Poštnina plačana v gotovini Izhaja v pondeljek in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din l'~ za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu §t. 10.665. i^KB a^ibH afl^B ^^^b flflV v i^l^lW i^liS B^^v J^^K^F^i^iV l^l^V sK' ¦ ' i /SB^B i^liV Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se spiejemajo ob pondcljlcih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glcde prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Leto XIV. Štev. 47. Celje, petek 10. junija 1932. Ödkritje spominske plošče na dornn pesrJka Antona Aškerca Zgoddvinsko društvo v Mariboru bo odkrilo v nedeljo 12. t. m. spomin- sko ploščo na domu pesnika Antona Aškerca v Rimskih toplicah, na Se- nožotih št. 5. To je star dom Aškcr- čovega lddu. Že pesnikov ded Franc so je rodil v tcj hiši, enako njegov oče Anton. Pozneje je ta Anton Aš- kerc, pesnikov oče, zapustil domači- jo in se priženil v Globoko, kjer je bila tloina njegova žena Agata, roje- na Knezova. Ko je prvorojenec iz to- ga zakona, naš pesnik, bil star tri le- ta, so staršem hišo v Globokem pro- dali in morali so se seliti. Preselili so se v Senožeti, nazaj na očetov dom, ki ga. je imela v posesti njego- va sestra Ajtka. Tako je na tej stari domačiji svojega rodu preživel Aškerc svojo mladost. In ko se je pozneje v eni svojih prvih pesmi spornnil rodnega doma, je brez dvo- ma imel v mislih dom na Senožetih, ne onega v Globokem, ko pravi: Ves kakor nekdaj še se mi zdiš, J ko izmed drevja Ijubko blestiš. Na ta dom je dalo Zgodovinsko društvo v Maribom za dvajsetletni- co pesnikove smiti vzidati ploščo, ki nuj piiča, da je vl tega zatišja zra- stel prvi pomembni pcšnik zelene Štajerske in eden najpomembnejšili slovcnskili pesnikov sploh. Odkrilo bo ploščo v nedeljo 12. t. m. po pri- hodu dopoiclanskega, mariborskega vlaka ob 12.15. Za udeležence z Ijub • Ijanskim vlakom, ki pride skoraj tri ure prej, bo poskrbljeno, da si bodo v tem ta.su lahko ogledali Aškerčev prvi, sedaj že razpadli dom v Glo- bokcm. Dn eden največjih naših pesnikov šele dvajset let pd smrti dobiva prvi- krat tisti vidni spomin, s katerim se mu, nosmrtnemu, želimo pokloniti, kaže, da snio še vedno narod, »kriv dokaj zamud«. Ali bi ne bilo prav, da se vsaj ob tej priliki z nekoliko večjo pijeteto «pomnimo nanj? Naj- lepše pa, bomo lahkp storili to na posnikovom donm. Pripravljalni odbor. DOMAČE VEITI d Desetletnica poroke Nj. VeL kra- lja in kraljice. V si-edo 8. t. m. je po- teklo clesct let, odkar sta se v Beo- gradu poročila Nj. Vol. kra.lj Ale- ksander in kraljica Marija. Vladar- ska dvojica je praznovala ta jubilej v najožjern krogu in brez posebnih svečanosti. Naš narod, ki goji do svo»- jega kralja in kraljice ter treh kra- ljevičev najgloblje siinpatije, je bil ob desetletnici v duhu z-vladarsko rodbino in ji je želel vso srečo do skrajnih mej človeškega življenja. d Narodna skupščina se je v pon- deljek G. t. m. zopet sestala na daljše zasedanje. Vlada je predložila Na- rodni skupšcini več zakonov gospo- darskcga in socijalnega značaja. Na skupščinski seji 7. t. m. so bili izvo- Ijeni odbori za proučitev teh zako- nov. Prihodnja seja je bila sklicana za petek 10. t. m. Na dnevnem redu je konvencija o vo'dnem režimu z Ru- munijo. d 20-letnica smrti Antona Ašker- ca. V petek 10. t. m. je poteklo dvaj- set let, odkar je umrl v Ljubljani ve- liki slovenski pesnik Anton Aškerc, ki je s trinajstinii pesniškimi zbir- kami močno obogatil slovensko lite- raturo. Ob 20-letnici njegove smrti se bo vršilo na njcgovem domu v Rimskih toplicah ödkritje spominske plošee, o katerem poročamo na dru- gem mestu. Tako se bomo vsaj skromno oddolžili možu, ki je z us- pehom pomagal graditi stavbo slo- venske kulture. d 53-letnica slovenskega župano- vanja v Ljubljani, Letos je poteklo 50 let, odkar so Slovenci prevzeli vod- stvo obCinskc nprave in izvolili pr- vega slovenskega župana Petra Gra- sollija. Takrat jo po zmagi nad Nom- ci na Ijubljanskem magistratu prvi- krat zaplapolala slovenska zastava v ponos in bodrilo vsej slovenski zem- lji. d Povečano število gospodarskih zbornic. Minister za trgovino in in- dustrijd g. dr. Kramer je izdal ured- bo o ustrojstvu, delokrogu in pod- ročju trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic. Uredba ima ve- ljavo zakona in se da le z zakonom izpremcniti. V smislu želj iz obrtniS- kih krogov v nekaterih pokrajinah ni docela uveljavljen sistem skupnih zbornic. Namesto dosedanjih 13 zbor- nic jih bo v bodoče 18. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljub- ljani za ozemlje dravske banovine ostane skupna. d Obrtniški ckrcžni oslbori. Obi tni odsck Zbornice za trgovino, dbrt in industrijo v Ljubljani je v sredo 8. t. m. razpravljal o ustanovitvi okrož- nih odborov kot prisilnih organiza- Navadno milo je dobro samo za perilo — živi lasje pa potrebujejo za negovanje nežni Elida Shampoo, ka- teri ne vsebuje sode. Samo tako ostanejo lasje zdravi . . . ohranäjo svoj blesteči sijaj . . . in se dajo vedno z Jahkoto in lepo 6esati. UMrVAJTE GLAVO V§AK TEDEN ! cij obrtniških zadrug v smislu nove- g-a1 obtmega zakona. V Slo'veniji bo- do ustanovljeni štirje okrožni odbo- ri in sicer v Ljubljani, Mariboru, Ce- Jju in Novem mestu. Za predsednika okrožnega odbora v Celju je bil ime- novan kiparski mojster g. Miloš Hoh- njec, za podpredscdnika pa pekovski mojster g. Josip Kirbiš, oba v Celju. d Komisija za obrtniske mojstrske preizkušnje. Bajisku upi^ava v Ljub- Ijani je irnenovala za predsednika vseh komisij za mojstrske preizkuš- nje pri Zbornici za TOI zborničncga tajnika g. dr. Josipa Pretnerja, za namestnike pa so bili imenovani zbornični adjunkt g. dr. Jurij Koce, tajnik banske uprave g. Fran Sink, zadi'uzni koinisar v Mariboru g. Ignac Založnik in koncipist mestnega na- čelstva v Celju g. Josip Pogačnik. Te komisije bodo poslovale v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Obrtni odsek Zbornice za TOI je iz- volil Clane posameznih komisij za razne stroke v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. d Novi rektor Ijubljanske univer- ze. Na seji vseučiliškega sveta v Ljubljani je bil (J. t. in. izvoljen za novega rektorja Ijubljanske univer- ze rcclni vscuciliski profesor prclat dr. Matija Slavic. d Vcdnik 100 izletov po Goienj- skem, Dolenjskem in Notranjskem se dobi odslej po znižani ceni za 40 dinarjev pii avtorju: R. Badjura, Ljubljana, Knafljeva žt. 9/1., kakor tudi v knjigarnah. d »Vidik«. V Zagrebu je izšla 4. šte- vilka publicistične revije »Vidika-«.. ki prinaša naslcdnje zanimive in uk- tualne razprave: Turbogenerator. — Idcja socijalnega prava. — Dva pe- trolejska polipa. — Berači — Naci — Soci na üunaju. — Razstava Ivana Mcštroviča. — Židovsko gledališče. Židje v Varšavi. — Polemika dr. Ne- vističa. — Gospodarski problemi. — Novi roman Mile Budaka. — O dre- suri levov, psov in šolske dece. —¦ Glose. »Vidik« izhaja 1. in 15. v me- secu in stane do konca leta 60 Din. Posamezna številka ima 32 strani in stane 4 Din. »Vidik« se naroča pri upravi v Zagrebu, Klaičeva ulica 27/11. d Pri zapeki, krvnem prenapolnje- nju trebuha, kongestijah, boieCinah ' kolknih živccv, bolečinaii v boku, za- { sopljenosti, hudem srčnem utripa- I nju, migreni, Sumenju v ušesih, omo- ; tici, pobitosti povzroči naravna j »Franc Jožefova« grenČica izdatno j izpraznjenjo črevesa in osvoboditev i obCutkdv tesnobe. Mnogi zdravniki J uporabljajo »Franc Jožefovo« vodo | tudi pri nadlogah klimakterijalne I dobe z največjim uspehom. »Franc l Jožefova« grenčica se dobi v vseh le- i kai'iiah, drogeiljah in specerijskih trgovinali. EDGAR ALLAN POE: Klepetavo srce (Konec.) Sr*iehljal sem se — Česa pa naj bi se bal? vijudno sem sprejel uradnike. Zastran krika sem jim j)ovedal, da sem zakriCal v sanjah sam. Omenil sem, da je starec odsoten in nekje na deželi. Vo'dil sem obiskovalce vse- povsod po hiSi. Prosil sem jih, naj iščejo, naj dobro iščejo. Privedel sem jih končno v njegovo sobo. Pokazal sem jim njegove zaklade; sigurne, nedotaknjene. V entuziazmu zaupa- nja sem prinescl v sobo stole in jih prosil, naj ostanejo tukaj, da se od- počijcjo od napornega iskanja, sam pa sem v divji drznosti zinagoslavja postavil svoj stol prav na mesto, kjer je ležalo truplo žrtve. Uradniki so bili zadbvoljni. Mojo vedenje jih je bilo prepriČalo. Bil sem izredno dobre volje. Oni so sedli in jeli po domače kramljati, jaz pa sem jim prijazno odgovarjal. A v krat- kem sem čutil, da po'stajam bled, in želel sem, da bi že hoteli iti. Glava mo je bolela in čutil sem zvonenje v ušesih: še vedno so sedeli in klepe- tali. Zvonenje je postajalo krepkejšo; trajalo je in postalo vse razločnejšc. Govoril sem svobodneje, da bi se i/- nebil občutka, a ostal jo in postal sta- len — dokler nisem končno opazil, da sum ni bil v mojih ušesih. Brez dvoma sem sedaj zelo pol)ie- del — a govoril sem še bolj lahkotno in s povzdignjenim glasom. A zvok je naraščal — in kaj sem mogel sto- riti? Bil je till, zamolkel, hiter zvok — zclo podoben onemu, ki ga dela ura, zavita v bombaž. Lovil sem sa- po — in še vedno uradniki niso čuli ničesar. Govoril sem hitreje, a zvok jo neprcsta.no naraščal. Vstal sem in se razburjal zaradi malenkosti z moč- nim glasom in širokimi kretnjami, a sum je stalno naraščal. Le zakaj se niso hoteli iti? Hodil sem po sobi s tcžkimi koraki kakor da bi me bile opazke mož razburile — a zvok je še vedno naraščal. O Bože, le kaj sem hotel storiti? Penil sem se — besnel — klcl. Zagugal sem stol, na kate- rem sem bil prej sedel in z njim po- drsaval po deskah, sum pa je vstal nad vse to in neprestano naraščal. Postal je glasncjši — glasnejši — glasnejši! Možje pa so še vedno se- deli, vcselö klepetali in se nasmiliaU. Ali je bilo mogoče, da niso Culi? VY,e- mogocni Bog — ne, ne! Čuli so — že so sumili — že so vedeli! — Rogali so se moji grozi — tako sem mislil in tako se mislim. A vse jo bilo bolj- še kakor ta agonija. Vsako stvar je bilo lažje prenesti kakor takšno po- smehovanje! Končno teh hinavskih obrazov nisem mogel več strpeti! Cu- til sem, da moram zavpiti ali pogi- niti! In sedaj — zopet! Čuj! Glasneje. Glasncje! Glasneje!! Glaaneje!!! »Lopovi,« sem zavpil, »nikar se več ne pretvarjajte! — Vse priznam, kar sem storil! — Dvignite deske — tu! Tu! — To je razbijanje njegovoga prdkletega srea!« (Iz angleščine prev. Branko Rudolf.) DRAGO ŽABKAR: Obrtništvo v prejšnjik stoletjih (Dalje.) V 18. stoletju je začela mesarska obrt pešati. Zadruga, ki je štela leta 1755. petindvajset mesaijev, se je skrčila leta 1795. na 6 članov. Ti so morali zaklati vsak teden po dvajset volov, pa so nieso zelo težko pro:dali, ker so dovažali plcmiči z dežele obi- lo mesa na mestni trg. Leta 177Ü. so se ljubljanski mesar- ji uprli in izjavili, da nikakor ne more jo prodajati mesa po cenah, ki jih je določil magisti-at. Ta je vsem mesai-jem zaprl mesnice, razpuslil zadrugo in odpovedal vsem mesai-- jem meščansko in obrtno pravico. Okrožni urad je ukazal magistratu, da naj prevzame klanje živine v svojo oskrbo, ta pa se je tega branil na vso moC, češ da bo trpela mestna blagaj- na veliko škodo. Okrožni urad je svo- jo zahtevo ponovil in zagrozil, da bo Stran 2. »Nova Doba« 10. VI. 1932. Stev. 47. Celje in okolica c Svečana posvetitev cerkve sv. Sa- ve v Celju. Za svcčanosti ob prilikj posvetitve pravoslavne cerkve sv. Save v nedeljo 19. t. m. v Celju je določen naalednji spored: V soboto 18. t. m. ob 14.28 bo prispel Nj. Sve- tost patrijarh Varnava v spremstvu treh vladik, med katerimi bo tudi dr. Maksimilijan Hajdin, z brzovlakom v Celje. Na kolodvoru bo pozdravi! visoke goste predsednik celjske pra- voslavne cerkvene občine g. polkov- nik Purič, v imenu mestne občine celjske župan g. dr. Goričan in v ime- nu državne oblasti sreski načelnik g. dr. Hubad. Patrijarh bo ostal približ- no 10 niinut z zastopniki oblasti v ča- kalnici I. razreda, občinstvo pa se bo takoj po sprejemu podalo k cerkvi sv. Save, kjer bo pričakovalo prihod patrijarh a in vladik, ki jih bo v cer- kvi pozdravil prota g. M. Čudič". Po kratki molitvi se bo patrijarh podal v svoje stanovanje v Celjskcm do- mu, kjer bo od 10. dalje sprejemal poklonitveno deputacije. Ob 18. se bo zopet podal v cerkev na bdenje, ki bo trajalo približno dve uri. V nedeljo 19. t. m, ob pol 9. zjutraj se bo začela svečana posvetitev s procesijo okoli cerkve. Sledila bo slovesna arhijerej- ska liturgija (pontifikalna služba božja), pri kateri bo polo Srbsko pev- sko društvo iz Zagreba, znano naše- mu občinstvu s prejšnjih nastopov na svetosavskih besedah v Celju. Po cerkvcnih obredih bo svečan obed v veliki dvorani Narodnega doma. Ob 20.30 se bo pričel v veliki dvorani Celjskega doma koncert Celjskega. pevskega društva v korist cerkve sv. Save, po koncertu pa se bo vršila v vseh prostorih Celjskega doma veso- Iica ob sviranju vojaške godbe. V pondoljek 20. t. m. zjutraj se bodo pa- trijarh in vladiko odpeljali v Ljub- ljano k blagoslovitvi temeljnega kamna za tamošnjo pravoslavno cer- kev. c Koncert moškega zbora Svobode. Po daljšem easu nastopi ta zbor zo- pet v Celju in sicer v soboto 11. t. m. ob pol 9. zvečer v mali dvorani Celj- skega doma. Dohod pri glavnih vra- tih. Spored je jako srečno sestavljcn in vsebuje jugoslovenske, češke ter ruske skladbe. Zastopani so1 sklada- telji: G. Ipavic, J. Prochaska, V. No- vak, C. Pregelj, O. Dev, P. Jereb, S. Žarov in I. Zajc. Zbor steje okrog 45 pevcev, večinoma delavcev in obrt- nikov, ki navzlic težkim časom z ide- alnim navdušenjem posečajo pcvske vaje in tako pomagajo k razvoju pev- ske kulture. Cene so izredno nizke, sedeži o'd G do 8 Din, stojišča 3 Din, tako da je obisk vsakomur omogo- čen, kdor hoče slišati dober moški zbor. Z ozirom na kulturno stremlje- nje našega delavca je želeti, da bi bi- la dvorana polna. Prodaja vstopnic eno uro1 pred začetkom koncerta j>ri vhodu v dvorano. vse mestne očcte dal zapreti na Gra- du, ako e$ bodo ubogali. Ti so se morali ukloniti in magistrat je v lastni režiji klal Živino in zalagal meščane z mesom. Že prvi mesec je imelo rnesto izgube 2013 goldinarjev 43 krajcarjev, v enem letu pa 20.427 goldinarjev 1 krajcar. Ta izguba bi ne bila tolika, ako bi bili mogli spra- viti v denar 1060 volovskih kož, ki so se sčasoma popolnoma pokvarile. Vsled te velike izgube je prevzela klanje posebna komisija dcželne go- spo'ske »Fleischausschrotungskom - mission«, bivši mesarski zadrugi pa so naložili, da mora plačati izgubo. Mesarji so bili s tern zado'voljni pod pogojem, da gosposka dovoli, da se zadruga na novo osnuje, in dovoli klanje edino le mesarjem. Tej želji je magistrat ustregel in se pogodil z mesarji, da plačajo vsake kvatre po 300 goldinarjev na rasiun izgube. Zo- pet so imeli pravico klati in sekati meso le mesarji, ki pa so bili poseb- ne vrste tiči. Že po devetih mesecih so prenehali s plaCovanjem in izja- vili, da so bili prepričani, da morajo plaCati 1200 goldinarjev enkrat za vselej. Gosposka je nato mesarjem ponovno prepovedala klanje. (Konec prih.) c Zakljuoni nastopi učencev in učenk drž. realne gimnazijc v Celju so se vršili v nedeljo 5. in pondeljek G. t. m. Nastopi bi se morali vršiti na dvorišču osnovne sole, so pa bih zaradi slabega vremena prenešeni deloma v gimnazijsko telovadnico'. Tain se je vršil saino pevski nastop moškega in mešanega zbora pod vod- stvom agilnega pevskega učitelja g. Tavžlja, ki je zastavil ves svoj trud, da je zbore izvežbal. V pondeljek G. t. m. so se vršili telovadni nastopi učenk in učencev na dvorišču mest- ne osnovne sole. Nastopila sta dva ženska oddelka, ki sta predpisane va- je lepo in skladno izvedla, dasi je bi- lo za vežbe zelo malo časa. Moški oddelek, broječ oko'li 150 clečkov, je vaje s palicami strumno izvedel. Na- stopile so še moške vrste na orodju in ženske z igrami. Od moških vrst nas je razveselila posebno vrsta na drogu, ki je izvajala prav lepe vaje in odskoke. Nastop se je zaključil z igranjem kola. Oba nastopa so pd setili poleg celokupnega profesorske- ga zbora z direktorjem na čelu tudi ministrski odposlanec univ. prof. g. Vujovic, nadalje dijaštvo in mnogo drugega občinstva. Za uspehe nasto- pov se imamo zahvaliti vglavnem te- lovadnemu učitelju g. Bolharju in učiteljici gdč. Trdinovi. Nastop je pokazal, da sc tudi v naših sred- njih šolah skrbi za telesno vzgojo. — ir. c Invalitiska tombola, ki je bila za- radi slabega vremena že dvakrat pre- ložena, se bo vršila v nedeljo 12. t. m. s pričctkom ob 15. na Dečkovem trgu pred Narodnim domom ob vsa- kem vrcmenu. Scgajte pridno po tombolskih kartah, ki stanejo 2.50 Din, in podprite s tern vojne zi'tve! c Izlet celjske »Soče« k Celjski ko- 5i, ki je bil v nedeljo 5. t m. zaradi neugodnega vremena zjutraj odpo- vedan.se bo vršil v nedeljo 12. t ni. in sicer preko Vipote. Zbirališče ob 8. zjutraj na kapueinskem mostu. Ker je vladalo že prejšnjo nedeljo veT likoi zanimanje za ta izlet, je priCa- kovati, da bo udeležba v nedeljo 12. t. m. še večja, nego bi bilo prejšnjo nedeljo. Pri Celjski koči se bodo iz- letniki sestali z emigranti iz laškega okraja. Na izlet k Celjski koči so vab- Ijeni vsi Clani in prijatelji »Soče«. c Savinjske planine je naslov pre- davanja, ki se bo vršilo v torek 14. t. m. ob 20.30 v risalnici meščanske sole v Celju. Množica krasnih skiop- tičnili slik in prijetno planinsko kramljanje. Predavatelja to pot ne izdamo. Pridite, pa boste videli! — Savinjska podružnica SPD v Celju. c Kocbekov dom na Korošici je od- pii; in oskrbovan. Frischaufov dom na Okrešlju bo oskrbovan od sobo'te 18. t. m. dalje. c Tujski proinet v Celju. Po podat- kih Zveze za tujski promet je pose- tilo lani Celje 11.411 tujcev, vso Slo- venijo pa 115.824 tujcev napram 135.893 v 1. 1930. Ljubljano je lani po- setilo 48.040, Bled 15.913 tujcev, vsi dmgi letoviški ali zdraviliški kraji v Sloveniji pa izkazujejo' mno- go manjši tujski promet nego Celje. c Celjska ofcrtiia nadaljevalna sola, ki je sklenila šolsko leto v nedeljo 1. inaja z razdelitvijo šolskih nazna- nil in nagrad najboljšim učencem in učenkam, je iinela v začetku šolske- ga 1. 357 članov obrtnega natraščaja; med temi je bilo GG vajenk in 6 po- močiiikov. Ob sklepu pouka jih je še ostalo na soli 343. V splošnem je bil blago za damskc oblekc, plašče in kostume kupitc žg letos po izredno nizkih cenah v velikanski izbiri v znani so- lidni manuf3kturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik, Celje Očetovo nasledstvo v obliki lepih belih zob laliko ohranite v pozni sta- rosti s stalnim čiščenjem z znano Chlorodont zobno pasto. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—. Dunajska vremenska napoved za soboto 11. junija: Jasno, mirno, narašeanje temperature. obisk sole prav dober; saj je bilo po- vprečno v vsem letu 91 % navzočih pri pouku. Zaradi slabega šolskega cbiska sta bili od obrtne oblasti kaz- novani samo dve stranki in sicer ena z denarno globo, druga z ukorom. liazrode je izdelalo 310 učencev in učcnk, zaostalili pa je 33, torej 10.6%. Po narodnosti je bilo ob koncu sol- skega leta: 330 Slovencev, 10 Srbov in Hrvatov ter 3 Nemci, po veroizpo- vedi pa 340 rimokatolikov in 3 pra- voslavni. Z ozirom na pdsamezne obrtne stroke so pripadali: stavbnmi obrtom 93, mehuniško-tehniškim 5". umotnim 30, živilnim 32, oblaCilnim 10, drugim raznim obrtom pa še 24. V minulem letu se je vršil pouk za fante v dveh pripravnicah, treh I. razredih, treh II. razredih ter v enem III. razredu z oddelkoma za kovinar>e in lesne stroke. Nadalje so bili še trije razredi za vajenke: eden I. in dva II. razreda. Po o'drcdbi in- spektorja za strokovne sole v dravski banovini g. Mihajla Presla se bosta zanaprej ukinili obe moski priprav- nici in zato ustanovil še eden prvi razred za živilske in druge različne obrte ter še eden oddelek III. razre- da za oblačilne stroke z novima pred- metoma: strokovno krojno risanje in pouk o blagoznanstvu. V ta novi od- delck pride 6 krojačev in 15 krojačic, ki so absolvirale II. razred. Po tern takem bo imela celjska obrtna nada- ljevalna sola v prihodnjem šolskem letu 1932/33 — ob času svojega 50-let- nega obstoja *— zopet 13 razredov. Da sc je .sola s svojimi 4 razredi od prevrata do danes tako lepo razvila in sc poučujejo vajenci in vajenke v posameznih ražredih strogo ločeni po sorodnih strokah, je zasluga našega coljskoga obrtništva, ki za napredek svojega stanu vse žrtvuje. Cast ta- kim mo j strom! — Uprava sole. c Mestna deška csnovna sola v Ce- lju. Ker žc prihajajo starši z učenci v šolo', da bi jih vpisali v prvi slo- vonski razred, se naznanja, da se bo vrSilo vpisovanje dečkov, ki so do- scgli do' 31. decembi a 1932. sedmo le- to starosti, v četrtek 30. junija od 9. do 12. in od 15. do 18. v prvem na.d- stropj.u mestne csnovne sole. Ker bo pri vpisovanju navzoč tudi šolski zdravnik (odlok kr. banske uprave IV. St. 8082/1 z dne 3. maja 1932), je neobhodno potrebno, da privedejo starši dečke s seboj in prinesejo tudi njihov rojstni izpisok, a tega samo v sluCaju, če je bil fantek rojen izven coljske mestne župnije. V ta prvi razred se bodo sprejeli iz mesta Cc- lja tudi Se dečki pod sedmim letom starosti, a to samo v slučaju, če do- voli šolski zdravnik. Iz okolice se bo pa po predpisih smel sprcjeti samo tak učenec, katerega starši so v Ce- lju zaposleni v državni ali mestni službi in šo to le V slučaju, Če takega otroka odpusti iz svojega šolskega rajona krajevni Solski odbor celjske okolice (za ta slučaj je treba dobiti pismeno dovoljenje pri upravitelj- stvu okoliške sole in to prinesti s se- boj k vpisovanju) in pa tudi le tedaj, če bo na tukajšnji mestni deški os- novni šoli še dovolj prostora za take dečke iz celjske okolice. — Vpisova- nje v nemški o'ddelek se vrši posebej in bo dan vpisovanja v ta man j sin- ski razred doloCilo celjsko sresko na- Čelstvo. — Upraviteljstvo mostne deške osnovne sole. c Nocoj ob osmih ima moški zbor CPD važno pevsko vajo. Vsi in toč- no! — Pevovodja. c Ribarsko drnštvo v Celju bo ime- lo svoj rcdni letni občni zbor v petek 17. junija ob pol 8. zvecer v klubovi sobi hotela »Hubertusa« z dnevnim redom, ki je določen v pravilih. c Kolesarska zvezdna dirka. Klub slovciiskih kolosarjev v Celju bo pri- redil v nedeljo 19. t. m. zjutraj kolc- sarsko zvezdno dirko iz Maribora, Ljubljane, Novega mesta in Zagreba v Celje. c Cvetlični dan v prid drž. krajev- ne zaščite dece in mladine je prav lepo uspel in prinesel društveni bla- gajni 1.441 Din dohodkov. Zahvalju- jemo se ge. E. Kalanovi in šol. upra- viteljici gdč. Zupančičevi, ki sta vo- dili vso akcijo. Nadalje vrlim dekli- cam, ki so s tako vnemo in ljubezni- jo prodajale cvetlice za uboge bra,tce Naš roman Bo] v megli ki je zbudil med čitatelji toliko za- nimanja, se bliža koncu, zato smo mm morali poiskati vrednega uasled- nika. Dobili smo ga V ronianu Königsmark ki ga je napisal sloviti francoski pri- povednik Pierre Benoit Naši naročniki, ki so videli film, narejen po iem romanu, bodo pove- dali, da nismo mogli izbrati romana, ki bi lahko po svoji napeti in mikav- ni vsebini tekmoval s tern veledelom. Vsem oniin pa, ki filma niso videli, povemo tole: KÖNIGSMARK je roman, KAKRŠNEGA ŠE NISTE ČITALI. Zato nikar ne zamudite za- četka! če še niste naš naroenik, na- rocite „Novo Dobo** še danes! in sestrice. Zalivala gre tudi mestne- rau vrtiiarju g. M. Jelovšku in gosp. Hilingei ju za podarjeno evetje. Naj- lepša zahvala pa slavnemu občin- stvu, ki je radevolje prispevalo v ple- meniti namen. — Odbor. c Vse Korošce opozarjamo na se- stanek celjskega pododbora kluba koroških Slovencev, ki se bo vršil v sdboto 11. t. m. ob 20. v restavraciji hotela Evröpe. Na dnevnem redu je poročilo sunkeijonarjev, volitev no- vega odbora in doloßitev delovnega programa' za bodoče leto. c Dr. Martin siribar f. V törek 7. t. m. okrog 18. je 61-letnega znanega veloposcstnika g. dr. Martina Öi'ibai*- ja iz Drešinje v'asi pri Petrovčah na poti iz Liboj v njegov gozd v Kasa- zah zadela kap. Dr. Šribar je takoj izdihnil. Truplo so prepeljali na nje- gov dom, od koder se je v Cetrtek 9. t. m. ob 17. vršil ob izredno lepi ucle- ležbi občinstva pogi^eb na žalsko' po- kopališče. Pokojni dr. Martin Šribar je bil doma v Levcu. Po končanih pravnih študijah se je posvetil sod- niškemu poklicu ter služboval v Ce- lju, Šmarju pri Jelšah in Kozjem. Pred svetovno vojno je stopil v po- koj in se s svojo soprogo Terezijo popolnoma posvetil svoj emu vele- posestvu v Drcšinji vasi in Kasazah. Z veliko vnemo in lepimi uspehi se jo bavil tudi s hmeljarstvom. Njegov hmelj je slovel po izvrstni kakovo- sti. Dr. Šribar je bil o'dbornik Hme- ljarskega društva za Slovenijo v Žal- cu in se je vedno odločno zavzemal za napredek savin jskega hmcljar- stva. SoobCanom je često poniagal z dobrimi nasveti, pa tudi gmotno. Imel je dobro sree za reveže. Podpi- ral je šolo, šolsko mladino in kme- tijsko nadaljcvalno šolstvo. Sokol v Petrovčah ter gasilna društva v Dre- šinji vasi, Arji vasi in Levcu so ime- la v njem zvestega člana in podpor- nika. Z njim lega v grob zaveden na- rodnjak in zaslužen gospodarski de- lavec. Bodi mu ohranjen Casten spo- min, preo'stalim naže iskreno sožalje! c Baron Müller-Hornstein f. V sre- do 8. t. m. ob K21. je umrl v svojem stanovanju v stari gimnaziji na Slomškovem trgu v starosti 75 let okrajni glavar v p. dvorni svetnik g. baron Marino Müllei'-Hornstein. Po- greb se bo vršil v soboto 11. t. m. ob 17. iz mrtvaSnice na mestnem poko- pališču. Pokojnik, ki j0 bil rojen v Dubrovniku, je nekaj let pred vojno prevzel službo okrajnega glavar ja v Celju in jo vršil do prevrata. Bil jo zelo ljubezniv, korekten in ustrežijiv Štev. 47. »Nova Doba« 10. VI. 1932. Stran 3. upravni uradnik, ki v nasprotju z nokaterimi ko'legi v drugih okrajih med vojno ni preganjal slovenskega življa, ker je bil sovražnik perseku- cij. Naši nasprotniki so mu to zame- i-ili, zato pa si je pridobil spoštova- nje mcd slovenskim prebivalstvom v celjskem okraju. Blagemu rriožu bo- mo ohranili fasten spomin. e Umrli sta v celjski bolnici: v to- rek 7. t. m. 49-letna viničarjeva žena Helena Vipotnikova iz Št. Petra v Savinjski dolini in v sredo 8. t. m. 38-lctna ga, Roza Tlakerjeva, žena kovača s Teharja. N. p. v m.! c Žrtve nesreč in napadov. Gospod Franc Schauer, urednik »Deutsche Zeitung« v Celju, je padel v torek 7. t. ni. zjutraj tako nesrečno po stop- nicali, da si je zlomil desno nogo nad gležnjem. — 22-letni mizarski po- močnik Benjamin Cene iz Št. Jurija ob juž. žel. si je pri padcu občutno poškodoval lcvo roko v komolcu. — 53-letni dninar Jakob Cerovšek iz Št. Vicla pri Grobelnem se je pri delu s sekiro vsokal v desno koleno. — 61- letni koear Franc Špeglič s Franko- lovega si je pri padcu težko poškodo- val levo roko. — 21-letni radar Jože Marko iz Petrove je bil v nedeljo 5. t. m. v nekem goslilniškem pretepu v Libojah zaboden z nožem v levi la- ket. — 17-letni posestnikov sin Aloj- zij Plevčak iz Tržišča pri Rogaški Slatini se je polil s kropom in se hu- do opekel po spodnjom delu telesa. — 25-1 etni rudar Anton Skoberne i/ Zabukovce je bil v nekem gostilniš- kem prepiru napaden in je dobil več ran na glavi in telesti. — 34-letno posestnikovo hči Angelo Kudrovo iz Gotovelj je udaril konj po desni stra- in telesa in ji prizadel težke no'tra- nje poškodbe. — 46-letnega posest- nika Antona KovaCa iz Bodreža pri Grobelnem je 5. t. m. neznan moški obstrelil iz zasede. Zadel ga je v levo roko. — 10-letni posestnikov sin Fi- lip Slemenjak iz Brezna pri Zidanem mostu je padel te dni s skednja in si zlomil levo podlehtnico. — 17-letni po'sestnikov sin Valentin Gaber z Brozja pri Mozirju se je na pasi pri padcu čez skalovje obCutno poSkodd- val na glavi. — 32-lotni kočar Anton Mrzlak z Lepe njive pri Mozirju si je 7. t. in. pri padcu zlomil levo ldjuč- nic0. — 8-lotni kočarjcv sin Stefan Miklavžin iz Vrbja pri Žalcu je za- šel z desno roko v slamoreznico, ki mu je razrezala prste. — 30-letnega delavca Franca Vipotnika iz Goto- velj pri Žalcu je zgrabila cirkular- ka za desno roko in mu močno po- škodovala prste. — 07-letna služki- nja Marija OraCova iz Celja si je 8. t. m. pri padcu izpahnila desno roko v ramenu. — 2-letni posestnikov sin- ček Martin Dimec iz Šmartnega v Rožni dolini si je v četrtek 9. t. m. pri padcu s postelje zlomil desno nogö v stegnu. — Vsi poškodovanci se zdravijo v ecljski bolnici. c Zopet ne bo toka. Falska elek- trarna sporoča, da bo v nedeljo 12. t. m. od 7. do 14. ukinila električni tok za mesto Celje in okolico. c Iz sodne službe, Jetniški paznik- zvaničnik Frail Reberšek jc od okrož- nega sodišča v Mariboru premeščen k okrožnemu sodišeu v Celju. c Prostovoljno gasilno in reševal- no društvo v Celju se najlepše za- hvaljujo vsem dobrotnikom, ki sd prispevali dobitke za tombolo, cvet- lice za cvetlični dan, darila za vese- lico, in vsem, ki so pripo'mogli k čim lepšemu uspehu prireditve. Najtop- lejšo zahvalo izreka tudi vsem, ki so se udeležili veselice'in tako po svoje pripomogli k uspehu prireditve. Isto- časno javlja društvo, da so bili na magistratnem dvorišču, kjer se je v nedeljo vršila gasilska veselica, naj- deni razni prcdmcti kakor n. pr. klo- buk, cigaretne doze, znaki itd., ki so ,jih izgubili posetniki veseiice. Last- niki izgubljcnih predmetov naj pri- dejo po svoje predmete te dni med 9. in 11. dopoldne v Gasilski dom. c N©vost za Celje jc 7G kg težek zvočnik z ojačevalcem z upornostjo GO vatov, ki ga je instaliral g. Ivan Verdorber v novem, modernem hote- lu in restavraciji ge. Stegujeve v Za- gradu pri Celju. Jakost zvočnika od- govarja vojaški godbi, ki šteje 32 mož. c Dve najdbi. V četrtek 9. t. m. do- poldne je bila v cerkvi sv. Jožefa naj- dena ročna torbica z uro in drobna- rijo. istega dne je bila v mestu najdena denarnica z večjo vsoto de- narja. Najdcni predmeti se dobijo pri predstojništvu mestne policije. c Najdeno )kolo. V torek 7. t. m. do- poldne je bilo v mestu najdeno moš- ko kolo. Lastnik naj se zglasi pri predstojništvu mestne policije v Ce- lju. c Golšavi, ki težko dihajo, poCasi hodijo, se slabo počutijo, se najbolje rešijo teh neprijetnosti, ako vedno pijejo SISAŠEO MINERALNO VO- DO. c »Franc Jožefova« grenCica pove- čuje miselno in delovno sposobnost. c Nočno lekarniško siužbo ima od sobote 11. t. ni. do vš telega, petka 17. t. m. lekarna »Pi'i križu1« na Kralja Petra cesti. c Gasilno društvo v Celju. Tedcn- sko službo ima od nedelje 12. t. m. do vštete sobote 18. t. m. IV. vod pod poveljstvom g. B. Schlosserja. Sport t Otvoritev novega sportnega pro- stora na Glaziji. SSK Celjo bo prire- dil ob desetletnici svojega obstoja v nedeljo 3. julija sportni dan v zyezi z blagoslovitvijo in otvoritvijo nove- ga sportnoga prostora na Glaziji. Ker je prircditev predvidena za soboto 2. ¦»»ÄlBwlBliBÖ Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril ——¦—¦—a v ^avodni pri Celju, Cesia na grad St. I spBošno mizapsko delavnico, ki je pa nisem pretzel od g. Utr*šiLaf kakor je bilo v oglasu v zadnji Stevilki pomotoma in po tuji krivdi objavljeno. O. UršiČ vodi obrat pod svojim imenom v drugem lokalu naprej. Ludvik Tratnik julija zvečer in vso nedeljo 3. julija, prosi SSK Celje vsa društva, klube in korporacije, da bi ta dan ne pri- redüe veselic, tckem itd. t SSK Celje. Sklicujem za petek 10. t. m. ob 20. v klubovo sobd sestanek nogometne sekcije. Ta sestanek je z ozirom na bodoče delovanje nogo- metne sekcije nujen in važen ter naj kapctana uplivata na vsukogar, da bo udeležba polnoštevilna. Igralec Viktor Brunšek se poziva, da ddda klubove stvai'i, ki jih še ima, najkas- neje do sobote 11. t. m. opoldne klu- bovemu gospodarju, siccr se bo proti njemu nastopalo. — Tajnik II. t Nogometna tekma. V nedeljo 12. t. m. ob 17. se bd vršila v Celju na Glaziji prijateljska nogometna tek- ma med SSK Celjem in Železničar- jem iz Maribora. Ob 15. bo predtek- ma med rezervama SSK Celja in SK Atletikov. Dopisi Konjice Krajevna organizacija JRKD v Ko- njicah sklicuje za soboto 11. t. m. ob 20. v dvorano Narodnega doma sesta- nek Clanstva in somišljenikov. Na sestanku je poročilo o poteku bano- vinske skupščine JRKD v Ljubljani. Sestanka se bosta udeležila gg. na- i"'!)dna poslanca Ui-ek iz Brežic in Gajšek iz Konjic. Na sestanku se bo- do sprejemale tudi nadaljne prijave za vstop v stranko. Velik političen shod v Oplotnici bo v nedeljo 12. t. m. po jutranji maši pod vaško lipo. Na shodu bosta go- vorila gg. narodna poslanca Urek in Gajšek ter odposlanci sreskega odbo- ra JKKD. Prava dobrota za Ijudi, ki so pod- viženi nadlogam črcvesja in trpe na motnjah prcbav.e, zapoki, hemo'roidih in njih posledicah, kakor tudi na gla- Vobolu, omotičnih napadih itd., je Saxlehnerjeva naravna grenčica HU- NYADI JANOS. Že 70 let se je vedno izborno obnesla, bila na klinikah in po zdravnikih sijajno preizkušena in priporoSana pri daljših pivskih ku- rah zoper nabiranje maščobe, kronič- na, obo'lenja ženskih spolovil, zasta- janja krvi, izpuščaje na koži itd. Ne- prekosljiv učinek! Pazite na etiketo z rdcčim srednjim poljem! Dobiva se v vseh lekarnah, drogcrijah in bolj- ših trgovinah. Sokolska četa na Keblju pri Oplot- nici bo imola svoj letni telovadni na- stop v nedeljo 12. t. m. ob pol 10. na dvorišču pri soli. Ob tej priliki se vrši pešizlet vseh četnikov iz Dra^ vinjskega sokolskega okrožja na Kebelj. Iz Konjic bo vozil poseben av- tobus ob 12. in se bo vračal iz Oplot- nico ob pol 20. Prijave za vožnjo sprejema br. tajnik Kolšek. Velika sokolska manifestacija bo v Konjicah na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m,, ko bo Sokolsko dru- štvd Konjice razvilo svoj društveni prapor, ki mu kumuje g. ban dr. Dra- go Marušič. Prapor je razstavljen v izložbi g. trgovca Petka. Zlobna roka je vrgla v noči na 8. t. m. v ribnik g. C. Žagarja strup, ki je uničil veliko število rib. Orožni- štvo preiskiije za.devo. Stanovanjsko hišo zida na Prevra- tu tukaj.šnji stavbenik g. Gologranc. Njegovo podjetnost pozdravljamo, kor je v Konjicah veliko ponianjka- nje stanovanj. Grenčica Hunyadi Janos jo najza- nesljivejše in najidcaluejše odvajalno sredstvo. Sokolstvo Sokolske župne tekme v Celju Da so povzdigne v društvih tudi orddna telovadba, je župno načel- ništvo sklenilo, da se vršijo to leto župne tekmc spomladi na orodju, je- seni pa v lahkoatletiki. Priprava za to tekino, ki se je vršila v nedeljo 5. t. m. v Celju, je bila zelo dobrai, zlasti v zunanjih društvih. Tekmo- Vali so vsi oddelki. Izid teh tekem je naslednji: Clani višji oddelek: tekmovali so V naslednjih panogah: proste vaje, brad I j a, drog, konj, krogi, obvezne in ; poljubne vaje, preskok čez konja. I. mesto Grilec Konrad 1183 to&k, II. Lesjak Franc 1045 tosik, III. Prelog Slavko 1035 took, IV. Oblišer Hinko. vsi člani Sokolskega društva v Celju. Srednji oddelek kategorija A: I. Klun Franc 429 točk, II. Repovž Jože 38ü točk, III. Sraj Franc — vsi iz Za- gorja. Nižji oddelek kategorija A: I. Ku- §a,r .Tanoz, Hrastnik, 483, II. Kavčlč Franjo, Sma,rje, 408, III. Lichteneg- ger Stanko, Žalec, 460, IV. Zajc Kon- rad, Žalec, 449 točk. t:ONAN DOYLE: Boj if megli (Baskervillski pes) Roman Poslovenil Boris Rihteršič 56 Res smo tedaj začuli iz tišine močvirja nagle korake. Stiskaje se k skalam, smo z napcto pozor- n°stjo o'pazovali leskečočo sc meglo, ki jc ležala pred nami. in ztiaj je stopil iz belih oblalcov, kakor izza zastor-a, mož, ki smo ga čakali. Presenečeno se je ozrl, ko je nenadoma zagledal pred seboj jasno, z zvezdami posc-jano nočno po'krajino. Potem je krenil naglih korakov j>o stezi, mimo našega skrivališča, in navkreber na grie, ki se je položno dvigal za nami. Medtem ko je hitel naprej, se je neprcstano oziral čez ramo. Menda mu ni bilo prav prijotno pri duši. »St!« je nenadoma žepnil Holmes in začul sem, da je revolverjev petelin napel. »Pozor! Prihaja!« Sredi megle smo začuli naglo ccpetanje. Oblak je ležal petdeset korakov pred nami in vsi trije smo strmeli v belo steno. Kakšna pošast se bo izvila iz njega? Ležal sem ob Holmesovem kdmolcu in ga nagio pogledal. Bil jc bled, toda očividno vesel; nje- gove oči so se jasno lesketale v mesečini. Nenadoma pa se je zastrmel pred se, v njegovih očeh sem za- gledal grozo in ustnice so se mu odprle v brezmej- nein presenečenju. Prav takrat je Lestrade kriknil in padel z obrazom na zemljo. Planil sem pokoncu, moja tresoča se roka se je oklenila rcvolverja, toda stre- ljati nisem mogel, tako je ohromil moj dull pogled na pošast, ki je prihajala iz megle. Bil je ogromon pes, Crn kakor oglje, toda pes, kakrSnega Se ni vidclo človeškd oko. Iz odprtcga gobca je bruhal ogenj, oči so mu žarele in vsega ga je obdajal svetel lesket. Še norcc ne bi bil mogel v svojih blodnih sanjali videti bolj divje, bolj strašne pošasti. Kakor bitje iz pekla je skočila črna zver iz bcle megle. V dolgih skokih je planil ogrömni črni pes po ozki poti; z nosom se je dotikal tal in slcdil našemu prijatelju. Prikazen nas je tako prcvzela, da je bila pošast že daleč od našega skrivališča, ko smo se spet zavcdli. Takrat sva s Holmesom oba naenkrat ustre- lila. in strašno rjovenje je pričalo, da je moral vsaj eden zadeti. Toda psa rana ni motila. Z nezmanjšano liitrostjo je drvel naprej. Precej daleč smo videli sira Henryja, ki je stal na cesti; gledal jc s prsteno belim obrazom, kateroga bledico je rnesefina še bolj po- udarila, l'oke je v grozi vzdignil in krilil z njimi ne- močno strmeč v strašno1 pošast, ki se mu je bližala. Toda krik bolečine, ki smo ga čuli, nam je vzel ves strah. Če je bila pošast ranljiva, je morala biti zemeljsko bitje, in če smo jo lahko ranili, jo bomo tudi ubili. Še nikdar nisem videl Cloveka, ki bi bil tako tekel, kakor Sherlock Holmes v tern o'dlocilnem trenutku. Pravijo, da jaz nisem ravno poCasen, toda ostal sem daleč za svojim prijateljem, in prav tako daleč za menoj jo sledil mali londonski detektiv. Pred soboj smo čuli krik za krikom, strašne krike groze in vines zateglo rjovenje psa. Videl sem, kako je zver planila na. svojo žrtev, kako je vrgla, sia Henryja na tla in mu skočila za vrat. Trenutek nato pa je Holmes pognal vseh pet strelov zveri v vrat. S poslednjim smrtnim krikom, še zmeraj divje grizoč okoli sebe so je pes zleknil na hrbct; noge so so nekajkrat za- mahnile po zraku, potem pa je padel na stran in ob- ležal. Sopihaje sem skočil k živali in podržal revolver nad strašno ognjeno glavo, toda streljati mi ni bilo več troba. Orjaški pes je bil mrtev. Sir Henry je ležal brez zavesti, na kraju, kjor je bil padel. Odpeli so mu ovratnik in Holmes se je od- dahnil, ko je videl, da ni ranjen in da je naša pomoC prišla še o pravem času. Kmalu so trznile trcpalnice najincga prijatelja. Poskusil so je ganiti. Lestrade je potisnil baronetu steklenico žganja med zobe — po- tem so se uprle v nas prestrašene oči. »Moj Bog!« jo šepnil sir Henry. »Kaj je bilo? Za Boga — kaj je bilo?« »Naj bo karkoli, zdaj je mrtvo,« je odvrnil Hol- mes. »Rodbinskega strahu je konec!« Žival, ki nam je ležala pred nogami, je bila že po svoji velikosti in moči strašna zver. Ni bil Cisto- krven lovski pes in tudi ne čista doga, temveč je moral biti križanec med obema; kocasto, suho bitje velikosti levinje. Še zdaj, ko je bil mrtev, je bruhal skozi močne Celjusti modrikast ogenj, in globoko vdrte, hudobne male oči so bile obdane z ognjeninii kolobarji. In ko sem raztegnil strašni gobec so so tudi moji prsti zasvetlili v temi. i»Fosfor,« sem vzkliknil. »Da, fosforjev preparat — in zelo spretno pri- pravljen,« je dejal Holmes, ki se je sklonil in podu- hal glavo mrtve zveri. »Raztopina brez vo'nja, ki ni prav nič ovirala živali pri zasledovanju. Prositi vas moram odpuščanja, sir Henry, ker smo vas spravili v tako nevarnost. Pripravljen sem bil na psa, toda ne na zver, kakor je tale. In zaradi megle smo imeli premalo časa, da bi jo bili sprejeli s streli.« »Rešili ste mi življenje.1« »Potem ko smo vas najprej poslali v nevarnost. Ali ste dovolj močni, da lahko sami hodite?« Stran 4. »Nova Doba« 10. VI. 1932. Stev. 47. Moški naraščaj je tekmoval v vseh pano'gah, tudi v lahkoatletski, zaradi sestave tekmoval ne vrste vsesokol- skega zleta v Pragi. Prvo mesto si je priboril Pilih Zoran, 595, II. Stavbe Ivan, 572, III. Moštrov Zvonko, 5(51, IV. Cergoi Izidor, 554 took. Tekme se je udeležilo 35 članov in 12 naraščajnikov. To število je bilo z o'zirom na slabe vremenske prilike popolnoma zadovoljivo. Uspehi župnih orodnih tekem žen- skih oddelkov so bili naslednji: Tek- movalo je skupno 24 članic v višV jem, srednjem in nižjem oddelku tor 30 ženskega naraščaja v višjom in nižjem oddelku kategorije A. Prva štiri inesta so si priborile: Članice: v višjem oddelku od do- segljivih 410 točk: I. Stcgu Lili, Celje, 372.75, II. Zorko Jelka, Celje, ß70, III. Fink Anica, Celjo, 30(5, IV. Stegu Jo- žica, Celje, 357 točk; v srednjem od- delku od dosegljivih 30 lock: I. Ko- vač Mara, Celje, 29.75, II. Proselc Mi- lica, Celje, 29.50, III. Karba Anica in Jak Lija, Celje, 24.50, IV. Šarlah Fa- ni, Celje, 23.50 točk; v nižjem oddel- ku od dosegljivih 40 took: I. Gruden Marica, Celje in Kovač Ženka, Št. Ju- rij ob juz. žel. 39.25, II. Horvat Anta, Žalec, 38.25, III. Bartolo Dragica, Hrastnik, 38, IV. Ahtig Berta, Celje, Inkiet Valda, Celje in Kukec Sonja:, Žalec 37.75 točk. Zenski naraščaj: v višjem oddelku od dosegljivih 40 točk: I. Kukec Ma- nja, Žalec, 39.50, II. Skaza Herica, Celje, 39, III. Fink Marija, Celje 38.75, IV. Delakorda Nada, Celje, 38.50 točk; V nižjern oddelku od dosegljivih 30 točk: I. KolbiC Marija, Celje, 29, II. Jesih Danica, Zagorje, 28.75, III. Rus Jožica, Zagorje, 28.25, IV. Uršič Ani- ca, Celje, 28 točk. Tekem članic so se udeležila dru- štva Colje, Žalec, Št. Jurij in Hrast- nik, tekem ženskega naraščaja pa društva Celje, Žalec in Zagorje. Kino Mestni kino Celje. Petek 10., sobo- ta 11. in nedelja 12. junija: »Veletu- rist«. Sijajna zvočna vescloigra z godbo in petjem. V glavnih ulogah sloviti komik Oton Wallburg, Mari- ja Solveg, Trude Berliner in Maks Ehrlich. Glasba: Oton Stransky. Krasni posnetki s planin. Zvočna predigra. Znižane poletne cene. Pi-ed- stave: ob delavnikih ob pol 9. zve- čer, ob nedeljah ob pol 5., pol 7. in 9. zvečer. Kupi se dobro ohranjena prodajna miza (pult) in steklena stena. Naslov v upravi lista. Vinotoč ppi Fanirsgarju v vinogradu na Starem gradu Celjska posojilnica d. d. v Ceiju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'—. Kupuje in pro* djaj€ä deviates in Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči racim ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: V KRZNO modernizira in sprejema v sbrambo čez poletje Ivan Knechtl, krznar GeljB, Siomšhon irg il 1 (pri župnl wM) Za mehka barvana tla prvovrstno sredstvo „KOMET" ban/an tekoti vosek Navadna barvana tla se Vam svetijo, kakor najbolj negovan parket. Istočasno tla po- barvate, obrabljene plasti popravite. Zado- stuje bela mt-hka tla impregnirati s »KO- MET« barvanim tekočim voskom brez dru- gega pripomočka. Za parkeie priporoč.-m nebarvan tekoči vostk „KOMET". Zaloga Drago Žnidaričf Celje Javno skladišče. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražarju. Karol Loibner, Celje Kralja Petra o. 17. — Pri „Zvoncu" Delikatese, specerija, scmena. Išcem dva razpečevalca klobas Encga za mesto Celje, enega za okolico. — Zaslužek po dogovoru. Ponudbe na naslov: Drago Bernardi, Celje. Oglašujte! 42 kompletnih oken se proda v Zdravstvenem domu v Ceiju, kjer si jib. lahko vsakdo ogleda. Lep trgovski lokal v novi hiSi na prometnem kraju v sredini rnesta se odda. Naslov v upravi. kemično čiste v modernih nian- sah in Nitro (Spritz) lake za avtomobile ima stalno v zalogi Prave fasadne barve Ivan Ravnikar, Celje Plsarniške poirebščine vse vrste papirja, trgovske knjige, voščilne in pokrajinske dopisnice, kuverte, tiskovine za urade priporoča Goričar & Leskovšek, Celje, knjigarna in veletrg. s papirjem lfinho HuhoBEC, obi, feonces.mestni tesars^i majstep na Laui MMi Pnliii izvršujc vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za pi 1 UblJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograjc. •— Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna zaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ^"r ^^radnjo električnih central, telefonov in signalnih naprav, popravila motorjev, generatorjev, centralne kurjave in vsa v to stroko spadajoča popravila izvrSuje zelo poceni in stro- kovnjaško z garancijo CDfllir DEI Hit k°nc« elekts'otehnicno podjeije rKHNL DCLHIV, CELJE, Pre&ernova ulica St. 3. Celje Za kresijo 4 kleparstvo, vedovodne inštalacije, sfrelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke jpadajoča dela in popravila. — Cene zmerne. Postrežba točna in solidna I Franjo Dolžan Telefon &t. 245 Deliiiska dražba pivovarne „UNION" izzz-iziz:__________i Ljubljana '-^u^j^u: • Pivovarna in sladarna — Tovarna za spirit in kvas v Ljubljani I poštni predal 45. Podružna pivovarna v Mariboru Priporoča svoje izborne izdelke insicer: svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah, pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani spirit Telefon : Ljubljana 2310 in 2511, Maribor 2023 - Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana, Maribor Cenj. občinstvo vljudno opozarjain, da irnam v svoji hiši v CELJU, KBALJA PETHÄ c. 37 Prepričajle se! lastno mesarijo» s>reKa|evalnico lit goslilno pri 9Jeleni&