Año (Leto) XVn (12) No. (štev.) 18
“E SLOVENIA LIBRE”
BUENOS AIRES,
5. maja (mayo) I960
VOJ1VA AJL§ AilR?
Bližamo se vrhunski konferenci, ki se ho 16. maja začela med velikimi štirimi v Parizu. Mnogi trdijo, da bo ta konferenca odločilna za mir ali vojno. Mnogi upajo, da bodo s to konferenco utrdili ali izboljšali sedanji mir, mnogi pa so prepričani, da bodo na njej saino govorili, govorili, govorili. ..
demonstrantov povečalo na skoro Vprašanje vojne in miru lebdi nad, 100.000-glavo množico. Vztrajno in buč-našim planetom kakor Damoklejev meč, no: je množica zahtevala odstop Rheeja,
njegove vlade in vrhovnega sodišča ter izvedbo novih volitev. Rhee se je nekaj dni obotavljal napraviti odločilen korak, kljub pritisku tudi severnoameriškega veleposlanika v Seulu, ki je po ukazu iz 'Washingtona trikrat obiskal Rheeja in mu po Eisenhowerju sporočil, da naj se odloči in ponovno uvede demokracijo v državi.
Demonstracije, kakor je znano, povzročila potvorba volilnih rezultatov z dne 15. marca, ko je Rheejev podpredsednik Lee-Kipoong dal objaviti absolutno zmago Rheejeve liberalne stranke nad opozicionalno demokratsko stranko. Množice demonstrantov so v prvi vrsti zahtevale odstop podpredsednika Leeja. Syngman Rhee je ostal za južne Korejce še vedno simbol zmage nad komunisti in osvoboditelj južne Koreje. Washingtona se Rhee ni mogel več u-stavljati ter je objavil odstop, že pred odoleti ter je objavil odstop. Že pred njim je odstopil podpredsednik Lee, za njim pa se vsa vlada in vrhovno sodišče, čeprav so množice zahtevale tudi razpust parlamenta, do tega ni prišlo ter je novi začasni predsednik, dosedanji
iz pradavnine, ko še ni bilo ne Damokleja ne njegovega meča. V trenutku izgo na prvega človeka iz raja je ta problem nastal irj^sjuremlja človeka v njegovi zgodovini do današnjih dni. V vseh dobah se je govorilo o miru in v vseh dobah so govorili o vojni, vse do sedanjega toliko opevanega dvajsetega stoletja
V vseh dobah so po končanih vojnih operacijah zmagovalci sedali za mizo s poraženci. Prvi so narekovali pogoje drugim. Pogoji so bili že zametki nove vojne. In ta začarani krog se je vrtil naprej, nepretrgoma in vztrajno in enakomerno, kakor se , vrti naš planet okoli sonca. Zemlja s© bo, kakor vse izgleda, •vrtela še naprej, v enaindvajseto, v dvaindvajseto, v stoto stoletje. In vprašanje vojne in miru ?
Po prvi svetovni vojni, ki so jo takrat ocenjevali za najbolj krvavo v človeški zgodovini, so izmučeni evropski narodi sedli za zeleno mizo v Ženevi in ustanovili Društvo narodov. V srcih zmagovalcev je zagorelo upanje, da bodo s tem društvom preprečili nov svetovni požar. Samo dvajset let je trajal odmor.
Po drugi svetovni vojni, ki jo spet smatrajo za najbolj krvavo v človeški zgodovini, so zmagovalci sestavili organizacijo Združenih narodov. Zopet zato, da bi preprečili ponovitev svetovnega krvoprelivanja. Letos smo v petnajstem letu odmora; Ali se bo ta odmor podaljšal v dolge počitnice ?
Petnajst let zmagovalci govorijo tudi o razorožitvi. Začeli so plaho, previdno, ker si niso enih misli. Zmagovalce loči železna zavesa, prav v vseh pogledih. Ni samo politična delitev, tudi ne samo gospodarska, je mnogo globlja, sega, prav v mozeg človeškemu materialnemu in duhovnemu bitju. V takih okol-nostih je razgovor o razorožitvi težak, iz enostavnega razloga, ker je zaupanje drug v drugega težko, nemogoče, ker je nezaupanje drug do drugega lahko, edino možno. Milijone besed je bilo izgovorjenih na obeh straneh o tem vprašanju, na desetine rešitev tega problema je bilo predlaganih in prav toliko zavrženih. Na tisoče milijonov dolarjev se je že medtem porabilo za oboroževanje in na tisoče milijonov rubljev se je potrošilo za bodoče pobijanje. In odmor traja naprej.
Že zdavnaj bi temu odmoru moderni človek, ki je pretolkel dve svetovni vojni, napravil konec in se pognal v tretjo, ki bi jo potem spet ocenjeval za najbolj strahotno v vsej človeški zgodovini, če gai ne bi zadrževala — ne njegova sprememba v boljšega človeka — pač pa tehnika, s katero se je dokopal v svoji nenasitljivi radovednosti v jedro si!, ki vzdržujejo obstoječe stvarstvo. Iznenada je uvidel, da te sile prav tako uničujejo kakor vzdržujejo. In tako današnji človek stoji pred temi silami nag, materialno nebogljen, tako nebogljen in v tako brezupnem stanju, kakor je bil materialno v brezupnem položaju, ko so se za njim zaprla vrata raja. Takrat se je mogel odločiti samo v eno smer: v smer dela za svoj materialni obstanek. Vse izgleda, da tudi danes stoji pred podobnim dejstvom: obstoja ali u-ničenja.
To dejstvo, in edino to, ga zadržuje pred prekinitvijo odmora. Sam po sebi, v svojem jedru, tudi človek dvajsetaga stoletja ni prav nič drugačen, kakor je bil pred tisoč, dva ali pred desettisoč leti. V vsem svojem obstoju se je bil spremenil samo enkrat: takrat, ko je grešil v raju, iz nagnjenega k dobremu v nagnjenega k slabemu. Iz te spreme-njenosti svoje narave nima povratka vse do konca dni.
Ko je znameniti Alfred Nobel leta 1867 izunrl smodnik, je zaradi te strahotno uničujoče iznajdbe završalo po
»VE KRIZI
V JUŽNI KOREJI Južni Koreji so se demonstracije proti obstoječi liberalni vladi Syngma-na Rheeja nadaljevale ves pretekli teden. Na uli^e s0 poleg študentov pridrli tudi lijih?™ profesorji, za njimi pa še ostalo prebivalstvo, tako da se je šte-nW w
Rheejev zunanji minister Hub, obdržal obstoječi parlament do prihodnjih splošnih volitev, za katere je objavil, da jih bo po ustavi izvedel v treh mesecih.
Istočasno z objavo o sestavi nove vlade je Huh tudi objavil, da bo začel z resno čistko v državni upravi, ki jo množice obtožujejo nepravilnega razpolaganja in trošenja severnoameriških dolarjev. USA je v letih po korejski vojni poslala v Seul nad dve milijardi dolarjev za obnovo države. Opozicija o-čita Rheeju, da je njegova liberalna stranka od te vsote porabila v svoje strankarske namene najmanj 200 milijonov 'dolarjev.
Rhee se je s svojo Soprogo, ki je Avstrijka, umaknil, iz Seula v svojo bližnjo rezidenco, medtem ko je družina podpredsednika Leeja izvršila skupen samomor. Vse je postrelil Leejev sin Song Wb čan, ki ga je bil pred leti posinovil predsednik Rhee. Nazadnje si je tudi Song pognal kroglo v glavo.
Skupni samomor Leejeve družine je trpko odjeknil po vsej Koreji, celo med opozicijo. Ko je parlament, ki je bil prav takrat na zasedanju, izvedel za novico, je velika večina poslancev, tudi opozicionalnih, planila v jok, tako da so morali zasedanje prekiniti.
Izgrede proti Rheeju in njegovi vladi so v vseh okoliščinah močno podpirali severnokorejski komunisti. Severnokorejska .radijska postaja je neprestano pozivala južne Korejce, naj vržejo Rheeja in vlado in prisilijo oblasti, da
n. MEDAMERIŠKI KONGRES ZA DEMOKRACIJO IN SVOBODO
V mestu Maracay v Venezueli so prejšnji teden zaključili II. Medameriški kongres za demokracijo in svobodo. Potek in zaključek kongresa sta pokazala, da so ga znali spretno izrabiti levičarski elementi za svoje namene, kajti jasno je postalo, da so na delu sile, ki bi rade poslabšale odnose med južnoameriškimi državami in Severno Ameriko. Na kongresu so obsodili vse diktature na ameriški celini in tudi v Španiji ter na Portugalskem. Zahtevali so dalje popolno svobodo in neodvisnost vseh področij, ki so na ameriški pclob-li' še posest nekaterih evropskih držav, dalje popolno neodvisnost za Puerto Rico; Panama pa naj ima tudi vso kontrolo nad prekopom. Pri obsodbah totalitarnih režimov niti z eno besedo niso omenili komunističnih nasilniških režimov, kakor je to predlagal severnoameriški delegat Hays. Prav tako so zavrnili ameriški predlog po obsodbi tistih sindikatov, ki so samo orodje diktatorskih režimov. Ker tudi tega predloga niso sprejeli, je ameriški delegat v znak protesta zapustil kongres, delegat iz Trinidada je pa napravil izgred, ko je
skočil k zvočniku in na ves glas zavpil, da je to “čisto navaden kongres komunistov”. Za komuniste je proglasil tudi vse delegate in predsedstvo kongresa. Zaradi tega očitka sc, nekateri udeleženci kongresa delegata iz Trinidada dejansko napadli, ko so mu hoteli iztrgati iz rok zvočnik v
Izven kongresa je 65 delegatov le smatralo za potrebno, med tem je bil tudi dr. Mauuel Ordonez iz Argentine, da je podpisalo izjavo, v kateri pravijo, da so na kongresu obsodili “vse diktature”. Tako da obsojajo poleg diktatur v Španiji in na Portugalskem “vse diktature, ki zasužnjujejo številne narode, vse takozvane ljudske demokracije, n. pr. na Madžarskem, čehoslovaški, Bolgariji in še večjo, največjo, kar jih pozna človeštvo-tistO' v Sovjetski Rusiji, ki prehaja že v zločin rodomora”. Komunistične tiranije v Jugoslaviji tudi v tej izjavi izven kongresa niso omenili, čeprav je še nedavno vse svetovno časopisje nanjo opozarjalo, ko je poročalo o smrti kardinala dr. Stepinca, ki ni umrl na svobodi, ampak v konfina-ciji.
svetu: odslej naprej bo vojna nemogoča. Mir je zagotovljen, kajti človek ne bo tako nor, da se bo s smodnikom uničeval. Podeljevati so začeli Nobelove mirovne nagrade.
Atomska in hidrogenska bomba sta moderna iznajdba smodnika. Ali je iz izkušenj z Nobelovim smodnikom mogoče še trditi, da zaradi atomske in hidro-genske bombe vojne več ne bo?
Vojna sicer ni nujna ,toda je bila in bo vedno neizogibna bolezen človeštva, če se ne bo hotelo podvreči nadvladi duha. Nietzsche je po svojem proglasu, da je Bog mrtev — bilo je to v devetnajstem stoletju — napovedal, da bo dvajseto stoletje stoletje vojn. Gotovo je, da obstoja tesna zveza med politiko in vojno. V vsaki dobi, v kateri je človeštvo dajalo prednost politiki pred duhovnimi dobrinami — tako danes delajo komunisti in mnogi na Zapadu — je nastala vojna kot posledica politike. To še ne pomeni, da drži izrek Karla von Clausevvitza, da je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. Pomeni pa, da preveliko poudarjanje važnosti politike zmanjšuje v človeštvu smisel do resnice in moralnosti. In ker sta resnica in moralnost osnovi miru, postane možnost vojne skoro nujna.
Danes se vsak dan govori o razorožitvi. Ni verjetno, da jo bo mogoče izpeljati, kajti, kakor je pravilno povedal pred nedavnim moderni filozof Bertrand
Rusell: “Kdo bo mogel prepovedati in kontrolirati izdelovanje lokov in puščic?” V mnogih ožirih drži tudi teza Pitirmia Sorokina ,da v istem tempu z napredkom civilizacije napreduje tudi naraščanje števila vojn. Doslej je še vedno bilo na svetu več vojn kakor miru. Od leta 1500 pred Kr. do leta 1860 po Kr., se pravi v 3360 letih, je bilo samo 227 let miru in 3133 let vojne. To pomeni, da je bilo na vsakih trideset let vojske eno leto miru. V zadnjih treh stoletjih je bilo samo v Evropi 286 različnih vojnih spopadov.
V istem času, se pravi od leta 1500 pred Kr. do leta 1860 po Kr., je bilo med zmagovalci in premaganci sklenjenih 8000 mirovnih pogodb, v katerih je stalo določilo, da imajo večno veljavo. Toda vse te pogodbe so povprečne ostale v veljavi samo po dve leti. Iz dveh drugih analiz je dalje razvidno, da je od leta 1100 n. pr. Anglija preživela po-ovico svoje zgodovine v vojni, Francija skoro polovico in Rusija tri četrtine.
človek si je že velikokrat menjal obleko. V svoji notranjosti se ni spremenil, če hoče spremeniti politiko in gospodarstvo, mora najprej sebe spremeniti. Vojna, ki divja v notranjosti vsakega posameznika, mora biti najprej dobljena. Dokler te zmage človek ne izvojsku-je, ne more spremeniti sveta. Povratek človeka k Bogu je prvi in edini pogoj mirnejših časov.
izvedejo priključitev k severni Koreji. Komunisti v Seulu So tudi organizirali svoje pohode po mestu ter so zlasti demonstrirali pred severnoameriškim veleposlaništvom, kjer so zahtevali, naj se ameriška vojska takoj umakne iz Južne Koreje, ta pa naj se priključi severni. Kljub vmešavanju komunistov pa se je novemu predsedniku Huhu posrečilo obdržati oblast trdno v rokah, zlasti ker je imel vso zaslombo vojske in deloma tudi policije. V tej je takoj po prevzemu oblasti izvedel prvo čiščenje.
V TURČIJI
Po zgledu južnokorejskih študentov so pretekli četrtek iznenada pridrli na ulice Carigrada turški študentje in začeli zahtevati odstop turškega predsednika Menderesa in vlade. Mendere-sa so označili za diktatorja. Po ulicah Carigrada se je razlila velika množica demonstrantov, proti katerim je nastopila najprej policija, za njo pa vojaštvo v vsej bojni opremi. Spopadi med vojsko in demonstranti so zahtevali nekaj smrtnih žrtev in več desetin ranjenih.
Povod za demonstracije je bila študentom ustanovitev posebne parlamentarne komisije, ki je dobila nalogo preiskati in končno prepovedati vsako politično delovanje opozieionalni republikanski stranki, ki jo vodi bivši turški predsednik Ismet Inonu. Komisija je objavila prepoved delovanja tej stranki, nakar se je študentovska množica pognala na ulice. Inonu jeva stranka se poleg drugega zavzema tudi za previdT nejšo politiko napram Sovjetski zvezi in za manj sodelovanja z USA.
Menderesova vlada je oklicala v Carigradu in v Ankari obsedno stanje. Prepovedala je sleherno, zborovanje, verske slovesnosti, športne prireditve in kinopredstave za tri mesece. V nedeljo je v Carigradu vojska proglasila tudi 24 urno policijsko uro..	:
Menderes je bil izvoljen za poslanca leta 1931 ter je takrat skupno s Celal Bayarjem, sedanjim predsednikom Turčije, ustanovil demokratsko stranko, v opoziciji z Inonujevo republikansko stranko. Inonu je bil naslednik znanega turškega modernističnega predsednika Atatiirka, ki je povzdignil državo iz zaostalosti. Leta 1950 je Menderes na splošnih volitvah porazil Inonuja in njegovo stranko v strogo po ustavi izvedenih volitvah. V zadnjih letih so začeli Menderesu očitati uvajanje diktatorskih zakonov preko parlamenta, v katerem ima njegova stranka večino nad o-pozicijo v razmerju 3:1. Menderes je tudi uvedel strogo časnikarsko cenzuro ter je v Turčiji zaprtih veliko število časnikarjev.
Menderesova gospodarska politika je kljub obilni severnoameriški dolarski pomoči pripeljala državo skoro na rob finančnega propada leta 1958, pa jo je iz krize znova potegnila USA, to pa prvenstveno zaradi važnega strateškega položaja, ki ga ima Turčija v sklopu NATO in srednjevzhodnih vojaških ob--<nnbnih pogodb.
IZ TEDNA V TEDEN
V	čilski prestolnici Santiago je umrl gen. Car.os Ibanez del Čampo. V čilskem političnem življenju je igral važno vlogo kot dvakratni predsednik republike. Prvič je bil izvoljen ža predsednika leta 1927, v sredini leta 1931 je moral zaradi splošnega nezadovoljstva ljudstva z njegovo politiko odstopiti ter je zatem več let živel kot emigrant v Argentini. L. 1949 je bil izvoljen za senatorja za mesto Santiago, leta 1952 pa znova za predsednika. Z argentinskim Peronom je bil v osebnih in političnih prijateljskih stikih.
Kubanski Castro je znova rohnel proti Severni Ameriki. Tokrat jo je napadal na prvomajski slavnosti ter ji očital, da pripravlja napad na Kubo preko Guatemale. Istočasno je kubansko časopisje začelo divje napadati venezuelskega predsednika dr. Betancourta zaradi njegove izjave, s katero je obsodil poulične izgrede v nekaterih venezuelskih mestih po ponesrečeni revoluciji, ter je levičarjem zagrozil ,da oblast ne bo trpela, da bi si neodgovorni elementi lastili pravico sodnikov pad drugimi, ker ni dal takoj postreliti vseh prevratnikov. Očitajo mu, ' da je postal “spokorjeni marksist” ter da je “predsednik omahljivec”. V Havani so tudi objavili, da so odkrili novo zaroto proti Castru, v katero da so zapleteni sami častniki njegove revolucionarne 'vojske. Tudi poročajo, da je Castro dal zapreti svojega prvega pribočnika, ker mu več ne zaupa.
Guatomalski predsednik Miguel Ydi-goras je objavil sklep svoje vlade o prekinitvi odnosov s Castrovo Kubo. Kot razlog navaja, da Castrovci v planinah Sierra Maestra vežbajo vojsko za napad na Guatemalo, Nicaraguo, Honduras in Costa Rico. Pri tem igra važno vlogo znani dr. “Che” Guevara, Argentinec po rodu, Kubanec pa po dekretu* za katerega je guatemalski predsednik dejal, da je prej rovaril tudi po Guatemali, ko pa je nastopil polkovnik Castillo Ar-mas, je pobegnil “kot zajec”.
V	mestu Nova Huta na Poljskem je prišlo do spopada med množico 2000 ljudi in komunistično policijo, ko so mestni delavci hoteli odstraniti križ z nekega stavfoišča na križišču dveh ulic v spedini mesta. Prvotno je to stavbišče občina dala na razpolago kato ičanom za postavitev cerkve, pozneje pa se je premislila in je dotično stavbišče določila za novo šolo. Ko so mestni delavci hoteli križ odstraniti, jih je napadla množica vernikov, ki se je pozneje uprla tudi policiji. V bojih je bilo nad 50 ljudi ranjenih. Policija je mogla množico razkropiti šele potem, ko je dobila o-jačenje iz Varšave.
Kolumbijska vlada je prekinila; diplomatske stike z Dominikansko republiko. Kot razlog navaja pomoč, ki da jo je ta republika dajala venezue’skim u-pomikom za zadnji ponesrečeni prevrat.
NAROČAJTE I N ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
PRED VELIKIMI SLAVNOSTMI V ARGENTINI
Argentina bo 25. maja proslavljala 150 letnico svoje svobode. V ta namen bodo v prestolnici in po vseh mestih, republike velike spominske slavnosti. Začele se bodo v Majskem tednu, z govorom predsednika republike dr. Arturja Frondizija s poslopja starega Cabilda, v katerem so se pred 150 leti odigravali zgodovinski dogodki, ki so prinesli svobodo argentinskemu ljudstvu. Na Majskem trgu bo zbrana pred predsednikom republike šolska mladina višjih razredov vseh buenosaireških šol.
Slavnosti za 150 letnico rojstva argentinske svobode bodo dosegle vrhunec dne 25. maja. Tega dne zjutraj bo bue-nosaireški župan na Majskem trgu dvignil zastavo na drog, predsedniku bodo nato v dopoldanskih urah prihajali izrekat voščila k državnemu prazniku visoki državni, civilni, vojaški in cerkveni dostojanstveniki, člani diplomatskega zbora in številnih posebnih odposlanstev, ki bodo za te slavnosti prišli v Buenos Aires. Okoli 12. ure bo v bue-nosaireški katedrali slovesno zahvalno opravilo, nato pa velika vojaška parada.
Poleg vseh vrst argentinskih oboroženih sil bodo sodelovali v paradi tudi vojaški oddelki vseh ameriških držav. Zvečer tega dne bo v gledališču Colon slavnostna predstava.
S 25. majem pa spominske slavnosti ne bodo zaključene, ampak se bodo nadaljevale vse do konca leta ter bo Buenos Aires sedež številnih mednarodnih sestankov in kongresov najrazličnejših ustanov. Izšla bo tudi ce a vrsta razprav in knjig, v Buenos Airesu pa bodo odprli tudi mnogo razstav. Med drugim bo n. pr. retrospektivna razstava argentinskega tiska, umetnosti itd. Veliko razstavo bodo priredili tudi na ladji Argentina.
Za pripravo spominskih slavnosti skrbi poseben pripravljalni odbor, ki mu načeljuje notranji minister dr. Vitolo. Argentinsko dnevno in tedensko časopisje je že pred časom začelo objavljati spominske članke ter slike slavnih argentinskih mož, ki so v majskih dogodkih pred 150 leti igrali odloči no vlogo za zmago in uspeh Majske revolucije.
POGLED NAZAJ
čim bolj se dogodki naše preteklosti odmikajo v zgodovino, tem jasneje jih presojamo. Čas odstranja vse, kar bi moglo megliti njih sliko. Nebistvene okol-nosti, ki so jih spremljale, prehajajo v pozabo, čustva, ki so jim bila morda tudi gonilna sila, so se umirila.
Tretji maj leta 1945 v Ljubljani.
Če ga presojamo po petnajstih letih v izseljenstvu in kljub temu, da se v slovesnem proglasu Narodnega Odbora za Slovenijo izražena volja slovenskega naroda ni uresničila, moremo ugotoviti, da je bil to pomemben dogodek, ki bo v zgodovini naroda dobil ugledno mesto.
Nepristranski zgodovinar ne bo mogel prezreti'teh dejstev:
1.	Tretjega maja 1945 so bil zbrani v Ljubljani na tajnem zborovanju predstavniki slovenskega naroda. Bili so tam zastopniki vseh demokratičnih strank, skupin, stanov in poklicev. To je bilo tedaj, ko je imel Slovenijo še zasedeno nacistični okupator, ko so rdeči po ostalih delih Jugoslavije mogli le s krvjo in tujo pomočjo — zaradi lastne nemoči — pprevzemati oblast, ko so prežali, da isto store v. Sloveniji, ko je še ves svet drhtel prevzemati oblast, ko so prežali, da isto verovali, da stoje na pragu svobode.
2.	'Stoletna borba 'Slovencev za Združeno Slovenijo je v teh dramatičnih okol-nostih dobila novega izraza: Sklicujoč se na Atlantsko listino in slovesne obljube zmagovitih zaveznikov o svobodni odločitvi in demokratični ureditvi narodov, je bila na tem zborovanju po Narodnem odboru za Slovenijo, kot tedanji vrhovni oblasti v Sloveniji, slovesno proglašena za vse ozemlje na katerem Slovenci prebivajo ustanovitev narodne države Slovenije.
3.	Majniška Deklaracija iz leta 1918 je s proglasom Narodnega Odbora dobila ostrejše začrtano vsebino: Slovenci naj tvorijo sestavni del demokratične Jugoslavije z lastno narodno državo.
Tako gledamo ta tretji maj po petnajstih letih.	M. S.
OBČNI ZBOR SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
Po svojih pravilih ima Slov. kult. ak-ci občni zbor vsaki dve leti in imajo na njem pravico glasovanja in volitev u-stvarjalni člani, četrti občni zbor je bil za uvod v sedmo leto delovanja in sicer v soboto dne 23. aprila v društvenih prostorih na Alvarado 350, Ramos Me-jia. Občnega zbora se je udeležilo lepo število ustvarjalnih članov iz področja Buenos Airesa, mnogoteri pa so poslali svoja pooblastila in predloge, zlasti eni iz inozemstva. Ob 16.30 je predsednik Ruda Jurčec začel občni zbor. Ugotovil je sklepčnost in navajal, da se mora tokrat občni zbor vršiti v odsotnosti tajnika g. Marijana Marolta, ki je že dalj časa bolan. V imenu vseh je izrazil želje, da bi g. tajnik kmalu okreval in mu sporočil tudi pozdrave vsega občnega zbora. Za zapisnikarja je bil imenovan g. Božo Fink.
Med prvimi točkami dnevnega reda je bilo branje poročil članov uprave (SKA ima upravo in širši odbor; uprava vodi delo ustanove, širši odbor pa odobrava programe založb in uredništev ter sestavlja spored kulturnih prireditev). Prvi podpredsednik dr. Tine Debeljak je podal poročilo založbe SKA kot njen urednik, podal pregled dela literarnega odseka in v imenu tajnika razložil tudi delo zgodovinskega in u-metniškega odseka. G. Marolt je namreč vodja obeh odsekov. Za njim je prebral poročilo glasbenega odseka njegov vodja, drugi podpredsednik SKA, prof. Alojzij Geržinič. V imenu filozofskega odseka je poročal g. dr. V. Brumen, za gledališki odsek pa njegov režiser g. Nikolaj Jeločnik.
Skozi šest let je vodil blagajniške posle g. Lado Lenček, CM. Zaradi obvez in drugih nalog mora mesto blagajnika prepustiti drugim rokam. Pač pa je podal obširno poročilo o finančnem stanju SKA. Svoje misli je zaključil z ugotovitvijo, da je gospodarstvo SKA aktivno, ker je pa je to predvsem v zalogi, je seveda denarno stanje v stiski. Toda dosedanji razvoj je pokazal ,da je tudi na tem polju led prebit in se SKA zaradi tega ni treba bati presenečenj in če se bodo mogli načrti izvesti, je razvoj SKA za prihodnja leta lahko zagotovljen.
Za njim je prebral svoje poročilo predsednik Ruda Jurčec. Podal je sliko stanja slovenske kulture v letu 1960 in nakazal nekaj misli za delo v prihodnjih obdobjih.
Po poročilih, ki so trajala skoraj dve
LJUBO ŠIRC
«IOCpOSLOVANSKI profesor o titovskem gospodarstvu
MISLI OB KNJIGI — MIJO MIRKOVIČ: UVOD U EKONOMKU F.N.R. J., ZAGREB 1959.
Centralni komite Komunistične Zveze Jugoslavije si je lani novembra pel sa-mohvalnice na račun doseženih gospodarskih uspehov. Tudi mnogi zahodni viri so z odobravanjem navajali objavljene številke: Tako naj bil se narodni dohodek od leta 1952 naprej že podvojil, gospodarska rast pa naj bi bila kar štirikrat hitrejša kot v sicer razvitih zahodnih ' deželah, realne plače naj bi v zadnjih treh letih narasle za 40% itd.
Res ni mogoče tajiti določenega napredka v Jugoslaviji, vendar pa so navedene številke dokaj pretirane in čiste neumestna je primerjava z deželami zahodne Evrope.
Jugoslovanski komunisti namreč namenoma pozabljajo, da bi pokazali na drugo plat medalje, čeprav je tudi to plat brez posebnega truda mogoče razbrati iz jugoslovanskega uradnega statističnega letopisa za leto 1959: Predvsem moramo upoštevati, da se je denarni obtok, ki je znašal leta 1952 le 50 milijard dinarjev, zvišal do konca leta 1.956 na 95 milijard dinarjev, konec leta 1958 je znašal že 142 milijard in presega sedaj, odnosno je presegal konec leta 1959 že 160 milijard. Nominalni narodni dohodek je dosegel leta 1952 853 milijard dinarjev in je narastel v letu 1958 na 1860 milijard. Izključeno je, da bi pri tem povečanju ne igral znantne vloge povečani denarni obtok in prav zato lahko vsakdo upravičeno dvomi, da se je realni narodni dohodek v tem razdobju res podvojil.
Realne plače in mezde delavcev so od leta 1956 do 1957 narasle z,a 8%, od 1957 do 1958 pa za 4%, kar znese skupaj 12%. Komuinsti trdijo, da so v zadnjih treh letih porastle plače za 40%, torej bi morale narasti od konca 1959 kar za 28%, kar pa noben pameten človek verjeti ne more. Dalje ne smemo prezreti, da je po verodostojnih popravkih in kontrolah jugoslovanskih komunističnih številk dosegla celotna osebna potrošnja jugoslovanskega prebivalstva šele leta 1958 potrošnjo jugoslovanskega prebivalstva pred drugo svetovno vojna, glede na potrošnjo na posameznega prebivalstva pa je verjetno še danes nižja kot pred vojno.
Svobodni svet rad ponavlja jugoslovanske propagandne številke, največ zato, ker misli, da mora jugoslovanske “pridobitve” primerjati s “pridobitvami” satelitov, pri tem pa pozablja, da je bil napredek v svobodnih deželah neprimerno bolj znaten in učinkovit kot napredek Jugoslavije, in vseh satelitov — seveda, če upoštevamo dejstva in ne propagande. Dalje na Zahodu radi pozabljajo, da morajo imeti neutemeljene pohvale jugoslovanskih komunistov v svobodnem tisku tudi velik odmev v še ne razvitih deželah, ki se itak vse nagibajo k nacionalističnemu dirigizmu. Jugoslovanskim komunistom pa je največ za to, da bi s svojimi uspehi vzbudili v mednarodnem svetu pozornost s “svojim marksističnim konceptom”.
To časopismo “sopotništvo” v Zahodni Evropi in Severni Ameriki pa pomaga jugoslovanskim komunistom uveljavljati se v najrazličnejših kolonialnih deželah. Pred nedavnim je Jugoslavija dala
uri, je bil odmor. Pri debati o poročilih, ki je bila po odmoru, se je zlasti sukala razprava okoli finančnega položaja. Predsednik se je ob koncu zahvalil g. Lado Lenčku za njegovo težko in odgovorno delo, ki ga je opravljal z veliko požrtvovalnostjo; vendar bi to ne bilo dovolj, če ne bi to delo prepajala tudi velika ljubezen do SKA in do usode slovenske kulture. Pri tej aktivnosti je seveda naletel tudi na mnogo težav, kritik in krivic. Toda njegov pogum je bil pogosto tudi zgled in opora za vse člane uprave.
Sledile so volitve ter so bili izvoljeni: Ruda Jurčec, predsednik, dr. Tine Debeljak, prvi podpredsednik, prof. Alojzij Geržinič, drugi podpredsednik, tajnik Marijan Marolt, dočim se mesto blagajnika še izpopolni. V odsotnosti tajnika zaradi bo’ezni je bil za vršilca dolžnosti tajnika izvoljen g. Božo Fink.
Sledila je razprava o predlogih, nakar je predsednik izrekel najlepše želje ir. čestitke dr. Brumnu, ki je pred kratkim slavil svojo petdesetletnico. Zahvalil se mu je za njegovo skrb in ljubezen, s katero spremlja delo SKA.
Spominske besede dvema umrlima u-stvarjalnima članoma SKA, gg. dr. B. Vošnjaku in dr. Ivanu Ahčinu so zaključile občni zbor.
celo nekaj kreditov manj razvitim deželam; v resnici bi ta sredstva nujno potrebovala doma — dobila jih bo pa itak od Zahoda. Jugoslovansko trgovinsko udejstvovanje je v zunanjem svetu vedno združeno s propagando za socialistično planiranje in za najrazličnejša podržavljenja Ker Titovci vedno istočasno poudarjajo, da je njihov sistem zelo podoben sovjetskemu, delajo s tem, morda nehote, tudi reklamo za tovariša Hruščova. če odtehta vso škodo, ki jo s tem napravijo, njihova nevtralnost (ta je trenotno zelo dvomljive vrednosti), je veliko vprašanje.
Ali je končno jugoslovansko gospodarstvo, ki ga na Zahodu tako radi hvalijo, v resnici vredno tega priznanja? Ni dvoma, da je titovsko gospodarstvo dokaj boljša izdaja stalinističnega gospodarstva. Veliko vprašanje pa je, če je tudi . vredno pohvale. Ker na Zahodu marsikdaj napadajo tiste, ki dvomijo nad čudovitim jugoslovanskim gospodarstvom, in jim očitajo, da so osebni nevoščljivci, polni osebne užaljenosti, naj ima to pot besedo — profesor gospodarstva v Jugoslaviji.
Mijo Mirkovič je profesor ekonomije na zagrebškem vseučilišču. Najbrž je član partije, vsekakor pa član Komunistične Zveze. Njegova knjiga “Uvod u ekonomiku Federativne Ljudske Republike Jugoslavije” je lani izšla pri komunistični založbi “Naprijed” v Zagrebu. Na ovitku so izrekli uredniki najbrž nehote naslednjo sodbo: “Avtor ne stremi za tem, da bi hotel prikazati dokončno in popolnoma zaključeno sliko naše ekonomije (taka naloga dandanes tudi ne bi bila realistična), vendar prispeva znaten doprinos k tej sliki, ko načenja z novih vidikov obdelavo bistvenih vprašanj naše sedanjosti ter našega bodočega razvoja in jih jasno osvetljuje. Zato bo to delo nekaj več kakor le učna knjiga za dijake ekonomije, čeprav bo mogla tudi temu namenu dobro služiti.”
Predvojna Jugoslavija ni bila slaba
Že kmalu na začbtku knjige se bralec začudi, ko se profesor Mirkovič upa trditi, da predvojna Jugoslavija ni bila tako slaba. Uradna komunistična propaganda namreč ponavlja z dneva v dan, da je bila monarhistično-fašistična Jugoslavija dežela splošne bede, država brez napredka in ječa svojim narodom. V tej knjigi pa stoji: “Navadno pravimo, da so ostale produkcijske sile Jugoslavije v razdoblju od 1918 do 1941 stacionarne, kar je deloma tudi res. Če pa uporabljamo količinska merila, moramo ugotoviti, da je prišlo tedaj do velikega napredka v primeri z letom 1.1941. Uvideti moramo tudi, da se niso razvile le produkcijske sile, ampak tudi družbeni odnosi, družba sama, družbene sile itd.” Že samo iz tega citata moremo razbrati Mirkovičev način pisanja. Najprej izrazito podreta komunistično trditev, nato pa razlaga prav nasprotno.
Na drugem mestu hvali razvoj hrvaške prestolnice Zagreb v predvojni dobi: “Tako kakor, je Milan trgovsko, industrijsko in bančno središče Italije, tako je bil Zagreb trgovski, industrijski in bančni center Jugoslavije. Ta gospodarska funkcija je pripomogla mestu k hitremu porastu na vse strani. Zaradi intenzivne graditve stanovanjskih hiš se je povečal v razdobju od 1918 do 1941 celotni stanovanjski prostor v Zagrebu za 200%, medtem ko je število prebivalstva naraslo le za 134%”. Kaj si mislijo študentje, ki še sedaj občutno trpe zaradi pomanjkanja stanovanj, ko to berejo.
Planiranje in investicije.
Osnovna misel avtorjeva je, da tako “planirano kakor tudi neplanirano gospodarstvo privede do nesorazmernosti in nasprotij”. Profesor meni, da “ni načrta, ki bi bil tako popoln, da bi res izločil nesorazmernosti in nasprotja”. Človek se nehote vpraša, kje torej so tiste prednosti planiranja, posebej še, ko profesor nadaljuje in trdi, da je od le-. ta 1947 do 1957 prišlo v Jugoslaviji do mnogih takih nesorazmernosti in nasprotij, katerih vseh še ni bilo mogoče izločiti.
Pa te splošne trditve profesorju Mirkoviču še ne zadoščajo. Navaja tudi nekaj zgledov, na primer iz napačnega planiranja ribolova. Po petletnem načrtu iz 1. 1947 je veljalo: “Ribolov se mora trikrat povečati”. Mirkovič navaja, da niti polocica tega plana ni bila dosežena, ker “ribe niso hotele pripla-
vati planu in zato tudi niso mogle biti ujfetp”. če bi jih pa vendarle toliko nalovili, Pa pravi, da jih ne bi mogli prodati. Dalje^so tovarne za predelavo in konserviranje\rib zlasti ob italijanski meji prevelike/Hako da mora Jugoslavija zanje letno uvajati 3000 ton rib iz Turčije.	i
Pravtako opisuje Mirkbvič napačno namestitev osnovnih industrij: Slovenija nima boksita, pač pa je bila tam zgrajena največja tovarna aluminija;’ na Hr-
ARGENTINA
V Argentini se je v nedeljo dne 1. maja začelo 92. redno zasedanje poslanske in senatne sbornice. Oba dosedanja predsednika — prof. Friderik Monjar-din v poslanski zbornici, dr. Jose M. Gui-do pa v senalu —- sta bila ponovno izvoljena. V poslanski zbornici so tudi zaprisegli poslanci, ki so bili izvoljeni 27. marca.
Slavnostni seji obeh zbornici dne 1. maja so prisostvovali samo vladni poslanci in senatorji, opozicionalni poslanci ljudske radikalne stranke so objavili, da jo bodo bojkotirali zaradi obsednega stanja v državi in zaradi izvajanja vojaškega načrta CONINTES. Navzoči so
vaškem ni železnih rud, pa je bila kljub- jrn bili vsi člani vlade, visoki državni lovvin	rrn»i»o innn trnlllzn	K A’ c ClVlllTl ITI* vojaški ter cerkveni dostojan-
temu tam zgrajena velika topilnica železa.” Ni mogoče zgraditi vse na enkrat in na vseh krajih”, pravi Mirkovič, pačenja tudi vprašanje težke industrije is. meni, da je dvomljivo, če je bilo pravilno rešeno.
Po njegovem mnenju je treba pri prednosti investicij upoštevati rentabilnost, t. j. gospodarski donos tega, kar je bilo vloženo v nove obrate. “Moremo namreč opazovati, da so bile v različne panoge investicirane milijarde, ne da bi se produkcija zvišala”. Mirkovič je mnenja, da ni vedno pravilno izračunavati, koliko se je produkcija zvišala na osebo itd. “Mnogo važnejše je vedeti, v kakšnem razmerju sta nova količina produkcije in višina investicij, zlasti za koliko se je produkcija dvignila v razmerju do investicij”. Treba je končno najti neko gospodarsko merilo zapo-vrstnosti, ekonomije in produktivnosti investicij.
Poleg tega ne gre “... le za investicije v novo produkcijo, ampak tudi za vzdrževanje celotnega produkcijskega a-parata. Ni zadostno vedeti, kolikšen del narodnega -dohodka bo odpadel v novih okolnostih na nove investicije, ampak tudi v kakšnem stanju se nahajajo stara produkcijska sredstva”. V Jugoslaviji so namreč komunisti za nove objekte enostavno uporabljali sistem odpisov, medtem ko so stari propadali.
Ko pa so končno novi objekti le bili tukaj, njihove “zmogljivosti” iz različnih vzrokov ni bilo mogoče ugotoviti.
Zadostitev potreb
Za jugoslovansko komunistično zgradbo je “bil značilen pojav, da je bila ponudba tistih izdelkov, za katere na trgu ni bilo povpraševanja, znatno večja kakor tistih, za katere so na trgu povpraševali. Zato velikih zmogljivosti nekaterih industrijskih panog ni bilo mogoče v celoti izrabiti, ker za njihove izdelke na trgu ni bilo povpraševanja... Na drugi strani pa je bila in je deloma še danes neznatna ponudba tistih vrst proizvodov, po katerih je na trgu veliko povpraševanje kot na primer vse vrste prehrane, tkanin, stanovanj in prometnih sredstev.”
V skladu s produkcijo, ki se za potrebe prebivalstva ne briga ali se vsaj ni brigala, se produktivnost do leta 1955 ni dvignila, kakor tudi ne realne mezde. Po primeru, ki ga navaja Mirkovič, je delež mezd na prodajnih cenah v nekem podjetju le 2%. Povprečno pa bi moral ta delež znašati približno 9%.
Mirkovič trdi, da so redni dohodki tako nezadostni, da mora vsakdo v Jugoslaviji iskati še postranski zaslužek. Posledica tega je prenatrpanost službenih mest. Namesto, da bi se delo opravljalo koordinirano, zaposleni drug drugega ovirajo. Če bi se del problema produktivnosti rešilo z omejitvijo delavnih mest, bi bil rešen obenem velik gospodarsko družbeni in družbeno moralni problem. Ta rešitev bi sprožila seveda nov problem: kam z previškom ponudbe za delo.
Mirkovič razpravlja tudi od delovni morali, ki naj bi bila v Jugoslaviji zelo nizka. Po njegovem mnenju služi kot primer visoke delovne morale in s tem tudi visokega dohodka Švica, če tudi je njeno naravno bogastvo mnogo manjše kot jugoslovansko. Za bogastvo je treba “strokovne usposobljenosti in discipline”, katerim potem sledi tudi delavna morala. Mirkovič dvomi, da bi bilo v Jugoslaviji kdaj mogoče doseči tako visoko delovno moralo, kakor jo ima Švica. Brez take morale pa tudi ni resničnega socializma.
“Kaj pomaga množica strokovnjakov, če je njihova volja zlomljena, če nimajo nobenega gospodarskega čuta za možno, nobenega čuta odgovornosti in če o-kolnosti, v katerih delajo, vsega tega ne zahtevajo”. Tako vzklika Mirkovič.
Proti koncu nadaljuje v istem smislu: “ljudje ne živijo, da bi delali... ampak delajo, da bi svoje življenje vzdržali na neki kulturni višini, ali da bi to višino (se nadaljuje na 3. strani)
Ft.veniki, člani diplomatskega zbora in številno občinstvo.
92. redno zasedanje je začel predsednik republike Ir. Frondizi z branjem poslanice o delu svoje vlade ter o političnem in gospodarskem položaju države. V njej je naglašal, da je bilo 1. maja 1958 z nastopom od naroda izvoljene vlade v deželi vzpostavljeno pravno stanje. Poznejši politični in socialni dogodki so ustvarjali ovire, da se to stanje ni moglo ohraniti v vsej polnosti. Toda kljub vsem težavam in oviram je jasno, da večina naroda želi, da se ohrani sedanja oblika vladavine. Brezpogojno potrebno pa je, da terorizem, vstaje in upore ter krivice zamenjajo medsebojni razgovori in posveti ter dogovori. Stranke, ki so se udeležile marčnih volitev, so uživale popolno svobodo in velike olajšave. Negativna stran teh volitev je, da so se nekatere politične skupine premišljeno postavile v ilegalo ter se same izločile iz demokratskega sožitja z ostalimi državljani. Vlada je bila prisiljena predložiti sodni oblasti v presojo in o-bravnavo dokaze za njihovo teroristično delo in priprave za upor. Na voditelje teh skupin in ne na vlado pada vsa odgovornost, če so izključeni iz normalnega razvoja demokracije.
Govoreč o nalogah svoje vlade je dr Frondizi poudarjal, da je prva dolžnost vlade ohranjati javni red ter zavarovati državo pred anarhijo. Trudila se bo še naprej, da bo ustvarjala tako stanje, ki bo onemogočalo obnovo starih diktatur, kakor tudi ustvarjanje novih. Hujskanje gotovih skupin na državni udar je povzročilo, da je vlada morala, objaviti obsedno stanje; organiziranje uporov ter izvajanje terorističnih dejanj je pa vlado prisililo, da je zaradi zaščite javnega reda in miru ter za zavarovanje splošne blaginje ljudstva segla po še skrajnejšem sredstvu ter je izdala odredbo za izvajanje vojaškega načrta Conintes. Prav ti odločni ukrepi vlade so omogočili, da je bilo mogoče marčne volitve izvesti v resnični svobodi in demokraciji. Komunisti in peronistične skupine, ki so dajale pobude za teroristična dejanja ter za upor, se morajo zavedati vse težine odgovornosti, ki pada nanje, in škode, ki jo s takim zadržanjem in početjem povzročajo državi in demokraciji.
Po mobilizaciji kaznilniškega osebja v cordobski provinci, je vojska zasedla vse tamošnje kaznilnice. Vojaški preiskovalni sodnik je v Cordobi zaslišal 7 priprtih teroristov, na podlagi njihovih izpovedi so vojaške oblasti izvedle še vee aretacij. Civilna sodna oblast se je pritožila proti vojaškim oblastem na vrhovno sodišče, ki je vojaški oblasti naročilo, da mora 7 teroristov, ki jih imajo priprte civilne sodne oblasti, vrniti njim v nadalnjo razpravo. Ker pa zvezna vlada o svojem ukrepu za mobilizacijo kaznilniškega osebja v cordobski provinci predhodno ni obvestila tamošnje provincijske vlade in se tudi ni z njo posvetovala, je guverner cordobske province dr. Zanichelli odstopil. Njegovo ostavko so vladni provincijski poslanci in senatorji na skupni seji zavrnili, opozicionalni ljudskoradikalni poslanci so bili za sprejem ostavke, so pa zbortf-valno dvorano pred glasovanjem zapustili. V svojih govorih so ostro napadali guvernerja, še bolj pa predsednika dr. Frondizija.
Pred prvim majem je Združenje inozemskih časnikarjev v Buenos Airesu priredilo slavnostno večerjo, na katero je povabilo predsednika republike dr. Frondizija. Pozdravil ga je predsednik združenja Percy Forster. V zdravici je napil predsedniku in Argentini z željo, da bi prenehal terorizem, ter da bi bodoči zgodovinar lahko zapisal, da so se v težkih časih znašli ljudje pri skupnem delu za reševanje problemov za svojo srečnejšo bodočnost. Za pozdravni govor se je zahvalil predsednik ter naglašal pomen svobodnega tiska in zlasti njegove konstruktivne kritike v javnem življenju.
llcoice i&
RAZSTAVA UMETNIŠKE ŠOLE SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
Muzejsko društvo v Škofji Loki je izdalo že šesti letnik svojega zbornika Loški razgledi. V njem med drugim Emilijan Cevc prikazuje življenje in- delo malo znanega slovenskega slikarja Štefana Dolinarja, ki je bil doma iz Pušta-la, živel pa na Dunaju nekako do leta 1843; Ela Gros je pa opisala življenje in delo prezgodaj umrlega dramatika Antona Leskovca, ki je bil tudi doma v Škofji Loki. V leposlovnem delu zbornika je objavljena tudi njegova doslej še nenatisnjena drama Sovodenj.
V	Sdnožečah bodo letos začeli graditi pivovarno. Gotova bo verjetno do leta 1962 ter bo njena zmogljivost 60.000 hi piva letno. Za zgraditev pivovarne v Senožečah so se odločili zato, ker je vsako leto občutno pomanjkuje piva v letnih mesecih v Primorju. Senožeče so pa že znan star-pivovarski kraj, saj so tam varili pivo že od leta 1820 do 1928.
Prof. Pavel Kunaver je doma tiho in skromno slavil 70 letnico svojega življenja. Znan je po številnih opisih svojih plezalnih in jamarskih tur. Je prvi, ki je že leta 1911 preplezal severno Triglavsko steno. Napisal je tudi 3 knjige in sicer Na planine, Kraški svet in njegovi pojavi ter Po gorah in dolinah. Po prvi svetovni vojni se je moqno udejstvoval tudi v slovenski skavtski organizaciji.
V	Slatinskem podjetju v Radencih so izboljšali črpalne naprave v Boračevem. Na ta način bodo zvišali proizvodnjo slatinske mineralne vode od 17 na 25 milijonov steklenic letno. Pa še vedno ne bodo mogli postreči v polni meri odjemalcem.
Proračun jugoslovanskega drž. tajništva za narodno obrambo dosega izredno višino 207.1 milijarde dinarjev. Posamezne postavke v njem je v zveznem parlamentu pred poslanci in senatorji branil načelnik fin. oddelka v min. za narodno obrambo Tone Marinček.
Umrli so. V Ljubljani: Franc Lukman, upokojenec, Nežka Preskar, roj. Gorjup,
Mohorjeve družbe v Celovcu za leto 1960. je lep in je Mohorjeva družba tudi letos ostala zvesta svoji tradiciji ki jo ima. Glavna knjiga je koledar Družbe sv. Mohorja, ki že po svoji zunanji opremi vzbuja pozornost. Preprosta in lepa. Na 160 straneh pa je zbrano poleg koledarskega dela pestro čtivo. Poleg zanimivih dogodkov v svetu najdemo opis prosvetne dejavnosti Koroških Slovencev, vzgojne spise, pogled za kulise misijonske borbe, poučne spise itd.
Druga knjiga Večernice vsebuje povest priljubljenega izseljenskega pisatelja Karla Mavsarja “Ura s kukavico”. Naslov temu delu te povesti bi bil prav lahko “Človek in zemlja”. S toliko pristnostjo opisuje Mavsar odnos slovenskega kmeta do zemlje, da ima v tem pogledu malo tekmecev v slovenski književnosti. V ljubezni do zemlje ali bolje rečeno v povezanosti z zemljo ima izvor vse dogajanje te povesti. Opisi značajev
Frančiška Malavašič, Ivanka Finžgar, roj. Hribar, Anton Ciuha, Frančiška Franci, Nežka Gorjupova, dolgoletna članica šentjakobskega gledališča, Franc Šajn, strojni ključavničar v p., Janko Komar, Franc Weilgoni, Josipina Mau-sar, roj. Ricelj, Florijan Čarman, radio-mehanik, Marko Vrviščar, dijak, Ciril Škofič, obratovodja Tovarne kovinaste galanterije, Ivanka Ogrin, šivilja, Ivanka Soršak, roj. Jager, gospodinja, Anton Žagar, ključavničar v. p., Frančiška Breskvar, roj. Jesih, posestnica, Marija Gabrovec, roj. Javoršek, Anton Martinc, glavni blagajnik biv. Ljubljanske kreditne banke, Franc Kosmač, ključavničarski'mojster in Jožef Žagar v Žagi pri Bovcu, Mojca Smrekar iz Sapa pri Šmarju, ¡Štefan Zajc, avtoličarski mojster v Hrastju, dr. Edvard šerko, zdravnik na Vranskem, Alojzij Švegelj, poštni upokojenec v Kranju, Janez Ravnikar, upokojenec pri Sv. Tomažu, Milan Kuselj, trg. pomočnik v Piranu, Alojz Ogorevc, skladiščnik v Brežicah, Jernej Benčan, posestnik v Planini, Uršula Japelj, roj. Žagar v Iški vasi, dr. Ernest Gorišek v Zagrebu, Helena Sodja na Bledu, Laura Rasberger, roj. Bartoletti v Mariboru, Marija Križnar v Godešiču, Mary Repič, roj. Pugina v Kranju, Alojz Kocijan, žel. upok. iz Brestanice, Jože Rade, upok. v Predgradu, p. Ciprijan Napast, generalni lektor, dolgoletni gvardijan in zla-tomašnik v Novem mestu, Cilka Colnarič, roj. Zupan, žena zdravnika v žabni-ci, Stane Vilfan, direktor Gorenjske opekarne v Dvorski vasi, Lenka Lenard, roj. Škerlj v Mariboru, Lovro žagar, čevljarski mojster v Lescah, Ivan Homar, pleskar v Kamniku, Ivan Kralj, upokojenec v Sneberju, Jože Dolar, rudar v p. v Trbovljah, Alojz šijanec, upok. v Medvodah, Armin Brence, šolski upravitelj v p. v Mariboru, Franc Groga Medved v Idriji, Rudolf Pleskovič, učitelj v p. v. Črnučah, Matevž Fafner v Šenčurju, Gustav Murn, biv. gostilničar v Novem mestu, Marija Šitar, upok; na Ježici in Vili Repovž, občinski uslužbenec v Litiji.
so izredno živi. Moč Mavsarjevega peresa je velika in njegova navezanost na slovenstvo in vse kar je slovenskega veje tudi iz. te povesti.
Tretja knjiga je zgodovinska knjižica Franca Erjavca “Koroški Slovenci” 5. zvezek. Ta vsebuje sledeča poglavja: Jožef insko ljudsko šolstvo na slovenskem Koroškem, Koroško slovenstvo ob koncu 18. stoletja in propad Jožefinskih reform. Zanimivi so tudi dodatki, ki so v tem zvezku posebno obširni. Ta peti zvezek vsebuje strani od 757 do 975.
Četrta knjiga prevod povesti Josefine Stegbauer “Zvesta srca”. To povest ima v izvirniku naslov “Der Treubund”. Je nekako nadaljevanje povesti “Veš li število zvezda...?”, ki je pred nekaj leti izhajala v “Nedelji”. Nedvomno bo zajela širok krog bralcev. Dobrota in zvestoba, ki ju v življenju tako pogrešamo, sta prikazana v življenju treh mladih ljudi.	M.
Umetniška šola Slov. kulturne akcije je zaključila svojo petletno učno dobo. Razstava del absolventov šole naj bi pokazala uspeh pouka in stopnjo, ki so jo učenci dosegli. V soboto dne 30. aprila je bila razstava odprta v prostorih šole na Alvarado 350, Ramos Mejia in je ostala odprta še v nedeljo dne 1. maja.
Ko je predsednik SKA Ruda Jurčec začel slovesnost, je bilo zbranih lepo število članov in prijateljev SKA in razstavljavcev. Razstavljenih je bilo 28 del in sicer dela Metke žirovnikove, Ivana Bukovca. Toneta Kržišnika, Franceta Papeža, Darka Šušteršiča in Jureta Vombergarja. Na otvoritev je prišel tudi član Narodnega odbora za Slovenijo g. Miloš' Stare, za Društvo Slovencev pa njegov tajnik g. France Pernišek. V svojem govora je predsednik Ruda Jurčec najprej pozdravil vse navzoče. Omenil je, da bi bila morala biti razstava že lansko leto v okviru proslav pete obletnice SKA, iz tehničnih razlogov pa je bila preložena na začetek nove sezone v letu 1960. Opozoril je na okolnost, da se otvoritve ni mogel osebno udeležiti tajnik SKA Marijan Marolt. Po svojem, delu v šoli in v prav očetovski skrbi ni bil samo profesor, ampak tudi varuh in njen vodnik, ki jo je moral in tudi znal voditi skozi obilo težav in ovir. Daši ni bil navzoč, je bil prav gotovo med nami, zlasti pa v srcih učencev absolventov, ki dobro vedo, kaj mu dplghjejo. V imenu SKA se je zahvalil profesorjem, ki so v vseh teh letih gradili in izpopolnjevali šolo in pouk, zlasti gre vsa zahvala ge. Bari Remčevi, dalje g. Fr. Ahčinu in Milanu Volovšku. Učenci pa svojimi deli na razstavi dovolj spriču-
SLOVENSKA IZSELJENSKA ZVEZA
Misel povezave vseh slovenskih izseljenskih društev, ki. so jo sprožili slovenski izseljenski duhovniki v Evropi, je že toliko dozorela, da bo pripravljalni ali inicijativni odbor Slovenske izseljenske zveze že v kratkem lahko obravnaval vprašanje pravil in izpeljal volitve definitivnega odbora. Pripravljalnemu odboru so svoj pristop v Slovensko izseljensko zvezo javila številna društva iz Južne'in Severne Amerike, iz Evropa in Avstralije. Vsa ta društva prejemajo Vestnik SIZ, v katerem so objavljene vse novice iz življenja Slovenske izseljenske zveze. V štev. 7 tega Vestnika je bil tudi objavljen osnutek pravil in so bila vsa društva naprošena, da ta osnutek proučijo in pošljejo pripravljalnemu odboru svoje pripombe in predloge.
Na podlagi odgovorov društev se bodo sestavila definitivna pravila, ki bodo predložena občnemu Zboru SIZ v o-dobritev. Nato se pa bodo v smislu sprejetih pravil izvolili stalni organi zveze.
Pripravljalni odbor, ki ga vodijo slovenski izseljenski duhovniki v Evropi, je opravil in še opravlja veliko delo. Že samo izdajanje Vestnika predstavlja lepo delo, saj povezuje .slovenska društva po vsem svetu. Veliko priz,nanje je vzbudil tudi stenski koledar za 1. 1960, ki ga je izdala SIZ in ki je sestavljen iz dvanajstih lepih razglednic, ki predstavljajo znane slovenske kraje.
Vsa slovenska izseljenska društva in sploh, vsi zamejski Slovenci imajo velik interes na tem, da postane Slovenska izseljenska zveza čimpreje naša osrednja izseljenska oi'gainzacija, ki bo skrbela za vse Slovence po vsem svetu.
Prispevajte v tiskovni sklad
jejo, kaj so si pridobili. Sicer jih je samo šest, toda za našo skupnost v Buenos Airesu to ni malo. Častital je obsol-ventom in zaželel, da bi vztrajali na poti gradnje slovenske umetnosti v tujini.
N*to je zaprosil podpredsednika SKA dr. Tineta Debeljaka, da naj prebere govor, ki ga pripravil Marijan Marolt. Iz njega posnemamo: “Rad bi resumiral predvsem to, da so morali profesorji in dijaki sami dvakrat graditi šolski prostor in so imeli vkljub temu ob začetku novega šolskega leta spet novo delo s pripravami in popravo šolske stavbe. Vsi trije starejši slovenski umetniki v Buenos Airesu so takoj v začetku in še potem z vso požrtvovalnostjo posvečali vso skrb pouku. Jaz za svojo osebo sem takoj v začetku jemal svojo snov akademsko, seveda umetnostno zgodovino kot stranski predmet, nekako v smislu kot jo je moj nepozabni profeT sor Izidor Cankar predaval arhitektom ali dr. Tone Vodnik konservatoristom v Ljubljani, a dosti izčrpneje kot sem jo že mogel dvakrat predavati na tukajšnji bogoslovni fakulteti, čeprav je število dijakov redkokdaj presegalo število sedem, sem se držal akademskega pravila tres faciunt collegium, a vendar se mi zdi, da k nobeni uri nisem prišel zastonj. Pozneje smo imeli predavanja bolj kot nekak seminar in sem se včasih čudil,
' 1 i k o so dijaki znali zlasti iz zgodovine novejše umetnosti. Ko zaključujemo prvo petletje, mi je v veliko dolžnost zahvaliti ge. Bari Remec, vsem članom profesorskega' zbora in je moja dolžnost, da se zahvalim gospodični dijakinji in g. dijakom, ki so z veliko resnostjo in vestnostjo obiskovali pouk in
Že nekaj let je prvi maj v Buenos Airesu praznik Družabne Pravde. Tudi letos je Družabna Pravda na prvi maj, ki je po odločbi papeža Pija XII. praznik sv. Jožefa Delavca, imela sv. mašo v kapeli Slovenske hiše in nato v dvorani redni letni občni zbor. K šv. maši in na občni zbor je Družabna Pravda povabila ne samo svoje člane, ampak tudi druge rojake, zlasti delavce in delodajalce. Kapela v 'Slovenski hiši že dolgo ni bila tako polna kot ob tej priložnosti. Sv. mašo je daroval direktor
STUDIA SLOVENICA
V Washingtonu je izdala knjigo dr. Alojzija Kuharja “The Conversion of the Slovenes and the German-Slav Ethnic Boundary in the Eastern Alps — Spreobrnjenje Slovencev in nemško-slovan-ska etnična meja v Vzhodnih Alpah”. Delo je izšlo kot drugi zvezek knjižne zbirke “Studia Slovenica”, ki si je nadela težko nalogo opozoriti znanstveni svet na slovenski narod in na njegovo kulturo. Knjiga je vezana in obsega 231 strani, do sedaj je največji znanstveni tekst slovenskega znanstvenika v angleščini. Založba napoveduje, da misli v prihodnjem letu izdati še eno slovensko znanstveno delo v angleškem jeziku. Cena knjigi je 5 dolarjev in se lahko naroča pri: Studia Slovenica, P. O. Box 4531, Washington 17, D.C. in League of CiSA 258 E. 19. Str., New York 3, N. Y.
Opozarjamo vse Slovence, ki obvladajo angleščino na to pomembno knjigo. Zelo primerna je tudi kot darilo.
| Vsak teden ena IZ PISMA Leopold Turšič
Prve so cvetke iz zemlje priklile,
v moje so srčece se nasmehnile. Tudi iz njega je cvetka pognala, k svojemu sončaku zatrepetala.
Fantič, ti moje si sončece vroče, k tebi, le k tebi rožica hoče.
Sončece ljubo, saj veš, kaj ti pravi: Sanjam presrečna o prvi ljubavi. ..
se ves čas tudi sami umetniško izpopolnjevali. Ne dvomim, da bo večina svojo umetniško pot še uspešno nadaljevala in s tem tudi naši šoli dala priznanje. Zato znova kličem: “Vivat, floreat, cre-scat mlada slovenska umetnost v zamejstvu”.
Besede g. tajnika so bile sprejete z velikim aplavzom, nato je spregovoril v imenu učencev g. Jure Vombergar. Izjavil je, da se v imenu vseh tovarišev izreka zahvalo upravi SKA, ki je omogočila ustanovitev šole in z vsemi sredstvi podpirala njen razvoj. Težave niso bile majhne, vendar je prav uprava storila vse, k dr je bilo potrebno, da se delo nemoteno nadaljuje. Enako se je zahvalil vsem članom profesorskega zbora, zlasti pa ge. Bari Remec, ki je posvetila šoli vso skrb in ljubezen. Med poukom je bilo več razstav in na vse je prišlo mnogo prijateljev in podpornikov slovenske umetnosti. Naj bi tako ostalo še za naprej.
Prvi večer je ostal razstavni prostor odprt dolgo v noč in tudi v nedeljo je bil obisk lep .
slov. dušnih pastirjev g. Anton Orehar, ki je imel po evangeliju zelo lep govor z izrazito socialno vsebino.
Kmalu po sv, maši je v dvorani Slovenske hiše začel dvanajsti redni občni zbor Družabne Pravde njen predsednik g. Luka Milharčič. V uvodu se je v lepih besedah spomnil pokojnik velikih prijateljev oz. članov D. P.: prevzviše-nega 'škofa ljubljanskega dr. Gregorija Rožmana, častnega predsednika D. P. prof. dr. Ivana Ahčina iri bivšega predsednika D. P. Pavla Masiča. Po izmo-litvi Očenaša za pokoj njih duš je predsednik prešel na dnevni red občnega zbora. Poročila o svojem delu v pretekli poslovni dobi so podali tajnik g. Jan Maks, ki je poročal tudi v imenu upravnika g. Janeza ¡šesta, urednik g. Rudolf Smersu, blagajnik g. Ei-javec Lojze, organizacijski referent g. Kranjc Gabrijel in odbornik za gremijalna vprašanja g. Korošec Jože. Po kratki debati ‘ o teh poročilih je član nadzorstva g. Jonke Jože predlagal razrešnico,- ki je bila soglasno sprejeta. Nato so se vršile volitve tistih odbornikov, katerim... je potekla poslovna doba. Izvoljeni so bili za tajnika g. Jan Maks, za urednika g. Smersu Rudolf, za odbornika za gremijalna vprašanja g. Horvat Avgust in za ■ organizacijskega odbornika g. Kranjc Gabrijel. Dalje sta bila izvoljena V nad- j zorstvo g. Jonke Jože in g. Korošec Jo- i že, za predsednika nadzorstva pa g. Dacar Rudolf.
Jugoslovanski profesor o titovskem gospodarstvu
KNJIŽNI DAR

OBČNI ZBOR DRUŽABNE PRAVDE
(z 2. strani)
še dvignili...” Vedno se moramo vprašati, ali so ljudje samo sredstvo za zgrad-njo socializma, ali je socializem tisto sredstvo, ki naj zboljša usodo ljudi.”
Uprava delavcev in kapitalizem
“Prvo vprašanje je: kdo nosi riziko? Riziko je velik, ker so investicije velike. Če pride do odločitev, ki niso gospodarsko vedno pravilne, ki so negospodarske, ki povzročajo izgube na materialni vrednosti, ki hromijo investirane vloge, ki imajo za posledico nestrokovnjaško in neodgovorno zapravljanje ljudskih dohodkov in ki tako ovirajo porast produkcijskega in življenjskega standarda — kdo je v takih slučajih odgovoren za napačne investicije in ali sploh obstaja taka odgovornost? V kapitalizmu odloči kapitalist, ki nosi z vsem svojim premoženjem potem tudi riziko. Kdo pa je v federativni ljudski republiki Jugoslaviji odgovoren, če obratuje podjetje z izgubo, če je nerentabilno, če je superdimen-zionira.no, če je kraj obratovanja napačno izbran? Velika sredstva so investirana v agrarno gospodarstvo, za rudnike, za velika industrijska podjetja. Dejanska korist ni vedno v sorazmerju z velikostjo investicij”. Na koncu knji-
ge pravi Mirkovič še enkrat: “Napaka kapitalista se takoj sprevrže nanj. Zato pazi z vso pozornostjo, da ne ukrene kaj takega, kar ni v skladu z razmerami in možnostmi. V socializmu tega ni. Napačne odredbe ne težijo tistega, ki jih je odredil (zakrivil). Do take odgovornosti bo prišlo najbrže zelo pozno.” Na splošno izgleda, da so njegove izkušnje s komunističnim gospodarstvom v Jugoslaviji napravile prof. Mirkoviča za občudovalca kapitalističnega sistema. Je mnenja, da so vprašanja gospodarske inicijative v kapitalizmu “tehnično” zadovoljivo rešena. V nadaljnem pa napravi protimarksistično krivoverstvo.' Vpraša se namreč: “Ali so ustvarili Amerikanci produkcijska sredstva?” Njegov odgovor glasi: “Predpostavlja se da so Amerikanci ustvarili produkcijska sredstva in da so se produkcijska sredstva šele pozneje raztegnila na ljudi, so formirala nove ljudi in ustvarila kapitalistično moralo. «Vsekakor, so mogli Amerikanci brez današnjih produkcijskih sredstev ustvariti svojo ustavo kakor je danes, nespremenjeno, 170 let nedotaknjeno. Ta ustava je imela svoj delež pri zgradbi današnjih produkcijskih sredtev, ki so s svoje strani doprinesla k tvorbi “amerikanizma”.
Prof. Mirkovič definira “amerikani-zem” kot čustvo odgovornosti do dela, do denarja, do orodja, do skupnostnega dela. To je velika delovna disciplina, ki je prej ni bilo in ki doprinaša toliko k porastu delovne produktivitete. Ame-rikanizem je organizacija gospodarskega podviga 19. in 20. stoletja. Potem obžaluje Mirkovič, da obstajajo v Jugoslaviji produkcijska sredstva in moralni napori iz 12., 13., 14. in 20. stoletja drug poleg drugega in da hočejo z njimi zgraditi socializem.
Uprava delavcev je Mirkoviču velik poskus, ki bo ostal mcrda samo poskus, ki pa se lahko tudi ponesreči. “Kljub upravi delavcev je prišlo do naslednjih negativnih pojavov: porast cen, zapravljanje družbene lastnine, negospodarski izdatki, neuporaba strokovnih meril pri dodelitvi funkcij, preveliko število delavcev, prenizka delovna produktiviteta, pomanjkljiva odgovornost v razmerju do velikih nalog, kjer povzročajo male napake izgube, ki gi'edo, v stotine miljo-nov. Tatvin in zapravljanja družbenega premoženja ni mogoče odpraviti edinole z novimi institucijami, kakor tudi ne z zakoni, odredbami, predpisi in regla-menti. So v zvezi z višino plače in z višino potrebo, s stopnjo življenskega standarda in z moralo”. Izgleda, da vsi ti predpogoji v Jugoslaviji kljub “upravi delavcev” manjkajo.
“Delavska uprava”, piše Mirkovič, “ne more spričo današnjih produkcijskih ; sil in spričo današnjih plač in delovne morale zavarovati družbenih interesov na produkcijskih sredstvih, niti produkcije organizirati iri kontrolirati. V teh razmerah občuti dplavec dosti bolj svoje nezadovoljene potrebe kot pa funkcijo samostojnega producenta, podjetja in reprezentanta produkcijskih sredstev, ki so delavskemu kolektivu zaupana.” Mirkovič se sprašuje, ali je pametno zame-tavati stoletna izkustva z gospodarskimi funkcijami, zlasti 1 s podjetnikovo funkcijo, samo zato, ker so nastale pod drugačnimi pogoji.
Namen in sredstva
Kaj je bolj važno: socialistične oblike ali vsebina?. “Vedno se moramo spraševati, ali so ljudje samo sredstvo za u-vedbo socializma ali je socializem sredstvo za to, da' bi se ljudem bolje godilo.” Niti industrializacija niti gospodarstvo nista pravi namen. Sta le sredstvi, s katerima je mogoče doseči druge namene; dobro življenje in napredek ljudstva, blagostanje, zadovoljnost, in neodvisnost.
Značilno je, da je prišel jugoslovanski komunistični profesor po petih letih stalinističnega in desetih letih titoistične-ga “socializma” do teh zaključkov.
Na predlog tajnika je bilo sklenjeno, da se pošljejo pismeni pozdravi pred-j sedniku Narodnega odbora ža Slovenijo g. dr. Mihi Kreku, kardinalu Cagg;anu v Buenos Airesu, generalnemu asistentu p. A. Prešernu v Rimu ter vsem slovenskim društvom v Argentini. Dalje je bilo skljenjeno, da se zviša članarina od letnih 10 na 15 pesov in naročnina za list na 60 pesov. V razgovoru so vsi poudarili, da naj odbor kljub težkim gospodarskim razmeram vztraja pri izdajanju glasila “Družabna Pravda” in nadaljuje važno socialno delo, ki ga opravlja med zamejskimi Slovenci.
HLADILNIK
BLED
JE NAJFINEJŠI IN NAJCENEJŠI.
Akc ga še nimaš, si ga nabavi sedaj z malim predplačilom pri
Cerrito 2245, Lomcrs del Mirador
Poleg vseh hišnih potrebščin, nudim prvovrtna kolesa za odrasle in otroke, primerna za darila. Po naročilu tudi motorna kolesa.
SLOVENCI V ARGENTINI
DOPOLNILO
V	poročilu o razstavi Slovenskih šolskih tečajev ob priliki Slovenskega dne na Pristavi v Moronu je tiskarski škrat izpustil Slovenski šolski tečaj Antona Martina Slomška iz Ramos Mejia, ki ga vodi gdč. Anica Šemrov in ki je eden najštevilnejših tečajev.
OSEBNE NOVICE
Po več kot desetih letih pride te dni 'za krajši čas zopet med nas znani gornik, planinski pisatelj in slovenski kulturni delavec g. Dr. Vojko Arko iz Ba-riloč.
Za slovensko javnost bo v okviru Slovenskega planinskega društva predaval v soboto, dne 14 maja v dvorani na Ra-mon Falcon o gorniških podvigih slovenskih planincev, na kar naše rojake že danes opozarjamo. G. Dr. Arku pa izrekami dobrodošlico in mu želimo, da bi se dobro počutil med nami.
Na Belo nedeljo sta se prožila v Men-dozi g. Javoršek Jože in gdč. Gefka Grintal. G. Javoršku je bil za pričo njegov brat Tone, gdč. Gefki pa tudi brat g. Luka Grintal. Mladi par bo živel na prijetnem moževem domu v Ramos Mejia.
Poročila sta se v soboto 23. aprila v cerkvi Ramos Mejia g. Mali Alojz in gdč. Mici Poljanšek. Poročal je ženinov brat g. župnik Gregor Mali. Za priči sta bila g. Drolc Vinko in g. Zakrajšek Janko. Pri poročnem obredu je pel cerkveni pevski zbor Ramos Mejia pod vodstvom pevovodje g. Čamernika Gabriela.
CASTELAR
V	družini Ivana Breclja in njegove žene Pinice roj. Legiša so 3. maja dobili hčerko, čestitamo!
BAHIA BLANCA
Dr. Peter Rant je po natečaju dobil mesto profesorja za mednarodno trgovino na ekonomski fakulteti državne u-niverze v Bahia Blanca, čestitamo!
IZJAVA
Da ne bo nepotrebnega sumničenja in si bodo zainteresirane osebe na jasnem, izjavljam, da sem emigrant kot ostali, ki vztrajamo in čakamo svobodne vrnitve.
Avgust Maček, 1. r.
Slovesnost v Don Bosco. V nedeljo 1 maja je bila v prostorih Mladinskega Doma otvoritev nove društvene sobe, ki je posvečena spominu našega napastir-ja pok. škofa Dr. Gregorija Rožmana. Slovesnost se je pričela ob' 11. uri. Bile so povabljene tudi članice Dekliškega Mladinskega Doma. Vsi smo se zbrali v novi sobi, kjer smo najprej zapeli Marijino majniško, zatem je predsednik Maks Jesih odkril sliko pokojnega škofa, na kar so vsi zaploskali. Sliko je umetniško izdelal bogoslovec France Bergant. Tercet D. M. Doma je nato zapel dve pesmi.
Sledil je govor g. vodje č. g. Mernika, ki je v zgoščenih besedah povedal nagib, da je posvetil to sobo spominu g. škofa. Rekel je, naj nas ta slika spominja zmeraj na svetel vzgled pokojnega g. škofa, ki je tiho in mirno prenašal življenje v begunstvu ko je bil ločen od svoje škofije, ki je veliko premolil in žrtvoval za slov. mladino, da bi o-stala zvesta Bogu in narodu slovenskemu. Sledila je blagoslovitev nove sobe, ki jo je izvršil vodja č. g. Mernik. Tercet nam je zopet zapel slov. pesem.
Za zaključek je spregovoril še predsednik M. D. Maks Jesih, ki se je g. vodji zahvalil za to veliko delo, ki ga je
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev je ob 15-letnici vetrinjske tragedije izdalo v spomin vsem padlim žrtvam album dveh plošč z naslovom
Junakom v spomin
Na obeh ploščah (hitrost 45 rpm) pojejo slovenski domobranci, živeči v Argentini, naslednje pesmi (ob delni spremljavi orkestra):
SPB—I Moja domovina Naj čuje nas Mi, legionarji Delaj, delaj, dekle, pušeljc
SPB—2 Mi slovenski smo vojaki Slovenski domobran
Slovenski domobra n......
Vojaški boben Gozdič je že zelen
Album bo na prodaj v pisarni Društva slov. protikomunističnih borcev, Ramocn Falcon 4158, pri posameznih odbornikih Društva, na prodaj pa tudi na običajnih krajih, kjer kupujete slovenske plošče. Cena 240.— pesov. •
Ker je naklada omejena, pohitite z nakupom.
izvršil za slov. fante, ki se tam zbirajo. Prosil ga je tudi, naj jih vodi še za naprej z isto skrbjo, kot je to do sedaj. Fante pa je prosil naj se še z večjo vnemo oklenejo svoje organizacija in naj ostanejo zvesti svojemu vodji, ki se neprenehoma trudi za nas. S pesmijo “Zmagala si Devica slavna” in “Oče, mati in sestre” smo zaključili slovesnost.
Carapachay. Slovenci iz Carapachay in njega okolice smo že dolgo čutili potrebo po nakupu svojega zemljišča, na katerem bi postavili svoje prostore, ki bi predvsem služili slov. šolskemu tečaju, hi se že vrši v tem okraju drugo leto.
Tako so v nedeljo 24. maja kupni na javni dražbi zemljišče, ki leži nekako med Carapachayom in Barrio Tanke, kjer živi največ Slovencev. V nedeljo 1. maja pa je bil sestanek vseh Slovencev iz Carapachaya in okolice, na katerem so razpravljali v kakšni obliki napraviti, ter na kakšno ime prepisati zemljišče ob prepisu. Povabljen je bil g. Smersu, ki nam je razložil sistem raznih društev, zadrug in klubov, ki bi prišli za nas v poštev.
Vsi navzoči so bili zelo veseli in navdušeni, ter bodo vsi sodelovali po svojih močeh. Izvolil se je tudi pripravljalni odbor, ki bo skrbel za nadaljno delo.
PO ŠPORTNEM SVETU
Na zadnji letošnji večji skakalni prireditvi v Oberwiesenthalu v Nemčiji je spet zmagal Recknagel s skokoma 77,76 m, Pečar pa se je uvrstil v mednarodno elito s 6 mestom (70,5, 75). Njegov drugi skok so sodniki proglasili za najlepši skok dneva.
Nogomet v Jugoslaviji: Po zimskem počitku so spet pričela tekmovanja v raznih ligah. Jesenski prvak prve lige Crvena zvezda je precej popustila ir, je v 15 kolu prevzel vodstvo zagrebški Dinamo. V drugi ligi Split s 23 točkami pred Trešnjevko, ki ima 19 točk. Ljubljanski Odred je zaplaval v nevarne vode. V 15 tekmah je zbral samo 11 točk in je na 10 mestu, za njim sta samo zagrebška kluba Lokomotiva in Elektro-stroj.
V slovenski ligi vodi mariborski Branik s 23 točkami. Eno manj ima celjski Kladivar, zadnja pa je Izola s samo 6 točkami.
Na zimski univerziadi v Chamonixu vFranciji so nastopili tudi Slovenci, ki so se zelo dobro odrezali: Prinesli so domov kar tri bronaste medalje. V alpski kombinaciji je Lakota dosegel tretje mesto (veleslalom 20 mesto, slalom 6., smuk 4.), Jamnik pa je bil osmi. V teku na 12 km Cveto Pavčič zasedel tretje mesto, štrbenk 18, Reš 23.; v sko-
SLOVENCI
FRANCIJA
Dopis iz Francije
Gospod Perko R. iz Lyona v Franciji je poslal uredništvu obširno pismo v katerem pošilja vsem Slovencem v Južni Ameriki prisrčne pozdrave. Iz pisma samega pa povzemamo sledeče zanimivosti:
Deportiranci iz Korzike so se vrnili dan po Hruščevem odhodu iz Francije in pravijo, da so se kar dobro počutili, le vreme, ki je bilo zelo slabo, jim je kratilo oddih. Hrana v hotelih je bila odlična, saj je za njih morala francoske uprava plačevati po 26 NF penziona po osebi, medtem ko so samski pregnanci dobivali 10, oženjeni pa 20 NF dnevne odškodnine. Obljubljeno jim je bilo tudi, da bodo prejeli mesečno plačo takšno, kakoršnjo so mesec pred odhodom zaslužili v svojih podjetjih, le da to mora odobriti še francoski parlament. Kljub vsem ugodnostim pa je deportacija imela velik moralni udarec za naše begunce in vse demokratične sile v domovini. Tudi Titovi komunisti so želi svoj uspeh: njihovi listi in radio so prinesli več pripomb, češ kakšna je demokratična Francija, da jugoslovanske “izseljence” enostavno deportira na otok v Sredozemskem morju. Drugi listi pa so spet prikazali sliko, kako demokratične oblasti na zapadu “pravilno” i-avnajo z ničvrednimi fašističnimi emigranti. Vendar je treba pripomniti, da je bila velika ‘večina deportiranih, demokratičnih političnih beguncev, ki so bili zavezniki Francije v obeh vojnah.
Med deportiranci je bilo tudi mnogo uglednih osebnosti, med njimi g. The-odor Dragun, kateri vodi Hrvatsko katoliško misijo v Parizu. Zadnje čase 'so jugoslovansko usmerjeni kakor tudi u-staši “bojkotirali” njegovo sveto mašo. Prvi iz razloga, da je č. g. Dragun hr-vatski “nacionalist”, drugi pa, da ni “čisti ustaš”. Ustaši so delili trobojnice s Paveličevim emblemom in pripravljali spopad. Najbolj vroči med obema taboroma so se oborožili, vendar do resnega .obračuna ni prišlo, zato je skrbela š evilna policija. Ukazali so Paveliče-ve značke sneti in nekdo, ki se možem postave ni hotel podrediti, si je v spopadu z njimi zlomil nogo.
Težave matere begunke. Zadnje čase se je dotok naših beguncev znova povečal. Italijanske oblasti jih nasilno vračajo v Jugoslavijo: le redkim, zelo podučenim se posreči dobiti zatočišče. Tudi avstrijske oblasti v tem oziru niso nič kaj boljše, zato jih večina izbere nepo-redno pot v Nemčijo ali Francijo. Zadnja je bila še do nedavnega zelo širokogrudna, vendar je s svojim zakonom od 23.4.1959 mnogim novim beguncem o-težkočila zatočišče, zato so ti morali bežati v Nemčijo. Da je k temu tako, nam pove naslednji primer:
Pravijo, da so Francozi tolerantni.
P O
SVETU
Morda je res; toda do slovenske begunske Ade Štrukelj, doma iz Kobarida, niso bili. Po dveh mesecih bivanja v Lyo-nu so izdali brez tehnega vzroka, utemeljitve ali zaslišanja nalog za izgon iz Francije. S tem je preko noči zgubila službo gospodinjske pomočnice in tudi borno posteljo; skratka ostala je na cesti z dvema otrokoma, od katerih je najstarejša petletna deklica, ki je od naporne hoje v mrazu preko dveh meja zbolela in je morala na zdravljenje v okrevališče. Policijska prefektura in “č’ovekoljubna” ustanova social servisa za tujce pa si celo prizadevata, da bi otrok moral zapustiti okrevališče, čes da je že toliko dober, da lahko potuje. Ali bo to zmogel v družbi z materjo in triletno sestro, ko bo treba mnogo km hoditi peš ob izprošeni hvani, jih pa ne zanima. Pred odločitvijo ali naj gre v Nemčijo ali naj gre nazaj v Italijo, se je mati odločila, da ne gre nikamor in je vložila pritožbo pri notranjem mi-nisterstvu. Povratek v Italijo bi po-vsej verjetnosti imel za posledico nasilno vrnitev v Jugoslavijo.
Ko smo Jugoslovani v Lyonu zvedeli za njeno usodo,; smo vložili prošnje na Francoski komite na svetovno leto beguncev, da prepreči postopek policije. Zahvala gre desetini Slovencev in Hrvatov, ki so po sveti maši pred cerkvijo sv. Križa v Lyonu nabrali 14.200 frankov in ji nudili prvo pomoč. Tudi Žani Benčič iz Nize je nabral 10.000 frankov med svojimi rojaki. Predvsem na gre zahvala č. g. Čretniku iz Pariza, ki je za njo, kakor že za tisoče naših beguncev storil, včasih tudi neprijetna pota po uradih.
J A V N I NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
PRIHODNJA
DRUŽABNA PRIREDITEV
§ I, © V E N S K E B E S E © E
bo v soboto 21. maja 1960
v običajnih prostorih KLUBA EXCELSIOR
PATRICIOS 457 SANTOS LUGARES
Sodeloval bo orkester Moulin Rouge
Po dolgi in težki bolezni mi je umrl v Ljubljani naš dragi oče
ivan Podstudenšek
magistratni upokojenec
Pogreb dragega pokojnika je bil v nedeljo 24. januarja iz Jakobove mrliške vežice na Žalah.
V domovini zapušča ženo Ivano, hčerko Dano por. Bačar, Minko por. Černič z družino, ter Ančko por. Trebušak.
sin Janez z družino.
Buenos Aires, aprila 1960.
Ste mislili na dober električni hladilnik, TV aparat, radio combinado, ali na katerikoli aparat, ki ga potrebujete za dom?
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
IB 13 in a r. S BI L
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E., 658 - 7083
nudi slovenski skupnosti kredite brez jamstva, na deset mesečnih obrokov brezobrestno za nakup hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, koles, radio apartov, radio combinadov, peči, mešalnikov in drugih potrebščin za dom. Prodajamo samo prvovrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom.
kih seje uvrstil na tretje mesto Rojina. : v nordijski kombinaciji je bil Reš sedmi.
Nekateri ljubitelji našega športa so nas vprašali, kako je kaj z nadaljevanjem oziroma zaključkom Slovenskih športnih dni. Po programu je bilo namreč določeno, da bo zaključek 1. maja. Ker pa ni bilo nobenih obvestil — ni še končano prvenstvo v odbojki, niti v ša-ju in ne v nogometu — sporočamo, da nam to ni znano. Upamo pa, da bomo prejeli od merodajnih funkcionarjev tozadevna obvestila.
Pojasnil«- V št. 15 smo v poročilu o tekmah v odbojki zapisali, da se Moron-čani “posodilrT moštvu Našega doma enega igralca. To so nekateri napak razumeli, zato pojasnjujejo, da je bilo mišljeno samo to, da je igralec prestopil k moštvu Našega doma.
ESLOVESIA LIBRE
Editoi responsable: Milos Stare fedacton José Kroselj Redccción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
OBVESTILA
—	Prvi kulturni večer Slov. kult. akcije bo v soboto dne 7. maja ob T9. uri v dvorani Bullrieh, Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. Pavel Krajnik in sicer: “Krščanstvo v Pasternakovem romanu Doktor Živago”,
—	MEDDOBJE, štev. 3/4 peWa letnika je izšla in morejo revijo naočniki in. bralci prejeti pri poverjenikih, v Bnš-nopastirski pisarni, Ramon Falcon 4158 in pri upravi Alvarado 350, Ramos Mejia.
—	članski sestanek Slov. kat. akad. starešinstva bo v soboto dne 14. maja ob 18 uri v Slovenski hiši, Ramon Falcon 4158. Ker se bo na tem sestanku začela serija predavanj, ki se nanašajo na vso našo skupnost in njeno bodočnost, prosimo, da se člani gotovo udeleže. — Odbor SKAS.
—	Slovenska fantovska zveza bo i nela članski sestanek v nedeljo, 15. maja, po slovenski službi božji ob pol enajsti uri na Ramon Falcon 4158. — O argentinskih političnih strankah bo predaval g. Rudolf Smersu. Na to zanimivo predavanje vabimo vse člane in prijtetlje.
Društvo slov. protikomunističnih borcev vabi vse rojake na predavanje, ki ga bo v nedeljo dne 22. maja po maši imel na Ramon Falconu 4158 njegov strokovni načelnik g. Radivoj Rigler. Predavanje, kateremu je naslov “Ali je bil ne-
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión NP 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 8824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
SAN MARTIN
2	Hiši (4 in 7 kvadrov od trga)
3	zemljišča in
1 špecerijo z delikateso. BUENOS AIRES
4	nova stanovanja (propiedad horizontal)
Ugodno proda
Stanislav Zupančič
31-5142
Naročnina Svobodne Slovenije za leto
1980 za Argentino I 340.—. * 15
izogiben naš zlom leta 1941“, bo gotovo privabilo mnogo rojakov. Po predavanju debata.
SKAD bo imel v nedeljo 15. maja v Florencio Varela študijski sestanek in vodni občni zbor. Zbirališče v notranjosti postaje Plaza Constitución. Vlak o-dide ob 8,22. Ob 9.30 bo v zavodu sester sv. maša, sledilo bo predavanje g. Miloša Stareta o nalogah slovenske inteligence v izseljenstvu in njen odnos do domovine. Ob 12.30 bo skupno kosilo; ob
15 pa bo občni zbor SKAD.
Odbor SKAD vabi vse člane, naj gotovo pridejo na študijski dan.
Obnova aktivnega sodelovanja Jugoslovanskega Sokolstva z bratskim češkoslovaškim Sokolstvom bo proglašena dne
15.	maja t. 1. ob 10 uri dopoldne v Ju-goslovenskem domu: calle J. M. Nuñez št. 1751, Dock Sud. Vljudno vabljeni.
C IIJ © A I> E L S KI ODER
Nedelja, 29 maja 1969
ob 18. uri
IVAN CANKAR:
HLAPCI
Slovensko Planinsko Društvo
vabi svoje člane in rojake, na predavanje o gorniški odpravi na Balmacedo.
Predaval bo
g. Dr, Vojko Arko
s soboto, dne 14 maja v dvorani na Ramón Falcón 4158 ob 19 uri. Predavanje bo bogato ilustrirano z barvnimi diapozitivi. Po predavanju
prijateljski sestanek.
SPOMINSKA PROSLAVA
v nedeljo 5. junija 1960
Dvorana Kolegija San Jose, Azcuenaga 158, Buenos Aires
POČASTIMO SPOMIN NAŠIH JUNAKOV IN MUČENCEV, KI SO NA OLTAR VERE, SVOBODE IN DOMOVINE POLOŽILI SVOJA
ŽIVLJENJA!
Društvo Slovencev
Slovenski pevski zbor iz Mendoze
pod vodstvom staroste slovenskih pevovodij ravnatelja g. Marka Bajuka priredi za vse Slovence v Velikem Buenos Airesu
V NEDELJO 22. MAJA 1960 POPOLDNE
KONCERT SLOVENSKIH IN SLOVANSKIH PESMI
Koncert bo v veliki dvorani kolegija Marije Pomočnice na ulici Yapeya 132 (blizu nekdanje slovenske cerkve na Avenidi Belgrano).
Program in druge podrobnosti bodo še objavljene. S tem koncertom bomo Slovenci tudi proslavili 150 letnico argentinske neodvisnosti.
“Že čriček prepeva, k’ ne more več spat, v trgatev veleva, spet pojdemo brat...”
V nedeljo 15. maja ob 4h pop. bo v NAŠEM DOMU v SAN JUSTU H. Irigoyen 2756
v izvedbi Farnega Odra prikazan narodni običaj kot ga je opisal č. g župnik Martin Radoš:
SLOVENSKA VENSKA TRGATEV
Nastopajo: Oče župan, mati županja, okrajni sodnik in njegov osebni tajnik, trgači m trgačice, viničarji im viničarke, Lovrenc ali tudi “kufermulc” imenovan ter orožniški poveljnik s svojo četo.
-	• ^Pjetna glasba in vesela družba zagotovljeni. Za dobro jedačo in pija-
čo m hitro postrežbo bo vsestransko poskrbljeno. Prireditev bo ob vsakem vremenu.