SLOVENCI
AVSTRALIJA
Ansambel Lojzeta Slaka v Avstraliji
Komunistični režim, ki je podjarmil našo domovino, ;se n'a vse načine trudi, da bi dobil izseljence na svojo stran, jih pridobil za obiske domovine (devize!) in uporabil za svojo politično priprego. V ta namen je poslal v Avstralijo ansambel Lojzeta Slaka, ki je hodil iz kraja v 'kraj, kjer so večje skupine Slovencev. Zanimivo pa je, da je Slakovo' skupino spremljala štiričlanska delegacija Izseljenske Matice kot nekaki nadzornik; in politkomisarji. In še bolj zanimivo je to, da so morali organizatorji Slakovih gostovanj po Avstraliji pokriti tudi stroške za to štiričlansko policijsko delegacijo, kar je vse skupaj stalo 22-000 dolarjev, kar je tudi za avstralske razmere ogromna vsota. Torej režimska propaganda na račun avstralskih ljubiteljev slovenske pesmi. In še eno žalostno zanimivost naj povemo, da je po zaslugi Izseljenske Matice in jugoslovanskih diplomatskih oblast; Slakova skupina nastopala kot „Jugoslovanska skupina“. Vsa propaganda je govorila le v tem smislu in o Slovencih ni bilo ne duha ne sluha. Zato nas v Avstraliji prav malo kdo pozna pod imenom Slovenec ali Slovenija, če so jih že vpregli v režimsko propagando, naj bi jih vsaj pravilno predstavili avstralski javnosti.
-P- P. (Avstrialija)
Srebrna poroka. Dne 25. marca t. 1. sta v Ivew (Vic.) praznovala srebrno poroko g. Franc Plesničar in gospa Antonija roj. Božič. Zanju je bila opravljena večerna maša v cerkvi v Kew-u. Ob tej prilcžno~cti je prišel na to družinsko slavje tudi starejši sin Frank, ki je v službi v Južni Afriki. Rojaki iz Argentine se te družine gotovo dobro spominjajo, saj je več let živela v Argentini, kjer so trije sinovi usta-
ARGENTINA
(i ' d. s 3. str.)
kjer se je predstavila ena sama lista, tk'm, „edina lista“. V ostalih okrajih pa je prišlo do paradoksa da sta bili kar dve „edini listi“. Vsak si je pripisoval pravico do „edinosti“, katero je 1 - Madrida ukazal Perón. Kakor pote-' aio nasprotstva v radikalizmu mirno in vse ostane le v neki formalnosti, talco pri peronistih notranja ternja dosežejo hude meje. Med nasprotnimi frakcijami je prišlo do hudih besednih bojev, pa tudi do streljanja, tako da je bilo tudi že nekaj smrtnih žrtev. Pe-rornzem je trenutno tako razdeljen, da je upravičeno pričakovati njegovo atomizacijo, takoj ko bo Perón, ki se že bliža osemdesetim letom, izpustil vajeti iz rok.
Za dobro voljo
Tudi ko bi moški žensko razumel, tega ne bi mogel verjeti.
OD DOMA
Edina rešitev starih problemov so novi problemi-
P O
SVETU
novili znanj orkester „Goldentons“, ki je bil zlasti pri mladini izredno priljubljen.
Tudi Svobodna Slovenija, katere zvest naročnik je slavljenec, najiskre-neje 'čestita k lepemu jubileju.
ZDA
Koncert v Clevelandu
V	Clevelandu bo 13. maja v dvorani sv. Vida koncert združenih pevskih drutev „Vrba“ iz Toronta, Kanada, in „Slovenski fantje“ iz Clevelanda. Na sporedu je moškj zbor „Vrbe“, potem ženski zbor „Vrbe“, „Slovenski fantje“, mešani zbor „Vrbe“, in koncert bodo zaključili združeni zbori, ki bodo skupno zapeli dve pesmi. Skupno bo nastopilo 70 pevcev. Pevski zbor „Vrba“ bo dirigiral Ignac Križman, „Slovenske fante“ pa dr. Jerko Gržinčič.
Za Cleveland bo gostovanje slovenskih pevcev iz Karfade in skupen nastop s „Slovenskimi fanti“ v Clevelandu gotovo izreden pevski dogodek.
KANAJDA
Občni zbor Društva SPB-Torontlo se
je vršil 18. marca 1972 ob 7,30 zvečer v Slovenskem domu na Pape Ave. Ob lepi udeležbi članstva se je precej razpravljalo o potrebah in delu društva. Vsi navzoči so podprli predlog, da naj sedanji odbor ostane še eno leto.
PO ŠPORTNEM SVETU
V	Rotterdamu se je 15. aprila pričelo VIII. evropsko prvenstvo v na miznem tenisu; nastopilo je 214 igralcev in igralk iz 29 držav. Jugoslavija je v prvem ekipnem srečanju premagala Španijo s 5:0. Jugoslovanski tekmovalci so v ekipnem tekmovanju med favoriti, drugi pa so še Švedi, Sovjeti in Angleži.
Na evropskem prvenstvu v badming-tdnu je jugoslovanska reprezentanca med 13 državami zasedla 11- mesto. Med posamezniki na tekmovanju v Landskroni jugoslovanski tekmovalci niso imeli posebne sreče, ker so že v prvih srečanjih naletel; na favorite. Evropski prvak je postala ekipa Anglije pred Dansko in ZRN.
Knjigo to športu je izdala Državna založba Slovenije. 'Prevedla jo je Jelica Vazzaz; vrsta strokovnjakov je pod uredništvom Žarka Sušica (založba Mladost iz Zagreba) predstavila naslednje športne panoge: atletiko, košarko, rugbi, rokomet, hazeno, nogomet, hokej na travi, tenis, namizni tenis, odbojko, basebal, keglanje, streljanje, lokostrelstvo, rokoborbo, boks, judo, vaterpolo, veslanje, plavanje, skakanje v vodo, dviganje uteži, vožnjo s kajakom in kanujem, jadranje, golf, motorni špoi-t na vodi, drsanje, sankanje pa še razvoj telesne kulture in "športa. Je to zanimiv priročnik "s ste'-'' vilnimi ilustracijami, z vsemi potrebnimi tehničnimi podatki in s kratko zgodovino obdelanih športnih panog.
Športni novinarji Slovenije so glasovali o najboljših slovenskih športnikih leta 1971- Naslov športnice leta je s 50 glasovi pripadel metalki kopja Nataši Urbančičev;, ki je z državnim rekordom 58,59 m dosegla lani osmi najboljši rezultat na svetu, za najboljšega športnika je bil s 47 glasovi izbran nogometaš Olimpije Brane Oblak, ki je bil lan; stalni član jugoslovanske reprezentance, in za moštvo leta 1971 pa so izbrali z 41 glasovi hokejiste z Jesenic.
OBVESTILA
NEDELJA, 14. maja 1972:
Vseslovensko romanje v Lujan.
SREDA, 17. maja 1972:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 18.30 sestanek Lige žena-mati. Razgovor bo o predmetu: „Mi in naša mladina ob revoluciji“.
SOBOTA, 20. maja 1972:
V	Slovenski hiši oib 20 kulturni večer Slovenske kulturne akcije. Dr. Franček žebot: Slomšek in Prešeren. O
pomembnosti srečanja Korošca Jarnika, Štajerca Slomška in Kranjca ^Prešerna za enotnost slovenskega knjižnega jezika. (Zk 110-letnico Slomškove smrti).
NEDELJA, 21. maja 1972:
V	Našem domu po maši sestanek Zveze žena in mater iz San Justa. Predava ga. Matičičeva: Žena in njeno zdravje.
V	Slovenski vasi otvoritev igrišča za odbojko s celodnevnim programom.
ČETRTEK, 25. maja 1972:
Na Pristavi ob 19 filmski večer. NEDELJA, 28. maja 1972:
V	Slovenski hiši ob štirih popoldne bo priredila Zveza mater in žena čajanko. Vljudno vabljeni na prijeten družinski popoldan.
DRUŠTVENI OGLASNIK Slovenska radijska oddaja bo 13.
maja posvečena našemu slovenskemu romanju. Poslušali bomo zvonove s Svete gore, Brezij in Gospe Svete. Ljudska Marijine pesmi pa nas bodo v duhu prenesle v ta Marijina svetišča.
Ne pozabite odpreti svojih radio-aparativ v soboto, 13. maja, ob 17.34 na radio Antártida.
18. maja pa se bodo sestali referenti Zedinjene Slovenije.
28.	maja se bo ¡slovenska skupnost poklonila pred spomenikom grala. San Martina — Osvoboditelja Argentine.
POPRAVEK
V zadnji številki našega lista je bil objavljen govor pisatelja Karla Mav-serja, ki ga je posvetil slovenskim materam in ženam na predvečer svojega odhoda. V enem stavku se je vrinila neljuba pomota, ki kvari smisel stavka. Stavek se pravilno glasi: Treba je mislili, da je vsak dan našega življenja dragocen (ne drugačen), če ga znamo porabiti bolj v potrebo drugim, kakor v svoje ugodje.
!	UNIV. PROF.
■
■
\ DR. JUAN BLAZNIK
- ■
■
Zahtevajte določitev ure na
[	telefonu 49-5855
■
j C. José E. Uriburu 285, Cap. Fcd ■
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
m	■ '■
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Petdeseti slovenski film
Prati koncu lanskega leta so v Sloveniji slavnostno predvajali slovenski film „Maškarada“. Je to 50. slovenski celovečerni film (largo metraje), odkar je takoj po vojni začel štetje partizanski film „IN!a svoji zemlji“.
Ob tem majhnem jubileju se kritik Stanko Šimenc sprašuje v reviji Prostor in čas, ko ugotavlja ne le maloštevilno, temveč tudi precej revno proizvodnjo slovenskega filma: „Ali sploh moremo govoriti o slovenskem filmu?“ In še: „Če pa imamo ¡slovenski film, v čem je njegov slovenski značaj 1“
Položaj slovenske filmske proizvodnje res ni rožnat, ne po številu (eden, dva, kvečjemu izredni trije filmi na leto), ne po kvaliteti, 'Tematika je še vedno pretežno partizanska. Spričo takega stanja Šimenc ponavlja ugotovitve. ki so bile zapisane ob 20-letnici slovenske filmske ustvarjalnosti:
„Ne vem sicer, kako je začrtana naša filmska prihodnost, če sploh je. Morda ne bi bilo napak, če bi nas vodilo morda kako filmsko „(Potovanje od Litije do Čateža.“..“
Šimenc še ugotavlja, da je „težko razumeti, zakaj smo si“ doslej, „privoščili toliko relativno in absolutno ¡slabših filmov“. Tudi „Maškarada“ spada mednje, saj . isti kritik ugotavlja, da „ni ravno imeniten film za jubilej“
Po filmskem svetu
Festival v Zagrebu
Od 19. do 24. junija bo v Zagrebu mednarodni Festival risanega filma (dibujos animados), na katerem bodo predvajali nad 100 filmov te vrste. M okviru festivala sta predvideni še informativna in retrospektivna sekcija. Festivala se bodo udeležili najbolj poznane osebnosti risanega filma: Dave Fleischer , Fritz Frelang, David de Paty. Willian Hana in Joseph Barbara.
Hitchcock v Canne
Svetovno znani Caneški filmski festival bo letos zaključil Alfred Hitchcock. Na zaključnem predavanju dne 19. maja bodo namreč vrteli njegov zadnji film „Frenzie“. Slavni mojster napetih filmov se bo festivala tudi osebno udeležil, čeprav ne pričakujejo, da bi bil njegov film med kandidati za prve nagrade.
Janez XXIII. na platnu
Angleški igralec Raymond Burr,' znan po svoji interpretaciji Perry Ma-isona za televizijo, je bii najet, da bo igral vlogo papeža Janeza XXIII. v filmu, ki bo predstavljal življenje „Dobrega Janeza“. „Jaz sem prezbiteri-janec“, je dejal Burr, „a sem vedno
želel, da bi lahko igral vlogo tega papeža, katerega sem zelo. občudoval od prvega trenutka.“ B'urr je bil večkrat osebno sprejet pri papežu Janezu XXIII.
Še en Don Quijote
V kratkem bodo v Hollywoodu začeli snemati novo verzijo tega slavnega Cervantesovega romana. To pot se je za Quijota zavzelo podjetje „International Producing Associates“. Španskega viteza bo 'igral Robert Ryan, Buddy Hacket bo pa Sancho Panza.
Kratkometraža v Krakovu
Med 6. in 11. junijem bo v poljskem mestu Krakovu Deveti mednarodni festival kratkometražnega filma. Festival prirejata Državno ministrstvo za Umetnost in Kulturo in pa mestni komite. Pričakujejo veliko udeležbo iz številnih držav, ki, se bavijo s proizvodnjo te vrste filmov.
Še o Cannesu
Po dolgih letih je v razsodišču film-: skega festivala v Cannesu tudi en Rus. V žiriji, ki' ji predseduje Joseph Losey, se nahaja tudi Mark Donskoi, star 71 let, ki je znan zlasti po številnih filmih, snemanih po povestih Maksima Gorkega.
VSESLOVENSKO ROMANJE V LUJAN
Romanje Slovencev v Argentini k Materi božji v Lujan bo 14. maja s sledečim programom:
Ob 9.45: skupen vhod v cerkev s slovensko zastavo.
Ob 10: romanska sv. maša, ki jo bo daroval msgr. Anton Orehhr za vse rojake v Argentini. Opoldanski odmor naj bo za okrepčilo, srečanje z rojaki in zaseben obisk Marije.
Ob 14: popoldanska pobožnost: petje, pridiga g. Andreja Pribila, C. M., procesija, darovanje in prejem spominskih podobic, pete 'litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim.
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Sir. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T.E. 47-4852
Correo Central (B) Argentino	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
JAVNI NOTAP
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju po pošti $ 5.700.— — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 16 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
■■■■•■■■■•■■■■■■■■■■■■«¡■■o ■■■■«■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■(
MLADINSKI VEČERI V NAŠIH DOMOVIH
Slomškom dom: ob sredah ob 20:
3.,	10., 24. in 31. maja;
San Justo, ob četrtkih ob 20: 11., 18. maja ter 8. in 15. junija;
Pristava: ob petkih ob 20: 12. in
26.	maja ter 9. in 23. junija.
Odseka SDO Im SFZ Slovenska vas
vabita vse Slovenke in Slovence, posebno pa mladino na
ŠPORTNI DAN
„Otvoritev športnega igrišča“
21. maja
Ob 10.30: koš — odbojka SDO, odbojka SFZ — kosilo — nadaljevanje
Sodeluje PLANIKA
Denarne naložbe, posojila
Pod najboljšimi pogoji!
KREDITNA ZADRUGA SLOGA z. z o. z.
Bme, Mitre 97	858‘65?4	RamjSs Mejiš.
Uradne ure: ob torkih četrtkih in sobotah od 16 do 20.
t
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 62. letu starosti dne 28. aprila 1972 za vedno zapustil naš dragi mož in stric
Lado Meden
Zahvaljujemo se vsem, ki so: ga hodili obiskovat v njegovi težki bolezni, vsem darovalcem vencev in cvetja, prav tako kot vsem, ki so ga prišli kropit.
Posebna zahvala g. Juretu Rodetu za pogrebne obrede, družini g. Franca Resnika, kot tudi vsem, ki so ga spremili na Zadnji poti.
Žalujoči: Ana roj. Pregeljc, žena;
Milan Keržič, nečak z ženo Mari in ostalo sorodstvo v domovini. »
Buenos Aires, Begunje, Cerknica, Unec, Ljubljana.
Okrepljena s tolažili sv. vere nas je zapustila v 79. letu starosti dne 4. maja 1972 našh draga mama, sestra, tašča, teta, majka
Dora Fabjančič roj. Stare
K večnemu počitku smo jo ¡spremil; dne 5. maja na pokopališče Chacarita-
Zahvaljujemo se g. Jožetu Košičku za stalno duhovno tolažbo v času njene bolezni in za vodstvo pogreba. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam bili v pomoč v času njene bolezni, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovalcem cvetja ter ing. Matičiču za poslovilne besede ob odprtem grobu.
žalujoči:
v Argentini: Anatol, sin, z družino;
Lici por. Golob, hčerka;
Saša Stare, brat, z družino; v Ljubljani: ing. Vladi Stare, brat, z družino in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Godoy Cruz, Posadas, Ljubljana.
>fWMMW
Slovensko zavetišče bo dom vssh Slovencev, ki bi ga potrebovali!

Obletnica Slovenskega doma v Carapachay-«!
NOVA GORICA — V likovnem salonu Mebla je bila 15. aprila odprta razstava tržaškega slovenskega slikarja Klavdija Palčiča. Umetnik se je predstavil z vrsto modernistično zasnovanih del ob uporabi sodobnih likovnih pripomočkov.
LJUBLJANA — Društvo slovenskih skladateljev je podpisalo pogodbo s glasbeno založbo Hans Gerig iz Koelna o izdajanju del slovenskih komponistov. Za to priliko je Društvo izdalo večjezični katalog vseh doslej natisnjenih slovenskih del. Menijo, da sklep te pogodbe odpira nove možnosti za uveljavitev slovenskih skladateljev v svetu.
RATEČE — V gotski cerkvi sv. Tomaža so odkrili zanimive sledove nekdanje romanske cerkve na istem kraju. Čeprav bo treba še odkopavati in znanstveno obdelata, je po mnenju arheologov romanska cerkev iz 12. ali 13. stol, nekateri pa jo imajo še za starejšo Še pred dokončno obdelavo novo odkrite romanike, ki je pustila sledove tudi v oknih na desni strani cerkvene ladje, bodo očistili freske, ki jih je akademik di. France Stele že pred mnogih leti datiral v 15. stoletje.
CELJE — Slovensko ljudsko gledališče je uprizorilo dramo Življenje je 'sen Pedra Calderona de la Barca, ki je eno temeljnih klasičnih del španskega zlatega veka. Dramo, v katere središču je mit o poljskem kralju Sigismundu, je prevedel Niko Košir, režiral pa jo je Zvone Seldbauer. Glavno vlogo je igral kot gost Polde Bibič, član Mestnega gledališča ljubljanskega, v ostalih pa mlajša generacija celjskih gledališčnikov.
LJUBLJANA —- Dirigent Bogo Leskovic je z velikim uspehom vodil orkester Muenchenske filharmonije. Glasbeni kritiki so ga zelo pohvalili. Tako je v časopisu Abendzeitung bilo zapisano, da je Leskovic dirigent, ki z malimi kretnjami pripelja orkester do velikih stvaritev, list Merkur pa je zapisal, da so spoznali dirigenta, ki ima resnični format, ki je 4. Brahmsovo simfonijo odlično predstavil.
PORTOROŽ — Ta mesec bodo odprli v tem letoviškem obmorskem kraju kot amfiteater oblikovano gledališče na prostem za 3000 oseb. Obenem bo tudi služilo za letni kino in za druge podobne prireditve.
KRANJ — V kranjski tekstilni tovarni IBI so z aprilom začeli odpuščati delavce; z začetkom letošnjega leta so začeli uvajati avtomatizacijo in so u-gotovili, da imajo preveč, delhvcev. Odvisne delavce so mislili zaposliti v novih oddelkih, pa se je zidava zavlekla ter so zato morali seči po skrajnem sredstvu.
CERKNICA — V Cerknici so delavci, ki so zaposleni pri zasebnikih, ustanovili svoj sindkat. Čeprav jih dela pri zasebnikih nad šestdeset, je prišla na ustanovni občni zbor le tretjina.
LJUBLJANA — V letošnjem letu je bilo do 15. aprila na slovenskih cestah 110 smrtnih žrtev. Največ nesreč so povzročili vozniki motornih vozil, največ zaradi neprimerne hitrosti, zaradi izsiljevanja prednosti in pod vplivom alkohola.
MARIBOR — S 15. aprilom se je zvišala cena mleku v Mariboru od 2,20 na 2,90 dinarja za liter. V občinah Slo-venjgradec, Dravograd in Ravne pa bo mleko po 3 oziroma 3,15 za liter. V teh občinah je mleko dražje kot v Mariboru ker ga oblasti ne regresirajo.
NOVO MESTO — Industrija motornih vozil za letos povečala proizvodnjo le za 25% in ne za 50% kakor prejšnja leta. Težišče poslovanja bo v proizvodnji prikolic. Razen tega bo IMV v juniju odprla v Belgiji tovarno za proizvodnjo prikolic z letno zmoglji-vosto 10.000 avtomobilskih prikolic.
KRANJ — Svet gorenjskih občin je na svoji zadnji seji uradno podprl zamisel o ljudskem posojilu za obnovi cest, ki postajajo zaradi pomanjkljivega vzdrževanja izredno slabe. Gorenjci bi za tako posojilo zavzeli vsaj na svojem območju, če bi ga ne razpisali za vso Slovenijo.
Umrli so od 13. d;o 15. aprila
LUBLJANA — Jožefh Tičar, 74; Pavel Pohleven, 75; Viktor Šušteršič, upok. soboslikar; Vitoslava Sajovic r. Kajfež 89; Ivana Zakšek r. Furlan; Marija Hribar roj. Bernik, 84.
RAZNI KRAJI — Marija Tominc, čistilka na osnovni šoli, Šentjošt; dr. Engelbert Burja, tomatolog, Trbovlje; Miha Vilman, upok. strojevodja, Jesenice; Gregor Modic, Maršiče pri Sv. Gregorju; Andrej Vilhar, posestnik, Veliki Otok; Franc Škrinjar, št. Lovrenc na Pohorju; Alojz Grebenc, kovač, Ig; Jože Lampe, predmetni učitelj v p. 88; Jožejka Hudobilnik r. Kladnik, Kamri.i:.
MLADINSKI ZVEZNI SESTANEK
„V skupnosti je moč“. Pred 27 leti so naši staršj zapustili domovino Slovenijo. Zapustili so jo skupaj in bili so si edini v ideji ter imeli močno vero. Preživeli so begunska leta in se potem-naselili po raznih državah. V skupnosti so se uveljavili in napravili domove kot steber emigracije. Kot zn&k tiste skupne moči se je v nedeljo, 7- maja, zbrala slovenska mladina Vel. Buenos Airesa na svojem mesečnem sestanku, prav b 27. obletnici odhoda naših staršev. Mladina iz vseh okrajev je prihitela na sestanek v Slovensko hišo, katerega vodilna misel je bila „Slovenija v svetu“.
Najprej je bila v slovenski kapeli sv. maša. Kot vsak mesec, med isv- daritvijo je pel mladinski zbor s^ spremljavo kitare pod vodstvom gdč. Tere-zike Prijatelj. Nato je bil odmor, ki ga je vsak uporabil za srečanje s prijatelji in znanci. Ob lepem razpoloženju s primerno glasbo smo se poslužili zajtrkh.
Sestanek je bil v_ gornji dvorani Slovenske hiše, ki je bila tudi okrašena primerno za 'to priložnost. Takoj je bila dvorana zasedena. Predsednik Pavel Fajdiga ml. je pozdravil udeležence in povabil k molitvi. Kratko je naznanil smisel sestanka in predstavil predavatelja g. Marka Kremžarja.
G. Kremžar je najprej pojasnil, da predavanje samo nima pomena, a skupaj moramo študirat; snov, ki je danes eden najvažnejših faktorjev za obstoj in. rast slovenskega naroda.
Dejal je; „Ko smo pred več kot 15 leti prvič govorili in pisali o Sloveniji v svetu se je zdelo marsikomu, da je to le privid emigracije. Danes nam razvoj dokazuje, da ismo bili in smo na pravi poti... Ne gre več za dogmatični „ius sanguinis“ ali „ius soli“, gre za zavestno odločitev pripadnosti tej ali oni narodni skupnosti, za svobodno sprejetje in ohranitev državljanstva. V resnici ni nič novega. Kot vedno nas tudi v tem uči zgodovina. Npr. Feni-čani, katerih dežela je bila majhna, ?o živeli v Grčiji, v Egiptu itd., a vedno so bili Feničani- Ali Grki, ki so v Afriki, v Italiji — ali Judje, ki so po vsem svetu. Vedno so Grki in Judje. Veže vse te naroda kultura, trgovina, vera, njihove značinosti in tradicije. Istotako’ je s Slovenci. Razpršili so se po vsem svetu — a veže vse skupaj ista kultura, vera in tradicija,“
Nadaljeval je g. Kremžar; „čeprav je res, da vsaka emigracija izgublja
člane, je prav res, da je dotok v emigracijo z osrednjih delov narodnega telesa stalen. Neprestano živi izven slovenskega strnjeno naseljenega ozemlja od 15—20% naroda. Zato je naloga emigracije:-ustvarjati in upravljati slovenske duhovne, kulturne in materialne dobrine izven slovenskega narodnega ozemlja, — gojiti med seboj in posredovati ostalim narodovim delom živ ideal demokratične družbe, grajene na podlagi krščanskega idealizma, v nasprotju s totalitarno miselnostjo in materialistično prakso trenutnih oblastnikov v domovini. Z drugimi besedami: „ustvarjati moramo Slovenijo v svetu“ v dobi, ko domač; državni organizem nima za to delo razumevanja, ne sposobnosti, niti moralne legitimacije in avtoritete, da bi mogel to izpeljat-', tudj če bi hotel“
„Če bi naš narod ne bil eden najmanjših na- svetu,_ bi bila naloga naše emigracije sicer ista, odgovornost in teža pa, ki padata na vshkega posameznika, na vsakega izmed nas pri tej nalogi — bj bili mnogo manjši. Pri velikih narodih so že po_ vsem _ svetu razpredeni gospodarski interesi, _ pa tudi kulturna pomembnost tolikšni, da posamezni člani njihove narodne skupnosti v zdomstvu bremena odgovornosti osebno skoraj ne čutijo. Pri malem narodu pa je drugače. Bodisi na svojem lastnem ozemlju, bodisi v svetu se mora mali narod za obstoj boriti. Pri tem pa je osebna odgovornost — pa tudi osebna zasluga in zadoščenje — ki_ jih prejema vsak posamezen član ^majhne narodne skupnosti- Narod bo živelj toliko časa, dokler bodo njegovi člani skupno čutili, si med seboj pomagali, in kot narod živeli. Tudi mi, Slovenci v zdomstvu, se ne moremo otresti osebne odgovornosti za narodovo življenje in smrt S> tem namreč, da sodelujemo pri izvrševanju nalog, ki jih ima emigracija, večamo življenjsk potencial ' vsega naroda, ne glede na razdalje, meie in politične režime, ki nas trenutno ločijo. Pri izvrevanju tega poslanstva rastemo tudi sami osebno. S tem, ko oblikujemo sebe, ne da bi se izkoreninili, .dajemo 'slovenstvu nov, aktualnejši obraz, pomagamo sebi in narodu do globl-ih korenin v svetu.“
Takoj se je razvila debata, ki je 'bila nad vse živahna. G. Marko Kremžar v svoiem preudarnem tonu je jedrnato odgovarjal na vprašanja. Predavatelj je dal obsežni pogled na kul-
Skupina Slovencev, ki se je naselila v Carapachayu in v bližnjih okrajih, si je že pred 12 leti postavila skromen dom, kjer se zbira k sestankom in prireditvam. Ustanovitelji doma so morali tedaj krepko prijeti za delo in veliko žrtvovati, da so zmogli plačati lot in začeti z zidanjem. Lepa edinost v tej sicer maloštevilni skupini in požrtvovalnost članov pa je imela lepe uspehe. Prvemu lotu se je pridružil še drugi lot in prvotnemu prostoru so vsako leto prizidali še kak nov prostor, tako da imajo danes v Carapachayu prijeten, prostoren in lepo urejen dom z velikim senčnim dvoriščem, baliniščem in velikim športnim prostorom.
Ta dom je v nedeljo, 7. maja proslavljal dvanajstletnico svoje ustanovitve in drugo obletnico svoje blagoslovitve. Lepo število rojakov iz vseh strani Velikega Buenos Airesa se je zbralo že pri dopoldanski sv. maši, ki jo je v dvorani doma daroval msgr. Anton Orehar, ki je po evangeliju najprej čestital rojakom iz Carapachaya k lepi obletnici ter nato naglasil zlasti tole :
„Taki prazniki ne smejo postati samo obujanje starih spominov ali pesimističnih napovedi za bodočnost, temveč trezni pregledi nalog, ki jih moramo izpolniti v krščanskem in slovenskem pogledu. Kljub vsem problemom, ki bodo vedno, vstajali v verskem in narodnem oziru, moramo ohraniti svoje zaupanje v bodočnost, Zavedajoč se, da bomo te probleme rešili ne le z enim ali drugim osamljenim dejanjem, ali besedo, temveč, če si bomo ohranjali zdrav krščanski in slovenski čut, katera nas bosta 'stalno vodila v našem delovanju -ter izbiri sredstev, katera so nam za dosego cilja potrebni. Najbolj moramo vedeti, da stalno iščemo drug drugega, ne le takrat, kadar česa potrebujemo, temveč tudi takrat, da potrebnim kaj nudimo od svojega. Ne smemo misliti le za par let naprej, temveč skrbeti, da skupno ustvarimo pogoje za življenje par generacij. Stalno poudarjajmo, da poleg ustvarjanja osebne sreče mislimo na blagor posameznih okrajev in končno celotne slovenske skupnosti v Argentini.“
Po sv. maši so se številni gostje posedli k pripravljenim mizam v dvorani in na vrtu h kosilu. Kmalu po-poldne pa so pričele prihajati nove množice rojakov k popoldanskemu programu. t. j. k akademiji.
Akademija
Okoli 16 je stopil na oder g. Aleksander Pirc ter povedal spored akademije. Predsednik odbora Slovenskega doma g. Lojze Sedej je nato prisrčno pozdravil zbrane goste, posebej msgr Oreharja, predsednika Narodnega odbora g. Miloša Stareta in soprogo, predsednika Zedinjene Slovenije g. Boža Stariha in soprogo, glavnega govor-
nika na akademiji ing. Jerneja Dobovšku ter številne zastopnike slovenskih domov in organizacij. Dalje je g. ¡Sedej naglasil, „da smo člani doma v Carapachayu kakor črtomirov trop v Prešernovem Krstu pri Savici, sicer majhen po številu, pa velik po volji za napredek pa tudi velik v ljubezni do domovine in do narodnih in kulturnih vrednot. Ohranjamo sebi, posebno pa hočemo posredovati svoji mladini vsa tista izročila, za katera smo svoj čas stopili v obrambo in raje izbrali svobodo ria tujih tleh kakor pa zasužnje-nje -svojega duha v domovini. — Naš dom je majhen slovenski otoček v tujem velikem morju. V njem se radi zbiramo vsi, od najmlajših, ki v slovenski šoli ob požrtvovalnem prizadevanju naših učiteljev prejemajo prvo znanje v materini besedi, preko odrasle mladine, k; v obeh svojih organizacijah raste in se koristno vrašča v našo slovensko skupnost, do starejših, ki v tem domu najdemo marsikaj tistega, kar smo nekoč doma imeli...“
Po predsednikovem gioVoru se je dvignil zastor. Na odru so bili zbrani učenci in učenke vseh razredov slovenske šole v Carapachay-u in deklamirali razne slovenske pesmi. Zlasti krepko sta sedmi in osmj razred podala Prešernov uvod h Krstu pri Savici. — članice krožka SUO so pod vodstvom ge, Marjance Škjulj Kraljeve v narodnih nošah lepo izvajale simbolično vajo.
Sledil je 'slavnostni govor ing. Jerneja Dobovška, ki ga je vsa dvorana pazno poslušala in nato nagradila s krepkim ploskanje. Govor prinašamo na prvi stran; našega lista. Po govoru je stopil pred zastor predsednik Zedinjene Slovenije g. Stariha ter izrekel prisrčno zahvalo g. Aleksandru Pircu, ki je pred 14 leti na zasebnem domu začel poučevati slovensko mladino in je nato ves čas požrtvovalno vodil slovensko šolo v Carapachayskem domu. Mala Anica Koresova v narodni noši mu je v zahvalo izročila šopek nageljnov, mali 'Pavle Belec — tudi v narodni noši — pa slovenski izvod Martin'a Fierra. Vsa dvorana je g. 'Pircu krepko ploskala.
Člani odseka SFZ so nato lepo recitirali Gregorčičevo Kmetski hiši.
Celoten spored je bil tako po sestavi, kakor po izvedbi, n? izredni višini in so bili vsj nastopajoči deležni spontanega odobravanja občinstva. Presenetil pa je zaključni nastop mladinskega pevskega zbora, ki je pod vodstvom Aleksandra Pirca in oh. spremljavi harmonike (Janez Žnidar), zapel nekaj lepih novejših pesmi, eno špansko in pesem o izgubljeni svobodi, iz Verdijeve opere Nabucco. Odobravanje poslušalcev je bilo tako navdušeno, da je zbor moral eno pesem ponoviti.
Tej lepo uspeli akademiji je sledil družabni del prireditve ob -sodelovanju orkestra Planika.
SLOVENCI V
Osebne novice
Krst. V soboto, 29. aprila, je bil krščen Matjaž Markež, sin Francija in ge. Cristine roj. Shavedra. Botrovala sta gdč. Adriana Saavedra in Joža Markež. Srečnim staršem naše čestitke.
BUENOS AIRES
t URH FRANCE
Ob zaključku lista smo prejeli vest, da je v 71 letu od kapi zadet umri v San Antonio de Padua France Urh. Naj počiva v miru.
ZVEZA MATER IN ŽENA
V mesecu maju je preteklo 27 let, kar smo skupaj šli iz naše domovino, skupaj prehodili križev pot čez Ljubelj in se pozneje skupaj selili iz enega ta-
tumo, gospodarsko in politično povezanost Važen činitelj te povezanosti pa je utrjevanje slovenskega jezika, brez katerega se skupnost ne more ohraniti. Jezik tudi vpliva na osebnost. K strukturi človeka ima važen vpliv znanje jezika. Polagal je važnost na „izmenjavo študentarije“ med Slovenci po svetu. Poudaril je pomanjkanje gospodarske oz. trgovske povezanosti med Slovenci po svetu. Do sedaj je kultura najmočnejša vez. Omenil je žalostni odnos, ki ga ima komunistična vlada do izseljencev. Zanima se le za materialni dobiček, nič važnosti pa ne polaga na intelektualno ali gospodarsko povezanost z izseljenci. Nazadnje je označil, da je Narodni odbor za Slovenijo v emigracij; edini simbol celotne skupnosti in politične povezanosti. Je tisti, kj povezuje Slovenijo v svetu.
G. Mhrko Kremžar je zaključil debato k vzpodbujanju do uresničitve gesla: „Slovenija v svetu“.
Bučno ploskanje je potrdilo govorniku zahvalo in priznanje.
Predsednik Faidiga je zaključil sestanek z molitvijo.	J. R.
ARGENTINI
borišča v drugega- Ker smo živeli tako tesno skupaj kot ena sama družina, ¡smo le prepogosto videli napake drug drugega s prevelikimi naočniki in ■se le premalo pogledali v svoje lastno ogledalo, če danes obujamo spomine ne one klavrne čase, še moramo zavedati, da nas kljub nekaterim nesoglasjem vendarle druži trdna vez, in da je naša usoda potisnjena v isti kalup.
Upoštevajoč te razloge, je Zveza mater in žena pod vodstvom svoje predsednice ge. Pavline Dobovškove sklenila, naj se mesec maj imenuje družinski mesec, hkrati pa tudi dobrodelni mesec. Zima trka na vrata tudi tistih naših ljudi, ki so osamljeni, zapuščeni, stari, bolni in onemogli. Zato apeliramo na dobro srce naših mater in žena, naj večkrat obiščejo te siromake. V duhovni in materialni stiski bo marsikateremu izmed njih dobrotna beseua nudila vsaj moralno pomoč. Prosim« tud; naše matere in žene, naj prime rt-duhovne in materialne stiske sporočajo odboru Zveze, da ukrene potrebne korake. Tako se bomo tudi na najlepš* način oddolžili spominu naših padlih.
Za konec dobrodelnega meseca maja. pripravlja Zveza skupno s krajevnimi odbori pisan družinski popoldan, namenjen predvsem zabavi in razvedrilu. Ta edinstvena prireditev v let-u bo 28. maja ob štirih popoldne v Slovenski hiši. Imeli bomo skupno sv. mašo. nato pa bodo navzoči povabljeni na čaj in prigrizek. čajanki bodo sledile zabavne točke. Posebej opozarjamo na mladinsko godbo, k; bo pod vodstvom g. Skubica sodelovala na tej prireditvi.
Omeniti moramo tudi krasno umetniško sliko, kj jo je Zvezi podaril naš priznani umetnik Ivan Bukovec v dobrodelne namene. Reprodukcije se dobe" pri krajevnih odborih in pri vseh odbornicah Zveze. Prosimo naše prijatelje in dobrotnike, naj si nabavijo te reprodukcije, saj jim bodo v najlepši okras v njihovih domovih.
v “Svobodni Sloveniji** Pred dvajsetimi leti
8.	maja 1952. •— Št. 16.
NOVICE IZ SLOVENIJE Na XI. zasedanju ljubljanske mestne skupščine je neki Pintarič v imenu posebne komisije stavil predlog za preimenovanje 35 ulic, cest in trgov, „katerih imena so ne samo zastarela, temveč v nekaterih primerih celo prav reakcionarna in tako v nasprotju z našo družbeno stvarnostjo“. Zato so seveda dobili v slovenski prestolnici za slovenski narod in slovensko kulturo „zaslužni“ možje kot Tito, Kardelj in Kidrič svoje ulice. Te so preimenovali takole: Tyrševa cesta je sedaj Titova, Knafljeva ulica je sedaj Tomšičeva, Selenburgova Kardeljeva, Gajeva Kidričeva, Škofja ulica je Rozmanova, del Masarykove ceste pred postajo je sedaj Trg Osvobodilne fronte. Svoj trg sta dobila pod komunisti v slovenski prestolnici tudi Marks in Lenin in sicer so v Marksov trg preimenovali dosedanji Dapčevičev trg,
WW\WV.WWW.V."AW.WW
PREDAVANJE DR. MILANA KOMARJA
Na zborovanju argentinskih škofov, ki je te dni v San Miguelu, bo govoril rojak dr. Milan Komar, profesor na buenosaireški katoliški univerzi. Naslov njegovega predavanja je: Marksizem in njegove razne ideološke oblike.
f DORA FABJANČIČ
V četrtek, 4. maja je umrla v Buenos Airesu gospa Dora Fabjan čič r. Stare. Pokojnica jo bila rojena 22. februarja leta 1894 na gračini Kolo-vec v fari Rova. Njen oče Feliks Stare, poročen z Jo-sipino Trši-nar, je bil sin Miha Stareta, znanega podjetnika in gospodarstvenika, ki je bil med drugim tudi sograditelj kamniške železnice.
V zakonu Feliksa Stareta in Josi-pine Tršimar je bilo rojenih pet otrok: Hela, poročena z zdravnikom dr. Mav-ricijem Rusom, ki še živi v Ljubljani in je dočakal starost 92 let; Minka, poročena z inž. Lenarčičem; inž. Vladi, Dora in Saša. Pokojna ga. Dora se je šolala v Gorici in v Švici, je bila zelo razgledana žena in je obvladala pet jezikov. Njeni starši so bili tudi lastniki graščine Ruperč-Vrh s pripadajočim veleposestvom.
Leta 1926 se je pokojna poročila s Francem Fabjančičem, višjim železniškim kontrolorjem in se naselila na Ruperč-Vrhu, katerega lastnica je postala. V zakonu sta :se rodila sin Ana-tol in hčerka Lici. Med revolucijo so komunisti maja 1943 graščino požgali in istega leta meseca oktobra umorili moža Fabjančiča Franca, ter ga vrgli v prepad v Rogu.
Po koncu vojne je ga. Dora odšla z obema otrokoma v emigracijo, in je leta 1948 prišla v Argentino, kjer je do svoie smrti živela pri hčerki.
Pogreb je bil v petek, 5. maja, na pokopališču Chacarita. Naj počiva v miru. Prizadetim izrekamo naše sožalje.
ARGENTINA
Preteklo nedeljo, 7. maja se je, po dolgih letih, zopet velik del državljanov udeležil volilnega boja. Ta dan sta dve najmočnejši argentinski stranki, pe-ronisti in radikali, volili strankarsko vodstvo. Seveda stvar ni bila. tako enostavna, kot bi izgledalo na prvi pogled, in položaj obeh strank je precej različen.
Pri radikalih je šlo za predsedništvo buenosaireškega okraja v narodni komite. Važno v tem je, da zmagovita lista zaradj važnosti veleokraja tudi doseže predsedništvo stranke v vsere-publiškem svetu. Predstavili sta se dve listi, eni je načeloval dosedanji radikalni predsednik dr. Balbin, star radikalni vodja, drugi pa dr. Alfonsin, mlajši vodja bolj nacionalne struje radikalov. Zmagal je prvi, vendar število glasov, ki jih je prejela Alfonsinov.a frakcija, zagotavlja tej struji tretjinsko manišinč v narodnem komiteju. Seveda volilna borba ni bila huda, in oo skrutiniju sta si oba kandidata delala poklone in hvalila demokratičnost, ki so jo pokazali radikali.
Vse drugače je pri peronistih. Tu do volitev v številnih okrožjih sploh ni prišlo, marveč so bile preložene na poznejši čas. Volili so le v tistih okrožjih,
(Nad. na 4. str.l
ODLOČEN NASTOP ZDA V VIETNAMU
BLOKADA SEVERNEGA VIETNAMA
Sivernoameriška ofenziva, v kateri se je v enem mesecu posrečilo komunistom zavzeti severno provinco Južnega Vietnama z mestom Quang Tri, kjer so takoj proglasili „vlado Vietconga v Južnem Vietnamu“, se nepopustljivo nadaljuje. Komunisti pritiskajo na tri južnovietnamske province z mesti Kon-tum, An Loc in Hue ter jim gre za to, da bi Južni Vietnam presekali na dvoje.
Istočasno z ofenzivo v Južnem Vietnamu so komunisti poostrili napadalne akcije tudi v Laosu in Kambodži, za katera opazovalci menijo, da sta tik pred komunističnim zavzetjem, če ne bo Severni Vietnam zaradi odpora južnih Vietnamcev prisiljen večji del svojih vojaških sil premakniti iz Laosa in Kambodže v Južni Vietnam, da bo mogel nadaljevati z ofenzivo.
V Parizu so pretekli teden Ameri-kanci in Južni Vietnamci znova sedli za zeleno mizo na mirovna pogajknja s Severnimi Vietnamci in Vietcongom, toda so jih znova prekinili „za nedoločen čas,“ ker so spet ugotovili, da gre komunistom samo za propagandno in zavlačevalno taktiko, ne pa za resnična pogajanja za mir.
Zaradi izredno kritičnega vojaškega položaja v Južnem Vietnamu, iz katerega je Nixon odločen umakniti do konca letošnjega leta skoro vse ameriške vojake, imajo v Beli hiši in v Pentagonu zadnje dni mrzlične razgovore-Severnoameriški zunanji minister Rogers, ki je potoval po Zahodi Evropi, je iznenada prekinil svoje potovanje ter se vrnil v Washington. Bil je v Londonu, in Bonnu, ni pa obiskal Pariza, Rima in Madrida.
Nixon je v svojem govoru 26. aprila t. 1. po radiu in televiziji ponovno zatrdil, da Južnega Vietnama ne namerava preputitj komunizmu. To Ni-xonovo izjavo so pograbili v Sevenemu Vietnamu in trdijo, da tudi oni ne na-meravijo komunziratj Južnega Vietnama, temveč da hočejo samo to, da sedanja vlada odstopi in namesto nje dobi oblast koalicijska vlada, v kater bodo tudi komunisti. Vsakdo ve, kakšen bi bil v tem primeru, končni rezultat za Južni Vietnam
Severnovienamski vrhovni poveljnik in minister Giap je ob proslavah IS. obletnice njegove zmage nad Francozi pri Dien Bien Fuju izjavil, da je on „porazil že tri sevemoamerike predsednike in sedaj sem začel proces, s katerim bom zmagovito končal tudi Nixo-novo vojno“.
„Ameriške bombe in predrzne grožnje ne morejo omajati odločnosti juni-
škega vietnamskega ljudstva“, je govoril Giap. „Prvo vojno smo končali 7. maja 1954, ko smo uničili francoske sile pri Dien Bien Fuju in s tem končali francosko kolonialno dobo v Indo-kini. Nato je vietnamsko ljudstvo porazilo Eisenhowerjevo neo-kolonialno invazijo, zatem smo uničil Kennedyjeve vojne načrte, temu pa je sledila naša Zmaga nad Johnsonovo uničevalno vojno. -Sedaj sem začel proces, s katerim uničujemo in bomo zmagovito končali tudi Nixonovo vojno ter tako totalno porazili vse ameriške imperialstične pustolovce“, je govoril Giap in zaključil: „Rezultat naših uspehov je ta, da so se vsi ‘ameriški in Saigonski mirovni napori razpočili kakor milnj balon čki.“
V Washingtonu in drugih svobodnih prestolnicah se sprašujejo, kako je mogoče, da je kljub ogromni vojaški pomoči, ki jo Južnemu Vietnamu nudijo ZDA, morala južnovietnamskega vojaštva tako nizka. Južni Vietnam ima z najmodernejšim orožjem opremljeno vojsko nad en milijon mož, toda doživlja hude poraze od severnovietnam-skih komunistov, ki se borijo istočasno na treh bojiščih v Vietnamu, Laosu in Kambodži. Stotisoči civilnega prebivalstva pa se umikajo pred prodirajočimi komunističnimi divizijami proti jugu ter večajo že itak silno revščino ondotnega prebivalstva.
Da ne bi tkim. vietnamizacija končala z neuspehom, se je Nixon končno odločil in minuli ponedeljek na ameriškem radiu in televiziji objavil, da je ukazal minirati severnovietnamska pristanišča in jih blokirati z ameriškimi vojnimi ladjami. Prav tako je objavil, da je dal ukaz preprečiti dobave sovjetskega orožja in drugega vojnega materiala Severnemu Vietnamu po železnici ali kakor koli drugače.
Nixon je del svojega govora namenil direktno Sovjetom ter med drugim izjavil: „V Vietnamu ne gre za sovjetske vojake, pač pa gre za 60.000 ameriških vojakov. Kakor priznavamo Sovjetom, da se borijo za svoje interese, tako zahtevamo, da nam Sovjeti priznajo pravico boriti se za naše interese. Kakor nihče ne pričakuje, da Sovjeti ne bi pomagali svojim zaveznikom, tako zahtevamo od Sovjetov, da ne pričakujejo, da tudi mi ne bi pomagali našim zaveznikom. Toda, nobena velesila naj ne pomaga svojim zaveznikom za napadanje, temveč le za obrambo.“
Nixon je svoj govor zaključil: „Ne bomo prestopili meje, ki loči zavezništvo od izdajstva.“
Mednarodni teden
Turška vlada je bila prva, ki je izvršila smrtno kazen nad komunističnimi gverilci. V Ankari so pretekli teden obesili tri komunistične gverilce, kljub protestom mnogih komunističnih in filokomunističnih ustanov in organizacij po svetu.
Izraelska predsednica Golda Meir je bila na obisku pri romunskem komunističnem diktatorju Ceaucescu v Bukarešti ter je po vrnitvi v Jeruzalem izjavila, da je romunska vlada pripravljena igrati vlogo zveznega člena v morebitnih mirovnih naporih na Bližnjem vzhodu.
Najvišje letne plače imajo severnoameriški ravnatelji velikih industrijskih družb. New York Times je naštel nekatere: direktor General Motors 822.000 dolarjev, ravnatelj ITT 813.000, predsednik Forda 920.000, ravnatelji in pod-ravnatelji drugih podjetij med 121.000 in 420.000 dolarjev.
Urugvajski predsednik Bordaberry si je v urugvajskem parlamentu utrdil položaj, ko so trije senatorji in 20 poslancev opozicionalne Blanco stranke objavili, da ga bodo podpirali. Bordaberry ima sedaj na svoji strani absolutno večino v kongresu: v senatu 16 od 31 senatorjev in v poslanski zbornici 61 od 99 poslancev.
Šef ameriške FBI, J- Edgar Hoover, ,ie umrl pretekli torek, 2. t. m., v Washingtonu, 77 let star. Bil je prvi ameriški državljan, ki so mu izkazali poslednje časti kakor ameriškim predsednikom: krsto z njegovim truplom so nostavili na mrtvaški oder v kongresni rotondi.
Vojaški strokovnjaki zahodnih vele-šil ugotavliajo, da ima ZSSR trenutno več svojega vojaštva na meii proti K’taiski, kakor v Vzhodni Evropi. No kitaisko-sovietski meji ima Moskva raz-poreienih 44 divizij, v vzhodnoevropskih satelitih pa 31 divizij.
Na italijanski splošnih valitvah, ki so bile minulo nedeljo do ponedeljka opoldne, so volilci glasovali takole:
Demokristiani 38% 1135 senatorjev, enako kot 1. 1968'). komunisti 29% (94; 7’ manij, socialisti 9% (33. enako), demokratični socialisti 5% (11: 2 mani), liber-dc; 4% (8: 8 mani), renublikanci 3% 5: 3 več) in neofašisti 9% (26; 13
IZVOZ V SLOVENIJI
Vpliv devalvacije v Jugoslaviji se ugodno kaže v povečevanju slovenskega izvoza. V marcu je izvoz znašal 610 milijonov dinarjev, kar je za 14% več kot je bil v februarju in za 68% več kot v marcu 1970. Toda kljub temu je izvoz še vedno za 19% manjši koi uvoz, ki je marca znašal 749 milijonov dinarjev.
— Tudi malodušnost lahko izvira iz napuha.
Sv. Tomaž Akvinec, II, II, 183, 1 ad 3.
Mednarodni gverilski kongres
V JEZUITSKEM INŠTITUTU V FIRENCAH
Teroristično delovanje komunistične gverile se je v minulih mesecih stopnjevalo po vsej latinski Ameriki, prav tako v Afriki, v ZDA in drugod. Ta povečana gverilska komunistična aktivnost je posledica mednarodnega kongresa, ki je bil lanskega oktobra v Firencah v Italiji.
Mednarodni gverilski kongres so komunistični gverilci pripravili v največji tajnosti ter je o njem poročilo objavila glasilo majhne italijanske marksistične gverilske skupine „Delavska moč“ takoj, ko je bil končan. Poročilo je bilo tako kratko, da ni vzbudilo zanimanja javnosti ter bi vsa zadeva o-stala neznana, če ne bi britanski časn:-kar Alain Cass vrtal po njej in ugotovil nekatere podrobnosti in okoliščine, ki so se spremenile v pravo senzacijo. Svoje izsledke je Cass nato objavil V „Daily Expressu“ 17. aprila t. 1., ponatisnilo jih je pa seveda tudi italijansko časopisje.
Rimski časopis „Lo Specchio“ je npr. v izdaji 26. aprila objavil dolgo poročilo pod naslovom „Tupamari v duhovniški halji“, iz katerega je razvidno, da so se „lanskega oktobra zbrali pod dobrotno streho nekega verskega instituta v Firencah rdeči dinamiterji in revolucionarji iz vseh delov sveta.“
Ustanova, ki je dala streho komunističnim teroristom, je Institut Stensen, ki ga je ustanovil in ga vodi jezuit Alessandro Dall-Olio, kjer je zasedal „mednarodni kongres“, ki ga je organizirala marksistična skupina „Delavska moč“ in katerega so se udeležile najbolj aktivne revolucionarne in teroristične skupine sveta.
Namen kongresa je bil študij organiziranja skupin in teroristične dejavnosti po vsem svetu, v Italiji sami, pa bi morale teroristične skupine izpeljati revolucionarno vstajo še pred nedelj -
skimi volitvami, pa jim je sklep preprečila slučajna smrt italijanskega komunističnega založnika Giangiacoma Fetrinellija, ki je bil zapleten v zaroto.
Senzacijo so Cassova poročila povzročila predvsem zato, ker je ta časnikar ugotovil, da je bil svetovni kongres gverilcev v verskem univerzitetnem institutu, ki ga vodijo jezuiti.
Med predstavniki terorističnih organizacij, ki so se zbrali „v senci tega jezuitskega inštituta“ so bili tudi naslednji:
Black Workers Congress, organizacija črnskih delavcev iz Detroita, ZDA; Black Panthers, angleški, skupina, ki so jo ustanovili črnski emigranti iz Antijskega otočja in Barbados v Angliji; Pantherine Ha-Schechorim, skupina izaelskih črnih panterjev; Irish Republican Army (IRA), revolucionarna irska vojska; Movimiento Popular Dominicano, ki ga financira Castro i c ima svoj sedež v Havani; Groupe Autonome, tajna švicarska revolucionarna organizacija; M. G. P., tajno švicarsko gibanje s sedežem v Ziirichu; Proletarische Front, revolucionarna skupina iz Hanoverja; Rote Zellen Gruppe, revolucionarna skupina iz Hanno-verja; Matériaux Pour L’Information, dokumentarni center o delovanju revolucionarnih skupin, s sedežem v Parizu; Revolutionärer Kampf, skupina iz Berlina, ki vzdržujejo tesne istike z vzhodnonemško KP; Frente de Liberación Nacional, iz Argentine; Movimiento para la Liberación de Angola (MPLA), protiportugalska gverilska organizacija v Angoli; Frente para la Liberación de Mozambique (FRELIMO), protiportugalska gverilska skupina v Mozambique in delegati raznih gverilskih skupin iz Francije, Zahodne Nemčije in drugih latinsko-ameriških držav, med njimi urugvajskih Tupamarov.
ZAHVALA
Dnevi, ki sem jih preživel v veliki slovenski družini v Buenos Airesu, so za menoj. Čutim dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so mi izkazali gostoljubje, posebno vsem slovenskim domovom, šolam in organizacijam. Posebno pa se zahvalim slovenski mladini, ki mi je dala priliko, da sem ji mogel govoriti. Prijateljski razgovori so le potrdili misel, ki sem jo tolikokrat poudaril — da smo drug drugemu potrebni in drug od drugega odvisni. V tej zavesti, če bo v nas ostala močna, je največje upanje za bodočnost.
Z najlepšimi pozdravi vsem
vdani Karel Mauser
ZENA EU II J E N SVET
Anica Kraljeva
IZ OČI V OČI
Predavanje pri Zvezi žena in mater
Značilna poteza današnjega človeka je ta, da beži pred samoto. Ne prenese tišine. Se zdi kakor bi se v ropotu, ob odprtem radiu ali televiziji počutil bolj mirnega. Starši se celo pritožujejo, da se otroci učijo ob zvokih glasbe, najraje ritmične.
Ali je to strah pred samim seboj? V tišinj si sam, misliš, greš vase, odkrivaš sebe v dobrem in v slabem. Soočenje s samim seboj ni vedno prijetno, za masikoga zelo neprijetno, ker v pogovoru s samim seboj ne moreš lagati, v takih trenutkih se odkritosrčnost ne da odgnati, je nekaka izpoved samemu sebi. In svoji vesti ne moremo ugovarjati, čeprav bi radi svoja slaba dejanja opravičevali.
Eva, prva žena, ki si je izbrala pot pregnanstva v svet greha, je sleherni ženi zapustila dediščino slabosti v trenutkih skušnjav, iz katerih jo lahko samo milost božja rešuje. Ker je Eva zapeljala tudi Adama, nosijo to slabost tudi vsi Adamovi nasledniki. Oba sta nam, človeškemu rodu, zapustila, da smo po naravi k slabemu nagnjen'. Vendar, tako si jaz drznem misliti, da so nagnjenja k slabemu v ženi drugačne narave kakor v možu. Moška slaba dela so bolj vidna, celo bolj preprosta, ženska pa so bolj prikrita, manj drzna, celo s sladkim smehljajem, včasih pod videzom dobrote, celo pobožnosti. Fran-
coski pisatelj François Mauriac, je napisal knjigo „La Pharisienne“ (Fari-zejka), psihološko delo, v katerem opisuje ženo meščanko, vso vneto za dobra dela in pobožnosti. Vsi :so jo občudovali, njena dela so bila znana — vendar pisatelj odkrije in s psihološkimi dokazj utemelji, da je bilo njeno delo zgolj iz samoljubja in želje po občudovanju.
Priložnosti za večje ali manjše slabosti nam prinaša sleherni dan. Mnogokrat je lažje delo zunaj doma kakor ono domače drobno, ki se dan za dnem ponavlja v istem ritmu. Moževi problemi, kakor tudi problemi vsakega posameznega otroka obtežujejo tudi mater. Največkrat je prav ona tista, od katere otrori pričakujejo takojšnjega odgovora, takojšnje rešitve zapletenega vprašanja, ki so ga morda med sošolci razpravljali.
Na vprašanje današnje mladine ni lahko odgovarjati. Odgovori zahtevlajo včasih pomisleka ali celo posvetovanja, ker sedanji mladinski problemi se marsikdaj močno razlikujejo od onih v prejšnjih rodovih. Znano pa je, da se otrok, mali alj veliki, lažje obrne z vprašanji na mater kakor na očeta, posebno tam, kjer si ni oče že pri majhnem otroku pridobil zaupanja.
Nejasen odgovor ali malomarna zavrnitev ista škodljiva, večkrat usodna,
ker otrok izgubi zaupanje in, kar je še hujše, obrne za odgovor drugam.
V teh slučajih ie boljše odložiti odgovor za pozneje, tako da otrok čuti, da je vprašanje važno, in ga z možem temeljito; prerešetata. V mnogih slučajih je potrebno tudi še kakega zaupljivega pametnega prijatelja vprašati za nasvet. Bolje, da otrok počaka na odgovor, kakor da mu damo napačnega alj sploh nobenega. Otrok, ki ne dobi obljubljenega odgovora, bo vedel, da izbira rešitev lahko po svoji volji ali hipnem razpoloženju. Izbral bo morda onega, ki mu bo za vse življenje v škode, ali pogubo;.
Posvet z možem o vzgojnih vprašanjih bi moral trajati nepretrgoma. Ker današnja vzgoja ni tako enostavna kakor je morda bila v preteklosti, je naravno, da se starši nanjo vedno pripravljajo s pomočjo ljudi, ki so o tem poučeni, po izkušnjah ali s pomočjo tozadevnega tiska vzgojnih knjig, katerih danes izbira ni lahka in zahteva nasveta. Če pogostoma jemljemo v roke sv. pismo, najdemo v njem modre nasvete na vsa vprašanja, ki se tičejo človeka.
Važno je neprestano čuvat; nad otroki ne s tem, d'a neprestano nanje kričimo, ampak, da jim pomagamo 'do dobrega čtiva, primernega njegovi starosti, ga seznaniti z dobrimi prijatelji. Pazljivo meriti TV in kino, ki le redkokdaj nudita kaj dobrega in koristnega za otroka. Naihujše je to. da ubijata v otroku volio do ustvariania. Vse ‘e lahko, vse prijetno — ti sediš udobno in gledaš... Vs° to se godi. ker kapitalistični napredek potiska kulturnega, v ozadje. Zato je človek vedno manj vreden, niega vrednota se začne uri niegovj denarnici.
Otrok je oster opazovalec. Že zgodaj, ne da bi se zavedal, vsrkava vase mišljenje svojih ‘staršev. Kdor se tega zaveda, bo čutil dolžnost biti svojim otrokom vzor.
Nič ne pomaga govoriti o visokih idealih, če jih mj sami ne iščemo in če jim ne sledimo v vsakdanjem življenju. In prav to, Samo to je za otrokovo rast odločilno.
V knjigi „Prt iz mrtvila“, ki jo je napisal vseučiliščni profesor dr- Komar, najdemo dragocen nasvet: „Ne moremo oznanjati ljudem ideale in jih učiti jasnih načel, pa naj bodo še tako pravoverne, če se ni poskrbelo obenem za trdo šolo življenjskega realizma, da se navadijo sprejeti dejansko stanje in delovati v okviru omejenih, a resničnih možnosti, ki so jim na razpolago, da se sprijaznijo s svojo in tujo bedo ter nepopolnostjo in kljub temu ne izgube zaupanja v rast in napredek. Tu velja nasvet iz knjige Makabejcev (2, 7, 2j): „Prosim te, sin, glej v nebo in na zemljo! Ne samo v nebo!“
Torej realno življenje, ki se ravna po višjih vrednotah. Mlade družine se močno razlikujejo od starejših. Mož in žena sta med seboj vsaj navidezno bolj povezana in oba se z otroki več ukvarjata; Domovi so lepši, včasih skoro prelepi in blesteči. V takem domu otroku prav nič ne manjka. B'og blagoslovi življenie v njem in naj bi lepota doma podprla tudi duhovno rast in razcvet nove družine!
Kier duhovne rasti ni, postane človek žrtev udobnosti in suženi dragocenih aparatov. Posebno ženske, ki so ves dan doma, zapadejo raznim skušnjavam, ob katerih izgubljajo predragoceni čas. Program; TV, največkrat prazni in škodljivi! Koliko bolje bi bilo
marsikje, če bi matj še vedno sedela na trdem stolu in čitala pravljice svojim otrokom, se z njimi pogovarjala m pela. To zveni danes že staromodno, a kdor ima otroke rad, naj na to pomisli!
Čitanje zahteva veliko časa, tako tožimo. Včasih smo ga jemali spanju, danes vzemimo ga televiziji, ali nekoristnim in puhlim revijam. Dobiček fc > kmalu viden, me in naša okolica bo bogatejša- In — vest bo mirna!
Glede družine še nekaj! Otroci so dolžni po svojih močeh pomagati staršem pri domačem delu, v tej zavesti naj rastejo ob nas. Lenoba je mlademu človeku slaba svetovalka. Otroci radi delajo v družbi posebno če so pogovori veseli in šaljivi in — da njihvo delo cenimo.
Nespametno je pred njimi obsojati kar na debelo današnjo mladino. Nasprotno! Pohvalimo kar je dobrega. Mirno in resno pa opozarjajmo, na kar je res slabo in tega ni malo. Recimo: hitri uspehi brez truda, zahteva po denarju, brezskrbno zapravljanje denarja za neumnosti, želja do blestečega imena za vsako ceno, je vseeno, poklic ni važen; ponočevanje v zgodnji mladosti, ljubimkanje, mamila itd. Malo pa je med mladino želje po temeljitem znanju, ne marajo trdega dela in premišljevanja.' Predvsem bežijo pred tišino in samoto, ki jo zahteva duhovna rest Lažje jim je govoriti kakor premišljevati.
To so problemi, ki jih današnji mla-dj ljudje na splošno izbegavajo. In gotovo je še dolga vrsta drugih, ki jih čuteče oko staršev odkriva pri svojih otrocih.
Nikoli ne bo čuječnost prevelika.
(Konec prihodnjič)
MLADIM JE DUŠA SLOVENSKIH DOMOV
GOVOR ING. JERNEJA DOBOVŠKA NA OBLETNICI DOMA V CARAPACHAY-U
El Papa 1/ la información
Con motivo de día univesal de las comunicaciones sociales, que - se celebrara el próximo domingo, 14 de mayo, el Santo padre Paulo VI, envió un mensaje a “todos los hombres de buena voluntad”. El papa previno hoy contra la aceptación pasiva y sin críticas” de la información que los medios de comunicación facilitan “en un flujo virtualmente incesante”, e instó a buscar ha verdad ya sea al proporcionar o recibir información.
El Papa dijo ya a través de la “verdad incuestionable” deseada por los íom res egaremos poco a poco a la libertad que buscamos; libretad de la esc a vi u bien sea de la pasión hum'ana o del prejuicio intelectual; libertad del emor al fracaso y la derrota; libertad dé la dominación de las estructuras de prder de grupos de presión que buscan imponemos sus interpretaciones de la vida y los acontecimientos con poca preocupación por la verdad...”
No es isiempre fácil”, añadió el Papa, “justipreciar la verdad enteramente.”
El Papa pidió que se combinara Ih “diligencia y la sinceridad” de los que informan y de los que son informados para “garantizar que la verdad, toda la verdad y nada más que la verdad, sean transmitidas”.
Papež in obveščanje
Ob priliki svetovnega dne obveščevalnih sredstev, ki bo prihodnjo nedeljo, 14. maja, je Sveti oče Pavel VI. naslovil posebno poslanico „vsem ljudem dobre 'olje . V njej papež svari proti „pasivnemu in nekritičnemu“ sprejemanju informacij, ki jih modema obvečevalna sredstva posredujejo „v nenehnem toku“ in le pozval da „naj se išče resnico, najsibodi v sprejemanju ali posredovanju informacij“.
„ .. Papezv J'e zagotavljal da bomo preko „neoporečne resnice“, katero si ljudje Zehl'°’ ”p"*h Postopoma k svobodi, ki jo iščemo. Osvobodili se bomo sužnosti najsibodi človeških pogledov ali miselnih predsodkov, osvobodili strahu pred neuspelem in porazom, osvobodili struktur vodilnih skupin, ki iščejo da bi nam vsi-ide svoje razlage o življenju in dogodkih, in ki jih malo briga resnica..“
„Ni vedno lahko,“ je dodal sveti oče, „popolnoma presojati resnico.“
Papež je prosil, naj bi se spremenila „pripravljenost in iskrenost tistih, ki "i čajo, in tistih, ki so obveščani, „da se zagotovi, da bo posredovana resnica, vsa resnica in samo resnica.“
Osemdesetletnica Alojzijevišča v Gorici
ZGODBA KRIŽEV IN USPEHOV
27-krat blagoslovljeno trpljenje
Sedemindvajset let protikomunističnega slovenskega trpljenja mineva v majskih dneh. Minevajo leta, a trpljenje traja naprej. Poleg dosedanjega se porajajo spet nove in drugačne skrbi. Med vojsko in med revolucijo je bilo trpljenje bolj vidno, sedaj :se zapira v srca. Zacelile so, se rane, ostali pa so spomini. V srcih in v mislih še vedno boli in kljuje. Zamenjavamo koledarje, a spominski dnevi se vsako leto ponavljajo. Bog daj, da jih ne bi pozabili!
Samo po človeško ali brez vere tr-peto trpljenje vodi v obup ali v samomor. Iz vere pa vemo, da nobeno trpljenje ni samo sebi namen. Pri Bogu je vsako trpljenje le pot do dobrega cilja. Če naše skupno slovensko in vsak svoje trpljenje tako gledamo in živimo, po-tem bomo lažje sprejeli resnico, da je bilo teh naših sedemindvajset let 'trpljenja sedemindvajsetkrat blagoslovljenih. Ne vemo kje, kdaj in kako bo Bog vse to vdano darovanje preizkušenj porabil v dobro vseh, vemo pa, da smo s tem srolnili občestveno dolžnost: da s svo-iijn trplieniem dopolnimo, kar manjka trnlienju Kristusovemu. ‘Ne vemo, v čem se bo razodel blagoslov trpljenja, a vemo, da je trpljenje duhovni zaklad pri Bogu, katerega vrednosti se na zemlji ne moremo zavedati. Izkoristimo ta naš skupni kapital žrtev. Naložimo ga. v skupno 'slovensko banko s centralo v . Sloveniii in s podružnicami povsod no svetu, kodcr je kak Slovenec, ki trpi in trnlienie daruje Bogu —■ bratom v blagoslov.
V izseljenstvu nam je v vzpodbudo zgled izseljenskih skupin in posameznih izgnancev v vsej zgodovini, ki so prav zaradi trpljenja ustvarili izredne duhovne in umetniške dragocenosti. Tudi v 'tem vidimo, da vse povojno trpljenje ne sme zastati v žalovanju in v spominih, ampak ga moremo spremeniti v gonilno silo vsega našega pozitivnega dela. Obrnimo trpljenje v tiste namene, zaradi katerih smo ga sprejeli pred 27 leti. Darujmo ga zase, za svoje, za tiste, ki so v slepoti ali v hudobiji trpljenje povročili, darujmo ga za namene Cerkve — ali enostavno — darujmo ga Bogu, da On razpolaga z našimi majhnimi trpljenji, ki so v naših očeh tako velika, v Očetovih pa le zadoščevanje za grehe ali prošnja za prihodnje milosti. Prosimo, da bi vsako trpljenje sprejeli vdani v voljo božjo! Kako lahko je to zapisati. Kako težko pa je to uresničiti, ko je človek sam potegnjen v preizkušnjo. Ne prosimo, da bi nam bilo s trpljenjem prizaneseno, saj vemo, da nam ne bo in da nimamo pravice prositi za takšno izjemo, ampak prosimo, da bi po, zgledu mrtvih in živih trpečih, imeli zadosti notranje moči in vere, da tisto trpljenje, ki se mu ne moremo izogniti, darujemo Bogu v čast ter sebi in vsem bratom v duhovno korist.
Tudi sami smo še vedno in bomo vedno bolj potrebni, da utrjujemo družine in skupnost z osebnimi in skupnimi žrtvami. Čim bolj komodno življenje bomo imeli, toliko več nas bo stalo ohranitj v dolžni višini versko, moralno, mladinsko, kulturno in splošno narodno življenje. So stvari, ki jih ne moremo doseči brez smisla za odpoved.
V osebnem, v družinskem in v skupnem življenju izkoristimo trpljenje, kateremu se ne moremo izogniti. Sprejmimo vse žrtve, ki so potrebne za zdravo versko in moralno življenje. V čem bi se sicer razlikovalo naše prenašanje povojnega trpljenja od prenašanja razočaranih partizanskih idealistov ? Če soi oni zaradi svojegh nazora primorani preklinja je čakati smrti ali pognati sebe in otroke v samomore, potem smo mi pravtako zaradi svojega prepričanja dolžni nositi trpljenje kot znaten delež življenja. Saj vemo, dh je krščanstvo nauk križa. Pa ne samo križa, ampak tudi vstajenja!
Obletnica odhoda iz domovine nas sili, da obnovimo misel na trpljenje tistih in sedanjih dni, ki 'so le posledica
Ko smo se danes zbrali, da proslavimo dvanajstletnico obstoja karapa-čajskega doma, se spominjamo odločne volje naših staršev, ki so ta dom zgradili, da bi se v njem zbirale slovenske družine in se njih otroci utrjevali v verskem, ideološkem in kulturnem pogledu. Priznati moramo, da so žrtve ustanoviteljev tega doma dosegle zaželene cilje: karapačajski dom je ves ta čas krepko izpričeval življenje in delovanje slovenskega človeka. Kaj nam pomeni slovenski dom ?
Pomeni nam velik plamen, pomeni nam središče slovenstva v Argentini. Toda toploto in moč mu dajejo slovenske družine, ki so njega jedro, če je jedro, to je slovenska družina, močno, bo dom lahko uspešno: vršil svojo nalogo. Zdrava, idejno zavedna ter versko podkovana slovenska družina je sila in vzmet, ki vodi in je podlaga vsemu našemu življenju.
Mladina se že od prvih let zbira v domovih. Ali nj lepo gledati v slovenski šoli naše male? Čez 800 jih je v Velikem Buenos Airesu! Pod strehami Slovenskih domov si dopolnjujejo pouk, ki so ga najprej dobili v lastni družini
Spoznavajo bogastvo slovenske besede in lepoto slovenske zemlje. Utrjujejo se v znanju zgodovine Slovencev in njih tradicije. Spoznavajo slovensko tragedijo pred četrt stoletja, slišijo o praVilni slik; komunizma. Tako se bodo znali tudi pravilno odločiti v sedanjih časih v Južn' Ameriki.
V naših domovih se zbirajo dekleta in fantjb, organizirani v Dekliški in Fantovski organizaciji. So rojeni v Argentini, a so slovenske krvi. Želijo doprinesti svoj delež, dati svojo silo in mlado moč za nekaj višjega.
Mladina je bodočnost sveta. Vsi tokovi, vse organizacije stremijo z'a tem, da bi si pridobili mladino. Vse politične, prosvetne ali druge organizacije, Prkna:5 po svetu, imajo svoj mladinski oddelek. Zakaj ? Zato, ker je mladina vazen činitelj za ves bodoči razvoj človeštva.
Mlkdina je kritična, a iskrena. Ne sprejme slepo vsega, kar j; ponujajo. Upira se nasilju in zatiranju. A ima ideale.
Prav; znani ameriški škof Fulton Sheen: „Pri kraju so dnevi, ko so vodili ljudi z obljubami. Začel se je čas, ko jih bodo vodili s klicem k junaštvu, odpovedi. Mladina hrepeni P° priložnosti, dh bi ‘sebične koristi žrtvovala za stvar, ki je vredna!“ — tako škof Fulton Sheen.
„Ameriška domovina“ je prinesla na uvodnem mestu članek, ki se zavzema za uvedbo slovenščine na Cleveland State University. Ta univerza ima odločbo, da mora vsak kandidat obvladati razmeroma dobro en tuj jezik. Med drugimi so Italijani, Madžari, Ukrajinci in Poljaki dosegli, da se med take, od univerze priznane tuje jezike, sprejme tudi njihov jezik. Univerza, zahteva vsaj 30 slušateljev, da odpre tak tečaj, ki ima vrednost visokošolskega študija. Obiskujejo ga redni čla-
prvomhjskih tednov 1945. Ne gre za to, da bi sebe pomilovali, žalovali nad tem, kar je bilo in se imeli za obsojene na trpljenje. A pomilovanja vredni bi bili, če bi mislili, da je bilo vse trpljenje brez smisla, če bi mislili, da se bpmo ohranili brez žrtev, obsodbe vre-dhi bi bili, če bi nas bilo sram svojega trplienja in trpljenja pomorjenih ter trpHenia njihovih družin.
27 let življenja v tujini mineva v teh dneh. Naj nas to spomni in utrdi v prepričanju, da vsa ta leta pomenijo 27 krat blagoslovljeno trpljenje — za Slovence doma in v svetu!
J. Re.
Prav zato je tako važno, da mladina ne zapade lažnivim klicem, da svojega mladostnega navdušenja ne troši zaman.
Kaj je za našo mladino v Argentini vredno žrtve ? Katere so tiste vrednote, za katere naj se naša mladina zavzame ?
Brez dvoma je ena naj večjih vrednot, da si ohrani in krepi slovensko zavest, da Jo bo kot zaklad prenesla v bodoče rodove! Biti mora ponosna na
svoje slovensko poreklo. Dokler bo naša mladina ponosna, da so njeni starši Slovenci, se nam ne bo treba bati, da se bo za slovenstvo zgubila.
Poleg staršev naj bi prav slovenski domovi in organizacije v njih stremeli, da se naši mladini ta vrednota doprinese in vcepi. S treznim razpravljanjem in lepim zgledom ‘se pri naših mladih mnogo doseže. Naša mladin‘a je namreč notranje močno razgibana. O tem pričajo globoka vprašanja, katera so stavili petošolci v srednješolskem tečaju svojemu profesorju. Nadvse zaželeno bi bilo,da bi na ta n še druga vprašanja dobila mladina pravilen odgovor v naši sredi, da si ga torej ne bo treba iskati drugod!! Mladina prav v teh časih potrebuje pomoči in nasvetov starejših. In to je bil glavni nagib, da se je ustanovil Mladinski svet Društva Slovencev, ki bo pospeševal sodelovanje med starejšo in mlajšo generacijo.
‘Po lastni izkušnji vem, da je mladina zelo sprejemljiva za dobro besedo, rada se žrtvuje, Če ve zakaj se ji je treba žrtvovati. V slovenskih domovih v Argentini se posveča veliko vzgojiteljev naši mladini. Naj bi se to delo ohranilo in ‘se razširilo, čeprav je združeno z velikimi težavami. Uspehi prav gotovo ne bodo izostali.
Razveseljivo je dejstvo, da se mladina rada aktivno udeležuje pri delovanju v domovih. (Naj za primer omenim le Slovenski dom v Miramaru, kier so trije odborniki mlajši od 22 let’ Vsak je sprejel določeno delo, ki ge vestno in z veseljem izpolnjuje.
‘Prva doba, doba gradnje naših domov, je v glavnem zaključena. Vstopamo v drugo, težjo dobo, ko je treba dhti našim domovom dušrt. Kakor je otrok duša. družine, tako je mladina duša slovenskih domov. Storimo vse, da bo ta duša, to je naša mladina, moralno zdrava, idejno odločna in versko globoka-
ni (z zahtevanimi predštudijami), ali pa izredni. Univerza ima namen odpreti tak tečaj za slovenščino prihodnje leto 1972/3, če se bo seveda priglasilo vsaj 30 slušateljev do konec maja
t.	1. Potem bo najela že za prihodnje leto za to posebnega profesorja.
„Ameriška domovina“ poziva Slovence, naj izkoristijo to priliko in se priglase na ekonomski oddelek univerze, ki bo potem spravil zadevo v tek.
Ob tem mi v Buenos Airesu ponovno opozarjamo na tako priložnost, ki jo imamo Slovenci v Argentini s svojim slovenskim oddelkom na ukrajinski univerzi. Obiskovanje univerze je brezplačno. Slovenski oddelek ima predavanje ta semester vsak petek od 19 do 23 zvečer v Slovenski hiši na Ra-mon Falconu. Predava prof. dr. V. Brumen Izbrana poglavja iz zgodovine slovenske filozofske misli ter prof. dr. T. Debeljak Slovensko zgodovino in Zgodovino slovenske književnosti. Predavanja so se začela prejšnji teden in je vpis podaljšan še do konca tega meseca.
Ameriški zgled naj pritegne slušatelje tudi humanistični-filozofski fakul-
Pred kratkim je slovensko Alojzijevišče v Gorici slovesno obhajalo svojo 80-letnico. Je to nad vse pomemben jubilej ene najstarejših slovenskih ustanov na Goriškem, ki je mnogo pripomogla k slovenskemu življenju v tem predelu naše domovine, pa bila tudi deležna skupaj z narodom preganjanja in zatiranja.
V letu 1892 je bilo ustanovljeno Društvo Slovensko Alojzijevišče, ki je tudi takoj odprlo zavod, v katerem se je v začetku vpisalo 36 dečkov. Društvo in zavod sta rasla in pridobivala na ugledu, tako da je že leta 1912 zavod lahko bil razširjen, in dajal zatočišče številnim dijakom.
Prva nesreča ga je zadela med prvo svetovno vojno, go je bil zavod do tal porušen. Vendar slovenski duh ni klonil. Goriški rojaki so se lotili dela, in že leta 1923 je sttal nov, zavod, ki jo tudi o tvoril že notranjo šolo. A prava preizkušnja je šele prišla. Nastopila je doba fašističnega preganjanja. Leta 1930 je goriški prefekt Dompieri Alojzijevišče razpustil in zavod zasedel. Pozneje ga je prodal vojnemu ministrstvu, kateremu je poslopje služilo za vojašnico.
Leta 1945, po končani vojni, so Slovenci dosegli od zavezniških vojaških oblasti, da jih je bil zavod vrnjen in je znova lahko deloval. A leta 1947, k° je Gorica znova prišla pod italijansko oblast, se je križev pot znova začel. Danes deluje Alojzijevišče v delu prvotne stavbe, a še tu mora društvo plačevati najemnino. Pogodba poteče leta 1974, in le Bog ve, kako bo tedaj zavod lahko deloval dalje.
Kako rešiti položaj ? Morda zavod zgraditi drugje? Dr. Rudolf Klinec, predsednik odbora Alojzijevišča Be ob tej priliki sprašuje: „Pa se smemo v. vesti odpovedati temu, kar je naše ljudstvo zgradilo s tolikimi žrtvami in kar mu je bilo nasilno odvzeto? Ni li napočila ura, d'a se popravijo fašistične krivice, tudi ko gre za slovensko manjšino ?“
teti Ukrajinske katoliške univerze v Rimu, podružnici v Argentini. Starost neomejena, dokumenti o srednji šoli (tudi učiteljišče), se lahko predlože v originalnih jezikih brez nostrifikacij.
Slavnostna akademija
V nedeljo, 23. aprila je bila v Gorici slavnostna proslava 801etnice Alojzijevišča. 'Najprej je bila dopoldne zahvalna sv. maša, katero je daroval msgr. Rudolf Klinec ob asistenci msgr. Močnika ter gg. Eržena in Juraka.
.Slavnostna akademija pa je bila popoldne v nabito polni dvorani Katoliškega doma. Na akademijo je poslal pozdravno pismo tudi goriški škof dr. Peter Cocolin, ki je tudi napisal:
„Ko se z globoko hvaležnostjo spo-miiniamo tistih, ki so zamislili, ustanovili, vzdrževali in obnavljali zavod, voščim Alojzijevišču, da bi še v naprej bilo zvesto svojemu vzgojnemu namenu in tudi v teh časih igralo častno vlogo.
Vaš nadškof ve za vaše težave m jih bo skušal z vami reševati.“
Po1 pozdravu ravnatelja zavoda msgr. Močnika, je najprej nastopil goriški otroški zbor pod vodstvom učitelja I. Bolčine. Za tem je imel šlavnostni govor profesor dr. Anton Kacin, ki je podal kratko zgodovino zavoda, in omenjal tudi nekatere može, ki so se v njem šolali, ali pa delovali kot profesorji: škofa Mahnič in Ujčič, Narte Velikonja, Joža Lovrenčič, Ivan Pre-geli, Janko Kralj, Polde Kamperle i dr.
Sledili :so nastopi: najprej sta Alb'n Kalc in Peter Klanjšček odigrala komični dvospev: Oba junaka. Nastopil je nafo mešani zbor „Lojze Bratuž“ pod vodstvom prof. Stanka Jericija (v zavodu so delovali trije bratje Bratuži: Joško, France in Lojze).
Po kratkem odmoru se je bivši go-ienec Bernard Soban zahvalil za vzgojo. k: jo je bilo v zavodu deležno toliko mladih slovenskih liudi. Za zakliucek na so nastopili goienci s šaljivo enodejanko „Prebrisanec“ ali zgodba o nesreči z žogo.
Posamezne točke programa je povezoval sedanji prefekt Alojzijevišča Danijel Pintar.
Ob 80-letnicj im'a zavod tudi namen, da bo v obliki brošure izdal obširno poročilo o isvojem delvanju v zadnjih letih.
Alojzijevišču vsi Slovenci v sve'u želimo, da bi Še dolgo, dolgo let izpolnjeval svoje poslanstvo in vzgajal mladi slovenski rod za težko službo Bogu in narodu.
Slovenščina na univerz:! v Clevelandu
SLOVENCI V
POKOJNI RUDI VIDMAR
10. aprila je žalostno, odjeknila vest, da je umrl Rudi Vidmar-Novica ni
RWf\i i globoko zade-fgk' i la samo nje-mrn Hr «A : gove najbližje, ampak številne prijatelje, ki jih je pokojnik imel.
Pokojni Rudi je bil rojen 14. junija 1. 1924 na Dolenjskem. Gimnazijo je študiral v Novem mestu; ko se je začela druga svetovna vojna in z njo prvi začetek krvave revolucije v naši domovini, je pokojni vedel kje je njegovo mesto saj jp bil eden izmed prvih borcev štajerskega bataljoifa, potem vaški stražar, nato domobranec ih domobranski oficir.	...
Po prelomu 1945 je zapustil domovino in škfipaj z drugimi delil .žalost in usodo Vetrinja, potem taborišča v Italiji !n novo življenje v Argentini.
Tukaj, v novi domovini, je z vsem mladostnim ognjem sodeloval v organizacijah, bil je med ustanovitelji doma
v Berazategui, sodeloval Je.PU Pevskem zboru, zadnja leta pa je bil tajnik društva Tabor.
Vedno nasmejan in dobre volje je bil pripravljen pomagati povsod kjer so njegove pomoči potrebovali. Pred dobrim letom je začel bolehati na težki zavratni bolezni. Pred sedmimi meseci sc je moral podvreči težki operaciji, r o operaciji pa se je njegovo zdravstveno stanje vedno slabšalo. A vsi, ki smo ga med boleznijo obiskovali smo pri njem našli dobro besedo in nasmejan obkaz. Silno je bil vesel, ko ga je dva dni pred smrtjo obiskal g- pisatelj Karel Mauser. Večkrat je med boleznijo in še prav posebno zadnje dni izrazi «pHo. Ha bi se obe borčevski organizaciji združili. To je bila njegova skrb, želja in bolečina.
Umrl je 10. 'aprila- Njegovega pogreba se je udeležilo veliko rojakov, tudi iz drugih delov Buenos Ariesa. Sveto mašo zadušnico je daroval msgr. Orehar. Pri odprtem grobu, se je od njega poslovil g- Božo Stariha v imenu Zedinjene Slovenije in slovenske skupnosti v Argentini, za njim pa &e g. Ivan Korošec.
Pokojni zapušča v Argentini ženo go-Olgo, hčerko Nevenko, sina Rudija in brata Jožeta. Globoko prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje!
B'- S.
ZVEZA MATER INi ŽENA
Zadnji četrtek v aprilu je imela Zveza slovenskih mater in žena svoj redni
mesečni sestanek v Slovenski Kisi. Udeležilo se ga je kar lepo število naših mater in žena, ker sta bili na programu kar dve redki zanimivosti in privlačnosti hkrati: predavanje naše drage gospe Anice Kraljeve’, katere tehtne, v neizogibno, aktualnost zajete članke la-hko redno beremo v Svobodni Slovenij', in poslovilni govor našega ljubega gosta is Clevelanda, g. pisatelja Karla Mauser j a.
Predavanju goispe Anice Kraljeve so matere in Žene sledile s tolikšno pozornostjo, da je ves ta čas vladala v dvorani globoka tišina, To je bilo nekakšno izpraševanje vesti. Navedimo eno sam i njeno misel, ki jo je predavateljica večkrat poudarjala:	..
„Študij, odpoved in ¡trpljenje so nujno potrebni za dozorelost. Razvajen otrok je v nesrečo sebi in svoji okolici. •
Gospa Anica Kraljeva se je po končanem predavanju sprostila v prisrčen razgovor z udeleženkami.
Ko je prišel med nas naš tako ljubljeni gost- pisatelj Karel Mauser, se je ljubezen do njegove lepe besede sprostila v iskreno dobrodošlico. Gdc. Anci-ca Kraljeva mu je podarila slovenski šopek, v imenu Zveze pa ga je spodbudno pozdravila podpredsednica ga. Milka Rezelj-Pezdirčeva in ga prosila, naj vsaj nekoliko poseže v neizčrpno zakladnico svojega notranjega bogastva. Gospod Mauser, skromen kot je, je poudaril, da bi mu bil ljubši spontan razgovor, vendar je na splošno željo le ustregel in nanizal pred nami nekaj sila pomembnih misli.
„V življenju so trenja in spori pri delu, doma in v družbi. Kadar pa pridemo zvečer domov in smo 'sami s seboj in svojo vestjo, potem pač moramo premisliti, da je tisti, s katerim smo imeli spor, prav tako človek kot mi, ali morda še boljši, da mu je življenje težko, in kratko kakor nam in da bo le prekmalu prišla in sicer zagotovo tista ura, ko se nam bodo razlike in spori zdeli tako malenkostni z večnostjo, ki_ se bo odpirala pred nami. In začutili bomo potrebo po odpuščanju.
Rad bi rekel nekaj besed vam, iz katerih so izšli vsi tisti mlhdi, katerim sem v teh dneh govoril.
Kakor 'se z ljubezni v družini roda otroci, tako naj bi bila ljubezen^tista, ki naj bi vezala našo veliko družino v lepo skupnost. Nujno je potrebno, da nas ne družijo le slovenska beseda in kri, temveč tudi spoznanje, da smo drug
ARGENTINI
drugemu potrebni, da se moramo drug na drugega naslanjati in da bo nazadnje le ljubezen, ki nas bo preplajala preko raznih težav, ki jih skupno življenje včasih prinese.
Vem, da bo čas težji in mnogi bodo opešali. Naj nas druži misel, da se je vredno boriti za.tiste dobrine, katerih sadov sami morda ne bomo uživali, temveč rod za nami. Ne pozabimo, da je na nek način naša mladina reinkarnacija naše mladosti in da smo zaradi tega že zdaj deležni vsega, kar naša mladina dosega in bo še dosegala. Treba je vztrajati, treba je potrpeti, trebh je misliti, da je vsak dan našega življenja drugačen, če ga znamo porabiti bolj v dobro drugim kakor v svoje udobje.“
Pisatelj Karel Mauser je mojster lepe, preproste slovenske besede, naslednik Finžgarja, besede, ki neprisiljeno, neizumetničeno lahko izpovedo najgloblje misli — in to je glhvno! 'Prisiljeno učenjakarstvo nas ne bo rešilo, Če bo povsem pokazalo hrbet iskreni preprostosti nalili dedov in babic, katerih potomci smo.
Bil je nepozabrio lep večer! Prisrčno smo se slovenske matere in žene poslovile od dragega gosta in ga prosile, rtaj nas čimpreje spet -obišče.
BOULOGNE Slavje 60-letnikov
V nedeljo, 23. aprila, popoldne so se zbrali k zahvalni službi božji v župni cerkvi sv. Marjete v Boulogne v Velikem Buenos Airesu vsi Slovenci iz okolice, ki so že ali bodo letos slavili svojo 601etnico. In teh je bilo kar enajst.
G. župnik Albin Avguštin, ga. Kati Dolenc, ga. Mara Dolenc, Franc Dolenc, inženir Anton Matičič, Škulj Edo, Šenk Franc, ga. Marija Planinšek, Marijan Trtnik, ga. Nežka Sotlar, ga. Marija Vinkier.
Sv. mašo je daroval g. Avguštin, sam jubilant. V govoru je omenil, da smo dolžni Bogu zahvalo za življenjsko pot 60 let, ker mnogi, mnogi že prej omagajo in odidejo...
Iz Aljaževega dom'a v Vratih je do vrha Triglava 7 ur, nekateri rabijo tudi več, tako je dejal govornik, smo tudi mi že blizu vrha gore Gospodove, kakor bo Gospod življenja določil. Saj smo nazadnje vsi ljudje na tej zemlji popotniki. Kako lepo poje o tem naša lepa, stara 'slovenska pesem:
„Smo rajžovci, smo vandrovci, Vsi enega Očeta En bart pa bomo Erbovci Nebeškega kraljestva.“
Po maši smo navdušeno zapeli cerkveni Slavospev: Tebe Boga hvalimo, za vsp dobro in hudo, ki smo ga v teh letih življenja — po božji previdnosti prejeli.
Po cerkveni slovesnosti smo se zbral; s svojimi družinami v okusno okrašenem župnijskem salonu, kjer so nam fantje in dekleta pridno servirali. Oglasila s» je lepa slovenska pesem. V prijetni do mučnosti in razgovoru smo se veseli razšli na svoje domove z željo, da dočakamo vsaj še 70 let.	F. 6.
tistega, ki mu služi. 'Prav nasprotno, prinaša ti glavobol in skrbi, vzame ti spanje in čas za rekreacijo, napolni ti življenje tako, da hitiš in se -trudiš, čim bolj moreš, in ko se obrneš nazaj, da bi videl, kaj si naredil, vidiš, da je že vse veter razpršil. Slovenstvo je sad, iz katerega črpaš sok življenja, sok, ki bo- zgradil tvojo notranjost do viška in te pognal v boj za cilje, na videz nedosegljive in brez pomena, toda, ki te povzdignejo v človeka, ne kot stvar, ampak kot umetnino roke Večnega U-metnika.
To je temelj našega dela, od tukaj začnimo graditi in razvijati vse, kar bo k temu pomagalo. Seveda, to bo zahtevalo truda in žrtev, ampak pri tem ne boš izgubil, ampak pridobil. Spomnimo se zmeraj na sledečo frazo: svet zahteva sadove. Ne pripoveduj o bolečinah poroda. Pokaži jim otroka.
Možno je in razumljivo, da slovenstvo ne prepriča vsakega, toda vedi, da če si mlačen, boš -takoj izpljunjen; bodi mrzel ali vroč, Sredina te bo ubila!
Želimo nove moči, trdne in odločna, ne zaspane in lene; hočemo popolnos;, ne polovičarstvo; nočemo dvomov ampak rešitev. Moramo došfeči konkretne Sadove iz mladih energij.
Zato uptf svoj pogled v hebo in raz-beri na očeh večnega Umetnika, kaj ti je dal in kaj' zahteva. Potem ozri svoj pogled na žemljo, ker velika je žetev, delavcev pa malo.
Bog vas živil
Sledila je ritmična vaja, ki so jo lepo izvajale sanmartinske mladenke. Kvartet „sestričen iz Churruce“ je nato lepo zapel naslednje pesmi: Seli cvet, Ribniška, Pogled v nedolžno oko :n Pevska lestvica. Program se je nadaljeval s simbolično vajo „Roža na vrtu zelenem cveti“, ki so jo izvajale naraščajnike. Za konec sta Ivan in Jože Jerman zaigrala na harmoniko nekaj lepih melodij.
Po kulturnem programu je bila pr esta zabava, s katero se je zaključil Ilf. mladinski dan v San Martinu.
Kristina Zorko
VSESLOVENSKO ROMANJE V LUJAN
Romanje Slovencev v Argentini k Mater; božji v Lujan bo 14. maja s sledečim programom:
Ob 9.45: skupen vhiod v cerkev s slovensko zastavo.
Ob 10: romarska sv. maša, ki jo bo daroval msgr. Anton Orehhr za vse rojake v Argentini. Opoldanski odmor naj bo za okrepčilo, srečanje z rojaki in zaseben obisk Marije.
Ob 14: popoldanska pobožnost: petje, pridiga g. Andreja Pribila, C. M., procesija, darovanje in prejem spominskih podobic, pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim.
PO ŠPORTNEM SVETU Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
V prvem spopadu med favoritoma na hokejskem prvenstvu v Pragi sta se ekipi ZS in ČSSR razšli neodločeno 3:3. Obe ekipi sta bil; po treh kolih neporaženi in bo verjetno za prvo mesto odločala povratna tekma. V skupini A so igrale ekipe imenovanih dveh držav, švedske, Finske, Švice, iz ZNR Kanada, ki -tudi 'spada v skupino A, na tem prvenstvu nj nastopila.
Skupina B je tekmovala pred tem v Bukarešti. Na tem tekmovanju so zasedli prvo mesto ¡Poljaki, ki so v zadnjem kolu premagali Amerikance s 6:5 in jim preprečili ponovno uvrstitev v skupino A, na katero so skoraj računali. Saj so zasedli na Olimpiadi v Sapporo tretje mesto. Prav tako je razočarala jugoslovanske ekipa, ki je zasedla predzadnje mesto. Jugoslavija je premagala le ¡Norveško, ki je bila zadnja, morala pa je kloniti pred Poljsko, ZDA, NDR, Romunijo in Japonsko.
Tekmovanje skupine B se je končalo 2. aprila, tekmovanje skupine A pa 33. aprila.
Država je zanič
Kako gleda ljubljanski šaljivi; list “Pavliha” na državo in še na marsikaj drugega.
SAN MARTIN
Tretji mladinski dan v San Martinu
Dne 30. aprila smo imeli v Slo ve viškem domu v San Martinu Mladinski dan.
Že ob osmih zjutraj se je začel turnir v odbojki, katerega so se udeležila moštva iz Morona, -San Justa, Ramo» Mejije, Lanusa in San Martin'a.
Tudi dekleta so imele svoj turnir v košarki. Igrale 'so dekleta iz Carapa-chaya, Lanusa, San Justa, Ramos Mfc-jije in San Martina.
Ob dvanajstih se je začela sv. maša, ki jo je daroval g. Jure Rode.
Po končanem jutranjem programa so se udeleženci posedli h kosilu.
Popoldne so se tekme nadaljevale. Zmagovalci turnirja v odbojki so bili fantje iz Ramos Mejije, v košarki pa so zmagala dekleta iz San Martina.
Ob 18 je začel kulturni program. Vodila ga je gdč. Nina Pristovnik. Najprej sta predsednik krajevnega odseka SFZ Marijan Oberžan in predsednica ]|rožka SDO gdč. Anica Jenko pozdravila vso prisotno mladino. 'Poudarila sta važnost medsebojne pomoč; za dosego skupnega cilja.
Oktet, ki ga vodi g. Pavšer, je zapel „čin-čin“ in „Zabučale gore“. Nato je govoril predsednik Slovenske fantovske zveze Pavel Fajdiga o nalogah slovenske mladine. Govor se glasi:
Spoštovane Slovenke in Slovenci!
Živimo v tem svetu, ki se imenuie zemlja in v tem trenutku, ki se imenuje čas. Danes je 30. aprila 1972. Vi ste za danes pripravili Mladinsk; dan za slovenske mlade ljudi. Delali ste z navdušenjem in idealizmom. V uresničite!' tega ste posvetili vsp vaše napore in moči. Vse za dan, v katerem bi se vsak navžil športa, družbe, in kar je rfajbolj važno — slovenstva. Nekateri od vas že ne poslušate več, ker sP vam zdi preveč smešna in brez pomena ta beseda. Kdo od vas se lahko še smeje samemu sebi? Nič zato, jaz vas bom skušal prepričhti.
Slovenstvo je nekaj popolnoma abstraktnega, nematerialnega, ki ne prinaša nobenih ekonomskih dobičkov za
Slišal sem, da bo država odpadla. Ne bo je več. To je zelo pametno. Čemu obdržati tiste stvari, ki niso nič vredne. -Opustil; smo marsikaj, kar se nam ne isplača, recimo nekatere železnice, pa zadruge, ukinili smo, šole, čemu naj bi pustili državo, če ne velja dosti. In res ne velja dosti, to sem že večkrat opazil.
Na primer mi pošlje prijatelj Miha iz Turčije lepe pozdrave. Na razglednici. Ampak ta razglednica me nikdar ne najde- Izgine, kot M se v zemljo udrla. Izgine zaradi znamke, turške znamke, ki jih zbira kdo ve kdo na kakšni pošti. Turške znamke so imenitne, naše pa zanič. Nihče ne skriva pisem z našimi znamkami. Naše znamke lahko kupiš na vsaki pošti, razen tistih, ki jih država ne privošči svojim državljanom.
Kakor so zanič naše znamke in pošta, je zanič tudi naš denar. Za marke, funte, dolarje dobiš, kar želiš, za dinar pa ne. Razen tega je za tuj denar ceneje kot za dinarje.
Tudi državljani drugih držav so boljš; od naših državljanov. Državljani naše države so tudi zanič- Kaj bi ne bili, kakršna država, takšni državljani. Tujim državljanom ni treba plačevati, če napravijo prometni prekršek, naši pa moirajo, doma in na tujem.
O svoji državi lahko napišeš, da ni dosti vredna, da je na psu, o tuji ne smeš tako pisati. Lahko dobiš osem mesecev, če tuji državi zvezde ugodno kažejo na našem nebu.
Za dobro voljo
„No, sestra, kako je danes z našim pacientom?“
„Fantazira.“
„To je pa slabo znamenje.“
„Ko ste včeraj, gospod doktor, šli od njega je rekel: yKaj je ta popolni idiot zdaj proč?' To so bile njegove zadnje pametne besede-
OD DOMA
„Pol kranjske klobase, gospa. Pa malo phsulja dajte zraven, da ne bo kdo mislil, da sem nacionalist.“
Pa ni Samo to, niso samo državljani zanič. Zanič so naše plošče, naši prašiči, naša jabolka, naši izdelki kar po vrsti od igrač do pralnih strojev, celo naše revije. Zanič je naše delo in naš zaslužek. Sumim, da so zanič tudi naše organizacije ,ki ne delajo ali so v osemnajsti reorganizaciji.
Tako lahko država zaradi mene odpade, izgine. Razen vojske. Vojska je dobra. Druge vojske so zanič, to človek vid; v tujih filmih, ki prav gotovo niso zanič.
Toda kaj bi z vojsko. Kaj bo branila, če ne bo več države ?
Lev
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
■
■
Lavalle 2331, p. 5. of. 10
■
■
■
T. E. 47-4852	|
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Central (B) Argentino	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N» 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju
po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada
13 USA dolarjev; m Evropo po 13 USA dolarjev za pošiljanj* z oviaaok* pošto. — Evropa, ZDA in Kanada M pošiljanj* z navadno pošto 9 USA d*L Talleras Gráficos Vilko S.R.U. Katodni Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7111
OBVESTILA
NEDELJA, 7. maja 1972:
V	Slovenskem domu v Carapachay-u
obletnica blagoslovitve.
V Slovenski hiši pred mašo ob 8.30 pevska vaja......................
V	Slovenski hiši po mladinski maši sestanek SFZ in SDO. Govoril bo Marko Kremžar.
NEDELJA, 14. maja 1972:
Vseslovensko romanje v Lujan.
SREDA, 17. maja 1972:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 18.30 sesthnek Lige Žena-mati.
NEDELJA, 21. maja 1972:
V	Slovenski vasi otvoritev igrišča za odbojko s celodnevnim programom.
DRUŠTVENI OGLASNIK
11. maja bo seja izvršnega odbora Zed. Slovenije.
18. maja pa se bodo sestali referenti Zedinjene Slovenije.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
UNIV. PROF.
DR. JEAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
■
: C. José K Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 t
Slovenski dom v Carapachapu
DVANAJSTA OBLETNICA DOMA
Nedelja, 7. maja:
Ob 11.—: Začetek z dviganjem zastav;
11.30: Sv. maša- za Ladota Meden ter žive in mrtve člane doma — msgr. Anton Orehar;
Kosilo
15.30: Kulturni program s sodelovanjem mladine in organizacij v domu.
Govori ing. Jernej Dobovšek
Vabimo vse prijatelje!
Sodeluje orkester PLANIKA
„V financiranju šolstva so se pa spet pokazale težave.“
„Zakaj ,spet‘ ? Jih morda že kdaj ni bilo?“
„V SLOGI JE MOČ!“ in pomoč za vse vaše denarne ptrobleme. 1470 članov SLOGE to potrjuje. Pridružite se nam!
KREDITNA ZADREGA SLOGA z. z o. z.
Bartolome Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
Našo socialno pravičnost dokažemo s podporo Slovenskemu zavetišču!

MARIBOR — V jeseni bodo v štajerski metropoli odprli Glasbeno akademijo. S tem se bo začelo uresničevanie dolgoletnih želja absolventov nižje in srednje glasbene stopnje. Za začetek bo odprt le prvi letnik, na katerega se bo vpisalo okrog 20 dijakov. Sprva bodo študentje hodili na individualne vaje še v Ljubljano, orkestralne vaje in hospi-tac-ije pa bodo v Mariboru.
LJUBLJANA — Letošnje Kidričeve nagrade so prejeli akademik prof. di. Anton Kuhelj za življenjsko delo na področju mehanike, dr. Lujo Šuklje za dognanja na. področju mehanike tal, dr. Alojzij Finžgar z‘a delo na področju pravnih ved, dr. Franc Čelešnik pa za dognanja na področju medicine glede pojavljanja in zdravljenja zajčje ustnice. Iz Kidričevega sklada so podelili tudi precej nagrad znanstvenikom z različnih področij. Med nagrajenci so dri Anton Trstenjak zà delô Oris sodobne' psihologije, dr. Niko Kuret za delo Praznično leto Slovencev, delo ki obsega 1400 strani, katerega zadnja, 4. knjiga je izšla leta 1971- Prof. dr. Bogo Grafenauer, dr. Janko Pleterski, dr. Ivan Tomšič, Lojze Ude in dr. Vinko Zwitter pa so prejeli nagrado Kidričevega sklada za delo Koroški plebiscit.
NOVA GORICA — Ljubljanski umetniki sopranistka Ileana Bratuž-Kacjan, basist Jože Stabej, violinist Rok Klopčič in pianist Igor Dekleva so v Novi Gorici in Šempetru priredili koncert za mladino. Izvedli so dela dunajskih klasikov in novejših slovenskih skladateljev; koncerta sto bila dobro obiskana.
NOVO MESTO — Slikar Artur Cu-ssigh (Kusič), italijanski slikar iz Tu-meča (Tolmezzo) v Beneški iSlovenin razstavlja od 10. aprila v novomeški Dolenjski galeriji dela iz let 1941 do 1943 z novomeškimi in kočevskimi motivi. Slikar je bil tedaj italijanski vojak v Novem mestu.
KRANJ — Francosko podjetje za urbanizem in turizem, Otam, katero je kranjska občina zaprosila za mnenje o možnosti turističnega razvoja Krvavca, je predlagalo, naj bi dostop na Krvavec rešili z novo sedežnicoi in cesto. O tem dostopu razpravljajo namreč že dve leti, pa izgleda, da so tudi po franco-in bo razprava verjetno trajala verjetno skem predlogu ostala mnenja deljena še nekaj let...
LJUBLJANA — Naša knjiga je izdala pod uredništvom Jožeta Pogačnika izbor proze in poezije iz 17. in začetka 18. stoletja pod naslovom Valvasor m sodobniki. Osrednje mesto v knjigi ima Valvasor (1641—1694); v odlomkih je predstavljeno njegovo največje delo Slava vojvodine Kranjske, v pesniškem delu pa njegov Mrtvaški ples in nekaj drugih odlomkov. Podobo obravnavanega obdobja dopolnjujejo v proznem delu Erazem Francisci, Matija Kastelec,
Žiga Žigon, Janez Stmišar, Janez G. Dolničar, Rogerij, Franc M. 'Paglovec, Jernej Basar in Maksimilijan Redeskim. V pesniškem razdelku so zastopani poleg Valvasorja še Jacobus G. Garniolius, Jožef Zizenčeli, Jurij Ž. Pogačnik, Ro-muald, Ahacij Stržinar, Paglovec in Re-deskini. Prevodi so delo dr. Mirka Rupla, dr. Kajetana Gantarja in Jožeta Mlinariča.
TRŽIČ — Tržiški občinski možje so na prošnjo podjetij sklenili, da se smejo gostilne odpreti šele ob pol sedmih zjutraj. V podjetjih so namreč ugotovili, da je vedno več delavcev, ki si pred delom privoščijo požirek ali več in ta požirek je podjetjem povzročal škodo: Zirianjšana storilnost in več nesreč pri delu-	■ ■
LJUBLJANA — Skupščina sklada republiških skupnih rezerv je, sprejela sklep o dodelitvi kredita ljubljanskemu železniškem podjetju v višini 75 milijonov dinarjev ( v treh letih po 25 milijonov) za modernizacijo železnice Celje—Šentilj. Pred meseci je podjetje prekinilo z deli, ker ni imelo dovolj denarja niti ni imelo zagotovila, da ga bo v kratkem dobilo.
LJUBLJANA — \Na podlagi dopol nil ustave republike Slovenije je 10. aprila dobila Slovenijh svojo Narodno banko, za guvernerja pa je bil imenovan Sveto Kobal, rojen 1921 v Škofji Loki, ki je leta 1964 diplomiral na ekonomski fakulteti.
Umrli so od 5. do 12. aprila
LJUBLJANA: Jože Salami; Franjo Jugovec; Anton Hrastnik, upok inšpekt. JŽ; Ivan Rahne,84, biv. trgovec in gostilničar; Franc Mojškerc, zidar v pok,, Vili šlamberger; Maks Jean, upok. u-radnik; Ana Senica r. Tomažin; Slavko Premk; Justina iSepič r. Schhtter; Franc Kačar; Marija Detela, 91, upok. učiteljica; Štefanija Gregorič r. Rožič; Ivan Čuk; dr. Vinko Ogrin, 27, zdravnik: Vinko Bogataj; Jože Ferenčič, 65; Verica Kem, otroška negovalka; Marija Tepina r. Sršen.
DRUGI KRAJI: Jože Ravbar, up. gozdarski tehnik, Dol. Logatec; Zlata Stamol, roj. Brišnik, vdova ID os, Maribor; Pavla Mehrhar, Kleče; Antonija Kartic r. Čuk, Šentjanž; Bronislava Klančnik r. Arzenšek, Stranice; Janez Krivec, Cerklje; Vida Arko r. Jež, Ribnica; Janez Lukati, Podstran pri Moravčah; Bazilip Stanič, Kranj; Rudolf Naglav, 82, Trbovlje; Viktorija Velikonja r. Krapež, Ajdovščina; Marija škoda, 84, Krško; Franja Hrastelj r. Čebin, 83; Martin Pepelnjak, up. železničar, Radeče; Marija Ferlan r. Habič, Gorenja vas; Jože župec, 83, Iška loka; Peter Božič, Stična; Jožefa Reja r. Maraž, 86, Vipolže; Bibiana Lunder, Postojna; Milan Marič, 47, ekonomist, Kranj; Frančiška iStrežek r. Tome, 89, Mali vrh; Ivan Zanošlcar, mizarski mojster v p., Kočevje; Ivan Knap, Gatina pri Grosuplju; Tone Sveršina, čevljarski mojster, Litija; Ivanka Patrnost r. Paradiš, Piran; Franc Kojnik, Zagorje ob Savi; Gabrijel Rant, Hotavlje; Erika Vrtačnik r. Remar, Trbovlje; s. Ka-ni^ija-Frančiška Trlojner, inštrumen-tarka v ptujski bolnici, Cven pri Ljutomeru.
Občni zbor
V soboto, 25. marca t. L, so imeli člani Kreditne zadruge Sloga z o. z. redni občni zbor. Predsednik g. Ivan Ašič je ob navzočnosti 46 članov začel občni zbor z molitvijo za pokoj duš v preteklem letu umrlih članov. Po izvolitvi overovateljev zapisnika in prešto-vateljev glasov so sledila poročila upravnega odbora. Predsednik je v svojem poročilu posebno poudaril, da je zadruga tud[ v preteklem letu, kljub težkim gospodarskim razmeram v deželi, lepo delovala. Priporočil je članom, naj še naprej zvesto spremljajo delo zadruge in tudi druge za to pridobivajo.
Tajnik g. Jknez Amon je v izčrpnem poročilo orisal odborovo delo v preteklem letu. Povedal je, da je odbor na svojih 26 sejah odobril 131 posojil in sprejel 400 novih članov. V zadružnih prostorih sta bila tudi dva gospodarsko-proisvetna večera. Na enem je govord g. Ruda Jurčeč o temi: Anglija in skupni evropski trg, na drugem pa g. Marko Kremžhr o dolarski krizi v Argentini. Informativni sestanek za člane zadruge je bil eden na Pristavi, eden v Slovenskem domu v San Martinu. Na obeh je poslovodja zadruge g. Marijan Loboda govoril o poslovanju SLOGE. V zimskih mesecih bomo skušali te informativne sestanke pripravit) še po drugih slovenskih središčih.
Blagajnik g- Mirko Kopač je prebral izkaz zgube in dobička in bilanco za leto 1971 in predlagal občnemu zboru razdelitev dobička. Tudi v pretekli poslovni dobi se je denarni promet v zadrugi povečal, čeprav ne v takem razmerju kakor prejšnja leta, se pač pozna gospodarska kriza. Omenil je, da je s 1. februarjem t. 1. tudi naša zadruga zvišala obresti v istem razmerju kot ostale finančne ustanove in to tako za naložbe kot za posojila.
Podpredsednik Albin Kočar je podal
„SLOGE“
poročilo o kinti Sloga v pretekli sezoni. Kinta je prav dobro služila namenu, za katerega je bila kupljena. Tudi dohodki so se v preteklem letu znatno izboljšali ter zlahka krili stroške.
Poslovodja g. Marijan Loboda je poročal o delu zadružne pisarne, ki je bilo v preteklem letu zaradi raznih sprememb znatno večje. Povedal je tudi, da Sp je naša zadruga vpisala v Federacijo argentinskih kreditnih zadrug, ki je članica Mednarodne zveze kreditnih zadrug. V posebnem poročilu o zavarovalnem skladu je poročal, da je v preteklem letu umrlo 5 zavarovanih članov, njihovim svojcem je bilo izplačanih $ 4.700.— posmrtnine. V sklad je bilo ob koncu leta vpisanih 732 članov, torej komaj dobra polovica vseh zadružnih članov. Povprečna starost zavarovancev je 48 let, povprečna starost doslej umrlih članov pa je bila 62 let.
Po poročilih upravnega odbora je bil krajši razgovor, nakar je nadzornik g. Božidar Fink podal poročilo nadzornega odbora, v katerem je povedal, da je bilo poslovanje odbora pravilno in predlagal občnemu zboru, da sprejme predloženo bilanco in vsa poročila s pohvalo, kar so člani tudi storili.
Sledile so volitve novih članov odbora, katerim je po pravilih zapadla poslovna doba. Novi odbor Kreditne zadruge SLOGA z o. z. sestavljajo: predsednik Ivan Ašič, podpredsednik Allvn Kočar, tajnik Janez Amon, blagajnik Mirko Kopač, namestnik tajnika France Pergar, namestnik blagajnika Miro Oman. Odbomiki-svetovalci so Aleksander Avguštin, Alojzij Boh, dr. Jože Dobovšek, Anton Krajnik in Anton Godec. Namestnika svetovalcev sta France Hrovat in 'Stanislav Mehle. Nadzornik je Božidar Fink in njegov namestnik Franc Zorko. Poslovodja zadruge je še naprej Marijan Loboda.
Pisatelj Karel Mauser, častni član Zedinjene Slovenije
V torek 25. aprila se je v mali dvorani Slovenske hiše sestal na sejo Med-organizacijski svet, ki ga sestavljajo: Zedinjena Slovenija, zastopniki vseh domov, slovensko dušno pastirstvo, mladinske organizacije ter Zveza žena In mater. Seji je prisostvoval kot gost tudi Karel Mauser, ki je imel po opravljenem dnevnem redu predavanje o odnosu med 'starimi in mladimi. Po debati, ki je sledila, se je Božo Starihu, ki je seji predsedoval, zahvalil Mauserju za olbisk in zanimivo predavanje, nakar je razglasil sklep upravnega odbora Zedinjene Slovenije, s katerim je Mauser imenovan ža častnega člana Zedinjene Slovenije, kar so navzoči pozdravili z odobravanjem. Po izročitvi listine o imenovanju častnega članstvu, se jo Mauser zahvalil za izkazano mu čast, nakar je predsednik sejo zaključil.
Slovo od Buenos Airesa
Karel Mauser je v petek, 28. aprila — po 21-dneynem bivanju — zapustil Argentino. K slovesu je prišlo na letališče Ezeiza .izredno število rojakov (od tega dve tretjini mladine). Iz Gara-paehaya je g. Aleksander Pirc pripeljal mladinski pevski zbor kar s posebnim omnibusom, k) ’so ga najeli v fe namen.
Ker za vso množico v čakalnici ni bilo prostora, se je slovo izvršilo kar na prostem pred čakalnico. Mala Klavdija Malovrh in Gregor Hribar, oblečena v narodno nošo, sta mu s kratkim nagovorom 'izročila šopek nageljnov, katere je g. Mauser razdelil med prisotna dekleta. Zastopniki in zastopnice ¡mladinskih organizacij so se mu prisrčno zahvalili za številne govore, za predavanja in prijateljske razgovore, ki so jih bili deležni v preteklih dnevih. Za obisk se mu je zahvalil tudi njegov stari prijatelj dr. Tine Debeljak. Krepko in prisrčno so mu stisnili roko protikomunistični borci. Končno se mu je predsednik Zedinjene Slovenije g. Božo Stariha v imenu vse slovensko družine v Argentini toplo zahvalil ne samo za obisk, ‘ampak zlasti za ogromno delo, k; ga je v prid slovenstva opravil v Velikem Buenos Airesu. 1
Mladina je obstopila dragega gbsth in mu pod vodstvom g. Pirca zapela več pesmi. Kmalu so vsi navzoči poprijeli in zabučala je slovenska pesem tako, da je vzbudila splošno pozornost in radovednost pri Argentincih in drugih potnikih. G. Mauser se je vidno ginjen zahvaljeval in poslavljal rekoč: „če Bog da, ise bomo čez dve leti zopet videli.“
Občni zbor Družabne pravde
Tudi letos — kakor vsako leto — je imela Družabna pravda dne prvega maja, na praznik sv. Jožefa Delavca, svoj redni občni zbor v prostorih Slovenske hiše. Bil je to že 24. občni zbor te naše agilne organizacije, ki se trudi, da bi med Slovence razširila krščanski socialni nauk.
Ob 9 je v kapeli Slovenske hiše daroval sv. mašo duhovni vodja Družabm-pravde g. župnik Gregor Mali, ki je po evangeliju poudaril bogastvo papeških socialnih okrožnic, ki je ljudem vse premalo znano. Zato je delo D. P. 'silno aktualno in potrebno.
Kmalu po sv. maši je v odsotnosti bolnega predsednika Maksa Jana začel in vodil občni zbor podpredsednik Stane Mehle, ki je posebej pozdravil navzočega delegata slovenskih dušnih pastirjev msgr. Anona Oreharja in duhovnega vodjo D. P. g. župnika Gregorja Malija. Poročila o delu v pretekli poslovni dobi so podali: tajnik Rudolf Smersu, bla-
gajnik Lojze Erjavec in urednik župnik Štefan Novak. 'Po poročilih 'se je razvila zelo izčrpna in temeljita debata o nalogah D. P. in njenem delu v prehodnosti.
Sledile so volitve in so bili izvoljeni v odbor ID. P.: predsednik Maks Jan, podpredsednik Stane Mehle, tajnik Rudolf Smersu, blagajnik Lojze Erjave<\ urednik župnik Štefan Novak, upravnik ga. Ida Erjavec. Uredniški odbor pa sestavljajo gg. Avgust Horvat, Marijan Loboda in Franc Pleško. V nadzorni odbor sta bila izvoljena g. Albin Magister st. in ga. Marija Cudermanova, predsednik razsodišča pa je dr. J. Dobovšek.
Z občnega zbora so bila poslhna pozdravna pisma kardinalu Caggianu, predsedniku NO za Slovenijo g. Milošu Staretu in vsem slovenskim organizacijam. Podpredsednik je bil naprošen, da sporoči pozdrave udeležencev občnega zbora bolnemu predsedniku g. Maksu Janu.
Misijonar o. Jože Kokalj med nami
LEPA PRIREDITEV V SLOVENSKI HIŠI
Te dni je slovensko skupnost v Buenos Airesu obiskal misijonar oče Jožo Kokalj DJ. Že med tednom imel predavanja v slovenskih domovih. V nedeljo, 30. apirila zjutraj je maševal \ Slomškovem domu, popoldne pa je pri šel v naše središče, Slovensko hišo.
0’b štirih je, ob številni udeležbi rojakov, somaševal skupaj z delegatom msgr. Oreharjem, g. Prebilom, Sodjem in dr. Starcem. V nagovoru med sv. mašo, ki se je darovala za vse slovenske misijonarje, je o. Kokal poudarjal, da slovenski misijon ni samo v Zambiji, kjer deluje največja skupina slovenskih misijonarjev, ampak povsod po svetu, kjer je kak slovenski misijonar ali misijonarka. Zato je prav, da se vseh spomnimo in vse moralno in gmotno podpiramo. Predvsem je poudaril, da je gonilna sila misijonstva ljubezen tistih, ki gredo v misijone, in tistih, ki jim v zaledju pomagajo. „Kjer je ljubezen tam pride vse drugo.“
Po sv. maši je bil kratek odmor, nato pa je sledila prireditev. Marjan Loboda nam je predstavil misijonarja V imenu slov. dušnega pastirstva je spregovoril delegat msgr. Orehar. Poi-dravil je misijonarja o. Kokalja, kot Kristusovega vojaka, ki prihaja s fronte, kjer :se bori za razširjenje božjega kraljestva- Izrekel je željo, da bi se tudi med nami zbudil še kak misijonski poklic. 'Nadalje je pozdravil misijonarja Božo Stariha, predsednik našega osrednjega društva Zedinjena Slovenija. Izrekel je misijonarju dobrodošlico in se spomnil vseh tistih misijonarjev, ki jih je dala slovenska skupnost v Argentini. G. Sodja, urednik „Katoliških misijonov“ se je zahvalil misijonarju za njegov obisk v imenu slovenskih lazaristov. Spomnil nas je, da je misijonar živa priča za Kristusa, živa priča mladini, da je vredno oditi v misijone, in izrekel upanje, da bo mi-sijonirjeva navzočnost odkrila v kakem
mladem človeku skrit misijonski poklic.
Nato je spregovoril sam misijonar. Pozdravil je posebej starše slovenskih misijonarjev, k) delujejo v Afriki: g. žužkbvo, mamo misijonskih zdravnic
s.	žužek, g. in go. Opeka, starše bogoslovca misijonarja na Madagaskarju Petra Opeka, in go. Tomazinovo, mamo zambijskega misijonarja Lovra Tomazina. O. Kokalj je na kratko omenil svoje potovanje v Slovenijo, po Evropi, Združenih državah in Kanadi, kjer je povsod obiskal misijonske sodelavce in prijatelje v zaledju. Poudaril je da zanimanje za misijone povsod, tudj v Sloveniji narašča. Zahvalil se je za ljubezen in pomoč, ki jo nudi misijonarjem slovenska skupnost v Argentini. Spomnil nas je, da smo v nekem smislu vsi misijonarji. Njegovim besedam je zbrano občinstvo navdušeno ploskalo.
Misijonarjevemu govoru je sledilo predvajanje turističnega filma o Zambiji, njene naravne lepote, živalstva in rastlinstva- Videli smo njene prebivalce, njihovo življenje, navade, plese, narodno obrt in narodno umetnost. Ob skiop-tičnih slikah pa nam je predaval o svojem delu v zambijskem misijonu. Pokazal je tudi več posnetkov iz misijona p. Tomažina in drugih slovenskih misijonarjev v Zambiji.
Misijonar o. Kokalj se nam je s svojim obiskom predstavil kot lik modernega pokoncilskega misijonarja. Živahen, dinamičen in ves zavzet za svoje misijonsko poslanstvo. Za lepe besede, za boljše poznanje dela slovenskih misijonarjev v daljnih deželah smo mu iz srca hvaležni, kakor so mu bili hvaležni vsi, W so prišli z njim v strin sploh vsi izredno številni rojaki, k' so se zbrali na misijonskem slavju v Slovenski hiši, in so se po končanem shodu hvaležni in še bolj goreči za misijonsko delo odhajali na svoje domove.	|	1»m*-!
Vsak teden ena
HREPENENJE Vladimir Kos
Pri nas doma bo kmalu spet pomlad. Na vrtu pel v sopranu bo strnad o soncu in ljubezni.
1
Pod grmi se vijolice odpro, drget življenja vzvalovi zemljo na tihih dolgih njivah.
In vsak večer poljub ji da nebo, še preden sanje pridejo z nočjo, še preden se zamakne.
Pri nas doma bo kmalu spet pomlad. In mati stala bo kraj vrtnih vrat, bo spet čakala name.
JAKOB MAČEK — 80-letnik
je bil stari, domačij;
2.	maja v Dole-Logat-je sedmi edini še živeč; izmed mih otrok. 16-leten je oznal pomen Krekovega gibanja in se priključil Prosvetne-
MBM mu iz°braže-tJŠeMm® MEBRBm valnem društvu. Kot načelnik in kasnejši predsednik Orla je vzljubil zlasti orodno telovadbo, katero je gojil nad 30 let. (Še v taborišču v Italiji so ga videli na drogu).
Prva svetovna leta ga je doletela v vojaških letih. Bil je večkrat odlikovan, a končno ranjen in invalid.
Ni prevzel kmetije, kakor je želel oče, temveč je začel z lesno trgovino, ki jo je počasi razvil v veliko industrijsko' podjetje-
Iskren 'somišljenik SLS je bil zaupnik stranke in osebni prijatelj dr. Korošca, Natlačena, Kulovca, Gabrovška in Kreka.
Poleg dela v podjetju in stranki je vedno našel čas za javno delo pri iskanju napredka na gospodarskem in kulturnem polju, čutila se je njegova navzočnost pri Mlekarski zadrugi, Konzumnem društvu, bil je načelnik okrajnega cestnega odbora; podžupan z malimi presledki.
Odklanjal je dosledno, če je bilo mogoče, vsako vidno vodilno mesto, čutiti ga je bilo v ozadju, kjer je s skri-him in tihim delom največkrat odločilno pripomogel do uspehov. Strokovnjak v lesni industriji, skromen in prijazen, je bil vedno dobrohoten svetovalec drugim. Kot takega so ga spoštovali tudi politični nasprotniki. Njegovo socialno tenkočutnost so poznali njegovi uslužbenci in sodelavci. Ni bil slučaj, da je on pripravljal načrt za udeležbo usluž-benstva pri vodstvu in kapitalu podjetja.
Tudi na drugih področjih so bili velik) njegovi načrti. Predvsem je zagovarjal idejo dokončne izdelave in njihov izvoz, namesto izvažanja surovin. Mnogo bi še ustvaril, a ga je na žalost prehitela revolucija. Kot trdna kraška grča pri svoji premočrtnosti ni dvomil, kje je njegovo mesto, čim se je OF pokazala v prav) luči. Odločno 'se je zoperstavil organiziranemu zlu. čeprav ne aktiven (zaradi let) je bil domobranec pp svojem mišljenju in vesti. Prav to ga je končno vrglo skupno z družino v svet, neznan in tuj.
Predal se je usodi, a klonil ni. V Argentino se je javil med prvimi zavedajoč se, da je kampovsko brezdelje nekaj nezdravega, nenaravnega. V Buenos Airesu je zaoral ledino takorekoč praznih rok, a poln trdoživosti in vere-In je uspel. Iz te vere pa živ; dalje v Ramos_ Mejiji skupno s svojo ženo Marijo roj. Maček, čas pa mu hodijo krajšat štiri hčere s številnimi vnuki.
Pred nekaj leti je praznoval zlato poroko. Premagal je tudi zahrbtno bolezen, ki ga nam je hotela iztrgat) 'z naše srede.
Pri 80 letih še vedno, zasleduje z zanimanjem 'slovensko emigrantsko življenje in se rad, če le more udeležuje prireditev. Težko bi si predstavljali slovensko mašo v Slomškovem domu brez njegovega nasmejanega obraza.
K številnim čestitkam, ki jih je prejel jubilant, se pridružuje tudi Svobodna Slovenija in mu kliče: še mnogo let! * V
DRUŠTVENI OGLASNIK Osnovanje Mladinskega sveta
V okviru Medorganizacijskega sveta se je osnoval Mladinski svet ,ki je delavni organ MO. Ta bo imel predvidoma 4 odseke: 1. kulturno prosvetni, športni, glasbeni in družabni odsek. Svet vodi g. ing. Jernej Dobovšek. Člani so mladinski referenti domov, g. ka-tehetje, mladinske organizacije in zveza slovenskih mater in žena. Glavn) namen tega novega organa je biti v pomoč mladinskim organizacijam in jim pomagati pri njihovem udejstvovanju.
Mladinski svet se bo prvič sestal v sredo, 10. maja ob 20 v Slovenski hiši. Vabljeni predstavniki domov ter mladinskih organizacij.