YU ISSN 0040-1978
LETO XL, ŠT. 30
Ptuj, 6. avgusta 1987
CENA 150 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Sprememba obresti (stran 2)
Doktor Neudaeuer se je upokoji! (stran 2)
Predstavljamo ansamble (stran 4)
V vrtu (stran 5)
Velika nagradna križanka Lesa (stran 10)
OSREDNJA PRIREDITEV BO V VITEŠKI DVORANI
Obnovi ptujskega gradu in revitali-
zaciji starega mestnega jedra dajemo
poudarek ob letošnjem 8. avgustu —
prazniku občine Ptuj, čeprav ob tem
ne moremo prezreti številnih drugih
uspehov, ki jih beležimo na področju
gospodarstva in modernizacije cest v
Halozah in Slovenskih goricah.
Osrednja občinska slovesnost bo v
viteški dvorani na gradu jutri ob 16.
uri. Že dopoldan pa bo podpredsed-
nik republiškega izvršnega sveta Ja-
nez Bohorič najprej obiskal štab mla-
dinske delovne akcije Slovenske gori-
ce '87, nato pa skupaj z Janexom
Zemljaričem — podpredsednikom
zveznega izvršnega sveta — še ptuj-
sko enoto Iskre-Delte in kolektiv
TGA Boris Kidrič v Kidričevem.
Janeza Zemljariča bomo nato na
osrednji proslavi v počastitev občin-
skega praznika proglasili za častnega
občana ptujske občine, Francu Tetič-
koviču podelili zlato.plaketo, plakete
občine Ptuj pa IK Planika Kranj in
DO Konus Slovenske Konjice, Albi-
nu Lugariču in Martinu Žuranu.
Družbeno priznanje v obliki listine
pa bosta prejela MI P, TOZD Malo-
prodaja — PE Blagovnica Ptuj in
Aleksander Sipbš.
Jutri bomo predstavili tudi novo
monografijo o ptujskih slikarjih XX.
stoletja, slovesno obeležje pa bo dal
prazniku tudi Slovenski oktet, naša
najimenitnejša vokalna skupina, ki jo
pozna tako rekoč ves svet. Zaključili
pa ga bomo s prvo ptujsko poletno
nočjo, ki bo v znamenju glasbe in
družabnih iger.
mš
(foto Kosi)
PŠENICA JE V KAŠČAH,
KRUH PA DRAŽJI
Le nekaj je še površin, s katerih bodo konec tega tedna poželi pšenico, ve-
činoma pa so to že postorili v preteklih dveh tednin. V Tovarni močnih krmil
ptujskega Kmetijskega kombinata, kjer so zbirali in odkupovali tovore pšenice,
težie od ene tone, tacaš spravljajo še pšenico iz svojih polj, medtem ko so kme-
tijslce zadruge in zasebniki večino pšenice pripeljali do pretekle sobote. Prav ta-
krat pa so iz TMK pričeli odvažati pšenico v mariborski Intes. Na odkupnem
mestu Kmetijskega kombinata so zbrali nad 10 tisoč ton pšenice, največji delež
so seveda spravili iz kombinatovih polj, okoli tisoč tristo ton so je pripeljali iz
Kmetijske zadrug Ptuj, okoli 350 ton iz KZ Lovrenc, nekaj malega sta pripelja-
li še KZ Hoče in Pesnica. Okoli 800 ton pa so iz KZ Ptuj odkupili še v Korošce-
vem mlinu v Zabovcih. Z žetvijo so povsod zadovoljni, kakovost zrnja je boljša
kot preteklo leto^ tudi vlažnost ni zaskrbljujoča. Le odkupna cena se sedaj vsa-
kemu, ki pomisli na astronomske cene kruha po zadnji podražitvi, zdi smešno
nizka. V naši družbi smo nav^eni podražitve končnih proizvodov opravičevati
z dvigom cene surovin. Podražitev pšenice od 70 dinarjev za kg na 140 dinarjev
je res lOO-odstotna, toda povišanje cen kruha od 400-ainarjev na tisoč dinarjev
je mlinarjem in pekom gotovo prinesla več kot podražitev pšenice kmetom.
"Kmetje so te dni pri odkupu kljub dobri letini negodovali, da cena nikoli ne po-
vrne stroškov in dela, ki jih vlagajo v pridelavo. Ko pa so izvedeli nove cene
kruha, pa so se prav gotovo počutili opeharjeni, kajti ob taki ceni kruha bi člo-
vek pričakoval, da bodo pridobili tisti, ki pridelujejo »surovino«, brez katere
kruha pač ni mogoče speci. Pa, žal, tudi tokrat ni tako.	d. 1.
Pridite
na karting
v Hajdoše!
Konec tega tedna se bodo v Ptuju
zbrali najboljši vozniki kartingov iz
celotne Jugoslavije. AMD Ptuj na-
mreč pripravlja ob letošnjem občin-
skem prazniku dirko za državno pr-
venstvo na kartodromu v Hajdošah.
Najzanimivejše vožnje petkovega
in sobotnega treninga in nedeljske
dirke bodo v razredih NI-60 in
N2-60, v katerih vozijo mladi tekmo-
valci, stari od 8 do 16 let. Po njihovih
vožnjah si bodo obiskovalci lahko
ogledali še tekme v razredih N-90, A-
100 in C-125, kjer so karti že prave
miniaturne formule, saj ob močnih
motorjih in majhni teži dosegajo za-
vidljive pospeške in hitrosti.
Na kartodromu v Hajdošah bo to-
rej konec tedna živahno. Najzanimi-
vejše dirke pa si bomo Ptujčani lahko
ogledali v nedeljo ob 14. uri, ko se bo
pričelo državno prvenstvo.
Doslej se je zanj prijavilo 84 tek-
movalcev. Ti bodo prav gotovo znali
navdušiti gledalce na enem najlepših
kartodromov v Jugoslaviji. Pred leti
so ptujski kartisti posegali po najviš-
jih državnih naslovih in upati je, da
bodo mladi tekmovalci, ki so jih se-
daj pridobili v AMD Ptuj in so bili na
ekipnem republiškem prvenstvu letos
tretji, ponovno dosegli sloves ptujske-
ga kartinga pred leti.
Delavci, tekmovalci in člani AMD
Ptuj vabijo vse ljubitelje kartinga, da
si ogledajo vožnje za trening in start-
ne pozicije ter finale v nedeljo. Vstop-
nina bo 700 dinarjev, mladi do 12 let
pa bodo imeli brezplačen vstop.
d. 1.
Razdejan e
v Slovenskih
goricah
Pred sklepom redakcije sicer nismo
mogli dobiti podrobnejšega poročila
o ŠKodi. ki jo je povzročila toča v po-
nedeljek zvečer, nrvi podatki pa |o-
vorijo o skoraj lOO-odstotnem uniče-
nju j)oliščin, sadja in zelenjave na ob-
močju Juršincev in Vitomarcev oziro-
ma severnih delih teh dveh sloven-
skogoriških krajevnih skupnosti. Gre
za Novince, Rjavce, Gibino, Zagorce,
Sakušak in druge kraje, v katerm bo-
do katastrofalne posledice ponedelj-
kove toče vidne šele te dni. Uničenih
je tudi ogromno trsnic z okrog
600.000 trsi, od tega 250.000 prve ka-
kovosti, vinogradi, sadovnjaki in v ce-
loti zelenjava.
Podrobneje o škodi v naslednji šte-
vilki Tednika.	mš
GROZDJE GNIJE!
Če se ukvarjate z vinogradništvom (poklicno ali ljubi-
teljsko), potem vas je verjetno ob zadnjem sprehodu med
vinsko trto pošteno bolela glava. Grozdje je namreč priče-
lo gniti, in to ne tu pa tam, pač pa v veliki meri. Kje je
vzrok, ko pa ste opravili vsa mogoča (in nemogoča) škro-
pljenja, lepo pognojili, okopali, rezali, vezali, kosili...,
skratka — pošteno ste se nagarali. Pa gledali v nebo, ali
ne bo padel kak trši blagoslov in uničil ves trud.
Na kmetijskem zavodu v Mariboru smo poiskali odgo-
vor, zakaj grozdje propada in kaj storiti. Odgovor na prvo
vprašanje je zanesljivejši kot na drugo. Kje tiči torej
vzrok?
Profesor doktor Vrabl pojasnjuje, da je gnitje posledica
različnih vzrokov, ki so se letos kar nakopičili. Najprej je
trta spomladi kasnila v rasti in razvoju, potem pa konec
junija in v začetku julija nadomestila zamudo. Zaradi ze-
lo hitre rasti in debeljenja grozdnih jagod so te puhle, nji-
hova lupina pa izredno tanka. Avgustovsko mokro vreme
in podpovprečne temperature so kot nalašč za razvoj sive
plesni. In ta je povzročitelj gnitja. Njen »obisk« v vino-
gradih je sicer vsakoleten, vendar ponavadi pride precej
pozneje, a je sedanje vreme bolj jesensko kot pasjepolet-
no.
Kaj storiti? Strokovnjaki svetujejo čimprejšnje škro-
pljenje (Že spet, boste zavzdihnili!) in sicer s pripravki na
osnovi bakra; dodajte jim pa še ronilan. Druga škroplje-
nja lahko pustite ob strani, osnovno je, da grozdje po-
škropite z bakrom. Škropljenje sicer ne bi bilo potrebno,
če se -vreme izboljša, ampak na to se ni zanesti.
Bo pa kapljica jeseni žlahtnejša!	jš
^—UVODNIK-
ČAS SPREMEMB
8. avgust — dan, ko praznujemo občani Ptuja — pomeni spomin
na partizansko leto 1942, spomin na vse aktiviste, ki so s svo jim na-
prednim političnim in idejnim delom spodbujali in oblikovali razredno
in narodno zavest ter nakazovali prihodnost, ki ne bo dovoljevala izko-
riščanja, prihodnost v družbi enakopravnih, družbi, ki opredeljuje polo-
žaj vseh nas in vsakega posebej le na osnovi rezultatov dela.
S ponosom se danes spominjamo vseh revolucionarjev, pri nas še
posebej borcev Lackove čete, in vseh, ki so po svobodi gradili socialisti-
čno Jugoslavijo.
Vendar — izbojevane so bile pomembne zmage, revolucija pa teče
dalje. Zavedati se namreč moramo, da nam svoboda, mir in socializem
niso dani za vselej; potrebujemo nove borce časa, v katerem živimo in
delamo, borce, ki so sposobni spreminjati razmere, delavski razred na
čelu s strokovnimi kadri, inovatorji in udarniki dela, ki organizirano in
na strokovni osnovi ponujajo nove rešitve, borce, ki iščejo nove, učin-
kovitejše poti samoupravnega socializma.
Ne želimo socializma povprečja, preživetja in nemoči, kar danes
na mnogih področjih našega dela čutimo in doživljamo. In to v odgovor
vsem tistim, ki preveč pričakujejo od socializma, predvsem pa tistim, ki
se še danes nočejo zavedati, da je to edina pot — Titova pot. Druge poti
nimamo.
Ko ocenjujemo svoje razmere, lahko mirno rečemo, da gre za eko-
nomsko in socialno krizo, ki je tudi sicer prisotna in se z njo spopada
ves svet. Le-ta pa je povezana z našimi slabostmi — z družbeno dezor-
ganiziranostjo na mnogih področjih našega dela, ob tem z neopredelje-
nimi nosilci in nalogami, kar ima za posledico krizni odnos do dela, vo-
denja in učinkovitega samoupravljanja, kar bi zagotavljalo kakovost in
uspešnejše rezultate.
Vse to pa pomeni, da so potrebne korenitejše spremembe v gospo-
darjenju in v političnem delu. Za obstoječe ni več prostora, kot nekateri
razmišljajo. O tem je prav gotovo prepričana večina delavcev in obča-
nov, marsikomu pa takšno stanje ustreza. In tega se moramo zavedati
predvsem odgovorni in najodgovornejši, vsak v svojem okolju — in
prav ti moremo in moramo ponujati rešitve.
V osnovi moramo spoštovati vse, kar je narejeno; in priznati je tre-
ba — veliko je tega.
Spremembe so potrebne povsod, kjer čas in okoliščine to zahtevajo
od nas - in to pravočasno, odločno in brez odlašanja. O tem je potreb-
no aktivirati vse strokovne potenciale, dati možnost predvsem mlajšim
in sposobnejšim, ki iščejo nove poti, sprejemajo učinkovitejše metode
dela in ponujajo nove programe.
Odločno moramo zavrniti vse tiste, ki s svojo neodločnostjo one-
mogočajo kakršne koli nove pobude; in to prav one, ki so s svojim bolj
ali manj odgovornim delom imeli možnost spreminjati razmere. Enotni
smo si lahko v oceni, daje bilo to leto leto temeljite konsolidacije zdru-
ženega dela, predvsem na razvojnoprogramskih usmeritvah, statusnih
in kadrovskih spremembah v mnogokaterem delovnem okolju, vendar
ne v celoti — zavedamo pa se, da je to trajen proces.
Odločno in odgovorno ukinjamo tiste proizvodne procese, ki nima-
jo realnih možnosti sanacije in jasnih razvojnih usmeritev, in to z veliko
mero odgovornosti do socialne varnosti delavcev, na način, da z druga-
čno samoupravno organiziranostjo, z novimi kakovostnimi programi in
po potrebi z novimi nosilci nadomeščamo stare proizvode.
Svoje sile v glavnem usmerjamo v razreševanje gospodarskih raz-
mer. Ob tem pa se moramo zavedati, da nadaljnji razvoj celotne druž-
benopolitične skupnosti ni izključno odvisen samo od razvoja mesta,
temveč tudi in predvsem od temeljnih usmeritev v razvoju vseh krajev-
nih skupnosti — predvsem s prepotrebno infrastrukturo. In prav na tem
področju je potekal dinamičen proces, kjer smo se oprli predvsem na
svoje sile in sredstva občanov.
Ob vsem tem je kakovost gospodarjenja potrebno obogatiti s kako-
vostjo življenja.
Ob podpori baze smo začeli organizirano in odgovorno (morda za
koga) majhne in manj pomembne težave, ki se pojavljajo v vsakdanjem
življenju in delu občana. Vendar mnogo teh drobnih stvari lahko obo-
gati življenje in prispeva k boljšim odnosom med občani. To opogumlja
in mobilizira množice za še večje naloge, ki so pred nami — in veliko
jih je.
Živeti vredno in delati odgovorno je smisel današnjega časa, je edi-
na možna pot; za to pa so potrebne spremembe in nove rešitve.
To pa ni niti enostavno niti nemogoče.
Gorazd Žmavc
V_.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
6. avgust 1987 - TEDNIK
Primarij doktor
Neudauer se je
upokojil
z njim so se občasno srečevali tudi bralci Tednika in radijski po-
slušalci. Nazadnje smo se z njim na dolgo in široko pogovarjali, ko je
prejel priznanje dr. Jožeta Potrča. To priznanje je toliko večje, saj ga
je prejel v prvem letu podeljevanja. Takrat je dr. Marko Demšar pr-
vim Potrčevim nagrajencem zapisal: »Veliki so, četudi pripadajo ma-
lemu slovenskemu narodu in še manjši slovenski medicini . ..« Tak-
šen pa je bil vedno tudi primarij doktor Neudauer.
Med bolniki je preživel večino časa. Delal je neutrudno (ob pet-
kih in svetkih, kot radi rečemo), in tudi takrat, ko naj bi doma poči-
val.
Rodil seje 16. septembra v Zgornji Ročici v Slovenskih goricah,
nazadnje je delal kot predstojnik internega oddelka v ptujski bolniš-
nici. Diplomiral je leta 1951, leta 1959 pa je opravil še specializacijo
iz interne medicine. Naziv »primarij« so mu podelili leta 1967, leta
1974 pa je ubranil doktorsko disertacijo »Alimentarne intoksinacije s
svincem«; leta 1977 je bil izvoljen za docenta Medicinske fakultete v
Ljubljani.
Poleg tega da se je razdajal bolnikom in stroki, je znan tudi kot
predavatelj, organizator strokovnih predavanj in pisec strokovnih
člankov.
Tako je na republiških in jugoslovanskih strokovnih sestankih
imel deset in več predavanj, v okviru zdravstvenega centra dr. Jožeta
Potrča pa okrog sto. Predaval pa je tudi zunaj zdravstvenega centra.
Napisal je več strokovnih sestavkov za strokovnoznanstvene publika-
cije ter kongresne publikacije. Objavil pa je tudi trinajst poljudnome-
dicinskih ter več priložnostnih sestavkov in poročil.
Na njegovo »odprtost« za stroko dokazujejo tudi besede recen-
zenta njegove doktorske dizertacije; ta je zapisal: »Avtorjevo delo
nam je lep dokaz preventivnomedicinske orientacije hospitalnega od-
ddka, ki se ne zapira v ozke okvire, temveč se klinični izsledki, poro-
jeni ob bolniški postelji, prenašajo na področje epidemiologije, zdrav-
stvene prosvete in sanitarno-inšpekcijskega delovanja, kadar to zahte-
vajo družbeno-zdravstveni interesi.«
V dolgih desetletjih svojega zdravniškega dela so ga zamikala tu-
di organizacijska vprašanja zdravstva. Tako je bil pionir v organizira-
nju enotnega laboratorija v ptujski bolnišnici. Hvaležni so mu tudi
kronični ledvični bolniki. Dodati je potrebno, da je bil pred kratkim v
Ljubljani operiran drugi dializni bolnik ptujske dialize in sedaj ne po-
trebuje več umetnih ledvic.
Tuji mu niso bili tudi stanovski problemi. Na čelu ptujskega in
ormoškega zdravniškega društva je že več kot dve desetletji. Svojo
zavzetost je izkazoval tudi v družbenopolitičnem in samoupravnem
življenju centra.
Zdaj, na pragu tretjega življenja, mu zaželimo, da bi bil še dolgo
čil in zdrav. Tisti, ki smo ga srečevali na dopustu pred upokojitvijo,
smo lahko videli, daje že kmalu po sedmi uri zalival cvetje na balko-
nih hiše Med vrti 6, da je plel in »pregledoval« svoj jabolčni nasad.
Pogled v njeno notranjost pa bi pokazal njegovo ljubezen do knjige;
zdaj pa bo imel tudi več časa za igro z vnukoma. Njegovi sodelavci ga
želijo še naprej, saj ni mogoče, da bi jim ne pomagal z izkušnjami in
znanjem. Mi vsi pa si želimo, da bi bilo takih zdravnikov več!
MG
dr. Jože Neudauer. (Foto: Kosi)
Obisk Iskre-Oelte v Ptuju
Ptujsko delovno enoto Iskre-Delte bosta jutri popoldan obiskala
Janez Zemljarič — podpredsednik zveznega izvršnega sveta — in Ja-
nez Bohorič — podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije, da bi se
s predstavniki občine in najodgovornejšimi v SOZD-u seznanili s pro-
izvodnjo oziroma pomembnim projektom računalništva v slovenskem
prostoru s posebnim poudarkom na proizvodnji terminalne opreme,
ki jo sedaj uvajamo v Ptuju.
V pogovoru bodo sodelovali še predsednik SOZD-a Franc Sifko-
vič, generalni direktor Iskre-Delte Janez Škiubej s sodelavci in Peter
Petrovič — podpredsednik SOZD Gorenje.
mš
SOZD ZDt^ŽEMPtKHZV/UALaSTTKIJNE OPREME g ^^^U^^^^^^^Ct^_
ZAŠČITA IN IZOLACIJE POVRŠIN p. o.
PTUJ, HEROJA LACKA 5
Po sklepu Delavskega sveta objavljamo
javno licitacijo
za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredste^
1.	5 kompresorjev Fagram, izklic. cena od 50.000 do 200.000 din
2.	2 osebna avtomobila Wartburg caravan, leto proizv. 1980 in 1979, ne-
vozna, po izklicni ceni 100.000 in 300.000 din
3.	2 osebna avtomobila Lada caravan 1200, kompletna, leto proizvodnje
1982, po izklicni ceni 470.000 in 500.000 din
4.	TAM kombi 2001, letnik 1974, kompleten, izklic. cena 1,400.000 din
5.	Zastava 435, letnik 1983, kompleten, izklicna cena 350.000
6.	Pločevinasta garaža (5.000 din), avtoradio (1.000), 2 elektr. kalkulator-
ja (2 X 100 din).
Javna licitacija bo v ponedeljek, 10. 8. 1987, ob 8.00 uri v delavniških pro-
storih DO Pleskar v Kidričevem. Interesenti morajo eno uro pred pričet-
kom javne licitacije plačati varščino v višini 10 % izklicne cene. Ogled je
mogoč v petek, 7. avgusta 1987, ob 8. do 13. ure v Kidričevem, kjer bodo
interesenti lahko dobili podrobnejše informacije. Navedena osnova sred-
stva bomo prodali po sistemu »videno — kupljeno« in po prevzemu ne
sprejemamo nobenih reklamacij.
Kupec mora kupljena OS prevzeti m odpeljati v 10 dneh po licitaciji. Na li-
citaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Predstavnik pravne ose-
be se izkaže s pooblastilom.
DANES ZA JUTRI
Že nekaj mesecev si ptujski gumarji prizadevajo, da bi do roka
pripravili vse potrebno za prenos proizvodnje avtomobilskih zračnic
iz Kranja. Kljub temu da je omenjeni prenos »spremljalo« precej
dvomov, postaja danes resničnost. Zanjo so se delavci zelo trudili in
pri tem pokazali veliko razumevanja: sedanjo proizvodno dvorano so
pregradili, odstranili stroje; dodatne težave so povzročali kompresor-
ji. Gumarji delajo v zmanjšanem proizvodnem prostoru, kljub temu
so se ob polletju približali načrtom: predelali so 500 ton gume. Pri-
merjava z lanskim enakim obdobjem pa ni mogoča, saj so letos iz pro-
grama črtali vse proizvode z veliko vsebnostjo gume.
Rok za prenos proizvodnje avtomobilskih zračnic iz Savine te-
meljne organizacije Avtopnevmatika je prvi september letos, in kot
kaže zdaj, zamud ne bo. Kot je zagotovil direktor Boris Horvat, bodo
s poskusno proizvodnjo pričeli že 25. avgusta. Stroji so že v Ptuju, ne-
kaj zastojev je le pri gradbenih delih; prenesena proizvodnja namreč
zahteva razširitev proizvodne dvorane.
Predračunska vrednost za prenos proizvodnje in gradnje doda-
tnih proizvodnih prostorov je milijarda dvesto milijonov dinarjev. Za
novo proizvodnjo so se gumarji okrog osemdeset ~ usposobili v
Kranju. Sredstva za to so dobili iz sklada skupnih rezerv občine in re-
publike, skupaj 125 milijonov dinarjev. Gre za kredit z relativno
ugodno obrestno mero in dveletno odplačilno dobo.
Prenos proizvodnje je vezan tudi na organizacijske spremembe.
Okrog sto delavcev je s prvim avgustom prešlo v temeljno organizaci-
jo Avtopnevmatika, ki je tudi podpisala pogodbo s tovarno Semperit
v Avstriji. Le-ta sedaj vključuje tudi nemški koncem Continental.
V primeru, da bi proizvodnjo avtomobilskih zračnic želeli prene-
sti v Gumarno, bi to zahtevalo spremembo celotne pogodbe, kar pa ni
mogoče.
Boris Horvat zagotavlja, da bi brez omenjenega prenosa ptujsko
gumarstvo zašlo v še večje težave, nekateri kazalci dajo vedeti, da bi
bila ukinitev te proizvodnje nujna. Tako pa se s tem prenosom odpi-
rajo nove razvojne možnosti in trajna sanacija.
Tudi v bodoče bodo »čistili« tehnični program: nadaljnja proiz-
vodna preusmeritev je vezana na izločitev vseh proizvodov, ki onemo-
gočajo industrijski način proizvodnje. V bodoče namreč računajo na
veliko serijsko proizvodnjo. Zato pa bodo uporabili precej strokovne-
ga dela in denarja.
Polletni rezultat Gumarne je sicer brez rdečih številk, v bodoče
bodo napeli vse sile, da ga izboljšajo. V tem obdobju so imeli delavci
v poprečju za 17 odstotkov nižji osebni dohodek, kot je bil v DO Sa-
va. Junijsko povprečje je znašalo 182 tisoč dinarjev.
Jesen bo za ptujske gumarje izredno vroča. Zavedajo se, da bodo
morali bistveno zmanjšati režijske službe. Pomeni, da bo del zaposle-
nih moralo v proizvodnjo. Takšna odločitev pri delavcih ni popular-
na; pričakujejo težave, pri vseh premestitvah pa bodo skušali biti čim-
bolj humani.
MG
Kadrovsko in proizvodno utrjevanje
Tudi v Olgi Meglič ob polletju
niso imeli izgube. Rezultat bi
lahko bil boljši, če bi uspeli
zmanjšati zaloge in izboljšati or-
ganizacijo proizvodnje. Obresti
so jim letos pojedle precej do-
hodka. Vrsta objektivnih težav
poleg notranjih jim onemogoča
doseganje bistveno kakovostnej-
šega poslovanja.
Podobno kot ostale proizvod-
ne organizacije imajo težave z
uvoženim repromaterialom. Ta-
ko jim samo majhen del, ki ga
potrebujejo za nek stroj in na ka-
terega morajo čakati več tednov,
stanjša mesečno realizacijo za
trideset do štirideset milijonov.
Kot je povedal predsednik začas-
nega kolegijskega poslovodnega
organa Anton Zoreč imajo iz me-
seca v mesec različno realizacijo.
V polletju so dosegli 1,72 mili-
jarde celotnega prihodka. To je
toliko kot lani v celem letu. Le-
tošnji plan so sprejeli pred nekaj
tedni in kot pravijo, ga bodo
uresničevali z največjimi napori.
Za prvo polletje je značilen tudi
izpad pri pogodbi z Metalno: že
v maju so delali zanjo manj, ju-
nija in julija pa sploh ne.
Rezultati letošnjih vlaganj bo-
do vidnejši v drugem polletju. S
pospešeno amortizacijo so dobili
200 milijonov dinarjev in jih po-
rabili za nakup dveh stružnic,
žerjavov ter drugih strojev. V pri-
hodnjih mesecih pa bodo zgradi-
li tudi prizidek za proizvodnjo
avtomobilskih žerjavov. Nekaj
novih strojev so namestili tudi v
Dobrini,-kjer naj bi bil v bodoče
sedež kmetijske proizvodnje. Pri
tej proizvodnji so nekaj časa
oklevali: prvotno odločitev o
ukinitvi le-te so spremenili in se
odločili, dajo bodo obdržali.
Z delom kmetijske in tradicio-
nalne proizvodnje se bodo pred-
stavili na jubilejnem 25. radgon-
skem sejmu. Prikazali bodo čelni
nakladalec, puhalnik in morebiti
tudi siloreznico. Pri kmetijski
proizvodnji letos ne računajo na
bistvene spremembe. Smelo so
namreč začrtali osvajanje zuna-
njega trga z novimi proizvodi.
Največjo pozornost namenjajo v
tem obdobju »momentnemu
ključu«, s katerim naj bi samo v
enem letu zaslužili milijon dve-
sto tisoč nemških mark. Poleg te-
ga se pripravljajo za izvoz dvigal
za Unimog, v izvoz pa namerava-
jo še s posebno »kobro« za delo
pod mostovi.
To so veliki načrti in obveze
sedanjega kolektiva, ki čaka no-
ve sodelavce. Nekatere kadre so
med tem že pridobili, na nove pa
računajo z razpisi. Pričakujejo
nove sodelavce na vodstvenih in
vodilnih mestih, saj posamezna
zasedajo vršilci dolžnosti.
V pol leta dela začasnega kole-
gijskega poslovodnega organa se
je marsikaj obrnilo na bolje. Če
jim bo do septembra uspelo de-
lovno organizacijo kadrovsko in
organizacijsko utrditi, bodo
predlagali predčasno ukinitev
ukrepa družbenega varstva. V
tem obdobju so izboljšali delo-
vno disciplino, delavci delajo ve-
liko bolje in so pripravljeni na
nove obveze, pri tem jih spodbu-
jajo tudi doseženi rezultati. Novi
načrti pa zagotavljajo, da bo sa-
nacija trajna.
Pri osvajanju nove proizvod-
nje računajo tudi na združena
sredstva. V sanacijskem progra-
mu so predvideli združevanje z
Metalno, nekaterimi ptujskimi
organizacijami, Avtocommer-
cem, računajo pa tudi na sklad
za nova delovna mesta, ki naj bi
jim dodelil 70 milijonov dinar-
jev, kar odgovarja približno 40
novim zaposlitvam. V sanacij-
skem obdobju bodo veliko več
kot v stroje vlagali v delovne
prostore.
MG
Sprememba obresti
Poslovni odbor KBM-PE Ptuj je na seji 29.
julija sprejel poročilo o uresničevanju letne-
ga plana v prvem polletju, obravnaval polle-
tni periodični obračun in spremembe obrest-
nih mer.
Poslovna enota Ptuj je v prvem polletju
dosegla v letnem načrtu zastavljene cilje. Na-
črtovani letni prirast bilančne vsote je ob pol-
letju dosegla z 92 %. V KBM je bila rast bi-
lančne vsote počasnejša (62 %), vendar še
vedno dobra. Kljub visoki rasti pa posame-
zne vrste sredstev in naložb kažejo močnejša
odstopanja; ta so odraz dogajanj v naši druž-
bi.
Prvo značilno odstopanje od načrtovanega
prirasta sredstev opažamo pri dinarskih hra-
nilnih vlogah, saj so v polletju narasle le za
15%. Njihova stopnja rasti ima padajočo
tendenco in bodo v tretjem tromesečju verjet-
no že nižje od stanja na začetku letošnjega le-
ta.
Devizna sredstva občanov, ki so se letos
povečala za 51 %, izvirajo iz tečajnih razlik,
tako da o čistem rednem povečanju deviznih
vlog ne bi mogli govoriti.
Skromna rast sredstev občanov je gotovo
posledica razhajanj med rastjo osebnih do-
hodkov in življenjskih stroškov. Ob močnej-
šem zaostajanju realnega osebnega dohodka
za življenjskimi stroški tudi zvišanje obrest-
nih mer za vezane vloge (od 92 do 99 %) ne
more motivirati varčevanja.
Sredstva gospodarskih organizacij so se
povečala minimalno za 14%, realno pa mo-
čno upadla. Njihov delež v bilanci sredstev je
dosegel nedopustno nizko mejo, komaj nekaj
nad 8 %! Gospodarstveniki so bili plat zvona
že pred nekaj leti, ko je-ta delež padel pod
20 %, kar bi veljalo v normalnih gospodar-
skih razmerah za dopustno spodnjo mejo.
Sredstva negospodarstva pa so višja (upo-
števajoč blokacije po zveznih predpisih) za
45 %.
Razmeroma visoka rast bilančne vsote v
poslovni enoti in banki je posledica rasti ne-
izvirnih vrst sredstev (primarna emisija, te-
čajne razlike deviznih hranilnih vlog, revalo-
rizacija itd.). Temu pravimo inflacijska rast.
Delež kvalitetnih izvirnih sredstev (dinarske
hranilne vloge, sredstva akumulacije OZD
itd.) pa v poslovni enoti, v KBM in v bankah
na sploh hitro upada. V KBM so še pred le-
tom dni izvirna sredstva predstavljala dve
tretjini vseh sredstev, sedaj le še 58 %.
Za plasmaje banke bi lahko rekli, da zara-
di kreditno-monetarnih omejitev plasmajev
gospodarske naložbe padajo. Njihov delež
ob polletju je za 4 odstotne točke nižji od
lanskega leta, čeprav je zaradi financiranja
modernizacije TGA, TAMA in drugih obrat-
no povečan delež dolgoročnih plasmajev.
Pri kratkoročnih plasmajih seje zaradi kre-
ditno-monetarnih omejitev in slabše likvid-
nosti banke obseg teh kreditov omejil v glav-
nem na selektivne kredite, ki že predstavljajo
92 % vseh kratkoročnih kreditov. Povečano
nelikvidnost v OZD banka delno rešuje prek
notranjih mesečnih kreditov, kar se v bilan-
čnih postavkah plasmajev ne opazi.
Zaradi omejevalne monetarne politike
(NBJ) so nastale težave tudi pri eskontu me-
nic. Banka lahko odkupuje v glavnem meni-
ce, sposobne za trg vrednostnih papirjev.
Kljub temu pa se je obseg eskonta močno po-
večal. V prvem polletju je bilo eksontirano
vrednostno petkrat več menic (8 milijard).
Z zvišanjem obrestnih mer je skoraj v celo-
ti zamrlo kreditiranje gospodarskih dejavno-
sti občanov, zlasti še nakup kmetijske meha-
nizacije. Potrošniški krediti pa že nekaj let
stagnirajo.
Delegati, člani poslovnega odbora PE i lO
KBM, so zaradi nenehnega večanja omejitve-
nih predpisov izrazili nezadovoljstvo, ker je
poslovnim bankam omejeno poslovanje po
zdravi gospodarski logiki. Novi ukrepi pa na-
mesto vzpodbujanja prepotrebne poslovne
učinkovitosti uvajajo nerazumljiv tehnicizem
in omejitve.
Polletni poslovni rezultati KBM so ugod-
ni, saj banka ni imela negativne bilance uspe-
ha kot ob prvem tromesečju. Dosegla je 180
mio skupnega dohodka; ta pa zdaleč ne za-
došča za oblikovanje rezervnega sklada, ki ga
po sedanjih predpisih mora oblikovati iz
skupnega prihodka bilance uspeha.
Revalorizacijska bilanca pa je visoko pozi-
tivna in znaša 25,9 milijarde din. Ob tem je
treba povedati, da za to bilanco velja načelo
obračunane realizacije. Ker je lO KBM na
prejšnji seji ustanoviteljicam v težkem gospo-
darskem položaju odložil plačilo dela obre-
sti, nekaj OZD pa ni ob prvem roku plačalo
revalorizacijskih obresti, je plačana revalori-
zacijska bilanca bistveno nižja in znaša le 10
mio din.
Po sklepu 10 LB-ZB pa bodo TB v sistemu
LB-ZB prešle na diskontne obrestne mere.
Zato pri kratkoročnih in dolgoročnih kredi-
tih pričakujemo v drugem polletju večji iz-
pad prihodkov v revalorizacijski bilanci. Ker
se iz pozitivnega učinka te bilance oblikujeta
sklad solidarne odgovornosti in sklad osnov-
nih sredstev ter pokriva izguba v bilanci
uspeha, so banke prisiljene korigirati realne
obrestne mere navzgor od 1. avgusta dalje.
Na podlagi sklepa 10 LB-ZB 29. julija
1987 o zvišanju enotne obrestne mere LB-ZB
je tudi KBM predlagala spremembo svoje ta-
rife obrestnih mer. Po tej spremembi se uvaja
nov diskontni način obračuna obresti tudi za
dolgoročne in kratkoročne kredite, ki imajo
spremenljivo obrestno mero. Ta odločitev za
temeljne banke pomeni izredno veliko dodat-
nega dela (spremembo vseh razporedov anui-
tet, izdelavo novih računalniških programov
v banki in v OZD), se zato za kredite OZD iz-
vajanje tega določila odloži za en mesec. V
tem času bi kazalo ponovno strokovno preve-
riti umestnost tega sklepa 10 LB-ZB.
Zato je 10 KBM sprejel le za 2 % znižan
prvotni predlog enotne tarife obrestnih mer
LB ZB za realne obresti. O preostalem bo
odločil na naslednji seji.
Ta sprememba pomeni, da se zvišajo real-
ne obrestne mere v enotni tarifi LB-ZB pov-
prečno za 4,5 % (krediti za osnovna sredstva
za 8, za obratna sredstva za 3 %). V KBM pa
to pomeni za 2 % manj.
Kako se bodo računale obresti za kredite
po prehodu na diskontni način obračuna, bo-
mo podrobneje za posamezne vrste kreditov
pojasnili v naslednji številki Tednika.
Posebej naj poudarimo, da delegati po-
slovnega odbora kot tudi izvršilnega odbora
niso bili prepričani, da bo diskontni način bi-
stveno razbremenil njihove bilance uspeha,
saj se hkrati zvišuje realna obrestna mera.
Razen tega pa so menili, da s prehodom iz po
celem svetu uveljavljenega anuitetnega nači-
na odplačevanja dolgov v diskontni način
vnašamo zmedo tudi na področje bančne teh-
nike, ki je vs^j do sedaj bila enotno zasnova-
na.
Franc LUKMAN, mag. oec.
TEDNIK ~ ^^^^
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
KRUHA IN IGER?
Ob letošnjem občinskem praz-
niku naj bi občani ptujske obči-
ne rajali po ulicah starega mesta.
pred tem bodo seveda nadvse
jlovesno počastili svoj praznik
^ 8. avgust. Na predvečer bo
slavnostna seja, na kateri bodo
razglasili Janeza Zemljariča,
podpredsednika Zisa, za častne-
ga občana in podelili občinska
priznanja. Kulturno noto bo po-
leg okolja — seja bo v viteški
dvorani ptujskega gradu — pod-
črtal še Slovenski oktet, ki naj bi
zapel tudi ob predstavitvi dolgo
pričakovane monografije Ptujski
slikarji 20. stoletja.
Običajno so takšni prazniki
priložnost za hvalo o opravlje-
nem delu v letu dni. Letošnji
ptujski občinski praznik sicer ne
bo obeležila slovesnost ob otvo-
ritvi kakšnega novega proizvod-
nega objekta, vendar bo prilož-
nosti za hvalo vseeno dovolj.
Planika v Majšperku že daje pr-
ve rezultate, moderniziranih je
22 kilometrov cest, investicija v
TGA teče v predvideni smeri,
ptujski grad dobiva novo preo-
bleko, v mestu nastajajo novi
parkirni prostori. Seveda je treba
pogledati tudi drugo plat zadeve
— splošna gospodarska situaci-
ja, malodušje in neuspešni boj z
inflacijo so storili svoje. Gospo-
darstvo se otepa z vse večjimi te-
žavami, družbene dejavnosti ca-
pljajo na mestu, kakovost življe-
nja drsi navzdol. Kmetijstvo že
dolgo ni bilo v tako velikih teža-
vah kot letos, ujme pa mu zada-
jajo ponovne udarce.
Splet okoliščin je najbrž nare-
koval občinskim možem odloči-
tev, da »poklonijo« občanom
poletno noč, polno zabave, hra-
ne in pijače. Staro mestno jedro
naj bi na predvečer praznika go-
stilo na tisoče ljudi. Glasba in
petje bosta odmevala z ulic in tr-
gov, dišave družbenih in priva-
tnih kuhinj se bodo dvigale pod
nebo, pijača bo tekla v potokih,
nad vsem pa bo kraljeval z umet-
no svetlobo ožarjen beli grad.
Občani se bodo lahko udeležili
raznih igric in tekmovanj, ki jih
bo posebej zanje pripravil drago
plačani Mito Trefalt.
Ideja sama po sebi sploh ni
slaba, zagotovo bo Ptuj zbudila
iz poletnega mrtvila in upajmo.
da bo pripomogla k nadaljnjemu
oživljanju ptujskega poletnega
utripa. Vprašanje pa je, ali bodo
imele široke ljudske množice do-
volj globoke žepe, da si bodo v
ptujski poletni noči lahko privo-
ščile poleg iger tudi — kruha!
Organizatorji obljubljajo enotne
cene gostinskih storitev, ne ve pa
se, na kolikšni cenovni višini se
bo ustavila ta enotnost. Želeti si
je, da bi bila kar se da nizka, da
bi si udeleženci ljudskega rajanja
vsaj ob občinskem prazniku lah-
ko privošlili tisto, kar si sicer le
redko privoščijo. Kakorkoli se
bo že obrnilo, upajmo, da bo ve-
selo, noro veselo, poceni in da se
bodo široke ljudske množice svo-
jega praznika še dolgo spominja-
le — vsaj do naslednjega ljud-
skega rajanja!
Nevenka Dobljekar
Sindikati za hitrejšo rast proizvodnje in dohodka
v organih občinske organizacije ZSS Ptuj
sprotno spremljajo rezultate gospodarjenja
in fizični obseg proizvodnje ptujskega gospo-
darstva. Doseženi rezultati v letošnjem letu
niso vzpodbudni glede na izgube in fizično
rast proizvodnje, ki ne dosega v resoluciji in
v družbenem planu predvidene rasti. Poveča-
nje izgub, padanje proizvodnje in akumulaci-
je imajo svoje vzroke tako zaradi vpliva inter-
ventne zakonodaje kot tudi zaradi slabosti v
samih delovnih in temeljnih organizacijah
združenega dela. Zlasti velja opozoriti na ne-
ustrezne proizvodne in razvojne programe,
slabo organizacijo dela, slabo izkoriščenost
delovnega časa, na neustrezen odnos do dela,
nevzpodbudno nagrajevanje po delu in rezul-
tatih dela. Skratka — cela vrsta vzrokov, ki
so močna ovira na poti k večjim rezultatom
rasti proizvodnje in rezultatov gospodarjenja
ter dohodka in osebnih dohodkov. Prizade-
vanja, ki v težavnih razmerah gospodarjenja
morajo priti do polne učinkovitosti, so na po-
dročju maksimalnih prizadevanj vseh in vsa-
kogar za doseganje višje rasti proizvodnje,
boljših gospodarskih rezultatov in s tem tak-
šno rast dohodka, ki bo omogočala tudi višjo
rast osebnih dohodkov ter izboljševala delo-
vne in življenjske pogoje delavcev. Vse sile je
treba usmeriti k cilju, kako ustvariti večji do-
hodek, vzporedno s tem pa tudi kako čim bo-
lje nagrajevati delo in rezultate dela.
Čeprav je čas letnega oddiha, se aktivnosti
osnovnih sindikalnih organizacij, sindikalnih
konferenc in organov občinske organizacije
ZSS ptujske občine morajo nemoteno nada-
ljevati. Izvršni odbori in konference osnov-
nih organizacij ZSS imajo nalogo, da oceni-
jo, ali njihove delovne in temeljne organiza-
cije združenega dela dosegajo v letnih planih
predvideno fizično rast proizvodnje in ustre-
zno finančno realizacijo na trgu. Ce obstaja-
jo negativna odstopanja, je potrebno oceniti
vzroke in si prizadevati, da samoupravni in
poslovodni organi sprejmejo ustrezne ukrepe
za odpravo vseh notranjih slabosti. Skupaj z
osnovnimi organizacijami ZKS in ZSMS se
je treba aktivno vključiti v razprave o pollet-
nem poslovanju, v primeru nedoseganja pla-
na pa zahtevati konkretna pojasnila od indi-
vidualnih poslovodnih organov ter vodilnih
in strokovnih delavcev. Pri vodenju sindikal-
ne aktivnosti se nikakor ne smemo zadovolji-
ti z oceno, da so za težave krivi le zunanji
vzroki, zakon o skupnem prihodku in dohod-
ku, ampak je potrebno vsestransko razčleniti
tudi lastne slabosti in jih odpraviti. Sprotno
je potrebno zasledovati stanje gospodarjenja
in reagirati na pojavljajoče se nepravilnosti,
na katere opozarjajo delavci in zahtevajo re-
šitve.
Zaostrene gospodarske razmere in nova
zakonodaja zahtevajo od vsakega izmed nas
maksimalno angažiranje za doseganje čim
boljših proizvodnih rezultatov ob zmanjšanju
vseh vrst stroškov poslovanja in za takšno
rast dohodka, ki bo omogočila rezultatom
dela primerne osebne dohodke in zagotavlja-
nje socialne varnosti delavcem z najnižjimi
osebnimi dohodki. Vsakodnevno prizadeva-
nje za večjo, boljšo, kakovostnejšo in cenejšo
proizvodnjo ter povečanje dohodka je glavna
usmeritev za delo osnovnih sindikalnih orga-
nizacij in konferenc, kajti le na podlagi dose-
ženih rezultatov dela lahko povečujemo
osebne dohodke in onemogočamo zaostritve,
ki lahko nastanejo ob sedanji rasti cen, pred-
vsem pa osnovnih življenjskih dobrin. Boljše
in kvalitetnejše delo, višji dohodek, trdnejši
materialni in samoupravni položaj delavcev
ter vzpodbudnejši sistem nagrajevanja po de-
jansko opravljenem delu in doseženih rezul-
tatih dela so porok, da bomo premagali teža-
vne gospodarske razmere, s katerimi se spo-
padamo. K temu pa lahko veliko prispeva
vsestranska in ustvarjalna aktivnost vsake os-
novne organizacije ZSS in vsakega sindikal-
nega delavca v delovnih okoljih in na vseh
ravneh, kar v enaki meri velja tako za občin-
ske odbore sindikatov delavcev dejavnosti
kot za vse organe občinske organizacije ZSS
občine Ptuj.
FB
na piezimiiev. uan se prične
krajšati, spreminjati pa se začno
tudi klimatske razmere; vse po-
gosteje se pojavljajo jutranje me-
gle, rose pa so že tako izrazite,
da sušna obdobja niso več tako
vplivna. Skratka — vse v prirodi
se bo prilagodilo značilnostim je-
seni, kar pa mora vrtičkar še ka-
ko upoštevati pri opravilih v vr-
tu!
V sadnem vrtu nam posamezne
sadne vrste nudijo vse več zrele-
ga sadja; narava nam vrača za
trud, ki smo ga z delom in nego
vložili za njen obstoj. Tudi za
sadne rastline velja prehod vege-
tacijskega leta, ko pojenjuje rast
in se rastlina pripravlja na konec
vegetacije. Rastlinski sokovi bo-
do upočasnili pretok v mladikah,
ki so letos zrasle, in pričelo se bo
tako imenovano obdobje dife-
v^.iui. » iiaib, ».J	viiapicj Ui.^-
vesu ogrodni les, in poganjke, ki
se spreminjajo v rodni les. Po-
znamo že večkrat omenjeno raz-
delitev lesa na sadni rastlini: pra-
vimo, da navpične veje predvsem
rastejo, poševne rasejo in rodijo,
vodoravne in upognjene pa
predvsem rodijo. Se nekaj dni
nam je na voljo, da opravimo pri
sadnem drevju (predvsem pri ja-
blanah) upogibanje letošnjih
mladik, tistih, ki niso potrebne
za nadaljnje oblikovanje dreve-
sne krošnje, v vodoravni položaj,
da se bo na njih pričel tvoriti
cvetni nastavek. Vežemo z rafijo
ali špago ob oporo ali ogrodne
veje, pri čemer smo pozorni, da
bo vez rahla in se ob debeljenju
veje ne bi zajedala v lubje. Pri
vseh sadnih vrstah lahko izvaja-
mo letno ali zeleno rez; izrezuje-
mo veje, ki smo jih med letom
v/:,^Ojn0 ODUKO m iv.
senčujejo krošnjo, sicer pa pri
tem upoštevamo, da drevesu pre-
več ne zmanjšamo asimilacijske,
t. j. listne površine.
Potrebe po škropljenju, razen
proti jabolčnemu zavijaču, ušem,
plesni in škrlupu, bodo vse manj-
še. Pri uporabi pesticidov pa bo-
dimo pozorni na njihovo, karen-
co, da si ne bomo zastrupili prav-
kar dozorevajočega sadja.
V zelenjavnem vrtu še naprej
skrbimo za stalno vlažnost tal, ki
je prepotrebna za rast vseh vrst
zelenjave. Vrtnine s svojim plit-
vim koreninskim sistemom na-
mreč najbolj trpijo, ko talna vla-
ga niha in je občasno zmanjka.
Ne dovolimo, da bodo vrtnine z
venenjem izražale potrebo po vo-
di, ker to moramo vedeti že prej.
V enem vročem poletnem dnevu
izhlapi iz tal in rastline s trans-
laaia ...M	v	ai«
kleti za zimsko porabo. Ne poza-
bimo pincirati zalistnikov para-
dižnika, pa tudi rast vršičkov bo-
mo glede na bujnost, rodnost in
dozorevanje s pinciranjem preki-
nili.
V okrasnem vrtu je sedaj čas
presajanja raznih vrst trajnic. Ti-
ste, ki so že več let na istem me-
stu in njihovi deli rumenijo ali
nekateri propadajo, moramo, da
bi jih ohranili in da bi nam ne
kazile okolja, s presajanjem ob-
noviti. Presajanje opravimo tako,
da cele šope trajnic izkopljemo,
odmrle dele odstranimo, preraš-
čen splet korenin razdelimo v
več rastlin in sadimo v zemljo, ki
smo jo prej zamenjali z rodovit-
no. Po potrebi presajene rastline
zalivamo, da se korenine čimprej
primejo.
Miran Glušič, ing. agr.
TEŽAVE Z NOVOSTMI
»Pri delu se vse pogosteje znajdem v jezikovni stiski, kako naju-
strezneje poimenovati novo vrsto plošč. Svoje prve tovrstne plošče je
te dni dala v prodajo tudi Založba kaset in plošč RTV Ljubljana. V
govorjeni in pisni besedi sem doslej zasledila v glavnem poimenova-
nje CD plošče, včasih se avtor >zavaruje< še s >tako imenovane CD
plošče<, naletela pa sem še na poimenovanja laserske plošče (ker gre
za lasersko odčitavanje zvočnega zapisa in ker so tudi ustrezni gramo-
foni laserski), digitalne plošče (glede na zapis na plošči) in kompakt-
ne plošče ter nekaj pisnih različic za kompakten... Kaj predlagate
kot najustreznejše, najbolj razločevalno poimenovanje?« nas sprašu-
^ jef A. S. iz Ljubljane.
Priznati moramo, da smo imeli pri pisanju današnje izjave kar
precej težav. V žargonu smo odkrili še nekaj drugih izrazov, npr. ce-
dejka, brez CD-ja, kompaktdisk. Grozi nam torej velika izrazna zme-
da. Ker pač nismo strokovnjaki za akustiko in elektroniko, smo si mo-
rali pomagati s pogovori s strokovnjaki in s tiste nekaj strokovne lite-
rature, ki nam je bila na voljo. Ugotovili smo, da gre pri novih ploš-
čah za optični način zapisovanja podatkov, ki se je najprej uveljavil v
računalništvu, pri t. i. optičnih diskih. Nanje se zapisujejo podatki z
optičnimi sredstvi, omogočajo pa veliko večjo gostoto zapisa kot ma-
gnetni diski. Tako zapisovanje zvoka, slike ipd. se je uveljavilo tudi
na drugih področjih. V industriji zabavne glasbe so začeli izdelovati
>compact audio< diske; to bi lahko prevedli kot disk (plošča) z gostim
zvočnim zapisom. Compact disk je torej plošča z digitalnim optičnim
zapisom zvoka (pridevnik compact naj bi pri tem poimenoval veliko
gostoto zapisa).
Ker menimo, da je pri poimenovanju novega izdelka smiselno
ohraniti besedo plošča (v tej industriji pač še vedno prevladuje »klasi-
čna« plošča), se nam zdi od zvez, ki jih predlaga naša dopisovalka, še
najboljša laserska plošča. Mogoče bi iz tega sčasoma dobili kar eno-
besedno poimenovanje laserka, čeprav nam ta hip zveni še zelo nena-
vadno. Zvezi kompaktna plošča in digitalna plošča sta manj ustrezni,
ker sta premalo jasni; posebno pri drugem izrazu bi lahko mislili, da
gre za »klasično« ploščo z digitalnim posnetkom.
Ce kdo najde še ustreznejše, morda celo enobesedno poimenova-
nje, ga bomo seveda zelo veseli.
P. S. Bralcem sporočamo, da izjav Jezikovnega razsodišča do
septembra ne bo.
Obetajoči razstavni
načrti
Pokrajinski muzej Ptuj je za lansko razstavno sezono dobil veliko
pohval in ugodnih ocen, pravilna naravnanost razstavne politike pa
se je potrdila tudi ob velikem obisku gledalcev. Letos so sklenili raz-
stavni paviljon- Dušana Kvedra obnoviti in ga urediti tako, da bodo
lahko v njem razstave celo leto. Obnovitvena dela gredo h koncu in ta
mesec bo v paviljonu že prva razstava letošnje sezone. Janez Balažic
pripravlja razstavo dornavskih pritlikavcev, ki so jih sicer oblikovalci
lahko videli na grajskem dvorišču v Ptuju. Strokovnjaki ugotavljajo,
da je pritlikavce načel zob časa in da jih je potrebno ustrezno obnovi-
ti in zaščititi. To bodo storili po omenjeni razstavi v paviljonu. Ta bo
od 13. avgusta do 10. septembra.
Sicer pa v Pokrajinskem muzeju načrtujejo, da bodo v prihodnje
pripravljali razstave z določeno kontinuiteto — predvsem naj bi pred-
stavili sodobno likovno umetnost v Sloveniji pa tudi od drugod, odvi-
sno od finančnih možnosti. Janez Balažic pravi:
»Pokrajinski muzej Ptuj ima muzejske zbirke, ki presegajo lokal-
ne okvire, nato kaže zastaviti bolj ambiciozni program tudi za zbirko
sodobne umetnosti. Kazalo bi pridobiti še več del ptujskih slikarjev,
tudi od tistih, ki so malce pozabljeni — npr. Anžel. Poleg del teh sli-
karjev pa je treba pridobiti tudi dela ostalih znanih ustvarjalcev doma
in v svetu. Za odkup je seveda potreben denar, za njihovo predstavi-
tev pa primeren prostor. Zato so to dolgoročni načrti, ki jih bomo,
vsaj tako upamo, uresničili tudi s pomočjo združenega dela ptujske
občine.
Seveda pa imamo tudi načrte, ki jih želimo čimprej uresničiti.
Gre za sodelovanje z uveljavljenimi galerijami, kot so obalne galerije,
Equma, Umetnostni paviljon Slovenj Gradec in Galerija Miška
Kranjca v Murski Soboti. Zagotovo bomo imeli tesnejše stike tudi z
ostalimi galerijami v Jugoslaviji, posebej še s hrvaškimi v okviru brat-
skega sodelovanja. Povezovanje je pomembno zaradi dveh stvari: iz-
menjavali bomo razstave in si delili stroške tiskanja katalogov in pla-
kato^ kar bo zadeve pocenilo.«
Želimo si, da bi Pokrajinski muzej uresničil svoje načrte glede
razstavne dejavnosti v Ptuju, in upamo, da tisti, ki bodo lahko načrte
finančno podprli, ne bodo stali ob strani.
N. Dobljekar
Cehovski red lončarskega ceha iz leta 1577, potrdili so ga sodnik
in svetovalci mesta Ptuja. Original je v ZAP, papir, 31 x 22 cm,
11. str.
Na Potrčevi merijo pritisk
Lansko jesen so se v temeljni organizaciji Osnovno zdravstveno
varstvo Ptuj odločili za preventivno merjenje krvnega pritiska. V pri-
ložnostni ambulanti, ki je sicer sejna soba, ga merijo vsak dan od 8.
do 9. ure vsem, ki to želijo.
Občani pridno prihajajo: medicinska sestra je uredila priročno
kartoteko, vsakemu pa izroči tudi kartonček, podoben tistemu, ki ga
uporablja zdravnik. Tako ima vsak natančno evidenco o gibanju priti-
ska.
Sestra poleg merjenja pritiska daje tudi praktične nasvete. Pri po-
višanem tlaku je potrebno iz hrane izločiti sol in nekatera živila, zato
so vsem dobrodošli dietni listi ter drugi nasveti.
Merjenje pritiska je samo ena oblika preventive, ki naj bi bila do-
stopna vsem občanom. V tozdu Osnovno zdravstveno varstvo so obli-
kovali dober program zdravstvene vzgoje in prosvetljevanja. S tem,
ko ga bodo ljudje sprejeli za svojega, se bo tudi obolevnost znižala.
MG
Vabijo v Hajdino
v nedeljo praznujejo Hajdinčani sedmi krajevni praznik, tam-
kajšnji gasilci pa 75-letnico delovanja.
Že ves teden imajo v tej krajevni skupnosti različne prireditve.
Jutri pa bo v Zgornji Hajdini velika gasilska vaja, na kateri bo sodelo-
valo trinajst gasilskih društev.
V nedeljo bodo proslavljanje pričeli ob enajstih, ko pridejo gost-
je iz pobratene Bednje. Nato bodo imeli svečano sejo GD, gasilsko
parado, prikazali bodo zgodovino društva, svečano bodo sprejeli no-
vo orodno gasilsko vozilo. Po uradnem programu pa bo zabava, med
katero bodo gasilci prikazali gašenje pred 75 leti.
Hajdinsko GD je prav gotovo eno najuspešnejših v ptujski obči-
ni; veliko je v njem zanesenjakov, ki ves svoj prosti čas posvetijo de-
lovanju v gasilstvu in vzgajajo nove rodove, hkrati pa prispevajo h ka-
kovostnem delu krajevne skupnosti.
Dovolj je torej razlogov, da si gasilsko prireditev v Hajdini pred
tamkajšnjim gasilskim domom v nedeljo ogledate.
d. 1.
Tako so gasilci Hajdine proslavljali leta 1963 ...
—	Vi C za kis. ^ iijaKom m uvema ročajema zgoraj (arzi naj zu če-
trtin)
—	postaviti je moral tudi peč (od izdelave pečnic naprej).
Cehovski red lončarjev je bil znova potrjen leta 1639, leta 1701
pa je cesar Leopold ponovno potrdil delno spremenjen in razširjen
cehovski red, predvsem zaradi problema šušmarstva. Lončevina je bi-
la in je še artikel, ki se je hitro razbil, potreben je bil tako meščanom
in okoličanom. Marsikateri šušmar je hptel zaslužiti in tako je njihovo
delo (oziroma izdelki) konkuriralo lončarjem znotraj mestnega obzid-
ja, ki so svoje pravice in privilegije morali tudi plačati, šušmarjem pa
tega ni bilo treba. Že leta 1642 je tudi cesar Ferdinand IIL izdal pa-
tent, s katerim je zaščitil ptujske lončarje pred šušmarji iz okolice.
Problem šušmarjev je pravzaprav star, kot je stara cehovska organizi-
ranost obrtnikov.
Lončarski ceh se je obdržal tja do 19. stoletja in tako najdemo
med gradivom zraven stalnih dokumentov, ki so jih morali imeti va-
jenci kot učno pismo, spričevalo o obisku verouka, potrdilo o spreje-
tju za meščana (velja za mojstre) in zdravstveno spričevalo o ceplje-
nju proti kozam. Manjkata še nravstveno spričevalo in poselska knji-
žica, v katero so bili vpisani vsi mojstri, pri katerih se je vajenec do-
datno učil in izpolnjeval, po možnosti pri tujih mojstrih (današnja
Avstrija, Nemčija, Francija, Italija ...).
Lončarska obrt je na Ptuju in tudi v Ormožu (okolica) še vedno
živa.
Nadaljevanje prihodnjič
6 — ČESTITKE
6. avgust 1987 - TEDNIK
f EDNIK - B- avgust 1987
ČESTITKE - 7
NA TRIGLAV — KOT PRED SEDMIMI LETI!
Takrat smo se vzpenjali z Rud-
nega polja, letos pa bomo krenili
iz doline VRAT. Takoj pri Alja-
ževem domu se bomo srečali s ci-
ljem svoje poti: za kočo se na-
mreč dviga v vsej lepoti in mogo-
čnosti severna triglavska stena in
vrh našega očaka.
Pot nas bo vodila čez PRAG
do Staničeve koče in do Triglav-
skega doma na KREDARICI.
Tam bomo prespali in se nato
naslednje jutro povzpeli na vrh
TRIGLAVA, se nato po obvez-
nem planinskem krstu spustili do
Tržaške koče na DOLiCU in
prek VELEGA na RUDNO po-
lje.
Na pot bomo krenili v nedeljo,
23. avgusta, s posebnim avtobu-
som ob 4. uri izpred POŠTE. Vr-
nili se bomo v ponedeljek, 24.
avgusta, okoli 22. ure. Prevoz,
prenočišče, enolončnica in vod-
stvo nas bodo (po cenah z dne 3.
avgusta) veljali 15.000 din.
Ta cena je preračunana na 34
udeležencev: če nas ne bo toliko,
bo pohod podaljšan za en dan,
in sicer na torek, 25. avgusta, po-
tovali pa bomo z rednimi prevoz-
nimi sredstvi. Odpotovali bomo
23. avgusta z vlakom ob 4.17 in
se vrnili 25. avgusta z vlakom ob
19.43. Cena pohoda ostane ena-
ka, s tem, da je vračunano še eno
spanje in ena enolončnica. Pri tej
drugi enačici pohoda bo pristop
enak, vračali pa bi se prek HRI-
BARIC, PREHODAVCEV, TRI-
GLAVSKIH JEZER (nočitev) in
KOM NE do Z LATO ROGA pri
BOHINJSKEM JEZERU.
Planinci in tisti, ki to želite po-
stati, ne pozabite na visokogor-
sko opremo, posebej na visoke
čevlje z gumo, na zaščito proti
dežju in mrazu, na primerno hra-
no in pijačo v nahrbtniku, na po-
trjeno planinsko in zdravstveno
izkaznico.
Prijavite se v pisarni Planin-
skega društva Ptuj (ta je odprta
vsak torek in petek od 16. ure do
18. ure) najpozneje do 18. avgu-
sta. Društvo ima pisarno na Trgu
svobode 5.
V triglavsko pogorje nas bodo
vodili: Tone PURG, Franc
KORPAR, Franc KODELA in
Miran PURG.
Pridite: stari planinci po spo-
mine, novi po doživetje!
ODBOR ZA IZLETNISTVO
PRI PD PTUJ
Triglavska severna stena (Planin,
ski vestnik 4, april 1983)
8 - ZA RAZVEDRILO
6. avgust 1987 ^ TEDNIK
Dober den! Pšenico smo poželi, zrnje posušili, vino spili, zdaj
bomo pa s kur ... s kurami spot hodili. Ja, premoj duši, kak se je julij
na avgust posluna, se dnevi visoki den za eno kokotovo zehanje kraj-
šajo, noči dukšajo. Eh, toto leto se bode tak obrnolo, kak da bi muj-
cek skoz okno skoča. Poletje bode kak blisk vrag vzeja, te pa nam bo-
de začela jesen za šijak lesti. Te še bomo le migali: kopiji krompir, tr-
gaj koruzo, trgaj grozdje, orji na njivi, sejaj pšeničko, sekaj drva, gra-
bljaj listje ... Pa počokajmo, saj bode to itak še prehitro k hiši prišlo.
To ovi den sen na Ptuji bija. Skoro se nesen znajša v totem mesti.
Promet je zdaj tak zrihtani, ke lehko v središče mesta samo še peš pri-
deš. Avte so z mesta nagnali glih tak kak mi kmetje pred desetletjon
kuje no kobile iz naših štal. Pa vete, kak je zdaj lepo po mesti hoditi.
Neje ti več treba pasko mesti, da te ne bi kokšni avto na drugi svet
sprava. Lidje smo resen sužnji totih plehnatih kujov grotali. Jaz gle-
dan našega mlodega tretjega sosida, ki se več okoli avta suče kak oko-
li svoje žene. Un poprovlja avto, njegovo ženo pa poprovljajo dru-
gi .. . Tak ti to dojde, bi rekel moj prijatelj Dudek. Tudi un ma pro-
bleme s svojo Regico, glih tak kak jaz s svojo Miciko. Saj vete, kak
provimo: Baba ti je vrag, pa brez totega vraga biti nemereš. Isto ti
provijo ženske: Ded je hujdič, pa je najslabši boljši kak čista nič . . .
Ker je glih gnes nedela no je malo več cajta pri hiši, sen hoda
malo v šumo po glbaje. Najša sen enih por jurčekov, dve lisički, poleg
pa puno gobarov. Lidje brcajo vse povprek tiste glbaje, ki jih ne po-
znajo no s tem delajo vejko škodo. Jaz bi vsokemi totemi brcaroši eno
župo iz mušnice skuha. Se boj pa je kriminalno tisto, če pijani gobari
po šumi v dreva flaše mečejo. Ja, nekšni red pa more biti tudi v šumi.
Tejko za gnes no drugi tjeden več. Vas pozdrovlja Lujzek iz glbajove
šume.
TEDNIK - 6. avgust 1987
ZA RAZVEDRILO — 9
10 — ZA RAZVEDRILO
6. avgust 1987 - JEDNIK
TEDNIK - 6- avgust 1987
OGLASI IN OBJAVE — 11
11. KRAJEVNI PRAZNIK V VITOMARCIH
Vitomarčani praznujejo svoj
krajevni praznik sicer v maju, ko
se spominjajo pomembnega do-
godka iz leta 1942. Letos pa so se
odločili, da ga bodo proslavili
pozneje, v nedeljo, 9. avgusta.
Seveda pa praznovanja niso pre-
ložili brez vzroka. Združujejo ga
s pomembno pridobitvijo -
odprtjem moderniziranih cest v
dolžini šest kilometrov in osem-
sto metrov.
Te velike pridobitve bodo naj-
bolj veseli v Drbetincih - dobili
bodo 1300 metrov asfalta, v No-
vincih in Slavšini, kjer so z asfal-
tom prekrili 3300 metrov cest, v
Hvaletincih kilometer in še 1200
metrov krajevne ceste. Denar so
zbirali z dvema krajevnima sa-
moprispevkoma in z dodatnimi
pogodbami, s čimer so zagotovili
50 milijonov dinarjev. Posame-
zna gospodinjstva so prispevala
tudi od 200 do 700 tisoč dinar-
jev.
Poleg otvoritvene slovesnosti,
ki se bo pričela ob deseti uri, pa
so za letošnji krajevni praznik
pripravili še prikaz starih kmeč-
kih običajev, ob enajstih slavno-
stno sejo skupščine in vodstev
DPO s podelitvijo krajevnih pri-
znanj, otvoritev kulinarične raz-
stave in pogostitev ostarelih kra-
janov ter pravo kmečko veselico.
Vabljeni!
Nove asfaltirane ceste čakajo na odprtje.	Foto: mš
Kdor zna — ima tudi srečo
Tako bi lahko rekli tudi za iz-
kušenegai ribiča Vlada Silaka,
starejšega, iz Ceste O. Meglič 31
v Ptuju.
Vlado Šilak (levo) in Dimče
Stojčevski, predsednik Zveze RD
Ptuj (desno), v soboto zvečer z ve-
liko trofejo: som — 20 kg težak
in 145 cm dolg
Foto: Langerholc
V soboto, I. avgusta, se je od-
pravil na ribolov, čeprav je žena
praznovala rojstni dan. Pa ne za-
man, saj je njegov ulov dal dru-
žinskemu prazniku še večjo težo.
V sotočju stare in nove struge
Drave je namreč na blestivko z
0,35-mm vrvico ujel velikega so-
ma. Izkušen ribič, kot je Vlado,
je s somom hitro opravil, v borih
15 minutah je bil na suhem. Iz-
meril in stehtal gaje: točno 20 kg
je pokazala tehtnica, meter pa
145 cm dolžine.
To je bil njegov doslej največji
ulov, čeprav je aktiven ribič že
od leta 1972. V teh letih je že ve-
liko ujel, doma ima zbirko pre-
pariranih ščuk in somov, ki so ob
ulovu tehtale od 8 do 12 kg. V
soboto ujeti som bo prav gotovo
edinstven primerek v tej zbirki.
Naj še dodamo, da je v nede-
ljo zvečer, 2. avgusta. Vlado §i-
lak zopet ujel soma, 11,5 kg tež-
kega, in to skoraj na istem mestu
kot v soboto. Velja še poudariti,
da Vlado vedno dosledno spo-
štuje pravila o športnem ribolo-
vu in jih upošteva. Kar ujame,
ujame na resnično športni način.'
FF
Atleti in atletinje
ne počivajo
Na državnem pokalu republik in pokrajin v Beogradu sta sloven-
sko mladinsko reprezentanco zastopala tudi mlada ptujska atleta
Kristjan Kovač in Hedvika Korošak. Kristjan je v skoku v višino zma-
gal, preskočil je 207 cm, Hedvika pa je v daljino skočila 565 cm m se
uvrstila na drugo mesto, za Živanovičevo iz srbske reprezentance. V
skupni razvrstitvi je zmagala ekipa Srbije pred slovenskimi atletinja-
mi in atleti.
Tudi ostali tekmovalci iz AK Ptuj trenutno naporno trenirajo.
Konec tega tedna bodo Marija' Šešerko, Hedvika Korošak in Boris
Krabonja nastopili na mednarodnem miti^u v Linzu.
Prihodnji teden pa bodo pričeli drugi del atletskih republiških in
državnih tekmovanj. Že 15. avgusta bodo najboljši člani in članice na-
stopili na republiškem prvenstvu, 22. avgusta pa na državnem.
Mirko Vindiš je trenutno na Rogli, kjer se pripravlja za nastop
na svetovnem prvenstvu v Rimu.	d. 1.
Zlati par iz Cirkulan
v soboto, 25. julija, je bilo na matičnem uradu v Ptuju spet slove-
sno ob razglasitvi za zlatoporočenca zakonskega para JOŽETA in JO-
ŽEFE PETROVIČ, kmetovalcev iz Medribnika 20 v KS Cirkulane, ki
sta se poročila 31.1. 1937 v Cirkulanah. Po več kot 50 letih skupnega
življenja v trdni zakonski zvezi sta ponovno stopila pred matičarja in
pooblaščenega delegata SO Ptuj za svoja leta že razmeroma čila in
zdrava, čeprav je zlati ženin že v 79. letu starosti, nevesta pa je 5 let
mlajša. V zakonu se jima je rodilo 10 otrok, jesen življenja pa jima
razveseljuje 18 vnukov in tudi že 9 pravnukov. Zlatoporočencema tu-
di naše čestitke in dobre želje!
Jože in Jožefa Petrovič med svojimi najdražjimi ob razglasitvi za zlato-
poročenca v poročni dvorani matičnega urada Ptuj Foto: Langerholc
PTUJSKE ULICE — PEŠCEM
Na osnovi 13. člena odloka o
ureditvi cestnega prometa na ob-
močju občine Ptuj sta zbor zdru-
ženega dela in zbor krajevnih
skupnosti SO Ptuj sprejela sklep
o določitvi posebnih prometnih
površin za pešce in vzpostavitvi
enosmerne prometne ureditve
znotraj ožjega območja mesta
Ptuja.
Sklep prepoveduje promet za
vsa vozila na Bezjakovi, Prešer-
novi, Cankarjevi, Jadranski, Vo-
šnjakovi, Aškerčevi, Krempljevi
in Miklošičevi ulici ter na
Titovem, Vrazovem, Cvetkovem
in Slovenskem trgu ter na Trgu
mladinskih delovnih brigad.
Sklep izjemoma dovoljuje pro-
met za dovoz in odvoz blaga več-
jih dimenzij do 8. ure zjutraj in
med 12. in 13. uro. Kaj je blago
večjih dimenzij, sicer ni definira-
no, po logiki pa lahko sklepamo,
da je to blago, ki ga človek sam
ne more oziroma ga težko nese
daleč.
Izjeme veljajo tudi za stano-
valce, uporabnike lokalov in za
službena vozila pravnih oseb, ki
imajo svoje sedeže v ulicah s pre-
povedanim prometom. Le-ti do-
bijo na komiteju za urbanizem,
gradbene in komunalne zadeve
SO Ptuj domicilne nalepke, ki si-
cer ne dovoljujejo parkiranja,
omogočajo pa ustavljanje vozila
za 15 minut. To vsekakor pred-
stavlja problem stanovalcem Pre-
šernove ulice, ki nimajo garaž in
parkirajo svoja vozila na vrisa-
nih parkirnih mestih v tej ulici.
Za oskrbo trgovin, gostiln, tra-
fik in drugih bodo domači dosta-
vljalci dobili domicilne nalepke,
ki dovoljujejo raztovarjanje in
natovarjanje blaga 15 minut; to-
rej gre za manjše količine. Izje-
me veljajo tudi za intervencijska
vozila, reševalno službo, vozila
PTT, serviserje in komunalne
službe. Vsi ti, ki izjemoma lahko
vozijo po Ptuju, morajo upošte-
vati splošne prometne predpise.
kot je pravilo desnega, važno pa
je, da imajo v vsakem primeru
prednost pešci.
Izvajanje sklepa o prednosti in
probleme bodo načrtno sprem-
ljali pol leta, nato bo prišlo do
morebitnih sprememb.
Sklep smo začeli uveljavljati v
soboto, 1. avgusta, in v tem času
smo spremljali stanje na ptujskih
ulicah in trgih ter povprašali za
mnenje uporabnike prometnih
površin.
Prava prometna zmeda se kaže
na Trgu svobode, kjer je trenut-
no najbolj frekventno parkirišče
z istim vstopom in izstopom.
Vsak, ki zapusti to parkirišče, se
lahko vključi v promet le tako,
da zapelje na magistralno cesto,
kar pa je ob konicah domala ne-
mogoče. Tu bi bili nujno potreb-
ni semaforji. Ptujski trgi so v
glavnem prazni. Kje so pešci ozi-
roma turisti? Življenje bodo do-
bili z novo ponudbo, za katero je
sedaj vsekakor možnost.
Parkirišče za avtobusno posta-
jo še gradijo, za gradom pa ni za-
sedeno. Kolesarji se jezijo, feš
da ne povzročajo hrupa, tudi
tresljajev ne, izpušni plini pa so
zgolj fiziološki, upajo na kolesar-
ske steze in na dovoljeno vožnjo.
Odprtih vprašanj je nedvomno
še veliko, za dobro počutje vseh
udeležencev pa je potrebno pač
nekoliko strpnosti. Za Ptujčane
pa je najpametneje, najbolj zdra-
vo in najceneje puščati avtomo-
bile za prevoz na vsakodnevno
službo doma in opravljati dva-
krat dnevno rekreacijo.
Kot zanimivost velja povedati,
da smo Ptujčani zelo hitri tudi v
podiranju prometnih znakov.
Kot smo kaj hitro podrli na novo
postavljen semafor, je padel prvi
novopostavljeni prometni znak
že v ponedeljek. Krivo pa je bilo
korito pod znakom, saj ga voznik
tovornjaka na Trgu svobode ni
videl.
F. Lačen
Vsak začetek je težak!	(foto KOSI)
Ko so zbori SO Ptuj maja letos obravnavali poročilo o delu sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu, so delegati opozarjali na dejstvo,
da je v prometu vse več koles z motorjem, kar bo povzročalo še več pro-
metnih nezgod in ogrožalo človeška življenja na naših cestah. Zlasti še
zato, ker za uporabnike teh vozil ni potreben izpit oz. preizkus znanja,
kar s pridom izkorišča vse več mladoletnikov. Praksa v letošnjem poletju
kaže, da so bila ta opozorila umestna, zato so potrebni tudi ukrepi, če
hočemo resnično zmanjšati »davek«, ki ga plačujemo na naših cestah.
Pri tem ne gre samo za mladoletnike, temveč tudi za polnoletne občane.
To dovolj zgovorno potrjujejo številni primeri prometnih nezgod v prejš-
njem tednu, od katerih objavljamo le tiste s. hujšimi poškodbami.
HUDO POŠKODOVANA
MLADOLETNIKA
Na cesti v Nadolah (Žetale—
Majšperk) je prejšnji teden mla-
doletni Darko S. s Kupčinjega
Vrha s kolesom z motorjem zape-
ljal na kup gramoza, padel in se
pri tem hudo poškodoval...
Prav tako prejšnji teden se je
mladoletni Franc F. iz Lahoncev
peljal na kolesu z motorjem od
Ivanjkovcev proti Lahoncem.
Med vožnjo je verjetno izgubil
oblast nad vozilom, zapeljal v le-
vo in se zaletel v osebni avto, ki
je pripeljal naproti. Franc F. se
je pri tem hudo poškodoval ...
Oba mladoletnika se zdravita
v ptujski bolnišnici.
POŠKODOVANI MOTORIST
IDENTIFICIRAN
V četrtek, 30. julija, ob 16. uri
je na regionalni cesti zunaj nase-
lja Sp. Leskovec voznik neregi-
striranega motornega kolesa za-
čel prehitevati tovornjak. Takrat
mu je naproti pripeljal po svoji
desni strani osebni avto, ki ga je
vozil Jože Vidovič z Dravinjske-
ga Vrha. Prišlo je do trčenja, mo-
torist je obležal nezavesten in hu-
do poškodovan. Pri sebi ni imel
nobenih dokumentov. Prepeljali
so ga v ptujsko bolnišnico, delav-
ci prometne varnosti pa so o po-
nesrečencu javno poizvedovali.
V ptujski bolnišnici so nam po-
vedali, da je ponesrečeni 30-letni
Marjan Požar. V nesreči mu je
pri padcu počila lobanja in ima
močan pretres možganov. Še
vedno je v kritičnem stanju.
Z GLAVO V STEBER
Na Mariborski cesti v Ptuju je
v soboto 17-letni Damjan G. pri
vožnji s kolesom z motorjem za-
del v betonski robnik, padel in z
glavo udaril v steber javne raz-
svetljave. Pri tem se je hudo po-
škodoval in se zdravi v ptujski
bolnišnici. Sopotnik na kolesu z
motorjem je ostal nepoškodo-
van.
MOTORIST V ROB BRAN
Po lokalni cesti v Pobrežju pri
Ptuju je v soboto Jože Fideršek
vozil traktor, na katerega so bile
priključene tridelne železne bra-
ne, široke 2,8 metra. Naproti mu
je pripeljal voznik kolesa z mo-
torjem Darko Šimenko iz Ptuja s
sopotnikom Milanom Miloši-
čem. V sicer blagem, vendar ne-
preglednem ovinku je Šimenko z
levim delom krmila zadel ob rob
bran in oba z motornega kolesa
sta padla. Sopotnik Milošič se je
pri tem hudo poškodoval, voznik
Šimenko pa lažje.
ODVZEL PREDNOST VOZNI-
KU AVTOMOBILA
Voznik motornega kolesa Al-
bin Štrucl iz Tržca je v soboto na
lokalni cesti v Vidmu pri Ptuju
pri zavijanju v levo odvzel pred-
nost vozniku osebnega avtomo-
bila Blažu Kudljujaku iz Gor.
Višnjice v SR Hrvaški, ki je pri-
peljal z nasprotne strani. Prišlo
je do trčenja in motorist je bil
huje poškodovan. Po trčenju je
osebni avto vozil še 38 metrov, se
prevrnil na bok, še enkrat ga je
zasukalo in obstal je na desnem
boku.
ZALETELA SE JE V AVTO-
BUS
V	soboto je Milena Mlakar,
Popovci 8, na regionalni cesti zu-
naj naselja Zg. Sveča pri Maj-
šperku pripeljala osebni avtomo-
bil po levi strani v pregledni bla-
gi desni ovinek. Prav tedaj je iz
nasprotne strani pripeljal avto-
bus, ki ga je vozil Milan Janže-
kovič. Voznik avtobusa je močno
zavrl in vozilo ustavil. Kljub te-
mu se je voznica zaletela vanj in
se pri tem huje poškodovala.
TRČENJE NA MAGISTRALNI
CESTI
V	soboto, 1. avgusta, ob 23.30
se je turški državljan, začasno za-
poslen v ZRN, z osebnim avto-
mobilom peljal od Hajdine proti
Maciju. V Stanošini pri Podleh-
niku je v desnem blagem ovinku
nepričakovano zapeljal na levo
stran vozišča v trenutku, ko je
naproti pripeljal Danilo Stegare-
vič iz občine Kladovo, ki je na
začasnem delu na Danskem. V
trčenju se je hudo poškodoval
5-letni deček, ki so ga prepeljali
v mariborsko bolnišnico. Po
enem viru je bil sopotnik Arifa
Veysogluja v turškem vozilu, po
drugem viru pa v vozilu našega
državljana.	pF
Rodile so:
Dragica Šumenjak, Strejaci 3
—	deklico; Lidija Jerenko, Vin-
tarovci 75 — deklico; Marija
Hull, Stojnci 106 — dečka; Zori-
ca Berič, Kidričevo, Kajuhova 7
—	Matija; Brigita Junger, Videm
32 — dečka; Jožica Jelen, Sedla-
šek 60 — Dejana; Frančiška
Okreša, Polenci 16 — deklico;
Irena Meško, Mihovci 20 — Bar-
baro; Marjetica Moleh, Juršinci
20/a — Gregora; Mirjana Hab-
janič, Jurovci 1 — dečka; Lidija
Orlač, Orešje 5 — Tamaro; Do-
roteja Emeršič, Čufarjeva 16 —
Moniko; Zdenka Plajnšek, Breg
27 — deklico; Marta Kramber-
ger, Ul. Anice Kaučevič 2 — De-
jana; Dragica Vajda, Muretinci
47 — dečka; Rozalija Gomilšek,
Juršinci 88 — deklico; Antonija
Kosi, Godemarci 21, Ljutomer
—	Anito;
Poroke:
Radko Miličevič, Kidričevo,
Vlahovičeva 7, in Petra Žirovnik,
Potrčeva 50; Anton Drevenšek,
Župečja vas 34, in Marija Bede-
nik, Kočice 25; Igor Purg, Lešje
21/a, in Darja Kamenšek, Sto-
perce 73; Marjan Veselič, Pesti-
ke 4, in Irena Zebec, Turški Vrh
71; Jožef Trstenjak, Cesta na
Hajdino 3, in Albina Pučko,
Štrafelova 15; Iztok Uhan, Ul.
25 maja 4, in Metka Petek, Ul.
25. maja 5; Marijan Gregorinčič,
Mariborska 31/a, in Marija Vau-
potič. Mariborska 14;.
Umrli so:
Karolina Steinbacher, Tomšiče-
va 50, Slov. Bistrica, roj. 1945,
umrla 29. julija 1987; Ivan Trofe-
nik, Senik 17, roj. 1927, umri 30.
julija 1987.
TSDmK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Voinja-
kova 5, poitni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Puinik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Darja Luk-
mah, Martin Ozmec, Marjan
šneberger in novinar-lektor
Jože $migoc. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(082) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 7500
dinarjev, za tujino 9500 dinar-
jev. Žiro račun SDK Ruj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se ne pla-
čuje temeljni davek od pro-
meta proizvodov.