisija okrajnega sveta za varnost prometa Je prejšnji teden pregledala vse glavne ceste, zlasti pa kritične odseke in Je dala predloge za odpravo pomanjkljivosti, Te pa so zlasti zllzan asfalt ter ovire, ki zmanjšujejo preglednost. Svoj obhod Je komisija začela pri Sečovljah in od tu do Kopra je Imela predvsem pripombe zaradi asfalta, ki je na nekaterih mestih zelo zlizan, ter zaradi slabo urejenih prehodov za pešce preko glavne ceste, To velja zlasti za prehod v Izoli pred tovarno. Mehanotehnlka in med Scmedelo ter Koprom, kjer Je prehod zn šolske otroke, Tu sta predvidena podvoz nll nadvoz. Na cesti med. križiščem Koper—Trst—Ankaran In Skocjanom, kjer je bilo pred letom največ nesreč, zdaj ni več kritičnih točk, ker so cesto rekonstruirali. Težje pa Jo na cesti med Dekani ln Rižano, ki jo danes Imenujejo tako kot prej cesto, ki'J gre mimo Bertokov, »cesto smrtl«-Tu povzroča gindki asfalt zlasti ob deževjih težke nesreče. Oviro pa predstavljajo tudi nepregledni ovinki, kol na primer Boninova hiša, v katero se je zaletelo že več vozil. To hišo bo treba čimprej odstraniti v interesu varnosti prometa in seveda v Interesu varnosti družine, ki v njej stanuje. Prav tako pa bo potrebna hrapava asfaltna prevleka. Dokler ne bodo napravili teh Izboljšav, pa bo nujno postaviti vsaj opozorilne table. Komisija si jo potem ogledala še cesto do Kozinc, od Kozine do Rupe in od Rupe do Ilirske Bistrice. Spotoma je dala nekaj predlogov za ureditev cestišč, vendar ni imela bistvenejših pripomb, - Te je imela predvsem v Ilirski Bistrici sami.. Skozi naselje gre danes glavna cesta Postojna—Reka, ki je v času poletne sezone zelo obremenjena, tu se odvija lokalni ln tranzitni promet, tu prehajajo cesto pešci ln zato je bilo letos že 0 nesreč. Komisija je predlagala preusmeritev tranzitnega prometa iz naselja na stransko cesto, ki gre ob železniški progi mimo tovarne »Lesonit«, Cesta Je v glavnem dobra, potrebna Je le asfaltna prevleka, Po mnenju okrajnega cestnega podjetja bi to lahko uredili vsaj do prihodnje turistične sezone. Cesta med Ilirsko Blsrlco ln Postojno nima veliko problematičnih mest razen nekaj točk, ki so v zimskem času zaradi poledice nevarne, Najtežji problem predstavlja križišče, kjer se reška cesta spaja s koprsko cesto, to je pri postojnski gostilni »Katrea«. Tn hiša onemogoča preglednost ln zaradi tega Je bilo več nesreč, V perspektivi Jo bo treba v korist varnosti prometa odstraniti. Najdlje se Je komisija zadrže- vala na ovinkasti cesti med Postojno in Planino, kjer Je bilo letos že 50 nesreč, Na ovinku pri Ravbarkomandl je v enem dnevu zdrsnilo s ceste pet vozil, med njimi tudi avtobus, Ovinek Je sicer pregleden ln prav zato vozniki ne zmanjšajo hitrosti tn ko ,1lh zaradi zllzanega asfalta zanese, se znajdejo pod cesto. Tu kot tucll na številnih drugih kritičnih odsekih med Postojno in Planino bo nujna nova hrapava prevleka. Cestno podjetje namerava tu v kratkem vsaj za silo odpraviti pomanjkljivosti na asfaltni prevleki in postaviti jeklene varnostne ograje na najkrltičnejših ovinkih. Te ograje danes že izdeluje naša industrija. Iz razgovora s predstavnikom cestnega podjetja smo zvedeli, da bi zasilna ureditev te ceste veljala okrog 6 milijonov dinarjev, s čimer bi prihranili okrog 20 milijonov dinarjev škode, ki nastaja na vozilih zaradi nesreč, ln če pri tem računamo, da bomo lahko tudi zmanjšali število žrtev nesreč, potem Je nujno čimprej začeti z delom. Cestišče med Postojno ln Planino je kritično zlasti ob deževnih dneh, ko se nesreče vrstijo in pa pozimi, ko so poledice. Cestno podjetje Je zagotovilo, dn bodo za omilitev tega problema nastavili nekaj novih poslpačev, na razpolago pa imajo tudi štiri nove kamione za posipanje. Za prihodnje leto pa je predvidena popolnoma nova prevleka lz asfalt-betona, ki bo za dlje časa rešila problem planinskih rid. vzgoje v Po enoletnem premoru se je v postojnski osnovni šoli zopet začel redni pouk telesne vzgoje. Program pouka, zlasti v višjih razredih, je zelo pester in med drugim predvideva medrazredna tekmovanja v odbojki, košarki, malem rokometu, nogometu, atletskem mnogoboju in v igri »med dvema ognjema«. Učenci so navdušeni, ker bodo imeli spet priložnost pokazati svoje telesno-vzgojno znanje in sposobnosti v številnih športnih panogah in že razmišljajo o ustanovitvi mladinskega športnega društva. Mitja Jenko Urejujt ureunišKl udbui Glavni tn odgovorni urednik Itastko Bra-tiaškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo tn upravo v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 21-470. Posamezen Izvod 20 din. Letna naročnina Mfl din, za Inozemstvo 2.200 din ali 3,5 smer dolarja. Bančni račun 6(12-11-1-181 pri podružnici NB Koper. Rokopisov In fotografij ne vračamo Stavek tn kllšejt tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana. V:r- Ukrep za stimulacijo pvoizvajavcev žita naj tla več domačega pridelka — Nadomestilo v osebnih dohodkih in otroških dodatkih naj premosti delovnim ljudem ta dvig življenjskih stroškov (Nadaljevanje s 1. strani) darskih ukrepov zmanjšanje po- uvozi nekaterih deficitarnih pre- Zvezni izvršni svet je med dru-rabe kruha, ker bodo vsi potroš- hrambenih predmetov, kar bo v gim tudi sklenil preprečiti zviša- niki dobili ustrezno denarno na- veliki meri vplivalo na ureditev nje cen sladkorju, kar bi bilo moč domestilo. Višina tega nadomesti- trga. pričakovati, saj so se povečale la pa je odmerjena na osnovi iz- Prav zaradi tega ne morejo go- cene tudi nekaterih drugih kme- datkov, ki jih ima štiričlanska spodarske organizacije računati s tijskih pridelkov, Omeniti velja družina za nakup kruha. Dognano tem, da bi z zvišanimi cenami predvideno zmanjšanje davka na je namreč, da se bodo ti izdatki ustvarile sredstva, ki so potrebna promet s sladkorjem in tako za nakup kruha povečali približno za izplačevanje nadomestil. Ta omogočiti obdržanje njegove cene za 640 dinarjev na mesec. Skupno sredstva se bodo morala črpati iz na dosedanji ravni, nadomestilo za štiričlansko dru- akumulacije in zato je z zveznimi Skratka: namen vseh teh novih žino pa bo znašalo vsaj 800 dinar- predpisi omogočeno povečanje gospodarskih ukrepov je torej, jev mesečno. Tako bo prišlo v še celotne vsote osebnih dohodkov ustvariti brez posledic za živi jen j- ugodnejši položaj delavstvo in na račun skladov. To pa je v sko raven delavcev pogoje za mestno prebivalstvo, ker sta v skladu s težnjo izvajanja drugač- takšen obseg proizvodnje osnov- mnogih družinah zaposlena po ne delitve v korist kmetijstva, da nih živil, ki bo zagotovil not.ra- dva člana gospodinjstva in bo ta- bi se stanje v kmetijstvu izbolj- njo potrošnjo in stabilnejšo pre ko skupno nadomestilo višje, kot šalo in bi sc ostvarili nujno po- skrbo. Z vzpostavitvijo novi! se bodo povečali izdatki za pre- trebni pogoji za boljšo in obsež nejšo kmetijsko prizvodnjo. J hrano zaradi novih cen kruha. Razmere na trgu so sedaj boljše in bolj urejene, kot so bile v prvi polovici letošnjega leta. V zadnjih mesecih je opaziti, da se je ustavilo zviševanje cen in tudi življenjskih stroškov. Prav zaradi tega ni objektivnih razlogov za povečanje cen proizvodov široke potrošnje.in tudi ni verjetnosti, novih ekonomskih odnosov med cenami pšenice - in kruha se bo torej za- TUDI V ILIRSKI BISTRICI Motorna jadrnica »Burja« gotovlla racionalnejša poraba žita in boljša preskrba prebivalstva. Potrebno pa bo tudi v prihodnje deliti sredstva na račun akumulacije gospodarskih organizacij, ki jo dejansko ustvarjajo delavci. zaradi tega so se dela tudi lotili. SGP iz Ajdovščine je po sklepu Splošno gradbeno podjetje »Prida bi do tega prišlo, saj je prav morje« ima svoje predstavništvo zaradi sedanje ravni cen opaziti tudi v Ilirski Bistrici. Pred krat- delavskega sveta zaprosilo za 360 pocasnejsi plasma proizvodov si- kim se je odločilo, da bo tod milijonov posojila in ga po potre-, roke potrošnje. zgradilo dve stolpnici po 20 sta- bah razdelilo po svojih gradbenih Pa čeprav drži ta ugotovitev, je novanj za tržišče. Način takšne predstavništvih. Zvezni izvršni svet dal nalogo gradnje ni nov, zahteva pa veliko Prav gotovo je način gradnje svojim organom, naj v prihodnje dela in priprav. Vodja gradbišča stanovanj za tržišče v sedanjih okrepijo nadzor nad gibanjem v Ilirski Bistrici tov. Štemberger pogojih najemanja kreditov šele cen. da bi že v kali zatrli poskuse jc dejal, da terja takšna gradnja začetek. Pri tem je zanimivo ugo- morebiine neupravičene težnje naglo, kvalitetno in ceneno delo. toviti, da se delovni kolektiv tega po podražitvi. Razen sedanjih Zaradi zagotovitve prodaje sta- gradbenega podjetja trudi, da bi ekonomskih ukrepov bodo uve- novanj je treba tržišče dobro raz- način gradnje stanovanj za trži- Ijavljeni v bližnji prihodnosti tu- iskati, preučiti finančne sposob- šče pocenilo. Prepričani so, da je di drugi ekonomski ukrepi pred- nosti in potrebe po stanovanjih v mogoče sedanjo ceno za dvosobno vsem z namenom čimbolj stabili- posameznih krajih. Takšne mož- stanovanje, ki stane 3,100.000 din, zirati tržišča. Tako so predvideni nosti so tudi v Ilirski Bistrici in znižati. TRGOVINA PRI NAS IN V DRUGIH MESTIH Svet za stanovanjske in komunalne zadeve je že odobril lokacijo dveh stolpnic. Stali bosta na novem zazidalnem prostoru bodočega centra Ilirske Bistrice. J. K. Koprčan, ki obišče nekaj večjih slovenskih mest, more že na prvi pogled ugotoviti velik napredek, ki ga je dosegla v zadnjih letih, in še posebej v prav zadnjem času, naša nadrobna trgovina. V Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in drugod kmalu sploh ne bo več prejšnjih malih, temnih in prenapolnjenih trgovin. Mnogo starih trgovskih lokalov so popolnoma prezidali in preuredili. Kjer so bil i premajhni, so jih združili v enega. V novih stavbah na prometnih ulicah so nastali veliki, svetli, najmoderneje ureje- ni prodajni prostori. Trgovine so specializirane ne samo po glavnih, marveč tudi po stranskih strokah. V teh trgovinah je blaga na izbiro, in če česa nima ta, ga nudi druga. Povsod je še vedno več starih lokalov v predelavi in modernizaciji, povsod tudi nastajajo novi. Ko se tak popotnik vrne v Koper, šele opazi, kako daleč smo tu zaostali. Nekaj trgovin smo sicer preuredili, pa so še vedno majhne in nepopolno specializirane. V vsem mestu še nismo zgradili hiše, kjer bi imeli tudi nove trgo- KMETIJSKA ZADRUGA »4. JUNIJ« BO ZDAJ LAŽE POSLOVALA .mmEm zo Na ilirskobistriškem področju je imela KZ »4. junij« vsako leto precejšnje težave z odkupom kmetijskih pridelkov. Težave je povzročalo predvsem neurejeno reško področje, ki je največji odjemalec kmetijskih pridelkov. Cene so bile nestalne. Položaj se je zdaj razbistril, zakaj reška podjetja, ki so odkupovala kmetijske pridelke, so se združila v eno samo podjetje. Kmetijska zadruga je sklenila z novim podjetjem poslovno pogodbo, po kateri bo dostavljala pridelke. Razlika med odkupno in prodajno ceno bo mi- nimalna. Znašala bo le borih 5 dinarjev. Doslej je znašala ta razlika 50 din pa tudi več. To je slabo vplivalo na zasebne kmetovalce, ker so le-ti skušali svoje pridelke vnovčiti na trgu brezi posrednika. Zaradi tega upajo, da bo zadruga v letošnjem letu odkupila' bržkone več krompirja kot lani, čeravno sodijo, da je pridelek krompirja v letošnjem letu za 30 °/o manjši kot lani. Zadruga se je tudi obvezala, da bo tistim, ki jim je koruza slabo obrodila, zamenjavala koruzo za krompir. J. K. vine. Izbira je revna in pri blagu, ki je vezano na številke velikosti, je zadrega celo mučna. Res je sicer, da je bilo tisto, kar smo tu podedovali po okupatorju, skrajno zaostalo in provincialno, res pa je tudi, da smo prav trgovini posvečali zadnja leta malo pažnje in še manj investicijskih sredstev. Posledica je majhen ]:>romet, ki ne more- ustvarjati lastnih sredstev za modernizacijo in razširitev. Nujno je zato, da najdemo sredstva in načine, ki bi nam omogočili vsaj nekako približati trgovino v Kopru in ostalih dveh obalnih mestih ravni v drugih slovenskih mestih. To ni potrebno samo zaradi samih domačih potrošnikov, marveč tudi zaradi malega obmejnega prometa in tujih turistov. Naš kupec je le pre-često prisiljen nakupiti potrebno blago drugod. Italijanski državljan, ki pride k nam s prepustnico, najde težko kaj, kar bi hotel kupiti. In kaj naj odnese od nas s seboj tuj turist, ki potroši n. pr. v Italiji poleg hotela in hrane še velik odstotek razpoložljivega denarja za razne nakupe vabljivih predmetov. Ko vlagamo veliko sredstev v. turizem in se trudimo, da bi povečali zlasti pritok deviz, na trgovino ne bi smeli pozabiti. R. G. NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Gibanje gospodarstva je po sedanjih ugotovitvah kljub težavam v prvih mesecih letošnjega leta ugodno in podatki za prvih letošnjih devet mesecev kažejo, da so bile prekoračene težave, ki so jih povzročale znane spremembe in dopolnitve gospodarskega sistema. Med njimi naj opozorimo na nekatere restriktivne_ ukrepe v potrošnji, katerih namen je bil doseči večje ravnotežje v gospodarstvu. Tako lahko sledimo od meseca aprila letos večjo aktivnost v gospodarstvu, ki predstavlja važno postavko za bolj optimistična ugibanja v prihodnje. Zato je tudi razumljivo, da že sedaj pristojni organi pripravljajo vse potrebno za to, da bi bil gospodarski razvoj v prihodnje bolj dinamičen in ob-enem vsklajen. Govora je o vsklajenosti in obenem o stabilizaciji notranjih razmerij v gospodarstvu. Če govorimo na eni strani o ugodnejšem in bolj dinamičnem razvoju, moramo namreč 'na drugi strani ugotavljati, da so nastala v tem razvoju nekatera notranja nesoglasja, ki jih bo potrebno v prihodnje odpraviti. Tako nesoglasje predstavlja znaten zastoj v potrošnji znotraj in razlika med kupno močjo in materialnimi možnostmi države navzven. O tem je bilo govora v zvezi s pripravami na sejo upravnega odbora Zvezne gospodarske zbornice in menimo, da je treba tema vprašanjema v prihodnje posvetiti večjo pozornost. V proizvodnji la\iko opažamo in podatki o tem so dovolj zgovorni, da se proizvodnja veča iz meseca v mesec. Zagotovljeno je tudi, da bo tako v prihodnjih mesecih, ker je preskrba s surovinami in reprodukcijskim materialom v glavnem zadovoljiva in omogoča nemoteno proizvodnjo, kakor so tudi gospodarstvu zagotovljena obratna sredstva celo tako, da imajo poslovne banke na razpolago vedno dovolj likvidnih sredstev za odobravanje potrebnih kreditov. Pač pa je padla potrošnja in to delno blaga, namenjenega široki potrošnji, zlasti pa blaga za investicijsko gradnjo. To pa povzroča večanje zalog, ki so ponekod že presegle meje ekonomskih upravičenosti. Večanje zalog ima sicer lahko ugoden vpliv, lahko pa tudi zaloga pritisnejo nazaj in povzroče zmanjšanje proizvodnje. To vprašanje je neposredno povezano z drugim, ki terja od nas posebno previdno politiko v zunanjetrgovinskem poslovanju, kjer moramo uvozne potrebe omejiti v okvir naših zmogljivosti, na drugi strani pa povečati izvoz. V tem pogledu je bilo posebno v zadnjih mesecih mnogo storjenega in če bodo dosedanje akcije postale stalna praksa, lahko pričakujemo postopno in vedno večje zboljšanje stanja tudi na tem področju. V t-ej smeri bodo šli ukrepi v prihodnje in njih namen bo odstraniti ovire, ki so še na poti ustvarjanja stabilnejših odnošajev v gospodarstvu, Proizvodnja sam.o zaradi proizvodnje in zaradi prikazovanja lepe slike pred skupnostjo ne more biti namen gospodarskih naporov naših kolektivov, temveč proizvodnja, ki bo zadovoljevala tržne zahteve in potrebe doma in tudi v tujini. -žj- Odločno pomladitev Pred kratkim je bila v Ilirski Bistrici seja mladinskega komiteja, na kateri so govorili o pripravah za mladinsko konferenco, ki • naj bi bila sredi novembra. Da bi bile priprave čimbolj koordinirane, bodo v bližnjih dneh sklicali sejo komiteja in povabili nanjo ostale politične delavce iz komune pa tudi predstavnike okrajnega mladinskega komiteja. Mimo tega so sklenili, da bodo skupaj z Delavsko univerzo pripravili predavanja pod naslovom »Šola in življenje« in druge akcije, ki naj bi poživile manj delavne organizacije. Ob kadrovskem vprašanju so razpravljali o ostavki dosedanjega sekretarja občinskega komiteja in potrdili predlog o kandidaturi novega sekretarja Milka Primca, učitelja za telesno vzgojo pri osnovni šoli v Ilirski Bistrici. Sklenili so tudi, da bodo novi mladinski komite osvežili z najmanj polovico člani, ki so mlajši od 18 let. Z« raroosi prometa Leta 1957 je bilo v Ilirski Bistrici registriranih vsega skupaj 60 motornih vozil, leta 1962 pa so zabeležili 469 avtomobilov, 300 mopedov in več kot 600 dvokoles. V občini je 151 poklicnih šoferjev, 526 amaterjev, 58 traktoristov in 570 mopedistov. Ilirska Bistrica leži ob cesti, ki je sila prometna. V času letošnje turistične sezone so v eni uri našteli 200 inozemskih motornih, vozil. Varnost prometa torej ne more sloneti samo na peščici redarjev, marveč mora postati- stvar slehernega državljana. Komisija za varnost prometa, ki je te dni razpravljala o okvirnem programu akcije za čas meseca varnosti prometa, je skler nila, da bo posebno skrb posvetila prometni vzgoji najmlajših. Akcijo v osnovnih šolah bo vodil tovariš Zele. Avto-moto društvo bo pripravilo 20-urni seminar za vse voznike motornih vozil in poklicnih gasilcev gospodarskih organizacij. Priredili bodo tudi tečaje za nudenje prve pomoči ponesrečencem. Umestna je bila pobuda Avto-moto društva, naj bi organizirali skupaj s komisijo za tehnične preglede motornih vozil občasne tehnične preglede vozil na javnih cestah ilirskobistriške komune. Prisostvovali naj bi jim tudi organi prometne milice. Obvezali so se tudi, da bodo izvedli tehnične preglede vseh mopedov in dvokoles delavcev, ki so zaposleni v podjetjih in se vozijo v službo. Opozorili jih bodo na pomanjkljivosti, ki se jih bržkone še niti ne zavedajo. J. K. ZADOVOLJNI S SNEŽNIKOM Na skupni seji tajnikov in blagajnikov krajevnih organizacij SZDL na ilirskobistriškem področju so razpravljali o nalogah organizacije v pripravah za volitve krajevnih organizacij. Mnogo govora jc bilo tudi o pred-osnutku občinskega statuta, ki ga bodo dali v razpravo z novo ustavo. Obravnavali so tudi uspehe pri ustanovitvi lokalnega časopisa Snežnik. Ugotovili so, da je bil predlog komisije za idejno politično vzgojo zelo umesten, ko je predlagala IO SZDL, naj bi glasilo ustanovili. Prvo številko, ki so jo izdali v nakladi 3000 izvodov, so že v petnajstih dneh razprodali. List so gmotno podprle številne gospodarske organizacije. Sklenili so, da (jodo dali gospodarskim organizacijam, ki so dale svoj prispevek, brezplačno toliko izvodov, kolikor je v določenem podjetju zaposlenih delavcev. Glasilo je doseglo svoj namen. Naslednjo številko bodo izdali .v nakladi 4000 izvodov. 3. K. ♦ l o S s % IZ EKSPOZEJA EDVARDA KARDELJA O PREDOSNUTKU NOVE USTAVE Na skupni seji Zvezne ljudske skupščine in Zveznega odbora SZDLJ je predosnutek nove ustave obrazložil predsednik ustavne komisije Edvard Kardelj, Prvi del svojega obsežnega rcicrata, v katerem je govora o tem, zakaj sprejemamo novo ustavo, o načelih In razlogih, po katerih se je ravnala komisija, ko je sestavljala predosnutek, In o glavnih novostih, ki jih vnaša predosnutek v naš družbeno politični mehanizem in sistem, 'je Edvard Kardelj prebral na skupni seji. Drugi de), sestavljen iz treh poglavij, in sicer: »Načelne osnove nove ustave«, *Družbeno-ekonomski in politični sistem« in »Federacija«, v katerem je govora o vlogi države, o osnovnih druž-beno-ekonomskih gibalnih silah socialističnega napredka, o vlogi in položaju subjektivnega faktorja socialistične družbe, pogojih in vsebini socialistične demokracije, o komunizmu kot cilju in usmerjenosti razvoja socialistične družbe, o osvobojenem delu kot podlagi družbeno ekonomskih odnosov in izvoru samoupravljanja, o družbeno ekonomskih funkcijah družbene skupnosti in demokratičnega centralizma, o političnih osnovah samoupravljanja, o o.bčini, skupščinah in volilnem mehanizmu, o teoriji Marxa in Lenina o oblikah države in samoupravljanju, o omejitvi ponovne volilnosti in rotaciji, o de-mokratizmu, ustanovnosti in zakonitosti, o federaciji. republikah in organih federacije, je bil natiskan in že prej razdeljen poslancem Zvezne ljudske skupščine in članom Zveznega odbora SZDLJ, V začetku referata je Edvard Kardelj opozoril na to, da je Zvezna ljudska skupščina v decembru leta 1960 imenovala komisijo za ustavna vprašanja in ji naročila, naj predloži skupščini »načelne postavke in gledišča za sestavljanje nove ustave«. »Ta naloga.« je rekel Kardelj, »ni bila ne lahka ne preprosta. Novai ustava naj bi izrazila vse, kar je v zadnjih desetih letih kot novo in pomembno nastalo in se utrdilo v naši socialistični družbi. To je terjalo, da se ne samo nekateri ustavni ukrepi, marveč tudi koncepcije ustave bistveno ločijo ¿d klasičnih politično upravnih dokumentov te vrste in da poiščemo v vrsti vprašanj lastne izrazne oblike in sredstva. Ustavna komisija se je pri tem držala naziranja, da nova ustava izrazi in utrdi vse tiste odnose, ki so bili v praksi preverjeni kot trajnejša progresivna osnova našega družbenega življenja in da z okrepitvijo takih odnosov določi tudi .smernice za nadaljnji razvoj družbe, kakor jih lahko sedaj spoznamo. Tako obsežna naloga teoretičnega razčiščevanja ter strokovnega in v marsičem ustvarjalnega dela za oblikovanje nove koncepcije ustave je terjala tudi nekoliko več časa, kakor smo prvotno računali. Ta čas bi trajal tudi dlje, da nismo pred imenovanjem te komisije opravili pomembnega dela v zvezi s pripravami ustavnih vprašanj v okviru strokovne komisije, ki je pritegnila k delti znatno število znanstvenih, javnih delavcev, inštitutov in strokovnih organizacij in da komisija za ustavna vprašanja in njene podkomisije niso poldrugo leto intenzivno delale.« »Ustavna komisija,« je nadaljeval Kardelj, »je sestavila predosnutek šele zadnje dni junija letos in ga v začetku julija poslala Zvezni ljudski skupščini. Izpolnitev takšne naloge je seveda omogočilo to, cla se je komisija pri delu naslanjala na široko pomoč, sodelovanje in smernice političnih činlteljev naše skupnosti. Izvršni komite CK ZKJ je na več sejah razpravljal o problemih v zvezi z delom za novo ustavo in sprejel načelna gledišča, pa tudi sicer je bil tovariš Tito v stalnem stiku s komisijo in ji tudi izven sej Izvršnega komiteja pomagal, kar zadeva določanje načelne orientacije o koncepciji ustave. Razen tega se je ustavna komisija v delu naslanjala na sodelovanje in pomoč širokega kroga predstavnikov političnega in družbenega življenja ter strokovnih delavcev iz vse države.« Potem je Edvard Kardelj prešel na podrobnejša pojasnila o načelih in razlogih, po katerih se je ravnala komisija, ko je sestavljala predosnutek, kakor tudi o glavnih novostih, ki jih vnaša predosnutek v družbeno ekonomski organizacijski mehanizem in politični sistem. I. CEMU NOVA USTAVA? »Sklep Zvezne ljudske skupščine o izdelavi nove ustave,« Je nadaljeval Edvard Kardelj,« sloni predvsem na tem, da obstoječi ustavni predpisi v marsikaterih vprašanjih ne prikazujejo več stvarnega stanja socialističnih družbenih odnosov v naši deželi in kot takšni ne zadovoljujejo sedanjih družbenih potreb na teh toriščih družbeno politične graditve. V tej zvezi bi si lahko zastavili kot predhodno vprašanje, ali takšno dokaj pogostno spreminjanje ustavnih predpisov — to bi namreč bila v 17 letih naša tretja ustava — ne zbuja dvomov o upravičenosti sprejemanja ustave nasploh. Z drugimi besedami, ali ne bi bilo pravilneje orientirati se samo na nekakšno ustavno deklaracijo, ki bi dala samo nekatera osnovna načela za prakso, ali pa se sploh odpovedati kakršnemu koli pravnemu aktu ustavne narave in urejati probleme empirično, to se pravi z ničimer omejenimi akti odločujočih državnih organov. Kot je znano, so na svetu primeri za eno in za drugo. Za nas je odgovor na to vprašanje lahko samo odklonilen. Ne samo naše, marveč tudi vse izkušnje zgodovine socializma (in ne samo socializma) govore proti takšnemu ravnanju. Za vsako mlado •socialistično družbo, ki je nastala kot rezultat revolucije in se naslonila na revolucionarne oblike diktature proletariata, ni večje nevarnosti, kakor je dolgotrajnejše vzdrževanje stanja, v katerem se celotna državna oblast identificira s subjektivno voljo neposrednih nosilcev njenega aparata, podcenjujejo pa se tisti elementi političnega sistema, ki zagotavljajo neposredni vpliv delovnega človeka in državljana na sprejemanje odločb in mu s tem odpirajo dolgoročnejšo perspektivo družbenega in njegovega lastnega napredka. Ohranitev takšnega stanja kaj lahko privede ne samo do protislovij med objektivnimi možnostmi in subjektivno voljo ter do vsakršnih materialnih motenj, zlasti kadar gre za subjektivizem na področju gospodarstva, marveč tudi do prekinitve povezanosti med centrom in družbeno bazo ter do raznih deformacij v političnem sistemu in družbenih odnosih. Naravno in progresivno je, da socialistična družba, ki se zelo naglo razvija, relativno hitreje spreminja tudi svoje družbenoekonomske in politične oblike. Na ta način si takšna napredna družba išče ustrezna politična sredstva, da bi se čim hitreje razvijala iz svojih lastnih družbenoekonomskih osnov, Pri tem v takšni družbeni dejavnosti ni vedno najvažnejši tempo gibanja, marveč predvsem dosledna ohranitev progresivne smeri gibanja. . Z revolucionarnimi sredstvi avantgarda delavskega razreda lahko sprosti napredne socialistične družbene sile in jim ustvari pogoje za njihovo vsakdanjo prakso. Da pa bi tisto, kar je zgodovinsko dozorelo, da postane vsebina družbenih gibanj, postalo stvarnost, je nujno potrebno, da postane zavestna, samostojna in samoiniciativna, vsakdanja praksa milijonov ljudi, ki nove družbene odnose sprejemajo kot relativno najugodnejše pogoje za svoj razvoj in življenje. Takšna zavest pa se formira tako po čutu ljudi za zadovoljevanje praktičnih potreb v delu in življenju, kakor tudi pod političnim, moralnim in vzgojnim vplivom naprednega družbenega okolja. V takšnih pogojih so interes in moralno-politična pojmovanja človeka, ki dela, tudi stalen, nujno potreben in najboljši činitelj, ki vpliva pa tudi korigira sklepe odgovornih družbenih organov. In nasprotno: idejna politična in vzgojna akcija faktorjev socialistične zavesti prav v takšni praksi dobiva realno in čvrsto osnovo. Zato se morajo na področju družbene graditve usmerjajoča idejna in politična vloga vodilnih socialističnih sil ter samostojna fin iniciativna praksa milijonov delovnih ljudi, ideologija in praksa, misel in delo medsebojno korigirati, dopolnjevati in usmerjati. Tudi v tem odnosu je izraženo eno tistih družbenih protislovij, preko katerega se nepretrgoma odvija družbeni napredek. Iz teh razlogov demokracija za socializem ni zgolj politična pridobitev ali nekakšna zgodovinsko pridobljena pravica človeka, marveč predvsem elementarni pogoj zdravega razvoja in najhitrejšega možnega napredka socialistične družbe. V političnem sistemu, prežetem z demokratizmom — seveda v oblikah, ki ustrezajo dani stopnji družbenega razvoja — se namreč lahko najbolj naravno razvozla to stalno protislovje, ki je eden najvažnejših faktorjev progresivne evolucije socialistične družbe. Prav v tem pogledu ima lahko pomembno vlogo ustava socialistične države. Kot temeljni zakon in okvir za celotno družbeno izgradnjo in delovanje za uresničenje najbolj naprednih teženj socialistične družbe daje ustava mladi socialistični družbi večjo stabilnost in usmerjenost v njeni izgradnji v določenem obdobju, pri tem pa ohrani tudi ustrezna sredstva revolucionarne prisiljenosti, dokler so potrebna, hkrati pa zagotavlja potrebni demokratizem in svobodo akcije za vse faktorje socialističnega napredka in doslednost v njihovi dolgotrajni socialistični orientaciji. Posebnega pomena je ustava za takšno, več narodov obsegajoče deželo, kakršna je naša. Z dolgoročnim ustavnim stabiliziranjem odnosov med našimi narodi v duhu njihove enakopravnosti in samostojnosti gradimo najmočnejši jez proti spodkopavanju Titove politike bratstva in enotnosti, ki je temelj naše socialistične federacije in spodbuja vse napredne težnje materialnega in moralno-polltičnega zedinjevanja. Tudi na tem torišču ne morejo dati subjektivistične konstrukcije družbenih odnosov nobenih drugih rezultatov razen reakcionarnega. Zavest o skupnih interesih in socialistični internaclonalizem sta najboljši cement enotnosti v socialistični federaciji. Ustava je eno najvažnejših sredstev, s katerimi zagotavljamo prav takšno osnovo in orientacijo v odnosih med narodi. Naša prva ustava Iz leta 1946 je bila po vsebini odsev naših potreb po utrditvi pridobitev revolucije in po ustvaritvi takšnih političnih pogojev, v katerih bomo lahko revolucijo uresničili do kraja. Od tod poudarjena vloga državno-centralistlčnega upravljanla v naših prvih ustavnih predpisih. Prva ustava je odigrala zelo pomembno vlogo v utrjevanju in razvoju naše družbe. Bila je tisto orožje, ki je omogočilo delavskemu razredu in vsemu delovnemu ljudstvu, posebej pa komunistom Irj vsem zavestnim socialističnim činiteljem naše dežele, da uveljavijo osnovne revolucionarne spremembe, ki so bile nujno potrebne za okrepitev osnovnih izhodiSi socializma in za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov. V graditvi našega ustavnega sistema pa je bil že od začetka poudarek na čim širšem in neposrednem sodelovanju delovnih množic v upravljanju ter družbeni iniciativi in kontroli, na zakonitosti in demokratlzmu, to se pravi na sredstvih, ki so bistveno omejevala možnosti za pojave birokratkse samovolje in avtokratskega subjekti-vlzma v družbeni graditvi nasploh in v gospodarskem življenju posebej. Tako so se tendence v razvoju našega političnega sistema že v začetku začele odmikati od nekaterih Stalinovih koncepcij o vlogi države v obdobju socialistične graditve. Leto 1948. ki je bilo tudi samo v največji meri posledica teh razlik v glediščih, je še bolj utrdilo takšno smer v našem družbenem razvoju in pospešilo nastajanje tistih oblik, ki so ustrezale takšnim demokratičnim in humanističnim koncepcijam o sredstvih in poteh socialistične graditve. (Nadaljevanje prihodnjifi) ::: .S"- . ^«lllllill k.* yV.X^svi. ---- .v- Sis;* : ■ > ^ * s «i stroškov pa je prispeval tudi ObLO. Prav tako s pomočjo republiškega sklada bodo adaptirali Sečovlje), dveh gimnazijskih raz- šolah, Splošna plovba 32 štipen- šolo in internat Vzgojnega zavoda distov, Ladjedelnica 10, ostala manjša podjetja pa skupno 15. rarnih učiteljev, profesorjev in kar je bilo izvršeno 98 °/o. posve nih šol v Piranu, Portorožu, Se- piranski komuni štipendiranju čovljah, Strunjanu, Luciji inRav- mladih ljudi. Tako ima Občinski nu, štirih italijanskih osnovnih ljudski odbor na seznamu 28 šti-šol (Piran, Lucija, Strunjan in pendistov na visokih in srednjih redov v Piranu, Ribiške šole, Srednje in Višje pomorske šole, Gostinske šole ter Zavoda za glu- Med temi je tudi nekaj štipendij ho mladino v Portorožu in Vzgojnega zavoda »Elvira Vatovec« v za turistične in gostinske delavce. »Elvira Vatovec« ter zgradili stanovanja za učitelje in vzgojitelje. Med izredne izdatke za šolstvo lahko štejemo tudi povračilo di- Med letošnjimi izdatki za potre- jakom-vozačem. Postavka šteje v Strunjanu. Za vzdrževanje vseh be šolstva je tudi postavka za teh šol, pa tudi drugih vzgojnih adaptacijo bivše Pomorske sredin izobraževalnih zavodov (Nižja nje šole za potrebe Gostinske šo-glasbena šola, Ljudska univerza, le in Gimnazije, ki ima letos prvi prebivalci v celoti, sicer pa polo-vrtec in internati). ima planirano in drugi razred in bo čez dve leti vico. občinskem proračunu okrog 5 milijonov dinarjev, kajti povračilo za vožnjo v šolo dobijo kmečki ta Čestita obCanom peeanske komune za občinski praznik 15. oetobek llll^iligpii^ :CP£&tii ifiaSsSSiiiB»^:: '^^mmím^ñ i® ©ELQWtfai [^©[yiCOTow 0 R p—• ¡■¡gb^:^*. - | ■■rja^s»«: -.J nt ----- — ___________ É * i^w * ČESTITA PREBIVALCEM PIRANSKE KOMUNE K OBČINSKEMU PRAZNIKU 13 PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM PIRANSKE KOMUNE PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM PIRANSKE KOMUNE Ko čestitamo občanom piranske komune k njihovemu prazniku , ki ga letos še posebno slovesno proslavljajo od 10. do 15. oktobra, se moramo nehote zamisliti ob njihovih gospodarskih dosežkih v zadnjih letih in ob načrtih, ki jih imajo. Nekoč skoraj »nepomembna« občina v koprskem okraju je danes ena izmed ustvarjalcev nove fiziognomije slovenske obale. Zadostuje samo ta statistični podatek: ko je bila ustanovljena leta 1955 piranska komuna, je znašal njen celotni dohodek 4 milijarde 200 milijonov dinarjev, letos pa bo po predvidevanjih dosežen celotni dohodek v vrednosti nad 17,5 milijarde dinarjev, ker jc žc v prvih devetih mesecih dosegel skoraj 13 milijard dinarjev. Dohodek na enega prebivalca je bil v letu 1956 komaj 227 tisoč dinarjev, letos pa bo narasel najmanj na 406 tisoč dinarjev. Sprehodimo se malo med podjetji in kolektivi piranske občine, seznanimo se z njihovimi lepimi uspehi, s katerimi stopajo letos na prag svojega občinskega praznika. VSE VEČ NAROČIL ZA LADJEDELNICO PIRAN cija prodaje industrijskega blaga povečala za 18,7% v primerjavi z realizacijo v istem obdobju lani, Posebno v zadnjem letu je bilo opaziti velik gospodarski uspeh podjetja zaradi izboljšane tehnike prodaje in večje izbire raznovrstnega blaga. •Nagel porast števila turistov narekuje delovnemu kolektivu tega' podjetja nadaljnjo utrditev organizacije dela, specializacijo trgovin ter pripojitev k vele-trgovskemu izvozno - uvoznemu podjetju Imex v Kopru. In v novi veleblagovnici v Piranu, ki bo začela poslovati v prvih mesecih prihodnjega leta, bodo potrošniki imeli še večjo izbiro blaga pod bolj ugodnimi cenami kot doslej, saj bo na ta način onemogočena nepotrebna vloga številnih posrednikov na relaciji proizvaja-lec-potrošnik. TRGOVSKO PODJETJE KOLONIALE PIRAN V Piranu, Portorožu, Izoli in Kopru ima trgovsko podjetje Koloniale Piran več poslovalnic, v katerih prodaja živila in gospodinjske potrebščine. Do konca minulega meseca je podjetje povečalo promet za 26 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani, vseh dosedanjih manjših ali večjih gostinskih obratov je narekovalo širjenje turizma v piranski komuni, združevanje sredstev pa je omogočilo odprtje novih lokalov. Čeprav je podjetje zaživelo šele pred petimi meseci, je že v Letos je proizvodna dejavnost PIRANSKE LADJEDELNICE znatno večja, kot je bila prejšnja leta. Komaj zdrsi z navoza v morje novozgrajeni velikan, že postavljajo lesne podklade za gradnjo nove ladje. Ni dolgo tega, ko je zaplula 950-tonska ladja in te dni ji bo sledila še ena z enako tonažo. Toda to je le skromen podatek. Kako velik ugled uživa delovni kolektiv piranske ladjedelnice v svetu, pove med drugim sedanje naročilo iz Danske o gradnji 2500-tonske tovorne ladje, ki bo imela posebne naprave, saj je namenjena prevozu 700 glav živine. (To je približno 250 železniških vagonov.) Sedaj gradijo v ladjedelnici tudi bager, tak kot je »Peter Klepec«, da bo čistil morsko dno do 14 m globine. V kratkem bodo začeli tudi z gradnjo dveh luških vlačilcev po 950 KM in večje motorne ribiške ladje za ribolov na visokem morju. V zadnjih mesecih je piranska ha ter vseh vrst slaščic in peciva ter prodajo mleka in mlečnih izdelkov v Piranu in Portorožu dosegli v prvih devetih mesecih realizacijo v višini 193,600.000 dinarjev (letni plan je 220,000.000 dinarjev) kljub temu, da so zara-di smotrnejše gospodarske politike komune odstopili avtocamp paviljon v Fiesi, prodajalno kruha in mleka v Portorožu in slaščičarno Suzana drugim gospodarskim organizacijam. Posebno je treba poudariti dosedanje tako smotrno vlaganje investicij v gradnjo pekarne, da še nadaljnjih deset lot ne bo treba novih finančnih sredstev za piransko pekarno in slaščičarno. V zadnjem času se je močno okrepila tudi organizacija dela, saj so tehnične izpopolnitve proizvodnih obratov in prodajaln na taki višini, da je možno z manjšim številom delovne sile (lani je bilo zaposlenih 78, letos pa le 68) doseči večjo proizvodnjo na posameznika za 40 odstotkov. Y • Si-..,-— JJICOC^.1, ,G ¿.C V pa čeprav se nt povečalo število prvi sezoni d lo 88 0^st0tk0v zaposlenih. Zato danes _pr.ide na letnega lana_ y h omenjenih enega zaposlenega mesečno okrog o5ratih je sedaj 170Q sedežev jn milijon 429.000 dinarjev prometa. Zanimiva pri tem je pa ugotovitev, da letošnje marže niso višje od lanskoletnih. NANOS POSTOJNA — OBRAT PORTOROŽ Nekdanje podjetje Prerad Portorož se je z letošnjim 1. januarjem pripojilo k podjetju Nanos 182 ležišč v hotelih Metropol in Sidro ter v sedmih avtocampih 1400 ležišč. Mimogrede povedano je to novo podjetje imelo v avgustu 25 milijonov dinarjev inkasa, kar kaže na to, da je združevanje manjših gostinskih obratov piranskl detajl, ki dela to naše turistično mestece tako priljubljeno domačim Ia tujim gostom gospodarsko utemeljeno. Turistično gostinsko podjetje Metropol Piran bo že do maja , „.,, , „ . , . prihodnjega leta uredilo v Luciji lezlU ceI° veC nočmn kot v juliju, turistično naselje z 246 ležišči, re- gostov pa je bilo največ avgusta. Postojna in od tedaj posluje kot stavracijo s 320 sedeži in kavarno Termalne kopeli so dograjene obrat v Portorožu. Potrošnikom s 120 sedeži. V Seči namerava po- in od 12. oktobra dalje že redno dobavlja živila in gospodinjske ^" do prihodnje jeseni avto- obratujejo. Inozemski in domači J eamp za 150 šotori«'4 « im+oi-i potrebščine na debelo, na drobno 450 ležišč, urediti GOSTINSKO-TRGOVSKO PODJETJE DELIKATESA PIRAN Piranska DELIKATESA s tre- eamp za 150 šotorišč, v katerih bo gosti se že zdaj zanimajo za ko- mi stalnimi in šestimi sezonskimi 450 ležišč, urediti parkirne pro- peli, ki bodo omogočile podaljša- prodajalnami nudi najširšo izbiro pa oskrbuje potrošnike v lastnih store, plažo, hotelske depandanse nje sezone tudi v zimske mesece. . , ...... . . trgovinah na območju občine Pi- s 340 ležišči (to je približno 170 V letošnji zimi hotela ne bodo za- delikatesnih izdelkov m alkohol- sob) in restavracijo z bifejem, prli za obisk in bodo uredili novo nlh ter brezalkoholnih pijač. Le- kjer bo 660 sedežev. V načrtu je avtomatsko centralno kurjavo na tos je to podjetje odprlo tri nove trgovinah na območju ran in deloma tudi na območju občine Koper. tudi ureditev hotela Vesna v Por- težko olje. Mesečni plan v trgovini na torožu, kjer bo 210 ležišč in pred- Devizni promet se je zaradi drobno je dosežen v vseh trgovi- " ' ' ' "" bifeje. Ima pa v načrtu razšiii- videna je tudi novogradnja hotela olajšav v " carinskih "predpisih tev Poslovalnice v Piranu in bife-nah na drobno v prometu na de- Metropol v Piranu z 200 ležišči znatno povečal. Lani do 30. sep- ja na Belem križu. Posebno skrb ' ter restavracijo. tembra je bilo v menjalnicah 116 posveča gostinsko trgovsko pod- milijonov deviznega prometa, le- jetje Delikatesa vzgoji kadrov, da tos v istem času pa 200 milijonov. HOTEL PALAČE Zdaj je v gradnji pokrit pla- PORTOROZ belo pa so nekoliko pod planom, in sicer zaradi začasne preselitve v drugo, neprimerno skladišče. Podjetje se je prav te dni preselilo z vso zalogo blaga na debelo ne omenimo prizadevanj, ki jih valni bazen, 25 metrov dolg in 11 delovni kolektiv vlaga v izbolj-metrov širok. Voda v bazenu bo šanje poslovanja podjetja z večjo Da je bila letošnja turistična ogrevana, kar bo omogočalo ko v novozgrajeno skladišče v Lu- sezona neprimerno uspešnejša od panje tudi pozimi. Bazen bo po- CU1, «er bo UP„v, obrat,. ZZH S?« lam do konca septembra imel 296 rekten dohod iz hotela. Uprava milij onov dinarjev prometa, letos hotela bo za domače goste na do konca septembra pa 320 mili- penzionskih cenah nudila 20 od- jonov dinarjev. Največji naval stoten popust. KOMUNALNO PODJETJE PI- gostov je bil v treh poletnih me- Do prihodnje letoviške sezone RAN, ki pripravi v" sezoni meseč- RAN s svojim obratom CVETJE secih> to je v juliju, avgustu in pa bodo v četrtem nadstropju ho- no do 180.000 kilogramov mesa in v Portorožu je letos realiziralo sePtembru. V septembru so. zabe- tela zgradili 14 enoposteljnih sob. izdela najmanj 700 kilogramov KOMUNALNO PODJETJE PIRAN izbiro blaga. MESO PIRAN Eno izmed zelo pomembnih gospodarskih dejavnosti v piranski komuni je podjetje MESO PI- TUDI SEČOVELJSKI RUDARJI VEČAJO OBSEG PROIZVODNJE mesnih izdelkov. Zato morajo piranski mesarji, ki dobijo meso tudi iz tisoč kilometrov oddaljenih krajev, vsak teden zaklati 3 _ Tam med Portorožem in Savu- ki je prišla v sklop tega podjetja £ ^taS^ organizacijami, skratka vsesplos- dnjo je naselje onih, ki dan in prav te dni, in z restavracijo »Tri n 500 B« n^TtnlS? na skrb za vzdrževanje komunal- "^jo Pod zemljo in kopljejo vdove« v Piranu, je konec sep- - 6 perutnine. svoj plan v višini 250 milijonov dinarjev. Poseben pomen tega podjetja je neposredno sodelovanje s turističnimi in gostinskimi Delovni kolektiv portoroške Začimbe je obnovil preti časom pogoreli obrat v Gradišču, kjer že spet teče redna proizvodnja raznih domačih začimb. Na sliki obnovljeno poslopje gradiškega obrata ladjedelnica opravila sedem večjih remontov na ladjah do 10,000 ton nosilnosti in vrsto manjših remontov. Prav zaradi tega, ker je delovnemu kolektivu uspelo zmanjšati število delovnih dni in ur za razna popravila in ker mu -je uspelo z'dobro organizacijo dela celo skrajšati pogodbene roke, dobiva LADJEDELNICA PIRAN vse več naročil ne samo od domačih podjetij, pač pa tudi iz številnih evropskih, afriških in azijskih držav. Pa še to: lani je piranska ladjedelnica realizirala svoj plan proizvodnje v višini 1 milijarde 200 milijonov dinarjev, letos pa cenijo, da bo realizacija proizvodnje tega delovnega kolektiva presegla 2 milijardi 400 milijonov dinarjev. Ta vzpon nujno narekuje večanje investicij za modernizacijo ladjedelnice, saj je tehnična oprema obratov eden izmed osnovnih pogojev za boljšo produktivnost dela in obsega proizvodnje. I PEKARNA IN SLAŠČIČARNA PIRAN V piranski komuni imajo dve pekarni: eno v Piranu in drugo v Luciji, obe pa lahko v dveh izmenah spečeta 10.000 kilogramov kruha dnevno. Toda lani sta spe-kli »komaj« 1300 ton (to je 130 železniških vagonov) in razen tega še za 22 milijonov dinarjev slaščic. Pekarni sta urejeni, kot smo že omenili, sodobno in zato ni več v piranski komuni nevarnosti, da bi prišlo do takšnih sanitarno tehničnih »spodrsljajev«, . ki so bili minula leta. Podjetje PEKARNA IN SLAŠČIČARNA PIRAN ima v svojem delokrogu tudi tri prodajalne kruha, mlekarno in kavarno s slaščičarno Tartini v Piranu. Letos so z izdelavo in prodajo kru- ISTRAMETAL PIRAN Eno izmed gospodarsko najmočnejših obrtno-kovinskih podjetij je ISTRAMETAL, ki se že od leta 1955 ukvarja s ključavničarskimi, vodovodno-instalater-skimi, kleparskimi in kovinsko-galanterijskimi storitvami. Do konca avgusta je delovni kolektiv tega obrtnega podjetja realiziral predvideni plan za leto 1962 in sedaj osvaja z novimi izdelki, kot so nadomestili deli za tekstilne stroje, domače tržišče. Takšne nadomestne dele bodo izdelovali v serijski proizvodnji in jih ne bo treba uvažati. MILIJARDA IN POL REALIZACIJE V TRGOVINI Suhoparni statistični podatki pravijo, da so trgovska podjetja piranske komune do konca septembra realizirala svoj plan s 84,5 odstotka, se pravi, da znaša realizacija okrog milijardo in pol dinarjev. TRGOVSKO PODJETJE JADRO PIRAN je specializirano trgovsko podjetje z industrijskim blagom. V svojih šestih poslovalnicah — pet jih je v Piranu, ena pa v Portorožu, nudi potrošnikom vse vrste tekstila in konfekcije, pletenin, bižu-terije, usnjenih galanterijskih izdelkov, plastičnih izdelkov, kemikalij, kozmetičnih izdelkov, keramike, elektrotehničnega materiala, radijske in televizijske sprejemnike, železnino, gospodinjske potrebščine, pohištvo, izdelke domače obrti in druge predmete turističnega značaja. Sistem ustanavljanja specializiranih trgovin, je TRGOVSKEMU PODJETJU JADRO V PIRANU omogočil, da se je realiza- je bilo letos več kot 200.000 kopalcev. V načrtu ima ureditev ob- Podjetje Meso Piran je leta 1957 imelo 65 milijonov dinarjev bruto, prometa, letos pa že 480 milijonov dinarjev — to je 100 odstotna realizacija letošnjega plana — in kaže, da bo letos realizacija dosegla vrednost 600 mili- nih naprav od kanalizacije pa do ^. M^okdaj nagi SECO- tembra dosegel letni plan 2 91,6 , ~ , . , , ... j. ,. VELJSKI RUDARJI vidijo sonce odstotka in realiziral 160 miliio-parkov. Delovni kolektiv podjetja in plažo v Portorožu v taki luči, nov 425 tisoč dinarjev je v minulih mesecih uredil pe- kot jo vidi popotnik; saj se vsak Podjetje pripravlja graditev ščino v piranski občini, na kateri dan spusčajo v podzemske labi- novega hotela v Portorožu z okrog To ^inn t^\320m P° In zat0) ker se sečoveljski cuvu, »ULillNlj sredstev za nabavo mehanizacije, rudarji zavedajo svojih delovnih __________ ______ _____ s katero bo moč bolje poskrbeti nalog, so v letošnjem lotu pove- celo tudi nad"glavamT "onih"* ki za čistočo predvsem v obalnih ?ah Produktivnost za 17 odstot- kopljejo črno zlato, se v vročih kraiih niranske občino lHnr v C0V V P.nmer-lavl z lanskim le- poletnih dnevih pote piranski šola ajih pnanske obč ne, kjer je v t0pn, proizvodnjo za 13 odstotkov linarji. Letos so zelo zadovoljni, sezoni izredno velik turistični in proizvodne stroške so zmanj- saj so požeii več kot 25 tisoč ton skrbi La dobro preskrbo z mesom in mesnimi izdelki na področju piranske in izolske komune ter tudi Ankarana, namerava raz- t .__ , , , širiti, seveda z lastnimi sredstvi, In komaj neka metrov, morda obratne prostore in še nadalje šali kar za 12 odstotkov. . _ , , . . morske soli — mimogrede pove- . «m sečoveljski premog izvira dano je okrajni plan predvideval iz terciarne dobe in ga je se naj- samo 14 tlsoč ton_ Tak letoSnji manj za 6(1 let toliko, da ga bo uspeh žetve belih kristalov lahko TURISTIČNO-GOSTINSKO PODJETJE METROPOL PIRAN Šele letos v maju je bilo v Pi- tehnično izpopolniti svojih 8 mesnic v Piranu in Izoli. Težave pa so predvsem v pomanjkanju delovne sile in kar skoraj nerazumljivo je, da se mladina težko odloči za mesarski poklic kljub temu, da ji je zagotovljena hrana-rina, šolnina in stanovanje. moč izkoriščati v takšnem obsegu, kot ga danes. In to črno sečo-veljsko zlato odreže lep kos kru pripišemo ne samo ugodnemu vremenu v letošnjem letu, pač pa tudi uspešni organizaciji dela, te- : leios v maju je Dllo V Fl- ha vsai tisoč občanom in lo-pni ° " ustanovljeno TURISTIČNO gospodarst mSp'Lnske kom^ Ä*1 ne. ranu GOSTINSKO PODJETJE METROPOL PIRAN. Dejavnost tega podjetja je zelo široka, saj upravlja z avtocampi v Piranu, Stru-njanu, Fiesi in Luciji, s hotelom in restavracijo Metropol v Piranu, z restavracijo Sidro v Piranu, HOTEL «CENTRAL« PORTOROŽ Znani hotel »Central« v Porto- ZAČIMBA PORTOROŽ Delovni kolektiv prehranske in-trnemu izkoriščanju dosedanjih dustrije Začimba v Portorožu je nočnim barom, z mestno kavarno rožu z obrati »Slovenski dom«, v Piranu in z expres barom v »Riviera«, »Planika« in »Jadran-Portorožu. Potrebo po združitvi ka« ter s slaščičarno »Suzana«, investicij. Za solinarje je sedaj mrtva sezona, a njihova osnovna naloga je, da se pripravijo na prihodnjo sezono z obnovitvijo ir^ vzdrževanjem naprav ter izpopolnijo si- v avgustu realiziral 103 milijone dinarjev svoje proizvodnje, v septembru pa v višini 121 milijonov dinarjev. Kljub temu, da je bil letošnji plan za približno 30 odstotkov višji od lanskega, kaže, steme premika vod, kakor tudi da bo preseči letošnje plan- vseh naprav za oplemenitenje ske naloge. so1'- V Gradišču pri Materiji je podjetje Začimba obnovilo poslopje ¿tl&P 1 obrata, ki je pred letom do tal ipfjfU-•: J pogorelo. V tem obratu, ki je znan ) «pijfl pod imenom Sudest, sta sušilnica ' jiml in destilacija, ki pa bosta v pri- [f„ .-'{ M$f%$*P§ hodnje začeli tudi s sušenjem če- •, 1 bule> Peteršilja, korenja in zele- „ggga*»*»» w, ' * > } ' ne, prav zaradi tega, ker je po- ^ . ' vpraševanje po^tej zelenjavi zsjlo ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ . ^ ^^^^^^^^^^ ni kolektiv modernizaciji^ obratov ^ da bi avtomatizacija'dela pove- Plran povezujejo z notranjostjo Slovenije Številne avtobusno proge. Takšna Je polotna slik» ^počivališča« vozil raznih iala Proizvodnjo in tudi produk- avtobusnih podjetij Slovenije tivnost. Kaj pravijo v delovnih kolektivih gospodarskih organizacij piranske občine o svojem delu in dosežkih vztrajnih prizadevanj za izpolnitev plana in drugih nalog OTON BITTNER — 90 LET 6. oktobra letošnjega leta je slavil tovariš Oton Blttner 90, obletnico svojega rojstva, Leta 1904 je nastopil službo pri Okrožnem sodišču v Postojni. Poverili so mu skrb za zemljiško knjigo. Da bi se bolje vživel v »gruntne bukve«, ga je sodna oblast poslala na šolanje v Gradec. Po letu 1918. ko je Italiji pripadel ta del naše zemlje, so ga tudi Italijani poslali na izpopolnjevanje v Trst. Tovariš Bilt-ner je opravil tudi to šolo. Njegovo vestno delo in njegova naklonjenost domačinom pa Italijanom nista bita všeč. Leta 1324 so ga hoteli pregnati na Sardinijo. Uprl se je in zaradi tega so ga Italijani za kazen upokojili. Med drugo svetovno vojno ga je poveljstvo NOV prosilo, naj bi zbral Iz zemljiške knjige podatke o vseh zaplenjenih posestvih v tedanjem postojnskem sodnem okraju, To nalogo je vestno in pravočasno izpolnil. Po osvoboditvi je bil leta 1945 v svojem 73. letu ponovno aktiviran. V sodnem arhivu je delal vse do leta 1952, ko je bil upokojen. Med tem časom pa ni opravljal samo svojega dela. marveč se je trudil tudi za ustanovitev Društva upokojencev. To mu je uspelo 7. oktobra 1951. Zaradi svojega plodnega in prizadevnega dela je postal častni član Društva upokojencev. Ob njegovi 90-letnici smo ga obiskali In mu čestitali k visokemu življenjskemu jubileju. Presenetila nas je bistrost njegovega duha. Čvrstemu, kakor je, mu želimo še mnogo zdravja v krogu svojih otrok. IŠČEM PRAZNO SOBO v Kopru ali bližnji okolici. Ponudbe na Bavec Kazimir, Kozarišče 1, p. Stari trg pri Ložu. Prodam ŠIVALNI STROJ znamke »VERITAS«. Naslov v upravi Slovenskega Jadrana. dvokolesa od 7000 Lit dalje, ciclomotorje in skuter- JE od 65.000 Lit dalje z večbr-zinskimi prestavami, MOTOCI-KLE, nove in rabljene — vam nudi MARCON v Trstu, Piazza Ospedale 6. Pošiljamo kot darilne pakete v Jugoslavijo bicikle in vsa motorna vozila na dveh kolesih. OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem. ieziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! obvestilo Pri čevljarskem servisu Stanovanjske skupnosti Portorož (Portorož 155) si lahko ogledate naslednje čevljarske stroje, ki so v prodaji najboljšemu ponudniku: 1 STROJ ZA ŠIVANJE PODPLATOV znamke »Siri« 2 ČEVLJARSKA ŠIVALNA STROJA znamke »Singer« 2 ČEVLJARSKI STISKALNICI Ogled do 25. oktobra 1962 dopoldne do. 12. ure in popoldne od 16. do 18. ure. PREKLICUJEM veljavnost dovolilnice za prehod čez mednarodni blok Krvavi potok štev, 05076, veljavne od 12. julija 1962 do 30. novembra 1962 na ime Rado Novak, Koper, Cankarjeva ulica 31. razpis Oddelek za notranje zadeve razpisuje javno dražbo za prodajo dveh avtomobilov Mercedes-Benz Da-170 in dveh motornih koles, ki bo 12. oktobra 1962 ob 10, uri v prostorih Avto-servisa Koper. Po 43. členu zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ št. 47/59) in po 10. in 55. členu pravil Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Sežana razpisuje Komunalna banka Koper — ekspozitura Sežana Četrti natečaj za posojilo za gradnjo stanovanjskih hiš za leto 1963 Pravico udeležbe na natečaju imajo družbeno pravne osebe in osebe v delovnem razmerju. Pogoji so isti kot na drugem natečaju, ki je bil objavljen 9. marca 1962 v tedniku »Slovenski Jadran«, razen za borce NOB, za katere se 52. in 53. člen pravil sklada dopolnita tako, da se borcem iz NOB lahko odobri kredit do višine 2,100.000 dinarjev. Prošnje za posojila po tem natečaju bomo sprejemali tri tedne po objavi v tedniku »Slovenski Jadran«. Vse informacije dobite pri Komunalni banki Koper — ekspozitura Sežana. ItOJSTVA V koprski porodnišnici so rodile: Nadija Krašovec iz Izole — deklico, Zclmlra Cač iz Sodnikov — delilico, Ana Felda iz Dvorov nad Izolo — dečka, Marija Sodnik iz Strunjana — dečka, Ida Sabadin iz Semedele — deklico. Ruža Umor iz Salare — deklico, Jožefa Kašič iz Portoroža — deklico. Ondlna Peroša iz Izole — dečka, Kristina I-Iajdinjak iz Manžana — deklico, Ana Jugovac iz Gradina — deklico, Klotilda Makovoc iz Lucije — dečka, Kata Borljavac iz Pirana — dečka. Olga Gužič iz Kopra — deklico, Djordana Jugovac iz Fllarlje — dečka, Marija Komac iz Izole — deklico, Zofija Lamplč ir. Kopra —• deklico, Milica Bela iz Jurati — deklico, Rozalija Hrvatin Iz Bertokov — deklico, Anica Gregorič iz Dekanov — deklico. V postojnski porodnišnici so rodile: Olga Zivic iz Goč — dečka, Emilija Mahnič iz Kazelj — deklico, Ivanka Berce iz Dornberka — deklico, Ana 2 ni ur iz Lož — dečka, Marija Cesnik iz Dupelj — deelca, Olga Karsifi iz Prvačlne — dečka. Ana Zloscl iz Male Bukovlce — dečka. Ana Marija Ko-mel iz Nove Gorice — dečka, Marija Petrič iz Topola — dvojčici (2 deklici), Angela Tominc iz Gradišča — dvojčici (2 deklici), Marija Gregorlč iz Prvačlne — deklico, Gizela Orel iz Kazelj — dečka, Adrijana Paravan iz Nove Gorice — deklico, Marija Simčič iz Kozanc — dečka, Jožefa Rupnik iz Nove Gorice — deklico, Milka Skrbie iz Sežane — dečka, Marija Funa iz Ravenj — dečka, Marija Kamel iz. Sekl — deklico, Romana Nemec iz Vrtojbe — deklico, Ana Česen iz Vipave' — deklico, Alojzija Možlna iz Sabonj — deklico, Jožefa Prelaz iz Senožeč — dečka, Ana Savle iz Nove Gorice — deklico. Francka Boštjančič iz Ilirske Bistrice — dečka, Marija \ BRIVNICA IN CESALNICA KOPER: Ivana Rogač; DELAMARIS IZOLA: Darinka God-nič, Zvonko Grahelc, Vilma Grizo-nič. Marija Martič; GRADIŠ KOPER: Stanko Fabjan, Jože Meško; KOMANDA VOJNOG OTSEKA KOPER: Manzarij Danilovič, Nikola Jovanovie, Stjepan Kivač, Milenlco Miličevič, Bogoljub Momčilovič, Božko Radivojevie, Raj ko Radulo-vie, Smail Redžepovič, Tomo Ruka-vina, Mita Stefanovie, Lazar Todo-rov; OBNOVA IZOLA: Rudolf Boži, Enri-co Galbiati; PRIMORSKI TISK KOPER: Vida Cuk, Peter Cvek, Evgen Frelih, Ana Her-kov, Franc Lenassi, Gvido Tedeško; RIŽANSKI VODOVOD: Miloš Brod, Henrik Centa, Ivan Gorela, Igor Macarol, Franc Raspor; RUDNIK SEČOVLJE: Ivan Bukovšek, Franjo Novak; SALON MARJANCA KOPER: Anita Obad; SOČA KOPER: Branko Grlica, Stana Ferš; STAVBENIK IZOLA: Marija Panič, Dunja Rop: SCKS KOPER: Ignac Ceh, Severin Fortunat, Emil Štrukelj, Vladimir Udovič; ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV IZOLA: Marta Lovrič; ZASEBNIKA: Klavdio Pazanin in Karlo Družetič. Božeglav iz Lokve — dvojčici (2 deklici), Frančiška Sorta Iz Kodret — dečka. POROKE V Kopru so se poročili: Febronija Hupnik, uslužbenka iz Izole, in Emil Bandelj, uslužbenec iz Kopra; Julija-na Savle, kmetljs|ct tehnik Iz Gradišča, in Ermino Pavletič, gradbeni tehnik iz Kopra; Ivana Konestabo, delavka iz Izole, in Edvard Lazar, uslužbenec iz Kopra, V Izoli: Marija Crnac, delavka iz Izole, in Aldo Ziatič, šofer iz Dobrave nad Izolo; Ana Trstenjak, uslužbenka iz Izole, in Jožef Zupane, livar iz Izole. V Postojni: Emilija Jež, šivilja iz Strmicc, in Franc Milavec, elektiičar iz Postojne; Ana Marija Simončič, delavka iz Malega otoka, in Franc Debevec, mesar iz Hrenovic. V Ilirski Bistrici: Marica Nadoh, gospodinja iz Janeževega brda, in Andrej Fatur, kmet iz Smrja; Sonja Kaluža, gospodinja z Janeževega brda, in Jože ICastelie, delavec-montcr iz Divače. SMRTI V koprski občini so umrli: Viktor Klobučar iz Radohove vasi, star 60 let; Zvezdana Bohar iz Škofij, novorojenček; Anton Placer iz Kopra, star 7ti let, V občini Izola: Mario Crismani, mehanik iz Trsta, star 49 let; Paškal Zupančič iz Markovca nad Koprom, vzdrževan v Domu onemoglih, star 81 let. V iiirskobistriški komuni: .Tože Grl, kmet iz Velike Bukovlce, star 72 let; Neža Šuštar, gospodinja z Jablanice, stara 75 let; Jože Cckada, elektrova-rilec iz Jelšan, star 43 let. ŠAH mesna industrija Zalog-Ljubljana, obrat »Ljudska kuhinja Koper«, sprejme takoj UPRAVNIKA za svoj obrat »Ljudska kuhinja« Koper Pogoj : primerna strokovna izobrazba s prakso. — Ponudbe sprejema kadrovsko-socialni sektor »Emona«) mesna industrija, Zalog-Ljubljana. Primorski akademski zbor poziva vse, ki so bili kdaj-koli člani tega ansambla, da čimprej pošljejo svoj naslov na: »ŠKUD AKADEMIK«, Ljubljana, Poljanska cesta 6. razpisuje naslednja delovna mesta: 1. ENEGA VODJO ORODJARSKE DELAVNICE 2. DVA KVALIFICIRANA ORODJARJA 3. ENEGA KVALIFICIRANEGA STRUGARJA 4. ENEGA KVALIFICIRANEGA STAVBNEGA KLJUČAVNIČARJA 5. ENEGA KVALIFICIRANEGA VODOVODNEGA INSTALATERJA Pogoji: pod 1. visokokvalificiran orodjar ali kvalificiran orodjar z 10-letno prakso — pod 2. kvalificiran orodjar z 2-letno prakso — pod 3. kvalificiran strugar s 3-letno prakso — pod 4. kvalificiran stavbni ključavničar s 5-letno prakso — pod 5. kvalificiran vodovodni instalater s 5-letno prakso Nastop službe takoj ali po dogovoru — dogovoru — Stanovanj ni na razpolago Osebni dohodki po Ponudbe s kratkim življenjepisom in podatki o prejšnjem službovanju pošljite upravi podjetja do 1. novembra 1962 i 2 3 4 6 0 7 8 H 10 11 12 13 -- 14 15 IB Ü,17 : 5353 m 18 19 20 ■2* H 21 2 '2 inre« ur:.*'» ESŽ3 23 24 Ïg es ca 25 » 30 27 1 en na oo BBBI nnno BOBS 23 i! 38 t £š» ena 31 32 33 34 36 DCtra C3C3 rtnori cram 1 ppgq sssf j auud 36 37 39 E533 HM 40 41 r 43 44 54 r V okviru četrtfinala moštvene-ga prvenstva Slovenije sta se v nedeljo pomerila v Kopru ljubljanski Novinar in domače šahovsko društvo. Kakor je bilo pričakovati, so gostje visoko zmagali. Posamezni izidi: Ankerst—Omladič 1:0 Kržišnik—Mišura 1:0 Bajec—Cijan remi Plavčak—Zavec 1:0 Jelen—Jevnikar 1:0 Gabrovšek—Verk 1:0 Fajfar—Škrubej 1:0 Planine—Klajnšček 1:0 Ljubljanski Novinar ni samo republiški prvak, marveč brez dvoma eno najmočnejših šahovskih ekip v državi, Igralci so v odlični formi, kar dokazuje prvo in drugo mesta Ankersta in Kržišnlka na republiškem prvenstvu, da ne govorimo o dobri uvrstitvi Jelena, Gabrovška, Planinca in drugih ne samo na republiškem prvenstvu, marveč tudi na številnih drugi tekmovanjih. Poraz domačinov je vsekakor previsoko izražen. V prvem delu igre so imeli Koprčani v nekaterih partijah najmanj izenačen položaj oziroma celo majhno prednost. To velja zlasti za Omladi-ča, Verica in Klajnščka. Pozneje pa so Koprčani ob prehodu iz srednje igre v končnico naglo popustili, kar je treba pripisati predvsem nepripravljenosti igralcev za težje dvoboje. Od koprskih igralcev pa zasluži največjo pohvalo vsekakor Cijan, ki je z lepo kombinacijo osvojil kmeta in se je moral Bajec precej prizadevati, da je rešil pol točke. Vodoravno: 1. znamenit nizozemski slikar, eden največjih slikarjev meščanskega baroka (Van Rijn), 10. pomemben ameriški književnik iz prejšnjega stoletja (»Zlati hrošča), 13. prebivalec ZDA, 15. izumitelj telefona (Alexander Graham), 16. imetje, ki ga prinese nevesta v zakon, 17. oranje, izorana zemlja, 18. oglašanje bika, 20. osebni zaimek, 21. najvažnejši človeški organ, 23. vaščan, 24. kratica ameriške zvezne države Virglnije, 25. ostra trava, 27. kubanski zunanji minister (Raul), 28. poljska cvetica z velikim rdečim cvetom, 29. marljiv, prizadeven, 31. okrajšava za »junior«, 32. jambor, 35. denarna enota Pakistana, 38. Ime francoskega skladatelja Dell besa, 37. vzoren, do popolnosti uresničen, 39. ameriška kratica za »vse v redu«, 40. vojaško oklepno vozilo, 41. stoti del dolarja, 42. šahovska prireditev, na kateri en igralec igra hkrati proti več nasprotnikom, 45. ime ruske plesalke Pavlove, 46. televizijski sprejemnik. sia izletu Zveza vojaških vojnih invalidov iz Izole je tudi letos priredila izlet v partizanske kraje. V nedeljo, 7. oktobra, smo se z udobnim avtobusom odpeljali v Cerkno in obiskali bolnico Franjo. Vreme je bilo lepo in je poživilo že tako razpoložene izletnike. V Cerkno smo prišli ob devetih dopoldne. Pridružil se nam je član krajevnega odbora ZB NOV iz Cerkna in nam bil v vsem zelo na roko. Podali smo se v bolnico in položili venec pred ploščo, ki je posvečena partizanom, ki so v bolnici umrli. Po skupnem kosilu v Novakih smo se preko Tolmina, Nove Gorice in Ajdovščine vrnili domov. Izlet je povsem uspel. D. V. Milenko Sober — MED OCEANI IN KONTINENTI: V zbirki potopisov Globus je izdala založba Mladinska knjiga zbirko reportažnih zapisov s treh oceanov slovenskega novinarja in publicista Milenka Sobra v opremi inž. arh. Uroša Vagaje in s številnimi originalnimi fotografijami. Avtor opisuje svoje potovanje 7, ladjo Splošne plovbe »Rogom«, ki ga je popeljala do domala vseh kontinentov. Omejil pa se ni samo na opisovanje tujih dežel, ampak je prikazal tudi naporno delo in prizadevnost naših pomorščakov, ki vodijo ladje preko oceanov. PERZIJSKE PRAVLJICE: V zbirki Zlata ptica je izdala Mladinska knjiga izbor najlepših perzijskih pravljic v prevodu Jožeta Dolenca in z reprodukcijami perzijskih miniatur. Perzijcl imajo že stoletja živo, bogato, snovno in oblikovno zanimivo pravljično tradicijo. Zato ni čuda, da so prav perzijske pravljice dale tudi osnovo slikoviti zbirki, ki jo poznamo pod naslovom Tisoč in ena noč. Slovenski izbor iz perzijske pravljične zakladnice smo dobili v dveh knjigah. V njem je tudi pripovedka o perzijskem narodnem junaku Ruste-mu iz narodnega epa Sahname (Knjiga kraljev), ki sodi med največja epska dela svetovne književnosti. Robert Mende FANT IZ BROOK-LYNA: V ospredju pisateljevega pripovedovanja je družina Huberjevih, ki živi. od priložnostnih zaslužkov in od socialne podpore in sploh življenje v revnih newyorSkih okrajih. Ob tem pa spoznamo tudi sindikalno borbo ameriškega delavca in stavke, s katerimi hočejo uslužbenci prisiliti gospodarje, da bi sklenili pogodbe s sindikatom. Knjigo je prevedel Juš Kozak, opremil Janko Batista, založba Mladinska knjiga pa izdala v žepni knjigi Školjka. Navpično: 1. mesto na Gorenjskem, upravno središče gorenjskega kota, 2. rimsko mesto na ozemlju današnje Ljubljane, 3. dišavnica, ki uspeva najbolje v Sredozemlju, 4. mesto južno od Piemonta, 5. avtomobilska oznaka reškega okraja. C. sozvočje, skladnost glasov, 7. lepi mladenič v grški mitologiji, 8. kratica za »Društvo narodov«, 9. katran, 10. sponka, ldamfa, 11. tehnična mazila, 12. voz s pogonom na električne generatorje, 14. zvišana glasbena nota, 15. zrakoplov, 19. sovjetski šahovski velemojster (Paul), 21. ptica ujeda, 22. negativna šolska ocena, 25. glavno mesto Maroka, 26. odlična francoska filmska Igralka (Françoise), 28. tanka kožica, opna, 30. plamenice, 31. starejši slovenski pesnik (Simon). 33. britansko oporišče na jugu Arabskega polotoka, 34. gradbeni material, 36. nemški industrijalec (Ileinrich), 38. sukanec, 40. drugo ime za Siam, 43. osebni zaimek, 44. avtomobilska oznaka makedonskega okraja Titov Veles. REŠITVE TREJSNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. start, 6, skuta, 11. kamera, 13. leader, 14. analiza, 16. ravnina, 17. Lane, 18. Inter, 20. anis, -p, 21. Alton, 22. ples, 23. mast, 26. Enare, ■ -d, 29. rast, 30. Anita, 31. Jago, 34. ostriga, 36. astatin, 38. korala, 39. Ar-mida, 40. Anana, 41. Naser. BELA KRAJINA Je odplula 6. oktobra iz Civitavecchle proti St. Lawrence river BIHAC je priplula 6. oktobra v Aden in bo potem nadaljevala pot proti Suezu in Reki BLED je odplula 11. oktobra proti Co-nacryju, Dakarju in jadranskim pristaniščem BOHINJ je priplula 3. oktobra v Con-stanzo, potem bo obiskala še Genovo, Marseille in nadaljevala pot proti Južni Ameriki BOVEC je 11. oktobra priplula na Reko DUBROVNIK je/na poti iz Kiela proti Italiji, kamor bo prispela 15. oktobra GORANKA je 9. oktobra odplula proti San Franciscu, Longviewu, Port-landu Tacomi in Vancouveru GORENJSKA je 5. oktobra odplula iz Ploč proti Alexandriji KOROTAN je odrinila 5. oktobra Iz Ploč proti Sibeniku in Alexandriji LJUBLJANA je 8. oktobra vrgla sidro v pločah MAKTIN KRPAN je prispela 4, oktobra v Alexandrijo in bo nadaljevala pot proti Port Saidu in Aquabi, PIRAN je na poti iz Baltimora proti Jadranskemu morju; 9. oktobra je prispela v Gibraltar POHORJE je v Piranu na popravilu ROG je 5. oktobra odplula iz Monfal- cona proti Eleusis Bay TRBOVLJE je prispela 2. oktobra v Yokohamo, potem bo odšla proti Nagoyi in Kobe ZELENGORA je na poti iz Zdanova proti Jadranskemu morju ÈZP PRIMORSKI TISK LETOŠNJI KNJIŽNI ZBIRKI »Lipa 1/1962« Sergeanne Golon: ANGELIKA Mednarodni best seller. Knjiga vsebuje bogate avtentične podobe iz življenja Francije v 17. stol. od Intrig in perverznega izživljanja na dvoru Louisa XIV. do umazanije podzemlja starega Pariza, Mogočen, temperamentno pisan roman na skoraj tisoč sto straneh-(Roman v dveh knjigah) Mohamed Dlbi ALŽIRSKA TRILOGIJA Knjiga vsebuje tri romane (Velika hiša, Požar, Statve), ki opisujejo človeške tegobe In upanja ter odkrivajo svojevrsten svet Alžirije neposredno pred revolucijo. Karol Bunsch: PASJE POLJE Zgodovinska povest opisuje slavno bitko pri Vroclavu, kjer so Poljaki prvič popolnoma potolkli vojsko nemškega cesarja. »Lipa H/1862« David Herbert Lawrence: LJUBIMEC LADY CHATTERLEY Sloviti romsn — rpiepovedana knjiga« — ki je mnoga leta razburjal angleške cenzorje ln navduševal bravee. Slovenski prevod bo izšel po necenzuriranem originalu. Bernard Gorsky: MODERNI ROBINZON (delovni naslov) Zanimiva zgodba o brodolomcu, tsl se je rešil z najnujnejšimi potrebščinami na zapuščen otoček In se skušal prebiti skozi težave . . . Kljub mnogim nevarnostim (kače in morski psi) si je pridobil nekaj borne hrane, toda nI prenesel osamljenosti. Pozneje so ribiči po naključju zašli na samotno čer in našli ostanke njegovega bivališča ter dnevnik, po katerem Je znani francoski pisatelj ustvaril to delo. Stephen Birmingham: MLADI GOSPOD KEEFE Mladi ameriški pisatelj je glasnik nove ameriške generacijo, ki ' stremi po smlselnejšem življenju, v katerem naj bi zdravo delo zamenjalo sedanje brezplodno pehanje za razuzdanim življenjem v brezciljnem okolju. V tem Je največja pozitivna ideja romana, ki obravnava družinski konflikt. Heinz G. Konsalik: DIAGNOZA RAK Roman o najhujši bolezni, ki preganja modernega človeka, o sporu zagovornikov različnih metod zdravljenja, o usodah bolnikov ln zdravnikov ter znanstvenikov — napeto in dramatično pisano litetarno delo z največjo aktualnostjo. Roman je dosegel svetovni uspeh. KDOR ZELT POSTATI NABOCNTK, naj nam pošlje naročilnico s točnim naslovom ali pa naj naroči zbirko pri poverjeniku založbe > Prednaročniška cenni zbirka »Lipa J/19G2« okrog 13110 strani, polplatno 7.400 din; polusnje 8.500 din, plačljivo n\\ v enkratnem znesku ali v največ desetih enakih mesečnih obrokih: zbirka »Lipa 11/1062« okrog 1400 strani, polplatno 6.240 din, polusnje 7,510 din, plačljivo ali v enkratnem znesku ali v največ desetih enakih mesečnih obrokih. KOPER Muzejski trg 7 telefon: 21-472 tekočI račun: 602-11-1-181 Po začetnih neuspehih si izolski nogometaši krepko popravljajo položaj. na lestvici. V nedeljo so spet zabeležili pomembno zmago nad ljubljanskim Slovanom z 2:1 (0:0). Čeprav je zdaj Slovan nekoliko okrajen, pa vendar ne smemo pozabiti, da se je ta enaj-storica lani potegovala za vstop v drugo zvezno ligo in. da je tudi letos eden izmed pretendentov za najvišja mesta v slovenski ligi. Pred okrog 800 gledalci sta se moštvi pomerili v naslednjih postavah: Slovan: Cerne,' Janša, Oplot-nik, Kitič, Limo, Nikolič, Gruden, Cuban, Potočnik, Raškovlč, Vo-kal; D e 1 a m a r i s : Fermo, Cerne, Erceg, Marchcsan, Sorgo, Cendak, Gabrijelčič, Milojkovič, Janus, Kostič, Kovačič (Radovič). Izolčani bi si morali že v prvem polčasu zagotoviti prednost vsaj dveh zadetkov, saj so imeli vrsto idealnih priložnosti. Tako je bil v 23. minuti Gabrijelčič sam pred vrati, toda namesto da bi žogo mirno porinil v mrežo, je visoko streljal čez vrata. Lepo priložnost je imel tudi Kostič. v 32. minuti, vendar je šel njegov strel tik ob prečki. Ves,prvi polčas je potekel v znamenju premoči domačinov, medtem ko so gostje igrali vse. prepočasi, da bi lahko resneje ogrožali izolska vrata. Domačini, ki so že v prvem polčasu spoznali, da je Slovan letos povsem izven forme, so se v drugem polčasu še odločneje lotili dela. 2c ■ v deveti minuti je po akciji celotnega napada Janus ostro streljal v desni kot vrat in povedel svoje moštvo v vodstvo. Mnogi so pričakovali, da bo to signal za protlofenzivo gostov. Res se je Slovan nekoliko zbral in dve minuti nato je Fermo z izvrstno parado ujel žogo na sami gol liniji. Toda ta napad je bila povsem izolirana akcija, Spet so prevzeli pobudo domačini in vratar gostov Cerne jc imel polne roke dela. Kljub njegovi izvrstni obrambi pa so Izolčani dosegli še en zadetek. V 22. minuti smo spet videli lepo akcijo vsega napada in Kostič je. z ostrim strelom zape- čatil usodo gostov. Do konca.tekme so imeli domačini več od igre in zadetek, ki so ga prejeli, je bil povsem nepotreben. Šest minut pred koncem tekme je namreč domača obramba »zaspala« in nepokriti Cuban je žogo prisebno poslal v zgornji levi kot vrat. O samem srečanju naj povemo, da ni nudilo za oko lepe igre. Obe moštvi sta igrali precej nepovezano in netočno, res pa je, da jc Izola organizirala nekaj lepih napadov, iz katerih sta tudi padla dva gola. Domačini so prekašali goste v borbenosti. Slovan je povsem razočaral in je lahko zadovoljen, da jc odšel iz Kopra s tako tesno razliko v golih. Pri domačih moramo pohvaliti vse igralce zaradi borbenosti, kot graditelj igre pa se je' tokrat najbolj izkazal Milojkovič, kot strelec pa spet Kostič. Pri Slovanu sta izstopalo vratar Cerne in Potočnik v napadu, Sodnik Gross je sodil energično in je brez dvoma tudi njegova zasluga, da je bila igra zelo fair. Zamerimo mu pa, da ni spoštoval prednosti. Lep uspeh je dosegel v nedeljo tudi drugi postojnski predstavnik v republiški ligi. Goričani so namreč igrali v Trbovljah z Rudarjem neodločeno 4:4. Zanimivo je, da so domačini vodili že s 3:1 in 4:2, vendar niso izgubili morale in zasluženo izenačili. Morda je Gorica končno le prebrodila krizo, ki se vleče vse od prvega kola? Lestvica: H I f y.¿ L B , . * 1 ® ¿fe «Sli» MK Triglav 8 7 1 0 18:5 15 Celje 8 5 2 1 17:9 12 Rudar (T) 8 4 3 1 25:10 11 Odred-Krim 8 4 2 2 12:10 10 Železničar 8 3 3 2 19:14 9 Kladivar 8 2 4 2 10:12 8 Sobota 8 3 1 4 16:13 7 Slovan 8 3 1 4 16:16 7 Svoboda 8 2 3 3 10:11 7 Delamaris 8 2 3 3 13:18 7 Gorica 6 2 2 4 16:17 6 Ljubljana 7 2 1 4 14:16 5 Ilirija 8 2 1 5 9:18 5 Rudar (V) 7 0 "1 6 5:22 1 Košarkarji TVD Partizana lz Sežane so prvaki koprskega okraja za to sezono ODBOJKA V drugem kolu nogometnega prvenstva koprskega okraja so dosegli naslednje rezultate: To-mos—Postojna 4:1, Sidro—Pivka 6:1 in Tabor—Jadran 5:1. V središču pozornosti je bilo srečanje Tomos—Postojna, saj se obe enajstorici resno potegujeta za osvojitev naslova okrajnega prvaka. Toda pomlajeno moštvo Postojne ni bilo kos izkušenim domačinom, ki so si že v prvem polčasu s tremi goli prednosti'zagotovili zmago. Res so bili Po-stojnčani v drugem polčasu najmanj enakovredni na igrišču, vendar so bili gostujoči napadalci premalo odločni, da bi bistveno spremenili rezultat. Med drugim so celo zastreljali enajstmetrovko. Res pa je, da so Postojnčani pustili pri občinstvu najboljši vtis zaradi borbene- in požrtvovalne igre tudi takrait, ko so domačini vodili že s 3:0. Pri Tomosu je treba pohvaliti Skorjanca, pri gostih pa levo stran napada. Visok poraz ' Jadrana gre spet na račun pomanjkljive kondicije. Spet so Dekančani vodili v prvem polčasu z 1:0 in spet proti koncu tekme naglo popustili. Prav bi bilo, da bi-bilo v tej požrtvovalni enajstorici nekoliko več discipline na treningih, saj tistih, ki ne hodijo na treninge, v drugem polčasu skoraj ni videti na igrišču. Piransko Sidro se je odlično pripravilo na letošnje prvenstvo in lahko že trdimo, da bo glavni konkurent Tomosu v boju za prvo mesto. Nedeljska zmaga nad Pivko je bila prepričljiva in piranski napad se je proslavil z nekaterimi lepimi akcijami. V drugem kolu bo najbolj zanimivo srečanje v Dekanih, kjer imajo" domačini resen namen prekiniti s serijo porazov. \. m M I' » M Sidro Tomos Tabor Postojna Pivka Jadran 2 0 0 10:2 2 0 0 7:3 1 0 1 1 0 1 0 0 2 0 0 2 6:5 5:5 ? P ## m m Prizor s tekme med košarkarji Sežane in Pirana V nedeljo je bilo na koprski obali republiško prvenstvo v jadranju za člane in mladince za jadrnice Snipe. Kakor je bilo pričakovati, so prva mesta zanesljivo osvojili Koprčani. Pri članih sta zmagala Cerkvenik in Maraš, pri mladincih pa Korošec in Vi-žintin. Z odlično tehniko vožnje se je izkazal tudi Fafangel ml. Prav bi bilo, da bi tega talentiranega tekmovalca večkrat poslali na zahtevnejša tekmovanja. Za konec tedna pripravljajo v Kopru zaključne prireditve letošnje jadralne sezone. Na sporedu bosta tradicionalni regati za pokal Tomosa in »Likerska regata«. Nastopili bodo najboljši domači tekmovalci in morda tudi gostje iz. Trsta. V jesenskem delu tekmovanj v II. republiški ligi za člane je Izola predvsem v prvih tekmah neprijetno presenetila. V hudi konkurenci smo pričakovali dve zmagi in sicer proti Kočevju in Kranju. Tekmo s Kočevjem je Izola nepričakovano izgubila na domačem igrišču, tekma s Kranjem pa še ni bila odigrana. Po porazu s Kočevjem ima Izola zelo malo možnosti za obstoj v ligi. V soboto je igrala Izola doma z Jesenicami. Po ostri in zanimivi tekmi so zmagale Jesenice s 3:0 (6, 13, 12). Po stanju na igrišču je rezultat previsoko izražen, še posebno, če upoštevamo, da je Izola v drugem setu že vodila 3 13:1, nato pa set izgubila. Ce-pa bodo igralci Izole nadaljevali s treningi, lahko pričakujemo, da se bodo ponovno kvalificirali v republiško ligo. OKRAJNA LIGA Tekmovanja v okrajni ligi članic so končana. Ekipa Luke Koper je v jesenskem delu odstopila, zato so bili razveljavljeni vsi rezultati srečanj z Luko Koper. Končna lestvica: Sežana 4 3 1 9:4 6 Koper 4 2 2 7:6 4 Izola 4 1 3:9 osiofBioam w repi 3:8 0 2:9 0 Ženska rokometna ekipa TVD Partizan Piran Nedeljska tekmovanja v republi-fj ških rokometnih ligah so se slabo končala za rokometaše koprskega ." in goriškega okraja. Piranski Partizan je gostoval v Ljubljani in . izgubil s tamkajšnjim Krimom z 9:14. Rezultat ni nečasten za Pirančane, saj je Krim med naj-: boljšimi slovenskimi ekipami. Zanimivo je, da so bili gostje precejšen del srečanja v premoči in so do desete minute drugega polčasa celo vodili s 7:5. Toda podobno kot prejšnjo nedeljo s Slovanom sta tudi tokrat odločali rutina in vzdržljivost. Vsekakor lahko od Pirančanov, ko bodo prebrodili začetne težave, še mnogo pričakujemo. Tudi Ajdovščina je morala s tesno razliko poražena zapustiti f igrišče. Kranjska Mladost je pre-•.' magala na domačem igrišču Ajdovce z 20:17. Do dveh točk pa je prišla nepričakovano Gorica na tujem igrišču. Premagala je Iskro v Kranju z 12:11. Lestvica: P. Krim 5 4 Olimpija 5 4 Slovan 5 4 Mladost 5 4 Ajdovščina 5" 2 P. Piran 4 2 0 2 76:63 4 P. Tržič 4 2 0 2 69:75 4 Svoboda 4 1 1 2 83:102 3 Gorica 5 1 1 3 72:127 3 P. Šentvid 4 0 0 4 61:101 0 Iskra 4 0 0 4 49:96 0 V sežanski ligi sta ostala praznih rok tako Piran kot Koper. Piran-čanke so izgubile s Partizanom Šiška s 5:8, Koper pa je izgubil v Ljubljani s Svobodo z 1:6. Na visok poraz Kopra je brez dvoma vplivalo igrišče, ki ga Koprčanke niso bile vajene. V koprski ženski okrajni ligi je Koper B premagal Piran b s 6:5. Zaradi izstopa nekaterih igralcev prvega moštva je v jesenskem delu odstopila od nadaljnjih tekmovanj ekipa Izola II. Po končanem spomladanskem delu je vodila ekipa Postojne, ki tudi do sedaj ni izgubila nobene tekme in si je že zagotovila prvo mesto v okrajni ligi in s tem pravico do nastopa na kvalifikacijah za vstop v II. republiško ligo. Rezultati jesenskega dela: Postojna : Koper preloženo, Luka Koper : Jelšane 0:3, Luka Koper : Sežana 3:1, Prestranek : Sežana preloženo, Jelšane : Postojna 1:3, Sežana : Koper 3:0 p. f. Lestvica po sedmem kolu: V nedeljo ob 10. uri bodo na sporedu srečanja: v Kopru Luka Koper : Prestranek, v Jelšanah pa Jelšane : Koper. Prvo moštvo Izole bo gostovalo v Kamniku. db Postojna 6 6 0 18:5 12 1 95:52 8 Sežana 7 4 3 17:11 8 1 117:74 8 Jelšane 7 4 3 14:11 8 1 96:62 8 Koper 6 2 4 12:13 4 1 126:96 8 Prestranek 5 2 3 7:11 4 3 78:73 6 Luka Koper 7 1 6 5:19 2 košarka Postojnski Nanos je izgubil srečanje v republiški ligi s Škofjo Loko z 48:64. DOPISUJTE V Mrtvih je bilo zelo malo, vendar je njihova senca legla čez ves Kras. Se preden so Nemci odšli, so jih sle iskat — svoje padle sinove in svoje može, svoje očete in brate. Zato Je bila žalost velika in v ničemer podobna vojni. Ne enega samega padlega ni pokooala tiha lopata bojnih tovarišev, nobene krste ni objela bojna zastava. Za krstami so jokale matere in žene, hčere in sestre. In črne kmečke rute, ki so se sklonile nad odprte grobove, niso objokovale padlih. Tožile so nad žrtvami nerazumljivega zločina, velike prevare. in prevarani smo bili tudi mi. Mi, ki nam je bila puška bolj v napoto kot v obrambo. Prevarani za svojo otroško radost, 00 ton! (25 naloženih že-lezeniških vagonov). Po izjavah predstavnikov »Metalne« tako velikega žerjava ni dobiti v nobeni evropski ladjedelnici, morda pa bo to sploh največji ladjedelniški žerjav na svetu. Precej delov za ta žerjav so že poslali na Poljsko, konec aprila pa mora biti žerjav sposoben za delo. Za ta žerjav bo »Metalna« dobila nič manj kot 1.400 milijonov dinarjev. Zanimivo je še omeniti, da je v »Metalno« prišel celo predstavnik svetovne firme Krupp, ki kar ni mogel razumeti, kako so se upali v »neznani« jugoslovanski tovarni Izdelati takšen žerjav, ki se ga celo Krupp ne upa lotiti. Posebna zanimivost pa je tudi v tem, da je oba žerjava — tistega na velesejmu In tistega, ki ga bodo poslali na Poljsko — projektiral mladi, komaj 31-letnl inženir Ivan Munda, ki je pred komaj 5. leti diplomiral na fakulteti za strojništvo v Ljubljani. P-n i? F I® «Ls Moderna znanost je od- be, ki jih obkrožajo. Takš-krila, da je človekov tem- ne ljudi privlačuje tisto, perament odvisen od krvne cesar v življenju ni mogo- mo doma dovolj. Zanimivo pa ..... - je. da je »Metalna« te žerjave skupine, ki ji pripada. Za če praktično uporabiti. Naj HnVirn nI irivn 1 n t» ii^ifni . 1 ' :____ " _ i i - , , _ ... že dobro plasirala v tujini, zlasti na Kubi ln v Indoneziji. GOSPODARSKI BAV-BAV Japonsko gospodarstvo postaja vedno bolj zastrašujoč pojem. S svojo optično in tranzistorsko industrijo so potisnili Zahod ob zid, zdaj pa nameravajo preplaviti svet tudi s svojimi avtomobili. Dodobra so proučili, po kakšnih avtomobilih je na svetovnem tržišču največje povpraševanje. To so malolitrski avtomobili, ki naj bi bili dostopni skoraj vsakemu žepu. Pljunili so si v dlani in se pošteno lotili dela. S kakšno vrtoglavo naglico narašča proizvodnja avtomobilov, pričajo tile skromni podatki:' pred tremi leti so izdelali 50 tisoč osebnih avtomobilov, letos jih bodo izdelali 250 tisoč, čez dve leti pa bodo proizvedli že milijon vozil in čez tri ali štiri leta bo trg že preplavljen z avtomobili »Made in Japan«. Še med obema vojnama so se pasle po tolminskih hribih številne črede drobnice. Pasle so se na »rožah«. »Roža« je pomenila pravico do paše na grofov-slti zemlji od srede junija do začetka septembra. Seveda so morali planšarji tod vzdrževati vse tisto, kar je bilo potrebno za ekstenzivno planšarsko gospodarstvo. Skrbeti so morali za sirarno, kuhinjo in p m §m 4m ¡i., il m^.,. i j * A\ *< r-t Piranski trg s spomenikom slavnega goslača Tartinija naj bi po predlogu nekaternikov spet postal laguna, spomenik pa naj bi premestili ali pustili kot otoček sredi novega pristana Toplo vreme zadnje dni vzbuja še vedno poletne občutke ln sladoled mladima damicama na sliki vsekakor izdatno prija 95 ÖD tiste, ki imajo krvno sku- raje imajo delo, ki od njih pino B, je značilna vztraj- ne zahteva gibanja. S stati- nost, metodičnost in avto- stičnimi podatki so ugoto- ritativnost. Če nalete na vili, da sodijo v to skupino muzo — prostor, kjer so prepreke, jih razbijejo ali antikvarji, ta skupina pa je molzli ovce in koze. Molzli pa se ob njih sami razbi- dala tudi največ slikarjev so jih po nekakšnem teko- in filozofov, Zvonik nad piransko ladjedelnico je samo še nema slika preživelega časa, saj v njegovem podnožju vztrajno utripa novo življenje piranskih kovinarjev jejo. Predstavniki skupine AB imajo zapleten značaj in so polni nasprotij. Lotevajo se vsega: akcije, senzacije, spoznavanja... Radi sklepajo poznanstva, vendar jim prijateljstvo ne pome-nja odmora, marveč preučevanje. Ljudje, ki imajo kri 0, so lahko prilagodljivi in vskla- jajo svoj značaj z značajem ljudi, s katerimi prihajajo v dotiko. Veliki optimisti so in zelo družabni ljudje, vendar med vsemi najmanj originalni. Ljudje, ki se jim po žilah pretaka krvna skupina A, so občutljivi za vse spremem- čem traku. Drobnico so Gornja slika kaže še zadnje ostanke nekdanjih velikih čred ovac na tolminskih planinskih pašnikih namreč molzli kar trije pari molzačev. Prva dva sta živali s ščetkami trla vime toliko časa, da je priteklo iz njega nekaj kapljic mleka, druga dva sta jo že bolje omolzila, tretja dva pa sta vime pošteno ožela. 600 do 700 ovac so pomolzli v dveh urah. Nato so živali spet pustili na prosto. To je nekaj utrinkov iz nekdanjega pastirskega življenja. Klasično pastirstvo je. v zatonu. V trikotniku med Krnom, Stolom in Ma-tajurjem raste kmetij :*:a živinorejska farma, ki že uporablja električne pastirje. PREPOZNO Profesor' Aldo Pasolini, dolgoletni direktor liceja v Veroni, je sodil med najbolj zaslužne prosvetne delavce v Italiji. Te dni je prispel na njegov naslov telegram.'Ministrstvo pro-svete ga je v njem obveščalo, naj pride v Rim, da bi mu predsednik republike podelil častno diplomo in zlato medaljo. Zal pa je profesor Pasolini umrl že pred osmimi meseci. Prosvetne oblasti v Rimu tega niso niti opazile. m A i/-v v/ ns i k s i^- v fk SOBOTA, 20. oktobra: 13,40 Popevke in ritmi ocl tu in tam — 14,30 Mali koncert zabavne glasbe — 13,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Koračnice igra godba Zagrebške vojne oblasti p. v. Vilima Markoviča. NEDELJA, 14. oktobra: 10,30 VETER — oddaja za mladino; PONEDELJEK, 15. oktobra: 18,30 KAKO SO BUTALCI PELJALI VINO — otroška lutkovna igrica o Butalcih; 19,30 TV OBZORNIK; SREDA, 17. oktobra: 18,00 PRAVLJICA O VETRU — TV slikanica; 19,30 TV OBZORNIK; 20,30 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA; CE rit-TEIC, 18. oktobra: 19,30 TV OBZORNIK; 20,30 TV PODLISTEK: Marjan Ko-lar: SAMOMOR V NEBESIH; 21,00 SPREHOD SKOZI CAS; PETEK, 19. oktobra: 18,00 KULTURNA PANORAMA; 18,30 POPOTNI VTISI IZ SOVJETSKE ZVEZE n.: 19,00 S KAMERO PO AFRIKI -» reportaža; 19,30 TV OBZORNIK; 19,45 PROPAGANDNA ODDAJA; 20,30 PRENOS; SOBOTA, 20. oktobra: 19,30 TV OBZORNIK; 19,45 PROPAGANDNA ODDAJA; 22,00 TRETJI ČLOVEK — nadaljevanje. KOPER: 12., 13. in 14, oktobra ameriški barvni CS illm PLAVI ANGEL! 15, in 16. oktobra nemški film ROŽE ZA DRŽAVNEGA TOŽILCA; 17. in 18. oktobra nemški film STRELEC V ZELENEM. IZOLA: 12. oktobra švedski film NASMEH POLETNE NOCI; 13. in 14. oktobra ameriški barvni CS film STARI RUMENEC; 15. in 16, oktobra nemški film STRELEC V ZELENEM, 17. in 18. oktobra nemški film ROZE ZA DRŽAVNEGA TOŽILCA. ŠKOFIJE: 13. oktobra japonski barvni film SAMPION IN PLESALKA; 14. oktobra jugoslovanski film SAŠA; 16. oktobra ameriški barvni film STARI RUMENEC; 18. oktobra italijanski barvni film ARRIVEDERCI ROMA. ŠMARJE: 13. oktobra jugoslovanski film SAŠA; 14. oktobra japonski barvni film SAMPION IN PLESALKA; 17. oktobra ameriški barvni film STARI RUMENEC. ILIRSKA BISTRICA: 13- in 14. oktobra barvni CS film KRIŽARJI; 15. in 10. oktobra ameriški barvni film DVOBOJ NA SONCU; 17. in 18. oktobra zabavni film MARTIN V OBLAKIH. SEŽANA: 12. oktobra ameriški film JAGUAR, GOSPODAR DŽUNGLE; 13. in 14. oktobra ameriški CS film SONCE SE SPET POJAVLJA: 16. in 17. oktobra češkoslovaški film PET V MILIJONU; 1B, oktobra italijanski film TV-X (MINA V RITMU). POSTOJNA: 12. oktobra nemški film ZADNJI BO PRVI; 13. in 14. oktobra italijanski barvni CS film NOC VELIKEGA NAPADA; 16. in 17. oktobra poljski film PRIDI OČKA; 13. oktobra jugoslovanski film DRUŽINSKI DNEVNIK. PIVKA: 13. in 14. oktobra sovjetski film SESTRE; 17. oktobra sovjetski film OSEMNAJSTO LETO. PRESTRANEK: 14. oktobra francoski film ESKADRILJA NORMANDIJA. Vsak dan razen nedelje poročila ob 7,30, 13.30, glasba za dobro jutro ob 7,15, 735, radijski dnevnik ob 15. uri. NEDELJA, 14. oktobra: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Piranska panorama« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Doris Day — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje zbor DP D Svobode lz Postojne p. v. Josipa Vošnjaka — 15,30 Nedeljski rendez-vous. PONEDELJEK, 15. oktobra: 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Zabavni mozaik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pojeta Zlata Ogni anovič in Vili Pitako, na harmoniki spremlja Avgust Stanko. TOREK, IS. oktobra: 13,40 V ritmu z orkestri in ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk _ 14,30 III. mladinski pevski festival v Celju — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Petnajst minut s triom Bar-dorfer in vokalnim kvartetom »Zvonček«. SREDA, 17. oktobra: 13,40 Mala prodajalna plošč - 14,00 - Saj se je vendar potapljala?! Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za — Kaj pa vas briga! Se mar jas oddih in razvedrilo igrajo in pojo vtikam v vaše posle? Larry Elgart, Bing Crosby, Rosemary Clooney, Aldo Maiettl, Doris Day in Suisse-Dlxieland ansambel — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje Go-renjski vokalni kvintet. ČETRTEK, 18. oktobra: 13,40 B. Ulbricht: Intimni razgovori, Claude Yvoine; St. Moritz suite, izvaja zabavni orkester RTV Ljubljana — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Pojeta mladinski zbor iz Prizrena p. v. Ra-dojice Milosavljeviča in zbor »Joža Vlahovič« iz Zagreba p. v. Emila Cossetto. PETEK, 19. oktobra: 13,40 Tri skladbe Bedricha Smetane, izvaja zbor Moravskih učiteljev p. v. Jana Sčupala — 14,00 Iz albuma zabavnih melodij — 14,30 Uverture k Suppejevim operetam — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena med-igra. — Ta mularija! Prej ali slej bodo razbili kakšno okno! — Tole pa je najbolj učinkovita budilka, kar jih imamo . .. Lev Sejnin: 10 VOHUNSKA ZGODBA IZ II. SVETOVNE VOJNE Denarnica je bila čudovita, napravljena je bila iz krokodilove kože s številnimi pregradami, ki so bile dobro nabasane. V največji pregradi je bilo nekaj okroglega. V denarnici je našel okrog dve slo rubljev, nekaj zelenih ameriških dolarjev in nemških mark. Plen ni bil kdo ve kako bogat. V drugi pregradi so bile nekakšne beležke v tujem jeziku, vizitka z nekaj besedami na hrbtni strani in naposled razviti film v celolanski kuverti. Zora je vzel film in ga pogledal proti svetlobi. Na njem je bilo 36 jasnih posnetkov nekakšnih načrtov. Na treh posnetkih je opazil besede, ki so bile napisane z ruskimi črkami. Napel je oči, da bi jih prebral. Pisalo je: »Strogo zaupno. Načrti za top L-2«. Brž ko je prebral te besede, mu je postalo jasno, da je okradel vohuna. Ves vznemirjen je pobegnil iz restavracije in celo pozabil pozdravili Ljusjo. V roki je držal nesrečno denarnico in tekel po ulici Gorkega. Ni šc vedel, kaj naj napravi, kani naj gre in do koga naj se obrne. Ni se spominjal, kako je prišel do Puškinovega bulvarja. Sedel je na klop in se nemara prvič v življenju zamislil nad samim seboj, nad tem, kar je delal, kaj si je. pravzaprav želel in kaj je pravzaprav ljubil. Čutil je, da pomeni ta denarnica v njegovem življenju prelomnico. Ni šc vedel, da ga je ta denarnica izbezala iz okolja, ki je v njem živel. Sam v sebi je že dolgo omahoval, toda ni našel dovolj moči, da bi s tem prekinil. Potrebna mu je bila odločna spodbuda od zunaj in to spodbudo mu je dala prav denarnica gospoda Kraschkeja ... On je torej okradel tujega vohuna, sovražnika svoje domovine, da domovine, saj je to naposled njegova domovina. In glej, sedajle lahko žepar, ki so ga že trikrat obsodili, pomaga svoji domovini. Nekaj bo napravil, pa čeprav tvega zapor. Zapor... Dobro ga je poznal, vendar se ga je kljub vsemu še vedno bal. Ubežati mu nc more, če gre, kamor mora iti in pošteno izjavi, ker je naposled le napravil žepno krajo, kar je kriminalno in kaznivo dejanje. To je paragraf 162, ki ga je že zdavnaj znal na pamet. Življenje je tako lepo in privlačno! Kaj je lepšega od svobode, od teh pomladanskih ulic, ob katerih cvetejo lipe. Naposled pa niti ni potrebno, da bi sc sam javil. Film lahko položi v kuverto in jo pošlje preiskovalnim organom. Tako bi opravil svojo dolžnost do države, ne da bi kaj tvegal. To lahko napravi, vendar... njegova pomoč bi utegnila koristiti preiskovavnim organom, recimo pri identificiranju tistega tujca z monoklom. Funtikov se je do večera sprehajal po Moskvi. Nikjer se ni mogel za dlje časa ustaviti in nikjer ni našel miru pred samim seboj. Ponoči ni mogel zatisniti očesa, premetaval se je in brez pre-stanka premleval, kaj naj stori. Zgodaj zjutraj si je pripravil kovček s perilom, cigaretami, zobno ščetko in koe — in odšel na toživ-stvo, do preiskovalnega sodnika Bahmetcjeva, pred katerim je že nekoč stal zaradi tatvine, ki so jo bili napravili v večji skupini. Na tega preiskovavca je imel Žora lepe spomine, zato je tudi hotel govoriti z njim. Najprej je stopil v javno telefonsko govorilnico, spomnil ga je nase in mu dejal, da mu mora dati izjavo »o stvari, ki je velikega pomena za državo«... Žora Illjastik je šel k preiskovavcu. Tega dne je umrl žepar Zora Illjastik, rodil pa se je državljan Markcl Ivanovič Funtikov, čeprav ni tega zabeležil noben matični urad v Moskvi. »OPERACIJA SYRIUS« SE NADALJUJE Weitzel je ostal v Moskvi po Canarisovem povelju, ki je bil obveščen o tem, da do napada na Sovjetsko zvezo ni več daleč. Morda le še nekaj dni. S tem v zvezi je bilo potrebno rešiti vrsto neodložljivih vprašanj in povezati vso dejavnost Abwehra z gesta-pom in drugimi posebnimi organi. V verigi vseh teh vprašanj je na površje spet izplavala »Operacija Syrius«. Nemško obveščevalno službo je to posebno zanimalo, ker je šlo za novo sovjetsko orožje. Pn nekaterih, čeravno precej nepopolnih podatkih, je nemška obveščevalna služba zaslutila, da Rusi gradijo svojevrsten reaktivni top, ki naj bi predstavljal novo besedo v tehniki oborožitve. Po mnogih posvetovanjih z gestapom in drugimi obveščevalnimi organi so se odločili, da bodo »Operacijo Syrius« obnovili in nadaljevali tudi po začetku vojnih operacij. Ta sklep so predložili Himmlerju na posvetovanju, ki ga je sklical. Udeležili so se ga tudi Canarls, Pickenbrock in Weitzel. Weitzel je podrobno refcriral Himmlerju o vsej zgodovini te nbsrečne operacije, od začetka do strašnega dogodka z gospodom Kraschkejem. Himmler ga je pozorno poslušal in se od časa do časa spogledal s svojim namestnikoip in načelnikom državne varnostne uprave Ernstom Kaltenbrunnnerjem, molčečim človekom z veliko brazgotino na konjskem obrazu. Sodeč po nekaterih mimogrede izrečenih Himmlcrjevih pripombah, je gestapo že razpolagal s svojimi podatki o Leontjovovem delu in njegovim pomenom. Naposled, ko je vse po vrsti poslušal, je Himmler dejal: »Za nikogar od prisotnih ni treba, da bi bila tajnost, da bomo v bližnji prihodnosti začeli vojno s Sovjetsko zvezo. V tej luči dobiva »Operacija Syrius« poseben pomen, ker gre gotovo za novo sovjetsko orožje, katerega moč nam ni niti približno znana. O tem sem včeraj govoril s führerjem. On meni, da moramo na vsak način priti do te skrivnosti, zaradi tega sem prisiljen, tla na račun ostalih operacij zaposlim s tem vprašanjem svojo najboljšo agen-turo. Ivaj misite o tem vi, Herr Kaltenbrunncr?« »Dama tref,« je rekel Kaltenbrunncr kratko. »Da ,« je dejal Himmler, »Dama tref. S tem bomo res oslabili Leningrad, kjer sedaj dela, toda za nas je sedaj »Operacija Syrius« mnogo bolj važna. V Leningradu jo bomo zamenjali z nekom drugim. Canaris, Pickenbrock in Weitzel so molčali, ker niso imeli niti najmanjšega pojma o tem, kdo naj bi bila »Dama tref«, čeravno so predvidevali, da gre za velikega agenta gestapa. Potem so prešli na druga bolj splošna vprašanja. V »Planu Barbarossa« so bile predvidene tudi dopolnilne naloge: organizacija masovnega uničevanja mirnega prebivalstva v tistih predelih, ki so jih nameravali osvojiti. Iztrebiti so nameravali najmanj 30 milijonov Slovanov, popolno uničiti vse Žide ln Cigane ter vse antifašistiene elemente. To je terjalo posebne in hudo zamotane priprave — specialne zdravnike za masovno iztrebljanje ljudi, posebne krematorije, plinske celice itd. Za Ilimmlerja je delala posebna industrija, ki je proizvajala nove Vrste orodij za masovno iztrebljanje — razne vrste plinov, peči za sežiganje velikega števila mrličev, stroje za mletje kosti pobitih ljudi, takšno kostno moko naj bi uporabljali kot gnojilo, preučevali so načine za predelavo Človeške kože in industrijske uporabe človeških las (lase milijonov pobitih žena so predajali vojn mornarici za izdelavo vrvi ter industriji pohištva za polnjenje žimnic).