Mi)I!vi XVII 1904
Oceno in poročila o publikacijah in razstavah
16?
Šolskfi Kronik«, Zbornik za zgodovine Šolstva in vzgoje XXVII. Si. 3, Ljubljani. 1994
Pred iti a n o je nova, tretja Številka "Šolske kronike", publikacije, katero enkrat na leto izdnja Slovenski Šolski muzej in me vsakič znova preseneča s številom člankov in avtorjev, ki objavljajo v njej in priznati mori.m, da m ni popolnoma jasno, kdo ima večje zasluge za to - vsebinska usmerjenost revije ali pa ni en glavni urednik, ki ji neutrudno gladi pot med pisec .n bralne.
In kaj si v Šolski kroniki lahko preberemo? Naj-pri j nas pozdravi nrcdn.kova Beseda z» urad, ki na kratko predstavi usmeritev revije in vabi k sodelovanju, naio pa je že prvi prispevek dolgoletne sodelavke zbornika Tatjane Ihijan, ki nas v članku Izchrainviije odraslih 18J8-IS70 seznani z izobraževanjem odraslih v nedeljskih Šolah in kmetj|skih tečajih in seveda istočasno tudi z dcdatni:vi izobraževanjem učiteljeva, saj so si morali tudi ti pridobiti primerna znanja (kmeliiska opravila, cepljenje dievja, čebelarstvo ipd.) za pouk odraslih.
Eh ,tt bel a 1 iriheršek iialkavec je v prispevku Ais-'rij.ka statistika in gimnazije na Slo renske m IS81-191? (I.) pripravila pregled podatkov o grmnazijali na Slovenskem etničnem ozemlju v okviru avstrijskega i :la monarhije, ki se nahajajo v Avstnjsk- stanstiki (Osterrciehlschc Stalistik). V pričujočem prvem delti razprave je avlortca predstavila statistiko in kategorije v njej, v drugem delu pa nas bo seznanila z osemnajstimi gimnazijami ter statističnimi podatki o njih.
Saša S ene nas v članku Tehnična inteligenca t m Kranjskem pr:'d 1918 s pomočje literature in arhivskih virov, ki so dostopni na področju Ljubljane, opo-zorj na študente iz Kranjske, ki so predvsem oc druge polovice prcicklega stoletja do prve svetovne vjjne hoditi na Studii naravoslovnih in tetiniin.h ved v ostale dežele monarhije in drugih držav. Izvemo, da bilo naših študentov malo, kljub tem» na so se združevali v zelo delovna strokovna dmšlva, ki so pospeševala strokovno izobraževanje svojih Članov, zbirala tehnično terminologijo, klub v Pragi pa ic celo i;:drjal svoj časopis.
Prizadevanja Druibc sv. Cirila in Vf-iioda na nr,-rodnoobrambnem in solskem področju nam predstavlja Andrej \'ovko v zapisu Oris dejan ms! t Družbe si'. Cirila i n Meioda mi šolskem področju. Seznani nas s problemi prt ustanavljanju slovenskih osnovnih Sol in vrteev na narodnostno ogroženih področjih, pooa nam kratko statistiko njenih Šol in vrtcev icr otrek v n li, opozori pa nas tudi na boje ir.ed t.:. liberalno lin klerikalno stnijo, ki so potekali tudi v CMD.
Friš Darka nas s člankom Sloivnske župnijske osnovne šole »' Ameriki prestai i v oddaljeno 'ob-liubheno debelo" in na podlagi literature nskar.ili in tudi arhivskih virov oriše delovanje slovenskih župnijskih osnovnih Sol v Ameriki in njihov boi za ohranitev slovenskega jezika ined našimi priseljenci in nii-liovimi otroci med leti 1895 in 1941.
Štt.ŠHtr L ji lj tu m v svojem prispevku Mladi Korošci itn šolanju r Sloveniji >' prvih po\<oji'iit \eiih ; pJ" inočjo arhivskih virov in časopisov predstavlja šolanje
slovenskih Korošcev pri nas, njihovo vzgojo v narodnem d'din, ki je bila očitno tud. zelo politično obarvana in probleme, ki so ob tem nastopali. Da je bilo problemov veliko, posebno z vzdrževanjem dijakov in stroški šolanja, nam prikaže tudi s piimi otrok in pisanjem oblastnih organov.
Kake je po vojni potekak» podržavljanje samostanskih šol in domov v Ljubljani ter kakšne oblike pritiska ni redovniec in v končni fazi tudi na državljane je tedanja oblast uporabljala, nam s pomočjo arhivskih virov na primeru Liehtenturna in Muri-janišča prestavlja Tatjana Ščuk v članku "Naše včil-uice je napolni In zim resni čii osi." Potek podr žarljanja samostanskih šol in domov r Ljubljani od 19<f 5 do j 947.
Aleš GabriČ " članku Tenuljne značilnosti šolske reforme 1953-J96? predstavlja najcelovitejšo šolsko reformo, ki smo .o v preteklosti dož.veli Slovcnc. m je v šolski sislem prinesla tako nozitivne kot tudi negativne pcshdite. Ker je že dclgo znano, dir je Šolstvo "politična zadeva", je bila tudi ta reforma predvsem politično zastavljena in avtor opozori na razlike v pogledih med političnimi in strokovnimi krogi in k ter so zaradi argnmcnt;. moči premnogokrat obveljala po'itična stališča
Sklup člankov in razprav zaključuje zapis razširjenega preriavania Ebnarja Lecbi.erja - Eiropa kal pedagoški! kategorija r avstrijski zgodovini izobraževanja, kr ga jt imel av*or v Slovenskem Šolskem muzej» 25. 3. 199,'? V njem obdeluje izobraževanje v mnogonacionalnem avstro-ogrskem cesarstvu ter pre kc njega usmerja pogled nc ideje evropske integracije na področju izobraževani-, pr šotne v moderni Avslrij.
Naslednji sklop imenovan Pr-spevh in gradivo, prinaša prispevke devetih avtoriev - Jože Ciperle. Matu t i teli i i (zrelostni) izpili in s pri če uda r zgodovinskem raz\\ytt. Iran MarknriČ" Gimnazija z italijanskim učnim jezikom r Kopru, Jndita šega: O šoLkeni zdravstvi v Ljubljani pred prrn svetovno vojno, Branke Šuštar. Iz mestnega šolskega sveta ljubljanskega 1896-1910. Marija Lesjak: Učitelj med "poklican", protislovjem in brezdeljem, Božo Jakov-Ijevič Josip Bačič, Josip RibaričI in Josip Brnobič, hrvaški prosvetni delavci, istrski emigranti v slovenskih šolah Alenka Borjančič: Iz zgodovine šole v Postojni- Olga Pirk Kako se je razvijalo šolstvo v Rovtah Stanka Jerneje: Razvoj šolstva v Afed\<odah< med krleritri pa bi .zposta*'il le nekaj seslavkov, ki so pisani predvsem po arhivskih virih. Jndita Šega opisuj zdravstveno stanj- ljubljanskih učjntcv in higienske razmere v mestnih šolali pr:d prvo svetovno vojno. Podrobno opisuje uspešna prizadevanja šolskih zdravstvenih komisij oziroma šolskih zdravnikov Dr. Demšarja ir. Dr. Rusa pri preprečevanju nalezljivih bolezni m:d Šolske mladine, Kot poglavilni vir za prispevek je avlorica uporabljala zapisnike Mestnega Šolskega sveta, ki pa so istočasno tudi vir za delo Branka Šuštarja, v kr.tcrcm obdeluje štiri tedaj aktualne teme s področja mestnega Šolstva skrb za ureditev kopanja šolarjev, mnenje o manjši uporabnosti učiteljic odmev literalno-kaldiškiii poliličnih mspro-
162
Ocene in poročite op'-bbkacijah iti razstavah
ARHIVI XVII 1994
tij in slovenske-ncir.iku jezikovna vprašanja Dodatna zanimivost prispevka pa jc dejstvo, da jc bil tedanr, župan Ivan Hribar prav tako predsednik mestnega šofskega sveta in nas avtor sc/nani tu li z njegovim mnenjem o omenjenih temah O/i-n iPtfJ pa ns podlagi arhivskih virov predstavlja razvoj Šolstva v Rovtah, torej od ugotovitve o potrebnost šole, do njene i;:granitvc šokk< zgradbe in začetkom organi;:irincga pcika v njej.
Prispevkom in gradi ¿u sledi sklop eolski zapisi, ki prinašajo ¿tdvsetn prispevke o različnih Šolali ter zammiva m predvsem drugačna pogleda na Šolanje na Kranjski 'iudski Soli med dnigo svetovno vojno. O lem v svojih spominih pišeta tedanja nemška nčitcljica Elisti bet Sargant Kfoic izkušnje k: it nemška učitelji en v Sloveniji v letih o\i 1941 ¡to ¡944 in njena učenka Berta Golob ■ Drobci sfumnnn.
Za šolskimi zapisi si sledita šc sklopa z muze-skega dela ter poročila in occnc ki tudi zaključujeta zbornik
¿ign Železni k
Zgodovina za vse, Vse za zgodovine, lelo J, št. 2, 1994,7-godovinsko društvo Celje, Celje 1994
Pred nami jc draga številka strokovne revije, ki jo izdaja Zgodovinske druitvo v Celju. Ideja, približati zgodovine povprečnemu bralcu in bralca zgodovini, jc uredniškemu odboru pričujoče revije popolnoma uspela. Prispevki so pisani v publicističnem stilu. Teme, ki se jih lotcv.ijo avtorji, so vzete iz vsak danjega življenja in sc ukvarjajo 7. "navadnim" človekom in njegovimi dejanji • tako v dobrem kot v slabem smislu. Vse jc daleč stran od velikih političnih dogodkov ali pr jc z njimi le posredne povezano.
Tematsko jc revija razdeljena na Iri sk'opc
1. Zgodbe, ki lili piše življenje,
2	Teorija,
3	S knjižne policc.
V	p-~vcm sklopu so prispevki, ki zajemajo življenje v ".red ni cm veku, v devetnajstem >n v začetku dvajsetega stoletja.
V	14, stoletje posega dr. Dnian KOS v članku /,ivljcnje k'il fcn jc pisala ilutu (str. 58-69). Avtor nas na osnovi srednjeveških lis'in seznan 7. materialnimi prejemki plemsha na Kranjskem in (sedanjem slovenskem) delu Štajerske- Gre 7.?. prejemke, ki sla jih dobila mož ali 5ena ob poroki - dota, jutrna, zažcnilo, izboljšava. Na osnov> teli prejemkov ,c avtor tudi poskusil siafjf.no rangirati plemstvo, kar je prikazano v labehh na koncu poglavja.
V	19. stol sta pc stavljena dva prispevka. Dr. Peter VODCPIVEC >c jc lolil zr. slovenske zgodovinske -izmcre dokaj sveze in neraziskane tcmn.t ke o zgo-do^.ni žensk v slovenskem prostoru. V razpravi Kako so Ženske na Slovenskem v 19, stoletju str.pulc v
javno življenje (str 30 44) nas popelje od f'cnske. ki naj bi imela predvsem vlogo matere in gospodinje, do ženske, ki sc je postopoma uveljavljala najprej na kulturnem in nato tndi na političnem področju. Ob tem jc obdelal tudi vprašanje v.obra zevanj a in zaposlovanja žensk. Poscbci zanimivo jc, kako jc takiatni tisk gledal na uveljavljanje žensk in odpiranje ženskega vprašanja.
Dr. Marjan DRNOViniK jc na osnovi misijonarskih in . rseljenskih piscin opisal poti, ki so slovenske i/seljcncc vodile v nov, svet. Prispevku jc dal naslov S ciifvim do Biciumi iu z lifirkn (Iti novica .lorka (str. 45-57).
V	začetek 70. stol. posegata dve rrzprnvi, ki sc ukvarjata, kot bi lahko rekli, z malo bolj lemno stranjo človeškega značaja. V pri:;pcvkn Vsefja je liil kriv liuffalo liill isir. 1 10) nas dr. Janez CV1RN" popelje v Ljnhljuno, k. jc v lLtih inajskitii dneh 1906. leta pričakovala priliod Codyjcvcga cirkui»: Vendar pa bislvo razprave ni v lem dogodku, ampak posega globlje v človeško dnšo. Slovenski umetniki, slikarja Hi iko Smrekar in lrr:m Tratnik ter pisatelj Vladimir I.cvstik, so se skupaj z absolventom pnrra Vladi-mirjjm Svetkom odpravili na izlet, ki so ga zaključili boemskemu žiSjenju primemo Kc jc zaraoi ekscesa posegla vmes policija iri so *iili obsojena na petdnevni zapor, so v pritožbi krivdo za svojo pijanost in eksces zvalili na vzdušje, ki je vladalo v Ljubljani oh prilioou cirkusa, obenem pa so se 5c ponoreevali iz mestnih oblasti.
Na podlagi policijskih poročil üejan CVELFaF v prispevki: No, zd;ij pa če imaš denar, ilaj ca sem, potem se pa hiti o z mumij spulsko združi (str ll-29) o'iravnava problem prortitucije v Ljubljani v začetku 20. stol. Leta I905 so mestne oblasti prevzele zdravstveni in policijski nadzor nad kasamirano in in div'dualno prostitncijo. Poleg le legalizirane prosti-tuciie pa je cvetela Mi ilegalna prost it ne ijc, ki jc ubirala svoja pofa ir j mestne oblasti nr»o rnoglc do živega.
V	dm^erp sJjljjp" ie priobčen odlomek iz knjige angleškega zgodovinarja Peira Burkca, k. ga je pri redil za predavanje na SAZU 18. marca 1994 in ob ravnava problematiko pisanja zgodovine. Za prevod prispevka pod naslovom Zgodovina dogodkov in povralek k pripovedništvu (str. 70-78) je poskrbela Katarina Kobilica.
Dr. Igor GRDINA v prispevku liriiinski spomeniki kut .Ii iloški tekst (str. 79 87) odpira razpravo k raziskovanju Hrižinskih spomenikov kot dialoškega besedila.
V	trdjcp sklop" so predstavljena naslednja dela:
Velika vojna; Mürio Isncnghi, La g^andc gucrra.
Collejia XX Secolc Ginnti Gruppe L'ditorialc, Firenzc 199?, 157 strani (Petra Svoljšaki
Abortus od antike do (Inn »s; Geschichte der Abtreibung: von der Antike bii zur Gegenwart. Hrsg vor Robert Jiitte. Munchcn 1993, 270 strr.ni (Tone Krega r)
V	kraljestvu okusovj Wolfaang Sehivclbrsch, Das Par?dics, der Gcschmaek and die Vernunft. Eine Geschichte der Genussmittel, Fischer Taschenbuch