ii (kil J ud HeUšef*. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote ♦ > .i« UrijilM te e»r*v»Ukt Ml South Uwndal« in. Off te« of Puhlic, tion MIT Soeth Lovodal« Ave, Totapboos, Roekw«ll 4904 fl^TEAK XXXL Oaoa lista j« |Mt _CHICAGO, ILL., PETEK, 20. MAJA (MAY ŽOj, 1S38. Ao-ptam* fee —ilteg st ipcctal rsta of postale proridsd for ta esctioa 1101, Aot of Oet I. HIT, aathortssd on Jost 14, lili Bubsertptloo |6.00 Tssrtj ftTEV.—NUMBER 100 odja laboritske opozicije ožigosal kupčijo z Italijo gled Anglije je padel v Ameriki, kar je posledica zunanje politike Chamberlainove vlade. Lord Halifax je v odgovoru na očitke dejal, da je Velika Britanija veliko pridobila s sklenitvijo prijateljskega pakta z Mussolinijem 1 ■ 1 ■ M^MM^mhhmmBSSSBSBSSSSBLmI Zadnje vesti Sanghaj. — Japonci so poklali 7000 Kitajcev v Sučovu z bombami in strojnicami. PARIZ. — Evropa stoji pred novo krizo. Mussolini zahteva, da Francija pomaga fašistom do zmage v Španiji in pretrga vse jfije silno padel T Združenih j stike a Sovjetsko unijo, Tosahte ,ondon, 19. maja. — Lord lifax je izzval največji polili vihar, odkar je postal zu-. minister, ko je v zbornici Sov zagovarjal sklenitev pri-djskega pakta s fašistično ijo in kupčijo, da Anglija podjarmljenje Abesinije Italiji. aron Sneli, vodja laboritske icije, je dejal, da je ugled iu, je tudi kritiziral skleni-pakta z Italijo, dočim ga je tenburški nadškof Cosmo don Ung zagovarjal. Lang »ledirai, naj angleška vlada ra Mussolinija, naj dovoli emu cesarju Selaziju vrni-Abesinijo ter mu podeli »oblast pri vladanju te dr- unanji minister je zagovar-realistično" politiko, katere je utrditev miru. Dejal je, e Anglija veliko pridobila s »itvijo prijateljskega pakte dijo in da se zdaj trudi, da »ličen pakt z nacijsko »čijo. Angleški načrt glede tanja italijanske osvojitve »nije je bil odobren na zad->ji sveta Lige narodov in on verjen, da se bodo provizije, učene v angleško-italijan-« paktu, izvajale. ebata o zunanji politiki mberlainove vlade v zbornikov je trajala osem ur." 1 zaključkom je bil predlog 6 nezaupnice vladi umak-• Kljub temi! je debata po-da ne tudi konservativci trinjajo z zunanjo politiko, mir za vsako ceno. vo je menda Hitler narekoval Muasoliniju. PRAGA. — Pol milijona Cehov je demonstriralo proti na-cijski Nemčiji; bili so spopadi na ulicah. LONDON. — Iz Pariza poro-čajo, da aovjeteka vlada pritiska na Francijo, naj pošlje strelivo španskim lojallstom. vah, da Anglija izgublja itrolo v Sredozemlju in da ieikemu imperiju preti večja irnost kot kdaj prej od Na-sonovih časov, ker se klanja d diktatorji. Očital je Cham-lainovi vladi, da daje konce-agresivnim državam in da ■ankcionirala italijansko in-ijo Abesinije. Ona brani far-neintervencije v Španiji v do ljudski vladi. Ako mi lahko kupujemo o-e v Ameriki, dasi Anglija ni adena, zakaj ne bi smela nija, ki se bori za obstoj re-ike in svobode proti zatiral-, kupovati orožja kjerkoli ga t dobiti?" je vprašal Sneli, je stavil tudi predlog, da rnica lordov obsodi zunanjo tiko premier ja Chamberlai- Pariš, 19. maja. — Francija •v. H. Hensley, škof v Dur se j**d»e««ie, da ie bol j utrdi svoje kolonije v Afriki zdaj, ko vse kaže, da se bodo pogajanja glede sklenitve prijateljskega pakta, kl se vršijo v Rimu, razbila. Francija utrjuje svoje kolonije Možnost poloma pogajanj z Italijo ®*ci/a proti re-«*c i ji izdatkov WPA ** Vork. - v svrho učin-£ opozicije proti načrtu ad-»tracije WI»A, ki določa o-lev lzdatkov na tisoč dolar-n* leto za vsakega delavca, * v'7lv<> kampanje pover-' Posebnemu delavskemu od-ZT *H !v"rijo voditelji unij * za induatrijsko organi-» Ameriške delavske fe- , m ^•»fom sodelu-JJ^^aka zveza, organi-^poselnih. Odrejene so * T^natrttijt pred uradi SBV zdaj pa eo "»nmr e *,ed« »P1«*"«* i prpd sta- New Yorku. Uve- jen* „ x '"r"u. uve- ** 1*00, bi Zlasti udarilo mil* UfKH,leni pri grad-^ Projektov. Iz tega 71* zedinile vee »rune General Jules Buhrer, novi načelnik šti&a kolonialnih armad, je včeraj odredil rekrutira-nje domačinov v Tu nisi j i, francoski koloniji, ki meji ob Libijo, italijansko kolonijo. Kolonialne armade, ki zdaj štejejo 120,000 mož, bodo povečane, zaeno pa bo Francija zgradila "malo magi-notsko trdnjavsko črto" ob Libiji. Iz Rima je prišla vest, da je nastal zastoj v pogajanjih med Julesem Blondelom, francoskim opravnikom poslaniških poslov v Italiji, in grofom Cianom, italijanskim zunanjim ministrom. Za zastoj je odgovoren Mussolini, ki je zahteval, da mora Francija priznati fašistični režim generala Franca v Španiji. Drugi vzrok je v odklonitvi zahteve, da morajo imeti Italijani v Tunisi-ji iste pravice kot Francozi. V tej koloniji živi 91,000 Italijanov, skoro toliko kot Francozov. Domače vesti V amaterski tekmi v radiu Waukegan, 111. — Mladi rojak Frank Mihevc, član društva B68 SNPJ, je zadnje dni izvojeval tretjo nagrado, ko se je udeležil amaterske tekme na radiopostaji WCFL v Chicagu. Igral je na okarino in proizvajal je dobro godbo, čeprav je samouk. Dne 20. maja (to je nocoj) Mihevc spet nastopi na isti postaji v programu The Starš of Tomorrow. Mihevc je nameščenec v uradu električne železnice. Mlad fant aretiran v Jolietu Joliet — V sredo zjutraj je policija prijela 21-letnega Jakoba Tarlepa, ki je hotel pobegniti z gasolinske postaje, na kateri je malo prej sodeloval pri ropu. Njegovega tovarifca — tudi mlad fant, ki se je pisal Tony Noose — je policija ustrelila. Terlep se je izgovarjal, da je bil Noose njegov vodja, ki je snoval rope, on je pa bil le njegov pomagač. V stari kraj na obisk Cleveland.—Ta teden so odpotovali na bbisk stare domovine Janko N. Rogelj, Viljem Can-don in miss Anica Eršte. Rog-ljtev rojstni kraj je Primskovo pri Kranju. — Drugi, ki so odpotovali Iz Clevelanda v stari kraj na obisk, so: Anton Baraga, Anton Jerman in Jos. Jan-ževič z ženo (vsi štirje z avtomobilom). " ^ floHH*ob v Clevelandu Cleveland. — Dne 17. t. m. je po dolgi bolezni umrl Jos. Ma-lenšek, star 77 let in doma iz Broda pri St. Vidu nad Ljubljano. V Ameriki zapušča tri sinove, štiri hčere ln brata. Avto ubil mladeniča Worcester, N. Y. — Zadnjo soboto se je pri avtni nesreči u-bil John Golja, star 24 let in rojen v Ameriki. Zapušča starše, dva brata in tri sestre. Zmaga časnikarjev v New Jerseyju Premirje v stavki mornarjev na zapadu Seattle, Wash. — Unija mornarskih delavcev je pristala na desetdnevno premirje v zvezi s stavko v Seattlu in Tacomi. Promet v pristanišču v Tacomi je bil popolnoma paraliziran in Seattle je bil tudi hudo prizadet, ko so mornarji in kurjači za-stavkali na parnikih. Premirje je predlagala organizacija delodajalcev—Pacific Coaat Water-front Employers Aasn. Stavka je bila oklicana na parnikih She-pard Steamship Co. Nova ustava italijanske fašistične stranke Rim, 19. maja. — Mussolinije-va definicija fašizma kot pojma držsve, v kateri kolektivizem nadomesti individualizem. poveli-čsvsnje vojne in odklonitve demokracije je poudarjena v novi ustavi fašistične strsnke. Uste- Izdajatelj podpisal dogovor z unijo Orsnge, N. J. — (FP) — Deset dni trajajoče stavka pri listu Orange Courier je bila končana z zmago časnikarjev, Članov krajevnega gllda. Trije Časnikarji, ki so bili odpuščeni, bodo ponovno uposleni v smislu sklenjenega dogovora. Dogovor tUdI prepoveduje znižanje plače ia odslovi t va. Izdajatelj William Hirsch, ki ni redno izplačeval zaslužka časnikarjem, Je že prej izjavil, da je pripravljen skleniti dogovor, če ne bodo časnikarji zahtevali plače vsak teden. Stavkarji so na to odgovorili s pikettrenjem veletrgovin, kl so oglaševale v listu. Te so se potem pritožile in zapretile, da bodo ustavile oglaševanje, nakar se je Hirsch podal. To je bila prva zmaga v stavki pri tem lietu. Pred nekaj Isti so zastavkali tiskarji, toda iadaJatelj je zdrobil stavko s pomočjo stavkolomcev, ki mu Jih je preskrbela firma Flagg, stsvkoiomsks agentura organizacij* časopisnih magnstov. V zadnji staviti so tiskarji pomagali časnikarjem. va Ja bila včeraj objavljena v u-radnem glasilu In podpisala ste jo Mussolini in kralj Victor E- Češka vlada odbila zahteve nacijev Praga pravi, da je Hen-lein orodje nemškega diktatorja j , Praga, 19. maja. — Upanje, da bo konflikt med sudetskimi Nemci in češkoslovaško vlado poravnan na miren način, je padlo v vodo. Možnost, da se bosta sestala premier Milan Hodža in Konrad Henlein, vodja sudet-skih Nemcev, je izginila. Henlein, ki je spoznal, da ga Hodža že radi avojega dostojanstva ne bo povabil na konferenco, se je zdaj ponižal in izrekel željo, da bi rad govoril s premierjem. Doslej Hodža še ni u-godil želji in vse kaže, da bo ignoriral apel. Sudetski Nemci trdijo, da Ho- dža še ni revidiral svojega sta lišča, ki ga je pojasnil v svojem govoru po radiu qred nekaj tedni. Takrat je le obljubil, da bo njegova vlada revidirala nekatere zakone in odredbe, ki se tičejo narodnostnih njanjšin. Za kulisami so druge sile, kl podžigajo sovraštvo. Češkoslovaška vlada je prepričana, da je Henlein le Hitlerjeva lutka in da so njegove zahteve, da morajo sudetski Nemci dobiti avtonomijo, pretveza. Ako bi vlada pristala na te zahteve, bi šli dalje in zahtevali razpis plebiscita glede priključitve k Veliki Nemčiji. Sudetski Nemci sami potrjujejo to domnevo, ker naglašajo, da njihov problem ni več v Pragi, temveč v Berlinu ln Londonu. Češki voditelji so uverjeni, da bodo dobili pomol v Franciji, Angliji in Ameriki, ako bo Hitler napadel Češkoslovaško. Najbolj se zanašajo na Ameriko, da bo v kritičnem momentu podprla demokratično republiko. Japonska armada zasedla Sučov HILLMAN PRIPOROČA SPRAVO MED CIOJN ADF Tekma v gradnji delavskega gibanja naj nadomesti civilno vojno OBNOVITEV MIROVNIH POGAJANJ | Atlantic Clty, N. J. — (FP) — Možnoet zbližanja med Odborom za industrijsko organlsa-cijo in Ameriško delavsko federacijo se je pokazala na konven-cijilcrojaške unije Amalgamatad Clothing Workere. Sidney Hlll-man, predsednik te unije, ja v svojem govoru izrazil upanje, da bodo ovire kmalu odstranjene ln Tokio se pripravlja na proslave zmage Tokio, 19. maja. — Japonske čete so danes zasedle Sučov, strateglčno mesto ln važno Železniško križišče. Okupacija Su-čova je bil cilj ofenzive, ki so jo Japonci odredili zadnji teden. Japonska časopisna agentura Domei poroča, da so prve japonske čete vkorakale v mesto ob devetih zjutraj z zapad ne strani pod kritjem topniškega bombardiranja. Prej so Japonski letalci obstreljevali meeto iz zraka. V Toki ju se pripravljajo na velike proslave zmage. Cez milijon prebivalcev sa bo danes zbralo v parku Hlbiyju. Tu bodo poslušali govore po radiu, kl bodo oddajani direktno s fronte v centralni Kitajski. Predstavnik zunanjega urada je naznanil, da lx>do japonske čete zdaj pričele prodirati proti Hankovu, kjer je začasni sedež kitajske vlsde. Ako ee bodo Ki-tajci upirali, bodo uničeni. Japonske vojaške avtoritete pravijo, ds je kitajska armada 200,000 mož v lunghajskl coni že v žaklju. Japon*ka bojna črte je bila konsolidirana in Kitajci ne bodo mogli uataviti prodiranja proti Hankovu. Kitajci porošsjo o protiofen-zivi južno od Tsngšans, kl leži ob progi lunghajske železnice In je oddsljen okrog 50 milj od Hu-čova. Dve japonski koloni ste bili v tej protiofenzlvl vrženi nazaj. Kitsjski odpor js tudi mo-čsn ns fronti med mestoma Taj-červang In Pihsten, kjer so pred nekaj tedni kitajska čete ustavile japonsko prodiranje proti Sučovu. da bosta organizaciji končali ol-vil no vojno, temu pa bo sledila tekma v gradnji delavskega gibanja. Cez dvajset resolucij je bilo predloženih delegatom, ki urgi-rajo poravnavo konflikta mad CIO in ADF. Hillman je v svojem govoru naglasll, da bo spor končan kakor hitro bo Članstvo obeh grup odločno povedalo, da hoče mir v svojih vrstah. Omenil je, da sedanja situacija sliči oni, v kateri se je nahajala pred leti njegova unija, ko se je odcepila od Ameriške delavske federacije. — Pred zaključkom konvencije so delegatje dobili telegram od predsednika Roosevelta, v katerem se jim je zahvalil za obljubljeno podporo "new doalu". Predsednik je zagotovil delegate, da bo njegova administrativ«* stala na sedanji poti in uvajala socialne in ekonomske reforme. Elinore Herrlck, pokrajinska direktorica federalnega delav skega razsodišča v New Yorku, je v svojem govoru rakla, da razaodlšče ne bo pustilo delavcev na cedilu. Nasprotniki delavcev se ne bi smeli veseliti, ker je razsodišče umaknilo odloka proti nekaterim industrijskim korpora-cijam. To je storilo le, da prepreči nepotrebne legalna kontro-verze. Newyorški župan La Guardia je tudi v svojem govoru apeliral na voditelje unije, naj delajo za enotnost v delavskem gibanju. David Dubinsky, predsednik u-nije International Ladles' Gar-ment VVorkers, pa ja pozval Hill-mana, naj prevzame vodstvo akcije glede obnove pogajanj med Odborom za industrijsko organizacijo in Ameriško delavsko federacijo. Poročilo o obsegu brezposelnosti Skupno število je tako veliko kot itevilo prebivalcev 15 držav Washington, D. C„ 19. maja. —-8kupno Število registriranih brezposelnih delavcev v Ameriki je prav tako veliko kot število prebivalcev 15 držav. V armadi brezposelnih tvorijo osebe pod 25. letom in nad 45. letom starosti 61.3%, skoro dve tretjini. To je razvidno is poročila, ki ga je objavil John D. Biggers, direktor Štetja brezposelnih, ki ga je odredil kongres Ih se je vršilo v novembru preteklega lete. Registriralo se je 7,845,016 oseb in med temi je bilo 5,888,-401 totalno brezposelnih. 2,011,-615 oseb je izjavilo, da so delno upoilene pri rellfnlh tirtirvirth delih, ki jih financira federalna vlada. Da ilustrira obseg brezposelnosti, Je Biggers dejal, da hI vrsta bresposelnih, ako bi vsak stal dva čevlja od drugega, bila dolga od Washlngtona, D. C., do Los Angelesa, Cal. Število bresposelnih Je enako številu prebivalcev, kl jih imajo države Nevada, Wyom!ng, Dela-ware, Vermont, New Mežico, Arizona. Idaho, New Hampshlre, Utah, Montana, Norih Dakota, South Dakota, Rhode Island, Maine ln Oregon. Biggers pravi v svojem poročilu, da te ilustracije kažejo obseg brezposelnosti. Da Je potrebna akcija, kl naj bi rešila problem brezpoeelnostl, mora biti razumljivo slehernemu, Eden moški izmed oemlh In ena Ženska Izmed 28 so se registrirali kot brezposelni. T1 tvorijo isto število kot Imajo prebivalcev mesta Chicago, Phlla-delphia, Detrolt in St. I• d» — WMf H*,,,— ,ta*ta1y.. . ^ Landon, Hague in demokracija Pred nelutj dnevi je bil v Chicagu Alf M. Landon, znani republikanski predsedniški kandidat pri zadnjih volitvah. Bil je govornik na neki burbonski časnikarski prireditvi in pri tej priliki ai je apet privolil RoosevelU. To pot pa moramo nehote pritrditi I^andonu. OčiUl je namreč Kooscvdlu. dg slabo čuvaja stavno zajamčene civilne svobodščine v Jeraey Cityju. Pomislite! Undon, reprezentant Hearsta in druge ameriške reakcije, opozarja Roo-sevelta na škundalozne kršitve svobode govora in zborovanja v Jeraey Cityju!— In ima dober vzrok. Kar se dogaja zadnje čase v Jersey Cityju j)od županom Frankom Haguejem, presega že vae meje in daje neizmerno zadoščenje vsem sovražnikom demokracije—pred vsem hitlerjanskim Nemcem in fašističnim komedijantom vsake barve. Najlepše je pa to, ker je Hague—demokrat, to se pravi vpliven pristaš demokratske stranke in podpredsednik osrednjega odbora demokratske stranke Združenih državi Roosevelt je titularni vodja demokratske stranke. Ko so poročevalci pred kratkim Roo-sevelta vprašali, kaj bo storil v zadevi Hague-jeve diktature v Jersey Cityju, je odgovoril, da je to lokalna zadeva, nad katero on nima kontrole. Razumljivo je, da je ta teč Kooscveltu zelo neprlictj}u. Kpr Je glavni tyodja demokratske atra nfce, ink pre* »•dnik do neke meje moralno odgovornost za javna početja lokalnih demokratskih voditeljev, ne more pa nikogar prisiliti, da bi sledil njegovemu novemu dealu. Njegova strunka je razklana nu dva tabora: novo-dealovce in regularce ali staro gardo. Zupan Hague spada k stari gardi in kot tak kaže fige Kooseveltu—kljub temu je vplivna oaeba v demokratski atranki. Velika godla! Najbrže bo rtv, da Koosevelt ne more direktno, tehnično prijeti jcrseyskega diktatorčka, ki mu dela sramoto—res pa je tudi, tla bi ga Roosevelt lahko ukoril privatno. Tegu pa noče storiti, ker b! s tem izzval nov spor in demokratska atranka je že zdaj dovolj razdrapana!—Iz istega razloga—da bo ljubi miri—Koosevelt dopušča, da demokratski katoliški burbonci vodijo "nevtralno" zunanjo politiko z ozirom nn Španijo |ki zgledu Anglije! Undon Je lahko Iskren in lahko je hlnavakl glede situacije v Jeraey Cityju, priznati je pa treba, da je s svojo kritiko dotične situacije spravil RoosevHta v veliko zadrego. Doživeli smo. da se tilularnl reitkclonar zgraža nad zatiranjem svobode govora v mestu, v katerem pašuje demokratski žtipau! Tu imamo nov dokaz, da je demokratska stranka v Združenih drtfvah velik humbuff. Demokratična je ta stranka le (m> imenu, na papirju, faktlčno Je pa mešanica liberalnih demokratov, ki se zdaj nazlvajo novodealovci in pa burbonskih demokratov, ki ho demokrati le l*> imenu, v resnici pa so—veliki nuzadnjaki, prav takšni kot buvbonakl republikanci. Demokratska (to Je pravilen naziv, ker znači le ime. ne pa Ideje demokracije, po kateri bi zaslutila naziv demokratična) stranka ne predstavlja demokracije niti v politiki, dočim v gospodarstvu in socialnih odnoAajih odprto predstavlja avtokratični indlvftdualiiem, torej kapitalist ičrm kasto. To mora biti jasno slehernemu čitatelju Prosvete. ki se zanima za ameriško |>o)itiko In ki hočr pravilno razumeti dnnaAnji politični kaos v Ameriki. Roosevelt bi rad a svojimi pristaši demo-kratiziral ameriško |iolitiko in vsaj deloma poskusil z demokratizlranjem ekonomije, ampak pri tem poslu Je naletel na dflielo skalo opozicije pri velikem delu lastne stranke; da Je U demokratska apeskija prav Uko efektivna kakor Je opozicija Iturbonskih republikancev, Je priča polom njegov« reforme vrhovnega mali-šča. reorganizira nja njegove »dminist racije in do malega vse njegove ekonomsko-socialn« zakonodaj«. Kaj mora slediti iz tega? To. da zavedni dela vel, ki ao res zavedni, ne smejo niti najmanj zaupati "demokraciji" demokratske stranke; zanesti ne ne smejo na "prijatelje", ki Jih p.>-stavljnjo politične mašine demokrat ske stran ke; zanesti se ne smejo niti na novodealovce. (DaUe * aa*aB holMLt Dopis h farme Kheldon. Wi*.—Slovenski farmarji se le redkokdaj oglasijo V javnosti, tako se le malokdaj kdo oglasi tudi iz naše farmarske naselbine. Utošnja iKimlad nam je prinesla obilo dežja, Uko da dosedaj nismo še skoro nič sejali; če dežev je ne preneha, bo kmalu prepozno. Seveda je dobro za seno ali mrvo: dosti dežja prinese obflo sena. Želim in upam, radiu. In razume se, da sem bil v paradi: dvakrat sem predrl skozi linijo paradni-kov in kulturnih vrtnarjev v nedeljo 15. maja v naši lepi me-tropoli. Tretjič pa so me poslali I K) 55. cesti na Superior ave. do 105th in nazaj na St. Clair. Ko sem šel s karo nazaj proti Public Stjuaru, srce našega Cle-velanda, je bila paradu že končana. Končal Jo je tako nbrirbtno sam mili liog, Tone Grdina pa ljudje, ki se tukaj hinavčfjo, pa so vedno le za vero in cesarja." I*ahko je tudi možno, da je sveti otec Um visoko gori nad oblaki posluhnil Ivana Cankarja ln uslišal njegov protest. Veste, Bog sam pa tudi prav dobro vse vidi in vse ve, pa jih je okrcal z grdim vremenom. Iskalni dnevnik Plain Dealer je poročal, da je bilo 5,000 pa-radnikov, kar pa je dokaj pretirano število. Ako jih je foilo 1,500, je to zelo lepo število in dosti bolj odgovarja resnici. Nadalje poroča omenjeni list, da je bilo od 75 do 100 tisoč gledalcev. Res jih je bilo mnogo, toda tudi to Število bo precej previsoko. Ampak ena stvar je tu. Govorimo še bolj kritično o njih in njihovem, kako ga lomijo, vendar nas oni kažejo drugim narodom, da smo res vsi Uki kulturonosci, in drugi verjamejo le to, kar vidijo. Videli so maso, ki se tako in tako vodi, in Uki so, pa lahko na nas pokažejo: taki ste! Potem pa: help yourself, brother! Vrhu tega pa Še tisk. O da, oni znajo bobnati in nad polovica našega metro-polskega naroda jim sledi. Druga polovica pa ne pokaže drugim narodom kaj smo, kako smo kul- -PETEK, 20 vu,. Poge?or s temi in onim, Ivan Molek JEZUITSKA IGRA S KRISTANOM Nezmotljivi (!) komunistični sodnikSH burghu, ki dajejo lekcije na desno in sveti m ProleUrcu, kakor kakšnim se še le zdaj uče a b c socializma bSS1 politike, so se zadnjič globoko pokloniliTA nu KrisUnu (tudi njim je zdaj Etbin U** glede članka "Dve, tri o socializmi ^H Maj«, Federated Pictore* Senator Claude Pepper iz Floride. O obisku Wiscon«ina La Salle, III.—V zadnjem mojem dopisu sem pozabil omeniti, da bo naše društvo Triglav št. 2, SNPJ, slavilo 35-letnico svojega obstanka v jeseni dne 25. septembra. To omenjam zato, da si ne bo kako drugo društva^Jolo-čilo U dan za svojo pri V nedeljo popoldne, maja, bo v Slovenskega narodnem domu kartna zabava gospodinjskega kluba, odsek SND. Vsak, kdor se količkaj zanima za gibanje v Sovenskem narodnem domu, ve, da je gospodinjski klub koristna ustanova za Dom, katerega je že veliko finančno podprla in pomaga pri vseh njegovih prireditvah; članice tudi rade pomagajo pri prireditvah drugih organizacij. Zato se udeležimo njih prireditev in jim pokažimo s tem, da smo jim hvaležni in da cenimo njih delo. Meseca junija bo deset let, ko turni, da nismo taki kot nas ti se je organiziral gospodinjski kažejo. Kaj šteje pri tem? Politika, klub. Slišal sem, da bodo za deset letnico priredile igro enkrat dragi moji! Navzoč je bil župan'v jeseni. Burton, senator Buckley, ki je |>ne prvega maja sva se z že-IX) radiu poviševal le Cankarja. \ no namenila, da obiščeva Nova-Imenoval je tudi druga dva, Ba- it0V0 družino na farmi blizu rage pa niti omenil ni. Navzoč Graftona, Wis., mimogrede pa je bil državni governer Davey,'tudj izrabiva priliko, da priso-in naši kulturneži bodo sedaj „tvujeva prireditvi socialističnih lahko rekli pred "politično" pub- klubov JSZ v Milwaukee in West llko, kot vselej, da oni kontroli- Allisu v dvorani South Side Turn, rajo naš narod v metropoli. Saj kjer Je bila uprizorjena drama se je tudi dogodilo, da je neki,«j*]«^ Ruda" in Je govoril drugi podpredsednik jednote tr- Frank Zaje, urednik Proletarca. iCo pridevm v MUwaukee, sva iz- dil, da on je predsednik jednote1 s 50 tisoč člani. Tako se dela pri nas, kadar gre za to, da se pokažemo kdo smo Slovenci. V soboto, dne 14. maja, ko je prispel naš ljubljanski gost, jo bil Tone Grdina razočaran. Pričakovati bi ga morala že v soboto godbn In velika množica občinstva v .SND na St. Clairju. Ko pa so je doktore pojavil v dvorani, je bilo le nekaj tucatov navzočih. Grdina se je oziral po praznih stolih, po galeriji— manjkalo je ljudstva. Kajti pričakovali so, du bodo ljudje prečastiti milostivi—tako ao jo na-zlvall—gospej županji Veri Adlešič poljubljali lepo ročico. To- llarry Woodrlnf. Načelnik federalnega vojnega departmenta vedela žalostno novico, da je Franku Novaku umrl najmlajši ljubljeni sin Jerry, sUr 6 let in deset mesecev in rojen v Mills-tonu, Wis. Ta žalostna novica nama je prekrižala najin načrt, namesto da bi se udeležila igre in govora, sva šla na pogreb, kateri je bil isti popoldne. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi in mnogo vencev in cvetlic so darovali, katere so položili na grob. To priča, da so tamošnji rojaki in drugi narodi, ki so večina samo Nemci, zelo prijazni in radi pomagajo v vseh ozirih v času nesreče. Kljub težki izgubi, ki je no bo mogla pozabiti Novakova druilna, jim je v veliko tolažbo, ko so se prepričali, da imajo v svojem okolišču dobre sosede in iskrene prijatelje. Pogreba so se iz VVillard udeležili mrs. Bergant, John Aumar., Jo-sep Sleme ln njegova hči in sin, ls Milwaukeeja pa Frank Atp-ner in njegova žena, John Kopri-vec ml. In Ixnvrenc In Katy Zavori. Novakova tfružina se vsem iskreno zahvaljuje. Zvečer amo se vrnili v MiTwau-keo-na klubov o veselico, kjer smo se sestali z mnogimi prijatelji in znanci, s katerimi se nismo videli že mnoga leU. Obujali smo stare spomine in pogovorili o tem in onem. Le prehitro je potekal čas, da smo se morali rasideti. Resnično je v Ukih slučajih prijetno na veselici, ki Je veselica, da ti ni tal ne sa denar ne za čas, ki se ga sa-pravi. Prenočila sva pri Zaver-lovih. Drugi dan smo s Katy Za veri obiskali Alpnerjeve in od Um nas je Alpnerjeva hči Kve-lyn peljala k Franku Ermencu. kjer smo si ogledali njegov novi pogrebni zavod. Tako lepega in umetniško urejenega zavoda še nisem videl v mojem življenju. Posebno me je pa zanimalo, ker zavod krasi veliko Število lepih slik, delo našega: dobro znamega rojaka in pripoznanega umetnika G. H. Peruška iz Clevelanda. Le žal, da je mejd Slovenci Uko malo zavednih trgovcev kot je Frank Ermenc, da bi umetnika gmotno podprli in mu pomogli še do večjih in bogatejših del, če bi imel zadostne finance. Popoldne so pa Novakovi prišli po nas in smo se odpeljali na njihovo farmo, katera leži na prijaznem kraju poleg tlakovane ceste blizu Graftona, kakih 24 milj od Milwaukee. Med potjo smo videli, da je Um veliko več življenja kot ga je tukaj v La Salhi, ker gradijo toliko lepih in modernih hiš, v našem okolišču pa je popolnoma mrtve v tem oziru. V Port Washingtonu nam je Novakov zet, ki je tam zapo slen, razkazal elektrarno, katera je menda ena največjih na sve tu in je sUla 12 milijonov dolarjev. Novakovim, Alpnerje vim in Zaverlovim se iskreno zahvaljujeva za postrežbo in naklonjenost. Frank Martinjak, (Z). Rad ioprogr am Kentmerer, Wyo.—V nedeljo, dne 15. maja ob 10.30 dopoldne, smo tukaj slišali radioprogram iz Clevelanda s slavja kulturnega vrta. Slišal se je zelo dobro, kar bi želeli večkrat slišati. Človek se počuti jako dobro, ko sliši slovenski program, ki je dosegel tudi nas v daljnem Wyomingu. Oddajala ga je Columbia Broad-casting Co. Anton Tratnik. Sokoliči gredo na zlet Cicero, III.—Jutri, v soboto 21. maja,, priredijo Rdeči sokoliči (Red Falcons) svoj prvi letoš nji zlet v prosto naravo. Že zadnjo soboto so ga nameravali pri roditi, a jim je deževno vreme prekrižalo račune. Vse so že imeli pripravljeno, jestvlne in prtljago, pa je njihov načrt splaval po vodi. Toda to jim ni kalilo veselja: zabavali so se kar v gornji dvorani Slovenskega delavskega centra, kjer zborujejo, pospravili so pripravljene sendviče "pod streho" in veselo raja* li. Mladina se pač rada zabava in v tem je dokaj iznajdljiva. Kljubovali so torej dežju kot "neustrašena armada." Njihova direktorica Anne Beniger jim je naročila, naj se za to soboto spet dobro pripravijo za odhod na zlet, in če bo vreme spet nagajalo, se bodo pa spet zabavali v Centru na svoji seji in v šoli, nato pa ob zabavi. Na svoj zlet so Sokoliči povabili tudi mene in sem bila med njimi, da jim pomagam. Skoro vsi ao bili točno na mestu. Da jih sU videli, kako razposajeno so se pripravljali in žvrgoleli. Z veseljem obiskujejo šolo ob sobotah* Večkrat se pomtidijo tudi v jrvem nadstropju, kjer je upravništvo in uredništvo Proletarca ter glavni sUn JSZ, da se pogovorijo s Pogorelcem in Drašferjem in Zaitzem. Kadar ni zadnji preveč uraden, da sname svoje naočnike m se jim pri-jazne si as meje. se okorajžehi približajo. Ko je v uradu delal John tlak, so ga redno obiskovali, se s njim rasgovarjali in mu zaupali svoje skrivnosti, zato se ga še vedno radi spominjajo. Radi se tudi usUvija v pri- glAsu. V luči njihove "nove linije" iT? * potrebno. J€ Jeto*| Pittsburška trojica namreč vidi v am^i rtem Kristanovem čhmku "stvarno za2 nedavne sugestije v Prosveti glede Prevn2 tenja sociaMstičfcih ciljev. Jasno je fcurški nezmotljive! (!) smatrajo to Z™ za krivoverni in diktatoričen čin (in ZS ki je seveda v konfliktu z dogmami pravovernega dikUtorja Stalina. V Pjt2 ghu so že široko 2fjaH pričakujoč, da bo Z kar na svojo pest dfktiral revizijo soci^ za slovenske socialiste v Ameriki ali vsth Prosveto—in seveda je bil takoj krik, dati demokratično in moralo bi članstvo SNPJ a ločiti! S tem so nezmotljivci (!) pokazali h ko so naivni in ignorantni glede pojmov* svobodne, demokratične diskuzije o vsaki stv ri. Med demokratičnimi socialisti se laki stvarno razmotrlvajo vsa vprašanja in dal se sugestije o vsem—vsakdo lahko izreče svo mnenje, ne da bi zato veljal za kakšnega 1 dajalca" ali "krivoverca." Zadnje je mogofc pri dogmatikih m "edinozveličavnih .. * Nezmotljivci so kajpada naredili s Ki stanovlm člankom kakor svinja z mehom; v« So iz njega posamezne sUvke in s temi "doh zali," kar bi radi dokazali. Po jezuitsko! H cfuti naprejevci So pa previdno ignorirali pi znanje sodruga Etbina Kristana, da Marks« ni bil zadovoljen z vsemi svojimi teorijami! da so znanstveni socialisti za njim že velike i Vldiralf — ergo je revizija od časa do časa J trebna, kadar to zahtevajo razmere. In dal revizija danes potrebna, so v glavnem krivi f ski boljševiki, ki so na debelo potvorili Marki va načela in zdaj to potvorbo—spako držav« ga kapitalizma—nazivajo socializem! Fata 'pa bolj še vike pridno posnemajo in pravijo m grdi spaki v Nemčiji narodni socializem! ' Za vse resne socialiste mora biti jasno, i kakšen Molek ne bo sam nič revidiral, tudi ki šen KrisUn ne, niti vsi slovenski socialisti A paj ne—marveč je to naloga vseh socialistih znanstvenikov vsega sveta, namreč onih, kS rih ideal je demokratični socializem. Vsak y sameznik pa ima nepobitno pravico, da v dei kratični družbi—v kateri pravilno razlikujs znanstvena dejstva od dogem—svobodno hn ža svoje misli. .. .Zdaj pa nekaj drugega. Pittsburški kos nistični klovni (pravilen izraz, dasi ni lep) i danes klanjajo s. Etbinu Kristanu, ker misKJ da ga lahko izrabijo za pobijanje Molka. Se dve leti tega, odkar so imeli o Kristanu draj no sodbo. Dne 27. avguste 1936 so v Nipn pisali, da je ta Kristan "že zatoni!" poten, je že "večkrat potegnil za nos svoje oboievi Ije." Ker bodo Cankarjev glasnik morali v^ ževati zavedni delavci, bi morali dobiti a revijo boljšega urednika, ne pa Etbina KrB na, ki "ima umazano prošlost med ameri* Slovenci" in ki bo vsled tega "to svetinjo (Gl karjev glasnik) omadežil in oskrunil Uki boko—da bo lahko postala največji nar škandal—Cankar ne bi tega odobraval, ka v svojem kratkem življenju odklonil M družbo, kakor je Kristan." Tako so pittsburški klovni pisali o s. Kri nu leU 1936, danes mu pa dajejo poklone.' tančno po taktiki "nove linije!" KarsovT-blatili, to danes Hžejo! Danes priznaj so se prej grdo lagali—jutri pa bodo pn* da se danes postavljajo na glavo! Ali je» četje resnih, iskrenih in zanesljivih ljudi, ni naših starih bratov in sodrugov, ki« « nekaj smukajo okoli teh pustolovcev inj® lajo štafažo—nič sram? Š japonski izum keinit , V tokijskem zavodu za fiziko in raziskavanje je dr. Takeo Simicu ini^ pravo, ki omogoča predvajanje filmov pn ni svetlobi. Namesto običsjnega belefi J cijskega zaslona uporablja črno "plat"0 " luloida, ki ima na svoji površini 60,000 iw-Te izbokline odsevsjo baje popolnoma"« jektorja, vsako drugo svetlobo ps at)**™* Pred dvajsetimi lati najprej za službe in njihove oseo^ pa za napredne socialne Ideale. , stranka na splošno je na gosto vatnimi ekonomskimi interesi Glasovi iz naselbin M*Ijevnje . t i**™!) . u pri Groserju, kajti on jih vreme, tako da se Sokolji lahko odpeljali z om na svoj zlet v Clarendon J Vabijo se tudi drugi otro-Lenskih staršev, da ae jim Lij0 v šoli jn na sobotnf TJ Kdor želi z njimi na Lj pride jutri ob 10. do-w v Slovenski delavski cen-u 2301 S. Lawndale ave. • odbor Rdečih sokoličev: Kristina Turpin. elavska moč in naše slavje ffgt Newton, Pa.—Večkrat nišljujem, zakaj se delavstvo ^re oziroma noče združiti itno, ker je menda vsem ,o da brez skupne delavske i, ki leži v politiki, si delavne bo moglo nikdar izbolj-ivojega življenskega polo-Kajti politična moč je ti-sila, s katero delavci lahko fejo kar hočejo. In oni jo o v svojih rokah, le če jo bi rabiti. čemimo za primero denar, ki tudi moč in privlačno silo, človeka na zemlji, ki ne bi nel po njem in ga hoče ime-idno več, kajti sedanji sis-gloni na denarni sili. Zakaj o hrepenenja po denarju, ko ar od samega denarja ne tno živeti? Ako bi zemlja -hala dajati hrano, bi pri denarja od gladu pomrli, ni denar nič drugega kot kakšno pooblastilo, da zanj dobiš kar hočeš, in pa za-človek človeka izkorišča, vi izkoriščevalec na račun ičanega brezdelno in udob-t razkošno. Narava pa n*-ivojih izvoljencev, ki 'bi jih nagradila s svojim boga-kot druge. Daje ga vsem o, saj smo vendar vsi ljudje mlji njeni sinovi in hčere, -ali je res danes, ko živi-kapitalistični družbi, da 'h daje svoje bogastvo vsem m enako? Daje ga, toda »maga, Če ga daje, ogrom-lemdesetodstotna masa dela ljudstva pa prepusti del dvajsetim odstotkom ilantov, ona pa živi vsled v največjem pomanjkanju-, stvo enostavno prepusti produkte vzeti za malo od-lino špekulantom, od kate-mora potem nazaj kupo-po izredno visoki ceni, kar oča med delavci in farmar-ikansko bedo. o ne bodo delavci in farmar-» izkoriščanja s svojo poli-močjo preprečili, bo prišlo ira, da bo imela samo en^ skupina ljudi ves denar v Posesti, kar bi povzročilo, 0»t a I i ljudje -pravi ■ Do tega je že akoro pri-jti denarna moč ae je kon-rala v rokah peščice ljudi, diktirajo vsemu narodu, vzrok, da ogromne mase Pomanjkanje, medtem ko «ica bogatinov valja v bo-in izobilju. Federalna j« F>otrošila že milijarde pranju brezposelnih in po-u depresije. Kje je sedaj enar? V rokah velekapita-• Znova bo federalna vla-*» milijarde v iste name-jt' depresija je znova pri-dclovno ljudstvo ob ste-n "Pet l>o šel denar skozi *!avcev v kapitalistične I1* Kaj potem? Nova de-14 ,n 8pet nove dajatve. Teliti enkrat konec. Zato čas, da se delavstvo v močno delavako po-■t tanko in v svoje delav-Jr3': T«»«> organizirano >n industrijsko bo lah-r'1 Pravice, odpra-in vso bede. f za-*''^»viio klanji krivič-"e bo 207, ve- **b"doltvaka masa 80* oj* pravice do uživanja Kajti s politlSo ^lavstvo lahko vse Kontroliralo bo pro- V korist ki je > u ' -ni. Delavci bi d r"J-in v«> javne na- živi. * in uredin v"* ' '"d!»ravili korup- svojim pevskim zborom "Savica" bo praznoval svojo 20-letni-co dne 30. maja.—Dne 18. maja 1918 so namreč tukajšnja tri društva sklicala sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, da se nabavi lastna dvorana. Naprodaj je bila stara ljudska šola s štirimi velikimi sobami.Izvolil se je odbor treh članov, ki je imel nalogo, da gre na javno dražbo, ko se bo omenjeno poslopje prodalo. Sli so in stavbo kupili. Takoj se je pričelo z delom in predelavo ^tare šole v prostore Slovenskega doma, ki so odgovarjali našim potrebam. Vsi Člani treh društev, ki so kupila stavbo, so se vpisali za člane Slov. doma. Naša dvorana je primer-« na za vse manjše prireditve, ima oder z lepim zastorom, ki ga je poslikal naš slovenski umetnik G. H. Perušek. Slov. dom goji petje in podpira dramatiko dru^ štva 739 SNPJ. Mnogo pionirjev Slov. doma krije že hladna zemlja. Dne 30. maja bomo praznovali 20-letnico našega Doma. Izvajal se bo sledeči program: Točno ob 2.30 popoldne otvori program Joseph Žorko s pozdravnim nagovorom in orisom domove zgodovine, nato poda zbor Sa-vic^ tari pesmi, Delavski pozdrav, V boj in Slovo, nakar bo Stanley Pevc deklamiral v angleščini o domu, Stefie Zupane in Gloria Malasky pa nastopita v duetu s pesmijo Planinska. Pevski zbor "Prešeren" iz Pittsburgha poje Slovenski brod, Venček slovenskih pesmi, Igra kolo, Pobil cigan ciganko. V duetu nastopita Elsie in Josephine Klun. V 7. 'točki naatopi br. Math Petrovič iz Clevelanda, predsednik gospodarskega odseka SNPJ, in govori o pomenu jednote. Zbor "Bled" poje pesmi Triglav, Rožmarin in Majnikovo. Terezija Klun poje Kje je moja mama, nakar nastopi kvartet z Jaz pa eno dekle imam, nato pa govori br. Andrej Vidrich o pomenu slovenskih domov. V 12. točki zapojo vsi trije zbori skupno Slovenec in Hrvat pod vodstvom Josephine Bu-kaJič May iz Pittsburgha. Med programom igra Jože Koračin. Vstopnina k programu za moške in ženske 2ftc, za otroke pod *6. letom pa lOc; otroci v naročju staršev prosti. Zvečer k plesu je ista vstopnina kot popoldne k programu. Za ples bo igrala Koračinova godba, tako da bo ugajalo .starim in mladim. Uljudno vabimo vse naše občinstvo od blizu in daleč, da nas dnh 30. maja posetite na slavnosti 20-letnice Slov. doma v obilnem številu. Joaeph Zorko, taj. Hk, Utir *anje. ^venski dom s Vesti Z obiska Mihraukee, Wis. — Zopet se oglašam. Povedala bom kako smo se imeli dne 1. maja v Chicagu oziroma Cicero, namreč jaz in moj drugi mož ter rtjego-vi sorodniki. V Chicago smo se odpeljali na obisk. Tam sem bila pred 20 leti, potem ne več. Želela sem videti dom SNPJ in druge zanimivosti. Ko smo se pripeljali k družini Stopar, sem naprosila, če nam bi pokazali poslopje SNPJ, kjer ie tiska naš priljubljeni dnevnik Prosveta. Z nami je šel Teny Marinšek. Vi* dett smo dom SNPJ od zunaj. Potem smo se ustavili v Slov. delavskem centru, kjer je uprava in uredništvo Proletarca. Vsf se mf je zelo dopacHo. Takrat je bil v Chicagu tudi moj sin Prank Medle, kajti vršil s4 je velik keg-ljiški tarnir društev SNPJ in večja skupina je šla v Chicago iz Milwaukeeja. Ko smo si malo ogledali nekatere zanimivosti mesta in obiskali prijatelje, smo se vrnili k Stoparjevim In mrs. Stopar Je pripravila oknano kosite. Nato smo ae ustsvtfi pri Frsnku Zsi-tzu, ki nsm je postregel z dobro kspljico. Tam je bilo že mnogo prijstetjev, nakar smo se vsi skupaj odpeljali v češko dvorano, ki je v prijaznem psrku. Dvorana je bila polna ljudi, ki so čakali Vinkota in Mary Dolar, katerima so priredili prijetno presenečenje sli surprsjz. Res, bfls sta zelo presenečena, posebno zato, ker sta videla nas Milvrsučsne. Nikogar nisem poznala med ljudmi, vsi ss ps bHi prijazni. Njihova prijaznost mi oatane v prijetnem spominu. Veseli me, da sem obiskala prijatelje in znance v Chicagu. Videla sem marsikaj zanimivega, rada pa bi videla tudi pru-store SNPJ od znotraj. SNPJ je dobra organizacija, ki pomaga svojim članom v bolezni in nesreči. CiUjte njen dnevnik Prosveto, ki prinaša veliko dobrega in koristnega gradiva, zato bi jo moral Čitati vsak zaveden delavec. Veselilo me bi, če bi spet začela izhajati tudi sobotna številka Prosvete, Zakoncema Dolar kličem: še na mnogja leta, še 25 let zdravja in veselja! — V naše lepo mesta Milwaukee smo se vrnili srečno iz prijaznega Chicaga, kjer smo se imeli prav dobro. — Naj omenim, da dne 20. junija poteče šest let, kar mi je umrl moj prvi mož Frank Medle. Sedaj pa je leto dni, odkar mi je umrla moja dobra mati v Stranski vasi pri Novem mestu. Frank je bil doma iz Luterškega sela pri Novem mestu. Blag jima spomin! Mary Kokal. Zsdeva fanNteettkih stavkarjev Waukegan. IH. — V Prosveti z dne 12. maja v vesti na prvi strani je bilo pomotoma poročano o zadevi fansteelških stavkarjev. Dotična vest v Prosveti se glasi: "Illinoisko prizivno sodišče v Ottavvi je včeraj ovrgk) razsodbo okrožnega sodišča v o-kraju Uke, ki je bila v prilog 51 stavkarjem pri Fansteel Me-tallurgical Co. v North Chicagu." Glasiti se bi morala: "Illinoisko prizivno sodišče v Ottawi je včeraj potrdilo razsodbo o-krožnega sodišča v okraju Lake, ki je obsodilo lansko poletje 51 stavkarjev v zapor in denarno kazen pri Fansteel Metallurgi-cal Co. v North Chicagu zaradi kršitve injunkcije. Unija je sedaj-vložila priziv na državno vrhovno sodišče." Ako se še enkrat prečita fansteelška zadeva, se lahko spozna, da sta biti dve zadevi obenem poročani, seveda pomotoma. NI mogoče, da bi o-krajno sodišče sodilo v prilog stavkarjem, ker je isto sodišče izdalo injunkcijo proti štavkar-jem. Pred par meseci se je federalno delavsko razsodišče izreklo v prilog stavkarjem. Zadeva je sedaj pred zveznim pri-zivnim sodiščem. Kakor se sliši, je imela priti fansteelška zadeva na vrsto že pretekli pondeljek. Torej to sta dve zadevii: in-junkcija pri okrožnem sodišču in pa pravica do organizacije, ki jo daje Wagnerjev zakon. Fansteetški stsvkar. Charles J. Margiotti, ki je bil odstavljen kot načelnik justične-ga departmenta države Pennsyl-vsnije po sporu s governer jem EsHejem. Filmski zvezdniki na stavkovni straži Časnikarji dobili pomoč v stavki Iz ene depresije v drugo Claridge, Pa. — Radi čitam Prosveto, ker prinaša mnogo zanimivih stvari. V glasilu naše jednote se vidi marsikaj, kar človeka zanima. Vidim, da ao delavske razmere povaod slabe, da kapitalisti zelo grdo postopajo z delavci, ki jih odslavljajo kar nu debelo. Delal je dolga leta, sedaj pa ga vržejo na ceato. Tako delajo z rudarji in tako delajo s tovarniškimi delavci. V naši bližini so zaprli kar tri rove in pravijo, da jih menda ne bodo več odprli. Kam bodo šli delavci? Mnogi pravijo, bom Šel pa nu relif. Tam pa pravijo: Nič ne dobiš, ker imaš hišo, najprej pridejo na vrsto oni, ki nič nimajo, potem Še le ti. Drugi pravi, da bo vprašal za Vladno podporo, j Podpišeš ss na petnajstih mestih, predno so llatfne izpolnjene, potem pa se maraš vsak teden javiti. To traja šest tednov, pa še ne veš, Če boš kaj dobil ali ne. Tako delajo s poštenimi delavci pod kapitalističnim sistemom, ki Je zavoail v močvirje in Hollywood, Cat. — (FP) — Najsijajnejša stavkovna straža je stopila v akcijo, ko je 20 časnikarjev za stavkalo pri listu Hollywood Citizen-News. Časnikarjem pomagajo pri piketira-nju urada tega lista Robert Montgomerv, Lucille Gleason, Ralph Mofcgan, Frank Tuttle, Phillip Dunne in drugi filmski zvezdniki in zvezdnice. Frank Seully, predsednik unije filmskih igralcev, je obljubil stoodstotno podporo. Stavku je bila oklicanu, ko je izdajatelj lista Harlan C. Palmer ne more iz njega. Kapitalisti pravijo: mi imamo denar in se |lne bomo uklanjali demokratom. Pravijo tudi, du bo toliko časa slabo, dokler ne bodo spet republikanci na krmilu, vse skupaj pa je navaden bluff. John' Kostelic, člun našega društvu št. 7 SNPJ, se je poško-dovul v rovu pri delu, ko mu je zlomilo nogo, njegova žena in sin pa se tudi nahajata v bolnišnici.. Torej so trije člani nu-šegu društvu iz ene družine v bolnišnicah, dva v Pittaburghu in eden (oče) v Greenaburgu. Pomislite, kako bi bilo, če ne bi bili v nobenem društvu! Nesreča nikdar ne počivu in v nesreči in bolezni pu so društvu kot so nu-šu, namreč društva SNPJ, velikega pomena. Ako je vuŠ ases-ment pravočasno plačan, ste gotovi, da vam bo društvo in jed-nota priskočila na |K>moč v potrebi. Zato pa nikar preveč ne odlašajte s plačan jem asesmen-ta, umpak ga poravnajte pri svojem tajniku. Anton Menart, 7. H pota "Piši mi kuj in večkrut," mi pišejo rojuki iz ruznih krujev in naselbin. Toduj kuj nuj pišem? Tu v Minnesoti sem in slabo zdravje se me še vedno drži. Tu-kuj se nam obetajo letos razni obiski. Prva slov. organizacija bo obdržavala avojo alavnoatno konvencijo na Evelethu ob avoji 40 letnici. Prišlo bo mnogo rojakov od blizu in daleč. Obdržava-lo se !>o tudi slavje več drugih. Naj mi oprostijo, da jaz to omenjam. Vse, kar se godi nM>d rojaki, spada v javnost, poaebno ps vesti iz življenja alov. organizacij. Matija Pofporslc. M odklonil zahtevo glede ponovne uposlitve treh članov uredniškega štaba, katere je odslovil zaradi unijskih aktivnosti. Ti so Mel Scott, Roger Johnson iu Kliaa-beth Yeaman. Johnson je bil prvi predaednik unije Časnikarjev v U)s Angeleau. Odšlo vit ve so bile zadnji p»> akus izdajatelja Palmerja, da ae izogne podpisu pogodbe, ki jo je v načelu odobril, ko so s« vršila pogajanja. Unija ga je zdaj obtožila kršenja Wagnerjevega zakona pri pokrajinskem uradu federalnega delavskega razsodišča. ■ Unija filmskih igralcev in druge organizacije sodelujejo tudi v organizatorični kampanji v Los Angeleau, da naredijo iz tega tradicionalnega "openšapar-skegu" mesta unijsko trdnjavo. Citizen-News je edini dnevnik v Hollyvvoodu. Stavkurji zahtevajo podpis pogodi* in garancijo, da ne bo nihče odpuščen zaradi unijskih aktivnosti. Priprave za protivojni kongres v VVathingtonu fNadaltovanJ« s t. -trtuL) program—za podpiranje "Roo-seveltoVegu mirovnega programu" in "karunteno agresorjev." Ob trd oreh pu je naletela pri Southern Tenant Farmers untJJ, katero je tudi skušala pridobiti za svoj "mirovni" program'. Krinko z obraza ji je potegnil H. L. Mitchell, taj nik-blagajnik unije, ki je tej stalinistični ligi odgovoril sledeče: "Ker globoko želimo, du držimo Ameriko od bodoče imperialistične vojne, smo v popolnem nesoglasju z vašo ("antivojno") resolucijo in smatramo, da je v sedanji krizi atališče vaše skupine eno od najžalostnejšlh in nesramnih pojavov.,. Ako naj verjamemo izjavi Ameriške lige za mir in demokracijo, da Iskreno želijo miru, tedaj so po našem' mnenju neverjetno naivni ali pa brezprimerno stupidni. Dokler bodo podpirali take točke, kakršne vsebuje njihova resolucija, ln dokler bodo pozivali unije, naj podpirajo predsednika Roosevel-ta, ki si prizadeva, da bi pridobil to deželo za idejo nove vojne v inozemstvu, tedaj po našem mnenju ne smatrajo, da je vprašanje miru najbolj fundamentalno za Ameriko, marveč se le skrivajo za besedami, katere smo prod zadnjo vojno tolikokrat ajišali in s katerimi skušajo zaplesti Amo-riko v nov svetovni kdnflfkt v Interesu imperialističnih sil Ang lije, Francije in sovjetske Rusije." V Los Angeleau pa so komuni sti napeli vae sila, da preprečijo protivojni shod ln razbljejo kra je v no postojanko splošnega proti vojnega odbora. V ta namen so se puslužlli tudi terorizlranja posameznikov, predvsem unijskih voditeljev. Člane odbora so Javno krstili za "Hitlerjeve zaveznike," "izolai-ioniate" in "zaveznike sil, k I so porazile reformiranje vrhovnega afidiŠČa." IZ PRIMORJA Trst proti Hamburgu "Pariaer Tsgeaseltung", nemški emigrantski list v Franciji, je prinesel v dnevih 27.-10. marca pod tem naalovom ta-le članek: "H preme m bs evropskega aem Ijevida bo prinssla v bližnji bodočnosti zsiiimive dogodke. Od kar js bila Avstrija "prlkljsča-na" Nemčiji, od takrat imajo t r žaški trgovci In ladjsdslci težke skrbi. Zt mnogo lat si prizadevajo hamburški trgovci oavo>iti al jfiftt »loprtmha Narodna jitn>urna, 3r žimtai m,4» Bs. LavaSak Ar*. Citoa«* tL .GLAVNI OI>BOR * ISValKVAl.Nl ODSBBl ....................mr a a** ....................mr a Uwsii a«*. CM«M* •J..................Nit a Ummm4mU A«*. (UNfc teto V««fMk (L fcUctJ«*...,.................... IMT «. U«Mih A*«* CkSm rsN U«4!m. ■»ratiUlj gUmtt*.....................NS S UnSIi A v«* ■....................IMT a LurMlftta A*«* * M-t a i fcUgt »tulj a UnAh A**. CMSia p«k UUas4a rourakoakdnikii I^SM^Jt., m* StolHklnl M*»r«*M**ft A««. liHiiNia St. ua a mit at.. ian*»*M, wu .......... Sm m. aini—a, »a •MT W. MIh SI . "T-|*irt. trMJI 4Mr*MI M4»nMM«ai...................«14 T«4S SI. U StlU. Oi M*»r«teMMk ................SM M4, fTiliiSNu, Cd*. N«tS Tmal«. 4*1 ril tftoirltUl GoaroDAaasi o naša t «*a ...............................m a. him ft, _ VImmi« Cainkar.,.................................H«? s. UwM*k Am. CMms«. V. A. V Mar...................................... .Mit S Ah., tSSaae* Ma Vaarrfeh......................................IMT S UtrMUla 1«, OH#m» Jphl .....••••mmimmimimimmmiimmii.IM B« ffUted Ava.. Clervsšas J« l^lHlkllM^MtMMMMMIMMMIMMIllllt lIMV Šl TVMMlrfl AVIk« ...............................MM a LMWI4 in« roaoTNr opsssi ...... t..........„....,,.4(4 f, in at. . . .. .................................. ItaStaha Af.. _ ■SS .................................................a, i ....................tis t»m» et. ......................................................... mv, NASaOSNI odsbki ..........................."Ml a llMSIl >....,., .IS VraaMtaa Ata.. Pavs, ASrtflih. 9n* avstrijski trg()vski promet, ki gre skozi Trst, ki je nekoč kot avstrijska luka imel praktično v rokah ves pomorski promet monarhije, in šele po ustvaritvi rlmakih protokolov, po kuterih je bila dana v Tratu avstrijskim izvoznim tvrdkam trgovska avo-bodna zona, je bila konkurenca i mogočno nemško I uko nekoliko omejena. Sedaj je na muh poatAlo drugače in meato, ki je predstavljalo za Avstrijo vhod na Jadransko morje, mora zgubiti svojo bazo, na kateri je bila zgrajena njegova eksistenca, kajti a priključitvijo Avstrije Nemčiji Im po načrtih hamburških trgovcev šel glavni del svstrijaks trgovine na sever. Mussolini jo baje Informiral Berlin, da bo predpravice, ki so določeno za avolmdno avstrijsko zono v Trstu, ukinil, če se ne bo Nemčija obvezala prevesti del svoje pomorske trgovine preke Trsta. Tržaški trgovci so poslali v Rim deputacijo, ki je ponesla ts zahteve, da bi pokazala vladi svoj obupen pološsj." Nova odlikovanja. V teku pičlih dveh mesecev so bili trfalti višji uradniki In fašlatlčni funkcionarji že drugič odlikovani. V marcu ao prejeli na prodlog dr. Stojadtnovlča viaoka Jugoslovanska, sedaj pa še nemška odlikovanja. Odlikovani ao MN spet prefekt, pokrajlnakl tajnik stranke, podeatst, prejšnji In at-danji policijaki upravnik, predsednik prlzivnegu sodišča, rekter trgovske visoke šole, glavni th rednik "Plccola" Nordio ter še nekateri drugi. - KUHAJTE z za bol/ie obede... manj dela... nizka cena Pristali fi racijah • rt»W» likaikHi kl k »k a to i rl.UrlM ve, Sa kuhani« s «l«klrlku aaaravf b«!)«l«i JeSib« U MH «kas. Ta f fc»r Mira, «naka, sas««Htva, »l»ktrl/Ns i«rk«l« sfcras« naravnr okw«r kras«. I« tudi »aa| 4#ls, «k<# m> Mila bs-h»h sa Ni«Ml«riMsi sut«aisU/n«M llsšllalk«. AsImbaIUmi /i« Is koalrula l«Mp«rBlur« udprsvl »»lik« #hv«sia, M*a|« Hi «krW, kl m Mir pMrvtm« pri kukanlu prr|«. Kskaal« s «lrklrlfc* j« KO a sem odšel. Ko grem tretji dan mimo, mi ie sam od sebe kliče: 'Striček, Gott der Vater, Gott der Sohn!' i— samo 'Gott der heilige Geist" je bil pozabil a jaz sem ga spomnil in spet se mi je zelo zasmilil Toda odvedli so ga in nisem ga več videl. In evo, minilo je tri in dvajset let in jaz sedim nekega jutra v svojem kabinetu, belo glavo ie Imam, In zdajci stopi v sobo cvetoč mlad človek, ki ga nikakor ne morem spoznati, toda on vzdigne prst in smeje se pravi: "Gott der Vater, Gott der Sohn, Gott der heilige Geist l Prav-kar.sem se pripeljal in se vam prihajam zahvalit za tisti funt orehov, zakaj meni ni takrat nikoli nihče kupil funta orehov, edini vi ste mi kupili funt orehov/ In tedaj nem se spomnil svoje srečne mladosti in ubogega bosega dečka na dvorišču in srce se mi je obrnilo in sem dejal: 'Hvaležen mladenič si, ker vse ilvljenjo pomniš funt orehov, kl sem ti ga prinesel v tvojem detinstvu.' In objel sem ga in ga blago-slovil. In razjokal sem se. On se je smejal, a tudi jokal je . . . zakaj Rus se kaj pogosto smeje, kadar bi bilo treba jokati. Toda jokal je, videl sem ga In zdaj, o joj! . . ." "Tudi zdaj jočem, Nemec, tudi zdaj Jočem, človeček ti božji!" jc Izncnadu zaklical Mitja s svojega mesta. Bodi si kakor ie, ta zgodbica je napravila med občinstvom dokaj prijeten in dober vtis. Tod* najbolj jc učinkovalo Mitji v korist pričevanje, o katerem bom takoj {spregovoril, Voljče se je, ko so prišle na vrsto razbremenilne priče, usoda mahoma kar zares nasmehnila Mitji, in to, kar je najbolj značilno, tako nepričakovano, da je bil še zagovornik fznenaden. Toda ie pred Katarino Ivanovno je bil zaslišan Aljoša. Le-ta se je zdajci spomnil nekega dejstva, ki se je zdelo, da odločno izpodbija eno izmed najvažnejših točk obtožbe. IV Mitji se nasmehne sreča To se je zgodilo celo za Aljošo samega povsem nepričakovano. Pozvali so ga na zapri-seženje in spominjam se, da so bili nasproti njemu z vseh strani ie od naj prvih besed zasliševanja nenavadno mehki in prijazni. Videti je bilo, da je hodil pred njim dober glas. A-Ijoša je izpovedal skromno in udržano, toda iz njegovih izpovedb je očitno udarjala na dan vroča simpatija do nesrečnega brata. Odgovarja je na eno izmed vprašanj, je očrtal bratov značaj kot značaj človeka, morda nebrzdanega in zanesenega po strasteh, a tudi plemenitega, ponosnega in velikodušnega, pripravljenega celo na irtve, če bi jih zahtevali od njega. Priznal je sicer, da je bil brat zadnje dni zaradi svoje strasti do Grušenjke in soperništva z očetom v neznosnem duševnem stanju. Toda z nejevoljo je zavrnil tudi le domnevo o tem, da bi bil brat zmoien ubiti koga z grabetljivim namenom, čeprav ni tajil, da so bili postali tisti trije tisoči v Mitjevi glavi skoro nekakšna ma-nija, da jih je smatral za dediščino, ki mu jo je oče sleparsko utrgal, in da, čeprav je bil vse drugo bolj nego lakomen, o teh treh tisočih niti govoriti ni mogel brez besnosti in togote. O soperništvu dveh "oseb", kakor se je izrazil državni pravdnik, to je, Grušenjke in Katje, pa je odgovarjal izbegljivo in na eno ali dve vprašanji celo vobče ni hotel odgovoriti. "Ali vam je Jarat povedal vsaj to, da namerava ubiti svojega očeta?" je vprašal državni pravdnik. "Ce se vam vidi potreba, lahko tudi ne odgovorite," je dodal. "Naravnost ni govoril o tem," je odvrnil A-Ijoša. "Kako pa? Posredno?" "Nekoč mi je govoril o svojem osebnem sovraštvu do očeta ... in da se boji, da bi ga . . . v skrajnem trenutku ... v trenutku prevelike mržnje ... da bi ga morda utegnil ubiti." "In ko ste vi to slišali, ste verjeli?" "Bojim se reči, da bi bil verjel. Toda zmerom sem bil prepričan, da ga bo neko višje čuv-stvo vselej rešilo v usodni minuti, kakor ga je tudi res rešilo, zakaj mojega očeta ni on ubil," je končal Aljoša s trdnim, močnim glasom, da se je slišalo po vsej dvorani. Državni pravdnik se je zdrznil kakor bojni konj, kadar začu-je znamenje s trobento. "Zanesite se, da sem popolnoma uverjen o najpopolnejši iskrenosti vašega prepričanja, ne da bi ga le količkaj spravljal v zvezo ali istovetil z ljubeznijo do vašega nesrečnega brata. Vaš posebni pogled na vso tragično epizodo, ki se je odigrala v vaši rodbini, nam je znan že iz preiskave. Ne bom vam prikrival, da je zelo, zelo svojevrsten ln nasprotuje vsem drugim iz-povcdbam, ki jih ^e dobilo državno pravdniš-tvo. A ravno zato se ml vidi tudi potrebno, da vas zdaj vendar že nujno vprašam: kakšni podatki so prav za prav vodili vašo misel in jo pripravili do končnovcljavnega prepričanja, da je vaš brat nedolžen, ln narobe, da je kriva neka druga oseba, ki ste ie v preiskavi naravnost pokazali nanjo?" "V preiskavi sem odgovarjal samo na vprašanja," je tiho ln mirno izpregovoril Aljoša, "nisem pa Šel na to, da bi sam obtožil Smerdja-kova." "A vendar ste opozorili nanj ?" "Oriozorll sem nanj po besedah brata Dmitri-ja. Se pred zaslišanjem so mi pripovedovali, kaj se jo zgodilo pri njegovi aretaciji in kako je takrat sam pokazal na Smerdjakova. Trdno sem prepričan, da je brat nedolžen. In če ga on ni ubil, tedaj .. ." "Tedaj ga je Smordjukov? Zakaj pa baš Smerdjakov? In kaj je prav za prav tisto, kar vas je tako neomajno prepričalo o nedolžnosti vašega brata?" "Bratu sem moral verjeti. Vem, da me on ne bo nalagal. Po njegovem obrazu sem videt, da se mi ne late." (Dalje prihodnjič.) Dama išče sopotnika . . in zato vas pričakujem jutri »večer v kavarni Rokoko, da sr osebno (»ogovoriva. Imela bom siv kostim in moder klobuk in Isirn sedela pri tretji mizi ob oknu na levi." Roliert je neodločno obrsčsl pinmo v rokah in se trudil, ds bi nrtbral pokončni, nečitljivi podpis. Nspouled je še enkrat preletel fini rumeni pisemski papir, potlej je pa pismo zganil in ga vtaknil v žep. o Pet minut pred pol osmo zve. čer je Robert utopil v ksvartm Oddal je klobuk tn plaAč v g ar derobi, se še enkrat pezljivo premeril v velikem kavarniškem v dvorano. Iskaje so njegove oči blodile po množici, ki je nad njo ežala gosta telička cigaretnega dima. Na uho so mu udarjali nežni glasovi, ženski smeh se je srebrno spajal s sentimentalnimi zvoki tanga, ki ga je igrala kai varnJška godim. Počasi je Robert koračil med mizami. Tretja miza pri levem oknu je bila še prazna; Robert je sedel za njo in se obrnil tako. da je lahko čez rob (SMopiaa opazoval ljudi, ki so prihajali v dvorano. Mnogo tenak je že vstopilo, mnogo velikih In vitkih, majhnih In drobnih, lepih, pikantnih, mladih in starejših. - Deset minut čez pol osmo je Robert naročil drugo črno kavo. IWaai je jel poatajatl nestrpen. Njegovi dolgi, ozki prsti »o Mvč* no ugaAall komaj napol poka- ircalu od nog do flavt In odšel Jene cigarete, dru jo ta drugo "Zakaj vendar ne pride?" se Je vpraševal, in koj nato si je smehljaje odgovarjal: "Večina tensk jc pač netočnih." A to ga pa vseeno nI moglo umiriti. Ob Četrt na devet je Robert poklical plačilnega ..., a glej ga zlom-ka, prav takrat je vstopila v kavarno neka mlada dama v sivem kostimu in modrem klobuku . . . je Roliert pri njej. "Gospodična . . .?" I Dve sinji zvezdi se upre t s vanj. »Ijeta in vabita it drobne«" ga. ozkega obrazka. Rol>ert komaj še razloči ljudi okrog sebe, nič več ne sliši plesne godbe, jeclja je se predstavi in iMjdaave-stno uravna korake tja. kjer sluti, da stoji kateri natakar. O-či In uAesa ima samo še za mlado damo onkraj svoje mizice, ta njen ztonki smeh in njeno ljub-ko fostolenje. In kako si prav za prav predstavljate potovanje r vpraša Robert po nekaj minutah živahnega kramljanja. Najrajši bi potovala v Švico. Zasneženi gorski orjaki, čedna, prijazna mesta in vasice, velika sinjezelena jezera . . ." dama se je sanjavo zagledala v daljavo, kakor da bi hotela pisano sliko na popotnem prospektu spremeniti v resničnost. "Ali ste ie potovali po Švici?" je vprašal Robert. "Na žaiost Še ne. Ravno zato bi pa rada »poznala to deželo. V mislih si predstavljam vse tako lepo, čudovito .. Saj tudi je," je pritrdil Robert. "Se misliti si ne morete, kako lepo je! Davos, Moritz. Vse to mora človek sam videti . . ." Robert je pričel pripovedovati svojih potovanjih. Njegova sopotnica ga je pozorno poslušala in se mu sem in tja toplo zagledala v obraz. "Ali bova torej odrinila v Švico?" je končal Robert z vpraša^ njem svoje pripovedovanje. "Da," je odgovorila, "a kdaj ? "Kdaj ? Takoj, danes . . . najpozneje jutri!" se je nasmejal Robert. "Počasi, počasi. Najprej se morava odloČiti, kam se bova odpeljala." "Denimo v St. Moritz . . .?" "Ljubši bi mi bil Davos." "Prosim, vaše želje so moje želje," je odvrnil Robert galant no. 'Tamkaj vem za čudovit hotel z vsem komfortom; vanj zahaja najvišja družba, očarani boste . . ." Ne, prav nič ne bom očarana," je dejala hitro mlada dama. "Nič kaj rada ne stanujem v takšnih velikih, bučnih hotelih." Robert jo je začudeno pogledal. "Da, rajši živim v čednem, manjšem penziopu kakor pa v takšnem mednarodnem hotelskem vrvenju." "Žal ne poznam nobenega pen-ziona," je menil Robert z iskrenim obžalovanjem. "A, če želite .. "Zdi se mi, da sem se spomnila imena, ki mi ga je lani toplo priporočala neka prijateljica. Penzion . . . penzioon, aha, ga že imam: penzion "Razgled', tako je dejala." - ^Ne poznam ga!" "Ze mogoče, saj so iga odprli šele lansko pomlad," je odvrnila mlada dama in se zdolgočaseno ozrla po mizah. "Takoj bom brzojavno naroČil dve sobi," je vneto predlagal Robert in že vstajal izza mize. "Ne, ne!" Je vzkliknila lepa plavolaska in ga skoraj potisnila nazaj na stol. "Prepustite to skrb meni. Prijatelje imam, ki so že večkrat stanovali v tem penzionu, in ti mi bodo laže priskrbeli sobe." Robert je bil nekoliko presenečen. "Zdaj mi pa še recite, da boste sami kupili vozne listke, in prepričan bom, da imam o-pravka s svetovno popotnico", je pošalil. Mlada dama je z elegantnim gibom otresla pepel s svoje cigarete in smehljaje odgovorila: "Ugenili ste. Tudi vozne listke bom priskrbela sama. V popotnem uradu imam namreč dobro znanko in ta mi bo rada to o-pravila." Robert je nekoliko v zadreg prikimal. "Poslala vam bom vozni listek jutri po pošti." "Kako to, ali se ne bi mogla spet sesUti?" **Zal to ne gre. Ako nameravava v treh dneh odpotovati, i mam v tem kratkem času dela čet glavo!" Njen ton je posta za spoznanje strožji bi odločnej ii. "Skoda, res škoda." je meni Roliert ol »ž ulova je. "A če ne gre kajpak ne gre. Dobila se bova torej šele na postaji." "V redu." Mlada plavolaska je kar zasijala. "Zdaj je pa čas. ds se poslovim,** Je dejala nato skoraj resno in se bežno, vprašujoče pogledala v zrcalu, visečem na aosednji steni. 1 * "Dovolite, da vas spremim." je spet pričel govoriti Roliert. "Hvala. nI potrebno," je odvrnila nekoliko V zadregi mlada dama. "Imam še nekaj opravkov. ki bi jih najrajši sama uredila." Roliert ae ni upal več vsiljevati. Dama mu je ponudila roko in hočeš nočeš se je moral posloviti. Spremil jo je do izhoda, sam je pa še nekaj trenutkov po-sedel v kavarni. PrelisUval j« časopise, misli so se mu pa ple-tle okrog lepe zapete plavolase sopotnice. Prav za prav sam ni vedel, zakaj je nekam nemiren. Po glavi se mu je nekaj moUlo, kar je budilo njegovo nezaupanje in ga malone vznemirjalo, e "Vroče hrenovke z gorčico, limonada, čokolada, cigarete, časopisi, revije!" Vlak b^vsak čas potegnil. Robert stoji ob oknu irt po malem se ga loteva nepo-trpežrjivost. Mimo njega hite nosači, obloženi » težkimi kovče-gi, zapozneli popotniki iščejo primeren vagon, sem in tja pa v to zmedo zabrliz4ria*anja — LETO ZA LBTOM. p OBILICA liMk kack. p Zraino aklajavanja. p Va4 lat »laika. • Srečni ste ako še niste kp pili vašega refrigeratorja, » daj si lahko nabavite Eleitre lux Plinov Refrigerator PO NAJNI2JI CENI V ZGODfr VINI! Mislite si, za enako drugih narodno-zn»neg» * delka, lahko sedaj lastuj* Electrolu* plinov refri*er»t» z vsemi čudovitimi izboljii* ml. SUlno tiho—mimo mt-tavanje; leta brez sltnostae-proste poslužbe; nizki * ratni stroški, vsrno hlij* nje vaše hrane in druge * predne ugodnosti. Km^1 sedaj, po novih zniianik » nah. Oglejte zadnje Eke trolut modele na ru*** pri vodilnih trgovcih d' Peoples Gas ursdu. moomn coo«ier. constant not w*na."»hint oo THE P f O P l t S G AS M G H T AND C O K i C O M > • 4 SPOMIN NA STARO DOMOVINO NAŠ, K RAJI ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x714 inčev Ta krasna zbirka, vas stane samo SV AH A V VSAKI SLOVh:\SKl DON v /Imerlki! v V knjigarni jJj01a»k"NarodtjJ ^bk0 dobite vsakovrstne iloviMb ^ naših priznanih pi»atelj«v: CaaU'K Tavčarja, Jurčiča, Preglja, Km^vtJ Milanskega, itd. f. V talogi/®*®® prevode del »vetovno»nanib Gospodarske, gospodinjske in P00^ knjige Igre, pesmi, zemlji Ljubitelji lepe knjig* n»j pW cenik knjig, ki jih imamo v zalo* GLAS NARODI« (d^N.) 21« W. ltlh Street. Ne« Vtfk