¡111 jjjlg ■s« Vsjjgv " Cfi / l " - "i i T 6f L Vv ✓I® \ . ^CS i -v «iS» L POLTIKA Konsolidacija liberalne demokracije? » ¿s INTERUJU Dr. Milan Pagon Profesionalizacija policijskega dela Kako hitro je življenje' Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedljsklh vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnlk je tako postal prenosni multimedljski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta. televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij tretja stran 1 I ■ Vidimo se v naslednji... ... vojni, je precej slabe volje svoj odstop od kandidature za podpredsednika liberalne demokracije sklenil nekdanji predsednik ZSMS, nekdanji vodja poslanske skupine LDS in dosedanji podpredsednik stranke Tone Anderlič na sobotnem izrednem kongresu stranke na Bledu. Kongres se je končal po pričakovanju. Kot edini kandidat za predsednika stranke je bil znova izvoljen veliki poraženec zadnjih državnozborskih volitev Anton Rop, ki je pred tem s svojo stranko pogorel tudi na evropskih volitvah. Potem ko je od svojega predhodnika Janeza Drnovška nasledil vodenje vlade in daleč najmočnejšo stranko v državi, je po slabih dveh letih prvo zapravil, drugo pa pripeljal v opozicijo, čeprav je vsezkozi ponavljal (če smo nekoliko cinični), da ima LDS "najboljšo ekipo in najbolj kompetentne ljudi". Na kongresu je Ropa podprlo 320 delegatov, proti jih je bilo 61,12 glasovnic je bilo neveljavnih. Izid, ki kaže, da ima Rop v stranki večinsko podporo, da pa je čedalje več tistih, ki z njim niso zadovoljni. Ropu se je manever z na hitro sklicanim kongresom posrečil. Pred kongresom in na njem so se pojavili in oglasili njegovi kritiki, ki pa zaradi pomanjkanja časa niso ponudili alternative. Med njimi so tako izstopali Tone Anderlič, Jožef Školč in Matjaž Švagan. Za Anderliča je značilno, da se je težko sprijaznil z dejstvom, da ni več vodja poslanske skupine in da je njegovo mesto zasedel prav Rop. Ker je Anderlič večkrat na glas povedal tisto, kar je mislil, je bil s strani Ropu naklonjenih novinarjev pogosto deležen napadov, ki so dali slutiti, da v stranki ni vse v najlepšem redu. Med Ropom in Anderličem namreč obstajajo še zamere iz časov, ko je bil Rop finančni minister, Anderlič pa vodja poslanske skupine. V tistem času so bila njuna stališča včasih zelo različna, na primer ob lastninjenju Zavarovalnice Triglav. Za Anderliča je Rop povzpetnik, ki je še študiral, ko je on v drugi polovici osemdesetih let vodil slovensko socialistično mladino in se bodel s predstavniki unitaristične zvezne mladine. Nekaj podobnega velja za Školča, ki je vodenje ZSMS prevzel, ko je slovenska partijska oblast s pomočjo jugoslovanske vojske iz boja za mesto predsed- nika ZSMS izločila Janeza Janšo. Školč je v naslednjih letih postal nekakšen jezni mladenič, ki je vedno nečemu nasprotoval. V času osamosvajanja je Demos in slovensko javnost spravljal v slabo voljo s svojim nedržavotvornim ravnanjem, ki je včasih mejilo na narodno izdajstvo. Ena redkih pametnih političnih potez, ki jih je naredil v svojem življenju, je bila (o čemer sem že pisal), da je na čelo nekdanje ZSMS, takrat Liberalnodemokratske stranke, pripeljal Janeza Drnovška. S tem je stranki zagotovil, ne le da je preživela, ampak da je zasedla slovenski politični prestol. Kasneje se kot predsednik državnega zbora in kulturni minister ni izkazal. Zadnja leta je bil precej neopazen. Šele slab izid na volitvah ga je nekako vrnil med žive. Kritiziral je Ropa, ker po volitvah ni takoj odstopil. Na kongresu je izrazil mnenje, da se je po porazu stranke reševalo le vodstvo, namesto da bi iskali alterntivo zanj. Najbolj pa je navdušil nekatere in v slabo voljo spravil druge v stranki z izjavo, da s takšnim ravnanjem "vse bolj postajamo podobni bratoma Podobnik". No, Rop mu ni ostal dolžan in je nekaj dni kasneje na nacionalni televiziji dejal, da je bratoma Podobnik morda bolj podoben tisti, ki je tako primerjavo dal. Tretji "nezadovoljnež", ki je najbolj kritično nastopil že v predkongresnem času, je zagorski Zupan in eldeesov poslanec Matjaž Švagan. Na zadnjih volitvah je bil izvoljen z najvišjo podporo med poslanci, kar je dalo njegovi zahtevi (in zahtevi zagorskega odbora LDS) za takojšnji Ropov odstop dodatno težo. Švagan je opozoril, da se je stranka preveč oddaljila od svojega učitelja in nekdanjega predsednika stranke in vlade Janeza Drnovška. Zanj je bilo Ropovo oddaljevanje od Drnovška napačno. Kritičen je tudi do strankinega pomika v levo. Švagan je omenjal, da so našli resnega kandidata za novega predsednika, da pa zaradi tega, ker je kongres farsa, nima možnosti za izvolitev. Zato Rop ni imel protikandidata. Blejski kongres - deset let po združitvenem kongresu - je bil rezultat zdajšnjih razmerij v LDS. Kljub porazu na volitvah se je Rop zbranim delegatom ob pomanjkanju prave alternative zdel še vedno sprejemljiv. Anderlič, Školč in Švagan niso politiki, ki bi stranko potegnili navzgor. Veliko vprašanje je, ali je to lahko tehnokrat Rop, ki jo je do zdaj vlekel navzdol. S spremembami statuta, s katerimi mu bo stranka povsem podrejena, bo Ropova odgovornost v prihodnje še večja. Jo bo prevzel na svoja ramena čez dve leti, ko bodo lokalne volitve? Za vladajočo koalicijo, za najmočnejšo vladno stranko, za Janeza Janšo je dejstvo, da bo LDS še naprej vodil Anton Rop, po vsej verjetnosti dobro. Liberalna demokracija šele začenja svojo opozicijsko pot in s poražencem na svojem čelu se bo le težko pobrala, saj ni izključeno, da je bil blejski kongres le napoved novih sporov. Metod Berlec Za Janeza Janšo je dejstvo, da bo LDS še naprej vodil Anton Rop, po vsej verjetnosti dobro. Liberalna demokracija šele začenja svojo opozicijsko pot in s poražencem na svojem čelu se bo le težko pobrala. Poleg tega obstaja precejšnja verjetnost, da je bil blejski kongres le napoved novih sporov. Demokracija • Četrtek, 16. decembra 2004 O kazalo Platon za današnjo rabo Največji knjižni dogodek v letu 2004 je izid Platonovih del v prevodu in z znanstvenim komentarjem Gorazda Kocijančiča. 11 Kje so meje Evrope? 12 Konsolidacija na Bledu? Sobotni kongres Liberalne demokracije Slovenije na Bledu je minil v znamenju pozivov, naj se stranka otrese arogantnosti in samopašnosti ter se skuša čim bolj približati ljudem. Kljub temu so delegati za novega predsednika stranke vnovič potrdili vse prej kot ljudskega Antona Ropa. 15 SDS podira rekorde 16 Imuniteta - privilegij nedotakljivih? 18 22 31 Po konstituiranju nove sestave državnega zbora so prišla na dnevni red tudi vprašanja v zvezi s statusom in delovanjem poslancev. Eno od njih je vprašanje poslanske imunitete. 34 40 56 Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik; Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: SAFO, Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Slika na naslovnici: Hans Georg Geigerfeld Nenaročenih člankov Ln fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Vegina tožba z napako Grozeči razcvet stečajev Težave na East Riverju So Združeni narodi v krizi? Potem ko je postala relevantnost svetovne organizacije vprašljiva ob iraški vojni in njeni nesposobnosti, da odgovori na številne izzive današnjega časa, jo zdaj pretresajo še hude afere, ki kažejo na precejšnjo navzočnost korupcije in morda celo na krizo v samem vodstvu. Soglasje, da so potrebne spremembe, je široko, nekoliko manj jasno pa je, kakšne bi morale biti. Skrivnostni mojster HGG Slovenska Ukrajina Pa naj še kdo reče, daje šport avtonomen in da lahko obstoji brez političnih vplivov. Printerje nogomet. Nujna je profesionalizacija policijskega dela Pogovor z dr. Milanom Pagonom Koalicijska pogodba na področju notranjih zadev dejansko odraža vse trende, o katerih sva govorila. To je usmerjenost policijskega dela v skupnost ob hkratni ustrezni kadrovski prenovi tistih delov policije, kjer je to potrebno, in omogočanju razmer, da lahko policija normalno dela. Dodal bi samo še eno stvar, ki v koalicijski pogodbi ni izrecno napisana, saj gre za bolj dolgoročen cilj. To je profesionalizacija policijskega dela. Gospodarska popotnica vladi (Stran 8) Predčasne volitve edina rešitev (Stran 10) Za večjo učinkovitost (Stran 14) Milijardne luknje (Stran 22) Nič več planinski raj? (Stran 24) Stavba spora (Stran 26) Clintonova knjižnica (Stran 28) Mars grozi (Stran 30) Prešernovi nagrajenci in nominiranci (Stran 42) Življenje po Georgeu (Stran 44) Vinski leksikon (Stran 46) Nov podvig (Stran 48) Severna vročica (Stran 60) Frane Milčinski - Ježek (Stran 62) Bo Romana ostala v ozadju? (Stran 66) pogovor Držati moramo skupaj Pogovarjali smo se z Alojzom Sokom, novim vodjo poslanske skupine Nove Slovenije. Kako vidite svojo vlogo vodje poslanske skupine Nove Slovenije v prihodnjem mandatnem obdobju? V mandatu, ki je pred nami, bo NSi vladna stranka in vodenje bo prilagojeno temu položaju. Imam izkušnje z delom v opoziciji, v vladajoči koaliciji pa ne. Predvsem mislim, da bo treba veliko sodelovati z vlado in njenimi službami. Potrebno bo veliko usklajevanja, še preden bodo predlogi zakonov prišli v DZ. Prepričan sem, da bo postopek sprejemanja zakonov počasnejši in da bo razprava v zvezi z zakoni širša in bolj poglobljena. Od nove vlade pričakujem, da DZ ne bo posiljevala z nujnimi postopki in s slabo pripravljenimi zakoni. Sicer pa je poslanska skupina skoraj v celoti sestavljena iz poslancev, ki so bili prvič izvoljeni. Menim, da gre za dobro skupino, ki si bo maksimalno prizadevala za prepoznavnost Nove Slovenije, hkrati pa izpolnila tisto, kar volivci od nas pričakujejo. Kakšna bo vloga stranke glede na novo razmerje moči v državnem zboru? Pred štirimi leti smo ustanovili Novo Slovenijo. Danes je jasno, da je bila takratna odločitev pravilna. Brez naše stranke desnica na letošnjih volitvah v evropski parlament in DZ ne bi zmagala. Trdno sem prepričan, daje koalicija Slovenija, katere trdni člen smo, kljub nekaterim drugačnim pogledom izpolnila zgodovinsko nalogo in po 59 letih zagotovila, da je v Sloveniji prevzela oblast desna politična opcija. Program sedanje vladajoče koalicije temelji na krščanskih etičnih vrednotah. S tem je Slovenija tudi na političnem področju postala primerlijiva z Evropo. NSi je bila zmagovalka na prvih evropskih volitvah, SDS pa na državnozborskih. Sedaj je pred nami težka naloga, da uresničimo program, ki smo ga zapisali v koalicijsko pogodbo. To bo mogoče le, če bomo držali skupaj. V preteklem mandatu ste bili eden redkih glasnikov kmetov. Boste tudi v prihodnje skrbeli zato področje? Da. Nobena gospodarsko bogata država se ni odpove- dala možnosti lastne preskrbe s prehrambenimi izdelki. Čim bolj je gospodarstvo neke države razvito, tem večja je zavest o nujnosti prehranske neodvisnosti. Kmet je v preteklosti veljal za razrednega sovražnika. Sam sem rojen na kmetih in dobro vem, kako težko so kmetje živeli nekoč in kako živijo danes. V naši družbi je še vedno precej negativnega mnenja o kmetstvu. Zelo me boli, ko v medijih berem veliko neresnic in polresnic o slovenskih kmetih. Toda brez kmetstva bi slovenski narod težko skozi stoletja ohranil svojo narodno identiteto med močnimi evropskimi narodi. Katere so najbolj žgoče težave v kmetijstvu, ki jih bo treba reševati v naslednjih letih? Mislim, da so v slovenskem kmetijstvu predvsem trije veliki problemi: slaba posestna struktura, kmetije so v povprečju premajne, da bi lahko konkurirale kmetom v drugih članicah EU; in slaba izobrazbena struktura. Danes kmet potrebuje veliko znanja. Ko sem bil še otrok, je veljalo splošno mnenje, da je za kmetijo najboljši tisti otrok, ki mu v šoli ne gre najbolje; previsoka povprečna starost slovenskih kmetov. Povprečna starost slovenskega kmeta je več kot 54 let. Veliko jih je starejših od 65 let in le manjši del je mlajši od 35 let. Povsem jasno je, da je za nove ideje in hitrejši napredek potrebna boljša starostna struktura. Vse našteto kaže na to, da kmetijstvo predstavlja nekakšno brezperspektivnost, kar bo treba spremeniti. Izhajate iz ene bolj zapostavljenih slovenskih regij. Kaj je treba storiti, da se bodo v severovzhodni Sloveniji rešili problemi zaposlovanja, investicij itd.? Odgovor na to vprašanje je nadaljevanje prejšnjega. Nedvomno bo treba SV Sloveniji, ki velja za najbolj kmetijsko območje in je prav zaradi tega najmanj razvita, pomagati. Pomagati predvsem z ustvarjanjem vsaj približno enakih možnosti. Z več delovnimi mesti v malih in srednje velikih podjetjih bo mogoče zadržati ma-loštevilčno mladino na podeželju. Če bodo mladi dobili službo in bo zakonodaja predvsem na davčnem področju ustrezna, bodo manjše kmetije še naprej obdelane. Skratka, hitrejši razvoj manj razvitih območij je mogoč, če bomo zanje namenili več denarja in tako omogočili nova delovna mesta. M itja Volčanšek Sočutje z ljudstvom Vidnejši predstavniki LDS, ki so hoteli najti alternativo za dosedanje strankarsko vodstvo, so na sobotnem kongresu na Bledu končno doumeli, kaj pomeni biti sočuten z ljudstvom. Ob dejstvu, da se jim je na kongresu zgodil ROP, so se namreč počutili - oropane. Morda so se zdaj začeli zavedati, koliko ljudi se je čutilo oropanih v zadnjih dvanajstih letih, ko je bila LDS na oblasti. Demokracija • Četrtek, 16. decembra 2004 tri pike... Zajedalci Predsedstvo združene liste je na nedavnem posebnem sestanku sklenilo peklenski načrt. Kot je po sestanku dejal njegov lepi predsednik Borut Pahor, si bo stranka na naslednjem kongresu prvič postavila cilj zmagati na volitvah in dobili mandat za sestavo vlade. V ta namen so si omislili nadvse inovati-ven načrt. Oblikovali bodo strokovni svet, ki bi bil nekakšna vlada v senci, nato pa bodo preimenovaH še stranko. Kaj natančno bo delala ta vlada, še ni znano, je pa znano, kako se bodo po novem imenovali - Socialni demokrati. Zakaj so izbrali takšno ime, mi ni jasno, posebej zato ne, ker bi lahko v stranki s tako pisano množico članov izbirali med široko paleto imen. Lahko bi se denimo preimenovali v Združeno listje, s čimer bi poudarili svojo multinacionalnost in različnost članstva, ki ga je veter kot listje nanesel z vseh strani. V stranki namreč najdete najrazličnejše skupine: revolucionarje, ki trdijo, da ni bilo revolucije, čeprav je vsakemu oslu jasno, da je bila; privilegirane upokojence, ki menijo, da bi morali imeti posebne pokojnine, čeprav so doma jedli surov krompir, da jim ni bilo treba iti v vojsko; izbrisane, ki pravijo, da so čisti Slovenci, doma pa poslušajo Ceco, in še mnogo drugih. Zagotovo bi združeni listi pristajalo ime Združeno glistje, s čimer bi simbolično opozorili na junaška dejanja klenih revolucionarjev, ki so se med revolucijo urno kot črvi plazih za notranjim sovražnikom; lahko bi bili tudi čisto preprosto Stranka zaje-dalcev. To ime bi stranki še najbolj pristajalo, kajti znano je, da je v njenem članstvu največ takšnih, ki s privilegiranimi pokojninami vseskozi najedajo pokojninsko blagajno. Po naravnem zakonu jih je sicer resda čedalje manj, vendar še vedno dovolj, da nam Janez Prijatelj, to je tisti iz SPIZ, najeda živce. Vsakokrat, ko se omenjeni gospod oglasi, toži, da mu iz blagajne nekaj odteka, curlja in nasploh vedno nekaj pušča. Kaj je to, ne vem, vem pa oziroma se govori, da bo kmalu odletel. Tega se po sobotnem kongresu ni treba več bati predsedniku liberalne demokracije Antonu Ropu. Delegate na Bledu mu je, če odštejemo nepomembno grožnjo, da bo, če ga ne bodo znova izvolili za predsednika, spo-kal kufre, uspelo prepričati, da ni nič več nadut, zadirčen in samopašen predsednik, ampak tako rekoč človek iz ljudstva. Tako lahko vsaj nekaj časa uživa miren sen kralja Matjaža - vse dokler mu postelje, na kateri leži, ne bodo spodnesli zajedavci. Aleš Kocjan diktafon h-umor "Zaradi ciljev socialne demokracije, ki so vsebina našega volilnega in strankinega programa, bomo nadzoru nad delovanjem vlade posvečali posebno pozornost." (Vodja poslanske skupine združene liste Miran Potrč novi vladi ne bo dal dihati. Le kje je bil v letih tranzicije, da so se socialne razlike v Sloveniji tako povečale?) "Ljubezen do seksa sem odkril, šele ko sem ga začel bolje obvladati, to je recimo pred petimi leti." (Sanjski moški Damir že pet let neizmerno uživa) "Jaz ure ne nosim, ker bi jo gotovo čez nekaj ur izgubil." (Plavalec Peter Mankoč je kljub doseganju rekordov prepričan, da čas ni njegov gospodar. Včasih pa kakšno stvar tudi izgubi.) "Pridejo na obisk, kjer se streže alkohol, in potem naj bi bili sproščeni in zabavni. Jaz tega ne maram, pri meni doma se streže sok in se pride na pogovor, ne pa na veseljačenje." (Adi Smolar prisega na treznost.) "Ma, daj mi že enkrat mir s tem teženjem. Ej, saj se hecam, a še tega ne razumeš?" (Raper Eminem zna na spektakulären način končati intervju.) "Po Prešernu se vse, kar se usodnega zgodi na Slovenskem, razplete pri slapu Savica; Bled nas še bolj impresionira." (Komentator Boris Jež povezuje Krst pri Savici s kongresom LDS v kraju, ki leži le nekaj kilometrov stran.) "M. Krivic je odličen javni polemičar in kolum-nist Mladine. Pričakujem, da bo v naslednjih kolumnah lastno mnenje, hipoteze o (umirajočem) DIPS-u spremenil v absolutne resnice." (Nekdanji predsednik t. i. Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Aleksandar Todorovič se zaveda, da je nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic neumoren pri dokazovanju svoje resnice. Velika prijatelja Krivic in Todorovič sta se razšla. Sedaj samo še ostrita svoja peresa. "Oblast lahko še največ naredi za medije, njihovo pluralnost in svobodo, če jih pusti pri mini." (Vlado Miheljak sedaj, ko je na oblasti Janševa vlada, zagovarja čim večjo neodvisnost medijev od oblasti. Na vmešavanje prejšnje oblastne elite v delo medijev je pa pozabil.) "Ko bo Liu stara petnajst let, tudi jaz ne bom po odru skakala na pol gola, verjemite da ne." (Pevka Pika Božič izkorišča čas, dokler je njena hči še majhna.) "Lahko pa napovem, da bom javnost šokiral, saj ljudje na Bitki talentov niso spoznali takšnega Omarja, kot sem v resnici." (Zmagovalec Bitke talentov Omar Naber je do sedaj skrival svojo pravo podobo.) "Pri Ropu me predvsem moti, da je vsak Janez njegov politični sovražnik. Žal ima tudi mene za enega od Janezov." (Poslanec LDS Matjaž Švagan se pritožuje čez Ro-povo "janezofobijo". Morda pa novi stari predsednik IDS pozablja, kako je poslancu Svaganu ime?) © Demokracija • 48/2004 zgodbe J I Američani bodo izročili Sadarja 1 1 modrosti tedna "Morda pa bi celo dovčerajšnja oblast bila pripravljena sprejti predlog, da vsi skupaj rečemo da življenju, dobroti in vsem ljudem dobre volje. V teh predbožičnih dneh smo laže ubrani na to struno in Miklavž, ki je prinesel v svojem košu Janša in Urana, nam pravi, da je nastopil čas za skupno prizadevanje, za več medsebojnega spoštovanja, razumevanja in reševanja, ne pa zavlečeva-nja ali prelaganja nerešenih vprašanj." (Teolog dr. Ivan Štuhec) ••• "Zasliševanje šolskega ministra je pokazalo, da kulturnobojnost še vedno obvlada del slovenske politike. Človek pravzaprav ne razume, da v dneh, ko stotine slovenskih delavcev v tekstilni in obutveni industriji ostaja brez zaposlitve, tisti slovenski politiki, ki poudarjajo skrb za delavce in socialo, 'napredne stranke', vidijo temeljni politični problem v verouku." (Zgodovinar dr. Stane Granda) Bajnih nagrad najbrž ne bo Zgodba o izplačilu 1,4 milijarde tolarjev visoke nagrade, ki so si jo pred časom želeli izplačati člani Elanove uprave, vendar je bilo izplačilo ustavljeno, dobiva nove razsežnosti. Uprava Skimarja, družbe, ki je največji lastnik Elana, naj bi bila namreč po še neuradnih informacijah na svoji skupščini sklenila, da omenjene nagrade upravi ne bo izplačala, ampak bo vložila odškodninsko tožbo zoper njenega predsednika Uroša Kor-žeta. Kakšna bi bila v primeru odškodninske tožbe odškodnina in ali bo tožba vložena še proti komu drugemu, za zdaj ni jasno, jasno pa je, da je v celotni zadevi očitno prevladala zdrava pamet. Če bi bilo res, da je uprava po pogodbi upravičena do takšne odškodnine, je tudi res, da je uprava takšne poslovne izide dosegla tudi ali pa predvsem po zaslugi sredstev, ki jih je Elanu namenila država. Poleg tega naj bi obstajala posebna revizija, ki naj bi dokazovala, da bilance Elana niso bile takšne, kot jih je predstavljala Koržetova ekipa. Za zdaj o tem v Elanu molčijo, Uroš Korže pa je že napovedal, da bo tudi sam zavaroval svoje dobro ime. Pravi, da za "svojimi bilancami stojijo, da so odkrite in so jih potrdili vsi organi". Juha se torej kuha dalje. A. K. I Zrelejša le Krka Evropi so Daimler Chrysler, Siemens, Volkswagen (Nemčija), finska Nokia in britanski Glaxo Smith Kline, ki so med prvimi dvanajstimi tudi na svetu. Vsako od navedenih podjetij je za raziskave in razvoj lani namenilo od 4 do 5,6 milijarde evrov, zadnje podjetje z evropske lestvice pa je lani za raziskave namenilo devet milijonov evrov. Če te podatke primerjamo z neevropskimi podjetji, ugotovimo, da pri vlaganjih v raziskave in razvoj prevladujejo ameriška in japonska podjetja. Na prvem mestu je s skoraj šestimi milijardami evrov Ford, sledi farmacevtsko podjetje Pfizer (oba ZDA), nato japonska Toyota pa General Motors (ZDA) ter Macušita Electric (Japonska). Evropska komisija je lestvico letos objavila prvič, odslej pa bo to storila vsako leto. V. K. Ameriški veleposlanik Thomas B. Robertson je potrdil, da nameravjo ZDA slovenskim oblastem izročiti zloglasnega Davorina Sadarja, solastnika in direktorja družbe Dadas, v kateri je bilo oškodovanih več tisoč ljudi. Ameriški veleposlanik je novico o tem, da Slovenija lahko realno računa z izročitvijo Sadarja, sporočil ministru za pravosodje Lovru Šturmu, s katerim se je skupaj s svojimi sodelavci sešel na predstavitvenem obisku. Ob tej priložnosti je ameriška delegacija z ministrom govorila tudi o vprašanjih s področja denacionalizacije in o realnih možnostih za zmanjšanje sodnih zaostankov v Sloveniji. Spomnimo, da je slovensko pravosodno ministrstvo že 8. novembra po diplomatski poti ameriško pravosodno ministrstvo zaprosilo za izročitev Sadarja, ki je osumljen zlorabe položaja in pravic ter prevar pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Ministrstvo za pravosodje je posredovalo tudi vso dokumentacijo, postopki pa se od takrat dalje vodijo v skladu z ameriško zakonodajo. Sadarja so konec oktobra zaprli v teksaškem mestu Laredo, ker mu je potekel bivalni vizum v ZDA. Pravosodno ministrstvo je ameriškemu pravosodnemu ministrstvu nemudoma posredovalo vso dokumentacijo za njego-Davorin Sadar, solastnik in direktor družbe Dadas, se vo ¡zroCitev predvideno pa je bilo da bo najverjetneje znašel pred slovenskimi sodniki. bQ[jo ZQA Sadarja s|Qveniji izrofii|e ge do konca tega leta. Običajno osebo, katere izročitev je dovoljena, privedejo iz države, ki je dovolila izročitev, slovenski pristojni organi. Stroški izročitve zajemajo stroške prevodov izročitvene dokumentacije in stroške prevoza iz države, ki je dovolila izročitev. V. K. So bile Elanove bilance prave ali ne? Prvih petsto podjetij v Evropski zvezi, razvrščenih po kriteriju vlaganj v raziskave in razvoj, je v ta namen zagotovilo 101 milijardo evrov, kar je skoraj za polovico manj, kot je za raziskave in razvoj namenilo 500 podjetij s sedežem drugje po svetu. Podatek so objavili v Bruslju, na lestvico prvih 500 podjetij pa se je od slovenskih prebilo le farmacevtsko podjetje Krka, ki je z 31 vloženimi milijoni evrov na 255. mestu. Janez Potočnik, evropski komisar za znanost in raziskave, je ob tem dejal, da pri vlaganjih v raziskave in razvoj potrebujemo več evropskih industrijskih šampionov, če želimo tekmovati s svojimi trgovinskimi partnerji. EZ si je zato postavila cilj 3-odstotno vlaganje v raziskave do leta 2010, za kar pa je treba ustvariti tudi ugodno okolje, vendar je odlo-Po kriteriju vlaganj v raziskave in razvoj je novomeška čenost podjetij za doseganje tega cilja ključ-Krka, tovarna zdravil, na 255.mestu. nega pomena. Po vlaganjih prva podjetja v Demokracija • Četrtek, 16. decembra 2004 O pro&contra Gospodarska popotnica vladi Zmaga SDS na volitvah je v veliki meri posledica želje volivcev po spremembah. Večina želenih sprememb je tako ali drugače vezana na ukrepe gospodarske politike- če ne zaradi drugega, že zato, ker je blaginja vseh državljanov najbolj odvisna od gospodarskih razmer v državi. Začetek mandata je naboljši trenutek za uvajanje sprememb, saj so nasprotniki in lobiji še nekoliko zmedeni. Področij, na katerih bi bilo mogoče izpolniti pričakovanja volivcev in hkrati izboljšati konkurenčnost Slovenije, je kar nekaj. Najpomembnejše je gotovo spodbujanje podjetništva. Brez razmaha podjetništva, za katerega seje doslej zdelo, da je bilo malone načrtno zatirano, si ni mogoče zamišljati hitrega preskoka Slovenije med najrazvitejše. Skoraj vse najbolj razvite evropske regije, kot sta Bavarska in severna Italija, slovijo po močno razvejenem podjetništvu, ki je gonilo gospodarskega napredka. Poleg tega ne gre zanemariti, da so mali in srednji podjetniki povsod v Evropi tradicionalni volilci desnosredinskih strank (morda je to spodbujanje neučinkovite administracije. Razbiti bi bilo treba tudi vse preštevilne kartele, kot so na primer notarji, lekarnarji ali tehnični servisi za vozila. V vseh teh primerih bi bila javna korist zaradi povečanja gospodarske učinkovitosti izjemna, praktično vsi državljani zadovoljni, edinole manjše skupine doslej neupravičeno privilegiranih bi izgubile svoj kartelni zaslužek Seveda bo prej ali slej treba za- Slovenska «»i" V sobotni prilogi Dela (27. 11.) je Boris Jež objavil svoj pamflet z naslovom Etika po domače, ki me je spomnil na čase, ko sem še delal v ZDA. Tam so nas učili, da moramo konkurenco spoštovati, ker nas sili k boljšemu delu. Podcenjevanje konkurence bi nas laJiko drago stalo, saj bi vodilo v propad podjetja. Tudi Srbi so nas leta 1991 podcenjevali, češ da bomo množično bežali čez Karavanke, jezovscma rat še nismo bili v Evropski skupnosti. Sedaj ko smo, pa se bo treba navaditi, da podpis tudi obvezuje. Ali naj razumemo Ježev pamflet, kot da je sedanji opoziciji že zmanjkalo argumentov in se morajo zato zatekati k zmerjanju nove vlade? Bo pisanje v našem najpomembnejšem dnevniku sčasoma podobno znamenitemu prepiru v romanu Cloche-merle Gabriela Chevallieija? Tam se V civiliziranih državah velja, da je treba novo vlado sto dni pustiti pri miru. Pri nas očitno to ne velja. gristi tudi vpodročja, kjer gre še za precej večje denarje (npr. zdravstvo), vendar bodo tukaj spremembe zaradi prepletenosti interesov veliko težje. Znova je treba premisliti tudi nekatere velike naložbene projekte, ki se napovedujejo. Osebno menim, da bi bilo veliko bolje, kot namenjati me-galomanske milijarde tolarjev za graditev drugega tira, katerega potrebnost je zelo vprašljiva, ta denar usmeriti v spodbujanje graditve stanovanj, industrijskih con in tehnoloških parkov. Pospešena graditev in s tem večja dostopnost stanovanj bi razveselila številne državljane, ki ne morejo do last- ko bodo prirožljali s tanki na ulice. Kot vemo, se to ni zgodilo. Nasploh je njihova samozaverovanost kriva, da se dušijo vgodlji, ki so si jo sami skuhali, to pa bo trajalo vsaj še dve generaciji. Iz Ježevega pamfleta razberemo tudi podcenjevanje podpisa, kar je čisto nasprotno od tistega, kar velja v Zahodni Evropi in ZDA. Tam se mnogi ljudje posvetujejo celo z odvetnikom ali notarjem, preden kaj podpišejo. Doslej je pri nas podpis bolj malo veljal. Nasploh se Jež na dolgo in široko norčuje iz Virantovega etičnega kodeksa, ki ga je moral podpisati vsak član nove vlade: "Etični kodeks za mi- Volivci so novo vlado izvolili zaradi želje po spremembah na bolje, zato je ta pred odgovorno nalogo. odgovor na vprašanje, zakaj je bilo podjetništvo doslej zatirano). Zato spodbujanje podjetništva ne bi le pospešilo gospodarskega razvoja Slovenije, ampak bi novi vladi tudi pomagalo, da prepotrebne spremembe izvaja več mandatov zapored. Eden izmed ukrepov, ki bi neznansko razveselil skoraj vse slovenske podjetnike, razžalostil pa le tam zaposleni birokratski aparat, bi bila odprava obveznega članstva v Gospodarski zbornici Slovenije. Državni proračun ničesar nebi izgubil, gospodarstvo pa bi bilo razbremenjeno "davka" za nih stanovanj, hkrati pa bi blagodejno vplivala tudi na zastrašujoče nizko rodnost. Poleg tega je znanstveno dokazano, da graditev stanovanj (da o industrijskih conah sploh ne govorimo) nekajkrat bolj pospešuje gospodarsko rast kot graditev infrastrukture. Volivci so novo vlado izvolili zaradi želje po spremembah na bolje, zato je ta pred odgovorno nalogo. Nekatere spremembe ne bodo lahke. Toda volivci so novo vlado izvolili prav zato, ker so menili, da je le-ta v nasprotju s prejšnjo te spremembe sposobna uresničiti. Denis Vengust nistre, kot je bil doslej predstavljen javnosti, bi bil, blago rečeno, duhovit, če ne bi bil smešen sam po sebi." Zakaj naj bi bil smešen, nepomemben in ne-obvezujoč, če so ga ministri podpisali? To bi veljalo, če podpis na dokumentu ne bi nič veljal. Kot npr. takrat, ko je nekdanji notranji minister Igor Bavčar podpisal dokument za nabavo novega policijskega čolna P111, ki je doslej prebil več časa na suhem kot v morju. Z denarjem za dva dobra policijska čolna smo kupili enega slabega, za kar bi moral odgovarjati Bavčar, ki je podpisal naročilo. Tak- tercijalka Justine Putet pritožuje trgovki Judite Tomignon zaradi javnega scališča. V srcu pa jo grize, ker lepa in od ljubezni cvetoča Judite skače možu čez plot z mladim ljubčkom. Ko vsa zatajevana zavist nazadnje le pride na dan, izbruhne grozovito zmerjanje. Tudi pri Ježu etični kodeks ni glavni razlog za zmerjanje. Kar ga pekli, a o tem ne piše, je dejstvo, da so "njegovi" pogoreli na volitvah. Njegovo pisanje spominja na govor državnega tožilca v Nagodetovem procesu. S svojim pamfletom pa ne zmerja le predstavnikov nove vlade, temveč tudi vse tiste Delove naročnike, ki smo te ljudi izvolili in ki novemu etičnemu kodeksu zaupamo. Ti bralci, ki nas ni malo, ne cenimo takega pisanja O etild se je veliko govorilo že takrat, ko je nekdanji predsednik Milan Kučan nameraval ustanoviti forum za etiko. Zakaj se Jež ni oglasil že takrat? Saj je pristna etika pač samo ena, pa naj bo to Kučanova, Janševa ali npr. tista pokojnega Bertranda Russlla. Sicer pa v civiliziranih državah velja, daje treba novo vlado sto dni pustiti pri miru in šele potem se sme nanjo vsuti kanonada. Po objavljenem Ježevem pamfletu pa laJrko sklepamo, da so pri našem osrednjem dnevniku začeli z njo že sedaj. Dr. Peter Starič © Demokracija • 48/2004 kolumna Dr. Janko Kos Platon za današnjo rabo Največji knjižni dogodek v letu 2004 je bil izid Platonovih del pri Mohorjevi družbi v prevodu in s popolnim znanstvenim komentarjem Gorazda Kocijančiča. Kaj nam torej v današnjem času. na Slovenskem, zmorejo povedati Sokrat in drugi govorci Platonovih dialogov? Najprej je tu filozofski pomen teh del. Ta je še zmeraj živ - tudi kadar sega v metafiziko, teologijo, mistiko. Platonov duh živi v modernih filozofijah od Husserla do Wittgenste-ina in Heideggetja- celo tedaj, ko mu nasprotujejo. Po krizi materializma in pozitivizma se v sredo mišljenja vračajo vprašanja, ki jih je odpiral s pomočjo Sokratove dialektike. Teologijo vabi k premisleku Boga ne samo kot "najvišjega bivajočega", kot se glasi glavna premisa aristotelske ontoteologije, ampak kot "Enega", ki je onstran vseh človeških določil. Ta vprašanja so prihranjena ozkemu krogu slovenskih duhov. Za splošno rabo bo pomembnejša Platonova misel o političnih zadevah, zapisana v dialogih Država in Zakoni. Pri tem so se navdihovale totalitarne utopije Tomaža Mora in Cam-panelle. Danes jih beremo drugače. Platonova zamisel "idealne" države je bila odgovor na krizo atenske demokracije, na njen anarhizem, moralni razpad, izgubo religiozne legitimnosti, na njen nihilizem. In to so bolezni moderne demokracije. Platon nas s Sokratom vabi k premisleku temeljnih vprašanj o demokraciji, njenih duhovnih podlagah, smiselnosti in razumnosti. Ne da bi jo zanikali, ampak da bi jo prenavljali, dograjevali, izboljšali. Platon nas s Sokratovo pomočjo uči, da je etika za državo velika stvar- tako v "boju" proti korupciji - in da jo je treba zavarovati s strogimi zakoni. In še to, da je v zadevah družbe in države glavna pravičnost. Biti ali ne biti pravičen, to je zdaj vprašanje. Posebej za državo, ki naj bo "socialna". Kakšne so pravice večine in manjšine, avtohtonih in ne-avtohtonih, starih in mladih, bolnih in zdravih, živih in mrtvih? Treba se jih bo učiti pri Sokratovi dialektiki. Platonovi dialogi razpravljajo zmeraj znova o kulturi, najrajši o umetnosti. Na slab glas so njegove stroge misli o slabem učinku pesniških in glasbenih del prišle, odkar so v totalitarnih, komunističnih in fašističnih državah preganjali umetnike z ideološkimi zahtevami. Na Slovenskem je iz Platonovih načel o ne-vzgojni umetnosti izšel Anton Mah-nič, z njimi je sodil Prešerna, Stritarja, Tavčarja. V nasprotju s Platonom - ali vsaj s tem, kar beremo v Državi in Zakonih -mislimo, da visoka umetnost celo tedaj, ko je nihi-listična, izreka resnico sveta, s tem pa presega samozadovoljni, čutom ugodni videz, ki ga o sebi ustvatja moderna civilizacija. Toda Platonov pogled nas s svojo ostrino opozarja tudi na drugačno, nizko, trivialno umetnost, ki jo neutrudno proizvaja, propagira, ponuja množična kulturna industrija. Ta ustreza tistemu, v čemer je Platon videl škodljive učinke besedne, gledališke, glasbene umetnosti. Iz socioloških in pedagoških raziskav vemo, kako mladi in mlajši sprejemniki posnemajo podobe, vzorce obnašanja, nravi in šege, ki se jim kažejo v filmih, po diskotekah, na televiziji. O tej kulturi bi Platonov Sokrat dejal, da spodkopava državo. V našem času torej demokracijo. Sokrat, kot ga vidimo v dialogih, in po njem Platon, kot je deloval v svoji Akademiji, nas učita, kakšna naj bo vloga intelektualca v današnjem času. Platonova šola ni bila vadnica za "fahidiote", iz nje so izšli dejavni državniki in politiki. Iz zgodb, resničnih ali neresničnih, vemo, kako je sam poskušal vplivati na oblastnike, odgovorne in neodgovorne. Njegove izkušnje so bile slabe. Te so mogoče tudi v našem času. Vendar to ne govori zoper Sokratov zgled. Intelektualec mora sodelovati tako ali drugače v javnem, socialnem, političnem življenju. Ne kot zvest apologet predpisane ideologije, ampak kot neodvisen kritik, spodbudnik, kvečjemu svetovalec. Ne zato, da bi se vsiljeval političnim strankam in skupinam, pač pa po lastni presoji in vesti. V teh stvareh je Platon s Sokratovim zgledom še zmeraj najboljši učitelj. Nazadnje je Platon lahko vzor pesnikom, umetnikom, oblikovalcem. Večino teh dialogov štejemo v polliterarno spisje, v njih prevladuje teoretična misel, ki ne potrebuje umetnosti. Da sodi Platon med velike umetnike starega in novega sveta, se pokaže v Simpoziju ali Fajdo-nu, v Ionu ali Apologiji Sokrata. Tu se filozof spremeni v pesnika, ki premišlja o filozofskih stvareh, a jih postavlja pred bralca v živih podobah, v teh se spoznanja združujejo z etično zahtevo in estetskim videzom - tako, kot se dogaja v umetnosti. S tem je Platon še zmeraj zgled, ki govori, da se visoka umetnost zmore in celo mora ukvarjati z vprašanji morale, politike, metafizike in vere, kot so se Ajshil, Vergil in Dante, Shakespeare, Goethe in Dostojevski, pri Slovencih Prešeren, Cankar, Vodu-šek ali Kocbek. Povprečna umetnost našega časa se rada spušča v banalno vsakdanjost, spolnost, socialno zavr-ženost in naključno prigodnost, s temi vsebinami prihaja na trg, da bi bila brana in prodana. Platonovi dialogi govorijo o tem, da ima umetnost druge možnosti in drugačne naloge. Tudi to je Platon za današnjo rabo. Platon nas s Sokratovo pomočjo uči, da je etika za državo velika stvar - tako v "boju" proti korupciji - in da jo je treba zavarovati s strogimi zakoni. In še to, da je v zadevah družbe in države glavna pravičnost. Biti ali ne biti pravičen, to je zdaj vprašanje. Posebej za državo, ki naj bo "socialna". Demokracija • Četrtek. 16. decembra 2004 O dogodki Predčasne volitve edina rešitev Opozicija pomladnih strank v mestni občini Ljubljana (MOL) spričo predlaganega rebalansa letošnjega proračuna vidi edini način za rešitev nastale krize v predčasnih volitvah. Pri rebalansu, ki prinaša v proračun luknjo v višini 6,775 milijarde tolarjev, gre za zadnjega v vrsti škandalov, ki so krasili mandat prejšnje županje Vike Potočnik in zdajšnje Danice Simšič. Edino orožje mestne opozicije SDS, NSi in SLS glede na samopašnost koalicije LDS in ZLSD ostaja opozarjanje javnosti. 8. decembra je tako opozicija na tiskovni konferenci opozorila, da je predlagani rebalans prepozen in premajhen, ker govori o dejanski, ne pa o nadaljnji porabi. Poleg tega je prepozen, da bi vplival na letošnje projekte. Zato opozicija rebalansa, o katerem naj bi glasovali 20. decembra, ne bo podprla, hkrati pa poziva k predčasnim volitvam. Za vodjo svetniškega kluba SDS Dimitrija Kovačiča je predlog rebalansa mestnemu svetu in občanom v posmeh, saj ne daje podlage za razpravo, "ampak samo formalno pokrije nekaj za nazaj, kar je bilo nenamensko potrošeno". Nekatere postavke v proračunu namreč kar za tnali štirikrat presegajo obstoječo viši- no proračuna. Storjenih je bilo veliko nepravilnosti, ukrepanje županje Simšičeve "po kapljicah" pa po Ko-vačičevem mnenju ni resno. Po njegovo mora županja odstopiti, "saj občine ne vodi kot dober gospodar, ampak kot zapravljiv kmet, ki je prišel na kant in sedaj prodaja še zadnje ostanke svojega premoženja". Predsednik mestne NSi Franci Slak je opozoril, da se je potreba po rebalansu proračuna začela takoj po njegovem sprejetju, saj je opozicija predvidene prihodke že dolgo imela za nerealne. Po Slakovem mnenju si Simšičeva ni upala priti na dan s pravimi številkami, saj bi morala priznati, "da bo tekoča poraba v primerjavi z lanskim letom v letu 2004 narasla za 27 odstotkov, znesek za investicije pa se bo zmanjšal za 25 odstotkov". Če bi županja podatke prikazala takoj, bi bila javnost ogorčena in bi se že prej vprašala o vodstvenih sposobnostih mestne uprave, meni Slak. Vodja svetniškega kluba SLS Janez Žagar je opozoril, da koalicija ni sposobna reševati slabega stanja mestnih financ, ampak zaradi pritiskov javnosti in opozicije dela le "drobne korake", ki ne vodijo nikamor. Po njegovo je bila napaka volil-cev, da so mislili, da bo z novo županjo MOL bolje delovala. Ker je vladajoča koalicija ostala nespremenjena, se to seveda ni zgodilo. M. V. pripombe bilo honorarnih sodelavcev 490. Svet RTVS je sprejel tudi programske standarde zavoda, ki jih je pripravila statutarna komisija. Material naj bi vplival na novinarsko delo, nad standardi pa naj bi bedel poslovnik varuha pravic javnosti, ki so ga mediji že prekrstili v "ombudsmana" RTV. Izboljšanje kakovosti RTV na ta birokratski način pa se zdi ob zmanjševanju števila zaposlenih in nezavidljivih novinarskih plačah le pesek v oči javnosti. Na seji so predstavili tudi digitalizacijo tehnoloških sistemov na RTVS, ki naj bi omogočala učinkovitejše delo in kakovostnejši program, v prihodnje oz. po vzpostavitvi omenjenih sistemov pa bi lahko celo prihranili nekaj sredstev. Slaba stran uvedbe digitalizacije je povezana s precejšnjim finančnim vložkom. Sredstva zanjo so predvidena tudi v pro-gramsko-poslovnem načrtu za prihodnje leto, na podlagi katerega bodo namenili več kot 3,5 milijarde tolarjev za investicijska vlaganja. M. V. Demokracija • 51/2004 Načrt RTV Slovenija preslišal Svet RTV Slovenija je na seji vsebinsko prestrukturiranje progra- zmanjševanju stroškov dela, kar bo 9 decembra soglasno sprejel nov, vključno s središčema v Kopru terjalo zmanjševanje števila redno za- programsko-poslovni načrt in ,Mariboru' hkrati,pa ? bi nada'je" ^Jf1ih f/r^Ti S°delaD™ ■ h btuq t s Prenovo Poslovnih procesov v Ob koncu letošnjega leta bo na RTVS javnega zavoda RTVS za leto smerj racjona|jzac|jei ¡zboljšanja sto- redno zaposlenih 2.157, stalnih ho-2005. Vodstvo RTV je prešli- rilnosti in zmanjševanja stroškov. norarnih sodelavcev pa 631; konec le-šalo pripombe nadzornega Štakul je zagotovil, da bo osred- ta 2005 želi Štakul dočakati z 2008 odbora ter komisije za gospo- nja pozornost še naprej namenjena redno zaposlenimi, medtem ko naj bi darska in razvojna vprašanja. Slednja je bila mnenja, da načrt v predloženi obliki ni sprejemljiv, zato je od vodstva terjala ustrezna dopolnila. Svet v odgovoru na očitke ni šel dlje od pavšalnih obljub. Podobno kot komisija so tudi nekateri svetniki menili, da programsko-poslovni načrt javnega zavoda za leto 2005 ni dovolj dodelan, vendar so ga vseeno sprejeli, in to brez glasu nasprotovanja. Generalni direktor zavoda Aleks Štakul je že dal vedeti, da niti pripombe, ki bodo še vključene, "končnega rezultata bistveno ne spreminjajo". Po Štakulovih besedah so v načrtu upoštevali cilje dolgoročne strategije do leta 2010. Mednje sodijo _ «4 ' Opozicija je predstavila negativno mnenje o rebalansu letošnjega proraču na mestne občine Ljubljana, kajti le-ta prihaja prepozno in je premajhen. Je bila seja sveta RTV Slovenija le farsa, se lahko vpraša javnost, saj so bile pripombe komisije za gospodarska in razvojna vprašanja gladko zavržene. naslovna zgodba Ali Turčija sodi v EU? V teh dneh v Bruslju poteka vrh Evropske unije, na katerem razpravljajo o nadaljnji širitvi evropske povezave. Glavno in najbolj vroče vprašanje je, ali naj EU začne pristopna pogajanja s Turčijo. Manj vroč kostanj je, kdaj naj se začne pogajati s Hrvaško. Pri slednji so posamezne članice razdeljene na dve skupini: za Nemčijo, Francijo, Avstrijo in nekatere druge države predvideni začetek pogajanj marca ali aprila prihodnje leto ni sporen, za druge države na čelu z Veliko Britanijo pa je ta datum preuranjen, saj zahtevajo od Hrvaške, da začne v polni meri sodelovati z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Slovenija kljub hrvaškemu nagajanju in izzivanju v Piranskem zalivu podpira začetek pogajanj s Hrvaško, saj pričakuje, da se bo Hrvaška v času pogajanj postopno "evropeizirala", s čimer naj bi bilo konec konflikotv med državama. Ali bo res tako, bo seveda pokazal čas. Slovenija, Turčija in EU Naši politiki so do sedaj načeloma podpirali približevanje Turčije Evropski uniji. Dimitrij Rupel, ki je z nastopom Janševe vlade spet postal zunanji minister, je v intervjuju za Demokracijo v začetku julija (tik preden ga je Rop nagnal iz vlade) dejal, da misli, "da Turčija spada v Evropsko unijo", da pa je seveda velika težava v tem, da je to država z velikim številom prebivalstva in da bi se z njenim vstopom v EU razširile meje te evropske povezave vse do Iraka in da se pri tem postavlja vprašanje, do kod naj se EU sploh širi in kje so njene meje. Rupel se pri tem strinja z Zbigniewom Brzezinskim, nekdanjim ameriškim svetovalcem za nacionalno varnost, ki meni, da bi bil vstop Turčije v EU dober za mednarodne odnose, saj bi se s tem podprla zmerna politična usmeritev, ki vlada v Turčiji. In to naj bi bilo tudi pozitivno znamenje islamskemu svetu. V koalicijski pogodbi so SDS, NSi, SLS in DeSUS glede članstva Turčije zapisale, da podpirajo stališče evropske komisije glede začetka pogajanj s Turčijo. Zavedajo se tudi pomislekov. "Treba je premisliti, kako bi članstvo Turčije v EU vplivalo na sistem učinkovitosti, za katerega si prizadevamo v EU. Treba je celovito oceniti skladnost Turčije s sistemom EU in priložnosti, ki bi jih pridobili s članstvom Turčije." Ob koncu so še zapisali: "KolikorTurčija ne bi izpolnila kriterijev za članstvo v EU, teh kriterijev ne bi smeli zniževati, ampak bi morali poiskati drugačno obliko AiU^smiseino^da ^Evropska unija ari zimaj partnerskega sodelovanja med EU in Turčijo." Kot kaže javnomnenjska anketa, ki jo objavljamo v Demokraciji, je slovenska javnost pri vprašanju vključitve Turčije v EU še zelo neodločena. Velik del vprašanih o tem nima pravega mnenja, zato so na to vprašanje odgovorili z "ne vem", približno tretjina vstop podpira, tretjina pa mu nasprotuje. Drugačno je javno mnenje v Franciji in Nemčiji. Po raziskavi francoskega časnika Le Figaro skoraj sedemdeset odstotkov Francozov in več kot petdeset odstotkov Nemcev nasprotuje članstvu Turčije v EU. svojih geografskih meja? Ali pomeni vstop Turčije v EU začetek konca EU? Privilegirano partnerstvo? V starih državah članicah razprava o vključitvi Turčije v Evropsko unijo med politiki in intelektualci poteka že dalj časa. Večina evropskih politikov vstopu Turčije v EU uradno ne nasprotuje, saj se ne želijo zameriti Turčiji. Kljub temu nekateri vidni evropski politiki temu nasprotujejo oziroma predlagajo nekakšno vmesno rešitev. Tako nekdanji predsednik evropske konvencije Valéry Giscard d'Estaing nasprotuje članstvu Turčije s pojasnilom, da leži država večinoma zunaj Evrope in da ima več prebivalcev kot največje države članice. Zato predlaga, da bi Turčiji podelili status privilegiranega partnerstva. Podobno je v intervjuju za Demokracijo septembra razmišljal predsednik poslanske skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov v evropskem parlamentu Hans Gert Pčttering. Priznal je sicer, da so v njihovi poslanski skupini pri tem vprašanju velike razlike, da pa je njihovo stališče, "da se pogajanja s Turčijo začnejo šele potem, ko bo država zagotovila, da v turških zaporih ni več mučenja". Pôttering zagovarja stališča svoje nemške Krščanskodemokratske unije (CDU), ki se zavzema za t. i. privlegirano partnerstvo, kar pomeni le tesno zvezo oziroma sodelovanje s Turčijo in ne polnopravnega članstva v EU. "Naša bojazen je, da bi v primeru članstva Turčije (ki je geografsko večinoma del Azije) v EU Evropejci in Evropejke lahko izgubili občutek evropske identitete, t. j. skupne zavesti ..." Po njegovo se je treba pogovoriti o mejah EU. "Če bi se Turčija vključila v EU, ne bi imeli nobenega tehtnega argumenta proti članstvu Ukrajine, Belorusije in Moldavije. Vprašanje je potem tudi Maroko, Izrael." Vprašanje vere Pri širitvi EU in vključitvi Turčije vanjo je problem tudi islamska veroizpoved, ki pravladuje v Turčiji. To je dejstvo, vendar evropski politiki tega javno nočejo priznati. Ker je Evropa večinoma krščanska, gre za združevanje nečesa, kar še lep čas ne bo združljivo, še posebej po 11. septembru 2001, ko se srečujemo s povečanim nezaupanjem med Zahodom in islamskim svetom. Nedvoumno so zato na zadnjem kongresu nemške CDU sklenili, da bodo na vsak način skušali preprečiti vstop Turčije v evropsko povezavo. Postavlja se vprašanje, ali je smiselno povezovati nekaj, kar je kulturno-civilizacijsko tako različno, da v temelju zamaje Evropsko unijo. Že brez Turčije ima evropska petindvajseterica dovolj težav sama s seboj, zato je povsem na mestu vprašanje, kakšen smisel ima iti v projekt, ki težave EU lahko še poveča. Metod Berlec Postavlja se vprašanje, ali je smiselno povezovati nekaj, kar je kulturno-civilizacijsko tako različno, da v temelju zamaje Evropsko unijo. Že brez Turčije ima evropska petindvajseterica dovolj težav sama s seboj, zato je povsem na mestu vprašanje, kakšen smisel ima iti v projekt, ki težave Evropske unije lahko še poveča. Demokracija • Četrtek, 16. decembra 2004 O politika Kongres Liberalne demokracije Slovenije Bled, 11. december 2004 rT Konsolidacija na Bledu? Sobotni kongres Liberalne demokracije Slovenije na Bledu je minil v znamenju pozivov, naj se stranka otrese arogantnosti in samopašnosti ter se skuša čim bolj približati ljudem. Kljub temu so delegati za novega predsednika stranke vnovič potrdili vse prej kot ljudskega Antona Ropa. Da se bo stranka na kongresu, ki je potekal v isti (festivalni) dvorani kot znameniti združitveni kongres LDS leta 1992, skušala vsaj delno otresti svoje podobe samozadostne, visokoleteče in ne samokritične stranke, ki si jo je ustvarila v zadnjih nekaj letih, je napovedal že začetek kongresa, ko je predsednik delovnega predsedstva kongresa Pavel Gan-tarvslogu dosedanjih kongresovSlo-venske ljudske stranke napovedal nastop najstarejše članice stranke. Ta je ob vstajanju in gromkem aplavzu kakšnih 400 delegatov kongresa izrekla nekaj spodbudnih besed, nato pa se je začelo resnejše delo. Najprej so člani kongresa izvolili vse potreb- ne organe za nemoteno delo kongresa (delovno predsedstvo, volilno komisijo ...), nato pa je delegate nagovoril stari predsednik Anton Rop. Kot je v svojem, verjetno prvem nekoliko samokritičnem govoru dejal Rop, je stranka na zadnjih državno-zborskih volitvah dosegla slabši izid, kot ga je pričakovala, zato jo zdaj čaka trdo delo, če hoče znova priti na oblast. "Če hočemo ponovno prevzeti vodilno vlogo, najprej potrebujemo lastno ogledalo tako o lastnih napakah in vzrokih zanje kakor tudi o temah, kjer smo dobro delovali, se pravilno odločali in pripomogli k uspehu slovenske družbe. Brez realne ocene ni realnih ciljev," je dejal Rop. V nadaljevanju je skušal realno oceniti razloge, zakaj je stranka izgubila volitve. Prvi razlog za poraz je po njegovih besedah dolgoletni položaj stranke kot vodilne politične stranke in s tem povezane slabosti, ki se začnejo zgrinjati nanjo. "To so neprimeren odnos do državljanov, kli-entelizem, afere, v katere so bili vpleteni člani LDS, včasih aroganca, nesposobnost in tudi pasivnost." Drugi razlog je po Ropovem mnenju v Kongres Liberalne demokracije Slovenije je izzvenel predvsem kot streznitev stranke, ki se je končno zavedela, da se vsak odmik od volilne baze krepko maščuje. slabem notranjem delovanju in organizaciji stranke; pri tem je izpostavil zlasti slabo povezanost med lokalnimi odbori in centralo. Tretji razlog naj bi bila prevelika usmerjenost stranke samo v vladne projekte, četrti slaba povezanost poslanskega kluba s stranko in z vlado, peti pa problemi in napake, ki jih je v zadnjem mandatu stranka napravila v vladi. Pri zadnjem razlogu je Rop izpostavil zlasti problem izbrisanih, kjer naj bi bila stranka puščala preveč prostora opoziciji. "Pri vprašanju izbrisanih smo bili žrtev iluzije, da bo moč s tedanjo opozicijo najti razumen kompromis, ki bi depolitiziral to vprašanje in omogočil nemoteno izvedbo odločb ustavnega sodišča. Vendar pa je naš politični nasprotnik neusmiljeno in brez zadržkov zlorabljal dolgoročno izrazito tvegan potencial tega vprašanja in onemogočil nemoteno izvedbo, mi pa smo mu z iskanjem očitno nemogočega kompromisa puščali preveč odprtega prostora." Rop je po pričakovanjih nekaj krivde za to, da je stranka izgubila volitve, pripisal tudi drugim. Čeprav ni navedel imen, je bilo iz njegovih besed vendarle razbrati, da so letele na nekdanjega predsednika stranke Ja- Demokracija • 51/2004 politika neza Drnovška in nekdanjega strankinega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. V posredni zvezi z Drnovškom je Rop dejal: "Tisto, s čimer se ne morem strinjati, je ločnica, ki so jo nekateri skušali povleči med tako imenovanimi starimi in novimi kadri. Hočem reči: nismo izgubili volitev zato, ker bi dajali novim obrazom prednost pred starimi, izgubili smo jih zaradi starih grehov, ne zaradi novih ljudi." Ruplu pa je odgovoril: "Nismo šli preveč v levo. Na največje ovire smo naleteli prav zaradi izkazovanja svoje liberalnosti, ne zaradi njenega pomanjkanja. Ni šla LDS preveč v levo, liberalnost je bila razglašena za levičarstvo." Novi stari predsednik Liberalne demokracije Slovenije Anton Rop je dobil bitko, ne pa vojne. Mnogi dvomijo, da je kot tehnokrat sposoben stranko dvigniti. Na blejskem kongresu je presenetil Tone Anderlič, ki je v protest proti povečanju podpredsedniških mest v stranki odstopil od podpredsedniške kandidature. razlog za zaplet na kongresu. Zanj je poskrbel dosedanji podpredsednik stranke in dolgoletni vodja poslanske skupine Tone Anderlič, ki je, potem ko so člani omenjeni predlog spremembe statuta potrdili, od podpredsedniške kandidature odstopil. Kot je dejal, je to storil iz protesta proti povečanju števila podpredsedniških mest s tri na pet in iz protesta proti takšni "volunta-ristični spremembi statuta". Svoj protest pa je sklenil z besedami: "Vidimo se v naslednji vojni. Srečno." Školč: "Smo kot brata Podobnik" Po Ropovem govoru so se delegati v posebni razpravi osredinili na vzroke za neuspeh na oktobrskih parlamentarnih volitvah in na rešitve, ki naj bi stranko znova pripeljale na oblast. Tako je kar nekaj kandidatov (Jelko Kacin, Marko Pavliha, Roman Jakič) opozorilo, da se je stranka v zadnjih letih preveč oddaljila od svoje volilne baze in da se ji mora s prijaznostjo in posluhom znova približati. Poleg omenjenih posrednih kritik (vsi trije so napovedali, da bodo Ropa podprli) je bilo v razpravi slišati tudi nekaj kritik na račun vodstva stranke. Tako je poslanec Jožef Školč opozoril, da se v stranki v zadnjem času onemogoča vsakršna alternativa. Kot je dejal, je LDS sicer lahko ponosna na stvari, ki so se spremenile v Sloveniji, vprašanje pa je, ali je lahko ponosna na stvari, ki so se spremenile v stranki. Kot je dejal, je Ropova "zgodovinska odgovornost", da po volilnem porazu liberalne demokracije ni ponudil jasnega odstopa in s tem omogočil vzpostavitve strankine alternative. Ker že od parlamentarnih volitev v vodstvu stranke ni bilo prostora za alternative, te ni omogočil niti kongres, je bil po Skolčevem mnenju sobotni kongres kongres zamujenih priložnosti, stranka pa po onemogočanju alternative postaja čedalje bolj podobna bratoma Podobnik. Po pričakovanju je bil do vodstva stranke kritičen tudi poslanec LDS in predsednik zagorskega občinskega odbora Matjaž Sva-gan. Ponovil je svoje prepričanje iz nekaterih izjav pred kongresom, da bi moral predsednik LDS odstopiti takoj po volilnem porazu, kar bi bilo po njegovem mnenju v skladu z demokratičnimi načeli, Ropu in vodstvu pa je očital, da sta pozabila na "svojega učitelja", nekdanjega predsednika LDS in sedanjega predsednika republike Janeza Drnovška, in šla svojo pot, ki ni sredinska. S spremembami statusa do večje moči predsednika Po razpravi so se delegati lotili nekaterih sprememb statuta, s katerimi so še dodatno povečali formalno moč predsednika stranke. Tako so z večino glasov podprli predlog, da po novem statutu generalnega sekretarja štranke ne voli več kongres, ampak ga na predlog predsednika izvoli svet stranke. Z nekoliko manj prepričljivo večino je bil sprejet Ropov predlog, da lahko svet stranke na predlog predsednika ustanovi vlado v senci. S samo enim glasom proti je bil sprejet tudi kompromisni predlog, naj svet stranke namesto zdajšnjih 12 šteje 15 članov, na koncu pa je bil potrjen tudi predlog, da se število podpredsednikov stranke s treh poveča na pet. Prav ta predlog, ki ga je dal Viktor Zakelj, nekdanji predsednik Socialistične stranke Slovenije, ene od ustanoviteljic Liberalne demokracije Slovenije leta 1994, pa je bil Roman Jaklč, ki je na glasovanju Ropa podprl, je opozo- Zagorski župan In poslanec Matjaž Švagan je Ropu in vodstvu stran-ril, da se je stranka preveč oddaljila od svoje volilne baze. ke očital, da sta pozabila na svojega učitelja Janeza Drnovška. Bitka dobljena, vojna še ne Protesti Anderliča, Školča in Šva-gana na koncu niso bili dovolj, da bi lahko resneje ogrozili Ropovo vnovično izvolitev. Med nekaterimi nezadovoljnimi delegati je bilo mogoče slišati, da bodo Ropa podprli samo zato, ker se bojijo razkola v stranki. Kot je znano, je Rop že pred kongresom napovedal, da bo v primeru neizvolitve skupaj z nekaterimi poslanci izstopil iz stranke, kar se je nato pokazalo tudi na samih volitvah. Tako je od 393 delegatov za Ropa glasovalo 320 delegatov, 61 jih je bilo proti, 12 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Z nekoliko manjšo, a še vedno dovolj veliko podporo je bilo izvoljenih vseh pet podpredsednikov stranke. To so postali nekdanja pravosodna ministrica Zdenka Cerar, nekdanji prometni minister Marko Pavliha, poslanka in domžalska županja Cvetka Zalokar Oražem, poslanec v evropskem parlamentu ter nekdanji poslanec in večkratni minister v Drnovškovih vladah Jelko Kacin in poslanec Rudolf Moge. In kaj reči na koncu? S kongresom, ki ga je Anton Rop sklical nenavadno hitro in s tem alternativi v stranki onemogočil, da bi se lahko bolje organizirala, je navidezno pomiril nasprotja znotraj stranke in jo konsoli-diral, vprašanje pa seveda je, koliko časa bo takšen mir trajal. Že na kongresu pa tudi v poznejših izjavah so namreč nekateri nezadovoljni člani stranke napovedali, da kongres alternative znotraj stranke ni zatrl, ampak da se bo do naslednjega kongresa zagotovo še okrepila. To pa pomeni, da je Rop dobil bitko, ne pa vojne. Aleš Kocjan Demokracija • Četrtek, 16. decembra 2004 periskop Za večjo učinkovitost t Državni zbor v novi sestavi je komaj začel svoje delo, zato je bila na mestu razprava o spremembah nekaterih ustaljenih pravil dela te ustanove. Predsednik DZ France Cukjati je tako prejšnji teden na delovnem sestanku za zaprtimi vrati z vodji poslanskih skupin podal kar 23 predlogov. Namestnik vodje poslanske skupine LDS Milan M. Cvikl je bil najglasnejši med nezadovoljneži. Ker bi morali po njegovo o spremembah poteka sej DZ in o sestavi delegacij v mednarodnih ustanovah razpravljati javno na sestanku kolegija predsednika DZ, se Cvikl sestanka protestno ni udeležil. Po tem izsiljevanju sta Cukjati in vladna koalicija ugodila Cviklovi zahtevi po sklicu seje kolegija. Tam izražene Cviklove pripombe bodo upoštevali, če niso v nasprotju s poslovnikom, čeprav so prvotne predloge medtem že dopolnili na delovnem pogovoru. Med številnimi zanimivimi predlogi predsednika DZ bo šla marsikomu v nos prepoved uporabe mobil-nikov v poslanski dvorani (proti temu se je že oglasila LDS). Cukjati je predlagal tudi omejitev časa za razprave, s tem da bi pet minut na poslanca uveljavili le pri petih točkah dnevnega reda, pri drugih pa bi poslanskim skupinam pripadlo samo po deset minut. Poslancu, ki prekorači čas za razpravo, bi Cukjati brez poprejšnjega opozorila izključil mikrofon. Se en na-© čin, s katerim bi prihranili čas, je odprava dolgih premorov med posameznimi točkami dnevnega reda kot posledice neizkoriščenega časa za razpravo. Z naslednjo točko bi po novem začeli takoj po koncu razprave o prejšnji, glasovanje pa bi potekalo pol ure po koncu obravnave zadnje točke reda tistega dne. LDS je temu nasprotovala, ker naj niti poslanske skupine niti predlagatelji zakonov ne bi več vedeli, kdaj se kakšna točka začne. Tudi predlog predsednika, da bi seje trajale največ do šeste ure popoldne, nadaljevale pa bi se lahko naslednji teden v ponedeljek in v torek po drugi uri, ni naletel na odobravanje LDS. Ponedeljek je po njihovem mnenju rezerviran za delo poslanskih pisarn, torek dopoldne pa za posvetovanja v poslanskih skupinah. V LDS so predlagali, da bi njihova poslanka Daija Lavtižar Bebler kot najbolj usposobljena vodila delegacijo DZ v skupščini Sveta Evrope, kar je Cukjati sprejel v vednost. Zavrnil pa je zahtevo za razpravo o pobudi evropskih poslancev Kacina in Drčar-Murkove, naj imajo evroposlanci z asistenti na voljo vsaj štiri pisarne vbližini parlamenta. Pobudo bi moral po Cukjatijevem mnenju urediti generalni sekretar DZ, saj gre za interno hišno zadevo. Obujeno delo t. i. Mogetove komisije Medijsko odmevnejšajebilavprej-šnjem tednu novica o sklepu parlamentarne komisije za nadzor nad tajnimi službami, da od vamostno-ob- veščevalne službe ministrstva za obrambo (VOMO) zahteva dokumentacijo v zvezi s trgovino z orožjem med letoma 1990 in 1993. Sklep so predlagali člani komisije Zmago Jelinčič (SNS), Dušan Kumer (ZLSD) in RudolfMo-ge (LDS), ki se je preiskave o trgovini z orožjem lotil že v letih 1996-2000 s "svojo" preiskovalno komisijo. Kakšnih bistvenih novosti, ki bi utegnile očrniti preteklost tedanjega obrambnega ministra in sedanjega premieija Janeza Janše, pa kljub željam nekaterih ni pričakovati, saj se napihovanje zgodbe o trgovanju z orožjem s Hrvaško vleče praktično celo desedetje, a prav LDS, ki naj bi imela največji interes za odkrivanje resnice, leta 2000 ni omogočila nadaljevanja dela Mogetove komisije. Na podlagi dokumentacije VOMO naj bi komisija o nadzoru nad delom varnostnih in obveščevalnih služb do konca aprila 2005 dopolnila svoje letno poročilo. Komisija je že v preteklem mandatu oblikovala pooblaščeno skupino, ki si je na ministrstvu za obrambo ogledala dokumentacijo, vendar takrat ni sprejela sklepa, s katerim bi ministrstvu naložila njeno dostavo. Državni zbor je januarja lani ob obravnavi poročila komisije sprejel omenjeni še neuresničeni sklep. Svet za nacionalno varnost Vprašanje varnosti postaja žal tudi pri nas čedalje aktualnejše. Zato je vlada prejšnji četrtek sprejela odlok o svetu za nacionalno varnost (SNAV), ki bo pristojen za usklajevanje slovenske varnostne politike in za usmerjanje in usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo za uresničevanje interesov in ciljev nacionalne varnosti. SNAV bo deloval kot posvetovalni organ vlade. Za uresničevanje ciljev nacionalne varnosti bo svet pred obravnavo na vladi svetoval tudi ministrstvom, poleg tega bo usklajeval mnenja in ukrepe le-teh ter tudi drugih državnih organov in organizacij pri izvajanju varnostnih dejavnosti. SNAV bo ugotavljal in ocenjeval varnostno tveganje, ogrožanje države ter ukrepov in usmeritev za zagotavljanje varnosti. Dajal bo mnenja kposlanskim vprašanjem, pobudam in predlogom vladi, ne nazadnje pa bo vladi dajal mnenje o proračunskih sredstvih za delo SNAV. SNAV bodo sestavljali: predsednik vlade, ki bo hkrati njegov predsednik, obrambni, notranji, zunanji, finančni, pravosodni in okoljski minister ter direktor Slovenske obveš-čevalno-varnostne agencije (Sova). Predsednik sveta bo na seje, ki bodo zahtevale usklajeno delo, povabil predsednika republike in predsednika DZ, predsednika največje opozicijske stranke, predsednike drugih državnih organov in predstavnike drugih organizacij. Na sejah bo stalno sodelovala tudi generalna sekretarka vlade. Sekretariat SNAV, imenovan s strani vlade, bo operativno usklajeval aktivnosti za delovanje SNAV in skrbel za usklajeno izvedbo njegovih stališč. Vodil ga bo direktor Sove. Mitja Volčanšek Demokracija • 51/2004 50.0 45.0 40.0 35.0 30.0 25.0 20.0 15.0 10.0 5.0 -/1 _politika Katero stranko bi volili, če bi bile volitve to nedeljo? r ■ TF NSi ZLSD SLS SDS DeSUS LDS SNS drugo, ne vem ne bi volil nobeno ■ Od vseh 1 3.3 6.8 3.2 29.8 2.5 13.8 3.2 25.5 2.2 9.8 □ Od opredeljenih | 5.3 10.9 5.1 47.6 4.0 22.1 5.1 | SDS podira rekorde Sredi oktobra smo objavili prvo povolilno javnomnenjsko anketo, ki je pokazala izrazito povolilno naraščanje podpore SDS, zmagovalki letošnjih volitev. Tokratna anketa kaže, da se ta trend še nadaljuje. V prvih dneh decembra je bila pri podjetju Nova Obzorja, d. o. o., ki izdaja revijo Demokracija, narejena telefonska javnomnenjska anketa. V njej je sodeloval 601 človek. Vzorec je vključeval 44 odstotkov moških in 56 odstotkov žensk. Strankarska podpora V anketi je bilo postavljeno standardno vprašanje, katero stranico bi volili, če bi bile volitve to nedeljo. SDS bi od vseh vprašanih volilo 29,8 odstotka vprašanih, kar je toliko kot oktobra. Od vseh opredeljenih za posamezne stranke pa bi SDS volilo kar 47,6 odstotka vprašanih (oktobra 39,4 odstotka). Očitno je, da javnost izredno pozitvno ocenjuje ravnanje te stranke tudi v povolilnem obdobju, hkrati pa je to posledica t. i. po-volilnega efekta, ko se ljudje poistovetijo z zmagovalci. Na drugem mestu je LDS, ld bi jo od opredeljenih volilo 22,1 odstotka vprašanih (oktobra 23 odstotkov). Na tretjem mestu je ZLSD, ki bi jo od opredeljenih volilo 10,9 odstotka (oktobra 10,9 odstotka), na četrtem mestu Nova Slovenija, ki bi jo od opredeljenih vo- lilo 5,3 odstotka vprašanih (oktobra (9,1 odstotka). Enak odstotek (5,1 odstotka) podpore sta dobili SLS (oktobra 3,0 odstotka) in SNS (oktobra 6,6 odstotka). Med parlamentarnimi strankami ima najmanj podpore DeSUS, za katerega bi volilo 4 odstotke vprašanih (oktobra 8,1 odstotka). Glede na oktobrsko anketo se je povečal delež neopredeljenih. Turčija je še oddaljena V anketi je bilo postavljeno vprašanje, s katerim se Evropa v zadnjem času veliko ukvarja: Ali podpirate polnopravno članstvo Turčije v Evropski uniji? Za vstop se je opredelilo 30 odstotkov vprašanih, proti pa 27 od- ne vem L 43% da^^B 30% ^ ne vem ^^^^^^^^^^^^^^ f 29% ne — ne 1 ; 16% ;1 M Ali podpirate polnopravno članstvo Turčije v Evropski uniji? Ali podpirate uvedbo vinjet po avstrijskem vzoru namesto sedanjega načina plačevanja cestnine? -------- y stotkov. Razlika med zagovorniki in nasprotniki turškega članstva je neznatna, kar pomeni, da ne moremo biti statistično zanesljivo prepričani o večinski podpori. Visok delež neopredeljenih kaže, da je vprašanje ta čas še precej oddaljeno od vsakdanjega izkustva in interesov anketirancev. To bi pomenilo, da ima lahko vlada pri oblikovanju politike do tega vprašanja precej proste roke in lahko s svojimi odločitvami dejansko šele oblikuje javno mnenje. Za uvedbo vinjet In še vprašanje, ki zadeva Ij udi vsakodnevno. Ali podpirate uvedbo vinjet po avstrijskem vzoru namesto sedanjega načina plačevanja cestnine? Podpora vinjetam je nesporna, saj njeno uvedbo podpira 55 odstotkov vprašanih, proti pa jih je samo 16 odstotkov. Podpora je večja med moškimi in bolj izobraženimi, ženske in manj izobraženi pa so pogosteje neopredeljeni. Podpora je naj-moaaejša med mlajšo (do 30) in srednjo (31-55 let) generacijo. Demokracija • Četrtek, 16. decembra 2004 Privilegij Po konstituiranju nove sestave državnega zbora so prišla na dnevni red tudi vprašanja v zvezi s statusom in z delovanjem poslancev. Eno od njih je vprašanje poslanske imunitete. Poslanska imuniteta je privilegij poslanca zaradi zagotavljanja nemotenega dela parlamenta in jo med drugim omenjata Ustava Republike Slovenije in zakon o poslancih, natančneje pa jo ureja poslovnik državnega zbora oz. državnega sveta. O predlogih za podelitev imunitete razpravlja mandatno-imunitetna komisija državnega zbora (DZ), ki jo v tem mandatu vodi poslanec Franc Sušnik, končno odločitev pa sprejme državni zbor. Tako kot za poslance velja imuniteta tudi za člane državnega sveta (DS), za katere veljajo analogne zakonske določbe. Kaj določa zakonodaja? Ustava RS v 83. členu določa, da poslanec ni kazensko odgovoren za 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Ogijeva druščina, risana serija 8.10 Najlepše pravljice bratov Grimm, sinhronizirani risani film 8.35 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.45 Tom in Jerry, risana serija 8.55 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.20 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 9.40 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 9.45 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 10.10 Hrestač, sinhronizirani risani film 11.00 Galidor - varuh na vesoljski meji, 12. del mladinske nanizanke 11.30 Oliver in njegovi, 2. sezona, 6. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Ljubezen na Floridi, ameriški film 14.55 Porečje Zambezi, dokumentarna oddaja 16.05 Kamelji imperij, dokumentarna oddaja 17.15 24UR-vreme 17.20 Reševanje vesoljskega plovila, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Ujemi me, če me moreš, ameriški film 22.35 Polpoln učenec, koprodukcijski film 0.35 Striptizete, dokumentarna serija ^ 1.05 24UR, ponovitev 2.05 Nočna panorama TevePika EE 9.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, pon 10.00 Drom pot, oddaja o Romih 10.30 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, Vzajemci.com, pon 11.30 Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank, pon 12.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.30 IDOL 2004,11 del, pon 14.00 V družbi z ISA.IT 14.15 Nama se predstavi 14.30 Glasbeni mozaik 15.00 ŠKL, šolska košarkarska liga, pon 16.00 Z glavo na zabavo 16.45 Nama se predstavi 17.00 Avto šok, reli Postojna in Logatec, pon 17.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Erektilna disfunkcija, pon 18.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja z Elanom, pon 19.00 Resnice o vinu, En hribček bom kupil, pon 19.30 Rad igram nogomet, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 21.00 Sijaj, pon 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, Algea, njen vpliv na prehrano in prebavo, pon 23.00 Ekstra magazin, pon 00.00 Z glavo na zabavo, pon 00.40 Glasbeni mozaik Demokracija • 51/2004 tv program Prva TV_a BB Slovenija 2 2 06.05 TV prodaja 06.20 The Best Of 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 The Best Of 08.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 08.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.45 Navigator 12.15 Automobille 12.45 Štiri tačke 13.15 Čarovnije, 19. del italijanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 14.30 Hip Hop Vročica, francoska komedija, 2002 16.15 Leteči Start, ponovitev 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Čarovnije, 20. del italijanske serije 21.00 To sem jaz, resničnostni šov 22.00 Pianist, poljska drama, 2002 ^ 00.40 Reporter X 01.10 TV prodaja NEDELJA 19.12.2004 Slovenija 1 13 7.30 živ žav: bine: obleka, lutkovna naniz., 12/14; medvedek, risana nanizanka, 14., zadnja epizoda; želimo vam srečen božič, risani film (vps 07.30) 9.25 o živalih in ljudeh, oddaja tv maribor, ponovitev 9.50 sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi tv maribor (vps 09.55) 10.20 med valovi, oddaja tv koper- capodistria (vps 10.25) 10.50 sporazumevanje med živalmi, angleško-ameriška poljudnoznanstvena serija, 1/4 (vps 10.55) 11.20 ozare, ponovitev 11.25 obzorja duha (vps 11.30) 12.00 ljudje in zemlja, oddaja tv maribor (vps 12.00) 13.00 poročila, šport, vreme (vps 13.00) 13.15 vsakdanjik in praznik (vps 13.10) 14.15 tistega lepega popoldneva (vps 14.15) 14.15 mali demoni 14.20 poldnevnik 14.30 človeški faktor 14.35 glas ljudstva 14.40 nedeljsko oko 14.50 predmet poželenja 15.05 planetv: ian wright v živo 15.45 šport & premiere league 15.55 šport na današnji dan 16.00 pet minut slave 16.05 whoopi, ameriška humoristična nanizanka, 13. epizoda 16.30 poročila, šport, vreme (vps 16.30) 16.45 tistega lepega popoldneva (vps 16.45) 16.50 lorella 17.15 žive legende 17.20 glasbeni dvoboj 17.40 nočna mora 17.50 arena 18.10 vroče 18.15 družabna kronika 18.30 žrebanje lota (vps 18.30) 18.40 risanka (vps 18.40) 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.25 zrcalo tedna 19.40 vreme 19.45 šport 20.00 spet doma (vps 20.00) 21.50 večerni gost (vps 21.50) 22.45 poročila, šport, vreme (vps 22.45) 23.20 angležinji in kontinent, francoski film (vps 23.15) 1.25 nočni izbor 1.25 dnevnik, vreme, šport 2.30 tistega lepega popoldneva 6.30 INFOKANAL 8.20 TV PRODAJA 8.50 Z 2. MEDNARODNEGA TEKMOVANJA PIHALNIH ORKESTROV; MARKTMUSIKKAPELLE PISCHELSDORF, AVSTRIJA, POSNETEK KONCERTA IZ VELENJA, 3„ ZADNJA ODDAJA (VPS 08.45) 9.15 MLADI VIRTUOZI: KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO (VPS 09.15) 9.40 ALTA BADIA: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 09.40) 10.25 VAL D'ISERE: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (Ž), PRENOS (VPS 10.25) 12.25 ALTA BADIA: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 12.25) 13.40 ENGELBERG: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 13.40) 15.30 TV PRODAJA 16.00 ŠPORT (VPS 16.00) 17.20 BUDIMPEŠTA: EP V ROKOMETU (Ž), FINALE, PRENOS (VPS 17.25) 19.00 MARCEL 8UH: SPLETI ČISTO BLIZU VAS, IZVIRNA TV IGRA (VPS 19.00) 20.00 ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 9/12 (VPS 20.05) 21.00 PEŠČICA IZBRANIH, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 5/10 (VPS 21.00) 22.00 O GISELLE, DOKUMENTARNA ODDAJA O BALETU (VPS 22.00) 22.50 SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 15, ZADNJA EPIZODA, PONOVITEV ^ 23.15 INFOKANAL Kanal A 9.20 TV prodaja 9.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 35. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 36. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 37. dela ameriške nadaljevanke 12.20 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 38. dela ameriške nadaljevanke 13.10 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 39. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Bitka najboljših, zabavna oddaja, 2/2 15.50 Mladi Indiana jones: Škandal v letu 19200, ameriški film 17.30 Živalim na pomoč, dokumentarna nanizanka 18.00 E+ 20.00 Družinski film: Praznični povratek, ameriški film 21.35 Odvetnik z ulice, 3. sezona, 17. del ameriške nanizanke 22.30 Goodyear liga, Cibona : Zadar, posnetek košarke 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Ogijeva druščina, risana serija 8.10 Najlepše pravljice bratov Grimm, sinhronizirani risani film 8.35 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.45 Tom in Jerry, risana serija 8.55 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.20 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 9.40 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 9.45 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 10,10 Sneženi mož, sinhronizirani risani film 11.05 Galidor - varuh na vesoljski meji, 13. del mladinske nanizanke 11.30 Oliver in njegovi, 2. sezona, 7. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Na deželi je lepo, 2. sezona, avstralska nanizanka 13.55 Močno zdravilo, 4. sezona, 2. del ameriške nanizanke 14.45 Čeveljčki za božič, ameriški film 16.30 V njeno obrambo, kanadski film 18.15 24UR-vreme 18.20 1, 2, 3, kuhajmo!, dokumentarna oddaja 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.45 Športna scena 22.45 Divji dan v Los Angelesu, ameriški film 0.25 24UR, ponovitev 1.25 Nočna panorama TevePika EE 9.30 Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon 10.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 11.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 11.30 Za vas in mesto, z Milanom Skedarjem, oddaja o kmetijstvu, prvič 12.30 V harmoniji z naravo, pon 13.00 Avto šok, reli Postojna in Logatec, pon 13.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 14.00 Živeti zdravo, Algea, njen vpliv na prehrano in prebavo, pon 14.30 V družbi z ISA.IT 14.45 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami 15.00 Do zdravja z Irmo Bembič, pon 16.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja z Elanom, pon 17.00 Koncert Tanje Zupan Zaje, 1 del, pon 18.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, kontaktne leče, pon 18.30 Aerodrom Ljubljana, milijonti potnik, pon 19.00 Predah v gibanju, dr. Jan Erik Sigdel vodi; Jana Debeljak, pon 20.00 IDOL 2004,12 del, v živo 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, Vzajemci.com, pon 00.00 Glasbeni mozaik Prva TV B OB 06.05 TV prodaja 06.20 The Best Of 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 The Best Of 08.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 08.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.00 Nedeljsko otroško dopoldne, kontaktna oddaja 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Pianist, poljska drama, 2002 ^ 14.00 To sem jaz, resničnostni šov 14.15 Čarovnije, 17. del italijanske serije 15.10 Supernova MTS, ponovitev 16.45 Hočeš, nočeš, ponovitev 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Črna kronika, 28. del bosanske serije 20.35 Policaji prihodnosti, akcijski film - Hong Kong (2000) ^ 22.40 Reporter X 23.10 To sem jaz, resničnostni šov 00.10 TV prodaja PONEDELJEK, PCF» TV Slovenija 1 13 6.25 6.25 6.40 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.40 10.10 10.35 12.25 13.00 13.15 13.15 13.45 14.10 15.05 TEDENSKI IZBOR UTRIP ZRCALO TEDNA DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR IZ POPOTNE TORBE: PRIGRIZKI BINE: OBLEKA, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 12/14 PRAVLJICA O ZOBKU IN STRIČKU BOŽIČKU, RISANKA ODDAJA ZA OTROKE SPET DOMA PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA NEKA| MINUT ZA DOMAČO GLASBO L|UDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV 15.55 16.30 16.50 17.00 17.30 18.20 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 21.25 22.00 22.50 0.30 0.30 1.00 1.55 2.20 3.15 3.45 4.10 DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: VREČA (VPS 16.50) PEPI VSE VE: O CIRKUSU, POUČNO ZABAVNA ODDAJA (VPS 17.05) POSVOJENI DELFIN, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.35) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 10/12 (VPS 20.00) IZZIVI (VPS 20.55) PODOBA PODOBE (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) CVET MLADOSTI, ITALIJANSKA NADALJEVANKA, 2/4 (VPS 22.50) NOČNI IZBOR HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: OČKA NA SLUŽBENI DOLŽNOSTI, TV NANIZANKA, 13/15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) POSVOJENI DELFIN, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA IZZIVI PODOBA PODOBE ZADNJI DNEVI DISKA, AMERIŠKI FILM Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 SLOVENCI V ITALIJI, PONOVITEV 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 13.55 TV PRODAJA 14.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV 18.15 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18,30 ROGER IN |AZ, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.30) 20.00 KONČNICA: ŠPORT V LETU 2004 (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 22.00 ŠTUDENTSKA (VPS 22.00) 22.30 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.25 INFOKANAL Kanal A 20.12.2004 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 2. sezona, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, pon. am. nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 2. sezona, 6. del am. naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 40. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 195. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 26. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 3. sezona, 23. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Anakonda, ameriški film ^ 21.40 Vsi županovi možje, 6. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 22,10 Pa me ustreli!, 7. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 22.40 Radijska postaja, 5. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 23.10 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PCP i-TV J 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 73. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 179. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 44. dela mehiške nad. 11.50 Vrtnarjeva hči, pon. 107. dela mehiške nad. 12.40 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 108. del mehiške nad. it 15.55 Zrelo srce, 45. del mehiške nadaljevanke //, Demokracija • Četrtek, 16. decembra 2004 © tv program 16.55 Klon, 180. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR- vreme 18.00 Rubi, 74. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Sedma nebesa, 8. sezona, 15. del am. naniz. 20.55 Urgenca, 10. sezona, 15. del am.nanizanke 21.50 Zgodba o jackie, ameriška nadaljevanka, 3/6 22.45 XXL premiere 22.50 Naša sodnica, 2. sezona, 5. del am. nanizanke 23.45 Vrtinec poželenja, ameriški film 1.20 24UR, ponovitev 2.20 Nočna panorama TevePika EB*J Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon Živeti zdravo, Algea, njen vpliv na prehrano in prebavo, pon Predah v gibanju, dr. Jan Erik Sigdel vodi; jana Debeljak, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, pon ABCD, svet avtomobilizma, pon Avto šok, reli Postojna in Logatec, pon Resnice o vinu, En hribček bom kupil, pon Rad igram nogomet, pon Trenja POP TV, pon Glasbeni mozaik jana, oddaja o sončni strani življenja, Dduhovna univerza, pon 16.00 Za vas in mesto, z Milanom Skedarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 17.00 Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank, pon 17.30 Klepet z jasnovidko Maručo, živo 18.00 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, 7. festival slovenskega filma in 15. LIFE, pon 19.30 Živeti zdravo, Algea, njen vpliv na prehrano in prebavo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, cilji in starost, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 23.00 TV Dražba, dražba umetnin z Mariom, živo 00.00 E+ 02.00 Glasbeni mozaik Prva TV B 00 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Čarovnik iz Oza, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, 336. del italijanske telenovele 11.45 Dvom, 34. del mehiške telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 28. del bosanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 15.30 Okrožje Columbia, 7. del ameriške nanizanke 16.30 Tri v vrsto 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 17.30 Sto izložb, sto strasti, 337. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 35. del mehiške telenovele 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Črna kronika, 29. del bosanske serije 20.45 Mularija - Volitve, 4. del srbske serije, 2003f 21.45 To sem jaz, resničnostni šov 22.00 Urška šov 23.10 To sem jaz, resničnostni šov 00.10 TV prodaja TOREK, 21.12.2004 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.25 9.45 10.10 10.30 11.20 12.20 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.05 15.55 16.30 16.50 17.00 17.15 17.45 18.15 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 23.40 1.00 1.00 1.55 2.15 2.45 3.05 3.55 4.45 Slovenija 1 DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: VREČA RISANKA PEPI VSE VE: O CIRKUSU, POUČNO ZABAVNA ODDAJA ŽELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA, 21/26 ZLATKO ZAKLADKO: OVSENI POLPETI POSVO|ENI DELFIN, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA HRIBAR SLOVENSKI MACAZIN POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR PODOBA PODOBE IZZIVI VEČERNI GOST ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 10/12, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) REPA VELIKANKA, OTROŠKA PREDSTAVA (VPS 16.50) POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: POVODNI MOŽ (VPS 17.00) KNJIGA MENE BRIGA - ANDREJ E. SKUBIC: NORIŠNICA, PONOVITEV (VPS 17.15) KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD JABLJE, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.45) DUHOVNI UTRIP (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT VALČEK ZA 4: IMPRESIONISTI, DOKUMENTAREC MESECA (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SMRTONOSNI SOVRAŽNIKI, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.50) ISKANJE, ANGLEŠKA DRAMA, 1/2 (VPS 23.45) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.00) KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD JABLJE, DOKUMENTARNA ODDAJA DUHOVNI UTRIP VALČEK ZA 4: IMPRESIONISTI, DOKUMENTAREC MESECA POD ŽAROMETOM INFOKANAL Slovenija 2 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 2. sezona, 7. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 41. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 196. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 3. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 3. sezona, 24. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Akcija: Prva tarča, kanadsko-ameriški film ^ 21.40 Vsi županovi možje, 6. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 22.10 Pa me ustreli!, 7. sezona, 15. del ameriške hum. nanizanke ^ 22.40 Radijska postaja, 5. sezona, 18. del ameriške humoristične nanizanke 23.10 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ J3 Kanal A 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 2. sezona, ponovitev 6. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke Pop TV POF» 7.55 8.45 10.30 11.00 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.50 22.55 23.50 1.30 2.30 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 74. dela mehiške nadaljevanke Klon, ponovitev 180. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 45. dela mehiške nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 108. dela mehiške nadaljevanke Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 15. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 109. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 46. del mehiške nadaljevanke Klon, 181. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 75. del mehiške nadaljevanke 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Čas za čudeže, ameriški film XXL premiere Naša sodnica, 2. sezona, 6. del ameriške nanizanke Pogajalka, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Čarovnik iz Oza, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, 337. del italijanske telenovele 11.45 Dvom, 35. del mehiške telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 30. del bosanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 14.30 Urška šov, ponovitev 15.30 Mularija, 4. del srbske serije 16.30 Tri v vrsto 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.30 Sto izložb, sto strasti, 338. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 36. del mehiške telenovele 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Črna kronika, 30. del bosanske serije 20.45 Leteči Start, razvedrilna oddaja 21.45 To sem jaz, resničnostni šov 22.00 Agencija, 8. del 2. sezone am. nanizanke, 2002 23.10 To sem jaz, resničnostni šov 00.10 TV prodaja SREDA, 22.12.2004 Slovenija 1_1 TevePika 6.30 INFOKANAL 9.05 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.50 FLACHAU: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 09.50) 11.10 ST. MORITZ: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (Ž), PRENOS (VPS 11.10) 12.20 TV PRODAJA 12.50 FLACHAU: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 12.50) 13.45 ZABAVNI INFOKANAL 16.10 TV PRODAJA 16.55 TEDENSKI IZBOR 16.55 ŠTUDENTSKA 17.25 STUDIO CITY 18.20 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 18.55 SKOZI ČAS (VPS 18.55) 19.05 HIŠA ISKER, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 2/3, PONOVITEV 20.00 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 10/ 24 (VPS 20.05) 20.25 AMERIŠKI FILM: FILM V DOBI TELEVIZIJE, AM. DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.30) 21.25 DA, SESTRA! NE, SESTRA!, NIZOZEMSKI FILM (VPS 21.30) 23.05 VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 23.05) ^ 23.35 INFOKANAL EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Sijaj, pon 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klarlča, prvič 10.30 Resnice o vinu, En hribček bom kupil, pon 11.00 IDOL 2004, pon 12.30 Avto Sok, rell Postojna in Logatec, pon 13.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, Vzajemci.com 14.00 Glasbeni mozaik 15.30 Predah v gibanju, dr. Jan Erik Sigdel vodi; Jana Debeljak, pon 16.30 Do zdravja z Irmo Bembič, pon 17.30 Rad Igram nogomet, prvič 18.00 V harmoniji z naravo, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 20.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, ABC Pomurka 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, dr. Janez Rugelj, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Aerodrom Ljubljana, milijonti potnik 23.30 Glasbeni mozaik 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.25 9.50 10.00 10.15 10.30 10.55 11.25 11.45 12.15 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.30 16.50 17.45 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 22.20 23.15 1.25 1.25 2.20 2.40 3.35 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 17/45 ROLI POLI OLI - BOŽIČNA ZVEZDA, RISANI FILM RISANKA REPA VELIKANKA, OTROŠKA PREDSTAVA POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: POVODNI MOŽ KN|IGA MENE BRIGA -ANDREJ E, SKUBIC: NORIŠNICA KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD JABLJE, DOKUMENTARNA ODDAJA DUHOVNI UTRIP SLEDI, ODDAJA O L|UBITEL|SKI KULTURI TV MARIBOR MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR SPREHOD Z DINOZAVRSKIMI ORJAKI, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 3„ ZADNJI DEL VALČEK ZA 4: IMPRESIONISTI, DOKUMENTAREC MESECA POD ŽAROMETOM, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.50) VEM-VEŠ (VPS 17.45) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT SEDMI PEČAT: PLESALKA V TEMI, DANSKI FILM (VPS 20.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.20) F. M. DOSTOJEVSKI: STRIČKOVE SANJE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA (VPS 23.15) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.20) VEM - VEŠ CVET 1001 NOČI, ITALIJANSKI FILM (VPS 03.35) ^ INFOKANAL A. Prva TV B BB Slovenija 2 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08,00 Tri v vrsto 08.30 Spomin_ 6.30 INFOKANAL 8.55 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: PORTUGALSKA, PONOVITEV 9.25 ST. MORITZ: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), PRENOS 1. VOŽN|E (VPS 09.25)_ © Demokracija • 51/2004 tv program 10.10 11.30 12.10 14.00 15.40 16.25 16.25 17.20 18.15 18.50 19.00 20.00 21.30 23.00 23.30 FLACHAU: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUCAN|U, SLALOM (M), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 10.10) TV PRODAJA ST. MORITZ: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 12.10) FLACHAU: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAN|U, SLALOM (M), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 13.05) ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR AMERIŠKI FILM: FILM V DOBI TELEVIZIJE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA SKRIVNOST SVETIH TREH KRALJEV, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA VIDEOSPOTNIČE: MONO, PONOVITEV SKOZI ČAS (VPS 18.45) KONČNICA: ŠPORT V LETU 2004, PONOVITEV DUH GLASBE - BOBBY MCFERRIN IN NIČEL KENNEDY Z GOSTI (VPS 20.00) ENODNEVNE KRALJICE, FRANCOSKI FILM (VPS 21.30) VIDEOSPOTNIČE: TOP (VPS 23.05) INFOKANAL Kanal A 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 2. sezona, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 2. sezona, 8. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 42. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 197. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 3. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 3. sezona, 25. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Ekstra magazin W 20.50 Popolna preobrazba, ameriška dokumentarna oddaja 21,40 Vsi županovi možje, 6. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke 22.10 Pa me ustreli!, 7. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke 22.40 Radijska postaja, 5. sezona 19. del ameriške humoristične nanizanke 23.10 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja Pop TV POP „tv , 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.35 22.40 23.35 1.10 2.10 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 75. dela mehiške nadaljevanke Klon, ponovitev 181. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 46. dela mehiške nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 109. dela mehiške nadaljevanke Preverjeno, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 110. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 47. del mehiške nadaljevanke Klon, 182. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 76. del mehiške nadaljevanke 24UR Božiček s Floride, kanadsko-ameriški film Na kraju zločina, 4. sezona, 3. del ameriške nanizanke XXL premiere Naša sodnica, 2. sezona, 7. del ameriške nanizanke Na robu spopada, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama 10.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja,cilji in starost, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skedarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 12.00 Predah v gibanju, dr. Jan Erik Sigdel vodi; Jana Debeljak, pon 13.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja z Elanom, pon 14.00 Z glavo na zabavo 14.40 Glasbeni mozaik 15.30 Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank, pon 16.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, Vzajemci.com 17.00 V družbi s Favnom 17.15 Nama se predstavi 17.30 Kulturne drobtinice, založba Miš se predstavi, prvič 18.00 Do zdravja tudi tako, gostja: Meta Fonda, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, živo 19.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 19.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, dr. Janez Rugelj, pon 20.00 ABCD, svet avtomobilizma, prvič 20.30 Sijaj, prvič 21.00 Živeti zdravo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Državni svet R Slovenije, prvič 00.00 Preverjeno POP TV 01.00 Glasbeni mozaik TevePika Prva TV Slovenija 1 J3 ËE 9.00 Poslovni studio, dnevno Informât, oddaja, pon 9.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10.00 NaS vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.55 10.00 10.35 11.30 12.00 13.00 13.15 15.00 15.55 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR MALE SIVE CELICE, KVIZ RISANKA ZGODBE IZ ŠKOLJKE VEM - VEŠ SPORAZUMEVANJE MED ŽIVALMI, ANGLEŠKO-AMERIŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 1/4 POETIKA RAZLIČNOSTI, ARHITEKT BORIS PODRECCA (VPS 12.00) POROČILA, ŠPORT, VREME SPET DOMA, PONOVITEV SMRTONOSNI SOVRAŽNIKI, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST, MOJA GOSTjA ... - VEND...GEM ... (VPS 15.55)_ 16.30 16.50 17.25 18.05 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 22.50 22.50 0.25 0.25 1.40 2.20 2.50 3.45 4.15 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.50) ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.25) MODRO (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI, PRENOS (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA • KVARKADABRA: ZAKAJ JE NEBO MODRO? (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTNJAK IN ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE -P. I. ČAJKOVSKI: KONCERT ZAKLAVIR IN ORKESTER ŠT. 1 V B-MOLU (VPS 22.50) POSLUŠANJE TIŠINE, PORTRETNI FILM O DIRIGENTU CLAUDIU ABBADU (VPS 23.20) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT ŠTAFETA MLADOSTI MODRO PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI OSMI DAN SPET DOMA a aa 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Čarovnik iz Oza, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, 338. del italijanske telenovele 11.45 Dvom, 36. del mehiške telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 30. del bosanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 14.30 Leteči štart, ponovitev 15.30 Agencija, 8. del 2. sezone ameriške nanizanke 16.30 Tri v vrsto 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 17.30 Sto izložb, sto strasti, 339. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 37. del mehiške telenovele, 2002 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Črna kronika, 31. del bosanske serije 20.45 Supernova MTS 23.10 To sem jaz, resničnostni šov 00.10 TV prodaja ČETRTEK, 23.12.2004 Slovenija 2 6.30 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 15.40 16.25 17.30 18.05 18.15 20.00 22.00 23.20 23.50 0.20 INFOKANAL EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 9/12, PONOVITEV VIDEOSPOTNIČE: TOP, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.05) ANGEL IZ BELE HIŠE, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.15) LJUBL|ANA: EVROLIGA V KOŠARKI, UNION OLIMPIJA • SCAVOLINI, PRENOS (VPS 20.00) POSEBEN POGLED: ZIMSKI OTROK, FRANCOSKI FILM (VPS 22.05) VIDEOSPOTNIČE: VROČE (VPS 23.20) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE, PONOVITEV INFOKANAL Kanal A 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 2. sezona, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 2. sezona, 9. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 43. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 198. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 3. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 3. sezona, 26. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Krimič: Umori na podeželju: Električno maščevanje, angleški film 22.00 Uganke inšpektorja Lynleyja, 3. sezona, 2. del angleške nanizanke 23.00 Samo bedaki in konji, 7. sezona, zadnji del angleške humoristične nanizanke 0.05 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja Pop TV 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30 22.10 23.05 23.10 0.05 1.45 2.45 PCP Klon, ponovitev 182. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 47. dela mehiške nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 110. dela mehiške nadaljevanke Na kraju zločina, 4. sezona, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 111. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 48. del mehiške nadaljevanke Klon, 183. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 77. del mehiške nadaljevanke 24UR Trenja Popolni četrtek: Seks v mestu, 6. sezona, 17. del ameriške nanizanke Alias, 2. sezona, 17. del ameriške nanizanke XXL premiere Zahodno krilo, 5. sezona, 16. del ameriške nanizanke Naključni umor, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Rad igram nogomet, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, dr. Janez Rugelj, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 Državni svet R Slovenije, pon 13.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.30 Preverjeno, POP TV, pon 14.30 Glasbeni mozaik 15.00 Do zdravja z Irmo Bembič, pon 16.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, ABC Pomurka, pon 17.00 Do zdravja tudi tako, gostja: Meta Fonda, pon 17.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter in Elkorojem, moda za močnejše, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, založba Miš se predstavi, pon 19.30 Živeti zdravo, pon 20.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo 21.00 Aktualno 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin 00.00 Glasbeni mozaik Prva TV Q Q0 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 76. dela mehiške __nadaljevanke 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Risanka 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, 339. del italijanske telenovele 11.45 Dvom, 37. del mehiške telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 31. del bosanske serije 14,15 To sem jaz, resničnostni šov 14.30 Supernova MTS, ponovitev 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 17.30 Sto izložb, sto strasti (Cento Vetrine), 340. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 38. del mehiške telenovele 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Čarovnije, 21. del italijanske serije 21.00 To sem jaz, resničnostni šov 21.15 Vrhunska prevara, ameriška drama, 2000 ^ 23.10 To sem jaz, resničnostni šov 00.10 TV prodaja_ Demokracija • Četrtek, 16. decembra 2004 © radijski program PETEK 20.20 Kaj bo jutri na R, O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Nagovor Škofa dr. Jožefa Smeja 21.15 Božična žgodba (Zorko Simčič) Ponovitve: 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 04.40 Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07,30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Razstava evropskih jaslic 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 SVETI VEČER 17.30 Z otroki pri jaslicah 19.45 Nagovor Škota dr. Jožefa Smeja 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R. 0.? 20.30 Svetonočni program 21.00 Božična zgodba (Zorko Simčič) 24.00 Polnočnica (Lj. Stolnica, nadškof Uran) 01.30 Božična glasba 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. maSe 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R. O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Nas gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK SOBOTA 05.00 05.10 05.30 05.45 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa 05.00 Danes je božič 06.10 Biser za dušo 05.10 Vreme, ceste 06.20 Prognostik 05.30 Poročila 06.30 Kratke novice 05.45 Napovednik programa 06.35 Kličemo 113 06.00 Svetnik dneva 06.45 Sejalec seje besedo 06.10 Biser za duSo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 06.20 Prognostik 07.00 Zvonjenje 06.30 Kratke novice 07.15 Bim-bam-bom 06.35 Kličemo 113 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 07.50 Jezikovni brevir besede z razlago) 08.00 Kmetijski nasvet 07.00 Zvonjenje 08.30 Koledar prireditev 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 08.45 Spominjamo se 07.50 Jezikovni brevir 09.00 Poročila 08.00 Nagovor Škofa dr. Jožefa Smeja 09.15 Napovednik 08.30 Koledar prireditev 10.00 Poročila 08.45 Spominjamo se 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 09.00 Sobotna iskrica 11.15 Iz založbe TDO 10.00 Prenos sv. mase (kapela Kliničnega centra) 12.00 Zvonjenje 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.05 Biser za duSo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 1Z15 Voščilo PRO-jevcem 1130 Poročila, osmrtnice, obvestila 1130 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.00 Glasbena voščila 13.30 Stare, ma lepe 15.00 INFO oddaja 14.00 Kratke novice 15.30 Osmrtnice, obvestila 14.05 Napovednik 15.50 Koledar prireditev 14.15 GV v etru 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 14.30 Kulturni utrinki 18.00 Poročila, VaSa pesem 15.00 INFO oddaja 18.15 Naš gost: Mojca Senčar 15.30 Osmrtnice, obvestila 19.30 Poročila 15.50 Koledar prireditev 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne 7(1 on Radio Vatikan zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dujo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Biser za duSo VoSčilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, VaSa pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2.4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan SREDA 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 09.30 10.00 10.15 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 14.45 15.00 15.30 15.50 16.00 05.00 Pogumno v novi dan 18.00 05.10 Vreme, ceste 18.15 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 19.00 06.00 Svetnik dneva 19.10 06.10 Biser za duSo 19.15 06.20 Prognostik 19.30 06.30 Kratke novice 19.45 06.35 Kličemo 113 20.00 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 20.20 besede z razlago) 20.30 07.00 Zvonjenje 21.30 07.15 Bim-bam-bom 22.00 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 23.00 08.00 Kmetijski nasvet 24.00 08.30 Koledar prireditev 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za duSo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Založba Družina Poročila Doživetja gora in narave Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Biser za duSo VoSčilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki Komentar Družine INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Poročila, VaSa pesem 1.-3. DljaSka oddaja 2.-4. Skavtski potep Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Karavana prijateljstva I. Mozaik dneva Karavana prijateljstva II. Ponovitve: Pogovor o Sveta vera bodi vam luč Radio Vatikan © Demokracija »51/2004 športna kolumna Uelike in majhne zmage Esad Babačič Zazrem se v zmagovalno fotografijo Petra Mankoča, ki ga kaže trenutek po tistem, ko je dojel, da je še enkrat premagal vso evropsko elito na 100 m mešano. Spominjam se pogovora z njegovim očetom Nestorjem, ki mi je razlagal, v kakšno globoko odsotnost zna pasti njegov sin pred velikim tekmovanjem: takrat dejansko pozabi na vse in se popolnoma podredi treningom. V spomin si prikličem prizor iz kultnega filma Big Blue, v katerem se glavni junak prelevi v delfina, s katerim se na koncu spusti onkraj mogočega in zapusti tostranstvo. Tako Zak kot Peter morata bežati, da se lahko spopadata z rekordi, prvi pred svojim otroštvom, drugi pred omejitvami, ki jih doživlja zunaj bazena, na suhem. Vseskozi smo priče podcenjevanju njegovih športnih uspehov, in to s strani za to najbolj poklicanih. Namesto da bi ga kovali v zvezde, mu z vsako novo zmago odvzamejo košček zaslužene aure pod pretvezo, da gre za drugorazredne dosežke. Kratki bazeni pač niso to, kar so veliki, v njih ni najboljših, zato lahko pridejo do izraza tudi plavalci, ki na velikih tekmovanjih niso v ospredju. Namesto ponosa - ponižanje. Če se samo ozremo k drugim, lahko vidimo, da vendarle ne gre za tako nepomembne dosežke. Način, kako se plavalci veselijo medalj, ki so navsezadnje zlate in pomenijo primat nad celotno staro celino, kaže povsem drugačno sliko. Upal bi si reči, da v nobeni drugi državi ne zmanjšujejo uspeha svojih prvakov, pa če plavajo v malih ali velikih bazenih. Zlato je zlato in to je dejstvo, ki mu ne more oporekati nihče. Če vemo, koliko naporov in premagovanj samega sebe stoji za njim, potem mi je gri-masa našega prvaka še toliko bolj jasna. Mankoč je še enkrat premagal nasprotnike iz dveh svetov; najprej tiste v vodi, s katerimi de- li enako usodo, in nato še tiste zunaj bazena, ki mu branijo pot do zvezd. Med njimi so tudi vsi tisti, ki se sicer veselijo zmag Slovenije na odprti sceni, a se jim zdi, da takšne medalje nimajo zadostnega bleska. Grimasa nekoga, ki je dokazal moč, je tako povsem upravičena. Če ime nekdo pravico dvigniti prst v zrak in pokazati gor, potem je to Mankoč, ki je na koncu premagal tudi samega sebe, premagal je tistega dečka, ki se iz dneva v dan potaplja v mlako slovenske arogance in samozadostnosti. Ironija je, da se njegove nadvlade še najbolje zavedajo nasprotniki, ki postanejo na koncu edini zavezniki, ker najbolje vedo, koliko truda je treba vložiti v eno takšno odličje. Na drugi strani imamo naše smučarje, ki so bili od nekdaj ambasadorji naroda. Tudi ko jim gre zelo slabo, sočustvujemo z njimi in si želimo, da bi se čim prej vrnili na vrh, kjer smo jih vajeni videti. Oni preprosto ne morejo biti tako slabi, da bi jih odrinili v stran. Dovolj je eno osmo mesto in že se spet prižgejo rešilne luči, ki bodo pokazale pot drugim. Tretje mesto Tine Maze v super-veleslalomu doživljamo kot nekaj mitskega, skorajda preroškega. Medtem gre Petkovšek čez vse meje in iz podrte dvorane, v kateri kaplja s stropa, premaguje ce- lotno svetovno konkurenco. In smo spet tam. Kako je lahko njegova zmaga izenačena s tretjim mestom smučarke, ki dela in trenira v izjemnih razmerah in je tudi po tej plati v nenehnem stiku s svetovnim vrhom? Seveda nočem biti kalimero, ki nenehno obupuje nad krivico drugih, ker sem tudi sam eden tistih, ki delim športne uspehe na bolj ali manj pomembne. Pri tem pa vedno znova pozabljam, kaj vse je moral nekdo vložiti v eno samo zmago, koliko duševnih in telesnih naporov je moral izluščiti iz sebe, da je lahko enkrat premagal vse. Navsezadnje lahko kaj hitro pride do usodne poškodbe, kakršno bi kmalu skupil Uroš Zor-man, ki ne pozna polovičarstva. Prav po njegovi zaslugi so se ro-kometaši Celja srečno izvili iz objema agresivnih Madžarov, ki že tradicionalno ne ustrezajo našim prvakom. Zorman bi ob koncu tekme skoraj ostal brez očesa, potem ko ga je s prstom zadel eden od nasprotnikov. Igrati v nenehnem strahu, kdaj se bo zgodilo kaj takšnega, je res napor svoje vrste. Koliko bi za Zormana, če bi se pri -petila takšna nesreča, veljala zmaga, verjetno ni težko uganiti. Bore malo ali skoraj nič. Zal pa mi tega ne bi opazili, tako kot ne opazimo še veliko drugih detajlov, ki delajo šport čedalje bolj krut in odtujen. Ironija je, da se njegove nadvlade še najbolje zavedajo nasprotniki, ki postanejo na koncu edini zavezniki, ker najbolje vedo, koliko truda je treba vložiti v eno takšno odličje. Na drugi strani imamo naše smučarje, ki so bili od nekdaj ambasadorji naroda. Demokracija • Četrtek, 16. decembra 2004 Pa naj še kdo reče, da je šport avtonomen in da lahko obstoji brez političnih vplivov. Na občnem zboru NŠD NK Olimpija, kjer so naposled izglasovali novo vodstvo, je nekdo zavpil: "Pa saj tu je kot v Ukrajini!" In prav je imel. Drugi decembrski dan je bil nadvse mračen. Ura se je nezadržno približevala tretji popoldne, pred nekdanjo občino Moste Polje v Ljubljani pa se je nabirala čedalje večja množica ljudi. Na Proletarski ulici je bilo tedaj zelo zatohlo ozračje. Na eni strani sedem uniformiranih policistov in kopica varnostnikov, na drugi Slovenska Ukrajina pa rahlo cinični novinarji. Vmes je bil nekakšen koridor, skozi katerega so se do občinskih prostorov dokopale tri skupine Olimpijinih članov, ki so kasneje uprizorile cankarjansko farso. "Hlapce" so tokrat odigrali trije tabori: stara (vladajoča) sila na čelu z dosedanjim predsednikom Antonom Colaričem, skupina 23 (članov), ki so zbrani okrog oblikovalcev spletne strani kluba in so Sodržnikovi zavezniki, in igralci prvega moštva. Se zdaj pa je marsikdo v dvomih, ali se jim je sploh šlo "za narodov blagor". Ko notar miri "desus" in "mlade" Ce ne bi bilo avtoritativnega in doslednega notarja Jožeta Rožmana, ki je predsedoval občnemu zboru, bi se nemara celo stepli. Tako pa so se kot skregani otroci ali pa izkušeni politični mački raztepli in posedli tri med seboj ločene otoke. Stara garda levo, mlada (povzpetniška) desno, nogometaši pa zadaj. Tudi tokrat je bila nekje vmes sedma sila, ki je navidezno mirila strasti. Dvorana je bila nabito polna, temperatura pa neznosna. Arhitektura v realsocialistič-nem slogu ljudi ni navdajala s pozitivno delavno vnemo, vonj značilnih prastarih delegatskih klopi pa je vseskozi upravičeval početje 72 glaso- O valcev. Le-ti so že na samem začetku pognali glasovalni stroj v neusmiljen tek, ki samo ruši in ne odloča. Predvolilni boj Kako je potekal predvolilni boj, ki bi moral slednjič ponuditi kom-petentne ljudi, da bi znali Olimpijin voz potegniti iz 800 milijonov tolarjev vrednega blata (dolgov)? Olim-piji danes namreč kot razbesnel zmaj grozi izguba tekmovalne licence in posledično nazadovanje v najnižjo ligo. A zdi se, da tudi ta alarmantni položaj ne ponuja zadostnega izziva kredibilnim in sposobnim osebam. Zatorej je Olimpijin poligon v razpadu kot nalašč za leglo improviza-torjev, mešetarjev, brezidejnežev in okoriščevalcev, ki jim NK Olimpija ne pomeni nič drugega kot bližnjico do zaklada, v katerem tiči možnost skorajšnje prenove bežigrajskega stadiona. Tedaj namreč sploh ne bo pomembno, ali bo NK Olimpija v tretji ali četrti ligi, pomemben bo samo lonček, ki bo venomer pristav-ljen ob "žerjavu in hruškah". Zato se je iz te nepregledne igre nemudoma umaknil Zoran Jankovič, zjutraj na dan občnega zbora pa še Matjaž Kiler, direktor podjetja Flo- oring. Do sedaj vladajoča garnitura, kije prek imen, kot so Colarič, Zem-Ijarič in Božič, upravljala Olimpijo nekako po inerciji, saj je bil to vselej režimski klub, je šele tik pred zdajci ponudila nadomestnega kandidata za predsednika, in sicer Boruta Ga-berška (nekdanji direktor SCT International, dolgoletni član upravnega odbora, zdaj pa upokojenec). Nasproti se mu je postavil vsepovsod navzoči Janez Sodržnik in za predsednika predlagal nekdanjega slovenskega reprezentanta Primoža Gliho. Igralci zoper manipulacijo Glede na to, da je Sodržnika (z Gliho vred) podpirala "skupina 23", je bilo kot na dlani, da bodo o prihodnjem predsedniku, ki bi razrešil dotedanjega Antona Colariča, odločali igralci. Le-ti so delovali zelo prestrašeno. A le komu se ne bi zatresle hlače, če bi mu delodajalec izročil čarobno palico, s katero bi odločal o obstoju ali propadu neke institucije. Med njimi so odločali tudi takšni, ki so komajda oblekli zeleno-beli dres, se niti ne počutijo "zeleno-belo" ali pa so že na poti v kak drug klub. Takšnih pa je v Olimpiji glede na njeno slabo delo z mladimi ta čas največ in tudi zato jih je bilo najlaže izrabiti in jih preobra- Demokracija • 52/2004 Ali je tudi pri nas zapihal ukrajinski veter? šport V upravnem odboru kluba so: Miloš Junkar, Damjan Korošec, Marjan Kordež, Ciril Pucko, Peter Božič, Go-ran Brankovič, Prosta so še tri mesta za kandidate iz pokroviteljskih vrst. Nadzorni odbor kluba: Mihaela Tomašič, Dušan Kosič in Anton Colarič, ki kljub agoniji v nogometnem klubu še ne namerava odnehati. žiti v predmet manipulacije. Sodrž-nikova in Selanova (najaktivnejša iz "skupine 23") opozicija jih je najprej zmešala z nepomembnimi proceduralnimi zapletanji: kdo bo glasoval in kdo je sploh član društva. Burko so s političnimi vložki kaj kmalu spremenili v farso in igralci so morali izjemno tenkočutno dvigovati zdaj zelene (ZA), zdaj rdeče (PROTI) kartončke pod geslom: ne smeš se zameriti morebitni novi garnituri, hkrati pa moraš biti lojalen zdajšnji, čeprav le-ta ne izpolnjuje finančnih obveznosti že od septembra. Večina igralcev je zato vselej pred glasovanjem pogledovala proti Tončiju Zlogarju (diplomiranemu pravniku) in kapetanu Dušanu Kosiču, ki sta morala torej tudi v imenu drugih nadvse odgovorno krmariti med proceduralnimi in odločujočimi čermi. Svojo nalogo sta opravila korektno in profesionalno, po črki na kratko Jankovič ne gre v nogomet Sloviti slovenski denarni mogotec Zoran Jankovič je zanikal, da se namerava aktivno vključiti v kadrovsko politiko nogometnega kluba Olimpija in pomagati pri njegovem reševanju. "Povedal sem že, da se v šport nekaj časa ne vračam. V tem trenutku ni govora, da bi šel v katero koli upravo, tudi v Olimpijo ne. Ne vem, od kod ta zapis," je za Radio Šport dejal Jankovič in priznal, da ga ta čas zanimajo le nastopi rokometašic Krima. Jankovič je zanikal stike z vodilnimi možmi ljubljanskega kluba, hkrati pa priznal, da se vložki v nogomet izplačajo, vendar so številke prevelike. prejšnjega izreka o nezameri in lojalnosti. Z 38 proti 22 je bil najprej izglasovan sklep "skupine 23", po katerem bo moral novi predsednik s svojim upravnim odborom prestati polletno obdobje (1.1. do 1. 6.2005), ko bodo že morali dokazati in pokazati prve rezultate uspešnega licenciranja in pridobivanja konkretnih pokroviteljev. S 44 proti 28 pa so tajno izvolili Boruta Gaberška, katerega izvolitev daje slutiti vsaj polletno nadaljevanje zdajšnje Olimpijine agonije. Vmes je v dvorano kar nekajkrat zapihal tudi ukrajinski veter... Po ukrajinsko Na trenutke je bil glasovalni stroj nadvse podoben igranju taroka v troje. Vselej je nekdo potegnil z nekom in tretji se je počutil opeharjenega -za svoje namišljeno vizionarsko početje. V enem izmed teh paktiranj ig- "Enkrat sem že povedal. V rokometu potrebuješ dva milijona, v košarki 20, da bi bil kandidat za evropskega prvaka v nogometu, kar je edino zanimivo, pa 200," je dejal. Tyson načrtuje vrnitev Mike Tyson, nekdanji svetovni boksarski prvak v supertežki kate- ralcev z opozicijo je član UO NK Olimpija, sicer pa odličen literat Peter Božič vstal in v agitatorskem slogu odhlačal proti Cimetu, Žlogarju in drugim igralcem. "Fantje, a ste znoreli?" jim je zabrusil in morda celo preusmeril tok glasovanja. Tudi lanez Sodržnik je pred tajnimi volitvami še zadnjič stopil na govorniški oder in v maniri prekaljenega politika odrecitiral samopašni govor, kako bo od sedaj vse bolje, pa čeprav ni podal niti ene ustrezne rešitve. Se celo zameril se je prenekateremu (igralcu ali mešetarju), ko je gromko dejal, da mora biti Olimpija nogometni klub doma vzgojenih igralcev. To je sicer res, a bi moral vedeti, da so tudi tisti, na katere so letele njegove puščice, glasovali proti. Zato naj bi v kriznih trenutkih spoznanja in čakanja celo ponudil 200 evrov vsakemu igralcu, ki bi glasoval za njegovo listo; ta goriji, se je očitno znova začel pripravljati na vrnitev v boksarski ring, v katerem ni nastopil vse od julija letos, ko ga je v četrti rundi "nokav-tiral" Danny Williams. Po besedah njegovega menedžerja Shellyja Fin-kla naj bi se Tayson zaradi poškodbe, ki jo je staknil v omenjenem dvoboju (poškodoval si je hrustanec v kolenu, zato je moral na operacijo), v ring vrnil marca, za zdaj pa še ni znano ime njegovega nasprotnika. Bo Marion Jones ostala brez odličij? Predsednik Mednarodne protido-pinške agencije Dick Pound je na mednarodnem protidopinškem seminarju v grški prestolnici pretekli teden dejal, da bodo ameriški atietinji pa je vsebovala celo dva z nasprotne oziroma "zmagovalne" strani -Miloša Junkarja in Damjana Korošca (!!!). Na "zmagovalni" strani pa so uporabili morda še bolj hinavske prijeme. V nadzorni odbor so namreč predlagali Dušana Kosiča (le kdo od lojalnih soigralcev bi volil proti svojemu kapetanu). Le-ta za to seveda ni vedel, dokler ni slišal svojega imena iz ust Antona Colariča, ko je oznanil zmagovalni UO. Ko pa je denimo želel govoriti Dragan Lazič, komercialni direktor SGP Galjevica, ki mu je NK Olimpija dolžan 33,665.872,90 tolarja, so Colaričevi nemudoma vložili veto in s tem marsikoga prikrajšali za morda še kakšno Olimpijino nečednost. In še bi lahko naštevali... Skratka, Ukrajina (država, znana po nedavnih volilnih goljufijah, v kateri vladajoči nikakor ne želijo sestopiti)! Lovro Kastelic Slovita ameriška atletinja Marion Jones Marion Jones odvzeli odličja, ki jih je osvojila na olimpijskih igrah v avstralskem Sydneyju leta 2000, če ji bodo dokazali uživanje prepovedanih sredstev. lonesova, kije pred štirimi leti v Sydneyju osvojila tri zlate in dve bronasti kolajni, je že nekajkrat odločno zavrnila uporabo pripravkov, ki so na čmem seznamu. Borut Gaberšek, novi predsednik NŠD NK Olimpija: "Naredili bomo vse, da bo klub pridobil tekmovalno licenco in da ne bo izpadel v najnižjo ligo! Treba je urediti odnose z NZS. Tisti iz "skupine 23" pa naj se ne bojijo, da bomo večno na oblasti. Če v pol leta ne bomo našli rešitve, se bom prvi opravičil in odšel!" Kolikšni so dolgovi Olimpije, uradno ne ve nihče. Ko je leta 2000 Colarič postal predsednik, je klub igralcem dolgoval 130.000 evrov, preostalih dolgov (že dobljene tožbe z izvršbami) pa je bilo v višini milijon evrov. Schollmayer (in Olimpia, d. o. o.) je v dveh letih pridelal še 126 milijonov tolarjev dolgov. Demokracija • Četrtek. 16. decembra 2004 © popkultura Aerosmith pripravili DVD V zadnjih tridesetih letih so si Aerosmith zagotovili vodilni položaj največjega ameriškega rokenrol benda. Minulo leto so posvetili predstavitvi zadnjega albuma Honkin On Bobo in to izjemno koncertno doživetje posneli ter ekskluzivno predvajali na ameriški televiziji A & E (The Art Of Entertainment). Nastali dveurni film so nadgradili z ogromno dodatki in izdali prvi koncertni DVD v karieri. Na njem boste poleg vseh uspešnic njihove bogate, več kot tridesetletne kariere slišali in videli še vse tisto, kar vas je o skupini Aerosmith že od nekdaj zanimalo. Kot da to še ne bi bilo dovolj, so DVD pridali še CD, na katerem je 6 koncertnih pesmi. Elvis Presley -Christmas Peace Pričujoča nova izdaja božičnih pesmi v interpretaciji enega in edinega je sicer ponatis že objavljenih skladb, pa vendarle gre za digital- ve, za mnoge še neznane dimenzije). Elvis Presley je zagotovo eden redkih izvajalcev, ki zna pristnost bližajočega se prazničnega razpoloženja prenesti v naše domove na prefinjeno čustven način in s svoji veličini značilno interpretacijo. no remastrirane posnetke in nov, lepši ter duhu prihajajočega časa primernejši ovitek. Tokratna izdaja prinaša dve različici: samostojno enojno ploščo CD, na kateri je 20 božičnih pesmi (tako tradicionalnih in sodobnejših napevov kot tudi pesmi, napisanih posebej za Elvisov vokal), in dvojno, na kateri je poleg omenjenega božičnega izbora tudi plošča gospelov (kjer Kraljeva interpretacija doseže popolnoma no- DoYouWanna Vsestranska Tina G. je za svoj tretji singel izbrala skladbo Do-YouWanna, ki jo bo zaradi njenega refrenskega dela Do you wanna fuck with me morda doletela podobna najdete v njihovih običajnih izdajah. Od leta 1996, ko seje moški zasedbi (kitarist Henning Ruemenapp, basist Stefan Ude in bobnar Dennis Po-schwatta) pridružila vokalistka Sandra Nasic, in zmage na Vivi v glasbenem tekmovanju Local Heroes se je njihova glasbena pot vztrajno in strmo vzpenjala vse do leta 2003, ko so izdali svojo za zdaj zadnjo studijsko ploščo Walking On Thin Line. Zbirka obsega vrhunce treh albumov in treh individualnih zgodb z značilnim nabojem 'guano-apes', katerega odlike so vsekakor trda in agresivno melodična glasbena podlaga in izrazito prepoznaven in energičen vokal Sandre Nasic. Osemnajst čustvena, na trenutke navihano razpoloženjska, kljub letu nastanka presenetljivo sveža in (kar bo vsekakor pokazal prihajajoči čas) brezčasov-na. Z božičnim cedejem, ki bi ga zlahka postavili ob bok vokalni vir-tuoznosti Whitney Houston, Christina v pesmi Merry Christmas, Baby gosti odličnega pianista in vokalista Dr. Johna. Bluesovski napev, kjer njen nadpovprečni izvajalski sijaj pride še posebej do izraza, vsekakor predstavlja enega od vrhuncev, na celotni plošči pa je takih najmanj enajst. Pearl Jam prihaja v Evropo Potem ko so zapustili založbo Epic, pri kateri so razen letošnje kon- Demokracija • 51/2004 Best of Guano Apes Najnovejši projekt nemške altro-kerske zasedbe Guano Apes je zbirka njihovih največjih uspešnic, če si boste privoščili izdajo z dodatnim cedejem, pa še izbor raritet, ki jih ne nje. Šele kasneje seje namreč izkazalo, kako enkratne izvajalske - ne samo vokalne, pač pa na neki način tudi vseživljenjske - sposobnosti ima. Izvedba vseh pesmi je prepričljivo usoda kot pred leti KlemenaKleme-na, ki je moral za javno predvajanje posneti cenzurirano različico svoje pesmi. Glasbo za Tinino besedilo je znova napisala Barbara Pešut, pri snemanju nove uspešnice pa so ji priskočili na pomoč še odlični kitarist Matej Mršnik in edinstveni Magnifico, če omenimo le dva izmed priznanih domačih glasbenikov, ki jih najdemo na njenem ce-deju Peep pop. Na pred dobrim mesecem izdanem albumu poleg novih skladb najdemo še erotične fotografije priznanega fotografa Fulvia Grisonija in vi-deospota v režiji Jasne Hriber-nik za uspešnici Muca maca in DoYouWanna. Vsekakor bo slednji prihodnji teden s svojo televizijsko premiero marsikoga presenetil in dokazal, da je Tina predvidljiva le v svoji nepredvidljivosti. pesmi, multimedijski del, bonus CD in novi singel Break The Line prikažejo zasedbo od mladih in lestvic lačnih povzpetnikov do zrelejših in kreativnejših glasbenikov, ki se ne bojijo nobenega eksperimentiranja. Christina Aguilera -My Kind of Christmas Christina si je pred štirimi leti pod pretvezo repertoarja božičnih pesmi privoščila samosvoj vokalni izlet, ki ga takrat res še nismo pričakovali od oglasi ipf-^mrn^ m 'mM vmgr m^FA W - W*M t^^^m s i'c. L- ^TnTrHjunH iHfe&^flHSV: horosko certne Live at Benaroya Hali izdali vse dosedanje projekte, se Pearl Jam že temeljito ukvarjajo z novim studijskim materialom, poleg tega pa imajo v kratkem v načrtu še dve izdaji. Prva je The Molo Sessions s pesmimi Eddieja Vedderja, ki jih je letošnjo jesen pel v Seattlu skupaj s šolskim zborom Walmer High School iz Port Elizabetha (Južna Afrika). CD naj bi bil dosegljiv od 15. januarja 2005 dalje, zaslužek od prodaje pa bo pripadal organizaciji Molo Care, ki zbira denar za vse šole iz omenjenega mesta. Pet dni kasneje bo Ten Club (fan organizacija Pearl Jam) privržencem skupine poslala vsakoletni singel, na katerem bosta predelava pesmi Someday at Christmas, ki so jo nekoč izvajali Jacksons Five, in koncertna izvedba pesmi Better man, kjer Eddiejevi interpretaciji priskočijo na pomoč mladi pevci omenjenega šolskega zbora. Če že govorimo o novem studijskem albumu, lahko njegov izid pričakujemo enkrat naslednje leto, ko zasedba načrtuje tudi turnejo, v okviru katere bodo po letu 2000 končno spet obiskali Evropo. Poleg drugih novosti naj še povemo, da je Vedder naredil tudi solopesem Our Love Is To Remember za surferski film A Broke Down Melody, ki bo končan naslednjo pomlad, aktualni dvojni album Pearl Jamov Rear-viewmirror: greatest hits 1991 -2001 pa je v prvem tednu debitiral kar na 16. mestu lestvice najboljših 200 albumov, imenovane The Billboard. jRadio V T V Af M^bota tel:02/537-19*< Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com Strelec (22. november - 20. december) V začetku tedna vas bodo vsi spravljali ob pamet. Ne dajte se prepričati, da so vsi ljudje okoli vas dobronamerni. Vaši občutki vas ne varajo - lahko so neverjetno zahrbtni in hinavski. Potrudite se, da boste čim dlje od njih. Kozorog (21. december - 19. januar) Malo bolj premislite in preiščite stvari, preden se dokončno odločite. Velika verjetnost je, da so ljudje poleg vas samo zato, ker drugačne možnosti nimajo, sicer pa o vas zelo slabo mislijo. Za vas je to izjemno neprijetna situacija. Vodnar (20. januar - 18. februar) Denarno boste kar dobro podprti, vendar boste morali izjemno natančno paziti na svoje naložbe: v enem od skladov lahko pride do sprememb, ki bodo zahtevale hitro ukrepanje. Privoščite si veliko miru za konec tedna. Ribi (19. februar - 20. marec) Te dni bo nekdo nujno potreboval vašo pomoč. Ne delajte nič takega, kar bi utegnilo izzvati nejevoljo pomoči potrebnega. Potem ko mu boste pomagali, se uvidevno umaknite. Ne bodite prepričani, da boste vedno nepogrešljivi. Oven (21. marec - 20. april) Počutite se pokopani pod svojimi dolžnostmi. Vodili bi radi čim več projektov, vendar se raje zavedajte, da ste samo človeško bitje in da boste na določeni točki morali potegniti črto. Vaša najgrša lastnost je pretiran egoizem. Bik (21. april - 21. maj) Teden se bo začel presenetljivo romantično in zdelo se vam bo, da bi vse to moralo obstajati večno. Vendar zadeva morda ne bo trajala niti ves praznični mesec. Ne pozabite kupiti daril za svoje prijatelje. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Natančno veste, kaj bi radi povedali svoji družini, pa vam ne dajo priložnosti. Prijetneje bo, če kritično osebo povabite na pogovor zunaj doma, ker se boste le tako lahko dobro pogovorili. Mogoče se bo celo kaj spremenilo na bolje. Rak (22. junij - 21. julij) Kar koli že počnete, še zlasti če ste kje na dopustu, ostanite dosegljivi za telefonske klice, saj se utegne doma dogajati nekaj zanimivega oziroma nujnega. Bodite prepričani, da se bo vse uredilo, kakor je treba, zato bodite vedri. Lev (22. julij - 21. avgust) Vsi okoli vas zapravljajo denar za različna božična in novoletna darila in zdi se vam, da nekako ne sodite v ta vrvež. Vaše osebno življenje se zapleta do te mere, da vam nič več ni všeč. Premislite in ukrepajte. Vse bo okej. Devica (22. avgust - 21. september) Presenečeni ste, koliko stvari je v teh dneh postalo nadvse preprostih. Postoriti morate še nekoliko za vaše domače okolje, pa boste popolnoma na konju. Ne bo vam treba več skrbeti, da bi vas kdo spodnesel. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Kar nekaj opravkov vas zanima in ste jih hkrati tudi dolžni postoriti. Še dobro, da je med njimi nekaj prijetnih! Življenje se vam bo sredi tedna zdelo prečudovito. Nekoliko vas bo jezilo, ker se določena oseba ne bo spogledovala z vami. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Torek bo za vas zares čudovit dan; tako doma kot tudi v službi, kjer dela ne bo veliko, pač pa bo zato več veselja in srečanj ob kavi in čaju s cimetom. Pripraviti se boste morali na bližnje zabave in sprejeme. Popazite tudi na svojo linijo. Demokracija • Četrtek, 16. decembra 2004 © unutp.radiodur.si Tlimio največji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01. / 520 5000 ______=r___________ zanimivosti Za neko namišljeno točko v 'I '«i? središču poledenelega morja je severni pol ta čas presenetljivo vroča nepremičnina. Pred nedavnim je danska vlada namenila 25 milijonov ameriških dolarjev za geodetski projekt, namenjen natančni izmeri državnih teritorialnih voda do samega severnega Severna vročica ^ pola. Danci želijo s tem dokazati, da morskimi resursi in morskim dnom birijo. Nemara gre tokrat za še večji je njihov najsevernejši košček zem- pod severnim polom in okoli njega, interes nad pobiranjem davkov od Ije - poledenela širjava, imenovana turizma, prav tako pa gre zaneslji- Grenlandija, ki je 670 km oddalje- Peterica 0 polu vo tudi za nadzor nad surovinami na od severnega pola, geološko po- Vendar pa v mednarodnem pra- (zemeljski plin, nafta), ki jih teri-vezana s podmorsko gorsko verigo, vu nikoli ni šlo zlahka. Kmalu so torij vsebuje. Tudi iz prometnega grebenom Lomonosov. Greben se v to arbitražo vključile tudi pre- stališča bo nadzor nad tem polar-namreč razpolavlja Severno ledeno ostale udeleženke, ki se lahko po- nim območjem čedalje pomembnej-morje oziroma Arktični ocean sko- našajo z obalami ob Arktičnem ši, saj tu poteka najkrajša mogoča po-raj tik pod polom. Danci skušajo z oceanu: Kanada, Norveška, Rusija vezava med Evropo in Azijo. V po-natančnimi izmerami pojasniti, da in ZDA. Skoraj tri leta si namreč letnih mesecih je namreč mogoče z je polarna regija pravzaprav narav- tudi Rusija prizadeva za nadzor nad ledolomilkami trasirati to zagotovo ni podaljšek Grenlandije. Pod zelo polovico Arktičnega oceana, ki v prihodnosti (zaradi intenzivnih nejasnim določilom Konvencije vključuje tudi del območja okoli se- podnebnih sprememb) čedalje po-Združenih narodovo morskem vernega pola. Le-ta to pot vnaša do- membnejšo prometno povezavo, pravu bi taka pojasnitev Danski daten nemir, saj naj bi podoben omogočila razpolaganje z vsemi greben prav tako povezoval pol s Si- Hipotetično morje Boj za nadzor nad arktičnim polom pa se čedalje bolj izrablja in povečuje tudi zaradi določitve skrajne meje desetih let za dokončno ratifikacijo medsebojnega sporazuma o upravljanju interesnih območij Arktičnega oceana iz. leta 1999 (ZN). Danci so zato želeli nekoliko pohiteti s podpisom pogodbe, a jih je kolesje preostalih partnerk nekoliko zavrlo. Drugi in v prihodnje zanesljivo najpomembnejši razlog za pravno določitev pripadnosti poledenelega ozemlja pa so podnebne spremembe oziroma globalna otoplitev, zaradi ka- Z globalno otoplitvijo bo mogoče uporabljati tudi najkrajše prometne povezave, ki prečkajo Arktični ocean. Najodrocnejši kraji sveta imajo tudi globalni pomen, od katerega smo odvisni vsi. tere se arktični pokrov vse intenzivneje zmanjšuje. Treba je torej opredeliti "hipotetično morje" (neke države), ki bi v prihodnje lahko rabilo za seizmična testiranja in vrtine. Polarna odjuga Polarna odjuga pa se kljub vsemu nadaljuje. Četrtega oktobra so denimo ameriški znanstveniki ugotovili, da se je led v prejšnjem mesecu (septembru) stanjšal za 13,4 odstotka več kot v dolgoletnih septembrskih povprečjih. Količina "nove" vode bi lahko prekrila območje, ki je dvakrat večje od ameriške zvezne države Teksas. Globalni podnebni problemi so torej nadvse žgoči, a neustavljivi. Pričujoči članek pa je aktualen zapis, ki bi lahko nakazal našim (zunanjepolitičnim) organom ukvarjanje z globalnimi, ne pa vrtičkarski-mi (maloobmejnimi) problemi. Lovro Kastelic 60 Demokracija • 51/2004 nagradna križanka fa KNJIŽNI KLUB SAMOROG sestavil: miran erceg geslo pomoček za odpravo plodu neresnica napovedovalka baševa italijanski tenorist (mario) operni spev (originalno) Dalmatinova 1,1000 Ljubljana K N , ^^^^^^^ t samsonova ljubica ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU afriški ptič i CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH i prebivalci kraja lož POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% F r, i: kemijski znak za erbij iztok v.al1č zvone agrež sl. sklad. (pavle) mesto v kongu (iz črk mitan') telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com mm kraj na kočevskem sveta deže1a prebivalec kraja osilnica japonska oblika budizma pijača starih slovanov glavno mesto italije igralka rina vrsta plesa boginja tetida prebivalec poljan pri mozirju povprečje križanke: 4,77 črke nareditev. da kdo kaj dojame radko polič miselna igra nastanitev redka kovina zadetek pri košarki katica bolgarski pisatelj pelin seznam vpisanih študentov kraj v rusiji iizčrklek) M grška muza ljubez. poezije gustav ipavec stanje brez vojne krčevit jok janez hočevar grški jezik zimska padavina klica preskok tel. orodja Si šala (pogovorno) igralec bates <0v igralna karta s Štirimi znaki ozvezdje obnebe. snem ekvatorju' otočje v tuamotu (izčrkeha) ptičja krma ivan levar ljubo bavcon humoristka putrihova edward y0ung nataša rauja.n izobčenje iz cerkve pakist. politik (morammed .ali) ameriški dramatik (w1ll1am) grška boginja miru rešitev preišnie križanke ida bas, sonata, klokar, renis, ens, anja, sa, postopanje, ett, antistenes, lab, karr, ada, ukana, anaa, ak, šamir, innes, ilir, ša, askari, nicina, sta, ika, petane, akron, lea, arko, ma, ka, tor, stan Demokracija • Četrtek, 16. decembra 2004 kronika časa včeraj, danes, lutri... • 13.12.1935 so dijaki krščanske struje v Gorici začeli ilegalno izdajati litografirane slovenske brošure z leposlovno vsebino: Tihe besede, Pi-sanice, Gmajna, Malajda itd. • 14.12.1886 se je v Kanalu ob Soči rodil slovenski pesnik in umetnostni zgodovinar Vo-jeslav Mole. • 14.12.1911 je Norvežan Roald Amundsen kot prvi človek prišel na južni tečaj. • 15.12. 37 seje rodil rimski cesar Neron. Vsi so se ga bali, samo njegov vzgojitelj Seneka mu je zabrusil v obraz: "Kakor koli boš moril, svojega naslednika ne boš mogel umoriti." • 15.12.1465 je ljubljanski škof Lamberg posvetil oltar v Marijini cerkvi na Blejskem otoku. • 15.12.1613 se je rodil francoski pisatelj La Rochefoucauld. Rekel je: "Ničesar ne delimo tako velikodušno kot nasvete." • 16.12. 1859 je umrl nemški pisatelj Wilhelm Grimm, ki je s svojim bratom Jakobom znan pisatelj pravljic. Nekoč se je odzval in povedal čisto novo pravljico: "Živela je zelo naglušna ženska. Noben zdravnik je ni mogel pozdraviti in zato je zelo trpela. Nekoč pa ji je neki moški šepnil: Ljubim te! Naglušnost je za vedno izginila." • 16.12.1922 je avstrijski tekstilni koncem za svilo Bujatti z Dunaja v sodelovanju s Slaven-sko banko ustanovil delniško družbo Mariborska industrija svile. • 17.12.1770 je bil krščen (dan rojstva ni znan) eden največjih glasbenikov vseh časov - nemški skladatelj Ludwig van Beethoven. • 17.12.1888 se je v Cetinju rodil jugoslovanski kralj Aleksander I. Karadordevič. Umorjen je bil leta 1934 v atentatu v Marseillu. • 17.12,1903 sta ameriška letalska pionirja in konstruktorja, brata Wilbur in Orvill Wright, opravila prvi polet z motornim letalom. • 18. 12. 1865 so vse ameriške zvezne države podpisale 13. ustavni amandma, s katerim so odpravili suženjstvo. • 18.12.1887 so ustanovili BClub slovenskih bi-ciklistov Ljubljana, ki je postal matica slovenskega kolesarstva. • 19. 12.1921 so se na konferenci v Beogradu socialdemokratske in socialistične stranke iz vseh jugoslovanskih pokrajin združile v Socialistično stranko Jugoslavije, ki je zavrnila komunizem. • 19.12.1922 se je v Šoštanju rodil slovenski pesnik Karel Destovnik Kajuh, pisec predvsem čustvene partizanske lirike. od 13. 12. do 20. 12. 1 Bostonska čajanka 16. decembra 1773 so ameriški rodoljubi v Bostonu zmetali v morje čaj, ki je bil natovorjen na treh britanskih ladjah. Dogodka se je oprijel naziv bostonska čajanka. Britanci so zaradi tega zaprli bostonsko pristanišče. Grožnje in spori so se nadaljevali do leta 1775, ko je izbruhnila vojna za neodvisnost, ki se je končala leta 1783 z zmago ZDA. Bostončani so z upori proti zakonu o kolkovini leta 1765 prehiteli britanske poskuse, da bi jih obdavčili. Zakon o kolkovini je določal, da morajo vsi kolonialni dokumenti, časopisi in drugi predmeti imeti enake kolke, ki so jih seveda prodajali v Veliki Britaniji. Oktobra 1766 seje devet kolonialnih delegacij sešlo na kongresu o kolkovini in vložilo zahtevo, naj vlada zakon prekliče. Zaradi ameriškega bojkota britanskega blaga in državljanske neposlušnosti je London popustil. Odkrit odpor pa je izbruhnil leta 1773, ko je britanska vlada sprejela zakon o čaju, ki naj bi obvaroval Vzhodnoindijsko družbo pred finančnim propadom. Po tem zakonu družbi ni bilo več treba prodajati čaja na avk-cijah v Veliki Britaniji, ampak so ga lahko prodajali pod ugodnimi pogoji neposredno v kolonijah. Tako je prišlo do slovite bostonske čajanke. Američani niso hoteli prevzeti čaja z britanskih ladij in so ga zmetali v moije. Fran Orožen V Laškem seje 17. decembra 1853 rodil Fran Orožen, geograf in zgodovinar ter prvi načelnik Slovenskega planinskega društva, ustanovljenega 27. februarja 1893 v Ljubljani. Na Dunaju je študiral zemljepis in zgodovino. Služboval je v Kopru, Novem mestu in Ljubljani. Kot zemljepisec in zgodovinar se je zanimal za gorski svet. Objavljal je v Učiteljskem tovarišu, Ljubljanskem zvonu, Planinskem vestniku, Popotniku, Slovencu, Slovenskem narodu. Pisal je članke in razprave, v katerih je povezoval planinstvo s slovensko kulturno zgodovino, in bil začetnik znanstvenega pogleda na turizem. Ukvarjal se je zlasti z metodiko geografije. Napisal je več učbenikov za pouk geografije in domoznanstva. S Simonom Rutarjem je pripravil zemljepisni atlas za osnovne šole, najpomembnejše pa je njegovo delo Vojvodina Kranjska. Petnajst let jebil načelnik Slovenskega planinskega društva in tri leta predsednik Društva slovenskih profesorjev. Frane Milčinski - Ježek Humorist, igralec in pisatelj Frane Milčinski - Ježek seje rodil 14. decembra 1914. Bilje sin uglednega slovenskega pisatelja in mladinskega sodnika Frana Milčinskega. Književni humor je podedoval po očetu, dodal pa mu je še igralskega, dramskega, es-tradnega, šansonjerskega in radioslušnega. Leta 1936 je postal član prve slovenske igralske radijske skupine. Nastopal je v avtorskih humorističnih oddajah. Od leta 1947 je delal v Drami slovenskega narodnega gledališča, potem pa na RTV kot režiser, igralec in umetniški vodja. Zelo priljubljena je bila njegova oddaja Veseli večer, s katero je gostoval tudi po Sloveniji. Ježek je bil vodilni slovenski humorist, ki je pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanje na Slovenskem. Pisal je tudi radijske igre za odrasle in otroke, po smrti pa je izšla še njegova zbirka pesmi z naslovom Ta svet je pesmi vreden. Ježek je bil tudi svojevrsten prerok. Ob neki priložnosti je rekel, da bi bilo treba postaviti na Kolpi visok zid med Slovenijo in Balkanom in se znašel v zaporu. Ko so ga izpustili, je rekel, da je spremenil svoje mnenje. V visoki zid bi namreč napravil lino, ki bi jo odprl enkrat letno in skozi njo zaklical. "K... vas gleda!" Demokracija • 51/2004 poštni predal 4315 uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- demof Ijamo v skladu z 4 ¿T^i načelom profesi- 3 ~ 4t " onalne novinarske etike, katere na- . * men je služiti inte- , ' resom javnosti ne |iniiijis'tj glede na politično, svetovnonazorsko * ' ali kakršno koli *" drugo prepričanje. Demokracija :f »•v"»«?*'*'™ V r ' laso Kučan ima del neformalne oblasti še danes (1) V tedniku Demokracija je bil 2. decembra 2004 objavljen pogovor z dr. Milanom Balažicem, univerzitetnim predavateljem in avtorjem knjige Slovenska demokratična revolucija 1986-1988. V pogovoru je dr. Balažic med drugim poudaril, daje dr. Janez Drnovšek kot predsednik predsedstva nekdanje Jugoslavije podpisal dokument, ki naj bi ustanavljal koncentracijska taborišča ter dal proste roke zveznemu predsedstvu in represivnim organom, da "uvedejo izredno stanje, v bistvu izvedejo državni udar". Nepozornemu bralcu bi se morda zdelo, da gre za novo zgodovinsko odkritje iz doslej še nepojasnjenega političnega delovanja sedanjega predsednika republike. Dokument in svojo vlogo pri izvajanju tega dokumenta je dr. Drnovšek že večkrat pojasnil slovenski javnosti, podrobno pa leta 1992 v državnem zboru ob imenovanju novega mandatarja slovenske vlade. Ker je zgodovinski spomin o koncentracijskih taboriščih še vedno živ, je treba opozoriti, da gre v izjavi gospoda dr. Balažica za grdo podtikanje. Dokument nikjer namreč ne govori o ustanavljanju koncentracijskih taborišč. Dokument, ki je bil sprejet na seji tedanjega zveznega predsedstva dne 19. julija 1989, nosi naslov Smernice za odpravo izrednih razmer in je nadomestil do tedaj ve- ljavni dokument iz leta 1982. Sprememba je onemogočila politično prevlado in odločanje CK ZKJ o zadevah, ki se nanašajo na sam obstoj in delovanje države; to je bil korak k odpravljanju partijskega monopola. Glede samih ukrepov v primeru izrednih razmer pa so bile smernice iz leta 1989 v odnosu na smernice iz leta 1982 precej milejšega značaja, in to v obsegu, kot so to dopuščale realne politične razmere in odnosi v državi. Izjemno pomembna pa je bila v smernicah 1989 noviteta, kije zavezovala pristojni zvezni organ, da obvesti ustrezno mednarodno telo o ugotovljenih izrednih razmerah in drugih ukrepih v skladu z mednarodnimi obveznostmi države. Ob tem velja opozoriti, da je pravna ureditev urejanja izrednih razmer, ki jo je sprejelo predsedstvo SFRJ, sledila pravnim rešitvam v zahodnih državah. V praksi pa ta akt ni bil nikoli uporabljen, k čemur je veliko pripomogel prav dr. Janez Drnovšek s svojim delovanjem. Ob tem pa Urad predsednika republike želi javnost in gospoda dr. Balažica spomniti na nekaj dejstev v zvezi z ravnanjem dr. Janeza Drnovška med mandatom v predsedstvu SFRJ: izredno stanje na Kosovu je bilo uvedeno že pred začetkom mandata dr. Janez Drnovška, z njegovim prizadevanjem pa je bilo odpravljeno v času njegovega mandata; uvedbo izrednega stanja v Sloveniji so nekateri člani zveznega predsedstva in vojaškega vrha terjali ob uveljavitvi ustavnih amandmajev septembra 1989, ki so bili podlaga za nadaljnji demokratični razvoj v Sloveniji in za njeno suverenost. Da bi preprečil uvedbo izrednega stanja, se je dr. Drnovšek predčasno vrnil iz ZDA, kjer je sodeloval na seji generalne skupščine Združenih narodov in se udeležil razglasitve amandma- jev v slovenski skupščini. To dejanje je bilo tudi povod za vrsto mitingov v Srbiji in Črni gori, kjer so zahtevali njegov odstop; s svojim delovanjem in doslednim zavzemanjem za demokratični dialog ter javnimi nastopi je pomagal preprečiti "miting resnice" 1. decembra 1989, s katerim so skušali rušiti slovensko oblast; po večmesečnih prizadevanjih in ostrih polemikah v predsedstvu je dr. Drnovšku uspelo doseči pomilostitev vseh političnih zapornikov v državi, vključno z Ademom Demaqijem. To je imelo v Srbiji za posledico ostre reakcije (april 1990); s svojo avtoriteto predsednika predsedstva SFRJ je dr. Janez Drnovšek podprl prve svobodne parlamentarne volitve v Sloveniji in Hrvaški in s tem utišal rožljanje najvišjih predstavnikov jugoslovanske vojske (april 1990); v predsedstvu SFRJ je dosegel dogovor o umiku JLA iz Slovenije in o vrnitvi slovenskih vojakov iz drugih republik (julij 1991); januarja in marca 1991 je s svojim delovanjem kot član zveznega predsedstva preprečil sprejetje ukrepov za razorožitev Hrvaške in Slovenije in dejansko uvedbo izrednega stanja. S tem lahko bralci in javnost dobijo objektivnejšo sliko o delovanju dr. Janeza Drnovška v tistih letih. Marsikdo se tega verjetno še spomni. Odnosi z javnostmi pri Uradu predsednika republike Pustite Rudija pri miru Odprto pismo ljubljanski županji ge. Danici Simšič Pred nekaj dnevi sem v časopisu prebral, da so Ljubljanske tržnice izpod Plečnikovih arkad pregnale prodajalca časopisov g. Rudija Ko-vačiča. Njihova utemeljitev je bila, da je tisti prostor po sklepu odbora mestnega sveta za gospodarstvo, tu- 88.? MH: renc rizem in kmetijstvo namenjen za prodajanje izdelkov umetne obrti in suhe robe (suhe klobase itd.). G. Rudija (pod tem imenom je znan širši javnosti) smo vrsto let gledali, kako zavzeto prodaja časopise. Spomnim se še zapletov izpred nekaj let, ko so mu prodajo časopisov hoteli prepovedati, češ da nima ustrezne izobrazbe za prodajalca. Takratna intervencija več ljudi, tudi nekaterih tedanjih mestnih svetnikov, je to namero preprečila. Zdaj je bil za lase privlečen drug razlog, že omenjeni sklep odbora mestnega sveta, pravi pa je verjetno ta, da nekomu diši ugodna Rudijeva lokacija pod arkadami. Kar se tiče sklepov raznih odborov mestnega sveta, vem, da se vsaj zadnji trije župani in županje niste kaj dosti menili zanje, zlasti ne, če Vam niso bili po godu. G. Rudi je občudovanja vreden primer človeka, ki ga niti bolezen niti težke družinske razmere ne spravijo na tla. Kljub vsem težavam mu je do sedaj uspevalo, da se je preživljal sam, in nima namena postati socialni problem v breme vsej družbi, kar se bo zgodilo, če mu bodo onemogočili prodajo časopisov. Drži namreč njegov argument, ki ga je navedel, da časopisov nihče ne bo iskal med prodajalci zelja in solate, kamor je bil pregnan. Seveda vem, da g. Rudi ni občan Ljubljane, saj stanuje v okolici Mokronoga. Vendar tudi natančno vem, da mesto Ljubljana subvencionira avtobusne vozovnice tisočim študentom iz drugih občin in cene otroških vrtcev tisočim otrokom, ld ne stanujejo v mestni občini Ljubljana. Ob vsej tej množici bi se lahko našel prostor tudi za nekega Rudija, ki niti ne zahteva, da ga kdo subvencionira, temveč se preživlja sam in hkrati redno plačuje vse občinske dajatve. Ker ste Vi, ga. županja, članica ZLSD, ki sebe razglaša za socialno stranko, upam, da imate toliko socialnega čuta, da boste dopustili g. Rudiju prodajati časopise na stari lokaciji. Ker je direktor Ljubljanskih tržnic g. Aleksander Ravnikar tudi član Vaše "socialne" stranke, Demokracija • Četrtek, 16. decembra 2004 poštni predal 4315 upam, da ga boste kot strankarskega kolega toliko laže prepričali, naj pusti g. Rudija pri miru. Andrej Muren, Ljubljana Slovenska pot v EU (2) Časovno okno v novejšo slovensko zgodovino v časovnem obdobju od 22. julija 1941 do 17. julija 1942 Drugi dokaz za trditev, ki je bila objavljena v prejšnji številki Demokracije, je partizanska dejavnost na Slovenskem v prvih dvanajstih mesecih tako imenovanega NOB. Dne 22. julija 1941 so partizani pri Tacnu ranili nekega orožnika, že osem dni kasneje na Ježici Jožeta Broliha, v naslednjem atentatu, 10. avgusta 1941, pa so komunistični likvidatorji dosegli svoj prvi uspeh: v Ljubljani so ubili Viktorja Jagodica. Z 22. julijem 1941, ko so komunisti dvignili roko nad slovenski narod, se je začela tragedija, ki kaže še danes, po 63 letih, v našem narodu svoje tragične posledice. V skladu s pomembnostjo tega dne in v njegovem komunističnem vrednotenju je bil ta dan v naši domovini skoraj 50 let državni praznik, našim otrokom pa so vbi-jali v zavest - tako režimski zgodovinar dr. Ferenc v drugem zvezku Enciklopedije Slovenije kot "... 22. julij 1941, praznik Socialistične Republike Slovenije v spomin na začetek oborožene vstaje slovenskega naroda...". V resnici so tega dne komunisti s svojimi likvidatorji odprli nadvse usodno in tragično poglavje slovenske zgodovine. Pomislimo: v okupirani in od okupatorja ponižani in bičani Sloveniji začno neke zahrbtne skupine pobijati slovenske ljudi, neobo- RADIO, tfC' CSitkn® ®[kw = stems® = trdls 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovenj gorice lis oswhodiw 5,2230 brat, ti 02/729 02 20,720 73 24, k 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® mdioisg.si, INTERNET S1MN: www.radiirog.si rožene civiliste, može in ženske, fante in dekleta, otroke po mestnih ulicah, po uradih, vaseh, na domovih, sredi dela na dvorišču, v hlevu, na polju, v gozdu. Vojakov iz okupatorskih posadk ni. Pojavijo se, šele ko se morilci umaknejo. Govorice o takih nedojemljivih umorih so vedno pogostejše in kraji umorov pokrivajo vedno tesneje slovensko zemljo. Slovencem od groze zastaja dih in utrip, strah jim brani pogledati drug drugemu v oči. Stoletja veljavni moralni kodeks obnašanja očitno ne velja več. V zraku visi vprašanje, kdo so ti morilci in zakaj morijo. Pa se pojavijo pojasnila: ubiti so sodelovali z okupatorjem, ubiti so narodni izdajalci, Osvobodilna fronta slovenskega naroda jih je kaznovala. Take govorice povzročijo še večjo zmedo in strah je še hujši: "Kako to, moj sosed ni bil nikdar narodni izdajalec, predobro ga poznam. Če gaje Osvobodilna fronta ubila, bom že jutri morda jaz na vrsti." Večinski Slovenec, vzgojen v skladu s krščanskimi normami etike in morale, dotlej pač ni imel pojma o premišljenih in psihološko utemeljenih metodah boljševistične revolucije niti o tem, kaj pomeni popolno boljševistično preziranje resnice in človekovega življenja, in še manj se mu je sanjalo o resničnih ciljih teh morij. Laž o t. i. NOB pa je kasneje razkrinkal Milovan Djilas, bolj-ševik in tesen Titov sodelavec:"... toda kdor želi voditi vojno in revolucijo, mora biti pripravljen ubijati, ubijati svoje sonarodnja-ke, celo svoje prijatelje in sorodnike ..." (M. D. War time, Harvest Books 1980, str. 75). V toku prvih dvanajst mesecev partizanskega in vosovskega terorja pa je njegov pravi smisel čedalje očitneje izstopal, in to v dveh dejstvih. Prvo: med pobitimi so bili izbrani Slovenci, nosilci slovenske družbe in narodove miselnosti -župani, duhovniki, kulturniki, uradniki, predvojni politični voditelji z veliko moralno avtoriteto, bančniki, gospodarski poslovneži, študentje pa tudi ljudje iz širokih slojev. Smrt prvih je pomenila zlom narodove voditeljske, materialne in strukturne moči, smrt drugih pa je povzročila zmedo in strah ter skrajno medsebojno nezaupanje v širokih množicah. Oboje pomeni fizični in moralni razpad slovenske družbe. Tako si je Komunistična partija Slovenije z načrtno izvajano hromitvijo slovenskega naroda med okupacijo pripravljala najboljše razmere za pograbitev oblasti ob nemškem zlomu na svetovnih frontah. Drugo dejstvo pa je bila vidna vzajemna proporcionalnost intenzivnosti pobijanja s pričakovano dobo, ki ustvarja za to ubijanje naj- RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz boljše razmere in je zanj še na razpolago, to je dobo okupacije. Medtem ko je pobijanje v prvih šestih mesecih od julija do decembra 1941 napredovalo "razmeroma počasi", je bilo po decembru 1941 grozotno pospešeno. Vzrok je bilo pričakovanje skorajšnjega konca vojne z nemškim porazom do poletja 1942. To pričakovanje je ob oktobrski proslavi revolucije 1941 izrazil sam Stalin. Zato bo treba v Sloveniji z ohromitvijo slovenske družbe zelo pohiteti. Dne 1. januarja 1942 je Centralni komite Komunistične partije Slovenije zagnal propagando:"... Zmage Rdeče armade so dokončno in jasno pokazale, da je Hitlerjev polom neizogiben in da bo Rdeča armada, najmočnejša armada sveta, že jutri do-minirala vsej Evropi... ustanovili smo proletarsko brigado v Bosni (na Stalinov rojstni dan, dne 21. 12. 1941)... zastava proletarske brigade je rdeča s peterokrako zvezdo s srpom in kladivom (to je zastava Sovjetske zveze)... jasno je treba poudariti, da je Sovjetska zveza edina rešitev za slovenski narod..." (Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, Ljubljana 1962, str. 244). Iz šestih knjig s tem naslovom bi s citati z isto propagando napolnili nešteto strani. Taka propaganda je spremljala pospešeno morilsko dejavnost partizanov. Tako so z začetkom leta 1942 v prvih dveh mesecih partizani pobili do petsto ljudi iz mest in podeželja sledeč pozivom Centralnega komiteja Komunistič-ne partije Jugoslavije dne 10. januarjal942."... Kajti nobenega dvoma ni, da bodo odpadki Slovenske ljudske stranke (enote ilegalne slovenske legije) naš jutrišnji glavni sovražnik..." (Dokumenti, str. 269). Komunisti so se zavedali, da bo slovenski narod spregledal in © Demokracija • 51/2004 poštni predal 4315 tako mislim se bo njihovemu ubijanju uprl, zato so njegove odporne sile že vnaprej imenovali:"... odpadek SLS in naš jutrišnji glavni sovražnik...". Na začetku so komunisti preventivno hromljenje slovenskega naroda osredotočili predvsem na t. i. Ljubljansko pokrajino. Tako se je imenoval del Slovenije pod italijansko okupacijo. Sem seje zaradi "milejšega" režima italijanskega okupatorja v primerjavi z nemškim drugod po Sloveniji od tod zateklo nemalo Slovencev; ne nazadnje tudi zato, ker je Ljubljana takrat predstavljala dom slovenstva in središče političnega odločanja. Zato je Ljubljanska pokrajina z zmerno hribovitim in z domala nepretrganimi gozdovi poraščenim ozemljem Notranjske in Dolenjske predstavljala idealna tla za izvedbo stalinistične revolucije in pograbitev oblasti v Ljubljani. Pod to oblast bo zatem prisiljena vsa Slovenija. Komunistično ubijanje Slovencev in Slovenk je trajalo ves čas okupacije in daleč po njej. Začetek tega pobijanja, to je v obdobju med 22. julijem 1941 in 17. julijem 1942, ko je samo v Ljubljanski pokrajini po raznih ocenah in pristopih, ki se medsebojno potrjujejo, izgubilo življenje nad 1.200 neoboroženih slovenskih civilistov, pa potrebuje prav posebno kvalifikacijo. V tem obdobju ne vidimo na partizanski strani niti sledu nekega NOB v pravem smislu besede, ni pa slišati niti enega samega strela v obrambo od strani ubijanega slovenskega naroda, kar bi komunistični partizani in Vosovi morilci razvpili kot "povod za ponovni udar". Komunisti tega "izgovora" nimajo. Prvi strel v organizirano obrambo je padel nanje šele po 17. juliju 1942,kojebilavSentjoš-tu nad Horjulom postavljena prva vaška straža. S tem strelom se na Slovenskem konča 12-mesečni komunistični atentat na neoborože-ne slovenske civiliste. Temu atentatu sledi oborožen odpor Slovencev v čisti samoobrambi, v boju za preživetje in končno v obrambi imetja in slovenskega izročila. V naslednjem pa osvetlimo pravno in moralno krivdo slovenskih izvajalcev tega atentata. Komunistična partija je izvajala sistematične umore neoboroženih Slovencev na ozemlju Slovenije v času, ko je bila ta še del Kraljevine Jugoslavije. Zaradi navzočnosti generala Dra-že Mihailoviča, ki ga je kralj Peter imenoval za svojega namestnika, so po mednarodnem pravu vsi zakoni in določila Kraljevine Jugoslavije kljub navzočnosti okupatoija obdržali polno veljavnost. KPS se za svoje delovanje na ozemlju Slovenije, zlasti za sojenje in izvajanje likvidacij nad Slovenci, ni mogla sklicevati na nobeno pooblastilo. Edina pravica KPS bi bil odpor proti okupatorju, to pa v taki obliki in obsegu, da ne bi škodoval civilnemu prebivalstvu. KPS te pravice ni izkoristila, nasprotno, zlorabila jo je za vabljivo ogrinjalo OF-NOB, pod katerim je v slogu terorističnega atentata in v prid ciljem Sovjetske zveze morila Slovenke in Slovence. Zato moramo ob pogledu skozi usodno časovno okno vse tu videno zelo jasno opredeliti in obsoditi: kdor si sam vzame pravico, da odloča o življenju in smrti civilistov, sona-rodnjakov, in jih zahrbtno pobija, je razbojnik in morilec. In če za tako početje izkorišča dobo okupacije in to početje imenuje "narodnoosvobodilni boj", je lažnivec in najhujši narodni izdajalec. To so slovenski komunisti, t. i. NOB pa je Akcija in zgodovinska prevara. Videnje in razumevanje dogodkov znotraj tega časovnega okna je zaradi vseslovenske usodnosti teh dogodkov odločilnega pomena za razumevanje vsega tega, kar se je dogajalo pred njim, od leta 1937 naprej, in vsega, kar se je dogajalo po njem in se dogaja še danes, ko je pisan ta esej. V tem časovnem oknu vidimo zgoščeno zgodovinskost in njegovo sporočilo je kristalno jasno in nedvoumno: naročnik atentata na slovenski narod je Sovjetska zveza. Sredstvo za sovjetizacijo Slovenije pa je stalinistična revolucija, lažno poimenovana narodnoosvobodilni boj. (Se nadaljuje) Jože Hubad, Horjul Ošabni "umišljeni" Einsteini Seja državnega zbora 3. decembra 2004, na kateri naj bi poslanci tega "spoštovanega ansambla" potrdili ali pa zavrnili predlagane ministre nove slovenske vlade, se je začela ob 10. in trajala do 20. ure. Mrcvarjenje brez primere in brez potrebe; to je bil teater, namenjen predvsem gledalcem in užaljenim igralcem iz vrst LDS, ZLSD in SNS. Pravzaprav so se le ponavljali in očitali ministrskim kandidatom, predvsem pa premierju Janezu Janši in koalicijski pogodbi neznanje, diletantizem in pomanjkanje vodstvenih sposobnosti. Sicer pa moramo razumeti ta "cvet" slovenske inteligence, ki je imel vse znanje, potrebno za suvereno vladanje, v malem prstu, pa ga narod ni razumel in ga je tokrat izločil. Iz njihovih dolgoveznih tirad je sevala predvsem užaljenost, frenetično prikazovanje njihove superiornosti, katere pa kljub "plonk listkom" niso zmogli dokazati ne poslušalcem ne sebi! Jasno, da ni le vprašanje ministrskih resorjev, kijih zapuščajo, vprašanje je širše, saj imajo povsod, na vseh vrhovih, v menedžementu, nadzornih odborih in svetih svoje ljudi, ki za dobre "apanaže" branijo teren, določen za izbrance. Tja bo treba pogledati in se ne ustrašiti kritik in napadov. Za vsako krivdnost pa je nujen trden dokaz, da jim ne bomo državljani plačevali oderuških "odhodnin". Gospo Lavtižar-Beb-leijevo je skrbelo predvsem dejstvo, da bo notranji minister vojak. Ali ste že videli kje kaj takega, je vprašala zgroženo, saj njeno pojmovanje demokracije tega ne more sprejeti! LDS je pošiljala v prve vrste Cvikla in Lahovnika, dva nadomestna ministra, ZLSD pa svoji zastavonoši Mirana Potrča in Majdo Potrata, oba brezkompromisna borca za človekove pravice "novejše zgodovine". O starih stvareh pa se ne bomo pogovarjali, to je preteklost, ki "poldic-ne" pravičnike vrže iz ravnotežja. Decembra leta 1995 je SDS (SDSS) v parlamentu vložila dopolnila k zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju: povišanje NAJNIŽJE pokojninske osnove za 10 odstotkov, znižanje NAJVIŠJE pokojninske osnove, ki je znašala 213. 855 SIT (danes znatno višja), na približno 172. 000 SIT. Vsa predlagana dopolnila so poslanci LDS, ZLSD in SNS v celoti zavrnili. Po vsem tem si Miran Potrč, ki je bil tudi takrat vodja poslancev ZLSD, drzne reči, da ima vladna koalicija slabo vest glede človekovih pravic. Dokaze hrani arhiv parlamenta. Pretresljiv je bil tudi protest nekdanjega ministra za kulturo Jožefa Školča v zvezi z romanom Vitomila Zupana Menuet za kitaro, za katerega naj bi nova vlada menila, da ni primeren za maturante. Groza, kaj takega omejevati slovenski mladini, je za Školča in še mnoge nedopustno. Mister "bom-bi reku" je bil videti kot ranjeni kvaziintelektualec, in če bi veliki umetnik Auguste Rodin danes ustvarjal svojega Misleca, bi nedvomno za model izbral našega nekdanjega "kulturnika" Školča in ga ovekovečil. Tako pa bo odšel v pozabo. Tudi sama sem že pred leti brala nekaj Zupanovih del. Moje mnenje je bilo takrat in je še danes, da Zupanova dela niso le pornografija, temveč so popolna dekadenca oz. prikaz morbid-nih, sprevrženih nagnjenj in dokaz razkroja neke kulture. Ampak to je danes "kul". Pa imamo toliko odličnih pisateljev, npr. Antona Slodnjaka, Janeza Jalna, Janka Mlakarja, Frana Milčinskega, da naštejem nekdaj "izbrisane", ki bi dali mladim drugačno sliko življenja in za povrh še mero humorja. Ob pazljivem branju slovenskih sobotnih časnikov oz. poročanju večine medijskih poročevalcev se mi je porodilo vprašanje, zakaj ne bi sestavili vlade novinarjev "vizionarjev", ki vsaj za pol leta vnaprej vedo vse. Znova so dokazali svojo pregovorno objektivnost in pluralnost. Dokaz, daje sklad za pluralizacijo medijev nadvse potreben! ., .. ,, , r J 1 r Mama Vnni«pk Demokracija • Četrtek, 16, decembra 2004 © Uij iMiuJii ^ Jju? Ime ekonomistke in državne revizorke Romane Logar je znano večini računovodij in le redkokdo se lahko pohvali s tolikšnim znanjem računovodskih standardov, kot ga ima Logarjeva. Večina se Logarjeve spomni iz časov začetka slovenske tranzicije. Kot direktorica SDK in poznejše Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje je vse niti preoblikovanja družbene lastnine in nadzora nad njim trdno držala v svojih rokah. Zaradi nepopustljivosti, neupogljivosti in neomajne načelnosti je kmalu ostala brez službe in pristala na zavodu za zaposlovanje, kar je bilo verjetno najtežje obdobje v njenem življenju. Leta 2000 je bila imenovana za državno sekretarko na ministrstvu za finance. Po zadnjih volitvah je ostala tako rekoč desna roka Andreja Baj uka v državnem zboru, kjer še danes opravlja delo strokovne svetovalke za poslansko skupino NSi in SDS. Lani je kandidirala za predsednico Računskega sodišča RS, pri čemer sta jo podprla dva ugledna profesorja, na kar je bila posebej ponosna. Izvoljena ni bila, v pozabo pa niso šle njene besede, daje treba tej ustanovi dati novo vsebino in se vrniti k ustavnemu modelu ustanove. Prijavila se je tudi za članico nadzornega sveta mestne občine Ljubljana in bila potrjena. Tudi na tem položaju uveljavlja načela stroke, zato je že prišla navzkriž z nekaterimi člani. Mnogi nestrpno čakajo, kje se bo po zadnjih volitvah spet pojavilo njeno ime, nekateri drugi pa menijo, da je Romana Logar zaradi svoje neomajne drže in radikalnosti ter brezpogojne zavezanosti spoštovanju reda in predpisov ta čas tudi za obstoječo vladno ekipo prevelik zalogaj. Svetovni popotnik Predsednik državnega sveta Janez Suš-nik je človek, ki rad veliko potuje, čeprav ni vedno jasno, kakšne naj bi bile prave koristi takšnih potovanj. Da slednje drži, dokazuje njegovo zadnje potovanje, na katerem je Sušnik skupaj s--- četico (sedmerico) državnih svetnikov za teden dni obiskal Kitajsko. Uradni namen obiska naj bi bilo utrjevanje gospodarskih odnosov, pri čemer je zanimiv podatek, da med delegacijo ni bilo nobenega gospodarstvenika in da je velika gospodarska delegacija Kitajsko obiskala le slab mesec dni prej. Ko so Sušnika na komercialni televiziji pobarali, kako to, da je bil obisk gospodarske narave, če pa v delegaciji ni bilo nobenega gospodarstvenika, se je izgovoril, da to ne drži, saj je gospodarstvenik tudi sam, hkrati pa ni znal našteti nobenih rezultatov obiska. Glede na to se zdi, da je slovenska svetniška četica na Kitajsko potovala na sedemdnevni izlet. Na stroške davkoplačevalcev seveda. Se je Crnkovič sprijaznil z usodo? Kolumnist in publicist Marko Crnkovič, v preteklosti urednik Naših razgledov in kolumnist Delove Sobotne priloge, je pred nedavnim začel pisati kolumne za Dnevnik. Potem ko se je že pred časom poslovil s Financ, češ da ustanavlja nov dnevni časopis, očitno ni več prepričan o tem, - ah bo projekt novega dnevnika sploh uspešen. Znano je, da so nekateri investitorji odstopili od tega projekta, dodatno težavo pa predstavlja dejstvo, da eden od soinvestitorjev, t. j. avstrijska Styria, v Sloveniji že izdaja brezplačni tednik Zurnal, ki ga je zapustilo že več novinarjev. Tretji in najtehtnejši razlog za odstop od projekta pa je, da so mediji po zmagi SDS na volitvah končno začeli opravljati vlogo nadzora nad oblastjo, zaradi česar nov časopis ne bi bil potreben. Vseeno pa se lahko zgodi, da bi v primeru, če bi Janševi vladi uspelo zagotoviti sredstva iz medijskega sklada, tudi Crnkovič dobil kakšen cekin za izdajanje novega dnevnika. Vprašanje je le, ali bi bil to res alternativni časopis. Sporna županja Ljubljanska županja Danica Simšič je kljub zelo neugodnemu poročilu o financah ljubljanske mestne občine še naprej samozavestna in očitno ne namerava odstopiti. Za to ima očitno dober razlog, saj je na položaju šele dve leti - leta 2002 je zamenjala Viko Potočnik, ki so ji Ljubljančani na lokalnih volitvah izrekli nezaupnico. Očitno pa bo--- imela Simšičeva kar veliko težav, če bo na volitvah čez dve leti hotela prepričati Ljubljančane, da je kot ljubljanska županja nenadomesdjiva. V zadnjem času burijo duhove nadstreški na avtobusnih postajališčih, nad katerimi se veliko ljudi pritožuje. To pa je seveda le vrh ledene gore. Danica Simšič seje pred nedavnim udeležila slovesnosti ob umestitvi novega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana. Ali bo tudi v prihodnje ostala zagovornica postavitve spornega spomenika pred ljubljansko stolnico (glede na to, da je bila v polemiki o zakonski noveli o oplojevanju samskih žensk zelo glasna), pa lahko samo ugibamo. RADICj ZELENI VAL 93.1 s. 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija • 51/2004 DECEMBER JE MESEC DARIL ZATO VAM NAŠA ZALOŽBA PONUJA POSEBNE PREDNOVOLETNE UGODNOSTI ZA NAKUP NAŠIH KNJIG: prejjBJOOsiT prej 6.280 SIT prej 5.000 SIT prej 2.200 SIT prej 2.200 SIT prej 2.200 SIT prej 2.200 SIT zdaj 6.000 SIT zdaj 5.500 SIT zdaj 4.300 SIT zdaj 2.000 SIT zdaj 2.000 SIT zdaj 2.000 SIT zdaj 2.000 SIT Ob nakupu vsaj treh knjig vam damo dodaten 10-odstotni popust na navedene cene, za nakup celotne zbirke pa kar 25-odstotnega. Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11,1000 Ljubljana, knjige lahko naročite po tel.: 01 /434 54 63 ali na e-naslov: obzorja.narocnine@siol.net. Lahko se tudi osebno oglasite v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. ( i I S to naročilnico po povzetju nepreklicno naročam označene knjige. I Naročilo označite z x □ Albert Svetina: OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA □ Dušan Lajovic MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO.............................. Z] Jože Pučnik: IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE... HI Janez Janša: OKOPI................................................................................................................................... i Janez Janša: PREMIKI............................................................................................................................. HI Milan Zver: 100 LET SOCIALDEMOKRACIJE........................................................ Z] Tone Kuntner: MATI SLOVENIJA.......................................................................................... ime in priimek: _____ datum: ulica: kraj, poštna št.:____podpis naročnika: V cene je vštet DDV, ni pa všteta poštnina! Birokrat SQL Kdo pravi, da je težko voditi podjetje? Birokrat ZA WINDOWS Birokrat za uspeh Potni nalogi in gotovinska blagajna Veleprodaja Davčne evidence in obračun DDV Maloprodaja Elektronsko poslovanje Proizvodnja Obračun plač in honorarjev Gostinstvo Poslovni izkazi Hotelirstvo e-Trgovina Ticketing Birokrat je povezljiv : Najpopolnejši programski paket za uspešno vodenje poslovanja podjetij, samostojnih podjetnikov, zavodov in društev. Poleg programa Birokrat, ki ga uporablja več kot 2000 podjetij, Vam nudimo tudi ostale rešitve za vodenje poslovanja: Videz obrazcev v programu ... M Birokrat, webyshop Webyshop za Birokrat je program za izgradnjo, vzdrževanje in vodenje spletne trgovine. Povezljiv je s programom Birokrat, tako da boste podatke (artikli, cene) popravljali samo enkrat,... Hotelir Hotelir omogoča celovito vodenje hotelsko-turističnih objektov, campov in drugih podobnih organizacij. Omogoča vodenje razervacij, prijav in odjav gostov, izdelavo poročil, ... > Prireditelj Pireditelj omogoča enostavno organizacijo gledaliških in kino predstav, prireditev, športnih prireditev, glasbenih koncertov in drugih družabnih dogodkov. Enostaven uporabniški vmesnik... Brezplačni demo CD in predstavitev Možnost nakupa na 12 obrokov Zagotovljen servis po vsej Sloveniji Šolanje uporabnikov: uvodno, nadaljevalno in izpopolnjevalno BREZPLAČNO UVODNO ŠOLANJE Andersen Dunajska 263, 1000 Ljubljana Tel: 01/5-300-200, Fax: 01/5-300-219 vwrww.birokrat.si