PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
• Cena 90 lir
Leto XXVIII. Št. 253 (8346)
TRST, četrtek, 26. oktobra 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POGOVORI ITALIJANSKE DRŽA VNE DELEGACIJE V MOSKVI
SZ predlagala desetletno pogodbo
KOROŠKI DEŽELNI PARLAMENT RAZPRAVLJAL 0 SLOVENSKI MANJŠINI
Deželna vlada bo izvajala zakon
o gospodarskem sodelovanju z Italijo o dvojezičnih krajevnih napisih
Andreotti obiskal Podgornega - Zunanji minister Medici zadovoljen z iskrenimi pogovori s sovjetskimi voditelji
it p. MOSKVA, 25. — Drugi dan obiska v Moskvi je predsednik al|janske vlade začel z položitvijo venca na grob neznanega vojaka. 0 ,ej svečanosti je italijanska delegacija odšla v Kremelj, kjer je nadaljevala z uradnimi pogovori s sovjetskimi voditelji.
J*0 fosilu, ki ga je Andreotti I lre“'l na sedežu italijanskega ve-
..Poslaništva 23 sovietske Drecf#tav-
.,	----- za sovjetske predf)?y
se je predsednik vlade po-0 dne udeležil odprtja prostorov Predstavništva italijansko - sovjet-Tut fr9.ov'nske zbornice v Moskvi. ; aJ. i® Andreotti sporočil itali-nskmi operaterjem in časnikarjem, Ital-1!* Sovjetska zveza predlagala Mi desetletni globalni sporazum gospodarskem, tehničnem in anstvenem sodelovanju. Andre-,1 J.18 ugotovil, da je italijanska log 113 de'e9ac'ia sprejela ta predvidne je Andreotti opravil Diwj°sl'n* obisk pri predsedniku 1Uma vrhovnega sovjeta Nini P°dg°rnemu. čenrav ta obisk teni V- ProSramu’ so vendar na leiil srečaniu- katerega sta se ude-0l a tudi oba zunanja ministra s aVnaval' važna politična in go-darska vprašanja. Agencija
TASS je tudi to srečanje označila za «odkrito in prijateljsko«. Kot se je zvedelo, je Andreotti obvestil Podgornega o pogovorih, ki jih je doslej imel s sovjetsko delegacijo in poudaril italijansko politično linijo. ki sloni na udeležbi v atlantski zvezi, evropski združitvi in na dobrih in prijateljskih odnosih s sosednimi državami. Podgorni je med pogovorom zaprosil Andreottija, naj izroči predsedniku italijanske republike Leoneju vabilo, naj obišče Sovjetsko zvezo. Zvedelo se je, da je Andreotti povabil Kosigina na uradni obisk v Italijo in da je bilo vabilo sprejeto.
Zunanji minister Medici je v pogovoru z italijanskimi časnikarji povedal nekaj podrobnosti o dosedanjih pogajanjih med italijansko-sovjetsko državno delegacijo v Moskvi. Potem ko je na kratko omenil nekatera gospodarska vprašanja, ki so bila na dnevnem redu
ll|HIIII||||||||t,,„l„,,llll,|,llll||||llll||l|ll|l|||||VIU|rl|||||||||||||||||||l|||||||||||,|||||||,|,|lll,||||t|n
POLEMIKE OKROG ZAHTEVE KPI ZA VSTOP V UEO
Danes izvoljeni predstavniki Italije v evropski parlament
Forlanijeve izjave o PSI v stranki - Berlinguer o
j*™. 25. - Poslanska zbornica
•MenilVečino glasov ponovno spre-na . vrsto členov novega zako-
PravT °-StVU' Prv°tn* zakon so pri; koaj- • -8e v razdobju levosredinske
gg'
sedaj pa ga centristične spreminjajo v slabše. Ta-šokifa. rec‘rno spremenili sestavo sinriii! i-svetov in izločili iz njih social Ste’ Psihologa, zdravnika in ntj^a asistenta. Razpravo o čili 53*0011 bodo verjetno zaklju-Voliii nes’ na kar bodo ob 16. ski predstavnike Italije v evrop-^ ParlEime-nt in svet zahod-V 2v°P'ke obrambne zveze (UEO). njemve* s tem, važnim, glasova-ga le v zbornici prišlo do ostre-kamiP<)pacia med vladnimi stran-
v svetu za
Žabi. predstavniki KPI, ki so stir.„Va * predstavništvo komuni-h£e skuP>ne tudi v pLPl^vropske obrambne zveze. klevarVn’ki večine so najprej o-- .. "h. zaradi česar so se — na
sk Predsednikov parlamentarnih Peru- ■ pri predsedniku :
Utv mju ~ dogovorili, da
e Predstavnikov ---------
zbornice se vo-v zvezne orga-jj Zahodne Evrope prenesejo na nr ,l)?Vember. Dogovor so pozneje sk„ !lcai' na pritisk načelnikov 0>n KD, PSDI, PRI in PLI. tjj 0 se vladni večini močno muza °a bi v zvezi z glasovanjem
izzvale ostre polemike odnosu med KPI m PSI
O kongresu PSI je napisal daljši članek v partijsko revijo »Itina-scita* tajnik KPI Berlinguer. Ta trdi, da si KPI želi močne in samostojne socialistične stranke, ker je to pač specifična, pozitivna in zgodovinska značilnost italijanskega delavskega gibanja, ki je pluralistično. Pri tem se je skliceval na Togliattija in dejal, da ni «nujno, da sta obe stranki hkrati v opoziciji ali hkrati v vladi«, važno pa je, da sodelujeta odkrito in tovariško. Glede možnosti povratka PSI v vlado je Berlinguer dejal, da bi to bilo pozitivno v primeru, da bi preobrat pomenil prehodno fazo v smeri naprednejšega razvoja, ki je nemogoč brez PSI in KPI.
in je omenil sovjetski predlog o desetletnem sporazumu o gospodarskem, tehničnem in znanstvenem sodelovanju, je bil bolj zgovoren o političnih vprašanjih. Poudaril je, da sta si delegaciji, ko sta obravnavali politična vprašanja, prišli večkrat navzkriž.
Povedal je, da so sovjetski voditelji načeli vprašanje vojaške baze na o toku Maddaleni in dejal: «Mi smo jim obširno obrazložili to stvar. Ne morem reči, da je bil naš sogovornik zadovoljen, ker je dejal, da to vprašanje ne more prispevati k miru. Po našem mnenju pa je to postransko vprašanje, ki ne more spreme niti dobrega ozračja sedanjih pogovorov«. Glede konference o evropski varnosti in sodelovanju je Medici naglasil, da je Sovjetska zveza na stališču, da mora biti ta konferenca ločena od pogajanj za zmanjšanje oborožitve. Zahodne države pa, je dejal Medici, menijo, da je treba skupno razpravljati o obeh stvareh.
NDR zahteva sprejetje v OZN
BERLIN, 25. — Nemška demo kratična republika je ponovno za prosila OZN, da jo sprejme kol redno članico. V svoji izjavi tiskovni agenciji ADN je vzhodnonemški zunanji minister Otto Winzer dejal da je vprašanje sprejetja Vzhodne Nemčije v OZN treba rešiti čimprej.
Preiskava o milanskem atentatu
Sodni postopek proti policijskim funkcionarjem
MILAN, 25. — Sodnik Gerardo D'Ambrosio, ki raziskuje dejavnost teroristične skupine, ki sta jo vodila fašista Freda in Ventura je v zvezi s preiskavo poslal namestniku poveljnika italijanske policije dr. Catenacclju, šefoma političnih oddelkov kvestur v Rimu in Milanu Provenzi in Allegri, sporočilo, da je sprožil sodni postopek zaradi prikrivanja dokaznega materiala sodnim oblastem. Catenacci je osumljen, da je prikril izvide na torbi milanskih atentatov, Allegra je o-sumljen, da je kriv izginotja vrvice, ki je bila na eni izmed torb z bombami, Provenza pa, da je prikril sodni oblastr poročilo o pričevanju neke padovanske trgovske pomočnice, ki je prodala torbe. Vsi trije dokazi bi omogočili preiskovalnim organom že nekaj dni po krvavem pokolu na Trgu Fontana identifikacijo fašistične celice v Padovi in bi v hipu razbremenili anarhiste Valpredo in tovariše.
Načelnik milanskega državnega pravdništva dr. Alberici je, medtem, premestil javnega tožilca dr. Fiasconara, ki je sodniku D'Am-brosiu pomagal v preiskavi proti Fredi in Venturi. Odredil je, da bo odslej delal v okviru pravdništva in se ukvarjal z drugimi zadevami. D'Ambrosiu bo še redno ob strani javni tožilec dr. Alessan-drini.
Pogajanja za obnovitev pogodbe kovinarjev
RIM, 25. — Danes so se nadaljevala pogajanja za obnovitev delovnih pogodb kovina: jev tako zasebnih podjetij, kot podjetij z držav-
no udeležbo. Vodja predstavnikov delodajalcev dr. Valle je v začetku sestanka s predstavnik* treh sindikalnih organizacij kovinarjev zasebnih podjetij potožil, češ da bo obnovitev delovne pogodbe industrijce drago stala in je v tem navedel nekaj podatkov. Tajnik FIOM Tren. tin je predlagal naj bi opustili razpravo o visoki ceni pogodbe ter začeli končno razpravljati o delavski zahtevni platformi. Sporna točka je še vedno preureditev staleža z odpravo razlike med delavci in uradniki ter uvedba petih plačilnih ravni namesto sedanjih 12. Sestanek med delodajalci m sindikalnimi predstavniki se je končal okoli 14. ure in se bo nadaljeval jutri ob 9.30.
TOKIO, 25. — Japonski zunanji minister Ohira se je vrnil v Japonsko po 15-devnem potovanju v Avstraliji, Novi Zelandiji in Sovjetski zvezi. Med obiskom v Sovjetski zvezi se je Ohira pogovarjal s Kosiginom in Gromikom o možnosti podpisa mirovne pogodbe med Sovjetsko zvezo in Japonsko.
Deželni glavar Sima odklonil ugotavljanje manjšine - Slovenski svetovalec Ogris je dejal, da so nedavni dogodki celo presegli dogodke iz leta 1938
(Naš posebni dopisnik)
CELOVEC, 25. — Koroški deželni parlament je danes obširno razpravljal o aktualnih problemih v zvezi s položajem slovenske manjšine na Koroškem Uvodni ekspoze v razpravo je podal koroški deželni glavar Hans Sima.
V ekspozeju, ki je na eni strani odločno poudarjal stališča socialistične stranke, da namerava vztrajati pri zakonu o krajevnih dvojezičnih napisih, na drugi strani pa je bil po mnenju poslanca Ljudske stranke dr. Mayerhoferja miren proti ostalim stanskam, je koroški deželni glavar v glavnem ponovil že znana stališča o katerih je govoril že na nedavni tiskovni konferenci. Naj jih na kratko obnovimo:
Izvajanje avstrijske državne pogodbe spada v pristojnost avstrijske zvezne vlade in ima ustavni značaj. Zakon o dvojezičnih krajevnih napisih je trrtia sprejeti kot nujnost in obveznost. Zadnji dogodki na Koroškem, katere je Sima označil kot brezpravne pro-
tizakonite akcije, so povzročili velik odmev v svetu in so vzrok za resno zaskrbljenost. V dogajanja na Koroškem so se vključili tudi radikalni elementi z dr. Burgerjem na čelu. Upoštevajoč trenutne možnosti je sedanja rešitev vprašanja dvojezičnih napisov na Koroškem edina možna.
Koroški ceželni glavar je ponovno odločno odklonil ugotavljanje manjšine. Prvič ga avstrijska državna pogodba nikjer ne omenja, drugič pa nikjer na svetu ni primera, da bi bila zaščita manjšine odvisna od njenega ugotavljanja. Slovenizacija Koroške, s katero o-perira zlasti Heimatdienst, je de-tnagoška parola, je poudaril Hans Sima in dodal, da gre ob sedanjih dogodkih za ugled Koroške v Avstriji in za ugled Avstrije v svetu in da mora Avstrija dokazati, da je sama sposobna ta problem rešiti.
Razprava je potekala v znamenju že znanih stališč, ki se niso v bistvu v ničemer spremenila kljub včerajšnjemu posvetovanju predsed-
nikov klubov poslancev vseh treh skupin. Medtem ko svobodnjaška stranka še naprej vztraja pri znanih sovražnih stališčih do manjšine in predvsem pri njenem ugotavljanju, je mogoče pri poslancih Ljudske stranke opaziti v tem pogledu določene razlike. Tako je dr. Mayerhofer izjavil, da je ugotavljanje manjšine, če manjšina sama tega noče. brez smisla. Omenil je verjetnost, da manjšina pri ugotavljanju najbrže ne bi sodelovala, večina pa od takšnega ugotavljanja ne bi imela nobene koristi, ker to še ne bi bilo dokaz, da manjšine ni.
V imenu kluba socialističnih poslancev je spregovoril njegov predsednik inž. Sereinigg. Poudaril je, da je za socialiste zakon o dvojezičnih napisih obveznost in da od njega ne bodo odstopili. Ugotavljanje manjšine je nesprejemljivo, vprašanje varnosti avstrijskih južnih meja pa je jasno in o tem ne misli razpravljati. Ugotovil pa je tudi »nervozo« v Jugoslaviji v zvezi s sedanjim položajem manjšine na Koroškem in da bo Avstrija to
lllllllllllllll■lllllllllllllUIIIII|||||||||||||||||llllll|||f|tlf|||||||||||||||||||||||||||ll|||||||||lllllll||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
V INTERVJUJU TISKOVNI AGENCIJI »UNITED PRESS INTERNATIONAL
»
Ngujen Thi Binh zanikala govorice o politični rešitvi vietnamske krize
■gSi —
V prihodnjih dneh tiskovna konferenca dr. Kis-singerja o pogajanjih v Parizu in Saigonu
Z'?i i. >Akkss3
Zunanja ministrica ZRV Ngujen Thi Binh med intervjujem
sti6^ropski parlament in komuni-ne 0 zahtevo, naj sprejmejo nje-
*aiJredstavnike tudi v organe
prjši 0evr°pske obrambne zveze, memh do obšime diskusije in spre-^ato 6 s^abšč katere izmed strank, nilj ?° predstavniki večine skle-O Podprejo sporazum giede bflcki - a Parlamenta, v katerem lo ••Mele stranke sledeče števi-jjOOslancev: KD 7 KPI 5> psi in Gl b0 2. PSDI in SVP po enega bratSJe sveta zahodneevropske o-centri!?e, skupnosti (UEO) pa je do v ,na večina sklenila, da ho-Me L-njem predstavniki centristič-tef (KD, PSDI, PLI, PRI) Mi h?la*'sti, s formulacijo, da bi čine. pgnd' kdaj postati člani ve-čine n ri tem so predstavniki ve-24hteVa|OUclar'b' da socialisti niso skeni k nai bo v zahodnoevrop-stavnif?brarnbnem svetu tudi pred-Vri.0 KPI-
°ev Nnn Vn'k komunističnih poslan-pPot«... te J® s tem « tuvA ostro
v' disk 01 in govoriI
jJJn KD Forlani je z intervju-*va| 1 air|ski reviji »Panorama« iz-Voke a Polemiko v notranjosti Mja , .'0 je za odgovore na vpra-»ji knn 80 2odevala PSI in bliž-dejgj a8res. Forlani je v bistui •Ja ji a je centristična vlada trd-čila V(1.a .bi se PSI lahko priklju-Mstom Cln'' da pa mora biti social i^ M rf-fl?' da 'e pod pogoji, ki lanijevJ:lktlrala K°. kajti po Fort 1(q 01 •Mnenju, je »privilegirana u0	'e	utvara tistih, ki
,eSe(L j*° spati ponoči. Ker
^VifVv	na	Hpmnlrrist
v zveza ostro o nerazumlji-
PSI« le utvara tistih,
.	— ponoči. Ker so te
. oco tetele na demokristjansko °mba vl badi na Rumorja in Co-M M,., Se zavzemata za povra-tPorZe la lstev v vlado, je struja ?%ovo..nUOve* Posl- Donat Cattina Poli ?. ironično noto, v ka-()ZraniJa Poziva, naj se ven-e v notranjost stranke.
MIR
PRED VRAT!
Vojna v Vietnamu se približuje koncu, rekli bi lahko, da je mir tako rekoč pred vrati.
Približujemo se koncu našega dolgega in težkega vojaškega poseganja v Vietnamu. Te besede je izrekel ameriški predsednik. Sevemovietnamec Le Duc Tho po je dejal: *če je pot do miru v Vietnamu dolga 10 kilometrov, potem ostaneta do sporazuma še dva kilometra. Ta dva kilometra bosta najtežja in najbolj naporna*.
Prav gotovo so ZDA tiste, ki delajo zadnja dva kilometra tako težavna. Osvobodilna fronta ih Severni Vietnam sta na zadnjih tajnih pogajanjih popustila do skrajne meje, morda ie čez. Sam severnovietpamski predsednik vlade je v izjavi za ameriški
časopis «Netvsweek» ameriški javnosti odkril, do kam je segla vietnamska popustljivost: pristali so na ameriško zahtevo, da ločeno obravnavajo vojaško plat vprašanja, se pravi prenehanje sovražnosti od politične plati, se pravi prihodnjo ureditev Južnega Vietnama.
Severni Vietnam je umaknil uradno zahtevo, naj se umakne sedanji predsednik saigonskega režima Thieu. Severni Vietnam je pripravljen pustiti na svobodo vse ameriške vojne ujetnike še predno bodo vse ameriške vojaške enote po prenehanju sovražnosti zapustile Južni Vietnam, se pravi prej predno bodo dosegli politično rešitev juž-novietnamskega vprašanja.
Dve oviri sta, ki jih V/ashing-ton še vedno postavlja dokončni rešitvi vietnamske vojne. Prva je tako imenovana čast ZDA kot velike sile. Kako se izmotati iz te vojne, ki ji po umazanosti, krutosti in neusmiljenosti ni primera v zgodovini. Ne bomo izpostavljali zasmehu naših žrtev s tem, da bi pokleknili pred sovražnikom. Torej tak mir hoče Nixon. s katerim ne bo prizadeta veličina ZDA kot velike sile. Odhod iz Vietnama ne sme biti umik poraženca. pač pa častno dejanje velike sile.
Druga ovira, ki Nixonu ne da skleniti hitrega konca je skrb velike sile, kaj bo z njenimi koristmi, vplivom in položajem v Aziji po odhodu njene vojaške sile. Do zdaj so si ZLA ta vpliv in to svojo navzočnost zagotavljale s tistim, • kar je poglavitna značilnost mogočneža s silo Kaj pa potem.? Ne bomo dovolili, da
Južni Vietnam postane komunistični, je neštetokrat v zadnjem času ponavljal Nixon.
Zato si krčevito prizadeva ohraniti no oblasti. ali vsaj zagotoviti udeležbo pri oblasti v bodoči na novo urejeni južnovietnamski državi tistih sil, ki so bile do zdaj edina opora ameriške politike v Južnem Vietnamu. To pa je Thieu in njegov krog. Zato bosta zadnja dva kilometra poti do miru v Vietnamu tako težka in naporna. Zato bo tudi prihodnje življenje Južnega Vietnama tudi po končani vojni težko, naporno in zapleteno.
Vendar, topovi bodo utihnili, ljudstvo Južnega in Severnega Vietnama se bo po letih in letih lahko oddahnilo pred nevarnostjo od nenehnih zračnih napadov a-meriških letal.
In kaj bo ostalo kot posledica ene najbolj kritičnih vojn proti nekemu narodu, kar jih pozna zgodovina. Nekaj milijonov žrtev, grobovi posejani od severa do juga te tako izmučene dežele. Opustošena, razrila in zastrupljena polja. Porušena mesta in vasi. Iztrošena in izmozgana dežela. In zakaj? Ali si Nixon te dni, pa ne samo Nixon, postavlja to vprašanje. Ali je bila vietnamska vojna mar zaradi Vietnama. Ali je Vietnam, pa naj bo južni ali severni, bil tisti, ki je ogrožal varnost in koristi največje sile sodobnega sveta. Zdaj, ko naj bi bil mir pred vrati, je treba usmeriti pogled tudi onstran teh vrat. Kaj je resnica in nauk te najbolj umazane vojne v zgodovini? Resnica je ta, da je mali narod plačal' z brezmejnimi žrtvami visoke spore med velikimi. Zavarovati ameriške postojanke kot tolike mogočne sile pred prodorom
drugega velikana — in tudi tretjega — na območje jugovzhodne Azije, to je bil vzrok vojne v Vietnamu. Bistvo vojne je bil spor med velikimi za vplivna območja. Račun je plačal mali, miroljubni in svobodoljubni narod. In ko je Nixon stopil na stoletni kitajski zid in izgovoril zgodovinske besede: Podrimo ideološke zidove med nami, začnimo obdobje miroljubnega sodelovanja, je to pomenilo popolno spremembo večde-setletne ameriške politike do nasprotnih sil. Tedaj in pozneje, ko je v Moskvi odpiral novo stran odnosov s Sovjetsko zvezo na temelju sožitja, niso hkrati tudi u-tihnili topovi v Vietnamu, kakor niso siloviti letalski napadi na vietnamska mesta prav nič motili slavnostnega ozračja med o-biskom tako v Pekingu kot v Moskvi.
Svet je lahko spoznal dve poli-tisti ZDA: eno nasproti drugim velikim silam, ta je vsebovala mir, sodelovanje, sožitje, in drugo nasproti Vietnamu, se pravi malemu narodu, ki je vsebovala minsko zaporo sevemovietnamskih pristanišč in neusmiljeno mrtvaško setev tisočev in tisočev bomb nad vietnamsko deželo. Ko je šel Nixon v Peking in Moskvo, mu ni bil v napotje ne kitajski, ne sovjetski «komunizem», ko pa govori o Vietnamu, grozi, da ne bo dovolil komunistične vladavitie v Južnem Vietnamu. Z isto vranico velike sile je pred leti Sovjetska zveza z vojsko preprečila pojav drugačnega socializma, kot je Moskvi všeč.
To je nauk, ki s eponuja spričo napovedi. da je mir v Vietnamu končno pred vrati.
DRAGO KOŠMRLJ
PARIZ, 25. — V intervjuju, ki ga je dala tiskovni agenciji UPI, je gospa Thi Binhova danes v Parizu dejala, da za sedaj ni predvidena nobena prekinitev ognja in da niso še dosegli sporazuma z Američani o osnovnih vprašanjih. Thi Binhova je tudi obtožila južnovietnamske ga predsednika Van Thieuja, da skuša ovirati pogajanja za dosego politične rešitve v jugovzhodni Aziji. Naš cilj, je nadaljevala gospa Thi Binh, je doseči čim prej preki nitev sovražnosti, da bi se končalo neizmerno trpljenje vietnamskega ljudstva, ki bi tako končno dobilo pravico do samoodločitve.
Govor je bil tudi o tajnih pogajanjih, o katerih je gospa Binhova dejala, da bi ZRV pristala na pre kinitev ognja, če bi dosegli sporazum o politični bodočnosti Južnega Vietnama. Prekinitev ognja naj bo prvi korak na poti h koncu vojne. ZRV pa nikakor ne bo spre jela prekinitve ognja, dokler bo Thicv na oblasti in ne bo rešeno vprašanje politične bodočnosti drža ve. Zunanja ministrica ZRV se je izrazila zelo ostro o ameriškem predsedniku Nixonu, čigar politika da je največja ovira za dosego politične rešitve. Thieu lahko vodi svojo politiko samo zaradi podpore ameriške vlade. Binhova je tudi dejala, da so vse izjave Nixo-na in vse pobude Kissingerja le predvolilni manevri, s katerimi hoče šef Bele hiše preslepiti ameriško javnost pred predsedniškimi volitvami. «Nixon naj nikar ne zamenja našo dobro volje s šibkostjo, je zaključila ga. Thi Binh. ker smo trdno odločeni nadaljevati bor bo dokler ne dosežemo svojih ciljev.«
Politični komentatorji se v glavnem sprašujejo, kaj pomeni včerajšnji Thieujev govor. Mnenja so deljena; edina točka, o kateri so si vsi edini je, da južnovietnamski predsednik odločno zavrača vsako sodelovanje z osvobodilnimi silami ler morebitno sestavitev tristranske koalicijske vlade. V dvomu so sami južnovietnamski senatorji, ki so danes v senatu tolmačili Thieuje. ve besede na vsemogoče načine.
V nekaterih ameriških krogih kro ži čedalje bolj pogostorna govorica, da je predsednik Nixon ukazal ameriškim pilotom naj ne bombardirajo ozemlja Severnega Vietnama nad 20. vzporednikom. Vesti ni potrdil noben uradni forum, dejstvo, da tega področja ameriški bombniki zadnja dva dni niso bombardirali, pa je prešibka podlaga, da bi na njej sklepali kaj konkietnega.
Nixon se je danes tretjič v zad njih treh dneh sestal s svojim po sebnim svetovalcem Kissingerjem Ob koncu pogovorov so iz Bele hiše b poročili, da bo v četrtek ali v petek dr. Kissinger imel tiskovno konferenco o svojih zadnjih misijah v Parizu in Saigonu. Glasnik Bele hiše Ronald Ziegler je danes izjavil. da predsednik Nixon nima namena poročati o položaju pogajanj za mir v Vietnamu pred 7. novembrom, ko bodo predsedniške volitve. Ziegler je tudi zanikal, da se bo
Nixon v bližnji bodočnosti srečal z Van Thieu jem.
Partizani so danes izstrelili nekaj 122-milimetrskih izstrelkov na ameriško oporišče Da Nang. Rakete so zadele_ skladišče napalma, ki je eksplodiralo. Bilo je nekaj mrtvih in ranjenih. Enote osvobodilnih sil so spet prekinile cesto št. 1, ki povezuje Saigon z vzhodno obalo. O spopadih poročajo tudi s področij osrednjih planot.
Potres v Italiji včeraj ob 22.58
RIM, 25. — Petnajst sekund trajajoč potres je okoli 22.58 stresel vso severno Italijo od Genove do Trsta, preko Milana, Trenta, Benetk, Ro-viga. Pri Pavii so prebivalci zaslišali tudi podzemeljsko grmenje. Potres je bil, tako trdijo, četrte stopnje Mercallijeve lestvice. V glavnem je povzročil nekaj panike, a le redko materialno škodo na oknih in balkonih, verjetno tudi zato, ker je trajal le četrt minute. V nekaterih mestih so ljudje po potresu zapustili svoja stanovanja, vendar so se kmalu pomirili.
stvar lahko sama rešila. Dalje Je j obžaloval, da so zaradi zadnjih I dogodkov utrpeli kulturni odnosi med Koroško in Slovenijo. Ob koncu je še poudaril, da socialistični poslanci v celoti odobravajo stališče deželnega glavarja.
Veliko zanimanje in odobravanje med socialističnimi poslanci je vzbudilo izvajanje Josefa Guttebrunner-ja, ki se je dotaknil predvsem dobe od leta 1938 do konca druge svetovne vojne, se pravi obdobja, ki se ga v glavnem izogibajo. Poudaril je, da je nemška večina v tem obdobju izseljevala koroške Slovence. Omenil je tudi vojnega zločinca Majerja Kaibitscha in poudaril, da so mu nekateri krogi na Koroškem hoteli postaviti celo spomenik, oziroma poimenovati po njem ceste.
K razpravi se je oglasil tudi e-dini slovenski predstavnik v koroškem deželnem zboru Hanzi Ogris. Poudaril je, da imajo na Koroškem v zadnjem času opraviti z ozkosrčnim nacionalističnim mišljenjem, ki je v določeni smeri preseglo celo dogodke iz leta 1938. Najbolj grozljivo pa je dejstvo, da se spet obnovljajo emocije iz preteklosti ter nacionalistične parole od včeraj. da bi z njimi ustvarili vzdušje proti slovenski manjšini in njenim pravicam.
Pobudniki teh dvomljivih dejanj, ki se proglašajo za edine branilce koroške domovine, so prizadeli Avstriji in njenemu ugledu s svo.jjmi šovinističnimi izpadi veliko škbdo.
Ob koncu se je k razpravi ponovno oglasil koroški deželni glavar Sima in med drugim poudaril, da bo Avstrija s tem, če bo priznala koroškim Slovencem in slovenski manjšini njene pravice, samo utrdila svoje meje.
Na današnjem zasedanju koroškega deželnega odbora so posland ljudske in svobodnjaške stranke vsak zase predložili nujno zahtevo, naj bi koroški deželni parlament sprejel sklep in predlagal zveznemu parlamentu, naj odloži, oziroma na novo novelira zakon o dvojezičnih krajevnih napisov. Koroški deželni zbor je vlogo poslancev avstrijske ljudske stranke in avstrijske svobodnjaške stranke odklonil.
Z. Z.
Preiskava o fašističnih atentatih
REGGIO CALABRIA. 25. - Nadaljujejo se preiskave v zvezi s fašističnimi atentati na vlake. Kve-stor Nicolicchia je obljubil denarno nagrado tistemu, ki bi preskrbel koristne informacije. Zvedelo se je, da je nekdo v soboto nekaj ur pred atentati telefoniral kvestorju in ga obvestil, da bo prišlo do atentatov na vlake. V soboto so karabinjerji pri Gioii Tauro našli '2 dinamitnih raboiev po 1 kg, ki so bili povezani z zažigalno vrvico starega tipa ter s petimi detonatorji,
n a jv e1 c	> j
D A IS b b	'I
Predsednik italijanske vlade Andreotti, ki je sedaj na uradnem obisku v Moskvi, je nadaljeval pogovore s sovjetskimi voditelji. Ob odprtju novih prostorov sovjetsko - italijanske trgovinske zbornice v Moskvi je Andreotti povedal, da je Sovjetska zveza predlagala desetletni sporazum o gospodarskem, tehničnem in znanstvenem sodelovanju. Andreotti je popoldne opravil vljudnostni obisk pri Nikolaju Podgor-nem. Na srečanju so obravnavali važna politična in gospodarska vpraianja, ki zanimajo obe državi.
V	Celovcu se je sestal koroški deželni parlament, ki je razpravljal o položaju slovenske manjšine. Deželni glavar Sima je na seji izjavil, da bo deželna vlada izvajala zakon o dvojezičnih napisih. Med razpravo so nekateri svetovalci obžalovali, da je prišlo zaradi dogodkov okrog dvojezičnih napisov do zmanjšanja kV-turnih odnosov s Slovenijo. Slovenski svetovalec Ogris, je ostro obsodil načistično gonjo in dejal, da so bili nedavni dogodki hujši od dogodkov v letu 1938.
V	intervjuju tiskovni agenciji UPI je zunanja ministrica ZPjjJ obtožila predsednika Nixona, da skuša z lažnimi glasovi o skorajšnjem premirju v Vietnamu pridobiti glasove za prihodnje predsedniške volitve.
Italijanski parlament bo danes popoldne izvolil svoje predstavnike v evropskem parlamentu in v svetu zahodnoevropske obrambne skupnosti. S tem v zvezi je
nastala ostra polemika o zahtevi KPI, da se njeni predstavniki izvolijo tudi v ta organ evropske obrambne zveze.
Milanski preiskovalni sodnik D'Ambrosio je sporočil trem visokim policijskim funkcionarjem, namestniku poveljnika policije Catenacciju, šefoma milanskega in rimskega političnega oddelka kvesture Provenzi in Allegri sporočilo, da je sprožil proti njimi sodni postopek. Osumljeni so, da so sodnim oblastem prikrivili dokaze o krivdi fašistov Frede in Venture. Medtem je milanski državni pravdnik premestil javnega tožilca Fiasconara, ki je D’Ambrosiu pomagal v preiskavi.
Zaključila so se predkongresna zborovanja sekcij PSI z novim razmerjem sil med štirimi strujami, med katero je stranka razdeljena. Včeraj so vložile kandidatne liste: Gibanje za neodvisnost, Slovenska skupnosti in Krščanska demokracija. Na prefekturi so se stranke dogovorile o vseh tehničnih (ki pa so pogosto tudi politična) vprašanjih, ki se nanašajo na predvolilno kampanjo.
Položaj v Severni Irski je čedalje bolj napet. Povračilne akcije med protestanti in katoličani so na dnevnem redu. Štiri eksplozije so poškodovale električno centralo v Londonderryju, tako da je mesto ostalo v temi. Iz Londona prihajajo vesti, da bi angleška vlada utegnila odložiti volitve v Ulstru ter jih nadomestiti z referendumom o državni razmejitvi.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
26. oktobra 1972
SINOČI ZADNJE PREDKONGRESNO ZBOROVANJE ŠENTJAKOBSKE SEKCIJE
Razmerje sil med strujami tržaške federacije PSI
Včeraj so bile vložene kandidatne liste Gibanja za neodvisnost, SS in KD
Sinoči se je zaključilo zadnje predkongresno zborovanje PSI: na vrsti je bila sekcija pri Sv. Jakobu. Zaključni izidi vseh predkongresnih zborovanj so naslednji: »riscossa* 39,61 odst,, «presenza» 36,40 odst., «autonomia» 13.55 odst. in »levica* 10,26 odst. Ni še dokončno znana uradna razdelitev mest v izvršnem odboru, po predvidevanjih pa bodo v njem: po 12 pripadnikov struje »riscossa* in «presenza», 4 «avtonomisti» in 3 člani struje »levice*.
Včeraj so na občinskem volilnem u-radu vložili tri kandidatne liste: listo Gibanja za neodvisnost, ki ji načeluje Marehesich in na kateri je 45 kandidatov, kandidatno listo Slovenske skupnosti, kateri načeluje dosedanji občinski odbornik dr. Rafko Dolhar in ki bo torej zadnja — peta — na glasovnici na spodnji levi strani. Končno je danes vložila svojo kandidatno listo tudi KD, ki bo prva na desnem delu glasovnice. Kandidatni listi KD načeluje dosedanji župan Marcello Spaccini.
Že povsem sestavljene in s potrebnimi podpisi opremljene so tudi kandidatne liste PRI, PLI in PSI, ki jih bodo vložili v prihodnjih dneh. S pobiranjem podpisov pa se še trudi Fer-foglia, ki namerava vložiti skrajno desničarsko kandidatno listo «Unione demoeratica nuova Europa*.
Republikanci bodo danes pričeli 3-dnevno zasedanje o tržaških vprašanjih. Danes bo na dnevnem redu razprava o dvajsetletnem razdobju Trsta in o odgovornostih za pomanjkljivosti. Jutri bo govor o konkretnih predlogih, v soboto pa bodo izdelali predloge. Zasedanje bo v konferenčni dvorani na tržaškem velesejmu.
Tržaška federacija KPI bo priredila danes pri Sv. Jakobu zborovanje o boju proti fašizmu. Govoril bo tajnik komunistične mladine Ugo Poli.
Na sedežu za socialna preučevanja PSDI bo danes v Ul. Mazzini 44 govoril prof. Mario Lanza o aktualnih vprašanjih šole. Predavanje bo ob 19.30.
Za Krščansko demokracijo bo volilno kampanjo otvoril v ponedeljek ob 19. uri v kinu Grattacielo minister Emilio Colombo.
kovnjaki P. Lendvai (Financial Times), J. F. Brovvn, A. Sterpellone (ustanova IAI), K. Terfloth (EGS), L. Gtorgjev (Zavod za mednarodna politična in gospodarska proučevanja iz Sofije) ter T. Faveretto in M. Lah (ISDEE). Najavljen je tudi rastcp nekaterih strokovnjakov iz Jugoslavije. Nocoj bo deže la Furlanija - Julijska krajina priredila za udeležence posvetovanja poseben sprejem.
Predsednik Berzanti v Rimu za avtocesto Videm-Trbiž
Predsednik deželnega odbora Berzanti, odbornik za javna dela Ma-sutto in predsednik družbe «Autovie venete* Tonuttj so se sestali v Rimu s predsednikom poldržavne družbe za avtocestne gradnje Spea inž. Santuccijem, s katerim so o-bravnavali vprašanje avtoceste Videm - Trbiž. Po zagotovilih vi-
sokega rimskega funkcionarja naj bi razpisali dražbo za prvi odsek nove avtoceste še pred koncem zime. Za del Videm - Carnia je Spea skoro dokončala načrt, ki ga bodo v najkrajšem predložili v odobritev na ANAS; odobritev tega urada bo verjetno januarja in dražba naj bi bila že februarja. Za drugi del avtoceste od Carnie do Trbiža pa bodo verjetno izdelali načrte prihodnje leto. Inž. Santuc-ci je tudi zagotovil, da bodo primemo povezali novo avtocesto z avtocesto Videm - Mestre - Trst in z mednarodnim prehodom pri Rokovem
ZARADI POPRAVIL
Prepovedani popoldanski obiski v porodnišnici
Zaradi popravil v porodišnici bolnišnice «B. Garofolo* ne bodo dovolili v dneh 26., 27. in 28. t. m. popoldanskih obiskov, medtem ko bodo ti dovoljeni od 19. do 20. ure.
V soboto in nedeljo bo v tržaškem Kulturnem domu gostovalo Dramsko gledališče «Gavella» iz Zagreba z znano Krleževo dramo »Kraljevo*. V drami nastopajo nekateri najvidnejši hrvaški dramski umetniki
■iiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini..............................................................•lun..........................................................
VČERAJ DOSEŽEN NA SESTANKU NA PREFEKTURl
«Evropa in Balkan» danes pri ISDEE
V prostorih Hotel de la Ville se bo danes popoldne začelo zasedanje z naslovom »Evropa in Balkan*, ki ga organizirajo Institut za raziskovanje in dokumentacij0 0 vzhodni Evropi ISDEE iz Trsta, Zavod za mednarodne zadeve iz Rima n Institut Atlantique iz Pariza. Zasedanja se bodo udeležili številni strokovnjaki, časnikarji in predstavniki konzularnih oblasti iz zahodnoevropskih in balkanskih dežel.
Razpravljali bodo o političnih odnosih med zahodnoevropskimi in balkanskimi deželami ter o gospodarskih odnosih med samimi balkanskimi državami. Daljša poročila o
Sporazum med strankami o načinu volilne kampanje
Ustanovljen stalni volilni odbor - Določila o zborovanjih, načinu volilne kampanje, zvočnikih in predvajanju filmov
Na prefekturi so se včeraj predstavniki vseh strank, ki bodo nastopile na letošnjih jesenskih občinskih volitvah, dogovorili o nači nu volilne kampanje. Sestanku je predsedoval vladni komisar Abbre schia prisostvovali pa so tudi od bomik Romano, kvesmr poveljnik skupine karabinjerjev in visoki funkcionarji prefekture.
Po pozdravnem govoru prefekta Abbrescie in daljši razpravi so sklenili ustanoviti stalni izvršni odbor, v katerem bodo predstavniki vseh strank. Ta bo imel svoj sedež na tržaški občini.
Poleg tega so se dogovorili, da bodo stranke prepričale svoje somišljenike in da bodo naredile vse, da ne bo prišlo do motenja volilnih zborovanj. Se zlasti oa so se dogovorili, da med volilnimi zboro vanji neke stranke druga stranka tega zborovanja ne bo motila z zvočniki na avtomobilih niti ne bo med zborovanjem delila svojih letakov ali drugega propagandnega materiala.
Na prostem bodo lahko volilna zborovanja tako ob delavnikih kot tudi ob praznikih dopoldne od 10. do 13.30 in popoldne od 16. do 21. ure 24. novembra bodo lahko zbo rovanja trajala do 23. ure.
teh vprašanjih bodo podali stro-
-[-------------------------------.•■»■••»•>...miiuuiuunuullii
BREZ OSTRE RAZPRAVE » DEŽELNEM SVETU
Odobrili zakon za kmetijstvo in spremembe k proračunu 1972
Izjava odbornika za šolstvo Giusta o habilitacijskih tečajih
Deželni svet je včeraj po krajši razpravi izglasoval dva nova zakona in sicer zakon, po katerem bo deželna uprava prispevala k vzdrževanju področij, ki so jih izsušili ali preuredili v obdelovalna področja v gorskih krajih, ter zakon, s Katerim so vnesli nekaj sprememb v letošnji proračun.
O prvem zakonu je poročal svetovalec KD Martinis, v razpravo pa so posegli svetovalci Vida) (KPI), Gefter Wondrich (MSI), Bertoli (PLI), Puppini (MF), Vir golim (KD), poročevalec Martinis in odbornik za kmetijstvo Comelli Pred glasovanjem je še podal izjavo načelnik komunistične skupine Moschioni, ki je kritiziral zakon ski osnutek, po katerem bo dežela še vnaprej podpirala zasebne skupine, namesto da bi prispevala k razvoju ustanov, ki jih vodijo krajevne uprave in zadruge. Iz teh razlogov je tudi skupina KPI glasovala proti zakonu, medtem ko so vsi ostali svetovalci glasovali zanj.
Giavna novost, ki jo uvaja dvo členski zakon je v tem, da bo dežela prispevala k vzdrževanju izsušenih in gorskih področij, ki so jih preuredili za kmetijstvo, tudi potem, ko bodo dokončali osnovna dela.
Drugi zakon so odobrili ob na sprotovanju KPI in MSI in ob vzdr-žanju liberalcev in neodvisnega svetovalca Di Caporiacca. S tem zakonom bodo uvedli nekaj sprememb v letošnji proračun in sicer za skupno vsoto 770 milijonov lir Od te vsote bodo 260 milijonov lir krili z zmanjšanjem nekaterih stroškov, ostalih 510 milijonov lir pa s povečanjem dohodkov od da jatev IGE. Glavne postavke, ki jih bodo zmanjšali, so prispevki obči nam za prevoz šolarjev (— 60 milijonov lir), prispevki za izsušena področja (— 50 milijonov lir), pri spevki za zadruge (— 85 milijonov lir). Povečali pa se bodo stroški za propagando in poznavanje de žele Furlanije-Julijske krajine (skoro 150 milijonov lir), za prispevke občinam, ki podpirajo revne dijake (60 milijonov lir), za zavaro
vanje proti toči (200 milijonov lirj in za nove in prenovljene hotele (110 milijonov lir).
V razpravo, ki je bila precej kratka, so posegli svetovalci Bo-sari (KPI), Morpurgo (PLI), Co-cianni (KD), Gefter VVondrich (MSI) poročevalec zakona demokristjan Ginaldi in odbornik za finance Tripani.
Največ polemike je bilo seveda med komunistom Bosarijem in odbornikom Tripanijem. Prvi je dejal, da so spremembe tako majhne, da komunisti ne bodo spremenili svojega splošnega gledanja na proračun, gledanje, ki je seveda zelo kritično. Poleg tega je Bo-sari tudi kritiziral povečanje stroškov za propagando dežele, ki koristi prej deželni politični večini in odboru kot skupnosti.
Odbornik Tripani pa je odvrnil, da so spremembe neznatne v primerjavi s celotnim proračunom (510 milijonov lir predstavlja komaj 0,7 odstotka vseh dohodkov dežele) in da se usklajajo v politične smernice deželnega odbora, ki merijo k zmanjševanju poslovnih stroškov in k povečanju stroškov za investicije.
Se pred razpravo je odbornik za šolstvo Giust odgovoril vprašanju, ki so ga postavili svetovalci KPI Cuffaro, Bosari in Rizzi v zvezi z vsebinskimi in organizacijskimi pomanjkljivostmi habilitacijskih tečajev za šolnike. Odbornik Giust je dejal, da se deželni odbor stalno zanima za ta vprašanja predvsem s stiki s sindikalnimi organizacijami šolnikov in s sodelovanjem v italijanski in slovenski komisiji za šolnike naše dežele. Deželno od; borništvo za šolstvo se je tudi udeležilo meddeželnega zasedanja v Firencah, kjer so odobrili skupno izjavo, ki so jo odposlali ministrstvu za šolstvo. V tej izjavi poudarjajo nekatere osnovne pomanjkljivosti habilitacijskih tečajev in zahtevajo čimprejšnje rešitve problemov in ureditev celotnega vprašanja. Deželni odbor nadaljuje svoje delo v tej smeri in do sedaj je že dosegel nekaj rezultatov, saj so se tečaji delno izboljšali.
Zborovanje ne bo na krajih, kjer bi lahko prišlo do zastojev mestnega prometa in v bližipi bolnišnic Izrecno pa so izključili možnost zborovanj v sledečih predelih: Trg Ospedale. Trg S. Giovanni, Trg Unita. Largo Santoric. Trg Stare mitnice, Portiči, Ul. Muratti in Dre vored XX. septembra-vogal Ul. Toro.
Stalni odbor, o katerem je že bilo govora in ki bo zasedal na tržaški občini, bo usklajeval umike zborovanj in drugih pobud strank, pri čemer bo upošteval, da mora biti med zborovanji raznih strank na istem trgu najmanj četrt ure premora. Glede letečih zoorovanj pa so se dogovorih, da ne smejo tra jati več kot 15 minut Stranke so se dogovorile, da bodo naredile vse. da bo volilna propaganda umirjena in da ne bo prišlo do preveč polemičnih napadov. Med celotnim razdobjem volilne kampanje ne bo povork parad in drugih manifestacij z izjemo proslav, o katerih se bodo posebej dogovorili. Propaganda na domovih je strogo prepovedana.
Glede uporabe zvočnikov so se dogovorili naslednje:
Stalne zvočnike bodo lahko uporabili samo od 20. do 24. novembra in to od 12. do 13. in od 18. do 19. ure. Vsaka stranka bo lahko postavila samo dva stalna zvočnika. Zvočniki pa se lahko uporabljajo med zborovanji. Premične zvočnike lahko uporabljajo za napoved zborovanj in to dan pred zborovanjem in po njem. Premične zvočnike se lahko tudi uporablja pol ure pred zborovanjem, treba pa jih je izklopiti, kadar je avtomobil na parkirnem prostoru.
Za predvajanje dokumentarnih filmov veljajo ista določila kot za zborovanja.
Stojan Spetič o črni zaroti od Milana do Trsta
V krožku za politične in socialne vede »Pinko Tomažič* je sinoči govoril časnikar Stojan Spetič o ozadjih črne zarote in fašističnih nasilnih akcij, ki se vleče od Milana do Trsta. V dve uri trajajočem in bogato argumentiranem predavanju je časnikar orisal tako politično, kot tudi policijsko in zarotniško ozadje delovanja črne internacionale ter še zlasti ozadja bombnih in drugih atentatov, do katerih je prišlo na našem področ-
ju. Časnikar je ugotovil, da gre v vseh primerih za poskuse, da se na nasilni način spremeni demokratično družbeno ureditev, poruši mir na meji in razbije ozračje sožitja in sodelovanja.
Na zanimivem predavanju so se zbrali številni slovenski antifašisti. Med drugimi smo opazili mater narodnega heroja gospo Tomažič, jugoslovanska konzula Srečka Kovačiča in Marinka Kosora in številne mladince raznih političnih prepričanj.
Predsednik krožka Miloš Kodrič je ob zaključku prečita' resolucijo v zvezi s koroškimi dogodki, ki so jo prisotni soglasno odobrili.
ZARADI POTRESNIH SUNKOV
Nekaj preplaha a nobene škode
Snoči ob 22.56 in ob 23.01 so prebivalci višjega predela mesta, okolice, na podeželju in še posebej v Križu zaznali dva lažja potresna sunka, ki pa nista povzročila ne škode ne človeških žrtev, pač pa samo nekaj preplaha. Prvi sunek je trajal dve minuti, od 22.56 do 22.58, drugi pa nekaj manj. Na osrednji gasilski postaji v Trstu je v tem času večkrat zabrnel telefon. Ljudje so prepla šeno spraševali, kaj se dogaja dežurni gasilec pri telefonu pa jih je pomiril, da ni nič hudega in da ni nobene nevarnosti. Sku šali smo se pozanimati pri tala sografskem uradu, da bi izvedeli kaj več o potresu, vsaj stopnjo obeh potresnih sunkov, ki sta marsikaterega vrgla s postelje, toda telefonski zvonec je zaman brnel v tem uradu. Gasilci pa sc nam s svoje strani povedali, da so sicer prejeli nekaj pozivov preplašenih ljudi, toda nobene prošnje po posegu.
Na R^pentabru šola «A. Gradnik*
Na Repentabru bodo v soboto, 11. novembra, slovesno poimenovali novo šolo po slovenskem pesniku in prevajalcu Alojzu Gradniku, ki je po rodu iz Medane v goriških Brdih. Slovesnost, ki se je bodo udeležili predstavniki šolskih oblasti in številni javni delavci, se bo pričela ob 11. uri s slavnostnim govorom župana Guština. Sodelovali bodo tudi učenci.
Ustavno sodišče o tožbi proti deželnim odbornikom
Ustavno sodišče je včeraj začelo razpravo o postopku, ki neposredno zanima našo deželo. Pod predsedstvom prof. Chiarellija bo ino-| ral visoki sodni organ ugotoviti če ] je ustavna tožba, ki jo je vložil državni pravdnik pri računskem dvoru proti članom deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine. V bistvu gre za vprašanje pristojnosti o upravnih dejanjih in o odgovornosti članov odbora, ki naj nosijo politično in kolektivno odgovornost ali pa osebno in upravno.
Obtežbo osmih odbornikov Furlanije - Julijske krajine je sprožila prometna nesreča nekega uslužbenca deželne uprave. Odbor je rešil vprašanje nastale škede z notranjim upravnim postopkom, medtem ko bi moral, po mnenju državnega pravdnika, sporočiti) vso zadevo sodnim organom.
Grški antifašisti ob obisku «Velosa»
Skupina grških antifašistov, ki živijo v Trstu, je ob obisku vojaških ladij NATO, med katerimi je #Udi grški rušilec «Velos*, izdala letak, v katerem ugotavlja «z velikim obžalovanjem, da je vojna lad ja grških polkovnikov zaplula v pristanišče mesta Trsta, ki je dobilo zlato medaljo za odporništvo zaradi svojega velikega doprinosa k boju proti fašizmu*.
V svoji izjavi, ki je natisnjena v italijanščini in grščini, nadalje pozivajo grške mornarje, naj nastopijo enotno z vsemi drug;mi ljudskimi antifašističnimi silami proti polkovniškemu režimu.
Potrjeno dosedanje vodstvo ACI
Sinoči je notar Pellegrini uradno proglasil izide volitev za vodstvo tržaškega avtomobilističnega kluba ACI. Po večmesečnih polemikah, ki so privedle celo do tožbe zaradi znanega «izginotja» 500 belih glasovnic, sta se predstavili dve listi:	eno so sestavljali večinoma
dosedanji voditelji ACI, v drugi pa so bili zastopani pristaši »obnovitve* kluba, katerih imena pa niso bila natisnjena na glasovnicah.
Izidi glasovanja so potrdili dosedanje vodstvo, saj so dobili veliko večino glasov. Izvoljeni člani vodstva s0 (v oklepaju navajamo glasove. ki so jih prejeli): dr. Ren-zo Bassani (1.759), dr. Giovanni Economo (1.608), odv. Pierpaolo Poilucci (1.696), odv. Salvatore A-leffi (1.199), dr. Maurizio Fanni (1.030), dr. Arturo Gargano (1-445), Pietro Ostuni (1.564), dr. Marcello Rigo (1.252), dr. inž. WiUy Ulci-grai (1.325). odv. Sergio Trauner (1.616) in Giordano Vinattieri (1.291) V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Allazetta, Cordiglia, Damiani, Ra-ticchio, Stecchina in Tominz.
Kandidati na listi «obnovitve» pa so prejeli mnogo manj glasov in sicer: dr. Domenico Adovasio 369, dr. Giovanni Bego 320, dr. Laura Marši por. Combatti 355, odv. Giuseppe Nardi 364, prof. dr. Renato Nicolini 400. dr. Domenico Paglia-ro 358, Stelio Pranzo 342, odv. Giovanni Sblattero 366, dr. Silvio Sessi 363, dr. Tullio Stabile 398 in Dario Ovadia 29.
Verjetno pa še ne bo konec polemik v zvezi z vodstvom krožka ACI, ker vsaj eden izmed izvoljenih na večinski listi namerava podati ostavko, ker se je pred volitvami premislil in prestopil v drugo skupino.
• V včerajšnjih dopoldanskih urah
' je vladni komisar dr. Abbrescia vrnil obisk generalnemu državnemu pravd-niku dr. Antoniu Pontrelliju, kateremu je zaželel obilo uspeha na novem delovnem mestu.
..Hill.mi........................................luninimi
ŠE OGORČENI PROTESTI ZARADI ATENTATOV NA VLAKE
Javnost zahteva prepoved sobotnega pohoda fašistov
Izjava CISL in miljskega antifašističnega odbora
Množijo se ogorčeni protesti za- je tedaj pravočasno razgnala, sicer radi zločinskih fašističnih atenta- u!	An
tov na vlake, s katerimi so se delavci peljali v Reggio Calabrio. Protestom so se, med predvčerajšnjo splošno stavko, pridružili delavci tovarn LIG, Pamar, CIPCI. V resolucijah zahtevajo, naj oblasti vendarle odkrijejo krivce za a-tentate in naredijo konec terorizmu «čme mreže* v Italiji.
Ogorčenju in protestom zaradi a-tentatpv pa se sedaj pridružuje zaskrbljenost in jeza, ker je fantoma tič na organizacija »prijateljev o-boroženih sil* sklenila organizirati iz kraja Nervesa do Trsta »pohod padalcev in prijateljev oboroženih sil*. V letaku te parafašistične organizacije, je med drugim rečeno, da 90 »padalci* najboljše jamstvo za demokratične ustanove in resnično »nacionalno* politiko. Kaj to pomeni lahko razume vsak. Posebno pa postane jasen cilj organizator jev manifestacije, če pogledamo koledar in ugotovimo, da bi se »pohod* moral začeti 28. oktobra, se pravi na obletnico fašističnega pohoda na Rim, ki je pomenili začetek diktature, ter predvideva prihod v Trst na dan 4. novembra, ko je v Trstu močna koncentracija vojske ob proslavi priključitve teh krajev Italiji po prvi svetovni vojni. Ta dan se v vsej Italiji šteje kot praznik vojske, vendar, kot poudarjajo antifašisti! je ta praznik mišljen odločno drugače, kot ga pojmujejo prevratniki.
Organizacija »prijateljev vojske* je sploh znana po svojih provokacijah. Ustanovil jo je neki bivši nacist, v svoji sredi pa ima pra ve zglede »demokratičnosti*, kot so nekdanji šef varnostne službe SI FAR general (in sedaj misovski poslanec) De Lorenzo, poslanec Ca-radonna in drugi-
Vsakokrat, ko je ta organizacija priredila kak pohod, so temu sledili incidenti in podobno. Tak primer, pravijo, je bil v Rimu, ko je skupina nahujskanih mladeničev napadla, po pohodu padalcev po Trgu Venezia, sedež CK KPI v U-Ulici Botteghe Oscure. Policija jih
bi prišlo v tej ulici do spopada z aktivisti, ki so čakali pred pa lačo.
Ta incident omenja tudi protestna nota sindikata CISL, kot o-menja napad na »neko delavsko stranko*, ko so v napadu sodelovali tudi pripadniki oboroženih e-not države, katerih dolžnost je, da branijo ustavo in demokracijo in ne obratno. CISL energično protestira zaradi brezbrižnega zadržanja oblasti do fašističnega terorizma in zahteva naj kaznujejo krivce za atentate na vlakih v Reggio Cala-brii in tiste, ki so jih poslali in
vodili.
Odločen protest je izdal tudi milj-ski antifašistični odbor, ki se je pridružil antifašistični stavki. Obenem so Miljčani zahtevali, naj prefekt prepove »pohod* tako imenovanih »prijateljev oboroženih sil*.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM Otvoritvena predstava sezone 72-73 LUIGI PIRANDELLO
LE PREMISLI, GIAC0MIN0!
prevod SMILJAN SAMEC kostumi MARIJA VIDAUOVA scena	DEMETRIJ CEJ
režija	MARIO URSIC
Danes, 26. oktobra ob 14. uri (IZVEN ABONMAJA)
Jutri, 27. oktobra ob 17. uri (IZVEN ABONMAJA)
PRODAJA VSTOPNIC OD 12. DO 14. URE TER ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL ŠT. 734-265.
Zveza partizanov • Kontovel
priredi v nedeljo, 29. oktobra ob 14.30 na Kontovelu
PROSLAVO OB 25. OBLETNICI ODKRITJA SPOMENIKA PADLIM BORCEM
Na sporedu so govori, nastop pevskega zbora Vasilij Mirk, pro-seške godbe in recitatorjev. Zbirališče v društveni gostilni na Kontovelu.
Izleti
Prva deželna komisija o proračunu za leto 1973
Člani prve stalne deželne komisije in predstavniki vseh ostalih komisij, so včeraj začeli pod predsedstvom svetovalca KD Cociannija razpravo o predloženem proračunu za leto 1973. Proračun dežele Furlanije - Julijske krajine za prihodnje leto je predstavil predsednik deželnega odbora Berzanti med prejšnjim zasedanjem komisije.
V včerajšnjo razpravo so posegli svetovalci Bettoli in Bosari (KPI), Di Biasio in Urii (KD), Gefler-Wondrich (MSI) in Trauner (PLI).
SPDT vabi udeležence izleta ua Pohorje, da čimprej poravnajo vpisnino in dvignejo program izleta. Ker je še nekaj razpoložljivih mest se vpisovanje nadaljuje. Za otroke in dijake je cena polovična.
PD »Slavko Škamperle* priredi enodnevni Izlet 4. novembra v Logarsko doljno
Za vpis telefonirati na št. 70834 od 9.30 do 13. in od 17. do 20. ure.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 26. oktobra DEMETRIJ
Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.01 — Dolžina dneva 10.24 — Luna vzide ob 20.03 in zatone ob 11.29 Jutri, PETEK, 27. oktobra ANTONIJA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 16 stopinj, najnižja 11,8, ob 19. uri 14,7, zračni tlak 1023,3, stanoviten, veter 6 km na uro, jugovzhodnik, vlaga 82-odstotna, nebo 8/10 poobla-čeno, morje mimo, temperatura morja 15,1 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 25. oktobra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 84-letna Maria Pertot vd. Pertot, 37-letni Elvino Lissia, 68-letna Amalia Ušaj vd. Zaccaria, 79-letni Giorgio Pitacco, 86-letna Cate-rina lurcovich por. Mengaziol, 61-letni Tullio Stea, 75-letna Maria Ze-riali vd. Zeriali, 77-letni Luigi Dell’A-glio, 79-letna Giovanna Plesničar.
Natečaj Hranilnice in posojilnice na Opčinah
Hranilnica in posojilnica na Op činah razpisuje natečaj za uradniško mesto. Udeležijo se ga lahko diplomiranci trgovskega tehničnega zavoda. Prošnje je treba vložiti do 6. novembra L 1. do 12. ure.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, šentjakobski trg 1; Grigo-lon, AUa Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unitš 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26: Rossetti Emili, Ul. Combi 19; Al Sa maritano. Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, PD »VALENTIN VODNIK* iz Doline in PD »FRANCE PREŠEREN* iz Boljunca priredijo v ponedeljek, 30. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
VEČER
SOLIDARNOSTI S KOROŠKIMI SLOVENCI
Spored:
—	govori
—	nastop moškega pevskega zbora Valentin Vodnik in mešanega pevskega zbora France Prešeren in recitatorjev.
Manifestacije se bodo udeležili tudi predstavniki Slovenske prosvetne zveze iz Celovca.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
GOSTOVANJE
DRAMSKEGA GLEDALIŠČA «GAVELLA» IZ ZAGREBA
MIROSLAV KRLEŽA
KRALJEVO
kostumi:	DIANA BOUREK
scena:	ZLATKO BOUREK
režija:	DINO RADOJEVIČ
V soboto, 28. t. m. ob 21. uri in v nedeljo, 29. t. m. ob 16. uri
ABONENTI STALNEGA GLEDALIŠČA IMAJO 50% POPUSTA. Prodaja vstopnic od danes, 26. t. m. dalje od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265; v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave.
m
Danes, 26. oktobra ob 20.30 v mali dvorani v Kulturnem domu
Nacizem na Koroškem včeraj in danes
Predava časnikar SAŠA RUDOLF
MLADINSKI KROŽEK - TRST
vabi v soboto, 28. t. m. ob 19.30 v slovenski Dijaški dom, Ul. Ginnastica 72. Nastopil bo priznani violinist
ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ
ob spremljavi pianistke MOJCE ŠIŠKOVIČ Sledi ples. Disc-jockey: Adrijan Obersnel.	Vabljeni!
Prosvetno društvo IVAN GRBEC škedenj
priredi v soboto, 28. t. m. ob 19. uri ob odprtju novega, športu namenjenega prostora TEKMO V NAMIZNEM TENISU pri kateri nastopijo slovenski vrhunski tekmovalci.
Vabljeni!
PRIPRAVLJALNI ODBOR TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA vabi vse pevce in ljubitelje partizanske in narodne pesmi, da se polnoštevilno udeležijo prve pevske vaje, ki bo jutri, 27. oktobra, ob 21. uri v Bazoviškem domu v Bazovici.
Pripravljalni odbor sporoča, da bodo pevske vaje enkrat tedensko in bomo na prvem srečanju soglasno sprejeli umik in dan za naslednje vaje.
Pripravljalni odbor
Gledališča
VERDI
Od danes dalje so v gledališki blagajni Verdija (tel. 31948) na razpo-lago abonentske izkaznice za red A in D.
Kot že napovedano, bo otvoritvena predstava nove sezone 10. novembra s premiero Verdijeve opere «Ples^ v maskah*. Orkester in zbor gledališča Verdi bo vodil Oliviero de Fabritiis, v glavnih vlogah pa nastopajo Carlu Bergensi, Piero Cappuccilli, Rita Orlandi Malaspina, Adriana Lazzarini. Daniela Meneghini Mazzuccato. Režija Aldo Mirabella Vassallo.
Kino
Nazionale 16.00 »Dio in cielo... A11' zona in terra*. Peter Lee Laivrenc® Barvni film.
Fenice 15.00 — 22.20 »Torino nera»-Barvni film. Bud Spencer, Nicola di Bari, Andrea Balestri.
Eden 16.00-22.20 «Metti lo diavolo tuo ne lo mio infemo*. Barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00—22.20 «Non si sevi®3 un Paperino*. Barvni film. Florinda Bolkan, Barbara Bouchet. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Sbatti il mostro ® prima pagina*. Gian Maria Volonte. Fabio Garriba, Jacques Herlin. Barvni film.
Ritz 15.30-22.20 »...e si salvd sol« 1’Aretino Pietro con una mano d® vanti e una dietro*. Barvni film-
Aurora 16.30-19.10-22.00 «Fratello Sole, sorella Luna*. Barvni film *■ Zeffirellija.	.
Impero 16.30 «Delitto al circolo tennis*. Barvni film. Prepovedan0 mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Cabaret». Liza M®-nedli. Barvni film.
Capitol 16.30 «Gli ordini sono ordiri’-Monica Vitti, C. Auger, C. Pa®j Barvni film. Prepovedano mladi® pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Violenza carn*' le per una vergine*. Barvni fU®’ Prepovedano mladini pod 18. leto®
Moderno 16.30 «7 eroiche carogne,J Guy Madison, Raffaella Carra. Barv ni film. Prepovedano mladini 14. letom.
Vittorio Veneto 15.45 »Roma*. Barv® film znanega režiserja Federica F®’ linija. Prepovedano mladini pod 1 letom.
Abbazia 16.00 «1 magnifici 3». Ugo T® gnazzi, Raimondo Vianello,
Chiari. Barvni film.
Ideale 16.00 «11 mucchio selvagfP0*' William Holden in Ernest Borgnin® Film westem v barvah.
Astra Danes kinodvorana rezervira® za Cineforum Triestino. Ob 20™ «1 totem e terra in trance*. Bari® film.
Kino Opčine 18.00 «Supponiamo ^ facciano la guerra e che nessu® ci vada*.
Razna obvestila

V	soboto, 28. oktobra, ob 19.10, ^ radio Trst A oddajal reportažo 0 preteklem in današnjem življenju ^ delu župnije na Pesku. Oddajo z slovom POD FARNIM ZVONOM NE CERKVE NA PESKU bodo pof vili tudi v soboto, 4. novembra, * opoldanskem času v rubriki Poslujmo spet, ki se prične ob 11.35. Župno® Pesek - Gročana ima bogato zgoj vino in je zato še danes s tega v1 dika ena najzanimivejšib župnij ^ Tržaškem.
KASTA vabi na »Kastanjado*. J! bo v nedeljo, 29. oktobra 1972 P? Sv. Primožu (Sv. Križ), kjer pekli kostanje od 14. ure dalje-
V	soboto ob 19. uri bo v Slovejj, skem kulturnem klubu v Ul. Doni®. prof. Vinko Beličič predstavil in % j tično prikazal novo knjigo teološ® meditacij prof. Alojza Rebule «Sn® i — Nova zemlja*. Sledila bo v F! sotnosti avtorja diskusija.
E2JEMH0
Slavko Štoka daruje 10.000 Hr spomenik padlim v NOB na Konto®1
SOŽALJE
Ob smrti matere izreka uredr*1^ kolektiv Primorskega dnevnika Giorgiu Pisonu iskreno sožalje.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila v 69. letu starosti naša draga
AMALIJA UŠAJ vd. ZACCARIA
Pogreb bo danes, 26. t. m. ob 14.30 iz glavne bolnišnice naravnost v nabrežinsko cerkev.
žalujoči: sinova Karlo in Stanko, hči Alma, brata Alojz in Anton, vnukinje in drugo sorodstvo Nabrežina, 26. oktobra 1972 Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3, tel. 38006
Včeraj nas je za vedno zapustila naša preljuba mama in nonu
MARIJA vd. ŽERJAL
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 26. oktobra ob 15. uri i* mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče v Boljuncu.
žalujoči: sin Emil z ženo, hči Mira z možerUi odsotni hčerki Vilma in Angela z družino, nečakinji Sonja in Nadja, sestra Justa in drug® Boljunec, 26. oktobra 1972	sorodstvo
Pogrebni zavod Zimolo, Ul. Torrebianca 28, tel 38004
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali t® spremili na zadnji poti našo drago mamo in nono
ANTONIJO ŽERJAL
Posebna zahvala darovalcem cvetja, domačemu pevskemu zbo-ru. g. župniku, prosvetnemu društvu »F. Prešeren* ter vsem. Jd so na katerikoli način počastili njen spomin.
Boljunec, 26. oktobra 1972
Družine ŽERJAL
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK

26. oktobra 1972
v ZVEZI Z DEŽELNIM RAZVOJNIM NAČRTOM
PO DVELETNEM ZAVLAČEVANJU
Sindikalne organizacije predlagajo Socialisti zahtevajo ustanovitev krepkejše posege v prid kmetijstvu konzulte za slovenska vprašanja
^efif s kmetov v industrijska središča je pri nas znatno večji kakor v ostali Italiji ežela naj bi podpirala zlasti neposredne obdelovalce in zadružne oblike sodelovanja
smo na tem mestu pre gledala, kaj predlagajo sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL v z bodočim razvojem tržaške uRe z gledišča 8. socialno - gospo-efa- področja in v okviru dru-3 ,, ^elneSa razvojnega načrta a petletje 1971-75. Iz enotnega do-uroenta, ki so ga omenjene orga-““acije predložile pristojnim orga-pri deželni upravi, (z novim petletnim načrtom in s predlogom obelili urbanistični načrt se tem času ukvarja zlasti deželni ,m“°? za gospodarska in sociabia asanja CRES), povzamemo da-glavne misli glede bodočega n. y°* kmetijskih dejavnosti v 8. področja.
dokument predvsem ugotavlja,
, -16 kmetijstvo tega področja (ki «bsega Trst, Gorico in Tržič) tesnih bovezano s kmetijstvom sosed-Sz,območij in zlasti s kmetijstvom , lamje. ^ Zato ga ni mogoče o-l. avnavati povsem ločeno To to-° b°lj, ker kmetijski pridelki 8. ^f^ja ne zadostujejo, da bi brez
y	--	- UGUCa - A L ZHJ.
kmetijstvo celotne dežele sta
piji.Vfsa, rss?
linic ^ kmečko prebivalstvo izse-'f rtiesta v znatno večjem ob-da lL	.?r drugod v Italiji in 2.
Kmetijska proizvodnja stagnira
nosu ^rifi™ kak0r tUdi P° Vred‘
lamS® S Kroetov v mesta je v Fur-iru^n J“bjski krajini dvakrat nstoi-^?1 oziroma hitrejši kakor v S* Italiji, pri tem pa je opa-iein se v večja središča izselju-da Predvsem mlajši moški, tako reiii ,aja,i0 na zemlji pretežno stani ,, tiudje in ženske. Prvi dežel se ivfVOjn’ načrt je predvideval, da vjc .v obravnavanem oetletju šte-sknčii zaP°slenih v kmetijstvu, Jddo na 77 ooo enot. b® le bil
V resnici
večii 7'* beg s kmetov mnogo let-J ’ tako da je bilo konec 1970. še «kmetijstvu zaposlenih le ^63 ,00° ljudi. Ker pa se je ta
vaniaQV1Ja mimo vsakega načrto-
v Furlaniij6	p-«zvodnja
čutne iJ1. - Julijski krajini ob-
sti n - s . ila, kar je opaziti zlato! c P®en’ci, sladkorni pesi, kr ■ koruzi in breskvah.
dosea S° glavni razlogi za neuspeh ne 311 e kmetijske politike dežel-je .Prave? Sindikati meniji, da da .zgrešila predvsem v tem, ko J P°dpirala z enako Vnemo ta-zadm \Sret^ne8a obdelovalca tali
PoSL kak°r
, puKa ~ delodajalca. Med-Zemi---° se število in moč je šteSki*k f^sostnikov povečala, se v de”r neP°srednih obdelovalcev Vpraš • bočilo, osnovna pereča la x„aNJa kmetijstva pa so osta-dno f^Prsj odprta. Dežela še ve-ristn0n!ma Pravega načrta za ko-bjstvnm usPešno poseganje v kme-borni?* V Proračunih deželnega odkar 7r>Va zav kmetijstvo je namreč toeni različnih postavk, to pa post*^ ’ , se pomoč iz javnih sred-Ših . azcePlja na desetine manj-ljati PPV> ki ne morejo zagotav-jaj0 ^'une.iših uspehov in ki ©stadij ari^' , ^danje upravne ure-
mrežij; pospešiti turizem zlasti ob j italijanskih dežel ob glavnih cestah (lani so na primer' ob vstopu na avto cesto pri Štiva-nu našteli 1,350.000 osebnih avtomobilov, od tega nad polovico iz tujine).
«Nova m«ja na Vzhodu» jutri na trg. zbornici
Revija «Itinerari» je pred kratkim opravila posebno anketo ter objavila njene izsledke v posebni številki z naslovom «Nova meja na Vzhodu» (Una nuova frontiera a Est). Jutri ob 21.15 bo v glavni dvorani tržaške trgovinske zbornice širša razprava o izsledkih omenjene ankete. Predsedoval bo ing. D. Guicciardi, sodelovali pa bodo pomočniki glavnega ravnatelja FIAT V. Buffa, podpredsednik ENI F. Forte in podpredsednik in delegi rani upravitelj zavarovalnice Assi-curazioni Generali F. Padoa. Najavljena je tudi prisotnost nekaterih
Jadranskem morju. Posvetovanje se bo zaključilo z javno razpravo. Pred začetkom posvetovanja, bo v prostorih «Assicurazioni Generali* na Trgu Unita sprejem za udeležence.
Obvestilo za rejce
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništ-vo v Trstu obvešča rejce, da je deželno odborništvo za kmetijstvo dalo na razpolago denar za nakup močnih krmil za krave molznice. Za vsako kravo bodo rejci dobili en stot močnega krmila, prispevek odbomištva pa bo kril 75 odst. nabavne cene.
Rejci lahko predložijo ustrezno prošnjo vsak dan razen ob sobotah od 9- do 12. ure do vključno 6. novembra t. 1. na pokrajinskem združenju rejcev, ki ima svoj sedež na Trgu Scorcola 4/n. Prošnje bo združenje prejemalo dokler ne bo izčrpana razpoložljiva vsota. Ko p-edloži prošnjo mora rejec plačati 1950 lir za vsak stot dodeljene-
predstavnikov poslanske zbornice in i ga krmila.
TRIJE KANDIDATI ZA ENO MESTO
Jutri bodo izvolili novega rektorja tržaške univerze
Kandidati so dosedanji rektor Origone, zmerni demokrat Calzolari in zmerni levičar Baldini
Jutri se bodo zbrali na prvem «konklavu» profesorji tržaške univerze, ki imajo svojo katedro, in se pripravili na izvolitev novega rektorja tržaške univerze za dobo naslednjih treh let. Kot je že znano, so kandidati na mesto rektorja trije: dosedanji rektor Agostino O-rigone, dekan ekonomske fakultete in Origonejev «večni tekmec* Calzolari in prof- Baldini, s fakultete za farmacijo. Razni listi in revije so te dni delali približne analize o tem, koliko podpore uživa ta ali oni kandidat med volivci, a se verjetno ne motimo, če trdimo, da je še vse neodločeno. Pritiskov, sporazumov na hodnikih in uradih posameznih inštitutov ne manjka in ni izključeno, da bodo volitve lahko tudi presenetile. Gotovo pa je, da manjka v okviru akademskega senata, predvsem pa v okviru celotne univerze, resna razprava o lastnostih in programu novega rektorja. Nedopustno je, namreč, da je rektor tako važne in javne ustanove, kakor je univerza v našem mestu, izvoljen na osnovi o-sebnih sporazumov, interesov posameznih «baronov» in njihovih inštitutov, zavezništev, ki se oblikujejo pod pritiski in v znamenju hodniškega dogovarjanja in pregovarjanja.
Dosedanji rektor Origone je bil, kot vse prejšnje volitve, izraz kompromisa «baronov», katerim je njegova izvolitev dajala jamstvo, da se v univerzi ne bo spremenilo nič in da se nihče ne bo dotaknil njihovih privilegijev. Če je že nekaj značilno za dolgoletno prisonnst O-
PovLT Furlaniji - Julijski krajini tičnih 1Zven nadzorstva demokra-
resnpi?,-°rganov- Položaj je toliko *;,av-““u	"l	'T
gam: JSI’ naglasa jo sind'ka'ne or- rigoneja na tistem mestu, tedaj je Usta,zac|je, ker je ERSA (deželna to P°P°lna Pasivnost in podreja-Pravn 3 23 razvoj kmetijstva) pri-Se "'a za petletje 1971-75 načrt, ki starihv vseh poglavjih drži stpp« . ln. že prehojenih poti in Se t'C: in k) kljub temu, da so Denfjnk^k^zale za neprimerne in
3e^h.dlK alne organizacije menijo, da Za u5“a. f^meljito predelati načrte doči razvoi kmpt.iiskih deiav-
popolna
nje interesom kaste profesorjev s katedro («baronov»), represivna politika do demokratičnih docentov, učnega in neučnega osebja ter študentskega gibanja.
Drugi kandidat, prof. Calzolari, trdi zase, da je njegov program ja-
sen, a ga ne navaja. Kot primer postavlja svojo dosedanjo dejavnost v okviru ekonomske fakultete, ki jo že dalj časa vodi. Calzolariju je treba priznati, da je znatno ener-gičnejši od Origoneja, kljub temu, da je v njem prisotna dobršna doza patemalizma. V zaslugo pa mu gre šteti sodelovanje, ki ga je razvil s študijskimi centri v Sloveniji in na Hrvaškem ter s tem poudaril mednarodno vlogo tržaške univerze.
Neznanka je v tem pogledu «tret-ji kandidat*, prof. Baldini, ki ga politično prištevajo k zmerni levici, je pa znanstvenik svetovnega slovesa na področju farmakologije. Baldini je edini, ki je zadostil vztrajni zahtevi demokratičnega dela študentov in docentov, naj kandidati za rektorja objavijo svoje programe. Predstavil se je z osmimi točkami, ki jih prav tako o-značuje zmerno demokratičen pogled na sistem upravljanja vseučilišča, jasna opredelitev za sodelovanje tržaške univerze z drugimi univerzami sosednjih dežel, obljuba, da bo imenoval 2 ali 4 prorektorje ter nekaj točk programa, ki bi jih lahko označili za levosredinske*, v smislu, da se skladajo s težnjami, ki jih je dalj časa zaman skušala uveljaviti tržaška levosredinska politična koalicija, a jih je Origone (s svojimi) stalno zavračal.
V razpravo, ki se razvija pred izvolitvijo rektorja, so se vključili tudi sindikati ostalih komponent tržaškega vseučilišča, ki v tem sistemu volitev rektorja, nimajo besede. V univerzi so se namreč zbrali docenti, študentje in neučeče o-sebje, ki so včlanjeni v CGIL in CISL. Na koncu sestanka so zahtevali, v svoji resoluciji, naj se o volitvah rektorja razvije demokratična razprava, saj gre — vendar — za javno ustanovo in ne «caima-rillo*.
Konzulto predvideli v sporazumu o levi sredini na občini - Včerajšnje pismo svetovalcev Sanzina in Dellaga ■ Konzulto naj bi sestavljalo petnajst članov
V sporazumu levosredinskih strank za goriško občino je bila poleti 1970 vnesena tudi točka, ki predvideva ustanovitev občinske kon-zulte za slovenska vprašanja. Ko so lani pričeli izvajati točke sporazuma, je socialistična stranka povabila na razgovor zastopnike slovenskih dlruštev in orgaiJzacij, ki delujejo na območju goriške občine.
Takrat so socialisti oredlagali, da bi bila konzulta sestavljena iz pet najstih članov. Pet na., bi jih imenovala društva, ki delujejo v sklopu Slovenske kulturno - gospodarske zveze in Slovenske prosvetne zveze, pet društva, ki delujejo v sklopu Zveze slovenske katoliške prosvete dva zastopnika naj bi imenoval Sindikat slovenskih šolnikov, tri izvedence pa naj bi izvolil občinski svet.
Ta predlog so socialisti poslali goriškemu županu in od njega zahtevali, da se stvar izvede. V zvezi s tem sta včeraj socialistična občinska svetovalca odv. Peter Sanzin in Giorgio Dellago poslala županu pismo, v katerem zahtevata, da končno ustanovijo konzulto za slovenska vprašanja.
Jutri začetek pouka nemščine na slovenskih šolah
Jutri se bo v šolskih prostorih v Ulici Croce pričel popoldanski pouk nemščine za otroke, ki obiskujejo osnovne šole na Goriškem. K pouku so starši prijavili skupno 56 otrok, med katerimi jih je 34, ki bodo posečali pouk prve stopnje.
V zvezi s tem je bil včeraj v Ulici Croce sestanek staršev zainteresiranih otrok. Prisoten je bil didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan, o tehnični plati pouka pa je govoril učitelj Albin Šuligoj, ki bo, tako kot lani, poučeval slovenske otroke nemščino.
K pouku prve stopnje se je prijavilo 34 otrok. Porazdelili jih bodo v dve skupini. K pouku druge stopnje pa se je prijavilo 22 otrok.
Pouk bo potekal takole:
Prva stopnja skupina A: torek
17.00	— 17.45, petek 15.00 — 15.45; Prva stopnja skupina B: sreda
14.00	— 14.45, petek 16.00 — 16.45; Druga stopnja; sreda 15.00 —
15.45, petek 17.00 - 17.45.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
VOJMTL RABADAN
KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE
Karsa v treh dejanjih (Ljudski oder)
prevod:	MIRKO	MAHNIČ
kostumi:	MARIJA VIDAUOVA
scena:	DEMETRIJ CEJ
songi:	MIROSLAV KOŠUTA
glasba:	A.	VODOPIVEC
režija:	ADRIJAN	RUSTJA
Danes, 26. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu v SOVODNJAH
IZ PODATKOV DEŽELNE UPRAVE
Nad dve milijardi lir primanjkljaja v občinah goriške pokrajine
Po podatkih, ki jih je posredovalo deželno odborništvo za krajevne ustanove, sta od vseh 25 občin goriške pokrajine samo dve zaključili obračun brez izgub in sicer Sovod-nje in Graidež. Vse druge so morale poseči po državnih posojilih in po povišanju nekaterih davkov.
Največji presežek od dveh omenjenih občin so zabeležili v Gra-dežu, kjer so zaključili poslovno dobo z ostankom 84 milijonov 824 tisoč lir, medtem ko je bil presežek v Sovodnjah 8 milijonov 912 tisoč lir.
Največji primanjkljaj pa so zabeležili v Gorici, kjer je dosegel skoro milijardo lir (910 milijonov 320 tisoč lir), ki so ga kri-
li delne s povišanjem davkov (157 milijonov 330 tisoč lir), delno pa s posojili (752 milijonov 900 tisoč lir). V lestvici je za Gorico navedena tržiška občina, ki je imela 471 milijonov 600 tisoč lir primanjkljaja, potem Ronke s 142 milijoni 213 tisoč lirami primanjkljaja, Krmin s 124 milijoni 856 tisoč lirami primanjkljaja, San Canzian s 112 milijoni 853 lirami primanjkljaja in Gradišče s HO milijoni 347 tisoč lirami. Obračun je bil pasiven tudi v Kaprivi, Doberdobu, Doljenjah, Fari, Redipuglii Marjanu Medeji, Moraru Moši, Romansu, Zagraju, Števerjanu, Sv. Lovrencu Št. Petru ob Soči, Štarancanu. Turjaku in Vilešah.
Tudi goriška pokrajinska uprava je poslovala, z izgubo, ki je dosegla eno milijardo 88 milijonov ?03 tisoč lir.
Skupno so občine goriške pokrajine zabeležile 2 milijardi 396 milijonov 324 tisoč lir, medtem ko ie lani znašal primanjkljaj skoro pol milijarde lir manj.
NA MEDNARODNI RAZSTAVI V GRADIŠČU
Ante Verzotti iz Splita dobil nagrado «Torrione d’oro»
Razstava je odprta do nedelje - Prijavilo se je nad 300 fotoamaterjev - Velika udeležba iz raznih krajev Jugoslavija
Jugoslovanski fotoamater Ante Verzotti iz Splita je dobil prvo nagrado m mednarodni fotografski razstavi v Gradišču Verzotti je poslal na razstavo več fotografij, sliko z naslovom VLiza» pa so nagradili z «Torrione d'oro» Drugo nagrado VTorrione d’argento» je dobil Gino Marasso iz Genove za delo «Bimbi di Kowloon», tretjo pa Nikolaus Fahrner iz Linza za fotografijo «Am Seeufen.
Fotografsko razstavo za nagrado «Torrione d’oro» prirejajo v Gradišču ob Soči že sedmo leto. vendarle je prvič, da je mednarodnega značaja. Razstavo je priredila vsedržavna zveza F1AF s svojo krajevno organizaciiu včlanjeno v društvu dtalav in s pokroviteljstvom krajevne avtonomne letovi-ščarske ustanove žirijo so sestavlja li Arduino Altran (AFIAP), Gian Lauro Corazza (CSFC), Gustava Millozzi (EF1AP) Milenko Pegan (AFIAP) iz Jugoslavije. Guido Ta-vagnacco.
Razstava bo odprta do nedelje, 29. oktobra v dvorani Bergamas v Gradišču.
Prireditelji so imeli na razpolago vrsto nagrad, ki so i ih nudile ne-
lll■lll•lllll■llllHlllllllllllllllllllllllllllm•llllll■l■lll■l■HIllllll■•l•ll■llllllllllllllllmltllllllltllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllllmllllllllll|l|la|l||l>■l|lmlt
OBČINSKO PODJETJE ZAKLJUČUJE Z VELIKIMI PRIMANJKLJAJI
Zakaj se avtobusnih mestnih prevozov poslužuje vedno manjše število ljudi?
Polovico potnikov predstavlja predvsem šolska mladina Izpušni plini avtomobilov najbolj zastrupljajo ozračje
Občinska služba avtobusnih podjetij zaključi svojo poslovno dobo s precejšnjim primanjkljajem. Občinska uprava je v proračunu za leto 1972 predvidela primanjkljaj v višini 80 milijonov lir, kar ni tako malo. Služba je vsekakor socialna nujnost, zaradi česar se od nje ne more in ne sme pričakovati dobičkov.
V Gorici je mestne avtobusne prevoze upravljalo najprej podjetje Ribi; za Ribijem je službo prevzelo tržaško j»djetje ATA. Zaradi stalnega finančnega primanjkljaja sta družbi mestne prevoze zanemarjali, tako da je končno pred približno desetima leti to prevozno službo prevzela v roke goriška občana.
Občina je takrat sprejela v službo vse osebje, ki je bilo zaposleno in ni spremenila organika, vendar je, da bi zmanjšala režijske stroške, v zadnjih časih nekoliko spremenila stari sistem plačevanja list kov. Kdor se namreč sedaj vozi z mestnim avtobusom, ne plača listka uslužbencu, ki je bil nekdaj v avtobusu, pač pa je zato postavljen avtomatski aparat, ki opravlja to funkcijo.
Kljub tem rešitvam, ki so zmanjšale izdatke, se deficit ni zmanj šal; nasprotno postaja iz leta v leto večji.
Ljudje si želimo danes vedno večjih udobnosti; vsak ima svoj avtomobil in prav težko bo koga prepričati, da bo prihranil veliko denarja, če se bo posluževal mestnih avtobusnih prevozov. Vsak se raje nemoteno pelje z avtomobilom, četudi ve, da škoduje svojemu žepu, kolektivnemu zdravju in da pripomore k prometnim zastojem.
Lenoba in udobnost meščanov je torej prvi vzrok, da je služba avtobusnih podjetij stalno v primanj-
kljaju. Tu pride v poštev tudi ce na prevoznega listka, ki je že toliko let ista. Z nizko ceno vozovnice hoče mestno avtobusno podjetje navajati ljudi k temu, da bi se posluževali avtobusov, vendar to, kot smo že prej omenili, malo zaleže.
V Gorici nismo še prišli do kaotičnega prometa, ki bi nam delal posebne preglavice. Priporočljivo bi pa bilo, da bi se pravočasno ozrli na druga mesta in pogledali kaj se tu dogaja zaradi prevelikega prometa. V vseh statistikah smo na prvem mestu na lestvici komponent, ki onesnažujejo ozračje, dobili izpušne pline avtomobilov. Svinčeni derivati, ki so v bencinu, da zmanjšujejo detonacijo motorja, so za človeško zdravje izredno strupeni. Vsi se tega zavedajo in pozivajo ljudi na nevarnost, vendar se konkretno naredi nekaj le takrat, ko nam pride voda do ust.
Poglejmo še na kratko mesečne statistike avtobusnih podjetij v našem mestu Prej smo že omenili, da število oseb, ki se poslužujejo avtobusnega prevoza iz leta v leto pada. V avgustu leta 1969 se je mestnih avtobusov poslužilo približno 154.000 oseb, za kar je občina prejela približno 7 milijonov 232 tisoč lir; v avgustu lanskega leta se je z mestnimi avtobusi peljalo 146.000 oseb, za kar je podjetje prejelo 6 milijonov in 800 tisoč lir.
Dodati moramo vsekakor, da ni to število, ki odgovarja poprečni vrednosti. Avgust smo vzeli v pre tres le zaradi tega, ker ni takrat dijakov, ki vedno vplivajo na šte vilo prevozov. Poprečno število prevozov v šolskih mesecih se amreč vrti okrog števila 300.000, za kar prejmejo podjetja nekaj več kot 10 milijonov lir. Skupno prevozijo avtobusi od 60 do 65 tisoč kilometrov
na mesec. Najdaljšo progo in največ potnikov ima mestni avtobus št. 1, ki vozi skozi mesto do Stan dreža.
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiii>iiii»*iiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiii,ii|iiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiai*iiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiati*iiiiiiiiMiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiitiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
bosti
razvoj kmetijskih dejav-Mraia	na-i bi vnaprej pod-,
ee Č zJasti neposredne obdeloval-1 h0V() m1ie in se zavzemala za nji-K'ml-|7<;lr”^vanie na vseh ravneh, iiolt.'1X111 Prebivalstvu naj bi de-ljav Načrtovanje priznalo večjo ve | tnu , ln sicer tudi s tem. da bi, obin1']0- da aktivno sodeluje v | deželne ustanove za razvoi I d®že] -*sF'a V tem smislu naj bi j besefVi Vnes'a vrsto sprememb v '“° zakona, s katerim je bila 0e k*Cena ta ustanova. Brez tega riyw. v Furlaniji Julijski krajini ja bJ! doseči optimalnega razmer Ijo . 7 , dejavniki proizvodnje (zem-kor *, j-vnn silo — naložbami!, ka-sarnp,,vU np uSodnih razsežnosti poku^.””1 posestev in prilagoditve jb JSke r>rni7vodnic deianskim po-yartl pot
skega^F1 8 socialno gospodar-tlju	Pa je treba po mne-
ti na';! .i 'n'*1 organizacij prezve-ožjih i^dnio ukrepe: začrtati vrsto čitvj ,et>jskih področij in dolo-*iačrtrianj,e najprimernejše kulture. Ijalo J* KUtetovanje naj bi obve-Krp>j 3^-’ na področjih Gradišča, izlivu o3? Tržiča, na področju ob ‘Sškem^b6, Na Goriškem, na tr-
■ -n Kra
OB 20. JUBILEJNEM ZBORU
5.000 gostinskih in turističnih delavcev Slovenije v Portorožu
Ljubljanski «Sestici» zlato priznanje za pogrinjke
a,N potrošnih središč
S?«
asu, v Osapski dolini, Glinščjcg jn v miljskih hri-
% ^0sPl«*Siti kmetijsko specializant) j. Nkvirn zasebnih in zariruž-v»rn Dstev s posebnim poudar-Sadjarstvu, cvetličarstvu in spitala*: zaustaviti prodor vele-biŠtvo v specializirano vinograd-NkoiiSu.v Brdih in v krminskem sebnih '..Pfdpirnti združevanje za-bš tr? bvlnoreicev na Goriškem in stan-avl kp7N Krasu, predvsem z u-bilebil/N-F™ zadružnih hlevov, bj^Vo b, .ln s'ram: ukiniti usta-'Saji nte di Bonifica per le tire , katere imetje naj predde ^ti	upravo: demokratizi-
*°Nzorci- 'KNNi-iske konzorcije in za razvoj namakalnih o-
V	Portorožu je bilo včeraj že od zgodnjih ur živahno, kot bi bili sredi turistične sezone. Začel se je namreč 20. jubilejni zbor turistično - gostinskih delavcev Slovenije. Vsega skupaj je prisotnih p krog pet tisoč delavcev in številnih povabljencev. Sicer pa mesto tudi s številnimi zastavami, napisi in izložbami opozarja, da gre za največji vsakoletni praznik slovenskega gostinstva.
Slovesna otvoritev je bila ob 10. uri v novi portoroški festivalni dvorani. Prisostvovali so ji med drugim član izvršnega sveta Slovenije Franc Razdevšek, predsednik republiškega sindikalnega sveta Tone Kropušek, predsednik gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese, predsednik turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan, predsednica piranske občinske skupščine Jolanda Kos in številni drugi predstavniki političnega in gospodarskega življenja Slovenije in obale.
V	otvoritvenem nagovoru je predsednik organizacijskega zbora Boris Matajec poudaril pomen jubileja gostinsko - turističnih delavcev Slovenije, predsednik republiškega odbora sindikata storitvenih dejavnosti Jože Vidic pa je govoril o aktualnih problemih gostinstva in turizma v Sloveniji. V razdobju 1951-1971 se je povečalo število gostov
v Sloveniji od 300 tisoč na skoraj dva milijona, število turističnih postelj pa od 12 tisoč na 44 tisoč. Razen gostinskim objektom so v zadnjih letih posvečali vso pozornost izgradnji dodatnih turističnih objektov, kot so bazeni, športna igrišča	in	podobno Tako	so	na
primer v zadnjih letih zgradili štiri gondolske žičnice, dvanajst sedežnic in	sedemdeset	vlečnic.	Ko	je
govoril	o	prihodnjih nalogah,	je
predvsem	poudaril	potrebo	po	še
intenzivnejšem izobraževanju gostinskih kadrov, da bo lahko slovensko gostinstvo nudilo še kvalitetnejše usluge. Nadaljnja pomembna naloga bo izboljšati turistično propagando in razširiti mrežo agencij in potovalnih uradov. Vprašanje investiranja in pogojev za kreditiranje in odplačevanje kreditov, pa bo seveda treba rešiti v okviru perspektivnih načrtov razvoja Slovenije in Jugoslavije.
V okviru strokovnega dela zbora sta bila danes na sporedu še dva referata. O delitvi dohodka in o-sebnih dohodkov v turizmu je govoril Sašo Žabjek, o razvoju turistične ponudbe Slovenije pa Vekoslav Sršen.
Ob jubilejnem gostinsko ■ turističnem zboru Slovenije sta bili popoldne v Portorožu še dve prire ditvi. V hotelu Metropol je pred-
sednik turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan odprl razstavo pogrinjkov. V priložnostem nagovoru je poudaril, da je ta razstava po kakovosti izredno bogata, njen namen pa ni samo iskanje estetsko primernih rešitev, marveč tudi demonstracija strokovnosti. Zlasti mlajši gostinski kadri se bodo lahko na tej razstavi marsikaj naučili, predvsem pa, kako je treba pripraviti mizo, da bo gost z zadovoljstvom prisedel. Posebna komisija je zatem podelila 45 priznanj najbolj uspelim primerkom pogrinjka. Prvo zlato priznanje je prejela ljubljanska «šestica*, drugo penzion »Herberstein* v Velenju, tretjo «VHa Bled*, četrto «Gostin-ski šolski center* Ljubljana, peto in šesto si delita ljubljanska hotela «Lev» in «Slon». sedmo, osmo in deveto pa «Merkx» Celje, »Kras* Postojna in ljubljanska gostilna «Pri vitezu*. Med primorskimi gostinskimi podjetji je torej postojnski »Kras* edini prejel zlato priznanje in sicer za pogrinjek «Malica v kraški kleti*.
Popoldne je bila v novi festivalni dvorani v Portorožu tudi modna i zvija konfekcijskega podjetja ČIB-Bovec. Bovčani so prikazali najno vejše modele oblačil, primernih za delo v gostinskih obratih.
L. Omladič
V PONEDELJEK SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Polemika o umobolnici se iz dneva v dan veča
Odbor bo o stvari verjetno razpravljal nocoj Nasprotna stališča med socialisti in demokristjani
Zadeva zdravljenja v umobolnici postaja čedalje bolj zapletena in polemična. Prišlo je do debate v občinskem svetu, včeraj je časopisje objavilo oster odgovor nekdanjega ravnatelja goriške umobolnice prof. Basaglie goriškemu pokrajinskemu predsedniku. Stvar je na dnevnem redu ponedeljkove seje pokrajinskega sveta in brez dvoma bo tu prišlo do ostre polemike in ne izključujejo možnost krize v pokrajinski upravi. Znano je namreč, da so v tem vprašanju stališča krščanskih demokratov in socialistov diametralno nasprotna Socialisti so namreč na zadnji seji javno obsodili stališče pokrajinskega odbornika za zdravstvo Perissina. S svoje strani zahtevajo tudi komunisti obširno debato o tem vprašanju, stališče, ki ga je v občinskem svetu zavzel liberalni svetovalec pa bo brez dvoma ponovil v pokrajinskem svetu njegov strankarski kolega.
Pokrajinski odbor se sestane nocoj na redni seji. Verjetno bodo že na tej seji razpravljali o tem vprašanju.
Kot smo že omenili bo v ponedeljek redna seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu imajo številna vprašanja, ki so ostala še od zadnjič, tem so dodali še nekaj novih. O njih bodo razpravljali če bo ča$ seveda to dopuščal.
Filmski večer v Sovodnjah uspel
V Kulturnem domu v Sovodnjah so imeli v torek zvečer uspeli filmski večer Domači in goriški fotoamaterji so vrteli nekaj krat-kometražnih filmov, ki prikazujejo nekatere sovodenjske dogodke iz zadnjega obdobja. Na filmskem platnu smo tako videli filme o sovodenjskem avtorallpju v letu 1971, letošnji prvi nastop domače folklorne skupine v Podgori, prvomajski praznik v Sovodnjah leta 1971 in še izlet Sovodenjcev v Beneško Slovenijo. Zatem so vrteli film o delovanju partizanskih ilegalcev iz serije VOS.
Dvorana Kulturnega doma je bila za to priliko natrpana z domačini. Nocoj je na sporedu v Sovodnjah nastop Stalnega slovenskega gledališča z zabavno komedijo. Prepričani smo, da bo tudi ob priliki nocojšnje prireditve dvorana Kulturnega doma polna.
V tržiški bolnišnici so pridržali na zdravljenju za 40 dni 58-letno Marijo Giorgi iz Fogliana. Pri že lezniškem prehodu jo je podrl av tomobilist, 22-letni Paolo Mellinati iz Zagraja. Zlomila si je desno no go ter se udarila v glavo.
Danes ob 16. uri pogreb Cirila Klanjščka v Števerjanu
Vest o smrti Cirila Klanjščka je žalostno odjeknila med vsemi zamejskimi Slovenci ter med pokojnikovimi znanci v Sloveniji, kjer je imel številne tovariše, s katerimi se je boril med narodnoosvobodilno vojno. Prišla je v trenutku, ko so prihajale iz videmske bolnišnice pomirjujoče novice o njegovem zdravju, da so svojci in tudi njegovi najožji prijatelji iz Števerjana z olajšanjem zapuščali njegovo bolniško posteljo.
Pokojnika bodo danes ob 15.30 pripeljali v njegovo rojstno vas, kateri je vsa povojna leta posvetil svoje najboljše sile. Pripeljali ga bodo na Valerišče, kjer se je z vaščani tolikokrat sestajal na sedežu društva in z njimi opravljal važne naloge, ki jih je narekoval naš boj za razvijanje pridobitev osvobodilnega boja, za u-trjevanje naše narodne zavesti in za spreminjanje družbenih odnosov.
S sedeža na Valerišču bo danes ob 16. krenil žalni sprevod na pokopališče v Števerjanu, kjer se bodo od njega poslovili vaščani in njegovi tovariši, s katerimi je deloval vsa povojna leta.
Iz goriškega matičnega urada
V Gorici se je v dneh 24 in 25. oktobra rodilo 10 otrok; 7 oseb je umrlo
ROJSTVA:	Francesca Medeot,
Samo Cussigh, Matteo Orzan Ales-sandro Vit, Michela Zanutel. Mari-lisa Anconetti Adriano Stanzani, Andrea Culot, Alessandro Gallo En-rico Zalateu
SMRTI: Upokojenec 64-letni Emi-lio Calderai, gospodinja 86-letna Caterina Mininel delavec 48-letni
katere ustanove in posamezniki. Žirija je pregledala 876 fotografij, ki jih je poslalo 265 amaterjev v sekciji proste fotografije ter 231 del 72 avtorjev v sekciji športne fotografije. Na razstavi ie prikazanih 116 del 76 avtorjev prve sekcije ter 39 del 27 avtorjev druge sekcije.
V sekcij i športne jotografije je dobil prvo nagrado Leopoldo Ban-chi iz Firenc, drugo Miro Dvoršak iz Ljubljane, tretjo Bruno Pezzoli iz Genove Posebna priznanja so dobili še Antonio Cassera iz Turina, Stojan Kerbler iz Maribora, Tihomir Pinter iz Ljubljane, Vitto-rio Ronconi iz Milam Nikolaus Ya-sikoff iz Linza ter Umberto Bon-fini iz Bologne.
Preveč bi bilo naštevati vse udeležence. Omenimo tu fotografske krožke iz Jugoslavije, katerih člani so se udeležili razstave. Foto-kino klub "Branko Bajič» iz Novega Sada, Fotogrupa Solt iz Ljubljane, Foto-kino klub Maribor* iz Maribora. Foto-kino društvo iz Celja, Foto klub Planinske zveze iz Ljubljane, klub «A. Prešeren* z Jesenic, Foto-kino klub «Braca Bo-garoski* iz Kikinde, Foto klub iz Splita, Foto-kino klub tJ. Puhar* iz Kranja Klub -rVarclar* i% Skopja, Foto klub iz Nove Gorice. F. S. tStrojar* z Reke.
Jožef Lavrenčič, 39-letni delavec iz Martinščine, se je hudo opekel Po obrazu in roki na delu v tekstilni tovarni v Sovodnjah. Ko je odpiral vratca kotla mu je vodna para puhnila v obraz in roko ter mu povzročila opekline. Prijatelji so mu takoj priskočili na pomoč ter poklicali rešilni avto. Lavrenčiča so zdravniki sprejeli v goriško bolnišnico s prognozo okreva-naj v 15 dneh zaradi opeklin 1. in 2. stopnje.
Kino
Gorica
VERDI 16.45—22.00 «Morte di un pro-fessore*, D. Hemmings in L. Sei mour. Barvni film. Mladini pod 18 letom prepovedan.
CORSO 16.30—22.00 «... e lo chiama rono il Magnifico*. T. Hill in D, Barto. Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «1 re del sole*. Y. Brynner. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00 «11 sanguc del vampiro*. D. Valsit. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedane.
VITTORIA 17.15—22.00 «Scusi, lei š vergine?* K. Withe in G. Mils. Barvni fUm. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO 17.30 «L'infallibile pisto-lero strabico*, G. Gamer. Barvni film.
EXCELSIOR 16.00 «La vendetta č un piatto che si serve freddo*. Klaus Kinski.
PRINCIPE 17.30 «Fumo di Londra*. Alberto Sordi. Barvni film.
Voivj Gon.
SOČA »Osvoboditev* (1 del), sovjetski barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA «Vitezi rulete*, ameriški barvni film - ob 18. in 20
RENČE «Sandokanovi maščevalci*, i-talijansko - španski barvni film — ob 20.
ŠEMPAS »Ponočni obračuni*, ameriški barvni film — ob 20.
DESKLE »Kralj mitraljez*, ameriški barvni film — ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesani. Ulica Carducci i2. tei 2268
DEŽURNA i.EKARNA V 1«Z»ČU
Danes ves dan n ponoči n dežurna lelu-ma San Nicolč. Ul. i Maggio, tel 73328
SOŽALJA
Ob- smrti svojega dolgoletnega odbornika Cirila Klanjščka izreka po-
Mario Celante, upokojenec 88 letni. ] kojnikovi družini iskreno sožalje Pod-Antono Salvi, gospodinja 74 letna ! porno društvo za Goriško Amabile Maitan, vd. Puppulin, upo- Ob smrti svojega bivšega predsed-kojenka 79-letna Eleonc.ra Persoglia. j nika in člana Cirila Klanjščka izreka vd. Salmi, upokojenka 85-letna Fe- i prosvetno društvo »Briški grič* dru-derica Brezgar, vd Rožic	*»n« iskreno sožalje
Slovenski javnosti sporočamo, da je umrl
CIRIL KLANJŠČEK
ožrtvovalni javni delavec, občinski svetovalec, nekdanji nartizan 1 dolgoletni borec za obstoj in razvoj naše narodnostne skupnosti
Pokojnika bodo danes ob 15.30 pripeljali iz videmske bolnišnice na sedež prosvetnega društva na Valerišče, od koder bo krenil pogreb ob 16. uri na pokopališče v števerjan.
SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA
PRIMORSKI DNEVNIK
4
26. oktobra 1972
Sedemdeset let Ernesta Vatovca
V krogu svoje družine, soborcev, prijateljev in znancev praznuje te dni v Kopru svoj visoki življenjski jubilej Ernest Vatovec, predvojni komunist, nosilec partizanskega spominskega znaka 1941, e-den najbolj zaslužnih borcev v naprednem delavskem gibanju v slovenski Istri.
Rodil se je 26. oktobra 1902 v Cezarjih pri Kopru. Izhaja iz majhne polproletarske družine. Njegovi starši so bili napredni slovenski mali kmetje. Osnovno šolo je obiskoval v svojem rojstnem kraju v Cezarjih. Zaradi prve svetovne vojne je šolanje za mladega Vatovca bilo prekinjeno.
Po povratku ujetnikov iz Rusije, med katerimi je bil tudi njegov brat, se je navdušil za napredno delavsko gibanje in za cilje oktobrske revolucije. Iz njegove majhne vasi se je namreč vrnilo 14 ljudi iz ruskega ujetništva.
Leta 1919 je že pričel organizi-
rano delati. Od takrat mu je tudi priznano revolucionarno delo. Leta 1925 so ga že sprejeli v KP zaradi njegovega dela v tedanji mladinski organizaciji. Zaradi antifašističnega delovanja je bil že leta 1925 aretiran skupaj z ostalimi člani godbe na pihala na domačem prazniku. Od 1925. do 1927. leta ie sodeloval na raznih sestankih in v akcijah, ki jih je izvajala KP na tem območju. Nabiral je za rdečo pomoč, za pomoč tistim, ki so bili v zaporih ali kon-finaciji, raznašal in raztresal propagandni material, ki so ga širili cb 1. maju in 7. novembru. 7. novembra 1927. leta je bila ob dnevu oktobrske revolucije izobešena delavska zastava na drevo v bližini Cezarjev in Pobegov. Fašisti se nekaj časa niso upali sneti zastave, ker so bili prepričani, da je dostop miniran. Zastavo je izobesil Peter Primožič.
Takrat ^ je njegova organizacija KP vzdrževala zvezo s sorodnimi organizacijami v Trstu, Gorici, Rovinju in, pozneje, tudi z vodstvom KP, ki je takrat bilo v Parizu, ter seveda z Ljubljano. Leta 1929 je bil Vatovec aretiran. Italijanski fašisti so ga aretirali pod obtožbo, da je sodeloval na sestanku skupine komunistov v bližini Loparja. Takrat je bilo skupaj aretiranih kakih 80 zavednih antifašistov in komunistov. Od tega je prišlo pred fašistični posebni tribunal v Rimu 13 tovarišev, med katerimi je bil tudi Ernest Vatovec. Zaradi komunističnega delovanja je bilo obsojenih 9 tovarišev. Vatovec je bil obsojen na 4 leta težke ječe in 3 leta policijskega nadzorstva. Kazen je prestal v zaporih v Firencah in Civitavecchii.
Leta 1932, po prestani kazni, so ga izpustili iz zapora. Vrnil se je v domači kraj ter se vključil v delo^KP ter skupaj z ostalimi tovariši ugotovil, da je v organizaciji konfident italijanske kvesture. Sklenili so, da organizacijo razpustijo ter da nadaljujejo delo z najbolj zanesljivimi tovariši. Ker italijanske oblasti sedaj niso imele več vpogleda v delo in v organizacijo KP, so pričele ponovno z aretacijami, ki so se stopnjevale zlasti leta 1934. Vatovec je takrat živel v ilegali. Aretirali so ga avgusta 1934.
Za časa njegove ilegale je prešel jugoslovansko mejo in odšel v Zagreb, kjer so ga aretirali ter ga nekaj dni zadržali. V Zagrebu je pričakoval potni list iz Pariza za odhod v Francijo, toda partijski kurir je bil aretiran na postaji v Zagrebu. Vrnil se je ponovno v Istro in nadaljeval s svojim revolucionarnim delom.
Kakor rečeno, je bil ponovno a-retiran v avgustu 1934. Sedaj je bil ponovno poslan pred fašistični poseben tribunal v Rim ter je bdi obsojen na 12 let strogega zapora in 3 leta policijskega nadzora. Skupaj z njim je bilo obsojenih še 8 tovarišev, med katerimi je bil tudi njegov brat Nazario (Lalo). Kazen je prestal v zaporih Fusano v Piemontu do avgusta 1940 ko je bil pomiloščen. Iz zapora pa so ga poslali naravnost v koncentracijsko taborišče Colfiorito v pokrajini Abnizzo, nato je bil premeščen v Ariano Irpino v bližini Avelbna, nato v Manfredonvo v bližini Foggie ter naposled v Pisticci, cd koder je po padcu fašizma pobegnil in po nekaj dneh potovanja skupaj z ostalimi tovariši prišel v domači kraj.
Njegov oče je umrl leta 1937, ko je bil Ernest Vatovec zaprt v Fusanu in ga niso pustili domov na pogreb. Junija 1943 pa mu je umrla mati in je po tedanjih predpisih dobil izreden dopust, toda ped strogim policijskim nadzorstvom. Ob odhodu iz taborišča mu j«-' partijska organizacija naložila nalogo naj prinese razno partijsko
literaturo. Ob prihodu na pogreb je vzpostavil stike z organizacijo KP v svoji vasi ter dobil stike s takratnim sekretarjem okrožnega komiteja KP za slovensko Istro Vidkom Hlajem. Od njega je dobil nalogo, naj organizira partizane v^ taborišču ter kolikor to ni mogoče naij organizira pobeg, kar je takrat tudi storil.
Ob ustanovitvi prve istrske slovenske brigade, katere komandant je bil Ivan Efenka, politkomisar pa Drago Benčič - Brkin, je bila Vatovcu zaupana organizacija skladišč ter nabava potrebščin za brigado. Ob veliki ofenzivi oktobra 1943 je bil določen za politično delo na terenu. Takratni sekretar okrožnega komiteja KP Stanko Pervanje - Gruden ga je določil v partijsko šolo. Bil je v Cerknem januarja 1944. leta, ko so Nemci napadli partijsko šolo. Njegova skupina, 17 tovarišev, se je rešila. Po vrnitvi v slovensko Istro je bil izvoljen v okrožni komite KP za slovensko Istro ter ostal na partijskem delu do osvoboditve. V tem času je bil izvoljen tudi v okrožni in pokrajinski NOO za slovensko Istro.
Maja, koj po osvoboditvi je bil ponovno v partijski šoli ter nato določen za organizacijskega sekretarja KP za okraj Milje. Leta 1947 je bil premeščen v Koper, kjer mu je bila zaupana funkcija sekretarja rajonskega komiteja KP Koper. Nato je bil sekretar okrajnega komiteja KP Koper ter predsednik OLO Koper, hkrati tudi predsednik okrožne skupščine za Koper in Buje. Ob ustanovitvi STO je bil izvoljen za člana CK KP STO. Ob ustanovitvi organizacije bivših političnih pregnancev, je bil izvoljen za predsednika okrožnega odbora. Leta 1952 je bil izvoljen za predsednika občinskega ljudskega odbora Koper - okolica ter nato po združitvi z mestom izvoljen za podpredsednika obč. ljud. odbora Koper. Na tem položaju je bil do upokojitve leta 1958.
Za zasluge v NOB je odlikovan
redom bratstva in enotnosti, z redom in medaljo za hrabrost. Leta 1968 je bil odlikovan z redom republike s srebrnim vencem v počastitev 25-letnice ljudske vstaje primorskega ljudstva.
Tudi sedaj je član številnih družbeno političnih organizacij v Kopru, aktivno pa sodeluje v delu komisij za vprašanje predvojnih komunistov in drugih revolucionarnih delavcev in za proučevanje zgodovine delavskega gibanja pri komiteju obalne konference ZK.
Revolucionarna in borbena pot Ernesta Vatovca je svetel primer vztrajnega borca za delavske pravice.
Njegovi soborci, znanci in prijatelji mu ob tem prazniku kličemo še na mnoga zdrava leta.
Motiv z balkona
(Foto Radivoj Pahor)
GRE ZA VEREN PRIKAZ NAJVECJE EPOPEJE V NOB
Končano je zunanje snemanje filma o junaštvu na Sutjeski
Veliko zanimanje za film v tujini - Predvajanje bo trajalo dve uri in pol V filmu je nad 80 govornih vlog - Pomen filma gre preko nacionalnih meja
MOSTAR, 25. — S snemanjem juriša tretje divizije ter smrti legendarnega komandanta Save Kovačeviča se je končalo snemanje velikega filma, ki nosi naslov «Sutjeska». Sedem mesecev je tra jalo snemanje tega filma, ki prikazuje zgodovinske dogodke iz maja in junija 1943 leta na Sutjeski, kjer se je jedro jugoslovanske osvobodilne vojske z vrhovnim štabom na čelu piebiio iz trojnega obroča, ki so ga okoli njega postavili nacistične in fašistične enote ter enota jugoslovanskih kvislinških vojsk.
Kakor je znano, film «Sutjeska» režira Stipe Delič po scenariju Branimira Ščepanoviča, s katerim
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllllllIlllu^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlIlllllll||||||||||lllllllll|||||||||||||||||||||||||||l•llllmlllllllllllllllllllllmllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
JACK VALENTI ZATRJUJE
Ameriški film na dobri poti
Povečalo se je število obiskovalcev in povišal se je inkaso - Nekaj številk
NEW YORK, 25. - Kolikokrat že niso spremljali ameriško filmsko industrijo k zadnjemu počitku, pa so se vedno ušteli. Res je, da ameriška filmska industrija ne nosi več tistih prvenstev, ki jih je nosila nekoč, toda ZDA so izgubile prvenstvo že na marsikaterem področju. Bivši Nixonov svetovalec in sedanji predsednik združenja ameriških filmskih producentov "Jack Valenti pa je tokrat še bolj optimist kot sicer, ker njegov prirojeni opt;mizem podkrepljujejo tokrat konkretni podatki, ki iih je zbral specializiran tisk po naročilu že omenjene organizacije MPAA. Gre namreč za konkretne podatke, ki govore, da se je v prvih osmih mesecih letošnjega leta število obiskovalcev kinematografa v ZDA povečalo za 16,5 odst., inkaso pa se je v istem času dvignil za obilnih 20 odstotkov. Razliko med povečanim številom obiskovalcev in povišanim inkasom moramo iskati v povišani vstopnini, hkrati pa moramo tu dodati, da se realni dohodki kinematografije niso dvignili zares za obilnih 20 odst., kajti v istem času so se nekoliko dvignili tudi stroški.
Naj bodo ti dohodki višji ali nižji, drži, da se v številkah,
Še z nedeljskega slavja v goriških So vod n ja h
Na nedeljski akademiji ob svečanem odprtju Kulturnega doma v Sovodnjah so nastopila tudi sovodenjska dekleta, ki so pod vodstvom dirigentke Marinke Lašičeve zapele nekaj slovenskih pesmi
1 'i" Jtafift
•r 41:	btl i;
im
■i** I i **
4
Nastopil je tudi sovodenjski nonet, ki ga uspešno vodi Zdravko Pete-jau. Sovodenjci upajo, da bodo svoje pevce in pevke večkrat slišali v novem Kulturnem domu
ki smo jih navedli, kaže napredovanje ameriške kinemotagraf-ske industrije, ki je kar dolgo let čemela na mestu, brez večjega upadanja, pa tudi brez napredovanja.
Svoje pozitivne sklepe Jack Va-letni utemeljuje tudi na naslednji postavki: V vsem svetu se v zadnjih časih opaža pa čeprav neznaten, vendar določen napredek filmske industrije. Ker 50 odst. vseh dohodkov ameriške filmske industrije izhaja iz dohodkov prodaje ameriških filmov v tujino in ker se v svetu opaža pa čeprav blago napredovanje filmske dejavnosti, je logično sklepati, da je tudi teh 50 odst. dohodkov ameriške filmske industrije zagotovljenih, skratka, da se ameriški filmski industriji kaže dobra bodočnost.
Iz podatkov, ki so prišli s tem v zvezi na dan, zvemo tudi, da sta na svetu praktično le dve državi, ki ne sprejmeta ameriških filmov in sicer Indija in Čile.
Brskajoč po podatkih, ki jih je zbral že omenjeni tisk, pridemo še do drugih zanimivih podatkov, med drugim tudi o strukturi a-meriškega kinematografskega občinstva. Iz teh podatkov predvsem zvemo, da gre vsak Američan v poprečju sedemkrat na leto v kino.
Razlike v obisku kinematograf fa imamo tudi po starosti. Mladina zelo malo poseča kinematograf, prav tako se «utrudi» starejši Američan, bolj pogostoma pa je v kinematografu srednji A-meričan, ki ima sicer možnost tudi drugega razvedrila, pa vendarle obišče pogosteje kinematografsko dvorano. To je nekoliko v navzkrižju z običaji v Evropi.
Nekoliko nenavadno pa je tudi glede plemenskega razločevanja in obiskovanja kinematografa. Belopolti Američan pogosteje obiskuje kinematograf kot temnopolti, pa čeprav bi bili pričakovali prav narobe, saj je kinematograf cenejše Kulturno razvedrilo od mnogih drugih razvedril.
Morda bo glede tega v bližnji bodočnosti drugače, kajti določeni filmski tokovi kažejo nagnjenje do tako imenovanega črnskega filma, ki vedno bolj zajema tudi belopolto prebivalstvo, ker pač napredno obdeluje določeno zelo živo ameriško tematiko. Sicer pa velja glede tega naslednja ugotovitev: od 180 milijopov belopoltih prebivalcev ZDA jih je vsaj 85 milijonov, ki so redni o biskovalci kinematografa, 52 milijonov belopoltih ljudi pa ne gre nikoli v kinematograf. Od obilnih 20 milijonov črncev, kolikor jih živi v ZDA, jih 9 milijonov redno obiskuje kinematograf, 8 milijonov pa ne prestopi nikoli praiga kinematografske dvorane. Kakor vidimo je odstotek tistih, ki ne gredo nikoli v kino, pri črncih višji kot pri belopoltih prebivalcih ZDA.
FRANCOSKA JA VNOST KRITIZIRA
Pariz se obnavlja vprašanje je, kako?
Rušijo se predeli mesta; ki so se preživeli Toda nastajajo novi, ki pa so zelo dragi
Vsako mesto ima svoj bolj ali manj edinstven in izrazit značaj ki ga ustvarjajo lega, zgodovina, predvsem pa prevladujoča arhitektura stavb. Pariz je pridobil svoj sedanji videz približno leta 1850, ko je po načrtih barona Georga Eugena Haussmana izginil srednjeveški ostanek mesta in se je na njegovem mestu razpredla mreža širokih drevoredov in elegantnih palač, ki naj bi odsevale cesarski blišč, s katerim se je odeval Napoleon m.
Ta zunanja podoba se je dokončno izoblikovala do začetka tega stoletja in od tedaj je ostala nespremenjena do danes. Z razliko od Londona, Berlina in drugih evropskih velikih mest je francoska prestolnica ušla bombardiranjem druge svetovne vojne, zato je ostala taka, kakršno so opisovali Proust, Fitzgerald in Hemingway, kar ji je dalo pose ben čar. Ta je privabljal turiste, imel pa je tudi globok prijem pri domačem prebivalstvu, ki je prišel na dan ob sedanjih širokopoteznih gradnjah, ki spreminjajo videz mesta.
Gradi se po vsem mestu, od Montparnassa do St. Clauda, od Plače dltalie do Beileville. V obzorje, ki je bilo doslej zarisano le z mehko silhueto kupol in zvonikov, se je vrinilo že približno 60 nebotičnikov, ob nabrežjih, na desnem bregu Sene, so si izkrčile pot superceste in pod znanimi trgi so v gradnji ali v načrtu podzemeljske garaže
Gre za najkorenitejši poseg v mestni videz v sto letih. Stare že slavne stavbe izginjajo; lani so izginile les Halles, tržnico so premestili v bližino letališča Orly in namesto njenega znanega železnega ogrodja bo zrasel ogromen komercialni center, ki se bo imenoval Platau Beaubourg.
Na očitke, ki letijo nanje z več strani, odgovarjajo načrtovalca, da so sedanje spremembe nujno prilagajanje času; prav je, da se rušijo stare stavbe, kar leta 1968 tretjina pariških stanovanj ni i-mela stranišča; prav je, da se seli industrija iz središča in da jo nadomestijo uradi, ker bi sicer promet postal nemogoč; prav je da se gradijo parkirišča, ker je bilo dosedanjih 150.000 prostorov na razpolago odločno premalo za promet, ki presega 900.000 vozil dnevno.
Obnovitveni načrt sloni na nekaterih osnovnih smernicah, ki temeljijo na splošni decentralizaciji ekonomskega življenja iz središča v predmestja. Proces je že v teku. Tovarna Citroen se bo selila z 'levega brega’ v Aulnay sous Bois, površina 50 ha pa bo pozidana z novimi dragimi stanovanjskimi bloki, super-merketi in uradi. Takih novih rezidenčnih področji je skoro pol ducata, med katerimi je najbolj ambiciozen tako imenovani Ta Defense', kakih 5 kilometrov zahodno od slavoloka zmage, kjer
•iiiiiMiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20 4.) Sre ča je na vaši strani: ne zamudite možnosti, ki vam jih nudi. Težave v ljubezenskih odnosih.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Potrebna bo znatna mera spretnosti in diplomacije. Vmešati se bo treba v spor, kljub osebni nezainteresiranosti.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pretirano navdušenje vas lahko spravi s tira. Pozor pred nenamernimi napakami družbenega značaja.
BIK (od 23. 6. do 22. 7.) Priložnost za obnovitev nekega prekinjenega sodelovanja. Odlično razpoloženje v popoldanskih urah.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vzpodbudni uspehi vam bodo vlili novega poguma. Ne dramatizirajte prehodnega spora z ljubljeno osebo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V primernem trenutku bo več veljala odločnost kot strokovna sposobnost. Odlična fizična kondicija.
TEHTNICA (od 23. 9. do 2». M.)
Pojavili se bodo problemi organizacijskega značaja. Lahko se zanesete na prijatelja. Premagali boste ljubosumje.
ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22. 11.) V zanimivi tekmi boste povečali svoje napore za dosego u-speha. Važne odločitve za bodoče življenje.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Z dobrimi pobudami boste popravili napake sodelavcev. Znova bo potrjena zvestoba življenjskega to-variša
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pravočasne koncesije utegnejo preprečiti razdor nekega poslovnega združenja. Zadovoljstvo osebnega značaja.
VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Samokritičnost samega sebe vas lahko reši iz težav. Majhni družinski spori bodo rešeni že v teku dneva.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Znaten poklicni napredek. Pozor pred tveganimi koraki. Na obrekovanja bo treba odgovoriti % jasnimi ide jami.
naj bi pravi gozd nebotičnikov vzel pod streho urade s 100.000 zaposlenimi in domove za 2.100 družin. Ko bo ta načrt leta 1977 končan, bo pravo mesto v mestu.
Načrt je res premišljen in teži po večji smotrnosti. Kljub temu pa je precej kritik povsem upravičenih in njegov pomen presega golo praktičnost. Načrte prireja in izvaja šest vladnih uradov, med katerimi pa je slaba koordinacija, ki je prizadejala nekaj hudih udarcev usklajenosti mestnega videza Tako je na Montparnassa zrasel 62-nadstrop-ni nebotičnik, omenjena Ta De-fence’ pa bo kot zavesa zapirala razgled preko slavoloka zmage.
«Naskok na mesto*, kot ga nekateri brezobzirno imenujejo, i-ma tudi svojo dobičkarsko plat. Zato je rast nebotičnikov tako neurejena, zato je tudi zadnje čase toliko škandalov na tržišču z nepremičninami, v katere je bilo zapletenih tudi nekaj vladnih funkcionarjev,
Najmanj upoštevane, nikakor pa najmanj pomembne so družbene posledice tega podiranja in -------------------- P. S.
(Nadaljevanje m 6. strani)
je sodelovalo več strokovnjakov, med drugim tudi ljudje, lei so o-sebno doživeli Suljesko. Glasbeno spremljavo za film je pripravil Mikis Theodorakis, vojaški svetovalec pa je bil general major Milan Vukovič. Pri filmu je sodelovala jugoslovanska armada, ki je «posodila» svojo vojsko in motorizacijo, finančno pa so film podprle ali celo omogočile razne družbeno - politične organizacije
Film bodo prvič predvajali na Tjentištu prihodnje leto poleti in sicer v času proslave 30-letnice bitke na Sutjeski.
Film je pravi spektakel in je pri tem primemo veliko stal. Glavno vlogo, vlogo vrhovnega poveljnika maršala Tita, je v «Sut jeskb igral angleški umetnik Richard Burton, komandanta črnogorskih enot Savo Kovačeviča je poosebil Ljuba Tadič, nadalje je bilo nič manj kot 80 govornih vlog, v katerih so nastopili med drugimi znani jugoslovanski umet niki Bata Živojinovič, Boris Dvornik, Bert Sotlar, Stole Arandjelo-vič, Ljubiša Samaradžič, Kole An-gelkovski, Relja Bašič, Petar Ba-ničevič, Miloš Kandič in drugi, med igralkami pa so Milena Dra-vič, Neda Arnerič in grška u-metnica Irena Papas.
Direktor produkcije Nikola Popovič je ob koncu snemanja rekel:	«Opravili smo najvažnejši
in najbolj naporen del. Sedaj je pred nami še odgovorno delo tehnične obdelave filma».
Na tiskovni konferenci, ki je bila sklicana ob zaključku snemanja v mostarskem hotelu «Bri-stoh, so režiser Stipe Delič, direktor filmske delovne skupnosti Nikola Popovič ter vojni svetovalec general Milan Vukovič obvestili časnikarje, da je delo «zunaj» končano, da pa sledi še montaža filma, ki se bo nadaljevala doma, v Jugoslaviji, in deloma tudi v tujini. Film «Sutjes-kav je, kot je rekel režiser Delič, plod pomoči družbeno političnih organizacij in številnih delovnih kolektivov ter enot jugoslovanske ljudske armade. Stipe Delič pravi tudi, da mu je težko sedaj zapustiti oziroma razpustiti ekipo, s katero je živel skoraj štiri leta, od začetnih pripravljalnih del do zadnjih, zaključnih snemanj. Izjavil je tudi, da je prepričan, da so napravili dober film, ki ga bodo z zanimanjem gledali doma in v tujini, prepričan je nadalje, da je to dober «jugoslovanski, politično angažiran film, s posla-, nico, ki velja za vse človeštvo».
«Ves čas smo bili prepričani,
ČETRTEK, 26. OKTOBRA 1972
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slov. ljudski plesi; 18.45 Jazz; 19.00 Ob 100-letni-ci Mazzinijeve smrti; 19.26 Pisanj balončki; 20.00 Šport; 20.35 P. Formentini: »Dnevnik zasutega rudarja*; 21.25 Orkester; 21.40 Skladbe davnih dob, 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Literarna oddaja.
KOPER
6.30. 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Radijska šola; 9.00 Stara glasba; 10.15 Z nami je...; 10.45 Plošče Record; 1100 Oper ne arije; 11.30 Plesna glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične informacije; 14.15 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Radijska šo-
14.30	Plošče resne glasbe; 16.30 Klavirske skladbe; 17.20 Enotni razred; 18.15 Gospodarska rubri ka; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Tretja stran; 19.15 Koncert; 20.00 T. Traetta: «La sofonisba*.
filodifuzija
8.00 Koncert za začetek; 9.00 Dvorakov trio opus 65; 9.45 Polifonija; 10.10 Mozartovi nemški plesi; 10.20 Sodobna ital. glas ba; 12.00 Dva glasova, dve dobi.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 13.00. 15.00,
19.30	Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šoia; 9.35 Slov. narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Chopin in pianistke;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 «Mladina poje*; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 «Enajsta šola*; 15.40 Skladatelj Kruno Cip-ci; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 H. Sle sar: Pest denarja; 17.10 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.30
la; 15.30 Dva pevska zbora; 17.00 Iz kas*:tne produkcije; 18.45 Kul-
Mladinski klub; 17.45 Dve Lovčevi skladbi; 18.00 Juke box; 19.00 Male skladbe; 19.30 Prenos
turna kronika; 19.09 Lahko noč, otroci! 19.15 Ansambel J. Kampi-ča; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Li
RL; 20.00 Glasba v’ večeru; 20.40 ^.rarKni ,vo6er: Bose noge; 21.40
Orkestri; 21.00 Radijski oder, 22.00 Domača diskoteka; 23.35 Trio Lorenz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 14.00 Ital. popevke; 15.00 Spored za mladino; 18.35 Nove ital. pesmi; 19.10 Gospodarsko - sindikalna panorama; 20.20 Poslušajmo spet; 21.15 Sindikalna tribuna; 21.45 Delavci - pendolari, 22.15 Glasbe-
Glasbeni nokturno, 22.15 Paleta popevk; 23.05 T. Traustromer: Pesmi.
•tal. televizij«
10.30 TV šola; 12.30 Poljudna znanost; Peru; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 14.00 TV šola; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.20 Potovanje k zvezdam; 18.45 Odprto morje; 19.15 O prvih knjigah; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Sindikalna tribuna; 21.30 Anketa; 22.45
na panorama; 23.20 Pianist Emil I^oo Dnevnik Gu‘d°m Renz’jern’
Ghilels.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 in 9.35 Orkestri; 8.59 Pred nakupi; 9.50 Tarzan; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 »Alto gradimento*; 13.50 Zakaj in kako?; 15.00 Neapeljske; 15.40 Glas
II- KANAL
ZTOO Itoevnik; 21.15 Slikanice; 21.00 «Hischiatutto*, 22.30 Literarna oddaja.
JUG TELEVIZIJA
9.35 in 14.45 TV v šoli: 10.30 in 15.40 Angleščina; 10.45 in 15.55
beno govorni spored; 17.35 Popol- Nemščina; 11.00 Francoščina-danski glasbeni spored; 18.30 Po- 16.10 Splošna izobrazba: Likovni
sebna reportaža; 19.00 Anglešči- pouk; 17.50 Polka je ukazana-na na vesel način; 20.10 Besedi- 18.15 Obzornik; 18.30 Vsi vlaki sve-
ta popevk in njih avtor; 20.50 Plošče resne glasbe; 22.40 Pave se: «Prima che il gallo canti*; 23.05 Pariške popevke.
III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 «Quartetto italiano*; 13.00 Dvorak in Dukas;
ta film; 19.00 Mestece Pey-ton; 20.00 in 23.00 TV dnevnik; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.25 A P. Čehov: Snubač: 22.00 Koncert. KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Rupert in trobenta — film-20.15 Poročila; 20.30 Adamovo rebro - film; 22.00 Krmar - dokumentarni film.
da je načrt dober. Bilo je tndi kritičnih trenutkov, vendar s0 vzdržali. Sedaj je že čas, da se o «Sutjeski» pove tudi kaj več. Pripravljeni smo, predložiti račji' ne tistim, ki so nas opogunijF \ li, pa tudi tistim, ki so nas nn-padali».	i
Časnikarji so na tej tiskov^ konferenci zvedeli tudi, da obstaja v svetu veliko zanimanje za film, da so «Sutjesko» & slej prodali v tujim za 440 tisoč dolarjev, od česar je sama kuponska dala že 200 tisoč šolarjev in da se sedaj prodafi filma praktično šele začenja. Nikola Popovič je rekel, da bo Sutjeska najbolje in najbolj Prodan jugoslovanski film. Za «Sut-jesko» se zanimajo velike rol' pečevalne družbe, ki bodo prvo gotovo mogle film plasirati v noj' različnejših deželah sveta.
Financiranje filma pravzaprav še ni zaključeno, vendar računa-jo, da se bodo vsi preostali pr°f blemi v kratkem končali. Film f stal 5 milijard starih dinarjev 111 so «Sutjesico» snemali, vedno v okviru proračum, z najdražjo >* zares izjemm filmsko tehnika-Režiser Stipe Delič je reki' časnikarjem, da so mu pri one manju veliko pomagala posvetovanja, posebno konsultacije P° internih projekcijah že posneteSa materiala. Poudaril je. da je daj dobil veliko koristnih nasvetov, ki jih je upošteval in ko1 režiser izkoristil, in to ne 9 na svoje prejšnje izkušnje v fti-1* skem svetu. Film bo Delič sedaj obdelal v eni verziji, vendat bo film sinhroniziran na treh sve tormih jezikih, še ni dokončno določeno koliko bo film traj® vendar njegovi avtorji računalo> ] da se bo predvajanje zavleč za dve uri in pol.
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
V Bujah te dni kar diši
po novem vinu
Vedno številnejši avtomobili ! tržaško evidenčno tablico ali z ,? videnčnimi tablicami iz Slovenil? pred hišami v starem delu Bd pričajo, da se je začela sezon? novega vina. če se za trenutf ustavimo in pogledamo na početi? ljudi,, bomo opazili, da se v ^ tličnih kleteh skoraj vseh doitW< pripravljajo na pretakanje vin®-Menda ne pride v nobenem >str skem mestecu doba trgatve in ^ vega vina tako do izraza kot 10 pride v Bujah, kjer ?e vinsk0 vzdušje čuti skozi ves oktober P° vsem mestecu.
V prvi polovici oktobra ropoče?? po ulicah traktorji, ki v velik’1' prikolicah prevažajo posode prJnC grozdja, med traktorje :n (/ivornj”' ke se prerivajo tudi vozički, v k«' tere so vpreženi voli ali osli. In tudi ti prevažajo grozdje od vin«' grada do domače kleti Tu P® tam bomo srečali na cesti tu® osla z dvema brentama grozdja «° strani, ki naglo drobi aroti do®1’;
Tako v prvi polovici meseca. . drtigi polovici oktobra pa grozdi8 ni več, pač pa v kleteh vino ?e kpi, potem ko so kmetje grozdf najprej očistili, ga pretlačili izprešali. Sedaj čakajo, da se vj’ no prečisti in v prvi polovici P*T hodnjega meseca, ko bo novo 'f no postalo pravo vino, ga kod11 tudi prvič pretočili.
Vsak Bujčan, mislimo na °"1.
stare Bujčane, ki imajo globok® korenine, je lastnik vinograda 1)1 tudi prideluje vino. Čeprav je re®! da je danes bolj malo tistih,
žive izključno od kmetijstva,
je st
vinarska tradicija v Bujah še * dno zelo živa in tudi tisti, ki 50
zaposleni tu ali tam, se ob P&
stem času ukvarjajo z vinogf^ nistvom in pridelujejo vino. ^ katerim služi to v dopolnilo &
Ja in zaslužka, nekaterim je
to
kot nekakšen konjiček, kot nekak? na rekreacija, ki pa ima sv«" plo pozitivne »posledice*, ki * kažejo v sodih vina.	.	;
Rekli smo že, da pridelujejo vl'
no tudi tisti, ki so drugje zaposK in jim kmetijstvo ni osnov®
\
poklic. Pravzaprav je teh veliko.1" iz leta v leto vedno več, toda 0-T če v Bujah noče ostati brez '7 na, brez lastnega pridelka, P naj prideluje vino za prodaj. .. se ali pa tudi zia sorodnike ■ prijatelje, katerim postreže z ^ J bro kapljico, bo mu pridejo " ; obisk.	1 I
V Bujah sicer ne pridelajo v toliko vina, kot so ga pridelali rt koč, toda tradicija je ostala i*1 . tradicija se v teh dneh čuti vsakem koraku, na vsakem dot*"..
In ta tradicija nrivnhi v

J
tradicija privabi v -veliko izletnikov iz raznih pred!. lov Slovenije in iz Trsta. Prlv* b) mnogo gostov, ki ljubijo ko^ rec pristnega domačega vina- B Buje zato v teh dneh prihaj«£ mnogi stari Bujčani, ki so se % koč izselili in se sedaj vračajo sorodnikom ali znancem. V B«Ja se tako danes srečujejo mlad’ rij, lavci iz bujske tovarne	j
tron*. kjer izdelujejo elektron^, računalne stroje, s svojimi \Tstri ki iz drugih krajev, tudi 'V- \\ mejstva, in tudi njihovi start' ki so ostali zvesti trti in zeiw' ki pa hkrati radi sprejmejo v ste svoje nekdanje someščan' prijatelje in sorodnike, katerim K lijejo kozarec odlične domače ^ vazi j*.
T *•
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
26. oktobra 1972
KOLESARSTVO
V C1UDAD MEXICU
Merckx: rekord - da 50 km v eni uri - ne
Spotoma je Belgijec postavil tudi svetovna rekorda v vožnji na 10 in 20 km
25. —
CIUDAD MEXIC0
hru X Je danes popoldne v me “iSKem glavnem mestu post,
Eddy me
mestu postavil nov
svetovni rekord v enourni vožnji.
Oleju EittJS T I>I'iPadal D,anCr belo.-- .. lter5u- V eru un je sloviti
£ S1*1 kolesar prevozil 49,403 km len c*?0?.' ^kter pa je pred štirimi km n}1 v Mehiki) prevozil 48,654 vil „ 0 e8 je Belgijec posta nova rekorda tudi v vožnji na
usrJi! na 2(1 Km- Kljub velikemu Merckxu ni uspelo, da 50 km, kar je bilo hSr?Prav v njegovih načrtih in Tori C3Sl -80 tako preračunani, stil9 Pr°^ koncu Je nekoliko popu-
S*jTtterjaPa ^ PUStU dal6Č “
tem!J!ckx. ^ Pr'čel takoj s silovitim j.-,1*™. ki je imel po prvem kilo RitS- K metrov prednosti pred ko Vem' P* desetem kilometru, je postavil nov svetovni rekord
« tej progi s časom lr58>-4> je
Še v v.. Prednosti pred Dancem. ri,„. je bil njegov naskok pri ajsetem kilometru (24’6”8) ko je
štiHri , čas zaostajal za 35”39. Pii radi eSf em kilometru je moral za-Vse*nUtrUje!K>sti nekoliko popustiti, no j° P® ie bilo že takrat razvid koncil-30 P°stavil nov rekord. Na m ki Je. P°tolkel Ritterja za 754,76 tekm. • -Je največja razlika, odkar feio v tej zvrsti, vaj na j°y usPeh je seveda zbudil Piisko VdusenJa. ne samo na olim-nicj 31 vstadionu v mehiški prestol
so še m! ^ tudi v Brusl->u- kjer ulice ■ erckxovi navijači zgrnili na o nnri®! nestrpno pričakovali novic ‘"'bngu svojega ljubljenca.
p ..
tei JC ,so se kolesarji pomerili v leta 1893, ko je Henri v pn,- ge (°če «Toura») prevozil xjVj_.Uri 35,325 km. Nato so
saj je®
tekme osmine finala za pokal pokalnih prvakov. Italijanski klub Milan je izenačil v Varšavi proti Legiji z 1:1. Italijani so prvi prišli v vodstvo z Golinom v 74. min., Poljaki pa so izenačili pet minut kasneje. Remi je prevelika nagrada za Milan, ki je igral slabo, tako da je moral zapustiti stadion med žvižganjem občinstva.
Ostali rezultati osmine finala pokala pokalnih prvakov:
Carl Zeiss Jena — Leeds United 0:0 Spartak Moskva — Atletico Madrid 4:3 Ferencvaroš — Šparta Praga 2:0 Wrexham — Hajduk Split	3:1
Cork Hibemians — Schalke 04	0:0
Rapid Dunaj — Radip Bukarešt 1:1 Hinemian — Besa	7:1
* * *
Pokal prvakov:
Arges Pitesti — Real Madrid 2:1 Spartak Trnava — Anderlecht 1:0 Derby County — Benfica	3:0
Dinamo Kijev — Gornik Zabrze 2:0 Celtic Glasgow — Ujpest Dozsa 2:1 Juventus — Magdeburg	1:0
ESSEN, 25. — V drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja za profesionalce je v Essnu Nikola Pi-lič premagal Avstralca Stomea s 7:6, 6:3.
P°dvig-	km. Nato so se
sai načaljevali precej redno, stavi« vsako teto kdo poskušal po' so koiej^-. r?kord- čez 45 km pa ^Italij
AVTOMOBILIZEM
TURIN, 25. — Lancia je zmagala na mednarodnem rallyju v San-remu, ki se je zaključil danes zjutraj. Turinska tovarna je uvrstila dve posadki na prvi dve mesti.
iiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiBiiiHMimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiammmiiiimiiHiiiiiiiiiinmiiiiiiiiia

Union je moral večkrat zavračati napade enajsterice Esperie od Sv. Alojzija
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii mil 11111111111111 n ih n iiiuiiiiiiiiiiiiii im iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiii im iiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiii
SLOVENSKA PLANINSKA TRANSVERZALA PETRA SUHADOLCA
«Hoja po Kamniških Alpah mi je bila najbolj všeč»
Naslednji cilj je «pot prijateljstva*, kasneje pa morda tudi tuje gore
TEDENSKI PREGLED AMATERSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Naše enajsterice iztržile skromen izkupiček točk
V 2. amaterski ligi le še tri ekipe niso doživele poraza
Pred predavanjem SPDT (prejšnji petek) je predsednica društva dr. Sonja Mašera izročila značko o izpolnjeni slovenski planinski transverzali Petru Suhadolcu, 21-letnemu študentu fizike z Opčin, ki je dolgo pot od Maribora do morja opravil v dveh samih sezonah, torej v res rekordnem času Na poti je bil skupno 32 dni.
Kje se je Peter navdušil za gore in kako se je odločil za tako hitro akcijo? Obiskali smo ga na domu.
«Za transverzalo sem prvič zvedel na maturantskem izletu, katerega prireja izvršni svet Slove-
NAMIZNI TENIS
FILEJEV MEMORIAL
kolesarji šli šele leta 1953, ko
p0 Tl,Jan Olmo prevozil 45,090 km naskfičiigi svetovni vojni je prvi I95g J.* *uro® Anquetil, ki je leta ' r^ozil v Milanu 46,159 km.
Prvald
viete rj° nato bili še Baldimi, Ri-Pa R,\dvakrat). Dracke, nazadnje
tod štirimi letijC rek°rd P°StaVil
Kar
prvim precei*nja pa je razlika med SranBJ!!efc?vnim rekorderjem Des-m med današnjim sveči j. Prvakom. Oba kolesarja lo * - - 4 km in 83 metrov,v kap
drugačnih koles, ki so tehtal« i te lažja (Mercfcsov.o je gačna 16 5,9 kg)- dirkališča so dru-Se b® bidi priprave kolesarjev
2610 raalikujejo.
p°kalna srečanja
izenačil
2vezda zmagala
Sega kolute' 25- — V prvi tekmi dru-je Ci-J? "»Sometnega pokala UEFA '"teleticio4 Zvezda premagala ekipo
29 Jugi,12 Spanije s 3:1 <2:°)- G<>te
te 22. ?vane 80 dosegli Lazarevič J^va j „ ' ’ Karasi v 64. min. in
■■
C;-,
J^vania lokati drugega kola tek-
5 Pokal UEFA:
«Hvidovr ,chengladbach —
Nm0 jL KoPeohagen	3:0
5a*Sei,slauifr ln Spartak Levski 3:0 TW(ra Zflc"'
67. min. Gol za le dosegel Claramunt v
Zao' 6rn ~ CUF Barreiro ‘"'ente c?'"'a — Honved Budim, r aa,o n Ckede ~ Frem Kopenh. , tenha^resden ~ teuch Chorzow Jjter ^	~ Ohympiakos
Vit°ria (jteon-koping
Setubal - Fiorentina
,3-NlC.
3:1
3:1
5:0
1:0
4:0
2:2
1:0
...
'tehnjee^L 2f’ ~ v Prvi tekmi za te°e prem PSkl 1)01531 Je Čelik iz Ze-e 2;0. r- ^gal ekipo LASK iz Linza . šVr«K. * a sta dosegla Mujkič in
Dinamo Zagreb 2:2
• • •
PREDSTAVNIKI DOMA SE DOBRO ODREZALI
Tudi v ekipnem tekmovanju so zasedli najboljša mesta, prav tako pa tudi dekleta
Po dobrem začetku pri posameznikih, kjer so domovci zasedli prva štiri mesta pri članih (Klanjšček D., Pavšič, Mužič, Morel), in prvo mesto pri mladincih (Klanjšček M.), so v nadaljevanju tekmovanja potrdili svojo premoč na Goriškem v tem športi), saj "so zma gali tudi, ..ekipno, pri članih in mladincih.
Pri mladincih sta ekipo Doma sestavljala Marko Klanjšček in Karel Mikluš, ki sta po težki borbi premagala ekipo iz štandreža in ekipo goriških skavtov.
Rezultati mladinci ekipno:
Dom — Štandrež	3:2
Dom — skavti	3:0
Pri članih je zmagala dvojica Darij Prinčič — Igor Komel (Dom A) pred Domom B (Damjan Klanj šček — Boris Morel), tretje mesto pa je pripadlo skavtom A (Sosič — Špacapani, pred skavti B (Klanjšček — Krševan).
Finalno srečanje med Domom A in Domom B je bilo gotovo najbolj zanimivo v celotnem tekmovanju, saj je bil izid srečanja negotov do predzadnje tekme, ko se je Klanj šček vdal Prinčiču. Vsi seti so bi li borbeni in izenačeni, zlasti v sre Čanju Prinčič — Morel, ki se je zaključil z 2:1 za prvega, ko se je zadnji, odločilni set zaključil pri 26:24
Rezultati članov ekipno:
Dom A — skavti B Dom B — skavti A Finale:
Dom A — Dom B Posamezni rezultati finala:
Komel — Klanjšček Prinčič — Morel Komel - Prinčič — Klanjšček Morel	0:2
Prinčič - Klanjšček	2:0
Komel — Morel	2:0
V ženski' konkurenci je zmagala , Franka Mikluš, ki je v finalnem Danes so odigrali prve srečanju premagala Elijano Benso.
Končna lestvica ženskih posameznic:
1.	Franka Mikluš (Dom)
2.	Bensa Elijana (Dom)
3.	Mikluš Loreta (Dom)
Ta turnir je bil dobra predprven-stvena priprava za domovce ki bodo letos sodelovali v D ligi, ki se bo pričela v kratkem-
I. K ~
MUCANJE
3:0
3:0
2:0
2:1
PISTOIA, 25. — «Pokal Foemina*, klasično mednarodno žensko smučarsko tekmovanje, bo v Abetonu 11. februarja 1973. Tekmovalke se bodo tokrat pomerile le v veleslalomu. Zadnjič je zmagala Francozinja Christine Rolland, pred rojakinjo Fabienne Serrat.
nije za zamejske študente. Ob tisti priliki so vsakemu podarili tudi knjigo. Jaz sem dobil prav opis transverzale, katere prej nisem niti poznal. V stik z gorami sem sicer prišel pri 18. letu, ko sem med
kušnja. Zelo rad bi šel na Pireneje, skrit cilj pa bi lahko predstavljala tudi kaka gora v Afriki, celo Kilimandžaro».
«Imaš že planinske programe za
letovanjem v Ukvah s prijateljem Prihodnjo sezono, tudi za zimsko?»
šel na Viš po severozahodnem ku-loarju. To je bila moja prva zahtevnejša tura.»
«Kateri kos poti te je najbolj navdušil?*
«Vsak kos transverzale ima svojo lepoto in očarljivost. Najbolj všeč pa so mi bile Kamniške Alpe. V glavnem zato, ker so precej drzne in zahtevajo od človeka več pazljivosti, veličasten pa je tudi scenarij. Po tem delu bi uvrstil na drugi, mesto pot, ki gre preko Vrat čez Triglav, Razor, Prisojnik in Jalovec. Zelo lepa so tudi Triglavska jezera. Ostala pot je alpinistično manj zahtevna, vendar nudi u-žitek zaradi lepe in spreminjajoče se pokrajine.*
«Si v 32 dneh hoje doživel kak težak trenutek?*
«Najhuje je bilo na Tolstem vrhu, nad Tržičem, ko nas je zajela nevihta. V kratkem času se je stemnilo in bili smo vsi premočeni. Debela toča je kar udarjala po glavi. Pot po grebenu je bOa zelo izpostavljena strelam in hodih smo v razdalji 10 metrov drug od drugega*.
«Kaj pa plezanje? Te zanima tudi ta vrsta planinstva?*
«Opravil sem tudi plezalni tečaj katerega je priredilo SPDT v Glinščici, pod vodstvom Iztoka Furlana. Iztok nam je prikazal nekaj temeljnih prvin plezanja in varovanja ter nas je navdušil za to vrsto gorništva. Sodim, da je za planinca zelo koristno obvladanje plezanja do tretje ah četrte težavnostne stopnje. Mene osebno pa težje smeri ne zanimajo*.
«Bi rad sodeloval v odpravi tržaških planincev na tuje gore?*
^Nedvomno bi me nekaj takega zanimalo. Rad potujem in poznavanje tujih gora bi bila koristna iz-
«Začel sem že hoditi po «poti prijateljstva*. Poleg priljubljenih Kamniških Alp in Julijcev bom tako obiskal tudi karnijske hribe in zahtevnejše vrhove v Avstriji, med katerimi skoraj 3800 m visoki Veliki Klek. Zelo me zanimajo tudi Dolomiti*.
Razgovor zapisal Bruno Križman
2. AMATERSKA LIGA
V	četrtem kolu prvenstva 2. amaterske lige je znova prišlo do spre memb na lestvici, kjer vodi sedaj dvojica Isonzo — Foghano. Enajsterici Vesne in Primorja sta klonili. Letos niso doživeli poraza le še hiter SS, Portuale in Sagrado.
V	nedeljo so bili vsi napadi zelo uspešni, saj jim je uspelo doseči kar 24 golov. Ni pa bilo presenetljivih izidov. Za naše enajsterice je bilo nedeljsko kolo neuspešno, saj je le Breg iztržil točko, vsi o-stali pa so bili poraženi. Vesna p« je klonila proti zadnjemu na lestvici, Libertasu, ki je v nedeljo iztržil prvi dve točki letošnjega prvenstva. Križani so zaigrali slabo v napadu in na sredini igrišča; obramba pa je zakrivila nekaj na pak. ki so bile usodne.
Tudi Zarja in Primorje sta okusila grenkobo poraza. Bazovci so podlegli na domačih tleh, Proseča-ni pa v Miljah, kjer je o porazu odločala izključitev Driolija.
PARI PRIHODNJEGA KOLA
Isonzo — Flaminio, Libertas -Breg, Aurisina — Zarja, Portuale — Foghano, S. Canzian — Mug gesana, Campanelle — Inter SS, Primorje — Libertas Prosek, Sagrado — Vesna.
V	D skupini je poskrbela za presenečenje štandreška Juventina, ki je zmagala v Čedadu. S tem so se goriški predstavniki vrinili na prvo mesto, skupno s tremi drugimi enajstericami.
iiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiimitiimiiiiifiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiiitmiiniii
ODBOJKA
2. ZVEZNA JUGOSLOV. LIGA
Tudi hrvaški prvak se vdal Salonitu
Kanalci imajo skupno s Kamnikom in Metalcem (S) polno število točk
Predsednica SPDT dr. Sonja Mašera Izroča Petru Suhadolcu priznanje prehojeno slovensko planinsko transverzalo
Odbojkarji Salonita so na svojem tretjem zaporednem gostovanju zabeležili tretjo zaporedno zmago v gosteh in so tako presenetili tudi največje optimiste. To pot so kanalski odbojkarji gostovali v Karlovcu kjer so se pomerili z ekipo Turbine, letošnjim! hrvaškim prvakom, ki je v prvenstvu starta! presenetljivo dobro in je doslej zmagal dvakrat zaporedoma.
Čeprav so bili Kanalci pred tekmo optimisti, so se na srečanje skrbno pripravljali, ker so se bali, da bi prav v Karlovcu doživeli prvi poraz.
Opreznost in dobra psihološka priprava sta bili na mestu. To se je pokazalo že v samem začetku tekme. Srečanje je bilo v športni dvorani na Korani, ki lahko sprej me 5.000 gledalcev. Igralni pogoji so bili zelo dobri, v tako velikem prostoru se je bilo težko znajti, ker človek zgubi orientacijo in pravi občutek za prostor.
Salonit je kljub vsemu povedel z rezultatom 4:2. To je bilo precej časa tudi vse. Domačini so, očitno vajeni ambienta. začeli nizati točko za točko ter kmalu povedli z rezultatom 9:4. Šele tu se je Kanalcem odprlo začeli so s taktično igro zmanjševati razliko in so končno dobili set. Povsem nasprotno sliko je nudil drugi set. Salonit je silovito pritisnil in že vodil s 5:0. Tu pa se je ustavilo. Domačini so prevzeli pobudo in so realizirali vse, kar se je realizirati dalo. Set 'so osvojih sorazmerno lahko. Trgtji niz je bil več časa izenačen. Salonit se je čedalje bolj prilagajal prostoru. Visoki in borbeni domačini so se trudili na vso moč toda izkušeni in rutinirani Kanalci, pri katerih se je tokrat odhkoval Jerončič, so znali izkoristiti vsako nespretno potezo nasprotnika.
Tudi v četrtem setu je bil začetek podoben tretjemu, vendar so
domačim zdržali le do rezultata 7:7, ko je zagospodarila šesterica Salonita, ki je še enkrat dokazala, da je zrelo moštvo in zna s premišljeno ter umirjeno igro osvajati točke tudi na tako težkem terenu, kot je karlovški.
Ostala slovenska moštva so se v četrtem kolu odrezala različno. Spoštovanja vredna je zmaga Kamnika v Zagrebu, v tekmi z Metalcem. Slovenski derbi v Mariboru med istoimenskim klubom in Jesenicami .je prinesel malo dobre odbojke in prvi dve točki za domačine. Jeseničani ostajajo še nadalje brez točk. Te se jim ponujajo v nedeljo doma v tekmi z Banjalučani. Sava pa je visoko zgubila v Brčkem kar je za novinca s poprečno ekipo razumljivo.
Po dolgih štirih tednih se bo v nedeljo Salonit predstavil svojim gledalcem ki že nestrpno čakajo na zanimivo srečanje s Spačvo iz Vin-kovcev. Težko je verjeti, da bi Salonit doma zgubil, čeprav v športu ni mogoče vnaprej zagotovo nič napovedati.
REZULTATI SLOVENSKIH MOŠTEV
PARI PRIHODNJEGA KOLA
Juventina — Valnatisone, Lucini co — Vetroresina, Piedimonte — Cividalese, Ziracco — Natisone, Vihanova — Torreanese, Aurora — S. Rocco, Audax — Pro Fara, S. Marco — Estudine.
3. AMATERSKA LIGA
Po drugem kolu so lestvice 3. amaterske lige že dobile določeno obliko. Izkazale so se predvsem enajsterice, ki bodo verjetno protagonistke letošnjega prvenstva.
Naj omenimo, da so v skupini N padli le štirje goli, ki so odločali o izidu tekem, med temi tudi o srečanju Esperia — Union. Zmagah so Podlonjerci, ki pa kljub temu niso popolnoma zadovoljili.
V	skupini O je položaj bolj zapleten zaradi spodrsljaja Stocka, tako da sta se vrinila v vrh lestvice še Zaule in Opicina Supercaf-fe. Primorec je tudi tokrat razočaral in je še vedno praznih rok, česar ni v začetku prvenstva nihče predvideval.
V	skupini P je z nedeljsko zmago S. Anna jasno pokazala, da ni ma pravih nasprotnikov, ki bi ji lahko ovirah povratek v drugo ligo. Edino Costalunga bi se ji lahko približala in jo ogrožala.
Rezervno moštvo Brega je klonilo proti ekipi Bar Veneta predvsem zaradi tega, ker je šlo na igrišče v okrnjeni postavi. Olimpija pa je proti Libertasu iz Barkovelj vodila že z 2:0, kmalu pa bi ostala praznih rok. Dobro, da so bili Bar-kovljani v zaključevanju nerodni, sicer ne bi odnesli niti točke.
SKUPINA N
IZIDI Cartimavo — S. Marco	1:0
Libertas Rocol — COOP	0:0
ACEGAT — Demacori	0:0
Esperia — Union	0:1
Duino — Roinaese	2:0
LESTVICA: Cartimavo in	Duino
Turbina -	Salonit			1:3
(13:15, 15:11, 11:15, 7:15)				
Maribor -	- Jesenice			3:0
Metalac (Z) — Kamnik				1:3
Interplet	— Sava			3:0
	LESTVICA:			
Metalac (S)	4 4	0	12	0 8
Salonit	4 4	0	12	5 8
Kamnik	4 4	0	12	5 a
Borovo	4 3	1	11	8 8
Turbina	4 2	2	7	7 4
Interplet	4 2	2	7	9 4
Sava	4 2	2	6	8 4
Maribor	4 1	3	7	9 a
Čajavec	4 1	3	6	9 a
Spačva	4 1	3	4	n a
Jesenice	4 0	4	5	12 0
Metalac (Z)	4 0	4	3	12 0
	Emil		Hvalica	
4, ACEGAT 3. Roianese, Libertas Rocol in Union 2, Libertas S. Mar-co, COOP, Demacori 1, Esperia, S. Luigi 0.
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Li bertas S. Marco — Esperia, COOP — Cartimavo, Demacori — Libertas Rocol, ACEGAT — Duino, U nion — Roianese.
SKUPINA O
IZIDI
Zaule — Primorec	3:1
Opicina Supercaffe — Stock 4:2 GM Trst — Libertas Opčine 3:1 Fiamma — Edilcolor	1:2
Perugino — Virtus	2:3
LESTVICA: Zaule, Opidna Super-caffč 4, Edilcolor, GM Trst in Virtus 3, Fiamma 2, Stock 1, Perugino, Primorec in Libertas Opčine 0.
SKUPINA P
IZIDI
Olimpija — Lib. Barkovlje 2:2 Don Bosco — Domio	0:1
Giarizzole — Costalunga	1:2
Lib. Sv. Sergij — S. Anna 1:5 Breg B — Bar Veneta 0:1 LESTVICA: S. Anna 4, Costalunga, Domio, Libertas Barkovlje, Giarizzole, Bar Veneto in Libertas Sv. Sergij 2, Don Bosco in Olimpija 1, Breg B 0.
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Libertas Barkovlje — Libertas Sv. Sergij, Domio — Olimpija, Costalunga — Don Bosco, Giarizzole — Breg B, S. Anna — Bar Veneto.
B. R.
NAMIZNI TENIS
Ljubljanska Olimpija danes v Nabrežini
Danes bo v Nabrežini zanimivo namiznoteniško tekmovanje. Ženska in moška- ekipa ljubljanske Olimpije bo namreč nastopila proti me šanemu moštvu Krasa in Sokola.
Tekmovanje bo v novi nabrežin-ski občinski telovadnici.
NOGOMET
FIRENCE, 25. — Danes so prispeli v Coverciano mladi nogome taši, ki bodo branih italijanske barve na mladinskem nogometnem turnirju UEFA, ki bo od 12. do 19. novembra v Monaku. Med poklicanimi sta tudi dva igralca Udine seja (Commisso in Mendoza).
* * *
LONDON, 25. — Dne 3. januarja bo v Londonu nogometna tekma med izbrano vrsto Irske, Danske in Velike Britanije ter igralci držav, ki so v evropski gospodarski skupnosti. S to tekmo hočejo Britanci proslaviti svoj vstop v EGS.
OBVESTILA
SPDT vabi svoje člane in mladino, da se v nedeljo, 29. t.m. udeleže počastitve spomina tržaških slovenskih alpinistov, padlih v NOB. Zbirališče bo pred zavetiščem Premuda v Glinščici ob 9.30, pred spominsko ploščo pa ob 10. uri.
Sledil bo izlet na Mali Kras, kjer bo kronotekmovanje za otroke in mladino iz mesta.
* • •
Letos bo SPDT položilo venec na grob dr. Juliusa Kugyja, zato vabi vse svoje člane, da se v nedeljo, 29. t.m. zberejo ob 8.30 pred vhodom na pokopališče pri Sv. Ani.
* * *
SPDT vabi mladino s Proseka, Kontovela in iz Križa ter okoliških vasi, da se v nedeljo, 29. oktobra udeleži mladinskega izlet s kronotekmovanjem. Zbirališče ob 13.30 na Kržadi, pri proseški avtobusni postaji.


f llfrS ti 1:

psu* #*’*
tK


Rado Tence, vratar Vesne, brani vrata svoje ekipe v nedeljski tekmi proti
Libertasu
Or.
f|,anci
sjkjganc
5p°mini partizanskega zdravnika
IIBIIIIJ«
mm
21.
-mu v • 80	na Klop, ki je stala na sredi, okrog pa
1 111	1141 na-lu Pušice z nasajenimi bajoneti.
rekk, ,e naiu peljejo v Gramozno jamo,» sva si potihoma ^ Je kamion potegnil.
ui? tet J* Se nama Je zdela neskončno dolga. Po bežnih slikah Humkov, id sva jih ujela skozi reže med plahtami sva gotoviti smer vožnje. Pa nisva nič uganila.
terjale sn° te*0111011 SP01 atensko zapeljal in se ustavil. Zar teti ^ teljudavnice. Kamion je obstal tako, da se je z zad-Piejtej u01 skoro dotikal zidu. V špalirju oborožencev so naju Ža Jr^teinjerji in jetničarji ljubljanske sodnije.
aJ sva se lahko oddahnila in srce se je iz grla vrnilo V SVoje mesto.
JteJu ^arnj ^ so nama	usicei popisali, vzeli prstne odtise,
te. ^ steali in nama pobrali vse, s čimer bi se lahko obe-v nr,delal zapornik Košak.
v tetezi / 'Pteovalno proceduro nama je šepnil: «Aretirana sta ^la h afeT° Golob, če nimata še kaj drugega.# Takoj sva Zciai je za op-
Sva VsaJ Približno vedela, za kaj gre.
naju, zaprli vsakega v drugo celico in skrbno pa
žili, da ne bi prišla med preiskavo in pred razpravo v stik.
Celice so bile narejene za največ deset jetnikov, notri pa nas je bilo v vsaki čez štirideset.
Kako sem se začudil, ko sem med sojetniki našel Goloba. Ali je bila to malomarnost policije ali pa so to uredili naši zaupniki.
Na zaslišanje sem čakal še kakih štirinajst dni.
Golob, ki je bil po operaciji še precej slab, mi je povedal svojo zgodbo.
»Prijeli so nekega mojega prijatelja, s katerim sva bila v Isti organizacijski skupini. Pri mučenju je povedal vse o meni Po odpustu s klinike sem se držal samo doma, mama je skr bela zame, kar je mogla, dobro sem se začel popravljati. Neko noč je nastal velik trušč okrog hiše, kjer stanujemo. Pogledal sem skozi okno. Hišo so obkolili italijanski vojaki in razpostavili strojnice. Na beg ni bilo mogoče niti pomisliti. Vderejo v hišo, me uklemejo in me odpeljejo v belgijsko kasarno. Takoj me odvedejo v mučilnice. Slečejo me do golega. Obvezo okrog trebuha so mi pustili. Privežejo me k steni, potegnejo me ob njej navzgor, da sem visel kot na križu. Posvetijo vame z reflektorji. Pristopi do pasu gol krvnik s škarjami v rokah. Zdaj bo začel rezati z mene koščke mesa! Prereže pa samo obvezo da je padla na tla in razgalila rane.
,Zdaj govori! Verno vse. Ce ne priznaš boš umrl v grozo) nih mukah.’
Povedal sem jim vse, še več, kot je bilo res.
Hitro je bilo treba ukrepati. Najprej se morava pogovorit’ z dr. Žumrom.
Poleg italijanskih paznikov in karabinjerjev so služili na sodniji še naši pazniki, ki so bili skoro vsi za OP To so nv povedali sojetniki.
Kmalu sem imel tajen sestanek z dr. Žumrom.
Napravila sva načrt za obrambo, če že ni prepozno, mo rava javiti na kirurgično kliniko, da spremene vso dokumen
taci j o o Golobu. Namesto neresničnih podatkov o hudem vnetju slepiča, naj napišejo resnične podatke, da srno ga operirali zaradi prestrela trebuha. Zagovarjala se bova, da sva izvršila samo kirurško dolžnost, ko so pripeljali Goloba na kliniko, drugega ne veva ničesar. Tega sva se nato držala v pogovoru s sovražniki in tudi z našimi. Niti za las nisva odstopila od te najine trditve.
Opozorili so nas, da je skoro v vsaki celici konfldent, ki ga težko ločiš od naših.
S pomočjo naših paznikov sem dobil zvezo z domačimi in po njih obvestil kirurgično kliniko o vsem. Natančno so izpolnili vse, kar sem jih prosil. Ravno še pravi čas. Že naslednji Tan Je bila na kliniki preiskava. Zahtevali so predvsem zdravstveno dokumentacijo o Golobu.
Na razpravo pred vojnim sodiščem sva z dr. Žumrom čakala do konca oktobra. Pri zasliševanju so naju spraševali sam« o Golobu. Tudi ko sva dobila obtožnici, ni bilo v njih drugih obtožb razen sodelovanje v primeru Golob. Hvala bogul
Na Rogu je divjala ofenziva.
Ko so nas vsako dopoldne vodili na sprehod na jetniške Aorišče, smo videli, da stražijo nekatere samice karabinjerji To so bile celice na smrt obsojenih, ki so čakali, da potrdi smrtno obsodbo višja instanca.
Nekega Jutra smo slišali pred jetnišnico kamione. Ko smo šli na sprehod, so bila vrata celic odprta, pred njimi ni bilo več karabinjerjev. Smrtne obsodbe so bile potrjene in takoj izvršene.
Na sprehodu sem zagledal na oknu samice obraz, ki sem ga nekje že videl. Nekoč mi ga je pokazala dr. Ruža Grm. Po njenem naročilu bi se moral z njim sestati na Hrvatskem trgu, da bi se dogovorila, kdaj bom odšel v partizane. Njega potem ni bilo, njegov obraz pa sem si dobro zapomnil. Sedaj sem
ga takoj spoznal. Tudi moj spremljevalec ga je poznal. Vp: šal sem ga, kdo je to. Povedal mi je, da je tipograf Krpan, : veden komunist, ki so ga ujeli pred enim tednom. Torej za ni mogel priti na dogovorjeno mesto, sem si mislil. Spreha, lec ml je še povedal, da ne kaže dobro zanj in da ga lab vsak trenutek odpeljejo v Gramozno jamo. Nikoli več niše videl tistega obraza.
Tudi iz skupne celice, kjer sem bil zaprt, so že pobrali i kaj fantov in jih ustrelili kot talce.
Ponavadi so jemali ljudi iz celic okrog desetih zvečer, i so jim rekli: «Con tutta la roba!# je to pomenilo intemaci, če pa: «Senza la roba!# Gramozno jamo. če je ob tej i zaškrtal ključ v vratih celice, nam je vsem zastalo srce. Zd sem pa jaz na vrsti, si je mislil vsak.
Neko noč pokličejo: «Golob, semza la roba!# Vsi smo \ deli, da je za streljanje na italijanske oborožene sile določe; smrtna kazen. Take obtožence so pogosto jemali za talce pred razpravo. Stvar na/n je bila jasna, saj je Golob prim da je streljal na italijanske vojake.
Naslednjo noč ob isti uri pokličejo še mene: «Senza roba!#
Navezal sem se že na sojetnike in videl sem, kako so < strahu odreveneli.
Na hodniku me paznik izroči dvema karabinjerjema. V dita me v klet. «Torej pred smrtjo še mučenje,# me je zapek v prsih. Pripravil sem se, da ne zinem besedice.
V kleti me izroče kapo ju Salemmu.
«Vi ste doktor, zdravnik?#
«Da.»
«Pojdite z menoj!#
Šla sva v najvišje nadstropje. Tu so bile zaprte ženske. O klene neko celico, kjer se jih je gnetla cela tropa okrog nez vestne jetnice. Bila je silno lepa Nekatere so poskušale p magati, druge so samo vreščale: «Umrla bo, umrla.#
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio	1/1	Telefon	833 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi	6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi	6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	26. oktobra 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-4536'
«ADIT» DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno '
upravni 300, legalni 400, osmrtnice >n sožalja 200 lir	«Mali oglssl’
80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S°
Glavni urednik Stanislav Renko	,
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZT1 * *
Gubčeva knjižnica
s* gM*- Trni
SŽLJ&ibJhi	. ".pl
Ob 400. obletnici kmečkih uporov pripravljajo *a' ložbe «Partizanska knjiga* iz Ljubljane, «Založni' štvo tržaškega tiska» in «Spektar» iz Zagreba zbir* ko 30 knjig iz slovenske in hrvaške književnosti
Obsežni izbor romanov, novel in pesmi bo zajemi preko 9000 strani in bo bralce seznanil z naj razlik'
Ubit pred dnevi pripadnik brambovskega polka - Zadet v srce 19-letni angleški vojak - Londonderry v temi
BELFAST, 25. — Umori in atentati na Severnem Irskem so še vedno na dnevnem redu. Enega od najbolj strahotnih umorov so zabeležili včeraj v bližini neke kmečke hiše v okolici mesteca Newtonbutler. Neki neznanec je telefoniral policijskim oblastem ter jih obvestil o umoru dveh katoličanov. Prizor, ki se je nudil preiskovalnim organom, ki so prihiteli na kraj umora, je bil strasen. Dva zvezana moška sta ležala v mlaki krvi. Oba sta imela zvezane roke in noge ter sta bila prebodena z vilami. Domnevajo, da gre za povračilno dejanje severnoirskih protestantov, ker je bil pred nekaj dnevi ubit neki član obrambnih čet, ki prostovoljno služijo v ul strskem brambovskem polku (Ulster Defence Regiment) ter jih v glavnem uporabljajo pri službi javne varnosti. Gre za prostovoljca, ki so sicer zaposltni ter opravljajo svojo vojaško službo le v prostem času.
Kronika krvavin spopadov in ob računov ni seveda s tem se izčrpana. V Belfastu, in sicer v katoliški četrti Falis Road je padel 19 letni angleški vojak Robert Masen, ko je patruljiral 3 svojimi tovariši mestne ulice. Zadela ga je v srce krogla, ki jo je izstrelil neki ostrostrelec ter je bil pri priči mrtev. V bolnišnici pa je umrl 32-letni angleški podčastnik Ohn Morrell, ki je bil hudo ranjen
^ZGODOVINSKI CIK»
Michael Macdonald, 33-letni Kanadčan, ki živi v Torontu, bo v kratkem prodal v ZDA «zgodovinski» cigaretni ogorek, ki je eden izmed najbolj dragocenih vzorcev njegove zbirke nenavadnih predmetov. Gre za ogorek, ki ga je leta 1962 po kadila Jacgueline Kennedg.
Bivša ameriška *.first lady» je med vožnjo v svoji limuzini nekega dne odprla okno in vrgla na pločnih na pol pokajen «čik». Macdonald, ki je bil tedaj zaposlen v nekem new-gorškem hotelu,. je to opazil in hitro planil na ogorek, preden bi ga kdo lahko prehitel.
Doslej so že številni kupci ponudili Kanadčanu čedne vsotice za «dragocem ogorek in govori se, da je najvišja ponudba nad 100 dolarjev (skoraj 60 tisoč lir). Človeška neum-nost res «ne pozna» meja.
LASER
Laser je ena izmed največjih pridobitev modeme tehnologije. Skoraj vsak dan lahko beremo v časnikih o poskusih, ki so jih znanstveniki opravili s pomočjo laserja, od operacij do svetlobnih signalov na daljavo. Ko so znanstveniki izumili to čudovito pripravo, pa si verjetno niso mislili, da bo prav prišla prebrisanemu kanadskemu goljufu Sollieju Vilierju. Ta je rad stavil na konjske dirke, vendar, kot se pogosto dogaja strastnim igralcem, je v kratkem zapravil svoj denar. Domislil se je torej, da bi se lahko poslužil moderne tehnične pridobitve, da bi dal duška svoji strasti in obenem še zaslužil lepe denarce. Rečeno storjeno. Goljuf je pripravil laser, s kateri je od daleč tzbadah konje, ki so izgubili korak in so bili zato diskvalificirani. Tako je konj, na katerega je Vilier stavil lahko nemoteno osvojil dirko. Policija pa je odkrila njegov trik in ga je prijavila sodišču. Možakar bo moral sedaj sedeti osem mesecev za rešetkami in premišljati, kako bi lahko izpopolnil svoj načrt, da bi ga agenti drugič ne odkrili.
Angleški časopis «Sun» trdi danes v nekem svojem članku, da se mora IRA zatekati k mobilizaciji mladoletnikov in celo otrok. List pravi, da so gverilci mobilizirali v Belfastu že 60 dečkov, ki se sedaj urijo v streljanju s puškami in mitraljezi ter nastavlja nju eksplozivnih nabojev. Angleški list pravi, da je IRA uporabljala doslej mladoletnike in dečke izključno kot kurirje in obveščevalce, medtem ko naj bi bila sedaj prisiljena, da jih uporablja kot borce.
Iz Londona sporočajo medtem, da bi angleška vlada utegnila odložiti upravne volitve v Ulstru ter dati prednost referendumu o državni razmejitvi v Severni Irski. Na referendumu naj bi severnoirski državljani odgovarjali pritrdil
no, ali negativno na vprašanje, če hočejo še nadalje ostati angleški državljani, ali pa želijo določeno neodvisnost bodisi v povezavi z Irsko republiko, bodisi z angleškim Commomvealthom.
Danes sta angleški prvi ministei Heath in minister za irske zadeve Whitelaw sprejela severnoirskega protestantskega prvaka pastorja Paysleya, ki je zahteval stroge u-krepe proti Irski republiki, čes, da ta ni storila ničesar za izkoreninjenje organizacije IRA.
V Belfastu pa so sporočili, da se je severnoirski protestantski skrajnež William Craig začasno od rekel na zahtevo zdravnikov vsakršni dejavnosti. Craig je še pred dne vi pozival severnoirske protestante na neizprosen boj proti katoličanom.
Uživanje mamil postaja iz dneva v dan bolj pereč problem in večkrat je policija brez moči proti tolpam organiziranih tihotapcev «umetnega raja». Voditelji francoske, kanadske in ameriške policije, ki se bojujejo proti narkomaniji J. Solier, E. W. Wiiles in J. E. Ingersoll (od leve proti desni) so se dva dni razgovarjali v VVashingtonu o ukrepih za skupen boj proti prekupčevalcem mamil
Vloga stranke v nemški politični in gospodarski stvarnosti: več liberalizacije in manj socializacije
FREIBURG, 25. — Nemška liberalna stranka je danes na zaključku svojega predvolilnega kongresa sprejela glede notranje politike zmernejši program, ki naj bi v določeni meri zaviral težnje nemških socialdemokratov k večji socializaciji, toda istočasno nudil možnost za novo politično koalicijo s socialdemokratskim partnerjem. Nemški liberalci pa vsekakor izključujejo možnost, da bi spet prišlo do koalicije s krščanskimi demokrati. Razmejitev med njimi m opozicijsko stranko Rainerja Barzela ter Jose-fa Straussa je bila zelo odločna. Nemški liberalci so napadli opozicijsko stranko z vso odločnostjo ter so jo obtožili, da je demagoška in preveč desno usmerjena. V tem smislu so govorili vsi delegati, ki so nastopali na kongresu. Ta usmeritev je bila razvidna tudi iz gesel
n«iiiiiiiiiiiiiiiiiii-i-*iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiaiiiiiiiiiiaaiitiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiii>iitiiiiiTTiiiiiiraiiiiaiiiiiBirviiiiiiiiaiiiiirviiiiiif l■■lllllllllllllllllxlllllllllllllllll■lllf|allf fviiaBiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiitiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiii>aaiiiiiiaiii!iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiaiiiiiiiiii>iiiM>)iin>i>^aaiiiNiiii>&u|iiiiiiiiiaiiiiN1N>R>
KRIZA V PRAVOSODJU PRED VIŠJIM SODNIM SVETOM
Sodalistični senatorji obsojajo
preganjanje demokratičnih sodnikov za vohunjenje na sedežu demokratov
Socialistična interpelacija zahteva pojasnila glede sodnijskega postopka proti sodnikom, ki so izvajali določila 21. člena ustave
v
RIM, 25. — Italijansko pravosod- briti zakonike o kazenskem posten stavracije. Socialistični senatorji se
je je v krizi — pravijo v vseh pristojnih krogih začenši od najbolj prizadetih, to je od samih sed nijskih organov tja do parlamenta in vrhovnega organa italijanskega sodstva, to je višjega sodnijskega sveta, ki mu predseduje sam predsednik republike.
Te krize nihče ne oporeka, razlike v mnenjih pa nastajajo, ko je treba poiskati vzroke te krize. Za nekatere so vzroki te krize le tehničnega in organizacijskega značaja, za druge pa predvsem politične narave.
Višji sodni svet tako ocenjuje sedanje stanje v italijanskem pra vosedju: «Naloge, ki pritičejo sodstvu so vedno bolj težko izvedljive zaradi zakonodajnih in organizacijskih pomanjkljivosti ter zaradi številnosti posebnih zakonov, ki ne morejo okrepiti načela pravne gotovosti, ki je osnoven steber demokratične države.» Zato višji sodni svet meni, da je treba globoko ob noviti zakonodajo ter jo uskladiti z ustavnimi načeli ter s potrebami pravosodja. V tej zvezi je treba reformirati zaikorvke in pravosodni ustroj. V nadaljevanju svoje analize višji svet navaja razne pomanjkljivosti glede nezadostnega števila sodnikov, pomanjkanja nižjega osebja v sodnijskih organih ter sploh razne druge pomanjkljivosti čisto materialnega značaja (poslopja, o-prema itd.).
Višji sodni svet je nadalje pouda ril potrebo, da se sprejmejo ustrez ni ukrepi za posodobljenje kazenskega postopka, ki je nujno potreb no, da bi se spoštovale osnovne človeške pravice. Zato bi moral parlament v najkrajšem času odo
ku, o družinskem pravu, o zakoniku o delovnih razmerjih, o upravlja nju zaporov in kaznilnic, o pravni pomoči prizadetim iz revnejših slojev itd.
Na koncu svoje analize sedanjega stanja je višji sodni svet izrazil mnenje, da bodo italijanski sodniki opravljali še nadalje svoje delo v duhu ustave ter se uprli vsakrš nemu pritisku, ki bi nasprotoval neodvisnosti in ;,epristramosti sodnika.
Eno od najvažnejših vprašanj, ki se danes postavljajo v ospredje italijanskega pravosodja, je brez dvoma vprašanje neodvisnosti sodnika. To vprašanje pa je seveda v bistvu izredno važno politično vprašanje. Potrebe, da se zaščiti v največji meri sodnikova neodvisnost, so se brez dvoma zavedli socialistični senatorji, ki so postavili predsedniku ministrskega sveta ter ministru za pravosodje interpelacijo v kateri zahtevajo pojasnilo, zakaj je ministrstvo za pravosodje odobrilo postopek proti nekaterim sodnikom. Interpelacijo je podpisalo 15 socialističnih senatorjev, med katerimi je tudi njihov vodja skupine senator Pieraccini. V interpelaciji podpisniki zahtevajo, naj jim vlada pojasni, zakaj je minister za pravosodje odobril kazenski postopek proti nekaterim sodnikom, katerim se lahko očita le to, da so izvajali pravico, ki jo jamči člen 21 republiške ustave in ki zadeva svobodno izražanje mnenja glede sedanjega italijanskega pravosodnega sistema. Socialistični senatorji se nadalje sprašujejo, če ni morda vladni postopek proti najbolj demokratičnemu delu italijanskega sodstva dejanje, ki spada v okvir vladne politične preusmeritve, ki zasleduje namen zmerne re-
nadalje sprašujejo, če ni morda pobuda ministra za pravosodje vredna obsodbe, ker je to ministrstvo že vedelo za sklep sodišča v La Spezii (za katerega se postavlja vprašanje u-stavnosti zakonskega določila na podlagi katerega so obtožili prizadete sodnike) ter je kljub temu dovolil kazenski postopek. Ali ne bi bilo morda bolj korektno, se sprašujejo socialistični senatorji, če bi vlada počakala na pravorek ustavnega sodišča, kateremu je sodišče iz La Spezie že poslalo zadevni zahtevek.
PO TRDITVAH ČASNIKA «WASHINBTON P0ST»
Nixonov ožji sodelavec odgovoren
Odkrit tajni sklad republikanske stranke za linansiranje sabotažnih in vohunskih akcij proti demokratski stranki
WASHINGTON, 25. — Washington-1 volilno propagando Maurice Stans,
slu časnik «Washingten Post* je objavil danes z velikim poudarkom vest, da je Nixonov ožji scdelav-.c in vodja predsednikove volilne kampanje Bob Haldeman ena izmed petih oseb, ki so imele dovoljenje uporabljati denar tajnega sklada republikanske stranke, s katerim naj bi finansirali vohunjenje v demokratični stranki in takoimenova-no «afero Wastergate». Ostali odgovorni za tajni sklad naj bi bili bivši voditelj Nixonove volilne kampanje John Mitchell, blagajnik za
tiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimittititiiiiliMliiiiiiuiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiimiiiiiitiiiiii
NENAVADNA TRAGEDIJA V 0DERZU
Zastrupljeno žganje povzročilo smrt treh mladih prijateljev
Devet mladeničev se v bolnišnici bori s smrtjo - Pijačo je pripravil Giuseppe Dal Bon, ki je namakal v žganju neko zelišče
ODERZO (TREVISO), 25. — Trije mladeniči so izgubili življenje, devet pa se v bolnišnici v Oderzu bori s smrtjo zaradi zastrupitve ? alkoholno pijačo. Žrtve so 17-letni Roberto Gieria, 19-letni Fortunato Stradiotto in 20-letni Italo Pagnot-to, ki so vsi doma iz Trevisa.
Mladeniči so včeraj zvečer pili skupaj z nekaterimi prijatelji pijačo, ki jo je pripravil 22-letai Giuseppe Dal Bon, katerega so tudi sprejeli v bolnišnico v Oderzo s
Zaključeni manevri «Podgora 72»
pri neki eksploziji do katere je prišlo pred dnevi v mestecu Port-down, južno od Belfasta.
Danes ponoči je prišlo do streljanja med pripadniki organizacije IRA in angleškimi vojaki v samem Belfastu. Bilanca spopada je precej huda: hudo sta bila ranjena neki angleški vojak in en protestantski civilist.
Do streljanja je prišlo tudi v bližini meje z južnoirsko republiko. Angleški vojaki so ranili dva katoliška gverilca.
Na dnevnem redu so še vedno bombni atentati. Štiri močne eksplozije so hudo poškodovale električno centralo v Londonderryju. Zaradi okvar je polovica mesta ostala začasno v temi. Druge eksplozije so poškodovale neki poštni urad, eno bencinsko črpalko in neko športno središče.
Medtem južnoirski uradni krogi skušajo zavreti delovanje gverilske organizacije IRA. V ZDA se sedaj mudi na obisku pravosodni minister Irske republike O’ Malley, ki je v nekem svojem govoru izjavil, da IRA dobiva pretežni del denarne pomoči iz Združenih držav Amerike. Minister je pozval Irce, naj ne nakazujejo denarne pomoči tej organizaciji, temveč izključno Mednarodnemu RK.
BEOGRAD, 25. — Na vojaških manevrih cPodgora 72» so danes zjutraj letalske in pomorske sile trdečih* v vsemi razpoložljivimi silami napadle sovražnika. Tako na morju kot na otokih Korčula, La-stovo in Vis so mu zadali hude izgube. Smoter današnjih operacij trdečih*, ki je tudi uspel, je bil onesposobiti najbolj nevarne enote
splavih* in zagotoviti prevoz mornariško - letalskega desanta na področju Visa, ki ga je zasedel sovražnik. Branilcem je uspelo s helikopterji izkrcati za hrbet sovražnika precej močne oddelke. Po tej akciji in po uspešni pomorski bitki v Viškem kanalu, so trdeči* pripeljali na Vis momarške čete in orožje kar je prisililo napddalca
k umiku. Z današnjimi dopoldanskimi operacijami so se zaključili manevri tPodgora 72», Predsednik republike Tito, ki je vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ, je izjavil da so ti, podobno kot manevri tSvo-boda 71» lani, dokazali pravilnost koncepcije splošne ljudske obrambe. Na sliki: predsednik Tito sledi ofenzivi trdečih*.
pridržano prognozo zaradi zastrupitve. Dal Bon je pripravil pijačo že pred časom. Med izletom na okoliških hribih je nabrai korenike neke razstline, o kateri je menil, da je encijan, in jih je namučil v žganju. Vsi, ki so izpili kožar ček pijače, so se kmalu počutili zelo slabo. Zdravnik je ukazal, naj jih odpeljejo v bolnišnico, a Gieria, Stradiotto in Pagotto so kljub zdravniški negi izdihnili.
Zdravstveno stanje devetih prijateljev, ki so se zastrupili s smrtonosno pijačo je še zelo resno in zdravniki si še vedno pridržujejo prognozo, zlasti pa so zaskrbljeni za 17-letnega Francesca De Pina.
Dal Bon je pripravil smrtonosni liker pred nekaj meseci. Med izletom v hribe je nabral korenike neke rastline in jih namočil v žganju, nato pa je skrbno spravil liker. Pred enim tednom je mladenič srebnil požirek pijače. Okus je bil dober, a v želodcu ga je močno peklo. Mladenič pa se zato ni zmenil, ker je pripisal bolečino velikemu odstotku alkohola v pijači. Včeraj, ko je obiskal prijatelje v vasi Basalghelle, se je Dal Bon spomnil na pijačo in je vzel steklenico s seboj, da bi tudi tovariši lahko srebnili požirek njegovega ccocktaila*. Komaj so prijatelji izpili Šilce žganja, so se začeli zvijati zaradi zelo močnih trebušnih bolečin. Poklicali so zdravnika, ki je takoj odredil prevoz Roberta Glerie v bolnišnico, a mladenič je izdihnil že med potjo. Takoj nato so prepeljali v bolnišnico tudi ostale, a za Pagnntta in Stradiotta je bilo prizadevanje zdravnikov zaman.
Sodnik v Oderzu je zaplenil ostanek žganja v steklenici in je odre dil preiskavo. Doslej ni še znano, katero je strupeno zelišče, ki ga je Dal Bon zamenjal za encijan.
Bombni atentat na krožek RD v Catanii
CATANIA, 25. — Danes ponoči je eksplozija peklenskega stroja razdejala sedež demokrščanskega rekreativnega krožka v Catanii. Policija, ki je uvedla preiskavo, da bi odkrila atentatorje, je preiskala sedež komunističnega krožka «Ri-nascita*, ker so agenti odkrili v neki sosednji hiši večjo količino trotila. Preiskovalni organi pa niso še ugotovili nobene povezave med atentatom in odkritim razstrelivom.
poddirektor urada za volilno propagando Stuart Magruder in predsednikov osebni odvetnik Herbert Kalbach.
O aferi Wastergate je svetovni tisk veliko pisal pred meseci, ko je policija odkrila na sedežu demokratske stranke mkrofone, ki so jih «vtihotapili» pripadniki Nixono-ve stranke, da bi prisluškovali pogovorom veljakov nasprotne stranke. Demokrati so seveda prijavili zadevo sodišču in ravno v teh dneh se je začela sodna razprava o aferi. Republikancem ni bilo po godu, da so jih nasprotniki razkrinkali in so zato prijavili sodišču voditelje demokratske stranke, češ da so protizakonito uporabili sodni postopek proti njim za svojo propagandno kampanjo. Ta tožba je seveda dala povod za prot/tožbo. Zadeva bi se verjetno nadaljevala v nedogled v zabavo ameriški javnosti, če bi pred nekaj dnevi bivši republikanski blagajnik za volilno kampanjo Hugh Sloan ne izjavni pred sediščem, da so bili v vohunjenje vpleteni tudi najožji predsednikovi sodelavci. Po trditvah wa-shingtonskega časnika kaže, da so Sloanovo izjavo potrdile tudi druge osebe.
Haldeman je trenutno šef Bele hiše, kar pomeni, da praktično ukazuje vsem zveznim birokratom. To je dokaz, da so predsednikovi sodelavci strumentalizirali vse zvezno uradništvo za Nixonovo volilno kampanjo in vsaj delno dokazuje trditve raznih predstavnikov demokratske stranke, da je predsednik izrabljal svoj položaj za volilno propagando.
Po vesteh iz ameriške prestolnice so agenti ustanove FBI odkrili, da je imel tajen sklad republikanske stranke dotacijo 700 tisoč dolarjev, ki so jih uporabili za razne sabotažne akcije proti tekmecem, med katerimi vtihotap-ljenje sedmih vohunov v sedež demokratske stranke. Med temi sta bila tudi dva bivša svetovalca ameriškega predsednika
Kandidat demokratske stranke George McGovem je danes med zborovanjem v Milvvakeeju izjavil, da je vest o povezavi med Halde-manom in upravo tajnega sklada dokaz o odgovornosti Richarda Nixona v sabotaži in vohunjenju na škodo demokratske stranke.
Nixonov zastopnik Ziegler je demantiral vest o obstoju tajnega sklada republikanske stranke in je ostro napadel časnik «Washig-ton Pošto, katerega je definiral kot primer škandalističnega tiska.
Po anketi, ki so jo izvedli izvedenci nekega bostonskega časnika, kaže, da je Nixon v sedanjem trenutku veliko bolj priljubljen ameriškim volivcem kot pa njegov tekmec McGovem. Ta ugotovitev naj bi dokazovala, da je javnost zadovoljna z zadnjimi rezultati Nixonove politike v Vietnamu. Po anketi specializirane družbe Gallup, naj bi sedanji predsednik tudi imel vsaj 25 točk prednosti pred demokratičnim kandidatom. Razširjeno pa je mnenje, da ima Mc Govem še možnost, da dohiti tekmeca. Izvedenec volilnih političnih ved Albert Cantril je izjavil, da rezultati dosedanjih anket ne pomenijo ničesar in je kot dokaz za svoje trditve navedel dejstvo, da je na zadnjih predsedniških volitvah leta 1968 Nixon imel isto prednost pred Humphreyem, ob koncu pa je zmagal le s pol milijona glasov razlike. Cantril je dejal, da so tovrstne ankete kot fotografski posnetki konjskih dirk: slikaš, slikaš, a nikdar ne veš, kdo bo prvi prispel na cilj.
Kolera v Siriji
zdravstvo Sirije. L-ibanona in Jordanije. da bi skupaj preučili potrebne ukrepe, ki bi preprečili širjenje epidemije kolere po Bližnjem vzhodu.
Ministri so doslej prepovedali vstop v Sirijo vsem osebam, ki nimajo potrdila o ceuljenju. Epidemija je v dveh tednih terjala že 20 smrtnih žrtev.
Pariz
se obnavlja
(Nadaljevanje s 4. strani)
velikih gradenj. Nova stanovanja so razmeroma draga, zato je revnejše prebivalstvo potisnjeno iz središča. Tradicionalni delavski okrožji v 13. m 15. mestnem o-kraju sta bili s tem razbiti. Za delavca bo vse daleč, delovno mesto, upravni center, kulturni center. Pri roki bodo le 'potrošniški centri’. Cesta, ki je bila nekoč kraj srečavanja, postane le obvezni prehod, kjer se človek ne sme ustavljati. Cene po kavarnah s0 zaradi novega ’o-vrednotenja prostora’ tako poskočile, da bodo dostopne le ožjemu krogu. Dom postaja nekako zatočišče pred mrzlim, neprijaznim okoljem, kjer je človek prepuščen na milost in nemilost množičnim in nič manj brezoseo nim komunikacijskim sredstvom Zato kritiki teli teženj imenujejo novo ureditev 'razbijanje p-ostora’ in opozarjajo, da ne gre le za dober al; manj dober okus, ampak za globlji smisel uporabe prostora, za njegovo «ko-lonizacijo*. ko prostor ne pripada več tistim, ki ga uporabljajo, ampak tistim, ki s-j ga kupili.
in pesmi, ki so jih peli na kongres in s katerimi bo nemška liberalna stranka začela volilno kampanjo-
Proti Barzelu in Straussu nerišj? liberalci ponovno predlagajo koali' cijo Scheel - Brandt, a v notranJ0' sti koalicije zahtevajo politiko znonf' nosti in ravnotežja. Pravijo, da Je treba dati prednost razumu ter v bistvu zavirati preveč revolucionar ne zahteve socialdemokratov po re' formah Zato liberalci zahtevajoč se v novi vladi tako davčno P3 litiko, ki bi nekoliko razbremeni)' zasebne podjetnike. Gre torej: Z* politiko, ki bi zavirala preveč P03 darjen program socializacije ne®' škega gospodarstva.
Liberalci poudarjajo predle0! potrebo po stabilizaciji, ki. naj “J imela prednost pred politiko po«* zaposlitve za vsako ceno. Menil0, da je stabilizacija predpogoj J vsako reformo. Dopuščajo sicer, " se v določeni meri izvaja nače10 delitve dobička med delavci in f lodajalci, toda le začenši od ločene višine dobička (s tem s*r’ šajo zavarovati majhna in sred®) podjetja). Dopuščajo tudi možno? soupravljanja, upirajo pa se P3? tetnim komisijam. Menijo, da ® delodajalci morali imeti še vedT*’ večino Strinjajo se s socialde®0' krati glede potrebe po agrarni ri formi, toda pod pogojem, da j* bile te reforme zmerne Menijo. <* je treba vnesti v koalicijo s cialdemokrati več liberalizma. Za nemški liberalci zahtevajo zase ^ ga od najpomembnejših gospod^ skih ministrstev, to je ministri'' za finance, oziroma ministrstvo r, gospodarstvo. Ti dve ministri" sta sedaj v rokah socialdemokrat
Helmuta Schmida.
Na ta način skuša libeiaj^ stranka ki je najmanjša v Bi®3, stagu (saj razpolaga s 5,9 0$ glasov) popraviti težnjo k upadanj svojih glasov pri zadnjih vod^ Na eni strani upa, da bo pridobi desničarske socialdemokratske v sove, na drugi strani pa ske nezadovoljneže iz vrst kršc3/ skih demokratov. Če se bo to dilo, potem je skoraj gotovo^ bo Brandt ponovno izvoljen za zyri nega kanclerja. Izključujejo Pa vsak način možnost, da bi s* L cialdemokrati zagotovili absoluB* večino v Bundestagu.
Kljub slabim volilnim rezulta^ na zadnjih deželnih volitvah, je L, kongresu nemških liberalcev preL| doval optimizem. Libe:alci zaUPr predvsem v svojo najnovejšo K tično strukturo pod vodstvom ” terja Scheela, ki je Dil svoj tradicionalni zaveznik demokratov. V zadnjih letih stranka doživljala stalne krič . to še posebno potem, ko se je K družila socialdemokratom. Po3^ ca te koalicije je bil odcep ^ bolj desničarskih liberalcev, kar je omogočilo stranki, da je la bolj življenjska. Lahko se če. da je v zadnjih letih zelo pomladila svoje vrste, je v njo vpisalo 50 odstotkoi noma novih članov.
STOCKHOLM, 25.	-
akademija znanosti je podelila belovo nagrado za gospodarske de profesorju Johnu R. HicksC poučuje na univerzi v profesorju Kennethu J. dela na harvardski univerzi v
nejšimi zgodovinskimi in družbenimi dogodki iz n8' še starejše in novejše zgodovine
Knjige bodo v celoti vezane v platno, tiskane brezlesnem papirju in z barvnim ščitnim ovitkom
V prednaročilu bo cena te izredno zanimive zbif ke znatno nižja
Prednaročila sprejema:
DAMASK, 25. — V sirski prestolnici so se danes sestali ministri za
tiiatka knjigatoui
TRST	. ,<|
ULICA SV. FRANČIŠKA * Telefon 61-792
UMORI IN BOMBNI ATENTATI V ULSTRU
SKLEPI KONGRESA V FREIBURGU
Liberalci zahtevajo koalicijo z Brandtom
Povračilna akcija protestantov: dva gverilca IRA umorili z vilami