St. 48 (2154) Leto XLI Novo mesto,	sreda,
28. novembra 1990 Cena: 13 din
13. februarja 1975 je bi! list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
T.
K
YU ISSN 0416-2242
'M E t E I
Ljudem je treba povedati vse
»Za samostojnost ne bomo preštevali dinarjev,« je med drugim dejal Milan Kučan na svobodni katedri v Novem mestu
NOVO MESTO — Število eminentnih gostov svobodnih kateder, kijih v novomeškem hotelu Metropol že tretje leto zapored organizira nadstrankarska skupina Novomeščanov, je prejšnji četrtek dopolnil predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Tema večera je bila: Slovenija danes in jutri. Boijšega gosta za razpravo o teh vprašanjih, kot je Milan Kučan, gotovo ne bi bilo moč dobiti. Kučan je že dolgo v vrhu slovenske politike, dobro ve, kakšna je bila Slovenija včeraj, dobro jo pozna danes in ima jasno projekcijo, kakšna naj bi bila jutri.
*
4
cn

DOLENJSKI LIST
Danes Slovenijo močno zaznamuje kriza, ki prizadeva vso skupnost jugoslovanskih narodov. Po Kučanovem je sedaj kriza na vrhuncu, možnosti in način rešitve krize pa na svoj način določajo tudi možnosti in način uveljavitve prihodnjega položaja Slovenije. Brez dvoma gre za usodna vprašanja za prihodnost Slovenije in slovenskega naroda. Seveda je tako Kučanu kot vsem treznim in preudarnim ljudem največ do tega, da bi se kriza in s tem položaj Slovenije razrešila po mirni poti, na demokratičen način, ne pa stihijsko in z nasiljem.
Če bi prišlo do razpada sedanje Jugoslavije, nastanek slovenske nacionalne države za Kučana ne more biti končni cilj. »Slovenska nacionalna država je sprejemljiva le kot izhodišče za nove povezave, v katere bi stopal slovenski narod, bodisi s sedanjimi jugoslovanskimi narodi, bodisi z drugimi evropskimi državami,« je med drugim dejal Kučan. Po njegovem je edina realna možnost, da se neka skupnost na ozemlju današnje Jugoslavije ohrani,
Revoz za čistejši zrak
Revozov »zeleni« laboratorij za avtomobile prihodnosti — Trg zahteva čistejše avtomobile in predpisi _________so vse ostrejši —Brez testa ne gre
NOVO MESTO — Prejšnji teden ie v novomeškem Revozu pričel s poskusnim obratovanjem laboratorij za analizo onesnaževanja okolja z avtomobili. To je prvi laboratorij te vrste v Jugoslaviji in drugi v Renaulto-yih tovarnah. V novih prostorih, v katerih vlada izredna čistoča, so nameščene precizne merilne naprave francoskega proizvajalca Cosma. Tri-J® visoko usposobljeni delavci bodo ;li 'okaj lahko testirali pet vozil na dan. £ Svetovni avtomobilski trg krojijo Nadnje čase vse bolj strogi predpisi glede E količine škodljivih plinov, ki jih lahko - vozila izpuščajo v zrak. Proizvajalci jim P° svojih močeh slede, le tisti, ki jim to dobro uspeva, pa se bodo lahko obdržali na trgu jutrišnje Evrope. Že sedaj je [ako, da brez ustreznega testa o zagotov-fjanem neškodljivem delovanju motor-|a avtomobilov na določenih trgih s ^togimi normami ni moč prodajati. Iz “evoza so sedaj na take teste pošiljali i*vtomobile v Francijo, kar je bilo precej dolgotrajna in draga zadeva. Sedaj bodo vzorčno količino petih vozil iz vsake '^.rije, kakor velevajo predpisi, lahko te-Orali doma, hkrati pa bodo take teste jdoj■ k° opravljali tudi za druge proizva-.Jttloe avtomobilov v Jugoslaviji.
,| Med izpušnimi plini, ki jih oddajajo v -JJpak sodobni avtomobili, so okolju redvsem nevarni ogljikovi monoksid, 1^?ljikovodiki in dušikovi oksidi. Koli->no strupenih izpušnih plinov sedaj anjšujejo z uporabo neosvinčenega ncina, elektronskim vbrizgavanjem
goriva in z vgraditvijo katalizatorja, ki pospešuje preobrazbo škodljivih plinov
• Celotna naložba v laboratorij je znašala 10 milijonov 270 tisoč francoskih frankov, od tega je bilo za nekaj več kot pet milijonov uvožene opreme, za nekaj več kot dva milijona frankov pa je bilo domače. Laboratorij vodi inženir Silvo Lah, ki seje za to delo usposabljal v Franciji.
v neškodljive. Merilne naprave v novem Revozovem laboratoriju beležijo delovanje motorja v različnih pogojih vožnje in na različnih delih motorja, podatke pa računalniško odčitavajo, zbirajo in analizirajo.
T. JAKŠE
BERITE DANES!
na 2. strani:
•	Mislim, da je Adrio moč rešiti
na 3. strani:
•	Ledenega vina tudi letos ne bo
na 4. strani:
•	Tujega nočemo, svoje hočemo nazaj
na 5. strani:
•	Kaša je bila tokrat še prevroča
na 6. strani:
•	Kaj se skriva za občinskimi zaprtimi vrati?
od 9. do 12. strani:
•	Priloga Dolenjskega lista
na 13. strani:
•	Od vseh katastrof najhujša
Bela krajina kot samostojna dežela?
B«
:
#
#
Zanimiva pobuda črnomaljskih socialistov
ČRNOMELJ — Socialistična stranka Slovenije je na zadnji seji črnomaljske občinske skupščine predlagala izvršnemu svetu, upra-ynim organom in črnomaljskemu delegatu v zboru občin republiške skupščine, naj zastopajo stališče, da bi bila bodoča ureditev republiške skupščine dvodomna, dru-B' zbor pa naj bi se imenoval deželni zbor.
Izvršni svet naj bi opravil analizo 'n odgovoril na vprašanje, ali bi bilo ttogoče. da bi v tem zboru predstavljala deželo tudi Bela krajina, ki
geografsko samostojna dežela in Se je doslej izgubljala v dolenjski re-Hiii. Če gredo namreč sedaj s svojimi pobudami v Ljubljano v okviru dolenjske regije, so Belokranjci ta-maloštevilni, da jih ostala Dobska preglasuje. Seveda bodo ftorali s pobudo o Beli krajini kot deželi Črnomaljci nastopiti skupaj z Metličani.
Sicer pa so socialisti še predlaga-t> naj začne črnomaljski izvršni svet ' delom, da bodo v občini priprav-Jeni pričakali na spremembe ob sPrejetju nove slovenske ustave, *J*sti ko bodo ukinjene krajevne kitpnosti. Gre predvsem za komu-
nalna dela, ki sojih doslej v veliki j^ri opravljale krajevne skupnosti.
KOLIKO ŠKODLJIVIH PLINOV? — Anton Fabjan, vodja oddelka za analize, pojasnjuje gostom, kako merijo količino škodljivih izpušnih plinov. Revozov merilni laboratorij je prvi te vrste v Jugoslaviji, lahko pa bo delal tudi za druge proizvajalce avtomobilov. (Foto: T. Jakše)
Slovenska država računa nanje
20. november — dan TO Republike Slovenije — Slovesnost, pohvale, priznanja
NOVO MESTO — »Teritorialna obramba je v zadnjih tednih in mesecih precej pridobila na ugledu, morda celo bolj kot prej deset ali dvajset let skupaj, kajti naša slovenska država, ki se sedaj postavlja na noge, v polni
meri računa ravno na ta način org leja. f
lim tudi, da bo z novo ustavo Sloveni-
niziranja obrambe svojih meja.
srga-
Mis-
je ta del še pridobil na svoji veljavi,« tako je zbranim v hotelu Metropol na proslavi dneva teritorialne obrambe republike Slovenije dejal novomeški župan Marjan Dvornik.
Slovesnost je bila kratka in jedrnata, brez odvečnih in močnih besed, nekako v zavedanju resnosti in teže, ki jo sedanja situacija nalaga prav tej organizaciji. Toje poudaril tudi Marjan Dvornik, ko je govoril o razpravi o novi slovenski ustavi, zlasti v poglavjih, ki se tičejo obrambe.
»Tudi pri nas prevladujeta dve mnenji. Eno pravi, da bi imeli državo brez vojske, se pravi demilitarizirano Slovenijo. Glede na to. kakšna je danes politična situacija, pa se vendarle večina opredeljuje za rešitve, ki naj bi do takega stanja šele pripeljale. Evropa gre gotovo v smer. ki bo pomenila življenje brez orožja, čeprav ne brez nasilja. Do takega stanja najbrž naša generacija ne bo prišla. Balkan pa je okolje, ki vedno v tej Evropi nekoliko odstopa, in razmerja političnih strasti so danes tako velika. da si Slovenije, vsaj jaz osebno, ne znamo zamišljati brez slovenske vojske,« je dejal Marjan Dvornik in tudi namignil, kje vidi njene zametke: »Mogoče je prav v TO najti veliko takih atributov, ki jo opredeljujejo kot vojsko, in to kot slovensko vojsko.«
Ob dnevu TO Republike Slovenije
nekakšna jugoslovanska ekonomska skupnost. »Koncept federacije, kot ga ponujata zvezno predsedstvo in Srbija, prej vodi v razbitje Jugoslavije, ker ohranja vse generatorje jugoslovanske krize, zlasti generatorje nacionalne neenakopravnosti oziroma hegemonije interesov večinskega naroda.« To bi v končni posledici ogrožalo mir in stabilnost v Evropi.
Seveda je beseda tekla tudi o napovedanem plebiscitu, na kar se je neposredno ali posredno nanašalo tudi največ vprašanj občinstva. »Plebiscit je usodna in zgodovinska odločitev, zato je oblast dolžna državljanom omogočiti objektivne informacije o vsem. Ljudje morajo natančno vedeti, za kaj se odločajo in kakšne bodo posledice te odločitve. Prepričan sem, da nekatere možne negativne posledice ne morejo vplivati na odločitev ljudi za slovensko samostojnost in državnost, na odločitev, da želijo živeti v samostojni državi, kjer bojo sami sebi krojili odejo, s katero se bodo pokrivali.« Predsednik Kučan je opozoril, da nam vsaj v začetku gotovo ne bo lahko. »Ob prvem vstopanju v zgodovini v lastno suvereno in samostojno državo najbrž ne bomo preštevali dinarjev!«
Več o tem izredno zanimivem in zaokroženem večeru s predsednikom Kučanom, ki ga je skladno vodil Marjan Bauer, lahko preberete v obširnem zapisu v Prilogi.
A. BARTELJ
TUDI O TEŽAVAH
TREBNJE — Predsedstvo občine Trebnje podpira napovedani plebiscit, ker bi v njem prvič v zgodovini ljudje izrazili voljo o samostojnosti Slovenije. Toda prebivalcem Slovenije je potrebno pred njegovo izvedbo povedati tudi, kakšne težave bi sledile iz osamosvojitve.
MILAN KUČAN NA SVOBODNI KATEDRI — Predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je bil prejšnji četrtek v Novem mestu gost svobodne katedre. V polni dvorani hotela Metropol je beseda tekla o Sloveniji včeraj, danes in jutri. (Foto: A. B.)
Tokrat štrajkajo zares
Novoteks so pomagali
Tkanina je v ponedeljek ustavila stroje osamljen v globoki krizi — Tekstilci
vsem, kdo bo pa zdaj njim?
NOVO MESTO — Delavci Novo-teksove Tkanine, kakih sedemsto po številu, so v ponedeljek dopoldne pričeli s stavbo. Ko to pišemo, še ni gotovo, ali se jim bodo pozneje pridružili tudi delavci Konfekcije.
Gre predvsem za plače, katerih izplačilo se pomika čedalje bolj proti koncu meseca. Prejšnji mesec sojih dobili šestindvajsetega, tokrat pa sojih zahtevali že dvajsetega, vendar vodstvo Novo-teksa zahtevi ni moglo ustreči, saj zaradi blokiranih računov in slabega priliva ni moglo zbrati potrebnega denarja. V tem trenutku je celo negotovo, ali plače pred prazniki sploh bodo. Vse to potiska Novoteks, v katerem so pred kratkim na referendumu sprejeli reorganizacijo v delniške družbe, v kritičen položaj, iz katerega bo težko najti izhod, saj za sanacijske programe, za katere v Novo-teksu pravijo, da so dobri, zmanjkuje finančne moči. Najbolj kritično je prav v Tkanini, v Konfekciji, ki ima v tem trenutku dovolj dela, pa tudi ni dosti bolje, saj proizvaja skoraj izključno za izvoz. Kakšna je ob sedanjem tečaju dinarja dohodkovnost, je znano.
Tekstilna industrija seje zaradi zveznih ukrepov, bojkota, organizacijskih slabosti in zaostajanja za tehničnim na-
predkom znašla v težkem položaju. Vedno je bila neke vrste rezerva, iz katere so črpali vsi, od tod tudi njeno zaostajanje, sedaj, ko bi sama potrebovala pomoč za premagovanje nelikvidnosti, pa ni denarja ne na občini ne v bankah. Veijetno tudi pripravljenosti ne. Prav zato je stavka tekstilcev, ki bi jo lahko
• V ponedeljek dopoldne so se sestali predstavniki stavkovnega odbora Tkanine, sindikata, vodstva Novo-teksa in občinskega izvršnega sveta ter obravnavali zahteve stavkovnega odbora. V glavnem gre za to, da bi se našlo manjkajočih osem milijonov dinarjev za plače, za izposojo teh pa naj bi dala garancijo občina. Predstavnik izvršnega sveta za kgj takega ni imel pooblastila, zato je odločitev prepuščena občinski skupščini, ki naj bi o tem sklepala v torek. Kako so se dogodki razvijali naprej, bomo poročali v naslednji številki Dolenjskega lista.
imenovali tudi socialno, saj so družine mnogih delavcev ob koncu meseca že ogrožene, uperjena proti celotni družbi in ne proti lastnemu vodstvu ter občinski ali republiški vladi. T. JAKŠE
Naj ima tudi regija parlament?
Na posavski ustavni razpravi spet največ o regijah — Slaba udeležba ni v prid regiji — Tone Peršak predstavil nov enodomni parlament
BREŽICE — Na četrtkovi ustavni razpravi v Brežicah so želeli strniti vse pripombe na predlog ustave, ki so bile oblikovane v razpravah po strankah, organizacijah in stanovskih društvih v vseh treh posavskih občinah. Čeprav so bili na razpravo povabljeni vsi delegati občinske skupščine, predstavniki strank in krajevnih skupnosti ter prav tako tudi člani skupščinskih predsedstev in izvršnih svetov posavskih občin, je bil odziv več kot slab.
so bile podeljene naslednje pohvale in priznanja: — komandant TO Dolenjske, rezervni major Albin Gutman, je v imenu načelnika republiškega štaba podelil priznanja za petnajstsletno delo v TO Dragomirju Milojeviču, za desetletno delo pa Jožici Kojadin, Antonu Čančerju, Antonu Hriberniku, Gorazdu Šošterju; priznanje za uspešno delo v TO Dolenjske je načelnik republiškega štaba za TO izrekel Antonu Klobčavru, Stanku Škufci in Matiji Gotencu; komandant TO Dolenjske je izrekel pohvala Janezu Slugi, Rafku Križmanu, Miroslavu Vučku, Francu Jenkoletu in Francu Škufci; komandant TO občine Novo mesto, rezervni podpolkovnik Zdravko Zupanc, je podelil pohvalo pripadnikom TO občine Novo mesto Dušanu Pavlinu, Jožetu Križmanu, Zvonimirju Berkopcu in Srečku Štinetu.
T. J.
O USTAVI
KRŠKO — 20. novembra je bila tu javna razprava o osnutku ustave Republike Slovenije. Javne razprave v krškem kulturnem domu seje udeležilo približno 80 občanov, o novi ustavi pa jim je spregovoril Miro Cerar ml. Razpravljalci so se zavzemali za to, da se preambula črta, za dvodomni parlament, za opredelitev meril za ustanovitev regij itd. Posebej pa je treba poudariti, da so se razpravljalci zavzeli za to, da se ustavi doda ustrezen tekst, s katerim se določajo pravice narodnostnih skupnosti, status romske narodnostne skupnosti pa naj bi uredili s posebnim ustavnim zakonom.
Darko Bukovinsky, sekretar skupščine občine Brežice, je povzel nekatere bistvene pripombe, ki so se pojavile v dosedanjih razpravah. Zaključke razprave v odboru Socialistične stranke je podal Rudi Volčanjšek, oglasili pa so se tudi Ciril Kolešnik, krščanski demokrat. Milan Lokar, SDP. in Miroslav K ugler, demokrat. Toje samo potrdilo, da v občini še niso dosegli niti minimalne enotnosti pri pripombah, s katerimi bi lahko družno nastopali navzven.
Drugače je v sevniški občini, od koder je županja Breda Mijovič prišla že s stališči, za katera so se opredelili delegati občinske skupščine. Kot je poudarila, je bila večina razpravljavcev za Slovenijo brez vojske, kar si sevniški liberalci štejejo za veliko zmago. Njihovemu razmišljanju je ugovarjal Anton Tomažič, tudi gost v Brežicah; po njegovem bomo o Sloveniji brez vojske lahko govorili šele potem, ko bo bolj varno. Menil je, da Slovenija za mednarodno priznanje potrebuje še svojo zakonodajo in trdno oblast. Te pa ni brez vojske in policije.
Kot je bilo pričakovati, je bilo na razpravi največ besed izrečenih o regijah, za katere se Posavje še posebej zavzema. čeprav se marsikdaj niti ne obnaša kot regija. Kako o tem razmišljajo Krčani, nismo zvedeli, saj sc niso udeležili razprave. Največ razpravljavcev v
Posavju želi dvodomni parlament s posebnim zborom regij, da bi tako zagotovili čimbolj enak razvoj in enake možnosti vplivanja. Morda ima Tone
OBLETNICA
USTANOVITVE
ČRNOMELJ — V teritorialni obrambi občine Črnomelj so slovesno zaznamovali 22. obletnico ustanovitve. To priložnost so izkoristili za podelitev priznanj, nagrad, pohval in plaket prizadevnim in delovnim posameznikom iz svojih vrst. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske skupščine Martin Janžekovič, kije orisal dosedanji razvoj in probleme teritorialne obrambe.
Peršak, član republiške ustavne komisije, ob tem prav, ko se boji, da bo politična delitev na regije naredila državo neučinkovito. Tudi v Posavju so namreč že začeli razmišljati o regijskih ustanovah ter tudi o regijskem parlamentu.
Peršak je prisotnim ponudil novo možnost. V enodomni parlament naj bi bili izvoljeni poslanci po dveh ključih, lokalnem in proporcionalnem. Vsi naj bi imeli pristojnost odločati o vsem, v določenih zadevah pa bi »regijski« delegati imeli pravico neke vrste veta.
B DUŠIČ
V drugi polovici tedna se bo ohladilo, sprva bodo še padavine, delno tudi sneg, nato pa bo suho.
OB JUBILEJU TO — Ob dnevu slovenske TO je komandant dolenjskega pokrajinskega štaba, rezervni major Albin Gutman (desno), podelil priznanja in nagrade. Za desetletno delo je priznanje prejel tudi Anton Hribernik. (Foto: T. Jakše)
Novinarji proti politiki
Obrambni minister Janez Janša je na stanovskem srečanju slovenskih novinarjev — Gorjupovih dnevih v Bovcu — ostro ukoril Dnevnik in njegov kratek povzetek izjave dr. Janeza Drnovška o slovenski neodvisnosti in JLA. To je storil na način, ki je precej spominjal na čase, ko s(m)o se slovenski novinarji še bojevali proti temu, da bi bili partnerji nekdanje politike in torej nekakšni družbenopolitični delavci S tem je Janša spet demonstriral odnos slovenske vladajoče koalicije do množičnih medijev in novinarjev. Srčika tega odnosa pa je: če novinarji ne bodo lepo pisali o nas, jih bodo dobili po buči. Toje na izredno učinko vit način izpovedal s karikaturo v ponedeljkovem Delu tudi karikaturist Franco Juri Če bo prevladal tak odnos do medijev in novinarjev, potem so si novinarji za take sorte »plu(vjralizem« po malem krivi tudi sami. Dosedanji predsednik Društva novinarjev Sloveritje Boris Bergant je namreč v poročilu o delovanju društva v preteklih dveh letih dejal: »Sponosom smemo opozoriti, da je novinarstvo uveljavilo pluralizem in svoboščine veliko pred politiko.«In če bomo hoteli novinarji obdržati oz. si spet priboriti kolikor tolikšno neodvisnost in pravico do objektivnosti, potem nikakor ne smemo dopustiti, da bi mediji spet postali državna last in bi si vladajoča stranka na ta način priborila tudi monopol nad Slovenijo. Torej naj mediji ostanejo novinarjem, ravno tako pa ostaja njihova tudi stanovska organizacija. Bojazen, da bo razpadla, je bila očitno odveč, kajti militantnost politike in njen apriorni odklonilni odnos do novinarjev sta pravzaprav uspela spet strniti novinarske vrste. In to se je med drugim zgodilo in dogajalo od četrtka do petka v Bovcu, kjer smo novinarji z Andrejem Pozničem dobili novega predsednika Društva novinarjev Slovenije.
J. SIMČIČ
Plebiscit naj bo dobro pripravljen
Osrednja novomeška javna razprava o osnutku nove ustave je pokazala, da Ijud-je hočejo vedeti, kako bodo v prihodnje živeli — Zahtevajo strankarsko enotnost
NOVO MESTO — V petek zvečer je bila v novomeškem hotelu Metropol zaključna občinska javna razprava o osnutku nove slovenske ustave. Udeležili
so seje tudi velmožje iz republike: predsednik republiške zakonodajno-pravne komisije Anton Tomažič, tajnik Socialistične stranke Primož Hainz in podpredsednik Stranke demokratične prenove Peter Bekeš, ki so, kot je rekel Hainz, dobili dobro lekcijo o strankarskem življenju, o tem, da se stranke med sabo očitno prepirajo več, kot so ljudje, v strahu pred prihodnostjo, sposobni in pripravljeni prenesti.
Dejansko je bila večina povedanega o novi ustavi v dveh urah in pol povezana s plebiscitom. Novomeški predsednik vlade Boštjan Kovačič je povedal. da je največkrat izražena zamera v tem delu Slovenije na račun ustavnega osnutka ta. da je pozabljena lokalna samouprava. Očitno je tudi nagibanje k dvodomnemu parlamentu, kar bi bila edina garancija, da bodo regije prišle do izraza. V razpravi je bilo tudi jasno izraženo nasprotovanje dikciji o svetosti življenja v preambuli, ker je. kljub dru-
V Metliki sindikalna izpostava
gačmm razlagam, za tem očitno le splav. Sicer pa bo na naslednjih volitvah stoodstotno pogorel listi, ki si bo slovenskim ženskam, najbolj zaposlenim in pridnim na svetu, upal vzeti to pravico, je dodal dr. Šribar.
Ljudi zelo skrbijo tudi poglavja o pravicah in svoboščinah, o volitvah in referendumu. Če je za urejanje ključnih zadev, na primer pokojninskega zavarovanja. predviden zakon, ljudje zahtevajo. da je v parlamentu sprejet z dvotretjinsko večino. Izpostavljen je bil tudi prekratek rok za javno razpravo o tako pomembnem aktu, Hainz in Bekeš pa sta predstavila osnovne pripombe njunih strank na ustavni osnutek, ki se nanašajo na urejanje človekovih pravic in svoboščin, lokalno samoupravo, regionalizem, soupravljanje delavcev, neod-
visnost sodstva, referendumu, javno obveščanje, predvsem pa na socialno ekonomske pravice, ki so v ustavi mnogo premalo opredeljene, itd. Bekeš se je tudi zavzel za člen ustave o brezplačni šoli, ker smo prerevna dež.ela. da bi staršem ob stroških, ki jih imajo že z brezplačno šolo, nabili še šolnino, ko je znanje in delavoljnost naša edina šansa.
V Svobodnih sindikatih v metliški občini okoli 2.200 delavcev — Vsi ne plačujejo članarine
METLIKA — V metliški občini je od okoli 3.000 zaposlenih približno 2.200 pristopilo k Svobodnim sindikatom Slovenije, tako ima v dolenjski regiji la sindikat že več kot 26.000 članov. Območno organizacijo sindikatov dejavnosti Dolenjske in Bele krajine pa naj bi ustanovili prihodnji
OKROGLA MIZA O PLEBISCITU
KOČEVJE — Dosedanji sestanki strank so pokazali, da ljudje (volilci) bolj malo vedo o plebiscitu za stamo-stojno Slovenijo in o posledicah, če bo večina za osamosvojitev ali pa proti. Po enem izmed predlogov bodo zato 10. decembra organizirali okroglo mizo o plebiscitu, na katero bodo kot goste in razlagalce povabili Emila Milana Pintarja, Viktorja Žaklja in Igorja Omerzo.
Anton Tomažič je razlagal, daje padla dokončna odločitev za plebiscit, na njem naj bi se ljudje odločali, ali so za to, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Razlagal je tudi. da se zavzemajo za to. da bi bila za pozitivni izid glasovanja dovolj večina tistih, ki so glasovali, saj je dovolj širokogrudno že to, da bodo smeli glasovati vsi z volilno pravico, četudi nimajo slovenskega državljanstva. Na vse to je Tomažič v Novem mestu lahko slišal, da ne gre za nikakršno državno široko-grudnost, ker je edino to demokratično, predvsem pa, da bo šlo na plebiscitu za tako usodno odločitev, da mora biti za to večina. Za to pa je treba stvari solidno pripraviti, ker popravnega izpita ne bo. Ljudje so tudi poudarjali nujnost, da stranke ob tem dejanju zakopljejo bojno sekiro, da se doseže potrebna narodna enotnost. Tomažičeve argumentacije plebiscita (in ustavnih rešitev) so bile ocenjene kot arogantne, netolerantne in slabe, kot strankarska propaganda. Ljudje so opozarjali tudi, da hočejo pred plebiscitom obljubljene analize o posledicah s strani republiške vlade. Pred tem za generacije usodnim dejanjem se vsi. predvsem glavni pripravljala, namreč ne morejo pohvaliti z nujno treznostjo in previdnostjo.
Z. L.-D.
PODELJENA
BLOUDKOVA
PRIZNANJA
LJUBLJANA — Minuli petek so na slovesnosti v domu Španskih borcev v Ljubljani podelili letošnja Bloudkova priznanja. Prejelo jih je 22 posameznikov in štiri organizacije. Najvišja priznanja, Bloudkove nagrade, so prejeli Anton Franzot, Tugo Klasinc, Niko Vrabl in Jure Zdovc. Med dobitniki letošnjih Bloudkovih plaket so tudi: Janez Kuhelj iz Šentjerneja, ki je priznanje prejel za izjemen prispevek k razvoju telesne kulture na Dolenjskem, Novomeščan Janez Penca za strokovno in publicistično delo v atletiki in Brežičanka Marija Veble za dolgoletno delo v športu, še posebej na področju planinstva.
yvyvwwv
VVWWWVNWW>



NONET ZA POPLAVLJENCE
KOČEVJE — Na koncertu noneta Rog, ki je bil v petek v kinu Jadran v Kočevju, se je nabralo 2.813 din prostovoljnih prispevkov, ki jih je nonet namenil prizadetim v poplavi. Nonetke je ob tej priložnosti pozdravila podpredsednica OO RK Kočevje Stanka Žagar in se pevkam zahvalila za prispevek, obenem pa povedala, da so organizacija RK v mestu in okolici zbrale za poplavljence že nad 100.000 din. Za izvedbo tega koncerta pa je se Žagarjeva zahvalila še učenkam osnovne šole Ko čevje in mentorici Dragici Gornik, kije napisala vezni tekst za ta nastop.
Tako kot v drugih dolenjskih občinah, bo tudi v Metliki izpostava te območne sindikalne organizacije, kjer naj bi bil najmanj dvakrat na teden poklicni sindikalist iz območne organizacije, tu bo enkrat na teden organizirana pravna pomoč in še kaj. Poleg tega se bodo člani vedno lahko obrnili za nasvet ali pomoč naravnost na sedež območne organizacije v Novem mestu.
Po ustanovitvi območne organizacije bodo člani deležni tudi drugih ugodnosti, kol so nakupi s popustom v nekaterih trgovinah, krediti iz sindikalne hranilne službe, in še česa. Vendar bo najprej treba rešiti vprašanje plačevanja članarine, saj je bilo to doslej v metliški občini precej neurejeno in ponekod sindikalno članarino zadržujejo zase. Tega, pravijo v sindikatu, ne bode več trpeli in bodo take izključili.
Podpora ali »pokop« ustave?
Dr. Lojze Ude na sevniški občinski skupščini ob zaključku javne razprave o
ustavi
SEVNICA — Nesklepčna seja sevniške občinske skupščine, s katero so zaključili javno razrpavo o osnutku slovenske ustave v sevniški občini, je na več kot simboličen način pokazala, kakšen odnos imamo Slovenci do tega najvišjega pravnega akta. Kajti slaba udeležba ob ustavnih razpravah ni le sevniška posebnost oz. značilnost, temveč so sila pičlo zanimanje pokazali tudi drugod po Sloveniji.
AKCIJA DANES
MIRNA- Danes od 7. do 13. ure je
tu krvodajalska akcija. Odvzem krvi, ki ga organizira občinska organizacija Trebnje, je v osnovni šoli na Mirni. RK Trebnje prosi občane, starejše od 18 let, naj se udeležijo te človekoljubne akcije.
Je pa tudi dr. Lojze Ude, član republiške ustavne komisije, v Sevnici dovolj jasno povedal, da se tega zavedajo, zato bodo razprave v drugem krogu bolj tematske. Tudi o lokalni samoupravi bo še posebna razprava in tej bodo verjetno Sevničani posvetili večjo pozornost kot doslej, čeprav je treba takoj povedati, da so že bile živahne debate o regionalizmu v ustavi, toda zelo različne, tako med člani sevniške vlade kot tudi odborniki sevniške občinske skupščine in drugimi lokalnimi politiki.
Sevniška županja Breda Mijovič je posredovala občinski skupščini stališča predsedstva SO do osnutka ustave. Predsedstvo meni, naj bi bilo besedilo
ustave brez preambule, zavzema pa se za dvodomni parlament. Predsednica Mijovičeva je povedala, da bi 139. člen ustave morali spremeniti ali pa določiti obvezno povezovanje v regije.
Sevničani menijo, naj bodo volitve za predsednika države neposredne, saj
so že pred časom predlagali celo neposredne volitve za predsednika občine. Zavzemajo se za Slovenijo brez vojske, razen v prehodnem obdobju. Predsedstvo SO podpira kratko in jasno besedilo ustave.
Fanika Zemljak je povedala, da jo kar malo moti, ker se skoraj več pogovarjajo o preambuli kot o drugi vsebini ustave. Ljudje sprašujejo, kdaj bodo
JAVNE OBRAVNAVE PROSTORSKO-UREDITVENIH AKTOV
»Mislim, da je Adrio moč rešiti!«
Tako meni novi glavni direktor Adrie Andreas Poschacher
NOVO MESTO V teh za gospodarstvo, zlasti pa za skoraj izključne izvoznike, kakršna je tovarna prikolic Adria, negotovih časih je prevzeti vlogo glavnega direktorja nedvomno zelo nehvaležna naloga. Na obisku pri novem direktorju Adrie Andreasu Poschac-herju nas je zato najprej zanimalo, kaj gaje pripeljalo do tega. daje zapustil Pariz in se preselil v delovne prostore na grmskem gradu, kjer je sedaj sedež vodstva Adrie.
»Sem že dvajset let v Adriji in prihajam z njene največje evropske
Andreas Poschacher
(male. Adria France, ki pokriva francoski, španski in portugalski trg. Zame je to delo svojevrsten izziv. saj po/nam evropski trg in imam drugačen pristop, kot bi ga imel kdo od tukaj. Predvsem razmišljam zahodnoevropsko, se pravi. da moram z našimi izdelki napraviti dobiček. Razlika v razmišljanju je torej ta: ne samo kvantiteta. ne samo lepa zunanjost, pač pa predvsem dobiček ••
— Ali že imate načrt, kako boste ta cilj ustvarili?
•>Tukaj sem sedaj tri ledne in delam neprestano od jutra do večera.
17. decembra naj Di preustavn svoj načrt reorganizaciji Adrie.«
— Ste pri tem optimist?
»Preveč bi bilo reči optimist. Mislim, daje Adrio moč rešiti, vendar bo zelo težko. Ne bi rad delal panike, vendar so trije problemi, ki so zelo težko'rešljivi, to pa je slaba organizacija, slaba finančna situacija in presežek delovne sile. K temu je treba prišteti še državni sistem, posebej pa še tečaj dinarja, ki je naš največji problem.«
— Delavci v Adriji imajo sorazmerno nizke plače, kar povzroča tudi že negodovanje. Se zavedate tega?
»Da, tudi to je eden od problemov, ki ga bo treba skladno rešiti. Sedaj je tako, da višino plače določa skupna masa za osebne dohodke, kije z. zakonom omejena. Nekateri zakoni in predpisi nas ovirajo pri hitri reorganizaciji. Seveda potrebujemo zanjo nekaj časa, vendar je neizbežna. Glejte, pozicija Adrie v Evropi je zelo dobra, nujno pa je nekaj treba storili tukaj. Mislim, da je to možno storiti, toda morali bomo biti odločni. To bo potrebno. Izboljšati bo treba storilnost in kvaliteto, da bomo enakovredni našim evropskim konkurentom.«
Kako ste sicer zadovoljni z življenjem tukgj? Dolenjska je le nekaj drugega kot Pariz. Pogrešate družino, ki ste jo pustili tam?
»Slovenijo in Dolenjsko imam rad, saj sem bil že prej večkrat tukaj, sedaj pa samo delam od jutra do večera in ne utegnem ven. niti nimam časa za domotožje. Sicer pa živim v Franciji petindvajset let. prej sem živel v Salzburgu, kamor je pribežala moja družina iz Vzhodne Nemčije. kjer sem bil rojen. Torej sem pravi Evropejec «
T JAKŠE
NOVO MESTO Osnutki urbanističnih zasnov za Žužemberk, Stražo in Vavtovvas, Mirno Peč, Otočec in Šmar-jeto s Šmarješkimi Toplicami ter osnutki prostorskoureditvenih pogojev za pomembnejša lokalna središča in iz-venmestni prostor v novomeški občini so že javno razgrnjeni v prostorih občine in v 22 krajevnih skupnostih. Na gled naj bi bili do prvih dni januarja
• Dr. Lojze Ude je povedal, da se ne čuti strankarsko vezanega pri odločitvi za plebiscit in ustavo. Poudaril pa je, da bi to, če bo plebiscit izpeljan pred ustavo (in vse tako kažej, že pomenilo opredeljevanje o temeljnem izhodišču ustave, o neodvisni, samostojni državi. Če bi plebiscit propadel, bi morali ustavo umakniti. Plebiscit še ne pomeni formalno-pravne osamosvojitve, ampak voljo ljudstva.
1991. Predvidoma v času od 3. decembra do 12. januarja pa bodo po vseh 22 krajevnih skupnostih tudi javne razprave o omenjenih dokumentih.
bolj jasno seznanjeni, kaj bi pomenila taka lokalna samouprava. Slavko Vilčnik je dejal, da ni za majhne občine, da ne bi z. lokalno samoupravo naredili iste napake, kot smo jo v gospodarstvu leta 1974 z ustavo. Menil je, da občina ne bi smela izgubiti pravice razpolaganja s prostorom in da denarne kazni nikoli ne bi smele biti stvar občinskega proračuna, ampak naj bi se stekale v republiškega.
P. P.
Kritični demokrati Kočevja
Glavne svoje slabosti so priznali, nekatere pa so naprtili tudi sredstvom obveščanja, v glavnem neupravičeno — Plebiscit je možnost za preživetje
KOČEVJE — Sestanka članov kočevske podružnice Slovenske demokratske zveze, ki je bil 22. novembra, so se udeležili tudi člani vodstva stranke iz Ljubljane Igor Omerza, Bojan Fink in Niko Kavčič. Tako domačini kot gostje iz Ljubljane so kritično udarili po sebi in drugih.
Tako so samokritično priznali, da imajo (pre)malo članov. Pred akcijo za pridobivanje članstva bodo oblikovali jasen in privlačen program. V občini so kadrovsko šibki, saj v svojih vrstah skoraj nimajo intelektualcev in gospodarstvenikov. Tudi stik z uglednimi republiškimi strankarskimi voditelji je šibak, čeprav bi lahko z njihovo pomočjo pritegnili v stranko več novih članov in okrepili ugled lokalnih voditeljev stranke. V kočevski občini stranka nima na
KRVODAJALSKE
AKCIJE
LJUBLJANA Rdeči križ Slovenije organizira 19. in 20. decembra krvodajalsko akcijo v Kočevju. 27. decembra v Krškem ter 28 decembra na Senovem. Prijave sprejemajo občinske organizacije Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivisti Rdečega križa, odgovorni za krvodajalstvo.
IC
Naša anketa

odgovornih položajih nobenega svojega člana, saj je ves Demos zbral komaj tretjino glasov. Pomembno je na prihodnjih volitvah kandidirati ugledne ljudi.
Precej kritike je letelo na javne medije, ki naj bi pogosto poročali o stranki demokratov neresnično in tudi v posameznih primerih onemogočali objavljanje člankov članov te stranke, in to celo v časopisu Demokracija. Pozabili pa so povedati, da so za to krivi predvsem sami, saj imajo zelo šibke stike z novinarji. Dan prej pa so kočevski socialisti priznali, da se predvsem po svoji krivdi premalo pojavljajo v raznih glasilih.)
Veliko govora je bilo o plebiscitu. Ugotovili so, da Slovenija le s svojo samostojnostjo lahko prepreči ropanje slovenskega narodnega dohodka, kar so prepričljivo podprli tudi s številkami. Plebiscit je zadnja možnost za naše preživetje, zato bi morale biti o njem vse stranke složne. Bojazni za težave po uspelem plebiscitu in osamosvojitvi ne bi smelo biti, saj smo Slovenci znani po pridnosti in inovativnosti, je menil en od razpravljalcev.
Izražena je bila tudi zahteva o javni tribuni, na kateri naj bi ministra Bavčar in Janša potrdila ali zanikala govorice o neodpiranju oz. celo ponovnem zapiranju nekaterih delov zaprtega območja, pa o tajni policiji, tajnih sestankih itd J. PRIMC
Gre za usodno odločitev
»Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država«? Tako nas bodo, vse volilce v Sloveniji, vprašali z. glasovnico na plebiscitu, ki naj bi bil med 15. decembrom in 15. januarjem, predlog pa je za 23. december. Glasovnica bo ljudi podučila tudi o namenu plebiscitne odločitve. Slovenija naj bi pridobila pravni status neodvisnosti, samostojnosti na dan razglasitve izida plebiscita, kar bo storjeno v skupščini. Slovenija kot samostojna in neodvisna država ne bo več združena v SFRJ. Postopna uresničitev statusa neodvisnosti in samostojnosti se bo uredila z ustavnim aktom, novo ustavo in ustavnim zakonom. Nedovisna in samostojna država Slovenija bo lahko sklepala meddržavne pogodbe in konfederalno pogodbo z demokratičnimi državami drugih jugoslovanskih narodov. Tako razglas. Plebiscit, s katerim je bilo v zadnjih tednih precej in preveč strankarskega igračkanja, marsikdo težko čaka ali je celo prepričan, da prihaja mnogo prepozno. Kljub temu je ljudi tudi strah, saj gre za usodno odločitev. Morda zato mnogi poudarjajo, da bi bil izid pozitiven, če bi se tako odločila velika večina volilcev, ne pa, da se zdaj baranta z. odločujočimi odstotki. In morda tudi zato ljudje zahtevajo sicer obljubljene vladine analize, kakšne posledice je mogoče pričakovati ob takšni ali drugačni odločitvi. Dejansko je plebiscit treba pripraviti nadvse temeljito in s trezno glavo, ljudem pa dati toliko informacij. da ne bodo v dilemi, kako glasovati: glede na dnevno politiko, narodno zavednost ali po svojem računu. To pač ni nujno, da se pokriva.
MARJAN HOČEVAR, član KPO Inles Ribnica: »Prepričan sem, da bo na plebiscitu nad dve tretjini volilcev glasovalo za samostojno Slovenijo. Težko pa je napovedati posledice. Večina meni, da slabše ne more biti. Resje, da se druge države združujejo, mi pa razdružujemo in daje prednost v velikih sistemih, vendar le takrat, če so zgrajeni na zdravih osnovah. Če se vklopiš v dober sistem, ti bo šlo dobro, če v slab, pa slabo.«
FRANCI SMOLIČ iz Dolnjih Ponikev pri Trebnjem: »Plebiscit ne sme biti strankarsko tekmovanje. Pomeni zgodovinsko in zato odgovorno dejanje. V pripravah nanj je treba razmisliti, kaj bo prinesel dobrega in kaj slabega, predvsem pa, če bi Slovenija gospodarsko zdržala po uspelem plebiscitu. Osebno menim, da ima vladajoča koalicija že dovolj mednarodnih stikov za politično in gospodarsko podporo Slovenije. So pa še razna vprašanja, npr. kaj bo z vojsko, s slovenskimi fanti, ki jo služijo izven Slovenije, itd.«
o
V** **?

glasoval po svoji vesti.«
zr
J
SILVA FRIC, cvetličarka iz Sevnica: »Sam za plebiscit o samostojnosti Slovenije, ker menim, da bi morali čimprej zaščiti naše gospodarstvo pred potopom. Plebiscit bi po mojem morali izvesti v najkrajšem možnem času, ki je potreben, da se ljudje dobro sez--	\	nanijo z. vsemi argumenti za in proti. Koli-
kor jaz poznam razpoloženje ljudi, lahko rečem, da se ni bati za ugoden izid plebisci-jdli	A, ta, saj jih veliko razmišlja o potrebi po
m%t odcepitvi.«
TONE HUSIČ, varnostnik v metliški SDK: »Prav je, da bomo Slovenci lahko povedali, kako hočemo živeti naprej. Tvegano pa bi bilo, če bi se na podlagi rezultatov plebiscita hoteli takoj odcepiti, ne trdim
pa, da bi bilo to slabo. Mislim, da ne smemo	l	►
prehitevati stvari, da moramo ravnali pa-	*	* “
metno in peudarno. Prav pa je, da vsem jasno in odločno povemo, kako hočemo živeti.
Seveda se bom udeležil plebiscita in bom
BERNARDA MARJETIČ, tajnica veterinarske postaje v Brestanici: »Predvsem se mi dozdeva, da imamo vsi skupaj premalo informacij o tem, kaj sploh hočemo doseči s plebiscitom. Zato se bom na glasovanju težko odločala, a se ga bom vsekakor udeležila. Bojim se le, da bo Slovenija premajhna za samostojno življenje. Morda bi to šlo skupaj s Hrvaško. Po drugi strani se mi zdi. da bi se morali vsi skupaj bolj ukvarjati z gospodarskimi problemi.«
Ž
>rar
ek
'ate
S"
lin, lin :eo ?0 c 'ort
sola
fari
''zri
iter
svet
Pon
^ja
ih f
T hi v tere Kla ' M nosi
Č
ntal
•eni
sog
raz
je
z no
divi
St0i
ni j
VP
IVAN ŠEPEC, trgovec iz Kapel pri Brežicah: »Sam sem še precej neodločen glede plebiscita. Mislim, da je še premalo jasno, kaj lahko z odceptvijo dobimo, medtem ko je vsem bolj ali manj jasno, kaj bi izgubili.
Predhodno bi morali stvari pojasniti, da se bo vedelo, ali se ne odločamo za samostojnost samo zato, da bodo nekateri ohranili ponos, medtem ko bomo ljudje to spet pošteno plačali!«_____________
FRANC JAKŠA, mesar iz Zgornje Pake pri Črnomlju: »Zagotovo je, da moramo na plebiscit. To je tudi vlada gotovo dobro pretehtala. sicer ga ne bi predlagala. Seveda pa je vprašanje, kdaj ga izpeljati. Menim, daje prcuranjeno. da bi razpisali plebiscit do 15. januarja. Premalo časa je, da bi lahko vse temeljito pretehtali, zlasti pa, kaj pomeni, če ostanemo v Jugoslaviji in kakšne posledice bodo, če bomo samostojni.«
P
n
T

i
M.


POLDE JEVŠEK, upokojenec iz Cegel-nice,~Novo mesto: »Prepričan sem, da večina ljudi sploh ne ve, kaj je to plebiscit. Ko se je pričelo govoriti o tem, sem šel po slovarček in se o tem poučil. Zato bi bilo dobro, da se v časopisih, po radiu in televiziji ljudem pove, kaj plebiscit je, kakšne zadeve se z njim rešujejo in kaj lahko od plebiscita oz. po njem pričakujemo. S tako informacijo bi morali tudi v krajevne skupnosti. To pa bo vzelo še nekaj časa.«
ERNEST GERGAR, upokojenec iz Li: volda pri Kočevju: »Najprej sem bil proti plebiscitu, saj za osamosvojitev nismo bilf deležni podpore ne v Jugoslaviji ne v svetu. Potem so mi pojasnili, da ne gre toliko za, odcepitev, kot pa za čiste račune, da,S£ Yč>» koliko posamezna republika ustvarja in lfo- ’ liko in za kaj prispeva, v ijklipn« blagajno,.. Zdaj sem za plebiscit. Ob sedanji politiki Jugoslaviji gospodarstvo propada, ved(tš>< več je brezposelnih in občutek je.tak,>Ja eni« delajo, drugi pa zapravljajo,«
Ledenega vina tudi letos ne bo
V najvišje ležečih vinogradih na Bizeljskem potrgali zadnje grozdje — Kljub ______vsemu obetajo vina pozne trgatve, izbor in jagodni izbor
BIZELJSKO — Ker je letos do glavne trgatve vreme vinogradnikom dobro služilo in je bila letina zgodnja, so se v Vinu Bizeljsko — Brežice odločili, da bodo poskusili s pozno trgatvijo. Zanjo so izbrali trte laškega in renskega rizlinga ter sauvignona, vendar so jim neugodno vreme in zgodnje nizke temperature nagajale.
z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Že nekaj časa je opaziti, da se več )ranjcvk na tržnici pojavlja na tržni pe-*k kot pa v ponedeljek. Naše cene ne-'aterih zelenjav in drugega so iz minula ponedeljka: merica motovilca 20 lin, česen 55 din kilogram, solata 30 lin, lonček smetane 35 din, sirček 50 lin kilogram, kisla smetana 50 din, jaj-•e od 2,30 din do 2,60 din, liter medu '0 din, beli koren 25 din, radič 36 din. Irenina peteršilja 5 din, šopek zimske *>latc za sajenje 20 din, kilogram mandarin 20 din, liter čebulčka 30 din, fižol zrnju 50 do 70 din, šopek Špel 25 din, nter domačih kamilic 80 din, umetno :vetje 10 din za kos in drugo. Posebnost Ponedeljkovega sejma je bila tudi prodaja loncev vseh velikosti. Prodajali so "h po 218 do 771 din.
NAPOVEDUJEJO
KLAVNICO
TREBNJE — V občini Trebnje naj 1 v prihodnje uredili klavnico in nekatere korake v tej smeri so že naredili. Klavnica naj bi bila na primerni lokaciji Mokronogu. Zanimanje za to dejav-tost je že pokazal zasebnik.
13. novembra so zato potrgali renski rizling kot pozno trgatev, laški rizling pa za izbor. Na okrog 4.500 trtah sauvignona so grozdje v dobrem upanju še pustili. a so ga prejšnji teden ravno tako morali obrati. Anton Medved, vodja posestva na Bizeljskem, ki obsega 60 ha \ inogradov. je imel ob teh poznih trgatvah veliko dela. Skrbeti je moral, da so delavci vestno prebirali sladko grozdje, tako da je od njega ostalo samo najžlahtnejše. Del novembrske letine sauvignona so namreč namenili za izbor, drugi del pa celo za jagodni izbor.
»Do glavne trgatve so bili pogoji odlični. zato smo občinskemu upravnemu organu prijavili pozne trgatve. Strokovna komisija je potem spremljala zdravstveno stanje vinogradov in ugotavljala sladkorno stopnjo. Ta mora biti nad 88 Oechslejevih stopinj za pozno trgatev pri laškem rizlingu in šiponu ter nad 92 enakih stopinj za ostale sorte. Za izbor je potrebna sladkorna stopnja od 100 do 105 stopinj, za jagodni izbor 128. za ledeno vino 138 in za suhi ja-
MANJ POSPEŠEVALCEV
KOČEVJE V kočevski občini zdaj dela 7 pospeševalcev. Republiški center za pospeševanje kmetijstva je v novi organizaciji pospeševalne službe predvidel za vso občino le dva pospeševalca in pol (pol delovnega časa pa naj bi ta delal za območje občine Črnomelj). Izvršni svet občine Kočevje je predlagal republiškemu centru, naj bi dovolil za kočevsko občino še enega pospeševalca, saj je občina velika in je bila dolgo zapostavljena, sodi pa tudi med manj razvita kmetijska območja.
Usmeritve znova padle
Delegati zavrnili gradivo o kmetijstvu s kozmetični-________________mi popravki_____________
ČRNOMELJ — Delegati črnomaljske občinske skupščine so potem, ko so na oktobrski seji skoraj Oglasno zavrnili predlog usmeritev fazvoja kmetijstva v občini za obdobje 19%—91, za novembrsko sejo 'nova dobili na klopi omenjeno gradivo, ki je imelo po mnenju sociali-s,ov tokrat le kozmetične popravke, ni pa vsebovalo bistvenih sprememb v primerjavi s prejšnjim.
tečaj kletarjenja
METLIKA Društvo belokranjskih vinogradnikov bo zaradi Potreb po širjenju znanja o kletarjenju že tretjič zapored organiziralo 'ačetni tečaj kletarjenja. 42-urni tečaj bo v prostorih Vinske kleti Metlika, kjer bo na voljo tudi potrebna oprema. Za tečaj, ki bo v začetku januarja, se lahko prijavite v Metliki pri Martinu Kramariču. Vsi, ki bodo tečaj uspešno opravili, bodo Prejeli spričevalo »kletar«.
»Se nekdo norčuje iz nas, da nam znova ponuja dokument, ki smo ga že zavrnili?« so spraševali socialisti ter pripomnili, da omenjeno gradivo nima niti ustreznega naslova, saj gre v njem za cilje razvoja in ne za usmeritve. Do slednjih pa se bo potrebno šele dokopati.
Tudi iz Slovenske kmečke zveze so letele številne pripombe, pa ne le na gradivo, ampak tudi na razvoj kmetijstva v občini nasploh, denimo, kar se tiče kmetijske zadruge, pospeševalne in veterinarske službe. Usmeritve v gradivu so po njihovem mnenju načelne, ponavljajo jih že leta, rešitev pa ni nikakršnih.
Predsednik izvršnega sveta Anton Horvat je pojasnil, da so gradivo o usmeritvah razvoja kmetijstva v občini tako prvič kot drugič, če pa bo potrebno, ga bodo tudi tretjič in četrtič, pisali tisti, ki se s kmetijstvom ukvarjajo. »Če nimamo boljših, tudi gradivo ne more biti boljše,« je priznal Horvat, vendar njegovo priznanje ni prepričalo delegatov, da bi gradivo sprejeli. Po mnenju nekaterih se to, če bo šlo tako naprej, še ne bo zgodilo tako kmalu.
M. BEZEK-JAKŠF.
Kmetijski nasveti
Po poplavi grozi še krma
i Katastrofalna novembrska poplava je oplazila tudi naše Posavje, zato bo i «Ltern kolčku koristnih nekaj strokovnih napotkov o tem, kako ublažiti *'kodo v živinoreji in kakšne nevarnosti še pretijo živinski čredi in krmi.
1 7 Voda še za v čevelj ni dobra, kaj šele v suhi krmi, silaži, zasipnici ipd. j faradi nje postane krma kmalu plesniva, oprhla ali gnila, s tem pa neupo-rabna za živino. Zmočena krma ni le neužitna in hranilno manjvredna, ohiarveč tudi zdravstveno nevarna. Toksini plesni in različne gnilobne bak-| *er‘je izzovejo prebavne motnje in infekcije, kar lahko zelo omaje uspeh
. Če krma ob poplavi ni bila preveč navlažena, jo je delno še mogoče rešiti. Kot konzervans priporočajo kuhinjsko sol, pri čemer pa velja takoj dodati, 'te mora imeti ob krmljenju s soljeno krmo žival na voljo dovolj vode, sicer ^s soljo lahko tudi zastrupi. Če je povodenj zmočila zrnje, ga pred plesnijo ,a.hko začasno obvarujemo s propionsko ali kako podobno organsko kolino.
Težje gre s silažo, kije ob poplavi bolj prizadeta, odkar so kmetje začeli v Večjem obsegu uporabljati koritaste silose, v katerih je lahko vsa kisal v do-vode. Ce hočemo rešiti silirano krmo, mora voda čimprej iz silosa, pa
* POPLAV A lahko prizadene tudi živali same. Če dlje časa stojijo v vo-se na okončinah začno vnetni procesi, zbolijo pa tudi dihala, kar se kaže ) Pospešenem dihanju in pokašljevanju. Preplavljenje kmetijskih površin tehko spravi iz nekdanjih živalskih jam grobnic na površje spore vranične-ka prisada ali antraksa, na zamočvitjenih območjih pa se širi tudi metilja-P°st, nevarna zajedalska bolezen, ki gostuje v polžu mlakaiju. Botulilzcm, , 'sterioza, antraks, metiljavost, vse to terja živinozdravnikovo posredova-; 'fc, saj rejec tem boleznim sam ni kos.
Dotem ni gotovo, ali se bo še obdržala. Voda namreč izpere del kisline, gansko snov varuje pred razpadanjem. Najbolje je, da v enem mesecu rplavi silažo pregleda strokovnjak.
mo po sebi se razume, daje potrebno po umiku vode iz krme odstrani-> nesnago in tujke, kijih voda zanese vanjo in ki jih je na kmečkem išču običajno dovolj. Razpadli glodalci so posebno nevarni, saj lahko ejo zastrupitev — botulizem.
godni izbor 154 Oechslejevih stopinj ali najmanj 36 odstotkov sladkorja Pri tem zahtev še ni konec. Jšepubliška komisija oceni pripravljeno vino in ga glede na zahtevane lastnosti uvrsti v predlagano kategorijo ali pa tudi ne,« je povedal inž. Franc Bezjak, namestnik direktorja v podjetju Vino.
Na Drenovcu pri Bizeljskem so najboljše lege za vinograde: so na južni strani In precej visoko, poleg tega pa so tu čiste vinogradniške površine. Tu zraste najboljše grozdje, ki daje bizeljskemu vinu visoka priznanja. Med rdečimi na primer modri pinot; ta je lani dal vrhunsko sortno vino, kije bilo v posavskem in podravskem vinogradniškem
rajonu najbolje ocenjeno. Na ljubljanskem vinarskem in vinogradniškem sejmu je sauvignon Vina Bizeljsko Brežice prejel zlato medaljo z zlato
• »Velikega zaslužka z vini posebnih trgatev pri nas ni, saj trg ne priznava razlik med dobrim in manj kakovostnim vinom. Tudi Slovencem je še vedno pomembno, da pijejo veliko, pa četudi ne tako dobro. Kljub vsemu pa moramo slediti razvoju in tržišču ponuditi tudi visoko kakovostna vina, saj si tako ustvarjamo ime in ohranjamo široko ponudbo vin,« je dejal Bezjak.
častno diplomo, v Gornji Radgon^a si je chardonnay —izbor prislužil veliko zlato plaketo. Vino se tako uvršča med proizvajalce najboljših slovenskih vin, vendar zaenkrat le v manjših količinah.
B DUŠ1Č
Kmetje potrebujejo advokata?
Krški izvršni svet je temeljito prerešetal zagate kr-_________________________ških kmetov_____________________________
KRŠKO — Slovenska kmečka zveza in njen predsednik ter hkrati tudi občinski kmetijski minister Toni Koršič ne zanikata uspehov, ki so bili doseženi na področju kmetijstva v preteklih letih in desetletjih v krški občini. Hkrati opozaijata na številna pereča vprašanja, ki se množijo prav v zadnjem času.
Tudi zato je bilo kmetijstvo kot tako uvrščeno na dnevni red zadnje seje izvršnega sveta, kjer so se nemalokrat pošteno kresala mnenja. Toni Koršič je v uvodni besedi naštel vrsto problemov, s katerimi se ubadajo krški kmetje. Krško polje, kije eno izmed najbolj plodnih v Sloveniji, je hkrati tudi eden izmed največjih hranilnikov pitne vode.
Znano pa je, da intenzivno kmetijstvo na tako prodnatih tleh pomeni za vodo veliko nevarnost. Med panogami je tako prizadeto zlasti poljedelstvo. Po svoje pa se s težavami srečujejo tudi v sadjarstvu in vinogradništvu, ki je po Koršičevem mnenju posebej prizadeto.
Kaj in kako naredili v prihodnje s kmetijstvom je bilo torej osrednje vprašanje, s katerim so se člani izvršnega sveta ubadali.
Odgovora na vsa odprta vprašanja seveda ni mogoče podati na eni sami seji in tudi s sejnim gradivom ni mogoče razreševati nakopičenih problemov.
Zato bodo nemara potrebne študije, kakšne in komu jih bo treba naročiti, pa bodo ugotovili resorni organi izvršnega sveta. Precej razprave je bilo tudi o pospeševanju hribovskih kmetij, delovanju sklada za pospeševanje pridelave hrane in o intervencijah v kmetijstvu ter komasacijah. Slednje bi lahko dobile hitrejši tempo, če sc izvajalci del ne bi bili srečevali z. nepredvidenimi težavami.
Posebno poglavje v razpravi o kmetijstvu pa zavzema vprašanje zadružništva. Nihče ne zanika, da ni M-Agrokombinat opravil v preteklih letih pozitivno vlogo. Vendar pa sedaj po mnenju Tonija Koršiča pomeni coklo za razvoj kmetijstva, kajti kmetijstvo ne dohaja siceršnjega razvoja v družbi. Krški kmetje bi že bili ustanovili kmetijsko zadrugo, ki bi bolj avtentično zastopala njihove interese, ko bi ne bilo težav v razmerju do Agrokombinata. V zvezi z njim se kmetje in njihovi predstavniki boje, da se ne bi porazgubila lastnina kmetov. Koršič je namreč na seji navajal, da je vsaj 70 odst. sedanje Agto-kombinatove lastnine v bistvu last kmetov. In to lastnino bi morali kmetje
dobiti v zadrugo. Koršič je zaprosil izvršni svet za finančno pomoč za najem advokata, ki naj bi pomagal urejati razmerja med kmeti in Agrokombinatom. Te pomoči ni dobil v taki obliki, vendar izvršni svet pomoči ni odrekel. Zato pa so se nekteri člani krškega izvršnega sveta spraševali, zakaj na seji ni predstavnika Agrokombinata.
J. SIMČIČ
Prejemniki nepovratnega denarja znani
Nad porabo sredstev naj bdi inšpekcija!
ČRNOMELJ — Po precejšnjem vztrajanju so črnomaljski delegati občinske skupščine le prejeli v roke poimenski seznam prejemnikov nepovratnih republiških sredtev za razvoj kmetijstva. Kot je dejal eden od delegatov, mu ni prav nič jasno, zakaj so se morali tako boriti za seznam, ko pa v njem ni videti nobenih nepravilnosti.
Kot pa je moč razbrati iz gradiva, se Črnomaljcem očitno ni bati za nadaljnji razvoj kmetijstva, saj naj bi vloženi denar v letu 1988 omogočil večjo proizvodnjo mleka za 373.500 litrov ter prirejo skoraj 53.000 kg pitancev in dobrih 5.000 kg telet. Vloženi denar v preteklem letu bo povečal tržno ponudbo za 450.000 litrov mleka, 92.000 kg pitancev in skoraj 11.000 kg telet. Nepovratni denar, ki so ga v črnomaljsko kmetijstvo vložili letos, pa bo povečal tržno ponudbo za 454.000 litrov mleka, skoraj 93.000 kg mladega pitanega goveda in 10.545 kg telet.
Vendar pa vsi delegati nišo bili povsem prepričani, da bo ta proizvodnja zares uresničena, zato je bilo iz skupščinskih klopi slišati, naj nad porabo denarja bdi tudi kmetijska inšpekcija.
Inž. M. L.
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
5
4
**
4
*4
4
4
*4
\
*4
*4
4
\
4
4
*4
4
4
4
METLIKA — Kot je na proslavi ob 55. obletnici čebelarskega društva Metlika preteklo soboto dejal predsednik izvršnega sveta Jože Matekovič, so doslej praznovanja ob metliškem občinskem prazniku posvetili bolj dogodkom iz NOB, manj pa tistim, ki se prav po donkihotovsko borijo za čisto okolje, vračanje k naravi in zdrav način življenja, kot so na primer čebelaiji. Tokrat pa je bila ena osrednjih prireditev ob metliškem prazniku prav proslavljanje čebelarskega jubileja.
14 metliških čebelarjev je začelo z organiziranim delom leta 1935. Do letos, ko seje njihovo število že nekajkrat pomnožilo, so jih pretresale težave, a tudi brez uspehov ni šlo. Ena najbolj usodnih je bila sezona 1988/89, ko so čebelarji zaradi varooze izgubili kar dve tretjini čebeljih družin, a po besedah predsednika metliškega čebelarskega društva Jožeta Prusa čebelnjaki znova počasi oživljajo. Predsednik zveze čebelarskih društev Slovenije Marjan Skok je opozoril na mačehovski odnos družbe do čebelarjev, na nizke odkupne cene medu ter poudaril, da so se na zvezi odločili za uvedbo zaščitne znamke slovenskega medu in čebelarjev. Tudi direktor Medexa Aleš Mižigoj je priznal, da se družba ni kaj prida zanimala za čebelarstvo, da pa Medex in Hmezad nista med temi brezbrižneži, saj je prav po njuni zaslugi v Sloveniji veliko trdnih čebelarjev.
Metliški čebelarji so ob jubileju tudi
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: mag Julij Nemanič
0 čiščenju vin
Mnenja sem, da je tema o čiščenju vina še vedno tabu, ki se ga vinogradniki izogibajo. Strah pred posegi v vino je močno prisoten in redki priznajo, da so uporabili čistilno sredstvo, čeprav imajo odlično vino. »Okolje« bi namreč pomislilo, da vino delam! Takšno razmišljanje je dokaz še velike neprosvet-Ijenosti, ki je zavira razvoju v dobrem kletarstvu, mnogi pa si želijo stekleničiti vino. Stabilnosti vina v steklenici pa ni, če prej iz njega ne odstranimo vseh snovi, ki se iz vina izločajo med zorenjem. Pravimo, vino je živo bitje in, tako kot vsa živa narava, tudi vino doživi svoje rojstvo, odrašča, dozori in počasi izgublja, dokler se popolnoma ne razgradi ali umre. Ta doba je zelo različna, lahko traja od 1 do največ 50 let. Vsako živo bitje stalno nekaj izloča, tako tudi vino. Sesedejo se, recimo, beljakovine, ki povzročajo v steklenici grdo motnost. Pri rdečih vinih se spreminja tudi intenziteta barve, sčasoma postanejo »čme« bolj svetle, izločajo se barvila. Lepe kristale vinskega kamna poznajo skoraj vsi, ki radi sežejo po »kupici« dobrega vina, kot kletarji zelo razumemo, da je vse to sestavni del vina, toda kot porabniki vina zahtevamo, da je bistra zadnja kaplja vina, ki jo iztočimo iz buteljke. Tisti vinogradniki, ki želijo napredovati v kletarstvu, morajo obvladati tehniko čiščenja, ki pa je že zelo stara. Že v srednjem veku so kletarji poznali večidel današnja čistila, zato si posamezniki lahko mislijo, na kakšni stopnji kletarijo. Sodobno kletarstvo je sprejelo vsa čistilna sredstva iz preteklosti, ker sojih nova znanja iz kemije in biokemije potrdila kot koristna pri razvoju vina. V nadaljevanjih bom opisal čistila in tehniko čiščenja. Svetujem vsem vinogradnikom, da sedaj, ko bo pozimi več časa, zbrano sledijo tem člankom. Opažam namreč, da nekateri preveč na hitro preberejo navodilo in ukrepajo polovično. Rezultat je seveda nasproten od pričakovanja in je tako za slabo vino večkrat kriv
urednik te rubrike, ki pa zelo želi, da bi bilo v vsakem sodu, kjerkoli z ljubeznijo obdelujejo vinograd in kletarijo, čimboljše vino.
Prednosti čiščenja vina
Zgodnje čiščenje pomeni pridobitev na času, čistejši okus vina, večjo stanovitnost, manjšo občutljivost nasproti mikroorganizmom (ker smo jih večidel s čiščenjem odstranili iz vina), večjo svežino vina (ker ostane ogljikov dioksid lepše raztopljen), lepšo cvetico (aromatične snovi počasneje izginjajo iz vina). Primerjajmo navedene prednosti s težavami, ki spremljajo motno »domače« vino, kot: nečistoča v vonju in okusu, tuji okus, ki prekriva sortne značilnosti, tudi vonja, škodljive spremembe, naknadna vrenja zaradi mikroorganizmov, ki so ostali v vinu in lahko spreminjajo vino do nepovratnega stanja. Načelno mora biti vino očiščeno ob drugem pretoku, če se že nismo odločili ob prvem. V naših krajih moramo drugič pretočiti najkasneje v februarju. Obvezno pa moramo uporabiti čistilo že ob prvem pretoku, če smo namerno zadržali v vinu nekaj sladkorja in želimo imeti polsuho ali polsladko vino. Samo s čistilom obdelano vino je zrelo za filter. Na videz bistro vino ne zagotavlja dobre filtrabilnosti vina. Stopnjevanje pritiska na filtru, ker je slab pretok, vino prizadene, ne samo utrudi in zaman bomo iskali nežno vinsko cvetico, ki nas je tako razveseljevala pred filtriranjem.
Letošnji letnik, lahko bi rekli enkratno grozdje, kjer ni bilo suše, je počasen pri razvoju vina v fazi vrenja. Mnoga vina še fermentirajo in to ni narobe, če ni bilo prekinitve vrenja. Letos nismo smeli biti razočarani, če nismo imeli ob Martinovem bistrega vina. To zadovoljstvo imamo ob kislih letnikih, ko smo prikrajšani za vse ostale dobrote odličnega letnika. »Veliki« letniki praviloma povrevajo počasi in mirno. Obratno slabši ali »majhni« letniki bučno, zato jim tudi očitamo: »Najmanjši so najbolj glasni!«
Mag. JULIJ NEMANIČ
.VVN\\\\\VWVWVVV\\\VVWVVVVVVVVVN
Optimizem ob jubileju
55 let metliškega čebelarskega društva — Razvitje prapora in priznanja najprizadevnejšim___
razvili svoj prapor, katerega boter je Ivan Kapušin, ter podelili priznanja Antona Janše 2. in 3. stopnje. Priznanja 2. stopnje so dobili Jože Slane iz Berčič, Janez Nemanič iz Vidošičev in Milan Vajda iz Metlike. Priznanja 3. stopnje pa so prejeli Anton Župančič iz Dragomlje vasi, Jože Govednik iz Slamne
Sejmišča
• SEJMIŠČE V ŠENTJERNEJU — V soboto so imeli naprodaj 282 prašičev, starih 8 do 14 tednov, in 40, starejših od 3 mesecev. Prvi, ki sojih prodali 79, so veljali 35 do 40 din za kg žive teže, kar je 700 do 1.300 din za žival. Drugi, od katerih so prodali 4, so bili 25 do 30 din za kg žive teže, kar znaša 2.500 do 4.000 din za žival. Na sejmu so prodajali še tele, katerega cena je bila 34 din za kg, 5 pitancev, ki sojih cenili do 25 din za kg, 11 krav s ceno do 20 din za kg, 20 konj, ki so bili po 14 do 18 din za kg, in 11
žrebet, katerih cena seje gibala od 23 do 27 din za kg.
• SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 159 do 3 mesece starih in 57 starejših prašičev. Prodali so 74 mlajših po 30 in 16 starejših po 25 do 30 din za kg žive teže.
JURANA, d. o. o.,
Maribor, Ferkova 2, tel. 062/31-245
KMETOVALCI!
-	analize zemlje
-	analize vina po zmernih cenah In v najkrajšem možnem času.
vasi, Jože Veselič iz Metlike, Ivan Šuštarič iz Gradca, Milan Kozjan iz Želebe-ja, Lovro Benkovič iz Vukeličev ter Jože Prus s Krmačine. V bogatem kulturnem programu pa so sodelovali metliški cerkveni moški pevski zbor. tamburaši folklorne skupine Ivan Navratil ter učenci tukajšnje osnovne šole.
M. B.-J.
MEJA ZDRUŽUJE — Daje metliško čebelarsko društvo odprto za vse, pove tudi to. da so vanj vključeni tudi čebelarji i/ sosednje Hrvaške. Eden /veslih članov je Lovro Benkovič i/ Vukeličev (na fotografiji levo), kije ob jubileju društva prejel pri/nanje Antona Janše.
gospodinjski kotiček
Prekajevanje mesnin
Prekajevalnica ali dimnica je prostor, ki je namenjen samo za to opravilo. Pred uporabo jo dobro očistimo, prezračimo in tudi med uporabo jo je potrebno primerno vzdrževati. S prekajevanjem odvzamemo mesu in mesnim izdelkom vodo in s tem prekinemo delovanje bakterij.
Poznamo hladno ali počasno in vroče ali hitro prekajevanje. V rabi je vse več hitrega prekajevanja. Najboljši dim ustvarimo s kurjenjem suhih bukovih polen. Za prijeten vonj lahko dodamo nekaj brinovih vej. Močan dim dobimo, če po polenih potresemo suho bukovo žagovino. Kurjenje z iglavci ni primerno. ker se meso preveč navzame njihovega vonja in na površini mesa se nabere smolasta plast, ki ovira potek prekajevanja. Za določanje primerne temperature nam služi v višini mesa obešen toplometer. Večje kose mesa obesimo bliže izvoru dima. manjše kose in klobase pa nekoliko dlje. Viseči kosi mesa naj se ne dotikajo med seboj. Če so mesnine preveč mastne, se mast cedi. Ta se pri klobasah nabira tik pod ovojem in preprečuje prekajevanje v notranjosti izdelka. Pri hitrem postopku klobase prekajujemo približno 12 ur. kose mesa s težo do l .5 kg pa povprečno 2 dni. Po dimljenju morajo dobiti klobase značil-
no rahlo rumenkasto barvo. Posušene naj nato visijo v dobro zračnem prostoru, najbolje je na prepihu. Suho meso shranjujemo v zračnih ne presvetlih kleteh.
Velik sovražnik suhomesnatih izdelkov je mrčes. Pred njim se zavarujemo, če izdelamo posebne omarice. Na okvir pritrdimo gosto mrežo in jo obesimo pod strop. Tako so mesnine dobro zaščitene pred različnimi napadalci. Če opazimo na mesu razpoko, jo zalijemo z mešanico loja in masti. Včasih se na izdelkih pojavi plesen. Najlažje jo odstranimo, če kose dobro zdrgnemo z drobno soljo. V primeru, da se je plesen precej razbohotila, moramo shrambo razkužiti. To pa napravimo tako, da nasujemo v posodo sol in jo prelijemo z žveplovo kislino. Prostor za nekaj ur zapremo in ga nato dobro prezračimo. Mesnine obesimo nazaj v shrambo in jih redno pregledujemo. Plesen ali drug kvar najpogosteje opazimo v klobasičastih izdelkih, ki imajo med maso zračni prostor. Že pri izdelavi vedno pazimo, da zrak iztisnemo. To napravimo tako, da npr. salamo z rokami valjamo po mizi. Pri tem se tudi masa dobro sprime. (Dalje prihodnjič)
HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana


IZ NkŠIH OBČIN
\IM
IZ NkŠIH OBČIN

U
Množičen dolenjski odziv
Za pomoč prizadetim v nedavnih hudih poplavah v novomeški občini zbrali že preko 2 _________ milijona
NOVO MESTO Krajevne skupnosti, podjetja, organizacije in prebivalci novomeške občine so se množično vključili v akcije zbiranja sredstev za pomoč prizadetim v poplavah v začetku novembra. Do 21. novembra je bilo v občini zbranih že 2,115 milijona dinarjev vseh denarnih sredstev za pomoč poplav-Ijencem. akcije pa potekajo še naprej
V zbiralni akciji, ki stajo pripravila dolenjski radio Studio D in Dolenjski list, je bilo zbranih 1.045 milijona dinarjev. Do 21. novembra je pomoč v vrednosti 854.627 din dejansko nakazalo 1.350 od 1.573 darovalcev. Od tega so socialnim skrbstvom v Brežicah, Krškem in Sevnici že do 16. novembra nakazali po 200 tisoč dinarjev. Novomeški izvršni svet je prispeval 50 tisoč dinarjev pomoči, od tega 20 tisoč neposredno mozirski občini, kije bila v tej ujmi najbolj prizadela. V 31 krajevnih skupnostih v občini so organizacije Rdečega križa zbrale že 770.247 din, ocenjujejo pa, da bodo zbrali še okrog 50 tisočakov. Tovarna zdravil Krka je prispevala 200 tisoč dinarjev v gotovini, za 200 tisoč dinarjev zdravil in za 100 tisoč novoterma.
Počitniška skupnost Žužemberk je preko republiškega Rdečega križa poslala na poplavljeno območje 29 jogijev, posamezniki pa so darovali pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, štedilnik, dve omari, dva divana in oblačila. Iz. Bučne vasi so ponudili seno. Sredstva za pomoč prizadetim zbirajo tudi podružnice Kmečke zveze v Šentjerneju, Orehovici. Mirni Peči. Straži, Novem mestu in Žužemberku. Dolenjski ljudje so se torej kar dobro izkazali s pomočjo ljudem, ki jim je voda v mnogih primerih odnesla vse razen golega življenja.
Predsednik novomeškega izvršnega sveta Boštjan Kovačič je ob obravnavi teh podatkov na zadnji seji občinske vlade dejal, da zaslužijo zahvalo vsi, posebno še aktivisti RK. ki po domovih zbirajo pomoč. Poudaril je tudi. da je treba vedno znova pozivati k še nadaljnjemu zbiranju pomoči. Čas od ujme se vse bolj odmika in neprizadeti ob vse manjši medijski pozornosti prehitro pozabljajo nanjo. Dokaz? Ko so poslanci s prizadetih območij na zadnjem zasedanju slovenskega parlamenta opisovali hude posledice poplav, je bil najbolj poln skupščinski bile!
Z. L.-D.
»Tujega nočemo, svoje hočemo nazaj«
Pogovor novomeških razlaščencev s predstavniki slovenskega združenja — V Novem mestu do zdaj 599 zahtev za vračilo imetja — Opozorilo oblasti, da ne _____________________________izpolnjuje obljub
NOVO MESTO — Vojna vihra je uničila mnogo premoženja, a le v redkih primerih so vojni zmagovalci ravnali tako kruto, vandalsko in barbarsko kot pri nas, ko so ljudem jemali skozi več rodov pridobivano premoženje. Zaradi tega Slovensko združenje lastnikov razlaščenega premoženja zahteva, da se vsa odvzeta lastnina nemudoma vrne v roke lastnikov. Po potrebi se bodo v borbi za svojo pravico obrnili tudi na mednarodne institucije, saj lastnino in lastnike ščitijo mednarodne konvencije, kijih bo slovenska država, če bo hotela v Evropo, morala upoštevati in izpolnjevati.
Tpo je bilo slišati pred tednom na živli pogovoru predstavnikov združenja z novomeškimi razlaščenci, ki so bili po
kaj deset tisoč, in tega ne morejo delati prostovoljci. Združenje bo sredi decembra v Ljubljali tudi pripravilo zbor.
vojni ob zemljo, gozdove, stavbe, lokale. tovarne itd. Na tem pogovoru je bil izbran iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev novomeške podružnice Združenja razlaščenih lastnikov. Le-to je bilo ustanovljeno v Ljubljani v začetku junija, pred tem pa je skoraj tri četrt leta v strahu pred morebitnimi posledicami delovalo tajno. Pravijo, da zastopajo najmanj 200 tisoč slovenskih ljudi, razlaščencev in njihovih potomcev in pravnih naslednikov, mnogi pa govorijo celo o 300 do 350 tisoč na ta način ..prizadetih«, saj je bilo od 40 do 50 tisoč razlastitvenih primerov.
življenjskih poti.
Slovenska skupščina naj bi ne sprejela zakona o privatizaciji družbene lastnine, ker bo tak, kotje predlagan, le zaključil proces nacionalizacije, namesto da bi nekdanji, »pravi« lastniki dobili svoje nazaj kljub in ob tej privatizaciji. Delnice, obveznice in podobni vrednostni papirji brez vrednosti v razmerah gospodarskega razsula zanje niso prava oblika popravka krivic. Zahtevajo tudi komisijo za denacionalizacijo, če že deluje agencija za privatizacijo, saj bo primerov za denacionalizacijo kar ne-
• V novomeški občini je do zdaj 599 prijav za vračilo odvzetega premoženja. V občinski upravi ocenjujejo, da to ni niti večina vseh tistih, ki jim je bilo na kakršenkoli način odvzeto premoženje in zato zbirajo prijave še naprej. Po natančnem pregledu in preverbi vseh dosedanjih prijav pravijo, da so v novomeški občini vsi primeri takšni, da je za vračilo potrebna nova zakonodaja namesto sedanje revolucionarne, zaenkrat pa ni zunaj še nobenega zakonskega osnutka o denacionalizaciji.
na katerem hoče oblast opozoriti na neizpolnjevanje pred volitvami danih obljub o popravljanju krivic iz. preteklosti.
Z. L.-D.
V Iskri Tenel spet zavrelo
Komunala z v. d. direktorja
To ie A. Zupan, ki bo poskrbel tudi za razpis za
novega direktorja — Sedanji direktor podjetnik?
V IMV REVOZ JEMALA ORODJE
NOVO MESTO Še v letošnji marec sega dogodek, zavoljo katerega je bila te dni podana kazenska ovadba zoper 42-letno Ano L. iz Gornjega Polja. Slednja je utemeljno osumljena, daje marca iz skladišča Revoza /maknila več orodja in IMV s tem oškodovala za okoli 2.000 dinarjev.
Na pogovoru je bilo rečeno, da bo združenje storilo vse, da bo sedanja oblast začutila, da se razlaščenci počutijo prevarane, saj stvari z. vračanjem odvzetega premoženja ne tečejo tako, kot je pred volitvami obljubljala sedanja oblast. Republiški skupščini bodo postavili vrsto zahtev. Ta naj bi čimprej odpravila vse zakone, povkaterih so potekale razne razlastitve. Čimprej naj bi sprejela zakone, ki bodo omogočili vračanje premoženja. To, daje treba stvari reševati in vračati po zakonih, je nekako prevladalo tudi na pogovoru v sredo, četudi je v nekaterih ljudeh še mnogo grenkobe in tudi neučakanosti za popravljanje velikih tovrstnih krivic iz preteklosti, ki so naredile mnogo hudega, navsezadnje celo prekinile mnogo
V prejšnjem tednu sta bila sklicana dva zbora delavcev, ki pa sta bila slabo obiskana — Direktor ni pristal na v.d.-jevstvo — Sindikat: Bolj se oprimimo dela!
NOVO MESTO Na čelu novomeške Komunale je do nadaljnjega v.d. direktorja. To je Adolf Zupan, svetovalec v občinskem izvršnem svetu. Tako je sklenila na zadnji seji 22. novembra občinska vlada, v čigar pristojnosti je imenovanje direktorja Komunale na predlog razpisne komisije, ki jo imenuje delavski svet tega podjetja.
Novomeška Komunala je že sredi junija letos objavila javni razpis za imenovanje direktorja. Na razpis so se prijavili trije kandidati, ki so po ugotovitvi razpisne komisije vsi izpolnjevali razpisne pogoje, in izvršni svet naj bi se odločil za enega od njih. Vendar je ta ugotovil, daje razpisna komisija oblikovala predlog brez. popolne dokumentacije o prijavljencih, in jo pozval, naj delo dopolni. Podobno je naredil tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja.
Medtem je takoj ko je razpisna komisija dala svoj predlog iz rok odstopil predsednik razpisne komisije. De: lavski svet je imenoval novega. Tudi pod novim vodstvom in po dopolnitvi dokumentacije je komisija ugotovila, da vsi kandidati izpolnjujejo razpisne pogoje, v nadaljnji postopek pa je izvršnemu svetu predlagala le dosedanjega direktorja Alojza Ucmana. Ucman je formalno ustrezal razpisu, vendar je izvršni svet menil, da ne more biti direktor Komunale, ker je eden od ustanoviteljev zasebnega podjetja, katerega dejavnost je deloma enaka in torej konkurenčna dejavnosti Komunale. Izvršni svet je zdaj imenoval v.d. direktorja, da bi uredil že več mesecev trajajoče negotove razmere. Med drugim bo Zupanova naloga poskrbeli za javni razpis za novega direktorja Komunale.
Z. L.-D.
Vse bolj grozi denarna suša
Dve dolenjski podjetji v stečajnem postopku, še štiri tik pred njim — Pomoč SDK, pobotanja
NOVO MESTO Tudi dolenjska podjetja imajo že kar lep čas večinoma velike težave z likvidnostjo. Kar 52 je takih, ki so letos že imela blokiran žiro račun, dve pa sta tudi že prekoračili zakonski 60-dnevni rok blokade, po katerem je Služba družbenega knjigovodstva dolžan v ložiti prijavo za uvedbo stečajnega postopka na sodišču. To sla Novoles in Rudnik Kanižarica.
Blizu 60-dnevne nesolventnosti so trenutno še štiri podjetja, vsa iz novomeške občine: obe šentjernejski in novomeška Iskra ter Novoteksova Tkanina. V SDK pravijo, da si po svojih močeh prizadevajo zmanjšati zadolženost in izboljšati likvidnost s hitrim in učinkovitim plačilnim prometom. Pred kratkim so uvedli telekomunikacijski prenos podatkov s plačilnih nalogov, kar pomeni izvedbo plačila isti dan ne glede na sedež dolžnika in upnika. Trenutno pripravljajo za december
javila vsakič okrog 3.000 terjatev v znesku 278 milijonov dinarjev. Pobotanih je bilo sakič le 6 do 6.5 odstotka prijavljenih obveznosti, kar je manj od pričakovanj. Bolje bi bilo, če bi se pobotanj udeležilo več organizacij in če bi bilo prijavljenih več obveznosti tistih organizacij. ki imajo obenem terjatve. SDK opravlja to delo zastonj, prijavljanje obveznosti pa tudi nima nikakršnih posledic, česar se ponekod bojijo in se zalo ne vključujejo v takšno pobotanje.
Novomeški SDK ima tudi že dva meseca za stranke podaljšan delovni čas do 17. ure. Uvedli so ga, ker so bili prepričani, da bodo tako pripomogli k dobremu poslovanju mnogih novih podjetij. Zaenkrat jih stranke v popoldanskem času le malo obiskujejo, in češe to ne bo spremenilo, bodo morali spet razmišljati o skrajšanju delovnega časa za stranke. ker ne bo mogoče pokrili stroškov.
Z. I -D.
NOVO MESTO-Videti je, da je novomeška Iskra Tenel eden tistih kolektivov, v katerih kar ciklično vsake toliko časa malo zavre. Dejstvo je, da je Tenel že dlje časa v škripcih in da se njegove perspektive še vedno ne izrisujejo z jasnimi črtami, se bodo pa verjetno še manj, če se bodo zaposleni preganjali po izrednih zborih, na katerih se najprej eno uro pričkajo, ali jih je na zboru zadosten »kvorum« ali ne in iščejo zapisnikarja.
Kot rečeno, se vlečejo Tenelove težave že nekaj let. Dobro leto dni je tega, ko smo pisali, da se bliža Tenelov dan D. ko naj bi se razjasnilo, ali bo moralo podjetje z okrog 700 zaposlenimi v stečaj ali pa se bo zanj vendarle našla drugačna rešitev in prihodnost. Ker jim je uspelo dokazati, da imajo tržno zanimive proizvodne programe, so se stečaju izognili, do česar so si pomagali tudi z odprodajo dela premoženja. Likvidnostne težave so bile namreč resna zanka okrog vratu in tudi vseskozi naprej od takrat je pomanjkanje denarja za financiranje proizvodnje velikanski problem. ki so mu komaj kos. Plače, ki so sicer nizke, a ne čisto na občinskem repu, so kljub temu dobili še vsak mesec, morda le z nekajdnevno zamudo, proizvodnjo pa oskrbujejo z blagovno menjavo, če ne gre drugače.
Tenel je eno od novomeških podjetij, ki se zdaj zaradi blokad žiro računa približuje zakonsko predpisanemu stečajnemu postopku. Ob tem pa že dolgo niso imeli toliko dela, kot ga imajo zdaj do konca leta in še malo čez, ki jim bo moralo, če bo v redu opravljeno, dati pod letno bilančno črto pozitiven izid. Končno so dosti daleč pogovori o svežem denarju, ki ga potrebuje Tenel. Bivši direktor Ivo Longar, kije pred dvema mesecema sicer odstopil, pa opravlja po
pooblastilu posel naprej, saj jim m nikogar uspelo pridobiti za v.d. direktorja, se uspešno trudi pridobiti podjetju dovolj dela za naprej, in je praktično do podpisa pogodbe pripeljal tudi pogovore z dvema tujima partnerjema o sovlaganju v posamezne Tenelove programe. Ti naj bi bili po reorganizaciji samostojna podjetjeca. In ko je bil v te namene prejšnji teden na službeni poti v Nemčiji, se je nekaterim v kolektivu pod nujno zazdelo, da o ničemer niso obveščeni, pa sta se zvrstila dva zbora, v ponedeljek in v sredo. Na zadnjega je skoraj neposredno iz. Nemčije prišel tudi Ivo Longar.
Longarja je medtem delavski svet imenoval za v.d. direktorja do 28. fe-
• Najbrž kar prav ima sindikalni predsednik Tenela, kije, izzvan, dejal, da je njihovo stališče takšno, naj bi se bolj oprijeli dela, ki ga je zdaj, hvalabogu, dovolj. Šele potem bo moč vedeti, ali bo dela v Tenelu v prihodnosti dovolj za vse sedaj zaposlene s tistimi, ki so doma na čakanju vred, ali ne.
bruarja prihodnje leto, da bi pač položil letni obračun. Del kolektiva se s tem ni strinjal in so delavskemu svetu celo izrekli nezaupnico, predsednik pa je potem sam odstopil, ker pravi, da noče sodelovati v takšnih a la jogurtnih revolucijah. No, Longarje v sredo po-dogovorili z njim in da niti približno tega ni pripravljen sprejeti, bo pa posle korektno vodil do imenovanja v.d.-ja. Na očitke glede službenih potovanj, ki so dejansko le v mejah nuje, pa je odgovoril tudi eden od delavcev: da so namreč mrtvi, če se zapro v svoj vrtiček na Cikavi, daje zanje izhod le tuje tržišče.
Z. L.-D.
že četrti krog vsestranskega pobotanja obveznosti in terjatev na ravni Jugoslavije. V prvih treh krogih v avgustu, septembru in oktobru je iz dolenjske regije sodelovalo vsakič do 60 podjetij, predvsem s področja gospodarstva, ki so pri-
Samostojno metliško gostinstvo
Vrtec odpira vrata
Končno bo prišlo do ločitve pred dolgimi leti združenega in nikoli uspešnega be lokranjskega gostinstva — Metličani mislijo, da bodo boljši gospodarji — J_ast
nik naj bi bila turistična agencija
8. in 15. decembra vabi otroke in starše na prednovoletne prireditve
Denarne pomoči
METLIKA Starejšim ljudem, ki niso sposobni za pridobitno delo in so brez dohodkov ali premoženja. je s naši družbi zagotovljena socialna varnost z denarno pomočjo. Ta pomoč, če je edini vir preživljanja. sedaj znaša 1.870 dinarjev na mesec. \ metliški občini pa jo prejema I0 občanov. Tisti starejši občani, ki jim lastni dohodki ne zadoščajo za minimalno socialno varnost, pa so upravičeni do denarne pomoči, imenovane dopolnilni vir. Višina lega dopolnilnega vira je odvisna predvsem od lastnih dohodkov posameznega upravičenca. To pomoč prejema 52 občanov. V metliškem Centru za socialno delo v zadnjem času opažajo naraščanje prosilcev za socialne pomoči, predvsem za denarne pomoči kot dopolnilni v ir preživljanja. Med prosilci je vse več mlajših ljudi do 30. leta starosti. To povezujejo z vse večjo brezposelnostjo, vendar do take pomoči mlajši ljudje po sedanjih zakonih niso upravičeni.
METLIKA Metliška vzgojnovar-stvena organizacija je oktobra oh tednu otroka pripravila v svoji ustanovi dan odprtih vrat za vse otroke v občini, posebno pa liste, ki ne obiskujejo vrtca. Otrokom so ponudili lutkovno igrico ter igranje v skupinah, staršem pa predavanje m pogovor o strahu otrok v predšolski dobi, ki so ga popestrili z diapozitivi,
V	v rtcu so bili prijetno presenečeni nad velikim obiskom otrok in njihovih staršev, zato so se odločili, da 8. in I5. decembra znova na stežaj odprejo vrata obiskovalcem. To bo predpriprava otrok na praznovanje ob prihodu dedka Mraza, ki sojo sicer imeli tudi pretekla leta. le da so takrat vzgojiteljice hodile po krajevnih skupnostih. Tokrat pa bodo otroke raje povabili v vrtec, kjer so boljši pogoji za delo.
V	v rlcu so se dobro pripravili na velik obisk, obljubljajo pa. da se bodo potrudili. da se bodo tako otroci kot starši dobro počutili. Za otroke bodo znova-priprav ili lutkov no igrico in vrsto zanimivih igric, za starše pa poučno razstavo o dobrih igračah. Sicer pa so se ob oktobrskem dnevu odprtih vrat v vrtcu s starši že dogovorili, da bodo starši en večer skupaj z vzgojiteljicami v vrtcu šivali ljubkovalne igrače, ki jih bodo nesli otrokom kot darilo.
M. B -,l
METLIKA — Z družbenim gostinstvom v metliški občini so križi in težave že od takrat, ko je postalo družbeno. Vseskozi je šlo v tem družbenem gostinstvu navzdol in danes tega, čemur pravijo gostinstvo in turizem, v metliški občini skorajda ni, oziroma tisto, kar je, ne zasluži tega imena.
Pred skoraj dvajsetimi leti so vse organizirani, z družbenim gostinstvom
družbeno gostinstvo v Beli krajini združili. sedež novega podjetja pa je bil v Črnomlju. Dolga leta je bilo belokranjsko družbeno gostinstvo Viatorjev tozd, nato temeljna organizacija v Golfturi-stu, ki je deloval v okviru sozda Integral, zadnji čas pa posluje kot družbeno podjetje Gostinstvo Bela krajina s sedežem v Črnomlju. Kakorkoli že so bili
in turizmom v metliški občini niso bili nikoli zadovoljni. Kaže, da je končno prišel čas ločitve in s tem čas čistih računov.
POKOJNINE SKORAJ KOT PLAČE
Ml Tl IKA Po podatkih iz letošnjega poletja prejema v metliški občini pokojnino 1. 171 občanov , od lega je 42 odst. prejemnikov starostne pokojnine. 36 odst. invalidskih upokojencev in 22 odst. družinskih upokojencev. Zaradi težkega ekonomskega položaja celotne družbe pričakujejo. da se bo upokojilo čimveč ljudi, ki izpolnjujejo pogoje za to. Socialna varnost upokojencev seje namreč v primerjavi s prejšnjimi leti močno izboljšala. Samo za primer: v metliški občini znaša povprečna pokojnina dobrih 3.600 dinarjev in skoraj dosega povprečne plače v gospodarstvu te belokranjske občine. Kljub temu pa se štev ilo prejemnikov varstvenega dodatka povečuje m je to pomoč v prvem letošnjem |iollelju prejemalo že blizu 200 upokojencev ali skoraj desetina več kot lani.
Od 11 obratov sedanjega in bivših podjetij so 4 v metliški občini, to so hotel Bela krajina, gostišče Drage, kopališče Breza ter kopališče Podzemelj, medtem ko so gostišče Veselico že pred časom prodali bivšemu lastniku Beti, ki jo je, mimogrede povedano, pred dolgimi leti zastonj odstopilo takrat združenemu belokranjskemu gostinstvu. Sedanja vrednost teh štirih objektov z zemljiščem in opremo vred naj bi znašala komaj dobrih 4,3 milijona dinarjev, kar je slaba tretjina vseh osnovnih sredstev sedanjega črnomaljskega podjetja Gostinstvo Bela krajina. V teh gostinskih objektih v metliški občini je zaposlenih 24 ljudi, kar je tudi slaba tretjina vseh zaposlenih v podjetju, medtem ko dohodek metliških obratov predstavlja 40 odst. vsega dohodka podjetja.
Belokranjsko družbeno gostinstvo vsa leta posluje na meji rentabilnosti ali pod njo. Doslej so izgubo pokrivali z nepovratnimi sredstvi. Lani je izguba podjetja znašala dobrih 348 tisočakov, od česar na metliške obrate odpade 150 tisočakov, v letošnjih devetih mesecih pa znaša izguba že skoraj 500 tisoča-
kov, vendar kaže, da metliški obrati letos ne bodo imeli izgube. Ker vse dosedanje integracije belokranjskemu gostinstvu niso prinesle boljših časov in ker je vodstvo sedanjega podjetja prepričano, da tudi v sedanji organizaciji nimajo tako rekoč nikakršnih možnosti za uspešno poslovanje in prekinitev desetletnega mrtvila, so se na nedavni seji izvršnega sveta kaj lahko odločili za »ločitev«. Metličani so namreč tako in tako že dalj časa prepričani, da bi s tem, kar je družbenega gostinstva v njihovi občini, gospodarili bolje in naredili več. Če drugega ne, bi se vsaj vedelo, da so za neuspehe in bedno stanje metliškega hotela, Drag. zlasti pa zanemarjenega in povsem neizkoriščenega kampa ob Kolpi krivi sami.
Metliški izvršni svet je obravnaval možne oblike bodoče organiziranosti sedanjega družbenega metliškega gostinstva. Podprl je predlog, po katerem se naj bi ta dejavnost odcepila od sedanjega podjetja in se organizirala kot samostojno gostinsko podjetje. Ker samo s tem ne bi rešili nobenega od resnih vprašanj, se metliški izvršni svet zavzema, naj bi takoj ustanovili turistično agencijo, ki bi kot lastnik podjetja razpolagala z imetjem, posamezne objekte oziroma zemljišča pa bi dali v najem oziroma našli drugo uspešno obliko sodelovanja. Imenovali so komisijo, ki naj bi v kratkem pripravila konkreten predlog bodoče organiziranosti metliškega gostinstva in turizma.
A. BARTELJ
Novomeška kronika
3
I
%
'fr
bi
ali
ne
SLOVENŠČINA Dejansko je skraj* ni čas za razpis ljudskega glasflvahja mostojnosti Slovenije. Slovenščina, riaš’ materin jezik, je pod pritiskom ž JtilrfiVe-] ga deležna močnih udarcev, eden najbolj! neverjetnih je bil te dni na novomeški tržnici, kjer smo lahko prebrali, da so naprodaj plašči. Morda pa so zaradi pisave i mehkim č — vsaj bolj topli'.’
RADIO Priljubljeni radio Studio Oj irej veselo vrti voščila, kijih njegovi poslušalci, ori namenjajo svojcem, prijateljem itd. Kaj pid piše v voščilu, izkušenim profesionalcem: ni preveč mar in tako smo lahko te dni sli-J šali, »naj Jerca, ki ima rojstni dan, za tre-.
anf
at<
Iva
tn<
P
los
nutek odloži delo in prisluhne priljubljeni trai
melodiji«. Omenjena Jerca je bila na dan voščila stara natanko leto dni. Če pri tej starosti očitno zbrano prisluhne melodi- JVi jam, bo presegla Mozarta, zanimivo pa bi tudi bilo vedeti, s katerim nujnim opravilom seje motila Jerca, ko soji rekli, naj si it, za hipec oddahne. Da ni po naključju v plenicah lopatala na vrtu? Če bo Jerca še naprej tako pametna in pridna, bo mogoče na tretji rojstni dan postala urednica Studia D.
a o
»rež
Tir
lem
lila
ast
'arj
led ie (
DREVJE Pri grmski osnovni šoli so posekali nekaj lepih dreves. Učenci dveh razredov so zoper grob poseg protestirali, nakar so od hišnika slišali, da so se drevesa preveč razrasla itd. Na kraju, kjer je sedaj šola, je bil pred tem gozdiček, zato se drevesa tam nikoli ne morejo preveč razrasti. Druga zadeva je, da o poseku najbrž, ne more odločati šolski hišnik. Če imajo učitelji čas razpravljati o vsakem živahnejšem učencu, bi si nekaj minut lahko vzeli tudi za drevesa. Tretje, kar bi bilo ob tem primeru vedeti, pa je, da ima vsak hišnik svojega ravnatelja.
BRATSTVO Delavci novomeškega Avtoservisa so se z avtobusom odpravili na izlet v Karlovec. Ker tako potovanje potrebuje nekaj mokrote, so že doma nastavili blagajnico, vsak je vanjo položil 100 din. Porabili niso niti pare. V Karlovcu so namreč naleteli na skupino bratov Hrvatov, ki niso severnim mejašem dovo-i lili plačati niti litra vina. Pa naj kdo rečeL £ da nova slovenska politika ni tudi e k o-* 6 nomsko usjzešna.
Ena gospa je rekla, da je bil« vstopnina za smučarski sejem astronomskih 40 din. Se pozna, da že tri le-JJ ta ni bilo snega.
BMSIi
Od 15. do 21. novembra so v naši po ‘ rodnišnici rodile: Ivanka Pungerčar i£cn Dol. Prekope Barbaro, Jana Kodrič i’ *e' Senožet Miha. Ruža Krznarič iz LipPl ničke Zaluke Petra, Ivanka Klemcnčif _ z. Uršnih sel Kristino, Marjeta Bradač i*" Dol. Kamene — Matica, Martina Debevt z Rateža Gregorja, Tatjana Požek 'i Gorenjcev Simona, Vesna Režek i*s Metlike Roberta, Marija Klobučar i* Biške vasi	Gašperja, Bojana Rajkovii '
iz Pribiča	Marsela, Danica Divjak
Male Hubajnice — Tineta. Marija Erpe* ’ek Uršnih sel Ireno, Zorica Tončič iz Pila-"?.11 — Danijela, Tatjana Jakša iz. fr'*!1
llrvL.t Il.Tn ir.e, k’ . t r,.. r l; «-0
tovcev
nomlja Urško, Bernarda Kestnar i *
Smolenje vasi — Klemena, Marinka Lu-
zar iz Gor. Brezovice — Tjašo in Saša
Branka Rebolj iz Trebnjega Lovra. Si-
mona Strojin iz Grobelj Mateja, Sonj*
1
Starešinič s Krasinca - • Dušana, Marjan* Zupančič ir Preske Mojco, Mojca Vrat e< nešič izČrnomlja Nina, Ivana Modula)^01
Mal
ikra
Ivorja, Marija Virant iz Petej Primoža, Liljana Galinae ’* a
iz Krškega
linjeka — I umum, I-Iijana uaiiuae ‘-J. Obreža Albino, Grela Avguštin iz. Met-|j*c like Jerneja, Brigila_Mesojedec izČešČo" vasi Leo, Karmen Žnidaršič z Mirne v. Spelo, Irena Stangelj iz Črmošnjic Ma-lcs jo, Matilda Zaletelj iz Klečeta Klemena. Čestitamo!
IZ NOVEGA MESTA: Darinska Pavlin iz Ivana Roba 44 Anžeta, Biljana Milinkovič iz Slavka Gruma 72 deklico, Božidara Jožef iz Ločne 42 Tjašo-Čestitamo!
p
Sprehod po Metliki
kar
na
g«
din
Pal,
Sor
,*Sia
PRED LJUBLJANSKO BANKO nOjai Trgu svobode je objutrih kar precej IjudM^l ki bi radi kupili devize, predvsem mark* s**i in šilinge. Pošiljka, ki jo dobijo uslužbeh' ke. hitro poide, nakar vam namesto devični vpišejo kupljeno vsoto v devizno knjižice’[8a i Za spodbudo vam povedo še to. da tujcu* "»i denarja iz svoje knjižice ne boste mogj' sPc dvigniti prej kot v nekaj mesecih. Ljudj* ^ so začudeni, kajti premier Markovič j’[ !’**’ preko televizijskih ekranov spodbuja y°č
n ji k nnnvjtnm in fn 7 /annanin %/rpHnlfn I
nakupovanju, in to z zaupanja vredni*1’!. nasmeškom.	,
V	METLIŠKI OBČINI JE VSF VE^ P*e tako imenovanih črnih zakolov živine, k*’ kaže na to. da znajo tudi kmetje računa*1:
S črnimi zakoli se izognejo dajatvam, ki b jih pospravila v svojo pogoltno blagajn1’ država, poleg tega pa naredijo še velik” veselje prijateljem in znancem, ki pridej” do teletine ali govedine po nižjih cen*!1 kot sicer veljajo v mesnicah. Da zaradi nc' strokovnosti živina ob takšnih dejanj’” v» bolj trpi. kot bi v metliški klavnici, seve”9j P*» nikogar ne zanima.
V	PRIHAJAJOČIH DNEH bodo im1” ^ li v podzemeljski osnovni šoli kviz o p*”') ? metu za vse belokranjske osnovne t nastopila bo popevkarica Romana Kranj, I čan i/ Kranja, svetovni popotnik Cortes.*’
pa bo otrokom s pomočjo diapozitiv*!*! „■* predstavil Indijo. Brez skrbi: pouk za volj1’ J * lega ne bo odpadel.

I Črnomaljski drobir
SINDIKALNA PONUDBA — Dva Ijlada Roma sta si ugodnejšo sindikalno •i °"udbo nekaterih prodajaln v Črnomaljci '* občini očitno razlagala nekoliko po tf.i 'oje. Kar sama sta »določila«, v katerih ^ji Kovinah naj bi bilo blago zastonj, kot ,c:' "kazilo, kdo sta, pa sta namesto sindi-,j|ji **ne izkaznice, ki je tako in tako nista r/:1 ncla komu pokazati, raje pustila razme-Ine lokale in poškodovane vhode, skozi . j atere sta si utirala pot v trgovine. Pri vsej vari jima je najbrž najbolj čudno to, da momaljskernu sindikatu še ni uspelo 'fepričati miličnikov, da sta sledila le pri-C1 0ročilu sindikata o ugodnejši nabavi živil ■aJ P drugih življenjskih potrebščin. m PASTIRJI IN OVCE — Pastirji iz "'."Osne in črede njihovih ovac so zopet pre-e- topil; Kolpo in iščejo sočno pašo na belo--1" panjskih tleh. Belokranjci se, razumljivo, an ezijo na nepovabljene goste in zgodi se ce-leJ S’ da jih nekateri preganjajo kar s koli. li- -Tugi pa s0 0b vsem skupaj presenetljivo . nir"i. Menda razmišljajo že o tem, kako »a- to potem, ko bo v Sloveniji sprejet plebis-sl ‘k preko državne meje pa prehod za sto-v 'ne živali ne bo tako preprost. »Nismo še *e '»ali, da bi se bosanske ovce pasle v Avs-°' nJi ali Italiji,« se muzajo.
OBISK — Janko Bukovec, sicer ne-l“anji predsednik semiške podružnice žfuštva vinogradnikov Bele krajine, je ob E>ošnjem martinovanju, ki gaje pripravi-1 omenjena podružnica, kar veliko časa 'feživel v hotelu Smuk, kjer seje odvijala '"reditev. Precej presenečen pa je bil, ko E Pozneje v Delu plus prebral, kako je ob Riškem martinovanju slovenska vlada "la v njegovi zidanici. Ugotavlja, da ima as9pi.s zelo sposobne, detektivske novinarje, ki jim je uspelo ob martinovanju izbiti slovensko vlado v Semiču, saj ne on le ostali Semičani niso vedeli, da so bili "vi možje naše republike ob prazniku vi-. v Semiču, dokler niso odprli časopisa, 1 * propagira z »nesramnostjo zdaj«.
Drobne iz Kočevja
ZASVINJANO MESTO Kočevje r.elo nesnažno mesto. Otrokom dajejo ab zgled celo starši. Sami predpisi o jav-’e|n redu in varstvu okolja ne bodo zago-<’vili reda. Potrebno bo še drugače *repati.
ZAKLEPAJO SE- Nesnažno pa ni e "testo in ulice, ampak tudi večje stano-'anjske stavbe, ki so vse počečkane, stekla majo razbila ali počena, daje vse videti !ot po bitki na Kosovu. V kleti vlamljajo feznanci. V skupnih prostorih naletiš na ilžSvinjarijo. Pa hočemo v Evropo!
•o- KAM Z AVTOBUSI? Na prvi seji |e, tove komisije za socialno politiko je bilo P° temeljiti razpravi ugotovljeno, da »bo reba ustvariti elemente reda«. Nered v "testu in drugod je vsesplošen. Tako so tted drugim ugotovili, daje neki avtobus "arkiral kar na parkirišču za osebna vozila tfed občinsko skupščino. Poetm so ga od a"t pregnali in je začel parkirati pri ne-jj tem križišču, da onemogoča voznikom j/tteglednost in hkrati ogroža varnost 'jp. ttomeia.
tehniški zobotrebci
viil VSE NA EKSPRES V Ribnici in < f.olici vsi fotografi izdelujejo fotografije e C^spresno in kvalitetno«. Nakupili so lafantteč novo opremo. To velja tudi za ■f-^roto Tonija« iz. Hrovače, ki ob torkih, i(lCetttkih in sobotah dela v Sodražici.
,a- Kulturno gostišče v rib-
Š* | kem gradu je muzej suhorobarstva in Sr j°a^arstva. Petkova galerija, letno gledati st i P3"*4 Kulturnikov, poročna dvorana, mazalna razstava kipov z ribniških likovnih raji4<*anj in morda še kaj. V neposredni bli-la\ni -*e Miklova hiša, ribniški kulturni t£j"rant. ki bo dokončan in odprl predvido-ilHa Prihodnje leto. Obrtno združenje pa et-rKotavija, da je v gradu še nekaj neizkoriš-SčfPjjih prostorov in da naj bi v njih odprli (t°dobni gostinski objekt, ki pa mora biti )a-ies "ekaj posebnega, reprezantiven. ie-[
Trebanjske iveri
TREBNJE Trebnje z okolico ima at nekaj stikov s svetom, tako da obtožbe 3 rovaš njegove obrobnosti držijo ali pa držijo. Ima severnjaško vročo kopel, "ttinevno, vendar nedokazano je člen v Permski mafijski trgovini z belim bla-,”°"t, ima vedeževalko. ki vam po vzhod-'J^aškem receptu prebere iz dlani vašo trni 0 us°4°- žJvi politične stranke, v me-rli au posluje ena registrirana turistična efl-fcncija Krištof, ki vas vodi po evropskih nbta'P°tjih, '"ta lXKlJclJa s Krizo ameriškemu!.''pa poznih tridesetih let tega stoletja in ’6 .^a arhivirano pismo iz Italije. V njem ^roča Ludmila Lidia Šoulavy-Bertocci, “J: na Je po dr. Evgenu in Elzi Šoulavy zako-fjljdedič trebanjskega gradu in pripada-'. Jv1 Petih hektarov gozda.
11 ;. NEKAJ ZIDAJO Zapužani pravi--l p jim Unitehna in Franc Jevnikar
d - nosom nekaj zidata v nekdanjem za-, raž.nem hlevu in da jim nihče ne pove, »“J bo nastalo v bivši živinski rezidenci.
, ako to? Za najmanjšo zajčnico se obi-podajo na pot jate oglednikov, ki Ji "ej zahtevajo grmade soglasij od sose-"v in sedeminpetdesetih pristojnih usla-tlV’ pri zapuški podrtiji pa je šlo brez tega ali je tako? Če je, potem je jasno: drža-varuje človekove pravice, za človeka - tPaJ' ni mar.
^ KOMENTAR Kojeeden od uvodne farjev v javni razpravi o ustavi v Treb-nr Tarn govoril o pravicah etničnih manjšin Jr tu samo omenil Rome, je v dvorani z.a-idJ'! 'Potalo. Nekomu se je zdelo, da tako ■s*'! f asno, kakor da bi z. metra višine naen-(i1; rat strese| na lesena tla ves fižol in krom-lij0 j,1"' Kije rasel na kmetovih njivah in kon-
v ciganskih želodcih.
S
IZ NtkŠIH OBČIN
iMiH
IZ NtkŠIH OBČIN
15
Kaša je bila tokrat še prevroča
Delegati črnomaljske občinske skupščine so sprejeli le pobudo Demosa o odvzemu naziva častnega občana Ivanu Mačku, naziva pa mu niso odvzeli
ČRNOMELJ — Demos je na oktobrski seji občinske skupščine predlagal, naj Ivanu Mačku-Matiji odvzamejo naslov častnega občana črnomaljske občine. Ta predlog so podkrepili z utemeljenim sumom, daje bil Maček eden najodgovornejših za dogodke, ki so se dogajali tik po drugi svetovni vojni v bližini črnomaljske občine, hkrati pa je tudi eden najodgovornejših, da je Slovenija ostala dolgo časa brez nekaj sto kv. kilometrov svojega ozemlja.
Statutarnopravna komisija pri črnomaljski občinski skupščini, ki je razpravljala o pobudi, je menila, da utemeljitev Demosa ni dovolj argumentirana, zgolj na podlagi utemeljenega suma pa še ni moč sprejeti odločitve o odvzemu naziva častnega občana. »Pričakovati je, da bo na razpolago več potrebnega gradiva in dokazov za presojo o odločitvi, ko bo komisija republiške skupščine za preiskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti prejela od Ivana Mačka odgovor na številna vprašanja, ki mu jih je poslala z. njegovo privolitvijo,« je med drugim zapisala v svoje stališče črnomaljska statutarnopravna komisija. Tukajšnji skupščini pa je predlagala, naj z odločitvijo o častnem občanstvu počaka, dokler omenjena republiška komisija ne bo prejela odgovorov na vprašanja, poslana Mačku, za katere jo bo zaprosila črnomaljska komisija z enakim naslovom.
Vendar je bil za Demos ta predlog nesprejemljiv, češ da obstaja toliko razlogov, ki govorijo proti Mačku za primer so omenili le Kočevko Reko — da je moralna stvar skupščine, da se o častnem nazivu Mačku, ki so mu ga v
NAJVEČ INVESTIRAL RIKO
RIBNICA Po podatkih SDK je bilo letos v prvih devetih mesecih v ribniški občini za 24,659.000 din gospodarskih in za preko 3 milijone dinarjev negospodarskih investicij. V gospodarskih investicijah je s skoraj 69-odstot-nim deležem udeležen RIKO, delež Inlesa je 20,5 odst., Komunala je s 3,7-odstotnim delem na tretjem mestu itd. Med negospodarskimi investicijami pa je bilo preko 90 odstotkov porabljenih za obnovo osnovne šole v Sodražici.
Črnomlju dodelili ob občinskem prazniku leta 1980, izreče. Poleg tega postopki za odvzem naziva častnega občana tečejo tudi v Metliki in Novi Gorici. Druge stranke, tako Stranka demokratične prenove, Liberalno-de-mokratska stranka in Socialistična stranka, pa so menile, da utemeljen sum še ni dovolj tehten razlog za odvzem častnega naziva. Socialisti so ob tem dodali, da tako, kot je bilo preuranjeno. da so Mačku podelili naslov častnega občana, tudi Demosov predlog predstavlja drugo skrajnost. LDS pa je predlagala, naj Demos do naslednje seje napiše spodobno utemeljitev.
Član statutarnopravne komisije je pojasnil, da je večina članov komisije pravnikov, zato so se odločili za pravno normo, vendar pa je častno občanstvo moralna norma. Po njegovem lastnem prepričanju pa je vprašljivo, ali je — glede na to, kaj vse je bilo v zadnjem letu o Mačku napisanega — z moralnega vidika še lahko častni občan. Mag. Janez Kramarič, sekretar občinske skupščine, je pristavil, da mora biti vsaka odločitev, pa če temelji na moralni ali pravni normi, utemeljena. Zato naj bi se o Mačkovem častnem nazivu delegati odločali šele, ko bi imeli najmanj Mačkove odgovore in ko bo torej dovolj podatkov za tehtanje argumentov.
Ko naj bi glasovali — čeprav so bili socialisti odločno proti, da bi sploh o čem dvigali roke, dokler se o Mačku ne pripravi dovolj gradiva so se morali najprej dogovoriti, o čem naj sploh glasujejo. Po skoraj triurni razpravi in odmoru so sprejeli pobudo Demosa o odvzemu častnega naslova Mačku. Vendar pa so izglasovali le pobudo, ne pa tudi tega, da bi mu naziv dejansko odvzeli.
ker bi morali pred tovrstnim glasovanjem najprej razširiti dnevni red, delegati pa se z razširitvijo niso strinjali. Zato bodo to točko dnevnega reda kot samostojno uvrstili na naslednjo sejo občinske skupščine, do takrat pa naj bi zbrali še argumentirane dokaze. Tako Ivan Maček-Matija še naprej ostaja častni občan črnomaljske občine.
M. BEZEK-JAKŠF.
BREZPOSELNOST
NARAŠČA
ČRNOMELJ Konec oktobra je bilo v črnomaljski občini na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 373 iskalcev zaposlitev, od tega jih prvo zaposlitev išče 144, kar dobrih 58 odst. pa je mlajših od 26 let. 247 ljudi je iz različnih vzrokov težje zaposljivih. Med iskalci zaposlitve prevladujejo tisti s I. stopnjo izobrazbe, zaskrbljujoče pa je. da je na zavodu prijavljenih tudi 8 iskalcev z višjo šolo. Poleg tega, da se število brezposelnih povečuje iz dneva v dan, pa je v Iskri, rudniku Kanižarica, Beltu in Be-gradu tudi 247 delavcev na čakanju.
JLA nič več nedotakljiva
Črnomaljce zanima, kakšna bo usoda vojaških objektov v občini — Kdo je kriv za propadanje?
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je nekaj objektov za vojaške namene, ki ljudi očitno vse bolj bodejo v oči. Zato ni čudno, da je Demos opozoril na nevarnost ekološke onesnaženosti, ki bi lahko prišla iz teh objektov, posebno še ob dejstvu, da stojijo na občutljivih kraških tleh. Zanima jih tudi usoda 56 ali 57 ha velikega zemljišča v bližini Gribelj, ki je bilo odkupljeno v vojaške namene, a je sedaj v glavnem zapuščeno, ter kaj je z vojaškim projektom objekta v bližini Nerajca.
Z oddelka za družbeni razvoj so odgovorili, da so objekti v črnomaljski občini, ki posredno ali neposredno služijo JLA, v izključni pristojnosti vojske, njihov namen pa za javnost ni znan. Priznali so sicer, da vpliv na okolje ni izključen, če bi prišlo do napak pri objektih, vendar pa je JLA dolžna spoštovati predpise, ki veljajo za območje izven objektov, zato je v primeru suma zaradi onesnaževanja okolja moč posredovati pri pristojnih organih JLA.
Za zemljišče pri Gribljah so na oddelku za družbeni razvoj pojasnili, daje v zemljiški knjigi vpisano na državo SFRJ-zvezni sekretariat za ljudsko obrambo, ki ima tako izključno pravico
RDEČI KRIŽ ŠE ZBIRA POMOČ
ČRNOMELJ - Črnomaljski občinski odbor Rdečega križa, ki zbira denar za poplavljence, je do petka, 23. novembra, zbral 126.168 din. Rdeči križ se najlepše zahvaljuje vsem darovalcem, čeprav akcija zbiranja pomoči za žrtve katastrofalnih poplav še vedno poteka.
Predsednik med Stružanci
Na kratko o željah in načrtih Stružancev, ki se čutijo v vsem povojnem obdobju zapostavljene
IMAJO ŽE PREKO 3.500 ČLANOV
KOČEVJE Vodstvo občinskega sveta Svobodnih sindikatov v Kočevju je zadovoljno z včlanjevanjem delavcev. Do konca minulega tedna se je v njihove vrste vključilo nekaj nad 3.500 novih članov. Zraven brezplačne pravne pomoči, ki jo nudijo članom vsako sredo od 17. do 19. ure na sedežu v Kočevju, Ljubljanska cesta 7, so omogočili, da člani s člansko izkaznico uveljavljajo sindikalni popust pri nakupu v Merkatorjevih trgovskih poslovalnicah Trgopromet Kočevje. Zadnji čas pa ugotavljajo, da je vedno več takih delavcev. ki iščejo pomoč pri svoji sindikalni organizaciji. Zato bodo vložili vse napore, da bi sindikalno življenje zaživelo v novih pogojih.
STRUGE Predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič in predsednik občinskega izvršnega sveta Lado Lenassi sta pred kratkim obiskala Struge in se pogovarjala s krajani. Ves čas razgovora je med domačini prevladovalo prepričanje, da so bili vsa leta po vojni zapostavljeni, ker je bilo med vojno to območje »na napačni strani«. V pogovoru o željah in načrtih pa so za posamezna področja dejavnosti ugotovili:
CESTA proti Dobrepoljem je asfaltirana do občinske meje; tudi za Struge pa je pomembno, da bi asfaltirali še preostale slabe 3 km ceste v grosupeljski občini. Cesto proti Kočevju bo treba prekategorizirati v regionalno, saj občina Kočevje ne zmore stroška za posodobitev in asfalt. Od Kočevja do Strug praktično ni več nobene vasi, medtem ko jih je bilo pred vojno veliko. Za posodobitev vaških poti so krajani pripravljeni plačevati samoprispevek.
PITNO VODO dobivajo iz Roba (občina Ljubljana-Vič) preko občine Grosuplje. Glavni cevovod je potreben obnove. Voda je tudi predraga, ker jo
Komunala Grosuplje zaračunava Hy-drovodu Kočevje kot industrijsko vodo, ta pa občanom kot gospodinjsko, se pravi ceneje. Preverili bodo možnost za lastno zajetje pri Tisovcu. Od Grosupeljčanov bodo zahtevali tudi znižanje cene za vodo (na gospodinjsko tarifo).
EKOLOGIJA jih tudi skrbi. Zato bodo uredili zbiranje odpadkov in njihov odvoz na primerno odlagališče. Ugotovili bodo, kakšne odplake nastajajo na tem območju, in nato uredili čistilno napravo (najverjetneje prenosno) pri vasi Potiskavec.
OBRTNIKOV ni. Tu je bila obrt vedno pretirano obdavčena, zato se tudi danes boje odpirati delavnice. To pa bi bilo nujno, saj je vedno več ljudi brez dela. Prej je od tod vozil delavce avtobus na delo V Litostroj v Ljubljano, zdaj pa je ta prevoz ukinjen.
POKOPALIŠČE so pripravljeni urediti in zgraditi mrliške vežice. V ta namen nameravajo uvesti samoprispevek. Pri razpisu referenduma pričakujejo občinsko pomoč.
J. P
Zakaj razrešujejo Vinka Pavlina?
Z zasedanja vseh treh zborov skupščine občine Trebnje — Ekološki podton — Kolikšne smejo biti zidanice? Velike in drobne teme — Kaj je to?
TREBNJE — Potem ko so na septembrski seji trebanjske občinske skupščine delegati odložili glasovanje o dopolnjenem osnutku odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Suho krajino, so na nedavnem zasedanju občinskega parlamenta ta dokument sprejeli. Poleg tega so izglasovali in odpravili še vrsto predpisov o drugih področjih.
Glede prostorskega urejanja Suhe krajine so najbolj analitično obdelali 27. člen odloka in v njem velikost zidanic, ki naj bi bila dovoljena. Urbanistični inštitut Slovenije je namreč predlagal tlorisno površino zidanic 40 kv. m in izjemoma do 120 kv. m. Kot izjeme naj bi obravnavali proizvajalce grozdja, ki pa bi morali svojo tržno usmerjeno pridelavo dokazati z uradnim potrdilom.
Na seji so eni nastopili proti številkam, češ da pomenijo nepotrebno birokrali-ziranje, in predlagali, naj bi od primera do primera občinske službe odločale, kolikšno zidanico sme kdo sezidati.
Drugi so opozarjali na verjetnost špekulacij pri pridobivanju potrdil. Marjan Dolenšek pa je opozoril na možnost, da bi kdo na podlagi dobljenega potrdila lahko zgradil veliko zidanico »tako imenovano zidanico«, kot je rekel, ven-
dar v njej ne bi predelovali grozdja, ampak kakšno zdravju škodljivo snov.
Le nekaj manj podrobno so razpravljali o dopustnih naklonih streh in načinih za praznjenje vaških greznic. Nazadnje so odlok sprejeli z nekaterimi popravki prvotnega besedila, kaj natančno pa so izglasovali, bo delegate verjetno obvestilo šele prečiščeno besedilo, saj so na seji po razdrobljeni razpravi najbrž, le najbolj poučeni vedeli, za kaj gre v sklepih o PUP.
Ko so delegati glasovali o imenovanju Boruta Likarja za načelnika Uprave za notranje zadeve Novo mesto in se pri tem pogovarjali o razrešitvi Vinka Pavlina, dosedanjega načelnika, so nekateri protestirali nad »pozabljivostjo« nekoga. Sodeč po razpravah, se jim je upiralo razreševati s funkcije človeka, o katerem se nikomur ni zdelo vredno napisati ničesar ne o delu ne o morebit-
do razpolaganja s to zemljo. Demos se s tem odgovorom ni strinjal. Moti ga predvsem, da je toliko zemlje neobdelane, česar si v današnjih časih ne bi smeli privoščiti. Zato so predlagali, naj se predstavniki črnomaljske občine pogovorijo z JLA, kakšna bo nadaljnja usoda te zemlje. Izvršni svet ie predlagal, naj skupščina sprejme sklep o vrnitvi teh površin, česar sicer niso storili. Morali pa bi se, kot je predlagal eden od prisotnih, odločiti, ali bi to zemljo odkupili od vojske — in če bi jo, kje bi vzeli denar — ali pa bi jo tisti, ki sojo pripravljeni obdelovati, od JLA vzeli le v najem.
Vojska je v okolici Nerajca nameravala graditi tudi objekte za namensko proizvodnjo. Zato je bil okrog leta 1982 od Pustega Gradca čez hrib Cirnik do doline za Cirnikom zgrajen vodovod, dolg 2 kilometra. Pod Cirnikom v bližini Velikega Nerajca so zgradili črpališče z manjšim rezervoarjem, na Cirniku pa večji, 400 prost, metrov velik rezervoar za vodo. Do Velikega Nerajca uporabljajo vodovod krajani, od te vasi naprej pa ni v uporabi. V občini so sicer hoteli preprečiti propadanje vodovodnega omrežja, s tem da bi ga prevzela v upravljanje Komunala, a do tega doslej še ni prišlo. Resje sicer, da gre za nedorečeno investitorstvo objekta s strani republike, posebno pa republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, prav tako pa drži, da rezervoar, ki ga niso nikoli uporabili v namene, za katere je bil zgrajen, ne drži vode, prečrpavališče pa je uničeno. Tako razdejanih objektov pa se Komunala iz razumljivih razlogov brani. Vendar odgovorni možje v občini obljubljajo, da bodo poskušali dobiti od pristojnih republiških organov te objekte v občinsko last, toliko bolj. ker vse kaže, daje JLA opustila misel na to, da bi v bližini gradila kakršne koli objekte.
M. BEZEK-JAKŠE
Kdo jim bo na koncu vrtal po ustih?
Politika in zdravstvo
TREBNJE — Apeliram na skupščino oziroma ustrezni resor, naj ukreneta kaj, da se bodo izboljšale razmere v trebanjskem zdravstvenem domu in da bo ta ustanova nudila ustrezne storitve. Storitve nudijo samo zasebniki, medtem ko jih zdravstveni dom ne več, je rekel na nedavnem zasedanju Skupščine občine Trebnje Jože Jerak. delegat zbora združenega dela trebanjskega parlamenta. Za ilustracijo takega pomanjkanja je navedel trebanjsko otroško zobozdravstvo.
Na tak poziv hi bila pozorna vsaka vlada, ki bi rada kaj investirala v trdnost lastnega položaja in dobro počutje državljanov, in verjetno se bo podobno odzval trebanjski izvršni svet. S kakim poročilom, ki bi ga posredoval skupščinskim zborom, bi najlažje pojasnil delegatom, če je de! opreme v zdravstvenem domu res neuporabljen, ali manjka (zo-bojzdravnikov, koliko strank pobereta zasebna zobozdravnika s svojima ambulantama na dveh koncih občine Trebnje in kaj lahko Tre-banjci pričakujejo glede vsega tega v prihodnje.
Nekaj tega se ve že zdaj. Šolski zobozdravnik dela v Trebnjem v ambulanti v osnovni šoli. Iz mladinske ordinacije v Zdravstvenem domu je zdravnica odšla 31. oktobra letos, Zdravstveni dom zdaj že pozna novo ime za to delovno mesto in ne ve, od kod bo vzel denar za plačo tega zdravnika.
Občina Trebnje bi to denarno neznanko mogoče še kako rešila. Zanesljivo pa bi si naložila pretežko breme, če bi hotela prej kot Slovenija priti na jasno, kako se obnašati do zobozdravnikov-zasebnikov, ki po Jerakovih besedah in tudi sicer mešajo štrene trebanjskemu Zdravstvenemu domu. Te zdravnike bi lahko dila.
ka dobrih storitev in dobil da je v tem pregonu bolj papeška od papeža. Tak žig bi prejela že v Sloveniji, kaj šele na Hrvaškem, kjer dovolijo zasebništvo ne le svojim, ampak tudi trebanjskim zobozdravnikom.
M. LUZAR
Socialisti o novi ustavi
Preveč nejasno o socialnih pravicah in lokalni samoupravi — Za plebiscit, a prej temeljito seznaniti volivce — Zakaj ni taborišč za emigrante?
ni krivdi, če je razrešitev mogoče posledica slednje. Likarja so imenovali, ne-
•	Ukvarjamo se z drobnarijami, nič pa še nismo rekli na skupščini, kaj bo s to občino, kaj bi naredili, »da se potegnemo iz te nerazvitosti. Bomo še zmerom Kosovo Slovenije?« je vprašal na seji Bruno Gričar in dodal: »Večina, ki me je volila, me je na osnovi mojega programa. Imam dolžnost do teh ljudi in bom naredil maksimalno, da te svoje ideje uveljavim tu notri.« Ciril Pungartnik, predsednik trebanjske občinske skupščine, je priznal, da »je nekakšna pat-pozicija«, v kateri občina ne more veliko narediti, ker nima republiških planskih izhodišč. Po njegovem pa je koristneje, če delegati govorijo o konkretnih problemih kot o globalnih usmeritvah občine.
*	Jože Jerak je zahteval nadzor nad delom občinske vlade, ki po njegovem še ni pokazala veliko.
kateri pa so prepričani, da Pavlina skupščinski zbori niso razrešili.
M. LUZAR
KOČEVJE — Preambula (uvod) v novo ustavo je odveč. Če pa bi le v njej ostala, potem vanjo gotovo bolj sodi omemba NOB kot pa nejasna »svetost življenja«. Tudi mnoge tuje ustave uvoda nimajo. Tako so menili na razpravi socialistične stranke v Kočevju o osnutku nove slovenske ustave. Ta ustavna razprava je bila 21. novembra, in to prva taka v Kočevju. Udeležila sta seje in odgovaija-la na vprašanja tudi člana predsedstva republiškega odbora SSS Primož Heinz in Vojko Vovko.
Uvodničar in razpravljavci so med drugim poudarili, da so socialne pravice zelo slabo obdelane, kar je še posebno pomembno v sedanjem obdobju, ko ostajajo mnogi brez dela in se standard niža. Te pravice so v novi ustavi pod standardi razvite Evrope. Druga naj-
ZA POPLAVLJENCE
KOČEVJE — Kočevska podjetja grade hišo družini Vršnik iz Luč. Več podjetij bo v ta namen prispevalo svoje proizvode, usluge pa so ponudili tudi zasebni obrtniki. Do 21. novembra seje na računu za poplavljence zbralo 324.127 din. V Celje pa je bila 22. novembra poslana pomoč v hrani, oblačilih, posteljnini itd.
KONČNO (SPET) ČAKALNICE
KOČEVJE Ob magistralni cesti v kočevski občini nameravajo postaviti avtobusne čakalnice, podobne, kot so že na območju sosednje ribniške občine. Postavljati jih bodo začeli od Ribnice proti Kočevju in nato dalje do Broda na Kolpi. Pri tem bodo sodelovale tudi krajevne skupnosti in Cestno podjetje. Podobne čakalnice so na tem območju že bile. a so jih neznani storilci uničevali, prevračali itd.
šibkejša točka je lokalna samouprava (občine, krajevne skupnosti), kjer je tudi veliko nejasnosti, v načelu pa naj bi bilo občin več, z manj pristojnosti in denarja, kar ni prav. Poudarili so tudi, naj bi bile zagotovljene enake možnosti za delo vsem, ne oziraje se na strankarsko pripadnost, in ob tem omenili gonjo na »rdeče direktorje«.
Socialisti so tudi za dvodomno skupščino. V enodomni bi prevladovala stališča strank, in ne regij, so menili. Govorilo se je tudi o plebiscitu, pri čemer se je izkazalo, da mnogi nimajo pojma, za kaj gre, saj je v začetku nekaj razpravljavcev bilo odločno proti plebiscitu, ko pa so dobili pojasnilo, da gre pri tem pravzaprav za čiste račune v državi, seje mnenje spremenilo. Izkazalo pa se je, da bo potrebnih še veliko pojasnjevanj v sredstvih obveščanja, predvsem na televiziji, da bodo ljudje vedeli, o čem bodo glasovali (saj jih sicer na glasovanje ne bo).
Opozorili so na povečan dotok ljudi iz južnih krajev v Slovenijo. Odgovor je bil, da gre za politične begunce in da imajo v drugih evropskih državah za take primere posebne službe in begunska taborišča, za kar dobivajo denar tudi iz mednarodnih virov. Pri nas pa za ureditev tega vprašanja nova vlada ni nič naredila.
O določilu, da so lastniki slovenske zemlje lahko le Slovenci, so menili, da je trenutno v redu, čeprav je v načelu vseeno, če imajo zemljo v lasti »domači ali tuji razbojniki.« Gotovo pa bo treba nato kmalu to določilo prilagoditi evropskim standardom, ki dovoljujejo tudi tuje lastništvo. Prej pa je treba urediti lastninjenje.
Strinjali so se, naj bo himna Zdravljica, na zastavi pa tudi Triglav. Niso pa se zavzemali, da bi bilo treba ustavo hitro sprejeti, ampak preudarno, saj sedanji osnutek ni dober. Strinjali so se tudi, da po sprejemu ustave ni nujno hiteti z volitvami.
J. PRIMC
Ul
IZ NKŠIH OBČIN

IZ NlkŠIH OBČIN

Lil
Kaj se skriva za zaprtimi občinskimi vrati?
BREŽICE — O odnosih z javnostjo smo od občinskih mož že velikokrat slikali, največkrat Se v posebno fini angleški obliki (puhlic relationsj. Resničnih odnosov z javnostjo kljub vsemu še niso vzpostavili. Prej bi smeli reči, da je med občinskimi možmi ter med novinarji, ki so vmesni člen do javnosti, nastal kratek slik.
Vetiko je že bilo zaman zapisanih besedo tajnih sejah izvršnega sveta, zaradi katerih so občani prepričani, da jihova vlada ni sposobna delati, pa se zato nu ure in ure dolgih sejah skriva pred javnostjo. Ko človek dobro premisli, še nekako sprejme razlago predsednika Koležnika, da se tako lahko bolj sproščeno in učinkovito pogovarjajo, obenem pa se izognejo nevarnosti, da bi novinarji napačno razumljene ali prehitro izrečene misli prenesli v javnost. A zakaj potem skrivajo dnevni red in gradivo za svoje seje?
Blokada informacij je skoraj neprebojna tudi znotraj same občinske stavbe, kjer se vsakdo boji za svoj stolček in službo. Oblast je povsem skoncentrirana v enem samem možu, morda dveh, treh. Vendar je več kot jasno, da en človek ne more obvladali tako razvejane uprave, reševali vse vrste težav, in to kar najbolj strokovno. Navsezadnje niti informacij za vsa področja ne more dajati, ker niti časa za to nima.
Včasih so bili ljudje, ki so bili odgovorni za kmetijstvo, za šolstvo, za stanovanja, kulturo, ceste itd., danes moraš o vsem vprašati predsednika. Vsemogočnega vseveda. In če gospod predsednik slučajno nima časa, ali ga po več dni sploh ni v Brežicah, ostaneš z dolgim nosom. Za slike z javnostjo so na občini namestili gospoda, ki pa žal daje informacije samo za skupščinske in županove zadeve. Tisto, kar se dogaja v izvršnem svetu in njegovih organih, ostaja še naprej za zaprtimi vrati.
>•Poišči si informacije drugod, na cesti, kjerkoli, nam je to še bolj všeč.« pravijo. Vidite, dragi gospodje, nam pa ni. /mio, ker nismo vajeni prenašati čenč in nepreverjenih pouličnih govoric. Novinarji jih imamo sicer rudi, a samo z njimi nismo zadovoljni. Navsezadnje ne pišemo le zaradi sebe, sploh pa ne zaradi oblasti, ampak za naše bralce, ki bi tudi prav radi vedeli, kaj se jim dogaja pred nosom.
B. DUŠIČ
Gozdno gospodarstvo blokirano
Nabralo se je že za 20 milijonov neplačanih terjatev, rešilo bi jih 1,5 mio dinarjev _____________— Nezadovoljneže kroti strah pred brezposelnostjo
CERKLJANSKI MOST — Pravijo, da bo spomladi lepši.
BREŽICE — »Če po novem prepoved sečnje ne bo več veljala za gozdove, ki so bili nekdaj v cerkveni in veleposestniški lasti, bi mnogo lažje zaključili predvideno proizvodnjo po planih za letošnje leto,« je dejal Vinko Šeško, direktor Gozdnega gospodarstva Brežice, in obenem zagotovil, da v njihovih gozdovih v letošnjem letu še ni bilo neposredne škode.
Najnujneša gojitvena dela so opravili	ni dovolj dela. V podjetju vedo samo to,
Most popravljen
do pomladi
CERKLJE OB KRKI — Ker je na oktobrski seji občinske skupščine delegat krajevne skupnosti Cerklje postavil vprašanje o popravilu lesenega mostu čez Krko, so na občini pripravili odgovor. V njem navajajo, da se popravilo opravlja v skladu s pogodbo Republiške uprave za ceste in Cestnega podjetja Novo mesto, kar pomeni, daje plačnik popravila Republiška uprava za ceste.
V času, ko so opravljali dela na mostu, so izvajalci ugotovili, da so nujna dodatna popravila in s tem tudi dodatni stroški za končno popravilo mostu. Skupna vrednost potrebnih del je taka od prvotnih 596 tisočakov narastla na 1,37 milijona dinarjev. Razliko financirata Republiška uprava za ceste (350 tisočakov) in občina Brežice (426 tisoč dinarjev).
Kot pravijo v odgovoru na delegatsko vprašanje, naj bi bil most popravljen najpozneje spomladi prihodnje leto. Cerkljam so na ta način vsaj malo potolaženi, saj je most trenutno zaprt, najbližja obvoznica pa je dolga kar 8 kilometrov. Verjetno popravljen most tudi ne bo rešitev za daljši čas, saj ga bo treba kmalu spet obnavljati. Zato so se med krajani povsem upravičeno pojavila razmišljanja o betonskem mostu.
B. D
z denarjem, ki so ga imeli še na razpolago, del sredstev pa jim je primaknila vlada. Težava je v tem, ker nimajo še prav nobenega zagotovila, da bo zakon o gozdovih še letos sprejet. V podjetju so ugotovili, da imajo zaposlenih kar čez sto ljudi preveč. Njihovo delo je bilo planirano po stari zakonodaji, vezano na vlaganje v zasebnih gozdovih, na nego in vzgojo dreves, na pogozdovanje ter na druga dela, ki so zdaj preprečena.
Razen nekaj delavcev, ki so na čakanju, so vsi ostali še zaposleni, težave pa se večajo, ker se delavci vračajo tudi z opravljenega dela v Švici. Tudi premeščanje delavcev na sevniško žago ni bilo uspešno, saj se je izkazalo, da tudi tam
da bodo do novega leta ti delavci še za-
DANES »SEJE« SKUPŠČINA
BREŽICE Danes ob l L uri seje začela skupna seja vseh treh zborov brežiške občinske skupščine. Na njej delegati med drugim obravnavajo poročilo o posledicah poplave, osnutek svojega poslovnika, problematiko družbenih dejavnosti po novem letu, ovrednotenje del v krajevnih skupnostih ter še vrsto drugih odlokov. Na dnevnem redu je tudi obravnava osnutka ustave, v kateri naj bi oblikovali skupne pripombe in predloge.
posleni pri njih, kaj pa bo potem, nihče ne ve. Delavci so nezadovoljni, a tega ne pokažejo tako, kot bi to storili še pred letom dni. Strah pred tem, da bodo izgubili delovno mesto in ostali brez vsakih pravic, je prevelik.
»Veselilo bi nas, če bi vsaj katera od naših stranskih dejavnosti lahko širila svojo dejavnost in preživljala vsaj sebe. Podjetje je že nekaj dni blokirano. Trenutno imamo za 20 milijonov dinarjev neplačanih terjatev. V prvih devetih mesecih smo imeli za 5 milijonov terjatev, ki so bile neplačane že nad 60 dni. Naši glavni dolžniki so iz področja lesne industrije, za to pa vemo, v kakšnem stanju je. Če se to ne bo popravilo in
V postopku za samostojno podjet-
je je njihova trgovina, na isti poti pa
...........................ški
sta tudi sevniška žaga in brežiška enota Hortikultura, plantaže, gradnje, ki se bosta odločali o združitvi in osamosvojitvi. Nove programe so iskali tudi za enoto Transport in mehanizacija, vendar zdaj, ko ne pokrivajo več zasebnega sektoija, tudi tu ni dovolj dela. Enota ima v lasti 20 kamionov, vendar seje ob razmišljanju, da bi jih dali v najem, postavilo vprašanje lastnine.
nam dolžniki ne bodo mogli poravnati dolgov, bo tudi pri nas kritično. Zdaj smo blokirani za 1,5 milijona dinarjev in se trudimo, da bi krizo prebrodili s krediti,« je povedal Šeško.
B. DUŠIČ
rnjm
DIREKTOR GAJŠEK MED DELAVCI — Potem ko je Janez Gajšek izvedel, da delavci na Senovem stavkajo, je prihitel k njim in jim zagotovil, da bodo
DELAVCI PRIHAJAJO PO PRAVNO POMOČ
takoj dobili plače. Direktor Gajšek seje moral soočiti s stavkajočimi že drugi dan svojega direktorovanja. (Foto: J. S.)
En dan stavke v senovski Metalni
Potem ko je novi direktor Metalne Janez Gajšek delavcem zagotovil, da bodo _______dobili plače, so se vrnili na delo — Reorganizacija do konca leta
SENOVO — Poročali smo že o stavki v senovški Metalni, ki seje pričela minuli ponedeljek in se je že naslednji dan tudi končala. Delavci so prenehali stavkati, ko so dobili zagotovila, da bodo dobili plače, medtem ko so morali ostali delavci velike Metalne še čakati na plače. Metalna ima sicer dovolj denarja, a se tako kot ostale gospodarske organizacije ubada z likvidnostnimi težavami.
KDAJ POSODOBITEV CESTE ?
KONJSKO — To je zanimalo vaščane Konjskega in okoliških zaselkov, ko so povabili medse predsednico sev-niške občine Bredo Mijovič in predsednika izvršnega sveta Marjana Kurnika. Vaščani so opozorili na dolgoletna neuspešna prizadevanja, da bi posodobili to cesto, na kateri je dosti nesreč, ki pa je pozimi še zlasti nevarna za promet. Tedaj so vaščani dostikrat odrezani od Sevnice. Vaščani bi bili zadovoljni s postopno, etapno rekonstrukcijo ceste, da bi se posodobitev le premaknila z mrtve točke.
Vendar delavci niso stavkali samo zaradi plač, ki naj bi se zakasnile do 22. novembra, namesto da bi bile izplačane tako kot ponavadi, že 18. novembra. K svojim zahtevam so pristavili še zmanjšanje neproizvodne režije v tovarni, ukinitev drsečega delovnega časa itd. Sicer pa je bilo mogoče ugotoviti, daje bila stavka dobro organizirana in tudi vodena in je minila brez. incidentov.
S predsednikom 12-članskega stavkovnega odbora Andrejem Tržanom smo se pogovarjali že pred prihodom novega direktorja Metalne Janeza Gajška. Tržan nam je povedal, da so se za stavko odločili, ko so izvedeli, da bodo plače kasnile. Z direktorjem Vladom Rožmanom so se poskušali dogovorili glede plač, a brez uspeha. Njihovo ogorčenje je bilo toliko večje, ker jim sicer dela ne manjka. Tovarni za razliko od ostale kovinskopredelovalne industrije v krški občini ne manjka dela, saj morajo delavci delati v treh izmenah.
nekaj dela pa so prepustili celo kooperantom. Delavce seveda čudi. kako da ni denarja.
Direktor Janez Gajšek je delavcem naštel vse težave, s katerimi se ubada Metalna, in jim zagotovil, da jih bo
• Čeprav so stavko končali, pa stavkovnega odbora niso razpustili. Njegovi člani Nenad Lazič, Alojz Dobravc, Jože Gorenc, Tone Gorenc in predsednik Andrej Tržan so povedali, da so bili vedno pripravljeni delati, ampak rezultati njihovega dela jim niso vedno pripadali. Zato so se zavzeli, da bi dobili več pristojnosti v svoji tovarni. Hkrati so novi oblasti priporočili, naj se bolj kot z mrtvimi ubada z živimi ljudmi in njihovimi gospodarskimi in življenjskimi stiskami.
jo vse svoje potencialne moči in pomagajo spraviti Metalno iz težav. Kasneje je posebej za Dolenjski list povedal še, daje glavna težava Metalne v tem, da se je ves denar stekal na en sam žiro račun. Tako marsikdaj ni bilo jasno, kdo posluje dobro in kdo slabo. Do konca tega leta pa bo v Metalni izpeljana temeljita reorganizacija, ki se bo razdelila na 12 delniških družb. In tedaj se ne bo več dogajalo, da bi tudi po krivdi drugih zašla v težave taka tovarna, kot je senov-ška. Po Gajškovem mnenju bi morala tovarna glede na delovne rezultate izkazovati 5 odst. dobička.
BREŽICE Zdaj, ko gre podjetjem za nohte in vse svoje težave želijo naprtiti prezaposlenosti, imajo čedalje več dela tudi na občinskem sindikatu. Nerešene zadeve vodijo kar v posebnem zvezku, kjer je na seznamu 58 zadev, 10 med njimi je skupinskih. Delavci iščejo pri njih raznovrstno pomoč, predvsem pa pravne nasvete. Največ se pritožujejo na sklepe o invalidnosti, o premestitvah, prekvalifikacijah in tudi o odpuščanju iz službe. Nekateri delavci doživljajo tudi različna šikaniranja in vse večje takih, ki brez ustreznih socialnih programov ne bodo mogli več dostojno živeti. Med njimi so na žalost v prvi vrsti invalidi in učenci posebne šole.
USPOSABLJANJE
TOČAJEV
J. SIMČIČ
SEVNICA Republiški zavod za zaposlovanje enota Sevnica oz. njegova strokovna služba je v sodelovanju z. Delavsko univerzo iz Krškega pripravila 100-urni program usposabljanja za točaje v gostinskih lokalih. V programje vključila 20 trenutno nezaposlenih oseb iz vseh treh posavskih občin in plačala stroške izvedbe.
skupaj z ekipo poskusil odstraniti. Je pa senovške kovinarje zaprosil, naj sprosti-
Kako pravično razdeliti pomoč?
Sevničani izdelali svojo metodologijo za izračun solidarnostne pomoči
oškodovancem
SEVNICA — Ko so na zadnji seji sevniške vlade razpravljali o poročilu o aktivnostih v zvezi s sanacijami za odpravo posledic po poplavah, so ocenili, naj bi sevniška občina dobila 10 do 15 odst. solidarnostne pomoči od skupaj zbrane vsote za prizadete slovenske občine. Prva pomoč je že v rokah prizadetih.
odškodnine, ki jo bodo oškodovanci dobili od zavarovalnice, in pa pomoči,
Precejšnje težave sicer pomeni dejstvo, da niti v republiki niti v drugih občinah nimajo izdelane metodologije za izračun solidarnostne pomoči oškodovancem, zato so izdelali izvirno metodologijo. Tako bodo za čimbolj pravično delitev solidarnostne pomoči verificirano škodo »popravili« s pomočjo štirih korekcijskih fakto.jev, s tem da bodo upoštevali dohodek na družinskega člana v zadnjih treh mesecih, pri čemer bodo seveda družine z nižjim dohodkom dobile več denarja. Nadalje bodo upoštevali primerjavo višine škode proti vrednosti celotnega premoženja, upoštevali bodo število zaposlenih delavcev v obratovalnicah obrtnikov, naposled pa še posebne okoliščine oškodovancev, kot sta denimo starost in zdravstveno stanje. Vsak oškodovanec po tej formuli prejme tolikšen delež korigirane škode, kot znaša delež celot-
ne pomoči občini Sevnica v primerjavi z njeno celotno verificirano škodo.
Na seji sevniškega izvršnega sveta so
potrdili sklepe o imenovanju koordinacijskega odbora za odpravo škode zaradi elementarnih nesreč (vodi ga predsednik vlade Marjan K urnik), o imenovanju komisije za pripravo kriterijev pomoči, ki se zbirajo po poplavah, ter komisije za izvedbo revizije vseh cenitev škode zaradi poplav. Vsa telesa so se že sestala pred to formalno potrditvijo. Koordinacijski odbor je predlagal oblikovanje in vodenje enotne evidence o vseh oblikah pomoči oškodovancem, in sicer solidarnostne pomoči republike, pomoči sevniškega centra za socialno delo in Rdečega križa, pomoči s posebnega občinskega (ŽR 51610-789-85504 sredstva za odpravo posledic po poplavah v občini Sevnica) in posavskega žiro računa, pomoči, ki jo je nadvse uspešno izpeljal dolenjski radio Studio D ob sodelovanju novomeškega Rdečega križa in Dolenjskega lista. Upoštevali bodo tudi pomoč v obliki davčnih olajšav v obrti in zasebnem sektorju, v enotni evidenci pa ne bodo upoštevali
• Sevniški izvršni svet je na zahtevo odbornikov občinske skupščine pri-
pravil celovit predlog davčnih olajšav za prizadete v katastrofalni poplavi v začetku novembra in tako dopolnil
sprejete sklepe izredne seje izvršnega ; 2. m
sveta z dne 2. novembra. Tako bodo odpisali eno četrtino odmere davkov in prispevkov od obrtne dejavnosti za leto 1990 in plačilo četrte akontacije. Odpisali bodo davek od premoženja stavb in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1990. Odpisali pa bodo tudi davek iz kmetijstva in prispevke zavarovancem iz kmetijstva, če znaša ocenjena škoda več kot 20 odst. katastrskega dohodka v višini odstotka ocenjene škode. Predsednik vlade Marjan Kurnik je povedal, daje na dveh posvetih predstavnikov v ujmi prizadetih občin sprožil tudi vprašanje odpisa republiških prispevkov in obakrat ni dobil podpore.
ki jo bodo oškodovanci prejeli v svojem podjetju.
P. P.
Brez dela vse več Posavcev
Ze 1701 nezaposlen in 1351 novih iskalcev zaposlitve
SEVNICA »Generalno gledano, v Posavju splošni pogoji gospodarjenja ne vlivajo optimizma, da se bo rast nezaposlenih ustavila, in zavedamo se, da bo vedno težje zagotavljati socialno varnost iskalcev zaposlitve,« je povedal Tone Koren, direktor enote republiškega zavoda za zaposlovanje s sedežem v Sevnici.
Neizprosne številke govorijo, da je v Posavju več kot 900 mladih, ki zapuščajo osemletko, da je letos
I09l mladih iskalo prvo zaposlitev, itd. Irena Pirc iz skupnih strokovnih služb zavoda za zaposlovanje je omenila, daje bil ob koncu oktobra v Posavju 1701 nezaposlen, to je nad 45 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najbolj (kar za 80 odstotkov!) je naraslo število nezaposlenih s 3. in 4. stopnjo strokovne izobrazbe (pretežno s poklicno šolo), precej tudi s 5. stopnjo (47 odst.), nekoliko manj pa je nezaposlenih med tistimi z višjo in visoko izobrazbo.
Tone Koren
Irena Pirc
V prvih letošnjih devetih mesecih je bilo v Posavju na novo prijavljenih 1351 iskalcev zaposlitve, lani pa jih je bilo v tem času kar 367 manj. Prednjačijo prodajalke (63), kon-fekcionarke, šivilje in krojačice (45), zatem avtomehaniki in celo ključavničarji, ki so bili še do nedavnega med deficitarnimi poklici. Med srednješolci so najštevilnejši iskalci zaposlitve ekonomski tehniki (65), gimnazijski maturanti (60), komercialni tehniki. Tudi predmetni učitelji, ekonomisti (predvsem ženske), pedagogi, sociologi so med iskalci zaposlitve, le daje pri teh čakalna doba precej krajša. Največ (41 odstotkov) jih čaka na zaposlitev več kot eno leto, od 6 do 12 mesecev jih čaka na delo 22 odstotkov, od 3 do 6 mesecev 14 in do 3 mesece 23 odstotkov nezaposlenih Posavcev.
Pretežno gre za dve starostni kategoriji (od 18 do 26 let ter od 26 do 40 let). Precej več težav pa bo z zaposlitvijo sicer le 8 odstotkov nezaposlenih, starjh do 18 let. ) t
Novo v Brežicah
CERKLJE OB KRKI — TukajŠ turistično društvo je v nedeljo zve priredilo zabavni večer, na katerein gostovala plesna skupina Show bale Moskve. Nastopil je tudi ansambel ‘ lix k. z zimzelenimi melodijami Plesni studio iz Krškega s klasični plesi. Prireditev seje odvijala v dvor cerkljanskega gasilskega doma.
PREMOČNI — Na ustavni razprl Posavcev v Brežicah je postalo jasi kakšne organizatorske sposobnosti im: Brežičani, morda pa še to, koliko delegt strankarske ljudi in še koga zanima no slovenska ustava. Očitno se vsi ravnajo dosedanjih izkušnjah, ko zajetnega ko papirja z. nazivom »Ustava« ni nihče resj jemal. Organizatorji so razpravo presta* iz dvorane prosvetnega doma v trim ka' net dijaškega doma, a se tudi tam za jard sedeže ni bilo treba posebej boriti. Se n več zanimanja za razpravo smo pokat novinarji. Med 18 udeleženci nas je b kar za tretjino.
MIZF.RIJA Tudi na naš časopis pred časom prišlo pisemce, v katerem b žiški krščanski demokrati obtožujejo pl novitelje, da so jim »sunili« mize v nek< nji sejni sobi družbenopolitičnih orga zacij. Čigave so mize, se seveda še ni dogovorili, čeprav je odgovor preprost sejno sobo jih jevpostavil težko prislui delavčev denar. Že zalo naj bi stranke s) jo energijo raje trošile za kaj bolj koristi ga, ne pa za tako mizerijo.
KAM SMO PRIŠLI! — Ali je poli kom zmanjkalo besed? Predsednik b žiške SDP je namreč županu in svojel nekdanjemu partijskemu kolegu očital, mu je vzel besedo naravnost in ust. ll| mo, da jo je pred tem vsaj dobro opf Komunizem je nevarna zadeva.
TROBILO — Kmalu po prvih sejal je brežiška skupščina privoščila no ozvočenje. Z dobrimi nameni, da bi se 1 lje slišali, lažje razumeli in sproti sneifl prav vsako besedo. Delo v skupščini naj se na ta način posodobilo, a občinsko 1 bilo jim ne služi najbolje. Po laičnih oi nah ropota, cvili in šumi. Večine delej tov to ne moti. Na sejah so že navajt poslušati vedno enako glasne, vedno e« ko zoprne in vedno enako (ne)prepričlji glasove.
NASTOP PLESALCEV
Krške novice l
UTO En gospodje dejal, da ga c svoji pisarni že ne bo snemal. Ena gosji dična je pa dejala, da je tudi nekaj 16 njim preživela in ga tudi ne misli snen Tovariš delavec pa je med stavko zav da si upajo pljuvali na Edija in Pepija.J hče pa si ne upa nič reči živim baraba! | npr. Dolancu. Ampak s Titom gre nepjk^ kilcno navzdol. Na tiho je izginil iz. veji krške skupščinske dvorane, ostal pa jj° sobi E; verjetno so pozabili nanj. Kakor61' njim pa še najbolje kaže Titova cestjki I Brestanici. Včasih na Titovi cesti v asft(ob ni smelo biti lukenj. Zdaj pa so. jširr FINOST Zdaj že vsak prekleti rdjleti ksenofob vpije, daje treba Evropo Prj|ma ljati sem. Tistim, ki so morali včasih Hjat) čevati depozite, ki zaradi kvot niso srj,^ brati tujih revij in knjig, se ob tem karJ., lo dviguje. V grlu. Eni so pa kar tiho* že kar lepo delajo po evropsko. Tako (jsla je naš dober znanec in prijatelj pravil,* se' ko imeniten obisk je dobil, ko se m11 vai v«gorci« pokvarila pipa. Prišel je gosi Več vodovodar in mu pipo v zidanici popi' v belih rokavicah. Na onemelo vpraša mu je evropski vodovodar odgovoril.« na tak način čuva nohte. Le za kaj jih rt PREDSEDNIK Kadar se gosp« občinski ministri preveč razvnamejo, t ra predsednik krškega izvršnega sveta tolkljati po mizi. Žal za to opravilo n' j. kladivca, ampak kozarec, in žal se na s< g,
iz. teh kozarcev pije samo sadni sok N se še zgodilo, da bi gospod Černelič k ^1'
remu izmed svojih ministrov zagnal k< rec v glavo. Gaje škoda, kajti znano j« imajo ministri trde buče.	f
Sevniški paberki
( Stv skr
'ar
MOTORKE Med novodobno! dr.
kloro se bodo verjetno lahko umestili pretepači (pravijo, da gre za bohorske le), ki so zadnjič pred gostilno oz. disk ko na sevniškem gradu ustrahovali m' mlečnozobce kar s prižganimi motorl v rokah. Ker so ogroženi pravočl spravili svoje okončine na varno, sol drvarji pustili nekaj sledi na vratih dj. predno jih je dosegla roka pravice, n in
jadrno ucvrli v neznano, da so se jim v_
!K
kadili maligani in ohladila razplamtel'] do prihodnjih dvobojev in pomgl3'1 * dokazovanja pač.
TOČKE Direktor občinske ge1’1, s*1 ske uprave Roman Novšak pravi, o*, "ti 17 točk. kolikor sojih vaščani na SiJ® *Hi našteli, koso izražali svoje nezadovor s« in nasprotovanje komasaciji na Šmae ob kompoljskem polju, držijo kvečjert1'' točke; med drugim je res, daje to njih ^ zemlja in da so še nezaceljene ra<* le arondacije iz obdobja 1964	1969. -J
pa bo, po Novšakovih besedah. str0*CjJ ja
zavrnil preostale točke, prebrane Valu 202. iz vajalec sporne zložbe z.ei Geodetski zavod iz Ljubljane, ki si t«' more dovoliti, da bi tako počez tol k' stroki.
SVETOST Sevniški minister obraževanje in občinski odbornik Maurer je ob obravnavi osnutka sl« ske ustave pojasnjeval, zakaj me«1, preambula zaradi sintagme »sveto# Ijenja« ne more biti sporna, in je pol« ral s iistinu. ki se zavzemajo, za tt preambule in,ji. c,e|o,pfiličejp id«!' pomen. I’ri teh apologetskih pri/o«
njih.je Maurer ostal'bolj osamljeni gij somišljenikov pa je inhtil. Ko jt oJI1) to
nasprotoval obVCZheimi jldveZovart)’ ^ čin s regije, ••	1' *» -
j
I
istn
Večer s pianistom Jarcem
V Domu kulture novo in malo drugačno srečanje z Andrejem Jarcem, ki je po očetu Novomeščan
NOVO MESTO V dolenjski metropoli že vse od februarja potekajo prireditve v počastitev 70-letnice novomeške pomladi. Zvrstili so se koncerti, razstave, literarni večeri, predavanja in še kaj bi lahko dodali. V glavnem so se predstavili domači ustvarjalci in poustvarjalci, saj je bila ena glavnih misli v jubilejnem letu novomeške pomladi, da bi h kvalitetnejši rasti spodbudili domačo tvornost.
Ena zadnjih prireditev, povezanih s praznovanjem 70-letnice novomeške pomladi, je bila v torek, 20. novembra, zvečer v Domu kulture. To je bilo že več mesecev načrtovano srečanje z znanim slovenskim pianistom in profesorjem na Akademiji za glasbo v Ljubljani Andrejem Jarcem.
r	'# d
%	jJLJ
T	
■
M
*
■P
mn
/
Andrej Jarc
Da so si Novomeščani želeli srečanja prav z njim, ni naključje. Imajo ga za enega od svojih, čeprav vedo, da mu zibelka ni stekla ob meandru Krke in tudi ne kje drugje na Dolenjskem. Toda Novo mesto je rojstni kraj njegovega očeta in Andrej je v otroških letih rad prihajal na počitnice k očetovim novomeškim sorodnikom. Ta košček očetnjave se mu je priljubil in kasneje mu je že telefonski klic iz Novega mesta pomenil kanček domačnosti. Vedno se je rad odzval povabilom za nastope pred novomeškim občinstvom, in ko so novomeški pesniki pred desetletjem in pol hodili brat svoja dela v druge kraje, je njihove recitale za klavirjem spremljal on.
Jarc o sebi in svojem delu nerad govori, beseda pa mu zapoje ob vprašanju, kaj mu pomenita Novo mesto in Dolenjska. Tako je bilo tudi omenjenega večera v Domu kulture, ko mu je med koncertom zastavljala vprašanja muzikologinja Cvetka Hribar.
Za srečanje z novomeškim občinstvom si je Jarc sestavil zanimiv program: preludije Frede-rica Chopina in Karneval, op. 9, Roberta Schumana, sestavljen iz »ljubkih slik na štirih notah«, ki jo končuje Koračnica Davidove zvezde proti Filistejcem. Obiskovalci so se lahko ponovno prepričali, da je Andrej Jarc resnično pravi mojster črno-belih tipk.
1. Z.
Verodostojne priče naše preteklosti
Razstava Bogastvo jugoslovanskih arhivov na ogled tudi v Dolenjski galeriji
NOVO MESTO — V Dolenjski galeriji bo še do nedelje, 9. decembra, na ogled razstava Bogastvo jugoslovanskih arhivov, ki jo je že pred dvema letoma pripravila Zveza arhivskih društev Jugoslavije, od 19. oktobra lani, ko so jo odprli v Ljubljani, in sicer v počastitev dneva arhivov (20. oktobra) in tridnevnega zveznega arhivskega posvetovanja v Postojni, pa potuje po Sloveniji. V Novem mestu sojo odprli v sredo, 21. novembra, dopoldne, ko je nekaj deset obiskovalcem spregovorila o sestavi in pomenu te razstave vodja dolenjsko-belokranjske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana Zorka Škrabi.
odražajo tudi v naši zdajšnji zavesti in kar občutimo celo kot nasprotje. Na tem območju je nastal in se sestavljal kulturnozgodovinski palimpsest, ki ga je mogoče vedno znova odkrivati in prepoznavati kot izjemno kulturno in zgodovinsko bogastvo.
Skrablova je dejala, daje y Dolenjski galeriji na ogled kar tretjina manj gradiva oziroma arhivskih dokumentov, kot sojih lahko razstavili drugod po Sloveniji. Sicer je tudi slovenska repriza razstave okrnjena, obsega le 248 dokumentov ali 18 manj, kot so jih lahko videli obiskovalci oktobra 1988 v Arhivu Jugoslavije v Beogradu oziroma na prvi postavitvi. Razlika pa je tudi v tem. da so bili v jugoslovanski prestolnici na ogled izvirni dokumenti, v Sloveniji pa fotografije.
Razstavo, ki sojo oblikovali arhivski delavci iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin (iz Kotora, Skopja, Vranja, Beograda, Prištine, Sarajeva, Subotice, Zagreba in Maribora), sestavljajo dokumenti izjemne zgodovinsko pričevalne, umetniško oblikovalske in jezikovne vrednosti, mnogi pa so v izvirniku
že sami po sebi tudi bogato umetniško delo. Nadvse bogata je njihova vsebinska, še posebej pa jezikovna pestrost, saj se izražajo kar v devetih jezikih (latinščini. arabščini, turščini, srbohrvaščini, slovenščini, nemščini, francoščini itd.) in štirih pisavah.
Razstavljeni dokumenti pričajo o bogastvu dokumentarnega gradiva, ki se je ohranilo na območju Jugoslavije, pa tudi o pestrosti zgodovinskih, političnih, kulturnih ali celo geopolitičnih in strateških vplivov. To dokazuje, da so se na tem območju v različnih zgodovinskih obdobjih srečevali in prepletali različni vplivi, ki so prihajali zdaj z vzhoda in zahoda, zdaj s severa in juga. Prepletenost interesov je marsikaj zapustila, od nje niso ostali le vplivi različnih etničnih in filozofskih sistemov, ki se
I. Z.
KONCERT ZA POMOČ
LJUBLJANA — V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bil minulo soboto, 24. novembra, koncert za pomoč prizadetim na poplavljenih območjih. Nastopili so in se odpovedali honorarjem: simfonični orkester Slovenske filharmonije, mezzosopranistka Marjana Lipovšek in pianistka Dubravka Tomšič. Mozartove in VVagnerjeve skladbe so izvajali pod vodstvom dirigenta Hartmula Haenchna.
Pester december na brežiškem odru
y prenovljeni dvorani gledališke predstave za odrasle, mladino in otroke, po novem letu pa bodo uvedli tudi abonma — Za najmlajše bo zanimivo v knjižnici
BREŽICE — V brežiškem prosvetnem domu te dni zaključujejo obnovo ; odrskih elektro napeljav, zaradi katerih je moral Zavod za kulturo svojo gleda-< "ško sezono in druge prireditve premakniti v zadnji mesec letošnjega leta. Di-1 rektor Miran Kavdek je kljub vsemu prepričan, da Brežičani še niso ničesar ^mudili, saj bo na ta račun december bogatejši s prireditvami.
Danes teden, to je 6. decembra, pričakujejo Mestno gledališče ljubljansko ' 'gro Antona Tomaža Linharta »Ta ve-w,^li dan ali Matiček se ženi«. Predstava, »tiki bo še prcdabonmajska, se bo pričela usftjob 19.30 in bo uprizorjena s štcvilnej-igralskim ansamblom kot lanskoletne predstave. Enako bo tudi v abon-7 j tajskem sporedu, ki se bo pričel v januarju in se bo po štirih predstavah ir (izključil sredi marca. Vsi tisti, ki so lani 0 j tako številno obiskovali gledališke pred-:» stave v brežiškem prosvetnem domu in Seveda tudi vsi, ki so se za tak način uži-Vanja kulture odločili šele letos, bodo Več o posameznih predstavah izvedeli
>je
Zelena luč za ^zasebne šole
šole bodo javni zavodi, učiteljske plače bodo pri-_hajale iz republike
takoj po praznikih, ko bodo na Zavodu za kulturo začeli tudi s prodajo abonmajskih vstopnic.
19. in 20. decembra bodo v prenovljeno dvorano povabili šolsko mladino. Lahko si bodo ogledali kar štiri predstave Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Gledališče bo z igro »Butalci« Frana Milčinskega prvič gostovalo v Brežicah. 20. decembra zvečer bodo na brežiškem odru za veselo predpraznično vzdušje poskrbeli tudi člani kvarteta Mopped show s Tonetom Fornezzijem-Tofom na čelu, ki se bodo ob glasbi predstavili kot prvo politično gledališče.
Takoj naslednji dan, v petek, 21. decembra, bodo prišli na svoj račun najmlajši iz otroških vrtcev. Ogledali si bodo igrico »Salon — expon« jeseniškega gledališča Toneta Čufarja, v kateri se bodo otrokom ob glasbi in plesu
predstavili njim prav dobro poznani pravljični junaki. V zadnjem tednu tega leta, ko bodo otroci prvič prosti šole, bodo zanje poskrbeli tudi v občinski matični knjižnici. Tisti, ki radi gledajo otroške filme in prisluhnejo pravljicam, bodo našli v prostorih knjižnice prijetno razvedrilo.
B. D.
Mandragola v Novem mestu
Gostovali bodo gledališčniki PDG iz Nove Gorice
KDAJ BO NAŠA ŠOLA DOBRA
Šole se bodo poslej ukvarjale samo z
__j v?gojo in izobraževanjem. Da bo le to
, 'n nič drugega njihovo temeljno poslan-I sWo, pravi novi zakon, ki mu je sloven-1 pa vlada že prižgala zeleno luč za parlamentarno proceduro. Šolski minister
riii ^r' *>eter Vencelj je na predstavitvi tega 1 1 ^kona dejal, da bodo šole, kjer bo moč isM javno veljavno izobrazbo, posta-
* »Zasebno šolstvo in zasebne šole oc/ niso zadeva zasebnikov, ampak vse-
o * Ra	T.wi:
T a* nar°da. Tudi nad tem drži roko "si r^tva, v to šolstvo vlaga svoj denar iinf **a*° postavlja tudi svoje zahteve in
i fr	postavlja tudi svoje zahteve in
iel»l ',*ruje interese občanov. Interes pa je ;l;i' *U(Ji obrnjen. Brez spoštovanja (dr-i **vno) predpisanih vsaj minimalnih hotnih izobrazbenih standardov in , JL Normativov so zasebne šole in zaseb-jS 1,0 šolstvo izgubljeni, izpadejo iz si-v!ri S^fl?la’ omajaj« *e °d sistema ločene
»Daje naša šola dobra, bomo lahko rekli šele tedaj, ko bosta učitelj in učenec zahajala vanjo z veseljem, delovni dan pa preživljala v sodelovanju in medsebojnem spoštovanju.« (Veronika Šlander v Prosvetnem delavcu)
ODPRTA RAZSTAVA KNJIŽNIH ILUSTRACIJ
ČRNOMELJ — V črnomaljski ljudski knjižnici bo še do četrtka, 6. decembra, na ogled razstava knjižnih ilustracij Hinka Smrekarja in Božidarja Jakca, ki sojo odprli 22. novembra. Pri postavitvi razstave je sodelovala Študijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta.
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo v ponedeljek, 3. decembra, in v torek, 4. decembra, obakrat ob 19.30, gostovalo v Novem mestu z znamenito Machiavellijevo komedijo Mandragola. Predstavo je novomeško gledališko občinstvo pričakovalo že v pretekli sezoni, a je bila zaradi nenadne bolezni v ansamblu odpovedana. Upajmo, da bodo imeli organizatorji v Domu kulture letos več sreče in da bodo gledališkim abonentom in tistim, ki prihajajo na predstave občasno, lahko ponudili predstavo, ki jo oboji že težko pričakujejo.
Novogoriški gledališčniki so z Man-dragolo gostovali že po vsej Sloveniji pa tudi v Zagrebu, Trstu in drugod. Igra, ki je vsekakor del železnega repertoarja slehernega gledališča, ima namen gledalce razvedriti, vendar ne z banalnostjo, temveč z izredno tenkočutnim tolmačenjem odličnega teksta renesančnega avtorja Machiavellija. Komedijo je zrežiral eden najboljših jugoslovanskih režiserjev Georgij Paro, ki je na Dnevih satire v Zagrebu prejel nagrado Zlati smeh za najboljšo režijo na festivalu.
D. B.
Pesnik Balantič dobi spomenik
Zgodovina partizanskega vojskovanja pravi, daje Tomšičeva brigada v noči med 23. in 24. novembrom 1943 silovito napadla domobransko postojanko v Grahovem pri Cerknici in daje med tem napadom padel oziroma končal v plemenih na domobranski strani tudi [lesnik France Balantič, star še ne polnih dvaindvajset let.
Minuli petek, 23. novembra, natanko sedeminštirideset let po tem dogodku, so pred osnovno šolo v Grahovem odkrili spomenik, delo arhitekta Marjana Lobode, temu slovenskemu pesniku. Na spominski slovesnosti, ki sta jo pripravila cerkniška občina in Društvo slovenskih pisateljev, je o Balantiču in njegovi poeziji govoril pesnik Dane Zajc. Med drugim je dejal, daje bila Balantičeva pesem dolgo preganjana, kjerkoli seje pojavila, in da so preganjalci in zasmehovalci njegove poezije pozneje »vohali celo naše začetniške verze, če njihovo brlenje morebiti le ne izdaja duha sežganega pesnika Balantiča«.
Na prireditvi v Cerknici, kjer je z recitalom Balantičeve poezije nastopil igralec Boris Kralj, pa je pesnik in literarni zgodovinar France Pibernik, govoreč o Balantiču, poudaril: »Balantičeva poezija je kljub prepovedi živela naprej, živela tako rekoč v ilegali in imela številne tihe oboževalce«.
Danes je pesnik France Balantič v slovenski kulturi in literaturi uvrščen tja, kamor se je s svojo poezijo uvrstil sam, ne pa po volji njemu naklonjene ali nenaklonjene ideologije. S svojo poezijo pa seje Balantič uvrstil visoko.	L Z.
BOGASTVO JUGOSLOVANSKIH ARHIVOV — Tak naslov ima razstava, ki že leto dni potuje po Sloveniji, zdaj pa si jo v Dolenjski galeiji lahko ogledajo Novomeščani. Na otvoritvi minulo sredo je o sestavi in pomenu te razstave govorila Zorka Škrabi, vodja Zgodovinskega arhiva Ljubljana — enote za Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu. (Foto: L Zoran)
Kako je padal socializem
O psiholoških vidikih tega predaval v Novem mestu dr. Vid Pečjak — Več o tem bo v njegovi knjigi Kako se je podrl komunizem, ki bo izšla decembra
NOVO MESTO — Minuli četrtek, 22. novembra, zvečer je znani slovenski psiholog in pisatelj dr. Vid Pečjak, profesor na Univerzi v Ljubljani, predaval v Študijski knjižnici Mirana Jarca o psiholoških vidikih padanja socializma. Predavanje je bilo v veliki knjižnični čitalnici, ki so jo poslušalci dodobra napolnili.
Dr. Pečjak je najprej opozoril, da je moč dogodke, ki so se zvrstili zadnji dve leti v deželah realnega socializma, predvsem v vzhodni Evropi, obravnavati z različnih vidikov. Sam se jih je, razumljivo, odločil raziskati in analizirati z vidika lastne stroke, to je
Predavatelj je še zlasti zbudil pozornost z razlago psihološkega modela upora, ki se mu je izrisal ob proučevanju dogajanj. S tem modelom je prikazal, kako dejavniki, kot so upanje, strah, izkušnje, psihosocialno ozračje, struktura družine, in številni drugi dejavniki vplivajo na upor proti režimu.
Javno nezadovoljstvo se kaže na različne načine, znana oblika so nemiri. Dr. Pečjak je rekel, da jih je moč tudi napovedati. Povedal je celo formulo za napovedovanje in to formulo lahko vsakdo uporabi oz. preizkusi.
Veliko več o tem. kar je mogel o lej dražljivi temi povedati v dobri uri poslušalcem, bo moč prebrati v njegovi knjigi Kako se je podrl komunizem, ki jo bo decembra izdal v samozaložbi. Knjiga bo imela nad 200 strani, slike, grafikone, tabele in priloge in bo prišla med bralce kot psihosocialna analiza dogodkov v nekdanjih in sedanjih socialističnih deželah.
V knjigi bo še posebej zanimivo zadnje poglavje Perspektive postsocializma, v katerem avtor predvideva, kaj nas čaka v prihodnosti. V predavanju o teh perspektivah ni govoril.
I. Z.
psihologije.
Dejal je, da ima padanje socialističnih režimov marsikaj skupnega in da so se kot domine podrli predvsem zaradi metod dela, ki so temeljile na preganjanju in priganjanju. Ob proučevanju pa je prišel še do mnogih drugih zanimivih spoznanj in celo odkril nekatere zakonitosti prekrojevanja socialističnih reži-
VEČER ZA ZVESTE OBISKOVALCE DOMA
KRŠKO — Delavski kulturni dom v Krškem se je svojim zvestim obiskovalcem oddolžil z večerom ljubezenske poezije in glasbe. Nastopila sta igralec Goran Matovič in harfistka Marija Mlinar.
Knjige za Miklavžev teden
Na ogled knjižnem
in naprodaj bodo na 10. šentjernejskem sejmu — Gostja bo pesnica Svetlana Makarovič
ŠENTJERNEJ, NOVO MESTO — Dolenjski knjižni sejem, ki ga vsako leto v majsko-junijskem času pripravijo v novomeški Krki, z najnovejšimi knjigami slovenskih založb pa oskrbi novomeška knjigarna Mladinske knjige, ima dve »podružnici« oziroma »spremljevalca«: topliški in šentjemejski knjižni sejem. Medtem ko je prireditev v Dolenjskih Toplicah spomladi, aprila ali maja. jo pripravijo v Šentjerneju že v
globoki jeseni, na pragu zime.
Šentjemejski knjižni sejem bo letos
oblike (tečaji) izobraževanja.« (Me-
njj|v Resman v Prosvetnem delavcu)
u v 'e javni zavodi. Vrtce in osnovne šole
•t
^°do ustanavljale občine, srednje šole ln dijaške domove pa republika. Po no-v^ht bo denar za vse učiteljske plače in Plače v vrtcih kot zavodih prihajal iz. republiškega proračuna.
Novi zakon uvaja še eno novost: za-j^bne šole. T e šole, ki bodo tudi delova-
nj |_e kot zavodi, bodo lahko ustanavljali
cittl f^bniki, podjetja in družbe. Pod dolo-i#M j*njmi pogoji, napisanimi v pooblastiti^ 'b in koncesijskih pogodbah, bo moč v čfp Tl ih izobraževati tudi po programih za Mji Phdobitev javno veljavne izobrazbe.
/JI . Omeniti kaže še, da bo uvedeno ran-
idH f'rar|je- To bo tako: učitelj, učitelj menili' 1!» 'n učitelj svetnik. Višina plače bo
■5
4
°dvisna od ranga. Med enim in drugim ( naj bi bila razlika petina plače.
IZ.
Novo ocenjevanje želi še več šol
Do zduj je bilo Šolsko leto na srednjih Šolah sestavljeno iz Štirih ocenjevalnih obdobij, ki so se končevala z redovalnimi konferencami, učenci pa spričeval niso dobivali samo ob koncu leta, ampak tudi že ob polletju. Tako razdeljeno Šolsko leto je imelo nekaj dobrih strani. Se več pa slabih. Poznalo je kampanjsko preverjanje znanja in ocenjevanje lik pred redovalnimi konferencami. ob lem pa tudi popravljanje ocen za nazaj, kar je povzročalo stresne situacije pri učencih, in namesto da hi se j im določena sno e priljubila, se jim je dostikrat prav zabubila. Da se lo ne bi poslej več dodajalo in da bi delo na Šolah teklo normalneje. predvsem pa sodobneje in brez stresnih situacij ler drugih kvarnih posledic, so strokovnjaki predlagali, da bi poskusili z manj
ocenjevalnimi obdobji. Dogovorili so se, da na nekaterih izbranih Šolah namesto Štirih uvedejo samo tri laka obdobja r enem Šolskem letu, in če sc bo izkazalo, da je lo resnično bolj.Se, bodo novo ocenjevanje postopno uvedli Se drugje.
Z.u eksperiment so bile že lani izbrane tri ljubljanske srednje Sole. njim pa se je letos priključilo Se deset srednjih Sol s Šestimi različnimi izobraževalnimi programi, in to v različnih krajih Slovenije. Kot smo poročali že septembra, je eksperiment treh ocenjevalnih obdobij uvedla tudi Srednja Sola tehniških in zdravstvene usmeritve r Novem mestu (oz. Šmihelu) kot edina na območju novomeške organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za Šolstvo. Seveda se Sole za nov način ocenjevanja niso mogle same odločiti, temveč jih je v eksperiment vključi! republiški strokovni svet za vzgojo in izobraževanje s posebnim sklepom. Pozneje se je želelo tem
trinajsiim srednjim šolah pridružiti še devetnajst srednjih šol. ki so videle prednost r manjšem številu ocenjevalnih obdobij. Te namere pa niso mogle uresničili uradno, in lo iz dveh razlogov. Prvič, ker jim je šolski minister r slovenski vladi to z dekretom prepovedal, in drugič, ker jim tudi strokovni svet za vzgojo in izobraževanje Se ni za to prižgal zelene luči. Omenjeni svet je nameraval lo obra i na vati že na dveh sejah v novembru, pa mu ni uspelo, ker je bil luk ral nesklepčen, poleg lega je na zadnji seji tudi odstopil njegov predsednik dr. Franc Tazarini. Sklepanje o tem. ali Se devetnajstim Solarn dovoliti prehod s Štirih na tri ocenjevalna obdobja uti ne. je strokovni svet prenesel na december. Seja nuj bi bila že kmalu po prvem, a se je spet bati, da ne bo zadostne udeležbe za veljavno sklepanje. Vse to odlašanje pa gre hkrati z že omenjeno prepovedjo pristojnega ministrstva bolj ali manj na škodo šol.
I. Z.
že desetič, torej jubilejen, izvedli pa ga bodo v Miklavževem tednu. Spet bo potekal v kulturni dvorani Osnovne šole Martina Kotarja, kjer bo knjigarna Mladinske knjige iz Novega mesta pripravila prodajno razstavo novejših knjig, ki so izšle pri različnih založbah, knjige pa bodo takšne vsebine, da jih bodo med njimi lahko izbirali zase bralci vseh starosti in interesov. Na voljo bo več sto naslovov knjig, od leposlovnih, poljudnoznanstvenih, zgodovinskih, družboslovnih in drugih do slovaijev, priročnikov itd. Marsikaj bo tudi za najmlajše, od slikanic in pravljičnih zgodb do kaset z zanimivimi pripovedmi.
10. šentjemejski knjižni sejem bodo odprli v torek, 4. decembra. Gostja prvega dne bo slovenska pesnica in mladinska pisateljica Svetlana Makarovič. Priznana avtorica bo mladim bralcem in poslušalcem, učencem šentjernejske osnovne šole, predstavila nekaj svojih del, in sicer s pripovedovanjem v živo in prek kaset. Makarovičeva, ki zadnja leta svoja dela sama izdaja in zalaga, je znana tudi kot multiavtorica. Med drugim svoje knjige ilustrira in oblikuje, svoje pesmi uglasblja in prepeva, predvsem pa recitira, saj je po poklicu igralka. V Šentjerneju bodo seveda naprodaj tudi njena dela, kijih izdaja v lastni založbi Vesper v Komendi pri Kamniku.
Zvečer istega dne bo Svetlana Makarovič obiskala tudi knjigarno Mladinske knjige v Novem mestu in na željo bralcev podpisovala svoje knjige.
L Z.
Premalo za
republiško
soudeležbo
ČRNOMELJ — Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz No vega mesta je pripra vil seznam vseh potrebnih posegov v naravno in kulturno dediščino v črnomaljski občini v prihodnjem srednjeročnem obdobju, torej od lela 1991 do 1995. Teh akcij naj bi bilo kar 28, čeprav se že vnaprej ve. da vseh ne bo moč uresničili Zato naj bi dali najprej prednost tistim, ki so že vleku, torej cerkvici .vK Duha v Črnomlju ler podružničnim cerkvicam na Straž -njem Vrhu in Naklem.
Med novimi akcijami pa naj bi prišle prve na vrsto Stoničeva hiša v Črnomlju, krajinski park Lahinja, v katerem je več akcij, od ohranitve Klepčevega mlina in žage do cerkvice Vseh svetnikov in prazgodovinskega naselja Pusti Gradec. Prednost naj bi imeli še krajinski park ob zgornjem toku Kolpe, spomenik na Gričku, črnomaljski kulturni dom ter še nekaj manjših posegov.
V Črnomlju računajo, da bi le akcije uspelo dokončati v naslednjih petih letih, če bi dobili denar za vse akcije in ga preusmerili v teh nekaj. Prav denar je namreč glavni vzrok, da varstvo narave in kulturne dediščine ni v črnomaljski občini takšno, kot bi moralo bili. Resje sicer, da tudi republika zagotovi polovico denarja za te namene, a le pod pogojem, da občina zbere drugo polovico. Prav c slednjem pa je naj-večja težava. V Črnomlju bi morali letos samo za varstvo naravne m kulturne dediščine zbrali 2,40 milijona dinarjev, da bi lahko dobili prav tolikšno vsoto rudi: republike.
I endar je znašal proračun za vso kulturno dejavnost v občini le 1.976 milijona dinarjev.
M. B.-J.

pisma
in
odmevi
List opravičuje
Zakaj nel ubi dogodki ob
zadnjem pohodu od Liti-Cs
je do Čateža
Izvedbo letošnjega množičnega pohoda po Levstikovi poti od Litije do Ča-
teža je prevzelo Podjetje za turizem in trgovino List iz Litije. Priprave na pohod in izvedba pohoda so potekali tako kot v prejšnjih letih in tako kot na minulih pohodih je po naročilu prevoza s cilja opravljalo prevozno podjetje INTEGRAL, poslovna enota Litija.
Žal smo v organizacijskem odboru ostali nemočni, ko je ob 13. uri na Čatežu stal le en Integralov avtobus od petih naročenih. Trije so na Čatež pripeljali še kasneje, med udeleženci pa so se razširi-
le govorice, da vseh avtobusov sploh ne bo, ker so bili zaustavljeni na Šentilju
zaradi blokade mejnega prehoda tisti dan, o čemer so poročali tudi mediji. Namesto petih so torej vozili le štirje avtobusi, ob tem pa ne smemo mimo dej-
stva, daje zadnji avtobus z udeleženci s Ča................................ ‘
ateža odpeljal nekaj minut po 17. uri, tako da so vsi lahko še isti dan prišli do svojih domov.
Ob tem naj dodamo, da smo šele dva dni po pohodu uradno izvedeli, da so na Čatež pripeljali le štirje avtobusi, petega sploh ni bilo. Od štirih pa je eden vozil brez potnega naloga in nas je šofer zvečer po pohodu prosil za potrdilo o prevozih. Ob lem se zavedamo, da šofer ni kriv. Presojo, kakšna je notranja organizacija dela v litijski enoti Integrala, prepuščamo prizadetim udeležencem.
Integral nam je sicer poslal pismo, v katerem se opravičuje udeležencem in organizatorjem pohoda, vendar to ne more v celoti popraviti vtisov, ki sojih mnogi udeleženci pohoda dobili ob zaključku. Na Čatežu smo ostali nemočni, ker vseh avtobusov ob dogovorjeni uri ni bilo, ljudje pa so želeli čimprej priti v dolino. Za premražene udeležence smo skuhali čaj in jim poskušali dopovedati, naj počakajo, ker avtobusi vozijo ne-
Hvala lepa za takšno bančništvo!
KOČEVJE Tudi v Kočevju kot drCigod po Sloveniji so vsak dan dolge vrste pred deviznimi oddelki bank. Občani devize kupujejo in dvigajo. Z dviganjem pa nimajo posebne sreče, saj mark /manjka že pri petem do desetem čakajočem, šilingov m lir pa malo kasneje. Ljudje bentijo. ker ne morejo do svojega denarja. V banki je res temeljito spravljen, če do njega ne morejo niti lastniki!
Velika reklama je /a devizne čeke. s katerimi naj hi plačevali v tujini. m da je takih čekov dovolj in da lahko neseš ven neomejeno količino deviz. Ko pa zaprosiš v banki v Kočevju za te čeke, zveš. da jih ne moreš dobiti. Lahko jih le naročiš, po čeke pa moraš v Ljubljano, in to šele po tednu dni. ko jih naročiš.
Ob že navedenem in še drugih /apletljajih pa nizkih obrestih na devize itd. lahko varčevalec le z grenkobo ugotovi, daje bil naiven, ko je devize zaupal banki. Upravičenoje zato pridušanje varčevalcev, da v naše banke ne bodo vlagali deviz. Banke bodo morale svoje poslovanje. obrestovanje. zaračunavanje provizij itd. občutno spremenili v korist varčevalcev, da si bodo spel pridobile zaupanje.
.1. PRIMC
Kolpo bi uničili že pri izviru
Po hrvaških načrtih za gradnjo hidroelektrarn na Kolpi bi že 4 km pred izvirom postavili 36,5 m visok jez in akumulacijsko jezero bi zalilo celo izvir
KOLPA — »Na južnem robu lepe slovenske dežele spi kot zakleta kraljična sredi zelenih livad in temnih gozdov malo znana kolpska dolina. Vstran od živahnih trgovskih in turističnih poti leži in tako je ostala nedotaknjena, čista, mirna in v svoji prvinski lepoti. Če pa le zanese koga korak v to tihoto, obstane očaran, vznemirjen nad naravo, ki je človek še ni oskrunil. Koliko takih predelov ima še Slovenija? Zelo malo.« Tako je v knjigo Jožeta Žagarja »Kostel — ljudje in zemlja ob Kolpi« zapisala kulturna skupnost občine Kočevje in te lepe in resnične besede si je treba za vedno zapomniti.
Kaj pa so Kostelcem na eni in Goranom na drugi strani Kolpe napisali prevzetni in do kolpske doline povsem neobčutljivi načrtovalci naše svetle električne prihodnosti? Kolpo bi začeli skruniti kar na njenem izviru. Očitno jim ni nič sveto, čeprav ljudje in narodi že od nekdaj občudujejo, spoštujejo in čuvajo izvire rek kot simbol čistosti in življenja. Štiri kilometre pred izvirom Kolpe, pred sotočjem s Čabranko pri Osilnici, naj bi se dvigal 36,5 m visok jez in za njim naj bi nastala akumulacija Kupari. Akumulacijsko jezero, kar je gotovo prelepa beseda za to, bi segalo do izvira in ga preplavilo. To »jezero«, široko od 35 do 220 m, bi potopilo gozdove in travnike. Od tu bi 6.200 m dolg tlačni tunel vodil do akumulacije Koči-čin, kjer bi stala prva hidroelektrarna. Pri njenem obratovanju bi prihajalo do
velikega nihanja vodne površine, do 4,2-krat, in volumna vode, do 11,7-krat.
Akumulacija Kočičin bi se po teh načrtih začela pri Gašpercih, bila tako
ČEMU TAKO SPOTIKANJE?
Že večkrat je bilo slišati spotikanja glede borčevskih pokojnin. Tako je bilo glede tega tudi 9. novembra po radiu objavljeno pismo iz Grosupljega, ki pa ga ne moreš jemati drugače kot egoistično sporočilo. Pripominjam, da to, kar je bilo omenjeno v pismu, niso pokojnine, pač pa le minimalen dodatek k rednim pokojninam tistih, ki niso z rednim delovnim časom dosegli polne pokojnine. Pred tem pa so morali imeti vsaj 15 let redne zaposlitve s plačanim socialnim zavarovanjem in status borca pred 9. septembrom. To so sedaj že stari in bolehni ljudje, ki jim ne gre iz nevoščljivosti očitati tistih prejemkov. Želel bi vprašati avtorje omenjenega pisma, kdo od njih bi se hotel za teh nekaj piškavih dinarjev izpostavljati nečloveškim mukam in biti preganjen od vseh vrst sovražnikov kot divja zver v gozdu. S tako nevoščljivostjo nastopajo le tisti, ki so imeli vso ugodnost pod okriljem okupatorja. ALBIN NOVAK, Sela pri Semiču 2
Še enkrat: Ukradeni inventar
Brežiški demokratski prenovitelj trdijo, da je odpeljano pohištvo njihovo
Pod tem naslovom je DL v 46. številki 15. 11.1990 objavil sporočilo OO SKD Brežice, da jim je iz prostora, ki so ga dobili v uporabo od SO Brežice, ukraden inventar, pa da smo tega dejanja utemeljeno osumljeni člani Stranke demokratične prenove.
Da bi bralci ne dobili napačne predstave o tem dogodku in naši stranki, dajem naslednje pojasnilo:
Pohištvo ni nihče ukradel, kar dobro
ve tudi gospod Ciril Zupančič, predsednik slovenskih krščanskih demokratov v Brežicah. Pohištvo smo resnično odpeljali, ker ga bomo odprodali ali podarili krajevni skupnosti Velika Dolina. Pohištvo seje nahajalo v sejni sobi bivših družbenopolitičnih organizacij in je bilo izven naše uporabe. Zaradi načrtovane adaptacije celotne stavbe so namreč vse DPO, ki so imele v njej svoj sedež, to zapustile in se preselile v druge
poslovne prostore. Vsi ti prostori so, razen sejne sobe, bili že takrat v glavnem izpraznjeni. Ostale so le nekatere malenkosti in vsa oprema v sejni sobi. Kljub temu da nas je izvršni svet (v prejšnjem sestavu) tudi pisno opozarjal, da čimprej in v celoti izpraznimo vse, tega nismo storili, ker nismo imeli primernega prostora.
prekinjeno, vendar so nekateri posa-
mezniki, ki so bili pod vplivom marti-sobote, na vsak način želeli
narediti vsesplošno paniko, čeprav bi se lahko že prej odpeljali s Čateža.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi miličnikom, ki so pomagali ob tem, saj so morali mnoge nedisciplinirane udeležence pohoda miriti, ker so članom organizacijskega odbora grozili s pestmi in celo noži. Tako, denimo, nismo mogli najprej odpeljati staršev z mlajšimi otroci, ker smo se morali zaradi nenehnih groženj nekaterih posameznikov večkrat umakniti od avtobusov...
Upamo, da zapleti s prevozi niso po-
kvarili prijetnih spominov na popotovanje od Litije do Čateža, in obljublja-
mo, da bomo prihodnje leto zagotovili bolj kulturen in normalen prevoz, tudi na račun ustrezne izbire avtobusnega prevoznika, saj seje Integral izkazal kot neposloven in neresen partner. Zato se javno opravičujemo vsem udeležencem pohoda in vabimo na pohod, ki bo prihodnje leto.
LIST, d.o.o., direktor RUDI BREGAR
Okrogla miza
Pogovor v Krškem
Bila je imenitna okrogla miza s pijačo in kavo. Gospod Moškon jo je sklical v sredo za četrtek. Povezovalec rdeče niti je bil ravnatelj OŠ Leskovec Mirt, ki je takoj po uvodnem govoru direktorja Moškona ( kako velik problem so rdeči direktorji, ki se morajo umakniti; mogoče je uvodničar prezrl, da že dve leti in pol na lastno željo ne plačuje članarine —) spodbudil prisotne, da so si bili vsi takoj enotni s slavospevi sicer celotnemu kolektivu, a z največjimi možnimi herojskimi zaslugami za Adolfa Moškona. Da ni prav kar tako neosnovano brisati rdeče direktorje in opozarjati nas, delavce doma, kako vendar nimamo posluha za tako plemenitega in najboljšega direktorja, kar jih je. Nikakor ne smemo pozabiti, kako daleč pred nami je on po svoji funkciji, in v bodoče se kar začnimo
učiti lestvice poklicev v domu, da nam bo jasno, kam kdo spada. Po neuspelih poskusih mogoče dveh prisotnih, da bi vendarle pokukali v bistvo nesoglasij in sporov, nam je bilo jasno, da moramo počakati »srečnega konca« le iz vljudnosti.
Bili smo izigrani v tem smislu, da smo bili udeleženi. Vse povedano smo vedeli in vemo, tako kot vedo ostali, ki so bili v mali dvorani. Že vnaprej so nam hoteli dopovedati, da so v vsem proti tistemu, kar bi sploh mi želeli povedati. Tudi spraševali niso. Zahvaljevali so se nam, da poslušamo, in vedno znova so dopovedovali, kako lahko je zamenjati sedem (po lestvici le čistilcev, vzdrževalca, administracije) ljudi, da ostane eden direktor.
Resnica je le ena, je rekel župan. Kdo ve, ali se bo slišala takšna, kot je, in na čigavo stranjo bo odneslo? Sodeč po gradivu, ki gaje na koncu izročil gospod direktor, si mislimo, kje se bo zasidrala.
Delavci DKD Krško
Izjava borcev NOV dolenjske regije
Borci NOV dolenjske regije, zbrani na regijskem posvetu vseh borcev NOV občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje dne 20. II. 1990, izražamo največjo zaskrbljenost za usodo ljudi Slovenije. ki so v teh usodnih dneh z. vsemi svojimi problemi posutli predmet mahinacij in prestižev prvakov in posameznikov, različnih političnih strank. Zalo v celoti podpiramo javno izjavo izvršnega odbora RO ZZB NOV Slovenije z dne 15. II 1990, poleg tega pa naj še posebej naštejemo nekaj področij, za katera menimo, da jih ni mogoče reševati s preglasovanjem v skupščini, ker je potreben in nujen konsenz vseh strank pa tudi državljanov Slovenije.
POVODENJ, KAKRŠNE NE POMNIMO
Tudi v občini Sevnica je 1. november zapustil strašne posledice. Kljub napovedi vremenoslovcev ni nihče pričakoval takš-nih poplav. Surejši ljudje pripovedujejo, da so uko hudo povodenj doživeli v letu 1933. Takrat so se prebivalci Dolenjega BošUnja vozili s čolni tudi um, kjer je bila cesu. To seje ponovilo tudi letos. Reka Sava je prestopila bregove in poplavila hiše, Uko da so se morali ljudje izseliti. Zaprla je pot reki Mirni in uko je tudi U poplavljala. Izseliti seje moral tudi naš sošolec. Ostal je brez. vsega. V šoli smo se čutili dolžne, da mu nekako pomagamo, kolikor je pač v naših močeh. Osebje šole mu je kupilo štedilnik, učenci pa smo mu nanosili hrane in obleke. Bil nam je zelo hvaležen in tudi mi smo bili veseli, da smo mu lahko pomagali.
L USTAVA
Najprej so stranke Demosa forsirale, naj bi ustavni tekst sprejeli po hitrem postopku do konca leta le z enomesečno javno razpravo. K sreči je ta kratka »javna« razprava ugotovila vsaj to, da ukšen tekst, kot je bil objavljen, ne daje perspektive za prihodnost Slovenije, zalo je naglica odpadla. še vedno pa ni prodrlo prepričanje, da ustavni tekst ni stvar ene stranke, ampak vseh ljudi Slovenije in mora biti »naša«.
2.	PLEBISCIT
Ker z usuvo ni šlo v se po načrtu, se sedaj igrajo in manipulirajo s plebiscitom. Borci Dolenjske smo za plebiscit, toda U mora biti temeljito pripravljen. Volivci morajo vedeti za vse posledice izglasovane samostojnosti. Predhodno pa morajo biti podane analize in programski cilji, pa tudi ustavnopravne, gospodarske, politične in, ne nazadnje, tudi mednarodne posledice ukega ali drugačnega glasovanja.
3.	GOSPODARSKE RAZMERE
Gospodarske razmere so kaustrofalne. S lem se strinjamo vsi, ne prisUjamo pa borci na to, da se te težave povečujejo z. namenom pridobivanja političnega kapitala posameznih strank ali celo oseb. Primeri, kot so Elan, Metalna, Snaga, so tipični primeri, kako se gospodarske razmere ne bodo popravile. Kljub zavzemanju za tržno gospodarstvo, lastninjenje in vračanje v kapitalizem pa ne pomeni, da moramo iti v kapitalizem na njegovem začetku, ampak pojdimo tja, do koder je razviti svet že prišel. Imenovanje direktorjev in funkcionarjev naj bo prikaz uspešnosti, ne pa nagrada za strankarsko pripadnost.
4. SPRAVA
V spravo smo šli tudi borci NOV v dobri veri, da bomo po toliko letih vsi Slovenci zaživeli v slogi, kot en enoten narod, pa vodi v resnici v globok razcep med ljudmi in diši po tistem znanem geslu: »Deli in vladaj!« Namesto da bi novo vodstvo reševalo gospodarstvo in se spopadlo z ostalimi področji, ki prav tako niso v kaj boljšem položaju, se ubada z rehabilitacijo fašizma, kvizlinštva in opravičevanja zločinov proti človeštvu. Tudi borci Dolenjske obsojamo ekscese, ki so bili storjeni v imenu »revolucije«, ne moremo in ne bomo pa pristali na oživljanje senc preteklosti, ki so bile obsojene na Nurnberškem procesu in ki pozivajo k maščevanju in s tem zopet direktno k bratomorni vojni. Drugače si ne znamo razlagati poziva »Komisije za proučitev množičnih pobojev v vojni, po vojni in sumljivih stilnih procesov«, naj se pregleda in oceni vse, kar so zmagovalci naredili od leta 1941 do 1989. Sem sodi tudi prikrit poziv na delitev borcev in njih razcep na tako zvane »zdrave« sile in «nezdrave« (borci enot v OZNI, KNOJ, narodni heroji itd.), ker naj bi borci tako izgubili svojo ostrino in se kregali med seboj ter ugotavljali, kdo je »grešnik«.
ŽUPANOVA MICKA V BOŠTANJU
ANDREJA VRTOVŠEK, 5. a OS I
1 Bošlanj
Slovenila
Moja dežela.
5. POMANJKANJE SREDSTEV
Oblastne strukture nam neprestano dopovedujejo, kako ni sredstev za nobeno področje (zdravstvo, šolstvo, kulturo). Celo zaslužene pokojnine in invalidnine dajejo pod vprašaj, hkrati pa se vedno najdejo sredstva za večtedenske »izlete« visokih funkcionarjev po Ameriki, Evropi in drugje pod pretvezo mednarodne uveljavitve Slovenije, ki pa ne dajejo nobenih rezultatov.
Borci NOB dolenjske regije
dolga kot prva, 19,5 m visok jez pa bi stal kilometer pred Kužljem. Akumulacijsko jezero bi bilo široko od 55 do 185 m, nihanje površine vode do 4,4-krat, volumna do 16-krat. Tudi iz te akumulacije je načrtovan tlačni tunel do akumulacije Dol, kjer naj bi stala druga hidroelektrarna.
Naj večja in najdaljša naj bi bila tretja akumulacija, imenovana Dol, v bližini te vasi naj bi stal visok jez in hidroelektrarna. Akumulacija naj bi bila dolga 22 km, široka pa od 45 do 350 m, začela naj bi se pri Slavskem Lazu; nihanja površine in volumna vode bi bila zelo
izrazita, slednje celo do 16-krat. Voda
bi skoraj v celoti zalila kanjonske predele, na ravninskem predelu pa bi na obeh bregovih zgradili dolge in visoke nasipe. Kljub temu bi akumulacija potopila velike gozdne površine.
Akumulacije vode v gornjem delu Kolpe naj bi s pitno vodo oskrbovale hrvaško Primorje in obkolpske občine, pri tem naj bi bila najpomembnejša prav akumulacija Dol. Vendar je poleg vsega tudi vprašanje, ali bi, posebno v poletnih sušnih časih, bilo dovolj vode za hidroelektrarno, vodovod in vsaj minimalni pretok Kolpe pod Dolom in za naslednje akumulacije.
Četrta akumulacija naj bi se začela že pod Dolom in se končala z jezom pri Daljnih Njivah, imenovala pa bi se po Severinu, ki leži malo nižje. Dolga bi bila 7,5 km, široka pa od 70 do 140 m. Nasipi v dolžini 3.200 m naj bi zaščitili naselja Dol, Prelesje, Sodovci in Radenci, na drugi strani pa bi 1 km dolg nasip zaščitil Blaževce.
Drugič pa kaj več o ostalih štirih akumulacijah Prilišče, Stankovci, Otok in Božakovo.
IGOR JUGOVIČ
POUČNI IZLET
Sejno sobo je izvršni svet še pred volitvami dodelil v uporabo političnim strankam Demosove koalicije. Toda dodeljena jim je bila le soba, uporabljali pa so seveda tudi pohištvo, ki je bilo v njej. Tudi zaradi tega smo od IS SO Brežice pisno zahtevali odškodnino v višini mesečne najemnine, ki jo plačujemo za svoje poslovne prostore, toda, žal, brez uspeha. Lastništvo tega pohištva tako sploh ni vprašljivo, kar je možno ugotoviti iz predpisanih evidenc, ki jih vodimo ne glede na to, daje pohištvo amortizirano in odpisano.
Z gospodom Cirilom Zupančičem, predsednikom občinskega odbora slovenskih krščanskih demokratov Brežice, sva v zvezi s tem govorila dvakrat. Prvič sem ga vprašal, kdo ima ključe teh prostorov, ker nameravamo pohištvo odpeljati oziroma odprodati. Ponudil sem mu, da ga oni okupijo. Povedal je, da ga to pohištvo v tem smislu ne zanima, ker je staro in delno tudi poškodovano, ter da se ne strinja, da bi ga takoj odpeljali, ker ima njihova organizacija v teh prostorih sklican zbor, zato potrebuje to opremo. Poklical sem ga naslednji dan in mu povedal, da nekaj dni pohištva še ne bomo odpeljali in da lahko nemoteno opravijo načrtovano aktivnost. Tako smo, ne glede na vse, tudi ravnali! Nasmejal seje ter mi pikro in arogantno odgovoril, da nam pohištva ne bi dovolil dopeljati tudi, če bi ga hoteli, ker bi mu pred tem morali dokazati, da je pohištvo naše. Presenetilo in prizadelo meje tako reagiranje, pa sem tudi sam odgovoril v isti meri in tonu ter prekinil telefonsko zvezo.
Člani čebelarskega krožka smo imeli konec oktobra zanimiv in poučen izlet. Z našo mentorico Minko Zupančičevo smo se odpeljali v Ljubljano, kjer smo si ogledali bogato razstavo Narava — zdravje 90. Po ogledu razstave smo na Vrhniki obiskali znanega čebelarja Marka Debevca. Pri njem smo si ogledali napravo za segrevanje voska in inkubator za vzrejo matic, ki jih prodaja tudi v tujino. Oglasili smo se še pri mizarju, ki izdeluje panje.
TATJANA HLA\A, 6. c OŠ Jurija Dalmatina Krško
Spominsko
obeležje
domobrancem
2. decembra zadušni-ca na Orlovem vrhu na ljubljanskem gradu
Letos smo dan mrtvih drugače praznovali kot prejšnja leta. Tokrat so bile položene rože in so gorele sveče tudi na množičnih grobiščih, za katere do sedaj nismo vedeli ali nismo smeli vedeti.
Med temi grobišči je bilo domobransko pokopališče na Ljubljanskem gradu, na Orlovem vrhu. Na tem pokopališču počiva približno petsto slovenskih mož in fantov, ki so bili žrtve slovenske državljanske vojne. To pokopališče je bilo po koncu vojne vandalsko opustošeno in zanj 45 let nismo smeli vedeti. Širijo se tudi govorice, da so bile žrtve izkopane in prepeljane na Mokreč.;
Poseben odbor za obnovo pokopališča je letos poleti oddal vlogo za obnovo pokopališča in predložil skico spominskega obeležja in pokopališča. Postavil je tudi lesen križ z ograjo kot začasno obeležje. Tukaj se sedaj zbirajo svojci, sorodniki1 in prijatelji ter prižigajo sveče.
2. decembra ob 11.30 bo maša j zadušnica za vse, pokopane na tem j pokopališču, v cerkvi sv. Jakoba na Levstikovem trgu v Ljubljani. Svojci, sorodniki in prijatelji imajo po 45 letih priložnost, da se udeleže maše zadušnice in se spomnijo pokojnih. Zaradi obeležja prosimo tu- f di za podatke pokopanih.
FRANC PERMEj
I
Kdor hitro da, dvakrat da
Črnomaljska kmečka zveza in Demos sta zbrala veli ko denarja in druge pomoči za poplavljence
Opravičujem se bralcem in uredništvu, da navajam vse te podrobnosti, ki ne sodijo v javni medij. Toda, ker je zadeva že objavljena in smo člani Stranke demokratične prenove javno osumljeni kraje, sem primoran do podrobnosti opisati zadevo in dogodke.
Skratka, pohištvo smo res odpeljali javno in po belem dnevu, med 10. in 12. uro, ker je naše. To je dobro vedel ali pa bi se lahko prepričal tudi gospod Ciril Zupančič, predenje odbor SKD Brežice objavil to sporočilo. Zato le-tega ne morem razumeti drugače kot grobo potvarjanje resnice in kleveto, s katero se želi škoditi ugledu in dobremu imenu tako stranke (SDP) kakor tudi meni osebno.
MIHA ŠKRLEC sekretar
OK Stranke demokratične prenove Brežice
Dvanajstega novembra praznuje sev-niška občina praznik. Že teden dni pred tem so se v občini vrstile zanimive prireditve. Dan pred praznikom so se v Šoštanju predstavili igralci gledališča Tone Čufar z Jesenic z veseloigro Županova Micka. Dvorano smo napolnili tudi sedmo- in osmošolci in se prijetno zabavali. Ves izkupiček so igralci namenili po-plavljencem v občini Sevnica, kar je zelo pohvalno.
POLONA ZUPANC, 7. a OŠ Boštanj
Ob nedavnih katastrofalnih povodnjih v naši republiki tudi v Slovenski kmečki zvezi — podružnici Črnomelj in Demosu Črnomelj nismo čakali križem rok, ampak smo se dokaj hitro lotili akcije zbiranja pomoči za prizadete. Akcija je stekla praktično v celotni občini (le v krajevnih skupnostih Tribuče in Talčji Vrh je akcijo vodil Rdeči križ s svojimi aktivisti in mislimo, daje kar dobro realizirana).
Pri nekaterih darovalcih je bil prisoten določen dvom, da bo pomoč prišla v prave roke, ker seje v preteklosti s podobnimi sredstvi marsikaj dogajalo, veliko darovalcev pa je bilo ob izločitvi takih sumov pripravljeno darovati tudi več, kot so lahko v tistem trenutku. Naši aktivisti so darovalcem trdno obljubili pravo namembnost te pomoči, saj mislimo, da so časi velikih podlosti za nami. Verjamemo, da smo sumničenja ovrgli in obljube darovalcem izpolnili, saj smo se v četrtek, 15. novembra, z novinarko Dolenjskega lista Mirjan Bezek-Jakše in Jankom Bukovcem, predsednikom SKZ Podružnice Črnomelj, ter 387.455,00 zbranimi dinarji odpravili na pot v Zgornjesavinjsko dolino. V Metliki se nam je pridružil še predstavnik SKZ Metlika gospod Anton Radoš. Pri odcepu za Zgornjesavinjsko dolino pa so pot z nami nadaljevali: koordinator zbiranja pomoči za to področje Vinko Drča, podpredsednik Slovenske kmečke zveze Marjan Podobnik, predstavniki SKZ Podružnice Krško in naknadno še predstavnica domače pospeševalne službe.
Odločili smo se, da vso zbrano pomoč združimo (Krško 20.00 in Metlika 50.000 din) in kot tako vročimo prizadetim. Nato pa smo končno pričeli izvrševati to humano, vendar dejansko težavno nalogo, kajti človek ne more ostati ravnodušen ob dejstvih: da ti krotki potoček (ob normalnih razmerah bi ga lahko »popil«), ki ti teče čez dvorišče, pobesni in iz dvorišča naredi 10 metrov globok in 20 metrov širok kanjon, daje potrebno nanovo postaviti domačijo, da človeka, ki je pred nekaj dnevi še samo urejal okolico svoje nove opremljene, še nevseljene in v desetih letih z odrekanjem in garanjem zgrajene hiše, najdeš v situaciji, da izkopava temelje za novi dom; da prizadeti s solzami v očeh sprejema darove dobrih
vetim družinam ter posameznikom, I sicer so prejeli: Vid Prušnik, Savin) 30.000 din; Marjan Rakun, Ljubi« 50.000; Neža Solar, Ter, 50.000; Iv« Hriberšek, Ljubno, 50.000; Ivan Kj vač, Ljubno 50.000; Ivan Robnik, N niča 14, 65.000; Olga Vršnik, Radu 72, 65.000; Janez Pečovnik, Podvč 25,67.010, in Marija Breznik, Luče j 30.445 din. Vsi prejemniki pomoči' darovalcem iskreno in naitoDleie **
darovalcem iskreno in najtopleje hvalj ujejo.
Seznam zbrane pomoči v naši obči po krajevnih skupnostih: Petrova ' 19.075 din; Stari trg 20.200, Draga' 26.900, Butoraj 10.400, AdleŠ 52.800, Vinica 54.620, Dobliče- Kal žarica 18.800, Semič 106.760, Grib 11.700, mesto Črnomelj 36.200, Sli Črnomelj 10.000, Slov. demokrat« zveza OO Črnomelj 10.000 in Sli krščanski demokrati OO Črno!" 10.000.
Zbrano je tudi prek 3000 kg krot pirja in zrnja, ki ga bomo ob priložno odpeljali na prizadeta območja.
Na koncu se želimo iskreno zahva vsem tistim posameznikom za požrt' valnost, ki so tudi po nekaj dni po va« zbirali pomoč. Vsem, ki jih zanirtii kakršnikoli podatki o zbiranju pom« so le-ti na voljo v naši pisarni.
Naj se podobni dogodki ne ponov nikoli več.
Za SKZ Podružnico Črnoif in Demos Črnorrk VLADO STAREŠINIČ, taj«
SLAB TV-SPREJEM
KOČEVJE V nekaterih obm<
jih občine Kočevje je zelo slab sprejJ televizijske slike in tona. To velja pC vsem za Struge, Drago in Kolpskod'' no, kjer ponekod (v več vaseh) splojj.) morejo spremljati slovenskega L programa. Za razgovore o tem s G Slovenija Ljubljana je zadolžen pr ■ sednik občinske skupščine.
ZAHVALA
»Oktobra meseca tega leta so pf‘ stavniki mestne organizacije Zveze h cev Črnomelj obiskali DSO ČrnoP in nekatere svoje člane. Ob obisku j ugotovili, daje v domu veliko osta^j težko bolnih in da je za njihovo n«
ljudi in se tolaži, da le ni ostal prav brez vsega. Človek nehote pomisli na krivič-
nost narave do tistih, kiji niso storili nič žalega. Ali pa je to odgovor te iste narave človeku, da le ne more gospodovati nad njo, kakor mu njegova grešna narava narekuje? Pravzaprav je na to težko odgovoriti, vendar so to človeku tragični in alarmantni opomini v poduk.
Omenimo, da smo zbrano in »združeno« pomoč (457.455 din) vročili de-
potrebna posebna medicinska opre',
________s---...........
isti mesec darovali napravo za zdrahi
ki si je dom v celoti ne more nabav t Zaradi lega so priskočili na pomoči1), isti mesec darovali nanravo za zdraV«,
nje in preprečevanje preležanin. V i nu stanovalcev Doma starejših ot nov Črnomelj in njegovih delavce'1 mestnemu odboru ZB Črnomelj is^1 no zahvaljujem.
Direktor DSO Črnoitf MILAN KRAJNC, dipl. f
Plebiscit, odločitev ji za zgodovinsko
J dozorel j in odgovoren ! evropski narod
\K
a povabilo Kluba svobodna kate-. dra seje minuli teden v No vem mestu mudil Mi-I* lan Kučan, predsednik predsedstva Republike ij Slovenije. V okviru teme »Slovenija danes in v jutri« je odgovarjal na vprašanja številnega občinstva, kije napolnilo dvorano hotela Metropol. Z zanimivega političnega večera objavljamo nekaj odlomkov, ki jih je za objavo pripravil novinar Marjan Bauer. Naslov in Mednaslovi so redakcijski.
• Tovariš predsednik, današnja svobodna katedra ima zelo raztegljiv delovni naslov »Slovenija danes in jutri«. Prvo, kurje Mogoče umestiti vanj, je gotovo današnji Položaj Slovenije Jugoslaviji, njen morebitni jutrišnji razpored v jugoslovanski ali kakšni drugi konfederaciji ali zvezi držav, njena osamosvojitev ter njeno mesto oziroma pot v Evropo. Nad vsem tem usodno visi odločitev o plebiscitu, ki naj bi pokazal, takšna je zadnja dogovorjena formulacija, »ali naj Republika Slovenija postane neodvisna država«, kar je formula, ki Pušča precej prostora za obračanje. Kakšnoje o tem stališče predsedstva Republike Slovenije in kakšno Vaše osebno, pri čemer bi morda poudarit, da je pobuda za plebiscit prišla v javnost precej neobičajno, recimo, mimo predsedstva slovenske drža-ve. Prosim, če bi svoje poglede na načrtovano Slovenijo obdelali tako s stališča preživetja kot mednarodnega priznanja, pomemben element pa je tudi nacionalna varnost.
Kučan: »Priče smo krizi skupnosti jugoslovanskih narodov, katere sestavni del ali članica iv tudi Slovenija. Ta kriza je na vrhuncu svoje zaostritve, kar najbrž čutite tudi sami na svojem Položaju in po skrbeh, ki vas spremljajo vsak dan. Ta zaostritev oziroma vrhunec zahteva
razplet, terja pa tudi kritičen premislek nekaterih naših prejšnjih odločitev za nazaj, odločitev iz naše zgodovine, ki zdaj pač temeljno določajo položaj Slovenije in slovenskega naroda. Možnosti in način rešitve jugoslovanske krize pa določajo tudi možnosti in način uveljavitve prihodnjega položaja Slovenije, tudi tega, ki ga zdaj. vsaj po javnem mnenju, večinsko želijo Slovenci in državljani Slovenije. Pri tem moram takoj povedati, da milega prihodnjega položaja, žal, ne bomo uveljavljali v političnem prostoru, ki bi bil nevtralen ali naklonjen našim političnim ambicijam Moramo pač upoštevati jugoslovansko in evropsko politično realnost, takšno, kot je, ali, bi rekel, politični kontekst, v katerem bomo morali izpeljati ta za prihodnost slovenskega naroda gotovo usodna dejanja. V tem sosledju, menim, bi morali premisliti zlasti štiri stvari, s katerimi smo zdaj soočeni. Prvič, kako mi vidimo možnosti razrešitve jugoslovanske krize, drugič, kakšna naj bo in kakšna je realna možnost uveljavitve konfederalne izbire, ureditve prihodnjih odnosov med narodi Jugoslavije, tretje, kako izpeljati splošno ljudsko izjasnjevanje ali plebiscit glede prihodnjega položaja Jugoslavije, in četrto, kako pripraviti in sprejeti slovensko ustavo.
SAMOSTOJNOST JE POT DO NOVIH POVEZAV
Dilema, ki se zastavlja glede razrešitve jugoslovanske krize, je, najenostavneje, ali jo bomo uspeli razrešiti po mirni, demokratični poti ali se bo rešila stihinjsko in z nasiljem. Mirna pot predpostavlja nov dogovor jugoslovanskih narodov o tem, kakšna naj bo njihova prihodnost. Skupna ali ne. Ta pot verjetno kot naj realnejšo varianto predpostavlja tudi možnost prenehanja obstoja sedanje Jugoslavije in njen razpad na več samostojnih držav, ena od teh bi bila tudi republika Slovenija. Nastanek slovenske nacionalne države, to moram takoj povedati, zame ne more biti končni cilj, to bi v integrirajoči se Evropi in svetu pomenilo anahronizem, v nacionalni romantizem prejšnjega stoletja obrnjen pogled nazaj, vodil bi nas v iz-prtje iz teh tokov, v avtarhijo, končno tudi v marginalizacijo, še večjo od te, v kateri živimo sedaj. Slo venska nacionalna drža va je sprejemljiva le kol cilj in izhodišče za nove povezave, v katere bi stopil slovenski narod. Bodisi s sedanjimi jugoslovanskimi republikami oziroma narodi bodisi z drugimi državami Evrope. Nekako tako, kot je združitev Nemčij utemeljil njen predsednik, ko je dejal, »da tako nastala nemška nacionalna država ni cilj nemškega naroda, ampak je izhodišče za njegovo vstopanje in aktivno vlogo v novi evropski hiši«. Taka slovenska nacionalna država bi bila seveda pogoj za enakopravno vstopanje Slovenije v te povezave, brez vpliva interesov drugih, še pose-
bej pa brez vpliva hegemonije interesov največjega jugoslovanskega naroda, kot se to ob jugoslovanskih odločitvah dostikrat dogaja. Recimo tudi zdaj, na konferenci v Parizu, ko je prav v interesu negovora o tem. kar se dogaja v Srbiji, predsednik Jugoslavije Jovič v svojem referatu zamolčal, da se v Jugoslaviji množično kršijo pravice, tudi na Kosovu. To je seveda povsem nerazumljivo, saj nas prav zaradi tega vsa Evropa obsoja in zapira vrata.
Na teh osnovah je, po moji sodbi, na tleh Jugoslavije morda mogoča nova integracija, ki bi temeljila na realnih, objektivno ugotovljenih, zlasti ekonomskih interesih in ne na predpostavljenih, nadnacionalnih in ideološkopolitič-nih interesih, na katerih sta bili zgrajeni tako prva kot druga Jugoslavija, obe, zlasti prva, ob tem še kot sporazum velesil Ti interesi so lahko ekonomski, takšni, kot se vzpostavljajo na razvitem, svobodnem in enotnem trgu. Približno po vzoru osnov odnosov, na katerih je v zgodovini nastala, se razvijala in se prilagajala Evropska gospodarska skupnost. Na tej predpostavki je nastal slovenskohrvaški predlog konfederalne preureditve Jugoslavije, ki seveda kol izhodišče predpostavlja predhodno osamosvojitev jugoslovanskih republik, ker konfederalno pogodbo kot mednarodnopravni akt lahko sklepajo samo suverene države.
VSE DLJE OD EVROPE
Morebiti je danes že nekoliko neaktualno govoriti o konfederaciji, y bistvu gre za neke vrste jugoslovansko ekonomsko skupnost, tudi na predpostavki, da so točna deklariranja vseh republik, da želijo čim hitreje, s čim manj pretresa in socialnih naporov preskočiti tisa veliki, rekel bi civilizacijski razkorak, ki danes že vse jugoslovanske narode deli od stopnje razvitosti in načina življenja, dela in načina proizvodnje v evropski dvanajsterici ali zahodni Evropi. Ponavljam. to je po moji sodbi edina realna možnost, da se neka skupnost na tleh sedanje Jugoslavije ohrani. Druge možnosti, ki jo v obliki koncepta federacije ponujata zvezno predsedstvo in republika Srbija, ni, oziroma bi rekel, da prej vodi v razbitje Jugoslavije, ker preprosto ohranja v svoji osnovi vse generatorje sedanje jugoslovanske krize, zlasti generatorje nacionalne neenakopravnosti oziroma hegemonije interesov večinskega naroda. Celo v primerjavi s sedanjo ustavo ukinja ključne garancije nacionalne enakopravnosti, recimo konsenz o važnih, ne samo političnih, ampak zlasti ekonomskih vprašanjih, ukinja pariteto v sestavi zveznih organov, ukinja soglasje ob sprejetju in še posebej ob spreminjanju ustave. Takšna skupnost bi bila seveda stalen vir konfliktov, zlasti mednacionalnih, in bi posledično povzročila, da bi tukaj na Balkanu, na jugovzhodnem boku Evrope v bistvu nastalo žarišče stalnega konflikta, ki bi ga lahko imenovali, čeprav mi je to neprijetno, evropski Libanon. To bi ogrožalo ne samo mir in stabilnost v tem delu Evrope, ampak bi tako ali drugače potegnilo v ta konflikt tudi celo Evropo, ogrožalo interese po varnosti in sodelovanju evropskih držav, bilo bi v nasprotju z interesi držav, ki so članice Evropske konference o varnosti in sodelovanju. To bi nam še bolj kot zdaj zaprlo vrata v te procese in te institucije.
Slovenija zato mora doseči ta svoj osamosvojeni, su vereni položaj, to pa je mogoče samo po predhodnem, demokratičnem posvetovanju s svojimi državljani. Plebiscit ali referendum, kot smo govorili poprej, je nujna etapa na tej naši poti v doseganje slovenske suverenosti in državnosti. Ali je vrstni red potez, kakršne zdaj pač so objektivno dane, z različnih vidikov najbolj posrečen ali ne, je drugo vprašanje. Vi veste, da je bil predlog, da bi najprej pripravili ustavo, jo sprejeli morda z referendumom, ali po njenem sprejetju v parlamentu z referendu mom potrdili tak sklep skupščine. Delo na ustavi je zastalo zaradi različnih pogledov, kaj sploh ustava lahko je, pogledov, kise razlikujejo od predloga, ki gaje skupščini dalo predsedstvo in gaje skupščina sprejela. Da naj bi bila ustava kratek, sodoben akt, ki bi urejal temeljna načela organizacije države in zelo temeljito blok člo veko vih in drža vljanskih pra vic ter meje, do koder lahko država seže y razmerju do svojega državljana, njegovega položaja, dostojanstva, pravic, ustvarjalnosti, aktivnosti in povezovanja. Slovenija bi v takšnem položaju kot samostojna, suverena država in republika lahko objektivno določila svoje dolgoročne zgodovinske interese brez vpliva interesov drugih in se potem odločila, katere so najboljše možnosti za njihovo postopno uveljavitev. Ali v konfederalni povezavi, gospodarski skupnosti z drugimi jugoslovanskimi republikami ali kot samostojna država brez povezav s sedanjo Jugoslavijo. Ni mi najbrž treba govoriti, da so v Jugoslaviji, takšni, kot je, vse bolj ogroženi vitalni interesi slovenskega naroda. Ne bom govoril o ekonomskih pokazateljih, ki to dokazujejo, so pa seveda katastrofalni in jih lahko neposredno čutite po položaju podjetij. Dejstvo je, da nam že vrsto let upadata industrijska in gospodarska rast, da imamo podkapitalizirano gospodarstvo, da ne zmoremo več zadostiti potreb po svoji lastni nacionalni reprodukciji, po financiranju kulturne, izobraževalne, zdravstvene in drugih področij nadstavbe, da je potreba po kapitalu enormno visoka. Mi smo sredi lastninske reforme, sredi prestrukturiranja gospodarstva ne samo v lastninskem, ampak tudi v velikostnem smislu, smo v fazi rekonstrukcije gospodarstva glede orientacije na nove, sodobne tehnologije in proizvodne programe. kar vse zahteva veliko svežega denarja, ker je povezano z novimi tehnologijami in reševanjem socialnih vprašanj ljudi, ki bodo ob tem ostali brez dela.
EN EM V DO VOLJENO, DRUGEMU NE
Tuji kapital, ki ga je edino mogoče dobili, ker domačega ni, pa seveda v pogojih tako velike politične nestabilnosti v Slovenijo ne bo pritekel. To je zaprt krog, ki ga moramo razre-
šiti na silo. Gospodarski položaj posebej otežuje srbska blokada. To ni več samo blokada Slo venije in Hrvaške, to je blokada Jugoslavije, uveljavljanje posebnega položaja in posebnih interesov Srbije drugič v dveh letih. Zdaj veliko bolj resno, ker gre za finančne instrumente, obremenjuje zemljišča, poslovne prostore, firmo in s posebnimi taksami še slovensko blago. Slovenijales je izračunal, da bi to zanj zneslo, če bi to plačali, letno med 8,5 do 9 milijonov dolarjev. Za Fructal v Ajdovščini bi to pomenilo 800 delovnih mest manj. Problem je očitno zelo velik in nobene pripravljenosti ni, da kdorkoli intervenira. Ob tem še podatek, da že od julija naprej Srbija ni plačevala prometnega davka, da je to seveda zelo velika številka, dvanajstin-polkrat večja od tistega, česar ni plačala Slovenija, sklicujoč se na isti pravni dokument, to je na pravna dejanja obeh republik, sprejeta zaradi zavarovanja ekonomskih interesov oziroma ekonomske suverenosti. Problem se je odkril takrat, ko je Slovenija nehala plačevati ta prispevek. Da Srbija prej tri mesece ni plačevala. se v zvezni administraciji zač uda ni ugotovilo. In še zadnji gospodarski argument, napovedana Markovičeva sanacija bančnega sistema. Tako, kot je predsta vljena in nepojasnjena oziroma zaradi še dodatnih pojasnil, preprosto navaja na razmišljanje, da bo sanacija mogoča samo s prelivanjem denarja, vsi pa dobro vemo, da se denar preliva od tam, kjer je, tja, kjer ga ni. in ne obratno. Zaenkrat ga je nekaj samo še v Sloveniji, na Hrvaškem in deloma v Vojvodini. To so gospodarski razlogi.
Je še en poseben razlog, mednarodna izolacija. Ve se, da so Jugoslaviji zaprta vrata v evropske inštitucije, da se pod pogoji postavljajo tri politične in ena gospodarska zahteva: proces politične pluralizacije, volitve in nekrši-lev človekovih pravic. Ekonomska je vzpostavljanje svobodnega trga. Kosovo je poseben problem, hrvaško-srbska razmerja v Bosni in na Hrvaškem so tudi znana in so svojevrsten fenomen in absurd v tej Evropi. Minuli teden je bila v Jugoslaviji delegacija Helsinške konference, vodja delegacije gospa Christine von Kohlje na tiskovni konferenci v Ljubljani izjavila, da se tudi v Sloveniji kršijo človekove pravice. Soočeni smo z neko neprijazno podobo, ki jo svet ima o Jugoslaviji, očitno tudi v Sloveniji. Nam so vrata zaprta, Madžarska je prejšnji teden postala članica Evropskega sveta, prav takrat. ko je omenjena delegacija bila pri nas. Tista Madžarska, kije veliko kasneje in z veljfo manj ambicijami šla v procese teh demokratičnih reform, ki smo jih mi v Sloveniji začeli z veliko večjimi ambicijami in veliko prej, veliko tudi pomagali Madžarom in zaradi tega uživali podporo in neke vrste ugled v vsem svetu. Gotovo je, da ne za eno ne za drugo, se pra vi, ne za ekonomsko ogrožanje našega obstoja ne za iz-prtje iz teh sodobnih civilizacijskih, političnih in kulturnih tokov v svetu ne more najbrž nobena demokratična oblast prevzeti odgovornosti, da svojim državljanom obljubi tak neprijazen položaj. Treba je torej nekaj narediti
SLO VENCI SMO BILI NA ČELU PRIORITET
Poudaril bi, da je bila Slovenija na čelu strateških prioritet demokratičnega zahodnega sveta, tudi Združenih drža v A merike, ko je bila resnično na čelu, ali ena od tistih držav, ki so bile lokomotive demokratičnih procesov v vzhodni Evropi. Slovenija zdaj ni več na čelu
teh prioritet, skupaj z Jugoslavijo je nekje na repu teh dogajanj, spada v vrsto tistih »izdelovalcev težav«, ki so jih boji cel planet, ker prinašajo nemir, negotovost in ogrožajo politični in socialni mir sveta, ki želi živeti nemoteno, skladno s svojimi civilizacijskimi vrednotami. Vprašanje ostane, kako priti v tak položaj, da bi lahko odločali o sebi, da bi lahko aktivno, na miren in demokratičen način posegli v razplet jugoslovanske krize in da bi lahko aktivno, kot ambiciozen in ustvarjalen, zgodovinsko zrel in formiran narod, posegli tudi v evropske procese. Da bi nas Evropa razumela, da nas ne bi spravila v politično in gospodarsko izolacijo ali celo bojkot. To vse nam namreč grozi. Mislim, da v tak položaj lahko pridemo samo po demokratični poti, to je naš dolg do te mednarodne skupnosti, ki to od nas pričakuje, to smo dolžni naši demokratični zavezi, na katero smo tako upravičeno ponosni.
Slednje, prvič, narekuje, da bomo to soodlo-čitev utemeljili na pravici do samoodločbe, da se bomo potrudili, da bo ta odločitev dosežena s čim večjim soglasjem Slovencev in državljanov naše republike, da to ne bo odločitev, ki bijo del Slovencev sprejemal zoper drugi del Slo vence v, ker bi bilo to nedemokratično, neprepričljivo in v svetu razumljeno kot kompromitacija. Hkrati moramo hitro priti do sodobne slovenske ustave.
Drugič, jasno moramo povedati, da takšne svoje pravice in takšnega svojega položaja ne želimo u velja vljati na račun enakih pra vic drugih jugoslovanskih narodov. Mi to pravico zahtevamo zase in jo priznavamo vsem drugim.
Tretjič, z uveljavitvijo te svoje pravice ne smemo ogrožati miru in varnosti v Evropi, varnosti članic Evropske konference za varnost in sodelovanje.
Četrtič, z uveljavitvijo te svoje pravice ne smemo ogrožati demokratičnih procesov, ki tečejo z različno srečo in tempom y drugih republikah. kar predvsem pomeni, da bi s to odločitvijo morali počakati do konca volitev v vseh jugoslovanskih republikah, ki bodo na enakih temeljih, kot je konstituirana oblast pri nas, konstituirale oblast, jo legitimirale tudi v vseh drugih republikah ter s tem znotraj Jugosla vije in svetu dale nove sogovornike. Končno ne smemo pozabili, da tudi Slovenija po merilih zahodne Evrope pred šestimi meseci še ni bila demokratična republika.
Pri sebi doma bomo morali torej nadaljevati politično demokratizacijo in vzpostavljanje svobodnega trga, čaka nas razreševanje ekonomskih in socialnih vprašanj, da hiše izboljšali, vsaj dolgoročno, pogoji življenja in dela naših ljudi. Socialni in politični mir sta pogoj za normalno življenje in razvoj naroda. Če nam dolgoročno lega ne bi uspelo zagotoviti, potem ta naša prizade vanja ne bi imela pra ve ga smisla in tudi ne opra vičila. Zato je tudi toliko večja, tako velika odgovornost oblasti, ki takšno zgodovinsko in usodno odločitev predlaga svojim sodrža vljanom	na up ra vičeni predposla vki,
da so postati zgodo vinsko dozorel in odgo voren evropski narod.«
SLOVENCEV NE BI PODCENJE V A L • Predvsem v zvezi s pebiscitom, pa tudi sicer, prihaja vedno bolj v ospredje pravica državljana — na srečo se on tega tudi kar dobro zaveda — da je o vsem obveščen.
(Nadaljevanje na 10. strani)
priloga dolenjskega lista
(3 9

V neobvezen premislek
Kdor seje veter, žanje vihar
Srbija potuje v negotovost. Potem ko so srbske socialistično komunistične oblasti zviška zavrnile vseh pet amandmajev opozicije k volilnemu zakonu — tudi tistega, ki naj bi političnim nasprotnikom socialistov omogočal nadzor volišč in preprečit morebitno kupčkanje z volilnimi izidi — je 32 opozicijskih strank napovedalo bojkot volitev, ki so napovedane za 9. december. Mnenje opozicije, da bodo srbske volitve le od boljševikov zrežirana farsa, je Politika (leva roka oblasti, desna je RTV Beograd) posmehljivo označila za strah opozicijskih strank pred ljudsko voljo.
Združena opozicija zahteva odstope predsednika srbske države, vlade, skupščine in vseh njenih zborov, ker meni, »da bo le tako mogoče zaustaviti strmoglavo padanje Srbije v popolno izolacijo tako v Jugoslaviji kot v svetu, padanje, ki Srbijo ob Albaniji spreminja v poslednji boljševiški geto v Evropi«.
Moč in delovanje političnih nasprotnikov pa vsaj navzven ne spravi s tira vodje Slobodana Miloševiča, ki je minuli teden v Nišu 250.000 ljudem izjavil, da so svobodne volitve dediščina demokracije. Da je dediščina nekaj, česar še sploh ni bilo, lahko v Evropi res določi samo še Miloševič. Sicer pa je opozicija vodji niški nastop precej zabelila. Boljševikom očitajo, da so omenjeno množico z avtobusi navozili od drugod, da so ljudi (kot v naj lepših časih čaščenja Josipa Broza) na zborovanje dobesedno naganjali iz pisarn, šol in tovarn, televizijskim gledalcem, ki so z navdušenjem ali strahom sledili niškemu zborovanju, pa je opozicija sporočila, da je bila slika sicer prava, zvok pa ne. Zvok je bilo predvsem vzklikanje »Slobo, slobo«, ki so ga zvesti televizijci posneli v času njego ve naj večje priljubljenosti, zdaj pa za politično rabo nalepili na posnetke, na katerih so ljudje sicer pomalem tudi žvižgali. Tudi če zgodba z montažo ni resnična, je v ušesih zelo učinkovita. Taka zborovanja so precej relativna zadeva, domala isti ljudje, ki so se navduševali nad Vodjo, so dan kasneje v istem Nišu padati v trans ob pogledu na Vuka Draško viča, ne glede na bojkot volitev Milošcvičevega najhujšega sovraga.
Kam vse to pelje? Decembrski dnevi so za Srbe in Srbijo gotovo važna prelomnica, vendar so to tudi nevarni dnevi. Analitiki opozarjajo, da bi sedanja oblast morebitne nerede, močnejše mitinge ali demonstracije tistih, ki so nezadovoljni z njo, z naj večjim veseljem uporabila za uvedbo izrednega stanja v republiki Ustanova izrednih razmer pa, to je jasno kot beli dan. opravičuje katerokoli in kakršnokoli potezo oblasti. Kakšne so lahko te poteze in oblast, ki jih vleče, pa je razvidno iz Miloševičevih besed na že omenjenem mitingu v Nišu. Vodja je rekel, da bodo tisti, ki bodo volili sedanjo oblast, g laso vali za mir, glas za opozicijo pa je opredelitev za kaos in vojno.
Kako se bodo razvijale stvari? Kaj bo počela Miloševičeva klika, je jasno. Opoziciji pa ne preostane drugega (če se glede bojkota ne bo premislila ali dala premisliti), kot da svoje pristaše prepriča, oziroma od njih zahteva, naj ne volijo in tako narede volitve nelegitimne pred domačo in svetovno ja vnostjo. Se bodo Srbi odz vali temu klicu k aktivni pasivnosti, klicu, ki je nezdružljiv z njihovim temperamentom? Nič ne bo rešeno tudi v primeru velike ali majhne Mi-loševičeve zmage, Srbija hlepi po velikih

spremembah na polju demokracije in gospodarstva, Slobo pa je zadnji človek na planetu, ki bi ji to lahko dal Zaradi volitev lahko Srbija zabrede v državljansko vojno oziroma izredne razmere, kar bi bilo svojevrstno maščevanje usode, požela bi namreč tisto, kar je sejala in še seje drugod po Jugoslaviji Razsodnim pa je že lep čas jasno, da je to Jugoslavijo v imenu svojega videnja Jugoslavije razstrelila Srbija.
MARJAN BAUER
Plebiscit...
Oblast je pred veliko odgovornostjo, da ljudi objektivno oboroži z vsemi elementi ali vsaj z večino elementov, ki so potrebni za takšno ali drugačno opredelitev. Plebiscit se ne da ponoviti tolikokrat kot glasovanje o zakonu o RTV. Če bomo jedli travo, je treba okvirno vedeti, koliko časa. Kaj torej v bodoče storiti s pravico državljana, da je obveščen?
Kučan: »Čeje plebiscit usodna in zgodovinska odločitev, in to je, potem je oblast državljanom dolžna omogočiti, da se bodo odločali na podlagi znanih in možnih pozitivnih ter negativnih posledic, ker na žalost v življenju naroda ni odločitve, ki ne bi imela tudi slabih strani. Mi smo demokratična družba, ena redkih, ki ima že i’ sedanji usta vi zapisano pra vico državljana, da je obveščen. Ta pravica ne pomeni nič. če z njo ne korespondira obveznost oblasti, da je lej
pravici zadoščeno z objektivno informacijo. Ljudje morajo natančno vedeti, za kaj se odlo-
čajo in kakšne bodo posledice te odločitve. Če smem ob lem po vedati svoje mnenje, moram reči, da svojih sodržavljanov, Slovencev, ne bi prav nič podcenjeval. V teh letih oblikovanja zavesti o nujnosti koraka v slovensko suverenost in državnost je tako dozorela zavest o tem. da nekatere možne negativne posledice ne morejo vplivati na njihovo odločitev, da želijo živeti v samostojni državi, kjer bodo sami sebi krojili odejo, s katero se bodo pokrivali. Zato jaz nikakor ne hi razmišljal o lem, ali ljudem povedati vse ali ne. Gotovo je. o tem je govoriI tudi predsednik izvršneggu sveta dr. Mencinger, da nam ho. gledano srednjeročno, šlo težko, vendar nam tudi zdaj ne gre dobro. Na to bosta vplivali predvsem dve dejstvi: delna izguba trga, na jugoslovanskem trgu prodamo dobršen del svojih proizvodov, in to tistih, ki so manj kvalitetni. ki so narejeni z večjo potratnostjo, manjšo produktivnostjo, in ki ne prenesejo konkurence zahodnega trga ter jih ni mogoče čez noč zaradi vsega tega in še slabega oblikovanja ter marketinga poslati r svet. Drug razlog za težave je, ker ne vemo, kakšna ho usoda finančnih virov mednarodnih bančnih institucij. To dvoje napoveduje. da nam ne ho lahko, vendar bi poudaril naslednji. Tudi če nam bo v začetku težko, si bomo za to kratkoročno in dolgoročno
perspektivo krivi sami, neodvisno od kogarkoli drugega. Ob prvem vstopanju v zgodovini v lastno suvereno in samostojno državo najbrž preštevanje dinarjev ne more biti izključen raz-log. Čepra v ga pra v nič ne podcenjujem, pa zavesti svojih državljanov ne bi želel zreducirati nanj.«
• Kaj je i usodo koncepta konfederalne pogodbe med Slovenijo in Hrvaško? Danes ste bili na Trški gori z gospodom Franjem Tudmanom.
Kučan: »Šlo je za enega naših pogovorov o operacionalizaciji nekega načelnega pogovora takoj po volitvah v dveh republikah, da zaradi skupnih interesov, precej podobnega položaja v razmerju do jugoslo vanskih problemo v pač poskušamo skupaj opravljati aktivnosti in formulirati stališča, ki so v skupnem interesu obeh republik. Tako slovenski plebiscit kot sprejetje hrvaške ustave imata v bistvu enak cilj, doseči samostojnost in suverenost republik, ju postaviti v položaj, da lahko sami sprejemata odločitve o svoji prihodnosti. Govor je bil tudi o tem, kaj bo s to konfederalno ponudbo. Raz go vorje pokazal, da šele uveljavitev suverenega položaja omogoča polno valorizacijo te odločitve. Ali bo do ustanovitve te skupnosti, konfederalne ekonomske jugoslovanske skupnosti prišlo, je odvisno od interesov in možnosti drugih republik, od njihovih opredelitev. Rekel bi torej, da sa-moosvojitveni akt ali dejanje v ničemer ne prejudicira bodočih povezav, tudi ne te konfederalne izbire. Seveda je treba zdaj to konfederalno pogodbo pripravili, najprej pa v razmerju do takšne skupnosti definirati slovenski interes. Problem bo različna stopnja tudi ekonomske razvitosti posameznih jugoslovanskih republik. vedeti pa je treba tudi, kakšne so njihove možnosti in interes, da vstopijo r bolj lesno ali manj tesno gospodarsko integracijo.
RAZMERJE RAZVITOSTI 7,5 PROTI I
Eden od omejitvenih faktorjev, ki ga je treba upoštevati, je razlika v stopnji razvitosti. Tuje v razmerju Slovenija — Kosovo 7,5:1, kar je zelo veliko in narekuje ohlapno skupnost ali pa neki zelo intenziven sistem notranjega izravnavanja razlik. V EGS so te razlike 1:2. 2,3 r
Suha krajina za ljudi
O
——	b cesti iz Žužemberka proti Dobrni-
ču je na nekem drevesu ne prav daleč od Žužemberka pribita tabla z napisom Pozor, območje medveda! Človek je torej z velikim svarilnim obvestilom priznal, da ga je strah medvedu in da torej ve zanj, računa z njegovo prisotnostjo in pristaja na sožitje z njim. Tako je izpovedal spoštovanju podoben odnos do njegovega veličanstva kosmatinca. Koliko spoštovanja in pozornosti je prihranil za lastno vrsto? Vsekakor tudi Suhokranjci, torej ljudje iz Dobrniča, Sel pri Šumberku in preostalega razmeroma širokega območja lam okrog, lahko verjamejo, da so komu mar.
Občina Trebnje se celovito ukvarja z ozemljem, kije pač njen del Suhe krajine, že dlje časa skozi Faov razvojni projekt, katerega moto bi lahko razumeli kot željo, naj Suha krajina živi, raste in se razvija. Predvsem zadnja leta in tudi zdaj pa se ubada s precej zahtevno nalogo v zvezi s Suho krajino, in sicer pripravlja prostorske ureditvene pogoje (PUP) za suhokranj-sko območje. Dokument, ki ga dela Urbanistični inštitut Republike Slovenije, velja v domačija vnosti ali za zelo pomembno reč ali za nadvse nepotreben papir. Dejstvo je, da delegati trebanjske občinske skupščine 26. septembra letos niso obravnavali dopolnjenega osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za Suho krajinam. ampak so razpravo in glasovanje o njem preložili na novembrsko zasedanje trebanjskega parlamenta.
Pomen prostorskim ureditvenim pogojem, tudi suhokrajinskim, nemara najbolj določa globina žepa. Člo vek, ki gradi — drugim je tako ali tako bolj ali manj vseeno — rad najprej izve. kako bi lahko najceneje sezidal hišo, šele potem pa ga zanima, kaj ima nekdo v nekem PUP povedati o naklonu strehe, vrsti kritine, ohranjanju izvirne podobe vasi.
V Urbanističnem inštitutu, kjer pripravljajo PUP za Suho krajino, pa so se veliko ukvarjali tudi s podobo suhokranjskih vasi. Z malce drznosti lahko tem pripravljavcem pripišemo is-k reno željo, da bi radi imeli tako Suho krajino,
da bo v njej čim več prostora za ljudi in čim manj za medvede.
» V zadnjem času smo v Urbanističnem inštitutu na primer treh območij (vasi pod Stolom v občini Jesenice, Suha krajina v občini Trebnje in Triglavski narodni park v občini Radovljica) skušali izdelati strokovne podlage in prostorske ureditvene pogoje tako, da bi bili več kot le izdelek, ki zadošča minimalnim zahtevam zakona. Prepričani smo namreč, da zgolj predpis ne zadošča in da moramo ponuditi več,«sta zapisala Breda Ogorelc in Saša Dalla Valle iz Urbanističnega inštituta. To »več« očitno pomeni predvsem, da so načrtovalci kljub svoji za vezanosti stroki in poklicni su verenosti želeli narediti tak izdelek, v katerem se bo še dalo razpoznati želje in potrebe prebivalcev z omenjenih območij. Interese domačinov so izluščili na kraju samem. »Bili smo na terenu še pred pripravo osnutka in se pogovarjali z domačini. V komuniciranje z lokalnim prebivalstvom nedvomno sodi tudi to, da so otroci v dobrniški osnovni šoli risali najlepšo hišo v vasi. V pogovorih z ljudmi nas je tudi zanimalo, kaj mislijo o hišah, zakaj delajo visoke zgradbe, zakaj take in take. Na tej podlagi smo izdelali dokument in šli z njim spet tja. V Dobrniču in na Selih pri Šumberku so bile tako javne razgrnitve osnutka prostorskih ureditvenih pogojev,« sta dejala v pogovoru Ogorelčeva in Dalla Valle.
Tisto »več« zajema tudi vrsto predlogov možnim investitorjem v Suhi krajini, in sicer je predloge Urbanistični inštitut oblikoval in ponudil občini Trebnje med drugim tudi s plakati. Saša Dalla Valle in Andrej Erjavec sta z njimi želela na nevsiljiv način predstaviti tiste značilnosti Suhe krajine, ki so najpombmenjše za urejanje in gradnjo. Mednje gotovo sodi, da so vasi v Suhi krajini gručaste in da so vse razen vinogradniškega Lisca in Šmavra strnjeno zazidane. Na robu vasi so gospodarska poslopja, obdaja pa jih sadno drevje. Sadovnjaki ustvarjajo mehek prehod naselja v pokrajino, zato se »yw staplja z okolico. Trgi sredi vasi so nastali v pomembnejših naseljih, kjer so bile cerkve, gostilne in trgovine. V Suhi krajini sta to Dobrnič in Sela pri Šumberku. Za Suho krajino je tudi značilno, da so posamezne stavbe kmečkega
razmerju med Nemčijo pred združitvijo in med Portugalsko in Grčijo, ki sta vstopili zadnji in sla tudi najmanj ekonomsko razviti. Ta skupnost seveda pozna učinkovit sistem notranjega izravnavanja. Problemi so odprti, i' ničemer ne bi mogel pritrditi razmišljanjem, da ni več interesa za konfederalno skupnost. A It bo do nje prišlo in kakšni bodo potem premisleki v Sloveniji, je stvar prihodnosti. Osebno mislim, da če bi prišli do praga sklenitve konfederalne pogodbe z drugimi republikami, z vsemi ali nekaterimi, bi vsaka pametna oblast to preverila s svojimi državljani na referendumu.«
• Zdi se, da se tako imenovani vojaški vrh več ne ozira na stališča zveznega predsedstva, kateremu je podrejen, niti Markovi-
čevega kabineta, v katerem je minister tudi general Veljko Kadijevič. Očitno je na poI
ali v celoti armadna ustanovitev zveze komunistov-Gibanja za Jugoslavijo znak, da je JLA vkorakala v popolno politizacijo. Upokojeni general Mirkovič cinično izjavlja, da armada ne more biti apolitična, ker so njeni častniki vdani vladpjoči stranki. Nekateri take in podobne izjave ocenjujejo kot blodnje gerentološkega oficirskega kluba, drugi pa opozarjajo, da so v novi stranki tudi še zelo aktivne epolete, recimo admiral Stane Brovet, zvezni policijski minister Peter Gračanin, da ne omenjamo nadobudnega slovenskega kapetana prvega razreda, ki se je nad stranko navduševal v imenu mladinske organizacije v1 JLA. Sploh ni naključje, da so za kaj takega izbrali Slovenca. Kakšne so lahko posledice določene politizacije JLA ?
Kučan: »Ključne vprašanje, ki zadeva ta razmerja, zlasti Slovenije z vodstvom armade in ki sega s svojo zgodovino vrsto let nazaj, tja do zime 1942—1943, je povezano z vprašanjem družbene vloge in položaja armade. Alije armada v družbi politični dejavnik, ki ima ambicijo in jo tudi realizira, da razsoja o političnih razmerjih v družbi, ali je to strokovna inštitucija, namenjena obrambi ozemeljske integritete in celovitosti države? Vi veste, kako je Jugoslovanska ljudska armada nastala, nastala je. logika stvari je bila laka, kot politična armada z močnim vplivom Partije, vsaj za Slovenijo je to tako in za druge dele Jugosla vije tudi, in potem je pod Titovim vodstvom r bistvu figurirala kol Titova armada. Po Titovi smrti se s tem dejstvom seveda nikakor ni sprijaznila in tudi v kasnejših jugoslovanskih dogodkih ni opustila
ambicije, da ima v njih ključno vlogo ali da je v njih razsodnik. V tem času je tudi v razmerju do Slovenije prihajalo do vrste zapletov, v zadnjem času dva — okoli teritorialne obrambe in rekrutov. Tipičen je ta okoli teritorialne obrambe. Če bi naša armada ne bila politična, potem bi se stvari reševale normalno, tako, kot se rešujejo v demokratičnih družbah, rešil bi j ih tisti, ki poveljuje armadi in ne obratno, da armada predlaga in zahteva od poveljujočega, kako naj ukrepa.
ARMADA S STRANKO, EVROPSKI UNIKUM
Lahko bi vam našteval vrsto konkretnih primerov zadnjih štirih, petih let, ki bi lahko služili kot podkrepitev te moje osnovne misli. In daje tako, seje zdaj pokazalo z ustano vitvijo te posebne, rekel bom kar vojaške stranke. Potem ko je komunistična stranka oziroma Zveza komunistov Jugoslavije prenehala obstajali, se je ustanovila neka nova stranka, kije vključila tudi to armadno, še obstoječo partijsko organizacijo z ambicijo, da ostane še naprej. Ta partija pa je temeljni integracijski, se pravi poentu-joči dejavnik znotraj armade, vojska pa še
doma razporejene nepravilno, vendar so kljub navidezni razstresenosti postavljene smiselno. Kmečka hiša je pritlična, običajno z izrabljenim podstrešjem, pritličje je v nivoju terena. Razmerje med dolžino in širino hiše je približno dva proti ena. Okna na hišah so v prtiličju vsa enako velika, pokončne oblike in predeljena, včasih imajo dvokrilna polkna. Vsa gospodarska poslopja so imela velike napušče, podprte z loki. Zidanice so bile zaradi svoje funkcije majhne in prilagojene terenu. To so le nekatere vrednote pretekle suhokranjske arhitekture, na plakatu pa je zbranih več.
Ko sojih nanizali, si v Urbanističnem inštitutu niso delali utvar, da se bodo v prihodnje i' Suhi krajini ponovile v natančni kopiji. »Šlo nam je za to, da povežemo staro z novim. Ves dokument smo delali z namenom, da Suho krajino razvijemo,« je zatrdi! Saša Dalla Vatle.. Kakšna naj bi potemtakem bila videti Suha \ krajina v bodoče? Nova zidava naj bo strnjena j in naj ne sega na njivski svet. Zato ne bi smeli | dopustni, da bi nove hiše nizali vzdolž cest iz va- \ si. Tudi gradnje ne osamljenih legah nismo do- \ pustne. Primerno naj bodo urejeni vaški trgi, I kjer naj se ohranijo vaška drevesa, znamenju, \ vodnjaki, korita. Med predlaganim so tudi sadovnjaki na robovih novih vaških predelov, j prečne veže v kmečkih stanovanjskih hišah in dovolj široki ganki, čopi na strehah gospodar-' skih poslopij, veliki napušči. gladke fasade, \ manjša pokončna okna s polkni, nizke hiše, in pri njih že omenjeno razmerje med dolžino in širino. Skratka, veljalo naj bi marsikaj od arhi- i lekture, ki so jo izbrusila stoletja.
Toda ali lahko velja? »Zaostalost Suhe kra-! jineje s tega vidika pozitivna stvar. V podobi \ krajine seje tu ohranilo marsikaj starega in z malo truda bi bilo to možno razvijati naprej,«) meni Breda Ogorelec. Toda prej bi verjetno . ljudem morala postati všeč tipična podeželska, ' torej vaška, namestna krajina, če količkaj drži. ' daje gradnjo meščanskih hiš na vasi povzročilapovojnaproti kmečka družbena klima, kot je , vdor visokih stanovanjskih zgradb na podeželje pojasnil Dalla Vatle.	I
Še pekajje, kar sta poudarila tudi sogovor- 1 nika. Geje gotovo, da gradnja po nekem izvirnem modelu veliko več stane, potem jo mora država nekako sofinancirati. Lahko zveni kot j izziv za Marka Koščaka, tretjega sogovornika ! v nekajkrat omenjeni debati o PUP za Suho | krajino, ki dela na Zavodu za urbanistično na- ! črto vanje v Trebnjem. Je pa seveda res, da j občina Trebnje z različnimi viri že financira \ nekaj takih gradenj v Suhi krajini.
M. LUZAR
»Prenovljena« stara suhokranjska hiša iz arhitektove skieirke.
naprej temeljni integracijski dejavnik jugoslovanske skupnosti. Ni naključje, da se to gibanje imenuje Gibanje za Jugoslavijo. In če je armada s svojo politično stranko edini integracijski faktor Jugoslavije, potem takšna skupnost nima svojega opravičila. Jaz mislim, da so integracijski faktor tudi drugi, samo zapostavljeni so bili v primeri s temi ideološkimi faktorji, s katerimi sta armada in Partija imeli ključno vlogo. To je unikum v demokratičnih družbah ali sploh v evropskih družbah, da armada ustanovi svojo stranko. Da ne bi bito nesporazuma, mislim, da imajo upokojeni generali, ki so državljani te države, vso pravico, da ustanavljajo stranke pod enakimi pogoji, kot jih lahko ustanavljajo drugi državljani. Problem so aktivni generali. In teh je bilo veliko, general Mirkovič, ki ga omenjate, je ne tako davno celo govoril v imenu vojaškega vrha. Čeprav je upokojen, ga ta vojaški vrh ni nič demantiral. Mislim, da moramo v naši slovenski perspektivi odgovoriti predvsem na eno vprašanje. Na čem, na kakšnem izhodišču bomo gradili svojo obrambno koncepcijo? Da morajo države v sodobnem svetu zavarovati svojo ozemeljsko celovitost in nedotakljivost, je dejstvo, vendar se da to storili na različne načine. A li nam je, in mi hi kot majhen narod morali biti za to zainteresirani, v premislekih o kolektivni varnosti in obrambi Evrope mogoče dobiti garancije velikih držav za našo varnost ali pa bomo morali to varnost zavarovati s svojo lastno armado? To je vprašanje, ki je zdaj med Slo venci zelo ži vo na vzoče, vprašanje o demilitarizaciji Slo venije. O lem se ho treba odločiti, jaz bi se za vzel za to, računi naj pokažejo, kako velik prihranek bi bil to za Slovenijo. Mi imamo izpeljano in preizkušeno tako imenovano teritorialno obrambo, ki jo poznajo tudi druge države. Seveda v takšno novo stanje ni mogoče priti čez noč. to je postopen proces. Važno je, da sprejmemo odločitev in da se potem vsa druga konkretna dejanja sprejemajo skladno s postopno realizacijo tega cilja. Mene so zaradi takšnega stališča že napadli podmladkarji ene od naših političnih strank, vendar kljub temu ponavljam: mi ne bomo država. ki je s svojo armado sposobna zavarovati svojo suverenost. To pomeni, da moramo takšno svojo pozicijo zagotoviti s političnimi sredstvi, s politiko dobrososedskih odnosov in z aktivnim postavljanjem r kontekstu evropskega sistema kolektivne varnosti in obrambe. Naj ponorim, mi čez noč armade, tudi svoje, ne moremo odpraviti. To bo proces, poteg lega pa po drugi strani ne kaže biti nestrpen.«
P,
r
M
'i»(
'ae
va
ta,
>oa
■al<
rt]
Ria
'od
la ■ '8r ijc 'iŠ( 'Os Va
ak
’iai
Si
'ni
1)V(
-t.
ge
'ar
Hi
N
v
Os
-Z\
Mr
‘ali
P
en os 'i i
ar
~
10 (21
priloga dolenjskega lista
uh
10.
I'e-i a. no sa \a, ir-?z ije re
u-' V 'lo es čile] ha\ na\
?l\\ a-o- i V'!
'a, j a-jv, | in \r-fe, | in in lici-
bi\
'z
•"
10 \ a, H, \ 'i-1
ie
ie\
r-
r-
ca
10 a- * la ra
R
FRANC
JOŽEF
Slovenci so vso drugo polovico prejšnjega in prvi dve desetletji tega stoletja imeli za cesarja človeka, ki je danes simbol nekdanjega avstroogr-skega cesarstva, človeka, ki je od vseh evropskih vladarjev najdlje, celih 68 let, sedel na prestolu in s čigar smrtjo je za vedno zatonil veliki srednjeevropski imperij, iz katerega so kot feniksi vzniknile sedanje srednjeevropske države. Ta mož je bil Franc Jožef, poslednji cesar stare šole, za kar se je sam proglasil.
A četudi smo Slovenci toliko časa živeli pod njegovim žezlom, bi bralec, ki ga zanimajo biografski romani ali poljudna zgodovinska dela, zaman iskal primerno knjigo, ki bi mu predstavila življenje in pomen tega habsburškega monarha. Po Apihovi knjižici, ki je izšla še v prejšnjem stoletju ob cesarjevi 50—letnici, v slovenščini ni bilo natisnjene nobene knjige o starem cesarju, čeprav smo se sicer dušili pod kupi knjig o sodobnih »cesarjih«. In ker ni bilo upati, da bo takšno knjigo napisal kateri od naših piscev, saj jih naše tipične razmere niso oblikovale za tako nalogo, so se uredniki pri Mladinski knjigi, ko so se pred leti začeli ozirali za primerno knjigo, morali opreti na tuji knjižni trg. Tam je na voljo precej biografij o Francu
Jožefu, vendar po mnenju recenzentov nobena Od njih ni ustrezala zahtevanim kriterijem, predvsem objektivnosti.
Pred tremi leti se je na evropskem trgu pojavilo delo francoskega zgodovinarja Jeana Paula Bleda, ki govori o Francu Jožefu in hkrati o avstroogr-ski monarhiji na sodoben in poljuden način, brez romantične zagledanosti v staro monarhijo in tudi neobremenjeno s klišeji, ki so se v zvezi z monarhijo in njenim cesarjem zalezli pod kožo zgodovinarjem. Za to delo, ki ob življenjepisu Franca Jožefa izrisuje socialne, gospodarske, kulturne, politične in narodnostne razmere v habsburški monarhiji v času njegovega vladanja, so se zagreli. In tako je Bledo-va knjiga Franc Jožef pred kratkim zagledala beli dan tudi v slovenskem prevodu. Da je bilo zanimanje za takšno knjigo precejšnje, priča že samo dejstvo, da je prvotna naklada skoraj v celoti pošla ter da se založba pripravlja na ponatis. Knjigo je prevedel Stane Ivanc, za slikovno gradivo, ki mu je dodano več slik, ki povezujejo Franca Jožefa s Slovenci, pa je poskrbel Mil-ček Komel).
Če že kaj, potem knjigi lahko očitamo le to, da je avtor posvetil Slovencem kaj malo pozornosti. Od naših mož je imensko omenjen le Jernej Kopitar, slovenski narod pa kot ljudstvo brez oblikovane lastne kulture. V tem pogledu se kaže potreba po novi knjigi o Francu Jožefu in njegovi monarhiji s poudarkom na Slovencih v nji.
MILAN MABKELJ
POEZIJA
SAMOTE
Samota je človekov poseben bivanjski položaj in vanjo se-vsakdo zateka iz različnih razlogov. Čeprav ta položaj običajno ne prinaša prijetnega
ugodja, prej kaj drugega, pa se ljudje dokaj pogosto znajdeva-jo v njem. Včasih se preprosto morajo in jih kar žene na samo. Da bi se česa razbremenili, da bi jim odleglo.
Pesniki pravijo, da bi si morali samoto izmisliti, če je ne bi bilo. Zato, ker je samota tudi okolje, v katerem lahko ustvarjajo, pesnijo, živijo v svetu višje resnice — poezije. Samo v samoti nastajajo zares velika dela, ustvarjena iz niča. Samota je sinonim za ustvarjalnost.
V samoti se rojevajo verzi, tisti v harmonijo misli in podob oblikovani besedni organizmi, ki jim pravimo pesmi, poezija. Samota sama je motiv za poezijo, če že ni sama poezija, in skoroda ni pesnika, ki bi se tega motiva ne dotaknil. Samota je pesnikom sama dogajanje in doživetje.
»Ujet si, tihi gost samote...«je zapisal Niko Grafenauer, katerega prenekatera pesem se dotika samote tudi kot bivanjskega položaja stvari, ki jih sama ostvarja. Prispodoba skrajne samote je zanj kamen, ki »ni večji od tišine, ki si je poiskala v njem / svoje ležišče«. Samota sama se pri Grafenauerju znajdeva v različnih položajih, do izreka o vseenosti.
Kako zelo je pesnik Grafenauer sam zapreden v samoto, ki mu pomeni tudi nekaj prijaznega, skoroda zatočišče, kaže zbirka njegovih pesmi, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi. Že naslov Samota pove, da je vsebinska os te zbirke samota, vendar ne samo kot »lokacija«, kamor se umikata pesnik in njegova poezija.
Pesmi je iz dosedanjih Gra-fenauerjevih pesniških zbirk izbral in uredil Tine Hribar. Njegov je tudi spremni esej, ki na poseben način govori o vgradnji samote v poezijo, izpisano v jeziku bleščeče stiske.
SREDI
STAVKA
Pravijo, da je težko hkrati služiti več gospodarjem in vse zadovoljiti, vendar pa niso tako redki, ki jim je to uspelo. Mednje vsekakor sodi tudi 51-letni Gustav Januš iz Breznice pri Šentjakobu v Rožu. Po poklicu je učitelj, po notranjem klicu pa pesnik in slikar. Izdal je že več pesniških zbirk in se predSlavil z več samostojnimi umetniškimi razstavami. Uveljavil se je tako med koroškimi Slovenci kot med njihovimi nemškimi sosedi in ga sploh štejejo za pomembnega ustvarjalca ne le koroške dežele, temveč tudi Avstrije. Njegove pesmi prevaja v nemščino pesnik in pisatelj Peter Handke.
Januš je nedavno izdal pri celovški založbi Drava novo pesniško zbirko, ki ima pomenljiv naslov Sredi stavka. Zakaj tak naslov, odgovori pesem Do roba, kjer pesnik med drugim piše: »Zdaj iščem obliko, / da bi stavke dokončno / pravilno izrekel.../ In sredi stavka si posoda, /polna vprašanj, / si ujetnik besede ali / mera načrtovanega naključja / v besedopolnem življenju«. Itd. Pesmi v tej zbirki se torej, vsaj na videz, ukvarjajo s problematiko pesnjenja, z nujnostjo izrekanja občutij ob dotikanju z realnim svetom v ustrezni pesniški govorici.
Pesnik z ostrim očesom slikarja opazuje ta svet, v katerem se kar naprej nekaj dogaja in spreminja, in ga po svoje izreka: »Tista drugačna luč ne senči. / Je to makova rdečica / ob slovesu«. Išče odgovore na vprašanja, ki se mu ob spoznanjih, pretočenih vanj iz stvarnega sveta, kar naprej zastavljajo. Ko se mu zdi, da že ima odgovor, se mu misel »sredi stavka« ustavi in zahteva tehtnejši, globlji premislek. Stavek je sestavljen iz besed in besede so pojmi za stvari, za njihovo poimenovanje. Vsaka stvar je popisana z besedami, na pesniku pa je, da razvozla pisavo, prebere besedo in.jo vgradi v tkivo verza, pesmi. Če tega ne stori, ne more naprej, obstane »sredi stavka«. Gre torej za odkrivanje sveta in vživetje vanj.
Januš je sodoben pesnik. Njegove poezije ne zaposluje dejstvo, da je pripadnik manjšine, ki je nekega dne morda ne bo več. Njegova stiska ni zloženka iz slovenskih besed, pač pa občečloveška, širša in osvojljiva tudi za druge, Neslovence.
I. ZORAN
LETALSTVO IN SLOVENCI
Slovenska samobitnost se je v preteklosti potrjevala na različne načine in na različnih področjih, o vsem tem pa danes vemo le malo ali pa skoraj nič. Med presenetljivimi dejstvi je gotovo tudi vloga Slovencev v letalstvu. Za primer navedimo, da je bila prva letalska enota, razvojno jedro kasnejšega vojnega in civilnega letalstva novonastale države Jugoslavije, ustanovljena v Ljubljani kot del takrat
nastale slovenske vojske. In bila je — podobno kot se je s slovenskimi vojaškimi enotami potem še ponovilo — razpuščena, ustvarjeno pa preseljeno na jug.
O letalstvu in Slovencih v obdobju od prve do začetka druge svetovne vojne govori obsežno in podprto z mnogimi [Dodatki knjiga Gustava Ajdiča in Zorana Jerina, ki je te dni izšla pri Mladiki, kot se zdaj imenuje nekdanja Založba Borec. Delo je nadaljevanje prve knjige o letalstvu in Slovencih, dobilo pa je opremo in zunanjo obliko, ki omogoča, da knjigo uvrstimo h knjigam znane serije Ilustrirana zgodovina letalstva kot slovenski dostavek.
Avtorja sta predstavila nastanek prvih letalskih enot, ustanavljanje aeroklubov in letalskih šol ter njihovo de-
javnost, gradnjo jadralnih in motornih letal pri nas, razvoj letališč in letalskega prometa, vlogo Slovencev v vojaškem in pomorskem letalstvu Jugoslavije ter dosežke naših letalskih tekmovalcev. Opisala sta tudi temnejšo plat dogajanja, letalske nesreče. Na koncu knjige je v Dodatku zbranih veliko biografskih in drugih podatkov o letalcih in aeroklubih. Ob bogatem slikovnem gradivu in izčrpnem besedilu je to vsekakor knjiga, ki bo pritegnila še koga drugega, ne samo ljubitelje letalstva.
M. MARKELJ
KNJIŽNI TELEGRAMI
— Zmago Pezdirc in Matjaž Anžur sta pri založbi Valuk izdala zanimivo knjižico VLADARJI IN PREDSEDNIKI EVROPSKIH DRŽAV, v kateri so zapisani vsi znani vladarji na tem prostoru.
— Novoustanovljena založba DSM Izdelki se ie predstavila z izdajo prevoda knjige JEZUSOVA MLADOST pri nas nepoznanega preroka Jakoba Lorberja, sicer Slovenca po rodu.
— ZPS je izdalo razpravo Boža Repeta OBRAČUN S PERSPEKTIVAMI, ki razgrinja obračun Partije z liberalizmom v šestdesetih letih, kot se je pokazal v dogajanju z revijo Perspektive.
— Pri Krtu je izšel prevod esejev o civilni družbi DESPOTIZEM IN DEMOKRACIJA, ki jih je napisal John Kean.
— Krt je založil tudi prevod knjige sira Edmunda Burka RAZMIŠLJANJA O REVOLUCIJI V FRANCIJI, ki jo založba pošilja na trg z obsežno spremno besedo Tomaža Mastnaka.
— Mariborska Založba za alternativno teorijo je izdala knjigo angleške avtorice Nore Beloff ZAPRAVLJENA DEDIŠČINA J.B. TITA. Še ena od spornih knjig, ki razkriva skrite plati nase zgodovine.
— Strokovnjak za prehrano dr. Dražigost Pokorn je pri založbi DTS Forma7 izdal knjigo ZDRAVJE GRE SKOZI ŽELODEC, »biblijo za prehrano v vseh življenjskih obdobjih«.
j						——																
Tone Jakše Milan Markelj	Kd	E SO —				— S.		n	1S1	r;	E Sl	r:	ez;	i	g:	e? ^		(29)	
-j ZLETEL JE V ZRAK
0. Pot mimo pokopališča naju je pripelja-;e \ Prav lepo in široko asfaltno cesto. i- },!, clila sva se, od kod in zakaj tako le
ki sl e-
'a cesta, ko pa je na zemljevidu, ko sva laertovala najino pot, nisva videla. Ko a prebrala še napis, da je to gozd na ce-. la' po kateri se vozi na lastno odgovor-nl !°®L je bilo najino začudenje še večje. 'aaai gre, nama je hitro razložil najin r.uSi sogovornik, na katerega sva nale-la na dvorišču ob hiši skoraj že čisto ')c* železniškim viaduktom. Povedal je, a cesta kaj hitro konča z rampo in ®rajo. Namenjena je le vozilom, ki vo-J0' kar pač vozijo, v podzemna skla-'sča Možakar o tej stvari ni hotel kaj govoriti, bolj pa se je razživel, ko a ga povprašala, če se še spominja, )aa° je bilo, ko so partizani porušili 'adukt.
Iranko Suhorepec, oblečen v zeleno faiformo, kar ga je na daleč izdajalo za f Vna, je bil takrat star kakih osemnajst N Spominja se, da je bilo okoli mostu j. bitk, 3. oktobra 1943 leta pa so ga ujUizani pred prodirajočimi Nemci vr-
^Jarodnoosvobodilna vojska je že od i‘ga začetka posvečala veliko pozor-3‘SI gibanju transportov po naših ženicah in z oboroženimi napadi in Pihanjem tirov, nasipov, mostov, sig-a|Pih naprav in kretnic ovirala promet Povzročala zastoje transportov, Kljub .'Pu da je okupator na vseh važnejših ! 8tPjankah postavil bunkerje in bloke, Piogel zagotoviti varnega prometa. rbzanski napadi so se vrstili noč za
I °gočni loki otovškega viadukta so bi-Po vojni spojeni z betonskim vstavki *P Izvirno pa je na njihovem mestu ^b^železna konstrukcija.
nočjo in komaj obnovljeni objekti šobili ponovno minirani. Na Dolenjskem so partizani že kmalu po začetku oboroženega odpora demontirali del novomeške in kočevske proge in onemogočali Italijanom, da bi izsekavali širne dolenjske gozdove, po katerih so se jim gotovo cedile sline, saj so svojih imeli bore malo.	J
BETON ZAMENJAL ŽELEZO
Viadukt pri Otovcu je zaradi svoje pomebnosti ves čas mikal partizane, zato so se ga večkrat lotili. Črnomaljska bojna skupina, ki je bila ena od štirih be-lokranskih skupin, katerih naloga so bile sabotaže na telekomunikacijah in manjših vojaških objektih, je 23. in 25. julija 1942 prvič napadla italijansko stražo pri tem železniškem mostu in smrtno ranila enega od vojakov. V avgustu istega leta so vse belokranjske skupino na pobudo okrožnega komiteja KPS za Bolo krajino pripravile načrt napadov na vojaške vlake. V noči na 12. avgust so skupine krenile v akcijo, vendar je bila uspešna le akcija črnomaljske skupine, ki je napadla vlak in italijansko patruljo pri Otovcu.
Usoda mostu je bila zapečatena po kapitulaciji Italije Nemci so hitro zasedali slovensko železniško omrežje ter skušali prodreti na Dolenjsko in v Belo krajino. Vodstvo slovenske vojske je zato odredilo, da se dolenjske proge razdre in okupatorju otežkoči nadaljnje prodiranje. Takrat so padli veliki mostovi in viadukti, med njimi tudi otovški. 250 metrov dolgega viadukta, ki je na najglobljem delu visok 32 metrov, so se lotili na njegovem najbolj občutljivem delu, to je na 51 metrov dolgi železni konstrukciji, ki je povezovala i/. rezanega kamna zidane loko. Konstrukcija je zgrmela v globino. In čeprav je bila še vedno uporabna, je Nemci kliub vsem naporom med vojno mostu niso mogli več dvigniti.
»Kako je most vrglo v zrak, nisem videl, spominjam pa se eksplozije, ki nas je tisto noč vrgla pokonci. Podnevi nas je mlade radovednost prignala do mosta in videli smo, da je železna konstrukcija na sredini padla v globino. Po osvoboditvi smo bili nekaj časa še brez mostu. Vlak je na našem koncu ustavil, dolino pa so morali potniki prepešačiti in se zopet povzpeti na vlak na drugi strani
a Priloga dolenjskega lista
mostu. Šestinštiridesetega leta pa so ga obnovili.«
Zanimivo je, da povojni obnovitelji pri rekonstrukciji otovškega viadukta niso upoštevali njegovega prejšnjega videza. Železno konstrukcijo so razstavili, prepeljali na Gorenjsko in jo uporabili pri obnovi žirovniškega železniškega mo-
Stanko Suhorepec se spominja miniranja mostu pri Otovcu.
stu. V Otovcu pa so manjkajoči del premostili z betonskimi loki. Tako je danes viadukt videti od daleč sipe enovit, od blizu pa mešanica betona in rezanega kamna moti. Mladinske delovne brigade, ki so most takoj po osvoboditvi obnavljale, verjetno niso imele ne časa ne znanja, da bi most obnovile po starih načrtih.
O BELOKRANJSKI ŽELEZNI CESTI
Morda bi nama Stanko Suhorepec povedal še kakšen svoj doživljaj v zvezi z viaduktom, vendar naju je pot klicala naprej. Krenila sva, pred naju pa je zakorakal prijazen lovski pes, ki se je prej med pogovorom kar naprej dobrikajoče motal med nogami. Očitno naju je uvrstil mod svoje prijatelje. Sedaj je z visoko dvignjenim repom okolici dokazoval, da je on prevzel skrb za nevsakdanja gosta v vasi. Z nama je ostal kar dobršen kos poti, skoraj do Naklega, ko se je le odločil, da da slovo popotnikoma, pa naj se znajdeta po svoje.
Pod viaduktom sva nadaljevala pot in prej asfaltna cesta se je končala pri zapornici. Za naju in za vse neposvečene pa je ostal makadam. Počasi sva se vzpenjala v hrib proti Talčjemu Vrhu Še predno sva prišla do vasi, sva se še
Dolino pri Otovcu so stari graditelji elegantno premostili z viaduktom, dolgim 250 in visokim 32 metrov
enkrat ozrla nazaj na viadukt in dolino, ki jo prečka. Od tamsva ga šela zagledala v celoti, obsijanega od dopoldanskega sonca. Res veličastna gradnja za naše razmere; na vsej dolenjski progi mu ni enakega.
Misli so se ob tem pogledu kar same zasukale okoli slovenskih železnic in graditeljev, ki so z železno cesto povezali naše kraje že v času stare Avstrije. Slovenci imamo od stai'e habsburške monarhije praktično vse železniško omrežje. V Jugoslaviji, stari in novi.se je na Slovenskem zgradilo bore malo tirov. Celo obratno, več prog je bilo ukinjenih, kot pa zgrajenih. To seveda pomeni, da so naše železnice zastarele, saj se je Evropa v tem pogledu že zelo odmaknila od nas. Če hočemo postati del Evrope, nas čaka tudi na tem polju veliko dela.
Takrat, ko se je belokranjska železna cesta gradila, je bilo naše omrežje prav tako sodobno kot železnice v Nemčiji, Franciji in drugod po Evropi. Delo pri gradnji železnice je bilo zahtevno, so pa ga takratni inženirji dobroobvladali. Na trasah naših prog so bili Avstrijci, Čehi, Italijani pa tudi marsikateri domačin se je priučil temu delu in zaslužil lepe denarje.
Se predno se je gradnja belokranjske proge pričela, je šla skozi mnoge mline in težke preizkušnje. Njen porod je bil zares težak. Načrtovanje podaljška dolenjske proge skozi Belo krajino se je razvilo v zelo važno politično zadevo, ki so jo obravnavali na meddrž^nih pogajanjih med Avstrijo in Ogrsko. Proti povezavi Bele krajine z reško progo je bil zlasti Trst, ki je imel monopol na ves izvoz z Dolenjskega. Belokranjska proga bi Dolenjcem približala reško pristanišče, zato razumljiv odpor Trsta. Tudi po-
tem, ko so se v vrhovih države že dogovorili, 'je bitka za progo še trajala, vendar na lokalni ravni, kar vse je gradnjo zavleklo za celih dvajset let.
Šele 18. maja 1899 je poslanec Ivan Murnik poročal, da so za Belo krajino izdelali načrt za normalnotirno in tudi ozkotirno železnico, štiri leta kasneje so sestavili konzorcij za belokranjsko železnico, ki je zaprosil deželni zbor za podporo za začetna dela. Ponovno je minilo nekaj let in 30. decembra 1907 je bilo vprašanje belokranske železnice končno urejeno z zakonom, ki je določal graditev proge od Novega mesta prek Metlika do deželne meje v smeri Karlovca, z odcepom na Črntjjnelj na državne stroške. Vendar so dela na trasi, ki so jo določili z veliko muke in prerekanj, stekla šele leta 1912. Belokranjska železnica je bila končno dograjena in odprla 27. maja 1914, torej le dva meseca pred začetkom prve svetovne vojne. Operativa se je izkazala veliko bolje kot politiki in ostali besedneži, saj so za liste čase zelo zahtevno delo opravili v dobrih dveh letih
Kljub temu je železnica prišla v Belo krajino prepozno. Nepotrebno zavlačevanje je imelo hude, da ne rečemo usodne posledice za Belokranjce. Praznjenje belokranjskih vasi se je nadaljevalo, gospodarskega napredka vlak ni pripeljal pravi čas. Ko bi morala Bela krajina od svoje proge žeti blagostanje, je vojna preprečila pričakovan napredek. Zamujanju pa so bili delno krivi Belokranjci sami, saj je gradnjo precej zavleklo nasprotstvo med Črnomljem in Metliko, ki je v mnogočem živo še danes. Vse to v marsičem sporhinja na današnje razprtije okoli gradnje avtocest na Slovenskem, časi se v tem pogledu res niso dosti spremenili
mi
12U\
priloga dolenjskega lis
prav nesramno poigral, ko! bi bila iz kartona. Cela je ostala le zadnja stena, medtem ko nekaj predelnih sten, deli tal in strehe visijo v sedaj sicer že suho strugo, ki sijaje Ljubnica utrla ob neurju. •Ko sva z ženo videla, da nama bo podivjana Ljubnica odnesla avlo. sva ga hotela privezati. Toda ko sem se ukvarja! z vrvjo, sem opazil, da ženo že zaliva voda. Pustil sem vrv in ji hiteI na pomoč, voda pa je avto kar odplaknila z dvorišča. Nikoli več ga nismo videli in ne vemo, kje je obtičal, morda šele kje na jugu Jugoslavije. Nižje v Ljubnem smo našli le ženino vozniško dovoljenje, ki je bilo v avtu,« pripoveduje Klinar. »Ko sva šla potem z ženo reševal iz hleva, kar se je pač dalo rešiti, sva opazila, da nama je voda že odnesla del hiše. Od vsega, kar sva imela na domačiji, nama je uspelo rešili le dva prašiča in dve kravi, medtem ko je dva prašiča odneslo.« niza Franc, ki sije našel novo streho nad glavo na njegovem domu. Do vseh stvari, ki so jih imeli Klinarjevi v hiši, Ljubnica le ni bila tako »nevljudna<• kol do avtomobila, saj je mnoge, med njimi tudi gospodinjske aprate, odložila že v gozdičku nedaleč od hiše. Toda prej jih je pošteno razdejala, tako da si z njimi ni moč pomagati. V pol ure je bilo tako na Klinarjevi domačiji konec vsega, kar so posla vljali in gradili leta in leta.
Toda Ljubnici očitno to ni bilo dovolj, poigrati seje hotela še z Rakunovimi, preden seje izlila v Sa vinjo, Rakuna vi so si ob strani zgradili novo hišo, v katero so se nameravali kmalu vseliti. Ko je prihrumel potok, so zbežali iz stare hiše in čez 15 minul nove ni bilo nikjer več. Niti temeljev ni več videli, da bi gospodar Marjan lahko pokazal, kje je stala. A to potoku še ni bilo dovolj, za nameček jim je odnesel tudi staro domovanje. Rakunova štiričlanska družina .ve je začasno preselila v blok, ob našem obisku pa je Marjan že pomagat pri kopanju temeljev za novo hišo, za katero je dobiI parcelo r nekaj dneh. »Niti svoje lopate nimam, pra v r.v< * nam je pobralo,« je položil, ko sije ob postavljanju novega doma vzel le nekaj minul časa za pogovor.
PODIVJANI POTOKI ODPLA VLJALI DOMAČIJE
V romantični dolini ob Trbiškem grabnu v Savini so si postavili domačijo Kovačevi, ki so znali potok še kako koristno uporabiti, nikoli pa najbrž niti pomislili niso, da jim bo prav potuhnjeno obrnil hrbet. Idilični potoček se je ob pol šestih zjutraj razbesnel, pogoltnil dobršen del mlina s shrambo in grozil, da bo odnesel še hišo. Povrh vsega je zmanjkalo elektrike in petčlanska družina ni videla nobenega drugega izhoda več, kot da je zbežala na pobočje nad hišo, kjer se le po čudežu ni utrgal noben plaz, kijih je bilo pra r v bližini veliko. Jokali so in čakali, kaj bo. Dnevna svetloba je ob koncu ujme razkrila, da je bilo hudo. spletu srečnih okoliščin pa se imajo zahvaliti, da ni bilo še hujše. Vendar Kovačevi že pridno postavljajo in obnavljajo vse, kar jim je odnesla voda, v upanju, da j ih Tribiški graben ne bo še enkrat pustil na cedilu.
Medtem ko so se z zgornjesavinjskimi odplav-Ijenci v glavnem poigrali potoki, med katerimi bi jih sedaj, ko so zopet ukročeni lahko veliko preskočili že nekajletni otroci, pa je bilo Hriberniko-vo domovanje v Savini žrtev Savinje. Prav ob reki so imeti hišo, delavnico in gospodarsko poslopje. Polovice delavnice in strojev, ki so bili v njej, ni več, pač pa je reka, da bi se nekoliko »odkupila« za to svoje početje, pred Uribernikovo domačijo naplavila marsikaj, kar je skupaj s svojimi pritoki pobrala v zgornjem toku: od lesenih gajbic do karnis za zavese in še nekaterih delov stavbnega pohištva ter kup na vlake, kiji zaradi razdejanja ni moč več določili, v kakšne namene je nekdaj služila. Strokovnjaki so Hribernikovim priporočili, naj ne bi več bivali v hiši, ker ni varno. Zato se je gospodar Ivan odločil, da si z denarjem, kigajedobil od zavarovalnice in kot pomoč, kupi hišo v soseščini. Potoži, da bi si sam le s težavo postavil novo domovanje, ter ob lem pokaže desno roko, na kateri ima cel le še palec.
Prihodnosti na svoji kmetiji ne vidi tudi čisli kmet Vido Prušnik iz Savine. Podvijuni potok, ki sedaj nebogljeno skaklja v sicer močno poglobljeni in razširjeni strugi, mu je odnesel del štiri leta starega hleva, uničil žago, odnesel betonski mostiček, kisoga obnovili mesec dni pred usodnim neurjem, hišo pa pustil stati le še na treh vogalih, medlem ko je pri četrtem vogalu luko spodkopa! temelje, da stoji v zraku. Da bi bila nesreča še večja, je tudi Savinja, ki leče mimo hiše, odnesla velik de! obrežja, tako da lahko že manjši tresljaj povzroči, da bo zgrmela v Savinjo. »Bilo je zjutraj okrog petih, ko sem opazil, da je potok, ki je sicer razdeljeval dvorišče med hišo in hlevom, spremenil strugo in začel dreti proti pred nedavnim obnovljeni hiši. Zgrabil sem motorno žago, stekel nad hišo ter podrt nekaj smrek, da sem preusmeril potok nazaj v strugo. Toda takrat se mi še sanjalo ni. da ho imel tako razdiralno moč: Če biga pustil teči proti hiši. bi mi zagotovo kar odplaknil hišo v Savinjo, tako pa je na dvorišču naredil K) metrov širok in 20 metrov globok kanjon,« še vedno ne more verjeti svojim očem mladi gospodar Vido, ki niti prav ne ve, kje začeti znova. Geologi pravijo, da bivanje na kmetiji ni več varno, u Prušnikova petčlanska družina, katere najmlajši član je star šele nekaj mesecev, čez dan še vedno preživi v hiši, ponoči pa se preseli k sosedom. Edina rešitev zanje pa je, kot pravijo strokovnjaki, da se preselijo povsem drugam.
OPUSTOŠENI TURISTIČNI BISER
Sedaj nebogljeni potočki in studenčki pu so skupaj s Savinjo pustošili tudi v Lučah in okolici, kraju, za katerega je dolga leta veljalo, daje turistični biser Zgornje Savinjske doline. Kdor ni pozoren, ko se iz Ljubnega pelje v Luče, še opazi ne. da sta še pred mesecem dni v Raduhi tik ob cesti stali dve hiši, sedaj pa samuje le.še ena. Drugo hišo je plaz, kije prinesel s seboj milijon do poldrugi milijon prost, metrov zemlje in kamenja, a še vedno grozi in mu ni videti koncu, zravnal s tlemi. Le kupček opeke ter tu pu tam kos vratnih podbojev, razbit lijak in koščki druge hišne opreme pričajo, da je bilo tu nekdaj domovanje Vršnikovih. »Najprej je potok, ki priteče : Raduhe, zalival hišo, I. novembra pa se je zemeljski plaz ustavil le nekaj
Preživeli so vesoljni potop
c
-J e pra v je bilo razdejanje v Zgornji Savinjski dolini ob neurju v začetku novembra katastrofalno, pa si lahko prav predstavlja, kakšno škodo je naredila ujma, šele tisti, kije to dolino, zagotovo eno naj lepših v Sloveniji, poznal že prej. Polja ob Savinji so prekrila z mešanico blata in mivke, okrog Gorenja v Nazarjah še vedno stojijo velike košare, v katerih so ostanki matih gospo-dinskih aparatov, kijih delajo v tej tovarni. Le neštetih »okraskov« v obliki polivinilastih vrečk in drugih smeti, kijih je nešteto ob Savinji od Celja navzdol, tu. ob zgornjem toku reke. še ni moč videti. Se bolj očitna slika razdejanja po se začne kazali r Ljubnu. kjer se prišleku ob prihodu v kraj nehote povrne spomin na nekdanje šolske knjige, v katerih so tako radi objavljali fotografije, ki prikazujejo obnovo naše domovine po drugi svetovni vojni. Le da v središču Ljubnu ni več udarnikov z lopatami in samokolnicami, ampak rijejo veliki stroji, metem ko se pri številnih hišah r kraju in sosednjih vaseh ali zaselkih vrtijo mešalci in ljudje hitijo, da hi tik pred zimo popravili vsaj najnujnejše in si zagotovili kolikor toliko suho streho nad glavo. Vsem pa to zagotovo ne bo uspelo, zlasti ne tistim, ki jim je dom dobesedno splaval po vodi. Da bi jim vsa/ nekoliko olajšali posledice strašne ka-
tastrofe, so Belokranjci in Krčani kot smo na kratko že poročali dva ledna po strašni 'ujmi obiskali devet družin i> Zgornji Savinjski dolini in jim v roke izročiti denar, ki so ga zbrali zanje.
KANČEK RESNICE V LEGENDI
Kot pravita legenda in kronika r ljubenskem župnišču, je zaščitnica Ijubenske < erk ve vr. Elizabeta, ko je priplavala po Savinji do Ljubnega, stopila na kamen, kije še vedno ohranjen in do katerega naj bi tako pravi legenda leta 1735 narasla reka. Letos je bila Savinja le 35 cm nižja kot pred poltretjim stoletjem, čeprav ne vedo. kakšna je bila takrat struga. Legenda tudi pravi, da so ljudje takrat, ko je priplavala sv. Elizabeta, govorili, češ kakor je priplavala, tako bo tudi odplavala. In res so bile leta 1327 in 1335 takšne poplave, daje odneslo pokopališče ob župnijski cerkvi, ki so ga pozneje preselili k podružnični cerk vi vr. Jožefa. Na to legendo so se Zgornjesa-vinjčani znova spomnili letošnjega novembra, ko je Savinja s pritoki r svojem zgornjem loku bolj odplavljala. Tot poplavljala vse, kar ji je prišlo na pol.
In luknje bila ljubnici najprej na poti domačija Francu Hriberniku iz. Tera pri Ljubnem, ki mu je podvijuni potok odnesel tako rekoč vse: hlev, kozolec. avlo. S stanovanjsko hišo pa se je potok
OB DVE HIŠI — Tajnik črnomaljskega Demosa predaje denarno pomoč Marjanu Rakunu, ki mil podivjani potok Ljubnica odnesel dve stanovanjski hiši, vendar že gradi novo, tretjo.
metrov za hišo. Mamo, kije nepremična, smo odnesli k sosedom, mi pa smo bežali. Potem se je vse umirilo in že kazalo, da nam ne grozi več večja nevarnost. 3. novembra zvečer pa so fantje pripeljali agregat, ker nismo imeli elektrike. Kar naenkrat sem zaslišali vpitje pred hišo, češ da gre zopet plaz. Pogledala sem skoz okno in zagledala zemljo in vsedrugo. kar je plaz prinašal s seboj, kakosevali mimo hiše. Zopet smo bežati in čez nekaj minut je bila hiša pod plazom.« s solzami v očeh pripoveduje Olga Vršnik, ki soji namesto še ne povsem dograjene hiše, ki jo je gradila sama s starši, namenili podstrešno stanovanje v Lučah. Sosednje sestrine hiše pa se je plaz sedaj usmilil, čepra v mu ne zaupajo preveč in so se, preden hi lahko prišlo do tragedije, prebivalci raje izselili. Le njen lastnik nemočno hodi okrog nje in čaka, kaj bo.
Da so si rešili golo življenje, pa so tudi pri Rob-nikovih v Krnici odločale minute. »L novembra zjutraj, bilo je okrog pol šestih, ni bilo pri nas še nič nenavadnega. Potok, ki je tekel mimo hiše, je sicer narasel, tako kol vedno ob nevihtah, a ni kazalo, da bi bil nevaren. Kar naenkrat pa smo zaslišali na dvorišču strašno šumenje. Opazila sem, da avta, kije stal pred hišo, ni več. Začela sem iskati oblačilu za 3-letno in 6-letno hčerkico, a v veliki naglici in živčnosti nisem našla ničesar. Ko sva z možem dognala, da seje r mostiček nad hišo zagozdil material, ki ga j</ vodu prinesla s seboj, in tok preusmeril proti hiši, sva zgrabita vsak enega otroka in zbežala v breg. Videla sva še. kako je odtrgalo en vogal hiše, čez nekaj minut pa je ni bilo več,« pripoveduje Marija Robnik, ki ji je poteg prenovljene hiše potok odnesel tudi novo delavnico za ključavničarstvo, v kateri Je mislil mož r kratkem odpreti obrt. Sedaj se Robnikovi stiskajo v hiši Marijinih staršev, v kateri živi I / ljudi in dobro ve, da ni druge rešitve, kot znova postavljati dom.
Prav tako je ob svoj dom Marija Breznik iz Luč. Njena hiša sicer še sloji, a jo je voda tako razdejala. dajo bodo morali podreti, medtem ko je to delo, torej podiranje, pri Pečovnikovih v Podveži opravil kar plaz. 77-letni Janez in 6 let mlajša Jera sta ostala ne le brez domačije, ampak tudi brez skoraj hektarju zemlje in gozda, ki je rasel na njej. Prav tisti plaz, kije pri Podvolovljeku zaprl l.učnico, za naru vnim jezom pa je nastalo veliko jezero, je naj-
prej pustošil na Pečovnika vi domačiji. »Ko .v raj ki slišala bobnenje in šumenje, sva šla ven in klici dl
sosede. Nisva vedela ne kod ne kam, bila je teist
• Poplavljencem r Zgornji Savinjski dol so osebno izročili denar kot pomoč pri O
pravljanju posledic katastrofalnega ne J, predsednik črnomaljske podružnice Slo J
ske kmečke zveze (SKZ) Janko Bukovec, *
ti
nik črnomaljskega Demosa Vlado Starešin blagajnik metliške podružnice SKZ Ani lj
Radoš, predsednik krške podružnice Sl
---	---	cm
Toni Koršič in tajnica Krškega Demosa I vica Krajnc. Na poti od družine do družini , jih spremljali še podpredsednik SKZ Marj K'
Podobnik, delegat v zboru združenega i republiške skupščine za celjsko regijo Vib Drča, predsednik podružnice SKZ v Ljubu ob Savinji Oskar Slatinšek, kmetijska posl ševalka Bernarda Prodnik ter vodja pos) sevalne službe pri mozirski kmetijski zadri ^ Tomaž Marolt. Denar pa so razdelili tal £
Prušnikovim 30.000 din, Klinarjevim, ™ | bernikovim, Kovačevim in Rakunovimpo\ -tisočakov, Vršnikovim in Rohnikovim j 6.5.000 din, Mariji Breznik 30.445 din ter h V( čovnikovim 67.000 din.
Tipata in tavala sva, lezla po vseh štirih, prečil dva plazova, okrog nasje šumelo in podiralo: drevje. Po štirih urah in pol kalvarije sva opal le prišla na cesto,« pripoveduje Jera, ki sije z žem svoj novi dom našla pri hčerki v Raduhi vedno pa hrepeni po svojem domu, ki ga nima Vnuk Tomaž, kije hote! v Podveži prevzeli Pe, nikovo kmetijo, sedaj nima niti toliko zemlje. A si lahko na domačiji postavil hišo.
'Toda niso obupati, ne Pečovnikovi, ne kal drugi. Koliko moči je v teh ljudeh, ki vedo, dlj vse, v kar so vlagali leta in leta, izničeno in da j do morali začeti znova iz nič, lepo simbolizira I misel, ki jo je izrekla hčerka Pečovnikove Ji »Smo trdoživi, kar tako ne bomo šli od tod.«, trdoživost in spoznanje, da v nesreči niso bij sami, pa sta za Zgornjesa vinjčune, a tudi za dni v Sloveniji, ki jim katastrofa ni prizanašala, k
J v s
trdnejša opora na njihovi novi poti v življenje! ] M. BEZEK-JA N I
barako. Imelpa je srečo, da je bila to ravno baraka Lidije Sentjurc. Ta se je pozanimala za marljivega fanta in njegovega očeta, potem pa odšla v barako Franca Leskoška-Luke.
»To je dobro za vas,«je dejala partiizanka, ki ji je pomagal z drvmi. In res. beseda tovarišice Lidije je očitno veliko pomenila, kajti oba sta bila takrat spuščena domov. Če ne bi bilo drv. verjetno zore ne bi ugledala. To ve Nace iz svojih poznejših partizanskih izkušenj: »Kogar smo vzeli noter, se je le stežka še vrnil domov.«
Nekaj let po vojni so bile glavne zamere že pozabljene, saj je bilo treba delati, Nace pa je bil mlad in močan možakar. Posta! je celo predsednik krajevnega odbora v Ratju. Nekaj let je šlo, potem pa se je njegova politična kariera na hitro končala. Konec ji je napravil .vr. Rok, takrat prvi patron podružnične cerkve r Zvirčah. Rokoo nedeljo so v vasi že po tradiciji praznovali z velikim žegnanjem in slavjem. Pripovedujejo namreč: da so se prav temu svetniku, sicer postavljenemu v stranskem oltarju, za času hude bolezni vaščani globoko priporočali in mu zaupali svoja življenja. In glej, bolezen	verjetno je bila to zloglasna španska ob
koncu prve svetovne vojne — je prenehala razsajati. Tako si je svetnik pridobil zaupanje, vaščani pa vzrok za praznovanje. Kot se za pra vo žegnanje spodobi, pa je po vseh o pra v /jenih cerkvenih obredih še veselica s pijačo in jedačo. Tukaj pa je bil narejen oblasti nevščen greh. Kajti Nace je kot krajevni nosilec oblasti dovolil, da so v čast sv. Roka zaklali in pojedli bika. Če bi bil državni praznik, bi še šlo, tako pa je bil konec slavja kaj klavrn. Nace, kije daI dovoljenje, je odsedel r zaporu tri mesece, lastnik bika pa dva. Žegnanje sta si zapomnila za vse življenje.
Pugljeva gostilna je delala še dolgo po vojni. Veselo je bilo včasih v njej, in ko je » Kranjčanom« stopilo vino v glavo in so bili prav razpoloženi, so iz navade v njej poleg narodnih in partizanskih zazveneli tudi zvoki domobranskih pesmi. V takih primerih je moral lastnik seveda spet na hladno, saj ne samo da »gostov ni utišal, še pomagaljim je«, kot seje često glasila sodba. »Kaj hočete, pesmi so lepe. ene in druge, jaz pa rad pojem in radjih imam.« pravi Nace. Njegov glas pa v prazni in prašni gostilni odmeva prav samotno.
TUNE JAKŠE
Barabe so bile pr belih in rdečih
N
JL m ace ve, kaj govori Bil je pri enih in drugih. Vojnih zgodb, polnih grozot, zna povedati ničkoliko. Nekaj časa je partizanil, potem je bil pri domobrancih. Na koncu je bežal proti Koroški in bil na Gorenjskem zajet. Šlo je za življenje. In takrat člo vek ne moralizira preveč: »Ko so me partizani prijeli, sem priče! lagati. Tega sem se naučil, ko sem bil pri njih. Tako sem si rešil glavo. Vso pravico sem imel. Saj sem tudi njim, ko so bili zajeti od domobrancev, marsikateremu rešil življenje, češem le mogel.«
Možakar, ki zgodbe pripoveduje, je Nace Pugelj, nekdaj gostilničar v Zvirčah, danes pa precej osamljen sedemdesetletnik brez vsakršne penzije. Živi od tega, kar poseka v gozdu. Sijaj nekdanjih let se je že zda vnaj oluščil z njega in tudi z nekdanje gostilne, v kateri sobe za goste samevajo prazne, za zaprašenim šankom pa slonijo le še duhovi. Le lam nekje v temnem kotu, za zadnjo drobno pajčevino, še drgetajo sledovi neštetih izgovorjenih besed in poslednji akordi neke pozabljene pesmi.
Seveda je bilo tu nekdaj bolj živo in tudi vas je bila živahnejša. Pri Pugljevih je bilo rojenih kur dvanajst otrok, od teh jih je odraslo deset. Živeli so od gostilne, trgovine in polja, kar vse sta ustvarila v zakonu oče in mati. Vojna pu je pobrala marsikaj, tudi več kot petdeset fantov in mož iz vasi. Večina od njih je končala v roških breznih kmalu po koncu vojne. Nacetov bral Mirko je tam. Oče je zginil drugje: štiriin-štiridesetega leta so ga partizani odpeljali in pobit je bil vržen v brezno v Turkovi Drugi nekje pri Črnomlju.
Očeta je imel Nace rad. Rad ga je spremljal, ko se je podajal v suhokranjske in kočevarske vasi, kjer je zbiral lipo vino, robido vino in mah, kar je prodajal Pišlerju na Vrhniko, ter gobe, ki jih je prodajal Severju v Ljubljano. Spremljal gaje tudi dvainštiridesetega leta na skoraj gotovi poti v smrt. Takrat so namreč partizani preobrnili celo domačijo in na kozolcu našli v vreči skrite cigarete. Oba so naložili na voz, za-pregli konja in ju odpeljali med Smukom in Starim Logom po cesti proti Cinku. Prišli so do štaba in tam obstali, Nace in oče pa sta opazovala, kako je mlada partizanka klestila veje za kurjavo. Ni ji šlo ravno preveč od rok. »Daj, pomagaj ji!« mu je rekel oče in Nace je res spu-lil sekiro dekletu iz rok, saj je sprva ni hotela dati, ročno nasekal naročje drv in jih odnesel v
H NAGRADA V RIBNICO
J Žreb je izmed reševalcev 44. nagrad-I ne križanke izbral NEŽKO LUTAR iz J Radomelj. Za nagrado bo prejela napet »fontan Dereka Lamberta Zlati ekspres. »Nagrajenki čestitamo!
| Rešite današnjo križanko in pošljite I rešitev najkasneje do 10. decembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s Pripisom KRIŽANKA 46.
REŠITEV 44.
nagradne križanke
Pravilna rešitev 44- nagradne križanke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi: SKOBA. MRK, TORAN, SER,
deželni, gla, naga, brav, Koroška, ta, hrt, nov, kir,
STANIČ, VIDA V, TRI, IRI, PIR,
terna, sad, ilir, ston, atelje, OZKOST, LARVA, KIANTI
nrasu
i Zloje enakovredno dobremu in 'vJrf0t b‘stvena sestavina človeške lC duše prav tako opravičljivo in smotrno.
,	K. KOCJANČIČ
" o
f i Zenske imajo čudežno zmožnost naknadnega spreminjanja ,Jsmisla svojih dejani ,i	M. KUNDERA
';ii> Poglavitne smeri svojega živet Ijenja vendarle izbiramo mi sami. .Sij	A l. SOLŽENIC1N
nt\ Zavoljo topoglavosti marsikdaj kdo pride na beraško palico.
"	BOCCACCIO
I NAGRADNA KRIŽANKA	46 i
*	i
vrs
EKSPLC
'RSTA
.OŽIVA
IND MESTO VSZIPOO URALOM
RIM CESAR (RAZDEJAL JERUZALEMi
ZAHODNO-
GERMANSKI
VOJSKOVODJA
VRSTA AMER TROPSKIH DREVES
VODNIH
RASTLIN
OČRT
ŠARENICA
VOCESU
ZAKUUCEK
Šahovske
igre
VRSTA
AMERIŠKE
KUKAVICE
IZMEČEK
OGNJENIKA
NAUKO
ANALIZI
VRSTA
PAPIGE
ANTON
OCVIRK
ZELEN
OKRASNI
KAMEN
IZRAELSKA
LUKA
JUŽNI
SADEŽ
ABRAHAMOV
SIN
POVRŠINA
MESTO V BOKI
KOTORSKI
RIM NASELBINA NA KRAJU DANAŠNJIH TROJAN
KDOR APNO ŽGE
RAZMOČENA
ZEMLJA
TRDNJAVA
V Spanui
PRAVOSLAVNI
VIŠJI
DUHOVNIK
VRSTA
MEŠANE
SOLATE
TROPSKI ČRNI HRAST
SILOVITA
JEZA
SINJSKA VITE
Skaigra
AVSTRIJSKA
AGENCIJA
PLETENA
KOŠARA
NEM OZNAKA PLEMSTVA PRED PRIIMKOM
MAČIČ JOSIP
KAR JE NABRANO
gora v Švici
UKRAJINSKO
MESTO
VRSTA
DETELJE
Nemirnost spočeta v možganih
Znanstveniki odkrili, da hiperaktivnost počiva na fi-zioloških temeljih, v moteni presnovi možganov
Švicarsko
francoska
REKA
Od vseh katastrof najhujša
“! Človeštvo se je znašlo pred velikim pomanjkanjem pitne vode — Plat zvona bijejo j Ja vseh koncih sveta — Posekani gozdovi, odplake, izčrpavanje — Boj za vodo
1 Svvaminatha Asokan pogosto sanja o ' vodi, o curkih sveže, hladne vode. A ysakič, ko se prebudi, sanje zamenja ,u resničnost. V njegovem stanovanju v 1 'Madrasu, četrtem največjem indijskem ’j mestu' n‘ P’tne vode- Mo najbližje vo-1 i dovodne pipe ima pet minut hoje. Vsak .ji dan še v temi zgodnjega jutra se odpravi js plastičnimi posodami na to pot in upa, ^ 3 da pred pipo še ne bo predolga vrsta in <l da si bo lahko natočil dovolj vode za tisti dan, še predno bo voda usahnila. Te-, de namreč samo od 4. do 6. ure zjutraj.
1	Vendar je Asokan v primerjavi s pre-
številnimi svojimi sodržavljani prav a\srečen človek. Na tisoče indijskih vasi 1 \ sploh nima javnega vodovoda in vašča-' i ni morajo prehodili velike razdalje do ", tajbližjih rek ali vodnjakov. V mestih, " : Ner so težave z vodo postale stalnica, so j Vzniknili zasebni prodajalci in prevoz-• n tiki vode, ki za liter navadne vode za-u..i ttevajo po din za liter. Bolnišnice in ho-"i lcli hočeš nočeš plačujejo take oderuške tene. O sveži, hladni vodi, ki teče v obi-Ju iz pip, torej ne sanja samo Asoka, sanjajo milijoni Indijcev.
Vsekakor presenetljivo, saj vemo iz diskih knjig, da indijski podkontinent ^tlivajo mogočna monsumska deževja. Toda pitne vode primanjkuje kljub c,bilnim padavinam. Ne samo daje po-'tba prevelika, ker se je prebivalstvo Preveč namnožilo, hkrati ko je razvoj I ''itljenjskega standarda prinesel s seboj v^jo porabo vode na posameznika, In-hd|jo zdaj plačuje z žejo in pomajkanjem Pitne vode tudi prehudo izsekavanje [.gozdov, najboljših naravnih zbiralnikov !ln zadrževalcev vode. Hidrološko rav-tovesje seje podrlo in po Indiji zdaj pu-[jtošijo enkrat poplave in enkrat suše. [ Do'!'4'00 Pa težave povečujejo še indus-'fijske in komunalne odplake, ki onesnažujejo še tisto pitno vodo, ki ostaja.
Tako je v Indiji. Strokovnjaki pa opozarja >, da se lahko isto ponovi tudi tfttgod posvetu. Med vsemi nesrečami, °tl globalnega pregrevanja do tanjšanja °zonske plasti, ki groze človeštvu, je go-t<)vo najhujša prav pomanjkanje pitne vode. Problem s pitno vodo lahko preste v katastrofo svetovnih razsežnosti, “pja, propad kmetijstva, zastoj gospostva, epidemije nalezljivih bolezni,
vse to se kot strašna kača vleče za pomanjkanjem vode.
Na svetu, preprosto povedano, pitne vode ni dovolj! Ni je dovolj v prenapolnjenih predmestjih urbanega giganta Mexico Cityja in ni je dovolj na drugem koncu sveta, v prenapolnjenih kitajskih vaseh, primanjkuje je v velikanskih predelih Afrike, ni je dovolj v širnih območjih Azije. Tam, kjer je vode sicer dovolj, v Evropi in na vzhodu ZDA, pa jo zastrupljajo z odpadki in odplakami ter prekomerno izčrpujejo. Kakovost pitne vode neprestano upada.
Svetovni inštitut za naravne vire opozarja na strahotne razlike v porabi življenjsko pomembne tekočine. Večina človeštva, kakih 3,4 milijarde ljudi, porabi sedemkrat manj vode za vse svo-
je potrebe, kot jo danes porabi prebivalec ZDA. Po podatkih OZN umre vsak dan 40.000 otrok, mnogi med njimi zaradi driske in drugih stranskih učinkov pomanjkanja pitne vode.
Alarmantne novice prihajajo z. vseh delov sveta. V Sovjetski zvezi so z neustreznim kmetovanjem in namakanjem odrezali Aralsko jezero od pritokov in povzročili, da seje to velikansko jezero zmanjšalo za dve tretjini, z njegovih obal pa se zdaj dvigajo vrtinci soli in pesticidov, ki onesnažujejo zemljo in povzročajo milijonom ljudi bolezni, kot sta gastritis in rak grla. V Pekingu je presahnila tretjina vseh mestnih vodnjakov, gladina podtalnice pa vsako leto upade za dva metra. V Izraelu, kjer so sicer izjemno varčni in osveščeni čuvatji vodnih zalog, iščejo, kje dobiti vodo za
svet v številkah
GRADNJA V SLOVENIJI
16000 14000 , 12000 10000 8000 6000 4000 2000
E3
1978
m
1980
□
1985
■
1986
□
1987
stanovanja zasebne hiše
Statistični podatki za desetletno obdobje kažejo, da se je zagnana gradnja novih stanovanj v Sloveniji, tako značilna za našo družbo, vztrajno zmanjševala, in sicer znaša upad skupnega število novih in dokončanih stanovanj 27,1 odstotka. Nasprotno temu pa seje število dokončanih hiš v lasti občanov povečevalo, z znamenji upadanja v zadnjih letih. Graf prikazuje številu zgrajenih stanovanj in hiš za posamezna leta.
tisoče novih priseljencev iz vzhodnoevropskih držav, predvsem iz Sovjetske zveze. Pogledi so jim uprti v isto reko kot sosedom Jordancem, ki beležijo najhitrejšo rast prebivalstva na Srednjem vzhodu, zanj pa ni dovolj pitne vode. V Mehiki že skoraj polovica prebivalstva nima zagotovljene oskrbe z zdravo pitno vodo. »Vodna kriza traja že več let, v tem desetletju pa bo eksplodirala,« zaskrbljeno napoveduje Ivan Restrepo, vodja mehiškega Središča za ekološki razvoj.
Pomanjkanje vode je že tako resno, da strokovnjaki govore o skorajšnjih učinkih, kijih mora prinesti. Najprej bo udarilo po kmetijstvu, ki popije 73 odst. vse vode, ki jo porabi človeštvo. Minili so časi namakanja velikih površin in velikih pridelkov. Pridelava hrane se krči. Le po zaslugi velikih mednarodnih zalog so se revnejše države ognile množični lakoti. Svetovne zaloge žita pa so se zmanjšale. Če bo severnoameriške farmarje ponovno prizadela suša, kot jih je, potem bo v naslednjih dveh letih prišlo do kritično majhnih zalog.
Svet se danes zapleta v nevarne vojne spopade zaradi nafte, jutri se bodo morda vnemale vojne zaradi — vode!
MiM
(Vir:Time)
Kolumb baraba?
Pred 500. obletnico od-kritja Amerike
Časi so neusmiljeni, prej ali slej vsakdo stopi pred sodišče zgodovine in vsakomur se sodi po njegovih dejanjih. Res pa je, da sojenje včasih traja zelo dolgo, kot je to primer s slavnim pomorcem, znancem vseh šolarjev po svetu, s Krištofom Kolumbom.
Čez. dve leti bo minilo pol tisočletja od takrat, ko je Kolumb krenil s tremi ladjami proti zahodu in odkril Novi svet, Ameriko. Zgovinarji so stoletja slavili ta dogodek kot odkritje tisočletja, kot prelomnico v zgodovini, .samega Kolumba pa so dvignili med največje duhove človeštva.
Zdaj je slišati drugačne glasove in drugačne sodbe. Heroj postaja umazanec in ničvrednež. Kolumba primerjajo z. največjimi zločinci človeštva. »Hitler je v primerjavi z njim mladoleten prestopnik,« trdi Russell Means, aktivist gibanja ameriških domačinov. Kirkpa-trick Šale, avtor najnovejše Kolumbove biografije, izrisuje raziskovalca kot pohlepnega koristolovca, povprečnega pomorščaka in nesposobnega guvernerja španskih kolonij Novega sveta, kije Indijancem, ki naj bi jih »odkril«, zapustil le grabež, suženjstvo in smrt.
Spo[i okoli Kolumba in španske kolonizacije ter zavzetja Amerike postajajo vse ostrejši. Videti je, da bodo tudi na tem področju prevrednotili včerajšnje vrednote.
Niti eno veliko, odločilno in temeljno vprašanje tega stoletja ni v razpravah osvetljeno v pravični in resnični luči.
/i. Stih
Znanost in raziskave zakrivajo z istim spoštljivim plaščem prav toliko zločinov, kot jih je nekoč religija.
F. LEBOYF,R
Sedem novih čudes
Razglašena svetovna ču-desa podvodnega sveta
Sedem čudes starega sveta, med katerimi so bili viseči vrtovi v Babilonu, orjaški kip na Rodosu, Zevsovo svetišče in druge slovite gradnje, je navdihnilo današnje naravovarstvenike, raziskovalce, potapljače in marinologe, da so sestavili seznam sedmerih podvodnih čudes sveta.
Ko so pripravljali seznam teh čudes, so nanj najprej uvrstili dvajset naravnih vodnih okolij, potem pa listo skrčili na zahtevanih sedem. Seznam je nato potrdila še mednarodna organizacija CEDAM
Med sedem vodnih čudes sveta so uvrščeni: obalne vode otoške republike Belau v Mikroneziji, Bajkalsko jezero v Sovjetski zvezi, podmorski greben Ras Muhammad v Rdečem morju, Gala-paško otočje, Belizejski koralni grebeni, severni del avstralskega Velikega grebena in globokomorski puhalniki, ki so jih odkrili v Atlantskem, Indijskem in Tihem oceanu ter predstavljajo svojevrsten, povsem zaključen ekološki sistem.
Za podvodni svet sc javnost manj zanima, zato naj bi razglasitev sedmerih svetovnih podvodnih čudes pomagalo k ohranitvi teh enkratnih in občutljivih okolij.
Veliko otrok in tudi odraslih ima težave. ko naj bi se skoncentrirali ali obvladovali svoje težnje po neprestanem gibanju. Strokovnjaki govore o hiperaktivnih osebah oziroma o sindromu pomanjkljive pozornosti in nemirnosti. A čeprav je ta motnja precej pogosta — imelo naj bi jo kar 4 odst. otrok	in so
jo že veliko študirali, ve znanost povedali o nji presenetljivo malo. Brez pravih odgovorov, kaj je vzrok hiperaktivnosti, pa starši in vzgojitelji nimajo v rokah ključev, s katerimi bi si pomagali pri prepoznavanju, kdaj gre pri otroku za resnično hiperaktivnost, kdaj pa za kakšno drugo nepravilnost. Zdravniki so ves čas, odkar se govori o hiperaktivnosti, domnevali, da se v ozadju tega sicer psihološkega problema skriva fiziološki problem, vendar jim vse do pred kratkim ni uspelo najti nič oprijemljivega, kar bi njihove slutnje lahko potrdilo.
Raziskovalci Narodnega inštituta Združenih držav za mentalno zdravje so opravili raziskavo, ki predstavlja mejnik v prizadevanjih po razumevanju delovanja hiperaktivnosti. Uspelo jim je kot prvim na svetu zaslediti fiziološko
Dlje užitno pivo
Podložka v zamašku deluje kot protioksidna ___________zapora_______________
Kaj je naj večja nevarnost za pivo? Ne antialkoholizem ali druge pijače, pač pa mnogo bolj vsakdanja stvar: kisik. Ko se ta plin že ob samem polnjenju vsili v steklenico, razdiralno deluje v žlahtni pijači, ki postaja vse bolj priljubljena po vsem svetu in izpodriva vino celo v tradicionalno vinskih deželah, kot sta Francija in Španija.
Pivovarnarji se trudijo, da bi škodljivo delovanja kisika preprečili in pivu podaljšali dobo uporabnosti, vendar doslej v tem boju niso bili povsem uspešni. Kaže, da bo izum protioksidne plastične podložke sovražniku piva stopil za vrat.
Kalifornijsko podjetje Aquanautics je izdelalo plastično podložko za zamaške steklenic za pivo, katerih lastnost je, da absorbirajo kisik, ki se nahaja v steklenici in tistega, ki prodira vanjo. Gre za protioksidno zaporo, s katero je mogoče zaščititi napolnjeno pivo. Kot trdi proizvajalec, se tako stekleničenemu pivu podaljša rok uporabnosti za cel mesec.
Novi zamaški niso bistveno dražji od sedanjih, ln če bo izdelku uspelo prodreti na trg, potem bo denarcev veliko. Vsako leto v svetu napolnijo okrog 150 milijonov steklenic piva.
Življenje brez nežnosti in ljubezni je suho, nenamazano in škripavo kolesje.
H	V. HUGO
Kar ljudje urede, razmere prevrnejo.
V. HUGO
ozadje te duševne motnje, in sicer so ugotovili povezanost duševne motnje z nepravilnostmi v presnavljanju možganov. S tem se pred medicino seveda odpirajo povsem nova pota v ugotavljanju, odkrivanju in zdravljenju bolezni. Izsledki raziskav so bili pred kratkim objavljeni v sloviti reviji New England Journal of Medicine.
Dr. Alan Zametkin, psihiater, ki je vodil raziskave, pravi: »Upajmo, da bodo zdaj ljudje prenehali kriviti starše in slabo družinsko vzgojo ali šole za te probleme.«
Pri raziskavi so strokovnjaki uporabili najnovejšo tehniko slikanja možganov, imenovano pozitronska tomografija. Z njo je mogoče meriti presnovno dejavnost možganskih celic. Teste so opravili na 25 odraslih osebah, ki so hiperaktivne vse od otroških let in imajo v svoji družini vsaj enega takega otroka, ter na kontrolni skupini brez teh duševnih motenj. Rezultati meritev so bili presenetljivi. Ugotovili so, da imajo hiperaktivne osebe za 8 odst. zmanjšan celotni možganski metabolizem. V nekaterih predelih možganov pa so izmerili še večje razlike, predvsem v tistih predelih možganske skorje, ki so odgovorni za nadzor gibanja in pozornosti.
Kaj je vzrok pomanjkljivemu metabolizmu možganov, strokovnjaki še ne vedo, domnevajo pa, da igra pomembno vlogo dednost.
Ne zgolj meteorit
Več vzrokov za množič-no izumrtje v davnini
Znanstveniki že dolgo iščejo odgovor na vznemirljivo vprašanje, zakaj je na prehodu iz krede v terciar prišlo do silovitih sprememb na svetu, predvsem v rastlinskem in živalskem svetu. Vse več strokovnjakov se ogreva za teorijo, po kateri naj bi pred 66 milijoni let na Zemljo treščil orjaški meteorit in povzročil množično izumrtje rastlinskih in živalskih vrst, ki so takrat živele na svetu, od malih morskih živalic do velikanskih dinozavrov. To teorijo so znanstveniki sprejeli kot najbolj verjetno razlago množičnega izumrtja.
Paleontologinja s Princetonske univerze Gerta Keller pa je prepričana, da ni bilo tako. Analizirala je ostanke enoceličnih morskih organizmov iz Tunizije, Španije, Danske, Izraela in Teksasa ter ugotovila, da seje izumiranje številnih vrst začelo že kakih 300.000 let prej in daje veliko organizmov živelo še po veliki ločnici, čeprav v močno skrčenem številu.
»Malo je verjetno, da bi ena sama katastrofa bila edini vzrok daljšega obdobja izumiranja,« pravi Kellerjeva. Verjetneje je po njenem, da je množično izumrtje teklo skozi daljši čas, bilo pa naj bi posledica cele vrste vzrokov, od globalne ohladitve, znižanja gladine morij do povečane ognjeniške dejavnosti. Trk z meteoritom je samo eden od vzrokov, ki je zadal zadnji udarec.
PRIMEX
VIPAVSKA C. 13. 65000 NOVA GORICA, TELEFON 065 22-412.26-411, TELEX 34324 PREX YU, TELEFAX 065 26265
NAJDETE NAS POVSOD V SLOVENIJI
PRIMEX PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA	061	558-592	PRIMEX NOVA GORICA	065	32-901
KZ DOBREPOLJE VIDEM	061	782-004	ALPKOMERC TOLMIN	065	81-107
KZ VRHNIKA	061	751-237	AGROMARKET VIPAVA	065	65-385
PRIMEX PREDSTAVNIŠTVO MARIBOR	062	24-146	AGROMARKET SEŽANA	067	73-064
HMEZAD ŽALEC	063	713-211	KZ ČRNOMELJ	068	51-063
TRSAT ZAGORJE	063	785-216	AGROKOMBINAT KRŠKO	068	32-690
AGROMEHANIKA KRANJ	064	36-032	INTERMARC NOVO MESTO	068	24-663
BRAZDA PODNART	064	70-225	AMBRO DOLGA POLJANA	065	62-634
KMEČKI STROJ ŠKOFJA LOKA	064	622-575			
POTA Ii\ ST!* /
Uboj povrnil izgubljeni ugled Kradel in še razbijal
Kaj se dogaja za zidovi KPD Dob pri Mirni? — Po štirih mesecih čakanja je nož ______________opral čast — Ivan Prah mirno čaka na sojenje
Hrupen gost v hotelu Bela krajina — Tat v novomeškem Domu starejših občanov

VLOM V BRUNARICO - V noči na 19. november je neznan storilec pri vasi Steljniki vlomil v brunarico Staneta Lozarja Vlomilec je odnesel žepno svetilko in nekaj pijače, tako daje skupne škode za 700 dinarjev.
ODNESEL ŠKORNJE - V času med 17. in 21. novembrom je nekdo vlomil v zidanico na Hmeljčiču, ki je last 54-letnega Jožeta Rezlja iz Mirne Peči. Rezelj je imel srečo, vlomilec muje odnesel le par škornjev, škode pa je za tisočaka.
OB KOLO Z MOTORJEM Še neznan storilec je v času med 21. in 22. novembrom stopil v nezaklenjeno garažo Rudija Goloba v Gorenji vasi pri Mirni in od tam odpeljal kolo z motorjem, vredno 3.000 dinarjev.
ODVIL IN ODNESEL KOLO V času med 21. in 23. novembrom je bil Josip Glavaš iz Novega mesta ob zadnje levo kolo svojega avtomobila. Vozilo je bilo parkirano pred stanovanjskimi bloki na Šegovi ulici, neznanec pa je z njega odvil in odnesel neznano kam zadnje levo kolo, vredno vsaj tisočaka.
OKRADEN V GOSTILNI Neznan predrznež je 25. novembra med 2. in 3. uro ponoči v gostilni Balkovec v Malem Nerajcu ukradel usnjeno jakno in fotoaparat. Oboje je bilo last 29-letnega Jožeta Butale iz Kanižarice, ki je bil tako ob 3.000 dinarjev.
TRAČNICO ZVLEKEL NA NJIVO
Neslano šalo si je 19. novembra privoščil neznanec, ko je s traktorjem pri Slovenski vasi odvlekel na njivo tračnico ter jo tam podoral. Novomeški železničarji so s tem dejanjem oškodovani za 3.500 dinarjev.
OB AVTOMOBILSKO KOLO Med 21. in 23. novembrom je bila ob avtomobilsko kolo tudi Novomeščanka Darja Podbevšek. Kdo je bil montažer, miličniki še ugotavljajo.
LE RAZMETAVAL JE — V noči na 25. november je nekdo vlomil v osebni avto 28-letnega Alojza Avsca z Dolža, kije vozilo pustil parkirano pri Mokronogu. Nepridiprav je po vozilu pridno razmetaval, vendar je odšel praznih rok. Nekaj škode je bilo le z vlomom, miličniki sojo ocenili na 150 dinarjev.
DOB PRI MIRNI Le tu in tam pricurlja kakšna skromna novica o tem, kakšno je življenje za zidovi in rešetkami našega največjega kazensko-pobolj-ševalnega doma Dob pri Mirni. Ni jih malo, ki trdijo, daje Dob fakulteta za kriminalce, da zaporniki šele tod do obisti spoznajo poklic kriminalca, penologi temu seveda vztrajno nasprotujejo. na mizo dajejo svoje argumente. Kaj več od zgolj skromnega utrinka iz zaporniškega življenja dajejo naslednje vrstice, v njih se zrcalijo krutost, resničnost in tragičnost dolgoletnega bivanja za rešetkami, ki postavlja za zunanji svet nepojmljiva in težko razumljiva merila.
Vsega nekaj vrstic dolgo je bilo uradno obvestilo o dogodku, do katerega je prišlo 4. aprila letos ob 14.20 v jedilnici KPD Dob pri Mirni. 32-letni Ivan Prah-Luka iz Trbovelj je tega dne z nožem umoril sozapornika, svojega bivšega dobrega prijatelja, Djura Ora-ka. Toda pravo in celovito sliko dogodka da šele ozadje zločina, ki gaje zagrešil človek, kateremu so sodniki za rešetkami namenili desetletno bivanje. 29. januarja 1988 je namreč Ivan Prah v Trbovljah brez pravega razloga s sekiro hladnokrvno umoril Dušana Cajlin-gerja. Dvajset mesecev te kazni je Prah že odsedel, to je bil čas, ko sije med sozaporniki z muko pridobival ugled, slednji je za bivanje v zaporu med ljudmi, obsojenimi na dolgotrajno skupno življenje, najpomembnejši. V tem času je Prah spoznal tudi Djura Oraka, kije v Dobu prestajal kazen dveh let in 6 mesecev zapora zavoljo poskusa umora in nasilniškega obnašanja. Dobro sta se razumela, usoden za nadaljnji potek dogodkov je bil 12. november 1989.
OB ČEKE IN KARTICO
NOVO MESTO 31-letna Dragica Vidrih iz Ločne očitno ni dovolj resno vzela opozoril 6 vse večjem številu tatvin čekov in čekovnih blanketov, kijih tatovi na različnih bankah potem spretno in uspešno vnovčujejo. V noči na 21. november je nekdo vlomil v osebni avto, parkiran pred njeno hišo v Ločni, odnesel pa čeke Ljubljanske banke in čekovno kartico. Šele čas bo pokazal, kolikšna bo končna škoda, tisto z vlomom so ocenili na 500 dinarjev.
ZA POPRAVILO CESTE
NOVO MESTO — Novembrsko neurje in vodna ujma se nad novomeškim območjem na srečo nista znesla niti daleč tako hudo, kot sta se nad velikim delom Slovenije. Je pa v krajevni skupnosti Škocjan na primer odneslo del ceste Klenovnik-Zagradska gora. Popravilo bo stalo okrog 156 tisočakov.
KDO JE KRIVOLOVEC?
TREBNJE Člani tukajšnje lovske družine so v gozdu Rihpovec pri Trebnjem našli srnjaka, ki gaje neznani storilec ustrelil med 23. in 24. novembrom in prekril z listjem. Očitno ga je hotel kasneje odnesti domov, a so ga lovci prehiteli. Kdo je ustrelil srnjaka, še ugotavljajo, lovci pa so s tem oškodovani za 1.550.00 dinarjev.
KAJ JE Z
ODGOVORNOSTJO?
SEVNICA — Odbornik Miro Gačnik je na zasedanju sevniške občinske skupščine vprašal, kaj je z zaključnim poročilom tki. Pesjakove komisije, kije proučevala odgovornost poveljnika občinskega štaba za teritorialno obrambo zaradi oddaje orožja. Ob tedanjih burnih razpravah v skupščini je bilo rečeno. naj bi počakali, da bi videli, kako bodo izpeljali zahteve po odgovornosti v republiškem štabu TO in drugod.
Mladoletna ubežnika sta znova za zapahi
Črnomaljski miličniki in kriminalisti UNZ Novo mesto prijeli mladoletna J. K. in M. D. — Skupaj blizu sto vlomov
LOKVE, NOVO MESTO Vsega 15-lelni J. K. in leto dni starejši M. D., oba iz romskega naselja Lokve, sta že stara znanca dolenjskih miličnikov, kriminalistov in sodnikov. Še posebej prvi je svojevrsten rekorder v številu vlomov in tatvin, samo lani jih je sam ali v družbi z M. D. zagrešil 72. Njuno serijo so prekinili uslužbenci UNZ in ju spravili za rešetke, toda po končani preiskavi ju je preiskovalni sodnik izpustil na svobodo. Fanta sta to s pridom izkoristila in znova urno stopila na kriva pota.-Po Črnomlju in okolici sta vlamljala v trgovine. vikende, naposled sta se znova znašla na varnem. J. K. je moral v Vzgojni zavod Planina pri Rakeku. M. D. pa v Prehodni mladinski dom v Ljubljani.
Na Planino pri Rakeku je bil J. K. poslan iz novomeškega pripora 6. septembra, že štiri dni kasneje je pobegnil. Od takrat pa do 20. novembra, ko so ga v romskem nase-
lju Lokve prijeli črnomaljski miličniki in kriminalisti novor
novomeške UNZ, je pridno kradel in vlamljal. Med 5. in 8. oktobrom letos je vlomil v VVZ Oton Župančič, enota Čardak v Črnomlju. Ukradel je nekaj hrane, škode pa je bilo za 12.000 dinarjev.■ Med 19. in 22_.
oktobrom je vlomil v prostore OŠ Milke Šobar-Nataše v Črnomlju in
si lam prilastil videorekorder ter 393 din gotovine, skupne škode je
bilo za 14 tisočakov. V noči na 27. oktober je J. K. vlomil v srednješolski center Edvarda Kardelja v Črnomlju. lam pa ukradel tri fotoob-jektive. vredne 16.600 dinarjev. Te objektive je v začetku novembra skupaj z ukradenim videorekorderjem zamenjal z nekim Romom iz Kočevja za osebni avto Z-125. Kočevski miličniki so kasneje tamkajšnjim Romom videorekorder in objektive zasegli
J K. pa ni dolgo vlamljal sam. 28. oktobra je iz Prehodnega doma \ Ljubljani pobegnil M. D., skupaj sta nato opravila še nekaj podobnih podvigov. Tako sta novembra vlomila \ prodajalno KZ Črnomelj na tamkajšnji tržnici, nato še v zasebno prodajalno Panda v Svibniku pri Črnomlju ter v brunarico v Vrano-vičih. last S. L. Odnesla sta nekaj pijače in baterijo, skupne škode je bilo za 2 tisočaka. V obeh prej omenjenih prodajalnah sla J. K. in M. D. jemala hrano, pijačo, cigarete. oblačila, vzela sta radiokasetofon in radio, v rednost vseh ukradenih predmetov je kar 37.000 dinarjev. medtem ko je bilo z vlomi pov zročene škode za 10 tisočakov . Nekaj ukradenih predmetov so jima zasegli miličniki in kriminalisti M. D. so namreč prijeli 21. novembra . kar precej pa sla jih ve-likosrčno razdelila med ostale Rome v naselju Lokve pri Črnomlju.
B. B
Prah in Orak sta tega dne skupaj z nekaj ostalimi obsojenci igrala karte za denar, ko se je med njimi vnel hujši prepir. Končal seje s pretepom, med katerim je Orak s pepelnikom udaril Praha po glavi in ga tudi lažje poškodoval. Nadaljnji obračun so pazniki sicer preprečili, toda za Praha so se s tem dogodkom pričeli tedni in meseci trpljenja. S tem, ko ga je Orak kresnil po glavi, je med sozaporniki izgubil težko priborjen ugled, sam je povedal, da je bil odtlej psihično uničen, vse muje šlo narobe, slabo je delal, prekomerno je pričel uživati tablete, poslej je mislil le še na to, kako si bo povrnil ugled in spoštovanje med jetniki. Edina polje bila dostojno maščevanje.
Že dan po pretepu si je priskrbel železno palico, toda pazniki sojo našli in mu jo odvzeli. Vedeli so, kakšna pravila vladajo v jetniškem življenju, to je bil razlog, da so 23. novembra pripravili sestanek z obsojenci, ki so bili vpleteni v obračun, na njem pa hoteli doseči spravo in premirje. Orak seje Prahu javno opravičil, predlagal muje, da ostaneta prijatelja še naprej, toda Prah kesanja ni sprejel. Tudi to mu ni bilo dovolj, daje bil Orak za pretep kaznovan, nekaj dni je moral preživeti celo v samici. Cena izgubljenega ugleda in spoštovanja je bila po njegovem precej višja. Vendarle pa seje zdelo, daje spor pozabljen; Prah je po sestanku celo pozdravljal Oraka, toda kasneje seje pokazalo, da le z namenom zmanjšati njegovo budnost in opreznost.
V zaporniški kuhinji sije Prah poteh, ko so mu pazniki odvzeli železno palico, priskrbel nož s 7,5 centimetra dolgim rezilom in 10 centimetrov dolgim lesenim ročajem. Rezilo je dal nekomu
še dodatno nabrusiti, nato pa je nož vselej nosil pri sebi v posebej zašitem žepku na notranji strani zaporniške obleke. Polne štiri mesece je mirno in potrpežljivo iskal ter čakal priložnost, ponudila se muje letošnjega 4. aprila ob 14.30 v zaporniški jedilnici.
Djuro Orak sije že pripravljal jedilni pribor za kosilo, ko je Prah izkoristil dejstvo, da paznikov ni bilo v bližini. S hitrimi koraki je stopil iz vrste jetnikov, ki so čakali na kosilo, skočil do Oraka in ga dvakrat zabodel v prsi. Istega dne ob 20.45 je Orak v novomeški bolnišnici podlegel hudim poškodbam. Nemara ni odveč ob tem dodati, daje zaporniška uprava, poznavajoč nepisane zakonitosti dolgotrajnega življenja za rešetkami, pričakovala Prahovo maščevanje, Republiški sekretariat za pravosodje in upravo je zato prosila za Prahovo premestitev v drug zapor, toda odgovor je bil negativen.
Takšna so dejstva, o katerih govori pred dnevi vložena obtožnica novomeškega temeljnega tožilca zoper 32-letnega Ivana Praha-Luko. Slednji je po dogodku zaupal preiskovalcem, kako sedaj mirno in spokojno spi, njegova čast je oprana. Na sojenje čaka brez strahu, ve le to: če ga bodo znova vrnili med zidove KDP Dob pri Mirni, bo to zelo verjetno pomenilo njegov konec. Oraka bodo njegovi prej ko slej maščevali, Prah je preiskovalcem izjavil, da bi tudi sam ravnal enako. Če bo že moral nazaj na Dob, bo sam skušal prehiteti maščevalce, ve, kdo so, ve tudi, da so, kot po njegovih besedah večina obsojencev. oboroženi z noži. Čast na Dobu pere le kri.
B. BUDJA
ČRNOMELJ, NOVO MESTO
V	črnomaljskem hotelu Bela krajina so imeli v noči na 19. november kar veliko dela. Zanj je poskrbel 29-letni Peter P. iz Jelševnika. Slednji je najprej iz hotelske sobe zmaknil radio z vgrajeno uro in budilko, vreden vsaj 700 dinarjev, nato seje spravil še nad sobno pohištvo. Slednjega ni mogel odnesti s seboj, zato ga je pridno razbijal na primerne kose.
V	hotelu pravijo, da je škode na razbitem pohištvu kar za 10.000 dinarjev, čemu takšno ravnanje, pa bo moral Peter pojasniti sodnikom. V žargonu slednjih je takšno ravnanje označeno kot nasilniško obnašanje, tatvina in poškodovanje tuje stvari. .
Manj hrupnega nepridiprava so imeli pred dnevi v novomeškem Domu starejših občanov. Med 5. in 11. novem-
-
BOMBA V ČEBELNJAKU
SLAMNA VAS 35-letni Jože Vraničar iz Slamne vasi je 20. novembra obvestil metliške miličnike, daje v čebelnjaku našel ročno bombo, ostanek druge svetovne vojne. Pirotehnik je za uničenje nevarnega vojnega ostanka poskrbel na kraju najdbe. Kaj je bilo s čebelami, policijsko poročilo ne omenja.
KUPILA PONAREJENO ZAPESTNICO
NOVO MESTO Krepko se je prejšnji teden opekla Marija Avsec z Male Cikave. 23. novembra ob 10.45 je nasedla neznanemu prodajalcu, ki ji je v Novem mestu ponujal zlato zapestnico. Avščeva je prodajalcu nasedla in mu za nakit odštela 1.700 dinarjev, kasneje pa ugotovila, da v zapetnici ni niti grama zlata.
S službenim avtom gradil vikend
Pred sodnike je moral bivši poveljnik poklicne gasilske enote in podpredsednik _______________občinske gasilske zveze — Pogojna obsodba
NOVO MESTO — Poldrugo leto je tega, kar je bilo iz novomeške poklicne gasilske enote slišati to in ono o raznih nepravilnostih in okoriščanjih, dogajanje je te dni dobilo tudi sodni epilog. Na zatožni klopi novomeške enote temeljnega sodišča je sedel 37-letni Mihal Horvat, kije bil v tistih dneh vodja operative in poveljnik poklicne gasilske enote, hkrati pa tudi podpredsednik novomeške občinske gasilske
Kot delavec s posebnimi pooblastili je bil Mihal Horvat, kije kasneje ustanovil zasebno firmo Plamex, med drugim zadolžen tudi za kontrolo uporabe službenih vozil v poklicni gasilski enoti. Že predlani in v začetku lanskega leta je bilo med gasilci veliko slišati o tako imenovanem »suhem tankanju«, o zlorabi službenih vozil v zasebne namene, na dlani je bilo tudi, da prave kontroje v zvezi s tem ni. Direktor PGE Ivan Šte-blaj je zato Horvatu naročil, naj čimprej pripravi poročilo o porabi goriva za službena vozila, kajti podatki so opo-
zarjali na nenormalno visoke izdatke za tovrstno potrošnjo.
Toda takega izračuna Horvat ni nikoli podrobno izdelal, kmalu je postalo jasno, zakaj. Njegovi podatki so se krepko razlikovali od izračunov, do katerih je prišel direktor, dodatna preverjanja za Horvata niso bila najbolj prijetna. Ugotovilo se je, da je prav on službeno vozilo — predvsem kombi traffic — večkrat uporabljal zase, da se je zasebno prevažal v Ljubljano, Zagreb, Brežice, celo Sremsko Mitrovico, da bi te vožnje prikril, je na vozilu odklapljal kilometrski števec. Preiskava in
silski enoti in slabo orgatzirano kontrolo mu je senat pri izreku kazni štel v olajševalno okoliščino, v obtežilno pa nesporno dejstvo, da je zlorabo storil kot delavec s posebnimi pooblastili, ki bi za zakonitost poslovanja moral še posebej skrbeti. Kazen izrečenih štirih mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. še ni pravnomočna.
B. B.
Osumljen utaje davkov od prodaje vozil
kasneje še sodna obravnava sta potrdi-ako
Kazenska ovadba zoper 33-letnega Silva Z. — Avte prodajal brez prepisa
NOVO MESTO — Temeljni javni tožilec iz Novega mesta je te dni prejel kazensko ovadbo zoper 33-letnega Silva Ž. s Potov Vrha. Slednjega ovadba bremeni zatajitve davščin, primer je bržkone poučen še za marsikoga.
Ni jih malo na Dolenjskem, katerih postranski ali tudi osnovni zaslužek predstavlja preprodaja avtomobilov. Mednje je očitno sodil tudi Silvo, kupil in naprej prodal je štiri osebno avtomobile, ne da bi pri tem opravil prepis. Uslužbenci novomeške UNZ so izračunali, da je bil občinski upravni organ, zadolžen za odmero davkov, s tem prikrajšan za 72.719,10 dinarjev. Zavoljo zatajitve davka v tej višini bo moral Silvo Ž.
la, kako je Mihal Horvat v času med 28. oktobrom 1988 in 11. majem 1989 neupravičeno uporabljal gasilska motorna vozila brez potnih nalogov in dovoljenj v zasebne namene ter da je v vsaj sedmih takih vožnjah s trafficom prevozil najmanj 2.000 kilometrov. Za svoje potrebe je tako porabil vsaj 140 litrov gasilskega goriva. A tudi to še ni vse.
Med 12. in 22. februarjem lani je bil Horvat na dopustu, v tem času je na bencinskih črpalkah Petrola v Novem mestu in Tržišču s tremi naročilnicami poklicne gasilske enote tankal gorivo v svoj avto, točneje v vozilo, ki mu ga je znanec posodil.
Sodnikom je Horvat dejanje skesano priznal, pojasnil je, kako je s kombijem nabavljal material za gradnjo svojega vikenda, priznal je tudi, da je na naročilnice tankal gorivo v izposojenega golfa. Neurejeno poslovanje v poklicni ga-
Na črno posekal 322 kubikov lesa!
Zgolj tehnološka vrednost posekanih listavcev in iglavcev je 571.280 dinarjev
OB PET TISOČAKOV
pred sodnike.
TREBNJE Še neznani storilec je v trgovini KZ Trebnje ukradel žensko torbico. last Zvonke Pečelin i/ Trebnjega. Pečelinova je bila ob 5.000 dinarjev, kar nedvoumno priča o tem. da torbica ni bila prazna.
KRI PA Neverjetno pustolovščino. ki ga bo bržkone drago stala, si jv oktobra privoščil 32-letni Tine K. i/ Krupe pri Črnomlju. Med S. in 30 oktobrom letos je namreč \ gozdu 65-letne Marije Štukelj iz Vavpče vasi posekal kar 322.31 kubičnega metra listavcev in iglavcev. Tine za kaj takega ni imel sečnega dovoljenja, policijsko
poročilo pa omenja, daje gozd za v asjo Krupa, kjer je sekal drevje, popolnoma uničen.
Škoda, ki jo je povzročil s takšnim početjem Štukljevi, je ogromna, dokončno sploh še m ocenjena, omenimo le. da je gola tehnološka vrednost posekanega lesa kar 571.2X0.0(1 dinarjev
brom je nekdo nepovabljeno in neopazno stopil v sobo Ignaca Vrtarja tet mu odnesel 830 nemških mark. Kdo ve., iz koliko pokojnin so sestavljene?
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Marjetica Ž.. sodnica novomeškega temeljnega sodišča, la čas verjetno nima večje želje od te. da bi lahko lastnoročno sodila predrzne-žu, ki ji je 20. novembra iz pisarne novomeškega javnega tožilstva j zmaknil torbico z gotovino in dokumenti.
•	Črnomaljska restavracija Grad je gostom na voljo 24 ur. V noči na 25. november je nekdo, ker so bila vhodna vrata pač zaklenjena, v lo- } kal stopil odzadaj. V restavraciji la- | krat ni bilo nikogar, da bi mu delal družbo, zato si je tri zaboje piva in \ deset zavitkov cigaret odnesel kar j domov.
•	Naslednje notice so perutninarske, dolenjski tatiči pač dobro I vedo, kakoje perjad pred zimo ravno pravšna za zakol. Jože Kumelj s J Cviblja je p^Jšnji teden ob jutranji | viziti svojega nezaklenjenega kokošnjaka pogrešal prebivalke, vredne vsaj tisočaka. Bolj previden je bil sicer Anton Ribarič iz Metlike, kije ! svoje pernate prijateljice zaklenil v i leseno barako, toda nagrada za to je bila pičla: namesto osmih je prek noči izginilo le sedem kokodajsk. Tudi Jože Bračika iz Novega mesta j je prejšnji teden izgubil nekaj kilo- [ gramov perutnine; v noči na 24. november je zaklenjen kokošnjak na nepojasnjen način zapustilo pet parov bedres. In še zadnja vest iz kokošjega sveta: Marija Grubač iz Rosalnic je konec minulega tedna prijavila miličnikom, kako ji je iz kokošnjaka neznano kam odfrčalo deset enoletnih stanovalk. Nestrokovno policijsko poročilo omenja škodo tisoč dinarjev.
ŠE ENA NEZAKLENJENA GARAŽA
GRADNIK PRI SEMIČU Že nekajkrat so bila na tej strani izrečena opozorila pred tatovi, ki obiskujejo nezaklenjene garaže in kradejo predvsem motorne žage. Anton Konda iz Gradnika pri Semiču se zanje očitno ni zmenil, cena je bila visoka. V noči na 24. november je nekdo stopil v nezaklenjeno garažo in zmaknil motorno žago, vrtalni stroj in še nekaj drugih predmetov, tako daje skupne škode za kar 20.000 tisočakov.
OTVORITEV POSLOVNE i ENOTE ZASTAVA AVTA J
KOČEVJE — 22. novembra je na- r mestnik glavnega direktorja Crvene z.a- » stave Radivoj Andonovič prerezal 'i j Kočevju trak na vratih njihove novfj r servisne delavnice in jo tako svečani odprl. V tej enoti v Kočevju zdaj prodajajo nove avtomobile Zastava in Chrys-ler ter rabljene avtomobile (staro za ncy vo), imajo trgovino in skladišče ( rezervnimi deli za te avtomobile, nekatere traktorje, tovornjake in celo mo- ■ torne žage; tu so še servisna delavnica delavnica za tehnične preglede, avto;' pralnica itd. Vsa ta dejavnost je v nekdanjih prostorih tozda GK-Transpol* gradnje. Zastava avto je namreč prev/e ne le prostore tega tozda, ampak še vselj 60 zaposlenih in tudi vso njihovo dose, danjo dejavnost, h kateri so dodali tud1 omenjene novosti.	[ v
Z DVORIŠČA IZGINIL KABEL
MALA LOKA Še neznani storile je v času med 21. in 22. novembromI dvorišča stanovanjske hiše Marka Zupan; Čiča iz Male Loke odnesel 30 metrov štirr žilnega kabla z vtičnico in vtikačem, ' skupaj v vrednosti okoli 2.000 dinarje'! Predrzneža še iščejo.
IZ TRGOVINE Z GOTOVINO IN SALAMAMI
ŠMARJETA
V noči na 22. noven berje neznan Storilec vlomil v prodajalni Mercatorja v Šmarjeti. V garderobi je naj prej brskal po oblačilih in odpiral oman ce. nato pa je s ključem odprl še železu1 blagajno. Tam je vzel 4.500 dinarjev, I gat plet pa je sklenil proslaviti tudi s p9 močjo treh suhih salam, ki jih je prav taki odnesel s seboj. Skupne škode je za ' tisočakov.
-MUZEJ- NAJDENIH VOJNIH OSTANKOV — V prostorih novomeške občinske skupščine je vitrina, v kateri so shranjene vse večje najdbe nevarnih vojnih ostankov. od pušk do ročnih bomb »paradajzaric" in min. Nemara bi kazala ob taki razstavi predstaviti še posledice, kijih prinaša neprevidnost ob ravnanju s tovrstnimi najdbami. (Foto: B. B.)
NEPREVIDNO PREHITEVAL TOVORNJAK - 19-letni Sandi Povše z Malega Slatnika pri Novem mestu se je 23. novembra ob 13.10 peljal z osebnim avtom iz mesta proti Šentjerneju. Pri Ci-kavi je pričel prehitevali tovornjak, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal 32-letni Branko Brulc iz Novega mesta. Povše je sicer zaviral, toda čelnega trčenja ni mogel preprečiti. V nezgodi so se huje ranili voznik Povše in 21-letni sopotnik Simon Turk ler voznik Brulc in 24-letna sopotnica Marija Lukše. vsi iz Novega mesta. Poškodovanci se zdravijo v novo-
meški bolnišnici, materialne škode pa je 145 tisočakov,
VOZIL V PREKRATKI VARNOST NI RAZDALJI 24. novembra tfl 00.30 je 35-letni Adem Glibanovič iz W novičev vozil tovornjak s polprikloptri kom iz Ljubljane proti Zagrebu MM vožnjo v koloni vozil ni pazil na varnosti1' razdaljo, tako daje potem, ko je 32-letJ Turek Ahmet Tuna pred njim zaviral t‘Tl vornjak s priklopnikom in ga ustavljal. čil vanj. Udarec je bil tako silovit, da " povzročil, za 265.000 dinarjev škode zviti pločevini.
Pionirju se že nasmiha naslov
Za Novomeščane nadvse ugoden razplet v 7. in 8. kolu A 2 lige — Krepko na čelu ___________lestvice — V soboto v Skopju z Vardarjem
Boljšega razpleta, kot sta ga novomeškim odbojkarjem prinesli 7. in 8. kolo prvenstva v I. zvezni A 2 ligi, si tudi v sanjah ni hilo moč misliti. Ne le. da so Novomeš-'čani vknjižili štiri nove točke, pač pa so jim na roke šli tudi ostali izidi, tako je med drugim Strumica že med tednom ostala praznih rok v Bihaeu, Salonit pa je v soboto presenetljivo ugnal Spartaka v Subotici.
VELIKO ROBE ZA MALO OBISKOVALCEV — Čeprav so se organizatorji dobro potrudili, lahko tudi letošnji smučarski sejem štejemo med neuspešne. Na sliki: tned zasebnimi trgovci je največjo ponudbo pripravil Novomeščan Rudi Kušer. (Foto: J. Pavlin)
Kaj bo sejem brez snega?
Sejem uspel brez ljudi — Namesto smuči prodajali AMC posodo — Nekateri že imajo karte za Gače
NOVO MESTO Kot kaže. so Dolenjci popolnoma izgubili upanje, da bo njihova pokrajina sploh še kdaj bela. Očitno v to verjamejo le še člani smučarskega društva Rog, ki so z največjo vnemo Pripravili 12. sejem nove in rabljene smučarske opreme v novomeški športni dvorani.
Lahko zapišemo, da so bili skupaj s Prodajalci osamljeni. V dobrih starih časih l>cje v dvorani zvrstilo prek 6000 obisko-valcev, to pot sojih v nedeljo zvečer nateš-h le 600 za oba dneva sejma. Obisk je bil tako slab, daje bilo mogoče zasebne prodajalce rabljene smučarske opreme prešteti na prste ene roke.
Pravzaprav sejma ne bi bilo, če letos nanj ne bi povabili raznih proizvajalcev tovrstne opreme in trgovcev. Tako je bila na stojnicah tudi posoda pa kozmetika in drugo, kar prejšnja leta zagotovo ne bi na-Slo prostora. Odzvale so se tudi nekatere
ŠAHOVSKI KOTIČEK
• Predrag Lazič je zmagovalec rednega Mesečnega hitropotenega šahovskega tur-
-

IE
j nirja ŠK Milan Majcen iz Sevnice za me-f scc november. Na letošnjem predzadnjem turnirju je nastopilo 11 igralcev, vrstni red Pa je bil: 1. Lazič 6 točk, 2. Kranjec 5, 3. Kolman 3 itd. V skupnem seštevku letoš-1 njih enajstih turnirjev vodi Martin Povše s l 75 točkami, sledijo pa: Lazič 69, Kranjec 65, Kolman 56, Levičar 54 itd. Zadnji letošnji hitropotezni turnir sevniških šahi-stov bo v nedeljo, 16. decembra, ob 9. uri v prostorih kluba.
• ŠK Milan Majcen iz Sevnice razpisuje A letošnje občinsko posamično prvenstvo za j člane in članice. Tekmovanja bodo vsak ia’ Petek, soboto in nedeljo v prostorih ŠK z81 Milan Majcen, pravico do igranja pa ima-' jo občani Sevnice. Igralni čas bo omejen >vf na 30 minut na igralca.
"1
J«
H
1
c«
ca
£ o(j m
A
sej
jdj
J. BLAS
trgovine v družbeni lasti Zmaga, Alpina, Standard-konfekcija, še vedno pa za takšno prodajo ni mogoče privabiti trgovcev Dolenjke in Mercatorja. Pa še nekaj je bilo opaziti, za stojnico družbene trgovine je bilo pet trgovcev in en kupec, na privatnih pa ravno obratno.
Kljub temu so smučarski zanesenjaki Roga naredili vse tako kot prejšnja leta: srečelov, komisijsko prodajo, sprejemali so nove člane, prodajali vozovnice za Gače, vrteli video filme, delili strokovne nasvete. V soboto popoldan so imeli v gosteh državno reprezentanco v akrobatskem smučanju, katere člani so nekaj vrlin lega športa pokazali na elastični ponjavi. »Vedeli smo. da bo manj obiskovalcev, zalo smo se še bolj potrudili in še več pripravili. Toda bila je katastrofa. Manjši finančni učinek se bo zagotovo poznal na naši dejavnosti. Spet bodo morali globlje v žep seči starši, kajti na več družbene pomoči ne gre računati,« je sejem ocenil podpredsednik kluba Matjaž Verbič. Še dobro, da so člani delali zastonj in daje pokroviteljstvi) prevzela tovarna zdravil Krka.
J. PAVLIN
NOVA ZMAGA PODBOČJA
PODBOČJE V 8. kolu II. republiške košarkarske lige center so igralci Podbočja vknjižili novo zmago. Z 82:59 (38:31) so ugnali ekipo laškega Zlatoroga, ki se je gostiteljem dostojno upirala le v prvem polčasu. V nadaljevanju so igralci Podbočja ob burni pomoči številnih gledalcev derbi prepričljivo odločili v svojo korist in ostali na prvem mestu z vsega enim porazom. Koše za Podbočje so dosegli: Lapornik 20, Šoštarič 16, Medved 9, Blatnik 6, Zdolšek 4, Blagotinšek 4. V 9. kolu gostuje Podbočje 8. decembra v Borovnici.
Novomeški Pionirje s sedmo zaporedno zmago prevzel prvo mesto na lestvici in upati je,'da ga ne bo izpustil do konca prvenstva. Že med tednom so pionirjevci \ zadnjem kolu prvega dela d6ma brez večjih težav \ slabi uri opravili / ekipo Salonita. gostom so pri tem prepustili vsega 15 točk v treh nizih. Največje presenečenje tega kola seje pravzaprav pripetilo v Bi-haču. kjer so gostitelji kar s 3:0 premagali dotlej neporaženo Strumico. slednjo je pot i/ Bihača vodila v Novo mesto. Derbi prvo in drugouvrščene ekipe prvenstva je v športno dvorano pod Marofom privabil kakih 500 gledalcev, ti so bili priče eni najbolj negotovih in dramatičnih tekem, kar sojih kdajkoli odigrali pionirjevci. Ne le, da je zmagovalca odločil šele peti niz, ekipi sla ga odigrali celo na razliko, jasno je potemtakem, daje ob takšnem razpletu \ veliki meri odločala tudi športna sreča, še posebej, ker se peti niz igra po tie break pravilu. In čeprav izid kaže na veliko izenačenost nasprotnikov, so odbojkarji Pionirja nekajkrat dokazali, da so precej boljši tekmec, tekmo bi lahko odločili tudi prej. Prvi in četrti niz so dobili brez težav, gostje so se morali za svoja dva krepko potruditi. Točki sta tako ostali doma, veselje v novomeškem taboru je bilo nepopisno, kasneje sta ga dopolnili še dve novici: Salonit je nenadejano v Subotici premagal Spartaka, Bihač pa je doma premagal ekipo Vardarja Tuluna. Pot Novomeščanov h končnemu cilju, urstitvi v A 1 ligo, med osem najboljših jugoslovanskih prvoligašev, je tako odprta. Tudi morebiten sobotni poraz v Skopju z ekipo Vardar Tutuna sedaj za Novomeščane ne bi bil tragičen, pod pogojem seveda, da dobijo vsa preostala srečanja. Tega pa so pionirjevci ob ugodnem razporedu tekem, kot ga imajo, vsekakor sposobni. Šampanjec se torej že lahko hladi.
Z zmagami pa nadaljujejo tudi Kočev-ke v II. zvezni ligi. Po uspehu proti ekipi Narodnega doma v Ljubljani so tokrat
doma premagale Novo Gorico s 3:1. Ko-čevke so znova zaigrale dobro in poletno, njihova forma potrjuje napovedi, da bo kočevska odbojka tudi prihodnje leto ostala v zveznem tekmovalnem razredu. Neobremenjene z bojem za obstanek bodo Kočevke skušale kaj več od poraza iztržiti tudi prihodnjo soboto. 8. decembra, ko gostujejo na Bledu.
VSE BLIŽE NASLOVU — Novomeški odbojkarji nadaljujejo s serijo zmag, že med tednom so v zadnjem srečanju prvega dela prvenstva gladko s 3:0 ugnali Salonit, v petek zvečer pa pod Marofom zabeležili doslej najpomembnejšo zmago.
Mlada vrsta odbojkaric novomeškega Pionirja, ki nastopa v prvi republiški ligi, nadaljuje z imenitnimi dosežki. Pionirjev-ke so dodobra spremenile podobo na vrhu lestvice, kjer so se z nekaj zaporednimi zmagami sedaj znašle tudi same. V obračunih vodilnih ekip ne poznajo poraza, prizadejale so edini poraz Kopru Cimosu, premagale Ljubno in v soboto še Topolšico Kajuha, ekipe, ki so po vseh napovedih najresnejši kandidati za naslov prvakov. V soboto so Novomeščanke v Mirni Peči popolnoma nadigrale Topolšico, v tretjem nizu so celo vodile s 13:0, resda nato popustile, toda točki sta vendarle ostali doma. Če torej ne bi bilo dveh nekoliko nepričakovanih porazov v prvem delu, bi
a Deželakovo, Nova-
džiča pri moških p;
kovo, Lužarjevo. Železnikovo pri dekletih, da mladih upov niti ne omenjamo.
Sreča Opremi znova obrnila hrbet
Kočevke izgubile še eno že dobljeno tekmo v II. zvezni ligi — Poraza Dobove in Krškega, zmaga Inlesa — IMV razred zase
Neverjetna smola se drži rokometašic kočevske Opreme. V letošnjem prvenstvu 1L zvezne lige so nesrečno izgubile že nekaj točk, vrhunec pa je bil nedvomno dvoboj v Borovem z istoimensko ekipo. Kočevke so imele točki že v žepu, vendar so na Koncu ostale praznih rok.
Predvsem po zaslugi Guštinove, Petko-Ve. Bejtovičeve in seveda Jeričeve so
USPEŠEN START KRANJCA
SARAJEVO V prvem kolu tekmovanja za jugoslovanski pokal v streljanju s standardnim zračnim orožjem, kije bilo v soboto, 24. novembra, v Sarajevu, se je imenitno odrezal Robert Kranjc, član SD IM V Brežice. Osvojil je namreč 4. mesto s 662,3 (563) krogi, kar je njegova doslej najboljša uvrstitev na tem tekmovanju.
E. SEČEN
igralke Opreme vodile večji del srečanja v Borovem, zmago so imele v žepu še nekaj sekund pred koncem. Takrat pa so gostiteljice ob veliko športne sreče izenačile in izsilile podaljšek, v katerem psihično strte Kočevke niso pokazale prav ničesar. Priložnost za prvi točki v gosteh je tako splavala po vodi. upati je le. da taki spodrsljaji ne bodo prinesli hujših posledic, boj za obstanek bo namreč hud in izenačen. Na srečo so Kočevke po zaslugi zmage, ki so jo med tednom zabeležile v srečanju s prepričljivo najslabšo ekipo v ligi. Lokomotivo, zaenkrat še bliže sredini kot pa dnu lestvice, toda razlike so majhne. Že zato bo
Včeraj namizni tenis, danes nogomet
Andrej Struna o sebi in kočevskem nogo-__________metu____________
KOČEVJE — Nogometaši Kočevja igrajo letošnje prvenstvo v ljubljanski medobčinski ligi kot prerojeni, nedeljski uspeh jim je prinesel tudi zasluženi naslov jesenskih prvakov. Med najzaslužnejšimi zanj je zagotovo vsega 18-letni srednji napadalec in najboljši strelec ekipe Andrej Struna. Zanimivo je ob tem, daje Struna začel športno pot kot igralec namizinega tenisa, z mladinsko vrsto Kočevja je na državnem prvenstvu osvojil celo 7. mesto.
»Nisem se zadovoljil le z namiznim tenisom, občutil sem, da mi ležijo tudi ostali športi. Namiznoteniški lopar sem kasneje zamenjal s teniškim, postal sem prvak na odprtem prvenstvu Kočevja. Tenis igram še naprej z veseljem in uspehom,- pravi danes Struna, ki pa je na prvo mesto vendarle postavil nogomet. Pred leti je kot mladinec nastopal v ljubljanski Olimpiji, zatem pa seje vrnil v Kočevje in s 16 leti postal nepogrešljiv član prve ekipe. Od kola do kola igra vse bolje, skoraj hi tekme, kjer se ne bi vpisal na listo strelcev.
•Vloga srednjega napadalca mi us-
treza, imam nos za zadetke, vem pa, da mi marsikaj še manjka, predvsem moč in kondicija,- kritično razmišlja Struna, ki pa ima še eno željo: z nogometom se želi ukvarjali profesionalno. Resda bo nekaj časa še brcal za Kočevje, v prihodnosti pa želi zaigrati za kak italijanski ali avstrijski klub. čeprav si še zmeraj najbolj želi v Olimpijo. Zanimivo ob tem je nemara, daje bilo pred časom nekaj govora tudi o njegovem odhodu k vinkov-škemu Dinamu.
»Vsi moji načrti so zaenkrat vezani na kočevski nogomet. Poslali smo jesenski prvaki, in če bomo tako tudi nadaljevali, potem bomo naslednjo sezono zaigrali v II. republiški ligi. Tako kvalitetna ekipa, kot je kočevska danes, te priložnosti ne bi smela izpustiti iz rok.«
M. G-č.
Andrej Struna: »Če bo šlo vse po sreči, bomo prihodnjo sezono igrali v II. slovenski ligi.«
veljalo v soboto zbrali vse moči v srečanju z Velenjčankami, ki igrajo iz kola v kolo bolje, z nekaj zaporednimi uspehi so se prebile že tik pod vrh lestvice. Kočevke so že nekajkrat dokazale, da so doma sposobne premagati prav vsakega nasprotnika v ligi.
In kaj je novega v republiških ligah? V moški SRL je prvenstvo postalo nezanimivo, Rudar STT nadaljuje s serijo zmag, tokrat je nanizal že osmo zaporedno, žrtev pa so bili Krčani. Slednji so le z borbenostjo držali korak z. gostitelji, ki so s poprečno igro zlahka prišli do novih točk. Prepričljiv poraz so zabeležili ludi Dobovčani v derbiju ekip z dna lestvice. Brez večjih težav jih je v Izoli ugnala Eerrotehna, tako da ostajala Dobova in Krško ob Dolu. ki je še brez točke, med najresnejšimi kandidati za izpad iz lige. Ekipa ribniškega Inlesa Rikaje v prvem polčasu tekme z Veliko Nedeljo znova pokazala, koliko zmore, gostom so nasuli kar 15. prejeli pa le 4 zadetke. Sele v nadaljevanju, ko je trener dal priložnost ludi mlajšim, so gostje nekoliko ublažili poraz. Res škoda, da Ribničani skozi vse prvenstvo ne igrajo enako zbrano in ‘zavzeto.
Tako kol v moški je vse že odločeno tudi v zahodni skupini ženske lige. Ekipa novomeške IMV je razred zase. prvi del prvenstva je zaključila brez poraza s tremi točkami naskoka in na dlani je. da Novomeščanke ne bodo dovolile presenečenja. Ekipa je namreč dovolj izkušena, še posebej v njej blesti novinka Slavica Turk. ki kot za šalo trese mreže nasprotnic.
Lojze Kolman, po Cerarju naš najboljši telovadec, ni dovolil presenečenja, svojega večnega tekmeca Enisa Hodžiča je ugnal s prednostjo devetih desetink točke. Bržkone je zmagovalca odločila slabša vaja Hodžiča na konju z ročaji in v parterju. Ob Kolmanu in Hodžiču velja v moški konkurenci omeniti še mladega Aljaža Pegana, kije na drogu dobil celo najvišjo oceno, na koncu pa je zasedel v skupnem seštevku tretje mesto. Presenečenja ni bilo tudi pri dekletih, prvo mesto sta si razdelili Ljubljančanki Saša Deželak in Renata Novak; zavoljo nekaj spodrsljajev sta se morali Lužarjeva in Železnikova zadovoljiti s tretjim oziroma četrtim mestom.
Dodajmo, da sta organizatorja Gimnastična zveza Slovenije in ZTKO Trebnje tekmovanje res vzorno pripravila, še posebna poslastica za gledalce je bil nastop v parih.
REZULTATI 17. pionirski pokal, pionirke: I. Brejc 36,60, 2. Vrečič (obe Ljubljana) 36,10, 3. Rušid (Trbovlje) 35,35; pionirji: L Samsa (Ljubljana) 55, 90, 2. Baš (Trbovlje) 54,40, 3. Šajn (Maribor) 53,30; tekmovanje v parih: 1. Rušid Samsa 18,80, 2. Mavrič Šajn 18,55, 3. Brejc Eržen 18,45.
22. pokal gimnastike — članice: I.
Deželak in Novak 36,20, 3. Lužar (vse Ljubljana) 36,10; člani: I. Kolman 56,25, 2. Hodžič 55,35, 3. Pegan (vsi Ljubljana) 54,35; pari: I. Železnik — Kolman (oba Ljubljana) 37,40, 2. Turk Pegan (oba Ljubljana) 36,75, 3. Deželak (Ljubljana) — Glavač (Trbovlje) 36,15 itd
Na trebanjski prireditvi je predsednik tamkajšnje občinske skupščine Ciril Pungartnik izročil najboljšemu jugoslovanskemu telovadcu Lojzetu Kolmanu v znak priznanja ga letošnje mednarodne uspehe Spominsko grafiko. Gimnastična zveza Slovenije pa se je z darili spomnila tudi Vesne Stare in Tine Matoh, ki ta prenehali z aktivnim nastopanjem.
KOLESARJI IMAJO NOVO VODSTVO — Marjan Zupanci v sredini), kateremu se imajo novomeški kolesarji zahvaliti za veliko tega, ni več na čelu KD Krka. Po letih garanju in odrekanja je svoje mesto prepustil Adolfu Zupanu, na nedavnem občnem zboru novomeških kolesarjev je nastal »spominski« posnetek že bivšega predsednika s kolesarskimi delavci, brez. katerih klub ne bi bil to, kar je danes. (Foto: B. B.)
mlada ekipa, ki jo vodi Andrej Prah, kaj lahko poslala jesenski prvak prve republiške lige.
B. B.
Gimnastični pokal Kolmanu
Izredno uspela prireditev v Trebnjem — 500 gledal-cev — Zmagi Kolmana ter Deželakove in Novakove
TREBNJE Kakih 500 gledalcev je minulo soboto spremljalo zaključek letošnje telovadne sezone, tradicionalni Pokal gimnastike, kije bil tokrat v dvorani trebanjske osnovne šole. Nastopili so domala vsi. ki v jugoslovanski gimnastiki karkoli pomenijo, omenimo le Kolmana in Ho-
odbojka
I.	ZVEZNA A LIGA, moški, 8. KOLO: PIONIR STRUMICA 3:2 (6, —12, — 13. 4, 14)
Pionir: Jovič. Brulec, Petkovič, Marič, Gavrilovič, Povšič, Smrke, Goleš. Berger, Mestnik, Travižan.
7. KOLO: PIONIR SALONIT 3:0(4. 8,3)
Ostali izidi 8. kola: Spartak Salonit 3:2, Biharč Vardar Tulun 3:1. Jedinstvo Interplet Prva petoletka
2:3.
" lestvica PO 8. KOLU: I . Pionir 14, 2. Strumica 12, 3. Vardar Tu-tun 10.4. Spartak 8,5. Bihač 8,6. Prva petoletka 6, 7. Salonit 4, 8. Jedinstvo Interplet 2.
Pari prihodnjega kola: Vardar Tu-tun— Pionir, Strumica—Salonit, Jedinstvo Interplet—Spartak, Prva petoletka- Bihač.
II.	ZVEZNA LIGA, zahod, žen-
ske, 8. KOLO: LIK KOČEVJE NOVA GORICA 3:1 (5,7,	12,4)
LIK Kočevje: Levstik, Letnar, Ogrinc, Turk, Ibrahimovič, Klun, M. Briški, Hočevar, Drobnič, N. Briški.
LESTVICA: I. Pula 16, ... 5. LIK Kočevje 8, itd.
V prihodnjem kolu igrajo Kočevske na Bledu.
L SOL, ženske, 8. KOLO: PIONIR -TOPOLŠICA KAJUH 3:1 (9, -10, 14, 7)
Pionir: Brulec, Koncilja, Ostro-veršnik. Podolski, Hočevar, Poreber. Šteblaj, Kučera, V. in J. Vernig, Stevanovič, Blatnik.
LESTVICA: I . Koper Cimos 14,2. Ljubno 12. 3. Krim 12, 4. Pionir 12, itd.
Novomeščanke igrajo v prihodnjem kolu, 8. decembra, v gosteh z drugo ekipo Partizana Tabor.
rokomet
II. ZVEZNA LIGA, ženske, 9. KOLO: BOROVO OPREMA
28:24 (22:22, 13:13)
Oprema: Štefanišin, Klarič, Lindič, Guštin 7, Vuk, Križman, Bcjtovič 4, Dragičcvič 2, Kersnič, Petek 4, Jerič 7.
LESTVICA: I. Modea Šparta 18, ... 10. Oprema Kočevje 6. 11. VIS 6, 12. Kranj 4. 13. Burja Centrocoop 4, 14. Lokomovitva 0.
V prihodnjem kolu igrajo Kočevke doma z. ekipo Velenja.
I. SRL, moški, 8. KOLO: INLES RIKO—VELIKA NEDELJA 29:20 0-5:4)
Inles Riko: Lapajne. Djokič I. Mohar 2, Šilc. Marolt 2, Mihelič 8. Lesar 6, Tomšič 4. Fajdiga 5, Abram
I,	Jurič 2, Škaper,
STT RUDAR—KRŠKO 29:22 (15:11)
Krško: Imperl, Kekič 3. Keše 5, Vrbovšek, Iskra 7. Voglar 5, Martinčič, Žagar, Kovač, Urbanc, Rakar 2, Božič.
FERROTEHNA DOBOVA 36:30(17:14)
Dobova: Jurkas, Levec 8, S. Derž.ič
II.	1. Deržič 5. Kranjc 5. Večerič, Ra-danovič 4, Braturič, Šepetave.
LESTVICA. 1. STT Rudar 16, 2. Pomurka Bakovci 13.... 5. Inles Riko II, 12. Dobova 4, 13. Krško 1, 14. Dol 0.
Pari prihodnjega kola: Krško—Inles Riko, Dobova—Grosuplje, Jadran STT Rudar. itd.
nogomet
SNL, 15. KOLO: ELAN INGRAD KLADIVAR 3:2 (1:1)
Strela za Elan: Plevnik v 8. in 54. minuti ter Kostrevc v 89. minuti.
Elan: Horvat, Markovič, Kobe. Hadžič, Kramar (Mesojedec), V. Primc, Milanovič, Juršič, Plevnik, A. Primc, Kostrevc.
KONČNA JESENSKA LESTVICA: I. Slovan 23,2. Rudar (V) 22,3. Ljubljana 20,4. Svoboda 19,5. Živila Naklo 16,6. Rudar (T) 15,7. Jadran Lama 15,8. Elan 15,9. Ingrad Kladi-var 14, 10. Domžale 14, 11. Steklar 12, 12. Nafta 12, 13. Mura 12, 14. Vozila II, 15. Partizan Hmezad 10, 16. Medvode 7.
Pari prvega spomladanskega kola: Elan—Rudar (T), Nafta—Medvode, Slovan— Naklo, V ožila- Steklar, itd.
kegljanje
I. republiška liga, moški, 8. KOLO:	HIDRO— KOČEVJE
51015:4960, KOČEVJE—SLOVAN 5122:4926
L republiška liga, ženske, 8. KOLO: KOČEVJE —FUŽINAR 2366:2294, KOČEVJE—KOROTAN 2259:2289
Med moškimi je Kočevje sedmo z 8 točkami, pri ženskah pa so Kočevke devete s šestimi točkami.
Jesen zaključili z zmago
Nogometaši Elana zaključili prvi del na osmem mestu— Sestipartočk »prispeval« Ingrad Kladivar
Jesenskih bojev za točke v slovenski nogometni ligi je konec. Šestnajst republiških prvoligašev je v petnajstih kolih doseglo 345 zadetkov, 23 od teh sojih prispevali nogometaši novomeškega Elana. Slednji morajo biti zjesensko bero še kako zadovoljni.
Z nedeljski' zmago nad celjskim Igra-dom Kladivarjem s 3:2 so Novonteščani prvi del prvenstva končali na osmem mestu sl 5 točkami, kar je vsekakor lep dosežek. Še posebej, če se spomnimo črne serije v nekaj uvodnih kolih, ki je resno zamajala vrste Elana. Na srečo ni prišlo do najhujšega, ekipa je ob pomoči izkušenih igralcev, še posebej Pavlina, kmalu prebolela krizo, pričele so se vrstiti zmage in temu primeren je bil tudi položaj na lestvici.
DERBI ROKOMETAŠEM ČRNOMLJA
ČRNOMELJ 8. kolo v II. republiški rokometni ligi je prineslo tudi najzanimivejše srečanje doslej: v Črnomlju sta sc pomerili prvo- m drugouvrščena ekipa Črnomlja ter Akripola Trebnje. Gostitelji so zmagali brez težav, dodati pa velja, da je bilo srečanje nervozno in igra dokaj poprečna. Najboljša strelca pri Črnomaljcih sta bila M. Papež z 8 in J. Papež s 6 zadetki. pri Trebanjcih pa jih je največ, 7, prispeval Strajnar. Najbolji mož na igrišču je bil črnomaljski vratar Plut. S to zmago so Črnomaljci ostali na čelu lestvice s 16 točkami, Trebnje na drugem mestu pa jih ima
ŠAHISTI PIONIRJA ŠESTI
LJUBLJANA Od minulega četrtka do nedelje se je na polfinalnem turnirju zahodne regije šest moštev pomerilo na šahovskem turnirju, s katerega sta na finalni turnir vodili le prvi dve mesti. Novomeški šahisti so tokrat ostali praznih rok. v močni konkurenci so zasedli zadnje šesto mesto. Vrstni red. I. Murka Lesce 7
(29.5)	. 2. Iskra (Ljubljana) 7(29). 3. Vrhnika 7 (26,5). 4. Domžale .5 (24). 5. Jesenice 4 (23,5), 6. Pionir (Novo mesto) 0
(17.5)	.
Elanovci so prišli celo do petega mesta, toda prepričljiv poraz doma s Svobodo jim je preprečil, da bi na tem mestu tudi prezimili. Najsi bo že kakorkoli, ekipa je dokazala, da ji ni mesta v boju za obstanek, dolenjski nogomet dobiva stalnega člana v najboljši slovenski ligi, to pa si s
ODLOČIL SREČANJE — Nogometaši novomeškega Elana so se od svojih privržencev v jesenskem delu prvenstva SNL poslovili z. zmago. Resda so jo dosegli šele po ogorčenem boju, zmagoviti zadetek v srečanju s celjskim Ingrad Kladivarjem pa je vsega minuto pred koncem dosegel Kostrevc (na posnetku desno), kije bil ob Plevniku tudi najnevarnejši novomeški napadalec.
tradicijo in številom privržencev te igre tudi zasluži. Škoda le. da ni temu primerna tudi podpora.
PORAZ STRELCEV ISKRE
SEMIČ V 4 kolu II. republiške strelske lige so strelci semiške Iskre gostili ekipi leskovškega Šopa. Zmagali so gostje z rezultatom 1451:1430.
I TELEVIZIJSKI SPOREDI
•%....
PETEK, 30. XI. SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 2
ta — 17.25 Pajčevina na strehi sveta (dok. oddaja) — 17.50 Morilci med nami (2.
21.40 Oči kritike -
HTV 1
SOBOTA, 1. XII. SLOVENIJA 1
GO VIN A, ponovitev zabavnoglasbene oddaje, 3/5, ČB
16.20 SOVA, ponovitev JEO
SLOVENIJA 2
DOLENJSKI LIST
Satelitski program —17.00 Leningrad:
progrs
gala koncert Čajkovski — 19.00 Mati in
8.35	— 1.25 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI
9.00	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
PISANA FRNIKULA,slovaški film ZBIS: MURO V ŽIVALSKEM VRTU
10.35	MOZAIK
10.35 POGUM ZA TVEGANJE: PIONIRJI SODOBNE KIRURGIJE, 5/5
11.25 PODMORNICA, nemška nadalj., 6/6
12.15	FESTIVAL KAJKAVSKE POPEVKE KRAPINA 90
13.00	SEDMA VŽIGALICA, avstralski film
14.00	VIDEO STRANI
14.10	RADOST EVROPE
15.30	SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK TEDNIK, ponovitev
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.10 GRADOVI: ZATON GRADOV, ponovitev 18.40 HOV!, angl. naniz., 10/11
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	NEBU NAPROTI, amer. dok. serija, 10/12
21.20	ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz., 29/42
22.10	DNEVNIK 3, VREME
22.30	NAMESTO KOGA ROŽA CVETI, koncert Vlada Kreslina za Am-ncsty International, 1. del
23.15	SOVA.
DRUŽINSKE VEZI, amer. naniz., 13/22
PRSTI, amer. film 1.15 VIDEOSTRANI
sin (avstralska humor, serija, 1/4) — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Prostovoljci (amer. film) — 22.00 Veleslalom (ž), posnetek — 22.40 Satelitski programi
HTV 1
8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Spored za otroke —10.00 Izbor iz šolskega programa — 11.30 Izbrali smo za vas —14.00 Učna leta izumitelja Polža (slovenski mladinski film) —15.30 TV teden
—	15.45 Narodna glasba — 16.15 En avtor, en film — 16.40 Poročila — 16.45 Sedmi čut — 16.55 Spletka (angl. nadalj., 4/6) — 17.25 TV dražba — 18.55 Risanka —19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Pogovor tedna — 20.15 Super policaj (amer. film)
—	21.45 Dnevnik — 22.05 Poročila v angleščini —22.10 Silnice (oddaja o kulturi) — 22.55 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) - 23.40 Športna sobota — 0.00 Poročila
16.00 Domači ansambli: Fantje treh dolin (ponovitev) — 16.30 Beseda na strehi sve-
dcl filma) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ob
svetovnem dnevu boja proti aidsu — - 22.20 Koncert z diri-
gentom S. Celibidachejem —23.20 Vprašajte ZIS — 0.20 Satelitski programi
9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti (amer. naniz.) — 10.00 Šolski program
—	12.00 Poročila — 12.10 Video strani
—	12.20 Satelitski program —16.25 Poročila — 16.30 TV koledar — 16.40 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti — 17.10 Šolski program — 17.40 Hrvaška danes — 18.25 Številke in črke — 18.45 Taksi (amer. humor, naniz.) — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Otroka hočem obdržati (amer. film) — 21.30 Zagrebški sejem jazza — 22.20 Dnevnik — 22.40 Poročila v angleščini — 22.45 Oddaja o kulturi — 23.45 Poročila
8.05 — 1.40 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 8.30 NEMŠČINA — ALLES GU-TE, 23. lekcija
9.00 MUZZY, angleščina za najmlajše (10/20)
9.15 RADOVEDNI TAČEK 9.35 LONČEK, KUHAJ 9.45 ČEBELICA MAJA 10.05 KRIŽEM KRAŽEM 10.35 ALF, amer. naniz., 5/24 11.00 EX LIBRIS: O JULIJU BETTE-TU IN O VZGOJI PEVCEV
11.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.25 VEČERNI GOST 13.10 OČI KRITIKE 13.50 LEPA NAŠA DOMOVINA: TR-
NEDELJA, 2. Xn. SLOVENIJA 1
7.55	— 0.25 TELETEKST 8.10 VIDEOSTRANI
8.20 OTROŠKA MATINEJA:
ŽIV ŽAV
HOV!, angl. naniz., 10/11 9.40 GRADOVI: ZATON GRADOV, 12/13
10.10	ZGODBA O HOLLYWOODU, angl. dok. serija, 9/10
11.00	MATI IN SIN, humor, oddaja, L del
11.30	VIDEO MEH
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.10	ONA + ON, ponovitev
14.40	ALTERNATIVE 4, poljska nadalj., 5/9
15.35 SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	POBEG, amer. film 18.50 RISANKA
19.00	TV MERNIK 19.15 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	D. Jančar: PRIMOŽ TRUBAR, TV nadalj., 2/4
21.20 ZDRAVO
22.40	DNEVNIK 3, VREME
23.00	SOVA:
SPET TI?, amer. humor, naniz., 1/13
MURPHYJEV ZAKON, amer. naniz., 4/13 0.15 VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
Opomba: Valzoldana: slalom (ž) — L tek ob 9.55, 2. tek ob 13.00
10.00	Oddaja za JLA in igrani film —
14.00	Športno popoldne —19.00 Da ne bi bolelo — 19.30 Glasgow: Podelitev evrop. nagrad za film — 21.30 Vulkani (franc, poljudnoznan. serija, 2/6) —
22.00	Reportaže z nogometnih Jekem; Posnetek svet. pokala v smučanju; Športni pregled
HTV 1
9.45 Poročila — 9.50 TV koledar
10.00	Nedeljsko dopoldne za otroke —
12.00	Kmetijska oddaja — 13.05 Daktari
(amer. naniz.) 13.55 TV družinski magazin — 14.25 Šestanek brez dnevnega reda; Kulinarični kotiček; igrani film — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Boljše življenje (humor. serija) — 20.50 Midasov dotik (znanstvenopopulama serija) — 21.40 Dnevnik 3 — 22.00 Poročila v angleščini — 22.05 Glasba za lahko noč — 23.05 Športni pregled — 23.50 Poročila
PONEDELJEK, 3. XII. SLOVENIJA 1
laje,
14.25 CIKLUS FILMOV WALTA DIS-NEYA:
NA MESEČINI, amer. film
16.50 EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05 DP V KOŠARKI (Ž) — JEŽICA: PARTIZAN
18.30	DIVJI SVET ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 4/14
19.00	ALI ŽE VESTE?
19.12 RISANKA 19.15 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME 19.59 UTRIP
20.20 ŽREBANJE 3x3 20.35 KRIŽKRAŽ
22.10 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME
22.30	SOVA:
ZLATA DEKLETA, amer. naniz., 13/25
MURPHYJEV ZAKON, amer. naniz., 3/13
DUHOVI GDČ. MORRISON, angl. film
1.30 VIDEO STRANI
9.55 Valzoldana: svetovni pokal v alpskem smučanju —veleslalom (ž), prenos '1. teka — 10.45 Satelitski programi — 12.55 Veleslalom (ž), 2. tek — 16.00
SLOVENIJA 2
rišče — 20.30 Po sledeh napredka — 20.55 Sedma steza — 20.55 Lepa naša domovina: Turizem (zabavnoglasbena oddaja, 4/5) — 21.45 Circom (1. del) — 22.25 Yutel
TOREK, 4. XII. SLOVENIJA 1
8.35 — 12.15 in 14.10 — 0.25 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK
9.00	ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9.30 ŠOLSKA TV
10.00	V HRIBIH SE DELA DAN... 2/8
10.30 NEMŠČINA — ALLES GU-TE, 25. lekcija
11.00	SEDMA STEZA 11.20 OSMI DAN
12.05 VIDEOSTRANI 14.25 VIDEOSTRANI 14.35 MOZAIK, ponovitev
NEMŠČINA — ALLES GUTE,
15.05 ŽARIŠČE, ponovitev
15.35 SOVA, ponovitev
----------—
16.55 POSLOVENE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 1
i MOZAIK, ponovitev ŠOLSKA TV
18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.15 RISANKA 19.20 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2 19.55 VREME
20.05 ŽIVLJENJE V BARVAH, franc, nadalj., 1/4
21.00 MEDNARODNA OBZORJA: BOLGARIJA
21.30	MESTNE ZGODBE: TUZLA, 4/5
22.30	DNEVNIK 3, VREME 22.50 SOVA:
DEKAMERON, slovenska naniz., 14/14
MURPHYJEV ZAKON, amer. naniz., 6/13 0.15 VIDEOSTRANI
SREDA, 5. Xn. SLOVENIJA 1
8.35 — 11.35 in 14.35 — 1.25 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK
9.00 ŽIV ŽAV
9.55 PLAVALNI TEČAJ, film HTV
10.35 ŽIVLJENJE V BARVAH, franc, nadalj., 1/4 11.25 VIDEOSTRANI 14.50 VIDEO STRANI
15.00	ŽARIŠČE, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev
16.55 POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05 MOZAIK, ponovitev
17.05 VULKANI, franc, poljudno-
znan. serija, 2/6 17.35 PO SLEDEH NAPREDKA
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00 RISANKA
19.10	DOBRO JE VEDETI 19.20 TV OKNO
19.30 DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA
UMETNI RAJ, slovenski film
21.55	DNEVNIK 3, VREME 22.15 OKNO
23.10	SOVA:
ALF, amer. naniz., 14/24 MURPHYJEV ZAKON, amer. naniz., 7/13
ZGODBA O HOLLYWOODU, amer. dok. serija, 10/10 1.15 VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
8.35 — 11.25 in 15.05 — 0.10 TELE-TEKST
8.50 VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH LJUDSTEV DA NE BI BOLELO TAMBURAŠKA SKUPINA BISERNICA IZ RETEČ UTRIP, ZRCALO TEDNA, MERNIK
11.15 VIDEOSTRANI
15.20	VIDEO STRANI
15.30	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK, ponovitev ZDRAVO
18.30	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.30 RADOVEDNI TAČEK 18.45 ČEBELICA MAJA
19.10	RISANKA
19.20	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	PLAVALNI TEČAJ, film HTV
20.50	OSMI DAN
21.35 OD OBZORJA DO OBZORJA
21.50	DNEVNIK 3, VREME
22.10	KRST PRI SAVICI, balet 22.45 SOVA:
ALFRED HITCHCOCK PREDSTAVLJA, amer. naniz., 14/16 MURPHYJEV ZAKON, amer. naniz., 5/13 0.00 VIDEO STRANI
16.00 Satelitski programi — 18.30 Mostovi — 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik — 20.00 Danes v skupščini — 20.45 Košarka Jug.:Španija; športni pregled — 23.00 Svet poroča —0.00 Yutel
ČETRTEK, 6. XII. SLOVENIJA 1
16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ža-
8.35 — 11.50 in 14.50 — 24.00 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
10.55	ZAKON V LOS ANGELESU, 27. del
11.40 VIDEOSTRANI
15.05	VIDEOSTRANI
15.15	MOZAIK, ponovitev
16.00	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
18.00	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
TELESKI 90: PRIPRAVIMO SE NA SMUČANJE ALF, amer. naniz., 6/24
19.00	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	VOJNE USODE, angl. nadalj., 3/7
21.10 TEDNIK
22.15	DNEVNIK 3, VREME 27 75 SOVA-
’ VSE RAZEN LJUBEZNI, 14/19 MURPHYJEV ZAKON, amer. naniz., 8/13 23.50 VIDEO STRANI


IZ NKŠIH OBČIN
Telefonski začarani krog
NIČ URADNEGA IZ SRBIJE
Krajevne skupnosti, ki morajo same graditi telefonsko omrežje, imajo vrsto težav
NOVO MESTO — Pred tednom je bil s strani občine sklican razgovor predsednikov tistih izvenmestnih krajevnih skupnosti, ki gradijo ali se pripravljajo na gradnjo telefonskega omrežja, s predstavniki Podjetja za ptt promet Novo mesto. Četudi odmislimo dejstvo, da si morajo vasi same zgraditi omrežje in dlje ko so od mesta, večji so stroški in plačujejo silne vsote, je težav na tem področju več kot preveč.
Začne se že pri dokumentaciji. Povprečno traja kar dve leti, daje vsa nared. Tudi s samo gradnjo omrežja ni dosti bolje. V Bučni vasi imajo na primer že vse pripravljeno za gradnjo, nakupljen tudi ves material, rok izgradnje pa je kar 14 mesecev, čeprav bi se dalo vse narediti v štirih. Tovrstne težave gredo na rovaš tega, da se poštarji poslužujejo le enega projektanta in graditelja omrežja v celi Sloveniji. Ta dva imata preveč dela in zavlačujeta na vseh koncih in krajih, kar tudi draži gradnjo. Kot monopolista pa se še arogantno obnašata do terena in ljudi, ki morajo denar zbrati pred začetkom gradnje in ga nakazati kot stoodstotni avans. Da bi krajevne skupnosti same poiskale kakega cenejšega in manj zaposlenega gradbinca, poštarji nočejo slišati, češ da drugi nimajo izkušenj.
Drug problem je denar. Kjer pristopi
kak omembe vreden vir, na primer kak Če tega ni, so
industrijski obrat, še gre. < stvari bolj zapletene, posebno še, če hočejo poštarji na račun 50 interesentov za telefon zgraditi omrežje za naslednjih
nekaj desetletij s 100 rezervacijskimi številkami! Čeprav gre za precejšnje
vsote — po ocenah stane telefonsko
omrežje v Mirni Peči, kjer je zdaj v gradnji, že okrog 5 tisoč mark na priključek — ljudje sicer zberejo za omrežje, problem pa so potem medkrajevne zveze in visokofrekvenčne naprave (VFN). Mirna Peč na primer bo rabila dve, Brusnice eno, vsaka pa stane 700 tisoč din. Problem je v Gabrju, kjer ni medkrajevnih zvez, najavlja se tudi problem s stopiško telefonijo, kjer bo samo strošek za kabel in VFN 3 milijone din, kje pa je še centrala in omrežje. Pošta tega denatja nima, večinoma ga s poslovanjem in razvojnimi prispevki spravi skupaj le za magistralne povezave. Za ljudi je to seveda tudi prevelik zalogaj. Poštarji za povrh napovedujejo še en problem. Novomeška centrala postaja pretesna in že Otočec bo imel težave, ko bo treba njihovo krajevno centralo priključiti na novomeško.
Predstavniki ptt na čelu z novim direktorjem Antonom Bajcem, ki ga v nobeni krajevni skupnosti, ki gradi telefonijo, nimajo ravno v čislih, so seveda nantzali prav vse svoje težave, ki jim jih je uspelo najti. Gotovo drži, da so, kar se tiče razvojnih financ, precej na psu, saj je cene zmeraj določala država in nikoli niso bile tolikšne, da bi bil v njih omembe vrednejši del za razširjeno reprodukcijo. Našlo bi se še kakšno opravičilo, dejstvo pa je, da se bodo morali poštarji vendarle začeti obnašati drugače in narediti celovite načrte razvoja za vso občino. V prihodnjem letu, ko bo gotovo prišlo do spremembe položaja ptt, pa bo treba tudi stehtati, kako pravilno ovrednotiti in upoštevati velika neposredna vlaganja ljudi v telefonijo. Z vso telefonijsko problematiko se bo v kratkem spopadel tudi novomeški izvršni svet.	Z. L.-D.
Ribnica — Ribniško podjetje Inles ima na območju Srbije 5 prodajnih pT skladišč s skupno površtno blizu 20.000 IS kvadratnih metrov. Pozanimali smo se, , kaj novi srbski predpisi pomenijo za In- r-les. Marjan Hočevar, član KPO Inlesa, M ki ima na skrbi trženje, je odgovoril: tji r »Uradnega obvestila ali računa iz Srbije itve za naša prodajna skladišča nismo dobi- jv s li. Izračunali pa smo, da bi samo dajatve L,( za površino skladišč in za firme znašale || 3 kar 40 milijonov dinarjev, kar je tretjina la|(
celotnega našega prometa, ki smo ga |b£j imeli na tem tržišču v letošnjih prvih de- L
setih mesecih. V teh stroških pa ni vra-l0j| čunan še kakšen obljubljen dodatni da- (jn vek na naše blago (na vse blago iz L Slovenije) pa tudi ne 50-odstotni polog L,, za kupce, ki bi kupovali pri slovenskih L)0 firmah in bi ga zadrževali kar 6 mese- |p0
miiiuui m ui ga /aui/.cvau Kai u mc&c-
cev. Če bomo račun za vse to dobili, se bomo pritožili. Če pa bodo hoteli to iz- |(jc|
terjati na silo, bomo prodajna skladišča |arjj zaprli.«	tot
?62
POSVET O	»).
USPOSABLJANJU	g
ČRNOMELJ — Ob 22. obletnici | bo ustanovitve TO je občinski štab sklical trii 1
posvet o usposabljanju v letošnjem letu. t> pl V letošnjem letu seje več kot polovica c
pripadnikov TO udeležilo različnih I
oblik usposabljanj. Ugotovljeno je bilo, ||
da je usposobljenost starešin prav dobra, kar velja tudi za enote TO, ki so bi- L le letos na bojnem urjenju in vzgoji. Ker J||
v občini nimajo urejenega strelišča, so J____
rezultati streljanja nekoliko slabši. Čr-nomaljski teritorialci se udeležujejo tudi. . strelskih tekmovanj, na njih dosegajo’®' dobre uspehe. Na tekmovanju obkolp- - N skih občin so bili prvi. Po sklepu sveta}. 5 bo potrebno tudi v prihodnjem letu ',
usposabljanju posvetiti posebno po-L_________
zornost.
dni
Upokojenci naj bodo bolj glasni
»jei
5 je
Kpi
Regionalni posvet o aktualnih dogajanjih in delu dolenjskih upokojenskih druš-___________________tev — Priznanja štirim štiridesetletnikom
NOVO MESTO — Na doslenjskem regijskem posvetovanju Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je bilo prejšnjo sredo v novomeškem sindikalnem domu, je bilo vzdušje praznično, saj je podpredsednik slovenske zveze Janez Eijavec štirim društvom podelil priznanja ob štiridesetletnem jubileju, hkrati pa tudi delovno, kajti spregovorili so o nekaterih aktualnih dogajanjih v družbi ter o delu društev.
»Morda smo res premalo glasni, nismo Jqit|
tud
ide
'Idr
V uvodu je Dragica Rome, ki v izvršnem odboru ZDUS predstavlja dolenjsko regijo, poudarila, da se vsa pomembnejša družbena dogajanja, ki smo jim v zadnjih mesecih in dnevih priča, posredno ali neposredno tičejo tudi upokojencev in da ti nikakor ne bi smeli zamuditi nobene priložnosti, da s svojo življenjsko izkušnjo ne bi vplivali na strpnost in humanost pri obravnavanju občutljivih tem. Resje, daje zveza nadstrankarska organizacija, vendar pa to upokojencev ne omejuje, da ne bi politično delovali in vodili dialoga v vseh strankah ter se tam zavzemali za svoja
stališča, zlasti takrat, ko gre za vprašanje pravne in socialne države; to pomeni, da bi se moral njihov glas bolj slišati tudi v javni razpravi o ustavi in plebiscitu. Štiristo tisoč upokojencev, kolikor jih bo kmalu v Sloveniji, je velika moč, tega so se stranke v predvolilnem boju zavedale in veliko obljubljale. Sedaj je čas njihove obljube preverjati.
Podpredsednik republiške zveze Janez Erjavec je dejal, da se slišijo očitki, da je zveza premalo glasna, vendar to po njegovem ne velja, res pa je, da je z delom javnost premalo seznanjena.
STANOVANJE ZA ROME
KOČEVJE — V kočevski občini so dobili Romi že več stanovanj. Zdaj bodo na območju Željn postavili temeljne plošče za še tri hiše. Kaže, da bo šlo za montažne. Pravzaprav bodo sem prepeljali montažno hišo (večjo), ki je ostala po delovni akciji »Suha Krajina«, jo razdelili na tri dele, dokupili še nekatere dodatne elemente in tako postavili za Rome še tri hiše. Seveda pričakujejo, da bodo nekatera pripravljalna in zidarska dela opravili tudi Romi.
»Zavedamo se, da bo življenjski standard v Sloveniji še padal,« je poudaril,
»ne sme pa za upokojence padati hitreje kot za druge kategorije prebivalstva.11 To, je izrazil v nadaljevanju govora, da so upokojenci pripravljeni deliti usodo drugih državljanov Slovenije, je nesporno, hkrati pa mora biti tudi jasno, da so pripravljeni pomagati pri obliko-^” vanju temeljev nove države, se pravi v ^ razpravi o plebiscitu in novi ustavi pa /lr;i tudi pri razpravi o izhodiščih za nov re- jCj^ publiški zakon o pokojninskem in inva- ^ lidskem zavarovanju.	pa
••N
ire;
pa nedejavni in povsod so nam vrata odprta,« je dejal ter hkrati izrazil presenečenje nad tem, kako razumevajoči so kn' republiški poslanci za upokojenska [)rtj vprašanja, ne glede na strankarsko pripadnost.
let cnt 1 nt gro Pr, no ablj njil akt,
‘sto
gro
T. JAKŠE
DAN PROSVETARJEV
KRŠKO — Minuli petek je bilo vL krškem kulturnem domu tradicionalno R
srečanje delavcev vzgoje in izobraževa- ^ nja. Slovenski šolski minister dr. Pete!
Vt
Rd|
encelj je krškim prosvetaijem sprego ;es(|
NOVINA ZA POPLAVLJENE
BREZOVICA — Družinski kvartet Novina je v nedeljo dobrodelno nastopil v dvorani gasilskega doma v Brezovici pri Ljubljani. Bilo je precej več obiska kot teden dni prej v Leskovcu pri Krškem. Za poplavljene so Nedeljskemu za »Iskrico v očeh« poslali 11.800 din. Novinovi so pripravljeni nastopiti še kje, če jih bodo seveda povabili.
BORCI O OSNUTKU NOVE USTAVE
KOČEVJE — Na sestanku mestne organizacije ZZB NOV Kočevje, ki v 10 krajevnih organizacijah združuje
ŠTIRIDESET LET DRUŠTVA — Ob štiridesetletnici novomeškega društva upokojencev je dobil iz rok podpredsednika republiške zveze društev upokojencev Janeza Eijavca priznanje predsednik društva Viktor Bar-tolj. Podobna priznanja so dobila še črnomaljsko, mokronoško in šentru-perško društvo upokojencev.
voril o predvidenih spremembah v slo ov,( venskem šolskem sistemu. Med drugih >ern jim je povedal, da osnutek novega za te(j| kona predvideva poenotenje plač ni rei]| ravni vse Slovenije in sicer za dogovor [t)| jeni nacionalni program. Poenotena b< )nJ() tudi inšpekcijska služba, imenovanji |,|S| ravnateljev osnovnih šol oz. drugu vr§, ustanov ali zavodov pa bo v pristojnost ^ občinskih in republiškega izvršnega sve, ^ ta. Ob dnevu prosvetnih delavcev stej^ podelili jubilejna .priznanja, kulturn|&Vnj program pa je izvedla skupina literat it|
nega kluba Beno Zupančič.
nad 1200 članov, so sredi novembra
razpravljali o novi ustavi. Na splošno so jo ocenili pozitivno, saj ima krajše in jasnejše besedilo kot vse dosedanje. Izrazili pa so bojazen, da bi številne pobude izjavne razprave vnesle vanjo nejasnost. Borci so menili, da bi veljalo upoštevati pravilo, da je pod določenimi pogoji dovoljeno vse, kar ni prepovedano. Sestanka se je udeležil tudi kočevski župan dr. Mihael Petrovič, ki je navzoče seznanil z osnutkom deklaracije o Kočevskem. V živahni razpravi so se borci zavzeli, da se neposeljeni prostor čimprej poseli in to na podlagi javnega razpisa. Dosedanje upravljanje teh družbenih zemljišč namreč ni bilo uspešno.
vd
LEP USPEH DOLENJCEV — Na ljubljanskem pohištvenem sejmu na Gospodarskem razstavišču so se od 20. do 24. novembra številnim tujim in domačim poslovnim partneijem ter obiskovalcem predstavili tudi dolenjski in posavski izdelovalci in oblikovalci pohištva. Dolenjci so od sedmih enakovredni! priznanj »Kristal 90« dobili dvoje, in sicer je prijetno presenetilo Mizarstvo Bobič iz Novega mesta (oblikovalec dipl. inž. arh. Bojan Košmerl) za nekonvencionalno oblikovani sistem pisarniškega pohištva Diagonala (na sliki). Enak1* priznanje sta dobila ribniški Inles in njegova razvojna služba za biostavbno pohištvo — zimski vrt z zgibnimi vrati. Dništvo oblikovalcev Slovenije pa je arh*" tektki kočevskega Lika Mateji Dekleva podelilo priznanje za najbolje oblikovan eksponat — DOS stol iz programa Iza. (Foto: P. Perc)

ir»vi^ni»Ir:

1
IZ NAŠIH OBČIN
*
ll n.t
IZ NAŠIH
, fji
les
sate;
Vrtec najdražji za občino
išja ekonomska cena metliškega vrtca — Najvišjo ceno bo plačevalo le 9 star-
I
In- f---------
šev — Sedanja cena velja le do konca leta
:sa, METLIKA — Zaradi naraščajočih stroškov je metliški izvršni svet na zadnji ril: tji metliškemu vrtcu odobril višjo ekonomsko ceno. Večino bremen te podra->ye Itve bo nosila občina sama, saj starši plačajo največ polovico ekonomske cene.
Dl' * splošnem pa so v letošnjih devetih
tve
. ‘seeih starši z oskrbnino krili manj a e 1 30 odstotkov vseh stroškov vrtca, ina halo
pa je seveda moralo priti iz ® finske blagajne«, pa naj bo to z ra-ae' -na prejšnje interesne skupnosti za r'd' f°ško varstvo ali iz sedanjega oddelka Ja' ‘ družbene dejavnosti. Izvršni svet je . IZ fjo ceno odobril le do konca leta, °8 ‘kšna bo cena v prihodnjem letu, pa se Kin Mo še dogovorili. se’ Po novem znaša ekonomska cena v
Jlih 3,525 dinarjev na mesec, v drugih lz" Jelkih pa 2,726 dinarjev na mesec.
^a arši, kot rečeno, plačajo največ polo-P* te ekonomske cene, se pravi za jasli ~62 din na mesec (do sedaj 1.175) in
I ostale oddelke 1.363 din (do sedaj *8). Doslej je najvišjo ceno - višina
[odvisna od dohodka na družinskega ana plačevalo 21 staršev, po novem ticj i bo takih za jasli in vrtec le še 9; med cal tni devetimi pa so le štirje taki, ki bodo- 1 plačevali najvišjo ceno zaradi ugotovljenega dohodka na družinskega nth ilo,j do-’ bi-„
(er
Ha sejem, da mine dopoldan
udi®to dni sejma kmetijske ajo,ehanizacije v Žabji vasi ip-L Nova trgovina na Mirni
etar Spomladi trgovina (za
I
vinogradnike)
mo
ata
:se-
isok
O Vi SKLAD ZA inf^ESTRUKTURIRANJE
-tel ^NOMELJ Ob sprejemanju odloga odloka o ustanovitvi sklada za
gO'|r,
slo
Strukturiranje gospodarstva in /apo--.iiii °Vanja v občini Črnomelj so delegati ?1^ihosa
na seji občinske skupščine
Vlagali, naj bi odloka ne sprejeli v of ^dlagani obliki, ker ima kratko živ-
iv dobo. V pripravi je namreč za-inje )n°daja. ki bo sklade v klasičnem ,,^'slu odpravila. Vendar je predsednik zg Vrštiega sveta pojasnil, da je interes ^ ^‘nske vlade, da kljuh temu ustanovi-' sO ,a^, saJ bi tako lahko še letos zbrali jrflip a3 denarja za odpiranje novih de-raf	mesl- Zato je predlagal, naj dele-
P'1 sprejmejo odlok, pa četudi bo veljal llva meseca. Ko bo v veljavi nova za-"lodaja, pa bodo v občini pripravili j 0 obliko zbiranja denarja /a pre-, rttkturiranje gospodarstva in zaposlo-.JPJa, S tem seje strinjal tudi Demos in r ^log odloka je bil sprejet.
V-*
| Dežurne trgovine
V soboto, I. decembra, bodo od-Prte v Novem mestu do 18. ure. tttgod do 17. ure naslednje prodajne živil:
v Novem mestu: Potrošniški Jjtter Mercator na Zagrebški . v Šentjerneju: Samopostrežba jicrealor
v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
^ v Žužemberku: Market Dolenj-
| v Straži: Samopostrežba KZ.
.. ’ nedeljo bo v Novem mestu
j 8. do 11. ure odprta prodajalna aniopbslrežba Dolenjka na Glavam trgu 23.
člana. Trije bodo plačevali največ zato, ker je eden od staršev nezaposlen in bi torej lahko otroka doma čuval sam, dva pa zato, ker je eden od staršev v tujini, pri takih pa dohodka ne morejo ugotavljati, vendar se smatra, da v takih primerih starši lahko plačujejo najvišjo ceno.
Sedaj je metliški vrtec povsem zaseden. v njem je 210 otrok, poleg tega pa imajo še štiri oddelke zunanje male šole. Kot pravi ravnateljica vrtca Branka Hauptman, zaradi višjih cen ne pričakujejo osipa, pač pa lahko do tega, da bodo starši jemali oktroke iz vrtca, pride zaradi drugih razlogov, predvsem zaradi naraščajoče brezposelnosti oziroma tako imenovanega »čakanja««. Če bo prišlo do tega, bodo lahko, pravi ravnateljica, sprejeli še nekaj otrok iz. sosednjih hrvaških krajev, katerih starši so zaposleni v Metliki, a sojih morali zaradi prezasedenosti odkloniti, ker so imeli prednost otroci iz metliške občine.
Sicer pa Hauptmanova trdi, da takih ugodnosti, kot jih imajo starši v metliškem vrtcu, drugje nimajo. V sosednjem Črnomlju, na primer, vsi starši plačujejo za vrtec več kot v Metliki, kajti črnomaljska občina daje za vrtec manj denarja kot metliška. Največji stroški v vrtcu so. pravi ravnateljica, ogrevanje,
elektrika in hrana in za zmanjšanje teh lahko sami zelo malo vplivajo. »Naredimo pa vse. da bi bila ekonomska cena vrtca čim nižja,« trdi Hauptmanova. »Povsod gledamo, da bi kaj privarčevali. a ne na račun otrok. Gledamo, da hrano kupujemo tam, kjer je cenejša, veliko oblačil sešijemo sami, sami izdelujemo nekatere igrače, zaposlenih nas je 33, kar je tudi manj kot zahtevajo minimalni kadrovski normativi.«
A. B.
AVTO JE TAKOJ VAŠ — Takole vodja nove poslovalnice Silvester Polak (desno) in direktor Predrag Simeunovič (sredi) dopovedujeta nekdanjemu direktorju Jožetu Unetiču, kako se danes prodajajo avtomobili. (Foto: J. Pavlin)
GLAVNA NAGRADA OSTALA V RIBNICI
Avtobum ni Trend
RIBNICA Desetdnevne prireditve ob 10-letnici blagovnice Mercatorja v Ribnici so bile zaključene 22. novembra z bogatim kulturnim programom, modno revijo in nagradnim žrebanjem. Glavno- nagrado, barvni televizor, je žrebal predsednik poslovodnega sistema Mercator Miran Goslar, ki je prinesel srečo Kristini Anič iz Ribnice. Skupno je bilo na žrebanju kupcev (ki so kupili v teh 10 dneh za nad 1.000 din) razdeljenih 18 nagrad.
Do avta na pravi kredit
SREČANJE OBRTNIKOV
NOVO MESTO	Agroservis že le-
dni vsako zadnjo nedeljo v mesecu na °jem dvorišču v Žabji vasi pripravlja "be kmetijske mehanizacije. To nedelje bil že trinajsti po vrsti in je privabil " Precej obiskovalcev, ki sem prihaja-tudi j/ sosednje Hrvaške. Zadnje čase fadi na teh sejmih opaziti več tistih, ki 'dejo zato, da mine nedeljsko do-'Mne, pravih prodajalcev, še manj pa 'Ptev, ni videti. Morda bo drugače ornladi, ko se prično dela na poljih. "Naš sejem je za te ljudi dogodek in 'reditev. Nekateri tukaj izmenjajo iz-'Snje, popijejo kozarček za stojnico, ()rda kupijo kako manjšo stvar. Sejem 'e enkrat na mesec, pa se zgodi, da se enekateri tudi zmotijo, pa pridejo ka-1 nedeljo zaman,« pripoveduje vodja groservisa Tomaž Smolič.
"red dnevi so odprli oddelek in trgo-no tudi na Mirni. Uvedli so še eno 'Njivo novost za svoje kupce. Vsak, ki njihovi trgovini kupi rezervni del za "Mor, Zato njihovi strokovnjaki tudi lst<)nj vgradijo v traktor. Zato imajo v ko- 8r°servisu vsak ponedeljek na voljo zi v | mehanika in avtoelektrikarja. Spo-. ‘fadi nameravajo odpreti prvo specia-rg. ffano trgovino za vinogradništvo. V va- IC b° mogoče dobiti prav vse, kar po-ehuje dolenjski vinogradnik, pripravili; Pa bodo tudi stalno razstavo in podajo vin dolenjskih vinogradnikov.
J. PAVLIN
/
KDAJ PO EVROPSKO
KOČEVJE Kočevski izvršni svet je zaprosil podjetja, naj mu posredujejo svoje mnenje o prehodu na evropski delovni čas. Dobil je le dva odgovora. Oprema je odgovorila, da prehaja na evropski delovni čas s 3. decembrom. Avto pa, da bo to storil, ko bo najprimerneje tudi za ostale. Na petkovi seji izvršnega sveta so ugotovili, da potrebujejo odgovore še od drugih in da vsega v zvezi s prehodom (poslovanje šol, vrtci, prevozi, prehrana itd.) ni možno urediti na hitro, ampak v dveh do treh mesecih.
BREŽICE — Čeprav letos ni bilo športnih tekmovanj med posavskimi obrtniki, obrtniško družabno življenje ni povsem zamrlo. V Petrolovem motelu na Čatežu bo 8. decembra srečanje obrtnikov občine Brežice. Goste bo pozdravil predsednik obrtnega združenja Andrej Pavlin. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja 23 članom za 20 let uspešnega dela in 41 članom za 10 let obrtništva. Obrtno združenje uspešno deluje že več let. Članom nudi nasvete, različne tečaje, denarno pomoč, poslovne stike idr. Na obrtnem združenju deluje tudi knjigovodski servis. Ob vsem tem ne smemo prezreti marljive tajnice Ide Križanič.
B. HORVATIČ
NOVO MESTO V času, ko ugaša grosupeljski Trend in lovijo Sandija Grubeliča, je zasebno podjetje Avtobum iz Kočevja v Vrtnariji v Šmihelu odprlo svojo drugo poslovalnico. Slovesnost v soboto dopoldan je sicer minila brez glasbe in recitacij, kot smo jih bili včasih vajeni, zato pa so številni radovedneži lahko videli in poslušali uspešnega, 27-letnega direktorja tega podjetja, kije z nekaj besedami vlil bodočim kupcem njihovih avtomobilov obilico zaupanja in vere.
Podjetje Avtobum je pred tednom dni namreč pričelo s prodajo avtomobilov iz programa Zastava in Opel na pravi kredit. Tako so edina trgovska hiša v Jugoslaviji, ki ta kredit tudi daje. Za razliko od sistema lising je avto takoj kupčev, plačati mora le 40-odst. polog, ostalo pa dobi vsak mesec odtrgano v plačilni kuverti. Kot kaže, so ljudje to obliko prodaje komajda čakali, sicer ne bi bil v teh dneh tolišen pritisk na to trgovino.
Poslovalnica bo delala vsak dan, tudi v nedeljo dopoldan bo odprta. »V mojem podjetju se dela,« pravi Predrag.«< Samo sedem nas je, v državni firmi pa bi jih bilo za enako delo najmanj še enkrat toliko, * J. PAVLIN
Iz Novega mesta v Piran in nazaj
Piranski dnevi arhitekture odpirali nova obzorja, pri nas pa ..
PIRAN — Ko se leto prevesi v svoj svečani zaključek, ali tik pred tem, se na spremenljivo vreme slovenske obale odpravita vsaj dve stotniji tistih, ki mislimo, da ne smemo manjkati na piranskih dnevih arhitekture.
Letošnji mednarodni seminar, ki je bil že osmi po vrsti, je skušal razrešiti spopad z efemernim (kratkotrajnim, minljivim, nepomembnim, bežnim) v arhitekturi. Kar pretežka tema za ustvarjalce, ki v svojem delu skušajo skoraj vedno trajno zabeležiti svoje bivanje. Pristati na minjivost je bilo torej za večino vabljenih predavateljev težak napor in le redki so ga zmogli. Vajeni so pač svoje misli ujeti v granit, beton, les, opeko, steklo ... Skušali so se opravičevati. a odprla vrata in okna tega enkratnega seminarja so omogočila pljuskanje evropskega duha po vsem Piranu, odmevi pa že segajo mnogo dlje.
Razstave v Kopru (»kapiteli« Bogdana Bogdanoviča v galerijah Loža in Meduza), v galeriji Piran (arhitektura zadnjih let v srednji Evropi) in v galeriji Sveti Donat v Piranu (risbe Borisa Pod-recce) so sijajno uokvirile dogajanje. Žal pa je posiljena (in ekološko vulgarna) razstavna scena Skupine iz Ljubljane (v kavarni) pokazala, daje v »dogajanju« arhitekture, celo pri mladih, očitna tudi cenena špekulacija.
V »utrujenem« Teatru Tartini so se vrstila srečanja, predstavitve, diapro-jekcije, predavanja, med njimi večja ali manjša presenečenja. Bogdan Bogdanovič. polivaletna osebnost iz Beograda, arhitekt in pisec, dobitnik lanske nagrade Piranesi, je najavil štiri knjige o arhitekturi, poetiziral pa je mitsko zgodbo stotih kapitelov, ki jih je v spomin na svoje pojmovanje arhitektonike pokazal tudi na razstavah, Vangel Bo-žinoski, arhitekt iz Skopja, je v svojem besednem popotovanju skozi skrivnost ustvarjanja hrepenel predvsem po sedanjosti, ki se bo, po njem, »vsak čas začela«. Želel si je radosti spontanega ustvarjanja, ki tako ali tako vedno zbeži iz dosega razumske razlage. Luciano Semerani, arhitekt iz Benetk, reden gost Pirana, je z letošnjim prikazom dela nadaljeval svoj izrazito intelektualni pristop. Rasquale Culotta iz Palerma je sicer bistveno odstopal od teme srečanja.
Predstavil pa je miselni tok pri nastajanju urbanističnih projektov za mesti Palermo in Cefalu na Siciliji.
Upam si trditi, daje najbolj pazljivo, uravnoteženo ter znotraj res efemerne-ga delovala znana scenografka, v zadnjem času tudi režiserka, arhitektka Meta Hočevar iz Ljubljane (spomnimo se njene predstave Dogodek v mestu
Gogi). Natančno definirane in premišljeno soslednc so bile njene misli, ki bodo, ko bodo objavljene, služile mnogim pri analizi lastnega ustvarjanja. Ne le v režirani prevari, kar gledališče je, tudi v arhitekturi »trajnega« nastane nujnost dramaturškosti. Njen prispevek je iz efemerne postal trajna vrednota. Fran-cesco Cellini in Nicoletta Cosentino iz Rima sta s prikazom projektov galerije v Benetkah in centra italijanske skupnosti v Miltvaukeeju, ZDA, prisotne popeljala v »širni svet«, kjer arhitektura do popolnosti oblikuje človeku prostor bivanja. Zanimivi so njuni projekti »za dobrobit občinstva«, kjer načrtujeta preoblikovanja mestnih območij, zapuščenih parkov, novih vodnih površin, vodnjakov ...
Da ni vse vzhod, kar od tam prihaja, je nazorno in vizualno učinkovito prikazal Martin Rajniš iz Prage. Na projektu, ki gaje izdelal za svetovno razstavo v Vancouvru v Kanadi, je poetično uporabil svoje poznavanje izumiteljstva 2. polovice 19. stoletja, ko je izume
uporabil za gigantske in fantastične scene v razstavnem paviljonu. Že surreali-
stično je delovala njegova ureditev razstave o Hieronimusu Boschu, natečajni predlog za muzej pod Akropolo v Atenah je samo še dopolnil avtentičnost njegovega pristopa.
Boris Podrecca, Slovenec z Dunaja, svetovljan in danes že pravi »guru« (tudi) slovenske arhitekturne srenje, je bil ponovno očarljivo prepričljiv. Razstavi, ki ju je postavil v Karlsruheju (razvoj mesta) in v Berlinu (Bismarck Prusija in Evropa), sta bili tako polni inventivnosti kombinatorike brez ponavljanj
in tako neverjetno povezani z zgodovino, da smo se vsi spraševali, kako je mogoče, da en sam človek lahko toliko ustvari. Podrecca je priznal servilnost arhitekta, a obenem premagal nejeverne z utemeljitvijo svojega posega v spomeniško zavarovano vilo Račič v Cavtatu. Zatrdno je pristal na definicijo, daje »tisto spredaj (časovno) pomembnejše od tistega zadaj«. Njegova razlaga natečajnega predloga za hotel (in svojevrsten center) Južni trg v Ljubljani nas je večino prepričala in sodimo, daje čas za realizacijo (sicer prvo nagrajene) zamisli.
Vrhunec letošnjih dnevov v Piranu je bila (ponovno, izvirna je bila pred dobrim mesecem) otvoritev galerije Svetega Donata na Prvomajskem trgu v Piranu. Nedostojno bi bilo na kratko opraviti z oceno tega bisera arhitekturne poezije. Vsekakor je to tisto, kar vodi nas v svet, svet pa brez zadržkov k nam. Seveda, če je Piran pri nas, saj se mi bolj in bolj dozdeva, da smo si zelo, zelo daleč.
Obe nedeljski predstavi, Suzane in Dimitrisa Antonakakisa iz Aten ter Patricka Bergerja iz Pariza, sta sc manj uspešno dotaknili teme, realizacija arhitekture teh avtorjev pa je vsekakor na nivoju današnje skušnje perfekcionira-ne Evrope.
Ciril Zlobec je kot zastopnik predsedstva Republike Slovenije podelil nagrado Piranesi arhitektu Vojtehu Ravnikarju za realizacijo stavbe na Resljevi cesti v Ljubljani.
Srečanje je ponovno dokazalo, daje aktualnosti »med Benetkami in Salzburgom« dovolj, razvijati in krepiti je nujno že dosežene stike. In zakaj to pišem? Ker je onstran naših gričev, vinskih goric, vikendov in veselic, arhitektura »posoda uma in bivanja«, kjer uganka o efemernem in/ali večnem pomeni zavestno iskanje še ne odkritega odgovora. Ker »tam zunaj« arhitekt ustvarja tisto, kar ni nikoli dovolj dobro. Pri nas pa: črne gradnje in skrivna prekopavanja kleti v stavbah. Za nove trgovine, seveda.
JOVO GROBOVŠEK
Merx Blagovni center Celje
sporoča,
da je njihova nova trgovina GALA v
METLIKI 29. in 30. novembra zaprta,
sobota, 112., odprta od 7. —17. ure
nedelja, 2. 12., odprta od 7. do 12. ure.
Aurora Ajjtcu
Ljubljana, Slovenčeva 24
FIAT UNO CS
Cena: 136.900,00 din z vsemi dajatvami, doplačilo za metalno barvo: 6.000,00 din.
Avtomobili so bogato opremljeni: 5. prestava, gume 165/70, temna stekla, pasovi zadaj, servo zavore, elektronski vžig.
Dobava takoj!
Tel. (061) 317-166 int. 245 — ob delavnikih od 9—18, ob sobotah 9-13.
(ar) Ar /rir;'
\HuJ /mmmi
IN TRGOVINA
Export - I m po rt
BREŽICE
KMEČKA ZADRUGA AGRARIA BREŽICE
razpisuje
prosto delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati za ta dela in naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	visoko ali višjo Izobrazbo agronomske ali ekonomske smeri,
3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih opravilih v podjetju ali na kmetiji,
—	da predložijo program razvoja zadruge.
Kandidati naj vložijo pisne prijave v 15 dneh po dnevu objave na razpisno komisijo Kmečke zadruge Agraria Brežice, Pod obzidjem 39.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Ste dinamični, komunikativni, imate izkušnje oz. jih želite pridobiti?
Nudimo vam možnost ekskluzivnega zastopanja v marketingu s tržnimi prijemi, ki zagotavljajo uspeh in omogočajo odlične zaslužke. Zagotavljamo vam strokovno pomoč pri uvajanju v delo.
Kličite nas po telefonu: (061) 371-534, po 16. uri!
OBVESTILO
JAVNI RAZGRNITVI
II.	OSNUTEK PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV POMEMBNEJŠIH LOKALNIH SREDIŠČ OBČINE NOVO MESTO IN
III.	OSNUTEK PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA IZVENMESTNI PROSTOR OBČINE NOVO MESTO
•	v času od 23. novembra 1990 do 15. januarja 1991,
•	v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2 (I. nadstropje), ter v krajevnih skupnostih, ki jih navedeni dokumenti tangirajo.
V času javne razgrnitve bodo v krajevnih skupnostih potekale
JAVNE OBRAVNAVE
posameznih osnutkov urbanističnih zasnov oziroma prostorskih ureditvenih pogojev po naslednjem razporedu:
— v KS Hinje, v ponedeljek, 3. decembra 1990, ob 18. uri, v
osnovni šoli v Prevolah,
v KS Žužemnberk, v torek, 4. decembra 1990, ob 18. uri, v
prostorih krajevne skupnosti v Žužemberku,
—	v KS Prečna, v ponedeljek, 10. decembra 1990, ob 18. uri, v prostorih kulturnega doma v Prečni,
—	v KS Bučna vas, v torek, 11. decembra 1990, ob 18. uri v gasilskem domu v Dol. Kamencah,
—	v KS Otočec, v sredo, 12. decembra 1990, ob 18. uri v kulturnem domu na Otočcu.
—	v KS Šmarjeta, v četrtek, 13. decembra 1990, ob 18. uri v osnovni šoli v Šmarjeti,
—	v KS Škocjan, v petek, 14. decembra 1990, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti v Škocjanu.
Podjetja in druge organizacije, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da so po sklepu predsedstva Skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji dne 5.11.1990, in sklepih Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto, sprejetih na seji dne 6.11.1990 (sklepi, objavljeni v SDL, št. 13/90 z dne 16. 11. 1990), v
Razpored javnih obravnav v ostalih krajevnih skupnostih bo objavljen v Dolenjskem listu naknadno.
Do poteka javne razgrnitve osnutka lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve, na samih javnih obravnavah ali pa jih pošljete Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2.
Udeležite se tudi javnih obravnav, kjer vam bomo podali podrobnejše obrazložitve in pojasnila.
Vljudno vabljeni!
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO
ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE
OBČINE NOVO MESTO
VTEM TEDNU VA^ 7ANIMA TEDEN8KI koledar - kino - službo isce - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji
II.VI1U VHO LHmiVIH PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
Sreda, 28. novembra — Jakob Četrtek, 29. novembra dan republike r Petek, 30. novembra — Andrej Sobota, 1. decembra — Natalija Nedelja, 2. decembra Blanka Ponedeljek, 3. decembra — Franc Torek, 4. decembra — Barbara Sreda, 5. decembra Stojan
(ob 19. uri (ameriški srhljivi film Muha
11.	30. II. (ob 21. uri) ameriški erotični film Vonj golega telesa. 1. (.ob 18. uri) in 2. 12. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Dnevi grmenja. 2. 12. (ob 18. uri) zgodovinski spektakel Henrik V. 4.
12.	(ob 20. uri (ameriški vojni film Lov na Rdeči oktober.
LUNINE MENE 2. decembra ob 8.50 ščip
kino
BREŽICE: 30. 11. in L 12. (ob 20. uri) ameriški triller Človek za rešetkami. 2. (ob 18. in 20. uri) in 3. 12. (ob20. uri) ameriški akcijski film Robokop II 4. in 5. 12. (ob 20. uri) ameriški film Guverner in striptizeta.
ČRNOMELJ: 30. 11. (ob 19. uri)
NOVO MESTO - DOM JLA: 30. 11. (ob 17 uri) ameriški film Indiana Jones, 3. del, ter (ob 19. uri) ameriški film Draga, pomanjšal sem otroke.
ameriška komedija Glej, kdo govori. 'TSK----------	----
KRŠKO- iQ	uri) in 30. II.
čestitke
DR. FRANCU ŠKOFU za uspešno opravljeno specializacijo iskreno čestitata mama in sestra Sonja z družino. 3649
kmetijski stroji
PRIKOLICO in gumi voz za traktor, oboje novo, ugodno prodam, 9 (068)44-051.	3640
TRAKTORSKO PRIKOLICO (41) in 15 eolski gumi voz prodam, o 52-787.	3647
MANJŠI TRAKTOR Porsche s plugom in kadett C prodam, o (0608)62-672	3660
MAJHNO KOSILNICO in enoosno navadno prikolico za traktor prodam, o (0601)82-020.	3663
TRAKTOR štore 504, pogon na vsa štiri kolesa, ugodno prodam, o 85-131.
3670
NOVO TRAKTORSKO prikolico prodam po ugodni ceni. Anton Gorenc, Trg 21, Mirna peč.	3680
TRAKTOR ŠTORE 404 super, letnik 1985, 1200 delovnih ur, prodam. Janko Rac ovič, Preloka 9, Vinica.
3694
TRAKTOR ZETOR 5245, malo rab hen, prodam. Alojz Junc, Gorenja vas 17, Šmarješke Toplice.	3709
TRAKTOR IMT 577 in čelni nakla-dač ugodno prodam, o 49-699.	3712
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO za seno SIP- 19 m3, staro 6 let, prodam. Alojz Retelj, Gazice 10, Cerklje ob Krki, « (0608)69-257.	3715
TRAKTOR LRSLS 335,950 delovnih ur, star 5 let, prodam. Franc Smolič, Pluska 3, Trebnje, o 45-136.	3728
TRAKTOR ZETOR 5011, letnik 1982, original kabina, prodam. Berus, Srednji Globodol 6, 68216 Mirna peč.
3738
motorna vozila
AVTOBUS TAM 2001, 15 sedežni, prodam, o (0608)81-471, popoldne.
3646
Z 750 L, obnovljeno, letnik 1977, prodam. o 40-148.	3650
Z 750 prodam. Franc Junc, Gorenja vas 44, Šmarješke Toplice.	3665
126 P, letnik 1980, registriran do septembra 1991, prodam. Mile Ostič, Sevno na Trški gori 14, Otočec.	3667
JUGO 45, letnik 1989, prodam, s (068)46-613.	3671
CITROEN GS karavan, letnik 1979, registriran do junija 1991, prodam.
« (0608)33-444, zvečer.	3672
JUGO KORAL 55, odlično ohranjen, september 1989, prodam, s (068)85-048, popoldne.	3673
JUGO 45, letnik 1986, prodam. Branko Pirc, Grm 18, Trebnje.	3676
R 4 GTL, letnik 1988, rdeče barve, prevoženih 16.000 km, prodam. ® (068) 44-317, po 15. uri.	3677
JUGO SKALA 55, letnik 1989, registriran do julija 1991, bele barve, prevoženih 14.000 km, prodam, o (068)28-761.
3678
Z 750 prodam za 950 DEM. s 57-145.	3681
VW DERBV LS, letnik 1980, prodam. o (0608)82-124.	3682
JUGO KORAL 55, odlično ohranjen, ugodno prodam, o 24-784 od 15. do 17. ure.	3683
R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Luš-tek, Zdinja vas 34, Otočec.	3684
Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. 9 22-067.	3687
R 4 GTL, letnik 1987, ugodno prodam. f 28-794.	3688
126 P, letnik 1981, karamboliran, vozen, registriran, motor generalno obnovljen, prodam za 600 DEM dinarske protivrednosti. e 21-218.	3689
JUGO SKALA 55, april 1989, prodam. 9 (068)65-138.	3691
DEIHATSL CHARADE bencin, star eno leto, prodam, e 24-937. 3692 KARAMBOLIRAN volvo 60 GL prodam za rezervne dele. Ogled pri Francu Butara, Šutna Dol 2,68312 Podbočje.	3697
JUGO 45 KORAL, marec 1989, prodam. 9 (068)25-014.	3700
AVTOMATIK, s smerokazi, malo rabljen, prodam. « 22-487.	3701
Z 128, letnik 1988, registrirano do oktobra 1991, sivo modre barve, prodam, e (0608)82-405.	3702
LADO RIVO 1300, staro dve leti, prodam. Marinčič, Mirna, c 47-196.
3705
ZASTAVO 101, letnik 1980, in ku-persbusch, malo rabljen, prodam. Ivan Medle, Bršljin 59, Novo mesto. 3706 R 4, letnik 1987, ugodno prodam, -o (068)50-124.	3708
GOLF, letnik 1987, prodam. 9 (068) 44-446.	3711
KAMION TAM 110 T 10, podaljšan kason, letnik 1979, registriran do marca, prodam. Damjan Jerman. Novomeška e. 60, Straža, e 84-709.	3716
Z 750, letnik 1983, prodam. Blažič, Brusnice 80.	3724
126 P, november 1987. prodam.
« (068)76-379.	3725
AUDI 80 LS prodam, c (0608)67-136. po 19. uri.	3726
EEMK

USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozdal, Marjan Legan (odgovorni urednik). Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge). Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič m Ivan Zoran.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52700-603-30624. Devizni račun št.: 52700-620-970-25737-728-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 73 din, naročnina za 4. trimesečje 740 din; za delovne in družbene organizacije 280 din; za tu/ino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 750 din, na prvi ali zadnji strani 300 din; za razpise, licitacije ipd. 170 din. Mali oglasi do deset besed 720 din, vsaka nadal/nja beseda 72 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68007 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 730. Teletom: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-670, mali oglasi in zahvale 24-006; telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje Republike Slovenije (šl. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in /Umij DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Z 101 GTL 55. letnik 1986, prodam. Milan Vrščaj, V Brezov log 64. Novo mesto, : 25-617.	3727
JUGO 45, star 13 mesecev, prodam ali zamenjam za fiat 126, letnik 1982-1985 z. doplačilom. ; 25-685.	3732
TOVORNO ZASTAVO 645 AD. letnik 1980. prodam, e 41-116.	3737
NOVO MESTO DOM KULTURE: 28. in 29.11. (ob 18. in 20. uri) ameriški grozljivi film Fantom iz Mid-wood Malla. 30. 11. (ob 18. in 20. uri) ter I in 2. 12. (ob 16., 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Hiša ob cesti. 3. in 4. 12. (ob 19.30) Primorsko dramsko gledališče: Mandragola. 5. 12. (ob 16., 18. in 20. uri) ameriška najstniška komedija Kakor očka reče.
obvestila
NARODNOZABAVNI DLO sprejema ponudbe za igranje na silvestrovanjih, zabavah, porokah... 9 85-981.
3639
GRADITELJI in inštalaterji, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči 5 let. -e: (063)39-878.	3644
OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem v Krškem odprl optiko za izdelavo in popravilo dioptrijskih očal. Boštjan Poljšak, CKŽ 25, Krško	3669
SEVNICA: 29. 11. ameriški avanturistični film Dovoljenje za ubijanje.
Prodajalna
KAVKA Glavni trg 14, Novo mesto
Ugodna prodaja kvalitetnih moških, ženskih in otroških trenerk iz padalske svile (uvoz z Nizozemske).
Možnost nakupa na dva čeka.
Se priporočamo!
KLJUČAVNIČARSTVO IN IZDELOVANJE ŠTEDILNIKOV
Dane Hočevar, Puščava 25, Mokronog. tel. (068) 49-259. Izdelava štedilnikov po naročilu in želji kupca.
PODJETNIKI, obrtniki, vsi, ki potrebujete zaščitni znak, celostno podobo firme in podobno, pokličite na ® 27-668 od 16. do 20. ure.	3710
posest
V KOSTANJEVICI na Krki prodam veliko nedokončano hišo. ® (041)267-133.	3507
NA LEPI, SONČNI strani, z lepim razgledom na Lisco, Kum in druge štajerske hribe prodam hišo. Zemlje je en hektar in 13 arov. Hiša je tatoj vseljiva, primerna za zdomce. V njej so kuhinja, stranišče, prha, klet, drvarnica, ki je polna drvza približno dve leti, in nova garaža. Voda in elektrika sta povsod. Poleg stavbe so travniki in gozd. To je 4 km oddaljeno od postaje v Sevnici in občine Boštanj, in sicer en km v hrib. Cesta je lepa in prevoz je možen vse do hiše Log 131,pošta Boštanj. Interesenti se lahko oglasijo po ® 07171/84284 do 20. ure zvečerali na naslov: Vida Perc, Am Schapfenbach 71, 7070 Schwab Gmund, ZR Nemčija.
GRADBENO PARCELO v centru Ribnice, nasproti milice, prodam. Marija Dejak, Marčenkova 13, Ljubljana, v (061)448-301.	3645
MANJŠI VIKEND v izmeri 530 m2, z vinogradom, v Semiču, prodam ali zamenjam za osebni avto. m. (061)268-760.
VIKEND ZIDANICO z vinogradom v bližini Sevnice, voda, elektrika, prodam za 50.000 DEM. 9 (063)742-102.
DOMAČIJO v Gornjem Vrhpolju prodam. 4 (068)41-022.	3699
HIŠO v gradnji in 3 ha gozda na relaciji Mokronog- Smarjeta, v vasi Trščina, prodam, o (061)441-310.	3714
MANJŠE POSESTVO, 7 km od Sevnice (Jelovec), prodam. 9 (041)155-205.	3721
ZIDANICO z majhnim vinogradom v Semiču- Stara gora, prodam za 25.000 DEM dinarske protivrednosti. 9 (068) 25-900.	3731
NJIVO na Brodu (42 arov) prodam.
« 65-063.	3733
prodam
STABILNI MOTOR Aran (12 KS), generalno obnovljen, prodam. Informacije na 9 (068)65-494, po 20. uri. 3636 KRAVO za zakol ugodno prodam. Biška vas 15, Mirna Peč.	3637
DVE KRAVI in telico, breje, in opel kadett, v celoti ali po delih, prodam. Klančar, Rodine 15, Trebnje. 3638 VEČ KOZ zelo poceni prodam. Janez Kaštrun, Vrhtrebnje 20, Trebnje, ® 44-544.	3641
GRAMOFON TOSCA 10 zelo ugodno prodam. ® 24-368.	3642
PRODAM mrežo cassenet, raster (18 x 18 mm), 3 krat cinkano, primerno za za-jčnikc in kokošnjake. 9 (0608)70-202, zvečer.	3651
ZAMRZOVALNO skrinjo (300 I), znamke LTH, še v garanciji, prodam, t (0608)81-764.	3652
PRAŠIČA za zakol prodam.
9 42- 411.	3698
DVA OLJNA GORILCA Weishaupt prodam, t (0608)75-724.	3703
BREJO telico, 8 mesecev, prodam. Darko Dular, Jurka vas II, Straža.
3704
JUNCA, starega dve leti, za zakol prodam. Kren, Loke 16, Straža, 9 84-774.
3707
PRALNI STROJ in klubsko mizico prodam, t 23-898.	3713
GLASBENI CENTER SHARP, štedilnik- dva plin, 2 elektrika, zaboj za drva, omarico za radio in televizijo in peč na drva prodam po nizki ceni. Marija Kaučič, Družinska vas 56, Šmarješke Toplice.	3717
PRODAM rabljeno oljno peč EMO 5, pralni stroj 663 bio, poni kolo, štedilnik na trda goriva (ozek). 9 (068)44-052.
3718
KRZNENO jakno (sivo belo polarno lisico), št. 42, prodam za 1.500 DEM. V 84-881.	3719
NOV pletilni stroj domače izdelave ugodno prodam. 5 22-852.	3720
REGAL, otroško sobo in predsobno omaro nujno prodam. Ogled na stanovanju Marinkovič, Ragovska 8, Novo mesto, ali m 20-253.	3722
BREJO KRAVO prodam. Praproče 14, Straža.	3723
KOBILO staro 8 let, brejo 5 mesecev, prodam. 9 25-846.	3729
ŽREBICO staro 9 mesecev, zna vozit, prodam. Jože Mišmaš, Budganja vas 14, Žužemberk, ® (068)86-255.	3730
KROŽNE BRANE, nove, prodam za 12.000 din, Grundig barvni TV s teletekstom in antenami, še v garanciji ter Derby štedilnik, nov, na drva, prodam, tv 41-116.	3736
GARAŽO v Novem mestu na Kristanovi (bivši stadion) prodam. ® 23-311 int. 341.	3656
ČISTOKRVNEGA NEMŠKEGA OVČARJA, starega 4 mesece, motokul-tivator (freza Honda F 400) ter rotacijsko kosilnico Gorenje za travo prodam, vse za 50 % ceneje. 9 (068)51-943, po 19. uri. x	3657
OTROŠKO posteljico z. jogijem prodam. ,9 27-714.	3658
KOVINSKA ŽELEZNA vhodna vrata od trgovine prodamo. Trgovina Planika.	3659
TELEVIZOR Iskra, star eno leto, ekran 44 cm, črno beli , prodam. ® 23-977, Sabina Držaj, Adamičeva 6, Novo mesto.	3661
STRUŽNICO za les, stružne dolžine 1 m, trofazni tok, malo rabljeno, prodam. Ljudmila Držaj, Bršljin 4, Novo mesto
PRAŠIČA, težkega 200 kg, hranjenega z domačo krmo, prodam. ® (068)87-167.	3668
PRAŠIČA,-težkega 180 kg, in kravo, staro 6 let, prodam. 9 27-807.	3675
BARVNI TV sprejemnik Iskra prodam. m 23-772.	3679
CENTRALNO PEČ Feroterm, rabljeno tri zime, potrebno manjšega popravila, prodam. 9 (0608)33-130.	3685
OPAŽNE plošče (bosanke), 2 m3, prodam, e 24-329.	3695
primerno tudi za skladišče. 9 25-105, popoldne.	3666
VZAMEM V NAJEM manjši lokal (prostor) v centru Novega mesta. 9 (061)347-810.	3734
VZAMEM V NAJEM lokal v Trebnjem. 9 (061)454-384.	3735
t ((
sanitarijami zagotovljena. 211-255.
KREATORKA, samostojna, s prt dobi delo za nedoločen čas. Ostalo po govoru. 9 (0608)33-130.
SPOSOBNIM akviziterjem za pr jo kvalitetnih uvoženih čistil omogo odličen zaslužek, c (061)321-802.
službo dobi
DELO NA DOMU, sestavljanje, lepljenje in pakiranje. Izkušnje niso potrebne. Plačilo dobro. Ponudbe pošljite pod Šifro: »TAKOJ.«	3655
NUDIMO DELO na vašem domu. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek opis in ovojnico z znamko ter naslovom. Dobili boste potrebna navodila. Ponudbe pošljite pod Šifro: »DOBER OD«	3664
DEKLE dobi delo v pakirnici. Soba s
službo isce
UPOKOJENKA želi dodaten U žek. Pisne ponudbe pod Šifro: »ZA SLJIVA."
stanovanja
ENOSOBNO stanovanje na C. h jev oddam v najem. 9 73-406.
»KOVINARSKA
Podjetje KOVINARSKA
tovarna industrijske opreme p.o. KRŠKO
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA PROFITNEGA CENTRA PROCESNA OPREMA
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visokošolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri,
—	da ima najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
—	da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo
Je
dre
v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
KOVINARSKA KRŠKO, Kadrovsko splošna služba, CKŽ 137,
68270 KRŠKO.
Po izteku roka za sprejemanje prijav bodo vsi kandidati povabljeni na razgovor v roku enega tedna. O izbiri delavca bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenih razgovorih. Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi.
razno
POMAGAMO pri zdravljenju 26 vrst bolezni sodobnega človeka po naravni metodi. Ordinacija v Ljubljani, zdravljenje možno tudi doma. Za težje bolezni pa v zasebnem senatoriju na Jadranu.
9 (061) 321-936, od 8. do 16.30. 3601 STREŠNIK grafitno sive barve, s posipom, s krajniki in slemenjaki, prodam ter oddam v najem garažo v Žabji vasi.
nu
ža
ža
LPA
P.o.
PROIZVODNJA IN PREDELA*'! PLASTIKE IN PLASTIČNIH MA Rosalnlce 5, 68.1.10 METLIKI
Delavski svet družbenega podjetja KOLPA, p.o.,	»kij
Rosanice 5, Metlika
razpisuje prosta dela in naloge
vodja blagovnega prometa
Pogoji:
—	višješolska izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovni izkušenj ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri in leti delovnih izkušenj — smer skladiščno poslovanje
—	obvladanje znanja na področju dela z računalnikom
Isl
ric
so
t
Vs
Kandidati naj pošljejo prijave na razpis v 15 dneh po objavi n naslov:
Družbeno podjetje KOLPA, p.o., Rosanice 5, 68330 Metlika. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključenel razpisu.
Zemlja je kot mati, hrani nas, skriva, varuje in vzame v zadnji objem, kjer se odpočiješ. (Svetina.)
ZAHVALA
Po težki, nepremagljivi bolezni nas je mnogo prezgodaj, v 59. letu starosti, zapustil naš dragi mož, tata, tati, brat, svak in stric
PETER VIPAVEC
iz Velikih Sel 7 pri Adlešičih
Ob boleči izgubi se toplo zahvaljujemo osebju intenzivnega odelka UKC Ljubljana-torakalna kirurgija, še posebej profesorju Orlu za človečnost, skrb in vložene napore v boju z neukrotljivo boleznijo. Iskreno se zahvaljujemo našim dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, po-darjeno cvetje in sveče ter spremstvo na poti k večnemu počitku. Posebna zahvala velja kolektivom SS Edvarda Kardelja iz Črnomlja, Iskri Novo mesto in Iskri Semič, govorniku Ivanu Požeku in župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Njegovi: žena Zdenka, hčerki Stanka z družino in Zdenka, sin Peter z družino, sestri Marija in Katarina
z družino ter ostalo sorodstvo
s čelado,
M. II. 9*

s-o
s pr) op(
app
loge
;02.
:n zl .ZA
LUPILNIK (priključek za motorno žago)
W"š::
c.
dat
ske
ejo
37,
priprava, ki skupaj z motorno žago omogoča strojno lupljenje drevesne skorje.
2 lupilnikom se lahko dela na mestu poseka ali kjerkoli na terenu. Pripravo je možno hitro in enostavno montirati na motorno *ago po priloženem navodilu.
faradi majhne teže (2,5 kg) in pripravnosti priključka je lupljenje drevesnih debel zelo olajšano.
IZDELUJE IN SERVISIRA: Tel.: (061) 59-506, (062) 657-853
vni
in
'i ni
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama
MARIJA STARIHA
roj. Konda
iz Brstovca 4 pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter Marici in Tončki, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Cvetki Jakša in Nežki Bezek za poslovilne besede, ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v najinih srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 62. letu starosti je tragično preminil najin brat
IVAN DOBERDRUG
iz Prečne 30
Hvala vsem, ki ste se pogreba tako številno udeležili.
Žalujoči: sestri Alojzija in Marija z družino

ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
VIKTOR PETKOVŠEK
iz Zloganja
pb boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, da-rovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili k Zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se Šrajevim za vsestransko pomoč. Krki — tozdu Biokemija, obrtniku Mirtu. Splošni bolnišnici Novo me-sto — intenzivnemu oddelku in Kliničnemu centru Ljubljana. Posebna ,4 '"Zahvala GD Škocjan za lepo organiziran pogreb. Lojzetu Tramtetu za 11 ‘KpSIOvilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat * 'Satena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
GASILSKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK Grajski trg 35
po sklepu odbora razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo naslednjega osnovnega sredstva
AVTOCISTERNA TAM 110/L. 76, izklicna cena 100.000 din
Licitacija bo v nedeljo, 9.12.1990, ob 10. uri pred Domom gasilcev v Žužemberku. Ogled možen istega dne od 9. do 10. ure. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu (068) 87-230 od 7. do 15.30 in 87-385 od 16.dalje. Slavko Struna in Franc Škufca.
ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO, p.O. 68^/0 KRŠKO CKZ 56
objavlja
javno licitacijo
poškodovanega sanitetnega vozila
CIMOS CX 20, letnik 1987 v nevoznem stanju
Izklicna cena je 70.000 din.
POGOJI LICITACIJE:
1 Javna licitacija bo v sredo, dne 5.11.1990, ob 12. uri pri avtoličarju Leu Hriberšku na Senovem.
2.	Vozilo si lahko ogledate 2 uri pred pričetkom na kraju licitacije.
3.	Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati varščino v višini 7.000 din.
4.	Varščina se plača pri blagajni na kraju licitacije.
5.	Pravico licitiranja imajo le morebitni kupci s potrdilom o plačani varščini.
6.	Blago bo prodano po načelu videno-kupljeno.
7.	Kupec plača celotno kupnino takoj.
8.	Kupec je obvezan plačati prometni davek.
Kaj iščem naj zdaj še v življenju, o mati, v zameno za Tvoje srce?
ZAHVALA
V komaj dopolnjenem 79. letu starosti je prenehalo biti utrujeno, zlato srce naše drage mame, stare mame, prababice, tete in sestre
ANE PERŠE
roj. BOJANC
iz Gorenje vasi pri Šmarjeti
Ob boleči izgubi mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, ji darovali toliko lepega cvetja in nam ustno ali pisno izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni prim. dr. Petru Kapšu za dolgoletno zdravljenje, sosedi Ilovarjevi in Barboričevi za vsestransko pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste se naše mame in nas kakorkoli spomnili, še enkrat prisrčna zahvala.
Žalujoči: otroci in sestra z družinami
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
ALOJZ ZUPANČIČ
roj. 1914, iz Dobrniča
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, ZD Trebnje, osebju bolnice Novo mesto, gospodu župniku, pevcem ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali,
Žalujoči: vsi njegovi
Kdo zna noč temno razjasniti, ki tare duha?
ZAHVALA
V 31. letu starosti nas je zapustil naš sin. brat in stric
MIRKO BORSE
Pristava 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, poklonili cvetje in pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni vaščanom, NK Mokro Polje za poslovilne besede, GD Mokro Polje za organizacijo pogreba in poslovilne besede, dimnikarjem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: mama, brat Jože z družino, stara mama in ostalo sorodstvo
Zbor delavcev
Knjigovodskega centra Črnomelj
razpisuje dela in naloge
RAČUNOVODJA ZA GOSPODARSTVO
Pogoji:
—	višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri računovodskih delih in nalogah
—	srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri računovodskih delih in nalogah
—	sposobnost organiziranja in vodenja dela
Kandidati morajo poslati prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izidu obveščeni v zakonskem roku.
*
V SPOMIN
26. novembra je minilo žalostno leto, ko nas je zapustil naš dragi mož, ati, stari ati, brat in stric
ALOJZ
KORAČIN
Hudo 6
Še vedno ne moremo dojeti krute resnice, da si nas zapustil. V mislih si in boš ostal vedno z nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Njegovi
v*
“P
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal...
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in svak
NIKOLAJ
ROŽMAN
— starejši
iz Jankovičev 11 pri Adlešičih
Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano 'cvetje in vence ter vsem tistim, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku. Še posebej hvala LD Adlešiči, ženskemu pevskemu zboru iz Adlešičev, govornikoma Nikolaju Cvitkoviču in Slavku Petehu ter g. župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala tudi sodelavkam Iskre iz Črnomlja.
Žalujoči: vsi njegovi
jCI
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, sestra in teta
MARIJA
PENCA
Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cyetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal.
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric
MARTIN HAJŠEN
iz Črešnjevca pri Kostanjevici
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu podarili cvetje in našega ata pospremili na zadnji f>oti. Posebna zahvala kolektivom Traig Ivančna Gorica in Revoz Brežice ter gospodu župniku za opravljen obred.
f
Žalujoči: žena Marija, sinova Martin in Jožko z družino in ostalo sorodstvo
ANA PEZDIREC
Morda je v metliški občini še kakšen ubog, Mar ali nemočen človek, potreben pomoči, da zanj Ana Pezdirec, predsednica občinskega odbora Rdečega križa, ne ve, gotovo pa je takih ljudi malo. Veliko pa je tistih, kijih Pezdirčeva dobro pozna in oni njo, saj jim na lak ali drugačen način pomaga, jih obiskuje, napiše prošnjo, se zanje zavzame, jim svetuje. Kako so Anice, pod tem imenom jo vsi poznajo, taki ljudje veseli, kako jo imajo radi in kako jo cenijo, sem pred časom doživel sam, ko me je peljala s seboj, da bi videl, kako sredi Metlike sama živi skoraj stoletna ženska. Raz veselila seje je, kot da bi v njeno uborno, od saj in vsega hudega črno čumnato posijalo zlato sonce. In ko sva odhajala, ji je starka prostodušno in od srca rekla: »Anica, ja vas mam rada.«
Pezdirčeva vseskozi živi v Metliki. Tudi na učiteljišče v Novo mesto se je vseh pet let vozila vsak dan z vlakom. Četrt stoletja je že učiteljica, najprej je dve leti učiteljevala na Božakovem, vsa ostala leta pa uči na metliški šoli. Toliko časa, kot je učiteljica, dela tudi pri Rdečem križu. »/.a delo v Rdečem križu, se pravi za pomoč človeku v stiski, me je že na učiteljišču navdušil izvrsten pedagog in humanist inž. Zobec. Ko sem se vključila v delo Rdečega križa tu, pa mi je veliko pomagala in me usmerjala takratna predsednica A niča Molek,« se obeh s h valežnost-jo spominja Pezdirčeva. »Dela v Rdečem križu nikoli ne zmanjka, kajti ljudi v stiski je vse več. Res pa je, da sta beda in revščina odrinjeni na rob. odmaknjeni in bolj skriti, v senci, tako da ne motita mirnega

življenja in da preveč ne vznemirjala vesti družbe. Na srečo je v naši organizaciji Rdečega križa veliko ljudi, ki so pripravljeni prostovoljno delati za stvar, ki ne prinaša ne denarja ne družbenega ugleda, tudi ne priznanj in hvale ne, za kar pa nam tudi ni. Boli pa nas, če nas gledajo postrani, vz višeno ali se celo zmrdu -jejo nad našim delom. Vse to pa je pozabljeno in naše zadoščenje je lepo, ko pri ljudeh naletimo na solidarnost, razumevanje, čut za sočloveka. To se je lepo pokazalo tudi ob zbiranju pomoči ob zadnjih poplavah. V naši majhni in revni občini je Rdeči križ zbral več kot 200.000 dinarjev pomoči. Prispevali so tudi taki, ki so sami nadvse potrebni pomoči. Oskrbovanci iz metliškega doma počitka so nas sami poklicali, češ da bi radi prispevali.«
Anici o teh stvareh, o delu pri Rdečem križu, o požrtvovalnih ljudeh na terenu in v predsedstvu občinske organizacije ne zmanjka besed. Živo in prizadelo govori tudi o številnih ljudeh, s katerimi se ves čas srečuje in jim skuša rešiti ali vsaj omiliti njihovo stisko, o krivicah, ki jih spoznava in doživlja, o brezbrižnosti na eni in požrlo valno-sti na drugi strani. O vsem, le o sebi čim manj. Kako bežno anekdoto iz svojega doživetij in dogodkov bogatega življenja. Kako njena dobra, poštena, delovna in globoko verna mama še danes ne more pozabiti, da je morala podpisat, da Anica ne bo več hodila k maši, da je lahko šla na učiteljišče. Pa kako se je morala zagovarjati, ker je starejše učiteljice oslavljala z »gospa«. »Sedaj, ko sem se komaj navadila na .tovarišica', bodo pa spet vse gospe...« Pa to po ve, da ima tri fačke, kot se po metliško reče otrokom, sin študira v Ljubljani, dvojčici pa hodita v srednjo šolo v Ljubljani in Kranju. Ko prideta domov, gresta z njo ali namesto nje po terenu.
V ponedeljek, na praznik metliške občine, je Ana Pezdirec dobila naj višje občinsko priznanje, plaketo občine Metlika. Včasih je mislila, da se da svet spremeniti, pa jo je življenje naučilo, da se ga ne da. Se ga pa da spreminjali. In Pezdirčeva A niča ga spreminja. Na bolje.
A. BA RT El J
\
*
!
#
I
i
I
.%%%%%%%%%%%%%%%%%%% ■
Prav je prišlo tudi leseno kolo
SNEČJI VRH PRI ČRNOMLJU — Ko se Anton Pavšič s Snečjega Vrha elegantno zavihti na kolo, bi mu malokdo prisodil dobrih 88 let. Zagotovo prav pešačenje in kolesarjenje pa tudi različna kmečka opravila, od košnje do dela v vinogradu in hlevu, pomagajo Antonu, da ima še vedno izredno kondicijo. Najraje pa Pavšič govori prav o kolesih in kolesarjenju, ki ga je spremljalo vse življenje.
Pavšičevi so leta 1917 prišli iz Lo-kovca pri Novi Gorici kot begunci na Belčji Vrh v Beli krajini. Spominja se, daje sosed po prvi svetovni vojni naredil leseno kolo, kajti takrat so o pravem lahko le sanjali. Šlo je sicer bolj počasi, vozili pa so le. Pavšič je kmalu po vojni odšel na delo v Italijo, kjer pa so ga zaradi začasnega dovoljenja za bivanje preganjali. Zato je leta 1930 prišel k sestri v Belo krajino in se zaposlil v kanižarskem rudniku, kjer je vztrajal 8 let, potem pa je bil do upokojitve pred 26 leti sprevodnik in poštar. Kot poštarje veliko prepešačil in prekolesaril.
»Leta 1940 sem imel jekleno nemško kolo, v primerjavi s katerim so današnja kolesa navadna pločevina,« je kritičen Anton, ki kolesa ne bi nikoli zamenjal za kolo z motorjem, ker zanj preveč ropota. »Seveda v življenju brez nesreč ni šlo: razbil sem tri nova kolesa, starih pa sploh ne štejem,« pravi, a četudi zelo graja današnje proizvajalce koles, ima najraje tisto, ki so mu ga za 80. rojstni dan kupili vnuki. Obljubili so mu, da mu bodo, ko bo zavihtel na ramena deveti križ, podarili novo, morda bolj moderno, na primer gorsko kolo. A Pavšič le zamahne z roko, češ kar je bolj moderno, je bolj zanič. Raje ima takšno, ki mu lahko zaupa, da ga bo varno pripeljalo k vnukinji v 15 kilometrov oddaljeni Semič in nazaj domov. »Takšno na eno samo prestavo,« se zasmeji.	M. B.-J.
Anton Pavšič
Halo, tukaj bralec »Dolenjca«!
Niko iz prejšnjega tedna je bil lažen ravno pri rentah
Iz kakšnih namenov? — Pri Pionirju se računi zmedejo — Zvestoba je lepa stvar_
Tudi ta teden naš dežurni telefon ni nel počitka. Že pri prvem klicu pa bi ilo dela kar za pravega detektiva, kajti lical je, kot sam pravi, zaresni Niko iz 'atinovičev v Beli krajini in povedal, da i je za klic pod to rubriko prejšnji teden ckdo izposodil njegovo ime, verjetno z lamenom, da bi skalil odnose med Slo-enci in avtohtonimi Srbi v Beli krajini, Kileg tega pa še očrnil njegovo ime. Pri-adeti Niko je namreč edini s tem ime-lom v Paunovičih, torej ne more biti lobene pomote.
Niku v tolažbo lahko povemo, da ni :dina žrtev takih podlih podvigov. Tudi lam novinarjem se dogaja, da v našem menu pišejo grozilna pisma tistim, ki so lili tako odkriti, da so povedali, kar jih e težilo. Pisce je k sreči lažje spregledati n zaslediti kot pa klice po telefonu, in Se kaj pomaga, povejmo še, da ima laž iač kratke noge in se prej ko slej ■potakne.
Bralka F. K. iz Novega mesta je ugibala, kakšni računarji so v finančni službi novomeškega Pionirja, da pri izplačilu plač tako pogosto zmanjka denarja ravno za rento njenega moža, kije delovni invalid. Vseh sedem let, kar rento prejema, se kaj zapleta in skoraj nemogoče je, da bi bilo to naključje, saj je tudi do statusa delovnega invalida mož prišel šele po dolgotrajnem tožarjenju za svoje pravice. Pa da tako pogosto
zmanjka ravno in samo za tisto ubogo n?
rentol
Za pojasnilo smo poklicali finančno službo v Pionitju in tam so nam povedali, daje izključeno, da bi bili zapleti z izplačilom rente namerni. Res pa seje zalomilo pri zadnjem izplačilu, to pa zaradi blokiranega Pionirjevega žiro računa, kar je prizadelo več Pionirjevih delavcev.
Iz Bršljina je poklical bralec K. J. in opozoril, naj si ogledamo vozno pot proti železnici v bližini Interevrope. S svojimi vozili jo je zasedel zasebni lastnik avtobusov, ki v bližini stanuje, avtobuse pa parkira kar na cesti in jih tam tudi popravlja. S tem zapira prevoz drugim, saj je cesta javna. Meni, da bi se morala zganiti tudi krajevna skupnost Bršljin, pa kaže, da se tega človeka vsi bojijo.
Zakonca iz Dolenjskih Toplic sta izrazila ogorčenje nad nekaterimi reakcijami bralcev in globoko strinjanje s pisanjem tovariša Somraka v predzadnji številki. Nikakor ne mislita, daje prav, da nekateri poskušajo danes enačiti partizane in okupatorjeve sodelavce ter preimenovati osvobodilni boj v državljansko vojno. Menita, da so borci preveč tiho in da bi morali bolj pogumno odgovarjati na nekatere izzive. Zanima ju tudi, kako bi sicer tisti pri Demosu dobili toliko doktoratov, če jim drugi ne
bi omogočili šolanja.
Jože iz Novega mesta je ugibal, od kod novomeški občini denar, da se sedaj Občinarji prevažajo v novi alfi, delavce pa odpuščajo. Prav tako ga zanima, kaj bo odgovoril predsednik izvršnega sveta Boštjan Kovačič sedaj, ko seje zopet znašel na listi, s katere je črpal posebne ugodnosti.
Terezija Cimerman je pohvalila bistrost semiških veljakov, ki so rabili »samo« eno leto, da so ugotovili, kako nujna je javna razsvetljava na strmi poti proti železniški postaji. Pravi tudi, da bi že bil čas za objavo rezultatov preiskave o podtaknjenem požaru pri hiši Franca Derganca v Semiču, saj ni prav, da se ljudje sumničijo med seboj. Ista bralka hvali Studio D, ker sprejema čestitke kar po telefonu.
Po zgledu starih
Drobna knjižica obuja staro slovensko tradicijo _____________
Ljudsko izročilo je zakladnica, v kateri se nabirajo najtrajnejše vrednote in vedenja. Med njimi so tudi stare izkušnje o tem, kako se bo kaj obračalo prihodnje leto, če v tekočem stvari potekajo po svojem redu, kako se bo Luna menjala iz meseca v mesec in vplivala na setev, žetev, sajenje in še kaj, kaj napoveduje hudo zimo in kaj vroče poletje. Sodobna meteorologija sicer ne prisega na napovedi iz starih pratik, a tudi ne trdi. da pa bi bile povsem iz trte izvite.
Slovenci imamo kar staro tradicijo drobnih knjižic, pratik, kot so jim rekli in jim še pravimo, v kate-
rih je bilo vse to na Kratko in nazorno zapisano in narisano. Vse od leta 1741 so redno izhajale drobne pratike, ki so bile med ljudstvom zelo priljubljene. Ob podobicah svetnikov in naznačenih njihovih godovih je bila za vsak mesec priložena še kakšna stara modrost, označena so bila znamenja zoodiaka, lunine mene in vremenska napoved za posamezen dan. Po njihovem zgledu so kasneje nastajale različne obsežnejše in večje pratike, ki so od starih nekaj povzele, vendar pa jih niso nadomestile.
Založba Mladika je kot prva po vojni izdala pratiko za prihodnje leto po zgledu in v maniri starih. Nova pratika za navadno leto 1991 je oblikovana zvesto po starem izročilu. Risbe so povzeli po pratiki iz leta 1866, seveda pa so astronomski in ostali podatki veljavni za prihodnje leto.
MiM
Žani dela elektronika
Energetsko neodvisna Kumrova hiša v Prečr
INOVATOR IN TRGOVEC — Srečko Kumer v svoji delavnici, ki je že mesec dni tudi trgovina raznih delov za elektroniko in elektronske naprave. (Foto: J. P.)
PREČNA — Srečka Kumra poznajo skorajda vsi ljubitelji elektronike v Novem mestu in okolici, saj mu je z znanjem in vztrajnostjo mnogokrat uspelo odpraviti še tako napako na zapleteni elektronski napravi. S transistor-ji in upori je delal že kot kratkohlačnik, čeprav so njegovi sošolci imeli čisto druge konjičke.
Že kot petošolec je sestavil robota, od tedaj pa do danes je napravil na stotine raznih elektronskih sklopov in naprav. Mnoge med njimi so sprejete kot inovacije, lani pa je tudi postal inovator leta v Sloveniji. Srečkojeod nog do glave zapisan temu svojemu poklicu, ki pa mu pomeni še nekaj več. Včasih ga le za hipec srečamo na Glavnem trgu, kako stika za materialom po trgovinah, sicer pa ga je zagotovo dobiti kar doma v njegovi delavnici, ki je pred mesecem postala tudi trgovina z. imenom Red.
Kdor pride prvič v njegovo hišo v
Prečni, je začuden, ko ga Srečko že pri vratih. V svoji delavnici i mreč interno televizijo, s katero me vsa dogajanja pred hišo. Tui ražo se zapelje, ne da bi sam odprl Zanj dela elektronika. Ko pri prag, te »začuti« elektronski zvi sporoči, daje nekdo v hiši. To je četek. V pogovoru človek lahko i vi, daje njegova hiša energetsko s da neodvisna. Vso elektriko, uporablja v delavnici, pridobiva močjo sončnih kolektorjev na I Sonce, ujeto na silicijeve celice, m je tudi vodo v hiši.
»Kvadratni meter teh celic že
stuje, da se vrti pralni stroj. Tak
Dbl'	...................
Namesto psa prišel medved
dobljena energija se lahko hrani mulatorjih in jo potem smotrno trt čez dan. Zaenkrat je taka investit draga, vendar bi morali doseči, dt hiše pri opremljanju z napravami stile carine in drugih dajatev. Celo jila bi morali dati, saj nam energi vrst primanjkuje.« razmišlja Sreč Že petnajst-let ima v svoji hiS j servisno dejavnost. Rad vzame
'M i E i E
I
i
Če lovec Anton Plantan ne bi pravi čas sprožil, bi se zanj slabo končalo — Skupil jo je pes Aris
naprave, ki sojih drugi serviserji;
VAVTA VAS — Anton. Plantan, upokojeni zidarje strasten lovec že od mladih nog. Njegova lovska soba v kleti je polna trofej. Vsaka ima svojo zgodbo, vendar v zadnjem času Anton govori le o medvedu, s katerim sta se iz oči v oči gledala pred dobrim tednom dni v gozdu nekje med Drganjo in Rumanjo vasjo. Še danes si ni dobro opomogel, tri dni pa pravzaprav ni natanko vedel, kaj se je dogajalo in zakaj njegov pes Aris šepa.
»Tisto soboto, 17. novembra, je imela lovska družina iz Dolenjskih Toplic tradicionalni pogon. Dvakrat smo prečesali hosto in padla je košuta. V tretjem pogonu sem ostal zadaj, saj se je moj jazbečar Aris nekje zadrževal. Klical sem ga, toda on me ni ubogal. Stal je na mestu in lajal. Rekel sem si: ,Grem pogledat, kaj je.’ Trideset metrov pred menoj sta se dajala precej krepak medved in Aris. Nekaj časa ga je podil on, nekaj časa je bilo obratno. Klical sem psa, saj sem vedel, da bo sicer p njem. Ko sem tako že nekajkrat poklical, seje proti meni obrnil medved in mi z vso
naglico šel naproti. Skril sem se za smreko in ko je bil le nekaj metrov pred menoj, sem sprožil. Medved seje obrnil in odšel nazaj v dolino. Za lajanje psa ni več maral. Padel je pred njim in obležal. Ko smo se kasneje mrcini približali, smo videli, daje bil zadetek prav v srce in to meje rešilo«,je teden dni po lovu še ves iz sebe povedal Anton.
Lova je bilo seveda konec, medveda
pa so s traktorjem pripeljali v Vavto vas. Ves dan je bil pravi cirkus n
i dan je bil pravi cirkus na njihovem dvorišču. Na tehtnici je medved »potegnil« kar 112 kilogramov. Lovcu Antonu bodo za spomin kožo in glavo medveda ustrojili v Ljubljani in se bo v njegovi lovski sobi pridružila drugim trofejam.
J. PAVLIN
pisali. Srečko se vsede, tuhta, meri vstane vse dotlej, dokler ne ugoto je naprava res za odpad, in če obudi k življenju. Čestokrat se zgo naredi povsem nove sklope, zal vedno potrebuje polno raznih drl delčkov, kijih v naših trgovinah i biti. Vedno je treba imeti zalogo, z je v času, ko je moderno odpreti tf no, tudi Srečko domislil, da bi tul tej poti pomagal drugim in sebi. N. va delavnica je tako postala tudi tr na. V njej je videti tisoče predalčk katerih je polno uporov in upori transistorjev, sensoijev, čipov in dl ga. »Delčkov je prav toliko, da bi: mi lahko sestavil še tako zapleteno tronsko napravo,« za konec Srečko.
J. PAM
SRAKIN CD CENTER
NOVO MESTO — V studiu Sraka je te dni živo. Nanj se, iščoč ansamble za silvestrsko noč, obračajo najrazličnejši prireditelji, znani ansambel Nagelj je pognal delo v snemalnem studiu, ki zaradi adaptacij nekaj časa ni obratoval, založniška dejavnost Srake bo leto 1990 zaključila z izdajami kaset ansamblov Vikend, Bianco Blue, Peter Pan in Tomaža Pengova, naj večjo pozornost pa Sraka v najnovejšem času priteguje kot CD center oz. vir nabave laserskih plošč iz tujine. Ekskluzivni dogovori vežejo Srako z vrsto znanih britanskih diskografskih hiš. Prve laserske plošče so že v nekaterih trgovinah, zaživela je prodaja po pošti — za katalog je potrebno poslati znamko in naslov — ob sobotah pa bodo ljubitelji glasbe na CD ploščah lahko tudi sami obiskali Srako (Valantičevo 17, N. mesto — nad osn. šolo Grm), si podrobno ogledali kataloge plošč, ki so na voljo, in jih tudi slišali. Srakin CD center bo ob sobotah odprt od 9. ure dalje, podrobnejše informacije pa prejmete po tel. 068/23-174.
PLANTAN Z ARISOM — Rešil ju je strel iz češke bokarice.
V DISKO PO TELEVIZOR
OTOČEC — Vsekakor sta i —-bra glasba in spremljajoči progri tisto, kar ljudi vleče v otoško dislj	N
teko, pritegniti jih še več, pa jej obč stvar iznajdljivosti. V okvir sledf zbir lahko štejemo nagradno akcijo. Brat bo enemu obiskovalcu prinet in s barvni televizor. Pri žrebanju, kij >nvt v petek, 30. novembra, bodo up0 ods tevali tudi drevišnje in jutrišrt ka, vstopnice, v disko pa se ne bo sp' peti čalo odpraviti samo zaradi nagrad na ; Tako bo nocoj pestro ob viski part prij ju, erotski klub bo pripravil prave pro to pašo za oči, jutri pa bodo na sv račun spet prišli ljubitelji zimzd nih melodij.
£
Lestvica narodnozabavne glasbe ^ studio ^ Studia D in Dolenjskega lista
Bralca Grilca iz Kristanove ulice v Kandiji zanima, kdaj bo dobil kabelsko televizijo, za katero je pogodbo sklenil in plačal polno ceno že 5. julija lani. sedaj pa o televiziji ni ne duha ne sluha. Bralca lahko pomirimo, da bodo po im-formacijah, ki smo jih dobili, prvi stanovalci v Kristanovi dobili kabelsko televizijo že v štirinajstih dnevih, če pa bo šlo po načrtih, naj bi vsi, ki so podpisali pogodbe, bili priključeni do novega leta.
Celo iz Kopra nas je poklicala Anica Banko, po rodu sicer iz Kostanjevice, in povedala, da nas ima rada in da nam bo ostala zvesta do konca. Hvala! Dejala je tudi, da ne razume tistih, ki hočejo zaradi tega ali onega mnenja, s katerim se ne strinjajo, kar odpovedati časopis. Lepo je, daje časopis tako pester in raznobarven. Vseh pa v vsem tako ni moč zadovoljiti. Anica je naša naročnica že 25 let.
Pritožbo Čez kemično čistilnico Str-
V SREDO MIKLAVŽ
NOVO MESTO — V sredo, 5. decembra, ob 16. uri bo novomeški Glavni trg obiskal Miklavž, z Luciferjem in ostalim spremstvom. Pripravili bodo enourni program, potem pa se bodo sprehodili po trgu. Ta dan se bo trg prvič pokazal novoletno okrašen s tisočerimi žarnicami. Organizatorji pričakujejo velik obisk, zato bo ta dan trg od jutranjih ur zaprt za promet in parkiranje.______________
Žreb je prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestvicš Nc FRANČKI STAJDOHAR iz Dragatuša. Čestitamo!
Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je ta teden takšni 1 (2) Očetova navadica — HENČEK
2	(1) Merkaj se ljubica — ANSAMBEL L. SLAKA
3	(6) Premlada za ljubezen — NAGELJ
4	(3) Čas beži — ANSAMBEL T. HERVOLA 5(10) Nekje je zrasla roža — SPOMIN
6 (4) Srce, ne joči več — ŠTAJERSKI VRELEC //N7 (5) Pozabljene poti — FRANC KORBAR
8	(7) Praznik muzikantov — ANSAMBEL LIPA
9	(—) Ko praznuješ rojstni dan — VESNA
10 (8) Za rojstni dan in god — ANSAMBEL F. MIHELIČA Predlog za prihodnji teden: Nocoj si povejmo — VESELI ZASAVCI
WWWWWWWWWVWWWWVV
Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
kozerija

: ZA LASTNO HIŠO PA GNOJNICA
V vsej Repičevini je bi! najbolj znan ekolog Jože Leben. Poznali so ga stari in mladi Repičani, saj so njegove slike objavljali časopisi, revije, slišali ga je bilo govoriti po radiu in televiziji. Kjer koli v Repičevini je bil kak sestanek, na katerem so razpravljali o čistem zraku, vodi ali zemlji, tam je bil Jože Leben.
gar v Novem mestu je izrekel bralec G.
m. r ...................
Pravi, dt) bi bilo pošteno, če za neopravljeno delo oziroma za madeže, ki jih ne morejo odstraniti, ne bi zaračunavali polne cene.
Na koncu nas je poklicala še bralka iz Žabje vasi in nas v imenu zbrane skupine bralk pohvalila, da smo odprli gospodinjski kotiček. Pravi, da človek nikoli vsega ne zna dovolj in so taki nasveti še kako dobrodošli, tako za mlajše pa tudi starejše gospodinje.
TJ.
• Najbolj temeljna človekova pravica je, da ga pustijo pri miru. (Blaustein)
Ostro je obsoja! onečiščevalce, malomarneže in vse, ki so kakorkoli prispevali k temu, da so Repičani težko dihali zaradi tovarniških dimnikov, izpušnih plinov avtomobilov ali da so se zastrupljali s použitimi kmetijskimi pridelki, poškropljenimi najmanj desetkrat zoper najrazličnejše škodljivce. Še posebno je bil Jože Leben občuljiv na čistost rek. Odkar je Telejunken z odmetavanjem kondenzatorjev popolnoma uničil Rečico, ki je tako poslala kot pitna voda neuporabljiva, je Leben govoril: »Ko bo človek zastrupil zadnji izvir pitne vode, bo konec živ-
ljenja na Zemtji.« Leoen se je z vsem svojim vplivom po levje boril za zaprtje edine repiške nuklearke, ker je bil prepričan, da stoji kot tempirana bomba sredi repiškega polja »Izgradnja nuklearke je bila velika zmota nekdanjih oblastnikov in naša naloga je doseči, da jo čim-prej zaprejo,« je izjavljal, kjer koli je imel za to priložnost. Kot občutljiv mehanizem je Jože Leben vzrojil, ko je zvedel za načrte repiškega elektrogospodarstva, ki je nameravalo zgradili na Zeleni reki kar enajst srednje velikih elektrarn. »Moramo se odločiti med potopitvijo Repičeve Drage in med življenjem. In jaz sem za slednje,«je rohnel v kulturnem domu, kjer so Zeleni Repičeve Drage pripravili javno tribuno, s katero so hoteli re-piškemu elektrogospodarstvu povedati, naj si zatakne nakano o graditvi elektrarn na Zeleni reki za uho.
rekla Klotilda Zračnik.
— le davno bi vsi pocrkali, če bi se ne zavzemal za vse živo, je do dal veter v jadra gospod Predalnik j — Besede, besede, besede, je) zamrzmral v brado Jožič Repič. | — Večni nergač! mu je vrgla t nos Klotilda Zračnik.
— Oportunist najslabše sorte! ga je zakajlal gospod Predalnik.
— Prav, toda Leben bi moral najprej pomesti pred lastnim pragom.
— Rada bi vedela, kam pes taco moli, se je vznemirila Klotilda Zračnik.
— Nikamor drugam kot za hišo Jožeta Lebna v Zgornji Repiče)j dragi, je postajal natančnejši J ožil Repič.
— Ja, in kaj je tam narobe?
— Dobro, da imamo Lebna, je
— Ne veliko, samo vsa kanalizacija iz hiše Jožeta Lebna je speljana naravnost v Zeleno reko.
TONI GAŠPERIČ