NAMESTO PISEMSKIH ČESTITK: REPUBLIŠKI SVET SINDIKATOV, REPUBLIŠKI ODBORI IN »DELAVSKA ENOTNOST« ŽELIJO DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO! DELAVSKA ENOTNOST Četrtek, 30. decembra 1965 Št 52, leto XXII KliiillllillliilllllllUlllillHIIIlillllllllillllllllllllllKa iil!llllllllllllillil!i!l!!liliii!.i;:iiill!iii!iiil!llll!ll!!lllllll!lllll!!!l!l!lll!liiiiiiiiii!lililllllllllllllllll!llllllllllll[ini.it!!lillllliii! sedanjost. Ta čas pa ima v sebi veliko prozaičnega. j§. m Boljše delati, boljše gospodariti. Biti konkurenčen tam, kjer človeštvo prodaja svojo pamet in svoje delo. In ta gesla moramo spraviti v realnost. Če pa pri tem nismo čustveno razburkani, ni naključje, saj se marsikdaj skriva za temi našimi prizadevanji prgišče samoodpovedi. Toda nihče bi nam ne mogel v tem trenutku reči, da nismo optimisti. Saj kaj drugega sploh biti ne moremo. Tako kot vsaka druga cesta, ima tudi ta naša samo dve smeri: nazaj in naprej. In ker si bodočnosti ne moremo izbrati tako, da bi vlili raztopljenega svinca v vodo, smo si za popotnico izbrali delo. dino vozilo, ki smo si ga tako drug drugemu namenili | j ■ za sedanjost, je delo. Samo... Mar ga bomo še kar naprej zavijali v obrabljene in zaprašene liste pre- JH___J teklosti? Še posebej zdaj, ko smo si napisali svojo veliko listino? Listino, kjer ima vsaka stran zlato obrezo. Zlato obrezo samouprave. Prav tu moramo vzeti to, kar potrebujemo. Saj to ni le pravica vsakogar izmed nas, to je tudi naša skupna dolžnost. In če naj bo to naše vozilo hkrati tudi naša popotnica za prihodnost, potem je res ne moremo več povezovati v pajčevino preteklosti. Te pajčevine pa se po koteh še veliko drži. akamo. Kdo ve zakaj čakamo in ne pometemo te paj-T čevine. Toda nekaj je gotovo: dokler ne bomo tistih črk z naše velike listine, tiste zlate obreze samouprava vzeli s seboj na pot iz sedanjosti v prihodnost, tako dolgo bodo tudi naša gesla ostala samo gesla. Nikoli pa resničnost! In če smo že pristali na samoodpovedi, da bi te svoje težnje uresničili, potem nikakor ne bi smeli sami sebi dopustiti, da pozabljamo na te pravice. Še posebej, ker smo trdno prepričani, da samo tako in v kratkem času lahko uresničimo naše zamisli. Vse pravice ima vsakdo izmed nas, da dela, da tudi gospodari z rezultati tega dela. Zlate obreze samouprave pa vendarle nismo natisnili v našo veliko listino samo zato, da bi jo polepšali, da bi jo zdaj za vsakega Silvestra morali očistiti prahu in pajčevine, da bi spet dobila lesk. V tej zahtevi smo lahko in moramo biti sebični. __ _' ajvažnejši pa je pri vsem tem človek. Včasih smo mu j rekli državljan, zdaj mu pravimo proizvajalec in k t&J temu z velikimi črkami dodajamo upravljavec. A če A- ^ smo ga že napotili v bodočnost, če smo mu dali za popotnico delo, potem mu dajmo zdaj še tisto drugo, da bo sploh mogel na pot. Dajmo mu pravico, da tudi sam odloča o tem, kaj bo z njegovo popotnico. Pravzaprav, to pravico si mora sam vzeti, sam si jo izoblikovati, sam jo določiti, sam odrezati po velikosti popotnice. Kajti šele v tem primeru bo res postal upravljavec in ne bo hočeš nočeš obračal hrbta našemu smerokazu, na katerem piše: naprej. Samo v tem primeru bo tudi jasno videl svojo perspektivo. Pa še na nekaj ne bi smeli pozabiti, da smo ta proizvajalec in upravljavec mi sami. Torej gre tudi za našo skupno perspektivo. stal nam je tako še zadnji dan sedanjosti, potem pa se bo spet začel vrteti okoli svoje osi vrtiljak časa. jm Ostanejo pa nam tudi naloge. Za novih tristo in petinšestdeset prozaičnih dni nalog. Pa pustimo razmišljanje o tem, kajti naslednji Silvester se še ni rodil. Letošnjemu v slovo, sebi pa v zdravico nalijmo vina v čaše. r 1966 NOVO LET NI mr E R V J: E I S T I! I! Z P O P O T"n E BEL E Ž N I C E Vložimo vse napore za dfavnovešeiije gospodarstva VPRAŠANJE: Zaključujemo leto, katerega zadnjih pet mesecev je potekalo v znamenju prilagajanja našega gospodarstva načelom, ki jih je postavila gospodarska reforma. Večina naših sindikalnih organizacij je pred koncem leta že imela svoje občne zbore; kaj je po vašem mnenju značilno za bilanco, ki so jo postavili ti občni zbori. ODGOVOR: Na vseh zborih sindikalnih podružnic, posebno pa Občinskih sindikalnih svetov, so prevladovala vprašanja, ki jih je sprostila oziroma zaostrila gospodarska reforma. Ta vprašanja so s področja življenjske ravni, produktivnosti, delitve dohodka in samoupravi j an j a. lahko že rečemo* da pogledi na intenzivno gospodarjenje prebijajo v meso in kri delovnih ljudi. Ti pogledi postajajo izhodišče v boju za bolj uravnovešeno gospodarjenje, Ljudje — rekel bi — bolj z občutkom kot z razumom spoznavajo, kaj je gospodarno in kaj ni. Čutijo, da le trdnejše gospodarstvo zagotavlja čvrst vzpon življenjske ravni, da se le v takem gospodarstvu lahko v celoti uresniči samoupravljanje delovnih ljudi. 'V glavnem so se oči vseh obrnile k sebi, navznoter delovne organizacije. Marsikje so že poiskali »skrite rezerve«. Kritično so pretresli: organizacijo dela, vlogo organizatorjev dela, njihov gmotni položaj in odgovornost; kakovost, izbiro in ceno svojih proizvodov; nagrajevanje po delu z vsemi dobrinami in slabimi posledicami, ki vplivajo na višjo ali nižjo storilnost, na to, ali so zaposleni bolj ali manj gmotno zavzeti za uspešno delo; položaj in vlogo delavskega samoupravlje#ija itd. Ob tem pa niso mogli mimo nerešenih vprašanj naše gospodarske ureditve, posebno mimo ureditve bančnega in deviznega poslovanja, ki je še vedno v nasprotju z nameni gospodarske reforme. Ustavili so se ob začetih, toda z denarjem nepokritih investicijah, ob obveznostih, ki jih mora gospodarstvo Odvajati družbi Za skupne potrebe. Upravičene so ob tem'zahteve,, da se potrošnja uskladi z gmotnimi, možnostmi in da tudi s 'temi sredstvi čimbolj umno gospodarimo. Gospodarstvo čuti, da'; so, te obremenitve zanj pretežke, da morajo nujno poleg nizke produktivnosti vplivati na zvišanje cen na domačem tjrgu, na zunanjem pa hromiti našo že tako slabo konkurenčno sposobnost. S tem Pa še naprej prikrito delujejo vsi tisti, ki oviraj o, da bi se gospodarstvo hitreje utrdilo in ki zadržujejo nizko življenjsko x’aven delov-lovnih ljudi. Iz vseh razprav je vel neverjeten čut za stvarnost. Ljudje si ne delajo utvar, da bodo napori za bolj uravnovešeno gospodarjenje lahki, da bo mogoče težave odpraviti čez noč. 'Delavci se zavedajo, da so se stališča, katera smo postavili z reformo, začela šele uresničevati. Med delavci ni nestrpnosti in mišljenja, da so Novo leto je bila samo priložnost, da smo ^prosili predsednika RS ZSJ za,Slovenijo tovariša Franca Popita, naj nam odgovori na nekatera aktualna vprašanja v poreformnem obdobju. In preprlčarii smo, da naiii bodo te izrečenii misli služile. Ispt napotek za naše delo in prizadevanja v sindikatih tudi v prihodnjem obdobju. reformni procesi že končani. Z iskrenim zaupanjem, da se bo reforma dosledno izvajala, prenašajo tudi občuten padec svoje življenjske ravni. Pripravljeni so premagati precejšnje napore, da bodo njihove delovne organizacije dosegle boljše delovne in poslovne rezultate. Podčrtavam to razpoloženje, zaupanje in pričakovanje delavcev zaradi tega, ker obvezuje vse tiste, ki imajo možnosti, da vplivajo na politiko v naši deželi, da se borijo za take politične odločitve, ki ne bodo v nasprotju z razpoloženjem delovnih ljudi. Če se delavci odrekajo svojemu standardu, da bi prispevali k nravnovešenju gospodarstva, potem z vso pravico zahtevajo od federacije, republike in občin, da uskladijo svoje želje in načrte Z gmotnimi možnostmi, z duhom gospodarske reforme. Tu ne more biti dvojnih meril. Eno za delovne organizacije in v njih zaposlene, ki so pritisnjeni ob zid, drugo pa za različne banke in upravno teritorialne enote, ki se ne morejo odreči pretiranim investicijam, ki hočejo nadaljevati staro ekstenzivno, inflacijsko politiko, kot da za njih gospodarska reforma ne velja. VPRAŠANJE: Kaj je po vašem mnenju vzrok, da članstvo sindikatov, ponekod ni dovolj seznanjeno niti s cilji gospodarske reforme, niti s stališči sindikalnih forumov do najvažnejših vprašanj našega družbeno gospodarskega življenja. ODGOVOR: Mislim, da ne moremo reči, da članstvo sindikatov fti dovolj seznanjeno s cilji gospodarske reforme, o tem nam govorijo podatki iz pravkar opravljene raziskave javnega mnenja v slovenskih industrijskih delovnih organizacijah. Iz teh podatkov zvemo, da 68 % zaposlenih — v glavnem pa so vsi zaposleni včlanjeni v sindikate — pozna osnovne cilje gospodarske reforme. Torej ne gre za nepoznavanje gospodarske reforme, bolj se zastavlja vprašanje, po kakšni poti so se delovni ljudje seznanili z reformo. V tem je, mislim, bistvo vprašanja. In, če želim odgovoriti nanj, potem moram ugotoviti, da je sindikalna aktivnost nekako še živa do vodstev sindikalnih podružnic, da pa pojema v delu s sindikalnim članstvom. V tem je, mislim, naša slabost, s katero bi se morali krepko spopasti. Moramo spremeniti način dela vodstev sindikalnih podružnic, tako d‘a bi se vsaj tdliko, kolikor se ukvarjajo s problemi na ravni delovne organizacije, ukvarjale s članstvom-t>a bi razmišljala o tem, kako bi seznanjala članstvo s Stališči sindikata, ga pridobivala zanje in ga pritegovala, da bi se Stališča uresničila. Važno vlogo pri tem mora imeti sindikalni tisk, posebno »■Delavska enotnost«, ki bi morala priti do slehernega člana sindikata, ki bi morala prenašati samoupravne izkušnje in izkušnje iz sindikalne dejavnosti iz kolektiva v kolektiv. Zato pa bi se morali tudi pomnožiti napisani prispevki sindikalnih delavcev iz delovnih organizacij. Le s skupnimi napori lahko »Delavska enotnost« pomaga napolniti praznino, nastalo v delu sindikalnih podružnic in postane glavna zveza med sindikalnimi vodstvi in članstvom. VPRAŠANJE: Izvajanje gospodarske reforme je proces, ki smo ga letos sicer začeli, vendar še zdaleč ne zaključili. Kaj je po vašem mnenju potrebno, da bi sindikati kar najbolje izvršili svoj delež pri izvajanju najvažnejših nalog, ki si jih je zastavila naša socialistična skupnost? ODGOVOR: Pravzaprav sem na to vprašatije že delno odgovoril v prvem in drugem odgovoru. K temu bi še dodal, da bomo morali tudi v prihodnjem letu vložiti vse napore, da bomo uravnovesili naše gospodarstvo. Saj je od tega odvisen hitrejši dvig življenjske ravni delovnih ljudi. To je tudi pogoj, da se bo mogel delovni človek pri nas polno uveljaviti kot nosilec novih družbenih odnosov. JOŽE RAClC, direktor papirkonfekcije iz krškega, ni tehtal besed Uspeh ni poslovna skrivnost Ce bi Jože Račič, direktor Papirkonfekcije iz Krškega, podjetja, ki ždi v senci mogočne tovarne papirja in celuloze, ne slišal iz telefonske; slušalke priporočila z občinskega odbora SZDL, naj si le »vzame čas za tovariša iz Delavske enotnosti«, bi najbrž govoril z menoj bolj posplošeno. Tehtanju besed bi ne bila kriva le njegova skromnost — prej bojazen, da bi »odkrite karte« o gospodarjenju, ki bi jih v razgovoru polagal na mizo, ne škodile interesom 5i-qlanskega kolektiva, ki pa bo vendar — čeprav tako majhen ustvaril letos 700 milijonov dinarjev bruto dohodka. V ^prihodnjem letu pa namerava startati na milijardo.- »Takšen delovni uspeh zasluži toplo besedo v časopisu, zakaj bi se je branili!« skušam sobesed-: t nika odtajati. »Človek nikoli ne ve, kdaj’ reče preveč. Že ves, da je pametno sestajati se na pomenke, . kako bi bolje gospodarili,,?prav,,r je tudi pisati • spodbudno y^tem c smislu, toda konkurenca .s^ah-e ko s premalo premišljeno! J be-is sedo hitro okoristi. Vprašam-n-vas: zakaj pa so nekateri predstavniki gospodarskih pddjetijm na sejah svetov pri . gospodarski zbornici navadno tiho? PdžSiam, enega, ki še ni odprl ust, pridno pa posluša. To njegovo poslušanje je domačemu podjetju že koristilo...« »Ne bom vrtal v probleme, ki jih sami ne bi radi povedali. Poslovne skrivnosti le obdržite zase! Najbrž pa odgovor na ■vprašanje, kako se je vašemu kolektivu uspelo v nekaj letih postaviti na noge in iz nič ustvariti toliko, le ni posjovna skrivnost. Zato bi ga rad slišal in zapisal, da bo prišel še komu prav!« »Da bi nas po nepotrebnem ne kovali v zvezde, bom odkrit: recept za naš uspeh je že zdavnaj patentiran, njegova formula pa se glasi: posluh za trg. Morda bi tudi mi sedeli na ušesih, če bi ne bili prisiljeni prisluhniti trgu, ker nas v \to sili narava našega dela. Tiskamo namreč vzorce in napise na embalažo različnih izdelkov,’ glavni naši naročniki pa so podjetja, ki jim gre blago sproti v denar. Na ta način, posredno, tudi mi spoznavamo potrebe in utrip trga in se mu znamo pravočasno prilagoditi.« »Vendar, samo iz čiste vneme, da bi ustregli trgu, najbrž, ne krasite embalaže. Kako ste v kolektivu uspeli vzbuditi zanimanje ža nenehno naraščanje produktivnosti dela, kar vanri omogoča, kot sem slišal na občini, da delite osebne dohodke in sklade v razmerju 50:50?« »Tako so povedali? Točna številka je 51:49. Kako nam uspe? Vsaka delavka si lahko .vsak dan natančno izračuna, koliko s svojim delom zasluži. Vsak izdelek ima svojp ceno, ■ičSK&i*: PO NOVI GAZI -Ji foto: m. Šparovec osebne dohodke delimo na osnovi norma ur in cenika del.« »Kolikšno pa je pri vas v zadnjih mesecih povprečje osebnih dohodkov?« »Več kot 68 tisoč dinarjev, upamo pa, da ga bomo v prihodnjih mesecih še dvignili.« »Na občini sem tudi mimogrede slišal, da je imelo strokovno vodstvo vaše tovarne v minulih letih precej skrbi zaradi nediscipline in zaradi bolezenskih izostankov. Po uspehih sodeč vas te skrbi ne mučijo več v tolikšni meri. Kako ste se jih otresli?« .»Čisto enostavno: po temeljitem razgovoru v kolektivu smo . sprejeli poseben pravilnik, na osnovi katerega povečujemo osebne dohodke tistim, ki so med letom čimmanjkrat izostali od dela. Vsakdo, ki dela vse dni v mesecu, dob? ob koncu meseca avtomatično za 2000 dinarjev povečane osebne dohodke, vsi, ki manjkajo v letu manj kot pet dni, dobe ob koncu leta po 5 tisoč dinarjev, tisti, ki manjkajo manj kot tri dni, pa po 10 tisoč dinarjev. Seveda gre za upravičene izostanke ob »novoletnih nagradah«, ki sem jih omenil, na primer za izredne dopuste, orožne vaje itd. Tisti, ki izostane en dan neupravičeno, izgubi pravo do vsake izmed teh oblik dodatka. In veste, kakšen je rezultat . teh spodbud, da bi ljudje neupravičeno ne izpstajali z dela? Od lani je upadel bolniški sta-lez zaposlenih od 6,1 % na 3,2 neupravičenih izostankov ne poznamo, prav na ta račun pa je občutno porasla produktivnost dela. Po mojih računih za 7 %. Ti uspehi, ki so rezultat prizadevanja celotnega kolektiva, so nam vlili voljo za nadaljnjo Zato tudi ne delimo toliko, kot bi lahko.« »Kakšni pa so vaši načrti?« »Nakup novih strojev, s katerimi 'bomo lahko startali na milijardo bruto produkta. Poi prostora v tovarni,1 ki bi ga potrebovali za izboljšavo'tehnološkega postopka, izkoriščamo kot skladišče, kar pomeni, da nas čaka tudi gradnja skladišča.« »Kaj pa, ko bi nekaj denarja namenili za stanovanja in bi ne mislili samo na investicije?« »Na stanovanja vendar nismo pozabili! Vsi. ki ga resnično potrebujejo, ga tudi že imajo!« V. B. NOVOLETNI OBISK V liDDJETJU »VOZTLA-GORICA« »Ne ofl besed, od dela živimo!« Nekateri menijo, da novinarja zlepa nič ne preseneti. V Šempetru, v podjetju »Vozila Gorica« pa sem komaj verjel temu, kar so mi pripovedovali. Lani so dosegli proizvodnjo v vrednosti dveh milijard in štiristo milijonov dinarjev, zaposlenih pa je bilo 360 delavcev. Letos se je kolektiv povečal za dvajset članov, celotni dohodek pa dvignil na malone 4 milijarde dinarjev. Ob tem so v stroje in novo proizvodno halo investirali 250 milijonov dinarjev svojih sredstev. Prodajnih cen niso zviševali. Čeprav se surovine, zlasti še v času po reformi, dražijo, lastna cena izdelkov pada... Intenzivno gospodarjenje v praktični podobi? Predsednik upravnega ra, tovariš Stane Škrabee Je najbrž uganil, kaj premišljujem. Takole pravi: »Podjetje’ živi od dela, ed dohodkov, ki si jih z njim ustvari. Res je — visoko smo skočili, ampak še so rezerve, veliko rezerv še imamo. Zatof je naša najvažnejša programska naloga za obdobje nasledn|ih nekaj let, da podjetje tudi organizacijsko uredimo tako, da bomo sposobni izkoristiti naše rezerve. Začeli pa smo takole: .. .« Pripoveduje o dveh inženirjih, ki so jih imeli predlanskih: in o šestih, ki jih imajo zdaj; o štipendistih, ki bodo še prišli v njihovo podjetje; o delav- cih, ki v bistvu nimajo kvalifikacij, vendar so jih usposobili v specialiste za opravila, ki so jim zaupana. V to smer se razpleta ena izmed njihovih poti, kar jim je že doslej omogo-*čilo, da sp začeli urejati različne druge »malenkosti«: večje serije, tipizacijo sestavnih elementov ... Samo nekaj primerov: njihove prikolice za tovornjake — nosilnosti med 8 in 24 tonami so zdaj sestavljene v glavnem iz istih elementov; .še pred dobrim letom pa je bilo ravno obratno. Za vsak tip in nosilnost vozila ,SQ. bili potrebni drugačni se-/ stavni deli, zato pa tudi pogoste menjave v proizvodnji. Zdaj imajo glavne sklope kar na zalogi, nižji proizvodni stroški zavoljo večjih serij pomenijo znaten prihranek. Razen tega so konstrukcijo tudi poenostavili, da bi lahko nove stroje izkoriščali v polni meri. Posledica vsega tega je, da se izdelavni časi naglo zmanjšujejo, dohodek pa raste. Če so avtomobilske prikolice izdelek, s katerim so se »Vozila Gorica« začela uveljavljati na trgu, pa njihove cisterne za prevoz kemičnih proizvodov ip izdelkov naftne industrije pomenijo tisti, njihov uspeh, s katerim so se zasidrali na tujih trgih. Po prvih poskusih v lanskem letu, ko so Krneli 40.000 dolarjev izkupička, so z letošnjim izvozom v Avstrijo in na Češko dosegli 150.000 dolarjev. V naslednjih 36 mesecih pa morajo ob enakem obsegu proizvodnje za domači trg dodatno izdelati za tri milijone dolarjev prikolic in cistern za Sovjetsko zvezo in Kubo. Velja omeniti, da je na letošnjem sejmu kemije v - Moskvi njihova cisterna za prevoz fenola dobila posejano diplomo SEV, čeprav so za isto priznanje konkurirala še tri zahodnoevropska podjetja. Uspeh na sejmu v Moskvi pa jim je hkrati omogočil, da so se za njihove cisterne zainteresirali tudi zahodni kupci. Do uspehov, o katerih pišem, so se torej prikopali z veliko prizadevnostjo in voljo, da bi nekaj dosegli s svojimi sredstvi in močmi. Kar imajo, so si zgradili ali ^kupili s »svojim« denarjem; anuitet iz naslova investicij nimajo ... Imajo pa mlad in homogen kolektiv, poln ambicij in volje, imajo tudi lastna sredstva, s katerimi si bodo uredili še vse tisto, kar potrebujejo v najbližji prihodno-sti. Tovariš Skrabec pravi: »Preveliki smo za domače potrebe, zato moramo v izvoz. Dela nam ne manjka, manjka pa prostora, tako za proizvodnjo kot za skladišča. Zato bomo v naslednjih mesecih investirali kakih 100 milijonov dinarjev za proizvodno skladiščno halo in zraven kupili še nekaj obdelovalnih strojev. Kljub temu bo za stanovanja ostalo približno 50 milijonov, ki jih bomo razdelili med člane kolektiva, ki se odločajo za individualno gradnjo. 200 milijonov pa smo že oročlli pri banki, ker jih trenutno ne potrebujemo.« Taka je njihova pot; skrbno preračunana in — uspešna, čeprav se mi je sprva zdela nemogoča. Pa rad popravim prvi vtis. Zakaj ga ne bi? Glasujem za intenzivno gospodarjenje v praktični podobi že od prvih začetkov in ne šele zdaj, po reformi. Skoda, da ni veliko, veliko več podobnih kolektivov. No, ostaja želja, da bi jih bilo vsaj ob letu ... M. GOVEKAR LISTI IZ POPOTNE BELEŽNICE iP?S POMENKI NA SILVjESTBClG V ISKRI - TOVARNI MALIH ELEKTROMOTORJEV V ŽELEZNIKIH — PRAVIJO: Živijo na račun izvoza! ^Empire Machines iz New Yorka je naš edini kupec malih elektromotorjev,« ve povedati sleherni zaposleni v Iskri — tovarni malih motorjev v Železnikih. Hkrati je sleherni v kolektivu malce zaskrbljen: »Kaj pa, če edini ameriški kupec finančno propade?« Se bo potem to zgodilo tudi z Iskrino najboljšo tovarno? Ne smemo biti pesimistični. Za zdaj je vse v redu. Iskrini mali elektromotorji vztrajno potujejo »čez lužo«. Maja meseca letos so jih tjakaj prodali že milijon, prav zdaj pa se ta številka bliža že milijonu in pol. »Približno tričetrt vseh proizvedenih malih elektromotorjev izvozimo, preostalo količino pa prodamo doma. V Ameriko smo jih doslej prodali v vrednosti več kot dva milijona dolarjev ..je pojasnil inženir TONE KOLENC, vodja tehnične priprave. Dodajmo še, da letna vrednost izvoza Iskrine tovarne v Železnikih predstavlja tretjino izvoza celotnega podjetja Iskra in 80 odstotkov vsega izvoza Iskre na konvertibilna po-dročjar To so rezultati prizadevanj celotnega Iskrinega kolektiva v Železnikih. Ni jih bilo lahko do-^ seči. SPECIALIZIRANA PROIZVODNJA — KLJUČ USPEHA »Še pred štirimi leti smo proizvajali najrazličnejšo pisarniško galanterijo, predmete za laboratorijsko opremo, gospodinjske aparate. Asortiman proizvodnje je bil tako raznovrsten, da z našimi izdelki, če bi tako proizvajali še naprej, sploh ne bi uspeli na trgu ...,« pripoveduje inž. Kolenc. »Izhod smo videli le v specializaciji proizvodnje ...« In res, v Železnikih so pred proizvodnjo na male elektromotorje moči 60 W za gospodinjske aparate in regulatorsko tehniko. »Pred tremi leti smo montirali prvi tekoči trak, ki smo ga izdelali sami. Posebne bočne izvedbe je zavoljo tega, ker je naša proizvodna hala okrogla. Kmalu smo temu traku pridružili še dva ... Organizirali pa smo tudi linijsko proizvodnjo polizdelkov,« pojasnjuje inž. ANTON DEMŠAR, ki dela v razvojnem oddelku tovarne in doda: »Proizvodnjo bi še hitreje modernizirali, če bi imeli denar in strokovnjake. S tem, ko smo se odločili za proizvodnjo malih elektromotorjev, smo se srečali s skoraj nerešljivim problemom. Vse, v kar smo še pred letom ali dvema letoma vlagali denar, smo morali zmetati iz tovarne.« Začeti je bilo treba znova! Potrebna sta bija volja in vztrajnost celotnega kclektiva. V Železnikih so začeli proizvajati v majhnih serijah. Te pa so iz dneva v dan naraščale v tisoče, deset tisoče, stotisoče malih elektromotorjev. Največja serija je bila doslej 400.000 malih elektromotorjev enega tipa. V tovarni pravijo: to že ni več ser iška, marveč tekoča proizvodnja. »V treh letih smo za sedem in pol krat zmanjšali vVs izdelave malega elektromnorčka,« smo še slišali od inž. Kolenca. K takšnemu zmanjšanju proizvodnega časa so pripomogle najrazličnejše priprave in pripravi-ce ter merilni instrumenti, ki smo jih vse sami izdelali. Na primer balansirane navij alne strojčke, napravo za kontrolo rotorjev... »Precej koristi, prihranek približno 60 milijonov dinarjev nam je omogočila pri milijon proizvedenih elektromotorjev izboljšana naprava za lakiranje rotorjev. Prej smo rotorje potapljali v impregnacijsko sredstvo, sedaj pa to opravljamo s kapanjem. S tem smo pridobili na času, izboljšali kvaliteto, ker lak prodre še globlje med navoje rotorja .Naprava je delo tehnologa Eržena ter konstruktorjev Korošaka in Rihteršiča,« je zaključil inž. Kolenc. SAMO S TOČNO DOLOČENIMI PRISTOJNOSTMI Slednjič, ko govorimo o Iskri, tokrat o eni izmed trinajstih tovarn ne moremo mimo referenduma, ki so .ga izvedli tudi v kolektivu v Železnikih. »Kolektiv se je odločil za združeno podjetje Iskra,« je povedal vodja sološnega sektorja TONE LAVTAR. »O predlogu statuta združenega podjetja Iskra smo razpravljali prej in tako temeljito, kot še nikoli doslej o podobnem samoupravnem aktu. Kolektiv kot vidite, se strinja da ostane v združenem podjetju, ker meni da le kot močna organizacija v svetu nekaj pomeni. Veste, mi precej izvaža- VSE PO NAČRTU BOGAT DELOVNI NAČRT Prelistavam zajeten in bogat delovni načrt šole. Vsebuje celotno delo šole, naloge vsakega učitelja posebej '— vzgojitelja in člana razredne skupnosti, gospodarske naloge, orientacijo pouka, kadrovske zadeve in vso dodatno in dopolnilno dejavnost. Ne, tega ni malo, vsega ni mogoče niti našteti. Izvem, da je na šoli več kot tisoč otrok v 34 oddelkih in samo v 17 učilnicah. Prvotni vtis o dobrih delovnih pogojih se mi tako nekoliko omaje. Pouk teče v dveh izmenah, za varstvene oddelke ni prostora. En varstveni oddelek gostuje v pionirski sobi. Potrebe po varstvu pa niso s tem n' i približno pokrite. — Torej tu:'! moderni šoli ni prizaneseno. 'so prerezali trak ob ©tvori ž :',e, se ‘e vanjo vsulo še er' več otrok, kot so računa'. Tod"' vnrmo se k' delovnemu načr..: fole. Posebno pozornost pritegne njegova končna določba: 'Trak učitelj mora opraviti število ur, kot jih predpisuje predm^nik za 36 tednov rednega pouka. Neopravljene ure mora nadomestiti z dodatnim poukom, ne da bi za to dobil višje dohodke, razen če je izostal zavoljo bolezni.« Realizacija učnih ur pomeni močan element v delitvi. Upošteva pa ga tudi sklad pri delitvi sredstev.-Na šoli pravijo, da so jim za lansko leto prešteli vse učne ure in jih primerjali z dnevniki. Morda to ni slabo. Malce hujša je tista, da šolski delovni načrt pri delitvi ne prevlada, kajti sklad za šolstvo v občini upošteva le republiški učni načrt. Se minulo leto smo na veliko oznanjali: na osnovi delovnih programov bodo občine sklepale finančne pogodbe s šolskimi delovnimi organizacijami. Ko so samoupravni organi na šoli izdelali tak nadrobni finančni načrt, so na občini dejali, da romanov ne bodo brali. Marsika- tere postavke pri delitvi sredstev niso upoštevali, četudi je na šoli niso stresli iz rokava, ampak so jo oprli na delovni načrt. Pogodbo o finančnih sredstvih so podpisali z občino sredi poslovnega leta. Kaj pravijo k temu na šoli? »To ni prav. Na začetku leta bi morali imeti črno na belem, s kolikšnimi sredstvi razpolagamo. Mnogokateri dinar bi lahko tako bolj smotrno obrnili.« Pri tem pa ne pozabijo pristaviti: »Priznati pa moramo, da je namenila občina letos znatno več sredstev kot minula leta. Na koncu leta smo celo »nepričakovano« dobili poldrugi milijon za uspešno delo. Sklad nas je uvrstil med prvo četverico nagrajencev.« VSAK DINAR — PO DELU Od pravilnikov,, načrtov in poslovnikov se učiteljem na šoli zadnje leto kar megli. Še nikdar niso tako temeljito pretresli notranjih odnosov in jih tudi uzakonili kot prav letos. V teh dneh bodo potrdili dopoljeni statut. Potem jih čaka še pravilnik o delovnih razmerjih. Ne vedo, kako se ga naj lotijo. Najbolj bi bili veseli, če bi ga »nekdo« napisal, da bi veljal za vse šolske kolektive enako. Toda, pred dobrim letom so si podobno želeli tudi za pravilnik o nagrajevanju po delu. Z obema rokama sO se sicer potem oprijeli okvirnega, ki ga je sestavil republiški sindikat delavcev družbenih dejavnosti, vendar pravijo, da so ga pozneje dopolnili in poenostavili tako, kot je najbolj ustrezal njihovim kriterijem. Zadovoljni so z njim. Malce začudeno so me pogledali, ko sem jih vprašala, kolikšen je variabilni del v osebnih dohodkih. Kajti na šoli si samo zato, ker si član delovne skupnosti, ne zaslužiš niti tisočaka, ne da bi pretresli vrsto tvojih kvalitet, med katerimi je najpomembnejše kvalitetno učno vzgojno delo, dopolnilna in do- datna dejavnost. Ce si prevzel, denimo, delo v pionirski organizaciji, še ni rečeno, da te bodo za to nagradili. Najprej moraš dokazati, da si izpolnil svojo' funkcijo tako, kot si zapisal v delovnem načrtu. Še besedo, dve o učnih uspehih. V minulem šolskem letu je napredovalo v naslednji razred 86,3 "/o otrok. Težko je reči, kaj bo pokazalo letošnje prvo polletje. Vendar učitelji pravijo, da si bodo prizadevali pri pouku in učnih krožkih, da bi izboljšali učni uspeh učencev tja do konca šolskega leta na 90%. Kakšni so kriteriji? »Najbolj se zanesemo na mnenje šol druge stopnje, kjer naši učenci nadaljujejo pouk. Tam so zadovoljni z njimi.« I. VRHOVCAK Toda kolektiv Iskre iz Železnikov se ni odločil za združeno podjetje, ne da bi vedel vnaprej, »kdo pije in kdo plača«, marveč si je z referendumom zagotovil tudi pravice. Približno v desetih in še več točkah so jih formulirali v internem statutu tovarne. »Dohodek bomo ugotavljali na samostojnem žiro računu. Obveznosti do družbe bomo sami izpolnjevali, gospodarili bomo s sredstvi na skladih... pa še druge pravice imamo, ki nam jih zagotavlja zakon o podjetjih v okviru združenega podjetja,« ponosno pripovedujejo člani Iskrinega kolektiva v Železnikih. Ponosni so upravično, saj temelji njihov ponos na trdnem delu. M. Z. Kolektiv osnovne šole Franca Rozmana-Staneta v Mariboru je že pet let v novi moderni stavbi. Marsikateri šolski kolektiv bi jim zavidal svetle učilnice, široke hodnike, kabinete in še sto drugih udobnosti, ki jih ima taka moderna šola. Ko vstopiš v stavbo in prisluhneš utripu šolskega življenja, si prepričan, da ima ta šolski kolektiv najboljše pogoje za dobro učno vzgojno delo. Danes mi ne bo potrebno z njimi zardevati, ko mi bodo pripovedovali o svojih osebnih dohodkih. Naš pogovor bo lahko tekel o notranji delitvi, o širših materialnih vprašanjih samoupravljanja, o učno vzgojnih uspehih... skratka, o vsem tistem, kar je šolski kolektiv vsa minula leta puščal bolj ob strani, ker je bilo vselej bolj pomembno osnovno vprašanje — materialno in moralno priznanje učiteljevega učno-vzgojnega dela. ZIMA V PREDMESTJU FOTO: M. ŠPAROVEC FRANCE BORŠTNIK, predsednik komisije za organizacijsko politična vprašanja: VPRAŠANJE UREDNIŠTVA: Ena izmed ugotovitev občnih zborov občinskih svetov je bila, da delo v sindikalnih podružnicah še vedno ni tako, kot bi moralo biti, se pravi predvsem družbeno politično delo. Kaj sodite o tem problemu? Če pa bi iskali globlji vzrok, zakaj naše sindikalne podružnice še ne zažive v popolnosti, potem bi morali ugotoviti, da je dobršen del krivde v kadrovski zasedbi in v nepoznavanju funkcije sindikata v samoupravnem mehanizmu. Zato tudi rparsikdaj ugotavljamo, da ima sindikat v nekaterih kolektivih še vedno tisto drobno zaščitno vlogo, kot jo je imel v dobi administrativnega socializma, in spet v drugih primerih, da je sindikat samo podaljšek drugih organov v kolektivu. Tako se v sindikalnih podružnicah še vedno vse premalo oblikujejo samostojni pogledi na posamezne probleme in stališča, do katerih bi prišel izvršni odbor podružnice na osnovi temeljite konfrontacije celotnega članstva. Če pa bi tako delovali, potem zagotovo ne bi imeli primerov, da posamezniki nastopajo v imenu sindikata, po drugi strani pa bi imela stališča sindikatov — ker bi bila odraz razpoloženja članstva — večjo težo in gotovost za uveljavitev. Del krivde pa je bržčas tudi pri nas, vse od občine navzgor. Bolj jim nalagamo naloge, kot pa da bi jim kot samostojnim političnim činiteljem pomagali v njihovih prizadevanjih ne samo takrat; ko gre za birokratsko tehnokratske pojave v odnosih, delitvi itd., ampak tudi takrat, ko skušajo nekateri te pojave razreševati s primitivizmom v vseh oblikah. Torej gre za to, da bolj prisluhnemo pojavom v kolektivih in da ti pojavi v večji meri vplivajo na akcijsko usmerjenost sindikalnih vodstev. * Tako torej tudi mi vse prevečkrat pojmujemo podružnice kot našo podaljšano roko. In če se ob tem dotaknem na kratko še dela naše komisije, potem je njena naloga v tem, da bomo poskušali vplivati na take metode dela, kot sem jih prej omenil, in da bomo bolj kot doslej poskušali s solidnim programskim usmerjanjem vplivati na vzgojo sindikalnih kadrov. MITJA ŠVAB, ' predsednik komisije za družbeno upravljanje VPRAŠANJE UREDNIŠTVA« Novi gospodarski ukrepi bistveno spreminjajo položaj delovnega človeKa. -O kar naravnost: uakšne naloge se v prihodnjem uodooju razkrivajo pred sindikati nasploh in se posebej pred komisijo za družbeno samoupravljanje? ODGOVOR: Gospodarskih ukrepov nismo sprejemali zaradi kilogramov, ton, metrov, ampak samo zaradi položaja delovnega človeka. Kajti prav od položaja proizvajalca, od njegovega vključevanja v samoupravne odnose, od medsebojnih odnosov ljudi v proizvodnji itd., je odvisno, koliko bo kilogramov, ton, metrov itd. Če je tako, kot mislim, potem je tudi jasno, s čim naj se ukvarja naša komisija: predvsem s položajem človeka v delovni organizaciji. Tu pa smo včasih vsi skupaj v zadregi, kajti vprašanj, dilem, tem, ki bi se jih kazalo lotiti in proučiti oziroma ovrednotiti, je zelo veliko. Vzemimo za pripier samo tako imenovano notranjo zakonodajo v delovnih organizacijah: radi bi, da bi vsi proizvajalci spoznali, da je v njihovem interesu, da odnose — ki jih je še nedavno tega v njihovem imenu urejal nekdo drug, skupščina ali država kot pravimo — čimbolje urejajo sami. Utvara to misliti, da lahko ustvarjalno delamo v organizirani proizvodnji, ne da bi si zapisali norme v medsebojnih odnosih. Se "'eč, utvara,,je, če pričakujemo, da bomo uspeli v proizvodnji, če bodo ti medsebojni odnosi slabo urejeni. Pri tem mislim na vse odnose, od organizacije proizvodnje pa delitve dohodka in osebnih dohodkov do opredeljevanja pravic, ki nam jih daje delo. Gre torej za to, da bi samoupravne akte nenehno izpopolnjevali in kar bo še teže, da bi normirane odnose tudi uresničevali. Pravijo, da morajo biti oblike dela in vsebine skladne, toda pri nas so oblike samoupravljanja približno take, kot so bile tisto leto, ko smo sprejeli zakon o samoupravljanju — 1950. leta. Vsebina, materialne osnove pa so že daleč pred temi oblikami. Pozabljali smo na obliko ali pa smo stvari še bolj poenostavili, da je samoupravljanje samo oblika pel''"'•nega dela. FRANC UREVC, pre Lednik komisije za gospodarstvo: »Katera so po vašem misij, nju pozitivna in katera negativu obeležja uresničevanja reforme?« »Najvgčje zagotovilo, da bomo reformo uresničili, vidim v tem, da So delavci nove gospodarske ukrepe z razumevanjem sprejeli in jih zavestno uveljavljajo, čeprav je reforma v prvi fazi prizadela njihovo življenjsko raven. Ob tem pa ne rhorem razumeti, kako so se mogli nekateri organizatorji proizvodnje in politični delavci v delovnih organizacijah tako mirno sprijazniti z dejstvom, da je življenjska raven zaposlenih pač nižja kot pred reformo in ne napravijo vsega za to, da bi osebni dohodki čim hitreje narastli, seveda na temelju večje produktivnosti dela. To pa je v precejšnji meri odvisno od organizacije dela. Preseneča me tudi trdoživost zagovornikov nekaterih investicijskih gradenj, čeprav očitno ni sredstev, in še to, da del negospodarstva še vedno noče razumeti, da mora več prispevati za uresničitev reforme. In, da moramo- del splošne, predvsem proračunske :potrošnje, energičneje zmanjšati!« »Ali vas kakšna stvar pri izvajanju reforme še posebno čudi?« »Občutek imam, da si nekateri ljudje reforme niso predstavljali v vseh posledicah, sicer bi se ne ustrašili tako hitro že prvih nevšečnosti, ki jih je prinesla in ki bi jih morali predvidevati vnaprej. Tako pa so takoj začeli tožiti o slabi prodaji,' čeprav trg še daleč ni zasičen in konkurenčen itd.* Jasno je, da bomo morali kakšno podjetje tudi zapreti, če se ne bo hitro prilagodilo novim razmeram gospodarjenja. Nemogoče se je odločiti samo za tiste elemente tržnega gospodarjenja, ki učinkujejo prijetno, izogniti pa se neprijetnim, ki pa proizvajalce nenehno silijo k večji prod' aktivnosti dela, podjetja in ustanove pa" k boljši poslovnosti.« JOŽE GLGBACNIK, predsednik KO sindikatov delavcev industrije in rudarstva: »Kakšna je bila v letu 1965 vloga sindikalnih organizacij pri razvijanju samoupravnih odnosov?« »Ob različnih priložnostih smo ugotavljali, da z razvitostjo samoupravnih odnosov še nismo in nfe moremo biti zadovoljni. Ta ugotovitev, ki smo jo kar prevečkrat le ponavljali, sama po sebi ni nova, vendar pa kaže, da na samoupravljanje ni mogoče gledati kot na nekaj, kar je uzakonjeno z ustavo ali samoupravnimi predpisi, ampak ga je treba poglabljati z organizirano politično akcijo. Težko bi bilo izmeriti ali kako drugače količinsko izraziti uspehe sindikalnih organizacij v razvijanju samoupravnih odnosov, a tudi ti uspehi so bili odvisni od vrste činiteljev. Gotovo pa je eno: vse-lej in povsod, kjer smo imeli posluh za resnično pereča vprašanja življenja in kjer smo politično delovali, računajoč z vsem članstvom, smo v razvijanju samoupravljanja tudi uspeli.« "In kje bo težišče delovanja sindikalnih organizacij v prihodnjem letu?« »Tudi v novem letu ni nobene potrebe, da bi si izmišljali nove naloge. Uveljavljanje samoupravnih odnosov namreč terja, da za svoj program dela še nadalje proučujemo tudi vsa pereča vprašanja gospodarskega sistema, do razreševanja vseh številnih protislovij, ki se bodo tudi v prihodnje ponavljala v urejanju notranjih odnosov v delovnih organizacijah. To bo težišče našega delovanja in s tem, mislim, bomo nadalje oblikovali posebno vlogo sindikatov v političnem delovanju. Uspeli bomo le, če bomo imeli dovolj možnosti in korajže odkrivati prave vzroke, ki ovirajo hitrejši napredek. Rdeča nit našega delovanja bo morala peljati od fotografiranja pojavov v družbenih odnosih k analizi njihovih vzrokov in od tod v akcijo!« LOJZE FORTUNA, predsednik RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti: »Kako bi označili glavno nalogo delovnih kolektivov storitvenih dejavnosti v letu 1966.« »Kako z večjo poslovnostjo in intenzivnostjo dela zagotoviti večjo produktivnost in s tem ugodnejšo materialno bazo za razvoj in večji življenjski standard zaposlenih.« "Je gospodarska klima tej nalogi naklonjena?« "Je. Ukrepi gospodarske,,reforme, ter .liberalizacija zakonskih predpisov omogočajo večjo poslovnost, večje aktiviranje notranjih rezerv. Sproščanje administrativnih okvirov že daje večje ekonomske rezultate, kar se izraža predvsem v pestrejših oblikah poslovnega sodelovanja in kooperativnih odnosov med proizvajalci, trgovino in turizmom itd., še bolj pa se bo moralo v prihodnje. Realizacija tega pa zahteva trajno prizadevanje vseh operativno tehničnih kadrov, predvsem pa subjektivnih sil.« "Kaj po vašem mnenju še ni urejenega, da bi se storitvena dejavnost lahko razvijala uspešno, predvsem pa potrebam ustreznejše?« "Predvsem bo potrebno postopno prilagajati cene ekonomskim potrebam ter pogojem tržišča, hkrati pa urediti še sistem kreditiranja razširjene reprodukcije. Zagotoviti bo potrebno ustrezno politiko občinskih skupščin do razvoja teh dejavnosti, zlasti s politiko prometnega davka, višine obresti od poslovnega sklada, najemnin itd. Reguliranje teh odnosov naj ne bi temeljilo na fiskalnih zahtevah, pač pa naj predstavlja vsestransko premišljene ekonomske ukrepe« "Ta odgovor se nanaša na odnose izven kolektiva. Kakšne naloge pa čakajo delovne kolektive storitvenih dejavnosti pri urejanju notranjih odnosov?« "Vse stare, ki sploh še niso rešene ali pa niso zadovoljivo rešene kot je npr.: oblikovanje sistemov delitve dohodka po delu, poglabljanje samoupravljanja, nenehno izpopolnjevanje samoupravne zakonodaje.« LOJZE CAPUDER, predsednik RO sindikatov gradbenih delavcev Slovenije: "Kakšne naloge čakajo delovne kolektive gradbeništva in industrije gradbenega materiala v prihodnjem letu?« "Prihodnje leto bo za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala v gospodarskem pogledu prelomnega značaja. Delovni kolektivi teh dveh gospodarskih panog si bodo morali v' njem žačr-tavati delovne naloge na spoznanju, da bomo pri nas v prihodnje trajno manj investirali in gradili kot v preteklih letih. To dejstvo pa ni prijetno za gradbeništvo, še posebno če je 'razbito na toliko delovnih organizacij. Ena sama pot pelje iz tega stanja: drugačna organizacija in proizvodnost dela doma in hitrejše vključevanje na zunanji trg. V domačem gospodarskem prostoru bodo lahko napredovala samo tista podjetja, ki se bodo hitreje vključevala v specializacijo in gospodarsko integracijo, morda po zgledu podjetij, ki so se združila v GIPOS, s presežnimi zmogljivostmi gradbeništva pa bomo morali prevzemati dela na tujem« "Katere naloge stojijo pred sindikatom gradbenih delavcev v prizadevanjih za izboljšanja življenjske ravni zaposlenih?« »Na eni strani nadaljnja aktivnost za ustvarjanje takšnih zunanjih pogojev, ki dajejo delovnim organizacijam možnost za hitrejše naraščanje produktivnosti dela in osebnih dohodkov, na drugi strani pa učinkovitejše prizadevanje za uveljavitev najnaprednejših Stališč in načel v statutih in drugih samoupravnih aktih, še posebno pa za njihovo dosledno uveljavljanje v praksi. V okviru teh prizadevanj se bodo morale sindikalne organizacije vztrajno bojevati proti nesmiselnemu zniževanju cen pri prevzemanju gradbenih del na račun življenjske ravni gradbenih delavcev, to je, na račun življenjskih razmer delavcev v naseljih in njihovih osebnih dohodkov.« MARIJA BO JANC JE MED PRIPOVEDJO O SVOJEM ŽIVLJENJU REKLA: ——-----------1----— ------- »Brez pomoči kolektiva bi ne imela poguma« Vodstvo analitsko laboratorijskega oddelka novomeške Krke je rado ustreglo moji prošnji, naj dovoli Mariji Bojane nekaj časa za razgovor o njenem življenju. Ne samo to: na vseh obrazih ljudi v tem oddelku sem prebral odobravanje in veselje, da bo prišla »naša Marija ob novem letu v časopis«. Dobro znamenje! Prvi vtisi o Marijini priljubljenosti v kolektivu, o njeni delovni vnemi so že tu, še nekaj vprašanj ji zasta-, vim... Marija pa je rekla takoj, ko so se za nama zaprla laboratorijska vrata, in prav nič v zadregi: »Kdo bi si mislil, 'da si bom danes lahko tako iznenada privoščila uro oddiha ..« "S tem vašim vzklikom pa menda ja ne bova začela Novoletnega razgovora’. V kolektivu so mi povedali vaše ime,zato,f ker ste pri svojem delu s srcem in ker namenite ves. prosi: čas za učenje ne zaradi lepšega ...« »Saj prav zato se oddih tako prileže!« se Marija ni dala ugnati. »Lahko je reči: pridna je in rada se uči! Ampak, če teče življenje natančno kot ura, se človek monotonosti kdaj pa kdaj tudi naveliča. Takole je pri meni: ob petih zaropota budilka, ob pol šestih moram iz Male Bučne vasi pri Novem mestu na pot, če hočem priti pravi čas v službo, nato pa od šestih do dveh! Ko pridem popoldne domov, mi delo kar samo sili pod roke, tako da lahko pridejo knjige na vrsto šele zvečer. Od osmih do enajstih! Zadnja tri leta, bdkar delam srednjetehnično, sem bila vsega le 10 dni na morju. To je bil ves moj dopust.« "Najbrž ste že vnaprej vedeli, da si ne morete obetati kar prida razvedrila, če se odločite za opravljanje službe, povrh pa še za učenje in strokovno izpopolnjevanje. Odkod vam tolikšna vnema?« »Če bi v kolektivu ne pokazali toliko razumevanje za moje ambicije, bi ne prišla daleč. Ko sem pred sedmimi leti potrkala na- vrata Krke in zaprosila za službo, sem imela-Je dva razreda gimnazije. Po novem je to — šest razredov osemletke. Vedela pa sem, da brez strokovnega znanja ne bom napredovala, da bom v službi opravljala le tretjerazredna dela, če se ne bom usposobila za delo na zahtevnejšem delovnem mestu. Zato, mi je prišlo močno prav, da so v podjetju organizirali različne tečaje za pridobitev kvalifikacije in še večerno šolo za tiste, ki niso imeli zaključene osemletke. Osemletko in tečaje sem z lahkoto opravila, to pa mi je vlilo veselje do strokovnega izpopolnjevanja. Nekaj trdoživo- sti sem se pa najbrž nalezla tudi od drugih v družini,« se je Marija nasmehnila. »Za takšno pot do strokovne izobrazbe, kakršno sem ubrala jaz, za učenje ob službi, se je odločil tudi starejši brat France, ki je zdaj tehnik pri ŽTP Novo mesto, tretji letnik strojnega oddelka srednje tehnične pa obiskuje tudi brat Jože, ki dela v novomeški Industriji motornih vozil... Takole si pravim: če mi je šlo dobro doslej, do tretjega letnika, mi bo morda le uspelo zaključiti vse izpite v roku.« »V Novem mestu vendar ni srednje tehnične šole, v službi pa ste, kakor pravite, od šestih do dveh. Kako vendar študirate in kje opravljate izpite?« "Vpis v srednjo tehnično šolo, tudi v njen kemični oddelek, kamor sem se vpisala jaz, je leta 1962 organiziral novomeški oddelek te šole. Ko smo se vpisovali v Ljubljani na Aškerčevi, nas je bila pred pisarno z našega konca dolga vrsta, zdaj pa hodim na izpite sama. Prvo leto sem si s šolo le dopisovala: po pošti sem prejemala naloge in jih spet po pošti pošiljala v Ljubljano. Zdaj, tretje leto učenja, pa ni več šala izpolnjevati vse učne obveze. 'Vsako nedeljo ali vsako drugo nedeljo se vozim v JJubljano na predavanja in vaje. V Ljubljani opravljam tudi izpite. Če bi mi kolektiv pri študiju ne pomagal, bi vsega tega ne zmogla. V celoti mi plača voznino, stroške šolanja, povrh pa dobim prosto tiste dni, ko me pokličejo v Ljubljano na izpit. Ne samo to: letos šo mi dali tudi mesec dni študijskega dopusta. Sodelavci so mi vlili največ poguma. Najbrž so zdaj že prepričani, da se bo moje šolanje dobro izteklo ...« "Kakšni pa so vaši načrti za ,potem’, ko bo utrudljivo breme, ki ste si ga naložili, mimo?« "Najprej -počitek! Privoščila si bom več dni morja, ki si ga v poletnih dneh, ko nanj ne smem pomisliti, še posebno želim. Potem pa — laboratorijsko delo. Analiziranje vzorcev in kemični poizkusi me izmed vseh del, ki jih opravljamo pri nas, najbolj privlačijo. Od tod veselje za kemijo. Ostati nameravam. v proizvodnji, delo v pisarni me še malo ne veseli.. "In novoletna želja?« "Da bi skrajšali delovnik v našem oddelku na sedem ur. Delo v analitsko laboratorijskem oddelku je škodljivo za zdravje, zato imajo v drugih podobnih tovarnah skrajšan delovnik in še dodatke za zdravje ,i- 'I GABRIJEL MLEKUŽ PETINTRIDESET LET ZA VOLANOM »Nerad govorim o sebi« Zmeraj rad posedi ob "kapucinu« v tolminski kavarni Triglav. Brez usnjenega suknjiča in baretke na glavi si ga skoraj ne bi mogli predstavljati. Prijateljem je tudi tokrat razlagal svoje dogodivščine. Vsakdo je posebno pozoren nanj, če pripoveduje o 700.000 prevoženih kilometrih brez "generalne«. V resnici je prevozil že mnogo več kilometrov. Takole približno vsako leto petkrat okoli Zemlje. Za volanom pa sedi že 35 let. Seveda pa je to, kar smo zapisali, še vse premalo, da bi lahko povedali, kdo je GABRIJEL MLEKUŽ iz Bovca, šofer pri tolminskem Avtoprevozu. Če pripoveduje o vsem, kar se mu je pripetilo v dolgih letih za, volanom, dobiš vtis, kot, da pripoveduje o dogodkih, ki so se pripetili včeraj: »Pri trinajstih letih sem , že zahajal v mehanično delavnico v Bovcu. Popravljali so avtomobile. Prijel sem za vsako (Jelo, samo da sem bil med avtomobili. Mojster je kmalu pogfun-tal, kaj hočem. Vzel me je za vajenca. Želel pa sem si, da bi bil šofer..je pripovedoval Mlekuž, kot bi vse hotel še enkrat začeti znova. »Pet let sem čistil kolesne obroče in opravljal druga skoraj nepomembna dela. Vedel sem, če hočem uspeti, da moram tudi še tako nepomembno delo dobro opraviti... Vztrajal sem in uspel. Mojo namero, da ■ bi bil rad šofer, je mojster do konca spoznal. Zaupal mi je tovornjak, Fiat, še na verige ... Pred petintridesetimi leti sem prvič sedel za volan.« Gabrijel Mlekuž se še danes ni ločil od volana. Medtem je prevozil malone vso Evropo, pol Afrike ... Pravi pa, da v Jugoslaviji ni večjega kraja, da ne bi peljal skozi, ali se vsaj za hip ustavil. Najbolj se spominja dnevov iz Bosne: »Osem mesecev sem bil zdoma, ker sem vozil boksit v Bosanski Krupi. Za vse prevoze sva se s sovoznikom pri naših ,strankah1 sama dogovarjala. Ves posel je lepo tekel. Samo denarja nama je zmanjkalo za življenje. Kakih dvesto tisoč sva ostala dolžna, ko sva se vrnila v Tolmin.« Tako je s šoferji in tako tudi z Gabrijelom. V Avtoprevozu v Tolminu pravijo: »Kadar gre Gabrijel na pot, vemo, da ga dolgo ne bo nazaj. Toda ko se vrne, prinese nazaj vse potne naloge popisane. Sam si ureja vožnje in pri šoferjih na težkih petindvajsettonskih tovornjakih s prikolicami je taka samoiniciativa najpomembnejša ...« O Gabrijelovi delbvni sposobnosti bi človek lahko popisal še precej papirja. Toda Gabrijel se zdaj o tem nerad pogovarja. Pri srcu so mu sto in sto tisoči kilometrov, ki jih je prevozil s 25-tonskim Fiat 682.. »Kilometrski števec na Fiatu se je prav te dni pomaknil čez sedemsto tisoč. Se sam ne verjamem, da je res. Koliko sem prevozil s prejšnjimi avtomobili, niti ne vem točno ...« Fantje v kavarni' so Gabrijelu še naprej postavljali najrazličnejša vprašanja. Tudi to so se zanimali, po kakšnem receptu je mogoče prevoziti toliko kilometrov brez najmanjše okvare na motorju in sploh na vozilu. Mimogrede povedano — Gabrijel razen manjših prask v 35 letih šbfiranja ni imel prometne nesreče. Na to je posebej ponosen: »Previdna vožnja in ne prevelika hitrost, zlasti na naših slabih cestah, je osnovno, da lahko prevoziš toliko kilometrov. Pa seveda ~ tudi malo sreče ...« Pa vseeno Gabrijelu ni šlo zmeraj vse tako gladko. Tovornjak s prikolico je na ozkih bosenskih cestah največkrat reševal iz skoraj nemogočih položajev, Najbolj pa so mu šli lasje pokonci, kot pravi, ko je lani z Vrhnike dp Logatca vozil točno deset ur. Cesta je bila ledena, tovornjak s prikolico pa do vrha naložen. Iz takb živahnega pripovedovanja šoferja Gabrijela Mlekuža se je tdžko odločiti, kaj bi še zapisali. Zdaj se Gabrijel drži »doma«' — to je v dolini Soče, kjer prevaža cement, kredo ... »Vsak dan namreč čakam na generalno popravilo motorja,« je še pristavil. \ Ves čas pogovora pa je Gabrijel molčal o sebi kot človeku, o tem. kako živi. koliko za opravljeno delo zasluži. Njegov prijatelj mi je zaupal, da se tudi o tem nerad pogovarja, morda zavoljo tega ne, ker včasih celo manj zasluži, kot njegovi mlajši kolegi. Toda on ima svoj vzrok za to. Zakaj? Mlajši šoferja »drvijo«, hočejo voziti čimveč in manj pazijo na stroj. Res je, da s tem več zaslužijo, toda stroj se upeha že pri 300 tisoč kilometrih. Gabrijel je za svoj podvig letos dobil nagrado 250.000 din. In »natisnili« so ga v Fiatovem Časopisu. MILAN ŽIVKOVIC OTROŠKE IGRE FOTO: M. ŠPAROVEC škodljivo delo. Ko izražam to željo pa naj takoj povem, da mi ni za denar. Rada bi le ostala pri svojem delu zdrava in rada bi uživala tiste pravice, ki jih imajo delavci v sorodnih podjetjih na istih delovnih mestih.« V. B. NA RAZPOTJU tari znanci ne uporabljajo tehtnice med razgovorom. Beseda teče sproščeno in i ^ zaupno. Med ve z Ano Seljakovo sva stari znanki. »Ne moremo se več videti v tisti luknji nad Tivolijem. Na vseh koncih teče noter, strehe pa ne popravijo. Zato gremo na svoje. Hišo si gradimo.« Tako plastično .jo je opisovala, da je v slaščičarni, kjer sva se dobili, zrasla pred menoj majhna, lepa vila z velikim ateljejem na vrhu za Aninega moža, akademskega slikarja. Spomladi se preselijo tja... »Dobro morata oba zaslužiti.« »Jaz? Ravnokar mi hočejo vzeti trideset tisoč dinarjev na mesec. Z umetniki pa veste, kako je! Enkrat je denarja kot toče, potem^ pa cele mesece nič. Nb, moj še kar dobro zasluži. Za dvorec na Brdu dela moza- ike. Pravzaprav sam0 osnutke. Prvega je mečkal cela tri leta. Kot Noe svojo barko. ,Gvišno‘ je zanj porabil tovornjak papirja. Čeden pa je mozaik, oglodala sem si ga na Brdu. Moj je bolj za stensko slikarijo, kakor za kaj majhnega. Polne stene slik imamo doma, proda jih pa malo.« Sklonila se k meni in na pol šepetaje dodala. »Tiste njegove figure ljudem niso všeč. Meni tudi ne. Kaj vem, tako čudne so. Rekla sem mu, da bi najbrž pokrajine laže prodal, pa me je nadrl, naj se ne vtikam v njegovo delo. Le kdo bi maral balinarje? Slika je tri metre dolga in dva metra visoka, komaj smo jo spravili skozi okno, ko jo je poslal na razstavo. Skozi vrata ni šla. Prodal je pa ni. Takole meče stran denar, pa ravno zdaj, ko ga najbolj potrebujemo. Samo za okenske šipe sva dala pol milijona ..,« Se in še mi je pravila o možu in o obeh otrocih. Mož dela osnutek za drugi mozaik, namenjen za Brdo. In gospodinji. Če Ana ne utegne skuhati, prime sam za kuhalnico. Rižoto kar dobro skuha. Najbolj se ji pa dobro zdi, da še nikdar ni pozabil priti ponjo, kadar popoldne dela. Ni je družbe, ki bi ga premotila ... Ana je glavna kuharica pri Činkoletu. Že trinajst let. Zakaj njena družina ne je tam? Ja, ko je pa predrago. »Prevelik pribitek zaračunava uprava pri jedi. Za pijače naj bo 125 odstotkov, za kuhinjo je pa preveč. Vsak mesec se bojim sestanka, ko pregledamo obračun. Mene dolžijo, da ni prometa, cenik naj bi si dobro ogledali. V Ljudski kuhinji dobiš makaronovo meso ali rižoto za, 250 din, pri nas pa za 480 din. Vem, da imamo večje dajatve, ^H||| hw>"'W|»- ..:..ii. ... i. i.... n .1111.ji,, ^...n.. i'irni ' ' " ' ..^ n ,- -.v • ;y • P . S R E C N O IN POGUMNO V NOVO LETO ^,V, .V:....................................,.. ... . . .. - ,, POMENKI NA SILVESTROVO Predica brez kolovrata Zivljenjeois tekstilne delavke, ki dela dvajset let v veliki tovarni, ni tako preprost. V dvajsetih letih na delovnem mestu že spoznajo, iz kakšne snovi je napravljena ženska, če vse svoje moči posveti tovarni. Moderni tekstilni stroji predejo hitreje kot pajki in če bi po tolikih letih izračunali, kakšen klobčič preje je spredlo dvoje ženskih rok v dvajsetih letih dela v tovarni, potem bi bila to velika gora. Za takšne delovne uspehe v tovarnah ne delijo lovorovih vencev. V nekaterih tovarnah se jim oddolžijo z ročnimi urami. Erna Gabrijelčič je predica v mariborski tekstilni tovarni. V njeni osebni izkaznici je zapisa, da ima okrogel obraz, kostanjeve lase, rjave oči, mali nos ter srednja usta in srednjo brado. S temi značilnostmi'človeka še ni mogoče dobro spoznati. Erna je s tem samo delno opisana. Zdravniki so ji zaradi pe-šanja vida pred leti nadeli očala in zdaj svet in ljudi gleda s povečevalnimi stekli. Na sestankih je podobna budilki, v prostem času pa redko stopi iz hiše, ki ima vrt urejen po angleškem načinu. Z Erno sva se srečala v tovarni. Dobil sem nalogo, da poiščem delavko, ki je prišla v tovarno po vojni in tam ostala do današnjih dni. Zanimalo me je, kaj se je v tem času naučila, kaj je pridelala, kakšen je njen položaj, kako se počuti na sredi delovne dobe za odmero pokojnine? Sedela sva na oglu velike zelene mize. Erna ni prišla v tovarno iz vasi, ampak naravnost iz pregnanstva. Med vojno je bila s starši izseljena v Srbijo. Z okornimi stavki pbnavlja vtise iz te dobe. »Prvo leto po vojni je bilo v tovarni zelo prijetno. Tako domače smo se počutili, da smo delali kot mravlje. Naša predilnica je bila že takrat lepo urejena. Po delu v tovarni smo vsi skupaj hodili na prostovoljno delo. Na delo sem hodila peš. Doma nismo imeh ničesar. Med vojno smo vse izgubili. Nekaj pohištva smo dobili za prvo silo. Čeprav nam je manjkalo vsega, smo z veliko voljo premagovali težave doma in v tovarni. Takrat sem bila še mlada in sem lahko delala čudeže. Posledice težkega življenja med vojno pa so se začele kmalu kazati. Leta 1952 sem se morala ločiti od stroja. Postala sem preddelavka v predilnici.« »So mladi ljudje vedno zmožni delati čudeže? Tovarna se yedno obnavlja. Starejši jo zapuščajo in odhajajo v pokoj, zamenjujejo jih mlajši. Iz kakšne snovi so mladi delavci?« »Zdi se mi, da niso iz iste snovi. V dvajsetih letih sem v tovarni spoznala veliko ljudi. Odnos do dela se je temeljito spremenil. Mladi so veliko bolj malodušni pred težavami. Niso tako kremeniti. Stare korenine iz prvih povojnih let imajo drugačen odnos do dela. Ne zapuščajo tovarn v težavah. Mladi pa se kot mak »sipavajo. Dovolj so napori, ki so bili nam popolnoma vsakdanji. Ze nočno delo jim je po navadi prevelik napor.« Ne vem kolikokrat se je pri tem premaknila na stolu. Očitala si je, da je pozabljiva. Morala bi se pripraviti za takšen obračun. Pogovor ni tekel po pravem zaporedju. Človek bi moral biti pameten kot pratika, če bi hotel zadržati v spominu vse, kar je v življenju važnega. Štela je na prste. »Sploh sem bila vedno do vratu vprežena. Delala sem in nič drugega. Bila sem izvoljena v mestni ljudski odbor, sedela Erna Gabrijelčič je zadovolj- ne dohodke in ceni /natančnost, na s tem, kar je napravila v točnost in red. Brez tega po nje-dvajsetih letih. Prav nič ji ni žal nem mnenju ni uspeha, čeprav časa. V dvajsetih letih je bila preje več ne predemo s kolovra-stirikrat na morju. Ima povpreč- ti. ZDRAVKO TOMAZEJ Lojze je šef bifeja v ljub- ur mi ne plačujejo, zaslužek je Ijanskem Supermarketu, ki že ni odvisen od prometa.« več bife, ampak superbife, Ka- v»Občudujem »vas. Malo je še kih 2000 gostov vsak dan, za 600 takšnih prostovoljni udarnikov.« tisoč din prometa, 280 do 300 »pr; nas v Supermarketu jih enolončnic, pa še 13 mesnih jedi, je je nekaj. Med starejšimi, res-potem narezki, sendviči, pija- nejšimi delavkami. Veliko nad-ča... Kateri bife še zaposluje 32 ur napravimo zastonj, razen ob ljudi, kakor ta? V manjših ho- nedeljah in praznikih. Hudič, ko telih jih je toliko. Edini, ki ga bi bile ,plače* malo večje... dobite ves dan notri, je pa Ampak tega ne napišite, ne bi Lojze. se rad generalnemu zameril, do- »Nimam več živcev, da bi ber človek je, rad ga imam.« trdo držal vajeti v rokah,« je Cez pa je nekam previdno vpra-potožil. »Preraslo me je vse sku- šal: »Kaj mislite, ali je pametno, paj. Doma imam pa drugi cir- da se Prehrana kar naprej širi?« kus. Družina me vidi samo ob Nisem vedela, kam meri, za- nedeljah popoldne. Do kosila t0 seJn enako previdno odgo-spim za en teden nazaj in naprej. vorila: Punci hočeta z menoj v gleda- »z;a potrošnike vsekakor. Ve-lišče ali kino, žena me zmerja, bbo modernih lokalov ste že ker prihajam samo spat k zgradili, če ne bi bilo vas...« njim ... Upokojil se bom, mi- p0 obrazu sem videla, da Loj- slim, da bo najbolj pametno. ze ni zadovoljen z odgovorom, sladkorno imam, tole delo je »To stane, tovarišica,« je za-prenaporno zame. Dvojna leta so upno pripohmil in se sklonil mi pravkar priznali, polno po- čez mizo, »zaradi investicij smo kojnino dobim ...« vsi prikrajšani, od generalnega »Manj bi delali. Še mlad člo- navzdol. Ne vem, če je to naj-vek ne bi dolgo vzdržal pet- bolj prav. Zadnjič so'na kolek-najsturnega delovnika. Vam gre tivnem sestanku govorili o tem, za denar?«' mene ni bilo zraven, ali bi do- končali lokale, ki jih urejamo, ali bi si povečali osebne dohodke, pa veste, da se je osem sto ljudi odločilo za gradnjo? Teh pet lokalov dokončamo, potem pridemo mi na vrsto.« »Koliko pa pravzaprav zaslužite?« »Za osem ur kar v redu, delam pa v dveh izmenah za' 94 tisoč dinarjev. Ce prištejem še 30 %, ki jih dobimo vsake tri mesece, znese skupaj kakih 50 tisoč dinarjev na izmeno ...« »Predlagajte, da nastavijo pomočnika, ki bo vodil drugo izmeno!« »Jaz da bi to predlagal? Od skrbi bi se požrl doma. Sebi najbolj zaupam. Gostje so občutljivi. Sam znam hoditi okoli njih, kdo ve, če bi bil pomočnik iz enakega testa.« »In če bi vam rekli, ali pristanete na to, da vam kdo pomaga pri delu, ali pa še naprej delajte sami dve izmeni?« »Delal bi po starem. Pol za denar, pol zastonj. Dokler ne pojdem v pokoj- ,Moji* gostje ne bodo razočarani nad menoj.« Spet je dramatično s pestjo presekal praznino pred seboj in se ogledoval naokrog, kakor da išče najprimernejšega sla, po katerem bo svojo spremenjeno odločitev sporočil gostom, ki jih je bil poln bife... MARIOLA KOBAL Dramatično je s pestjo presekal praznino pred seboj in se ogledoval naokrog, kakor da išče najprimernejšega sla, po katerem bo generalnemu sporočil svojo odpoved. Precej. Kar ustno... »Visim tukaj kot luster, od jutra do večera, pa še ne gre, kakor bi želel. Tale mlada dekleta! Zmeraj jim moraš pod prste gledati! Nimam pa dvajset oči, da bi , vse videl. Jaz sem bil veliko resnejši v njihovih letih.« Lojze Šiško je takrat nosil svojo glavo na krožniku, ne golaža, kakor tale dekleta, ki se še čez pol ure ne spomnijo, da bi gosta postregle. Ravnokar je nekoga komaj pregovoril, da ni odšel zaradi nesolidne postrežbe... Pokojni Zupan, lastnik Daj»dama, je bil z njim zadovoljen. Kolikokrat mu je rekel: »Po svoji glavi naredi, resen fant si, ne boš ga polomil.« Kletar je bil pri njem in skladiščnik streliva, oblek in vsega drugega za partizane. Dva do tri vagone robe je pazil v bunkerju, sprejemal, izdajal... Do treh ali štirih zjutraj je garal, da jo je spravil po lestvi v bunker ali ven, jo zapakiral ali stlačil v 700-litrski sod. Tele smrklje ti jo pa popihajo domov, preden je bife ali kuhinja pospravljena ... sem v tovarniškem delavskem svetu in hodila na sestanke po pločniku za pešce. Pri tem sem se marsičesa naučila, vendar mi oči in čas niso dopuščale, da bi prebrala zraven še kakšno knjigo.« Delo ji je prineslo odlikovanje, ki je spravljeno v domači vitrini. Ničkolikokrat je bila udarnica. Takrat je bila še v vrvežu. Njen urnik pa se je z leti spremenil. Ostala je na ozkem tiru. Po njenem urniku je mogoče izmeriti značaj in odnos do dela. Njene trditve so občudovanja vredne. V vseh letih ne ve, če je vsega skupaj petkrat zamudila delo. Takšno točnost je težko pravilno razumeti. Teče kot dobra švicarska ura. Erna pa še naprej odkriva svoje lastnosti. »Vse delavke lahko Vstajamo. Veliko je med nami žen, ki jih ne zbudi budilka, ampak družinske skrbi, naloge in opravki. Tovarniška delavka nima počitka. Noben matematik socializma še ni izračunal, koliko ur šivamo, peremo in pospravljamo na račun spanja.« Sledilo je poglavje o samokritiki, ki jo v naših razmerah vedno bolj opuščamo. Samokritika je bila pomešana s kašljem, saj prah v predilnici draži dihala, dokler se na njega he privadijo. »V oddelku smo kot ena družina. Včasih pa se tudi spore-čemo. Moti me, če delo ne gre od rok. Takrat postanem sitna.« »Ne vzdržim več v tem cirkusu!« tolikšnih pa spet ne, da bi ista jed pri nas stala skoraj dvakrat več. Ce bi zmanjšali porcije, bi zgubili še te stalne goste, ki prihajajo k nam. Na upravi grozijo, da bodo gostilno zaprli kot Naceta, če ne povečamo prometa. Naj po cesti lovim goste, ki jih je odgnala prejšnja upravnica?« Še vedno ji Seljakova ne more odpustiti, da gostov ni pustilo stoje piti ob točilni mizi. Marsikdo izmed njih. bi po dveh ali štirih »dečkih« sedel in tudi kaj prigriznil... Promet se je tako zmanjšal zaradi nje, da so ostali brez skladov. Morali so se pridružiti Gostinskemu podjetju Ljubljana. »Za sklade je torej bolje, da ste se integrirali?« »Najbrž, ampak naša kuhinja je še vedno tolikšna kot pred petdesetimi leti. točilna miza pa gnila. Cinkole pride takrat na vrsto za obnovo, ko mene ne bo več tam. Odpovedala sem.« Prva novica, ki me je med klepetom z Ano presenetila ... Kadar sem jo pri Cinkoletu vi- dela skozi servirno okno, je bila videti vesela in zadovoljna. Muhasta tudi ni, če je trinajst let vzdržala v enem podjetju. »Vas mož ne pusti več delati?« »Kje pa, zadovoljen naj bo, da preživljam družino. Njegov zaslužek gre za hišo in odplačevanje posojila. Pet milijonov sva si sposodila. Še na Zale bom odnesla dolg. Plačo mi hočejo zmanjšati. Trideset tisoč bi manj zaslužila.« »Trideset tisoč?« ponovim nejeverno. »Povsod drugod povečujejo zaslužke. Kako pa utemeljujejo?« »Pravijo, da gre za vodjo kuhinje in strežbe preveč točk. Točke so nama vzeli, vodstvo pa pustili. Nisem neumna, da bi ostala. S 93.000 dinarjev bi padla na 63.000 din ali pa še nižje, če bi se promet zmanjšal. »Pri Vrhničanu«, gostilni nasproti Tobačne tovarne, mi ponujajo 80.000 din osnove, če pridem k njim.« Njen glas je postal nekam negotov. »Branim se ga ne, posebno zdaj, ko se samo dinar poce-njuje, vse drugo pa draži. Zaslužil bi ravno toliko, če bi bil osem ur tukaj, kakor zdaj. Nad- »Radi odidete?« »Ne, če si tako dolgo v podjetju, se navadiš na ljudi, . na kuhinjo in na goste. Dobro se razumemo ... Trideset tisoč pa je le trideset tisoč ... Mogoče vseeno ... Včeraj so me vprašali, ali bi ostala, če bi mi priznali mesto pomočnice. 72.000 dinarjev osnove bi dobivala. Ne vem, kako naj se odločim. Pristala bi na 80.000 dinarjev. Deset jurjev bi že utrpela, več se mi pa neumno vidi, ko dajemo za upravne stroške pol milijona na mesec.. Pred združitvijo sta pa vse pisarniško delo pri nas opravila materialna knjigovod-kinja in honorarni računovodja, ki smo ga najeli za tri ure, pa še ne vsak dan ...« Zamišljeno je s prsti bobnala po mizi. V ruti, ki je pozimi ne odloži, se mi je videla drobčkena in žalostna, a vredna spoštovanja. Ps,: Ravnokar me je obvestila, da ostane. MARIOLA KOBAL Z Gačnikom klepetava. O tem, kako v sindikatih ocenjujejo •"•sssrsssv: sasvassiSiSS kako najti skupne točke za sodelovanje med posameznimi organi zacijami. Nekatere proge so že zasičene, druge spet premalo pokrite. Preko poslovnega sodelovanja, zasnovanega na ekonomskih odnosih, vodi v tem primeru pot do notranjih rezerv. Cestnim podjetjem bo šele treba ustvariti pogoje za normalno poslovanje. S tem pa se zastavlja še vrsta nerazrešenih vprašanj, kako v zveznem in republiškem merilu urediti sistem financiranja, kaj s taksami... . , . . - — In kako se železnica vključuje v intenzivno gospodarjenje? — Mislim, da reforma terja predvsem drugačne poslovne odnose železnice do koristnikov njenih uslug, kajti le-ti še vedno temelje na enostranskem postavljanju pogojev sodelovanja s poslovnimi partnerji. Intenzivnejše poslovanje, boljše izkoriščanje kapacitet, boljše gospodarjenje na železnici nasploh pa naravnost terja poslovnejše odnose, seveda zasnovane na spoštovanju obojestranskih interesov. To pomeni, da se bo morala železnica tesneje povezati z gospodarstvom kot celoto, z drugimi vejami prometa, da bomo slednjič le prišli do racionalnejše preporazdelitve transporta. Tudi ni več možno pričakovati rešitev za železnico izven nje same, temveč samo v njej in v njenem ekonomskem odnosu do gospodarstva. Zato je tudi treba podpreti prizadevanja za hitrejše odkrivanje notranjih rezerv, kot so opuščanja nerentabilnih postaj, prevozov, kot je boljša organizacija. — Ko sva ravno pri organizaciji, železničarji so se z referendumom odločili za eno podjetje. , — Mislim, da mora to združeno podjetje postati poroštvo obstoja in nadaljnjega razvoja samoupravnih pristojnosti. To so zahteve sindikata In ko bodo v prihodnjem obdobju železničarji oblikovali svoj statut, bodo morali zato za izhodišče vzeti najprej proizvajalca v delovni enoti, določiti in razmejiti pristojnosti delovnih enot, nato podjetij in šele potem združenega podjetja. Ce pa bodo začeli svoj statut oblikovati pri vrhu, potem bodo bržčas uzakonili samo republiški namesto dosedanjega državnega centra- JULIJ PLANINC, predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije: VPRAŠANJE: Gospodarska reforma je postavila kmetijske delovne organizacije v enakovreden položaj z drugimi gospodarskimi panogami. Kakšni so prvi rezultati boljših pogojev gospodarjenja? ODGOVOR: TriČetrtietni gospodarski rezultati v kmetijstvu kažejo, da je gospodarska reforma postavila kmetijstvo v ugodnejši položaj. Tako se je letos v primerjavi z minulim letom zvišal dohodek v kmetijskih organizacijah za 38 %, ali od 14.348,000.000 na 19.908,000.000 dinarjev; število zaposlenih pa se j« celo zmanjšalo za 3 % Finančni pokazatelji obetajo za letos pozitivno poslovno bilanco v vseh kmetijskih delovnih organizacijah, medtem ko so mnoge, kot vemo, poslovale v lanskem letu z izgubo. Ti in mnogi drugi pokazatelji.’na primer podatek, da se je kmetijska proizvodnja v desetih letih povečala povprečno letno v privatnem sektorju za 2,4 %, v družbenem pa kar za 14.7 %, razkrivajo, da so naši kmetijski kombinati in zadruge upravičile svoj obstoj in da imajo dobro osnovo za nadaljnje povečanje svoje proizvodnje. Ko ugotavljamo uspehe, pa moramo hkrati ugotoviti, da bi lahko bili rezultati še boljši, čc bi uspeli izboljšati organizacijo dela in dvigniti produktivnost. Glavna ovira za oboje pa je slaba meham-ziranost kmetijskih delovnih organizacij. Dosedanje naložbe v kmetijstvo so bile prepičle in kot je videti, tudi v prihodnje ne bodo tako izdatne, da bi mogie kmetijske delovne organizacije vzporedno s potrebami skrbeti za razširjeno reprodukcijo. VPRAŠANJE: Na ugodne poslovile uspehe v kmetijstvu so nedvomno vplivale tudi višje cene kmetijskim proizvodom. Menite, da lahko pričakujemo v prihodnjem letu stabilizacijo cen? ODGOVOR: Menim, da bi morali cene kmetijskim proizvodom sprostiti To nikakor ne bi smelo avtomatično vplivati na njihovo povečanje Oblikoval bi jih naj zakon ponudbe in povpraševanja. ALBIN KOVAČ, predsednik Republiškega društva upokojencev: Po številu članov najmočnejša sindikalna organizacija, obširen program dela, kopieg problemov, pa malo odmerjenega prostora — okvir, v katerega sva bila utesnjena pri razgovoru o najbolj aktualnih nalogah v prihodnjem letu. • Dva zakona — pokojninski in o novem stanovanjskem gospodarstvu. Prvi, čeprav šc mlad, je potreben revizije, drugega bo treba soočiti z življenjsko prakso. »Bolj kot razmeroma nizke pokojnine, razburjajo ljudi ogromne razlike v višini pokojnin. Novi pokojninski zakon ni odpravil neenakosti in nelogičnosti, ki so obstajale v starem zakonu, saj so pokojnine tudi po prevedbi različne, pa čeprav so ljudje delali na enakih delovnih mestih in imajo enako delovno dobo. Njihova višina je odvisna od časovnih obdobij, v katerih so delavci pokojnino uveljavili. Tako bi na kratko rekli, da so ljudje delali v istih pogojih, nimajo pa istih pravic samo zato, ker so se eni upokojili prej, • Tudi stanovanja so tisto, kar neposredno •‘•žuli« upokojence. Od več kot šestih milijard, ki so sc v zadnjih štirih letih stekle v občinske stanovanjske sklade iz prispevkov osebnih in invalidskih pokojnin, upokojenci niso imeli prida koristi. Bo poslej bolje? »Po novem zakonu o stanovanjskem gospodarstvu se bo s 1. januarjem 1966 ustanovil pri Republiški skupščini socialnega zavarovanja sklad za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev. Po predračunu se bo v letu 1966 steklo v ta sklad 2.832,000.000 dinarjev. Brez dvoma so to velika in zelo pomembna sredstva. En del bodo upokojenci dobili kot subvencijo na povišane najemnine, del naj bi dobile naše podružnice po občinah, da bodo reševale stanovanjska vprašanja svojih upokojencev, v vseh večjih krajih pa bi s preostalimi sredstvi iz republiškega sklada gradili domove za upokojence.« POMENKI NA SILVES mm MARJAN JENKO, predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti: VPRAŠANJE: Kako razrešiti obstoječe neskladnosti, v organizaciji in delovanju zdravstvene službe in zagotoviti optimalne možnosti za učinkovito in racionalno delo? jviAjijAN SENICO:' V poslednjih letih ugotavljamo tako v druž-beno-političnih skupnostih, kakor v delovnih organizacijah, da gibanje celotnih stroškov za zdravstveno varstvo ni povsem v’ skladu z Tezultati zdravstvene dejavnosti. Nekateri trdijo, da je to posledica neurejenega in našim družbeno-ekonomskim odnosom nepravilno opredeljenega sistema organizacije in financiranja zdravstvenega varstva. Mislim, da tako stališče ni pravilno in da je preobsežno. Trdim, da je celotni koncept zdravstvene službe v globalu pravilno sistemsko zasnovan, da pa je naša osnovna slabost v realizaciji tega, sistema, v njegovi konkretizaciji in izpopolnjevanju. Res je, da je organizacija zdravstvene službe preveč razdrobljena na posamezne službe in dejavnosti, zavode itd. Ta razdrobljenost povzroča stalne probleme — notranje zaradi funkcionalne nepovezanosti službe in zunanje zaradi načina razdeljevanja finančnih sredstev. Ti problemi so videti čestokrat nerazrešljivi, ustvarjajo nenormalne odnose med zdravstveno službo in socialnim zavarovanjem, vplivajo pa prav gotovo negativno na večje in odgovornejše prizadevanje zdravstvenih kadrov pri razvijanju zdravstvene službe v najširšem smislu. Vse te slabosti niso neka posebnost odnosov na tem družbenem področju, težjih problemov imamo drugod še več, ne upravičujejo kakršnekoli zahteve po spremembi celotnega sistema zdravstvenega varstva in socialnega zavarovanja. Delovni kolektivi zdravstvenih organizacij morajo zato v bodoče postati odgovornejši činitelji pri določanju in urejanju funkcije zdravstvenega varstva, pri razdeljevanju ter trošenju finančnih sredstev. Le s takšno orientacijo bo po mojem mnenju mogoče zagotoviti razreševanje obstoječih neskladnosti v organizaciji in delovanju zdravstvene službe. Tej bodoči nujni usmerjenosti zdravstvenih kolektivov morajo sindikalne podružnice s svojim delom dati glavni politični poudarek. SLAVKO BOHANEC, predsednik komisije za izobraževanje, kulturo in tisk: VPRAŠANJE UREDNIŠTVA: Sindikati so v preteklem letu v svojem političnem delovanju zelo pogosto naglašali pomembnost izobrazbene in splošno kulturne stopnje proizvajalcev; zaradi njihovega boljšega strokovnega dela, urejanja problemov dela in razpolaganja z rezultati dela. Lahko poveste, kje je to spoznanje že rodilo praktične rezultate. A kje sodite, da smo najbolj v zaostanku in da nas čaka s korakom v novo leto tudi največ dela? SLAVKO BOHANEC: Cisto znova se ravno ne bo treba lotevati teh vprašanj. Opravljeno delo je zapustilo svoje sledove, in vprašanje je le, kako nadaljevati začeto delo,v da bi hitreje odpravili slabo dediščino tudi na tem področju. Čeprav je pri nas nasploh prevladala dobfra misel, da intenzivna proizvodnja in samoupravljanje terjata večjo izobrazbeno in sploh kulturno moč delavcev, pa. vendarle s tem še ne moremo reči, da se to prav tako kaže vedno in povsod tudi v naši praksi. Marsikaj si je na primer ob reformi nadelo novo naličje, pod katerim pa deluje še mnogo starega. Ne bi mogel pritrditi misli, da se tega vedno in povsod dovolj zavedamo. Ko se v naši praksi lotevamo izobraževanja delavcev in sploh njihove usposobitve za delo, se prepogosto srečujemo z gledanji in ravnanji, ki proizvajalca in njegovo vsestransko ustvarjalnost vrednotijo kot nepomembno in nekoristno. Kljub uspehom, ki smo jih v minulem letu dosegli tudi na izobraževalnem področju, se s stanjem tudi v prihodnje ne bomo smeli zadovoljiti. Resnica pa je, da smo za izobraževanje storili več kakor za vse druge kulturne dejavnosti, ki prav tako oblikujejo človeka in vnašajo nove kvalitete v delo in odnose. Videz je, kakor da nam je usmeritev le na delovne sposobnosti človeka in na njegove neposredne ekonomske rezultate zameglila oči pred splošno kulturnimi, etično moralnimi in drugimi smotri samoupravnih oziroma socialističnih odnosov. Kako bomo vse to povezovali s položajem delavcev, da bodo dodobra začutili probleme in jih sprejeli za svoje, bo gotovo ena izmed pomembnih nalog sindikatov tudi v prihodnjem letu. Pri tem pa bo edino praksa razsodnik našega hotenja. DOLFKA BOŠTJANČIČ, predsednica komisije za standard in delovna razmerja: VPRAŠANJE: Problemi, ki jih obravnava vaša komisija -od zaposlovanja, medsebojni!' delovnih razmerij, 42-urncga delovnega tedna, varstva pri del; pa otroškega varstva, prevozo' na delo, dopustov, do stanovan itd. — imajo skupni imenovalec sta n d a rd del ovm ih ljudi Prav gotovo imajo tudi naloge za razreševanje širokega spektre občutljivih vprašanj, ki so meči seboj povezana, skupni imenovalec za prihodnje leto? ODGOVOR: Imajo — aktivnost sindikalnih podružnic v delovnih organizacijah v skladu s stališči V. kongresa sindikatov Jugoslavije, ki jih je reforma ponovno postavila v ospredje. Gre namreč tudi za to, da se v delovnih organizacijah razporedi del dohodka za skupni-standard. Kako bodo o tem odločali delavski sveti, je veliko odvisno od stališč sindikalnih organizacij. V delovnih organizacijah ngj se ureja vse tisto, kar je tudi del standarda delavcev, od prispevkov za dopuste in rekreacijo v najširšem smislu, ki naj bodo tudi baza za namensko varčevanje, do prehrane itd. To velja tudi glede stanovanjske politike, ki je eden od osnovnih problemov v prihodnjem letu. Stališče naše komisije je, da je treba tako gradnjo kot. vzdrževanje stanovanj postaviti na pametne ekonomske odnose, vendar pri tem principialno upoštevati osebne dohodke zaposlenih. Drugo, prav tako ali pa še bolj pomembno področje, na katerem morajo biti sindikati »gonilna sila«, so medsebojni delovni odnosi in pogoji dela. Ker morajo biti samoupravni akti delovnih organizacij o medsebojnih delovnih razmerjih sprejeti do 8. aprila 1866. je obdobje, ki nas še loči od tega roka, imperativ za dejavnost sindikatov. Ocenjevanje in izpopolnjevanje samoupravnih norm s tega področja pa je tisto, na kar sindikati ne smejo pozabiti ne v naslednjem, pa tudi v prihodnjem letu ne. - K normam o medsebojnih delovnih odnosih spadajo tudi urejeni' delovni pogoji ter interna zakonodaja za varstvo pri delu. Kajti' zadovoljstvo delavcev ni odvisno le od materialnih sredstev, temveč tudi od okolja, v katerem delajo in živijo. O znanju govorimo zdaj vsi Tovarišico MARIJO FAGANELI, upravnico delavske univerze iz Tržiča, srečujemo pogosto tam, kjer teče beseda o izobraževanju. Je tudi poslanka Pro-svetno-kulturnega zbora Skupščine SRS. Zadnjič smo ji prisluhnili v skupščinski dvorani, ko je pripovedovala, kako so se v Tržiču lo-' tili odpravljanja nizke izobrazbene ravni delavcev. Naše utfedni-štvo jo je naprosilo, da misli, ki jih je izrekla tam, še bolj razplete in tako našim bralcem predstavi ta splošni slovenski problem, kakor ga je videti v Tržiču. Rada se je odzvala našemu vabilu in poslala svoj prispevek v naš »novoletni nabiralnik«. O nujnosti izobraževanja zaposlenih ne kaže več izgubljati načelnih besed. Tržič se je lotil tega problema letošnjo jesen z vso resnostjo. O izobraževanju odraslih sta razpravljala občinska skurščina in razširjeni plenum ob^inskesa komiteja ZK. Jasna zahteva no načrtnem izo-bra^evanu; pa ie terjala za iz-hod-'**« d°in sliko n izobrazbeni strukturi delavcev ter o izobraževalni nnlitiki v delovnih or-ganizneiiah. V ta namen so družbeno nuliti*ne orffamzaoiie skunai z delavsko univerzo pripravile anketo, ki jo je izool-mlo 29 delovnih organizacij fstanie 1 spn+embrat. Zanimivo je kaVn je že anketa sama no sebi hita v nrid delovnim nma-nizaeiia.m. Več ali mani so bile vre v Tpdrecri za nodatk«. Teda nekoč,,-*. se bit»n značl« -n io irkariatci« za ni-editev svoie interne evidence, dri'er na so °h n jel vsaj začutile, da kadrovske politike v bodoče ne bodo več mode nnščati na stranskem tiru. Analiza na osnovi zbranih podatkov kaže ohstnie^e stanie, ki ni naiboli*e. toda tako vsaj vemo. kip smo. Tako 'od 49S3 zaposlenih nima osnovne šolnine izobrazbe 40 % delavcev Nekvalificiranih in pol kval'ti o'ranih delavcev ie po sistomatizariii delovnih mest nreveč za 44 %. vseh ostalih kateenrii delavcev pa ie premalo' kvalificiranih delavcev ie glede na sistem ati zarilo delovnih mest premalo za ri", visokokvalificiranih za s srednio iznhrazho za 6C Ck. z vičin za Ž14Ct. in z vi-soko za ?07 rir. Nekoliko bodo to nezadovoljivo izobrazbeno strukturo lahko popravili štipendisti, ki jih je skupaj 166 (nezadovoljivo zasedenih delovnih mest pa je v celoti 1094). Redno jih študira 101. v oddelkih za odrasle na 65. Po sisternatizaciji delovnih mest man tka le 16 delavcev 19.5 ri-i in torej ne mani-ka. strekotmeea kadra no čto_ viju. temveč bo trebq z izobraževan iem zaposlenih izboljšati strukturo. Samoupravni organi štejejo skupaj 902 člana, torej je že vsak peti delavec intenzivneje vključen v samoupravljanje. Toda med člani samoupravnih organov jih je brez popolne osnovne šole ena getina, politično šolo pri delavski univerzi jih ima 3,9 %, šolo za upravljavce pa 8,2 %. Glede na to, kako imajo delovne organizacije organizirano kadrovsko izobraževalno službo, jih je moč razvrstiti v tri skupine. Samostojne referente za izobraževanje imata le predilnica in Peko, pet delovnih organizacij ima delavce, ki poleg poklicnega dela skrbe še za izobraževanje, 22 delovnih organizacij pa sploh nima stalno zadolženega delavca za to. Ponekod kljub temu le obstoja precejšnja skrb za izobraževanje. Toda po potrebi se navadno s tem ukvarjajo direktorji ali računovodje. Ze v času zbiranja anketnih odgovorov so predstavniki druž-beno-političnih organizacij in delavske univerze obiskali delovne organizacije z namenom, da bi s skupnimi napori še letos razmahnili izobraževanje zaposlenih v oddelkih osnovne šole za odrasle in v seminarjih za družbeno izobraževanje. Takemu razgovoru je na primer v predilnici prisostvovalo 25 ljudi, kar tudi že kaže na širši interes za ta vprašanja. Velik poudarek izobraževanju je dala tudi občinska konferenca SZDL, ki je imela pred seboj že izdelano analizo o strukturi zaposlenih. Predsedstvo občinske skupščine je sklenilo, da bosta analizo obravnavala svet za industrijo in obrt ter svet za šolstvo in s tem pripravila razpra- vo na seji občinske skupščin«, Sindikati si prizadevajo, da bi izobraževanje našlo svoje mesto tudi v statutih in da bi uspešno končana osnovna šola postala eden izmed pogojev za zaposlitev. Prekratek je čas, da bi določene rezultate lahko podkrepili s številkami, toda človek ima občutek, da se besede izobraževanje prijemlje resnost. To jesen je tovarna Peko kot prva imela samostojno šolo za upravljavce, pa tudi delo v osrednji šoli za upravljavce in politični šoli že teče. Razgovori v delovnih organizacijah so dajali upanje, da bomo letos imeli štiri oddelke osnovne šole za odrasle. Žal je ob vseh prizadevanjih štel vpis le 39 slušateljev (kako skromen bi bil šele rezultat golega razpisa!). Število teh pa se je po enem tednu skrčilo na 24. Kje so vzroki? Izpolnitev proizvodnega plana, redukcija električnega toka, težave z delovnimi izmenami in vprašanje, kako časovno omogočiti šolanje. Tu zadenemo na nov problem naših delovnih organizacij, na organizacijo dela. In končno je ovira tudi oklevanje glede določila v statutih o potrebnosti osnovne splošne izobrazbe. In zakaj tolikšen osip števila vpisanih slušateljev? Po sredi je denar. Delno podpira šolanje sklad za šolstvo, šolnino pa plačujejo slušatelji sami. Delovne organizacije kažejo malo pripravljenosti za denarno pomoč, letna šolnina pa stane slušatelja 40.000 din. Delavci, mladi, nekvalificirani, večinoma z nizkimi osebnimi prejemki, pa včasih teh bremen ne zmorejo, saj stanejo samo skrip-te dodatnih 12.000 din. Na začetku poti smo. Vemo, kaj nam manjka in pripravljeni smo na skupna prizadevanja. V veliko pomoč pa bi nam bila širša družbena stališča do enakopravnega uveljavljanja pravice do izobraževanja tako šolarja kot zaposlenega delavca. MARIJA FAGANELI Namesto bere kulturnih dogodkov Razgovor z ravnateliem novomeške gimnazije in učiteljišča VELJKOM TROHO »Up in zagotovilo? - Mladina!« bi se ob koncu letošnjega leta, v katerem so se ■ Novomeščani »še posebno razgreli« ob šeststoletnici rojstva svojega mesta, odločili le za opis novomeških kulturnih dogodkov in novic, bi bilo »novoletne bere« toliko, da bi ne šla v naš nabiralnik. Ni bilo meseca v letu, v katerem bi Novomeščani ne organizirali ali priredili gledališke predstave, razstave knjig ali dokumentov, slikarskih del in še drugih manifestacij svojega prazničnega razpoloženja. Vendar. — Nobeno mesto, pa tudi Novo mesto, ne živi samo leto dni; bolj značilen za kulturno življenje v takšnem pokrajinskem središču je njegov vsakdanji življenjski utrip. Bolj kot novice o kulturnih dogodkih pa lahko ta utrip posredujejo besede človeka, ki živi in dela v takšnem mestu in s svojimi nagnjenji in prizadevanjem soustvarja v njem kulturno atmosfero. Zato se pri nabiranju vtisov, kako Novo mesto »kulturno diha«, nisem odločil za razgovor z »uradnimi predstavniki« novomeškega kulturnega življenja, ampak sem si izbral za razgovor tovariša Veljka Troho, ravnatelja novomeške gimnazije in učiteljišča in poslanca prosvetno-’,. Uumega zbora slovenske skupščine. »Ce je že treba kaj reči, naj kar takoj povem, da Novo mesto ni kulturna provinca. Res, da med posameznimi kulturnimi dejavnostmi še ni prave harmonije, toda nekatere dejavnosti so močno razvi- te, od nekaterih pa si prav zdaj obetamo uspehe.« »Kje vidite zagotovilo, da bo Novo mesto nadaljevalo tradicijo, ki so jo nekoč ustvarili Trdina, Kette, Miran Jarc in povojno kulturno tradicijo KUD Dušan Jereb?« »V zvezi z dramskimi uprizoritvami vidim to zagotovilo v režiserskem delu Alenke Bole-Vrabec, ki vodi »Oder mladih«, razen tega pa s svojim delom tudi bistveno prispeva k umetniški podobi družbenih manifestacij in proslav. Največje zagotovilo pa je v prizadevanjih mladih, v dejavnosti novomeške in dolenjske mladine, ne samo dijaške in študentske, tudi delavske. Še posebno sem vesel sodelovanja med novomeškimi delovnimi kolektivi in ljubljanskim Mestnim gledališčem ter obiska delavcev na predstavah tega gledališča in drugih. Sicer pa — vse kulturne manifestacije so v Novem mestu dobro obiskane, naj organiziramo gostovanje opernih solistov, glasbeni večer, takšno obliko zabavno poučne predstave, kot je bilo merjenje mladih moči na večeru ,Ali poznaš svoje mesto1 ali kaj po- dobnega« »S čim pa še vedno niste zadovoljni?« »Morda bo odgovor na to vprašanje obarvan s peda-, gosko primesjo, toda iz svoje kože ne morem! Vrzel čutim v glasbeni in likovni vzgoji mladega rodu, oživiti pa bi bilo potrebno tudi literarno nagnjenost med dolenjsko mladino, ki je bila v preteklosti bolj izražata, kot je danes. Tudi v Novem mestu čas vse hitreje teče in tako tudi dijaški mladini zaradi natrpanih učnih programov in laboratorijskega dela manjka časa za umetnostno izobraževanje in izražanje. Da bi pa le ne zašli preveč v ,tehnicizem‘, organiziramo takšne oblike kulturne dejavnosti in razvedrila, ki ne jemljejo preveč časa: večere umetniške besede, cikluse recitacij itd. Prizadevamo si posredovati različne vrste kulturnih manifestacij v čimbolj privlačnih oblikah, ker le-te zaradi enkratnosti in novosti že same po sebi pritegnejo mladino, ki nato prisluhne tudi ideji in doživi vsebino predstave.« »Katera glavna naloga pa čaka ljudi, ki so po poklicni usmerjenosti dolžni organizirati kulturno življenje v Novem mestu?« »Predvsem: čimbolj dvigniti raven izobrazbe in splošne razgledanosti mladine, da bi bila umetnost sposobna pplno doživljati pa tudi soustvarjati. Ce bomo mlade samoupravljavce izobraževali le družbeno-poli-tično, bo njihovo spoznavanje in doživljanje naše družbe in sveta enostransko. Dolžni smo jih vzgojiti tudi za dojemanje kulturnih in umetniških vrednot!« VINKO BLATNIK Novoletne reminiscence IIINWIIIIfllllllllWHIIIIItHIHHIIIIIIIIHII!llllllilltlllllllillllllllll!lllllliKII!IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllllll|l|)l|||||l!llllllllllll|||ll!ll|l!llllllll!HI!!lllllllll!llllltflN{piHHl|IIIHIIIli GALJA JE ENA IZMED MNOGIH * ■ ' j Prosti čas — po-j gosto ob knjigi Tf 7 na najbolj živahnih ulic v Moskvi, ulica Gorkega. Po-B J topila sem se v množico, ki se je zgrinjala v knjigarno. Ne samo iz radovednosti, zakaj toliko ljudi, temveč tudi Z željo, da kupim vodič po Moskvi z načrtom mesta. Kajti brez vsega tega si v velikem, tujem mestu kot brez nog in glave hkrati. Prodirala sem od oddelka do oddelka in povsod dobila odgovor: »Nimamo.« Tudi od pulta, nad katerim je pisalo »geografske knjige«, sem odšla praznih rok. Nemočna in izgubljena sem obstala pri izhodu. »Vam lahko kaj pomagam?« Tako sva se spoznali z Galjo, študentko moskovske filološke fakultete. Opustila je svoj načrt — dvakrat tedensko napravi »pohod« po knjinarnah — in se ljubeznivo ponudila za pri iskanju, tistega, kar sem želela. Obredli sna nekaj ..rrrvrn s knjigami in prepričala sem se, da gneče v knjigarni resnično ni povzročila razprodaja ali pa kakšna izredna redkost, ki bi jo paravkar dobili, temveč, da se pretaka reka ljubiteljev knjig prav povsod, kjer jih prodajajo. Skratka, ljudje navadno veliko kupujejo knjige. Obenem pa sem se tudi prepričala, da so Rusi slabi mojstri za »reklamo*. Po, treh urah napornega iskanja^ sem bila še-vedno brez knjige,' ki sem jo iskala.. V treh urah sva z Galjo postali kar dobri, znanki. Stekla je beseda, razumljivo, najprej o-knjigah, pa o turizmu, ki je v Rusiji šele v povojih, in tudi o Jugoslaviji. Na katerokoli področje sva v razgovoru zašli, je Galja za čuda veliko vedela, ‘celo o Jugoslaviji več, kot 'sera se nadejala. . - »Tuje dežele poznam le i o, ' i na ~r jen naslov sem izgubila. Ce pa še kdaj pridem v f Sofijo, vem, kje jo bom našla. Spoznala sem jo tistega večera, ko sem v glavnem bolgarskem mestu po cenejših hotelih zaman spraševala za sobo. Dve uri sem hodila iz recepcije v recepcijo. S kovčkom in potovalno torbo v rokah, utrujena in željna počitka: Sobo bi lahko dobila za dvajset levov. To ie deset dolarjev. V nekem hotelu se je znašla za menoj ona. »Z menoj pojdite,« mi je pri- Motiv iz Sofije šepnila, »za štiri leve vas prenočim. Ce ne boste zadovoljni, se jutri preselite v hotel.« Bila je slabo oblečena, vendar čista. Pri nas bi premišljevala o predlogu, na tujem si zaradi denarnice manj zahteven. Kasneje mi je postalo žal. Vsiljive radovednosti ne prenašavt, čeprav sem novinarka. Nemara si je po mojem pripovedovanju ustvarila mnenje, da bi prenesla strošek za taksi, kajti na križišču me je nasilno prijela pod roko in odpeljala k odcepu, kjer je stala dolga vrsta avtomobilov. Ne da bi vpra- šala, koliko stane prevoz, je na- jela vozilo. Skrbelo me je, kako.^ ' Gospodinja, ki me je pustila imo, se je vrnila k velikim ko-bom poravnala račun. Samgfnč-' ^om nasoljene ribe, debelo nareka j stotink leva sem imela prj dani čebuli in zeleni papriki na sebi, ki sem jih prinesla iz Jugo-i zelenem krožniku, slavije. Za tramvaj do prve me- Želela sem se urediti pred njalnice... večerjo. Tedaj opazim, da ni- .JToda sopotnica je sama po-„iuam torbice. Obšla meje groza, ravnala račun in mi: pomagala \ V se osebne dokumente s potnim odnesti prtljago do pritlične po- \istom vred sem imela notri. In letne hišice, ki ji beli omet ne < ■ denarnico: Planila sem k plašču more prikriti starosti.' Utrujeno in gospodinjo na hitro vprašala, sem se sesedla na zasilni kavč., kako pridem do odcepa s taksiji, v prenatrpani čumnati, ki jo sce-'i\ »Sami bi se zgubili, z vami frana zavesa, loči od njene sobe.< \ Se za zrak ni bilo dovolj pro-'i stom. ; k ffošteni« me je mirila. »Morda ijdem. Bodite brez skrbi, torbi-dobite nazaj. Naši šoferji so ksisk! iisssffl arassti ssssssa cKsasa SREČANJE NA TU JEM f~T~] isti jesenski večer so nam l za mizami v Restaurani B Van Eyck v Gentu stregli svečano večenjo. Naši flamski prijatelji so bili vse štiri dni bivanja jeseniških gledaliških amaterjev v Belgiji enako imenitni gostitelji. Tisti večei naj bi bil imeniinejši od drugih le tolikanj, kolikor je bil naše Pri eni izmed miz, za katerimi smo sedeli skupaj s flamskimi prijatelji, se je med nami znašel lepo oblečen gospod, ki. ja začuda dobro govoril srbsko. Nihče sprva nanj ni bil pozoren, saj smo se ta dan že srečali s predstavnikom naše ambasade. Morda je tudi on od tam. Med večerjo pa smo tisti, ki smo se- elgiiai , prvo družabno srečanje z gostitelji. V restavraciji, kjer so ponavadi zbirajo njihovi gledališčniki, so nam hoteli ta večer napraviti kar najbolj prijeten. Toda bilo je drugače. Brez njihove in naše krivde. Bil je to pretresljiv večer, ki se mi pogosto prikrade v spomin in takrat mi izredno plastično oživijo pred očmi slike dogodkov tega večera. deli ob njem. prisluhnili. Pripovedoval je, da je Srb, da je. že štirideset let v Belgiji, kjer mu je umrla žena in so se otroki po-ženili po deželi. Zdaj živi tu sam, dela kot zunanjetrgovinski zastopnik neke firme. Z več Jugoslovani naenkrat, je dejal, se je srečal v teh štiridesetih letih le med zadnjo vojno v nekem koncentracijskem taborišču. Prijetno da mu je ta večer med nami. 2KEEi2?: teaszss ESL&80J BBS-ssgn -ono BŽ-je dejal zdravnik. 'A zdaj da je .■ f-fjobro, naj se vrnemo v jedilni-.i, co in, kar veselo naprej. ", Vrnili smo se. Veselo naprej? Use misli so veljale življenjski n•zgodbi tega našega rojaka, ki i.^smo o njej vedeli tako malo. Le Itako je medel za nas, ’ končno razjasnil ugan- sem premišljevala. Tega ni po- , ^ ^ ?.™elme? nas' Pn' vedal. Ostal je vendarle preče] gledališki igralec, mu )c rboMit Restavracijo, a naj gre gospod Jovanovič kar sam. med obujanjem spominov na domovino, so se mu 'oči večkrat mokro zasvetile. Potem so se dogodki zvrstili-i z bliskovito naglico. Pravkar sem nekaj brskala po svoji torbici, ko sem zaslišala za hrbtom ropot. Ob pogledu nazaj sem za- * In prišel je. In odnesli so ga Rojaka Jovanoviča smo videli zadnjič, ko so ga na nosilih nesli .piimo steklenih duri jedilnice. .jMahal nam je nasmejan v pozdrav in — jokaL Kdo ve, ali gledala kot v krču vzpelo telo a -^ato_ ker nas jc tako hitrQ •_ neznanca, ki se je hip zatem p *ii, kot je izgubil že toliko stva-truscem zrušilo med stole. V. , ,.rj v življenju? Ali va je morda usesih mi je odzvanjal krik, nje- , ^offol -at0> j.er ni kako bo gov, morda mo] lastni... plačal štiristo belgijskih frankov Srce je komajda še utripalo. za zdravnikov obisk, injekcijo in Ali je kap, božjast, smo se spra-. posteljo vsaj za eno noč v bol- ševali. Odnesli smo ga v vežo in ■, nišnici? Bil namreč-ni le sam v čez nekaj minut mu je zdravnik . .tujem svetli. Ze nekaj let je že dal rešilno injekcijo za srce. brez službe in brez rednih pre- Da ima možak šibko srce. je.. ?pvrkov. Star je dvainšestde- dejal zdravnik. Visoka starost in ~ e let'„ toifko naenkrat nakopičenih ' .s^no. srečnejše novo leto, štev ob tem. njegovem srečanjivjrsl?'1, /ovanov'lc>A*1-°. tebi tako malo in tako mnogo vemo! vas že čaka v njihovi pisarni.« Hvaležna sem ji bila*za dobre besede, verjela ji pd nisem. Še šoferja si nisem 'zapomnila, ne številke vozila. Gospodinja je trdila, da je šofer rjavolasec, z rahlo plešo, star kakih štirideset let, vozilo pa da bi leže prepoznala, ker so si podobna: Skoraj same »volge« z značilnimi šahovnicami za javna vozila ob straneh... V pisarni ni bilo torbice. Mo-• rali sva sam na tryi\ 'Kmalu sem se prepričala, da je gospodinja precenjevala svoje ppazpvajne sposobnosti. Od Vseh plešastih šoferjev je zahtevala torbico, nobeden pa naju ni prepoznal. Cas je hitel. Taksiji so odhajali in se vračali po opravljenih prevozih. Brezvoljno sem se postavila ob stran ceste, kakor da se me vsa reč ne tiče več. Obžalovala sem, da nisem šla spat. Gospodinja pa se je gnala za torbico, kakor da bi bila njena. Ni se pustila pregovoriti, da 6i odšli, čeprav sem ji poleg svojih pomislekov povedala še načrt za novo akcijo, ki jo izpeljem naslednjega dne. Nameravala sem si šofer ne bo zapravil kariere. Slej ko prej bi ga odkrili.« In prav je imela. Cez iričetrt ure sem v milijonskem mestu dobila nazaj torbico, ki sem jo pozabila v neznanem taksiju. Šofer naju je sam prepoznal. Od daleč nama je pomahal in se smejal. »Vedno pregledam avto, preden odidem na novo vožnjo. Ce bi mogel, bi se vrnil prej, ker sem vedel, da ste v skrbeh.« Izročila 'sem mu' dolar, čeprav bi mu rada dala več za njegpvo. ppšter^gst., , ; : * Dolgo v noč sva se z gospodinjo pogovarjali ob izpraznjenem. lesenem krožniku. Pokojnine ima malo. Zaradi bolezni je zgodaj ostala doma. Bila je fdr-macevtka. Sin študira v Pragi. Poročil se je tam, trije ljudje težko živijo z, ženino, plačo. Vsak mesec jim pošlje velik paket. Moža ni omenjala. »Zato, glejte, .oddajam tale kot. Se kuhinji pe-m.se odrekla. Pred hišo si kuham. Zame je dobro, le pozimi, kadar je mraz. Bolgar tja zaprositi bolgarske novinarje za pomoč. Preko radia in tisica bi mi morda uspelo, dobiti nazaj vsaj potni list in osebno izkaznico. , »Bolgari smo pošteni,« je ponavljala, »zaradi nekaj dolarjev se mi stoži po kuhinji. Velike Jugoslovanov je že prenočevale nri meni. mislim, da Vine boste zadnji.« Prepričana sem, da ne bom K dobrim ljudem vsakdo rad pride. MARIOLA KOBAL Meseca oktobra so jeseniSki gledališki amaterji gostovali v Belgiji. Njihovi flamski prijatelji so bili nenadkriljivi gostitelji. Na sliki: slovo v Gentu Med bivanjem na Flamskem so se srečali tudi z nekaj našimi rojaki. Eno izmed teh srečanj je popisano v prispevku "Srečanje na tujem« z rojaki na tujem, to da je po-vocj njegovega srčnega napada,.. S.ONJA GAŠPERŠIČ •IkiaSiša ESS35S. ragu© MTOm rammiaa mmmm tmmrsm Dedek Mraz je razpisal natečaj za najboljši vic minulega leta. In napovedanega dne so se v sejni sobi družbenih organizacij zbrali predstavniki dobre volje delovnih ljudi. ,v »'Veste,« je rekel Ljubljančan, »ondan je uprava naše bolnišnice objavila v časopisih naslednji oglas: Pri pregledu našega poslovanja v zvezi z gradnjo nove bolnišnice smo ugotovili, da potrebujemo še kakih 52 milijonov dinarjev za to, da bi- vsaj ogradili prostor, kjer bo nekoč stala nova ljubljanska bolnišnica. Prosimo vse interesente, ki so pripravljeni v naslednjih dneh zapustiti ta svet ter tako omogočiti njihovim žalujočim ostalim, da na,mesto vencev na grob dajo denar v naš sklad, naj se zglasijo v naših prostorih.« ■ VIDIŠ, POLDE, PA NIMAMO VEC DIREKTORJA! V ČASOPIS BOMO DALI OGLAS, A KDO, NAM BO VERJEL, DA GA ZARES IŠČEMO?! ■. , ■ 1 i;a«sVsS:iS<:: \“' '