Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana t gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DE2ELO
Cena I lira
DRUŽINSKI TEDNIK
Izkušnja je kos preroka.
1________
Slovenski pregovor
aaaaaasaaBaaaaaaaaasaiaaaaaaaaa
Leto XIV.
V Ljubljani, 19. novembra 1942-XXI. štev. 43 (679)
•DRUŽINSKI TEDNIK«
libaja ob Četrtkih. Dredrilltro la uprava * Ljubljani, Miklošičeva 14/III. Poit ni predal it. 845. Telefon it. 83-S*. — Račun poitae hranilnice v Ljubljani it. 16.303. — Kok opisov ne vračamo, aefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgavor Je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
•It leta 10 Ur. >/a leta 20 Ur. vse leto «0 Ur. V tujin! 84 Ur na lata — Naročnino Je treba plalatf vnaprej.
GENE 0SLAS0V
V tekstnem delu: enostolpčna petitna Trsta ati njen prostor (viilna 8 mm In ilrina 65 nun) 7 lir; v oglasnem delil 4.50 lire. v dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali oglasit beseda 8.50 Ure; Oglasni davek povsod is posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
danes:
Naš novi ljubezenski roman
V NOVE
(GL str. o A
mmm iigi ■J"..:
SIJAJNI USPEHI LETALSKIH SIL OSI
Število ton potopljenega sovražnega ladjevja je čedalje večje
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 13. novembra svoje 901 vojno poročilo:
V Franciji in na Korziki se nadaljujejo predvideni premiki naših čet.
Poveljnik francoske mornarice v Sredozemlju in poveljnik obalne obrambe v Toulonu sta slovesno izjavila. da bosta branila francoske vojne ladje in pomorsko trdnjavo Touion pred vsakim napadom anglosaških sil. Hitler in Duce sta zato zaukazala, da italijansko-nemške sile ne bodo zasedle območja utrdbe v Toulonu.
V Marmariki so angleške oklepne enote obnovile močne napade. Letalstvo ie v ponovnih nastopih obstreljevalo in razbijalo sovražne kolone.
Italijanska torpedna letala in italijanski bombniki so v ponovnih valovih napadli angleško-ameriške pomorske skupine v zalivu Bougie in dosegli nove uspehe. S torpedi smo zadeli in težko poškodovali križarko vrste »Leander«. velik rušilec in dva parnika, izmed katerih ie imel eden več ko 10.000 ton. Eno trgovsko ladjo, natovorjeno s strelivom, smo zadeli in je zletela v zrak. Dva druga, z bombami zadeta parnika, sta se vnela, do-čim smo poškodovali tudi pristaniške naprave.
Major Carlo- Emanuele Buscaglia. ki je vodil svojo slavno skupino torpednih letal in ie s svoio novo zmago potopil več ko 100.0D0 ton sovražnega ladjevja, se ni vrnil v oporišče. Dvoje drugih naših letal se ni vrnilo.
Eno angleško letalo smo sestrelili.
Nemški letalski oddelki^ so izvedli uspešne napade na sovražne ladje v alžirsirih vodah ter so potopili eno 10.000-tonsko prevozno ladjo, zadeli dve križarki in tri rušilce ter poškodovali innogo d runi h enot: na nekaterih od teh so bile eksplozije.
Naša podmornica, ki se ie udeležila bojev na obali francoske Severne Afrike in ji ie poveljeval poročnik bojne ladje Pasquale Gigli, je potopila v enem samem naiadu dve sovražni trgovski ladii s skupno 25000 tonami.
Pri zadnjih napadih na Sardinijo je sovražnik po.svojih lastnih priznanjih izgubil 18 bombnikov. Mnogo razbitin je plavalo ob obali.
Ena naša podmornica ie s topovi sestrelila eno sovražno štirimotorno letalo.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 14. novembra svoje 902. vojno poročilo:
Včeraj ie sovražnik v Marmariki pritiskal na širokem odseku. Nasprotne kolone so dosegle Tobruk, ki so ga italijansko-nemški oddelki izpraznili, prej so pa uničili vojaško važne naprave.
Pri napadu na Bengazi ie trdnjavska protiletalska obramba zadela in sestrelila dve angleški letali.
Letalske sile so nadaljevale z udarci po sovražnem brodoviu v alžirskih vodah. Nemški bombniki so ponovno zadeli in težko poškodovali trgovske in vojne ladje.
Eno sovražno letalo smo sestrelili.
Naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Rigolija ie v smelem manevru vdrla v sidrišče pristanišča Bougie ter torpedirala in potopila 10.000 tonski parnik.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 15. novembra svoje 903. vojno poročilo:
Napredovanje angleških sil v Cire-naiki se nadaljuje ob žilavem odporu italijansko-nemških čet. ki so v hudih borbah ponovno zaposlile sovražnika.
Zelo živahno ie bilo delovanje letalstva nad Sredozemskim morjem in francosko Severno Afriko. Devet letal so sestrelili lovci Osi. eno pa ie zadelo protiletalsko topništvo z otoka Pantellerije; letalo se ie vnelo in treščilo v morje.
Med uspelim napadom v nizkem poletu nad nekim letališčem francoske Severne Afrike so italijanska napadalna letala s strojnicami obstreljevala in zažgala številne sovražne dvo-krilnike. ki so se tamkaj komaj spustili na zemljo.
Nadaljevali so se letalski in pomorski napadi na angleško-ameriške. edi-nice v alžirskih vodah. Ob zori današnjega dne je naša podmornica pod poveljstvom pomorskega poročnika Kina Erleria zadela z dvema torpedoma ob pomolu v Bougieju angleško križarko razreda »Leander« s 7.200 lir. reg. tonami. Križarka se ie potopila.
Na vzhodnem Sredozemskem moriu so naša torpedna letala z uspehom napadala sovražnikovo pomorsko formacijo in hudo poškodovala torpedni rušilec. ki se ie naibrže potopil.
Iz vseh operacij zadnjih dni se 10 naših letal ni vrnilo
Ob zadnjem sovražnem napadu na Genovo ie obžalovati 5 mrtvih in 6 težko ranjenih Imena žrtev bodo obnovljena v kraievnih listih.
Podmornica pod poveljstvom pomorskega poročnika Gianfrauca Gazzane le na Atlantiku dosegla nove uspehe.
ker ie potopila oboroženo angleško motorno ladjo z 10.000 br. reg. tonami in s topovskimi streli potopila še oboroženi parnik »Vueerhaveu« s 3.500 br. reg. tonami. V 10 dneh ie ta naša i>odinorska enota v celoti uničila več ko 30.000 ton sovražnega ladjevja ali ladij, ki so plule za sovražnika. Ujeli smo nekaj sovražnih posadk, med njimi tudi enega kapitana.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ie objavil 16. novembra svoje 904. vojno jioročilo:
V	soglasju s francoskimi civilnimi in vojaškimi oblastmi so se italiian-sko-nemške čete izkrcale v Tuniziji.
Premiki naših čet na Korziki in v južni Franciji se dopolnjujejo.
Italijanski bombniki so napadli letališča v Severni Afriki. Nekaj sovražnih letal je bilo sestreljenih na zemlji, drugih 6 pa so v boju sestrelili lovci, ki so bili v spremstvu bombnikov.
Sile Osi so se včeraj srdito borila s sovražnimi enotami v Cirenajki Sovražno letalstvo se ie zapletlo v ponovne dvoboje z našimi lovci ki so brez lastnih izgub sestrelili tri' letala
Naše letalske skupine so v nizkem poletu uspešno obstreljevale in razprševale angleška oklepna sredstva in kolone, ki so jim zadale občutne izgube.
Preteklo noč so angleška letala znova bombardirala mesto Genovo, ki ie imelo veliko škodo v stanovanjskih četrtih. Ugotovlieuo število žrtev med civilnim prebivalstvom znaša 4 mrtve in 23 ranjenih. Nuhova imena in priimki bodo objavljeni v mestnem časopisju.	_
Knez Piemontski pr! Duce:u
Duce ie 14. t. m. sprejel v Beneški palači Kr. Vis. kueza Piemontskega, maršala Italije, poveljnika armadne skupine v srednji in južni Italiji ki mu je poročal o vojaških vprašanjih.
Vladarjeva zahvala Visokemu Komisarju
Km. odgovor na brzojavno čestitko, ki jo je poslal Visoki Komisar ob priliki rojstnega dne. ie Ni. Vel. Kralj in Cesar blagovolil odgovoriti sledeče: • »Nj. Vel. Kralj in Cesar se zelo prisrčno zahvaljuje Vam in prebivalstvu pokrajine za vljudne in priletne pozdrave.« Minister Kraljeve Hiše Ae-quaroue.
Visoki Komisar predsedoval seji Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito
Visoki Komisar ie v nedeljo predsedoval v Vladni palači seii Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito ki »o ji prisostvovali Zvezni tajnik. Podprefekt dr. David Kvestor. župan Poveljnik protiletalske zaščite ter drugi člani Pokrajinskega odbora.
Podprefekt dr. David ie poročal o delovanju odbora, nato so pa prouče-va>i Probleme o iavnih in zasebnih zakloniščih, določilih za gašenje požarov v primeru potrebe delovanja tehničnih čet in službe za takojšnjo pomoč, zatemnitvi in določitvi načelnikov poslopij.
Visoki Komisar ie naposled povzel glavne točke razprav, dal nadalina navodila za delovanje in naročil, naj se eimprej izvrše stavljeni predlogi.
In un pori italiano. Caric mento di mat riale per 1’Afrii Settentrionale. V nekem ital janskem prist; nišču. Vkrcav nje materiala ; Severno Afrik
Novi hrvatski konzul pri Visokem Komisarju
Visoki Komisar ie sprejel v Vladni palači dr. Antona Zvonimirja Ivaniča, bivšega konzula Nezavisne Države llrvatske. ki ie povišan v višjega svetnika in prestavljen kot važen funkcionar v hrvatsko zunanje ministrstvo. skupno z novim hrvatskim konzulom prof. Salihom Baljičem.
Dr. Ivanič ie izrekel Visokemu Komisarju besede prisrčne zahvale in v njih označil vso prisrčnost v sodelovanju med vladnimi oblastmi in predstavnikom zavezniške države.
Prav tako ie tudi prof. Šalili Baljič pozdravil Ekse. Graziolija s toplimi pozdravnimi besedami in izrazil željo. da bo še v naorei vladala prisrčnost v vzajemnih odnosih obeli držav.
Eksc. Grazioli se je dr. Ivaniču zahvalil za njegovo sodelovanje in mu želel na novem mestu mnogo sreče in mu čestital k njegovemu povišanju.
Novi hrvatski konzul v faši8tovskem domu
Zvezni tajnik ie v Domu Fašiia sprejel v soboto novega hrvatskemi konzula v spremstvu njegovega prednika. Hrvatski konzul je posebej obiskal Zvezo borbenih fašiiev v Ljubljani, da bi tako pokazal simpatije, ki vežejo oba zavezniška naroda in usta-ško gibanje, ki stoji v prijateljski državi ob strani naše Revolucije.
. Zvezni tajnik ie pridržal lirvatske-ga konzula in razpravljal z njim o nekaterih vprašanjih ki se tičejo odnosov Stranke s predstavnikom zavezniškega naroda.
PRAVA PESMICA
V	soboto dne lj. novembra je imel -po ljubljanskem radiu časnikar g. Alessandro Nicotera v okviru svojih predavani »Pogovori s slovenskim ljudstvom« naslednji govor:
Med »čudovitimi zgodbami« pisatelja Edgarja Poeja je tudi znana
zgodba, ki med drugimi proslulimi njegovimi spisi nosti naslov: »Dva zločina v ulici mrtvašnice«.
Ta povest uči. da ne smemo verovati pričevanjem. Človeški vid in sluh sta popolnoma nezanesljiva in nezadostna. Dejstva se baje razvijajo po svoji logiki in po domišljiji primera in to nima nič skupnega s skromno logiko in prav tako skromno domišljijo širokih ljudskih množic.
V	tej povesti se izjave resnično ne strinjajo in se čedalje manj bližajo stvarnosti dejstev. No torej, v Ljubljani se pa dogajajo še boli čudne stvari kakor v Poejevih povestih. Tukaj ie za vsak zločin — in jih je toliko — na razpolago tisoč razlag, prav tako jih je pa tisoč, ki se med seboj strinjajo v tej točki: aretiranec, obsojenec in tisti, ki ie bil ustreljen zaradi zločina, ie zmerom nedolžen. Nepogrešljivo in vsakokrat, kadar je udarila sablja pravice z vso težo in ostrino, ie zgrešila: zmerom ie avtomatično odpovedala.
To je nekaj strahotnega, prav gotovo nekaj primernega za povesti po načinu ameriškega pisatelja, s to svoio čudno usodnostjo.
Torej bi bile osebe — in dejansko so — ki so popolnoma prepričane, da organi policije nikdar ne smejo imeti uspeha pri lovu na tiste, ki so odgovorni za zločin (predobri ljudje pa so vidno zadovoljni zaradi izredne pre-vejanosti zločincev, zaradi prebrisane priprave atentatov! ter pri vsakem novem dogodku zatrjujejo, da ie zločinec prav gotovo in vedno nekdo drugi. ne pa tisti, ki so ga zajeli in zaprli.
O	usmrtitvah pa pravimo: vsi ustreljeni so nedolžni, nedolžen ie tudi ropar. če ie slučajno med ustreljenimi. Tudi v koncentracijskih taboriščih so vsi po pomoti. Vsi drugi, morilci, tako imenovani sadisti, organizatorji ropov, pa so na promenadi in v kinematografskih dvoranah.
Na mestu bi bilo vprašati vse te, ki toliko vedo. ali bi hoteli povedati kaj več točnega o pravih zločincih, ki so odgovorni za toliko zločinov. Toda to bi bilo brez koristi. Če vedo. tedaj molče. Če pa ne vedo. tedaj se hlinijo, kakor da vedo in molče, če pa ie končno kak zločinec aretiran in ustreljen, tedaj skušajo motiti potek procesa in vpijejo, da še ie zgodila pravna pomota. Širi se govorica, da je
Frante orientale: paltujrlle ita liane in Russia in offensiva contro i resti detla resistenza sovietlca. — Vzhodno bojišče: italijanske patrulje v Rusiji v ofenzivi proti ostankom sovjetskega odpora
ustreljeni žrtev poucuske maščevalnosti in so mučeniki, ne ideje, ampak nedolžnosti,
Tudi v obsodbi zaradi umora fašista Zitta — in to ie bilo pričakovati — so je takoj razširila govorica, da sta ustreljeni in na hotnica, ki ie bila obsojena na dosmrtno ječo. bili nedolžni priči, ki sta padli v običajno zasedo policije.
Toda bodisi Kokalj, bodisi Novakova sta bila obsojena zaradi izrečnega zločina pomoči pri umoru z obremenilnimi okoliščinami, poleg tega na zaradi članstva v prevratni družbi in sodelovanja pri podtalni propagandi, oboroženi tolpi, zaradi atentata nad varnostjo države in zaradi prepovedane nošnje orožja. Ali se vam zdi. da je to malo?
Poglejmo torej, kako ie bil zločin pripravljen: Kokalj, ki so ga klicali Tine. in neki drugi zločinec po imenu Pepe. čigar istovetnost ie že ugotovljena. pa se še skriva, sta se srečala nekega dno na Vodnikovi cesti. Tina pripoveduje: »Pepe ie bil tam in me ie čakal. prav. pred gostilno Lasan. Kekei mi ie: tu bomo ubili nekega Italijana, ki nam ie naredil veliko zla: imam te za človeka, ki mi 1h> pomagal. In če ti toliko zaupam, mi moraS pomagati. Imel boš zelo lahko nalogo: stal boš na Vodnikovi in pazil. Jo prihaja straža. Drina ga bo pripeljala semkaj, jaz in drugi mladenič ga bova napadla; torej ti boš za stražo. Sprejmeš ali ne sprejmeš?«
Jaz sem odgovoril: »Bom.«
Da. Tine ni mnogo odgovoril. Točno ob 20.30 zvečer ie bil na vogalu Vodnikove. sprejemal je navodila, kako naj se vede. če pride slučaino straža, ko bodo oni na delu. Tine ie čez doI ure slišal strele: zločin ie bil izvršen. Nato se ie oddaljil, zmeden in razburjen. kakor pravi. Mi si ga pa nasprotno predstavljamo z rokami v Žepih. mirnega in zadovoljnega, kot človeka. ki je izvršil svoio dolžnost in gre domov, ne da bi se vprašal, kdo ie tisti in kai je zakrivil Italijan, da so ga ubili, in pri čigar umoru ie sodeloval.
Elementi te vrste, če jih ie gotovo število, lahko prinesejo nesrečo nad vso deželo: tem večjo nesrečo, če najdejo še občudovalce in zagovornike in podporo v govorici; da so nedolžni. Ta nnrrfeč kroži po nekaterih ljubljanskih krogih. Na te kroge se obračamo, da jim povemo, da ie njihovo nezaupanje iz taktičnih ozirov prvi vzrok mnogih tragičnih nesporazumov. Če gre tu za prirojeno nezaupanje. na žalost ne more biti tu nobene pomoči.
Nikdar ne bo mogel postati položaj dovoli jasen, če ne bo jasna zavest. Preveč je takih ljudi, ki so navajeni na dvojno igro in preveč je še drugih, ki mislijo, da imajo nenadkriliive darove rokohitrstva in preveč tistih, ki so njihovi občudujoči gledalci.
Zdi se nam nujno, da vztrajamo na tem vprašanju, zakaj vse kaže. da je dobro delo če oreoričamo tiste, ki prirejajo take predstave, da jih ne ponavljajo več kadar je že igra razkrinkana.
Resnica je. da se tanko orožje lo-kavosti lahko nameri na tistega. k.i ga uporablja: tako se lahko zgodi, da nato ne verjame več niti nedolžnim.
Resnica mora vladati v možganih, ker pomote so možne samo zaradi izjav zločincev, zaradi molčania prič in zaradi sodelovanja javnosti. Pomisliti je treba, da vse težkoče ustvarjene iz raznih vzrokov po normalni poti pravire. morejo še bolj poostriti pravjco samo. Ne smemo pozabiti, da ie tudi no kazenskem zakonu zamolčanje sodelavcev pri zločinu kaznivo in je ra.-no v tem naivečia sokrivda.
Dajmo. (L 'mo. z napačnimi ovndba-m. ~ n c Jolluimi priznanji, a kolcne
rnnedenostjo, « mučnimi zamolčani!.
Tudi orožje pravice se da obrabiti.
Tako ie zaman vsak trud preskrbovati si alibi zase in za druge: izpovedovati zvestobo in po krivem prisesati na resnico. Nihče več ne bo verjel.
Potem pa poidite in poiščite v nerazrešljivem vozlu nora sodnih spisov, kje ie resnica.
In če bi hotel kdo s sofistično bistroumnostjo. ki bi raziedta naiboli akalieno ioklo pravice po resnici razumeti razliko med tistim, ki ubiia in onim. ki mu drži kol. bi moral razglasiti eno samo resnico: oba sta enaka.
Predpisi o igranju narodnih himen v javnih lokalih
Čl. 1. — V prostorih za iavne prireditve in iavnih zabaviščih ter v gostinskih obratih se smeta svirati kraljeva koračnica »Marcia Reale« in himna »Giovinezza« samo ob naslednjih dneh: 8. ianuaria; rojstni dan Njenega Veličanstva Kraljice Cesarice: 23. marca: ustanovitev italijanskih bojevniških fašijev: 21. aprila: ustanovitev Rima in proslava dela: 24. maja: obletnica napovedi vojne 1915-1918: prvo nedeljo v iuniiu: praznik ustave; 15. septembra: rojstni dan Ni. Vis. Prestolonaslednika:	20.	septembra:
obletnica vhoda italiianske vojske v Rim: 28. oktobra: obletnica pohoda na Rim; 4. novembra: rojstni dan Njegovega Veličanstva Kralja in Ce saria.
Čl. 2. — Poleg v prednjem členu Realec in »Giovinezza« v omenjenih prostorih in obratih samo, če pokra jinsko vladno oblastvo to posebej od
Kdor ni navedel trgovca i kurivom
ali je navedel ljubljanski mestni preskrbovalni urad v svoii prijavi za drva. naj pride med 8. in 12. uro vsak dan na mestno pristavo, kjer bo dobil nakazilo in drva.
Tipizirano pohištvo nameravajo uvesti v Italiji. Popolne stanovanjske opreme za 2 do 4 sobe bi stale približno 10 do 20.000 lir. kar ie približno četrtina sedanje cene. Posebej predvidevajo tudi izdelavo spalnice in kuhinje za rudarje, ki bi stala približno 6000 lir. Zaradi tega menijo, da bodo morali dodeljevati novo pohištvo predvsem osebam, ki so naiboli potrebne, na primer uovoporočencem. prestavljenim uradnikom itd.
Proizvodnjo igrač so v Italiji prepovedali s posebnim zakonskim odlokom z dne 3. oktobra. Doslei izdelane igrače se lahko prodajajo samo do 1. marca prihodnjega leta. Industrij«, obrtniki in trgovci, ki se pečajo z izdelovanjem in prodajo igrač, morajo v dvajsetih dneh sestaviti inventar svojega blaga, za prodajo morajo pa uvesti register nakupov in prodaj, katerega vidira pristojni korporacijski svet.
Ostanke starinske bazilike so našli kmetje in delavci pri urejevanju apnenice v gozdu blizu Pole v Italiji. Strokovnjaki so iz izkopanin dognali, da je bazilika stala v osmem ali devetem stoletju po Kr. Oblasti so odredile previdno izkopavanje, da ne bi po nesreči umetnine pri delu poškodovali. Doslei so izkopali nekatere dele oltarja. zlasti ograjo in temelje za oltar. Vse kaže. da ie bil v temelje vzidan velikanski rimski steber z odprtino, v kateri so najbrž hranili relikvije.
Beograjski listi poročajo, da so zaradi nizkega vodnega stanja morali spet ukiniti ladijski promet na progi Beograd—Šabac.
Evropsko poštno, telegrafsko in te-
DRVA PREMOG
GOMBAČ
GLEDALIŠKA 14
denarju do 3000 lir.
Čl. 4. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
redi.
Čl	3.	—	Kršitelji	določb	te	naredbe	lelonsko zvezo so ustanovili na post-
se kaznujejo	po	postopku	iz	naredbe	nem kongresu na Dunaiu. K zvezi so
, d«	26.	ianuaria	194=-XX	it.	8	v	gggjb	VgK£
Madžarska. Norveška. Nizozemska. Romunija. Slovaška in San Marino. Dogovor bo stopil v veljavo 1. aprila 1943. Predsednik kongresa je poudaril, da je nova poštna zveza prvi korak k bodoči preobrazbi evropske celine.
Starc dinarske kovance so z novo odredbo na Hrvatskem popolnoma vzeli iz prometa. Te dni so ustanovili državno kovnieo za kovance. Zakladni minister ie pooblaščen za izdajo hr-vatskih kovancev v skupni vrednosti 335 milijonov kun. Kovanci po 25 in 50 banic bodo narejeni iz cinka, kovanci po 1. 2 in 5 kun pa iz zlitine aluminija, bakra in železa.
Za zaščito štajerske noše je izdal 17. oktobra gauleiter za Spodnještajersko dr. Ueberreiter naredbo. po kateri ie prepovedano nositi tujcem, ki niso nemške narodnosti, štajersko nošo ali njene dele. S tem ie vzel vsakdanje in svečano oblačilo Štajerk in Štajercev v posebno zaščito.
Zavod za proučevanje zidarstva, prostozidarstva in boljševizma so pretekli mesec ustanovili v Zagrebu kot podružnico mednarodnega zavoda za proučevanje židovstva. Zastopnik za Hrvatsko ie postal Vladimir Utvič.
Posestnike gozdov v okolici Ljubljane. ki iim je ljubljanski mestni preskrbovalni urad odredil sekanje drv za preskrbo ljubljanskega prebivalstva, urad opozarja, da bo mestni preskrbovalni urad prevzemal drva. ki jih moraio gospodari! oddati po dobljenih odlokih, v skladišču na mestni pristavi in nič več na skladišču prejšnjega sokolskega doma v Šiški.
Hrvatsko državno posestvo v Božja-kovini nameravajo modernizirati. Najprej bodo zgradili nov velik hlev za 240 glav živine. Hlev bo dolg 100. širok pa 24 metrov Vsa modernizacija bo veljala okoli deset milijonov kun.
Barvanje usnjenih izdelkov s speci. Jelno barvo na brizgalnik. Barve in aceton — Efaks — Napoleonov trg.
Pošiljanje paketov civilnim internirancem
Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino objavlja:	.
Potom pristojnih mestnih voiaskih poveljstev so bili ustanovljeni vojaški uradi v sledečih kraiih: Ljubljana. Logatec. Grosuplje. Novo mesto. Kočevje in Črnomelj zaradi pošiljanja paketov civilnim internirancem, ki smejo vsebovati izključno oblačila.
Paketi morajo biti tako opremljeni, da se ne pokvari vsebina niti v času, ko je paket v uradu, niti med vožnjo. Zato se ne bodo sprejemali paketi, katerih ovoj ni dovoli močan in trpežen.
Pakete mora pošiljatelj opremiti s sledečimi navedbami: osebni podatki in bivališče pošiljatelja, osebni podatki naslovljenca in koncentracijsko taborišče. v katerem ie naslovljenec. brutto teža paketa in seznam vsebine. Iste navedbe morajo biti tudi v notranjosti paketa. Za vsak predan in sprejet paket bo pošiljatelj prejel potrdilo.
Paketi se moraio predajati uradu odorti in se zaprejo v navzočnosti pošiljatelja. Naslovljeni smejo biti samo na civilne osebe, internirane po vojaških oblastvih in ki so v koncentracijskih taboriščih na Rabu. Monigo (Trevisol. Padova in Gonars (Udineb
Gori navedeni uradi bodo počenši • 1. decembrom t. 1. .sprejemali tudi mesečne pakete z živili v teži do 6 kg. namenjene civilnim internirancem. ki so se doslei pošiliali preko Italijanskega Rdečega križa v Ljubljani.
Smrtna nesreča se je pripetila v soboto 14. t. m. na Tržaški cesti v Ljubljani. Žrtev je postal ugledni ljubljanski časnikar, glavni urednik tednika »Domovine« in urednik »Jutra« g. Filip Omladič. Smrt ga je dohitela, ko se je nameraval s svojega doma v Rožni dolini peljati s tramvajem v mesto. Bil je star šele 52 let in je užival ugled pri vseh svojih stanovskih tovariših in sploh vseh, ki so ga poznali. S svojim kremenitim značajem si bo ohranil svetal spomin. Žalujoči družini naše iskreno sožalje.
Vodnikova družba izda letos svojo tradicionalno Vodnikovo pratiko 1943. in Janka Kača povest »Na novinah«. Članarina znaša Lir 16. ekspedicijski stroški pa Lir 1. odnosno 2. Člani, ki ne naročijo knjig potom družbenih poverjenikov. temveč direktno v pisarni Vodnikove družbe in želijo, da iim knjige pošljemo po pošti, plačajo Lir 20. Vodnikove knjige izidejo o Miklavžu.
Osebne vesti
POROČILI 80 SE:
V Ljubljani: g. Marjan Prebil in gdč. Nada Žigonov a.
Na Rakeku: g. Vinceur Zueeato. železniSkl uradnik, in gdč. Nada Klemenčičeva.
Bilo srečuo!
UMRLI 80:
V Ljubljani: Peter Marincelj. gostilničar; Stefan GrinovSek, vlakovodja državnih želer-nic v pok ; Alojzij Golob, avaničnik državnih železnic v pok.; 641etni Pavel Kobal, orožniški narednik v pok.; 61 letna Zof ja Mikličeva, zasebnica; Alojzij Lenček, ravnatelj javnih skladišč v Ljubljani; Franc Tauzes. finančni računski ravnatelj v pok.; 621etni Filip Omladič, urednik »Domovine«; 81 letni Jože Pristov, poštni poduradnik v pok.; 77 letna Ana fepenkova. trgovka; Jožefa fttepečevn, zasebnica.
V Mariboru: 59letna Marija Egerjeva; 75let-ni Ivan Drozg, delavec; 73letni Simen Cene.
V Prevacini: SOletna Avgusta Orlova.
V Medvodah: 621etni Franc Krel, tovarniški delavec.	.
Na Javorniku: Jože Svetlin, uradnik Kranjske Industrijske družbe.
V Račah: S3!etna Marija Poharjeva, zasebnica.
Na Raki: Anton Naglic.
V Pcstumiji: 75letna Terezija Smerdujeva.
Naše sožalje!
Filatelija
NOVE ZNAMKE
(Glej začetek v vrejšnji številki!)
štiri leps znamke s slikami knezov je izdal Liechtenstein. Vrednote: 20 Rp. rdeča, 30 modra. 1 fr vinskordeča, 1.50 rjava. Bakrotisk.
Madžarska je dala filatelistom spet lepo serijo znamk; to i>ot v korist rdečega križa. Vrednote:	3+18 f.
JHIIIIIIIIIIHIIIIIIIllllllllllllllllIHIIinj;
| 0 KVB R \\
ZZ	ta	ZZ
E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. Š
!	KLEIN	I
E LjUBLjANA. Wolfova 4 = nlllllllllllilllilllllllllllHIilllllliilllIHT
olivne barve. 8+32 f. rjastorjava, 12+50 f. vijoličasta in 20 f.+l Pcngo sivomodra. V kratkem izide v isti namen še ena serija. — V spomin na Štefana Hortyja bodo izdali žalno znamko za 20 filerjev brez pribitka.
Zbiratelji Monaka bodo morali poseči globoko v žep, če si bodo hoteli nabaviti dobrodelno serijo, ki je pravkar izšla. Obsega 15 vrednot in sicer: 2+3 c, 5+5 c, 10+5 c, 20 (-10 c, 30 +30 c. 40+40 c, 50+50 c, 75 +75 c, 1+1 fr, 2 + 1, 2.50+2, 3+3, 5+5, 10+5, 20+5. Vsa naklada je bila razprodana že v predprodaji.
V	Nemčiji so izšle naslednje znamke: ob desetletnici »nemškega društva za zlatarsko umetnost« dve mamki: ena za 6+4 pf. rdeče barve in zelena znamka za 12+88 pf. Za proslavo dneva SA znamka za 6 pf. vijoličaste barve. Ob priliki 4001etnice smrti izumitelja žepne ure, Petra Henleina, vijoličasta znamka za 6+24 pf. Dalje je izšla spet serija novih znamk za službene pošiljke. Stari črtež (emblem), a na papirju brez vodnega znaka ni v delno spremenjenih barvah. Vrednote: 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 15 , 20 , 30 , 40 in 50 pf. Barve so iste kakor pri ustrezajočih znamkah za navadno pošto.
Tudi Norveška ima potrebo po novih službenih znamkah. Izhajale bodo postopno. Za zdaj je prišla na svet šele vrednote za 7 dre. — še v starem črtežu je izšla vrednota za 100 dre. — Pesnika Wessela so se spomnili z dve ma znamkama: 15 dre rjava in 20 dre rdeča.
San Marino je natisnil na vrednoto za 10 ct zadnje serije (Rab) prilož nostno besedilo (San Marino Rimini in datum) in novo vrednost 30 ct.
Ob priliki poštnega kongresa na' Dunaju je izdala Slovaška serijo treh znamk: —.70, 1.30 in 2.— Ks."— Od novih portovnih znamk so tu doslej izšle za 10, 20, 40, 50 h in 1 Ks. Sledile bodo postopno še za 60, 80 h, 1.10, 1.30, 1.60, 2.—, 2.60, 3.50 , 5.— in 10.— Ks.
Srbija je izdala dodatne znamke k novi frankovni seriji s slikami samostanov. Nove so: 1 din rdeča (Kale-nič), 1.50 rjava (Ravanica), 3.— modra (Ljubostinja), 16.— siva (Studenica).
—	Posebnost so nove znamke v korist siromakov. Izšle so v majhnih polah, ki obsegajo četvorček vsake od štirih vrednot: 2+6 din v vijoličasti barvi, 4+8 v ultramarinasti, 7 + 13 v zeleni in 20 + 40 v karminasti. Naklada je 12.500 pol po 4 serije, t. j. 50 000 serij.
Španija: novi sta frankovna znamka za 40 ct (Caudillo) v rjavi barvi in modra doplačilna znamka za 5 ct.
1501etnico narodnega muzeja so na švedskem proslavili z dvema znamkama. Izšli sta rdeča za 20 ore in olivna za 40 ore. Poleg teh so izdali še rožnato za 10 ore in modro za 90 ore, obe za stoletnico ljudskih šol.
Kakor vsako leto bodo v Švici dali v letošnjem decembru v promet dobrodelne znamke »Pro juventute«. Z letošnjo rerijo bo končano prikazovanje narodnih noš na znamkah. Za letos sta jim ostali še dve. Ti sta prišli na znamko za 10-*-5 ent (rjava in modra) in za, 20 + 5 (rdeča in modra). Na preostalih dveh. t. j. na vrednoti za 5 + 5 (zelena) in 30 + 10 (modra) bosta prikazana N. Riggenbuch m Konrad Esch-ner von der Linth.
Vojnih ujetnikov se je spomnil Vatikan. Izdal je v ta namen tri znamke v vrednosti po —.25 — zelena, —.80 — rjava in 1.25 L modra.
•
Proti pričakovanju bosta izšla letos tudi kataloga tvrdke Senf in Froede, vendar v sila majhnih nakladah.
D. Gruden.
nekaj terminov, ki jih bodo skušali izpolniti d takim ali drugačnim sporedom.
V nedeljo je bil Dopolavoro TT prireditelj majhnega turnirja.
V obeh tekmah so zapisali tadva rezultata: Mars-2abjak 13-0, Dopolavoro-Kombinirano moštvo 2 0.
V Italiji so zavrteli sedmo kolo no gometnega prvenstva. V prvem razre du so bili rezultati: Milano-Venezia 1-2, Vicenza-Torino- 0 1, Fiorentina Li-guria 5-1. Roma Atalanta 2-1, Genova-Lazjo 6-5, Juventus-Bologna 3-1, Livor-no Bari 1-1, Triestina Ambrosiana 0 0.
Malo nenavadni, ti rezultati. Posebno tista dva 5-1 in 6 5. Da utegne pasti v eni sami tekmi enajst golov, to se redko kdaj dogaja v italijanskem prvenstvu prvega razreda. In vendar! Izdatna je bila zmaga Fiorentine in si je moštvo z njo opomoglo za dve mesti navzgor.
Od dveh zmag na »tujem« je vsaj milanski rezultat značilen. Venezia je sredi Milana zabeležila svojo prvo letošnjo zmago in se postavila z zadnjega na predzadnje mesto. Skromni so letošnji podvigi tega moštva, ki je lani ob tem času vedrilo okoli vrha razpredelnice. Torinska zmaga v Vicenzi ni nikaka posebnost, saj so Torinčani letos nekaki reflektanti za samo prvo mesto.
Z zmago Venezije je ostala v rubriki zmag še ena sama ničla: Triestina se te številke nikakor ne more iznebiti. Nedeljski remis z Ambrosiano doma je moštvo dvignil za eno mesto.
Livorno je doma in od Barija utrpel prvo letošnjo izgubo. To je nemara še najbolj presenetljiv rezultat dneva, saj je bilo malo verjetno, da bo prav Bari in celo v Livornu utegnil odščipniti vodečemu moštvu prvo točko.
V sami razpredelnici ni bilo poseb nih izprememb. Par moštev se je pomaknilo navzgor, prav toliko navzdol, sicer pa je vsaj ogrodje razpredelnice že nekako določeno. Vse kaže, da se bo poslej razvila ostra borba za poedi-na mesta. Vodi še vedno nedosegljivo Livorno, sedaj s tremi točkami prednosti.
V drugem razredu so sedli na vrh Spezia, Napoli in Padova, ki jih loči samo po ena točka. Tudi v tej tekmovalni skupini so se razmere že dokaj ustalile in se je razvila pozicijska borba.
V nam najbližji skupini tretjega razreda se Pro Gorizia prav dobro obnaša in je z dvema pikama prednosti gladko v vodstvu.
Švicarji so to nedeljo v prvenstvu mirovali, ker so imeli Švede v gosteh. Premagali so jih 3-1. Sodil je Nemec Bauvvens.
Nemški nogometaši so postavili to nedeljo na spored finalno tekmo za Tschammerjev pokal. V finale sta se kvalificirala Schalke 04 in Miinchen 1860. Igrali so v olimpijskem stadionu v Berlinu. Knapje iz Gelsenkirchna tokrat niso imeli sreče. Morali so kloniti Monakovčanom v razmerju 2 0.
O. C.
ŠPORTNI TEDNIK
Na domačih travnikih je oficielne nogometne sezone konec. Ni dolgo trajala, ker se ni igralo po točkah, temveč po- izločitvenem sistemu. Zato bo do prvega snega, ko se pri nas navadno pospravijo še poslednje žoge,
DARNOL
najboljše odvajalno sredstvo
DETEKTIVSKA POVEST
SKRIVNOST TETINE DEDIŠČINE
NAPISAL HERBERT ADAMS
»To dokazu ie, da ie Bruden veroval v zaklad v nieni hiši. a sam Bog ve. na kai se le pri tem opiral.« ie rekel nadzornik. »Ogledal sem si poslopje I« enkrat in sodim, da so nekoč odtrgali nekai latev od lesenega opaža in jih nato znova pribili. A kdo more (trdilu da bomo za niimi kai našli?«
»Vsa ta storiia utegne biti gola izmišljotina,« ie odvrnil Jimmie. »A če |e bil v hiši kdai skrit kakšen zaklad, mora biti še zmerom tam.c
»To ie malo verjetno.«
»Le pomislite: zaduil petek dopoldne ie napisal Bruden pismo in vprašal. ali bi postal v hiši skrit zaklad ■jegova last. če bi hišo kupil. Torej Je bil takrat zaklad še tam — tako ie Bruden vsai domneval. Kako bi mogel hišo kupiti, ne vem. A zmerom se najdejo ljudje. ki imajo vefi denaria kakor vesti, in so pripravljeni, sodelovati pri slehernem početiu. ki obeta hiter zaslužek Ce ie bil torei zaklad v petek še v hiši. ga ie Bruden gotovo pustil tam dotlej, dokler ne bi prejel mojega odgovora. Že naslednji dan. v soboto, so ga našli mrtvega. Odtlei •tražite hišo. Vemo. da so Brudna pogrešili v petek zvečer, v soboto opoldne ie bil pa že štiri in dvajset ur mrtev. Če niso plena odnesli v teh Itiri in dvajsetih urah. mora biti še tam. V ponedeljek se io nekdo priplazil v hišo — vaš lovec na spominke — in ie skorai pobil vašega redarja Nekdo ve ali vsai misli, da ie zaklad še v hiši. Ali ie moje izvaianie logično?«
»Čisto logično.« (e odvrnil Sprules smehljaje se »A če io vse to res ie to najbolj zamotana reč- s katero sem imel kdai opravka «
»Sodim, da redarja, ki ga ie neznanec pobil na tla. ne boste zaslišali?«
»Ne. Takšnih nepomembnosti nimamo navado obešati na veliki zvon. če napadalec uide. Ni dobro še_ drugib izpodbuiati k podobnemu početju.«
Jimmie io zagledal Enid Cowlevevo v eni izmed zadnjih vrst sodne dvorane, a šele po končani razpravi ie imel priložnost, govoriti z nio. Prvi priči sta bila člana Novega vojaškega kluba, ki sta spoznala umorjenca. Po njunem mišljenju ni imel sorodnikov. Potlej sta prišla na vrsto Goulova. Izpovedala sta, da ie umorjeni Bruden stanoval več ko dve leti pri mirna pod imenom Charles Vinev. Nobena izmed prič ni izpovedala ničesar, kar bi moglo količkaj razjasniti niegovo skrivnostno smrt.
Tedaj ie kot priča nastopila Miss Kellockova. Našla ie bila truplo, zato so jo prosili, nai popiše umorienčevo lego. Bila ie nekoliko živčna in ie trdila, da se ne more natanko spomniti podrobnosti.
»Ležal ie na strani.« ie pripovedovala. »Sprva seveda nisem mislila, da ie mrtev. Sele ko sem se sklonila nadeni in mu pogledala v obraz, sem to spoznala.«
»Ali sto se ga dotaknili?« ie vprašal mrliški oglednik.
»Ne vem — -mislim, da sein ntu dvignila roko. Potlej sem poklicala očeta.
Zaprisegli so sira Joziio. Potrdil te izpoved svoie hčere in dodal, da ie na tleh ležečega mrtveca obrnil, poklical svojega šoferja in ga poslal na
policijo.
»Ali ste morda opazili sledove boja?« ie vprašal mrliški oglednik.
»Tega vprašanie ne razumem popolnoma,« ie odvrnila priča. »Soba ie bila popolnoma prazna.
»Aii so bila ta okrvavljena?«
»Samo tam. kjer ie ležala glava «
»Ali ste opazili po tleh odtise čevljev ali drugačne sledove, izvirajoče od boja?«
»Ničesar nisem opažu.«
»Tudi orožja niste videli?«
»Ne.«
»Ali ste razmišljali o tem. da umorjenca ubili na licu mesta ali pa i
nih hišah precej nasršila. Po njegovih besedah sodeč bi bilo nekai čisto vsakdanjega, da najdeš v praznih hišah mrtve liudi.
Mrliški oglednik ga te vprašal, kai ie hotel vedeti stotnik Bruden o hiši. in ie izvedel, da ie umorjenec pred kakimi tremi tedni prišel po ključ, a ga ie še isti dan vrnil.
»Ali ste popolnoma prepričani, da je vrnil ključ?« ga ie vprašal mrliški so oglednik.
»Da. Imamo namreč samo dva kliu-
da so'ga šele. ko ie bil že mrtev.j ca od hiše in oba sta še v naših SDTflvili v hišo?«	|	rokflh.c	„
»O tem žal nisem premišljeval.« ie I , »Ali si ie zadnje mesece še kdo odvrnil sir Joziia. »Pripomnil bi samo	drug razen	umorienec ogledal	hišo?«
še, da se mi zdi nezaslišano, puščati	»Tega ne	morem ren,«	ie	odvrnil
hiše prazne in brez nadzorstva. Kako	Mr. Turtle.	v
pridejo liudie. ki si hočeio ogledati	>Ah se vam zdi možno,	da	že šest
takšno hišo. do tega. da dožive takšen meseeev ni stopil nihče v sobo. v kastrati?«	teri 80 našl1 umortenca?«
»Res ie.« ie pritrdil mrliški ogled- »Seveda. Zdai ni velikega povpraše-nik »a to ne spada v okvir naše pre- vama po takšnih hišah in liudie ki iskave <	so si io hoteli ogledati, so le redko
Na vrsto ie prišel zdravnik, ki so kdai obšli vse prostore. Hiša i.e temna ga bili poklicali, ko so našli truplo. m očitno le obiskovalce minila zejia Ta priča ie izpovedala, da. ie smrt Pp nakupu že v prvem nadstropni, nastopila zaradi udarca z nekim tooim Mnogi pa niti tako palač niso prišli.« predmetom, očitno nekakSnim batom. >Po tem bi torei lahko sklepali da Ugotovil ie bil. da ie lobanja počena, velia naivišie nadstroDie prazne hiše in pripomnil, da ta rana ne povzroči ja najboljše skrivališče za ubite hude krvavitve	liudi
»Kai mislite." ali ie dobil umorienec »Na to ne morem odgovoriti « ie nainrei udarec po glavi ali v obraz?« rekel Teodor lurtle dostoianstveno.
»Bržčas udarec no glavi, po katerem »Splošno ie v navadi da posredovalci ie pri priči omedlel. Drugi udarci nai hranuo kliuče Praznih hiš Stranke si bi mu naibrže samo pohabili obraz hočeio tako prihraniti stroške za hiš-ali pa lih ie treba pripisovati divjemu nika in razen tega ie učinkovitejše, če besu Tega pa ne morem z gotovostjo posredovalec razkaže kupcu lnso. ne trditi «	ba hišnik.«
»Aii morete po udarcih, po legi S temi besedami ie končal svoie trupla ali iz katerih drugih znameui pričevalne. Druge priče so prišle na sklepati, ali so umorjenca pobili v vrsto za npm. a vendar niso izpove-hiši. ali so ga pa šele mrtvega za- dale ničesar bistvenega. Poročilo mrli-vlekl! tja?«	škega oglednika ie bilo precei do lem
»Truplo ie bilo premaknjeno pre- vezno. Sodil ie. da so Brudna umorili den sem ga videl zato ne morem nekie drugje in da so niegovo truplo ničesar reči «	skrili v prazno hišo. Opozarial ie na
Tudi izpovedbe drugih prič niso po- to. da ie umorjenec nastopal pod dve jasnile zadeve. Mr. Teodorja Turtla ie ma imenoma, vendar ie dodal, da
pripomba sira’ Joziie Kellocka o o raz- pojasnilo za to pač našla policija. Po-1 vid. na katerem ie zaznamovan
rotniki so izrekli pričakovano sodbo: »Premišljen umor. izvršen po enem ali več storilcih.«
Razprava se ie končala šele proti poldnevu. In šele takrat se ie Jimmiiu Hasvvellu posrečilo, da se ie prerinil skozi gnečo do Enide Cowlevewe. Imela ie na sebi dolg eleganten, temen plašč in majhen klobuk, ki se if je čudovito podal. Čeprav ni razpolagala z velikimi denarji za svoje toalete, se ie vendar znala moderno obleči.
»Izprosil sem si enega izmed obfeh ključev vaše hiše in vam predlagam, da si io temeljito ogledamo. Moja žena bi se tudi rada pridružila. Obljubil sem ji. da vas pripeljem s seboi na zajtrk. Potem gremo na lahko vsi skunai na oglede.«
»Zakai toliko ovinkov?« ie vprašalo dekle. Bila je še zmerom razburjena od jutrnjih presenečeni in	spričo	tragičnega konca	človeka, ki	ie	bil	ne-
kaj tednov njen stalni spremljevalec.
»Zelo vesel bi bil. če bi mi izpolnili željo.« je rekel živahno. »Vedeti morate, da ie moia žena strahovito radovedna zastran skritega zaklada in popolnoma prepričana, da ga bom samo jaz našeL	Tako moram	torei že
njei na ljubo	nekai na iti	in	—	pri-
znam — čeprav bi moral sam skrili v kamin lonec s španskimi zlatniki. Razen tega ie bil ubogi Bruden nekako moj prijatelj zato bi torei rad pomagal pravici do zmage. Po nakliučiu mi je v pismu podal edino poiasnilo za ta zločin. Zato ie moja dolžnost da kar moči pripomorem k raziasnitvi tega umora.«
Enid se ie živo zanimala za Hns-wellovo hišico, stoječo tako blizu southkensingtonske posta ie. _ Veselo čebljanje njunih gostiteljev uri obedu ie kmalu pregnalo nieno slabo volio. Po jedi ie Jimmie pustil obe mladi dami sami. Niuno živahno krambanie je pričalo, da se nrav dobro razumeta.
»Zdai moramo on na pot.« ie reke!, ko se jima ie snet pridružil. »I inv bo za prav bi morali imeti star zemlje* - -	•	 —	krat
Listek ..Družinskega tednika"
G. K. MITSUI & CO.
Hiša št. 1. Na Surage-Čoju, najpomembnejši tokijski trgovski cesti, je šestnaastropna trgovska hiša. Ta palača, čeprav na zunaj nič drugačna kakor druge trgovske hiše na Su-rage Čoju, je v resnici prava trdnjava. Njena okna so iz nezlomljivega stekla; zidana je iz nekakšnega betona, ki je kos vsem napadom; do živega ji ne moreta ne potres ne po-i\r.
V tej trdnjavi so trgovski prostori delniške družbe Gomei Kaša Mitsui & Co. Palača ni samo trgovska hiša, temveč simbol. Zakaj ,G. K. Mitsui' je menda kos vsem katastrofam prav tako kakor hiša na Surage-Čoju.
Upravni svet šteje 11 članov in se sestane na seje vsak mesec. Pet članov sedi na desni strani velike ma-hagonijaste mize, drugih pet na levi. Na častnem sedežu sedi glavni ravnatelj tvrdke, Takokimi Mitsui. Na stenah vise zemljevidi Malajskega polotoka, Timorja, Jave, Sumatre, Bornea, Burme. Filipinov itd. V razlagah, kj jih podaja Takokimi Mitsui, srečas pogosto ta zemljepisna imena. Navaden zemljan bi mislil — če bi_ se sploh mogel vtihotapiti na to sejo — da zboruje generalni štab. Kje neki! Pri teh razlagah gre samo za gospodarske možnosti izkoriščanja teh pokrajin. Ko utihnejo topovi, se prične dejanost Mitsuov. (Kajpak pogosto Mitsui sami sprožijo topove...)
,G. K. Mitsui & Co.‘ je najstarejše, najbogatejše in najvplivnejše japonsko podjetje. Zdaj, ko se njegove interesne sfere raztezajo na vse trge v Tihem Oceanu, se je razrastlo v podjetje fantastičnih razsežnosti. Nič ni bolj značilno od moči te tvrdke kakor okoliščina, da ima na svetu več zastopstev kakor Japonska konzulatov.
V osrčju japonske prestolnice stoji stara zasebna palača družine Mitsui.
V	tej zgradbi, ki je kakor muzej polna zbirk neprecenljive vrednosti, počiva _ — pod steklom — najpomembnejši družinski zaklad: napis tvrdke iz hrastovine, dolg dva metra in širok pol metra; v les je vrezan z japonskimi črkami napis:	»Prodaja proti gotovini.. Enotne cene.«
Ta napis je iz leta 1GG0. ko se je Tokio imenoval še Jeddo. Tisto leto je ustanovil Haširobej Mitsui, siromašen potomec plemenite družine, obdarjen z neverjetnim trgovskim smislom, majhno trgovino. Obrnil je hrbet vsem predsodkom samurajske kaste' In postal trgovec. Ustanoviteljeva genialnost je trgovino že v prvem letu razvila v veliko podjetje.
Haširobej Mitsui je bil tisti, ki je ustvaril tehniko moderne trgovske hiše. Dotlej so stranke plačevale na leto dni in so morale vse blago, tako fum svilo, kupovati vnaprej zelo drago in v velikih množinah. Novo podjetje je pa uvedlo za tisti čas kar epohalne novosti: nlačevanie v gotovini, majhen dobiček, velik obrat, enotno ceno, prodajo na drobno, itd.
Ta Haširobej Mitsui ie bil prvi reklamni kralj sveta. Doslej še nihče ni prekosil njegove iznajdljivosti. Tako je ob deževnih dneh delil svojim strankam dežnike z napisom tvrdke. Bil je prvi, ki je spoznal koristnost letakov in nosilcev reklamnih letakov. Pisateljem je plačeval znatne vsote, da so v svojih delih mimogrede in neprisiljeno omenjali ime Mitsui. Da, naročal je celo romane, v katerih se je nekaj poglavij odigralo v njegovi trgovski hisi.
Ko je ustanovil svoje podjetje, so bile denarne operacije še hudo zamotane Haširobej Mitsui je bil prvi, ki je zvijal_ novčiče v papirnate zvitke in zunaj napisal vrednost zavoja. Imel je tako neomejen kredit, da so ti zavojčki pogosto več let krožili, ne
da bi jih kdo odprl in denar preštel. Druga novost je bila uvedba diskontov, ki je bila hkrati uvedba modernega bančnega sistema na Japonskem.
Naposled je postal finančni minister; odtlej je usoda Japonske zvezana z usodo Mitsuov. Tvrdka je kakor nekakšna trgovska država v japonski državi. Ta država v državi ima svojo ustavo. To je oporoka Ha-širobeja Mitsua. Sestoji iz 13 točk, ki v vseh pogledih točno odrejajo vse dolžnosti družine Mitsui. Njeno bistvo je: povečati varnost, ugled in moč hiše Mitsui. Zato je potrebna disciplina. Vsak član družine, ki bi se rad poročil, mora imeti dovoljenje družinskega sveta. Ločitev ni dovoljena. Mitsui kultivirajo tisto, kar jim je dragocenega, in kaznujejo vnemarnosti; varčni so in ne trpe razkošja v svojem zasebnem življenju.
Ustavo Mitsui ima družina že od leta 1694. Med drugim piše v njej, da stoji na čelu trgovske dinastije družinski svet, ki šteje 11 članov. Iz-bero ga iz enajstih vej družine Mitsui. V svetu ima torej besedo vsaka veja družine. Celo neomejeno moč ima: nezmožne lahko odstrani z odgovornega mesta in na njih mesto postavi neznane, a zmožne začetnike. Člani družine Mitsui se uče vsega res temeljito in od vsega začetka. Kakor po lestvici se počasi vzpenjajo do najvišjih mest. Kadar je član družine polnoleten, mora priseči tole prisego: »Prisežem, da bom podredil lastne interese koristim družine. Prisežem zvestobo družini. Prise-žem, da se bom ravnal po družinskih zakonih in izpodbujal svojce k spoštovanju teh zakonov.«
V	tej prisegi tiči_ skrivnostna stalnost družinske moči, v njej je vodilna misel ustanovitelja družine Mitsui : posameznik ne šteje; družina je sveta. V teku stoletij je umrlo pač mnogo Mitsuov v mladih letih in še zdaj mr jo. Vendar— tako mislijo na Japonskem — če je tukaj ustava bo rod cvetel in premagal še tako težke dn:.
Kajpak tudi v političnem pogledu igrajo Mitsui pomembno vlogo. Tako so na pr, mer bili oni najognjevitejši zugovorniki pohoda na Mandžukuo. Posled-cj njihove gospodarske in politične vplivnosti je, da imaio mnogo sov razni Kov. Pred nekai leti je neki anaihist ubil iz političnega sovraštva bii: ori<i Dana Mitsua, člana družin-
SV	-	v
Hiša Mitsui je danes šs boli kakor poprej citadela japonske moči. Večji del japonske prehranjevalne, oblačilne in vojne industrije je pod njenim nadzorstvom. V njenih rokah je večina petrolejskih koncesij, rudnikov, elektrarn in električnih podjetij, kr*-’ vinskih podjetij, zavarovalnih družb in japonskega tiska. Trgovinska mornarica hiše Mitsui je tolikšna kakor vsa francoska trgovska mornarica skupaj. Vsoo japonskega narodnega premoženja in Vi o japonskega ozemlja Je v rokah Mitsuov. S pridobitva-IT,.1.,V Tihem Oceanu je spet zrasla njihova vplivnost, spet so pridobili ozemlja; neskončne množine cinka, petroleja, riža in gumija so prišle pod oblast Mitsuov. Pridobili so si mnogo rnilijonov novih kuncev, njih novi trgi so zdaj neskončni.
(Magyar Nemzet, Budimpešta)
r.
m
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR ^ LJUBLJANA, seda? Strftorleva ul. ©
pri frančiškanskem mostu
»SSBP ,**»**• MIimm*. io»iomtrL Mrometr., 5!"™«'". *• ubira ur. flitnm« in srtbmim. Sams kielUtlM optika	cenili	bmplitno
kjer so pirati skrili svoi plen. Ker e,a Pa nunam, sem se vsai do zob oborožil in tu bi bili dve sablii za vaiu, ce iu hočeta. Ne? No tedaj v
boi!«
Imeli so samo nekai minut do hiše v Queens-Gatu. Med potio je rekel Jimie z resnim glasom Miss Cowle-
yovi:
»Ne smete biti razočarani, če bo naše raziskovanje neuspešno. Nadzornik Sprules trdi. da ni moči ničesar na iti. in stavil bi sto proti eni. da ima prav. Vedeti morate, da mi ie samo tisto nenavadno pismo vteplo to misel v glavo^«
rada prehodim vso hišo,< ie
smehljaje se odvrnila Enid. »čeprav sem istega mnenja kakor nadzornik.
■»Jaz sem pa prepričana, da ie v hiši skrit zaklad in da ca bo Jimmie našel.« te rekla Nonna.
Queens-Gate ie ime Široke ceste, držeče od istoimenskega vhoda v Hv-
de-Park kakšne tri četrt milje naravnost preti jutru. Začne se z razkošnimi stavbami na obeh straneh, a postaja čedalje skromnejša in konča v ne baš posebno odličnem mestnem okraju ooiith-Kcnsingtouu.
Časi so se izpremenili. Hotele in stanovanjske hiše čedalje boli izpodrivajo družinske hiše. Nekateri pač se zmerom stoje, a njihovo število ie od dne do dne manjše. Tudi Oueens-(jiite s svoinn kraljevskim imenom* in gosposkim izvorom ni več tisto, kar je bil nekoč.
Ko [e Jimmie Hawell vtaknil ključ ključavnico hiše st. 142, ie planil k n.iemu neki redar in na vprašal, ali s! namerava ogledati poslopje. Tega Sicer tli bilo moči prezreti a Jimmie' le bil vesel, da ie hiša tako dobro zastražena. Pomolil mu ie posetnico ^Ulzornika Sorulesa. s katero se je.
»Queens-Gate« pomeni dobesedno -ivrfHHfM,,., vrata«.
bil oborožil za vsak primer. Redar ie pozdravil in odšel.
»Takšen stražar zbuja preveč pozornosti. zato ne more biti bogve kako učinkovit.« ie rekel Jimmie, ko so stopili v hišo. »Seveda pa ne moremo zahtevati od Scontland-Yarda. da ima enega svojih liudi stalno zaprtega v hiši a preikoue ste že mislili na to, da bi najeli hišnika — ne, gospodična Cowleyeva?<
»Mr. Turtle ie nekoč govoril o tem ?r..miJe zaradi stroškov odsvetoval! Hiša tako in tako nič ne nese.«
Jimmie ie bil. preden ie stopil v hišO. ošinil 7, očmi zanemarjeno dvorišče pred hišo. Obdajala ga ie ze-lezna ograja. a vrata so bila zapahnjena z zarjavelo verigo in zaklenjena z žabico. Okrog so ležali vsi mogoči odpadki: ovelo listje, kosi starega časopisnega papirja in celo poginula mačka.
Odpahnil je oknice. Ogledali so si pritlične prostore. Jimmie je naposled predlagal načrtno preiskavo od zad-nuh stopnic do podstrešja, potlei pa od prednjih stopnic navzdol po vseh prostorih.
, To so tudi storili, ne brez sočutja s služinčadio. ki ie morala oskrbovati tako razsezno hiso. Zares ni bilo čudno. da ie ostala tako dolgo prazna, zakaj vprašanje toliko služinčadi ie dan-danasnii skoraj nerešljivo.
Sohe gornjih nadstropij so bile svetle a pronicajoča vlaga ie bila pustila velike madeže po zidovih. Ponekod so stenske tapete visele kar v cunjah. Okna sp bila zamrežena. Bržčas iz previdnosti pred vlomi s treh sosednjih hiš. Jimmie le dognal, da po tej poti ne more nihče priti v hišo ali iz nje.
»Ne verjamem, da bi bil zaklad tu gori. zakaj po moji pameti Miss Ok-taviia ni prihajala tako visoko« je pripomnil.
»To nadstropje je bilo večjidel zaklenjeno. vsai zadnja leta,« ie potrdila Enid, »Tisti maloštevilni stanovalci so, spali vsi spodaj.«
»tolisala sem že. da so zaklade Skri-
LJUBEZENSKA fUma
ITALIJANSKI IAPEAL GEHABDO G£RArDI ,
V	J
Luciana Dorisova je oblekla svojo najlepšo domačo haljo, vijoličasto z rožnatimi pošivki. tisto, ki ie uieno nežno plavolaso lepoto še posebno uveljavljala. Stala ie pred zrcalom in si ščetkala bujne plave lase; z zadovoljstvom je ugotovila, da so ii bila leta mila. Njena polt ie bila še zmerom rožnata, prosojna in napeta, beli zobje so se svetili izza rdečih ustnic, okrog katerih ni bilo še nobene gubice. ki bi izdajala bližanie starosti. Velike. temne oči so imele nekoliko utrujen izraz, ki se ie ubrano podal k njeni zreti, razkošni lepoti.
In medtem ko ii je bela roka v vajenem gibu drsala čez kodre, ie premišljala:
Bogve kaj bi rad Carlo Desala v moii hiši? Kai ga ie po toliko letih pripeljalo k meni? Enajst ali dvanajst let je minilo, odkar sva se poslednjič videla... Sentimentalna vrnitev k prvi ljubezni? Eh! Danes je Carlo slaven pevec, tako slaven, da govori o njem ves svet. Ni dolgo, ko sem videla v modnem časopisu njegovo fotografijo. Stal je v krogu lepili, mladih deklet, z zmagovitim smehljajem na čednem obrazu. In brala sem: .Sloviti pevec Carlo Desala v krogu svojih oboževalk. V družbi vedo povedati, da se ie na skrivaj poročil z gospodično Blanco Castellaniievo. solistko milanske opere*
Slava, časopisi, intervjuvi, čudoviti šopki, elegantni avtomobili, šampanjec, lepe ženske... Kai neki bi pač rad od mene? Ali me namerava uničiti kakor toliko drugih? Hvala! Povedala mu bom. da sem mu že vse odpustila toda pusti nai me pri miru! Le kaj bi rad od mene?
Isti čas se je slavni pevec Carlo Desala peljal v dvigalu proti Luciani. Pazljivo ie ogledoval svoi obraz v zrcalu.
Zdelo se mu ie. da se ta obraz v desetih letih ni dosti izpremenil. toda v njem ie bilo vtisnjeno nekai. kar ga j je delalo utrujenega, zdolgočasenega [in drugačnega, kakor ie bil pred pičlim desetletjem. V visoko čelo sta se ! mu risali dve vodoravni gubi. Imel ie 'še zmerom vranječrne lase. toda zdaj so se zdeli pretemni za bledi obraz, ki je_izdajal, da premalo spi.
Kaj naj ji prav za prav porečem? se ie vpraševal sam pri .sebi. ne da bi odmaknil pogled od zrcala. Ali se ie v teh desetih letih kai izpremenila? Bogve ali so nieni lasje še tajio pše-nicnoplavi kakor nekdai? Da. po niei ni -spoznal ženske, ki bi imela takšne kodre. Vse niene naslednice so si barvale lase in plačevale za to nego ogromne vsote. In neredko ie šel ta denar iz njegovega žepa. Kako bedasto ie vendar življenje!
Ali me bo spoznala? Mi očitala nezvestobo? Sicer pa to tudi ni važno! Saj nimam namena pogrevati staro ljubezen! Važno ie le. da mi vrne pisma. ki sem fih ii pisal pred dvanajstimi'leti. Edina ljubezenska pisma, ki sem iih kdai napisal. Pisma, ki bi za-nie ta ali oni dnevnik plačal danes ogromno vsoto, če bi iih smel priobčiti. Čuden srh ga ie. stresel ob misli, da bi ta tolikani skriti utrip njegovega srca prišel v svet...
In Viviana? Kai bi ona rekla, če bi brala ta pisma? Čudno, kako da ga danes misel nanjo, ki bo kmalu postala njegova žena. ni prevzela s tisto sladkostjo kakor sicer. Ali je morda ljubosumen, ker se njena umetniška zvezda dviga, medtem ko gre njegova k zatonu? Oh. ne. ne! Morda ie premlada. preživa in prepolna zahtev? Morda ga moti nien žvrgoleči glas ki utegne biti včasih tako rezek in vri-ščeč?
Dvigalo se je ustavilo. Pozvonil ie pri vratih z napisom: Luciana Dorisova. zasebnica.
vali v stare vodnjake.« je rekla Nonna upapolno. Pravkar ie bila pogledala v star zaprašen vodni rezervoar.
»Ce ni funt. bo morda vsaj pennv.f je rekel Jimmie Židane volje. Prinesel je bil s seboj električno žepno svetilko; splazil se ie v cisterno in io natanko obsvetil.
»Ničesr ni notri, še vode ne,« ie vzkliknil, ko ie splezal iz nje; pri tem ie otepal pajčevine g svoje obleke. »Mislim, da ie dal dobri Turtle izprazniti vod. da ne bi cevi popokale.«
V spodnjem nadstropju ni bilo dosti bolie.
V eni izmed sob naslednjega nadstropja so bili našli Brudivovo truplo. Jimmie ie spoznal krai po opisu ki ca ie bil slišal. Svoiinia spremljevalkama ni ničesar povedal, a ie sobo preiskal še skrbneie kakor ostale. Toda odkriti ni mogel nobenega sledil. Sobna tla so bila lesena, pokrita še zmerom s olastio prahu, štiri stene je pa krasila zbledela tapeta s cvetličnim vzorcem. Tudi kamin je bil v sobi. Ploščica in pečnica ni bila nobena ffiajava. Očitno se iih ni že celo večnost nihče dotaknil.
Tako so stopali naši trije iskalci zaklada po stopnicah navzdol. Marsikatere stare hiše so polne tistega sladkobnega vonja po minili romantiki; celo človek, ki ima še tako malo domišljije. bi si moral v njih pričarati pred oči sliko galantnih kavalirjev iz časa regentstva ali še zgodnejših dob. ob strani lepih dam v širokih, brokatnih oblekah, ki se sprehajajo skozi sobane in iim očarljivo dvorijo. Ta hiša v Oueeus-Gatu pa s svojo zatohlo treznostjo ni zbujala takšnih predstav. Stari Turtle ie imel čist« prav: že to. da ie bila Miss Oktavi ja sama stanovala v takšnem poslopju, ie bil dokaz nične uKscentr jo rtasti. Bilo ie temačno in zlovešče, častitljivo, a tesnob«©. Tudi naši iskalci zaklada se niso mogli ubraniti taaa občutka.
'Kako Strahotna hiša.« ie vzkliknil l Jimmij? ko so sfopali skozi prostorne sobe. »Popolnoma ustreza trem lastno-1
Družinsko zbirka knjig
Po knjigah spoznavamo sebe in di-uge! To je gotovo velika resnica. Pa tudi vedrimo ne, ne sama učimo. Zato svojim naročnikom in bralcem ne moremo priporočiti nič boljšega, kot da se naroče na najpomembnejšo zbirko knjig, ki danes izhaja t. j. na »Slovenčevo knjižnico«. — Knjige so izbrane iz domače in tuje najboljše književnosti ter za nizko ceno dostopne vsakomur, saj stane vsaka knjiga za naročnike zbirke le 6 Lir.
Ne moremo dovolj priporočiti mojim naročnikom in bralcem, da se na to družinsko zbirko knjig naroče. Pišite zato na upravo »Slovenčeve knjižnice«, Ljubljana ali pa stopite v Ljudsko knjigarno oziroma v n)eno podružnico na Miklošičevi cesti St. 5. kjer naročilo lahko opravite osebno!
Ljubimca izpred desetih let sta naposled sedela drug drugemu nasproti. Najprej si nista upala pogledati v oč' in sta govorila samo nepomembne reči. O vremenu, o umetnosti, o politiki. Luciana je opazila, da nosi Carlo zdaj pološčene čevlje koničaste oblike. Carlo je pa ugotovil, da ima Luciana še prav tako nežne, sloke noge kakor pred desetimi leti. Členki so bili drobni. nart visok. Skozi tenčičnotenke nogavice ie prosevala bela polt svetlolaske...
In nehote so mu privrele na usta besede: »Kako mlada si še!«
Kajpak mu je morala vrniti poklon in mu zagotoviti, da se tudi on ni postaral.
Naposled se ie domislil, po kaj je prišel. Pričel ie brez ovinkov:
»Vidiš. Luciana, še poima nimaš, kako je težko človeku, ki ie slaven. Vsi liudie mislijo, da imaio pravico brskati po njegovih zasebnih zadevali. Skoraj je ni stvari, ki bi io mogel pred javnostjo skriti. Podjetni časnikarji izvohajo vse... Mrzim javnost in vendar ne morem živeti brez nie. zakaj ona ie tista, ki me ie priznala.«
^Luciana ie molčala, njene temne oci so pozorno počivale na niegovem obrazu.
»Vidiš in tako sem se spomnil, kako strašno bi bilo. če bi liudie izvohali, da imaš ti moja liubezenska pisma. Vem. da ti ne bi bila zmožna ta pisma obiaviti. toda časnikarji se v takšnem primeru ne boje ne časa. ne denarja, ne truda. Ponudili bi ti zanie morda ogromne vsote. In če bi bila v stiski, bi iih morda naposled le prodala. Bilo bi mi strašno, če bi videl svoje skrivnosti natisnjene v dnevnikih. In razen tega ti moram povedati, da se nameravam poročiti... Kako mučno bi bilo za mojo ženo... no. saj me razumeš.«
Luciana ga ie še zmerom molče poslušala. Misli so se ii kakor oblaki pred nevihto podile no glavi. »Glej no,« si je mislila, »zelo se ja izpreme-nil. Zaradi sebe se boji in ne zaradi mene! Prav gotovo mu ie samo zaradi te nove liubezni...«
Carlo ie čutil. da ie ni prepričal. Čakal ie njenega odgovora kakor kaz-nienec obsodbe. Zazdelo se mu ie. da io je užalil, grobo užalil™
Luciana ie globoko vzdihnila in jela govoriti s tihim, čudno suhim glasom:
»Ti torej želiš ta pisma? Lepo. vrnila ti iih bom, toda samo pod enim pogojem...«
»In ta je?« je naoeto vprašal Carlo.
»Da iih skupaj prehereva in nato sežgeva. Glei. ogeni v kaminu ie zadosten da bo pogoltnil naiine spomine?«
Carlo tega ni pričakoval. Čutil ie. da ga nekai teži. nenni. kar ie bilo pogodbno občutku krivde, la molče ie
prikimal.
*
.Liubezen moia...*
Bilo ie tretie pismo, ki ga ie bral. Luciana ie sedla na maihen podnož-
stim viktorijanske dobe: gosposka ie predpotopna in predsodkov polna.«
»Jimmie. Jimmie. nekai sem odkrila, brž pridi!« ie vzkliknila Nonna iz sobe. ki sta io bila druga dva pravkar zapustila.
»Kai pa ie?« sta vprašala ta dva in hitela nazai..
»Poglej tele lukniice tukai — kai neki pomenijo?«
Pokazala ie na tapeto, katere Črno-zlati vzorec ie nekoč bržčas bleslel. Nedvomno ie bila draga in niega dni obučudovanja vredna. Od zlatega ozadja so se odražale čudne vijuge, predstavljajoče cvetlice in jagode. rastline, ki sov bile cvetele samo v umetnikovi domišljiji. Jagode so bile črne. Nonna le odkrila, da ie večina iagod v višini pidega metra nad tli prevrtana 8 sve-drom ali podobnim ostrim predmetom.
Jimmie je bil prinesel s seboj nekaj orodja. Vtaknil ie nekakšno iglo v luknjico in videl, da ie samo za palec globoka.
»Tako debel ie omet. za niim ie na trdna opečna stena.« ie razložil. »Ali imate kai proti temu. Če odpraskam nekai palcev ometa. Miss Cowleveva?<
Dobil ie dovoljenje. Nekai minut pozneje ie odstranil tapeto in omet •n tako odkril opečnati zid. Vtaknil [e iglo v vsako izmed luknjic, vrstečih se druga za drugo okrog in okrog sobe.
»Jasno ie. da so bili roparji tu.« ie rekel. »Očitno so mislili, da so tod kakšna skrivna vrata in zato so preiskali vse stene. Bržčas niso ničesar našli. Pridita, dekleti, stvar postala cedalie zanimivejša!«
Obe mladi ženski sta mu sledili. V vsaki sobi tega nadstropja so odkrili takšne lukniice. nekatere ne večie od ubodljaia bucike. Luknjice so bile tako spretno zvrtane v temna mesta tapetnega vzorca, da ie moral Jimmie pridržati svetilko čisto tik stene da iih je opazil.
To odkriti® ie kaioalt vse tri pošteno razburilo,. Obrnili so se in so še. enkrat obšli nekatere Bobe. A samo
ZRCALO
naših dni
Zn vsak prispevek v tei rubriki plačamo 8 lir
Zrcalo, to pot narobe
Pri neki hiši, kjer je doma samo mati z dvema majhnima otrokoma, so dobili drva. Bilo jih je treba znositi po griču navzgor do hišice. Mati jih je nosila, toda šlo je le počasi. Mimo je prišla mlada učiteljica, ki je peljala na kratek izprehod svoje učenke. Ko je videla kup arv, ie zaklicala deklicam:
»Vsaka naj vzame eno klado in naj jo nese po griču. Tako bomo storile dobro delo, ne da bi nas stalo toliko truda, materi bomo pa pomagale. da bodo drva prej pod streho.«
Rečeno, storjeno. Zabavno je bilo gledati devet in deset let velike deklice, kako so vneto nosile klade. Kakor bi mignil, je bilo delo končano.
Kako preprosto in kako vzgoino!
K. I.
nik ob njegovih nogah in ga tiho poslušala. V kaminu ie prasketal ogeni.
Bralčev glas je postajal vse in vse nežnejši. Pisma, ki jih ie bral. so vplivala nanj kakor opoina pijača. Zdelo se je, da se bude davno pozabljeni spomini, da na božajo in miluiejo mehke roke. Nekai v teh obledelih vrsticah ga ie vznemirjalo. Preteklost se je budila...
»Vraga, kai mi ie?« se je vpraševal sam pri sebi. ko ie tretie pismo zletelo v ogeni in zaplapolalo z živahnim rumenim plamenom. Zubeli ie »ostajal vijoličast, pismo se ie zviialo v plamenih kakor zavržena duša. Še nekai trenutkov in ostalo bo samo še prgišče pepela...
Drugo za drugim so pisma padala v ogenj. Luciana je molčala. Njen molk ga je dražil in vznemirjal. Včasih se mu ie pogled nehote pomudil na njeni sklonjeni plavolasi glavi, na čvrstem belem tilniku, ki ga ie nekoč tako občudoval...
»Zakaj molčiš?« je vprašal skoraj surovo.
»ljubiti nočem niti ene^a samega trenutka.« ie zašepetala. »Beri <Jal ie J Ali še- veš? To ie pismo kr si mi ga pisal pred svojim prvim koncertom..«
»Moia ljubljena..,« ie bral Carlo z drhtečim “lasom.
In domišljija mu ie jela risali slike iz preteklosti. Njegov prvi uspeh. no-, deben prvi. opoini. očarujoči časi-šampanjca. In Luciana! Luciana y beli večerni obleki ob nfegovi desnih, vračajoča se z njim z gostije, ki so mu io priredili tovariši. Kako lena ie bila. kako čista in nedotaknjena! Kako so io vsi občudovali in oboževali! Ona je pa bila njegova, samo niecrova...
Ure so minevale.« Carlo ie bral kakor hipnotiziran. Ko ie zletelo poslednje pismo v kamin, ie tlela v niern samo še žeriavfca. Set« ie bila zavita v medel, rožnat somrak. Sam ni vedel, kdai se ie sklonil k tihi poslušalki in iq dvignil k sebi. Niene temne oči so bile vlažne. Od ganotja ali od solz?
Ko ga je obiemala. mu ie šepetala v uho tiste sladke, nepomembne in čudovite besede, ki so bile kakor odr mev iz preteklosti...
Ko se ie Carlo Desala vrnil domov, je segel po novem pisemskem bloku. Bil ie rožnate barve, nrav takšen, kakor ga ie uporabljal pred desetimi leti. In preden ie legel spat. ie odtrgal prvi list iz bloka in ie] pisati: »Moja ljubljena Luciana...« •♦♦•*♦♦♦»»♦*♦«»«♦♦••*»»*•♦*•»»»»«»♦« FILATELISTI POZOR! Najugodneiie kupite tn vnovčite znamke vseh kon tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
še v eni so naili takšne sledevo. To ie bila očitno naiboliša spalnica, soba Mis3_ Oktavi je. Tod so odkrili enaka luknjice tik nad opažem, sicer pa ničesar drugega
.'Naročil bom Turtlu če dovolite, naj kljub vsemu priskrbi hišnika.« je rekel Jimmie Enidi. »Nekdo mora hišo nadzorovati, dokler io preiskujemo. Ne bo drag in zaklad moramo vendar stražiti!«
»Prav. kakor mislite.« je reklo dekle.
Stopili so nato spet v pritličje. Ker so zdaj vedeli, kai nai iščeio, so kmalu ugotovili, da so bili vsiljivci tu te-meluteie na delu. V jedilnici so bile stene obite s hrastovim opažem. Luč ie osvetlila mnogoštevilne izvrtane luknjice v kotih lesenih plošč. Na nekem mestu so bili eno izmed ološč celo sneli in io nato spet položili nazaj. Na obeh straneh kamina so bili celo odtrgali stenske latve in iih spet prislonili k steni. To je bilo naibrže tisto mesto, o katerem ie bil govoril Sprules. Tudi v drugih sobah pritličja so nash sledove načrtne preiskave sten. n mČ ni pričalo o tem. da bi bil kdo zares našel ali odnesel zaklad.
»Nedvomno je ubogi Bruden res iskal zaklad. Ko bi le vedeli, kai ga je napotilo do tega,« ie rekel Jimm-nn°. »Iskal ie zaklad 111 ie pri tem izgubil življenje. Kai ie unal najti? Kdo 10 še vedel o tem? Zakaj so ga umorili? Sai vendar ne moremo razkopati vseh tal in sten! Stalo bi nas cel zaklad, da bi spet popravili škodo!«
»Jaz sprva nisem verjela, da bi utegnilo biti tod kui skrito.« ie rekla Enid. »Zdelo se mi je smešno in nemogoče. Zdaj sem drugačnih misli. Sodim, da je zaklad res bil tu. da ca pa zdaj nj več Tisti liudie so ga našli! Gregorju Brudnij ga ne bi bila kratila, če bj mi l>il povedal resnico. I11 zdaj ie zaradi njega izgubil živije-nie. In vendar oe bi lijli imeli vzroka, umoriti ga, če ne bi bii našel zaklada.«
Dalje vrihodniič
je v podjetno glavo rouenskega cer-j kovnika šinila posrečena zamisel:* pred cerkvenimi vrati je odprl izposo-1 jevalnico dolgih ženskih kril. Kole-? sarke, ki so si želele ogledati katc-t dralo, so si lahko tako za en frank S izposodile krila in se tako podredile X cerkvenim predpisom.	i
Motorizirani	|
otroški vozički
Dandanašnji je motorizacija na vi-t šku. Za bodočnost pa pričakujemo,? da bo še bolj napredovala in morda ♦ bomo videli na cesti celo motorizira-2 ne otroške vozičke.	Z
Zaupamo vam pa lahko, da to ne J bi bila novost, že leta 1901. so tujci♦ lahko občudovali po pariških ulicah* in v Boulonjskem gozdu nenavaden! prizor: otroško negovalko z motori-z ziranim otroškim vozičkom!
To vozilo je bilo podobno sedanjim* tricikljem. Na sedežu je sedela otro-Z ška negovalka, oblečena v tedanjo! nošo negovalk, torej z belo čepico in? belim predpasnikom. Pred seboj jepaj imela_ otroški voziček z dojenčkom.* Zadaj se_ je iz izpuha črno kadilo, z Vsekako je pa tedanji motor na sre-* čo razvijal delikatnemu tovoru uri-* merno hitrost.	Z
Uničevalci nesmitiuh del
ATENTATI NA UMETNINE
Stavne slike v rokah neodgovornih ljudi
Križanka
Vodoravno: 1. .Nedavno smo obhajali njihov spomin. 2. Nabrežna rastlina, žajbeljev in metin sorodnik; moško ime, varuh nedolžnosti. 3. Zemljepisni pojem, nemški naturalistični slikar, tudi nem. reka; dalmatinski otok. 4. Prst, zemlja: ob!ika_ glagola viti; kazalni zaimek. 5. To je nekoč človek bil, a še vedno velikokrat postane; glavno mesto Nedžda v Arabiji. 6. Zevsova ljubica; medmet. 7. Eden izmed četvero grških elementov snovi: plezalna priprava. 8. 15. in 5. črka abecede; svetopisemski kralj; ploskovne mere. 9. Grška črka; po-manjševalka prve besede pod 3. vodoravno; veznik. 10. Kmet najemnik, zlasti na latifundijah; vrh v Kamniških Alpah. 11. Del celote.
' Navpično:	1. Slovnični pojem.
2. Brez vsebine, prazni, vdrti; odko^ pavanje. 3. Komanski spolnik; rimski pesnik (za Avgustovih časov); poželenje (4. skl.). 4. Z veseljem, z voljo; pogosto žensko ime (v angl. obliki); pivo. 5. Kos zemlje; ital. reka. 6. Sredstvo za likanje. 7. Dalje, dlje; arabski knezi. 8. Manj pogosta oblika kakor ulje; grški bog ljubezni;
: stopnja. 9. Manjša množina trave, ;las, papirjev in pod.; jok, jeza, srditost; soglasnika, ki sta obema besedama pod 10. vodor. skupna. 10. Vzklik Iočetu; nemško žensko ime, ki je tudi ;ime za vresje. 11. Veda o dogodkih.
Postelja za duhove
Potnike, ki so pred kakimi štiri-: desetimi leti potovali z vlakom na; progi med Elhvangenom in Jagstom na Wurtemberškem v južnozahodni Nemčiji, je začudil prizor, ki so ga videli ob železniški progi. Tam je stala namreč sredi polja neoporečno postlana postelja. Radovednežu so povedali, da sto.ii postelja tam zato, da bodo lahko v njej našli evoi mir duhovi in ne bodo več strašili po okoliških domačijah.
Kaj vse plava po Seni
Iz predmetov, ki so jih v zadnjem letu ribiči «nalovili» v Seni, so v Parizu pred nedavnim sestavili razpredelnico.
Našteli so: 2021 psov, 100 mačk, GOO petelinov in rac, 6000 različnih ptic, tri opice, kačo, papigo in zajčka.
POSETNICA
J. J. Pleša sodnik
ČAROBEN LIK
RISAL HOM IH IVAti • BESEDI LO PO NARODNI PRA VIJICI PRIREDIL TQRy TUGOM IR. ^---------------------------------- j	Stari^	»Ra-_
ozrl okoli sebe, so videli čudež: cuhar*
ček Andrej je postal mnogo krasnejsi ‘——7---------------------1 J	l—
in mnogo močnejši kakor je Ml poprej.
27. Ko je stari grof to videl, je za-g- \	■*- *,•<’>>!■; r; t >?» w>w—i	povedal rablju in svojim vojakom,	naj	r—
\ \ \ •' 1	*	ga razsekajo na drobne kosce, potem <,/	;-V
"la na^ ^ ^
28 Ko je knharček videl, da se stari KrK.	'o	]B3, |	. .
/ I	^	grof ne gane, jih Je vpraša!, kako so	W
^	ravnali s čudodelno vodo. Ko so	mu
^ljj|	več oživel! Najprej'* bi ga morali	po-	Tl	•
1' * V '4	1	ikrooiti z mrtvo vodo, da bi se razse-	J—-T	;
f JS 4	»	’	kani kosi sprijeli, potem pa z živo	/'«231
itm	vodo, ki bi mrtvega grofa obudila v   ji A	f.
f 1 »J \ # V- , živl jenje! Sedaj Je prepozno: stari grof jn	\	W	/	'	ffflffi
V;,f	iu> bo od ml oči nikoli več!« — Vsinre-	'P'
,	{./	1J '  >».?.• padenl so strmeli vojaki in rabelj v	jB(Pj3WlL
ttfnts-	v	kuharja Andreja Ib kar nfro mr*li TRg 9V\ g|k, * rt"
■■■ aCSč-- A ver leti, da. Je zaradi njih umrl slarl ■ Inf - TfBffc ' T* grof.	Konec	prihodnjič.	*tui^	m	..
1. število
2. iz neke rastline
3. nesramnost
4. organ
5. prislov kraja.
NALOGA S KAZALCI
Kolikokrat bosta kazalca na uri 12 urah tvorila pravi kot?
NE PRENAGLITE SE S CENITVIJO!
O tem, koliko množine toplote neprestano oddaja človeško telo, se utegnemo pošteno motiti; ta počasni a stalni pojav običaino zelo podcenjujemo. Kako je približno v resnici?
Odgovor:
•upal son	gjj	tji
l\ldO}S t[B oOOI »II 3POA s>! os 113J ATtZ OJ|l|Ui iq 0)01(1»» 01 8 ■['Joni)! 000Z	OlUOlIp
013} 0![8OA015 «(>pO «P ‘HUZTf^Od O« tSIlIfilOJ
Križanka: vodoravno po vrsti: 1. napoleon dor 2. alabaster. a, 3. ter. trk. I)C. 4 u8> rep, tr*. 5. t, martjh'0 6. aktiv, orkan. 7. lastnost, a. S. iva. Ort, ol d. ra, akft skl, 10. e kraapopls 11. materialist.
Ohratnica: kič — člk.
Posetnica: dimnikar m krojač.
CrKovnlca: Najtioljfia žena )c tista, o »e najmanj KO\ori. — Začnel v desne® spodnjem kotu t vsako dniKO črko. tako n* ;rairr*ii najprej vsako vodoravno vrsto P0-i MbeJ.
Iiloiilnioa: Potrpljenje Je denar.
; (promlnjevanka! TIHI* — T HI*.
»Z neba je padel,« se je odrezala
po s p a 'de Bergerjeva, ki je z nezmotljivim instinktom slutila prijetno doživetje. »Letalec je! Najbrže se mu je letalo pokvarilo. Bogme, lep fant je!«
Ko se je ,lepi fant’ dovolj približal, sta Janina in babica opazili, da je njegova bela obleka čisto premočena.
»Zmotila sem se,« ie vzkliknila gospa de Bergejeva, »kakor vidim, ni letalec, temveč res neki polbog, ki je slišal moje besede in priletel na oblaku naravnost z Olimpa!«
Ta čas se jima je neznanec že toliko približal, da je lahko izpregovo« vil; vzkliknil je očitno vesel:
SiOh, vendar spet vidim ljudi! Spoštovani gospo, ali mi lahko povesta, kje v tej puščavi bi našel kakšn.^ hišo, kjer žive ljudje?«
Stara gospa se je nasršila, Sicer se je sama pogosto norčevi iz svojega posestva, toda da si tra takle tujec drzne imenovati puščavo’!«
Namesto nje je hitro vskočila Janina :
»Najbližnja hiša je naša; teraso lahko vidite, če stopite bliže. S čim naj vaijj postrežemo?«
»0<!Vostite, vi osebno mi pač ne moreče pomagati, toda lahko mi poveste, ftje bi dobil kakšnega mehanika ali šoferja...«
»Šoferja? Kaj bi vam šofer? Z avtomobilom ne morete sem gor, celo s kolesom ne!«
»A tako,« ie nekoliko razočaran rekel tujec. »Eh, potem—«
Gospa de Bergeieva ga je nekoliko trenutkov merila od nog do glave, potem mu pa pokazala dve mla-kici, ki sta se nabrali okrog njegovih čevljev.
»Oprostite,« je dovtipno vprašala, »ali mama ne bi povedali, kje ste iztaknili toliko vode v tej suhi puščavi?«
Neznanec se ni mogel premagati, da se ne bi zasmejal. In no tem smehu si uganil, da je še zeio mlad. Pokazal je z roko proti vrhu hriba in dejal:
»Ker se mi je pokvaril motor, sem moral pristati na neki mlaki tam gori. Moral sem se proti svoji volji okopati.«
»V mlaki?« je besno vzkliknila stara gospa. »To je vendar naša cisterna! Najlepša je v celem kraju!«
«Rad vam verjamem, madame. Če je to cisterna, potem je kajpak res čudovita cisterna...«
»In vi sts jo zdaj nedvomno onesnažili s tem smrdljivim bencinom in oljem!«
Tuiec se je navidez skesano pri-' klonil:	'
»Odoustite mi. madame, zelo mi je žal. Nisem mogel vedeti... Sicer je pa boliše, da vam povem resnico. Tudi če bi bil vedel, da je to vaša cisterna, bi se bil moral spustiti nanjo, sicer bi se bil z letalom vred raztreščil ob teh divjih stenah.«
»In zlomili bi si bili vrat,« je že nekoliko nežnele pristavila gospa de Bergerjeva. »No. nai bo, kar dobro ste 'storili, fant moj! Sicer bo naša voda nekaj dni imela nekoliko čuden okus, toda 11 naj mo, da to cvetlicam ne bo škodilo...«	v
Mladi letalec se je spet spostljivo priklonil. Z nekoliko tujim naglasom v sicer čisti francoščini je vprašal:
»Madame, kako naj se vam zahvalim za tolikšno ljubeznivost?«
»Tako da se hitro posusite, sicer si nakopliete še pljučnico! Da, vem, toplo je, toda vseeno si slecite to mokro vrečo, da jo posušimo!«
Lepi moški obraz je zdaj zalila temna rdečica.
»Madame,« je zajecljal, »oprostite, toda mi letalci se za takšno vročino le lahno oblečemo... Samo kopalne hlačke imam na sebi.«
Stara gosna je prasnila v razigran smeh: »Bežite no. ali mislite, da nisem še nikoli videla moškega v kopalnih hlačkah? Kadar greva z Janino na peščino v Juan, jih_ vidim, kolikor hočem... Moia vnukinja vam bo dala koDalni plašč, steklenico ko-lonjske vode, skratka vse tisto, kar potrebuje človek, da se nekoliko osve-
-	zi. Potem se bomo pogovorili o vašem letalu. Pot pod noge, otroka, jaz bom prišla za vama! In ti, Janina, glej, da pripraviš vroč čaj z rumom — ne, bolje, rum s čajem!«
Janina je že hitela po stezici, vodeči do hiše. Mladi letalec je ostal še nekaj trenutkov pri, stari gospe in se ji zahvalil za gostoljubnost, nato jo stekel z dolgimi koraki za Janino m jo rees kmalu dohitel.
»Ali vani te ime Janina?« je vprašal. »Lepo ime!«
»B:'x>ica me je tako krstila; dekleta v ten kraju imajo pogosto takšna, imena.«
»Ali ste od tod?« je presenečen vprašal. »Mislil sem, da ste samo na počitnicah!«
»Ne, tukaj živim vse leto... ali skoraj vse leto,« je pristavila, ko se je spomnila na tisti dolgočasni .počitniški* mesec, ki ga je vsako leto preživela na graščini pri očetu.
Prišla sta do mesta, kjer si s kam-nitne steze stopil na prostrano teraso rožnate hiše, skrite med vonjajočimi evkalipti in poprovim grmičjem, sijočim v tisoč in tisoč drobnih rožnatih cvetovih. Skozi žametasto zelenje li; stov se je srebrno svetlikal Juanski zaliv v zahajajočem soncu, ki je z jarko rumeno svetlobo barvalo Alpe, niše v Antibesu in jadrnice, podobne zlatim krpam na sinjini morja.
Neznanec je očaran gledai to razkošno sliko; ni se mogel premagati, da ne bi vzkliknil:
»Gospodična, zelo srečni ste!«
Janina se je lahno nasmehnila in se vzravnala, ne da bi bila odgovorila. Mladi mož jo je od strani pogledal. Moral se je nagniti k njej, saj je bila toliko manjša od njega, da jo je z nežnim in pritajenim glasom vprašal:
»Ali morda niste? To bi bilo pač škoda...«
Opazila je, da ima sinje oči nedoločene barve, menjajoče se po svetlobi in razpoloženju. Ni se hotela razodeti tujcu, ki je komaj pred dobro minuto padel kakor z neba... In zakaj_ naj bi se pa tudi pritoževala nad življenjem, ki ji ga je določila Usoda ob strani ljubeznive in duhovite babice?
Zmignila je z rameni in pokazala hišo, da bi se otresla dojma, ki so ga zbudile v njej te sinje oči.
»Ali veste, da bi naju babica pošteno ostela, če bi vas videla, da ste še zmerom mokri? Kar hitro v kopalnico, prvo nadstropje, druga vrata desno! Upam, da boste tam našli vse, kar potrebujete. Kopalni plašč visi na vratih. Med tem časom vam bom pa pripravila rum s čajem...«
Četrt ure pozneje se je vrnil neznanec h gospe de Bergerjevi in njeni vnukinji na teraso; sedeli sta za čajno mizico in začudo — molčali. Obe hkrati sta nekoliko začudeno pogledali, ko je stopil s hodnika, vodečega iz hiše na teraso,
Zdaj, ko ni imel pilotske čepice, sta videli, da ima bujne vranječrne lase, očitno s trudom počesane s čela. Ob sencih in na tilniku so si mu vihali v nagajive kodrce. Ker si ie bil obraz umil z mrzlo vodo, je.zdaj sijal v večerni svetlobi v zagoreli, zdravi barvi, ki je podčrtavala sinjino velikih oči, ležečih globoko pod skoraj ravnimi obrvmi. Čeprav je bil samo v kopalnih hlačkah in v kopalnem plašču, se je gibal tako umerjeno in zlozno, da ga je gospa de Bergerjeva z očitnim užitkom opazovala skozi lornjon.
»Bes, nisem se zmotila,« je vzkliknila polglasno, »kakor Praksitelov Hermes!«
Janina se je prestrašila, da ie tujec ne bi slišal. Sklonila je zardeli obraz nad skodelice, ki jih je služkinja razporejala po mizi.
Bilo je na dlani, da mladega moža pozornost njegove gostiteljice ni posebno zmedla. V kopalnem plašču ie nastopal prav • tako neprisiljeno in korektno, ka.kor če bi bil nosil frak. Poklonil se je pred gospo de Bergerjevo in Ji vljudno poljubil roko, potem se je pa s tekom lotil jedi, ki jih je bila pripravila Janina.
Opazil je, da ga dami s smehljajem gledata; prejenjal je in se opravičil:
»Oh, gospa, gotovo mislite, da sem pravi divjak! Bil sem lačen ko volk!
Le pomislite, moral bi bil pristati v Nici že dopoldne, toda ta pokvara me je obdržala v zraku tako dolgo, dokler nisem opazil tiste mlake, oprostite, hotel sem reči, vaše cisterne. Bil je zadnji čas, ker sem imel le še malo bencina. Niti toliko ga ni bilo, da bi mogel prileteti do morja, ki se razprostira pač skoraj pred menoj. Bil sem besu n nase in na ves svet...«
»Nikar se ne opravičujte,« je vzkliknila stara gospa. »Če bi le vedeli, kako mi je ljubo, ko vidim, kako vam naša skromna ,iužina tekne...«
In hudomušno je pristavila:
»Če ima človek dvajset let, ima kajpak še dober tek!«
Mladi neznanec je zardel in se priklonil.
»Toda jaz imam več ko dvajset let,« je vzkliknil, »šest let več!«
»Glejte, glejte, saj potem ste pa že star gospod! Janina, daj mi še malo čebulovega zvitka...«
Neznanec je široko razprl oči; ] zdaj, ko je sonce ugasnilo, so bile | v večerni svetlobi skoraj vijoličaste.
»Kaj pravite?« je presenečen vzklik- j nil, »ta čudoviti zvitek je nadevan s čebulo?«
»Da, to je posebnost našega kra-ja„.« je odgovorila Janina, smehljajoč se njegovemu začudenju. »Zvitek s praženo čebulo in olivami.«
»Izredno okusen je,« je hvalil s polnimi usti. »Kar verjeti Jie morem, da ste to vi spekli.«
»O, naša kuharica zna pripraviti še druge dobrote,« je ponosno vzkliknila Janina. »Z babico nadzirava kuhinjo. Če boste ostali pri večerji, boste videli, da ne pretiravam!«
V	24 U3*AH
barva, plisiia iD kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi iu avellolika sra|re. ovratnike m pestnice itd Pere. suM. monua in lika domače petilo Parno čisti posteljno pene in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Mladi neznanec ie pogledal gospo
de Bergerjevo, želeč izvedeti, kai meni k besedam svoje vnukinje. Stara gospa se je odobravajoče in izpodbud-no smehljala. Priklonil se ji je in zašepetal :
»Oh, gospa, res ne vem, ali bi smel... Prav za prav bi se moral zdaj, ko sem se okrepčal, čisto posvetiti svojemu letalu. Potrebujem bencin, mehanika in telefon, da telefoniram v tovarno.«
»Pojdiva,« je vzkliknila Janina in skočila izza mize. »Če bova šla po bližnjici, bova v četrt ure v Juan-skem 'zalivu. Tam boste dobili vse, kar potrebujete.«
»Oh,« je nekoliko v zadregi odgovoril letalec. »ali naj grem kar v tej obleki?«
»če vas bo kdo srečal, bo mislil, da greste na peščino, na kopanje!« je namesto Janine odgovorila gospa de Bergerjeva. »Nikar ne bodite preveč, zapeti. Med tem bom poskrbela, da se bo vaša letalska obleka do dobra osušila...«
Nekaj trenutkov nato sta z Janino hitela po kamnitni stezi, vijoči se po strmem griču proti zalivu. Janina je bila odložila svoj beli predpasnik in je zdai skakljala po kamnitnih, stopničastih ovinkih s tisto spretnostjo, ki jo dosežeš samo z dolgo vajo.
Najprej io je težko dohajal, ker je večkrat stekla skozi borov gozdič, se spustila po strmi stezi, da bi si prihranila ovinek, ali pa skočila čez suho studenčno strugo, ki je bila ob tem letnem času brez vode.
Kajpak je zato tudi razgovor med njima zdaj pa zdaj zastal, se pletel brez posebne zveze, v kratkih, preprostih stavkih, med katerimi je bilo
treba zajeti sape, da si lahko nadaljeval pot.
»Ta pot pa ni posebno pripravna,« je naposled dejal, oddihujoč se na nekem ovinku. »Ali ni nobene druge ceste do zaliva?«
»O, pač,« je odgovorila, stoječ na nekem parobku in obračajoč proti njemu nasmejani obraz. »Samo da je dolga in dolgočasna, da je jojl Dobra je za babico in za trgovske pomočnike, ki nam prinašajo hrano... Jaz hodim zmerom po tej steni!«
»Menda se ne motim, če mislim, da vam ni ljubo, če vas kdo sreča s tako čudovito oblečenim bitjem?« je vprašal neznanec. »Vi ste tako elegantni...«
Janina je presenečeno pogledala svojo preprosto rožasto oblekeo.
»Ali sem elegantna?«
»Meni se vsaj zdi. Hotel sem vam reči, da me lahko pustite samega, brž ko prideva na pravo cesto, če vem je nerodno, hoditi z menoj.«
Pogledala ga je še bolj presenečeno: »Zakaj?«
»Biti moram strahovito smešen v tem kopalnem plašču, ki mi je tako kratek!«
Dolgo ga je pazljivo gledala; malo je manjkalo, da ni z odkrito iskrenostjo svoje babice vzkliknila: »Narobe, zelo lepi ste!«	_	•
Lahni kopalni plašč se je njegove klasične pravilne postave ovijal v lepih gubah, tako da je bila še izrazitejša, še lepša. Bila je videti kakor grški kip, ogrnjen v tuniko. Janina se ni zavedala, da si na lepem ni upala več [rovoriti tako iskreno, kakor je čutila. Obrnila se je stran in odgovorila:
>Oh, če bi vedeli, kako smešno oblečeni liudie prihajajo v letovišča! j Stari gospodje v kopalnih oblekah i in stare dame v kazinu v večernih oblekah...«
1 »Gotovo živite zelo svetovnjaško, čs ste vse leto tukaj?« je vprašal tujec.
»Narobe! Ogibam se mednarodne družbe, ki je preplavila naše peščine... Nikoli mi ta kraj ni dražji kakor jeseni, ko so poletni gost.ie že vdšli, zimskih pa še ni.«
V	visoko, jasno mladeničevo čelo . re je zarisla senčna guba. Nekoliko j razočarano je vzkliknil: »Vidim, da > ne marate tujcev!«
I Živahno se je obrnila k njemu. Dobrosrčna, kakor je bila, ni marala, j da bi komu delala krivico, zato se je i jela iskreno opravičevati: j »Oh, niste Francoz, morala bi to uganiti po vašem pogledu, po vašem I naglasu. Vendar ne smete misliti, da...«
Prekinil io je in živo dejal:
| »Gospodična, po državljanstvu sem ! Francoz, pa tudi po srcu. Moii starši 1 so bili Rusi in so pribežali iz domovine, ko sem bil še v plenicah. Starši i so govorili doma skoraj samo po ru-j sko, zato znam tudi jaz svoi materin-i siri jezik, njegov naglas slišite tudi | v moji francoščini, ki je moja druga materiščina. čeprav nisem nikoli videl svoje domovine, jo prav tako lju-j bim kakor Francijo, kjer sem odrasel i in doštudiral.«
Janina ga ie tiho poslušala, nato , je pa toplo rekla:
I »Tako ie prav! Prosim, pozabite • besede, ki sem jih tako neprevidno | izrekla, sai sem mislila samo na tiste svetovnjaške tujce, ki so povsod do-| ma in nikjer, ki prihajajo semkaj samo, da razkazujejo svoje bogastvo.« I »Da, Francija ie sicer gostoljubna do tujcev,« ie prikimal mladenič, »in upam, da ji bom to gostoljubje lahko kmalu povrnil!«
Janina ga ie začudeno pogledala.
V	njegovem glasu je zvenela iskrena odločnost.	"	■
»AH ste letalec?« je vprašala, ker ni vedela, kai naj bi mu še rekla.
»Preizkuševalen pilot, gospodična. Razen tega sem diplomiran inženir in upam...«
Janina ni izvedela, kaj tako trdno upa, zakaj utihnil je in se otožno zagledal v daljavo. Ni opazil, kako
je Janina zmignila * rameni, kar je pri njej pomenilo, da ni zadovoljna,
Kaj mi mar? je p.omislila sama pri sebi. Simpatičen je, toda hkrati čuden. Ni hotela več misliti na skrivnostnost. ki je obdajala njegove besede, vzravnala se je in pokazala na pot pred seboj:
»Zdaj sva tu! še deset minut po tej lepi cesti in sredi mesta bova.«
Korakala sta čisto tiho vštric, ne da bi izpregovorila. Zdelo se je, da so neznančeve besede ustvarile med njima neko novo vez, ki je bila pa še prešibka, da bi lahko vezala njune skrivnosti.
Ko sta prišla do prvih hiš, se je Janina ustavila.
»Zdaj se bom poslovila. Mislim, da me ne potrebujete več. Tam onstran ceste je garaža, poleg nje pa mehanična delavnica. Jaz imam še nekaj opravkov v mestu. Domačin, ki se boste z njim vračali, vam bo pokazal pot...«
In že je stekla mimo njega. Po nekaj korakih se je ustavila, se živahno obrnila in nedolžno vprašala: »Oh, skoraj bi bila pozabila! Ali imate radi ribjo juho?«
Ko je videla njegov začudeni obraz, je pojasnila:
Vprašujem vas zato, ker boste tudi pri nas večerjali. Hotela sem namreč nakupiti rib...«
Videti je bilo, da se neznanec obotavlja z odgovorom. Ali bo res ostal še do večera? Tedaj se je v njegovih sinjih očeh toplo zalesketalo in nežno, s pritajenim, milujočim glasom, ki ga je že poznala, je dejal:
»Kajpak, pa se kako rad jem ribjo iuho! Upam, da se bom do večera lahko vrnil k vam!«
Zdajci je privozil eleganten ayto-mobil. Janina je zagledala v njem doktorja, Bonheurja. Jela je mahati in klicati:
»Hej! Paul!«
Že je hotel švigniti mimo nje, ker je ni takoj spoznal. Zdajci je zavrl j avto in ga ustavil kakšnih dvajset j korakov od njiju.
»Kaj pa je to?« je nekoliko zlovoljno vprašal Janino, ko ie pritekla k I njemu in se vzpela na stopnice. »Kdo 1 je možakar?«
»Neki letalec, ki se mu je pokvarilo letalo. Pokazala som mu pot v mesto. Dolga povest, Paul, toda povedala vam jo bom, če me boste odpeljali do tetke Blanke, kjer bom kupila ribe...«
»Pojdiva!« je zdaj zadovoljno vzkliknil mladi zdravnik. »Kar vsto-j pite!«
I Elegantni avto je neslišno zdrknil po cesti proti zalivu-; ,Hermes' v ko-
I	palnem plašču je nekaj časa gledal za niim, potem pa lahno vzdihnil in krenil na pošto, da bi telefoniral v tovarno.
111
Zbogom ali na svidenje?
Ko se je mladi letalec zvečer poklonil gospe de Bergerjevi, je zadovoljno in nekoliko začudeno vzkliknila: »Ho, kaj je pa to? Ali niste rekli, da ste izgubili vso svojo prtljago?
Mladi, tujec v beli flanelasti obleki se je vljudno priklonil in opravičujoč se dejal:
»Oprostite mi, madame, prosim, da sem prišel k večerji v svetli obleki, toda bila je edina, ki sem io iztaknil na svojem pohodu po Juanu.«
»Menda vendar niste nameravali obleči smoking za večerjo s takšno staro gospo, kakor sem jaz, in takšno majhno divjakinjo, kakor je Janina?« je vzkliknila babica in pomežiknila.
Tujec se je nehote ozrl po Janini; stala ob robu terase in bila obrnjena proti zalivu, tako da se je njena drobna postava odražala od srebrne noči kakor nežna silueta. V beli, preprosti platneni obleki je bila nedopo-vedliivo elegantna.
»Zakaj ne?« je vprašal vljudno.
Janina mu je odgovorila z zvonkim smehom.
»Oh,* je vzkliknila, »napak bi storili, če bi prišli v smokingu ali fraku! Ko bi vedeli, kako sovražim te črne obleke! Gledati jih moram vsako leto mesec dni... in sem vam hvaležna, da ste mi prihranili to kazen!«
Dalje prihodnja
HJELGIN DOM
Ljubi Gunnar!
Ne prestraši se, (la Ti pišem. Nekaj Ti moram povedati in to storim najlaže pismeno. Takoj Ti obljubim, da bo to poslednje pismo, ki ga boš dobil od mene. Rekla sem, da sem močna in hočem Ti dokazati, da je to res. Preden pa končam najino ljubezen, Ti moram povedali nekaj, kar imaš pravico izvedeti.
Imela bom otroka od Tebe, Gunnar.
Menda je nepotrebno povedati, da Te ne bom vsa solzna prosila, da se poročiš z menoj. Ne maram se poročiti s človekom, ki me ne ljubi. (To ni očitek, saj ne moreš za to, da ne čutiš do mene več ko prijateljstvo. Predobro vem, da nisem tisti lip ženske, ki se vanj vi moški zaljubljate.)
Ti imaš pa tiste lastnosti, ki jih želim kot dediščino svojemu otroku. Kuliuro imaš, ki jo zahtevam od očete. svojega otroka. In veselim se. da bom imela otroka od Tebe, Gunnar!
N c bom Te nadlegovala, ne s prošnjo Zu podpoto, še manj s čim diu-{jim. Nihče naj ne izve, čigav je »t:ok, čc Tj tega no želiš. In mislim, da prav trdim, če menim, da teeja ne telil
Obljubim Ti. da bo Tvojemu otroHu debro. Obljubim Tl, da pri meni ne' boš imel naslednika. Nihče naj ne re-besede če/. m-jter-Tvojcgcr otroka.
Ne bo imela ljubimcev, njeno življenje naj bo brez madeža.
Nekaj je pa, kar sem Tl ie zaradi sebe dolžna povedati. Zakaj, če ne boš vedel lega, boš utegnil celo misliti, da je nemoralno, da se tako veselim otroka.
Ljubim Te, Gunnar. Več ni o tem reči. Od prve sekunde, ko sem Te zagledala. sem Te ljubila.
Sicer na -— za kai hi se r/dni, ko so na mestu, bala res velikih besed? In ko je zdaj vendar prvič in poslednjič, da Ti to povem? Ljubim Te, Gunnar...
Kisinka.
Zvečer sem vrgla pismo v nabiralnik; vedela sem, da ga bo Gunnar zjutraj dobil. In kajpak sem bila zeio radoveana, kaj bo odgovoril nanj in ali bo snloh kaj odgovoril. Sicer ne bi bila nič presenečena, če sploh ne bi dal glasu od sebe. Pri Gunnarju me nič ne bi moglo presenetiti, razen tisto, kar je res storil.
Bila sem v predsobju in se preoblačila 7.a uredništvo.
Zaslišala sem škrtanje ključa v ključavnici.
Bil je. Gunnar. Ne, ni bil Gunnar. B'.l jfe mo? ki ga nikoli še nisem videla, da, mož, o katerem si niti v sanjah nikoli nisem • mislila, dri bi ga mogla ta^šne^a videti. Mož; ki m6‘ j« objel' da sta mi
plašč in klobuk zdrknila na tla. Mož, ki me je dvignil, me odnesel v sobo in posadil v stol. Mož, ki je klečal pred menoj na kolenih in mi poljubljal roke...
In med poljubi sem kakor skozi meglo in od daleč slišala besede:
»Kisinka, mala, ti si bacek! Takole si mi igrala komcciijo in me prisilila, da sem jo tudi jaz igral! Ali misliš, da te bom pustil samo, Kisinka? O bog, otrok, življenje brez tebe je pekel! V tistih tednih, ko sva bila sprta, sem mislil, da bom zblaznel. Ti si bila pa tako hladna in trezna, opazil sem to že v Kjobenhavnu — in ko sva prišla domov, sem zbral vse svoje sile, da sem bil videti prav tako hladen in nedostopen, samo da se r.ie ne bi prehitro naveličala. Oh, Kisinka, ko bi vedela, kako mi je srce bilo, ko sem ti poslal vrtnice in dva dni ni bilo glasu od tebe! Vzela me boš za moža, slišiš! Da se mi ne drzneš ugovarjati! Moja si — ali razumeš? Samo moja! Ti, bil sem strahovito grd. Vendar to ni bilo v bistvu drugo kakor moja šibkost, ki je nisi sm^la on n 7,1 ti. Saj nisem tako mislil tisti večer, ko sem bil tako grd, Ho'.el sem samo, da ti ne bi opazila, da si se čisto vtihotapila v moče srce in e;a vsega prevzela, Zraj je vseeno!
»Rekla si, da me imaš rada, ker sem tako5 močan. Šibak sem, Ki-
sinka, velik osel sem — in bojim se velikih besedi prav tako kakor ti — toda saj veš, enkrat v življenju jih moraš izreči, in zdaj ti rečem, tudi če se smešno sliši: Ljubim te, Kisinka, obožujem te, ljubim te, ljubim, ali razumeš?«
Bilo je nekaj ur pozneje. Telefonirala sem bila v uredništvo in sporočila, da sem bolna. Z Gun-narjem sva doma skupaj zajtrkovala — nihče izmed naju dotlej še ni bil jedci. In vedla sva cs prav take neumne kas™1 \5l zaljubljenci.
»Menda tl je (Kav, da ae bova dala kar takoj oklicat!,« je rekel Gunnar. In Knjpak sem morala svečano poiskati v predalu krstni list, birmansko potrdilo in potrdilo o capi j en ju koz!
»Miiiin;, da bo trajalo tri tedne, preden se bova mcnla poročiti,« je rekel Gumi"”. »Dotlej boš pač pri-pravljena, ali ne?«
»Mislim, da si zblaznel,« sem rekla in nisem ta^o mislila,
»Neumnost! Boš že vse pripravila. In Kisinka, kajne, pustila bo: svoj peklic? Ali mislls, da ž mojimi tri sto,. !:ror<>,'’i na mcs?c ne bi mogla veti? Raj lab>o d^a delaš; piši novele, romane in kaj takšnega, kolikor hočeš, toda ni-
kar, da bi prišel u siu^e domov in bi mi služkinja povedala, da je milostljiva odšla v uredništvo, ali da je milostljiva na konferenci.«
»No, bova že v,.<4p1'' « se vdala. »Tvojih tri sto kron bi bilo nekoliko malo za življenje. Sicer pa veš, da lahko jaz tudi doma par sto kron na mesec zaslužim. S priložnostnim pisanjem, z novelami, na radiu. O, bo že šlo!«
»In saj nam ni treba dosti kupiti, ali ne? Tl imaš tako vso sobno opravo, kuhinjsko opremo in posteljo in divan, jaz imam pa pisalno mizo, kauč, klavir in dva naslanjača! In takšno šaro. kakor so rjuhe in brisače, to imaš menda tudi...«
»Da, kaipak « Bila sem vsaj tako vneta kakor on. »Saj potrebujeva samo košaro za malega in pleničke. Sicer sam pa že pridela delati...*
In pokazala jem mu tisi* komične majhne nogavičke, ki sem jih bila tako prisrčno skazila.
»Ali hceeš, da bom tulil. Kisinka? Io je preveč zame. Torej pohištvo imava, sr.j ne potrebujeva dosti...«
Hiti vedola nic^n. kdaj so mi lir 13	0	*
»Voš, z? začetek nama bosta dve cobi c kuhinjo kai dcvoJj...«
KONEC
sugo
O smehu
Resnične lllozolije smeha še ni ni-.iče napisal. Vse učene knjige, ki sem /ih brala o lej stvari, so o smehu pisale kakor o nečem smešnem.
Vendar pa seže Smeh globlje v človeško dušo kakor samo smeinost. Ne smejimo se samo smešnicam, duhovitim domislekom, temveč prikipi naš najboljši smeh iz čistega veselja do življenja.
Otroci se smejijo ta prazen nič. Smejijo se za to, ker so vsi prežeti z življenjsko silo, da prekipevajo in »e vedo, kaj bi počeli..
bi v nas odraslih ljudeh se skriva prav takšen način odražanja veselja — globok smeh duha, čeprav pokažemo smehljaj morda samo aa ustnicah.
Smeh je znak življenjske sile: Pena je, ki se nabira na najvišjih vrhovih življenjskih valov, je šumenje vodometa ustvarjajoče sile. Smeh je znak
veselja zmagoslavne duše........
Notranja vedrost in jasnost nas prevzame vselej takrat, kadar spoznamo veliko resnico, kadar se strnemo s srcem narave ali pa takrat, kadar smo si svesti lastne moči.
Varuje se sleherne tako imenovane resnice, ki ne blesti v veselih barvah, ki se ne iskri v soncu.
Varuj se ljudi, ki znajo biti veseli, ne da bi se smejali. Kar koli mora človek na svetu prestati, dobršen del skrite veselosti si mora znati ohraniti.	L.	V.
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Koruzna pogača % kile koruzne moke praži 20 do 2& minut na 1 žlici maščobe. Nato zalii z 1 litrom vrele vode in pusti kuhati še 20 minut. Jed mora biti srednje mehka in jo. če je preprosta, še zalij. Ko je kuhana, jo odstavi, stresi vanjo 2 pesti grozdičev (vam-perlov), dobro premešaj in zloži na krožnik. Po okusu potresi še s cimetom in sladkorjem. Tako pripravljena koruzna pogača je zelo tečna in dobra večerja. L, n.. Ljubljana
Za mrzle dni Po vseh domovih se oglaša šivalni stroj z znano popevko, da so se kostimi in plašči, spravljeni čez poletje, kar preveč nagubali. Tudi naša obutev nam dela preglavice. Sezuva se nam pri vsakem koraku tako, kakor da bi bili čevlji kar za celo številko več j i od lanske zime. Ker bomo pa pozimi nosile h kostimu in plašču močnejše čevlje, ki so bolj ali manj zaprti, si bomo pomagale na prav lahek in praktičen način. Iz ostankov tanjše volne si bomo napletle navadna stopala.
Na vsako pletilko nasnujemo 16 petelj, pletemo nekaj centimetrov roba iz 2 desnih in 2 levih petelj, in pletemo iz samih desnih stopalo. Paziti moramo, da stopalo ni prekratko in tudi ne predolgo, da bi se pri izrezu čevlja ne videlo. Ta stopala so predvsem namenjena občutljivejšim nogam, ker so mehka in topla in končno varuieio tanke nogavice, ki *e v močnejšin čevljih kar prerade hirajo.	M.	T..	Ljubljana
Riieva štruca
Kakršno koli meno, lahko tudi kuhano, zmelji, dodaj sesekljan zelen petršiij, strt strok česna, sesekljano čebulcK majerona. poper in napol kuhan riž. Če premoreš, dodaj tudi 1 celo jajce. Vse skupai dobro preme: Saj, izoblikuj štruco. Dovaljai v moki in speci. Daj s solato ali kislo repo na mizo.	M.	P..	Ljubljana
*
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objav? v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšn.h nakazil. ■— Prispevke naslovite na Uredništvo ^Družinskega tedniku«, Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal Si5
COID1ME1IO BOLOGNA
pez pasta al sugo
10 pravil za nego pozimi
POZOR! MRAZ PRIHAJA!
Ali ste že opazili, da so ženske pozimi manj lepe? Ker so namreč izpostavljene tisočerim neprijetnostim i. .aza. Plina ar-o nekaj nasvetov, da se boste oborožile proti tem nevšečnostim.
1. Prehod mrzlega zraka v toploto ''urjenih sob ima za posledico, da plane kri v obraz. S časom postane tako obraz tcajno rdeč, česar prav gotovo ne marate. Če hočete to preprečiti, si vsak večer polagajte obkladke iz mlačnega čaja, skuhanega iz slezovih (ajbiševih) koreninic.
2. Pozimi so roke pogosto rdeče in nabrekle. Da to preprečite in da boste poživili krvni obtok, dvignite kdaj pa kdn	kvišku,	hitro raz-
klepajte in sklepajte prste in krožite z zapestji.
3. Če so postali vaši nohti krhki, kar se pozimi pogostj zgodi, opustite loščenje . teden dni in vsak dan natirajte nohte z jodovim alkoholom.
4. Ozebline so najčešče posledica pomanjkanja vitamina v telesu. Lahko si pa bolečine omilite, če jih na-tirate s temle mazilom: 2 g resorcina, 2 g evkai <r> r°ga olja, 2 g terpenti-noga olja in 16 g kolodija.
5. Na suhe 'nice, ki se rade luščijo, položimo večkrat na dan obkladke iz	veoa	čaia.	Preden	le-
žete, se na debelo namažite z mastno kremo.
7. Trepalnice se v mrazu rade lomijo. Mažite si jih z ricinovim oljem!
8. Lasje, so pozimi tudi dosti bolj suhi akor 'cer. Umivajte si jih manj pogosto in nadomestite umivanje s tem, da si lase čistite s čopkom vate, nat.očenim v lasni vodi.
9. Mraz poleni krvni obtok, zato so gležnji pogosto otekli. To lahko preprečite tako, da se vsako jutro masirate. LczUe na hrbet, dvignite noge kvišku in z rokami korenito drgnite noge od gležnjev do kolen dvajsetkrat zapovrstjo.
10. R vnajte se po gornjih nasvetih in ostali boste lepi tudi v najhujšem mrazu!
ZAČIMBA BOLOGNA
omaka za testenine
 -----
sahs;-.;;
Urejuje A. Preinfalk
Problem št. 203.
Sestavil C. Behting
Mat v 3 potezah
Problem st. 204.
Sestavil A. Kotzig
(Ti trije modeli so risani izrečno za »Družinski tednik« in njso bili Se objavljeni.) ^ športni plašč s kapuco, granatno rdeče barve. Dva velika žepa in širok pas { so edini okras. Kapuca je podložena s sivim, debele zimske na roko pletene | nogavice so pa sivo-rdeče barve. Drugi model naše slike kaže visoko zaprti plašč iz sivega jerseya. V životu ima dve odprti gubi, pod pasom pa dva žepa. K tem plašču se poda rjastorjava ruta in prav takšne rokavice. Zadnji pl?šč na naši sliki je olivnomodre barve. Močne gube na hrbtu zadrgne pa-s, ki se zapenja s široko zaponko. Cepiča na glavi je iz istega blaga kakor ;; plašč, ruta in rokavice so pa temnordeče barve.
Kako negujemo ušesa
Prav tako kakor vsak dan umijemo obraz, tako bi morali vsak dan očistiti tudi notranjščino ušes. Le redko se zgodi, da se komu nabira v ušesih maslo v preveliki meri zaradi bolezni, največkrat je temu vzrok samo po manjkljiva čistoča. Prav tako je tudi drugim nevšečnostim sluha največkrat kriva nesnaga, ki si jo pozabimo vsak dan znova spraviti iz ušes. Ušesa oči stimo tako, da ovijemc na leseno paličico malo vate in si z lahkim priti skom očistimo ušesno votlino. Nikdar pa ne smemo vrtati po ušesih s kakšnim ostrim predmetom! Kadar čutite, da se vam kljub vsakodnevni negi maslo v ušesih trdi in vas v ušesni notranjščini boli, tedaj pojdite k zdravniku, ker imate prav gotovo bolno uho.
Prav tako vprašajte zdravnika za svet, če vam po ušesih večkrat brez vzroka šumi ali zvoni. V tem primeru je namreč nevšečnosti krivo splošno telesno počutje. Največkrat po ušesih šumi slabokrvnim in živčnim ljudem. Nevšečnost se da torej odpraviti samo z zdravili, ki jih po pregledu predpise zdravnik, ne pa z vsemi mogočimi drugimi pripomočki, ki prej škodujejo, ko koristijo.
Kadar vas po ušesih trga, nimate pa pri tem vročine, vlijte v uho nekaj kapljic toplega olja, če pa tega ni mate, glicerina in zamašite uho s ščepcem vate. Nikar ne brskajte po uSes-nl votlini in ne vlivajte vanjo vode. Kakor hitro pa dobite vročino, pokličite zdravnika, ker si pri vnetju srednjega ušesa, ki v takšnem primeru največkrat nastopi, sami ne morete pomagati. Prav tako vam samo zdravnik more pomagati, če vas potem, ko vas je trgalo po ušesih, začno boleti še vratne žleze.
če vam je v uho zlezla žuželka, ali vam je vanj padel kakšen majhen predmet, nalijte v uho olja in mimo počakajte, ker bo žuželka ali predmet z oljem vred sam od sebe prišel iz ušesa.
Ostani mlada!
Navadno si ljudje žele. da bi dočakali zelo visoko starost, vendar si pa nihče ne želi biti star. Mnogim izmed nas se zdi. da ie edino mladost osrečujoča in 80 žalostni, ker ne morsio ostati večno mladi.
Vendar to ne drži. Človek lahko ostane tako dolgo mlad. kolikor dolgo hoče. Mladosten namreč ni samo tisti, ki ima rožnata lica. prožno hojo in gibčne noge. temveč vsak. ki zna ohraniti mlado dušo.
Pogosto je zgubana in sivolasa babica. mladostnejša kakor njena vnukinja. Saj je znano, da so na svetu mladi starci in sta'ri mladeniči. Telo se torej po mili volji lahko stara, samo da ohranimo prožne, mladostne misli. Temeljni nasveti za ohranitev mladosti so tele:
Ne delaj tega. kar delajo drugi in ne oziraj se na govorice ljudi. Skušai s svojimi očmi gledati resnici in poštenosti v obraz, pa bo Ivoi duh ostal veder in mladosten.
Veruj! Samo vera ohranjuje mla; dost. Veruj vase v druge in v moč vsega sveta Kdor nikomur in ničemur ne more več verjeti, ta ie star.
Brez vere človeku ni lahko živeti. Dvom in pesimizem sta glavna nepri-jatelja tvoje mladosti. Oba zavijata tvojo dušo v somrak.
Tisti, ki misli, da vse ve. ie starec, pa naj bo po letih mladenič. Samo tisti ie mlad. ki ve. da se mora še veliko naučiti.
Ne straši se trpljenja, bolezni in sploh vsega kar te lahko doleti! Strah pije kri. slabi živce in stara. Narobe: ohrani dobro voljo iu pokaži, da si močna!
Če boš tako hranila svojega duha. te bodo vnukinje začudene izpraše-' vale. kako si živela, da si do tako visoke starosti ohranila mladost.
Požrla sem iglo, kako naj si pomagam?
Otroci pogosto delajo svojim staršem skrbi, ker pri igranju požro vse mo goče predmete. Na srečo takšna nesreča navadno ne terja večjih nevšečnosti, če predmet, ki ga je otrok požrl ni oster. Velikokrat se je pa zgodilo, da je tudi šivanka ali žebelj brez zdravniške pomoči ali poškodovanja notranjih organov, opravil svojo pot po telesu in spet prišel na dan.
Otroku, ki je požrl kakršen koli-predmet, skuhajte kašasto jed. najbolje je iz krompirja. Kašasta jed se bo v želodcu ovila okrog pogoltnenega predmeta in omilila njegovo delovanje. V nobenem primeru pa ne dajajte otroku odvajalnih pripomočkov.
Cc se je pogoltnjen predmet zataknil;; v požiralniku in ga otrok tudi s kašlja-; njem ne more spraviti iz grla, nemu-' doma pokličite zdravnika, ker se lahkot otrok zaduši.	;
Iz nosa spravimo žuželko ali kakšen predmet najlaže s kihanjem. Nasujte otroku pod nos popra ali praška za kihanje, pa bo nevšečnost sama prišla iz njega.
Trsko spravimo Izpod kože tako. da s prstom pritisnemo na konec rane in skušamo trsko prijeti s pinceto, če se nam zatrga, pa rano kratko in malo pogumno zarežimo z nožem, ker bomo samo tako lahko trsko do zadnjega koščka dobili iz kože.
Posebno pazljivi moramo biti pri odstranjevanju predmetov iz oči. Sami lahko spravite nevšečnosti iz očesa, če dolgo gledamo v eno samo točko, tako da nam začno teči solze. Z njimi vred bo prišel iz oči tudi predmet. Sicer sl pa lahko odstranite prah iz oči s po močjo robca, ki pa mora biti čist.
Mat v 2 potezah
Porabni nasveti B
Pri preselitvi vam dostikrat ostane; le malo časa. Najprej preglejte vse; svoje stvari ln jih razdelite v štiri sku-' pine: 1. kar je treba vzeti s seboj,! 2. prodati, 3. podariti, .4. zavreči. Pri; vsem tem pa glejte, da se ne boste, dale zapeljati od prevelike sentlmen-; talnosti. In še nekaj: Na vse zavoje,' kovčege in zaboje napišite vsebino. Vse ključke označite s številkami, zakaj red je pol življenja.
Ali že veste, da sta porcelan in belo. prstena posoda veliko trpežnejša, če jo enkrat na leto postavimo v čisto vodo, ki ne vsebuje apnenca, počasi segrevamo, pustimo četrt ure vreti in potem v vodi ohladimo?
Ščetko za lase operemo v mrzli vodi, ki ste ji dodali nekoliko salmijaka. V vodi namakamo samo ščetino in moramo biti previdni, da ne namočimo tudi lesa. če pa ščetine postanejo premehke, jih namočimo v galunovo raztopino, da postanejo spet trde.
Zelenili, trdili listov pora nikar ne zametujte! Očistite jih. posušite, zdrobite v prah in shranite za zimo. Tako si boste pripravile dobro in okusno začimbo za juho.
Vaša termnska ie pričela puščati. Nezgoda ie najbrže v tem. da se je zamašek zožil. Zavrtajte z narobne strani v zamašek luknjo, zabijte vanio košček lesa — in steklenica bo popravljena.
Boj za drugo nagrado
225. SICILJANSKA OBRAMBA
P. Keres—J. Foltys.
Monakovo, sept. 1942.
1. e4, c5. [Foltys se je na tem turnirju omejil proti odprtim otvoritvam s sicilsko obrambo, ki mu je samo v tej partiji odpovedala.] 2. Sf6, d6. 3. d4, cd4. 4. SXd4, Sf6. 5. f3. [Precej nenavaden ukrep, ki je naperjen proti zmajski varianti, saj bi na g6 beli odgovoril s 6. c4 in se zelo utrdil v središču; okolnost pa, da beli ni igral 5. Sc3, omogoči črnemu, da igra takoj na izvedbo d5; prvi pogoj je, da be lemu prepreči e4—e5. l ; e5. 6. Lb5 -+-, Ld7. [Izkustvo kaže, da : je mnogo bolje s Sd7 ohraniti tega llovca za obrambo belih polj.] 7. LXd7 + , ;SbXd7. [DXd7 ni zadostno.] 8. Sf5, ;Sb6. 9. Lg5, d5. 10. Dd3, g6. [črni ima že neprilike in raje sam žrtvuje kmeta, 'kakor da bi ga vzel in se izpostavil močnemu napadu: de4. 11. Db5 + , Sbd7. 12. Sc3 in 0 0 0 itd.; seveda se mu tudi tu ne godi dobro.] 11. Se3, d4. 12. Sg4, Le7. 13. SXe5, 0 0. [Kralj j« na varnem, a težav še ni konec.]
14. Lh6, Lb4+. 15. c3, Teg. 16. cb4, TXe5. 17. #0, Tc8. 18. Sd2, Te6. 19. Taci, Tec6. 20.TXc6, TXc6.21. Sb3. [Črnemu žrtev kmeta ni prinesla olajšanja, temveč ima skrbi s slabotnim kmetom in z obema skakačema, ki težko najdeta boljša mesta.] Tc4. 22. Tel!, Dc7. [Na TXb4? bi trdnjava zašla: 23. a3, Ta4. 24. Sc5. Ta5. 25. SXb7; zdaj gre pa še en kmet k vragu.] 23. DXd4, TXd4. 24. TXc7, Td7. 25. Tel. [Ker črne figure slabo stoje, beli niti ne menja; partija je že od ločena.]
Se8. 26. So5, Te7. 27. a4, f6. 28. Lf4, Kf7. 29. Kf2, Sa8. [Iz takih pozicij se ni še nikoli nič dobrega rodilo.] 30. tb8, b6. [Z a6 bi se nekaj dlje držal, a na stvari nič ne spremeni.] 31. Sa6, Tb7. 32. Tc8, Ke7. 33. Lg3. Ker izgubi skakača v sramotnem kotu, se je črni vdal. Ta zmaga je Keresu pomagala na drugo mesto; igral je zelo točno, : posebnega napora pa ni bilo treba, Isaj je postal Foltys tako rekoč žrtev ;otvoritve.
saj si je na prvi deski priboril 70 “/o vseh možnih točk in večkratni zmagovalec, a do nedavnega še emigrant Neikirch.
Bolgarija v šahu dobro napreduje. V Monakovem je bila še zadnja, v Buenos Airesu 1. 1933. pa v skupini B že peta.
Rešitev problema it. 202.
1. c4, Rrozj DX (15 mat. Zanimiv model plašča iz grobega koc-j i. ... e». 2. Bf2 mat. kastega blaga, ki se zapenja — zadaj j ... sxo4 2 Dff> mat. s patentno zadrgo! Pokrivalo je kom- h. ... si>4 2. 8xcB mat. binacija turbana in krznene kučme in; i, ... 8e7. 2. Sxd0 mat. se čudovito poda modernemu obraza1 i. ... ixe5+, 2. Dxe5mat.
Vesti
V zagrebškem turnirju je prišlo do nepričakovane spremembe. Mojstra Rabarja, ki je izstopil, je zamenjal inž. Dydzinsky. Pa menda ni vplivala na to odločitev izgubljena prekinjena partija z Laburo? Kakovost in zanimivost turnirja je s tem močno padla, škejda.
Po tretjem kolu vodi inž. Kindij z vsemi tremi zmagami.
Letošnii prvak Bolgarske je dr. Tošev, ki je" zdaj — po smrti nadarjenega Geševa — tam brez dvoma najmočnejši šahist. 2e 1. 1933. je v tekmi z Ge ševom podlegel šele v drugem dvoboju za državno prvenstvo.
Turnir v Sofiji se je takole končal: dr. Tošev 9'/: točke od 14 možnih; Sledita mu Bidev in Popov po 9 točk, Malčev 8V», Dimitrov in Karastojčev po 8 točk itd. Izid kaže. da so se močno klali. Bidev je že iz bivše Ju goslavije znani amater Bidič, Popov je pa najmlajši med dobrimi in torej mnogo obeta. Dodati je treba, da se letošnjega tekmovan;a nifta udeležila dvakratni prvak Cvetkov, ki ;e odlično igral na olimpiadi v Buenos Airesu,
Nadaljevanje v 4. stolpcu poa črto
Izda.a ££., Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d, ? Ljubljani; za tiskar no odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.