Leto LXXn, it. 94 Pottnin* plačana f gotavtal — Di« Postgebfibr bat bezablt Preis - cena C 1 Uredništvo • oprava, LJubljana. Kopitarjeva 1 Telefon 4001—4004. Ueaeioa naročnina li lir, aa lno-toniatvo «0 Ur. — Ook. raS. Ljub. Ijana 10.650 ia naročnino ln 10 894 ta Interata. ■ Izključno eaatopotvo ia oglate Ii Italije ln tnozematvai DPI 8. A. Milano. Rokopisov no t r a i a m o. SLOVENEC APRIL <944 25 TOREK Voller Abwehrerfolg bei Sewastopol Weiterer Bodengewinn zwischen Karpathen und oberen Dnjestr - ArtilJerie zerschlagt Feindvorstoss siidostlich Aprilia - Uberraschender Angriff deutscher Marineeinheiten auf den Hafen von Anzio - 47 Abschiisse bei Terrorangriffen Starke deutsche Geschwader bombardierten Bristol DNB. Aus dem Fiihrerhnnptqunr-tier, 24. April. Das Oberkomraando der \Vehrmacht gibt bekannt: Im Raum von Sevvastopol griffcn die Sowjets gestern mit starken Kriif-len unter Einsatz zahlreicher Panzer und Schlachtflieger an. Unsere tapferen Truppen errangen nach harten Kiimpfen einen vollen Abwehrerfolg nnd vernichtcten 5? Panzer. Deutsche Jagd-und SclilachtHiegcr schossen 2? Sovvjet-[lugzeuge ab. Sicherungsfahrzenge eines deutschen Geleites brachten im Scegcbiet vvest-lich von Sewastopol sechs sovvjcti-sclie Bomber zum Absturz. In den schwercn Abvvehrkiimpfen der letzten Tage zeichnete sich eine Flakdivision unter dem Befehl des Generalleutnants Pickert besonders aus. Sie verniehtcte in der Zeit vom 8. bis 23. April 105 feindliche Flugzeuge und 82 Panzer. Zwischcn den Karpaten nnd dem oberen Dnjestr gewann der Angriff der deutschen und ungarisehen Truppen gegen hartnackigeu feindliehen Widerstand veiter Boden. Gegenstosse der Bolschewisten wurden abgevviesen. Siidwestlich Narvva blieben mehrere feindliche Angriffe oline Erfolg. Bei einem Angriff sovvjetischer Bomber auf ein deutsches Geleit vor der nordnorwegischen Kiiste vvnrden 4(1 feindliche Flugzeuge, davon 5? in l.uftkampfen nnd 3 von Sichcrungs-lahrzcugen der Kriegsmarine, abge-schossen. Im Landekopf von Nettuno \vurde rili von Panzcrn unterstiitzter Vorstoss des Gegners siidostlich Aprilia durch zusammengefasstcs Artillcriefeucr zerschlagen. Durch einen iiberraschenden Angriff von Einheiten der deutschen Kriegsmarine auf den Hafen von An/.io wur-den eine Korvette versenkt, ein Dam-pfer torpediert nnd in den Hafenan-Ingcn umfangrekhe Sthudcn angerich-tet. An der Adriatischen Kiiste drnn-gen Stosstrupps in die feindliehen Stellungen ein, vernichtcten mehrere Stiitz-punkte und fiigten dem Gegner Verluste zu. Deutsche Sclinellboote versenkten in der vergangenen Nacht vor der en-glisehen S ii d kiiste einen Dantpfer mittlerer Griisse und bcschadigten in hartein Katnpf mit britisehen Zerstii-rern und Schnellbooten ein feindliches Boot schwer. In den Morgenstunden des 24. April stellten leichte deutsche Seestreitkriif-tc im Seegcbiet von Cherbourg mehrere britische Schncllbootverbiinde zum Kampf. Zwei der feindliehen Bootc er-hielten Artillerievolltreffer, eins von ihnen wurde in sinkendem Zustand be-obachtet. Nordamerikanische Bomber griffen am 2». April mehrere Orte im Raum von Wien an. Besonders in \Viener Neustadt entstanden Schaden und Personenverluste. Durch deutsche und ungarisehe Jager sovvie durch Flakar-tillerie vurden "51 feindliche Flugzeuge, in der Mehr/ahl viermotorige Bomber, vernichtet. Bei Vorstossen feindlicher Jagdver-biinde nach West- und Siidvvest-deutschland sowie iiber den besetz-ten Westgel»ieten wurden 10 feindliche Flugzeuge abgeschossen. In der letzten Nacht richtcten sich Angriffe britiseher Bomber gegen das Ostseegebiet und den Raum von Mann-heim. Sechs feindliche Flugzeuge vvur-den abgeschosseu. Major Baer, Grnppenkommandeur 5n einem Jagdgesclrvvader, errang im Kampf mit bntiseh-nordamerikaniseben Flugzengen seinen 200. Luftsieg. Starke Geschvvader schvverer deutscher Kampfflngzeuge fiihrten in der vergangenen Nacht einen zusaramen-gefasstcn Angriff auf Bristol, der aus-gedchnte Briinde und grossc Zerstorun-gen zur Folgc hatte. Berlin, 23. aprila. O položaju na vzhodnem bojišču piše vojaški dopisnik DNB-ja Martin Hallensleben: Sovjetski ofenzivni stroj se je ustavil, nemški napadalni nastopi pa še vedno trajajo in sicer zgolj v okvirju krajevno omejenih nastopov s ciljem izboljšanja postojank na izboklinah boljševiške fronte. V primerih z zadnjimi meseci vlada relativen mir. Posebno intezivno pa ie sedaj nemško izvidniško delovanje. Hočejo namreč dognati, kje in v kakšni smeri ter moči namerava boljševiško poveljstvo poslati svoje divizije v nov napad. To izvidniško delovanje je že dovedlo do skoraj popolnega in dovršenega pregleda. Poleg številnega zbiranja sovjetskih sil na severu južnega bojišča ter na srednjem odseku zbira sovražnik sedaj nove sile tudi ob spodnjem Dnjestru. V sovjetskem ozadju so razni premiki, katerih brzino je včeraj močno oviralo vreme, ki je brez dvoma vzrok zatišja na raznih odsekih. Za kulisami sedanjega trenutnega bojnega premora se obe strani še nadalje pripravljata na bodoče velebitke. Na nemški strani drdrajo brez odmora kolone za kolonami vzporedno z bojiščem. Ni še jasno razvidno, kakšen cilj imajo te kolone. Iz številk polkov in divizij pa je razvidno, da ne gre tu za edinice z zapadno evropskega bojišča in tudi ne za edinice s severa ali jugovzhoda. Vse kaže, da te močne in dobro oborožene edinice, ki delajo izredno svež vtis, spadajo Mir pred viharjem k onim operativnim vzhodnim rezervam, ki doslej še niso bile v boju. Pristojni vojaški krogi v Berlinu odklanjajo sleherno informacijo o teh novih kontinentih. Prav posebno pa odklanjamo odgovor na vprašanje, v koliko se da iz teh znakov sklepati na ofenzivno ali defenzivno zadržanje nemškega poveljništva v bodočnosti. Bržkone pa se ne motimo, če predvidevamo, da si Nemci s svojimi ukrepi prvenstveno prizadevajo, da so pripravljeni ne samo na zapadu, temveč tudi na vzhodu, kjer se po vsem videzu boljševiško poveljstvo bavi s pripravami na veliko ofenzivo, ki bi naj bila izvedena istočasno s predstoječo angloameriško invazijo. Kot mir pred viharjem označujejo nemški vojaški krogi današnji položaj na suhozemskih bojiščih. Pri tem je značilno, kako malo je znakov kake napetosti pri Nemcih, kaj šele nervoznosti. Na nemških bojiščih naletimo povsod, in to tako pri četah kot štabih, na zadržanje, ki lcaže popolno samozaupanje. Kozaki v bojih s tolpami ob Savi Berlin, 22. aprila. Oddelki neke kozaške prostovoljske divizije so te dni ob zgodnjem in srednjem toku Save zadali komunističnim tolpam hude izgube. Uspelo jim je uničiti nad 100 večjih in manjših čolnov, s katerimi so se tolovaji ponoči prevažali z enega brega na drugega. Horthy sprejel Weesenmeyerja Budimpešta, 23. aprila. Državni upravitelj llorthv je sprejel poslanika in opolnotnočenca velike Nemčije na Madžarskem dr. Etlmunda Vcesenme-verja. Sprejemu, na katerem je nemški poslanik in opolnomočenec predal pove.rilna pisma, je prisostvoval tudi madžarski ministrski predsednik in zunanji minister Sztojay. Zanimivo Umbertovo priznanje Bern, 22. aprila. Bivši prestolonaslednik Umberto, ki si očividno prizadeva priti pri svojih angloamcriških in sovjetskih prijatel|:h v milost in naredili nanje dober vtis, je dovolil dopisniku londonskega »Timesa« v Bariju razgovor, v katerem skuša olepšati izdajstvo Italije. Na vprašanje pa, ali bi kralj mogel preprečiti vojno napoved Angliji in Franciji, je moral Umberto priznati, da je kazalo, da je bil narod sporazumen z vojno napovedjo. Dobesedno je priznal ta izdajalski prestolonaslednik: »Niti en sam glas se ni dvignil v protest. Musoslini je imel očividno državo za seboj.« To priznanje postavlja savojsko izdajstvo v posebno jasno luč, ker znova dokazuje, da je kraljevska hiša in badogli-evska izdajalska klika proti volji Italije izročila državo sovražnikom Italije, Francoski protiukrepi zaradi alžirskih obsodb Vichy, 24. aprila. Generalni tajnik za vzdrževanje reda je objavil, da je po sklepu ministrskega sveta v zaščito francoskih častnikov iu vojakov, ki jih je disidentski odbor v Alžiru protizakonito obtožil, dal zapreti v Franciji večje število ljudi, ki m> povzročitelji, potnagači ali izvrševalci t Alžiru uvedenih preganjanj in izrečenih obsotfb v sorodstvenih ali prijateljskih zvezah. Predvideni pa so šc nadaljnji ostrejši ukrepi. Petain 88 let star Pariz. Današnji 88. rojstni dan francoskega državnega poglavarja proslavlja ves tukajšnji tisk ter v izčrpnih člankih priznava delovanje maršala, ki jo bilo vedno posvečeno koristim Francije. Listi opozarjajo tudi na odgovorno politično delo maršala v sedanjih časih. Beneševa vlada se preseli v SSSR? Stockholm. 22. aprila. Po poročilu »Tasoc iz Ncw Yorka govore v Wa-shingtonu, da bo v Ireh dneh podpisana nova pogodba ined Benešem in Sovjetsko zvezo. Prepise te pogodbe, ki se nanašajo na obnovo bivše Češkoslovaške. bodo poslali Zedinjenim ameriškim državam in Angliji. — Po istem poročilu se namerava Beneševa vlada kmalu preseliti v Sovjetsko zvezo, in sicer verjetno v Kijev. Vsekakor obstaja možnost, da bosta Beneš in Ma-sarvk ostala kol zvezna člana za zapadno zaveznike še v Londona Anglija priznava Brozove poraze Bern, 24. aprila. Po poročilu sExrhnn-ge Telegrcph' iz Kaira, javlja vojno poročilo .ložeta Broza občutne poraze. Brozove čete so se morale z več področij Sandžaka in Črne gore umakniti pred nadmočnimi nemškimi četami. Nova enciklika Riin. Papež Pij XII. se je obrnil z encLkliko »Orientalis ecclesiae Deusc, ki je datirana z velikonočnim ponedeljkom in ki jo je sestavil na 1500 letnico smrti cerkvenega učeivika Cirila, na vzhodne narode. Pozval je, naj se zaradi enotnosti cerkve zopet vrnejo v njeno okrilje. Papež v encikliki predlaga, naj se zasveti Vzhodni cerkvi dati, ki naj poklanja večjo pozornost razpršenim bratom Vzhodne cerkve. Popoln obrambni uspeh pri Sebastopolu Nadaljnje osvojitve ozemlja med Karpati in zgor. Dnjestrom Topništvo razbilo sovražni sunek južnovzhodno od Aprilije Presenetljiv napad nemških mornariških edinic na anzijsko luko - 47 sestrelitev pri strahovalnih napadih - Težke nemške jate bombardirale Bristol Fiihrerjev glavni stan, 24. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na področju Scbastopola so Sovjeti včeraj napadli z močnimi silami z upornhi številnih oklepnikov in bojnih letal. Naše hrabre čete so dosegle po hudih bojih popoln obrambni uspeh in uničile 57 oklepnikov. Nemški lovski in bojni letalci so sestrelili 27 sovjetskih letal. Zaščitne ladje neke nemške spremljave so sestrelile nad morskim področjem zapadno od Scbastopolja 6 sovjetskih bombnikov. V težkih obrambnih bojih zadnjih dot se je posebno odlikovala protiletalska divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Piclterta. Uničila je od 8. do 23. aprila 105 sovražnih letal in S2 oklepnikov. Med Karpati in zgornjim Dnjestrom so si nemške in madžarske čete kljub trdovratnemu sovražnemu odporu priborile z napadom nadaljnje ozemlje. Bolješeviški protinapadi so bili odbiti. Južnozapadno od Narve je ostalo več sovražnih napadov brezuspešnih. Pri napadu sovjetskih bombnikov na nemško spremljavo pred severno norveško obalo je bilo sestreljenih 40 sovražnih letal, od tega 37 v letalskih bojih in 3 od zaičitnlh ladij vojne mornarice. Na nettunskem predmostju jc bil s strnjenim topniškim ognjem odbit južnovzhodno od Aprilije nasprotnikov sunek, podprt z oklepniki. S presenetljivim napadom edinic nemške vojne mornarice na anzijsko luko je bila potopljena ena korveta, en parnik torpediran, med luškimi napravami pa povzročena obsežna škoda. Ob jadranski obali so prodrli udarniški oddelki v sovražno postojanke, uničili več oporišč in zadali sovražniku izgube. Nemški hitri čolni so potopili v pretekli noči pred južno angleško obalo nek pernik srednje velikosti in težko poškodovali v hudem boju z angleškimi ru-šilci in hitrimi čolni nek sovražni čoln. V jutranjih urah dne 24. aprila so napadle lahke nemške pomorske sile v morskem področju C h e r b o u rga več oddelkov angleških hitrih čolnov. Dva sovražna čolna sla bila zadeta s topniškimi polnimi pogodkL F.dcn od teh je bil opazovan v potapljajočem stanju. Severnoameriški bombnik: so napadli dne 23. aprila več krajev na področju Dunaja. Posebno v Dunajskem Novem mestu jc nastala škoda in izgube med prebivalstvom. Nemški in madžarski lovci ter protiletalsko topniitvo so sestrelili 31 sovražnih letal, od tega večinoma štirimotornih bombnikov. Pri sunkih sovražnih lovskih oddelkov na zahodno in južnozabodno Nemčijo ter nad zasedena zahodna ozemlja je bilo sestreljenih 10 sovražnih letal, V pretekli noti so anglcšk! bombniki napadli vzhodnomorsko ozemlje in področje Mannheima. Šest sovražnih letal jc bilo sestreljenih. Major Baer, skupinski poveljnik v neki lovski jati, si je priboril v borbi z anglo-ameriškimi letalci svojo 200. letalsko zmago. Močne jate težkih nemških bojnih letal so izvedle v pretekli noči strojen napad na Bristol ter povzročile obsežne požare in velika razdejanja. Ogorčenje v Franciji - cinizem v Angliji Pogreb pariških žrtev strahovalnega napada Pariz, 21. apr. V nedeljo zvečer so bile na področju Velikega Pariza pogrebne svečanosti za žrtvami, ki jih je zahteval angloameriški strahovalni napad v noči na sredo. Državni tajnik za informacije in propagando Henriol se je udeležil teh svečanosti v občinah, kjer je bilo največ smrtnih žrtev, in to kot zastopnik vlade. V svojem nagovoru je poudaril, da njegove prisotnosti ni tolmačiti kot kako konvencionelno gesto, temveč kot živ odmev globoke žalosti, ki odseva v srcih vseh. Komaj jc prešla noč od srede, ki jc povzročila tolikanj ruševin in krvi, že so na sovražnih letališčih znova prijavljali bencin in bombe za nov napad. Pred več kot dvema letoma so Angloamerikanci prvič prišli. Francija je od tedaj morala vedno znova pokopavati žrtve bombniških napadov. Morebiti je prej trdovratna sebičnost puščala mnoga srca neganjena. Danes pa so propadle vse utvare. Henriol je končno zastavil vprašanje, ali ne bi mogla biti mržnja, ki je Francozc tolikanj časa ločila, ob takšnih pogledih pozabljena. Francozi, ki so si bili včeraj še sovražni, toda jih je med tem združila smrt, ležijo drug ob drugem. Ali naj takšen pouk velja zgolj za mrtve? Pariz 24. aprila, felevilo smrtnih žrtev angloameriškega strahovalnega napada na Pariz v noči na petek se stalno zvišuje. V nedeljo zvečer so uradno objavili, da je 502 mrtvih. Ilačunati je, da se bo to število še zvišalo. »Osvoboditelji« so tako od 15. do 22. aprila imeli v Franciji kaj bogato žetev. Mnogo nad 1800 oseb je bilo ubitih in nad 2'i00 ranjenih. Pariški tisk poroča z največjim ogorčenjem o teb napadih, ki so zahtevali toliko žrlev. Cesar prej ni nihče smatral za možno, se je v pelek uresničilo. Morebiti med mnogimi žrtvami ni niti malo ljudi, meni »j'ctit Parisien«, ki so bili verjeli v osvoboditev s pomočjo Anglo-amerikancev. No in la osvoboditev je sedaj tudi prišla in to'V Ob HM, ki odgovarja angleški tradiciji. Stockholm 24. aprila. Tradiciji Alhio-na odgovarja tudi naslednja cinična angleška izjava zastran strahovalnega napada na Pariz, ki jo jo priobčil »Neus Chroniclec »Navzlic izredni pozornosti.« tako meni list. »je moralo nekoliko bomb pasti mimo.« IV rane pa je vsekakor potrebno ocenjevati kot delež Francije k zmagi. Kratka poročila Ženeva. Z velikim agitacijskim vikom iu krikom sklicana konferema mednarodne organizacije v Philadelfiji, od kalere sta si plutokratski kliki v Londonu in Washtngtonu obetali tako veliko reklamo, je že doživela svoj prvi udarec, ker Sovjetska zveza ni poslala nobenega zastopnika. Bern. Korak Turčije v zvezi z angleškimi gospodarskimi zahtevami smatrajo tudi v Švici kot prav pose.beu primer, ki ne inore bili merodajen z.i resnične nevtrnlre. Zunanjepolitični urednik lista >Suisse« izjavlja: Z izpolnitvijo angloameriških zahtev se je postavila Turčija nekako v koalicijo zaveznikov. Vprašanje pa. kako bo Turčija opravičila svoj sklep napram Nemčiji, s katero je vezana s pogodbami o dobavah, jo točka, ki je tudi izvajanje Mcnetnendžogla pred turškim parlamentom niso pojasnila. Eine erossc Mcnirc besuehte dic nntikonmnistisclie Vcrsammlung !n I.o.trH(cr. tranjcev med protikomunističtlim zbonnanjem v Logatcu — Množice No. AVahrcnil des Vorbeiinarsclios der I.andesvvehrmiinnor. — Med mimohodom domobranskih skupin na proslavi pol letnice logaških domobrancev Veliko ljudsko protikomunistično zborovanje v Dolnjem Logatcu Ob poiletnici ustanovitve slovenskega domobranstva se |e v Logatcu vršilo zborovanje, kl so se ga udeležile velike množice - Zborovalcs sta prišla pozdravit tudi prezident gen. Rupnik in poveljnik slov. domobranstva podpolk. Krener Logatec, 23. aprila. Danes je minilo pol leta, odkar je peščica slabo opremljenih in slabo oblečenih, toda požrtvovalnih in z ljubeznijo do naroda prešlnjenlb fantov pod vodstvom stotnika Fortune prišlo v Logatec in tam ustanovilo postojanko slovenskih domobrancev. Iz te peščice fantov jo v teku Šestih mesecev narasla močna skupina slovenske narodno vojske, kl danes budno stoji na straži slovenstva v borbi proti komunizmu. Da se dostojno proslavi jubilej za Notranjsko tako važnega dejanja, so domobranci v Iogatcu priredili danes, t. j. v nedeljo, 23. aprila, veliko ljudsko protikomunistično zborovanje, ki je — to moramo iskreno priznati — v polnem pomenu besede odlično uspelo. Zborovanje jo dokazalo, kako tesno jo povezano slovensko ljudstvo z domobransko mislijo ln kako resnično vidi v domobranski vojski svojo rešiteljico. Od bilzu In od daleč so prihitele veliko množice in se zgrnilo v Logatec. Z njih obrazov si bral veselje in ponos, njih oči so izžarevalo ljubezen do naših uniformiranih fantov, njih pogovori so izražali neomajno upanje v uspeh. Ljudstvo jo dalo žc od pričotka slavnosti neovirano duška svojim Čustvom, ki so kakor deroča roka poplavila srce Notranjsko in dala Logatcu listi značaj, ki jo v resnici slovenski. Prihod predstavnikov Že zgodaj zjutraj so začele prihajati iz okoliških krajev domobransko skupine ter strumno korakalo na določena zbirališča. Večina med njimi so žo prekaljeni borci, ki so so žo mnogokrat spopadli s sovražnikom in odnesli lepo uspehe. Korakali so po logaških ulicah in želi občudovanje ljudi. Zagorelih in v boju otrdelih obrazov so vzbujali veselo upanje in žareč ponos. Zlasti je zavalo-valo med ljudmi, ko so prikorakali, nad vse strumno, okrašeni s cvetjem, vrli Rovtarji, ki so v svojem dveletnem obstoju prizadejali komunizmu marsikateri poraz. Prod vojašnico so je ob pol desetih zbrala velika množica in pričakovala prihoda predstavnikov civilne in vojaške oblasti iz Ljubljano. Med vso množico je blestelo precejšnje število izbranih narodni hnoš, ki so s cvetjem v rokah pričakovale prihoda odličnikov. Pred vojašnico so se zbrali domobranski oficirji s stotnikom na čelu. Nekaj pred doselo so prispeli iz Ljubljane poveljnik domobranstva, načelnik štaba slovenskega domobranstva, poveljnik Vrhnike, načelnik tehničnega oddelka v domobranskem štabu in glavni vojni kurat. Poveljniku domobraslva je nato raportiral stotnik, nakar je bil obhod oficirskega zbora, ki sta ga izvršila poveljnik slovenskega domobranstva in načelnik štaba. Množica pozdravlja generala Leona Rupnika Skoraj točno ob desetih se je pripeljal v Logatec prezident div. general Rupnik s svojim spremstvom. Navdušenje med množicami, ko se je prikazal med njimi general Rupnik s svojo mar-kantno postavo, jo prikipelo do viška. Notranjska dekleta v krasnih narodnih nošah so ga takoj obsula s cvetjem in ga navdušeno pozdravljala. Prealdent jo najprej pregledal častno četo in so rokoval s častniki, nato pa se jo napotil kar sredi med množico in so začel kot domač z domačimi pogovarjali z ljudmi. Sledil jo nato pozdravni nagovor okr. glavarja, predstavnika notranjske duhovščine, ki se jo v imenu duhovščine poklonil g. prezidentu ter višjega sod. starešino, nakar je general odšel med častnike ter se 7. njimi tovariško razgo-varjal. Domačemu razpoloženju jo dal poseben izraz prizor, ko so je mladi vnuk gospoda prezidonta pomešal med narodne noše in so rial slikati. Tedaj jo pristopila mladenka Uršič Majda v narodu! noši in mu izrekla sledeči pozdrav: »Gospod prezident! Dovolite mi. da Vam v itnenu vseh zavednih logaških in notranjskih deklet izročeni prisrčno dobrodošlico. Iskreno smo vesele, da prihajate med nas, v I.osatcc — srce naše od nas najlepše vtise — spomine na dni. ko naš teptani narod vstaja k novemu življenju. Dobrodošli v naši sredi!« S kruhom in soljo so sprejeli prezidenta Po nagovoru so prišla druo nadvse vesel, saj izraža pristno slovensko tradicijo, ki st jo je domobranska vojska vzela kot svoj program. Nato so dekleta pripela prezidenlu na prsi šopek rdečih na-goljev kot simbol ljubezni slovenskega ljudstva do svojega najvišjega predstavnika. Prav tako so začele deliti šopke cvetlic drugim gostom in domobranskim častnikom. Pohod domobranskih čet V tem so zadonele mogočne koračnice domobransko godbe in začel se jo mimohod domobranskih notranjskih skupin. Strumno in disciplinirano so korakali že preizkušeni borci mimo častno tribuno, na kateri so se zbrali okrog gospoda prezidonta ljubljanski gostjo in domači od-ličniki- Nolranjci so imeli priliko občudovati našo fante, ki so iz skromnih začetkov narasli v močno in dobro izvežba-lio vojsko. Logatčani so bili skoraj presenečeni nad njih velikim številom in so drug drugemu izrekali samo pohvalno besede, celo tisti, ki so do sedaj morda še naskrivaj sočustvovali 7. banditi in gojili do njihovih uničevalnih podvigov nečastne simpatije. Ko je bil obhod domobranske vojske zaključen, so so ljubljanski gostje s pro-zideniom na čelu zopet podali med množico ter so v vsej domačnosti začeli rnz-govarjal z ljudmi. Vsem je padla v oči velika prijaznost gospoda genrala, ki zna biti z ljudmi čisto domač. Gospod prezident jo nato obhodil nekaj čet in so razgovarjal z nekaterimi domobranci. Med drugim jo pohvalil stasitost Borov-ničanov. Kmalu potom so sc prezident s svojim spremstvom ter poveljnik domobranstva podpolkovnik Krener ter podpolkovnik Peterlin odpeljali nazaj v Ljubljano. Slavnostno zborovanje Ob pol 11 so jo začela na prostem pred cerkvijo sv. maša, ki jo je opravil glavni vojni kurat dr. Ignacij Lenček. Vmes je igrala domobranska godba. Po maši je odprl poveljnik domobranske posadke v Logalcu nadporočnik Dorlot zborovanje, nakar je začel govoriti svoj uvodni govor svetnik pokrajin-sk upravo dr. Puš. V svojem govoru jo poudarjal pomen te vužno obletnico slovenskega domobranstva v Logalru in povedal, da narod, ki mu je dal Bog posebno nalogo, ter za to tja loge dovolj moči In sredstev, da tak narod propasli no more. Hinavska politika savojske vojske jo pri nas omogočila nastanek komunistično osvobodilno fronte. Proti komunizmu jo žo takrat nastal odpor v obliki vaških slraž, ko pa je savojska oblast prenehala iu_se razkrojena zrušila, jo z velikodušno nemško pomočjo in pod nemškim varstvom nastala iz bivših vaških slraž domobranska vojska in se razvila v pravo narodno vojsko. Dalje je poudarjal govornik, da jo očitek izda jnlstva. ki so ga komunisti naprtili poštenim Slovencem, sedaj že očitno padel nazaj na tisto, ki so si ga izmislili, Odkod si je prilastil Broz pravico, da se predstavlja kot narodni voditelj? Kdo mu je dal lo pooblastilo? Nihčel Naš zakoniti voditelj, naša zakonita oblast je prezident Rupnik. Naša prva dolžnost je zalo, da so ga oklenemo 1 vso discipliniranostjo in z vso ljubeznijo- Druga naša dolžnost jo. da vidimo vsi v domobranski vojaki rešiteljico lastnega naroda. Govor dr. Puša jo izzval živahno odobrananje in viharne živio-klice- Po končanem govoru dr. Puša jo stopil na govorniško tribuno g. Niko Jeloč-n i k. Njegov govor je žel med ljudstvom Orisal jo razvoj slovensko protikomuni-stične misli, ki sega že 20 let nazaj. Zo za časa bivše .Jugoslavije jc stal slovenski narod pod vodstvom svojih voditeljev v odporu proti komunizmu. Nad dvajset let žo rovarijo zločinci proti slovenskemu narodu, nad dvajset lot so vodi borba tudi proti njim. Naj nihčo ne misli, da je borba proti tem zločincem nekaj novega, neka nova politična poteza, temveč jo to stari boj, boj poštenosti proti temi zločinstva, boj slovenstva proti tu|cem, hoj človečanstva in krščanstva proti nečloveštvu in brezbo-štvu- Ta boj jo stopil v lotu 1041. samo na zunanjo, bolj vidno poprišče. Sedaj, ko je borba prikipela do viška, imamo žo jamstvo, da bo slovenski narod zmagal nad mednarodnimi tujci. Zato nam dajo neovržno jamstvo sila nemškega orožja, zato nam jamčijo ie nepregledne vrsto slovenskih domobrancev. Govornik je končal evoj govor s pozivom za str-nitev vseh narodnih pozitivnih sil. Mladi govornik jo žel za 6voja izvajanja med ljudstvom veliko odobravanja in vzkllkanja. Za njim pa je govoril gospod Stanko Kociper, ki je prav tako navdušil zbrane množice s svojimi besedami. Poudarjal je neomajno voljo slovenskih domobrancev, da zatro zadnje sledove komunističnega zločinstva. Slovenski domobranci ne bodo prej mirovali, dokler no bo zatrt zadnji txlpor komunizma. Spomnil je na nešto-vilne žrtve, ki jih jo moral pošteni slovenski narod doprinesti na ljubo 6lre- niuštvu raznih samozvanih komunističnih voditeljev, ki niso nič drugega kot izvržki slovenskega naroda. Obrnil so je tudi do vseh tistih, ki morda šo sočustvujejo s komunizmom ln jih pozval, da jo pač zelo skrajni čas, da opusto svojo simpatije in da «0 atrnejo skupaj z ogromno večino ostalih Slovencev v boj proti zločinstvu Govor poročnika Kocipra Je ljudstvo večkrat prekinilo z navdušenimi vzkliki za domobrance in proti komunistom. Z njegovim govorom ee jo zborovanje tudi zaključilo. Velika udeležba in neizbrisni vtisi Zborovanja v Logatcu so so udeležile Izredno velike množice. Domačini so rekli, da takega zborovanja »e niso doživeli. Zato nič čudnega, 60 jo nedeljska slav-nost na vse naredila neizbrisen vtis. Poleg lega, da Je dala ljudstvu priliko, da izrazi svoje pristno razpoloženje in pokaže navdušenost za slovensko domobrance, je nudila tudi najbolj zgovoren dokaz, komu veljajo in komu ne veljajo ljudske simpatije. Zaman Jo vsaka propaganda komunistov. Slovenski človek jo bil, jo in bo ostal v svojem srcu vedno zdrav, ne bo nikoli opustil 6vojo tisočletno tradicije in so brez premisleka vrgel v razne uničevalne komunistične pustolovščine. Našim domobrancem pa jo zborovanje dalo priložnost, da so spoznali, kako ljudstvo ceni njihove žrtve in kako spoštuje njihovo visoko poslanstvo. Uspelo protikomunistično zborovanje ljubljanskih dijakinj in učenk notranjsko dežele. Želimo, da pnnescto . veliko navdušenje in veliko odobravanja. Boljševiški rop italijanskih otrok vjetske zveze, nc bomo nikoli več ničesar slišali o njih. Kakor ostali, ki so jih odgnali boljševiki, tudi ti ne bodo več videli svoje domovine. Temu pa niso krivi zgolj Sovjeti, temveč tudi Angleži iu Amerikanci, ki so dali Sovjetom proste roke v vsej Evropi. Poleg lakote, bede in epidemij spada tudi ropanje ljudi med »blagoslove«, ki jih prinašajo Angloamerika.nci in njim za petami sledeči boljSeviki narodom v od njih zasedenih ozemljih. Stockholm, 23. aprila. List »Social-rlemokraten« poroča, da jc po sovjetskih poročilih iz Kaira prispelo okoli 2000 italijanskih dečkov v starosti do 15 let v Bušir ob Perzijskem zalivu. Pri prihodu ladje je otroke sprejela neka sovjetska komisija ter jih z železnico prepeljala preko Teherana v llešt ob Kaspiškem morju. Do Perzijskega zaliva so torej že prispeli ti otroci, ki so jili odgnali sovjetski tr-govci 9 sužnji. Če bodo nekoč nadaljevali potovanje v notranjščino So- — II Nova Badoglieva »vlada« Milan, 22. aprila. Novo vlado je Badoglio sestavil v glavnem pod pritiskom Moskve. Sestava vlade je bila izvršena po že zdavnaj preživelem parlamentarnem vzorcu in je dovedla do tega, da sedijo v istem kabinetu zastopniki ftrank, ki vodijo med seboj najostrejšo borbo. Ta vlada nima kakega enotnega političnega značaja, temveč predstavlja »mozaik razvalin« ter skuša združiti v sebi pre-različne medsebojno si nasprotujoče tokove in elemente Komunisti so »icer za enkrat po lastni volji še ostali v ozadju in se omejili le na vstop svojega vodie Togliattija v vlado kot ministra brez listnice in zasedbo mesta poljedelsketfo mi nistra. Brez dvoma so komunisti gonilna sila za kulisami in z vstopom Togliattija v vlado je še narastel vpliv Moskve na novo Badoglievo vlado. Trebljenje tolovajev Berlin, 23. aprila. Pri nadaljevanju čistk proti boljseviškim tolpam na za; padnem Balkanu so izgubili tolovaji v zadnjem tednu zgolj na enem odseku 1163 mrtvih in 903 ujetnike. Zaplenili so tolovajem en planinski top, 4 miuometalee, 30 strojnic in številno drugo rožje. Uničena so bila tfi »Kia-- I dišča za oskrbo iu eno skladišče stre-* i liva. Brezvestni komunizem jo hotel vpreči v svoj voz tudi naše najmlajšo. Koniuni-slični strup bi moral učinkovati, kajti sijajno 60 znali izrabljati poštenost in požrtvovalnost mladino, stremečo za vzori. Treba jo bilo zato tudi najmlajšim povedati, kaj je komunizem in kje so vzori, h katerim je vredno stremeti. Nedeljsko zborovanje nižješolk je pokazalo, da so prolikomunističnn predavanja po razredih imela poln uspeh. Že kake pol ure pred začetkom akademije so so začele zbirati v veliki union-eki dvorani deklice in mlada dekleta. Z zanimanjem so si ogledovale z zelenjem okrašeni oder, nad katerim ee na zastoru odigrava boj nieDomovinic. Najbolj ubrana točka je bil govor trotješolke Ančko VeJiiikonjeve. Malo dekletce je govorilo kakor kak izkušen ljudski govornik. Ni čuda, da so njoni vzkliki ogorčenja nad komunističnimi zločini izzvali cele plazove vzklikov: »Dol s komunizmom! Takih osvoboditeljev no maramo! Proč z njimi! Tako jo! Presneto bi se kislo držaji komunistični veljaki, ko bi bili zraven, pa bi videli, da jc bil njihov trud, pridobiti 6i najmlajše, zaman. Govor Ančke Velikonjeve Drage sestre! Danes se oglašamo turli me, čeprav smo še majhne, čeprav je nase niesto še pri lutkah in povestih o palčkih, vilah, povodnem možu in toiovaju Ma-taju. Toda strašno gorje, ki je zajelo vso našo deželo po krivdi komunizma, nas je iztrgalo iz otroških sanj in nas postavilo pred bridko resnico, ki nas sili, da so tudi me najmlajše, odločimo za ali proti komunizmu. Kaj pa nam ta komunizem obljublja in kaj nam prinaša, da bi bile zanj? Najprej je obljubljal, da nam bo v Osvobodilni fronti prinesel svobodo in z njo nov red ter ruj na zemlji. Teh obljub še ni izpolnil, še več, namesto svobode nam je prinesel smrt, namesto raja uboštvo, lakoto in bedo. Samo poglejmo našo drago, prej tako lepo domovino! Naše lepe vasice so se spremenile v pogorišča, naše šole in cerkve so porušeno, naša polja so opustošena, vsa naša draga domovina je spremenjena v strašno pustinjo, posejano z grobovi tisočev in tisočev naših očetov in mater, naših bratov in sestra. Zakaj ste to napravili? Zakaj ste nas oropali vsega? Ali je to svoboda, ki ste nom jo obljubljali? Sedaj vemo tudi mc, da ste lagali, da ste hoteli lc priti do oblasti, pa če vsi ostali izginemo. To vemo tudi me, zato kličemo, da take svobode ne maramo. Pa tudi tistih, ki nam tako svobodo prinašajo, ne maramo! Čeprav smo majhne, vemo, kaj je poštenje in zato ne bomo pustile, cfa bi nam vladali morilci naših očetov, roparji naiše lastnine, po-žigalci nalili domov, brezbožni in mednarodni komunistični zločinci, ki So izdali svoj narod in svojo vero. Če gledamo bedo svoje domovine, če srečavamo na poti v šolo ubo^e brezdomce, ki so morali zapustiti dom zaradi blaznih tolovajev, če naše sošolke jočejo za svojimi najdražjimi, ki so jih pomorili prav tisti, ki So nam obljubljali svobodo, nam ne bo težko odgovoriti na vprašanje, ali smo za ali proti komunizmu. Ker so naša mlacfa srca nepokvarjena in z vso ljubeznijo utripljejo za drago rodno zemljo, ki je sedaj ponižana in oblita s krvjo zaradi komunističnega divjanja, zato kličemo daues tudi me: Proč s komunizmom, proč z morilci in požigalci! Urejeno, kakor vojaki, so prišle na oder gojenko meščanske šole v Lichten-turnu in dvoglasno, pa kar brez dirigenta zapele več pesmi. Zadnja pesmica je povedala, kako je bilo, >ko so angelci tkali naše trate«. Bila je tako ljubka, da so hotele poslušalke 6 ploskanjem izsiliti ponovitev, a pevke so medlem že začele v lepem redu odhajati z odra. Osmošolka Sonja RabiČeva je svojim sestricam pokazala, da je komunizem ena sama prevara. Z groznimi razbojniki bodo obračunali naši bratje in očelje, ki so kot slovenski domobranci pripravljeni vsak čas dati življenje za domovino (navdušeno vzklikanje domobrancem), dekleta pa se morajo marljivo pripravljati, da bodo nekoč sposobne zaceliti narodu rane z delavno ljubeznijo. Po pozdravu zastopnika propagandnega odseka g. urednika Mama, ki je izrazil prepričanje, da narod s tako mladino ne more propasti — saj so dekleta napovedala boj komunizmu in vsemu zlemu ter sklenila postati vzorne učenko in vzorne pomočnice svojim mamicam v kuhinji in na vrtu — se je odigral na odru dramateki prizor »Za novo domovino«. (Spisal Nikolaj Jeločnik, uprizorile učenke I. ženake gimnazijo in Licbtenturna.) V glavni vlogi Boža Sevš>kova.) Dekle v krasni narodni noši je tožeče govorilo o oskrunjenju prelepe slovensko zemljo in o trpljenju, ki je zadelo uaš narod. Kot v potrdilo teh besed eta prišli na odor dve siroti, ki so ju komunisti ^osvoboditi« elaršev in doma. Zo hočeta oditi, ko prikoraka na odec nova slovenska mladina. V zborni recitaciji izpove svojo pot, tudi oho siroti ee ji pridružita. Ko so dekleta na odru — nekatere v narodnih nošah — za konec prizora zapele »Hej Slovenci«, se je dvignila vsa dvorana in zagrmela Iz Trata Proslava Fllhrerjevega rojstnega dno na tržaškem gradil. V četrtek, 20. t. ni. proti večeru so so zbrali na dvorišfu tržaškega gradu pri sv. Justu četo nem. ških SS oddolkov ln policijo, da na toni zgodovinskem prostoru, od koder so nudi prelep razgled na Jadran, proslavo rojstni dan svojega FOhrerja. Svečanost jo otvorila NVagnerjeva overtura, nakar jo govoril general GloboSnik. Spomin na vočtisočletno zgodovino gormanstva naj bo za vso Nemce bodrilo za bodočnost. Vse sile jo potrebno posvetiti možu, ki nam jo prvi pokazal pot k naSi krvi, k našemu plemenu in nam ustvarja pri-hodnost. Letalski alarmi. Pred dnevi jo tržaška prefektura sporočila, da so pripravljajo pomožno sirono na zračni pritisk, s katerimi so bodo naznanili letalski alarmi,l kadar bo električni tok pretrgan. Dokler te sirene s stisnjenim zrakom no bodo prirejene in če bi električni tok bil ukinjen, ne bo javila nevarnost letalskega napada z zvonovi. Za Opčino so jo alarmni signal z zvonovi žo upeljal. Dajali ga bodo orožniki, in sicer v naslod-nji obliki. Za pričetek alarma bodo polno zvonili zvonovi vseh cerkva dve minuti; zvoniti bo pričel veliki zvon pri sv. Justu. Za konec alarma bo zvonilo t minulo plat zvona. Ukinjena prepoved. Pred kratkim jo bilo oblastveno odrejeno, da so mora poraba električnega toka omejiti. V zvezi s tem jo bil nekaj ur na dan električni tok zaprt. Sedaj jo ta omejitev odprav, ljena in električna sila jo zopet vsem na razpolago. Samo pri električnih sobnih pečeh uporaba toka ni dovoljena. V Trstu so umrli: Marija Jnnšič roj, Hrovat, Terezija Brogl, Bruna Slampetta, Avgust Sader, Ucci Padovani. ŠPORT Doniač| Iportnl spored je bil preteklo nedeljo skromen. Lepo popoldne so izrabiti samo nogometaši v prijateljskih nastopili, ki so »ličili bolj treningom, tako da glo-dalot ni.o mogli priti na račun kar an tiče lopo ln napete igre. Tak nastop jo bilo srečanje med SK Ljubljano in 6K Mostami, ki «0 je končalo z rezultatom 7:1 za SK Ljubljano. Preseneča visoka zmaga prvega, ki ja to pot pokazal v napadu več poletu, borbenosti ter stremljenja, ki edino moro prinesti moStvu uspeh. MoStvi nista nastopili v avojlb najmočnejših postavah, isto gornji uspeh oziroma neuspeh ne kaže pra. ve moči obeh mošlov. ki bi ju želeli v bodoče videti v reenejših nastopih. ŽSK IIERMES — tenllkt odsek. Teniški od. sek 2SK Hermesa otvarja teniSko igranjo v torek, 35. t, m., na svojem teniškem Igri-Mu na Stadionu Hermes v SiJkl. Prijave sprejema oskrbnik na igrišču v68 daD-članarina klubska znaša vse leto lir in jo je plačati v naprej. TeVitika pristn bina pa r.na?a za v»o sezono lir 250, 7a dijake pa lir 150. Pristojbino lahko plača o člani v dveh obrokih. Prvf tbrok je plačili takoj ob vpisu. Igračem bodo nn razpolago raketi in žoge proti zmerni odškodnini. Porivam vse igrače, ki imajo kake staro žogo, da Jih prinesejo » »ehoj, kjer Jih bomo (lali regenertratl, da bodo zopet uporabno. Odsek bo organiziral začetniiki tečaj avrho pouka začetnikom. Prvenstvo Jadranske nogometne skupine, V nedeljo So odigrali v prvenstvu jadran sko nogometne skupine lo dve prvenstveni tekmi. Ampeka je zmagala proti Korminu t rezultatom 4 : 2 ter el z 20 točkami zagotovila prvo mesto v akupini ter pravico do nadaljevanja v ožjem nogometnem prven. stvu Italije. Trlestina ,1e imela v gostoti moštvo Vidma, ki ga je po dobri Igri porazila 7. rezultatom 8:0. Tekma med mo-Ptvom Tržiča in Gorice je bila preložena istotako tekma mod Sv. Justom in Pon-ziano. Trlestina si je nabrala 17 točk ter jo na drugem mestu, kjer bo tudi ostala tor igrala dalje v ožjem tekmovanju naslov Italijanskega prvaka. našo himno. Navdušenje je bilo tolikšno, da 6e dekleta, kljub temu, da je predsednica napovedala konec, niso hotela raziti. Kar same so začele peti »Sem deklica mlada vesela«. Ko je gospa prezidentova odhajala iz dvorane, se je prisrčno pozdravljanje ponovilo. V živahnih razgovorih 6o 6e začele ob četrt na 12 mlade zborovalke razhajati. Služkinje poslušajo predavanje o komunizmu soditi. To se je pokazalo pri začetku protikomunističnih predavanj med služkinjami. Prvo protikomunistično predavanje jc bilo včeraj popoldne ob 5 v Delavski zbornici. Vkljub temu, da je bil obisk predavani popolnoma prostovoljen, je prišlo tja okoli 320 služkinj, tako da je bila dvorana čisto polna. Služkinjam je o komunizmu govoril g. France Pernišek. Pokazal je na komunistični nauk o človeku, predvsem na ma-terializem. Materialistično pojmovanje človeka popolnoma uničuje človekovo osebnost, človeka ponižuje v čredno bitje. Komunizem dalje razbija družino, ker družina utrjuje zasebno lastnino in jc nositeljlca narodnosti, komunist pa hoče zasebno lastnino odpraviti ter narodnost uničiti. Ljudje, ki bi jim komunizem odvzel narodnost, bi biii veliko bolj sprejemljivi za njegove internacionalne težnje Predavanje jc bilo sprejelo z velikim odobravanjem. Poslušalke so že tako protikomunistično razpoložene. Važno pa je, da se o pogubnih komunističnih naukih natančneje pouče, ker imajo v družinah mnogokrat priliko slišati komunizmu prijazno govorjenje, ki bi jih mogln zavajati. Imajo pa pri opravkih z otroki nanie tudi mnogo vpliva in jih lahko pouče, kaj je prav in kaj ne. Včerajšnjo prvo protikomunistično zborovanje služkinj je svoj iamen doseglo in želo lepo odobravanja V Ljubljani živi precejšnje število služkinj. Nekdaj je bil njihov socialni položaj zelo slab. Plače so bile majhne, dela je bilo veliko, mnogokrat preveč. Včasih služkinje niti toliko časa niso imele, da bi opravile svojo versko dolž-nvst in šle ob nedeljah k maši. Zadnje čase pa so se razmere obrnile precej na bolje. Služkinja dobi plače 300—500 lir. Pri tem je treba računati, da je to čist zaslužek, ker dobi služkinja pri družini, kjer služi tudi stanovanje 'n hrano, kar je v teh Časih, ko je za vse to precejšnja stiska, nemajhna ugodnost. Tako danes služkinje žive precej bolje kot ostalo delavstvo, čeprav moramo tudi vedeti, da njihov delavni čas takorekoč ni omejen. Dobra služkinja jo zato pri gospodinjah zelo zaželjena in jo je v teh časih precej težko dobiti. Služkinja opravlja mnogokrat prav vse gospodinjske posle, ne lo kuhanje in pomivanje, ampak tudi oskrbo otrok ter ima zato na »otroke precej vpliva. , , Komunisti so se zavedali pomena s už-klnj za svoje gibanje. PoikuSall so služkinje pridobivati zase t obljubami, da bodo, če zavlada komunizem, dobile one premoženje njihovih gospodinj. Organizirali so služkinje skupno s hišnik) v kom. ulično hišno zaščito. Pobirali so tudi prispevke za OF med nepoučenimi služki- njami. , Vendar iim delo za osvontev služkini ni uspelo, kakor so to upali. Mnoge so znale prav occniti komunizem in ga ob- t St. 9*. »SLOVENEC«, *»<€. 21 aprila 19«. Patronu naše dežele na lait Tolo sredo, 26. t. m., na praznik varstva sv. Joiefa se po vseli cerkvab začno posebno pobožnosti sv. Jožefu na čast. Cemu? porečeš. Doslej loga še nikoli ni bilo. — Gotovol Pa doslej naS narod ludi nikoli še nI doživljal tako usodnih časov, kakor Jih prav te dni doživljamo mi. Saj vsi voditelji držav govoro o tem, da se odločitev bliža svojemu vrhuncu. Veliki narodi si čim srečnejšo odločitev lz svojih moči sami pripravljajo. Mi mali slovenski narod za srečno odločitev, srečen konec iz te svetovne krize in svoje moči zares ne moremo storiti prav nič. Ves naš trud je navezan samo na božjo, na Marijino pomoč — in še na pomoč njega, ki ga je slovenskemu narodu po Cerkvi Bog sam izbral ln dal za variha, za patrona — sv. Jožefa, variha, patrona vseli slovenskih dežela, vseh slovenskih pokrajin. V usodnih časih Je bil6, našim na las podobnim, ko so Turki leto za letom napadali slovensko pokrajine, ropali, poži-gali, morili, mladino nasilno odpeljevali v strašno turško sužnost, mladeniče silili v janičarske bojne vrste, ob časih, ko se jo vsa Evropa tresla, da jo kot vesoljni potop preplavi ln uniči turško-mohame-dansko pokončevanje z vzhoda ... Plameni nnših gorečih vasi, smrtni kriki liso-čev slovenskih življenj so bili strahoten izraz in nasledek načel, ki jih danes po-jo naši novi nič manj divji, srdito besni uničevalni sovražniki: naš bog je rop, požig. umor... Leta 1(579. je bilo. Pri cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani so blagoslavljali kip Matere božje v zahvalo za čudovito zmago nad Turki pri Monoštru. kjer je 14.000 kristjanov v pol uro strahovito potolklo 200.000 Turkov in jih pognalo v rrko Rabo: sedem kristjanov proli sto Turkom! Pa nevarnost še ni bila ugnana, saj so Turki Štiri leta kasneje, 1. 1683., pri-grmeli pred Dunaj in Je Dunaj in vso Evropo rešil junaški poljski kralj Jan Sobieski. V časih, ko je slovenskemu narodu grozil narodni in verski pogin, so naši predniki slovenske dežele izročili sv. Jožefu v varstvo, sv. Jožeta izbrali za patrona. Kaj pa beseda »patron« pomeni? Kakšne pravico in dolžnosti patron ima? Beseda patron izhaja iz besede pater, lo je oče. Pomeni pa v prvotnem pomenu — mislim — včliki oče, mogočni oče. In kdo je večji oče, mogočnejši oče kakor sv. Jožef? Ali sv. Jožef ni bil in je še oče sina, ki je božji Sin? (Lenard Portumavriškl.) Res, da mu ni bil telesni oče. toda bil je Jezusu j>ostavni oč*, oče pred liudmi. pred oblastjo. Devetkrat sv. Jožefa sv. pismo Imenuje Jezusovega očeta, ali Jezusa Jožefovcga sina; Jezusovega očeta ga imenuje Marija sama: »Glej. tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala?< ({.k 2. 48.) In kolikrat je sv. Jožefa Jezus sam imenoval, klical očeta, ko se ie sv. Jožefa oklenal. se mu obešal za vrat,,«® objemal, poljubljal? In tako Jezus samiiind vse častni pridevek sv. Jožefa potrdil za vse veke. Seveda, saj je bil sv. .ToŽef postavni mož Mariie Device; postava mu jn nad Jezusom iu Marijo dajala vse očetovske pravice, časti in prednosti. — Pa je bil Jezusu postavni oče tudi pred Bogom. Bog sam, pravi Jezusov ,Očo\ je sv. Jožefa izbral za svojega namestnika pri sv. Družini, ga sv. Družini postavil za glavarja in sv. Jožofu izročil, takorekofi odstopil vso svoje očetovske časti in pravice du svojega ediuorojcnrga Sina Jezusa. S tem jo pa Jožefu odstopil tudi vso skrb za Jezusa, tako da se Bog Oče za Jezusa na videz sploh nič več menil ni, razen štirikrat, ko je sv. Jožefu po angelu v spanju naročil, naj Marijo k sobi vzame, naj beži v Egipt, naj se Iz Egipta vrno in se v Nnzaretu naseli. Toda Bog je samo ukazal. Storiti jo moral pa vse sv. Jožef sam. Patron je v starem Rimu pomenil bo-gntega mogočnega rimskega državljana, ki so se k nJemu zatekali preprosti, ubož-nejši Rimljani, da jih je hranil in pred nasiljem varoval. — Sv. Jožef — mar ni Jezusa hranil — z žuljavimi rokami se zanj trudil, mar ga pred nasiljem krvi željnega kraljevskega morilca Heroda ni varoval? Palron po cerkvenem pravu najprej pomeni človeka, ki ima skrbeti za kakšno cerkev, župnijo, dobrodelno ustanovo. Dalje pa svetnika, varuha, ki varuje, brani kakšno cerkev župnijo mesto — kakor je n. pr. sr, Jurij patron, varili, zaščitnik, branitelj mosta Ljubljane. V tem smislu je 6v. Jožef naš patron, varih, branitelj, oskrbnik slovenskih dežel, slovenskega naroda. Bolj odličnega patrona, mogočnejšega branitelja, bolj skrbnega variha, bolj vestnega oskrbnika nam Bog ni mogel dati. Pa Bog hoče da se v teh silnih, vedno se bolj zgoščujočih stiskah v vedno tiolj naraščajočih nevarnostih, tega našega — z žalostjo priznajmo — pozabljenega varuha in oskrbnika spominjamo, da se v teh velikih potrebah k njemu zatečemo. Bog sv. Jožefu njegove oblasti, njegove časti v nebesih nI zmanjšal — kaj šele, da bi ju odvzel — ne I ampak povečal, pomnožil. — Pa ni samo naš varih in priprošnjik: Sv. Jožef je tudi naš oče, saj je Jezus, njegov 6in — pred postavo — naš brat, Marija, njegova zaročena žena — naša Mati. Zato sv. Jožef — oče našega božjega Brata, mož našo Matere: tudi naš oče. Bog je pa nas vse Slovence še posebej izročil njegovi 6krbi, njegovemu varstvu, njegovi obrambi, vso skrb za nas je dal v njegove roke. Kakor je egiptovski faraon lačno, trpeče ljudstvo, ko ga je prišlo prosit kruha, pošiljal k svojemu podkralju Jožefu: »K Jožofu pojdite!« (L Mo 41, 55); tako Rog, nebeški Kralj nas pošilja k sv. Jožefu: »K Jožefu pojdite!« Saj je njegova moč brez meje. Kaj pa bi mu Bog mogel odreči, ki mu je Sina smrti rešil? Kaj mu odreči če stegne svoje roke, ki so Jezusa nosile, pokaže žulje od robatega tesarskega dela, srce, ki je zaradi težke naloge za Boga, za Jezusa toliko trpelo? — Ali ni prav, da zlasti to osmino vsak dan slušamo božje povelje; »K Jožefu pojdite!« Pa bomo spoznali in na sebi skusili to, kar svdtuje sv. Terezija, velika častil-ka sv. Jožefa: »Se nikoli ni bilo slišati, da se je kdo k sr. Jožefu zatekel, pa ni bil uslišan. Ce mi ne verjamete vas pri božji ljubezni prosim, da poskusite, pa mi boste verjeli.« Novi grobovi -f- Ciril Skupek. Za svobodo slovenskega naroda je junaško padel v boju s komunisti dijak-domobranec Ciril Skupek, star 17 let. Mladega junaka so položili na praznik sv. Jurija popoldne k večnemu počitku v gomilo junakov na Orlovem vrhu na Ljubljanskem gradu. Za nj.im žalujejo starši, brat in sestri ter Številno sorodstvo, ki je blagega ln zavednega fanta cemilo prav zaradi odločnosti. s katero je vstopil tako mlad med prolikomunistične borce. Naj mu bo slovenska žemljica lahka! + Alojzija Jnrkovič. V Opatiji je umrla v visoki starosti 8S let gospa Alojzija Jnrkovič. mati strojnega stavca Ljudske tiskarne g. Pcrota Jurkoviča. + Helena Hribar. Po dolgi bolem! je za vedno zatisnila oči gospa Helena Hribar, roj. fekerlj. Blago mater bodo pokopali v torek ob treh popoldne iz kapele sv. Marije. Sveta maša zadušnica bo v ponedeljek, 1. maja ob sedmih v cerkvi ev. Družine v Mostah. + Franjo Pilih. Po mučni bolezni je umrl gospod Franjo Pilih, vlakovodja drž. žel. v pokoju. Blagega rajnega bodo pokopali v torek ob pol petih popoldne iz kapele sv. Kritofa na Žalah. + Viktor Zajec. V Ljubljani je za vedno zatisnil oči strojni stavce v pokoju g. Viktor Za,;ec. Pogreb blagega rajnega bo v torek ob pol štirih popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah. •f Franc Bizjan. V Ljubljani je umrl posestnik in prevoznik g. Franc Bizjan. Pokopali ga bodo v torek ob štirih popoldne lz kapele sv. Frančiška na Žalah. + Milan Cebokli. Odšel je v večnost bivk mornariški vodnik, 6edaj uradnik občinske uprave v Domžalah. Blagega očela 60 pokopali na farnem pokopališču v Domžalah minuli petek. •f Dušan Klemene je umrl. Za njim žaluje ljubeča družina in številno sorodstvo. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožaljc. Kakor smo že objavili, je izšla II. Svetova knjiga z naslovom: »Mehanika vsakdanjega življenja« ki jo je napisal univ. profesor dr. inž. Anton Kuhelj. Knjiga je zelo zanimiva in poučna. Priporočamo jo posebno dijakom, pa tudi ostali bodo v njej našli marsikaj novega, česar dozdaj šc niso vedeli. Kupujte Svetove knjige! Za današnji dan Koledar Torek. !S. malega travna: Marko, evou gelisl; Ermln, Skofs Filon, mučenec; proSuJl dan. Sreda, 31. malega travna: Varstvo svetega Jožofa; Klot, papež in mu6,; Marcel, pupoi in mučenec; Ekskupija, dov. Dramsko gledališče »Azazel«. Ited Torek. Ob 18. Operno gledališče »Madame Butterfly«. Izven. Ob 18. Kino Matica »Akrobat Sch-6-B-O.a« ob IS la 19. Kino Union »Srečen človek« ob 16 ln 19.15. Kino Sloga »Na rokah te bom nosil« ob 16 ln 19. Lekarniška služba Nočno (tuibo Imajo lekarne: mr. Leustok. ltesljeva cesta ls mr. Ba-bovec, Kongrosnl trg 13, in mr. Komo-tar, Vi«, Tržaška cesta. Slovenske družine! Varujte našo tradicijo.^ Zato posvetite brezmadežnemu se Marijinemu Srcu! Zgodovinski paberki 24. malega travna: 1. 1891 je umrl Hclniuth £rof von Moltke, pruski maršal in šef štaba, ki jc kot vodja vojaških operacii v vojnah za zedinjenje Nemčije veliko pripomogel k ustanovitvi nemškega cesarstva 1871. leta. V avstrijsko-prusko-italijunski vojni je Moltke s spretnim vodstvom operacij porazil Avstrijce v bitki pri Kraljevem Gradcu in s tem odločil vojno v nrusko-italijansko korist, čeprav so bili Italijani premagani no kopnem pri Kustoci, na morju pri Visu. Ta zmaga je važen mejnik v nemški kot tudi italijanski zgodovini. Avstrijci so prepustili Prusom ureditev nemških zadev; nastala je nemška zveza. Italija po je kljub porazom dobila Benečijo, še pomembnejše so bile zmage, ki so jih dosegli Nemci pod Moltkejevim vodstvom v borbi s Francozi 1670—1871. Ta zmagovita vojna je dala temelje novi nemški državi, ki je pod spretnim vodstvom Otona Bis-mareka odločilno posegla v evropsko in svetovno politično življenje. Moltke spada med najpomembnejše vojskovodje novejše zgodovine, ustvaril je temelje za vodstvo novodobnih milijonskih armad. i. 1920 je po krivdi komunističnih delavskih voditeljev prišlo do spopada med policijo in stavkujočimi ua Zaloški cesti, pri čemer je padlo deset mrtvih, meti njimi petletno dekletce, ki ga je držal neki moški v naročju. Kljub veliki napetosti in hujskanju komunističnih voditeljev delavstva se je posrečilo oblastem ohraniti mir iu zlomiti štrujL. Drobne gospodarske Nov delni moratorij na Bolgarskem. Bolgarska vlada je sklenila te dni nov dvomesečni moratorij za vse obveznosti zasebnopravnega in javnopravnega značaja, katerih plačila zapadejo od 30. marca do 30. maja. Moratorij pa ne obsega obveznosti za plačilo najemnin, delavskih mezd, nadalje za izplačilo bančnih vlog in za plačilno dobavo živil. Hrvatska trgovina s protektoratom. Hrvatska blagovna trgov,na s protektoratom je urejena z nemško-hrvatsko trgovinsko pogodbo z dno 24. novembra 1041. Plačilni proniet pa je urejen e eporazu-mom dne 30. maja 1041. V letu 1942 je dosegla hrvatska trgovina s proteklora-tom dvojno višino, lani pa je čo nadalje narasla. Od 1. oktobra 1041 do 30. septembra 1942 je Hrvatska uvozila 642.951 ton za 2o0.2 milij. mark, dočim je izvozila 1.19 milij. ton za 174.7 milij. mark. Odkar je odpadla Italija, je glavna država, 6 katero Hrvatska trguje, poleg Nemčije protektorat. Izvoz h protektorata tvorijo v eni četrtini tciketilije, v isti meri kovinski in metalurški izdelki. 18% prolek-toratskega izvoza na Hrvatsko tvori sladkor, ostala živila pa 14%. Hrvatska pa izvaža v protektorat les, lesne izdelke in strojila, kar jc 00% vsega hrvatskega izvoza. Am Sonntag war im grossen Unionsaal eine wirkungsvolIe Manifestation derMil-telsrhuljugeml gegen den Kommunlsmus. — V nedeljo je bila v veliki dvorani hotela Uulou lepa manifestacija dijaške mladine proti komoniimu. Socialna pomožna akcija 1 Vrhovnega Komisarja sporoča vsem pod-pirancem, da se bo vršilo razdeljevanje bonov za dvig živil na živilske nakaznice od 26. pa vse do 29. aprila t L, in eicer no več v Frančiškanski ulioi 6, temveč v novo zasedenih prostorih: Ble i \v e iso v a cesta 13,1, nadatr., desno in sicer v sledečem vrstnem redu: od ir.kazničnc številke 1 do 2O0 v sredo, 26. aprila t. !.; od izkaemične številke 201 do 400, v četrtek, 27. aprila t. L; od izkaznične štovilke 401 do 600 v petek, 28. aprila t. L; od izkaznične številke 601 do 840 v soboto, 29. aprila t. L; Zamudnikom se bodo bo>ni razdeljovali v ponedeljek, 1. maja, in v torek, 2. maja t .1. Na poznejše prijave «e ne bo oziralo. Držite eo strogo na označeni vrstni red. Potrošnikom kuriva Po odredbi Pokrajinskega gospodarskega sveta z dne 20 t. m. so trgovci s kurivom sedaj pričeli in smejo oddajati premog na odrezke za mesec april in sicer: na odrezke nakaznic A 60 kg B 1C0 » » C 150 » Potrošniki dobijo premog v navedenih količinah pri 6vojih dobaviteljih, ki so označenih na nakaznici. Kdor ni dvignil nakaznicc, n; bo dobil premoga! Sindikat trgovcev s kurivom. Kakor veste ima Slovenčeva knjižnica v programu še neknj mičnih stvari iz tuje književnosti. Vsuku knjiga bo vredna, da najde prostor v vaši družinski knjižnici. Skrbite, da bo vaša knjižnica spopolnjena. Otroci vam bodo nekoč hvaležni za doto, ki jo jim boste zupustili. Za Socialno pomoč Iz pisarne odbora za Socialno pomoč smo prejeli: Namesto cvetja na grob ge. Mnnice Milnvčeve, rojene Skorl, daruje rodbina Foerster-Gogala Socialni pomoči 300 lir. Za informaoije glede Socialne pomoči kličite: 47-57! Prostori »Zimske pomoči« so na Gosposvetski cesti 2/1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. rač. 16.580t| Pošta Velike Lašče prične poslovati za pisemsko in blagajniško s1už1k>. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■BB »Slovenec« žalne jutri objavljati nov zanimiv podlistek »Denar, topovi in hri...« Pisatelj razčlenjuje v spisu ozadje ialoigre človeštva in odkriva kopreno iznad tajnih spletk brezvestnih trgovcev s človeško krvjo. KULTURNI OBZORNIK Planinski vestnik, št. 1-6,1944 Izšel je prvi pollelnik slovenske planinske revije Planiski vestnik (št. 1—6), ki izliaja že več kakor štirideset let) škoda, da število letnika ni nikjer navedeno, samo jetnica 1944!). Vsebina tega polletnika na b4 straneh je zelo pisana ter spričuje, da duh planinstva v nas ni zamrl, temveč, da pravi planinec dobi povsod možnost za delo in pisanje ne samo v hoji, temveč tudi v spominih na ture in pokrajinske lepote. Prvi članek je napisal znani slovenski gorski pisatelj Boris Režek pod naslovom »Grintuvec /. jugovzhoda«. Na dobrih 11 straneh popisuje v svojem zgoščenem in polnem slogu svoje turo po Grintavčevih Strehah in Stenah, ki nam jih prikaže nazorno in jiolnobarvno ter nam čara planinski svet z njegovimi vrtačami in rušjem iu žlebovi, vetrom in neurjem, pu tudi soncem in snegom. Prav ta polnokrvnost planinskih opisov daje pravo ceno lležekovim opisom. — Ev-gen Lovšin objavlja iz svoje, še neobjavljene knjige »Planinske študije in doživetja«, zanimiv dokument iz zgodovine slovenskega planinstva. Pod naslovom »Presajene planike« prinaša dokumente o kaplanu Jakobu Dežma-nu, o katerem je znano, da je bil na Triglavu že 1. 1808 septembra meseca ter je bil kot tak prvi slovenski izobraženec, ki je bil na tem našem vršacu. Kugy sicer navaja Willom'itzer ja in Hacjueta kot prva, toda tadva nista bila Slovenca. Skupaj z Vodnikom Kosom sta šla na Triglav Jakob Dežman iz Radovljice, ki je bil kaplan v bohinjski Srednji vasi, ter njegov brat Ivan, kaplan v Bistrici, le da je Jakob prišel na vrh, Ivan pa ga je čakal ob podnožju zadnje strmine. Ze Kugy in Orožen imenujeta Dežmana med prvimi naskakovalei Triglava, toda šele Evgen Lovšin si ie dal nalogo, da tej turi posveti poseben članek. Jn dobil je opis le ture, kakor jo je napisal Dežman sam svojemu prijatelju Valentinu Vodniku v Ljubljano 20. sept. 1808. Pismo je v deželnem muzeju ter ga Lovšin zdaj objavlja prvič v slovenščini, navajajoč pri tem, da jo to prvi planinski Člamek v našem modernem smislu. Lovšin spremlja življenje tega kapluna po nadaljnjih njegovih službah in ugotovi, da ni prišel dalje, kakor do kaplana. Umrl je 1. 1S36 ter se tako »presajene planike« nanašajo nanj. Na vsak način zanimiv kulturno zgodovinski članek. — Bogdan Jordan opisuje »Bivak«, način bivakiranja, ki naj pomaga prenašati težave planinskih tur. l'u opisuje ra/.ne vreče za ogrevanje nog, za prenočevanje v snegu itd., kar je vse tudi nazorno podano s slikami ter zato zelo praktično. — P. Kunavcr prevaja odlomek iz planinskega pisatelja F. S. Smytha, ki se je dozdaj povzpel najvišje na svetu, kajti dosegel jo Mont Everest. V tem članku opisuje svoj pohod na himalajsko goro Nilgini Parbat. Za naše Claninco bo to vsekakor zelo mikavno ranje. — Uroš Župančič opisuje svoj planinski doživljaj, kako jc bil »dvakrat v zasneženi Križki steni«. — Boris Zamik razlaga, »kako se z enim pogledom Inhko prepričamo o ukrivljenosti zemeljske površine« in sicer s pogledom z vrha Triglava na skupino špika nad Policami. Grafično nam ponazori, kako bi morali videti gore, Če bi bila zemlja ravna. Zelo podčuna slika in članek! — Viktor Pimat, znani poznavalec dolenjskega gričevja in Gorjancev, opisuje svet »med Krimom, Kolpo in Kumom« začenši s Kure-šfkom, opisujoč dolino gradov ter kon-čavnioč s Svibnem in Bogenšperkom pod Kumom. — Pisatelj Anton Seliškar (ki ni identičen s pesnikom!) opisuje v knjigi »Črtice iz naših gora«, iz katere objavlja sedaj lep opis »Planinski mozaik«. — Kanonik prclnt Josip Vole je opisni v posebnem članku spomine na župnika, popotnika in planinca Josipa Lavtižarja pod naslovom »Pla-niški gospod«. V živahnem jeziku je opisan tu živahni plnniški gospod, polno anekdot, ki pokažejo nazorneje, kaj in kakšen je bil pokojni naš najstarejši duhovnik in svetovni popotnik, kakor še taki opisi. 1'relat Vole je postavil svojemu gostitelju in dolgoletnemu župniku domače fare lep spomenik. — Boris Režek je položil ua grob gorskega vodnika Lojzeta Erjavška ob obletnici smrti prnv tako lepo planinsko »vejico« v obliki spominskega članka. — Marjan Lipovšek opisuje pod Našim kotičkom fotografske spomine. V obzorn in društvenih vesteh je ne-krolog dr. J. Kugvju. »kralju Julijcev« in morda nnjpomenmbnejšcmu planinskemu pisatelju XIX. stoletja! — Zn konec ocenjene slovenske izvirne knjige, ki sc dotikajo slovenskih krajev, tako Tomnžičeve Pohorske bajke in Dravska roža, Kunaverjev sprehod po nebu, Lokurjcvi Gozdovi in vode vabijo ter Freiihovo Mladoletjc. Planinski vestnik velja letno 20 lir ter ga vsem Slovencem iskreno priporočamo. Dnevne novice 7.a pokojnega dr. Marka Natlačena ho v torek, 25. t. m., ob 7 sv. mala v frančiškan »kl cerkvi v lavretanaki kapeli za velikim oltarjem. Škofijska dobrodelna pisarna (poroča, da bo rodne mosočno podpore za mesec maj izplačovala v alodočem rodu: v potek, aprila. In v soboto, 39. aprila, ta dijako iu zavode. Zu vso ostalo podpirane* pa: 1. ma n od A—J, 1, maja K—O, S. maja P-2. 1., 2. in 3. aprila bo za begunce znprto in «e I« dni tudi novo prošnje no bodo »prejemale. Vse prosimo, da so točno držite tega reda. Mestna zastavljalnica zaradi »naženiu nradnih prostorov v potek, SK. t. m., In v soboto. 29. t. m., no bo poslovala. IJčIte se strojepisja! Novi eno-, Jt»- In trimesečni tečaji pričenjajo 25 ln 2S. aprila. Pouk dopoldne, popoldno ali zvečer po želji obiskovalcev. Modoma atrojeplsnloa. Učnina zmerna. Vpisovanje dnovno. Informacije, prospekti: Trgovsko učlllVo »Chrlstofov hč nI zavod«. Domobranska IS. INSTRUKCIJE ca ftOLOlll NOVI TUO S. Uspešna pomoč 11 vsob prodmetov. m KINO »SLOGA« "M Predstave od danes dalje; ob delavnikih damo ob H in ob 1« ob nedeljah in praznikih ob II, |? in I« nin?njna je odprla oh delavnikih od dalje — nh nedeljah iu pr.irnikih p« od 10 do IJ in od li dalje! Izplačevale vojnih podpor VojaSkl uran^ Pokrajinsko upravo (Poljanska cesta it. 3) bo Izplačeval pripadajoče pristojbine strankam po naslednjem redui a) začasno pokojnino ra maj 1914: aktiv: nlm častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom in svojcem aktivnih vojnih ujetnikov: od I. maja naprej; b) preživnino menoo aprtl 1911: avoj-com vojnih ujetnikov in rezervno vojske in sicor: 2.I. do 29. aprila za vac upravičence; c) podporo za moscc april 1911: svojcem civilnih Internlrancev In to: 3. do 5. ina.in za upravlčenoo ls mosta LJubljano. 6 do 10. maja za upravlčenco Izvon Ljubljano. Izplačevanje preko celega dneva, novo prošnje se ne bodo sprejemala v teui času, nltl dajala pojasnila. Upravičenci to morajo Izkazali: 1. t osebno Izkaznico; 3. s poMo svojega člana li vojnega ujetništva oziroma intornnclje, pisano Januarja 1914; ako tega nimajo, potem potrdilo hišnega lastnika (upravitelja), potrjeno od rajonsko policijsko stražnice (potrdilo za one Izven Ljubljano), da se dotlčni član družine 9e nI vrnil domov; S. s pismenim potrdilom dotlčnegu npn-vlčenca, ako Je osebno zadržan, du ne moro ls drugih vzrokov priti po pristojbine. Družinam Interniranih, priprtih sil kon-finlrnnih razvrščenih In nerazvrRčenih uslužbeneov od osebja Jugoslovanske držav« In drugih Javnih in pomožnih ln kakor koli pod državno nadzorstvo poslavljonih ustanov pripada od 10. oktobra 1943 polovica temeljnih projonrkov družinskega poglavarja; to lato velja za priložnostne delaven (dninarjo, občasne in termlnNke, pavšalno in pogodbeno), ako so btlt zaposleni pri državi ali Javni nstanovl zdržema ali v presledkih vsaj S mesecev. — Takim osebam ne pripada nobena podpora pri tukajšnjem nradu. Za bližajočo se Umarnlčno pobolnost vam priporočamo naSo ŠMARNICE Bernlk: Marija In sv. maša, vezsna 10 lir: ,Ter5e: I.avrctanske Smarnlee, voz. 10 lir; JerSe: Pozdravljena kraljica, vez. 10 lir; Jer<0: Znamenje na nebu, vezana 10 lir: Seigerschmlod: Marija Iu katoliška akella, broširnna 10 Ur; Soigcrnchmicd: Marija, kraljica miru. hroširanu 10 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI OddaJnISka »kuploa »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 23. april: 7 Toroiila v nomSčlnl — 710 Jutranji pozdrav, vraos 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nomščinl — 9.10 Koračuica. napoved sporeda v nemščini in slovenščini, noto koračnica — 13 Opol lanski koneort — 12.30 Poročila v nomščlnl In slovenščini — 12.45 Koneort radijskega orkestra pod vodstvom D. M. fijonca — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemšiini In slovenščini — 17.13 Celudi poznano ni solo, vondar zanimivo bo — 18.45 Zdravniška ura, dr. Vladimir Kajzolj: Bo leznl umatnlh rok ln živil — 19 Slovenska ljudska oddaja — 19.30 1'oročila v slovenščini, napoved sporoda — 19.45 Pregled športnih dogodkov — 20 Poročila v nemščini - 20.15 Dunaj pozdravlja LJubljano — 21.15 Komorna glasba IJuhljansokga godal, nega kvarteta in kinrinofnega tria — 23 Poročila v nemščini — 22.10 Plo«i z mcuojl Prav malo slovenskih pisateljev je doslej zbiralo anekdote o živih in umrlih Slovencih. Vsi večinoma smatrajo to delo za nevredno dostojnega književnika. Priznati pa je treba, da anekdota t. j. živ doživljaj o resnični osebi; pove več kot vsak življenjepis. Anekdote bi morali zbirati, kakor drugo narodno blago!« tako beremo v uvodu »Anekdot, priznanega slovenskega pisatelja N. Velikonie. Pisatelj, ki je dober novelist in mojster psihološke novele, je napisal lepo število knjig. Med njimi »Sirote«, ki ie prevedena tudi v hrvaščino, zbirko novel Otroci«, knjigo o otroškem življenju Naš pes«, vaški roman »Besede« iz Trnovskega gozda in šaljive črtice Pod drobnogledom« in »Zbiralna leča«. Ljud- ska povest »Višarska polena« pa je doživela za njegovo 50 letnico odličen uspeh tudi na odru. S temi in še drugimi svoiimi knjigami si je pisatelj pridobil vidno mesto med močnimi slovenskimi pripovedniki. Kaj pa »Anekdote«? —- Nov zvezek »Anekdot« ie v tisku. Pisatelj iih ie zbral med prijatelji in znanci. Za to knjigo ie izvršil akad. slikar prof. Podrekar odlično karikaturo Krasila bo knjigo, ki bo uvrščena med številne dobitke knjižne tombole Zimske pomoči. Le še nekaj dni ie do 7 maja, t. j. dneva žrebanja. Še je čas, da si kupile nekaj tombolskih tablic po 10 lir in s tem podprete pomoči potrebne begunce in druge. Vsakdania Liubliana po kronistovih zapiskih Sveti Jurij je prijahal v deželo Zeleni Jurij je lani pade! na veliko soboto, kar se primeri po enkrat v slo letih, letos pa je prišel šele 14 dni za velikim ponedeljkom Krilatci vseh vrst so mu prirejali že zgodaj zjutraj svoje koncerte. Prijahal te v deželo ob lepem, t-ončnem vremenu. Vse ie že ozeienelo. Kakor prvi trije letošnii meseci je doslej bil tudi april dokaj reven na mokroti, ko je bil nekatera leta poprej sila deževen. da so nastopale hude pomladanske povodnji. Letos bi zemlja rabila še precej moče kajti po mnogih krajih na Notranjskem in Dolenjskem je nastopilo pomanjkanje vode. Slanje voda v pokrajini ie sploh nizko. Vrtnarji so zadovoljni, da jim ne dela jutranja slana preglavic in sitnosti ter jim ne ograža raznih nasadov, ki niso varni pred morečo slano. Vendar nevarnost slane še ni popolnoma minila. Pojavlja se še lahko v začetku maja. Jutranja temperatura je bila pretekli teden še kaj visoko; blizu 10 stopinj nad ničlo! Zadnja dva dneva pa je za nekaj stopinj padla, zato tudi bojazen pred slano. Posestne spremembe Dedek Marija roj. Bcrthola, inženirjema soproga v Ljubljani, Lepodvorska ulica št. 5 je prodala Matevžu Okršlarju, torbarju v Ljubljani, Tržaška cesta št. 42 njivsko parcelo štev. 471'21 kat. občina Spodnja Šiška v izmeri 400 m2 zn 156.000 lir. Kvadratni meter je bil po 390 lir. — Krulc Josip, kipar v Ljubljani, Okiškega ulica št. 18 in žena Marija sta prodala Ani Stojčevi, posestnici na Igu stavbno parcelo št. 2389'20 kat. občina Rudnik v i/meri, 318- r.a 30.000 lir. — Muhar Henrik, dentist Ljubljana, Borutova ulica št. 9 je prodal Antonu Ovnu, zasebnemu uradniku Ljubljana, Poljanska cesta št. 15 vrtno parcelo št. 340'1 kat. občina Zgornja Šiška v izmeri 333 mJ za 25.000 lir. Porast stanovanj v Ljubljani Čeprav je v Ljubljani zaradi razmer, ki jih io prinesla vojska in komunistično razbojništvo, število prebivalcev močno naraslo in je porast števila stanovanj v zadnjih dveh lotili malenkosten. Pri leni seveda nivo stanovanjske higiene pada. Lani je bilo v Ljubljani zgrajenih 32 hiš (večino imajo enastanovanjske hišice) z 60 stanovanji. V starih hišah je bilo izvršenih 37 stanovanjskih adaptacij. Število stanovanj je torej lani naraslo za 07. Leta 1942 je Hilo še slabše. Pridobljenih je bilo le 76 stanovanj. Res malenkostne številke v primeri s prejšnjimi leti, ko nas vojska Se ni prizadela Leta 1030 je število stanovanj naraslo za 638, leta 1010 za 400 in leta 1011 za 517. Razne nesreče in poškodbe Na Brdu pri Viču stanujoči sin delavke, 13 letni Anton Avguštin je dobil po nesreči hude poškodbe na oboli nogah. — V Štepanji vasi je bil v nedeljo zvečer napaden v Okiškega ulici št. 19 stanujoči delavec, 33 letni Alojzij Jaklič, doma iz Zapoloka, občina Ig Poškodovan je bil po glavi. — Na Glinški ulici št. 6a stanujoči plačilni natakar Albert Briifach je bil v nedeljo okoli 23 napaden na Tržaški cesti. Nekdo ga je poškodoval v desno koleno. — Na Dunajski cesti je neznan voznik v petek povozil 8 letno hčerko pekovskega mojstra Brigito Vert-nikovo, ki jc dobila poškodbe po glavi in životu. — Razjarjen junec je na Blokah pred hišo podrl na tla 56 letno po-sestnikovo ženo Nežo Ponikvarjevo, ki si je zlomila desno nogo. Prepeljana je bila v ljubljansko splošno bolnišnico. Poizvedovanje Vboga dijakinja Jo zgubila 100 lir pred magistratom. Pošteni najditelj se naproša, da stotak odda v upravi »Slovenca«. Dramsko gledališče Torek, 25. aprila, ob 18: Azazel«. Ked Torek. Sreda, 26. aprila, ob 18: »Ogujenik«. Ited Sreda. »Azazel«, Osrednji lik to dramo jo groš- iiira Marija iz Magdalo in njena pot izpod vpliva duha nečistosti Azazela do očiščenja in voro v Jezusov nauk. Njej nasproti pa jo postavljen Juda iz Keriota iu njegova izdaja Učonika, ko zapado Azazolu. V glavnih vlogah: .lun, Ukinar-Boltarjova ter Vi. Skr-blnSok. Iie/.iser M. SkrbinSok, sccna arh, V. GaJSok, kostumi J. Vilfanova. Operno gledališče Torek 25. aurlla. oli 18: »Madame Buttcrf!y« Izven, liostovauje Zlato Gjungjcnac. Cone od 411 lir navzdol. Sreda. 2«. aprila, ob 18: »Don Jiian«. Ited A. Ker Je nedeljska popoldanska predstava »Slaba vest« z.tiadl alarma odpadla, so bo Ista vrSIla v nedeljo, .1». t. m., ob Isti url (15). Vstopnice, kupljene za to predstavo, ostanejo v veljavi, odnosno Jim vrne denar blagajna v Operi. Zadnje gostovanje Zlate Gjungjenčeve bo danes, v torek, 25. aprila, ob 18. Tela I10 partijo Cho-cho-aan, v kateri jo ostala občinstvu v posebno lepom spominu. Opozarjamo, da bo v četrtek, 27. t. m., v Operi 25. predstava Gregorčeve opereto »Melodije srca« s premlersko zasedbo In 110-kullko razširjenim sporedom. mu OCILASE NOSNEGA ("UVAJA išče vri ju podjetje v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod značko »Zanesljiv« št. MOV HLAPCA k pnru konj išče špe-dleijsko podjetje v I jubljani. /glasili pri Ranzingcr, Masarvko-vn 19. PSA ČUVAJA dobrega, kupim. Dre-uik, llrunilniška 4. KARFIJOLO dobite pri Unspodar-ski zvezi 110 Dunajski cesti iu pa v Maistrovi ulici 10. (I — II — Najvišje line na ljubljanskem živilskem trgu Z odlokom VIII., št. 166/5, je šef pokrajinske uprave v Ljubljani dne 21. npr t. 1. določi! za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka. 24. aprila 1944, zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajali v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Zeljnate glave 2 liri, kislo zelje 4.50 lire, kisla repa 4.20 lire, ohrovt 3 lire, kolerabice 4 lire; repa 1.60 lire, krmilna pesa 1 liro; rdeča pe6a brez listov 4 lire, črna redkev 3 lire. rumena koleraba 4 lire. radič 16 lir. otrebljeni motovileč 18 lir. osnažena berivka 18 lir, regrat 6 lir, spiuača 10 lir, šopek zelenjave za juho 0.50 lire, rumeno korenje 3 lire, rdeče korenje brea zelenja G lir, peterSilj 6 lir, zelena 8 lir, por 5 lir, osnaženi hren 4 lire, čebula 4 lire, čebulček 12 lir, šalota 6 lir, česen 8 lir. Kjer ni posebej naveden liler veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da V6e te najvišje dopustne ceno veljajo samo za blago pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago uvoženo iz drugih poki ajin veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri šef pokrajinske uprave. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cejiah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrluina mora bili osnažena in oprana, vendar pn ne več mokra ali namočena, pač pa 6veža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačar-jevem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ot) isti letni dobi lanskega leta. če ni bila za tisto blago 6 posebno odločbo šefa pokrajinske uprave — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena. Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listek z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora bili obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem utadu po 50 stotink. Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1912 St. 8 in z dne 25. nov. 1912, št. 215, ter po naredbi cd 12. marca 1911, M. s. št. 358. NAŠLA SE JE leva. dumska usnjena rokavica v rdeči hiši n.i Poljanskem nasipu. IV. stopnišče. Dobi bo v upravi »Slovenca« KUPUJEMO prazne cementne Id •lične papirnate vreče PE1HONAF1A. TriSe r« c. M a. PRODAM: nove kapuc, blazine in hrisalke. predvojno blago, dobro ohranjene moške nizke čevlje črne it. 42 in 40, /ruske semiš trne št. 3(>. modeme. Naslov pri opravi »Slovcnca« il. 3 i 49. NAGELJNI po nizki ceni. Baloli Kolodvorska 18, dvorišče. PEGE IN l.ISAJ vain zanesljivo odstrani »ALBA« krema. nnOGERIJA KANC, Židovska uliea 1. STEKLENICE rame vrste, kupujemo. Plačamo dobro. Na »a-So željo jih prevzamemo ua domu. - R. C.uštin. Vodnikov trg št. 2. ŠIVILJSKE ODREZKE iu steklenice vseh vrst plnča najbolje Mctalia Gosposvctska Ib. (k PRAŠIČKE prodam. Žgujilar Matija, Sela 14 p. lav-rica pri Ljubljani. REPO ALI TESO 1(10—600 kg kupim. — lončarska steza 10 -poleg Ljudskega do. ma. ORODJE tesarja iu koiarja ler delavske čevlje št. 45 kupim. Trškan, IIu-doveruikova 41. STARE URE zapestne, žepne ia budilke. lamo prat dobro ohranjene, knpim. Janko Jazbec. Miklošičeva cesta 12. TEL KINO »UNION« 12-11 Je človek, ki je res celo življenje srečen? Na to vprašanje nam odgovarja film »Srečen človek« V glavnih vlogah: Ewald Batser, Viktor de Kova, Maria l.androck itd. Piedstave ob delavnikih ob li in 17.15 ,El KINO »MATICA« "-41 Scnzncijnnalna varijetejska burka... Vratolomne akrobacije na trapezu... Plesne revije iu moderua glasbo... »Akrobat Seh-o-o-o-n« v glavnih vlogah: španski komik CHARLIE RIVEL in lepa CI.ARA TABODV Predstave ob delavnikih ob li in ob 1» re~KINO~>SLOGA« Prav zanimiva In zabavna zgodbica zakonskega problema Iz današnjih dni v krasnem TOBIS-filmu Na rokah te bom nosil aH Koliko veljajo obljube moških svojim nevestam pred poroko ...? Nazorni pouk za žensko — pa tudi za moško mladino! V giovnih vlogah: Heii Finkenzeller, Hans Nielsen. Wolfgang Lukschy Režija: Kurt Hoffmann Predstavo ob delavnikih ob li in ob 11 Daroval jo svoje življenje na oltar naroda naš dragi soprog, oče, siu in brat, gospod Kukovica Franc podnarednlk slov. domobraiistva Pogreb blagoga pokojnika bo da. nes, 25. t. m. ob 5 pop. na pokopališče v D. M. Polju iz tamkajšnje mrtvašnice. Ljubljana, 24. aprila 1944. Žalujoča soproga Mara; Majda in ToinaZek, otroka. Krane in Ana, starši. Tone, Mirko. Vloko, Marjan, Lojze, Polde. Lado, Jože, Peter, bratje: Cvetka sestra. Družina Volčič. HUH Zapustil nas je v cvetu mladosti naš ljubljeni sin, brat, bratranec in nečak, gospod Klemene Dušan Pogreb bo v torek, 25. 4. 1944, ob desetih dopoldne iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Višnja gora, dne 22. aprila 1944. Žalujoča družina KLEMENC in ostalo sorodstvo Zahvala Ob priliki nenadne izgube našo mamo in žene, gospe Terezije Guzelj si štejemo v dolžnost izreči najtoplejšo zalivalo vsem, ki so kakor koli počastili spomin rajnke. Sv. maša zadušnlca bo 27. aprila, ob pol 7 v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Ljubljana, duc 25. aprila 1944. Žalujoče rodbine GUZELJ Po dolgem in mučnem trpljenju je Bogu vdano umrl naš ljubljeni soprog, stric in svak, gospod FRANJO PIIIH vlakovodja drž. železnic v pokoj Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 25. aprila 1144, ob pol 5 pop. z Žal. iz kapele sv. Krištofa k Sv. Križu, Ljubljana, dne 24. aprila 1944. Žalujoči: JOSIPINA. soproga in ostalo sorodstvo Žalostni javljamo, da je junaško padel in dal svoje življenje za svobodo slovenskega naroda naš CIRIL SKUPEK dijak-domobranec v sedemnajstem letu starosti. Pokopali ga bomo danes, dne 24. aprila 1944 v grob junakov na Gradu ob pol 4 popoldne. Ljubljana, Zagradec, Vipava, dne 24. aprila 1944. Žalujoči: Rezka in Rudolf, starši, Slavko, brat; Draga in Nada sestri in ostalo sorodstvo Dotrpel je noš ljubi mož, oče, brat, stric in svak, gospod VIKTOR ZAJEC strojni slavce v pokoju Pogreb dragega pokojuika bo v torek. dne 25. aprila 1944 ob pol i popoldne z Žal, iz kapelo sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, Craz. Podgora, dno 24. aprila 1944. Globoko žalujoči: TEREZIJA, žena; STANA, hčerka in ostalo sorodstvo 4 Dotrpel je noš ljubljeni mož, oče, stari oče, stric iu tast, gospod FRANC BIZJAN posestnik in prevoznik Pogreb bo v torek, 25. aprila 1944, ob 4 popoldne z Žal, iz kapelice sv. 1'raučiška k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. aprila 1944. Žalujoča ŽENA. OTROCI in ostalo sorodstvo Po dolgi, mučni bolezni na« je za vedno zapustila našo nenadomestljiva žena, mama, stara murna, tašča in sestra, gospa Helena Hribar roj. škerlj K večnemu počitku jo bomo spremili v lorek, dne 25. aprila 1944. ob 3 pop. z žal, iz kapelice sv. Xlarije. Maša zadušnica bo v ponedeljek, dno 1. maja 1944, ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Družine v Mostah. Ljubljaua, dn0 24. aprila 1944. Žalujoči: mož, sin, hčerka, bral, Inšča, vnuček in ostalo sorodstvo Ob nesreči, ki nas jo zadela z nepričakovano smrtjo, ko nas je za vedno zapustil moj ljubljeni mož, zlati očka, brat, svak, stric, gospod MILAN ČEBOKLI bivši mornariški voduik, sedaj nradnik občine Domžale sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo dragega pokojnika pokopali na farnem pokopališču v Domžalah, dne 31. apr. 1944. Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin! Domžale, Ljubljana, Beograd, dne 24. aprila 1944. Globoko žalujoči: .T o s i p i n a , soproga Marinka in Rinčica, hčerki ter ostalo sorodstvo J. E. POLA K 9 lirirna povest ir časov Keltov v naMh krajih Zdravila so knezu prijala in včasih se mu ie videlo, da je čisto zdrav. Ccz nekoliko dni pa ga je začelo dušiti iznova; ir. natirati so mu morali hrbet s kisom iz samega česmina in mu polagati na prsa zdaj sveži kravji sir, zdaj tenko plast slolčene sveže ilovice. In knez se jc umiril; lažje jc dihal in tudi krvi ni več pljuval. »Samo da pride pomlad, pa bo Kopet vse dobro," je tolažil knez 6am sebe. ^Da, pomladi in sonca je treba,« mu je pritrjevala kneginja. Ko pa sta obmolknila in je knez malo zadremal, je pohitela kneginja v mislih od druida Lugefumunda do druida Pire-vinta, od druida Albaroto do druida Vi-sogunta in od tega končno tudi k druidi-nji Bijaniri — »Da, povsod pojdem in povsod bom darovala bogu, ki nam daje dan in noč; nekje bom že izvedela, kaj bo vrnilo knezu prejšnje zdravje.« Take in podobne so bile midi, u katerimi se je tolažila kneginja HeU-csvin-ta ob trenotkih, ko je odleglo knezu To- listobaru po hudem napadu in je zadremal. In v taki družbi, ob takih razgovorih, ob lakem zdravljenju in ob takem ugibanju so minevali mrzli zimski dnevi in dolge zimske noči... 9. Dolgo je bila pomlad v tujini; a končno se jc začela vračati tudi v kneževino kneza Tolistobara. In kakor se vrača pomlad v naše kraje sedai, tako se je vračala že ludi pred več nego dva tisoč leti. Veti so začeli južni vetrovi in v beli snežni odeji so se začele prikazovali umazane lise, da je bilo videti kot bi se trgala od vlage prepercla bela odeja. Na krajih, ki so obrnjeni proti soncu, se je topil sneg še hilrejc; in cvesli sta začela kot jabolčno cvetje nadahnjeni teloh in rdeča resa, pobarvana tako lepo kot svila temnorožnale barve. Umazano lise v belem snegu so «e večule vsaki dan, priloži« raz h->ibc v gričevje in raz gričevja , v doline. Trava po pašnikih, seno/etih in travnikih je začela zeleneti,; in zacveli so zvončki, trobentice in viiolicc. Tudi po pašnikih, senožetih in gozdovih so se pojavile prve pomladanske gozdne in planinske cvetice. Popovje po vejah dreves se je začelo napenjati; in kadar je zavel močan veter, je zašumelo drevje glasno; a to šumenje je pelo bolj vesele melodije nego bučanje v mrzlih zimskih dneh. Ko pa se je to šumenje ponehalo, so se oglasili prvi drobni pevci, ki so oznanjali, da prihaja čas pomlajanja, hrepenenja in ljubezni. Sneg se je topil bolj in bolj in pomladanske vode so naraščale. Struge studencev in potokov so se napolnile: ko lete vse vode niso mogle objeti, se je razlila voda po njivah, in travnikih, ki so ležali v dolini. Mnogo vode je privrelo pod milo nebo tudi iz ogromnih podzemeljskih vodnih shramb, ki so jih polnili pre-sihajoči studenci in potoki leto in dan in jih napolnijo ob jesenih in pomladih tako, da prekipe in bruhajo vodo izpod zemeljskih globin; in z vodami se napolnijo ob takih prilikah tudi rupe, ki so videti potem, ko se voda raz njive in travnike odteče, kot mali ribniki. Nobena od teh rup ni bila za časa kneza Tolistobara tako znana nego ie bila rupa »Povodnega moža«. Jeseni ali spomladi, ko se jc leta rupa napolnila z vodo, ie bila podobna malemu ribniku; voda v letem ribniku je bila zclenkuslo-modra in tako mirna in gladka, da se je videla v nji vsaka stvar tako jasno in razločno kot v brušenem zrcalu. Okoli te, z vodo do vrha napolnjene rupe, je bilo lepega pomladanskega jutra vse tiho; bilo ni vetra, ne šumenja dreves in ne petja ptic; samo voda v rupi je zdaj in zdaj zagrgrala; in njena gladina se jc stresla kot bi zaplaval preko nje rahel veter.* Kar se začujejo stopinje ... Nekdo se je plazil previdno skozi gosto grmovje, ki jc obrobljalo jaso okoli rupe. Zdajci stopi na jaso keltski vojnik . .. Bil je kneževič Galimar, najstarejši sin kneza Tolistobara. Malo je bilo med Kelti junakov, ki bi se upali ob takem času k rupi, »Povodnega moža«. Kneževič Galimar pa se ni bal ničesar, čeprav so pred rupo svarili druidi in druidinja, in jih ostrašili s svojim svarjenjem tako, da se je ognil lete rupe vsak, in je šel mimo nje raje daleč naokoli, čeprav je imel po poli mimo rupe mnogo krajšo pot do tja, kamor se je napotil mimo lete rupe. ln še sedaj, če greš v noči mimo lete rupe, ki leži v bližini šenlvidske posla-jice, in pogrgrava v rupi voda, se ti vidi, da otepava po vodi človek, ki se utaplja in bruha iz sebe vodo, ki sili vauj, da bi ga zadušila. Kneževič Galimar se za taka svarila druidov in druidinje ni menil; zakaj ob različnih prilikah ie opazil pri njih to in ono, kar mu ni bilo všeč; in zato jim ni dosti verjel Ali praznoverstva se tudi kneževič Galimar ni mogel otresti; in zato je verjel, da se prvo jutro po prvem pomladanskem ščepu, če je rupa polna vode,, vidi v vodi obraz onega, ki bo v rodbini tistega leta umrl, pa tudi obraz onega, ki bo prišel tistega leta v rodbino na novo; bodisi po rojstvu, bodisi po ženitvi, bodisi po možitvi ali vzprejemu. Počasnih korakov stopa kneževič Galimar proti vodi, se ozira na levo, na desno in nazaj; in ta negotovost ga vznemirja in plaši. Ko pa pride k vodi, obstane in upre pogled na gladino vode; ker ne opazi ničesar, sede na skalo ob rupi in čaka ... Zdai in zdaj, ko ie voda zagrgrala, se Galimar strese; zakaj domisli se povodnega moža, ki so se ga Kelti od vseh zlih duhov najbolj bali; ko pa vidi, da ni nič, prekriža z desno nogo levo, nasloni na desno koleno komolec desne roke, opre na dlan desne roke brado in gleda pazljivo na gladino vode — Zdajci prileti iz gozda sova in sede na vejo drevesa, ki se je zrcalila v vodi . . . »Sem, sem!« hiti knez. »Kdai?« se začudi kneginja. »To pa veš bolje ti nego jaz,« rečo knez in se poredno zasmeje. »O li porednež ti!« ga kara kneginja in mu položi roko za tilnik, da bi mu olaišala kašljanie, k; se ga je lotilo. »Spet kri!« rečo knez nejevoljen, ko je pljunil na tla. ru, »Ljudska tiskarna« _ Za Ljudsko tiskarno; Jože Kramarič - llerausgeber. Iz' jatelj: tat Jože šodia - Schriiiieiler. urednik: Janko Hafner.