Teča j X.
V Ljubljani 1. kozoftcrska 1867.
MAsl SO.
Od sr. serca
(Poleg
Marija! glej zrocimo Ti serca v roke tvoje; Daj serce nuni ti svoje, Devica čista vsa! Daj serce kakor tvoje. Ko čist plemen goreče. Ko lilija cveteče. Leskeče vekoma. Oaj serce nam ti svoje. Devica čista vsa
JMariJe MMerice.
nemškiga).
Daj serce za vesele Vedro; ko jutro krasno. Za tožne milo jasno. Ko mračna zarija. Daj serce krotko, spravno, ki vest krivic mu mine. Ko v zraku dim pozgine, Al kamen v dnu morja. Daj serce nam ti svoje. Devica čista vsa.
Daj serce upa polno. Ko ga tope b ii t kosti. In ko rose sladkosti. Hvaležno do Hoga. Daj serce terdno, križa Oklenjcno v življenji. Dc vzdigne se v vstajenji Do raja večniga. Daj serce nam ti 6voje Devica čista vsa.
Hicinger.
Zamurka Marija Ana Fartaikarlm.
(Dalje.)
Ker je uboga Mrazilla zmirain bolj bolehala, in ji je tolikanj težko tlelo, tle ne more podtičevanja druzih deležna biti. je duhoven poalednjič druge zamurke zraven njene bolniške postelje učil; in zdelo se je potem kakor de bi sirotka svojih bolečin nič ne čutila. Nekiga dne su se začeli hali za njeno življenje in ze so govorili, de bi jo v postelji kerst iii; med tem so pu za očitni kerst druzih v Turni cerkvi priprave delali. Mrazilla pa je mirna rekla, tle bo za-mogla tudi ona pričujoča biti; in zares se ji je jelo neke dni pred kerševanjem vidno boljšati, in pa tako naglo, de niso več dvomili, de bo že premogla sterpeti v cerkvi. Veseli dan sv. kersta za vse je bil 31. kozoperska 1855,
Sveto opravilo ni moglo biti ne bolj spodbudno ne bolj pobožno, kot je res bilo. In ko je po dolgih svetih šegah poslednjič jela teči voda prerojenja na glave tih ubožic, je bilo viditi, kakor de bi bila slehernimu zmetl velike pričujoče množice silna teža od serca vzdignjena; vsih obličja so se razjasnile, ko so nad deklicami, v ktere so bile vse oči vper-te, takorekoč brali besede: Hvalite z menoj Boga; zdaj sim rešena.
Mrazilla je dobila ime Marija Ana, in poprejšnje ime Kadalkarim si je za primek ohranila. Tri zmed njih, že nekoliko veči, so bile tudi obhajane, in zares, kdaj bi bile bolj pripravljene, z neomadežaniiii Jagnjetam se skleniti, kakor zdaj, ko so bile očišene in prerojene ter oblečene s svatovskim oblačilam nedolžnosti.
Kdor je spoznal iz tega. kar je bilo dozdaj rečeno. Fadalkarimino serce. si lahko misli, koliko je bilo njeno veselje, ko je bila z gnado sv. kersta uzališana in popolnama
očišeua. Vender pa je zmetl vsili nar manj to čutilo razo-devala. .le kaj posebniga. de v tako nežni mladosti je bila že toliko oblast samu čez se dosegla, de močnih iu silnih čutil, veselih uli žalostnih, ui tolikanj zuuunj razodevala, temuč so bile bolj v njenim znotruiijim pokopane. I.e samo svojimu duhovnu iu učenicam je svoje serce razodevala, in pa s toliko jasnostjo in svitlostjo, tle so se vsi čudili nad darovi iu gnadami te deklice. Nekiga dne je slišala od nune besede: S e c r e t u m m e u m m i h i i svojo skrivnost si zase ohraniml, je vprašala, kaj de to pomeni, iu si je tudi ona tu pregovor prilastila. Zgodi se, postavim, nekdaj, dc ju njene tovaršice objokano najdejo, iu jo z usmiljenim sercam vprašajo, zakaj de se joka. Ona pa se nasmehlja. iu z neko ljubeznjivostjo, ki dopade, ako da tudi uusprotin odgovor, sestricam reče navadno: Secrctum me um m i h i. Mislile so, de to izvira iz njene holehimsti; izhajalo pa je naj berže i/, njenih obilnih nebeških tolažb, ki so ji zatopile čutilo telesnih bolečin.
Zdaj je Murijauici, tako so jo odsihmal imenovali, šc nekaj manjkalo do njene popolne zadovoljnosti, namreč zakrament sv. birme. 5. listopada so bile vse oudotne zamurke v Trient po nekim mašniku peljane, in naslednji dan so bile od ondotniga kneza iu škofa birmane. Zdaj je bila zamurska Marijanica popolnama zadovoljna: druzigu ji ui manjkalo, kakor v miru umreti in nesti v naročje svojiga nebeškiga Zeniua to svojo dušico, ktero je hil oii sam med tolikimi čudeži usmiljenju, ljubezni in previdnosti očistil. In zares, tudi te njene želje so sc zgodaj zgodaj spolnile.
<H. s|. |
MMočes Mi angelam enak (a)?
(Dalje.)
llog ne daj. pregrešnih zuutij delati s tem namenam, tle bi kdo ložej ali poprej preskerbljen bil (prokcrbljeua bila). Koliko jih je. ki nikoli preskerbljeni niso, ravno zato ne, ker so hotli s pregrešnimi pomočki in po zlobnih potih v kuk stan priti. Koliko sto iu sto pa je tudi nesrečnih zakonov ravno zavoljo tcara, ker hočejo z greham srečni biti. Zastonj se je potlej jokati, poprej je treba pomisliti, dc sad greha je nesrečin iu okužen. Nikoli se tedaj ne zanašaj ua si epi v ne obljube prihodnjiga zakona, iu beži, kakor pred kačo. pred tistim, ki te hoče po potu greha v zakon vzeti. Mladenič, ki ima strah Božji v sercu, tacih obljub ne delu. On ljubi svojiga Boga, in ue iše mesene ljubezni; čaka torej, tle ga Bog v stan pokliče, kteri mu je v zveličanje. Bog Im zanesljivo bolje zate poskerbel, kakor ti sam. ako imaš vanj zaupanje, in ga v resnici nad vse ljubiš. Poštena devica bi rajši šla v oginj, kakor z greham v zakon. (In, ki je svojo kri za njeno večno srečo prelil, pa tudi njene časne sreče ne bo pozabil, kolikor se z njeno srečo po smerti strinja. Kakošen dobiček pa bi imel človek, ako bi z greham ves svet pridobil, na svoji
(luni pa »kod« terpel. (Mat. I H, 26.) O ko bi bilo mogoče, vsim nespametnim tisto morje sol/, pokazati, kijih pretočijo nesrečne žene, ker so s pregrehami v zakon stopile; ali pa grenke orc nadložnih in terpeženih mož, ki ho po taki poli v svoj stan prišli!
Vari se nevarnih kratkočasov, posvetnih tovaršij, plesov, glcdiš itd., naj že bo po pivnicah, ali po druzih hišah. \c le v sercu, ampak tudi na obrazu iu v vsim zunanjim obnašanji se hitro spremeni, kdor se začne z razuzdanim svctam pajdašiti. Razuzdanost se ne da skrivati; iu veliko hitrejši kot vene iu gnije odkošena trava, vene iu gnije nedolžnost mlademu ali dekliee, ko se začne z grešniki družiti. O de bi imel kdo glas vsih junakov, iu gorečnost vsih svetnikov in zgovornost vsih govornikov, in bi klical, de bi sc čez vesoljni svet razlegalo: Bežite, bežite pošteni in nedolžni! bežite pred za pelji ve i! — Zlasti nevarni so plesi, ki mladost razniga spola skupaj vabijo in poželjivost dražijo. Sv. K Ireni pravi, de je hudič ples iznajdel, in sv. Janez Z lat o ust ga imenuje veseli god peklenski, in pristavi: „Na plesiših se vee grehov stori, kot je zvezd ua nebu". Sv. Ambrož piše: „Ako se li preojsiro uli presiljeno zdi, se plesa zderzati, oh! nisi prijatcl nauka Jczusoviga, ampak peklenskih duhov1'4. Ne le vsi cerkveni očetje s sv. I »avlam svare pred plešam kakor pred neversko kratkočasnico, temuč neverski Cicerou, modri Rimljan, sam pravi: „Nobeden ne pleše, kakor le norci in z močnimi pijačami ošetnljeni*4. S čem so pa plesati med kristjani ošemljeni, ki skačejo in divjajo kakor kozli? —Tudi ua svatovšinah ne pozabi, kar piše sv. Gregor Nazijančan, „dc Kristus in godec na keršanski svatov-šiui se nc strinjata^ t ne gresta skup). Ogibaj se, kolikor je le mogoče, na ženitninc hoditi. Pri mnogih je to perva stopinja v zgubo njih nedolžnosti. Svoje serce pri tacih priložnostih odpro razuzdunimu veselju in nečisti ljubezni, ki mori neumerjočo dušo, ktero je Jezus med tolikimi bolečinami s svojo sveto Rešnjo kervjo odkupil.
Device se morajo varovati ueslanih prilizovavcov in obiskovavcov, ki jih ali pri svitu ali v temi zalezvajo. Nikoli nikomur k temu ne dajaj priložnosti, temuč odvemijo; ne usedaj se k njim. umpak umakni sc, ako se ti kdo bliža. Nikar se nič nc meni za taeiga, iu pukaži mu, dc ti je njegova nadlega zoperna. Ako enaki s kakim izgovoram pridejo v hišo tvojih staršev, ne spremljaj jih, — že sami pot vedo, de se v kako nevarnost nc postaviš. Ponočnjakov in lajavcov okrog voglov se bolj boj kot steklih psov; nikoli sc jim ne oglašaj in ue dajaj viditi; sicer se v nevarnost postaviš, lastnih ali pa saj ptujih velikih grehov vdeležiti se, k kterim vselej priložnost daš, ako se oglasiš. \ko te zmerjajo za tereijalko, sc spomni, kar sv. Peter pravi: ..Zato te kolnejo, ker ne tavaš z njimi v smrad nečistosti". (1. Pel. 4, 4. 5.) — Nikar si ne dajaj ml druziga spola po pivnicah napijati, iu nikoli ne jcmlji ml njih tako imenovanih odpustkov, zakaj v njih je •»int-riiia mišica za tvojo dušo. Ze nupisi na tako imenovanih medeninah in slaščicah, ki jih brezvestni ali pa nespre-misljeiii kramarji ua nje prelepujejo, dostikrat kažejo, kaj de	Zakaj ^c ti take reči dajejo in ponudijo? Zastonj
gotovo nc! \a nič manjšiga se ne meri, kakor de za njih povračilo se moraš Jezusu, svojimu nehcskiuiu Ženinu, odpovedati, in sv. Dulia iz svojigu serca izgnati! Tega pa mende -aj nočeš, o kersuiiska devica! Hoj sc tedaj tacih daril in -r bolj njih darivcov ! Ne daj se jim po potih spremljali, ampak bezi pred njimi! De pa v lake nevarnosti ue zugazis, ne hodi na shode in sejme, razun s svojimi pobožnimi starši, l D. si. |
Moli ker o #relnie Je s ve lili Helen?
Med Slovenci je ime Helena ali \ I e u a, Klena, I.e n a. I.e nk a za žeiftvo celo navadno; komej pa sc ve.
kdaj bi se obhajal ktere god, ker se eno ime mnogih svetnic šteje za ime le ene svetnice, namreč sv. Helene cesarice. Slovenske Lenke se za svoj god nar bolj deržijo 22. vel. travna ali majnika; tisti dan namreč imenuje rimski inartirologi eno sv. Heleno. Tode kdo je ta sv. Helena ? Je devica, češena v francoskim mestu Auxerre (Ossčr);od nje Bolandisti le toliko vedo povedati, de je živela v času sv. Amatorja, ondašnjiga škofa, in de je slovela po obilnim zasluženji lepih čednost, in se svetila po mnozih čudežih; živela je po takim v pervi polovici petiga stoletja, ker sv. Amator je umeri I. 418; njegovo dušo je ta svetnica vidila med množico svetnikov spremljeno iti v nebesa. (Acta Sanc-torum m. Maj. toni. V. p. 153). Drugo sv. Heleno imenuje r. inartirologi 13. vel. serpana; bila je mučenka, kije terpcla s sv. Centolo vred v španskim mestu Burgos; pa ta svetnica Sloveueam ni znana. Tretjo sv. Heleno šteje rimski inartirologi 18. vel. serpana; ta je bila cesarica, žena Konštaucija Klora, in mati Koiištantiua, perviga keršanskiga vladarja na rimskim prestolu; njo Slovenci samo bolj poznajo, le njeniga godu prav ne vedo. Ona je kot mati mogočniga cesarja iskala z deli prave keršanske gorečnosti biti luč visokim in nizkim; našla je tudi sv. Križ Gospodov v Jeruzalemu, dala cerkvi sozidati nad Božjim grobam iu nad Betlehemskini hlevcam; umerla je I. 328. šle je če-terta sv. lleleua, kraljica rusovska, vdova vcliciga vojvoda Igorja, poprej imenovana Olga, pa keršeua 1. 955 v Carji m gradu; njen god se med Rusi obhaja 21. mal. serpana; blezo de je znana tudi drugod, ker v pristavku nekterih misalov se nahaja spomin sv. Helene kraljice, morebiti de je od tod prišla tudi v slovensko pratiko, samo na 15. mal. travna. ( De ta sv. Helena utegne znana biti tudi med katoličani, izhaja od tod, ker so Rusi v začetku bili sklenjeni z rimsko cerkvijo.) še peta sv. Helena sc obhaja 31. mul. serpana; časti se ua Švedskim, kjer jc bila rojenu, in I. 11 tit) po hudobnih sorodnikih umorjena, tudi na Danskim, kjer njene svete kosti počivajo, nc deleč od Kodanja. (Primeri Frciburger Kirclienle.vikou B. V. 86).
Ilicinger.
SlalMitika opomba.
Naši cerkveni popisi ali šematizmi prinašajo vsako leto število vsih duš vsaktere škofije; pa pri tem številu se nahaja velik razloček memo števila deržavnih popisov; n. pr. za Krajnsko, ki je celo obseženo v Ljubljanski škofii, šteje politiški popis I. 1851 478.29«! stanovaveov, cerkveni popis pa ima 5(10.839 duš za ravno tisti čas. Od kod je toliko-šen razloček? Ni enake natančnosti, tudi ne enakih vodil za števeuje na vsakim kraji. Za politiško števenje se sme opomniti, de se je včasih silno naglo godilo, de duhovni pastir s svojimi donaški večkrat skorej dohajati ni mogel; tudi se ondi vojaške osebe posebej »oštevajo, privzemajo pa se tudi nekatoličaui. Pri cerkvenim števenji pa se godi tukaj drugač, tamkej drugač. Nekteri štejejo eno leto ua tanko po bukvah dušniga stanu, druge leta pa prištevajo samo razloček med rojenimi iu umerlimi; na tiste pa se ne ozirajo, ki so se preselili drugam, uli izženili uli izttiožile v ptujc soseske, uli ki so umerli drugod. Nekteri zopei štejejo po naznanilih, ki jih dobijo pri izpraševanji za velikonočno spoved, in tu soštevajo skupej domače in ptuje, kar je ravno v fari; tako se nameri, dc se mnogotere osebe štejejo ua dveh krajih, kar v števenje prinaša zmešnjavo. Kaj bi bilo tukuj storiti, de bi števenje imelo več natančnosti? Le za cerkveno števenje naj bi sc nekaj zapomnilo. Prav bi bilo. de bi se povsod ravnalo po tej meri, ki seje derži politiško ravnanje, namreč domače šteti skupaj, ptujce pa posebej po tem razločku, kakor ga tlela tudi cerkev o pravim iu nepravim domovanji. Štejejo nuj sc tedaj domači rojaki, desiravno so za cas drugod v službi, kot hlapci in dekle; izpušujo naj »c le tisti. hi so drugod v bolj stano-
vitni službi, ali ho se izženili ali bolj za gotovo izselili; štejejo naj se pluji rojaki, ki so si v soseskah vzoli stano-vališe za gotovo, ptuji posli in nižji sploh bolj nestanovitni služabniki naj se štejejo le posebej; izmed vojakov bi šli na tanko le tisti v števenje, ki so bolj za gotovo domu pu-šeni, kot reservarji, ne kot urlaubarji; šteli naj bi se tudi nekatoličani, protestanti, staroverci, pa posebej. Ko je števenje enkrat na tanko storjeno, se potem zamore z manjšim trudam zgoditi v oziru na farne bukve. P. liicinger.
Preti Rog, potlej g o spoti.
Sveti Ludovik, francoski kralj, se je vsak dan po več ur v molitvi z Bogain sklenil. Nekiga dne so mu to njegovi dvorniki očitali in rekli, de s tem preveč časa deržavnim opravilam odtegne. On pa je rekel: „Ako bi jez, kakor drugi vladarji, še enkrat toliko časa kakor ga v molitev obernem, ohernil v igro iu lov, bi uobedin nič zoper to ne rekel". Iskal je, kakor poprej, pred vsim drugim Božjiga kraljestva in je živel neprenehama zedinjen z nebeškim Očetum. — Ravno tako je delal Alfred veliki, angleški kralj. Vsak dan jo vstal že perve zjutranje ure ter je šel v eerkev ali kapelo, in je na kolenih kleče molil; tudi po noči je pogosto zupušul svojo spavnico, se v ccrkvi skleniti s svojim Bogain. Po osem ur nu dan je v molitev iu premišljevanje obračal, osem ur v deržavne opravilu, osem ur pa v počitek in druge potrebe. In kteri poglavar je več storil za blagor svojiga kraljestva kakor on? (Take in enake zgodbice in povestice obsežejo bukve: „Geistliche l.e-sung in Geschichten und Beispielcn auf alle Tage des Jah-res, v. eineui kuth. Priester, SchafTIiauseii 1857,u)
Ogieti po Slovenskim.
Iz Terxta, 20. kiniovca. — Vprašanja pri duhovskih poskušnjah, 15., Hi. iu 17. t. m. K tli eo logi a d ogni a-tica. I. (Juid et quotuplex est rcvelatio? (Juibus urgu-mentis evincitur iu uuvo testamentu per Jesuui Christum divinum ae supernaturalem fuetam esse revelationein? II. (Juibus rationum momeutis innititur fides nostru Špirit. S. vere ae proprie esse lieum? (Juaenam quaestioncs ugituutur inter catholicos et graecos schismaticos circa processioiiem Spiritus S.? Propugnetur doctrinu catholicu contru dietos schismaticos. III. Ksponatur et dcnioustrctur doctrina ca-tholica de futura eorporum resurrectioue, el osteudatur, hunc reetue rationi esse cousentaueani.
K t h eo logi a morali. I. (juid est meditutio? (Juo-tupleir est ista? (juuenain cjus muieriu? Nuni sullummodo iu sueris ordiiiibus coustitutis, an etiam siugulis lidelibus udultis necessaria? (Juosnuiii lM'ue caeteris cuelites aut sanc-los eidem praepriiuis favissc novimus? II. yuid suni liorue eunouieae? quot eiiuiuerantur? quuenam mujores et quue-iiuiii minores uudiuut, ijuomodo et uliter iiuucupuutur? (juuenain eurum origo? (Juinain istas et ipiideiu suh peuuto gruvi recitale teneutur? (juue sors obtigit breviurio in Concilio Trident.? Kxplunetur denique puucis urgunientuiu cumpletorii. III. OuiU est saerilegium in muteria luvuriae? An verba, tactus, aspeetus turpes, leclio profunu, eogiiatiuues luzurio-*ue et graves iu uedihus sueris sint sacrilcgia? et i|uid C'ui'f. Trident. i|uuud musieus cautusijue in ecclesiis hubeu-dos siutuit ?
K jure cunonico. I. (Juae relulio Kcclesiae ad civitutcin jure divino et \ice versa, atque <|itfic specialis in Austriac linperio post couveiitioiicui inter siiiuuium Poii-tilieeui Pium l\. et Impcr. K. .1. I. novissiuie iiiitim ? II. Nu-nicivutur iiupediuicntu uiutriuionii, distiuguuulur diriiiiciiiia ct iinpcdieutiu, cxpouunturqiic causuc cationicac iu lihcllis pro consc<|ticudis dispcusutiouihiis super impcdimciiiis uddu-cendae. III. (Jiiuciium rcqui»ilu presto esse debeut, ante-quam curatus »potisos inscribut ue eoruui buiiiium nupiiuleui praeiuittui.
The in a pro coneione super teitu: „Nunne anima plus est quam esea, et corpus plus quam vestimen-tum?a Math. Cap. ti. v. 25.
Adumbretur coneio de Oei providentia, ut una alterave pars concioni* plene evaretur.
Iz razlaganja sv. pisma, izpraševanja keršanskiga nauka in pastirstva je bila poskušuja ustna.
/• Cerklanskiga. Med goreče Slovence, ki svoje cerkve ue pustijo zupušeuc in ruzderte, sc štejejo tudi lc osemuajsteri kmetje v podružnici Grud-u, v ceiklanski fari. Na prizadevanje iu spodbudo visokočastitiga fajmoštra, gospoda Andreja Bohinc-a, so oni svojo podruž-niško cerkev sv. Helene razun turna popolnama iz noviga sezidali, verh denarnih stroškov, 1200 gold., so tudi delavce ves čas preredili, kamne, les iu druge potrebne reči pripravili. Tu podružnica jc ravno pod belimi Snezuiki v prav prijetni ravnini. Bog blagoslovi iu blugruj serčne Grajane, njih cerkev in serčne pastirje.
Iz Istrije. Cerkev Marije prečiš te Device blizo B olju n a. V lepi doiiui blizo Boljuna stoji stara, zdaj prenovljena cerkev na čast Matere Iložje, prečiste Device Marije karinelitaiiske, obiskovana večkrat ua leto od mnogih bližnjih in daljnih pobožnih Murijauskih častivcov. Stala jc tukaj že pred 100 leti mala kapelica, ktera je hila potem v cerkev s tremi lesenimi ultarji preineiijena. I.eta ltis.'l je župnik Anton Pataj dal tudi veliki altar prenoviti in pozlatiti. I.eta 180!» je hila pa ta cerkev že razpadu blizo, tako de se več let tukaj ni mogel dur sv. maše Bogu opra\-Ijati. Tedaj se neki Pilat iz lTčkc in dva druga Boljunca za čast Matere Božje potrudijo iu nekoliko z lastnim premoženjem, nekoliko pa s tem, kar so naprosili, uuvo streho na rečeno cerkev napravijo. Al preteklo jc skoraj 50 let in treba je bilo, cerkev ue muhio prekrit, ampak ludi celo zidovje popraviti. Ravno leta 1^55, ko jc nemila kolera po boljuuski fari zlo razsajala, so namenili sadasnji zu Božjo čast vneti gospod župnik. Anion lian, potem koje bila kolera prenehala, v zahvalo to cerkev karinelitaiiske Matere Iložje popraviti; al kako v tako sluhih letih, ker no sc bili revni prebivavci te fare skoz nektere leta že zlo zadolžili? Gospod župnik prosijo tedaj de bi jim milostljivi gospod, teržaško- koparski škof. dopustili po drugih farah milovšine prositi, kar so jim tudi dovolili. Pobirali so tudi milovšino; s piipušciijcni ranjciga preč. g. porečkiga škofa, v labinski dekauii. Pog je blagoslovil trud gospod župnika tako, de so nabrali v kratkim času 1431 gold., in so eerkev popravili, ki je Ha od v. č. gosp. dekana iz Kcršana 17. listopudu I85(i ».oslovljeua. Sosebno blago-darui so se pokuzuli žluhini gosp. harou Grimsie. prednik istrijunskiga okrožja. Prav marljivi ludi v nagovarjanji pri mnogih gospodih so hili tudi zdravniški svetovavcc g. dr. Slot, kakor tudi mnoge paziiiske gospe, klere so za notranjo olepšavo cerkve nektere dela svojih rok podarile. Bog plačaj tem, kakor Vsim drugim, kteri so z milošnjo pripomogli k popravljenji te cerkve, in prečisla Devica Marija naj jim obilo hlagosluva za du>o iu zu telo sprosi.
Ravno sv. Medarda dan sim v tej cerkvi za neko pu-ziusko družino dar sv. ma>c opravil, in gosp. župnik so mi vse razkuzuli in tudi povedali, de jc bila tukaj od davnih časov bratov sina Matere llo/je karuielske. kakor kaze staro pismo na koži ( pcrgauieulii I od letu I »'•'>-, v kterim kumisur kaimclifuu»kigu reda. brat Janez Miha dc Ruhci>. dobrote iu odpustikc, klere slu s*. papc/a Pavel V. iu Klemen VIII. temu redu podelila, tudi zu (o ccikev veljavni izreče. Pričela se je rečena hratcriia pii tej cerkvi v letu ll».'l2 z dovoljenjem pul>kigu škofa Julija; al mnenje pieie-ceniga stoletja je to, kakor ludi mnoge druge hiateihc po Istrii zaterlo. /daj pa slišim, de bojo pri i« j ceikvi. po nasvetu uasiga milosiljiv iga skolu. ki so iudi lela* gred« iz Puzuu v Boljuu lo cerkev obiskali, biaierno sveliga
serca prečiste Device Marije napravili, ker pri farni cerkvi imajo /e braterno živiga hv. Roženkranca.
Veliki altar omenjene podružnice je lepo starinsko delo, leseno, al že /Jo od červičev Hiiedeno. Torej je perva reč. ktero gosp. župnik namerjajo napraviti, nov kamnit allar, kakoršniga zob easa tako berzo nc /gloda. Neki dobrotnik jim je v ta namen že lep dar izročil, in ako nas ljubi Bog z boljimi letinami obdaruje, bojo častivci Matere Božje v Istrii tudi to napravili.
Še nekaj je, kar bi želel za pobožnost in notranjo lepotijo te prostorne ccrkve, iu to bi bil sv. križev pot, kar tudi naš milostljivi škof želijo, dc bi se po več cerkvah uapravilo. Ako Bog pomore, se bo s časam tudi tu pobožnost v tej fari razširila. Bog daj! Jože iz Pazina. #)
Razgled po keršanskim mre tu.
V Marijno Celje so 12. u. m. tudi Dunujski kardinal in poknežciii vikši škof, visokočast. gosp. O t m ar vitez liuvšer prirumali in so v god Marijnigu presv. imena pontilieirali. Med asistenti so bili tudi goriški prošt, v. č. gosp. baron C o d e 11 i. — V 11 a n a t u v C a v o s u je 6. t. m. umeri posvečeni škof in zagrebški prošl, v. č. gospod Jož. S r o 11. — P e tok os te Is k i škof i Fttnfkirchen) na Ogcrskim so darovali 10.000 gold. za duhovne, v pastir-st\u obnemogle, iu 20.000 gold. ko vladni denar za popravljanje oslabljenih cerkev in duhovskih stanovanj. Gosp. Alojzi Kraes ka, duhoven in špiritval v tem mestu, se jo podal v Pariz in bo Lazarist. Tudi jc veselo slišuti, de sc je v tem mestu pervo polovico unigu mesca 2(14 učenikov ljudskih šol zbralo k duhovnim vajam. Pobožno izobražen ucenik je zares pravi dar Božji, ki razširja velik blagoslov med mladostjo. Gorje pa ncroducžu, ki otročiči iz sleherniga gihljcju vidijo, dc nima nc pobožnosti, nc dosti vere. On pa bo mogel /u vse otročiče odgovor dajati, kolikor jih je imel vse dni pod svojo nerodno vlado. — V Peš t i je rokodelska družba 18. kimovca obhajala svojo obletnico, pri kteri priložnosti je bilo 100 družnikov pri sv. Obhajilu. — rVolksfrd.M razglasuje tretji list v. č. škofa, gosp. Atan. Z u ber ju, iz Bara Decve pri Patni od 20. mal. serpana, v kterim škof v svojih silnih stiskah in skerbeh med drugim pravi: Dclhi še ui premagan; — 2 nar boljših generalov sta padla; kakih 12 polkov ali regimentov vee se je s prekucuhi slepilo, in veliko kristjanov je silo neusmiljeno pokiunih. Agra je v puntarskth rokah; 300 kristjanov jc bilo tam pokončanih. Sv. Jakopa dan se je punt vnel v Dinaporu. 1 uro od Putne, in prekucuhi so hotli tudi Potno oroputi, ali 2 evropejsku parobrodu z vojaki sla vse njih čolne povozila iu potopila. Jez sim bil ravno ta čas v Ban-koporu, kjer jc sumustun. .Mi vsi smo pribcžali v hišo ko-misioiiurja .lav Iona, kjer jc bilo kake 200 vojašinc v nušo hrambo zbrane. Bližnji mesti Arrah in Chupra ste poropani in kristjani v ujih pomorjeiii. Od 1. do 4. vel. serpana so uiohamedauski prazniki, in ni dvomili, de se bo tisto grozovitim klanje tukuj ponavljalo. Jutri zjutraj bodo vse nune v Dinapore odpravljene, ako bodo mogle od tam v Kalkuto in morebiti tudi v Kvropo bežali. Jez grem do Dinapora za njimi, iu se bom potem, dokler bo moč, po purobrodih potikal. Kako de sc drugim misijonskim oddelkain mojiga vi-karijata godi, nc vem, ker so prekucuhi vse zaperli, iu že mesec nisim dobil nobeniga pisanja. Imuni zduj nune in si-rotiee, ."»o oseb, ki nimam kam z njimi, iu jih moram sam varovali; k tem je še 25 oseb moške sirotišnice in 3 duhovni, tedaj 7h oseb na begu, brez strehe iu stanovanja, in
*) llvnlii xa dopis iz lutnje, od kodar Iii bolj pogosto kaj želeli. Pa tudi od drugod iz Slovenskig* prosimo kaj več naznanil; naj se razodevajo v ^Danici*4 potrebe in zadovoljšine, žalost in veselje Jovenskigu ljudstva v nasprotno pomoč, zgled in spodbu-dovanje.	Vr.
vaiga premoženja imam le samo 150 gold. denara. — Ravno ne shajajo vojaki 10. polka od njih plačnine, pri kteri priliki bodo nune dobile priložnost v Kalkuto bežati. Iz Fran-coskiga letne male pomoči že 3 mesce ni, In ne vem kaj de je. V7 svoji domaeii sim žc davno vhg upanje zgubil, ko bi bili hotli kaj storiti, bi bili storili ko aim tam bil. Lahko tedaj nlehern vitli, v kako hudih ntiskah de živim; ako z Božjo pomočjo tudi meču puntarjev odidem, me žuga nkerb in žalont zatopiti, ako nam Bog skorej ne pomaga. Ravno slišim, de začenjajo tudi žc v Kalkuti v terdnjavo bežati. Kako de hc bo to končalo, Ic Bog sam ve; nobeno človeško oko iz sedanjih okolišin ne more druziga previditi, razun konca angleške vlade; vender Bog jc močin in nam bo o pravim času pomoč poslal. — (K temu opomni „Vol k h frd.u, de je škof Atun. Zuber rojeni Dunajčan, in njegovi duhovni tovarši avstrijanei, in prosi nagle pomoči pri vsih, kterim se marterniki za sv. vero smilijo. Vredništvo „V o 1 k s f r e u liti ovou (AVien, Studt, Bullgunse Nro, 030.) bo pomoeke z veseljem sprejemalo in jih naglo dalje nu nvoje mesto odpravljalo.) — V lT I m u se zbira misijonska družba med devicami, ki bodo v Afriki (v Aleksandri!) ko diakonisariee za keršanstvo delale. —
Oanienimu pesniku
Doslej čvetera znana m' je „danicaM: Nad zvezde vse v lepoti perva sluje; Svetnike vse pa druga nadvisuje — l'p zemlje, raja cvet — bo gor o dni ca.
Po daljnim Nilu tretja, brodarica, Aposteljne /amurcam privažuje; ('eterta pa Hlovencam namestuje Nam tretjo, druge zvesta službeniea.
Al zduj v četerti peta Ti, premila! Huzsijaš mične pesmi v radost druge, katerih bliš Te posestruje pervi.
Prisijaj nam pogosto ino slepila
Hlodivnih ves, sejavk le nravne kuge,
V pristuda mlako vse na vek zadervi. Svetogortki.
Duhovske zadeve.
V ljubljanski škofii. G. Fr. Svetlin, 3. duh. poni. v Koeevji bo zdaj pervi; gosp. Jan. Rozman, novo-poHvečcnec, pride na njegovo inento; gosp. Peter Vartol za namestnika v Getenice; gosp. Rihard Frank za 1. duh. pom. v Ribnico; gosp. Jan. B u d n a r za 2. duh. poni. v Cer-nomelj; gosp. Mih. Zupan, novoponvečenec, v Faro pri Kostelu; gosp. Jon. Do In i car v Komendo; g. Korl P roba z ka v Šmartno pri Šmarni gori; g. Sim. Konmač na Trato; g. Mih. Gogolu v Rovte; g. Ant. Žakelj v Poljane; g. Henr. Šparovic zu 1. duh. poni. v Merno peč; g. Fr. Povšc v Rodeče; g. Andr. Sare /a 2. duh. pom. na Vače; g. Vol. I.oh, novoposvečeuec, za 2. duh. pom. v Metliko; g. Mat. Frelih v Staro Loko; g. Mih. Horvat za 2 duh. pum. v spodnjo Idrijo; g. Mort. Bar lic zo lo-kolista v Polom; g. Ant. Klemen v Višnjo goro; g. Jan. Žužek bo namestnik v Dobernieoh; g. Jon. Lampret za 2. duh. pom. v Doberniee; g. Jož. Zurbi za 2 duh. pom. na Roke; g. Prim. Zadergol za duh. pom. v Cirkle pri Lenkovcu; g. Jun. Knuvz v Podzemelj; g. Jan. Volja-vec, novopoHV., v Vipavo; g. Fr. Samida, novoposv., za 2. duh. pom. v Vinice; g. Jan. Judnič, novoposv., za
2.	duh. pom. v Trebeino; g. Ant. K uci ti, novoposv., za 2. duh. pom. v št.-Mihoel pri Novim mestu; g. Mor. G oh ler, novopoHv., nu Studeno; g. Ant. Peteri in, uovoposv., za
3.	duh. pom. v Stari terg; g. Jak. Mulhar je farni vikari v Pečoh; gonp. Korl II a j dri h, benefieiat v Moravčah, bo otidi duh. pom.; njegovo mesto ostane prozno. — Umeri je 2«. u. m. gosp. Ant. Keše, Doberniški fajmošter. R. I. P.!