GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDN07E ------ --------.,„•■ • •-....... .■, .. ,. " \m--- .1 ",, Chkifo, 11L, pondeljek, 14. decembra (Dec. 14), 1031 |fc»illng at »padal r*t» of poalage proriM for lasaatkaT^SrAS^TO JO—YEAE STEV.—NUMBER 291 TRIST MEČE DE LAKE NA CESTO Podan je bil spet »ov doka*, da ee garancij« v pogodba* km pomena proti oboroženi ali! Washlngton, D. C. - (FP) — Japonska ae ja deHnltlvno polastila Mandžurije. To ja dejatvo, katerega priznavajo celo viaoki uradniki v Hooverjevi administraciji, po tritedenskih brezplodnih manevrih v Ženevi, Parizu ln Waahingtonu. Ne glede na izjave državnefls departmen-ta, v katerih poudarja, da je bilo apet vzpostavljeno medsebojno zaupanje med j Kitajako' in Japonsko, dejstvo^ da ata Liga narodov na eni atHni in Amerika na drugi prepuatila Kitajsko njeni usodi, ostane. In Japonska prav dobro ve, da ta u-soda pomeni iagubn Mandžurije sa Kitajce. Da 11 bodo japonske militari-stične sile mogle držati 26,000-000 Kitajcev v Mandžuriji v po-korščini, bo pokazala bodočnost. Notranji boji med nankingžko in kantonako vlado preprečuje učinkovitost kitajskega bojkotu japonskega blaga. Verjetno je, da bo Japonska koi Je že večkrat poudarila, vzpoetavila kitajsko vlado v Mandžuriji, kl pa bo v vsem podrejena Toklju ln bo delala po navodilih Japonske. Ta vlada bo allčila oni, kl jo je vzdrževal Washlngton dolgo vrsto let na Haitiju in v Nikara-j gvi. Hooverjevi nasprotniki v kongresu bodo nedvomno kritizirali administracijo, ker ni preprečila okupacij« Mandžurije, kl je del kitajskega teritorija in čigar nedotakljivost je garantirana v paktu, katerega je]podpisa)o devet velesil, iSed ^etel tmll fcdrm žene države. Hoover bo morebiti odgovoril, ds ao ts garanci-je preprečile, ds ni Japonska napovedala vojno Kitajekl. Fakt, da je Kltajakf izgubila dohodke iz treh najtogatejših provinc, je sicer neprijetna reanica, toda administracija bo lahko odgovorila, da ne bi bil nihče odobril akcije, kl bi morda zapletla Združene države v vojno sa pro-tekcijo Kitajske pred japonako invazijo. Velika Britanija* je preveč zapoelena a avoj i mi po-težkočani, eovjetska Rusija pa ae noče vmežavati v kapitalistične vojne, dokler so njeni ter!to-rljl varni pred napadi. Liga narodov nI dovolj močna in vsled toge ni mogla odločno nastopiti proti Jsponalcsmu Imperializmu. To Jo vzrok, da bo Mandžurija poetala druga Iraka ns Daljnem vzhodu ln bo kot taka oetala, dokler ae ne bodo Kitajci aedinili in organiai-rali močno oboroženo allo, kl bo lahko etrla Japonski Imperiall-sem. • • ^ fttlrje ubiti na električnem eioht Mehard, Ul. — V psUk zju-traj ao bili štirje obsojenci elek-trokutlrsnl v tukajšnji držsvni jstnišnlci. Trije so bili ssmorci, Val ao bili krivi umora prve vrsta. Chlcago. — (FP) — Medtem, ko abortijejo načelniki 21 šeles-nlšklh unij, ata dve večji žclez-nicl na sapadu, North Weatern in IUlnola Central, naananill mezdne redukcije. North Weetern je še uveljavila redukcije, valed katerih Ja prizadetih krog pettiaoč šeles-nišklh delavcev, od 10 do 20%. Unija jo takoj razposlala glasovalce članom unije in ališljo ae glaaevl o stavki. Illinois . Central šelesnlca je odredila znižanje aa deaet odstotkov, kl stopi v veljavo 1. januarja, saono pa je naananlla, da bodo v kratkem sledile nadaljnje redukcije. Ta šelesnlca ae smatra, da Je finančno trdna v primeri s drugimi kompanlja-ml. Sedaj Ja gotovo, da bodo voditelji ŠeleanlŠklh unij zavzeli deflnltlvno atallšče glede mead-nega vprašanja na ftvoji konferenci. Konferenca je bila v prvi vrati aklicana, da rasprav-lja o naraščajoči brezpoeelnoetl v železniški induetriji, na pa da bl diskusirala apel šelesnlšklh magnetov glede "proetovoljne" redukcije mosd. Voditelji ao la-Javili, da lelesnISke uprave niso podale oflaielne deklaracije glede redukcij, dasi propaganda, kl Jo širijo, govori nasprotno. , D. IV Robertaon, predsednik bratovščino šelesnlšklh strojevodij ln kurjačev, kl tudi prid-aeduja čikaškl konferenci, Ja po. jaanll atallščo unij, ko Jo lajavll ? "Poavanl smo biiLda prlakual člmo na potttoi tistim, kiaalrf smeli pričakovati miloščine od naa, na pa članom unlj. ki v raa-nici potrebujejo našo pomoč. Pričakujemo, da bo nepriatran-ako javno mnenje podpiralo naš odgovor, kl je, da delavatvo nI poklicano, da bi plačevalo "do-lo" kapitalu." Stališča voditeljev ŠeleanlŠklh unij, kot Jo rasvldno is to lajava, da je njih prva naloga pomagati brezposelnim članom, katerih število Je naraatlo na pol milijona, ne pa aprejetje mezdnih redukcij, kar naj bl o-mogočilo delničarjem Železnic višje dividende. Bert M« Jewell, predsednik departmenta šelesnlšklh unij v Ameriški delavski federaciji, Jo Isjavll, da bo ADF podipraU še-lezničarje v njihovem boju pro- V raznih jeklarskih centrih od-pro tovarne aa božič Instalacija novega atroja bo po-metla s rainaievald brzojavk. N i sok a mehanizacija Industrijo Banka aa mednarodna plačila be najbrž predložila nov načrt sa ' ublažitev finančne kriae_Ia-Java predsednika Hooverja vznemirila Francijo Ptttsburgh, Pa.—(FP)—Naznanilo raznih jeklarskih družb v Pennsy Ivani jI, da sa božič od-pro tovarne in s tem dajo delavcem priliko, da ne bodo bres bo-Žsčnih daril, jO ali norčevanja is njih ali pa velika doaa krščanske hinavščine. Najbrž je oboje. U. 8. Steel je naananlla, da bo sa par tednov, do novega leta, upoalila 6000 delavcev v Edgar Thorapsonovi tovarni sa Šeleznl-ške tračnice. Bethlehem Steel je naredila enako gesto, ko je naznanila, da bo "atotine" upo-alenlh v Johnatownu. McKeea-port kompanlja, čljo profiti na bodo doetl aaoetajisll aa lanskl-ml, ki ao bili največji v agodovini, je tudi obljubila evojim aul-njem, da bodo do prasnikov delali vsak dan nameato par dni na teden ali 14 dni. Vae te plemenite geate jeklarskih magnetov pronicajo is "božičnega 'špirita'," kateri jim ja pričel širiti srca ln ae želi ob praznikih udomačiti v koči slehernega sužnja, za katere ao magnatje drugače ne brigajo v kolikor se tiče žlvljenaklh pogojev. To je rasvldno tudi is slik v lokalnih časoplelh Is Homaetea-da, sedeža U. 8. Steel, ki prika-zujejo krožne Unije, v katerih so otroci ln odrasli, kl potrpežljivo čakajo s posodami sa juho. Jeklarske tovarne so edina industrija v Honxe*eadu. Velika tovarna sa želoanlflke tračnice v Braddocku Je prošlo jesen prvič v 60-letnl agodovini prenehala s obratovanjem. Sedaj zopet nekoliko obratuje, možnost pa obetaja, da bo s novim letom sopet zaprta, ko is-hlapl "božični špirit" jeklarskih magnetov, bankirjev v Wall Streetu, kl se obdajajo a svetniško aromo, a katero alapijo avoje sušnjo. Basel, 12. dec. — V svetovnih finančnih krogih ae ališljo napovedi, da bo posvetovalni ko-mitej, ki ga je imenovala Banka za mednarodna plačila v Baslu, da prouči zmožnost Nemčije glede pjsčevsnjs reparacij, predložil večinsko poročilo s sugestijo, da se Youngov načrt nadomesti z novim, ali pa podaljša moratorij reparacijsklh plačil sa več let, kar v bistvu pomeni opustitev plačevanja reparacij. Dalje se pričakuje, da bodo zastopniki Francije, Belgije in morebiti Jugoslavije in Japonske predložili manjšinsko poročilo in a tem podprli zahteve Francije, ki nasprotuje ukinitvi reparacijsklh plačil. \ Zastopniki Francije v Baslu so alarmirani, ker v poteku konferenc vidijo možnost ukinitve reparacijsklh plačil. Bojazen se je še povečala vsled Hooverjeve Izjave v kongresu. V nji vidijo sugestijo za separatne redukcije vojnih dolgov raznim državam v smislu okolščin, v katerih se nahajajo. Ker Je Francija od vaeh ev-ropskih držav najmanj prizadeta vsled depresije, ne bodo njeni dolgovi, ki jih je napravila v Združenih ditavah, drastično ko^a^^Sij? nltver-jevo izjavo, in razne sugestije, ki se slišijo v zadnjem čaau, potrjujejo pravilnost njihovega tolmačenja. Pesimizem francoake delegacije Je poleg tega povečala tudi deklaracija kancelarja Broenln-ga, v kateri Je dejal, da Nemčija nO more več plačevati reparacij. Francija lam 800,000 braape-M ' Pariš, 12. dec. — Franolja 1-ma 600,000 brezposelnih In 2,-600,000, ki ne delajo stalno, kot je rasvldno Is poročila, ki ga Je predložil delavski minister vče-rsj v parlamentu. Od teh Jih js 70% v Parisu In okolici Is skladov rasnih pomožnih ustanov prejema podpore 11,282,112 o-aeb. Elektrarakl magnat je "poasbir, kam je^izginila velika Veota • Waahlngton, D. C. — (FP) — Na kakšen način je vsota $44,-000 is sklada Middle West Utilities izginila v zrak v času, ko je bil Frank R. Smith, bivši član Illinois Utilities Commisslon, izvoljen za veznega senatorja? To Je bilo vprašanje, ki ga je stavila zvezna trgovinska komisija Msrtinu J. InsuMu, Id je bil pozvan na zaslišanje v Waahing-ton. Senat Je Smithu odklonil sedež, ker > dobil v roke asi-denco, da ao njegovo volilno kampanjo financirali Insullovl Interesi. Vsota $44,000 je no-va poetavka v tej zadevi in je bila predložena komlalji pred par dnevi. Ineull ae nI mogel spomniti, kaj ee je zgodilo e to veoto, ki ja na misterijosen način izginila. Komlaarja Hesley In McCul-loch sta vprsžsls Insulls. sli js njegovs kompanlja žs vsčkrst Izgubila Uko visoke vsots ns I-sti način, a slednji, js vprglaajo ignoriral, dočlm je B. A. Daviš, podpredsednik Middle Weet Utilities Co., izjavil, da nima alka-kih Informacij, v kakšne namene se je denar porsbll. prepričan pa je. da ni šel sa volilne kampanje. Na zaslišanju je bilo tudi dokazano. da je Middle Weot Utilities Co. I. 1929 izplsčsia $10,-600 Wslter S. Wjrmanu. Wymaa js takrst vodil ksmpsnjo v dr-žsvl Msine zs odpoklic sakona, ki Js prepovedoval oddsjsajs s-lektrične sile'izven drževe. la-auH je lajavll. de je Wjrmsn prs-jel U denar od kompasi je za na- Smetana ponovno Izvoljflf Ml, predsednlks Lltvlnske Kauna, Lltvlneka, 12. dec,— Antanaa ftmvtona, Id Jo predeednik te republike že od decembra 1026, ko ata ae on in bivši premljcr Waldemaraa povzpela na krmilo vlade po u volti, Je (lil včeraj ponovno izvoljen aa predaednlka. Smetona nI imel protlkandldilfr, M' Rsgera, Alt. — Harvejrjeva Llbert? stranka, ustanovljena zadnje poletje na Jugoaapadu, Ima toliko '.notranjih potežkoč, da najbrž ae bo prebolela zime. Naj veš Ja potažkoča Je nesoglae-jo med voditelji. Dva "narodna predaednlka" sta se še zmlatlla a HarvejrJom In resultat Jo, da Je enega odstavila ekaokutlva, drugi pa Je reeignlral, ker nI Harvejr hotel pristati, da bl M strankin urad preselil v kako valje ln bolj centralno mesto. Tudi finančne potežkoče Imajo, ker Je blagajna euha kot Sahara. "Coin" Harver pa sa tolaži s bujalmi halucinacijami, od katerih Je sadnja U, da mu je neki oljni magnet la Tulae baje ponudil $26,000 kot podkupnino, če odstopi od predeednlžke kandidature v prid senatorju Nor-risu. In ša m ta "aarota" posreči, bo nekdo prispeval Uber-tjr "stranki", po zatrdilu Har-vejrja. en milijon dolarjev v kampanjski fond. Te dni bl se Imsls vršiti tudi "konvencija" v Omahl. Po zatrdilu HarvoyJevega pobočnlka A. B. Reeda bi m Imelo temu "gi- P ROSVETA »M M m«. UM M |~< u«. u-M - um im J •* ib omm 9im n , ki nimajo nobenih sredstev ss normalni obstanek; sssluftks niti ničesar. Medtem pa držav* sveta tfoUJo brez malega pet milijard dolarjev letno za armade, mornarico In orotje. To Je, kar Imenuje Borah "tekmo za samomor narodov" Driava zahteva od possmesniks rasne d.dtnoatl In dajatve za dobro splošnostl, dočim driava — kapitalistična namreč — ne garantira posamezniku nobenih pogojev aa dohodke. Po kaki pravici je torej po-I O. — Volitve u-radnikov pri društvji št, 18 so minile. Je nekaj sprememb, pa ne dosti. Zadnje loto Je šlo vse v lepem redu pri društvu, lipe j mo, da bo v letu 1982 še več uspeha. Društvo št 18. bo imelo veliko priredbo na Silvestrov večer. Ns progrsmu bo ona najboljših delavskih iger kar smo jih še doeedaj videli v naši dvorani. Imenuje se "Kamnolom". Spisal jo je Tono Selilkar. Je štiridejanka in pokazuje kako so preddelavci in večji uradniki zjoptbljali delsvske tone in razdirali še tisto zsknnsko srečo, Id so jo imeli delavcL Igra js ls-šla v Družinskem koledarju leta in je bila še v par velikih enskih naselbinah igrana, ed dejanjem bodo deklamaci-ln druge točke, Id Jih bodo tfir*Jsll mladi člani in članice. Igulci se pridno uče in vse ka-ty, ds bodo izvršili svojo nalogo Izvrstno. Vstopnin* bo »c ss molke ln 25s sa ženske. Otroci brez spremstva staršev plačajo 10Č. Godba ss plee bo domača. Torej udeležimo se priredbe in poksžimo, da smo res sa napredek in procvit društva. Brat V. Cainkar Jo pissl, da so federacije društev SNPJ potrebne in koristna sko bi se v resnici zavzemale in delovale v prid SNPJ in članstva. Ss strinjam. Priporočam, da se udeleže vsa društva v tej okolici, ki le niso pri tukajšnji federaciji, njene letne seje na 27. dec. ob 2. popoldne. Pokažite, da ste ree sa procvit društva in SNPJ, Ne vem, zakaj nekateri členi pri različnih društvih tako nasprotujejo federacijam. Gotovo bo osebnost sli nezsvednost. Ampak to moramo odstraniti, ako hočemo delovati res bratsko. "Ptaitlka, ta je tudi nekaterim trn v peti Zaka), sami ne vedo. Ker šem bil član že različnih društev SNPJ lo v različnih državah, je povsod, kjer je vi* dala pri društvu napredna delavska politika, društvo procvi-tslo ia S nJim Je bila tudi naselbina anana javnosti, da v nji ms šivi napredni delavski li-valj. Sem pa gotovo proti ko-rumplranl ia raadirsški poliki. Kajti selo žaloatno Je, ako delavstvo nima odprtih oči. Tone Hoover je vi politika in čs bi | Al Smlth, na bi bilo nič bo- .k r T. • Zadnjič ssm pisal, da smo or ganiiirani v Beknont Political ligi. Tudi to je organisacija, katero bo treba Ispopolnit, prodno J>omo rekli, da Je ree delav ska, čeravno Ima precej točk, ki so v našo korist V resnici je pa bras nsčel, posebno ob volitvah. | še dežuje, tako čuti tudi človek že med slabim vremenom bodoče lepo vreme. Stari zdravniki ao se vsled tega vedno ozirali tudi na bodoče vreme In ne na tra-notni dež. ^B Posebno važno sa počutje človeka pa je zračna vlaga In pa vetrovi ln že od n*daj pripisujejo vzhodnim ln aevefpzsp«dnlm vetrovom najboljši vpliv ns ljudi, dočim jej*gna eelo slabem risan. Ameriški profesor Dezt«-. trdi celo, da raste število gtoč nov ob južnem vremenu. Ta trditev se sicer ne da polinome dokazati. ras ps je. ds vpUvs Jug v Alpah. Id pritiska ns doline, na ljudi zelo neugodno in dels ljud ln živali mošao nemirne. Dokazano je tudi. da ljudje. Jo v alpskih dolinah, pokupijo mnogo zdravil proti glsvobolu. čim nsstopl jug. Ugodno ps vpllvs na ljadl pri-ftetek toplih ia svetlih fcL rm-vijo. da stoji to pojav v zvezi f (UM.nJem nekih žlez: čim človeško nagonsko življenje verjetno močno: pesniki svet kar preplavljajo a avojimi proizvodi, bolnišnice pa imajo nekaj mese-cev dosti več dela kakor običajno. Toda tudi samomori se množe na spomlad. Ce ae namreč ob določenem čaau vae ne izpremeni, ampak le dalje dežuje, postane človek potrt, v Človek ae čuti v avojih upih na avetlobo in na toploto prevaranega, to pa ,ga napravi pobitega in potrtega, da ai aani prereže nit življenja. Ljudem, ki ao za vreme močno občutljivi, pa je težko dopovedati, da je tudi narava taka kakor vreme in da morajo priti za dežjem zopet aolnČni dnevi. Kdor to raz.uine, ta z lahkoto prenaša težave, ,ki mu jih povzroča slabo vreme. VKOBTITK Iz frmoskt Kanado Pod napiaom "Ljubiti in brati je prepovedano" poroča "Prager Tagblatt" o Življenju v glavnem meatu francoske Kanade Quebe-cu tole: | "To meato je meato cerkva, aa-mostanov in bolnišnic. Za vzdrževanje številnih bolnišnic pobi rajo v gostilnah 6-odstotno do-klado za zapltek. Tudi cerkva tn samostanov je mnogo. V seznamu telefonskih naročnikov v Quebecu je naštetih pod "Con-vent" (aamostan) več naročni kov kakor pod "Coutrire" (krojač) in pod "Soeura" (aeatre) jih je naštetih več kakor pod Societe" (družba). Na ulicah pa prevladujejo črno bblečenl duhovniki In črno oblečeni učenci in učenke aamoatanaklh šol. Francozov je bilo nekdaj v Kanadi le 85,000, danea pa Jih je še nad 8 milijone. V deželi Qu;>-bec imajo na leto največ porodov mod vsemi deželami na svet«, izvzemši Romunijo. /Pred ato leti je vlada jam£tta vaakemu očetu 12 otrok 100 oralov zemlje. Stoletnemu pametnemu in premišljenemu delovanju francoske duhovščine ae morajo Francozi #v Kanadi zahvaliti, da Imajo danea v deželi tako ogromno večino. Zato pa tudi nikdar nobena vlada ni kratila duhovščini njenih pravic, j Šolstvo je organizirano na strogo verski pcdlagi; poleg katoliških šol je pa.ludl nekaj protestantskih (anglikanskih). Ministra za prezveto nimajo, I-majo pa dve šolski komisiji, eno katoliško in eno protestantovako. Na gimnazijah uče aamo duhovniki in redovniki in tudi vseučilišča ao odvisna od duhovščine. Tako je vss vzgojs mladine v rokah cerkve, ki obvladuje tudi vse drugo kulturno življenje V deželi. Filmska cenzura je silno stroga. V velikih knjigarnah ne najdeš nobenega romana Ralza-covega in le malo del Viktor Kuga. Knjige, ki si jih kdo naroči v New Vorku ali pa kje drugod, carinarji ne puste mknl nič sli tebi nič v deželo, ampak Jih dajo cenzurirati, ločitve zakona v francoski Kaftadi ne poznajo; imajo pa v Quebecu hotel, kjer žive akupaj neporočeni pari. Za to m ni branje knjig in ljubezen niltfer tako lepa kakor v franco-aki Kanadi, ker je oboje — prew IpiCiiiP'. / JMHi Flasko fašistične šola v Julijski Krajini Za aalmllacije "tsjerodcev" ne spoeobno ačlteljstvo. — Raao-čarani režkl trgovci ia Indu-atrljci. p- Pred zvišanjem na-jemnln v Trata. — Letališča aa račun goriških kmetov Trst, 25. novembra. — Šolske nadzornike in didaktične ravnatelje v Julijski Krajini je pozval k aebi šolski skrbnik Mon-dino in Jim dal nove direktive sa tekoče šolsko leto. Pouk bi se moral vršiti radnejše in dati boljši rezultat. Med učitelji ln oblastvenimi zastopniki ne vladajo vedno dobri odnošajl. U-gotavlja pa, da as je v zadnjem čaau pri civilnih In političnih oblaatvih izboljšalo pojmovanje ljudakošolake mialje in ae uči-teljako osobje bolj uvažuje kakor prej. Mondipo je zadovoljen, da ni v Julijski Krajini več alovenakih učiteljev. Mondino razlaga ob začetku Vsakega šol-skega leta učiteljem, da mora biti šola vggojnf in asimilacij-ska sila med "drugorodcl". Fašistični hijerarhl pa mu koncerti vsakega Šolskega leta povedo, da ne morejo biti zadovoljni ne z uspehi učiteljstva v šoli in m« z njegovim isvenšolskim gibanjem. Večina sedanjega učlr teljstva je po njihovi sodbi nesposobna sa Izvrlevanje naloge obmejne fašistične šole. ; Nedavno Je fašistični tisk to-pet potožil, kako da primanjkuje učiteljev V/ Julijski Krajini. Od približno 4700 učlteljakih moči je moških samo 1400. U-čiteljic J« torej 8800. Med njimi so mladenke 17 do 18 let, ki ne morejo držati discipline med 18 do 14 let starimi učenci in so zadovoljne, Če ti dečki sploh ne prihajajo v šolo. Brlgsjo se potem toliko bolj ia deklice. Fa- ko". O usodi reške trgovine so že padle odločilne besede. Na intervencijo, da ae povrne poao-jilo 25 milijonov iz leta 1926., ao rekli v Rimu, da ae bodo oalrall le na nekatere aamudnike — "paraaitarnl organizmi" pa naj laginejol Hišni laatnlki v Tratu hočejo z decembrom zvišat najenyiine za prihodnje leta Meščane pratre-sa strah In trepet, kako bodo prebili zimo, ki bo ena najbolj trdih. Povišanih najemni* bi ne mogli pretrpeti. H Hišni go-apodarji izjavljajo, da ao a rasnimi davščinami in fašiatlčnimi dajatvami tako obremenjeni, da ao prialljenl zvišati najemnine. Pričeli so ae med oblastniki In aaatopnik! udrušenja hišnih posestnikov razgovori z namenom, da bi se v sedanjem usodnem trenutku ne isvršilo nlkako zvišanje najemnin. Se vedno čakajo na odškodnino oni laatnlki zemljišč, ki ao jih morali odatopiti za zgradbo letališč, tako na vlpavakem, aj-dovakem, Šempaakem in bovškem polju. Letališča apadajo, razen ajdovakega, vaa pod vojno mlnlstratvo. Izvršena je bl> la cenitev in zagotovljeno Upla* čilo odškodnine, ki je pa Še od nikoder ni. Ce ao jo kmetje urglrall, ao čull očitanje, da io predrzni. Letališče .na Lljagu pri Se m pasu obsega 860 njiv, od katerih morajo kmetje Še vedno plačevati davke, košnjs na letališču pa se oddaja v zakup! Prav tako ne dobijo odškodnine oni, katerim so vseli zemljišča za nove železniške zgradbe. li f Federacija povabljena na mednarodno staro vanje Berlin. —• Neodvisne strokovne unije, med katerimi je tudi Ameriška delsvska federacije, __ ao bile povsbljens po Mednsrod šistični tisk isvant, ds šolske in'ni federaciji atrokovnih unij ns lo, koliko ao je pošolske fašistične organizacije ne morejo uapevati v krajih, kjer ni učiteljev. Zs učiteljski naraščaj je alabo preskrbljeno, ker se sprejema na učiteljišča le malo. določeno ♦levilo priglaa-nikov. Na tržaškem učiteljišču ao jih leto« odklonili akoro dve sto. Ns aeji režksflpf deželnegs gospodarskega sveto se je razkritko truds je bilo trabs, da doseglo potisljftsnjs svobodne cone "sine die". Finančni minister in gensralnl carln-aki ravnatelj ata dolgo čsas proučevala predloženo reško apomenicO? Sledilo jfe aicer rua podaljšanje svobodne cone, s integralni predlogi trgovcev in ln-dustrijcev ' niso bili sprejeti. Prefekt A., de Bisss Je izjavil, ia se Izvedejo po nspovedi finančnega ministra ugodnoatl za trgovce in induatrljce v amlalu spomenice ob drugI, prlmernej-11 prlllkl.f; Trgovci ln induatrij-li so pričakovali zlaatl nabavnih ilajšav, da bi se mogls razviti /ečja domača podjetja v polno irabo prednosti svobodne cone. Prefekt Je bil naprošen, da naj KNireduje pri vladi, da bi skoro lašla tisto "primernejšo prili- svetovno konferenco, ki se tma vršiti v januarju v Parizu. Internacionala sklicuje konferenco s namenom, da delavstvo izdela program skupne akcije za odpravo svetovne krize. Zborovanje se bo vršilo le, če se odzove Ameriška delavzka federacija. Povabljene so bile tudi neprlključene unije v Kansdi, Avstraliji, Jsponskl, latinski A-merilri ln Indiji. Socialisti pred ililnoieko legla-Isturo Sprlngflsld, lil. — Zsstopnlks državne aocisliatlčns atranke, Andrew Lafln ln Bon Larks, sto dobila 20 minut časa sa nastop pred legisistivnim odsekom, ki vodi zaslišanje o predlogah zs odpomoč brezposelnim. Nastopil Js Lsfln, ki js z delsvskegs vi dlks govoril o krizi, bedi In pri vilegijih, katere uživajo privatni lastniki v primeri g delav-atvom, ki nima niti prev!«s*do dela. Zahtevsl Js zavarovsnje proti brezposelnosti In apropria» cije sa takojšnjo pomoč. Pozneje mu Je 6est|toJ neki poslanec, ki je rekel, da le dolgo nI bilo slišati v leglalaturi takega govora. Znameniti Kitajci Stori ki to Jaki marlal Cang-tao-lln, ki je pred leti neomejeno vladal nad Mandžurijo, je poa tal 1. 1828 žrtev velike železniške nesreče: ljudje eo takrat iplošno govorili, da ao Japonci nalalč polkodovall železnico, da bi apravili spoti mandžurakega mogotca. Za njegovega naslednika ao po maržalovi smrti Izvolili visoki Aaztnikl njegovega sins Carig-hai-janga, ki Js bil tedaj v I\>kingu, glavnem meatu Kitajsks, kot poveljnik man-džurakih čet jsko znana oaeb-nost, ksr je ve^no hodil po ulicah aam In peš, ne pa kakor njegov oče, ki ae je vosll vedno le v ok|opnem avtomobilu, ki ga Je apramijan močan konjeniški oddelek. Njegova obleka, ki jo Je noail v Pekingu, pa je bolj apo-mlnjala na poklicnega jezdeca, kakor pa'na generala in na najbolj mogdčnoga poveljnika čet na Kitaj tkem. General Csn-hal-llang Je bil v diplomatskih krogih v Pekingu vedno dobrodošel goat. Kot športnik ^ je lahko meril s vsakim Evropejcem. Živel je v vsem ksKor pravi angleški "gen-tleman'\ ,.ifleaati js anftl vse najmodernsjls pleae ln kakor vaak orifptaleo Je bU tudi on atraaten igralec. Pri Igri pa nI Imel nlk4ar treče, ker je bU le preveč predrzen. Nekoč pa j« površje ruski boljševlkl, v zahvalo pa Je on sam vsak poskus boljševizma na Kitajskem neusmiljeno zatrl. Cang-kaJ-šek Je sin revnega sej mar ja, ki se je vozil lz kraja v kraj t svojo robo. Mlsdl Cang pa js odšel , v Ksnton, kjer je hotel skusiti svojo srečo. Tam je postal seio delaven člsn kitaj-ske narodne stranke ln kadet v vojaški šoli. ki jo Je bU ustanovil Rus Borodin. Ker je bU jako bistre glave, je«kmalu napredoval do genersls ln do vrhovnega poveljnika in državnega predsednika. OŽenjen pa je s potomko ene najbogatejžlh kitajskih rodbin. Sielnsehovs operacije v službi živinorejo Švicarski živinosdrevnlk dr. F. Grueter lz VVilllsana Je poaku-sil rešiti s enostranskim podve-zsnjem semenovodov po Steln-schovi metodi plemenake bike, ki ao bili brez vrednosti aaradl avoje nedoatatne plojevalne amo-žnoati. Kkafprlment se je popolnoma poerečU v T5 odat. vseh primerov In ugodni vpliv operacije traja dalje. *4!omcl prej neplo-dovltih Živali so povsem normalni. , , Isti uspsh je dosegel dr. Grue-pranoaom sjH)lnih žles pri tor s nepiodovitlh plemenskih kravah, Imei "vieenVsrečo In Je""obrafnei W so zaAsls vrhu tega dajati ne- kega bogatega Angleža tako, da Je to mo^U prodati več svojih possatov ^ Angliji. t% od mladih nog pa ao ga vzgajali tat bodočega vladarja Mandžurije In njegov oče Je mnogo dtl na svojega nadsrjs-nega sina. Mlsdl Cang-hai-Uang Js vlado tudi takoj po očetovi smrti prevzel, njegovo prvo povelje pa, k! ga je dal, je bilo to, da je dgf dolgoletnega štab-nega načelnika avojegs očsto Mi Ae nekaj ginerslov postralltl. Meseca oktobra I. 1080, J« prišel Csng-hllllang v Nanklng, kjer je pVIsegsl zvestobo toni-kajšnji narodni kitajski vladi. Takrat pt"žs nl( bil vsč Usti krepld mož, kakorlen je bil prej, smpak je 1)11 že selo slaboten in spložno so govorili, da gs js uničilo praobllno vživanjs opija. Popolnoma drugsšen mož pa js Csng-ksJ4ek. ki gs imsjo dandsnes zs neomejenega vladarja in diktatorja na Kitajskem. Tega moža so spravili na primerno v«č mleka. S svojimi poskusi je dr. Grueter torej dokazal, da ae da po Steinachovl metodi živinoreja obvarovati težke škode. Se večjih poakusov, ki gredo za tem, da bi normalne mlake korlatne živali napravil pradčaano apolno zrele in siosr s presaditvijo žlez. Ze telloe dajejo tako operirana mleko In Junci se lahko porabljajo as plemenltenje, kar seveda selo povečava dobičke živinoreje. Nad 8000 nemAklm milijonarjev Državni urad as statistiko v Berlinu objavlja pregled pramo-ženj, ki ao bila podvržena davku 1. 1928. Po tem pregledu Js bilo I. io Ji v Nemčiji $174 milijonar-jev. Premoženj od 5 do 10 milijonov j« ttflo 181, nsd 10 milijonov 1* 4«. Družb In podjstlj, ki so rsapolagala s milijoni, Js bilo rnilmd temi 481 takih, katerih premožsnje js bilo višje, ka-kor 10 milijonov, Agltlrajto sa Prasvato! 5£ JE ČAS, DA NAROČITE Ummb ImUIm ia MVi-litat wMIm karto . Isaeaadlte aaradalke la sri|atel|e ta Ma • kraaalsii aloeaaak aH vošllll. fešlllte aareMhi aaaiMtaaia ta «ds«.laaa Vaai ba e ohrataa pešte. (La shirka I kari If. II kart IIJO, IT ksrt II J«. SLOVKNHKK BOŽIČNE GRAFOFON PL08CR HITI—»fW8KM la »VSUCAII 8R J» MOmU pojeta Me•lJ^1^m>i,1^tv., JOt»r IN tfASU&.feJe Aaioa AaMj. »aetl^Vai V KUN I HKISTcJ ANI la 01 »»ASTIlirKI, pa|a Aat. 8ahel|. SM7I—MVKMvAR »K RODI la EAKAJ MVKTUMIK. pel« ^srlat rni+Jpm VBtKit Is KAOUJ RR CU)\*K, pajeia U J, DRUOE NAJNOVErtE SLOVENSKE FLOftCK ri/jvrnukiii narodnih prrni. ». ia 4. det. Kbar HDaai«vlaa.M iaissNK mm AR MORILA la MOftMAR. ^e|eu M. VimUk la M1'lILOVRNaKIM NA& l*RRMI. U Is t. 4el Oraštve * INM.mm H'* tfijaa V TIVOM. vaUek la micka valM. Ura lavrataa zadka. iziss Mfi luSta* mk jr vmiažov ia v iiavnih rtarih Carin, p«h« sdiai. iMeke š mim l?artirm la MTVBC, paMa s4». I^p-Hj. Is Udevleh. »CBNA bsžMsMi la dr-slh laiMn»saia pMI »• skappa a (MŠtalaei I pMlf IMM pl 11.71. U pl. 91 M. BAZNO BLAGO ZA DOMAČO UPOUAIK) KAŽA, atar«kra|eha fina reawaa, II f. HJS, M f. *J* AJDOVA MORA, prlata. aa|Oae|la bela. »f. MJ«. M t MAS. BOilfl, veliki aaMIM. T f. IIM, II t UM. i.Mniki: i f. li ji. ie r. ii js. MANOOJNI, laleM-ei .ladhl, I f. IIJI. 4 f. HJI. rrevMalaa pri la« Mase al eraleaeaa. PH va#Rk (ri«*dw aeaa. - aarallllli pa- l*rlper«#aai» Vaai "IM.ANINgA' f •rifflaalalh pakeOh la IJaM|aae. kri aaeeftaMi t« kri Is!. Caaa II.»') »»»Itek. Nadalle HaaoM v sak^t tadl Raajpe«« sdr«vlla. prMae Mllw Slšava, kaAuir Žpaaakl Mraa, MaShatae Cva4. »td.. t#r rana* dra«a Mas« prveenSae k«alit u pa sa^ralh eeaah. Izlile p• aal »enik. BaMai«. sa^^-lU m e—l«aah. ts^a. na Uaie. M ae ...i—H. aa pruSale, k*t naše Mas« •• Uhka pr<«da » »»akJ akNraaahl rtflRe p g tmktm ■laeahraHkp BREZPLAČNA DARILA 4#r«akra. |a»e«r|a la ffhraarla p«AI|« s veehJai aararfl. v«4 P^OMK« ndravMi MMtaaJ prava j-f Anglija, se je pred kratkim pripetMs v rova tellfcs ekagMjs 24 radarjev« Otroci rw4+M ČRUje grad jame aa greje ečete. ^ RHOBVET* Miheve spisal Nace Proaveto Za T rojeva poU ao hoditi ze kruhom, nam Je že tako usojeno. Skrb je imela le za Jožeta, l £ 1 Te bi kaj pripetilo. Vzdihi, ki jihje njena duša proizvajala, so bili le za njenega moT Cista kakor kristal je bila njena ljubezen doJožeta. V« pa. kar je doživele napoti;po-»ebno v Solnogsadu, se ji je studilo. V njej je usahnilo vsako spoštovanje do kcmzulove goepe. Le navidezno jo je spoštovala, ker je morala. Niti Marti ni nikoli omenila o tem, temveč pustila je, da je v njej sami tlel ta stud. V Parizu eo stanovsll v enem najbolj komfortnih hotelov. Gospod konzul je že prej tam stanoval« Dan pred odhodom je dal g. konzvd dine na čast madžarskemu konzulu. Dine * ie pričel ob pol deveti uri zvečer. Bazen hotelskih uslužbencev sta morali tudi Lenčka in Marta pomagati. Po vefcrjl eo pričel«, pokaU steklenice žampenjce. Na dinoju je bilo ka- tfstsmtstez gospa, vsi drugI pa eo prišli sami. Peneči *sm-panjec je razburkal kri domalega vsem. Fine manire, kl so jih prinesli seboj, so »čeli metati pod mizo in razuzdanost je vladala vse-povsod. Unčka še ni videla nikoli ka takega. Neki madžarski gost je vzel pepelnik In stresel čike od cigaret v kozarec, naill vanj šampanjca, pomešal ln nato odlU v drugi koza. rec, tako de so člkl niso videli, velel nato zunaj stoječemu uslužbencu, naj vstopi in ko je ta na globok poklon vstopil, mu je velel, naj spije kozarec šempanjca. Uslužbenec, nič hudega sluteč, prime za kozarec in spije ee prikloni in odide. Pri obmlzju pa Jo nastal nepopisen krohot« Vsi eo so naslajali ob tom Lenčka je to dobro vedela, da pljuvanje nI lepa čednost, posebno ta žeaeke ne. Vendar, ko je šla ven, ni pogledala pe na desno ne na levo, temveč pljunila je od studa nad družbo, ki ji mora slutiti. Cez kake pol ure nato, ko jo Unčka stala na mostovžu pred svojo sobo, Je prišel ven oni gospod, kl je prej dal kozarec šampanjca spiti uslužbencu, pogledal gor in dol, segel nato v listnico, vzel bankovec sa ito frankov, skočil k lončki ln jI hotel stisniti v roke bankovec ter Jo potisnil v sobo. Lenčka eo je takoj zavedla, kaj ji hoče In ga Jo oeorno potisnila ven. Z vso silo jo jo prijel okrog pasu. Lončka pa je morala porabiti vso svojo moč, da se ga je otreela. Pri tem ee Je na preprogi epo-taknil in padel. Lenčka pa je zginila v sobo in se zaklenila. Zjokala so je nad tom početjem, čez nekej časa pa je prišla g. konzulova in pokarala Lenčko, zakaj je bila sirova s gospodom. Tedaj pe ee ja Lenčka spomnila Primčevke, kl jf Je pripovedovala o velemestnem življenju. »VIII. * ' HPta*' A «• , 1 J Ob kipu Svobod* Z jugovzhoda oo se kopičili na nebesni obšli črni oblaki, ki so saviemall Čedalje večji obseg, se bližali in bližali, tako da so zatemneli vsevprek. Svigi bliska- eo oevetili njujorške nebotičnike, morski valovi eo poetajali vodno večji in z vso jeso eo butati ob parnike, ki eo bili usigrani v pristanišču, e penečo jezo so kljcall druge že večje valove, ki eo so bližali pristanižču, na pomoč. Redke debele kaplje so se spremenile v plpho, kl jo je spremljalo pre-t rešuj oče grmenje. Na parniku ae je voe poskrilo pod streho. Ura jo bila dve popoldan, nastale je taka Uma, da eo morali vse luči pri-žgsti. Cele dve uri Je trajala U nevihta. "l*p sprejem, kaj ne, Jože? To ne pomeni nič dobrega!" "Hm, je pkt povsod enako, kaj mlališ, da v Ameriki ni neviht? Nevihto nikjer n\č do-' brega ne store, no tu v Ameriki in ne pri nas!" mu Jože mehanično odgovori, njegove misli pa ao plavale vae drugodL; imel je še vedno iakrico , , ja, da ae nahaja I/nčka na parniku. Med tolikim številom potnifov je vse mogoče, da se nahaja tudi konzul s evojo družino in da zdaj pa zdaj zagleda Lenčko. Ko so se potniki L in II. razreda izkrcavpU, so Jožetove oči neprestano švigale semintfa, toda vse je bilo zaman. Brinar ga je pustil in ga ni hotel motiti toliko čaaa, dokler ni šel zadnji potnik v spremstvu dveh policistov in dveh detektivov. Bil je slok, elegantno oblečen defravdant neke "Ameriške Amsterdamske banka". Potniki I. in II. razreda so bili hitro izkrcani ! Izganjali so drug drugega z avtomobili v velemestnem vrvežu. Druge Izseljence pa so potisnili skupaj in jih odvedli kakor drobnico, kl jo priženejo na semenj, da jo prodajo. Sele drugo jutro ob devetih sta s to gnečo stopila na suho Jože in Brinar. ' "Jože, glej no, svojo suknjo si strgal na levi strani 1" Jože se ozre, pogleda in potipo ter opazi, da ja imel na levi strani pod žepom prerezano suknjo in da mu manjka listnica. Postal je kakor okamenel, ozrl se je na Brinarja in videl pri njem tudi leto. •In tir Brinar naglo pogleda in vidi tudi pri sebi enako usodo. Oba sta bila ok radona. Najhujše je bflo to, ker sta imela v listnicah naslove svojih znancev v Ameriki. Topo eta zrla drug v drugega. "Kaj sedaj T previ Brinar Jožetu. "Kij sedaj? Sedaj ni drugega izhoda, kakor da primeva za vsako delo, da vsaj toliko zasluživa, da moreva naprej. Drilge pomoči nir "In delo, kje ga dobiva, niti vprašati ne znava zanj," pravi Brinar ves obupan. "Hm, kaj eedaj, sedaj se morava pač pobrigati, da prideva hitro do kakega dela in da prideva pod streho, tu na cesti ne moreva ostati r Zadnje Jožetove besede so bile bolj osome. V takih momentih Jože nikdar ni zgubil pogu nia, bU je bolj vajen velemestnega življenja kakor Brinar, ki je šol prvo pot v svet. "In kaj naj počneva, ko sva brez vseh sredstev, noč se tudi že pojavljal" "Kaj naj počneva? Jutri navsezgodaj morava dobiti kako delo ln potem bova Že videla, kaj bo; le ne obupavaj kakor otrok," ga Jože poevari. "Lopovi, ki ti kaj takega narode, da ukradejo reveža," vzklikne obupno Brinar. "To je šola, v kateri ee boš še mareikaj naučil, za en predmet sva že bogatejša ln kdo ve, koliko se jih še naučiva?!" mu pravi Jože, ki je zbiral v sobi vso energijo, da premosti vso to neprillke. Vso noč sta ogtala v pristanišču, sedela sta na ovojih kovčkih in dremala do gjutraj. Jože vstane prvi ip eo obrne proti Brlnarju ter mu pravi: "Ti bodi pri kovčkih, grem jas malo naokoli, da pogledam, kaj se da ukreniti, mogoče dobiva kako gasilno delo." Jože je hodil gori ln doli po prietanišču. Pri nekem parniku, ki so ga natovarjall, je slišal kričenje nekega priganjača, besede so se mu zdele razumljive. Priganjač je kričal v italijanskem jeziku. Jože poetoji in gleda na parnik.. Ko se jo oni priganjač obrnil proti njemu, ga je vprašal za delo. Priganjač ga vpraša, če je sam., Jože pa mu odgovori, da sta dva. (Dalje prlhodaJU.) gar nima, h kateremu bi stopil s katčrim bi pokramljal- A pred vratrni tudi noče stati. V bližnjo stavbo pojde. v nizko, razsvetljeno hišico. Maksa zamika mrtvašnica. Odprta je. Make ee spomni, da je sredi tedna v tovarni hudo ranilo njemu neznanega delavca, ki je po treh dneh strahotnih muk umrl. Zdaj čaka na poslednjo pot in se spodobi, da ga tudi Maks po-kropL In radovednost ga vabi. V f abriki še ne dele dolgo, zato fce ni doživel velike nesreče in videl hudo ranjenega delavca. V njegovem oddelku ao se primerile samo manjše nezgode, ki niso zahtevale človeških življenj, temveč samo kakšno okončino ponesrečenih sodrugov. Drugam pa ni smel, strogi predpisi in odka-zano delo ga cel teden vežeta na določen pnoetor. V tovarni je Maks številka poleg drugih šte- hhhp Tu je pa Človek. Zato si hoče o-gledati ntrtvega človeka, ne raztrgane, zavržene, nerabne šte- ipgjr i S čudno tesnobo stope preko dvorišča. Kakor bi se bal spače-negibne groze, ki trenutek poedraviti -sto. Ko prestopi ijde v malem zavore, zakaj ga je tes-Razočaran je, njegovo pričakovanje pa ubito Na zasilnem odru ni nikake epa-čenoeti, nobene groze. Navadna, zabita rakav skriva v sebi tisto, kar je bilo nekoč življenje. Maks pokropi krsto brez kri žanja. Malomarno se razgleduje po prostoru in uživa otetje pred vetrom. Potom spet čaka in dočaka dekleta, ki se v bolnici ni predolgo zamudilo. Maksa je zeblo, zato ga jo vsaka sekunda dražila. Milica Je pa morala na marsikaj odgovoriti, na marsikaj, za kar ni našla pravega odgovora. A zdaj ai težkih spraševanj. I Maka je vedrega razpoloženja. Milica so mn mora spet smehljati, spet ji razlaga malenkostne prijetnoetl ter s tem krajša in olajšuje nerodno pot. V posebnih minutah ga Milica ne pofcluša. Raztresena postane, korak se ji trudno razgublja in zaustavijo. Maks jo is eamišlje-noeti oživi, jo a nagajivoetjo apravi do nasmeha, do hitrejše hoje. Od bolnice sta že zelo oddalje- nega ga ima prag in tju, noba Tone Cufar: ob tMŽMi cesti Pero ni ostal v bolniški dvorani. Svojci so se tam samo oglasili, potem so žil s njim v prvo nsdstropje, kjer je njegove tesna sobica. Zavoljo nevarne, nalezljive bolezni, je itločrn od drugih bolnikov, v prvo nadstropje so ga poslali ln mu dali posebno sobico. On vs, da je to prav, da mora Uko biti. Nič se ne pritožuje. Ne aem pri sobi In ne proti drugim. V sobici ima več čistega sraka, več miru. Tudi knjige ima ln časopise si izposodi. Večkrat gre v spodnje prostore, katerikrat ae drugi pritihoUpijo k njemu. Mirno, t ruzume vanjam sprejema vas dogajanja okoli aebe, oako sobico in malo Izobčenje. Danes pa nečeaa ne more rat-umetl. Zato je raztresen, v pogovoru z domačimi odsoten, zmeden. N«'kaj mu ni prav, pa skriva in ae ne isda. Seatrica prva zazna ta bolečo akrlvnoat, drugI ao manj tenkočutni, v navadnem, vaakdanjoatl miečem pogovoru zgubi jejo beftne minil. Ker Pero nI bil nikdar preveč raspoaajrn. ne catnajo nič takega, kar bi Jih meglo spraviti v saakrbljenn spogledovanje. Pero se Jim vidi oelo krvpkejši, vsem se sdi, da je na idravju pridobil, da se mu vrača moč in sgublja oslabelost. Le sestrica ve, da je Pero vslic temu potrt. Ko se drugI poslovs ln odhajajo po kameni-tih stopnicah, ostane ona še pol minuU sama pri njem. — Ali Milice denes še ni bilo? — de ne. Pred štirinajstimi devi Je bils zadnjikrat — Res? — Danes teden je imela neko pot in ni mogla. V delavnikih pa dela in tudi ne more. — Danes bi lahko prišla. Doma je. —- Dome? Perov glss prsv trpko zveni. Sestrici j» žal. da je oeUla. priprla duri in gs uUlostlla. V zadregi je. Pero gleda akoel okno in molči. Na stopnlcsh Je ps šum in hrup odhajajočih. Nekdo jo celo pokliče. Nato se šum nena-doms umiri. OdhsJajoČI so morali nsglo obsUtl, odšli gotovo že niso, ker je slišati njlhovs glasove. Pač. tudi hoja ae eliši. Hitra, mladostna. Takoj nato pa trkanje na priprte duri. Seatrica jih odpre tn ae začudi. Pred njo stoji Milica, vsa rde-čs v lice. VeUr ln naglica aU jo natrla s rdečico ln ogrela. Poro nič več ne atrmi akoel okno, temveč v njo. Hrez besed jo gle-ds in Je ves tsviet. Vea razdvojena mnenja mu jo raslomlla. Priila Je in v prvi sekundi _ t ris vse ne lepe misli, kl so ee mu dvigale in ga morilo. Lopa, opoj- na ae mu zdi. Toliko življenja rasodeve, toliko zdravo, mladosti. Oči ji gore, vse nično Ulo jo ona sama opojnost. Od taoop-loeti se ji dvigajo grudi, drhteča ln nemirna jo, razgibana, skoro rasburjena. Perova sestrica sposna svojo odvlšnost in komaj opazno odide. Pod stopnicami dohiti domačo In se jim pridruži. Veselejša Jo In prva zagpizi v skelečo mokroto, vsem pešcem odvratne ceste. 5. Maks čaka. Dvakrat je že šel mimo bolnice In nazaj. Čakanje v mrasu ln vetru vznemirja. Ker Milice lo še ni is hišo sdravja in smrti, poetaja Makau neprijetno apro-haJanje ln postajanje neznoono. Vse noj voljen je ln premražen so a veliko nestrpnostjo oelra v glavna vraU. Veter mu noel sneg v obraz, moker hlad mu ŠČegeU podplate, zato o_____ hajanjs naveliča ln stopi pred vhod. V bolnico po ne gre. Zunaj čaka in postaja trdovraten. Nalašč eUjl pred vho-tom. ee otepe i vetrom nanoše-nega enega ln opasuje ljudi. Id gaaijo sneg in preklinjajo slabo na. „Spet stojita pred lepaki, spet ju vabijo, spet krtče in mešajo misH mlade dvojice. Maks se ji skloni pfcav do o-braza. & Milica, greva drevi na plea? Milica ga samo pogleda. V o-čefc ji odseva želja in plašljivoet. Iz Maksa pa gori samo želja. Njegov pogled jo razodeva s vsem ognjem netežiU mladosti. Maksov pogled zmaguje. Milica povoel trepalnice, se o-prime spremljevalca z rahlo bo-jazljivoetjo. — Za nocoj Še ne vem. — Le odloči ee. Razvedriva se, jutri morava tako spet v fabrlko. Nič ne oklevaj In nikogar se ne boj. Maks jo vnovič prodira z očmi. |M0lca ne vzdrži strastnega o-gnja. V sneg opet zagazi in mu šele na cesti mirno odvrne: — Po večerji ti povem. Oba obleUvaJo snežinke. Tudi drugi, ki so ta čas na oeetl, postajajo beli. 6. V ozki sobici prvega nadstropja tovarniške bolnice gori luč. Zvečerilo so Jo. Pero je zatopljen v premišljevanje. V premišljevanje in otož-noat. Skoro žalosten je. Nekam nasilno kroti svoj notranji nemir, z močno voljo so drži pokon-cu in samega eebe premaguje. Poprej Uko prijetne, skromnosti vajenemu Peru celo udobna ln u-godna tzba, poeU ja lo težko sne-al j Iva. Vsa domačnost Jo agintla. voe je mrzlo la strašno tuje. Pero bi najraje bežal bežal A ne sme In ne mora. V tej sobici čaka svojega sdravja. to čakanje pa utruja, dolgočaal tn edaj tudi mori. Peru ni do spanja. > "Zakaj se nisU oženili, striče, ko morate sedaj kar sami kuhati in pomeUti, prati in pomivati? Zakaj ne, striče?" - "Mja, mja, jaz bi se že bil, pe mi je iz-begnila Marjanca Bartulova, ki sem jo izmed vaeh deklet imel edino rad. Izbegnila mi je in ae oženila tja v Trst, da je nisem videl potem nikoli več . . . Mja, mja, njo bi že maral. •." Tako sva se nekega popoldne pogovarjala s sUrim utricem Mstjačevim, ki je danes že na groblju pri Svetem Petru, a je Ukrat hodil k nam na dnine. Bil je čudak, ki mu je le redko-kje bik) najti para . .. Doma so bili štirje bratje. On je bil najmlajši. OČe je v oporoki določil da imajo dobiti vsi enake deleže: NajsUrejši oeUne na domu, d3bi hišo, srednji nekaj polja, on, Andrec pa gozd. Po očetov smrti je Andre zahteval svoj delež, pa se je bridko zmotil: NajsUrejši brat ga je pred sod-nijo proglasil za slaboumnega in predlagal, naj ga razdedinijo. Zdravniki sprva niso našli na njem nikakih znakov take bolezni, pa je brat toliko čaaa krog njih, da eo slednjič nekako potrdili ln socfoija jo Andrecu odrekla zapuščinski delež. Ko je brat videl, do je obveljala njegova, ga je kratko malo'za podil Iz hiše. Zaman je Andrec zatrjeval, da je nedolžen in pri popolnoma zdravi pameti. Ko je pa videl, da je propadel, mu je to za vedno zagrenilo življenje. Zapri se jo aam vase in poeUl sčasoma silen čudak. Ljudjevso trdili, da mu manjka eno kolesce, pa sU bil! lo aamoU in zafrrenjenost, ki sU ga napravili, Ukega. Ko je videl, da nima več doma in da se ne bo ženil, ker mu je Mar janca Bartulova prelomila dano beeedo, si je pri Ulčarjevih Izgovoril malo sobico. Domov je Jiodil le spat, čez dan je bil ves teden na leskem delu, bodisi na dnini, ali kje drugod. Zase je potrošil zelo malo. Hrano je dobival pri ljudeh — obleki je imel le dve: vsakdanjo in pražijo. Tako Jo deval zaslužek na stran, da se je sčasoma pribralo .toliko denarja, da al je lahko sezidal majhno, a lično hišico. Potem je prikupil še nekaj vrU in bil končno sam na svojem. Kadar je bil z ljudmi na dolu, je ponajveč molčal. Ce ga je kdo vprašal: "Stric, zakaj molčite?" je odvrnil: "Saj ti gobez-dniš mesto mene. Ali ti ni dovolj?" Najbolj ga je jezilo, če ga je kdo spomnil doma in krivično leljene dediči ne. Ljudje pa imeli obzira, zato so ga fr-praševali prav o Um in bili ve-: seli, videč, da mu - ni po volji. Andrec se je še bolj izogibal vsakega razgovora ž njimi. V svojo hišico ni pustil nikogar ali pa redkokaterege, zato so ljudje govoričili o raznih skrivnostnih rečeh, ki jih je imel po njihovem mnenju zaprte v svoji skrinji. Včasi, ko je bil pri nas na dnini, je delal po par dni kakor za sUvo. Kakega tretjega dne pa mu je nenadoma palo v glavo, da je zagnal na njivi motiko od sebe v jarek ln jo je — meni nič, Ubi nič — pobrisal lepo domov. Ko se je čez par dni zopet vrnil, ga je vprašal kaUri: Stric, zakaj ste zadnjič pobegnili?" Pa je odvrnil: "Mja, mja, tiho bodi. da ne storim tega še danes. Mja, le tiho." Od nepresUnega garanja in dela so mu moči vedno bolj pešale. HodU je kakor bi bil ves zbit in je komaj vlačil okorelo telo. Ljudem se je končno vendarle zasmilil pa so mu svetovali, naj vzame )c sebi kakšnega zeU. "Mja, mja, da si ne bom smel poUm še nog segreti pri ognju. Mja, mja." Končno so ga le pregovorili, da je sprejel k sebi Jesharjevega Franeta z ženo. Prepisal mu je vse in sebi izgovoril kot in svojo sobo, v katero pa nisU smela vntopiti priženjenca, ker je nosil kljtič vedno s seboj. Nekaj čaša, ko ni več mogel na delo, je našel nekaj poslednjega in edinoga veselja v otrocih svoje neveste, pa je minilo tudi to, ko je moral zaradi splošne oslabelosti leči v posteljo, iz katere ni več vsUl. Dovolil je snahi in zetu, da sta smdla v sobo in se počasi pripravljal na smrt. Ko so po njegovrsmrti odpri tisto skrinjo, so našli v njej poleg sUrega klarineU še škatlico cekinov, ki jih je zet potem za menjal za lire. Mja, mja ... Bil je eden izmed onih samotnih stricev ali samcev, kf eo v življenju užili preveč grenkoU, da bi ne bili posebneži in čudaki . . . Mja, mja, on stric Matjačev . . . —M. S. * EOftPBUEK, 14. T>I Zs kratek fa, Izobražena "Goepodična ElzajestJ kakor vi mislite." ] "Kako veste to?" * r?*tnjH5temj0 vP«-«4tl,l čiUla Ezopove baani, in rekla je ,da jihje kupila takoj ob '.Moj prijatelj SlokanjS zadnjič umrl, je imel« 6o . . ." "Zajmjr "Pomisli, ko je zavarovali proti požaru, mu je promp-pogorela. Komaj se je »varuj proti nezgodam, si je že ifcl nogo. Pred dobrim tednom! jristopil k pogrebnemu drui n tri dni nato je že imeli plačen pogreb." * a Slovo On: "Dobro se imej, in bo ugajalo ..." Ona: "... ti pišem!" On:". . . in če si kaj poi la >.." ^mm Ona: ". . . ti brzojavim!" On: ". «. in če ti der zmanjka .. i Ona: "... ti pa telefoni ...... a "Gospod krčmar! V juhi volovskega repa plava zob t" 'Se je pa že vol v repH nil* ko so ga zaklali!" Naročita MUdtmkt llat, naj-boljši mladim*! Žipil m*ji 1932 a N. P. JEDNOTE oo zunaj in razposlani na i štva In poaameznika, ki so naročili. Članstvo naj jih pri društvenih Ujnikih. štva, ki Jih še niso naročila, ko to atore, ker jih imaai okrog en tisoč na rokah. Ns ČIU al lahko samo enega ali več okupaj. Stanejo sai centov komad. Pošljite naročilo in priložite poit| znamke v pismu ali pa d NaročiU pravočasno in pd| vaše naročilo na naslov PROSVETA 2657 S. Lasmdale Ave, Chicago, lil r • . NAZNANILO IN ŽAHV ALA 8 žaloatj« v aren naznanjamo sarodnikearf in snancea, žs J JOHN HABJAN I Umrl Ja 28. nov. oziroma Ml uMt pri avtomobilald nttfo* r .u-roati 21 let, rojen v Ameriki. Pokopan Je Ml 2.'dae. t. I. t »prea».c»i dr. "Sloga" št. 14, ksauir Ja tndi »padal, ia katero ma ia darovab vanee. Hvala. Zahvala dr. Modka a&akoprarnoat H. 119 ia dr. UHk Fort Št 668, katera sto ma darovala v*nea in aa edafettla pof «* s saatavami. ■ - Zahvala sa darovane remee: l*r. ia sira. Frsnk Koamach, mr. J« Habjan familj, mr. Frank iDoiane fami>7. mr. ia mra. Kabel. mr. ta mra. Jeseaovee. mr. hi mra. Anion Vider, mr. ln mra. Stanlj Ns*sJ. mra. Marr Oblak la sa ekeptd remee prijateljev, Betek, Smole, Ue*. Hodnik. Celainik, Čivka in Gracorin. . Zahvala vaem akupaj sa avtomehila ia fa vaa, kar )a kda ksj Pomagal na aa ali dragi način. :M . TeM, ljubljeni ln nepozabni ala In brat. naj Ti bo lahka zemlja. Počivaj v miru.—Žalujoči oatall: Jaha In Ana Hsbjsa. -ura, Frank Habjaa, brad. North Chicago, 111. ' > , telefon rockwell 4904 i SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča * Tlo^a vabila aa veselice ln ohode, vjzitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v ~ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojaanila dajo vodstvo tiskarna Ceno smerne, unijeko delo prvo vffto Papa. aU pridejo tigri v : IHk beeaT Na ceato obrnjeno poeornoat pa je kratka, le mimobeftna. M ras Je preveč resničen, vender Maka ne mara v bolnico. Nlko- "Ne. sinček r "Pape, ali nebesa?" "Seveda pride f" "Kaj pa. če ehičaj fto kak tiger potre r tcU Neža V teto Ka- PIŠIU po Informacija aa naalov: S. N. P. J. jPRINTERY 2657-59 So. Lanmdale Aveiro« V CHICAGO, ILL. tam se dobe na zeuo tudi vsa ustmena pojasnila