Hofbibliothck Wie&„ (BnglA). V Gorici, 4. oktobra 1884. Tecaj XlT „Soda'* izbaja vsnk petok in velja po poSti prejemana ali ? Oorici na dom poSiljana: Vse ieto.....f. 4.4u Pol lot a.....?. *.-»t Cetvrt lets . . . . „ I.) i Pri oznanilih in tak,» tudi \n\ ..po- t'mucah" Be placujo f.& tiavaduo tnstoji- •rto rrsto: 8 kr, 6e se tUka i kiat * 1! r. i! »5 ii Za v^fp «V1;<' po |«r«»at«>r'i Po?amczne fitevilke se dobivajfc po 8 kr, v tobakarnicalt v gosp<6W itlici blism ,,tieli kron". or starem trgu in r nunski ulici for v Trstu, via Ca-sernia, 8. Dopisi naj so hla^ovoljno pdSiljajo nrcftlnigtvn „SoCe" v Gorier na TraVntku 16,1., narpCniiva pa opravnifitru „S68e" Via della Croce fit. 4. II. Rokopisi se ae vrafiajo; dopisi naj so blagovoljno frankujcjo. — Dclalcem in di'ugim licproinoanim se uaroLnina ssiiiin, ako so oglase pri opiavniitvu, ¦iii ¦:.:'; „Pobratimstvo I gorisk ' Slovencev in Italijauov proti irredenti" j I bit je naslov vfiotajSnjpga izvrstnega vvodnega filanka, ' katerega bi se bili eitutelji^ stirnajst dti'j veselili, ako bi ga bili v roke dobili. Zalibog da so priSIi vsi iz-t'm v varno sbromho pri tukajsnjcm c. kr. okrajnem glavurstvu, tako da brez posebnega dovoljenja slavne cesarske oblasti pospodotP narofinikom ni mogofie sc-znaniii .se z vsebtno omeojenega spisa. Z drugimi be-sedami je tudi t*2ko povedati, kar smo pisali, ker kukor tijame konjeden-c z vitko zanko Se tako hitre-gii [m\, tak«> ovijejo paragrati kazenskega zaknnika noge najbolj previdnega clankarja ter ga vrirjo ob tla. I*c toliko, uieuimo, smemo refii, da clanek jo na-vujul aploSno ziuiiic in pretresovane letoimje dogodke gori&ke ter javue in obfie aodbe o njih uzrokih, ve-Ijavi in unsledkih (vecwom iz uradnih virov). Drfcav-iumiiu ptavduKtvu se je zdelo, da porofiilo o goriskih razmcrah, kukorsne m> v reniiici, je profipostavuo in bi ne bilo v korist dr/avi. Ako «e o porocilu tako &udi, kako bi se tuoiatvi Miditi o porofianih receh V Ako porofiilo ne sni" ua dan, kaj ae le z onimi reft-mi, o kuterih poroCilo Rovori V l*a k;»j pomagn mo-drovati V paragiaf je zelezaa nioc; kdor pride l njim v d'ltiko, rgnbljen je; zanj ni pomofii, ki bi mu po-magala. Ue»mca je, da drzavno pravdnistvo nas rado ima u» da se z nas-.m li3tt iu krivica, ki tifii v tern, da se vsa nazna-rila, porofiila ltd. naSe v re.-nici (italijausko-) gospo-dovavske obeine priobfiajo izkljufiljivo le v itahjansketn jeziku *j, med tem ko se ven-jar enaki odloki dr?.av- •s St»Toc: Gc-spod urednik, ali ni tudi y Gorici tako V — U redn ik : Tine, reok'i, te ne Te zaprojo! USTEK. IMa§ n^,rodLni doin. (Zdruiena Slovenija.) KaS sveti dom bil strt je t prah, Vsi kamai razmetan!, Ob, raslo trnje, rasel mah Po groblji je teptani. Plah lazil preko razvalin Je — tujcem rob 1 — domafii sin, In ltl solz6 je vrdfie, Solz6 vnebdvpij6fie 1 Zdaj solze strdn! Orodje v dlan! Dom znova vstati mdra, Oj dom krasan, tak6 proatran, Da bo za vse prostdra: Za brate od izboda vse, Za brate od zahoda vse, In s sSvera in z juga — Xo kv9»m bo zadruga I nib oblastev vedno v treh alt fitirih jezicih (v neni-Skem, italijaiidkem, slovenskeui in lirvaSkem) razgla-Sajo. In to z oziroin na naSe uarodnostiie razmere; pri zadnjem ljudhkcm popisu pokazalo m je vendur, i ukljub ptav notori&iiim (javno zvauiin) pafienjim in ptitiBkom, '20.055 oseb s slovcnskim in 4698 (§e en-kiat toliko bilo bi najbrta Se premalo) z aemfikitu obfievaliiim jezikom; to so inaujSioe, katere m ne smejo prezirntt nasproti 88.773 prebivalcem, ki govorijo italijauski jezik." „Vfieraj je pouzrofiil ta obfiinski terorizem (brez-ozirna gospodovavnost) jako zanimivo in buroo izjavo v seji mestuega /.bora". wMe.stui zdravstveni od»ek je se^tavii za slucaj, da bi t>e pokazula kolera v uaSem mestu, neki navod, ki naj bi ne obcinstvu oznauil, se vc da tiamo v ita-lijanskem jeziku. N;i,s ueutrudljivi mestni zastopnik Nabergoj, kateri je -- tudi ne gled6 na njegovo unroduo prepiifianje — po avoji ^elezui volji in mo2« kem dejanji o.sramotiven izgltul zu mnogotere tako* zvane dobio inisleCe inestue ofiete, jo predlngal vjav» ni Hcji nietitnega Muiv^iu;,lva, naj »e navod ra/.glaBi tudi v Hlovenskem jeziku, ker mnogo me^nnov in okolicanov ne razume veliko ali celonifi italijanskega jezika iu ker je dejansko koiisti iu uajvefije va^uoati, da ae tieztiaiii v^akdo z doloCbami omenjeuega uavo-da. Takoj he je zafiulo godinanje tnnogoiteviluega obfiinstva na galenjah, kjer je biia, kakor navaduo, mladiua precej obilno zag'»prinau. nTedaj imtane, da govoritn z bcHcdami irreden-tovskih list(»v, „prvi tneSfiau", „obfie8po5tovani in lju* bljini znpau", dr. Ha/.zoui iu izjavi v onein uro-gautueni, prediznem iu priboduosti gotovem glasu, kukoisim je tukajiiiijim italijauisimom v enakih slufia-jih v bcBedi in pisavi vedno lastcn, nda w gospoda Nabergoja uasvet nemorc sprejeti, kerje bil obfiinski jezik vedno edino italijanski, ker je Trst italijanako mesto iu ostane tudi, kakor je upati, vse prihodnje fiase." BDa iniajo te zaduje besede tukaj drug, dalje bc-gajofi pomen, uego fie bi n. pr. ^upan v Taboru ali v Leobau izjavil, da prvo mesto je bilo in bo eeSko, dmgo pa nem§ko, je lahko in popolno umljtvo z oziroin na znano tiinjo romauskega pokoljenja po zdru-Zenji iu na tukaj§nje obce znane usjtirucije. . Iu inla-dina na galerijah, upanje naSega niesta, mhi bodofii volilct io zastopniki, razumels so te besede prav do-bro; dolgo trajajofie radovanje, burnopritrjevanjebilo je plafia lepim besedam ljubljenega zupana, ki je mo-gel §e le po dolgem fiasu umiritt veselja polne p I o s-kake. Tako fiuti prihodnji rod tr2a§ki". „Nikdo takozvanih „dobroniislefiih,< mestnih sta-re§in ni imel poguma, da bi podpiral gospoda Naber-goja v tej zadevi, katera bi se morala vender le s Dovolj nam kamnov je pobra! Sovrag za svoje hrarne, Odsle pa z ua§ih svetih tal Ne enega ne vzame. NaS kanieo slednji nam je svet la cuval bo Slov6n ga vn6t, Nas dom naj i njim se visa, Ne vragov nasih hiSal Pafi bo zagnkl sovraSoik brum, A kaj nam srd sovraga I Razum na§, bratje; in pogum Sovrage vse premaga. Orodje v desni, v levi mefi Svoj dom gradimo se boiefi, Napadnik mora pasti, Nas sveti dom pa vzrasti! Ne bo nas vea tujfifn teptkl Ne tlafiil nas krvavo, NaS rod bo ta gospodoval, praktifinega in tie z naroduegu staliSfia obravnavati. ^a-lostne podobe, ti ndobromislqfiiB, ki zrejoimutasti in .....giuhi divje razsajanje svojlh irrcdentarskih tovarl- sev, pa ho ne ganejo in so tako sokrivi Onega ruzdc-janja, ki Re v Trstu godi*. nNas gospod gupan, ki se je zdol nekaj Csbb, da je postal bolj objektiven, vrgel se je zdaj zopet popoinotna v roke progresistov, kakor ae moraiz vee-gu sklepati. Iledko, prav redko ltnajo lojalna (cesarju udana) in slovenska diufitva „BreCo«t, pozdiaviti na* Sega inestnega nafielnika pri svojih slavnoatib, All prod malo dnevi je npo5(iBttltt 8 svojo navzofinostjo Bvefianost petnajstletnega obstanka tuktijinje „Ahbo-ciaziono operaia triestina", ki m Je vrSila v telovad-niei diuStva „Union« ginnastica". Kakor se vidl, pii-rejena je bila ta nluvnost od dveli najbolj protlavstrij-ekih tukujsnjih druitev. Ko se jo gospod lupatt pri* kazal, bil je sprejet 8 frenetifinitn vrisum, ki je vse pretresal, kakor mu zdnj irreilentovski Ilsti sploh v vefiji mcri kndijo. V teku svecanosti imel jo mestnl starcsina in prod^ednik drultva nAssociaziooe operaia*, gospod Edgar 11 a s k o v t fi, govore, v katerih so se nahujrtle nejasne besede o upanji, katero ho ima v bo-dofinosti izpolniti, o ncrazriiSljivih tcJnjah tdaSkega Ijudstva in vefi enakih lahko prikritih besed*. ffNedavno imela je tudi „Ass6ciazione politics di Trieste" svoj lctoinji obfini zbor. Ustanovljeno pred dvema letoma pod utisom, ki so ga bile uaredile do- bro znane bombe, dajalo je to drustvo upanje, da bo posebno pri volilnih agitacijah izpodrivalo nProgreB- sovo" stranko. To kukor tudi vsako drugo upinje, ki se je stuvilo v to druStvo, ostalo jo do zdaj ueizpol- neno; nedelavno, brez srCnosti pri volitvab, 2ivotari naprej in je zallo zdaj celo na tako izrefiuo italijan- sko-natodno pot, da se med tem druge njegove te2- nje popolnoma zgubljajo: tako n, pr. je ostro prote- etovalo proti vladnemu odloku, s katcrim je odbita prosnja za ustanovitev mestnib uciteljiSS, ki bi imela vzrejati ufiitelje protiverske in italijanskega mi§ljenja.a nPrav zanimivo je, opazovati na tem druStvu upliv tukajSnjih 2idov, kl so vefiinom popolnoma pro- tiavstrijski, med tem ko bi drugi radi lavirali (scdeli med dvema stoloma). DruStveni predsednik je iz ne- ke tukajSnje baronske judovske finanCne dr«2ine (va- zali, odvisniki baronov Rothschildov), katera se zna tako Bpretno sukati, da ve sumo on, ki ,erca in obi- ; sti preiskuje", ali m dotifiniki v svojem srci „rude- co-belo-zeleni" ali B6rno-rumenitt ali pa brez vsake barve. PredveerajSnjem prinesel je »Indipendentetf i zanimiv vvodui filanek, v katerem se je pefial ta (si- ! cer prav dobro uredovani) list popolnoma proti svoji ' navadi z nofraujirai avstrijskimi zadevami. Napis: „Sprava v Avatriji*. Vsebina: 4iv in surov ponis na- t rodnih prepirov na Ceskem in HrvaSkem. Nikakih Pod streho na§0 tuji r6d Naj gost nam bo, a ne gospdd; Hi tu smo gospodarji In Bog in nasi earji 1 Dom skupno bo ognjlSfie nam In skupno delaliSce, On skupen bo nam bozji hram tn skupno bo braniSfie ! Le vkup, le vkup kamnarji zdaj, Na delo vsi zidarji zdaj, Im6 si proBlavite, Dom skupni nam zgraditel Ufiakal rad bi srefini dan, Dan naiega zdruzenja, Bi zrl kakd en krov prostraa Cez dom se tes razpeeja. NaS prdpor bi na krov pripel, Dom blagosldvil bi vesfil: BBog 2ivi vse Slovene, Pod Streho hi§e ene I* razniisljawij, nikake kriticne opombe; naak je za irredPDtovsko Lul tuftl brez dodatka razumljiv; polno . npanja zaoj, 2alo3ten za nasK. Neposredno na tosle- j di drug sestavek, navadne ..Note romane* (rimskc j vesti), kjer se proslavlja srefioa dovrSitev razstave v j Turinu, kjet se opisajejo sloina in skapno sodelova- | nje proti koleri v Itahji, prizadevanje iu srec"ni uspe* j hi soscdne drzave, blagodejen npliv tam nvedenega > zlatvga denara in veL enakih refiij. Tako se bojuje- j jo tukajSnji listi, kadai so rahli in dobre volje; tako J se pripravljajo tukaj srca." I K sklepu opominja dopisnik avstrijske narode, j naj bodo zmerni v narodnih bojih, da jih ne bodo j rabili naSi nasprotniki v svojo korist. A mi dodaje- I mo, da ne zadostuje le zmernost v boji, ampak da | se mora narodnostni boj popolroina koncati z dejan- I skim uvedenjera narodnostne enakopravnosti. LacVn I otrok, ki cvili, se npokoji ?. maternim mlekom, a ne I s sladkimi, pomirljivimi bescdami; nefiloveSko bi pa I bilo, ako bi ga hotel upokojiti — * kruto silo. I Trfca&ke in naSe razmere. Jako predrzno so zaceli pos^pati nekateri primor- I ski Italijani ne le proti nam Slovencem, ampak tudi I prot; vladi, katera jim je gotovo bolj naklonjena nego I zasluzijo. Preceklo nedeljo imclo je trzasko pcliticuo I drustvo „Progressoa obcni zbor v prostorih filodra- I maticurga glediSca, kjer so ze znani kricaci trzasko I vlado prav ostro napadali in celo zeljo izrazili, da bi j se moralo ministerstvo djati na zatozno klop. Ako to j zadevo razpravljamo, ni nam nikako namen braniti j vlado, katera ima casnikov in sredstev dovolj, da se I sama brani, opozoriti hocemo lc z naSega staliSca na j ore nedoslednosti, v katere zabrede vsaka strankat I kateri je bescda sloboda le puhla fraza, s katero hoce j braniti svoje resnicno ali dozdevno pravo, doCim se lc j sama po zobeb bije. j V nedeljo kmalu po poludne je „Progre8sovoH I zborovanje piifielo; g. preds^dnik poroca najprej na j kratko o praSanjih, s katerimi se odbor posebiio peca. Med temi uavaja tudi to, kar je za nas prav zanimi- j vo, kako bi se Trst, Gorisko in Istra dale spojiti v jedno kronovino, ako bi se s tern italijanski zivelj o-jacil. Ocividno dela gospodom to vpraSanje mnogo pre-gl&vice, kajti slovanske vecine v Primorji ni mogoCe celo tern gospodom tajiti, le sredstev je treba, kako j bi se data ta vecina uniciti, da bi bila ta kronovina tudi po narodnem nacelu zrela za Italijo. I Kaka doslednost! Ni Se pteteklo dobro leto, ko j so isti gospodje ali pa njihnvi somiSljeniki razsajali v dezelnem zboru z zgodovinskim pravom trisaSkega mesta* ko so namrec" poizvedeli, da namerava vlada res- I no odstraniti j rosto luko v Trstu; a danes nhnajo ze j nig veL reSpekta pred zgodovinskim pravom trzaSkim, j goriSkim in istrskim, danes si ze belijo glave, kako bi to pravo vrgli v morje, ako bi bilo to v korist i- I talijanske narodnosti. Lani so upili prav glasno, da j nima vlada pravice odstraniti proste hike v Trstu, kcr j je to ze stara zgodovinska pravica tcga mesta, a da- j nes jim ni veC nic" leiece na zgodovinskem pravu go- I riSkem in istrskem, danes bi kar cez noc" zbrL-ali stare j meje teh dezel, ako bi bilo to — po njih besedah — I v korist Italijanom. I Po tern kratkem porocilu predsednikovem po- j prejme besedo odbornik g. dr. Cambon ter razvija v daljeifi strastnem govoru resolucijc zoper vlado, I katera je prepovedala druStvu nositi rudeco zastavo 1 po mestu. Ta zastava nosi grb trzaSkega mesta, a I slufiajno je izostal na zastavi cesarski orel iz grba, j katerega inace ima grb tezaSkega mesta. Govornik j jadikuje, da vlada ne spostuje obstojece postave glede j taraosDJih narodnih in liberalrsih druStev, postave, ka- j tero je vlada sama odobrila; poudarja osobito razliC- j ne paragrafe dr^avnega prava I. 1867., kateri zago- l tavljajo odlofino jednakopravuost vsem narodom; tozi, | da se godi temu drugtvu kriviea, ko smejo druga dru- j Stva prosto po mestu z zastavami, kaitrih barve niso [ niti one trzaSkega mesta, niti one okolice trza§ke niti j one katerekoli provincije v drzavi. S takim postopa- j njem, preti g. Catnbon, ne bodo se nikako odstranile J teznje narodnih drustev in narodne samovesti, kajti J Trst je bil, je in bo vedno italijansko mesto. (Burno [ odobravanje.) Sicer pa, pravi g. govornik, niso to moje I besede, temveC besede prvega meScaoa, 2upana Baz- I zoni-ja. Zadnji je oamrec odgovoril na predlog na§ega I poslanca Nabergoj-a, kateri je .^ahteval v mestni seji, I naj se navod o postopanji v slu^ajt kolere da tis- I kati tudi v slovenskem jeziku: „Tega nikdar ne storing ker Trst je in bo italijansko mestoB. StraSno 1 Danes to2i dr. Catnbon vlado, ker je I prepovedala italijanskemu politienemu druStvu razviti I njegovo zastavo, a vgeraj je ves takozvani liberalni I kor njegovih somiiljenikov iu tndipendentovcev hosana I pel, ker se je goii§kim Italijanom posreSilo, zabraniti I blagosiovljenje zastave slovenskega nepolitifinega dru-Stva, katero zastavo Iep§a trak v driavnih barvab. Dr.ju Camboniju so paragrafi celo avstrijskega prava dobrodosli, ako je treba i njimi braniti pravice trza-§kega drustva, a njfci oddahne se ne in 2e odobruje vuebovpyotfo krivico?J etorjeao cjegovim BOdezelwioin ¦' in some§6anom, Slovencem, katertm ne privoSeita on ii* prvi meJCan trzaSfci dr. Bazzoni niti toliko pravice, da bi jim v matennem jeziku velela povedati, kaj je storiti, ko bi zacela kolera razsajati. Za Italijane ve-Ijaw torej avstrijski paragrafi, a za Siovence ne? Da, da, caki se ti svobodnjaki: za se zahtevajo vse pra* vice, vso svobodot a za druge.....batine. Zapomnite si vsi la&liberalei: kdor ne zna ali node biti pravicen, ne bo nikdar svoboden. Za tem govornikom razpravljala sta sedva druga gospoda, mtid njima g. Raskovich, — kar se da ostio — isto zadevo. G. Raskovieh je posebno pon-daijal, da je neznosno, ako ae Iiberalnim drustvom v nifdtu \\v cluvoli tc kar se jt» !ih. ter navuja v izgleil osobito slownsko pewlporno dru^tvo v Trst it, katero je t^atavljeno p> njeg&vem mucriji, le s ptujeev Slovencer, Oehmv, Poljakov iu Miljarov, na k^r ddii, nadejatno m»\ ol politiCne^a drastva nI>MinoHtiK in Iista putn':*r»'.«i odg.>vor. Mi sk nt; homo dalje s tem go-ipmlom b.ivili, reuegatje m pjv.>u I jednaki, strastni. Obrntmo se raji kzaditjetnu govotnikug. Consolu, kateri fee je kar penil od jezc, ker je prepovedalo ali prav za prav zabranib slavno minister=tvo za uk in bogoCastje osnovo moSkega in zenskega ucittlji^-a v Trstu, kjer bi se imeli odg«»ji»vatt ucitclji in nciteljice v pravem itaiijaiibkcin iluhu. Gospod dr. Consolo \m-daje najprej kratck obris o z^odovmi trzaSkpga S&I-st>a od lota IK5S., ko jt» flobil tr/r.^ki magr-trat tia-roduo (italijansko) vw'ino, tn popi^uje, kake zrtvcje magtstrat soli in ra/vojn nar»dnega jezifca nd one dobe dopriua^al. Iz trga izvaja govonuk pravjeo, da morajo tudi pravi narodnjaki v Soiah pouCevati, kateri |»>»-znajo lutein- m zelje trzaskega prebsvaNtva, Mental zastut* je vsled tega sam o.^uovat zt?u-.ko iz'ibrazuva lisce, kateru jtr od^tranil, ko je spoznal, da je du-volj uciteljii: za itaitjaiiskir Sole, pridrievaje si pravico zopetnega otvorjenja, ko bi potreba to u-'incsJa. Ker ima italijansko iiiritrlji&ce v Kopru le tri tecaje in jako maio dijakov, ni dovolj hkrbljeuo za potrebe narodnih uciteljev za Trst, radi teg.i je pro^ilo mesto, da bi mil ministerstvo dovoHlo posebno italijansko uciteljiSce v Trstu, a ministerstvo je proinjo odbilo '/. opombo, da mora imeti drzava vodstvo takih zavo-dov v lastmh rokah, da je moguce na njih tudi fute avstrijskega patrijotizina gojUi. S posebnitu nnglaiotn vpraSa govornik: ima li ministerstvo naiueii u» takih zavodib politii-iH! togovileze ali ucitelje ugojcvuti 't Na podlagi drzavnega zakona sknsa gospod govonnk dokuzati, da mesto ima pravico ne le Jjudske side teinvec. tudi uciteljisca o^uovati. Prepoved miuistrova v tem oziru je le stra&ua ktivica me^tti in prelum danih postav, v pravoi drzavi prislo bi tako m(iiiste<-stvo pod zatozbo (burno odobravanje) sicer pa — u i-daljuje govornik — uarodna zavest se ne da upoguiti niti /Jtnincstcrskimi odlokt. Obcttdovauja vredna doslednost I Ti gospodje iz-vajajo iz dizavnih zakonov celo pravico do esuovaiija uciteljisc, a z nogami teptajo pravice Sloveucev do jjudske Sole. MtnistersUo, ki Lahom prepoveduje osnuvo moskega iu zenskega izobrazevalisca v Trstu, djati bi se moralo na zatozno klop, a magistrate, kateri nocc nikako slisati, da bi ustnnovil za 1-A2U slo-venskih otrok ljudske Solo, gre za tako protizakonito ravnauje Se posebna zabvala alt kalis' In take burke z doslednostjo id pravico do drugih uganja cvet neo-dreSenih, kaj se le smetV Star pregovor pravi, da bogovi oslepijo Onega, katerega hocejo uniciti. To naj nam bo v toiaibo. Dopisi. V Gorici, I. oktobra. — Pri kmetijski razsti-vi vin, sadja, grozdja m vrtnitt, ki je trajala od *J3. do 29. septembra so bili sledeci razstavljalci odhko-vani: I Za vi n a b e I a n a v a d n a: a. s svetinjo I. reda: 1. Anton Dottori iz Ronk, 2. Josip Mrevlje iz Dntt-berga, 8. dr. Josip Jakopic tz Gorice, 4. Dez-.due kme-tijske sole italijanskt oddelek; — b. a svetinjo II. reda: 1. Filip Kramar, iupttik v D >rubergu, 2. baron Locatelli iz Kormina, 3. Dezelne kmetijske Sole slo-venski oddelek; — c. s svetinjo III. reda: 1. grof Attems iz Podgore, 2. Anto-i Darbo iz Girice; — d. s dastnim prizuaujeiu: 1. Franc Lebau iz Gernic. 1L Za vina irna uavadna: a. s svetinjo I. reda: 1. Nikolaj Benardelli iz Kormina, 2. Dominik Braida is Rude, 3. Dezelne kmrtijake Sole italijanski oddelek; — b. s svetinjo II. reda: I. Anton Ziobec iz Krajne vasi na Krasu; — c. s svetinjo III. reda: 1. Dottori iz Ronk, 2. Franc Pero2zi iz Terza; — d. s pohvalo: 1. Franc Dreossi iz Cervignana. III. Za finavina in likore: a. s castno di-plomo: 1. grof Coronini iz Sv. Petra, 2. grof Latour iz RuSica; — b. s svetinjo I. reda: 1. Nikolaj Be-narddli iz Kormina; — c. s svetinjoII. reda: Toros iz Kormina, 2. Franc Pignatari iz Ceruid, 3. Andrej Kocijaneie iz Podgore; — d. s svetinjo III. reda: I. Fr, Candussi iz Ruder 2. oakrbniStvo grajSCiae v §t. Mavru, 3. Fabris iz Steverjana, 4. Miha baron Locatelli iz Kormina, 5. dr. Fr. Pagani iz VrtoC ; — e. s castnim priznanjem: 1. Fr. pi. Gironcoli iz Go-rice, 2. Artur Darbo iz Gorice, 3. Janez LiCea iz Ri-fenberga. IV. Za sadje, grozdje in vrtnino: a. s svet'njo I. reda: 1. Ritter iz Monastera, 2. grof Co-roniiti iz Sv. Petra, 3. Dezelne kraetijske Sole italijanski oddeleu, 4. Pet. Venutti iz Gorice, 5. Artur Darbo iz Gorice, 6. Bartolomej iz Solkana, 7. Josip baron Formentini iz Steverjana; — b. s svetinjo II. reda: 1. Josip Muli6 iz Gorice, 2. Anton Peceako iz Rifenber^a, 3. Franc vitez Malnic iz Kanala, 4. Miha baron Locatelli iz Kormina. 5. grof Latour iz RuSica, 6. Franc Alpi et Coinp. iz Gorice, 7. dr. Miha Hent-sibel iz Gorice, 8. grof Boris: iz Kormina, 10. Silvester Bradaschia iz Oervinjana, 11. dr. Levi iz Vil-tanove, 12. Dittori iz Kouk, 13. Josip Toros iz Solkana, 14. Anton Culot iz (iorice, lo. kmetovalci iz Akvibje; — c. s svetinjo III. reda: 1. Janez LiCen iz Rtfenherga, 2. I) iftori ml. iz Honk, ?,. kmetovalci iz sv. Roka. 4. Anton Ghitter iz Staregore; — d. s castnim priznunjem: 1. Franc Pero/zi iz Ter/a, 2. Jo->ip Klancic iz Sv. Vida, 3. PI. Teressta iz Kormina. Fiocifc »z Pieserja pri Komnu in Kreg tz Joaniza sta pa b:la odlikovana od samega predsedniStva za po-sebne za^Iugc v kmetijstvu, vsak z enim cekiuom po ii gl. ;">U kr. Pri presojevalni komisiji za navadua vina so bili sledeci gospodje: Fruhaut ad|iiukt ; Pecenko, trgovec vGoiici; Igaac KerScvani. krem ir v Gorici, iu Bilaflio, trgovec v Gorici. V komisiji zav tiua vina so bili: Math, vodja na kmetijski soli v »St. Mibelti na Tirol-skem; dr. Levi iu Bolle, vodja tukajs:ij.-ga ^viloprej-neg.i poskus;ev.;l:sC-a. V komisiji za sadje so sedeli: mlajsi Dottori, Tiac<: iz Pro.vka, Jounlan, Torreli, Toro>, Anton Ferrant iu miiisignor PavletiC. Ilizkaz obdarjencev pri de/.idui govtj^ki razsta-vi, katera je bila 27. septembra t. I. Prvi oddelek. Plemenjaki iiilcfiuih pasem. a. Za bike. I. k) iu vitez Franc Malnic iz Kanala po 20 gl. ¦ «¦ Pohvalp'ui so bill Tramiuilla B.disi.b:uiiz (Jonve, Jo-•IA Katnik iz Gorice, Marko Furbmi i/. (iorice. «-c. Za krave. 1. dar ie dobil Franc, pi. Gironcoli iz Gorice 50 gl. -— 2. dar Janez Pignatari iz C.-crnic 30 gl, — 3, dar s;ta dobila Auton Pec-nko iz Rifeu-berga in Jakob Jug iz Solkana po 20 gl. — Poliva-Ijetti so bili: Nikolaj Gortani iz Skodovake, Frauc Hruvat iz Ddirawlj, Traniiuilla Bidischini iz Gorice, vitez Frauc Maliiir* iz Kanala^ Janez TotnsiC iz Sovo-denj, Jozef Peteani iz Rabij, Stefan BaliC iz St. Petra. DiMgi oddelek. Pletncajaki delavnih in pitavnih pasem. a. B;ki. 1. dar je dobil Mihael baton Ljca-telti iz Kotmina — 2. dar Anton Flapp k Villaorbo 3. Jozef Silvostri iz Brume. Pohvalj^n jc bil Jozef Lt»renzon iz Brume. Kcr se je pa g. baron Locatelli odpovedul darilu v denarji, podeltla mu je piisojcval-na konusija zlato svetinjo prvega reda iu je nakazaia darila v denarji take-ie : 1. datilo Autouu Flappu 90 gl. — 2. darito J.>zefu Silvestriju 60 gl. — 3, darilo Jozefu Lore:/^;'U 30 gi. ¦— b. j!in:c»*. 1. Anton Bac-cello \t, B:„//ittja \>) «l. — 2. Alojz.ji vdova Burba u, Camp;d'jugu 40 gl. — Joz. Visinttui, Fr. Saianz iz Ronk po 20 gl, -•- Pohvaljent so bili: Janez Merluzzi iz Vilie Yiceutiue, Valentin Mcdeot iz Brume, Franc Perozzt iz Terza^ Franc Olivo iz Mariana, Janez Pa-dovaui iz Fane. c. Krave. 1. dirilo je dob;l Miha baron Locatelli iz Kormina, — 2. Janez Mondmi iz Cbiopns, — 3. Miha bar. Locatelli iz Kormina iu Alojzija vdova Burba iz Campolongo. — Pohvaljena sta bila bar. Locatelli iz Kormina iu Anton Spessut iz Farre. Ker se je pa v drugic b^r. Locatelli odpo-vedal darilu v deuarji, podclila mu je pns;«jevalna ko-misija za 1. darilo svetinjo I. reia in za 3. darilo svetinjo diugega reda, in je nakazaia darila v denarji tako-le: 1. darilo Jauezu Moudtniju 50 gl. — 2. Aloj-ziji vdovi Burba 30 gl. — 3, dedicem grofa Bozisija iz Romansa in Autonu Gri iz Sv. Loreoca pri Musi po 20 gl. Tretji oddelek. Pari volov z& delo vsake pasine. 1. dardo je dobil Jakob Nadaiutti iz Kormina 40 gl. — 2. Jozef dr. Tomadoni iz Kormiua^ 30 gi. 3. Jakob Stabdv1 iz Skodovake in Stefan Zbogar iz Loga prr Kanalii po 20 gi. Pohvaljcni so bili: Leuard An-drian iz Ogleja — Dominik in Auton bratje Sion iz Morara. V presojeva':ii komisiji za ziviuo so bili sledeci gospodje: go>p. Giovauelii kot zastupnik vladui, a baron Villa-S:-cca kot zaatopnik kmetijskoga minis* terstva, nadeije kot udje komisije: vodji Giordano in Povse, dezeiiu ztviuozdravuik Perko, iuzenir Michielli, Gomelli Julj, vodja B-dle iu kot zastopnik dezeluega odbora Gasser. Oceuo obeh razstav podam prihodnjic. (Dalje y prilogi.) Priloga k 40. štev "Soče." Iz Koborida, i. okt, (f izid or Pagliavuz-zi.) Tuiua porofiili dohajala so nam iz Gorice nie dalje casa o zdravstvcuem stanji biv&ega nas>ga zu-paua in zavedaega mo2a, gospoda Izidora P a g 1 i a-ruzzija, ki se je bil zainja leta naselil v Gorici, a s srcem ostal je bil v Kvboridu, kimor je s .svojo druzluo pogosto in rad zahajal. Zaniinali smo se za vsako vest, katero nam je kdo prinesel o njrgovem zdravji, kajti, dasi je bil kot zupau nataucea, skoro oster, uiival je spIoSoo spoStovanje, ker je bil izraed onib postenih inznafiajnih nioz, kakor^nih dan-danes zalibog le inalo uahajaino. Uzival bo tudi ve;i-no hvaleznost, ker je veliko dobrega storil Koboiidu in njcgovi okolici proti Kotu. IzsuSenje mocvirnategi Blata je najvec ujegovo delo in dokler se bo govurilo o dobroti tega podjetja, se bo z velikiin spostuvanjem i/govarjalo Pagliaru/zijevo ime. Umljivo je tore, da t-mo se jako zanimali za porocila o zdravlji oncga mo&i, kateremu smo zoleli, da bi dolgo zivel, da bi vide! yeseli UApeh svojega dela iu truda. Zalibog se nasi; srcue zelje n:so izpolnile; skoro nenadoma doSla cam je vest o s*mrti neumrljivcga moza. Zilova»j»' po izgubi tak.'ga mjza bilo je splo-Siu> in postalo je m» bolj sreno, km smo zved.oli, da je izvohl naS k:;>j kot zaduji poeitek svojemu trupln. Med naroi je iiv»»l in med muni je hotel pocivati; na pokopalisci, ki k.ije zemrljske o>tauke njegove so-proge i-i dveh siuov, ki sta v cvetu svojdi let od-mrla, octane shranjeno tudi njegovo trnplo do onega dne, ko se bo >l.Sal po nasi dobui Iroinbe ^liis, ki bo bird;! mrlice k novemu zivjjenju, da prejiuejo plaeo za fivoje delovauje ua /.enilji. Prepneaui sum, da \v-nec, ki bo kintal I/.idorjevo glavo, bo toliko svetlejsi iu lepisi, kohkor manj se cemju in priznavajo na svelu zasluge p o A t e n i It mo/. Kdor hoi-e na svetu kaj veljati, mora biti nepo^teii, unogljiv in simopuSeu. Ilaujki Pagliaruzzi je bil iiajpremojfcuejs'i muz v svu-jem okiaji, alt nepo^tene poll je sludil in za svoje preprieanje ni dobil krajcarja. Kakor v gmotn-.-m tako je bil neumrli gtupod P.igliaru/zi tu li v dn>evii»in oziru v/gled v; lint .Slo-veneein. V svejcnt jivtiem dc'uvMijji poka/al se je io-doljubne^a, si tnega in /nat'rtjnefri mo/a. Ko je kaj poteiijal, ni ptasai za svet pn ijaroduvih .slu/abuikih, ainpak mi^iiS je s svojo glavo iu, ako v 6-m ni bil trden, po:sveioval se je z undrhm mozmi, ks so iineli svojo biM>. Izuieu y bil v starih soiah, zato mu je filo 7. iiovuni nat'vli vc.issh uekuhko t*zko; all rodo-ljubeu j*.' o-fal vi'dao in svojo rodoljubno>t ohranil je ukljub n.ijvt'Ciin te/ivam, ki s> se mu delale. Ko je piosil v un*:f»u kobori^ke obcme za bvzojavno postajo v Kobori-tti, se mu je nauiignilo. da bi se spodobilo, da bi presvitlega cesarja na putovanji neinaki nago-voril. Paglsaru/zi je \ix csuja ^lovenski uagovonl iu je ukljub tenitt tudi postajo dos^geL V dei^incm zbtnu je aeu.>traseuo zagovarjal pra-vico in I'tsnico. PreJ wejami ni uikoli praaal dezel-nega glavarja, kako iu) bi glasoval. K»j je bila go-riska deiela, to je njen za'og za uboge, zgubila po nemarnosti svojih upravnikov vedjo vaotu (meuda okolo fiuOO gld.), hotel je Pagliaruzzi v javni aeji piedia-gati, naj se stvar prewCe in naj se uaroci dotiCnikom, da iz svoj»'ga iepa puu'ajo, kar je bilo ubogun z^ub-ljeno. Drugi go-po'je se nirsn iijeiuali s lako mhtopil od svojegA >kle-pa. obec.ije mu. da se m;rniin, tihini potom vsc po-pravi» kar je bilo zakrivjjft,o. Ah *;e je to kedaj po-praviio, ne vera ; pa jako dvvniim. Ziral svojega trd-uega preprniaitj i bil je sploaau bpualovan. Svojo rod >ljub;n» zo.icajuo^t pokazai je rasijki Pagliaru/zi tudi v tezavu.h razmerab, tu li tedaj, ke-dar se mu je reklo, da uarol potreb'jje uajprej kruha, a potera se le naro.li-ih pravtc. k.iiar io se verizile potrebne podjio:c a poutieaiia aj* govita vedeujem, ka-dar so se oJuyale njegove pn«Sfije. ker ni hot'd vzeti inodrosti od onib, kt so mu jo usiljevali. Ko je nek-daj o La$u vo'/ttev v dez-dni zb'ir prosil v Trstu pad-pore za izs^asenje Blata. b:lo rau je reeeuo, naj bi od-stopil kandidaturo, ki nm jo bila pouujeaa ol gorls-kib Sloveucev, drugeinu kauJidatu, Le$arioie bi se iz Trsta naznantlo, ali o-lgovon! je, da si ^t.*je v dol-inoat sprejeti kaadidataco, katero m\ naroI ponaja, in da tore ue more odstopiti mesta drugemu, ko ua-rod ujega zeli. Dafjsa razprava ni mogla prepricaii ga, da bi se udal; konec razgovora je bil: BTorej naj Vain narod BUto susi* ia s tem je bila nit pre-trgana. Kaj bi storili letosuji Kraujci v takem sla-iaji? Po evangeliji nekega njih apo&tola bi rekli: nIinenuj nam vse posEauc-f, samo da nam B!ato po-gusis!" Pagliaruzzi je bil voijea iu tudi Blato je po-suSeno; zavlekio se je delo nekoliko, pa izvrsilo se je. Mrtvi Pagliaruzzi obsoja zive Kranjce ter uci vse Sloveuce: »Borite ^e postuvuu iu posteno za gmotno blagost, za omtko in uaroJue pravice. Vac dobite, ee tudi ne prvi dan*. Slava ino2u, kateri je tako sreno in zna5ajno delal za svoj narod. Mot je zasluSil* da se njegovo liv-Ijenje opise in da se v pohvalni izgled postavi vsera Sloveucem. Upam, da med mnogimi znanci, spoito-\alci ia prijatelji r&o^kega se dobi kdo, ki pokaie s takim ^ivljenjepisoui hvaleinost vanjkemu, 2ivini pa pot, po kateri se poSteno in znauajno hodi. Ako bi „Sloga" razdelila knji&co med svoje ude in razpo-slala jo tudi sosednjira Kranjcem, Ma, bi hvalo vseh zavednib Sloveucev. Pagliarazzijevo irae bo imelo ved-no Castno mesto v goriski zgouovini ter bo Sloven-cera v vcCno Cast in pouosl Pofiivaj, dragi tnidnik, v hladni zemlji, a mi se To bomo spominjali vse na§e dni! Vecni bodi Ti pokoj, in uam piijaznejga vreuiena. Iz Koborida, 30. sept. — ^alostno je gledal ponosni nas Km tc dui v koboridsko doliuo in na-vadno deroci Sofia se je tibo iu inirno valila mimo koboiidskega trga, kakor bi tudi oua Gb&Uila in ue hotela motiti zalostuega stanja, katero navdaja sedaj vso tukaj.^ujo okolico. Koborid, le 2aluj, saj ima§ uz-rok fcilovanju, ker utrnila se ti jo najblagodejnejSa zvezda, v katero si t» hvak«znim srcem obraCal svoje ofii. Soea bo Se dolgo posiljala svoje valove proti ja-diauskemu uiorju, uovi rodovi pridejo iu zginejo, let* iu stolelja prete^ejo, a So vedno boft zastonj zrl v zakrito piibodnost, kedaj se ti tej euaka zvezda zo-pet piikaze. Da, zastonj, zastonj boS zrl! Ena je bila tvoja zvezda, iu ta ti je zgiuila — zato, Koborid, le /.iluj, ker imas u/iok zaloviuiju, saj tvoj ponos, tvoj blagi dobrotnik, I z i d o r P a g 1 i a r u z z i, se je za veduo locil od nas, in se je preselil v kraj ve&iega 2ivljonja. — Kedo bi bil mislil, ko buio se prve dni meseea septcmbra od njeg.:, dusi ?.e preeej slabotnega, poslavljah, da ga proti koncu tega meseca na inrtva-skem vozu zopet v svojo uredo .sprejraemo. Strme, z Inidko /.alostjo napoiujenim srcetn je ljudstvo poz-dravilo mrtvaski voz ter kalniia oCesom zrlo na krsto (tiugo), v kateri pociva mitev njegov blagi domacin. Bit je ranjki gospod rojen v Koboridu, muogo-letni zupau, ptedseduik krajnega iu ud okrajnega «ol-skega sveta, vefi let dezidni poslauee itd. Svoji dm-zmi tul je skrbeu oic in neutiudljiv delavec, ali moral je tudi miio^o zahhtuili udurcev prenaiati ubogi go?.pod, alt prenasal jih je kot mo*,- udano, — nik-dar in bilo hlisati to/.ilue besede iz njogoviU ust. Bog mu je pohtal dva .sinova v cvetu mladoBti; uekaj let potein se se nji'gova preblaga soproga prcseli v veC-nost; tedaj je zapuslil raujki Koborid ter Be je presold v Goiieo, kjer je LM. septembra v 05. letu svoje siaro^ti tudt uuul. Zelel je biti pokopau v svojem rojrttuem trgu, pri svoji dnuini, mto m jo truplo piepelj.ilo v Koboiid. Kedor se je hotel preprieati, kaj je bil raujki g. Pagliaruzzi Koboiidu iu kobondski okolici sploh, ta naj bi se bil udule^il njegovega pogreba V nedeljo 2*. sept, ob 2 popoldne. Ne bom uatan5no popisoval sprevoda, naj omeuiin leto, da je bil za naS okraj velikaunk, kakoisuega uaSa doiina ni Se videla in ga moi da tudi vce ne bo. Udek^ili so se ga skoro vsi bUznji m daljni gg. duhoviuki iz okolice, vsi viSji uraduiki u Polmiua, ua 6elu njiiu g. glavar aam, celo obciuoko svetovalstvo, Citalnica z zastavo, moztvo zeu-uarmanjske in tiuaucne postaje. Oko skoro ni moglo lueiueriii obciustva, katero je prihitelo iz bliiujih in daljuiti vabij, \z vsake se tako oddaljene koCe, da bi blagemu go.^podu izkazalo zadnjo cast, katero je on v zivijenji tako malo iskal. Iu ko so pevci zapeii „Ja-unca t.iia", je ljudstvo z upognjenimi gtavami, kalui-im utun zrlo na grob, v kateri so puloLtlt moJIa, ki mu je toltko dobrega storil in ki bi mu bil gotovo se vehko koristil. Nestete solze zagotavljale w mu veCeu spomiu. Gospod Pagliaruzzi je umrl, — a veudar za naa ni umri. Njegov dub in njegove zasluge bodo veduo ziveie med uami in nasi pozui potoraci se bodo hva-lezuo spominjali moia, kateri je prvi sprozil misel, da b: se rccia Idrijci uapiavila nova struga; hvale-i-uo su bodo spouiiujuli mu^a, kateri je vkljub vsemu naspiotovauju, vkljub vseuiu sovrastvu cez dvajsetlet z vseim muCmi ua to deioval ter svoj nam en tudi dosegel. Koboridsko inocvirje spreuieuii je ? cvetoce travoiKe in odpravil je inrziico, katera je po okolici v pi iinen huje razsajala, uego sedaj kolera v ltaliji. Spomiu moza, Kateri una za nas take zasluge, ni umrl; —ue, tako firne uebvaleino&ti uecemo biti knvi. Ah taka dela more izvrSiti sumo mo2 neustraS-Ijiv v svojem namenu, woi zeiezue volje, kakorSen jc bil raujki gospodl In prav ta neustraSljivost, ta zelezna volja mu je pouiagala, da je skoro pri vseh podjetjih priSel kot zmagalec iz boja. Od svojega pre-priCauja, katero je prej gotovo temeljito premislil, ni uikdar odsiopil, ampak boril se je zanj do zadnje moci, ako bi ae imel tudi uajviSjun gospodom zame-nti. Za pravice in postave se je vae zivljecje pote-goval *, — „po postavi," to je. bilo njegovo gaslo. Da, takih moz nam Sloveucem inaujka, potem ne bi brali vefi novic, kakor^ue dandaues bereino o uaSih Ijud-skih zastopnikih. Frostor mi ne dopusca, da bi ob§trno govoril o drugih zasiugah pokojnikovib, bodisi v gospodarstvu, v zboljSauji cest in drugih zadevah; oiueniU hocem le, kako je bil ranjki unet za Solstvo in oniiko na-sega ljudbtva, Oraika ia moral* bila ata mu dva peed- meta, za katera je pri vsaki priliki deloval. Dobro je vedel, da se to najla2e dose^e z dobro urejeuim Solstvom.- zato je pa ostal Soli in u5iteijstva vedno najvecji prijatelj in podpornik. Radodaren in unet je bil za §olo ter je bil mladini in odraslim vedno sam uajbolji ucltelj. Vedno se §e spominjam njegovih based, katere je izgovori! pri neki priliki reko6: -Ako bi se praSalo, koliko place naj bi se dalo ueiteljem, bi svetoval: slabe ^dstranite,, dobriw pa dajte vefi ko morete*. Te besede izra^ajo vso Ijabezea do Sole in ljudske omike. Da, neprecenljive so njegove zasluge! In pri vsem svojem delovanji ni ga vodila ni cast ni slava, bil je zato skromen, preskromen. Vodila ga je edino dista ljubezen do svojega ljudstva. Svoj rojstni kraj je Ijubil z duso in n telusom, zanj je deloval vse 2iv-Ijenje, pri vsaki priliki, in zadnja njegova zelja je bila, naj bi mu rojstni trg podelil prostoraek, kjer bi pofiivale njegove trudne kosti, naj bi ga doraafia zemlja sprejela v svoje narofije. In rojstni kraj mu je z rasprostrtima rokama prilel proti, domaca zemlja ga je z, neizmernim veseljem sprejela v svoje nedri ter ga je s svojim mrzliin pitom za vedno prikrila nafiim o5em. Ti pa, blagi gospod, spavaj rairno v ljub-Ijeiti zemlji domaci, spavaj v mlru, katerega v 4iv-Ijonji nisi ni iskal ni imel; na tvejera grobu ponav-Ijamo §e enkrat: — veccn, veLen,ti spomin! Y Lokavci, l. oktobra. — (Uovi zvonovi, Letina. Jablana v eneuietu dvakrat rodl-la. BolnisniCni stroSki. Opazka o uc"ttelj-»t v u,) Dne SL maja t, I, zapeii so nam prvi krat no-vi zvonovi. Zdaj, ko smo jih v^o mnogokrat sliSali, lahko refiemo, da so prav mojstersko delo. Tudi Iz sosednjih se sli^i lepo o njih. Ulila sta jib De Poll in Broili v Gorici, Za svoje delo zasluiita javuo po-hvalo. Letina je pod Cavnom, kakor tudi drugod na Vipnvskem, dokaj slaba, Trta nam vfco potnajst let ni izplafiala obdelovanja, ICrompir se je obnosel sred* nje; seuo tudi tako; tursice bode polovicaod lanske-ga Iota; zadrievala jo je sula v najbolji raSci (drugod pravijo rasli). Vea drugi pridelok bo tudi slab. Dobro je vendar za naSc kraje to, da ljudstvo zaslu-li kaklen kraj car z volnjo drv iz gozda. TuknjSnji posestnik 3. Lokarima na svojem vr-tu jablano, ki je lotos u2e drugic rodila. Poslednji sad utegne popolnoma dozoreti, in sicer zato, ker imumo gorko jesensko vreme. Zarad bolnignicnih stro§kov se sliSijo hude pri-toibc. Kam pridemo, Ce bodo morale obSine take straSaoske zneske izplacevati, co bomo moral! kraetje plaCevati za delavce, ki so zgubili zdravje v fabrikah ali tovaroah tr^aikih in drugih uieScanov. Skrajnieas je da se ti stroSki odpravijo ali vsaj zni^ajo, inonim nalo^ijo, katerim bi morali pripadati. Nal 2upaa g. H. z izseljenci strogo postopa; kedor ne dokaie, da je v mestu ud rokodelskega drugtva, ne dobi od ob-fine potnih pravic. Posnemala naj bi ga vsa 2upan-stva. Sola na Dole je dovrfiena. Za uCltelja je izbran naS rojak g. Edmuftd Cibej. Hvalijo ga, da je prav dober, priden in poterpezljiv. Dolaoom fiestitaraoj Vecji deCki v uasej Soli izdelovali so med letom pod g. uciteljevim vodstvomrazlicaokmetijskoorodje; to je bilo poslano tudi v razstavo udoih pripomockov. Kolikor sem zvedel, z vsega GoriSkega poslali sti ta* ko orodje v razstavo samo Rihenberska in Lokavska Sola. Cast uCiteljema, gg, Ponilu in Volkovu. V predzadnjem listu cenjene „Soce* Cital sem poro&lo okrajnega Solskega sveta; med drugim tudi o na§em g. ufiitelji Volkov-u. Porofievaiec popaSil je priimek na§ega moogospoitovanega gospoda ucitelja. Gospod poro6evaIec naj si jemlje nasega udite|ja v izgled in posnemo, in ne v uamnzojen posmeh. Ako ce pozoate njega in ujegovega zasteinega delovanja; ako ne veste, da je LokovCanom in bliiojim castna oseba; ako ne poznate njegovih zaslug v Soli In za narod; ako ne veste, kako je priljubljen obemarjem; pridite v Lokavec, pove vam _____________ kmet. Iz Sela, 19. sept. 84. — Draga. 9Socafl, vera sicer, da niinaS predalov, odlocenih malenkostnim prepirom posameznih dopisnikov; upam pa, da sprej-meS vendar v svoj ceojeni list prito^bo v sledefii za-devi. Te dni bil sem prvikrat v c. kr. sodoijt v Aj-dovSCini v asadevi novafienja, kjer me je c. kr. sodnik Demonte preprijazno sprejel, v domacem jeziku moje zadeve pojasnil in me slcdnjic poslal do c. kr. vodje zeraljiSkih knjig, Ker mi niso bile nradne razmere znane, napiosil sem druzega uradoika, naj me pelje do omenjenega gospoda. A prvi nagovor gospoda vodje je bil: „was ist das fttr ein Trottel P" (kaj hoce ta tepee?). Potem Se le je zafiel z raenoj opravljati. Koliko casa, upraiam, bodo misliii nekateri gospodje I uraduiki, da so g^oapodarji, kateri smejo v urad d9H| osebe slobodno psovati ia zasmehovati? Od presvitle-ga cesarja nimajo te oblasti, od ministra tadi ne, ia garni si je ne morejo dati; naj si je torej ne prisva- j jajo in naj delajo z aami uljudno, kakor zahteva njih j postava in kakor z&sluzimo kot polnopravni drzavlja-»i. Upam, da dotftnema gospodu te besede ne bodo I bob ob steno! _______ I iZ Lokavca, 24. sept. — Preteklo nedeljo pe ! sv. maSi je stopil naS obd. sluga Nikica na pripravno zidino pred cerbvijo ter oznanil poleg druzega §e to le: „Pribodnjo nedeljo naj pridejo k J. J. vsi oni bi§- j ni posestniki, kteri si iele poslopja zavarovati. Pride I tisti dan agent „banke generate* ter bo vzprejomal f ATarovaoja." Takoj se oglasi nekdo izmej mnozice: .Veatc rooiakarji kaj ? ta banka jn lehko raogoce do-bra, a domaca ni, — je laSka. Mi pa imamo svojo banko „Slavijo" in ta je poleg druzega tudi najboljSa v celi Avstriji, kar je dokazaoo iz vsakolctnih racu-nov, ki jih daje javuo po cnsopisih na ogled." Tu naj dostavira, da jo zastopniStvo banko .Slavije" za ajdovski okraj sprejel gosp. Ferdo Siakovec v Ajdov-sfini. Hi§ni poscstniki! ki nimate Se svojih poslopij proti ognjtt zavarovanib, oglasite se pri omenjenem zastopmStvu. Pa ne samo v tern kraji, povsod po Slovenskem raje pristopajte k domacemu zavodu nego k tujemu, Svoji k svojim 1 Po nckterih vaseh na Primorskem fidijo se na hisah pribite tablice z italijauskim napisom. aIrrc-denta" gleda in opazuje vsuko malenkost, ter si jo vodi na svoja kolesa. Ako zaleze tolpica „ irredenta-Sev* v tako vas, zazja se v take napise ter ve-selo vsklikne: Heliej! tukaj so naSi ljudjc! in nasi napisi! Banka .Slavija" daje zavarovancem na poslopja lope tablice — res pravi kinc vsaki hisi. aMajka Slava* dr2i razprostrti roki, kakor bi hotela reci : „Zlati inir zavladaj mej vsemi slovanskiiai narodi na zenilji!"___________ S TolttlinSkega. 27. septcmbra. — (Krt rije, — nespainetni ga ubije.) Veckrat scm se prepiral z naSim kmotom ter mu dofcazoval, da je krt vendar le koristna zivwlica. nNu, nu, pa pojdi s(Sc, kader bo vse polno kttin po polji in senozeti", bil je navadui odgovor. Zastouj sem pravd, da je to le inajhna Sko* da proti koiisLi, ki jo donaSa krt na drugi straoi. stem, daunicuie SkodljiveCrve in drugo golazen. „Kaj. pa toftte, da Vam je zemlja „bolnatf, da so nekatere sttani kar vse prejedene, vse rase, da trava rasti ne more?" ma odgovarjam. Pa vse ni ni6 pomagalo! Vse. vecernje se je gospodar nienal le o Krtu ter izprase-val svoje: ,Ali si kak§nega danes?" „Na skali", bil je odgovor, „je jeden, uze toliko krat sera ga cakal, pa ga nisem mogel SCediti I Pa-ga bom u2e!" Pozne-je sem bil pastil to stvar SCinoma iz glave. Kar me ugodua. prilika zopet spomeui obogega krta. 6ul scm dvogovor, zanimljiv dvogovor. „Nu, kako je ?• „Ej le siabo; bi uze bilo, da bi le teh podjedie ne bilo. Te podjedo koreoino iu vse se kar obali Onega leta sem bil ojel krta..." „Ali ste ga nbil? 0 jaz sera jih u^e sto in sto___* „Ne, ne, jaz ga nisem ttbil. Le ujel sem ga in prenesel iz se-no2eti v polje, dabi mi ta ostal in crve preganjal. Pa ta nemarnost ni htel oslati v polji l* „Hm, hm!" Da ti je bilo videti sedaj to skupino! Kakor zmalani so ta stall: krtovrag, krtoljub in krtobia-Ditelj 1 Korenin. Z Bol^kega, 23. (Na§e ceste.) Znano je, kako zelo nam je dandanes treba dobrib cest —• v razaem obziru. A na§a dfzavna koroika cesta ni, da bi jo bv&~ lil. Nasprotno : uekdo viSjih je dejal nedavno, da tako slabe ceste §e ni videl, kar je bodii po svetu. Zna-biti, da je ta sodba pretirana, t. j. preostra: a cekaj resuicc pa bo vendar le v njej. Prar je tedaj, da se je jela na§a cesta nekaj popravljati. Tako so jo popravili nekaj v Strmci, nekaj na Predelu, in sedaj deiajo §e most pod Gregor-jevcem pri Pastini. Ta je-posebno potreben. Kajtr o povodnjih nanese voda toliko groSia, iz v6radii*t da je voznja zaprta. Bog daj sreSo, da bi to delo do-bro izvrSili. Zeieti bi pa bilo, da bi se Se dalje kaj storilo za naSo eesto: cesta bi se zboljiala, ff-Ijeidje bi do-bili zasl«2ka. Cestnijarkisemaripreredko prekopojejo, za to se cesta kvari; tadi brani ob cesti so po ne-kib krajib prav slabe. AH cakate nesrede, da Tas na to opozori? Boljse in zdravejSe bi bilo, 6e bi se prej kaj popravilo. Drzavna cesta mora blti vendar v reda. zeieti bi bilo, da bi se &a§ zastopnik v dr2avnem zbora Se dalje kaj pobrinol za naso koroSko cesto, ter pridobtl, &r mogoce, tudi nam vzdatne podpore v njeno zboljSanje. Ce ni mo^no, je drago; a de je: onda je za to skrbeti -* dolinostf Bog i srefial ___________ Ir-a. 1: Komen, 26. sept. — Gotovo dobi§, draga ,So-caa, iz vsake prilic"no tako vdike vasi, kakorsen je Komen, ve5 gradiva v svoje predate, nego od tod. Ali kaj hoceS? posebae novosti se tfc negode, svoje gorje pa radi zakrivamo, kakor vsi Adamovi otroci. Letina pri nas kaze slabo, ali boljSe redeno: je Le slabo pokazala. PSenice, jecmena in tacega iita bilo je neuavadao malo, grozdje pa je toca potofkta in slednjiC priSle so Se razne rose na borni ostanek. Sploh ue vera, kaj KraSevci letos zaCnemo. Na duSevnera polji smo, draga 3SoCa", nazado-vali. Jlesto veLjega uapredka in bngatejstga sadu je od leta do leta veeja susa in mrznja. Yes svet ve in se smeje, da niraamo citalnice ni braln^ga druStva — in taka vas, kakotsen je Kotnett. brt-z tega. — Ntkiio se vefc ne giba, uikogar stvar ue briga. Le kruhobor-stvo in nevosyivost se poji med nami. Jindi smo mo2a in ga Se imamo, od katerega je marsikdo kaj priCakoval. Krieal j« mtiugo, pisi.il tudi, — btl je pravi pom Ct'trto leto od volitve la-pana. Volitve ni Se bilo; to nas tudi dosti ne briga, kajti imamo moza na iupanaken. stolu, kteri dtrluje za biagor svojih po hi§o, katero je z doma grede pustii v ltrpem redu. Skoda je veiika iu to tern bolj, ker ubogi kmet ni bil znvarovau. Eazen hleva in sena zgorelo mn je pohiStvo, obleka, in kar je najveft, IetoSnji pridelkt. Uboga obi-telj je res usmiljenja vredna. Vse plaka, tarna tu prosi pomoCi. In je tudi-huda! Kako si bo sedaj nesrecni kuuitife priskrbel 2ive2a in. obleke? Bog daj, da bi se naSIa usiniljena roka, ki bi podarila tern revezem kej v pofflo^. Gotovo ji bode za vsak darek bvale2na. Star obicaj je, da se naznanja, ako kje gori, s tem, da se ndarja ob jedno stran (plat) zvona. Aii tuje zvooilo kakor da bi koga pokopavali, io prav zato niso Ijudje kpj pritekli, dokier niso videli veli-kanskega dmia. Zeieti bi bilo, da bi se boij strogo na to pazilo, da bi se ne pripettlo ve5 kaj taeega. Tudi kope slame blizu hi§ niso varne, kajti malo je stalo, da bi bliza stojeca kopa iu veter pouzroL»ia velik polar. Torej slavna Supaastva, pozor! Z nevoljo moram opaziti, da v tukajSnjt obcini nima razen jednega noben posestnik zavarovane imo-vine. Ali ni to zalostuo? Z nekoSkimi novLiLtt latere si clovek prihrani, zavaruje si svoje imetje, da mu ni treba Zdlihovati in taraati, kader je prepozno. Dragi obeani, zavarajte svoje imetje pri narodni, na dobrib nogah stoje^i banki BSIavijr." ___________ J. & Politddni pregled. Skupni ministerskt svet je v Budapesti pod prefisedniitvom cesarjevim dolocil proracun, ka-teri se bode predlozil deiegacijam. Kedaj se bo-do te sosle, ni se dolo«Jeao; prej ko tie proti koncu tekofiega meseea, ko bodo sedaj delujoei de#. zbori zvrsili svoje delo. V seji 1. t. m. kranjskega zbora se je glavar prvo spominal na oagloma umrlega po-slunca viteza Schneid-a, naglasal njegovo nen-morno delavnost, miroljubnost, radodamost, v-I danost do presvitlega cesarja, pa tudi njegoro socutnost do kraujske deiele in cele^a narpda slovenskega. Na to je g. Obreza s tovartsi sta-vi'. interpelacijo do de2. lflade gled6 zopetne v-peljave nems^ine kotufinega jezika vLjttbljanskih ljudskih solah. Posl. Kersnik je od dez. odbora terjal pojasntl o pravuih razmerab posestnikov loz y Ljubljanskem glediSfii do gledaIi§5ioega poslopja. Na to se je sprejela postava o spu-scanji zasobnih zrebcev za konjsko plemenitev po vladnem nacrtu in mnogim obfiioam se je do-volila podpora za isolske stavbe. V stajerskem zboru je konservativec Kar-loa stavil prcdlog, naj v prihodnjcm zase-danji dez. odbor s porazumljenjem vlade pred-lozi postavni nafirt o spremembi volilnega reda. Na Zgornjem-Avstrijskem je zbor izvolitev po-slancev iz kinecke in mustne skupine potrdil e-noglasno, ono iz volepose^tva z veeino proti gla-sovom Hberalccv. Ce.ski dez. zbor se bode zopet bavil se spremembo volilnega reda, ker doticni postavni nacrt mu je predlozil dez. odbor. Po uovem nacrtu bi ostale tri skupino: kmeckih obcin, xoest in veleposestva; kmeeke obeiue bi se nekoliko po narodnosti omejile, v mcstuo skupino bi se sprejeio na novo 82 most iu trgov, pa 11 iz-loui!or velepesestvo bi pa bilo razdeljuuo v pet volilnili okrajev in trgovinske zbornice bi volile niesto 15 le 7 poslancev, Ali se bode tcmu nacrtu boljse godilo, ksHr projsnjiin, ni lahko misliti; ker Nemci nil OeiSkcni iiot'sejo spora-zumljeiija; ali vladati ali narorlnosti liujskati, t«) je njib gusto in o tem zive. To .so pokazali naj lepse tudi v tem, ko so zagnali v zboru velik krik, da polj^ki in gozdni euvaji nosij '«na-incfiju pisujia v obeli dezcluih jezikili. 2!). t m. je presvitli cesar otvoril novo iz-voljetii Jigerski drzavui zbor s prestolnim govo-rum, v katnrom je bilo tudi nazuaujeuo uje^ovo glavno prtliodujc ddovaujV, kakor: reforiua go-sposke zbornice, preustrojba pokojuiuske postave za drzavne uradnike, regulirauje Donave, preu-rejenje kuzsitlnih iu iipravuih sodiSu, stedenje z drz. prernozenjem, in oliranitev mini med narod-nostint hi razlicnimi veroizpovedanji. S kraljevim reskriptom bil je 30. t. m, hr-vaski dez. zbor odprt. Ta reskript opozarja na pogodbo, sklenjeno med Ogrsko in Hrvasko, ka-tera ima bid tenielj vscm razpravam, ter po-zivlja k volitvi poslancev v ogcrski drz. zbor in vabi, da se poslanci. v duhu zmcroosti in do-stojnostt lotijo svojega posla. V Belgiji, posebno v BrUselji, so nemiri in demonstracije, katere so liberaici iz/.i?alt proti ministrom in kralju sametnu, poneltale, odkar se je ministerstvo toliko osrCilo, da je ukazalo s tnjega, veciuoma s Francoskega privandrane huj-skace prejcti in djati pod klj^6. Med Kitajci in Francozi zna ie prill do spomzumljenja — vsaj ne dohajajo z ondotaega bojisea nobena vznomirjajota poro6ila —, odkar se sliSi, oa boee posredovati sama kitajska ee-sarica. Domade in razne vesti .Sloveasko bralao ia podpomo drtt§tvotf v Gorici priredi prihodnjo nedeljo, 5. t. mM steea-nost v praznovanje imendana presvitlega cesarja. Za« jutra ob 9. uri bo tiba inaia v carkvt sv. Aatona pod Kostaojevico, zvefier ob 7. uri pa domata za-bava v druStveoih prostorih. Udje in prijatelji dru-stva se uljutlno vabijo, da se tideleze v obiloem §te-vila eerkvenega opravila in veewne zabave. Veleslavao c. k. namestuiSfcvo v Trstti potrdilo je z odlokom 26. septembra prepored stavnega c. k. okrajnega glavarstva goriSkega, ouo zadevajoio slavrton, katero je nameravalo prirediti goriSko pod-porno drustvo v nedeljo 5. oktobra* Zoper oraenjeni odlolc nlozil je druStveni odbor ugovor na visoko e. k. iniuisterstvn not ran jih zadev toliko gled6 prepo-vedi, koltkor glede njena motivaeije (razlogov). Vrlega mo^a spomin nahaje se v dveh dopi-sih iz Kobyrida, katera smo prinesli v danaSnji Ste-vilki. Gospodom citateljem naj ue'bota predolga, am-pak pazijivo naj ju berejo, ker sta vredna. Popis razstav, ki so se vrSile pri nas zadaji leden, bi! cam je obeeaa, Zalibog ga nUm dubiji fn, smo se morali zadovoliti Tdvema' dopisoma iz Goiice, ki navajeta obdarovance in pohvaljence v vinski in govejski razstavi. Na tukajSnjih srednjih in ljudskih Solah oglasilo se je letos ranogo ufiencev in uceuk. Ker s;>re-jemne skusnje niss> §e povsod dovigeue, n<' moremo Se povedati natancnega gtevila. Na e. k. dekliSki vad-nici bilo je zavrtijenih zarad pomanjkanja ptostora fiez 80 deklic, med iijimi okolo 30 Slovenk. Italijanske deklice gredo lahko v laske mestne Sole; kaj pa s slovenskimi? Ostati v ueveduosti, ali pa poitalijanciti se. Zalo.stna usoda slovenskega naroda, ki mora, .povsod sluliti v slavo drugiin, a sam si tie more ponm-gati. Cuvari omike, svobode, dloveSkih in naroduih pravic, kaj pravite k teuiu ? kolika ura je ? Ali Se sine zaSne dan it i prezvestemu slovenskemii naroda? Ali bomo vecno tavali v temi nevednosti ? Ali ni ljudska lok tucli za uas? Lahonska politika. Kako si znajo lahoni pri-boriti, kar zelijo, kale naslcdnji dogodek. Na vojaiko tkladisce v uliei Sv, Klare / Gorici dejali so pred nekim foiom napis v nera§kem, italijanskem in slo« venskem jeziku, ki je uazuanjal, da je prepovedano prilepljati oznanila na ondainje zidove. Nekaj dnij pozneje bil je slovenski napis pomazan. Govorilo se je, da bi bil gel mestni zupan vsled tega k doticnemu vojaSkemu poveljniku, da bi mesto v toj zadevi izgo-voril. Pozneje bil je napis Ie nckoliko bolj pomazan, a ni se sliftlo, da bi bil g. zupan v tem oziru kaj storil, Pred kratkim ftasom je bil slov, napis tretjie po-mazao in vojalka oblast ga je zdaj popolnoma zbri-gala. I vedoim nagajanjetn je irredenta dosegla, kar je zelela. Surovosti, ki je v tem dejanji, ue odobru-jemo; lanoosko vztrajnoat pa priporocaino vsein Slo-vencem. Luna mrkne danes, l. oktobia. Ob ft. uri in ft ininutah zveci'r zafne otemnjavati, ob 10. uri in 9 miuutub bo vsa temua, ker pride popolnoma v zem-Ijmo seiico. Do 11. ure in 42 mitiut bo trajal po-polni mrak; potoiti he zaene zgubljavati in se zgubi popolnoma ob 12. uri in 42 miuut popolnoci. Eazstava udnih pripomodkov, ki s«j« l»i-la lotos prucdila v Gorici, Mu/i v veliko Cuht goii-skemu Solhtvn, ker i/. nje se je s-.pozualu, da Solstvo na lionAkem je v zadiijem de»vtletji kaj lepo uuprc-dovulo. Ua/.on ufnih piipomoOkov razstavljeua so bila tudi di'la Ijndftkih sol in otroskih vrtov. Jako zaiiimi-va jc bila ra/Miva rifeuibcrSku in lokavske Ijudske Sole; v teh isolah se vadijo natnree uienci i/dclovati raznovrstna orcdja, katera si more kuict sain oskrbeti. Med otiuskimi vrti imel je I. sloveuski otroski vrt v Gorici, katerega vodi spo.^tovaua go^pudiCna Emilija Krcn, prav dostojno in mtno mehto. Cuditi se je moral \>akdor ki je pomislil, da ta vrt je deloval se le M niesecev, hOuiin izdelkom v gubanji, nasivanji, visauji, plot nji, vbadanjj, katere ho priredih: otroske roke v slaros-ti oil 1. do 0. leta. OJIikovala sta se tudi dva inestna otroska vrta, cemur se pa ui toliko cuditi. ker mt'.-tni vrti debijejo uzc vec let. Ueni pripomofiki in osnenjem izdelki razdeljcni so bill tako le. Prva soba obsegala je roena dela po-liticnega ukraja gradiSkega. V 2. tstibo so bili sprejeti ufiui piipomoOki knjigarja EI. Hoizelua ter izdelki raescanske sole za deklice v Pulji. ki so vzbujah sploS-no z*dovoljnos?. V tretjo !»ob-i so bsli spravili rofina dela oksaja tolininskega, sezaiiskiga in okolice gori* Ske, kakor tudi /gore utnenjena dvla otroikih vrtov ter spi>e in tisanja ueenctv ijudskih sol. ItuLna dela goriskih Iju.lskih bah raztti izdelki uciteljev in knjigc iz c. k. >:al"ge na Dunaji napolnili so fietrto sobo. V peti sobi sta bila razAtaviia svoje ptimerno blago knjigarja Coj-pag in Wokulat iz Gorice. Tudi c. k. poskuievalislce za sv;Iorejo in vinarstvo v Gorici, raz-stavslo je bilo svoje priprave in izdeike ter je pora-bilo v ta nameti se->to m sedmo sobo. Med slovenski-mi ucitelji so se odhkovali z razstavo svojih (muzi-kaluih) del gg. Dar.ilo Fajgelj; Puuii m Volaric, med Ilalijani g. Pocar zraven drugih. Z eno besedo: razatava je bila k-po osoovaua in je dajala lepo spri-iev&lo goriSkim Soiam. Popoludne tistega dae (25. sept) bil je banket, katerega se je udeieiilo do sto gg. ufiiteljev ia uLi-teljic. Neznana 2enska, Nemkinja po rodu, strelila je pretskli tf*rek popoludne m cesti, ki vede s Pla* cote proti Sofiinemu roosto, s piitolo na se z name-nom, da bi se asmrtila. Ranila se je nevarno, tako da je malo upanja, da bi ostala pri iivljenji. Prene-Bli so jo v bolniscico, kjer niso mogli izvedeti od nje uzroka ^alostuega dejanja. Prebridka zguba zadela je slovenski narod in kranjsko deielo posebe. Josip vitez S c h n e i d, rojen DunajCan, rodom Nemec, a posestnik na Kranj* skem ter pravi^en znafiajeu, delaven mo2, prijatelj in podpiratelj slovenskega naroda, bivii driavni in de-2tlni poslanec xt. kranjsko, je 30. septembra nagloma nmrl za krvjo, ki se mu je udrla. Bil je prej tajnik v cesarjevi kabinetui pisarni, potem pri finanfinem ministerstvu, a opustiti je moral slu^bo zared boleh-nosti ter je priSel kot c, k. vladni avetovalec v Go-rico, kjer je bil dobro okreval. Lotil se je y noviS politjgnega delovanja ter je delal v konservativnem, ' prayifinem duhu. Mnogo je koristil posameznikoin in | vsej de2eii, zato je 2alost po njom j»plosua. Vitez | Schneid je za Slovence nenamestljiv; njegovo ime j ostane v hvaleznera spominu, dokler se bo govorilo in pisalo o nasih iasib. VeCna lug naj inn sveti. I V Mirnu nameravajo napraviti, kakor se nam poroiia, gasilno dru§tvo. Po drugih krajih taka dru-§tva dobro uspevajo. Upati je, da tudi Mirenci izvr-Sijo kaj bpega, ako se lotijo. Bog daj sreco! „Skof S.udigier je izvrsten Skof !*: rekel je cesar Franc Jo2ef ozirajofi se po prekrasnem 'Hon* tafonu, ki se je visokim popotnikom odprl, kedar so dospeli v dolino Klosterle na Ptedarlskem ob priliki otvorjenja dotifine z>leznice. LinSki Skof Rudigier je namreg oudi doma, fesar se je cesar memngrede spo-miojal. Jako Casino spridalo za viSjega duSuega pas-tirja gorenje-avstrijskega, ako ga prva in najviSja o-soba v dr2avi imenuje izvrstnega ikofa, Presvitlemu cesarju paL ni skrito ostalo, da je Skofu Rudigicru pokg duinega tudi telesoi blagor izrofienih mu ovdic nad vse pri sreu, da se mu je toraj potrebno zdelo taiste ob casu volitev tudi politifino poduiiti, s Ceraer si je moi cesarjevo najviSje priznanje pridobil in to ie sedaj, skoraj bi rekli v teku enega meseca, dva-krat. Ko se je Skof Rudigier v Steyru bivajofiemn cesarju s svojo duhovifiino ondi poklonil, izrazil se j« cesar javno jako pohvalno o njem in njegovi du-hov^ini. Drugo pohvalo izrekel je cesar, kakor smo ravno omenili, na vojtoji na Predarlsko o njem. BSlovenec", Iz Celja na ^tajerskem prinesel je „Slove-nectt sledeCi dopis, „C. g. Lednik, kaplan v Vojniku, je po srecno dovrseni volitvi v Vojniku dn6 21. av-gusta, kjer se je oddalo za g. prof, ^olgarja vec gla-sov nego za njegovega nasprotnika, zaklical krepek „zivioa. Ta „zivioH bil je vzrok sodnijski obravnavi. G. kaplan je namreC praviJ, da ga je bandar, ko je zaklical nzivioa, dreguil poij rebra. Zandar pa je to tajil. Nasledek tega je bil, ikje vi§ja zandarmarijska komanda tozila g. Lednika pri Celjski sodniji zaradi detiuuciranju (ovajauja). Pri vfierajSnji (2ft. sept.) obravnavi, katero je vodil Wok a u n, je g. kaplan zopet povedal, in tudi vec pric je potrdilo, da jc 2andar res dregnil g. Lednika v rubra ; zandar ni imel za svojo trditev nobeno prifie, pa je vedno tnli!, da ni dregnil imenovanega gospoda. Kodnik je na to obsodil g. Ledeuika ua 3 tedne v jeco s postom vsaki teden." Liaitnica uredniStva. Gospodom posla nifarjein iz Trsta: Take poslanice se ne ujemajo z nahjgo nafiega lista, ki hoee dru^iti in ne razjedati. Poskusite drugod. — Gospodu Miroljubnezu: V taki obliki se Va§ dopis ne more porabiti; a pred vsem je treba, da nam naznanite zanesljive prifie, ki imajo voljo in sposobuost, da spriCajo v dopisu navedena dejanja. ' Trzno porodilo. V Gorki, 1. okt. 1884. Kava: Moka kvintal 1D4 do 156 gl. --St. Jago 139 do 150 gl. — Gejlon, plante 140 do i:>8 gl. — Cejlon perla (biser) 154 do 160 gl. — Porto Rico, srednje in lino 126 do 140 gl. — Malabar 110 do 114 gl. — St. Domingo 104 do 109 gl. — Java 109 do 113 gkl. — Rio fino 104 do 106 gl. — Rio, srednje in pol fino 97 do 102 gl. — Santos, navadno in fino 100dol08gld. — Sladkor, ociScen domaci 40 do 41 gl.~- Melis 33 gl. do 34 gl. 50 kr. Pesto 31 gl. 50 kr. do 32 gl. Olje na kvintal: iz oljk najflneje 90 do 92 gl. — fino 74 do 80 gl. — pol fino 61 do 64 gl. — s Karfa (Corfu otok) 48 do 52 gl. — iz Dubrovnika (Ragiisa) 46—48 gl. — iz Istrije 47 gl. — iz pavole an-glesko 38 do 42 gl. — Petrolij v sodih 23 gl. 75 kr. kr. do 24 gl. — kr. v zabojih 23 gl. 50 kr. do 24 gl. M a s t i, ua k v i n t a 1. Kuhano maslo 88 do 96. gl. — Mast (salo) domaca — do — gl. ogerska 59 do 60 gl. — &peh domaC in ogrski 59 do 62 gl. — amerikanski —.— S i r placentinski star 140 do 150 gl# — prestar 170 gl. — oveji (pekorin) 125 do 130 gl. — domaci bolSki star 94 do 100 gl. — novi 60 do 61 gl. — Grojerjev 75 do 82 gl. Lita, na hektoliter. Psenica7gl. do —7 gl. 10 kr. — Turcica 5 gl. — kr. do 5 gl. 10 kr.— R2 5 gl. 50 kr. do 6 gl. — kr. Jefimen eel 4 gl. 70 kr. do 4gl. 80 kr. — penan 9 gl. — kr. do 9 gl. 20. kr. Oves 3 gl. — kr. do 3 gl. 50 kr. Fa2oi 8 gL do 10 gl. — Ajda. — Rajz\ na k v i n ft al: fini 23 do 25 gl. — novarski naravni 20 do 22 gl. — rautisk 20 do 21 gl. — indijski 14 gl. 50 kr.do 16 gl. 50 kr. — Vina in § piri ti, na hek to liter. Zga-nje domace — do —; Spirit prcciSceni 33 gl. do 34 gl. — kr. Vino Lrno 22 do 28 gl. — kr. — belo 24 do 28 gl. „ v Moka na kvintal. St. I. 17 gl. — St. II. 15 gl. — St. III. 14 gl. — St. TV 12 gl. 80 kr. — St. V. 11 gl. — St. VI. 6 gl 50 kr. — Otroti dro-bni z lakljem 5 gl, 30 kr. — debeli z zakHeoi 5 gl. §0 &, — Kromp ggiJBr, $ § gU 8$lcr,kvMrii Javna zahvala. V^em P. N. Gospodom, ki so Wagovolili po-castiti spornin nepozabnega naSega ofieta IZIDORJA PAGLIARUZZI-JA, spremljevaje truplo predragega ranjkega k zadnjemu poCitku, izreka s tem iskreno zahyalo z^ALOSTNA DRU^INA. Javna zalivala, Iz dna svojega potrtega area se zahvaljujein preaastiti dtibovSLini, spoStoianemu obCinekorau zasto-pu in vsem onim svojim blazim rojakom, ki so se dne 23. tek. meseca mnogobrojno zbrali zadnjo east skazati inojej dragi raj tiki soprugi. Bog jira etotero plati. V Rifeabergu, dne 24. sept, 1884. IVAN LICEN za se in za rodbino. Zahvala. Ptefiastiti duhovSfiini, ob6inskemu zastopu to sploh vsem onim, ki so blagovolili nepozabljivernu in prepritjubljenemu soprogu, oziroma ocetu, Martinu LonurW-u zadnjo aast skazati s spretnljanjem k bladnemu gro« bu, izrekamo javno s tu^nim a hvaldtaim srcom pro-srfino zuhvalo. Potoce, dne 26. septembra 1884. Maiija LeuarCic aoproga Anton LonarfiiC \ Franc LonarciC I . ' Andrej hmtm \ 8lnovl Martin LeuarclC ) lvaiika LeuarfiiC HU Naznanilo. Na prodaj sta dva psa plemena aoglicanskega na Slovenskem oddelku dezelne kmetijske Sole v w Nagrobne vence z umetnili evetlic in vence iz biserov | (perl) kakor tudi trukove k nagrobnim vencem z napisi ali brez njih na povolj- no izbiro in po najnizjih cenah pripororja nunske ulice h. st. 9. St. 1159 V tukajgnjem okraji se namestita koj dva poducitelja s postavnimi dohodki. Pro§nje s postavnimi sprifierali naj se po-§lje neposredno sem-le. C. K. OKRAJNI SOLSKi SVET v Gorici, dne 2. oktobra 1884. &I jeto?ega Iesa in vrhovinc za stsvbe pod popjf, ki so bill doloceni za pismeno javno drazbo 15. t a. Pismene ponudbe se budo sprejemale do 6, oktobra 1884. opoludne pri wdal?o c. k. gozdov in posestev, Ponudbe morajo imeti kolck za 50 kr. in pod-pis, od zuaaj morajo bill zaznaraovane kot take in morajo imeti varSCino 10% klicne cene. Nataolwf pefoji o prodaji, kakor tudi izkaz p«$»mWnHi prodajith srecek morejo sc rasvideti pri ikspeditu (odpwnrniStvo) tega vodstva in pri c. k. gozdnih oskrbnikih na Trnofem, ? Lokvah, v Krni-ci in t Dolo. G. k. vodstvo drzavnih gozdov in posestev v Gorieh 27. m&m&ra t88i. *#Vf |frf >W >MT ***4«» i **P# 6*€ Xa prodaj { sta za dober kup d?a izvrstna instra- J J menta, i sieer en pianino 2a 270 J J gld. in en harmonij s 4 registri za f ¦ 160 gld. Dobita se pri urarjo Albe- J rini via Municipio §t. 10 v Gorici. J »frf jNHWWoH** IH< i"^#^»** Biago za obleke in mo§ka oblacila za je-pnski cas, mantilje, kamizole in asci za deM (waterproof), najuovej§e mode, v azlicnih inr sprijetnih oblikah pariskih, berlinski in dunaj-hskih so nze dosla v veliki zalogi. Jgnae Steiner v Gorici, nasproti skofiji. Dne 1. oktobra zacne Solsko leto na tej c. k. pripravljavnici za nciteli- | I sea, v katero se sprejmejo 13 in 14 letni otroci obojega spola, ki so z do-brim nspebom zvr§ili vsaj ljudsko solo, I j in sicer prvi kot slusatelji, a drugi I kot redni neenci, kateri slednji smejo I npati drzavne podpore do 50 gl., ako | so nbogi. VKobaridu dne 16. himovca 1884. Vodstvo. Y "sa flUfcfttMMio. Staro in zmerom dobro preskrbljeno pro-dajalnico glazevme in porcelana na Travniku se ponuja pod prav dobrimi pogoji. Edor-in. hotel to prevzeti, naj se obrne k podpisanemu lastniku. V Goriti 18. sepiembra 1884. '______O. O. ^tr*eoliel S=3 mn Blli Ml 25-65. ZYLOftY 11 po postern ceni za vsak stan duhovski, vojaski, eivilni Kir j! ntfiji n fai Mta Mi te V LASTM KROJA^NICI. Obrazci se poliljajo zastonj na ogled. Ms Travniku nasproti ko§aral. ML POVEEIAJ. le ice Hi He. C<3 .0 HHEHBHS * Prodajaliiiea Papirja M. COPPAGi I V <5r01?0 (proj Ed. Seitz, v semeuiHtni ulici.) Zaioga kancelijskega, pismenega in za- vojnega papirja t.lof. niT. MDici f Frigni Zalaga Solskib knjig iz c. kr. zaloge Solskih knjrg na Bunajt; f At mU h obtains likjm wimp 1 I 1 Dalje priporofia svojo bogato zalogo s!c-deLpga blap, ktero prodaja na debelo in na drobno: Priprave za razne fiolske nanienc, za risanje, pisanje, za pfoarnice in za doir»; — bogato zbirko, kupL-ijskih in odpisnili (kopirnih) knjig, odpisnili stiskalnif, no-tesov, in vseh v trgovini potreb.nih pripomuC-kov; — razlifiao vezane molitve fcnjiL raznib jezikih; — tiskarnice za cerkveuo, Solsko, ttradnot obfiinsko in privatoo rabo.— Za tehuike in Sole: Vsake vrate papirja za ml risanje, risalno orodjc, rijalnu deske, V ravnila, trikote, oboena crtala najlineje Ul akvarelne banre» oljuati papir in platno M milimeterpapii' ltd. itd. — Iz- m 1 jfgc v ffif kveno, m\ abo.— -iSii .;.;« ,» fill m za obrise, vrstno je zalozen z mnogovrstnim papirjom «i za pisina ˇ zavojckih iz sloveSih domafith ml in inostranih papiraic. — Zaioga zemljo- Jk , krogov (globov), telari|ev z lunarijem fjjA 111 v slovenskcm, nemSkem in italijanakem jeziku [¦| fLk za zemljepisoi poduk iz uLilne tvornice J. |S| iw Felkel-a in sina. — Za bnkvoveze le- Lro !l penko (karton) vsake debelosti, angleiko m I platno, barvan papir itd. Hj I V prodajalnici se sprejemajo naroftla za I r J knpdijske knjige po lastni napovedi, v- m M sakovrstno ^rtane in vezane; potem za Ij II: vrezknjc pecatov, kolkov, pet'atnih mark Ml lim vsake vrste in vse to po najnizib tvotniftkih hiJ cenah. Jm tisov po 75 kr. Lepopisne knjiziee vsakovistm* Ii-nitanc; iz fiaega papirja, 100 k 5SB IVajboIjsa obramba proti koleri, katera bi ne smela v uobeni hi^i manjkati, jc obce dokazana in izvrstuo priznaoa WNC1Q (Bohmerwaldbitter) a gnoja. Najboljii gnoj posilja se iz Trsta pu Meznici pod ugodnimi pogoji. Ve6 o tem zve se pri g. A. Ederle-tu v M Gorici, Corso Francesco Giuseppe, 39. $ iz lekarnice nk Cernemn orlu1* imenovane v Plan-u na Ceskem. Ta slu2i posebno dobro pri slabem prebavljanjr, pri studu jedi, slabem zelodci, pri napenjaitjr in ri-ganji, bljuvanji itd., po zavzitib mastaih all napenja-jofiih jedi, na potovanji, na suhem in mokrem, na lovu in na polji, za torej se stn6 bolnim na ^elodci, pomor§Lakom, potovalcem, gozdarjem, gospodarjemsil-no priporoCati. Dobiva se v steklemcah po 50 kr. iu po 1 gld..v glavni zalogi za Gorico pri g. Cristofo-lettiju, lekarni^arju. Pre?a4ttti gospotl! Stejem «t t doUamt, da Vara naznanim izvanrednb ugoden uipeb „dr. Roz» iivljen-skofja bfilzama". iNadlejjovftlrt rae ,j« namrcfi daljo Cana taka. teiflfft T zelodci, da som smcl uzivati le najlaiju jedi, a nii-jesti »e ni*».*m Bmtd nikoji. t't! Rem kaj vet jodcl ali kaj tolatega pouiil, ob-cutil Hem nonavadno t(!?.avo in ulubiwt. Zutekrl Hi'm se k najrazU^iiRjfiim zdravllom in 8red»tvuTn, no da bi rut bilo kaj poniagulo. Vftlemu i%-vrsfnemu „dr. R<«e iivljcuikemu baUatiiuk( se moram pa znhv.iliti za ;>opolnu ozdravljenj*?. Put Htoklenic Va-Sfga „dr. Koze zivljcnskcga balzamn*' Kem porabil in raor«m zdaj po octrnpseCni telotlin'i bolo/oi /.opel oprav» Ijatt prejSnja opravila. N iznanjuin Vum ob eiioni, da mnugi znanci so rabiti VaS „dr. Ruzo 2ivlj«mki balzam" pri ielodfioum krdi, omoticl, Hrdnom bitji itd. '/. najbuljim uapehom, za kar so Vain \»\ pi-csrLno ztthvaljujoiuu.'rroiim, polljile mi zopef p«t utekbtnic. Hpostoraojam J<»/.of Htuinniwin, tkalec. Heinrichsdorf pri Friedlandu (C't'lko), Nagla in gotova pomo6 za ielodfine bolezni in njih nastopke. Ohranitev zdravlja je odviHi»;i zgoii od ohranitve in pospeSevanja dobroga prebavijanja, ket- ta jo glavni pogoj zdravja in telfsneba in duinega dobrcga culenja. Najbotj potrjeno DOMACE ZORAVILO, prebavljanje muliti, do«(tLi primtrno meiaaje krvi, odpraviei pokvarjene neidrave krvno dele, to j«> u/.ti vec let sploh znanf in priljubljeni dr. ROU ziviiensRi laisai. Kapravljon U naJboljSih, zdravnisko najkrepkcjiih Zdravilsklh ielii&f potrjon |« poHobuo kaki»«- «otuva pu-tnoa pri sm\i afaboatih prebavijanja, jxwlmo pri preaa* danju, po kislem dlieiim riganju, napenjanju, btuvanju, pri bolefiinah v telesu in ielodcu, ielodcnem krfiu pre-nabasanju ialodca z jedmi, zaslliertju, krvnem navalu, hemeroidah, zenskih boleznih, boleznlh v irevlh, hipohon-drijt in melanholiji (v^iud etabega prebavijanja); on o/.ir-Ija v~u dfiavtiiMt prebavijanja, dola zdravo in filato krl m bolno felo dohira zopet poprejino mot in jdravje, Vsled to izvrntue mofii je pontal gotovo io poirjeuo IjudskO damage Zdravilo ter so sploh raziiril. 1 steklenica 50 kr., dvojna stektenica I gl. ]Sa tisode pohvalnth pisem lahko vsiik pregleda, Pe liija so tm frankirana ptsma proti povzetju zneska na vae atrani. MT SVARJENJE! ^pf Da se izognejo ncljabim napakaiu, zato pro.^im vso p. n. gg. narofinike, naj porsodi izrec-no dr. Kozov iivljenski balzam iz lekarne B. Fr»gner-ja v I'ragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so narocniki na ve6 kra-jih dobili aeuspeSno zincs, ako so zahtovali sasno zlvljon-ski balzam, in no tzreCno dr. Rozovi'ga zivljcn.skfga balzama. dobt se sanio i glavni zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, v ickarni Bk iruetnu orlu" t Pragi, Kcko dt-r Spor-nergaaso Nr. 20.*.—3. — V UORICI : U. t'ristofoletti, lekarnifiar ; (i. B. Poutoni, lekarnir-ur; K Kttrner, Iekarniiar. A. de GironcoU lekara. V UULKJl: Da- i| masa d'EIia. — Y TRSTU: P. Prendhli, lekarniOar; G. Foraljoschi, lek(ira:car, 3. Serravallo : Ed. de Leitenburg, lekarnicar. Ani Suttina — V ZA.GRE-BU : €. Arazim, lekurnicar. Vae lekarne in vecie trgovine z materi-jalnim blagom 7 Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivijeuskega balzama. TAM SE TUD1 DOBI: Praiko domace mazilo zoper bule, rane in vneije vsake vrste. Ako se zenam praa vnamejo, ali strdijo, pri bu-Iah vsake Trste, pri tttrih,gnojnih tokih, pri crvu ˇ pratu in. pri nohtanji, pri izlezab, oteklinah, pri zmaScenji, pri morski [mrtvij kosti zoper revmattfiae otakline in U putiko, zoper kronifino vnetje T kolenih, rokab, v lodji ; ce si kdo nogo spabno, zoper kurja ofiesa in porne noli ge, pri lazkopa.ih rokah, zoper liaaje, zoper oteklino po piku aircesov, zoper tekoco raae, odprte noge, zoper raka in viieto kozo ni boljsega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bale in otakline se hitro ozdravijo ; kjer pa ren te