ff Mercator s Akcija velja od25.10. do 8.11.2001. Plenice Pempers dvojno pakiranje «ir cm, vet »m 3.359,00 SIT 3.159,00 SIT Akcija Center Novo mesto *tW * seboto, 3.1 U001, ek 10.00 uri u Lumpijado. Ubijem doživetja i OH 90UTTIDM! najboljša iurkaia otroke. Št. 44 (2723), leto Lil • Novo mesto, petek, 2. novembra 2001 • Cena: 240 tolarjev jjfr VOBCŽB Ob koncu tedna bo spremenljivo vreme. Krkine nagrade spodbuda mladim Zoper oba osumljenca, ki sta našim policijskim organom še neznana, so po besedah načelnika Urada kriminalistične policije PU Krško Saša Jejčiča odredili 48-urno policijsko pridržanje, z ovadbo pa so ju privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem, ki je odredil pripor (za drugega še ni znano). “Pravo delo pa se je z zasegom mamila za nas šele pričelo. Povezali smo se z Generalno policijsko upravo in preko Interpola so stekle aktivnosti za razkritje mreže,” je povedal Jejčič. Domnevajo, kdo bi pošiljki lahko spremljal. Vsaj po doslej znanih podatkih primera nista po-vezana. l. MURN Nagrajenih 52 raziskovalnih nalog, od tega 4 iz tujine - Spodbuda in priznanja za tiste, ki si upajo razmišljati drugače BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) S 07/3342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje tr 07/34-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj S 07/30-56-480 Polzaporniče v Zidanem Mostu? Pohištvo na sejmu LJUBLJANA - Ljubljanski sejem letos že dvanajstič vabi na vsako leto dobro obiskani Ljubljanski pohištveni sejem, ki bo tokrat spet ob običajnem času: od ponedeljka, 5., do nedelje, 11. novembra. Razstavljali bodo novosti s področja pohištva in notranje opreme. TREBNJE - Svetnik Anton Strah (SLS+SKD) je ponovno prosil za podporo, da bi postavile Slovenske železnice (SŽ) polzaporniče na železniškem prehodu oz. križišču s cesto v Zidanem Mostu. Vsi svetniki so glasovali za to, da takšno zahtevo pošljejo SŽ v Ljubljano. Alojzij Metelko je predlagal, naj na Rimski cesti (pri Tomšičevi ulici) direkcija za ceste postavi vsaj prometni znak za omejitev hitrosti na 30 km na uro, če že noče za umiranje prometa namestiti “ležečih policajev”. Na Obrežju največji zaseg letos Dobro delo carinikov - Dve najdbi heroina: najprej 63,100 kg, nato pa še 10 kg -Mamilo verjetno iz Turčije, namenjeno na Zahod - Osumljena tuja državljana v priporu OBREŽJE - Samo dobremu delu izkušenih carinikov se je zahvaliti, da sta se pretekli teden na Mednarodnem mejnem prehodu (MMP) Obrežje ustavili dve veliki pošiljki heroina: v četrtek, 25. oktobra, 63,100 kg in v soboto, 27. oktobra, 10 kg. Po besedah pomočnika direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave (GPU) Marjana Erhatiča, gre za enega največjih letošnjih zasegov mamil pri nas zato izrekam pohvalo izrekam tako carini kot kriminalistični policiji. V četrtek ob 15.05 je na pre- čenih indicev - osumljenec je hod prispel voznik tovornega vozila znamke VW bosanski državljan N. A. Carinski delavec Enote za zatiranje tihotapstva, Sektorja za preiskovalne zadeve, se je na podlagi dolo- DOBRO DELO CARINIKOV - Na novinarski konferenci so o pomembnih zasegih v mednarodni ilegalni trgovini z drogo (na sliki heroin iz druge najdbe) spregovorili (od leve proti desni): Darko Žigon in Zoran Taljat s Carinskega urada Ljubljana, direktor PU Krško Andrej Zbašnik, pomočnik direktorja UKS GPU Marjan Erhalič in Sašo Jejčič, načelnik UKP PU Krško. Foto: L. M.) tudi dejal, da nima ničesar predložiti carinski kontroli -odločil za podroben pregled vozila in voznikove prtljage. Kot je povedal Darko Žigon iz Carinskega urada Ljubljana, je imel prav, kajti s sodelavci so na delu podvozja opazili izrezan in z vijaki pritrjen del pločevine, za katero se je skrivalo kar 121 zavitkov svetlorjave praškaste snovi. Šlo je za 63,100 kg heroina. Samo dva dni pozneje je na istem mejnem prehodu ravno tako domača ekipa carinikov okrog 20. ure v osebnem avtu makedonskega državljana I. Z. odkrila še 10 kg heroina. Carinik je posumil, da voznik v avtu nekaj skriva, in tako so z de-montažo oblog ob bokih avta potrdili sum - skrivalo se je 10 zavitkov mamila. “Verjetno zelo čistega, za katerega domnevamo, da je tako kot pri prvem zasegu prišlo iz Turčije, namenjeno pa naj bi bilo na tržišče zahodne Evrope. Ni pa seveda izključeno, da del ne bil ostal tudi pri nas,” je povedal Erhatič. logije, kemije, farmacije, medicine, veterine, varovanja okolja • in zdravja do marketinga, informatike in ekonomije. Priznanja sta mladim raziskovalcem podelila predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič in predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad dr. Aleš Rotar. Zbranim je spregovoril tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. France Bernik in jih spodbudil k nadaljevanju začete raziskovalne poti. Na mednarodnem simpoziju, ki so ga enajstič zapored pripravili ob Krkinih nagradah, so tokrat obravnavali pomembne raziskovalne dosežke za far-macevtsko-kemijsko industrijo. Kot predavatelji so nastopili strokovnjaki iz Ruske federacije, Švice, Poljske, Hrvaške, Češke in Slovenije. Svoje raziskovalne dosežke so predstavili tudi letošnji Krkini nagrajenci. Krkine nagrade so namenjene spodbujanju mladih pri raziskovalnem delu. V 31 letih so mladim raziskovalcem podelili že 1740 nagrad. I. PAVLIC KOSTANJEV PIKNIK - Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta je predzadnjo oktobrsko soboto organiziral tradicionalni kostanjev piknik. Okoli 90 novomeških tabornikov se je dopoldne zbralo v Portovalu. Najprej so izvedli pohod “lov na lisico ”, na katerem so pokazali svoje taborniško znanje. Po pohodu jih je že vabil prijeten vonj sveže pečenih kostanjev. Na fotografiji: najmlajši šmihelski taborniki, medvedki in čebelice. (Foto: Helena Murgelj) \__________________________________________________________________________________________ U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to! NOVO MESTO - V petek, 26. oktobra, so v Kulturnem centru Janeza Trdine podelili 31. Krkine nagrade. Na slovesnosti so se zbrali znanstveniki in raziskovalci iz domačih in tujih univerz, profesorji in dijaki srednjih šol ter Krkini strokovnjaki, ki imajo zasluge za uspeh inštitucije Krkinih nagrad. Slovesnost se je z 11. mednarodnim simpozijem pričela že dan pred podelitvijo nagrad. Letos so nagradili 52 nalog, ki jih je pripravilo 59 mladih raziskovalcev. Med dobitniki Krkinih nagrad je 7 doktorjev znanosti: Vesna Galvani, Andreja Majerle, Elizabeta Tratar Pirc, Roman Lenaršič in Silvo Zupančič iz Slovenije ter Mar-iusz Kruk iz Poljske in Ivanka Jerič iz Hrvaške. Domačim raziskovalcem so podelili nagrade še za 11 magistrskih, 29 diplomskih in 3 srednješolske naloge. Nagradili so tudi magistrsko in diplomsko nalogo iz Ruske federacije in Češke. Nagrajene naloge obravnavajo različna področja, ki zadevajo dejavnost Krke: od biotehno- GENERACIJA NOVIH ZNANJ - “Znanje in razvojne ideje so danes najbolj pomembne strateške surovine, ki jih razvijajo in skrbno čuvajo vsa podjetja, ki jim je kaj za svojo prihodnost, "je ob podelitvi 31. Krkinih nagrad nagrajence nagovoril predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič. (Foto: I. Pavlič) Berite danes stran 2: • Cyclotuor dela mimo dogovora stran 3: • Predvsem bo veliko varnejše stran 4: • Voda pritekla na vrh Podgorja stran 10: • Domači je dražji, a tudi boljši stran 13: • Ciril Totter prisega na sožitje z naravo Ureditev mestnega jedra Črnomlja ČRNOMELJ - Občina Črnomelj vabi v torek, 6. novembra, ob 17. uri na okroglo mizo v sklopu delavnice na temo ureditve mestnega jedra Črnomlja. Prireditev bo potekala v Pastoralnem centru, na njej bodo predstavili predloge urbanistično-arhitekturne delavnice, ki jo organizira občina v sodelovanju z Uradom za prostorsko planiranje. Vsi stanovalci, lastniki, zaposleni v mestnem jedru, in tisti, ki vam ni vseeno, kakšna bo prihodnost mestnega jedra, vabljeni tudi na kostanjev piknik ob zaključku delavnice na Trgu pred sv. Duhom. Košarka Evroliga KRKA TELEKOM : PANATH1NA1KOS (Grčija) / aIa I^KRKk No>omeslo, ^ N llf J Teletom V* ŠD Leona Štuklja, lSS^Yv' sreda, 7.11.2001, ob 18.15. ISSN 0416-2242 416 224 OB CVIBELJSKEM SPOMENIKU - Ob spremljavi novomeškega pihalnega orkestra so predstavniki občin, borcev in tujih držav položili vence k spomeniku. Za kulturni program ob slovesnosti so poskrbeli rogisti, pevci in žužemberški šolarji, predstavnike tujih držav pa je po žalni slovesnosti sprejel tudi župan občine Žužemberk Franc Škufca. (Foto: B. D. G.) Vržena rokavica Nacifašizem je bil smrtna grožnja Minulo soboto so se poklonili spominu skoraj 1.200 padlih borcev NOV iz Slovenije in tujine - Slavnostni govornik je bil akademik dr. Matjaž Kmecl Država in povojni poboji V zadnjem obdobju so na Slovenskem odkrivali nekaj novih grobišč, v katera naj bi po 2. svetovni vojni odložili žrtve pobitih nasprotnikov zmagovite oblasti. Tudi skozi državni zbor, ki ga vodi Borut Pahor, je nekako zavel nov veter, ki napoveduje, da bo država končno nekaj ukrenila v zvezi s povojnimi poboji. Ali tak razplet kaže, da povojni poboji niso več skrivnostna in prepovedana tema? Če je Pahorjeva generacija načela javen pogovor o pobojih, ali to komu pomeni tudi priznanje sokrivde za poboje? Take logike si verjetno ne bodo privoščili niti najslabše razpoloženi slovenski politiki. Kaj si bo kdo privoščil v prihodnjih debatah o zgodovinski vlogi slovenskih političnih levičarjev in desničarjev, je prav tako vprašanje. Stvari so najbrž prispele tako daleč, da bodo stranke, naslednice komunistične partije, še enkrat javno obsodile povojne poboje, stranke z nasprotnega političnega pola pa bodo obsodile slovensko sodelovanje z okupatorji med 2. svetovno vojno. To bi lahko bila prava pot do narodovega notranjega miru. Kaj menite o vrednotenju slovenske novejše politične zgodovine? Alije po vašem prav, da država, ne ta ali ona politična partija, nekaj ukrene v zvezi s povojnimi poboji? BRANE SUHY, upokojenec iz Novega mesta: “Absolutno prav je, da seje država odločila za odpiranje grobišč. Čeprav bi seveda to lahko ukrenila že prej. Moti me, ker je toliko polemik okoli partizanščine, ki jo zanikamo in še danes nima pravega mesta. V zadnjem času gre sicer na boljše, upam, da ji bo dodeljeno mesto, ki si ga zasluži.” FRANC NOVINC iz Bušinca pri Dolenjskih Toplicah: “Mislim, da bi država morala enkrat za vselej zaključiti to poglavje zgodovine, sicer ne bo dobro in se bodo spori vlekli naprej. Če zdaj ne bo za to poskrbela, se bo spet malo potuhnilo in vsakih nekaj let vleklo na plan. Predvsem politične stranke bi morale imeti interes, da se to zares uredi, sicer ne bo nič.” SLAVKO PAVLAKOV1Č, upokojenec iz Semiča: “Tisti, ki so ukazali poboje, so večinoma že mrtvi, prav pa bi bilo, da država sprejme akt, s katerim bi dorekli stvari glede pobojev. Prav je, da so ti pokojni spodobno pokopani, da se počasti njihov spomin in da počivajo v miru. Ne strinjam pa se, da bi iz pobojev delali afere, saj ne vem, kdo bi od takšnih afer imel zadoščenje.” IVAN ŠTAJDOHAR, vodja izvoza v črnomaljskem Danfossu: “Povojne poboje velikokrat, ko ni drugih tem, vržejo med ljudi kot vroč krompir. Sem za to, da NOB, ki jo priznava ves svet, ločimo od teh pobojev. Naj država sprejme o teh povojnih dogodkih stališče in naj potem z debatami o tem zaključijo, saj ne prispevajo k nikakršnemu napredku na nobenem področju.” IVAN OMERZEL, mesar, iz Leskovca pri Krškem: “Stranke bi morale sesti skupaj pa se zmeniti o povojnih pobojih. Pahor se hoče pokazati v javnosti v svetli luči, drugače bi bil on za to, da se poboji prikrijejo. Stranke, ki so naslednice komunistične partije, hočejo, da se poboji zakrijejo. Bilo bi pošteno, da se postavi obeležje žrtvam. Zmeraj so krivi oficirji, ne vojaki.” DRAGO KRIŽANIČ, ravnatelj Glasbene šole Brežice, iz Brežic: “Mislim, da je država tista, ki bi morala urediti te stvari. Država zamuja, vendar zločini ne zastarajo in tudi za ureditev teh stvari, ni nikoli prepozno. Oblast bi morala obeležiti dogodke s pieteto do umrlih, zgodovinarji bi morali tiste dogodke postaviti na njihovo mesto. Vsekakor to ni stvar nobene stranke.” LIJ ANA JAMBROVIČ, zobna asistentka, iz Kočevja: “Menim, da je že čas, da se preneha razčiščevanje s preteklostjo. Vsi smo s tem preobremenjeni. Bolj bi morali gledati v prihodnost! Da se na preteklost ne bi pozabilo, naj bi država tako kot za druge pomembne pomnike preteklosti postavila spominsko obeležje za vse po vojni pobite. S tem naj bi zadevo končali!” JANEZ JANEŽIČ, dopisnik Vašega kanala, z Mirne: “Menim, da bi morala država to storiti že zdavnaj, če ne prejšnja, pa sedanja. Dokler te zadeve ne bodo pojasnjene, ni nobenih možnosti za narodno spravo, krivda pa bo še naprej kolektivna, se pravi, da bodo v glavah nekaterih za množična grobišča krivi vsi partizani in vsi komunisti.” VINKO ŽIČKAR, upokojenec, iz Sevnice: “Mislim, da bi morala ta država poskrbeti ne le za dostojen pogreb po vojni pobitih, se pravi ne samo za stroške postavitve primernih obeležij in za mrliške liste žrtev množičnih povojnih pobojev, temveč tudi za razkrinkanje in kaznovanje vseh za te množične poboje odgovornih oblastnikov pod bivšim režimom.” Cyclotuor dela mimo dogovora razvnema politična histerija. Nekdanji borci, ki so iz dneva v dan zrli smrti v obraz, so že zdavnaj pozvali k takemu ravnanju, vendar politika o ■ pieteti kar naprej govori brez resnične pietete, o spravi brez resnične sprave | in o odpuščanju brez resničnega od- ; puščanja. In zdaj naj bi nekdo hotel, j da se vi, borci, celo opravičujete zato, j ker ste tvegali življenje za današnjo Evropo!” je opozaril slavnostni govornik in dodal: “Koliko so tvegali, j priča tudi cvibeljski spomenik!" B. DUŠ1Č GORNIK je poudaril dr. Kmecl in nadaljeval, da Uspešni dolenjski in posavski fotografi Fotografski natečaj Pod okriljem Fotografske zveze Slovenije je Fotoklub Portorož letos ponovno organiziral fotografski natečaj z dvema temama: Kamen in Prosto. Dolenjski in posavski fotografi, ki so se tudi na prvem natečaju pred dvema letoma zelo dobro uvrstili, so bili letos še uspešnejši. Bernardka Zorko, Marko Pršina, Stanko Lavrič, Stanko Pelc, Darko Mikulič in Hrvoje Oršanič so imeli v kategoriji Prosto skupno sedem sprejetih del. v kategoriji Kamen pa enajst. Med nagrajenee sta se tokrat uvrstila Stanko Lavrič in Stanko Pelc, ki sta za svoja diapozitiva Nežica in Steber prejela diplomi. Med skupno 263 diapozitivi, ki so prispeli v kategoriji Kamen, pa je žirija prvo nagrado podelila Marku Pršini. Fotografija z naslovom Mrtvo mesto prikazuje žalostno usodo nekdaj živahnega mesta Matera v južni Italiji, ki so ga postopoma zapustili vsi prebivalci in se preselili v novozgrajene stavbne umotvore. Fotografije si lahko ogledate na spletnem naslovu http://www.kid-pina.si/foto-klub/. M. PRŠINA Občini Sevnica in Trebnje pred delitveno bilanco SEVNICA - V letu 1998 so začele veljati spremembe zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, kjer je določeno, da postaneta sestavni del občine Trebnje naselji Roženberk in Mali Cirnik, ki sta do tedaj spadali v občino Sevnica. V obeh naseljih živi okrog 100 prebivalcev, delež skupnih površin, ki so prenesejo v občino Trebnje, pa je okrog 3,5 km2 ali 1,27 odstotka površin občine Sevnica. Občina Sevnica in Občina Trebnje morata zaradi teh sprememb sprejeti delitveno bilanco. Zato so se v Trebnjem sestali oba župana, Ciril Metod Pungartnik in Kristijan Janc, in direktorja občinskih uprav, Janez Slak in Zvone Košmerl. Na osnovi predhodno opravljenih izračunov in vlaganj Občine Sevnica v kraje, ki so bili pripojeni k občini Trebnje, so sklenili dogovor o vsebini medsebojnega sporazuma, ki ga bo predvidoma na novembrski seji obravnaval tudi občinski svet trebanjske občine. Potrjen sporazum bo občinama omogočil, da bosta s čistimi računi ohranjali dobre med-sosedske odnose. Tribuna ZLSD v Sevnici SEVNICA - ZLSD bo pripravil v torek, 6. novembra, v Sevnici javno tribuno na temo regionalizma. Prireditev organizirajo v okviru priprav na konferenco stranke, ki bo 18. novembra v Murski Soboti. Prejšnji teden je na vprašanja v zvezi z usodo novomeškega velodroma odgovarjal direktor kolesarskega kluba Krka Telekom, kije rokavico vrgel pristojnim na novomeški občini, pobral pa jo je župan dr. Anton Starc, ki je na prvo vprašanje Mirka Fifolta, kaj se je zgodilo od trenutka, ko so za skupno mizo sedli predstavniki občine, Cyclotoura in kolesarskega kluba Krka Telekom, odgovoril: “Lastnik velodroma je društvo Cyclotour, zemljišče, na katerem se nahaja objekt, pa je v lasti Ministrstva za obrambo (MORS). Investicijo gradnje velodroma je vodil Cyclo-tour, MO Novo mesto pa je društvu poskušala pomagati, ko ni bilo več možno urejati odnosov z upniki. Finančni odnosi v zvezi z gradnjo niso bili nikoli razrešeni, MO Novo mesto pa je tudi sama postala upnik za več kot 10 milijonov tolarjev. Na zadnjem srečanju smo se dogovorili, da društvo Cyclotour brezplačno prenese velodrom v last MO Novo mesto, ki bo poskušala z drugimi upniki doseči dogovor o prenosu upniških terjatev v lastniške deleže velodroma. Če bi takšen dogovor uspel, bi MO Novo mesto poskušala z MORS doseči tudi dogovor o odkupu zemljišča. Vendar pa smo na MORS izvedeli, da se društvo Cyclotour samostojno dogovarja o odkupu zemljišča in zato je bilo naš dogovor nemogoče udejanjiti.” • Kakšne načrte ima občina z velodromom? “Velodrom je športni objekt nacionalnega pomena, nahaja pa se v naši občini. Po naših planskih dokumentih je širše okolje velodroma namenjeno prav športni dejavnosti, zato je MO Novo mesto zainteresirana za takšen razvoj. Vendar pa je dr. Anton Starc nujno potrebno urediti odnose z vsemi upniki, ki izhajajo iz ponesrečenega vodenja investicije. Upniki bodo verjetno vztrajali pri izplačilu svojih terjatev, in dokler ta problem ne bo rešen, bo zelo težko govoriti o perspektivah.” • Kakšne so možnosti, da bi na njegovem mestu zrasla košarkarska dvorana? “Potreba po pravi mestni športni dvorani nedvomno obstaja, kdaj bo prišlo do realizacije in kje bo, pa je konkretno prezgodaj govoriti. Tudi lokacija velodroma je možna, vendar dokler ne bo rešitve za sedanje stanje, ni pogojev za kakršenkoli pogovor o možnosti razvoja. Vprašanje naslavljam na Jožeta Majesa iz društva Cyclo-tour. Zanima me, kako bo društvo našlo denar za nakup zemlje od MORS, zlasti glede na milijonske dolgove, ki jih ima Cyclotour. Zanima me tudi, kakšne načrte ima društvo Cyclotour v zvezi z razvojem velodroma." L V. ŽUŽEMBERK - “Kdo je klical sem fašistično soldatesko? Zakaj je moral Žužemberk v treh letih prestati 22 krvavih napadov, zakaj je moral konec vojne dočakati s polovico predvojnih prebivalcev? Naj jasno obrazloži, kdor misli, da nacifašizem ob vsem tem ni bil smrtna grožnja slovenskemu narodu in da bi se bilo bolje pred njim potuhniti in poskriti!” Tako je minulo soboto dopoldne na tradicionalni žalni slovesnosti na Cviblju pri Žužemberku razmišljal slavnostni govornik akademik dr. Matjaž Kmecl in dejal: “Če bi tako naredil ves svet, bi bil današnji svet drugačen, najbrž tudi brez Slovencev.” Pred cvibeljskim spomenikom, na katerem so izpisana imena skoraj 1200 borcev, padlih na območju Suhe krajine, seje v času žalne slovesnosti zbrala množica nekdanjih borcev iz širše Dolenjske in drugih ljudi, postavljena pa je bila tudi častna četa slovenske vojske. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki Italije, Avstrije, Rusije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in ZR Jugoslavije, držav, katerih državljani so padli kot borci na tem območju. "Večina teh je dala življenje za svobodne Slovence v svobodni Evropi,” takrat fronta ni potekala med revolucijo in kontrarevolucijo, temveč med nacifašizmom in demokratičnim svetom. “Za nas Slovence pa je bil to boj med življenjem in smrtjo. Ni treba tega sprenevedavo zamenjavati s povojnimi dogodki in z njimi mazati moralno čistega NOB. Namesto da bi že zdavnaj pokopali vse mrtve, se spet KROŽNO KRIŽIŠČE V BUČNI VASI Predvsem bo veliko varnejše Te dni bomo zapeljali v prvo krožišče na Dolenjskem - Šest krakov - Vedno desno - Prednosti: večja varnost, pretočnost in umirjanje prometa, manjši hrup in stroški vzdrževanja,... NOVO MESTO - Zadnja dva meseca je v nekdanjem semaforiziranem križišču v Bučni vasi nastalo prvo dolenjsko krožno križišče, ki bo z dokončanjem drugega dela novomeške severne obvoznice precej razbremenilo promet. Čeprav so nekateri skeptični do te novosti, pristojni zagotavljajo številne prednosti krožišča, ki je v tujini oz. v Evropi nekaj čisto običajnega. Ministrstvo za promet in tantka Lidija Radež, dipl. zveze se sprva ni strinjalo s predlogom Mestne občine Novo mesto, da bi se krožišče zgradilo namesto štirikrakega semaforiziranega križišča, saj se prestavitev Ljubljanske ceste ne načrtuje. “Bile so velike borbe in moramo priznati, da tudi brez političnega lobiranja ne bi uspeli,” je zadovoljen povedal direktor Dolenjske projektive Jakob Turk. Odgovorna projek- gradb. inž., je razložila, da novomeško krožišče spada med srednje velika. Stalo je okrog 95 milijonov tolarjev, večino pa je prispevala država. “Promet poteka v obratni smeri urinega kazalca. Prednost ima vedno tisti, ki se nahaja v krožnem prometu. Vključevanje in izključevanje v promet vedno poteka desno, smer je treba nakazati, če pa zgrešiš izhod, se kar mirno pelji še en krog,” svetuje Turk skupaj z direktorjem področja gradenj pri Cestnem podjetju Novo mesto (izvajalec del) Zvonetom Rožancem. Prednosti krožnega križišča so predvsem veliko večja prometna varnost zaradi bistveno manjšega števila konfliktnih točk kot pri klasičnem križišču (ni možnosti “lovljenja” zelene luči), če pa že pride do prometnih nesreč, so posledice manjše, saj ni čelnih ter bočnih trkov pod pravim kotom. Pred krožiščem vsakdo zmanjša hitrost, kar pomeni umirjanje prometa (vožnja v krožišču je omejena UREDITEV KROŽIŠČA - Krožišče, ki ima šest priključkov, ima v sredi zelenico, sledi povozni pas s tlakovci, nato dva prometna pasova (vozišče je široko 10,5 metra), zelenica in pasova za pešce in kolesarje. Premer kroga je 50 metrov. V zelenici načrtujejo, da bi na zanimiv način predstavili Novo mesto, kot imajo to urejeno v tujini, na primer z vinsko trto. KAKO KAŽE NA BORZI? Pred vrati prevzem banke Prejšnji leden je bil ponovno v znamenju primorskih delnic. Predvidoma v torek naj bi Banka Koper podpisala pogodbo z italijansko banko Sanpolo IMI o prodaji 82-odst. deleža. Cena delnice naj bi znašala 101.000 SIT do 104.000 SIT. Prevzemno ponudbo naj bi lastniki prejeli do 5. decembra letos, plačilo pa do 5. februarja 2002. Največji delež naj bi prodali Luka Koper, Istrabenz in Intereuropa, kar se že in se bo še poznalo na tečajih njihovih delnic. Omenjena prodaja bo namreč močno vplivala na izboljšanje njihovih poslovnih rezultatov. Tako se je z Intereuropo že trgovalo po 3.500 SIT, lstrabenzem po 4.900 SIT ter Luko Koper po 3.200 SIT. Precej prometa je bilo tudi z delnicami Krke. Kar nekaj svežnjev je prijavila Bank Austria CA. Za navedenimi nakupi pa seveda stojijo kupci. Tečaj Krke se je povzpel na 26.300 SIT, kar predstavlja še vedno nizko vrednost. Skromneje se je trgovalo z Lekovimi delnicami, ki so dosegle najvišji tečaj 41.000 SIT. Še vedno so dovolj tržne delnice obeh pivovarn. Union je po- novno dosegel ceno 65.000 SIT, Laško pa 5.500 SIT. Pivovarniška zgodba očitno še ne bo tako hitro zaključena. Z ostalimi delnicami se je trgovalo zelo malo. Cene Mercatorjevih delnic so dosegale do 16.200 SIT BTC-ja malo čez 16.500 SIT Save okoli 17.000 SIT Žita rahlo nad 16.000 SIT in tako naprej. Pri trgovanju s pidi je bilo malo zatišja, kar se kaže tudi na tečajih, saj so se skoraj vsi znižali, razen NF1N, ki je že presegel tečaj 105 SIT. Dovolj prometa je bilo ponovno s pokojninski-. mi boni, s katerimi se trguje okoli 48 SIT. Pri tej ceni so še vedno izjemno zanimivi za uveljavljanje dodatne pokojnine. Med prometnejše obveznice lahko ponovno štejemo obveznice Odškodninskega sklada. Te so spel pridobile na vrednosti, saj se je njihov tečaj povzpel ponovno preko 72 odst. Glede na to, da sta v tem tednu dva praznična dneva, so temu primerna tudi dogajanja na borzi. LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel.: 07 371 82 22, 07 371 82 28 na 40 km/h), varno vodenje kolesarjev in pešcev, velika pretočnost, manjši čakalni čas vključevanja, manjši hrup in emisije škodljivih plinov, manjši so stroški vzdrževanja, krožišče nudi možnost začasnega priključka Tržiške ulice, boljši je tudi estetski videz. “Od vseh navedenih prednosti pa je gotovo naj večja boljša prometna varnost. Znano je, da so semaforizirana križišča prometno nevarna, če so na dolgih odsekih, kjer se pripelje hitro. Tak primer imamo v Novem mestu v Žabji vasi in tudi po evidencah policije se tu zgodi veliko nesreč,” je povedal Turk in dodal, naj si občina prizadeva, da bi v prihodnosti tudi semaforizirana križišča v Ločni in Žabji vasi prekonstruirali v krožišča, saj je to prava rešitev za vse večjo gnečo, ki vsakodnevno razburja Dolenjce. L. MURN O turizmu v mestih Metlika gostiteljica posveta METLIKA - Pred tednom dni je bil v Metliki 6. posvet turističnih društev slovenskih mest. Poglavitna tema posveta, ki se gaje udeležila tudi svetovalka vlade v sektorju za razvoj turizma mag. Darja Radič, so bile naravne vrednote, kulturna dediščina in turizem v mestih ter delovanje turističnih društev. S posvetom so želeli spodbuditi turistični razvoj v mestih in sodelovanje med njimi. Po besedah predsednika Turistične zveze Slovenije dr. Marjana Rožiča naj bi turizem postal posvetovalna duša v mestih, pohvalil pa je, da ponekod turistična društva že delujejo kot pomemben del mestne samouprave. Po njegovem je pomembno predvsem, da poskušajo v okviru turizma v mestih povezati vse ostale dejavnosti. Sicer pa je očitno, da hitreje napredujejo mesta, ki imajo izdelan koncept turizma. Obiskovalci pa opozarjajo, daje pomembno, daje dogajanje v mestih razporejeno skozi vse leto, ne pa sežeto v krajšem obdobju. Udeleženci posveta, ki so si ogledali Belokranjski muzej in nekatere metliške turistične zanimivosti, so sprejeli tudi protest, ki so ga naslovili na ministrstvo za gospodarstvo. Protestirali so, ker je bilo vseh 26 projektoV/ki so jih prijavila turistična društva na javni razpis za spodbujanje razvoja integralnih turističnih proizvodov, na ministrstvu za gospodarstvo zavrženih. Predlagali so, da vloge ponovno pregledajo in projekte, ki si to zaslužijo, tudi podprejo. M. B.-J. • Očitno je Alah določil, da mora letos imeti hudič mlade v ZDA. • Korenine zla ponavadi poženejo iz mafijskih semen. ZADOVOLJNI - Projektant severne novomeške obvoznice in krožišča je Dolenjska projektiva. Na sliki sta na desni: njen direktor in projektantka, Jakob Turk in Lidija Radež ter Zvone Rožanc s Cestnega podjetja Novo mesto. (Foto: L. M.) OB TEDNU SOLIDARNOSTI Revščina ima nešteto obrazov Danes nam bolj kot denarja primanjkuje časa, življenjski tempo je vse hitrejši, vse manj smo doma, vse več časa porabimo za službo in za poti do nje in nazaj. V tem hitenju pogosto sploh ne opazimo, kako živijo ljudje okrog nas. Sploh pomislimo, kdaj na tiste, ki so ostali brez službe, ali na mlado družino, ki je v prometni nesreči izgubila očeta, ali pa na znanko, ki je sicer zaposlena, vendar dobi za svoje delo mizerno plačo, kako kot mati samohranilka preživi sebe in otroka? Tudi temu je namenjen teden solidarnosti. V Sloveniji, ki se deklarira za razvito državo, živijo v hudi revščini trije odstotki prebivalstva (60.000 oseb). Le-ti ne bi preživeli brez socialnih podpor. Toda kaj je revščina? Prav gotovo gre za revščino, če ljudje nimajo najnujnejšega za preživetje. Toda ali ni revščina tudi to, če svojemu otroku ne moreš kupiti športnih copat, ki jih imajo vsi, pa čeprav si trdno garal ves mesec. Revščina je tudi, če na starost kljub pokojnini ne shajaš skozi mesec. Revščina ni ena sama, ampak ima na tisoče obrazov, ki jih povečini tisti, ki so zaznamovani, skrivajo. Gandhi je dejal, da je revščina najhujše nasilje nad človekom, oropa ga dostojanstva. In čeprav včasih kdo zlobno poreče, da so za takšen položaj krivi tudi ljudje sami, pa zagotovo niso ničesar krivi njihovi otroci in zaslužijo vso pomoč. V prihajajočem tednu torej ne bo na preizkušnji le naša solidarnost, ampak tudi strpnost do drugačnih. JOŽICA DORNIŽ VRANIČNI PRISAD Bolezen, za katero obolevajo predvsem živali V zadnjem času se zaradi znanih dogodkov veliko govori in piše o vraničnem prisadu. Prav je, da se tudi bralci Dolenjskega lista nekoliko seznanijo s to kužno boleznijo. Vranični prisad, z latinskim izrazom imenovan antraks, je nevarna kužna bolezen, za katero obolevajo živali, žal pa lahko od povzročitelja tega obolenja, imenovanega Bacil-lus anthracis, zbolijo tudi ljudje. To obolenje spada v skupino bolezni, ki jih imenujemo zoonoze. Za vse zoonoze je značilno, da se lahko prenašajo od živali na ljudi. Ljudje so praviloma vedno sekundarne žrtve teh bolezni. Pomembna lastnost povzročitelja antraksa je način, kako se v okolju ohranja kot biološka vrsta.. V neugodnih okoliščinah, zlasti ob stiku z zrakom, se v bacilu napravi spora, ki je posebno stanje bacila, v katerem se življenjski procesi ustavijo. V takem stanju omenjeni mikrob lahko izven svoje žrtve v zunanjem okolju preživi tudi do 50 pa celo 70 let. Vranični prisad v našem okolju ni nova bolezen in se je nekateri starejši prebivalci naših krajev verjetno še spominjajo. Bolezen napada zlasti govedo, ovce, konje in prašiče, manj pogosta je pri drugih domačih živalih. Lahko se pojavlja tudi pri številnih divjih živalih. Po drugi svetovni vojni se je tudi na območju Dolenjske nekajkrat pojavila ta bolezen pri domačih živalih. V sedemdesetih letih je v okolici Velikega Trna v občini Krško umrl "domači" mesar, ker je pomaga! svojemu sosedu zaklati vola, obolelega za vraničnim prisadom. Lastnik živali ni vedel, za kakšno obolenje gre, zato tudi niso vedeli, v kakšno nevarnost se podajajo ob domačem zakolu. Zadnji primer te okužbe je bil registriran v Sloveniji spomladi letos na območju Tolmina. Območja, kjer se je v zadnjih 50 letih pojavila bolezen vraničnega prisada, so posebej zaznamovana in evidentirana, saj jih v epidemiološkem smislu imenujemo vranični destrik-ti. Nekaj teh vraničnih destrik-tov imamo tudi na Dolenjskem. Na teh območjih mora veterinarska služba na podlagi vsakoletne odredbe, ki jo predpiše Veterinarsko uprava RS, vsako leto, in to petdeset let po zadnji ugotovitvi antraksa, preventivno vakcinirati nekatere domače živali, ki so za ta obolenja bolj dovzetna. Ne bo odveč, če ponovimo, da moramo veterinarji kakor tudi rejci živali v primeru vsakega nenadnega pogina goveda, ovce ali konja vedno pomisliti, da je žival poginila zaradi antraksa, in ga tudi izključiti. Zaradi tega je nujno, da ima področna veterinarska služba s koncesijo pregled in evidenco o vseh poginulih živalih na njihovem področju, saj je vsaka takšna žival sumljiva, da je nosilka kužnega obolenja. V Slovenijije dobro organizirana higienska služba pri Veterinarskem zavodu Slovenije, ki je plačan iz proračuna RS. Glavna naloga te službe je zbiranje poginulih živali in ugotavljanje vzroka njihovega pogina. Žalje tudi to bolezen človek zlorabil proti sebi kot metodo bioterorizma. Sicer pa kakor ni vse zlato, kar se sveti, tako tudi v vsakem prašku ni in ne bo bacilov vraničnega prisada. Mag. OTMAR COLARIČ, dr. vet. med. VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE mm j ^_n a ši j m o 3 č j n mm Novomeška Tiskarna med najboljšimi Tiskarna Novo mesto nadaljujeje tradicijo novomeškega tiskarstva - Specializirani za lahko potiskano embalažo - Vse manj denarja za založniško dejavnost NOVO MESTO - Tiskarna Novo mesto uspešno nadaljuje žlahtno tradicijo novomeškega tiskarstva. Potem ko so med drugo svetovno vojne stroje nekdanje znane Krajčeve tiskarne prenesli na partizansko ozemlje in uporabljali za potrebe narodnoosvobodilne borbe, je zavladalo v prvih povojnih letih v Novem mestu tiskarsko zatišje. Leta 1958 pa so ustanovili Knjigostisk, katerega neposredna naslednica je sedanja Tiskarna Novo mesto. Začeli so v novomeški Štu- zmanjšali za 10 do 15, vendar dijski knjižnici, potem so se selili na Glavni trg, nato 1983 kupili in adaptirali prostore v Ragovski ulici, od kjer jih je pregnala denacionalizacija, ter se 1997 končno preselili v res svoje prostore v Bršljinu, kjer so si uredili sodobno proizvodnjo. “Danes je Tiskarna Novo mesto med največjimi in najkvalitetnejšimi izdelovalci lahke postiskane embalaže v Sloveniji,” se pohvali njen dolgoletni uspešni direktor Dušan Jarc. V okviru te dejavnosti največ delajo za slovensko farmacevtsko in kozmetično industrijo in so med tremi največjimi izdelovalci te embalaže za novomeško Krko, ki je eden njihovih največjih in najpomembnejših kupcev. “Lahka potiskana embalaža nasploh predstavlja več kot polovico vsega prometa naše tiskarne. Naš cilj je delati najkvalitetnejše za najzahtevnejše kupce v višjem cenovnem razredu,” pravi direktor. Danes je v Tiskarni Novo mesto zaposlenih 85 ljudi in vseskozi skrbijo, da imajo za svoje delo najsodobnejšo opremo. “Glede na tržnost in tehnološko opremljenost bomo postopno število zaposlenih bomo to izvedli brez pretresov, z naravnim odlivom.” Vso amortizacijo in še več vlagajo v novo strojno in računalniško opremo. “Če ne bi delali tako, bi nas čas povozil!” je prepričan Jarc. Na tiskarskem področju je namreč boj neizprosen in vsako leto v Sloveniji kakšna tiskarna ustavi svoje stroje. “Kakovost izdelkov je prvi pogoj, da sploh lahko pri- meš kljuko naročnika, potem sta spoštovanje roka in cena. Čas izdelave pa se vse krajši.” Svoje dni je bila v okviru Tiskarne Novo mesto pomemben del Dolenjska založba. Na leto je natisnila in založila do 40 naslovov knjižnih del, med njimi tudi pomembne tiskarske in založniške dosežke, kot so monografije Novo mesto pa Pleterje, Stična ipd. “A subvencij za take založniške projekte je bilo vse manj, sponzorstva skoraj ni več, zato smo morali ta program močno skrčiti,” pravi Jarc. Tako sedaj tiskajo knjige le še za znanega kupca, se pravi, da je založnik in plačnik naročnik sam. a. BARTELJ Gimnazija skozi čas Druga razstava ob 255-letnici Gimnazije Novo mesto prikazuje dokumente iz zgodovine šole TISKARSTVO DANES - Brez sodobnih strojev in računalniške tehnologije danes ni uspešnega tiskarstva. V Tiskarni Novo mesto hočejo biti najboljši v svojem razredu. (Foto: A. B.) Kaj v Narodnem domu? Anketa o tem, kaj naj bo v obnovljenem novomeškem Narodnem domu - Ste pripravljeni prispevati? NOVO MESTO - V novomeški gimnaziji so minulo sredo odprli drugo razstavo triologije Gimnazija skozi čas. V sodelovanju s Frančiškanskim samostanom in Zgodovinskim arhivom sta avtorja razstave profesor Gregor Mohorčič in mag. Janez Gorenc skupaj z nekaterimi dijaki postavila na ogled pomembne dokumente iz zgodovine šole. Razstava se začne z izvirnim prepisom prošnje Novomešča-nov njenemu visočanstvu cesarici Mariji Tereziji za šestlet- SPOMIN NA USTANOVITEV NOVOMEŠKE ČETE - MO Novo mesto je z novim statutom določila tri spominske dni, eden od njih je 29. oktober, spomin na ustanovitev l. novomeške partizanske čete na Brezovi Rebri. V počastitev 60. obletnice njene ustanovitve je območni odbor ZB NOB Novo mesto pripravil slavnostno sejo in proslavo na Bučki, kjer je novembra 1941 potekala 1. akcija te čete, ki označuje začetek organiziranega odpora slovenske partizanske vojske proti izseljevanju Slovencev. Svečanost ob spominskem dnevu je pripravila tudi MO Novo mesto. (Foto: I. Pavlič) no gimnazijo iz leta 1745. Razstavljen je tudi prepis ustanovne listine leto dni pozneje, ki jo je cesarica poslala po svojem kurirju. Zanimivi so dokumenti, ki obravnavajo discipliniranje dijakov. Med drugim lahko zasledimo pismo iz dopisovanja med frančiškanskim samostanom in glavarstvom dežele Kranjske, kjer le-to zahteva strožje kazni za dijake. Zbranih je tudi nekaj spiskov zaposlenih, šolskih okrožnic, spričeval, celo potrdilo o upokojitvi. Dokumenti predstavljajo gimnazijo v obdobju od leta 1745 do leta 1945. Na razstavi, ki so jo pripravili ob 255- letnici Gimnazije Novo mesto, so v prvem delu že predstavili stare šolske učbenike. Triologijo bodo zaključili v decembru z razstavo starih gimnazijskih glasil. Drugi del razstave si lahko do drugega tedna v decembru ogledate v knjižnici gimnazije vsak delovni dan od 7. do 14. ure. I. PAVLIČ NOVO MESTO - Na poziv za vložitev predlogov za obnovitev in oživitev novomeškega Narodnega doma, ki je stekel na pobudo Društva Novo mesto, poprijela pa ga je novomeška občina, je prispelo 553 izpolnjenih anketnih lističev ter 19 pisnih predlogov in mnenj. Anketa je ljudi spraševala, kaj naj bi bilo v obnovljenem Narodnem domu pa tudi, če bi bili pripravljeni prispevati v načrtovani sklad za obnovitev te novomeške sramotno propadajoče stavbe. Večina predlaga, naj bi v obnovljenem Narodnem domu dobili kino, gledališče, kavarno, čitalnico, baletni studio, kakšno posvetovalnico, predavalnico, spominsko sobo pomembnih Novomeščanov; po- Klub za otroke NOVO MESTO - Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto vabi učence 4., 5. ali 6. razreda, da se jim pridružijo v Klubu za otroke v torek, 6. novembra, ob 14.30 v prostorih društva v Rozmanovi ulici 30. leg tega še prostore za dejavnosti ljubiteljskih društev, lutkovno gledališče, likovno razstavišče; nekdo je predlagal, naj bi tu glede na bogata arheološka najdišča in mednarodni ugled Dolenjskega muzeja ustanovili fakulteto za podiplomski študij arheologije, zgodovine, restavratorstva in kon-servatorstva. Predlogi so bili še, naj bi tu bili mladinsko središče, prostor za nepridodbit-ne prostočasne dejavnosti, bukvama ipd. Večina ljudi, ki so odgovorili na anketo, je za ustanovitev sklada za obnovo Narodnega doma in so pripravljeni tudi sami prispevati v ta sklad. Novomeško Društvo upokojencev pa predlaga, naj obnovljeni Narodni dom zaupajo v upravljanje prav temu društvu, češ da se večina dejavnosti, ki so predvidene v tem domu, tako in tako pokriva z njihovim programom. Kakor koli že: pripravljen je predlog o ustanovitvi sklada za obnovo in oživitev novomeškega Narodnega doma in o tem bodo odločali občinski svetniki na eni prihodnjih sej. A. B. Voda pritekla na vrh Podgorja Vodovod za Veliki in Mali Cerovec, prvi vasi v KS Podgrad - Sedaj na vrsti ostali del “suhe” krajevne skupnosti - Prvi asfalt pred 20 leti - Na vrsti je država VELIKI CfcROVEC - Minister za okolje in prostor Janez Kopač, novomeški župan Tone Starc in predsednik KS Podgrad Marjan Erpe so v soboto popoldne na slovesnosti na Velikem Cerovcu predali namenu vodovod za to vas in bližnji Mali Cerovec. Tako sta po dolgih letih prizadevanj dobili zdravo pitno vodo prvi dve od devetih vasi najvišje ležeče podgorske KS Podgrad. Voda na Cerovec priteka iz pa je seveda primaknila novo- CEROVŠKI VODOVOD - Vodovod v Velikem Cerovcu, najvišji podgorski vasi, so slovesno predali namenu (z leve): novomeški župan Tone Starc, minister za okolje in prostor Janez Kopač in predsednik KS Podgrad Marjan Erpe. (Foto: A. B.) sosednje krajevne skupnosti Dolž; prvi vodovod v podgrajskem koncu je tako del vodovodnega sistema Dolž - Vrhe - Iglenik - Cerovec, ki so ga začeli graditi leta 1998. Prav oba Cerovca sta bila tudi najbolj sušni vasi v krajevni skupnosti in so morali sem vodo najpogostoje voziti. Sedaj je v obeh vaseh z zdravo pitno vodo redno preskrbljenih okoli 50 gospodinjstev, vsako je za to prispevalo po 2 tisoč mark, krajevna skupnost pa večji del denarja, ki se zbere z 2-odstot-nim samoprispevkom. Največ meška občina oz. Komunala. Veliki in Mali Cerovec sta torej preskrbljena z vodo, sedaj je na vrsti ostali del podgrajske krajevne skupnosti, ki bo vodo dobival iz lakovniškega konca; gre za vasi Jurna vas. Koroška vas, Vinja vas, Konec, Podgrad, Pristava in Mihovec. Do Jurne in Koroške vasi je primarni vod že zgrajen, tako ostane še gradnja 6 km primarnega in 4 km sekundarnih vodov in 3 vodohranov: na Vel. Cerovcu, v Koroški vasi in Podgradu. “Za dokončanje vodovoda v naši krajevni skupnosti bo potreb- nih še okoli 230 milijonov tolarjev,” je povedal Erpe. “Vodo bo dobilo še okoli 200 gospodinjstev. Računamo, da bo gradnja končana čez leto dni.” Na sobotni otvoritvi je pomoč pri tem obljubil tudi minister Kopač, do sedaj pa se je država pri gradnji tega podgorskega vodovoda obračal stran, čeprav je odmaknjena višinska KS Podgrad nesporno demografsko ogrožena. Podgrajci so v zadnjih 20 letih ogromno naredili. Pred slabima dvema desetletjema so namreč dobili prvo asfaltno cesto od gorjanske skozi Vinjo vas do konca Podgrada. Danes so asfaltirane vse lokalne in vaške ceste ter javne poti v tej krajevni skupnosti, telefon ima, kdor ga hoče, preskrba z elektriko je urejena na novo. Čakajo samo še na vodo. A. BARTELJ Novomeška kronika PARKIRIŠČE - Prejšnji ponedeljek ob pol treh popoldne je bilo stanje na najbolj zasedenih novomeških parkiriščih takšno: okoli zapuščene, zanemarjene in od vandalov razbite stare porodnišnice je bilo parkiranih 129 avtomobilov, na sosednjem urejenem prostranem parkirišču na Novem trgu pa več kot štirikrat manj, natančno 32. Zastonjski nasvet upravljavcem: "kašo” prestavite v Defranceschijevo ulico, zbrani denar pa namenite za ureditev klošarskih prenočišč in mamilarskih kotičkov v zanemarjeni državni stavbi na elitni lokaciji v dolenjski metropoli! ISO - Prejšnji teden so novomeški Upravni enoti na slovesnosti podelili certifikat kakovosti ISO 9001, kakršnega ima v Sloveniji le pet enot v javni upravi. To ni kar tako! Od tega bomo imeli največ koristi prav državljani, ki nas opravki vodijo v državne urade, kjer so, roko na srce, prijazne in uslužne delavke, oborožene tudi z veliko mero potrpežljivosti. Kot tista, ki ji je pred dnevi Rom, ki ga je poslala po potrebno potrdilo na socialno službo, on pa je hotel, naj ga dobi kar sama, češ da on za take stvari nima časa, povedal, daje treba njo in tiste na socialnem pobiti, pa bodo zavladali red, mir in pravičnost. ISO je še toliko več vreden, ker so mu že na začetku žrtvovali 100 ur. Minister Bohinc je na slovesnost zamudil pol ure, čakalo pa gaje 200 ljudi. Ministri imajo očitno svoje standarde... VODA - Na otvoritvi vodovoda na Velikem Cerovcu je minister za okolje in prostor Janez Kopač svoj navdahnjeni govor končal z vzklikom, da komaj čaka, da nazdravijo s kozarcem zdrave pitne vode. Mladi minister iz gorenjske strani je bil očitno prvič v naših krajih in ne ve, kakšne so tu navade in običaji. Že tako je ves svet spriden. Samo še tega se manjka, da bi v Podgorju ob polnih sodih mladega vina nazdravljali z vodo! Saj bi vodovod presušil... Ena gospa je rekla, da je (en sam) dan reformacije največji praznik protireformacije. Srečanje slepih in slabovidnih NOVO MESTO-Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih iz Novega mesta je 24. oktobra organiziralo predavanje za svoje člane, ki so se vključili v društvo konec lanskega leta ali v letošnjem letu. Predavanje je obsegalo predstavitev pripomočkov, seznanitev s socialnovarstvenimi pravicami; predstavitev novega zakona s področja pokojninsko invalidskega zavarovanja; delovanje organizacije Medobčinskega društva slepih in slabovidnih ter po-učitev z osnovami mobilnosti in orientacije. Predstavnik Zveze društev SSS iz Ljubljane Bogdan Saksida je predstavil tehnične pripomočke. Z večino teh so se udeleženci lahko seznanili. Direktorica Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz Novega mesta ga. Ivanetičeva je navzoče seznanila s socialnovarstvenimi pravicami. Kako deluje društvo in poslovanje podjetja Iris, je opisal Jože Župan. Stane Flor-jačič, direktor Zavoda za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane, pa je navzočim predstavil osnove orientacije in mobilnosti ter uporabo bele palice. j Šentjernejske črepinje SO KOT VEŠČE - V prihajajočem predvolilnem letu bodo morali Šentjernejčani skuhati tudi kakšen golaž za posebne vrste občane. Zgodilo seje namreč, da nekateri ne morejo do svojih stanovanj v blokih, ker so ti v enem izmed nesmislov, ki so se dogajali v naši državi, ostali brez funkcionalnega zemljišča. Omenjeni prebivalci pravijo, da se počutijo kot vešče. Da ne bi hodili po tuji zemlji, bi bilo namreč najbolje, če bi do svojega nadstropja kar prileteli, se prilepili na steno in zlezli na toplo v svoj dom. Kdaj bodo lahko stopili po trdnih in svojih tleh, še ni znano. Nova lastnica zemlje je zdaj občina, ki še razmišlja, kaj naj napravi. Lastnino bo ocenila, najraje pa bi jo potem lastnikom stanovanj tudi prodala. “Kdo jim je pa kriv,” si misli, “če so bili tako nespretni, če ne morda celo neumni, da so kupili stanovanje brez dostopa do njega!” RED JE RED - Mnogi v šentjernejski občini si bodo oddahnili, ker so dobili pravilnik, po katerem bo poslej občina delila denar za športna društva in dejavnosti. Tam črno na belem natančno piše, po katerih merilih posamezno društvo nabira točke. Upajmo, da nikomur ne bo žal za burnimi in pestrimi časi, ko so se še pričkali, katero društvo je dobilo več ali večkrat. Morda bo kaj pestrosti še ostalo, kajti denar bo potrebno potrošiti namensko, sicer ga bo treba vrniti. Iz topliškega vodnjaka DOBRODOŠLI!-Čeprav je zadnjič iz vodnjaka precej glasno odmevalo o tem, da občina še ni postavila obcestnih oznak in z njimi zakoličila občinskih meja, moramo priznati, da naša bodica nima prav nič zaslug za to, da bodo table v kratkem zares postavljene. V občinski upravi jih namreč pripravljajo že od začetka septembra in vedo tudi povedati, da postavitev ni tako enostavna, kot si navadni smrtniki mislimo. Potrebna je cela vrsta dovoljenj, v prvi vrsti Družbe za državne ceste in lastnikov, table pa je treba tudi oblikovati, izdelati in postaviti. Slednje prav tako ni čisto enostavno in tudi ne poceni. Cestno podjetje za postavitev ene table zaračuna več kot 15 tisočakov. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se je ob tej informaciji pred občinsko upravo začela nabirati vrsta domačinov. Mnogi bi namreč za tako ceno postavljali table... VAJA - Gasilska vaja v občini Dolenjske Toplice je bila letos taka, kot mora biti: z zapleti in tudi z nepredvidenimi dogodki. Ko so gasilci zdrveli od gasilskega doma proti namišljenemu požaru, so naleteli na oviro na cesti, kjer se je zgodila prometna nesreča. Nesreča je bila prava in ne kakšna iz scenarija vaje. Kljub oviri so gasilci v nekaj minutah prispeli do “goreče” šole, ki so jo medtem učenci in vsi zaposleni že zapustili. Da pa tudi tukaj ni potekalo vse po načrtih, sta poskrbela dva nagajiv-ca iz vrst šolarjev, ki sta ostala v stavbi. Jesenske sape razvedrile Dvor DVOR PRI ŽUŽEMBERKU - Mladinska skupina iz ajdovske fare v Suhi krajini je minulo soboto zvečer v dvorani kulturnega doma na Dvoru uprizorila igro Jesenske sape. Uprizoritev so pripravili po besedilu nekdanjega duhovnika na Ajdovcu Janeza Kmeta, v zadnjem letu pa je doživela že kar nekaj ponovitev. tiR&F T ž j j a £ i h o s č j j j Mšš Za Mihovo so dobili 7 milijonov Nepovratna sredstva za priključitev zadnje vasi na javni vodovod - Letos 32 milijonov v prenovo vodovodnega sistema v Gor. Brezovici, prihodnje leto spet 30 milijonov MIHOVO, GORENJA BREZOVICA - Mihovo, vasica pod Gorjanci nedaleč od Šentjerneja, je bilo zadnje naselje v tej občini, ki še ni bilo priključeno na javni vodovod. Marca letos je boljša in neoporečna voda končno pritekla tudi v sleherno od 31 hiš, v katerih prebiva nekaj čez 90 vaščanov Mihovega. Tako je od letošnje pomladi s pitno vodo iz javnega sistema preskrbljeno že celo območje šentjernejske občine. Naložba je skupno stala 31 milijonov tolarjev in zdaj je že povsem jasno, da breme ne bo v celoti padlo na občino. Taje 19. oktobra z ribniškim Skladom za regionalni razvoj podpisala pogodbo o sofinanciranju izgradnje vodovoda za vas Mihovo. Občina se je namreč s projektom prijavila na razpis gospodarskega ministrstva za področje regionalnega razvoja, kije bil namenjen naložbam na območjih s posebnimi razvojnimi problemi. Pred tem je že imela pripravljen projekt in vso potrebno dokumentacijo od gradbenega dovoljenja naprej. Na razpisuje uspela, zato bo v skladu z že omenjeno pogodbo najbrž še v novembru na svoj račun prejela 7 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. To predstavlja slabih 22 odstotkov skupne vrednosti naložbe. Preostanek denarja je zagotovila občina v proračunu za leto 2000. Kot je povedal Milan Jakše iz občinske uprave, se občina zdaj, ko imajo vse vasi pitno vodo iz javnega sistema, lahko posveča nujno potrebni obnovi vodovodov. Tako v Gorenji Brezovici pri Šentjerneju zdaj prenavljajo čez 20 let stare vodovodne napeljave, predvsem sekundarne vode in hišne priključke. Prenovitvena dela na tem območju bodo stala 32 milijonov tolarjev, v občinski upravi pa predvidevajo, da bodo tudi v naslednjem letu nadaljevali s prenovo vodovodov v občini in tako zagotavljali nemoteno oskrbo s pitno vodo. V proračunu za naslednje leto naj bi prenovi namenili dodatnih 30 milijonov tolarjev, kolikor se letno nabere iz amortizacije pri plačevanju vodarine. B. D. G. DAN TOPLIŠKEGA JABOLKA - V petek popoldan so v avli hotela Krista! odprli razstavo sadja iz travniških nasadov ter izdelkov in jedi iz sadja. Zvečer je bila po posvetu še pokušnja sadja in izdelkov iz njega, v soboto pa je bilo ves dan živo na dvorišču pred hoteloma, kjer so postavili stojnice (na fotografiji ponudba sadjarske kmetije Erjavec iz Ivančne Gorice) in predstavljali projekt in stiskali jabolčni sok. (Foto: B. D. G.) Toplice v znamenju jabolk Uspešna predstavitev projekta OTS in poživitev dogajanja v zdraviliškem kraju Veronika kleše iz betona Njeno delo krasi cerkev sv. Marjete, če ji bo zdravje služilo, pa bo obogatila še sv. Martina V vasi Češnjice pri Zagradcu seje pred petinšestdesetimi leti rodila Veronika Maver, po domače Farezetova. Že kot otrok je kazala veliko ljubezen do risanja, pri čemer jo je močno podpirala tudi mama. Njena zgodba in ljubezen do umetnosti pa je prišla do popolnega izraza po vrnitvi iz Ljubljane v svojo rojstno vas Češnjice, kjer so v njenem ateljeju ob hiši pričele nastajati podobe, kipi in drugi izdelki, izklesani iz mešanice betona, lepila in mivke. “Prvo večje delo, ki sem ga izdelala, je bil oltar s svetim Frančiškom in Kristusom v cerkvi sv. Marjete, ki leži v sami bližini rimske ceste,” je povedala ljudska umetnica Veronika Maver - Ahmetovič, ki je za to delo porabila več mesecev. Cerkev sv. Marjete sodi v župnijo Šmihel pri Žužemberku. Čeprav zanjo vestno skrbi ključar Jože Hribar, so bili v njej pogosti obiskovalci nepridipravi, ki so z oltarja ukradli kar tri velike kipe in nekaj manjših podob. Veronika je oltar naredila iz hvaležnosti in v spomin na očeta, ki se je velikokrat obrnil na pomoč prav na sv. Marjeto. V teh krajih je zanimiva tudi bližnja cerkev sv. Martina, ki Veronika pred bogato okrašeno kapelico Marije Rožnoven-ske, ki krasi vasico Češnjice. (Foto: S. M.) stoji nad bivšim kamnolomom. Stoletna voda, ki je čakala popotnike ob vodnjaku pri cerkvi sv. Marjete, je namreč ob nenehnih miniranjih v bivšem kamnolomu poniknila. Pravijo, da je morda stekla ravno pod cerkev sv. Martina, kjer je nastalo veliko jezero. Pred kratkim pa je bila v Češnjicah posebna slovesnost. Veroniki se je uresničila želja, saj je po številnih urah trdega dela in ob pomoči moža Nezir-ja napravila kapelico s kipom Marije Rožnovenske ter s številnimi kipci in okraski. Blagoslovil jo je župnik Drago Markuš. Srečo in veselje je ljudska umetnica našla prav v klesanju iz betona ter v podobah nemirne in razgibane pokrajine ob Krki, ki jih slika na platno. To je njen svet, tak. kot ga čuti, obogaten s pobožnimi željami, ki ga bo razdajala, dokler ji bo služilo zdravje. SLAVKO MIRTIČ Bogastvo po gričih MIRNA PEČ - Po gričih na območju občine Mirna Peč je posejanih vsaj 500 počitniških hišic in zidanic, kar je celo bogastvo, od katerega občina trenutna nima nič. O tem, kako bi na trg spravili vsaj del teh slabo izkoriščenih zmogljivosti, razmišlja tudi mirnopeški župan. Kot je dejal pred kratkim, bodo morda še letos dobili vsaj 5 turističnih zidanic. Projekt naj bi podprli tako občina kot tudi država. Martinov pohod ŠENTJERNEJ - Občinski odbor LDS in MLD Šentjernej vabita na tradicionalni Martinov pohod po podgor-janski vinski cesti, ki bo v soboto, 3. novembra. Avtobus bo odpeljal ob 9. uri izpred občinske stavbe na Tolsti Vrh. Pohodnike bo pot vodila mimo Gracarjevega turna, Orehovice, Ivanjega Dola, Vrhpolja, Stražnika in Ple-terij do Vrbovc, kjer jih bosta v Gašperjevi zidanici čakala pečena raca in mlado vino. Poskrbeli bodo tudi za prevoz nazaj v Šentjernej. Za vajo gasili topliško šolo DOLENJSKE TOPLICE -Tukajšnji gasilci so ob mesecu požarne varnosti pripravili gasilsko vajo. Informacijo o izmišljenem požaru so v torek, 23. oktobra, dobili od ravnateljice. Taje takoj odredila umik otrok in zaposlenih iz šolske zgradbe, le nekaj minut po alarmu pa so prihiteli tudi gasilci iz Toplic, ki so se jim pridružili še kolegi iz Podturna, Soteske in iz Gasilsko reševalnega centra Novo mesto. Med vajo so “gasili” šolo, prikazali gašenje z ročnimi gasilskimi aparati in na koncu nekatere učence tudi dvignili z gasilskimi avtolestvami. Vaje se je udeležil tudi poveljnik Gasilske zveze Novo mesto Branko Filip, ki je vajo ocenil kot zadovoljivo, pokazala pa je tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki jih bodo morali topliški gasilci še odpraviti. (BBJ) DOLENJSKE TOPLICE -Kmetijska svetovalna služba Straža, topliška občina, Krka Zdravilišča in Projekt oživitve travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije so pretekli petek in soboto pripravili Dan topliškega jabolka. Projekt OTS in dosedanje aktivnosti so okrog 40 udeležencem predstavili na posvetu v petek zvečer. Govorili so o pomenu takih nasadov za varstvo okolja, o pomenu v prehrani ter o javnih delih v topliški občini. Projektna skupina OTS je v sodelovanju s članicami Društva kmečkih žena iz Dolenjskih Toplic pripravila še pokušnjo jabolk, jabolčnih sokov, sadnih žganj in jedi iz sadja. V soboto od 9. ure dopoldne pa vse do večera je dvorišče med hoteloma v Dolenjskih Toplicah oživelo. Prikazali so postopek izdelave jabolčnega soka in kuhanja žganja ter postavili stojnice. Sadjarsko društvo Dolenjske je prodajalo jabolka, Čebelarsko društvo Straža-Dolenjske Toplice je ponujalo čebelje izdelke, topli-ške kmečke žene pa so kaj hitro razprodale vse svoje dišeče dobrote. Z bogato ponudbo sta k nakupu vabili tudi kmetija Erjavec iz Ivančne Gorice, ki je znana po sadjarstvu in predelavi sadja, ter ekološka kmetija Kastelic iz Suhe krajine s ponudbo posebnih kruhov iz ekološko pridelanih žit. Posebej se je ta dan izkazalo tudi Društvo podeleželske mladine, saj so njegovi člani ves dan pekli kostanj in z njim stregli obiskovalcem. B. D. G. Dvojni stroški za šolske prevoze Občina Dolenjske Toplice uvedla še dodatni avtobus in kombi - V resnici avtobusi niso polni, ker starši pravico uveljavljajo, otroke pa vozijo sami DOLENJSKE TOPLICE - Prevozi šolskih otrok so tudi v topliški občini lepo tekli vse do letošnjega šolskega leta, ko seje zataknilo zaradi poostrenih kontrol na šolskih avtobusih. Te so pokazale, da tudi na dveh relacijah v topliški občini število otrok na avtobusu presega dovoljeno mejo, zaradi česar prevozniki presežkov potnikov niso več želeli prevažati. Topličani so zagato rešili s kombijem, ki prevaža 8 otrok iz območja Dobindola ter Gorenjih in Dolenjih Sušic, in z uvedbo dodatnega avtobusa za 25 otrok na drugem koncu občine - od Gorenjega in Dolenjega Polja ter Soteske. Občine so namreč dolžne organizirati in plačati šolske prevoze za otroke, če ti bivajo vsaj 4 kilometre daleč od šole, za učence 1. razreda devetletke ne glede na oddaljenost in za ostale v primerih, če tako presodi občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Občina Dolenjske Toplice, katere proračun dosega manj kot 500 milijonov tolarjev, je letos za šolstvo namenila skupno 24 milijonov tolarjev. V preteklem šolskem letu so jo šolski prevozi stali 5,5 milijona, vendar bo zdaj s podražitvami in uvedbo dodatnih prog ta znesek narasel do skoraj 9 milijonov tolarjev. Rok Barbič Še v tem letu bo osnovna šola s pomočjo društev in občine, ki je za te namene pripravila 2 milijona tolarjev, kupila malo rabljeno kombinirano vozilo. Občina je že tudi pozvala policijsko postajo, šolo in svet staršev, naj predlagajo predstavnike, da bi čimprej oblikovali občinski svet za preventivo v cestnem prometu, ki bi rekel končno besedo o tem, kje na območju občine so nujno potrebni prevozi, čeprav razdalja do šole ni tako velika. Tak primer sta na primer Gorenje Polje ali pa Podturn, kjer ni pločnika in je pot v šolo zelo nevarna. “Če kateri kraj ne bo več upravičen do brezplačnih prevozov šolarjev, bomo staršem zdaj lahko ponudili tudi prevoze za plačilo, saj je prostora po novem dovolj,” je pojasnil Rok Barbič iz občinske uprave. “Najbolj žalostno pri vsem skupaj pa je, da je v resnici na vsakem avtobusu še prostora. Čeprav je avtobus registriran za 73 otrok, smo ob preverjanjih ugotovili, da se jih pelje le po 50, na kar ne moremo vplivati. Nekaj jih manjka zaradi bolezni, precej pa jih starši redno vozijo v šolo, a vozovnico vzamejo za vsak primer in mi smo jo dolžni zagotoviti. Šola je že opozorila na ta problem, poskušali smo tudi preko sveta staršev, a odziva ni,” ugotavlja Barbič. B. DUŠIČ GORNIK I I MM i 2! M A Š I {•] 0 3 Č J JXJ MM NOVIM DELOVNIM MESTOM NA POT - Otvoritev semiške PSC na Vrtači so popestrili semiški osnovnošolci in pihalni kvintet Glasbene šole Črnomelj pod vodstvom Antona Kralja. Hkrati so slovesno odprli tudi proizvodni hali Kaive in Uniplasta. Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Mateja Mešl je ob tem dejala, da je enakomeren regionalni razvoj politika razvoja v semiški občini, ki jo podpira tudi njeno ministrstvo. Na fotografiji Matej Kovač, Mateja Mešl in župan Bukovec ob rezanju traku v PSC. (Foto: M. B.-J.) ZA BA VNE KMETICE - Semiške kmečke ženske so se ob desetletnici njihovega društva z zahvalami in priznanji zahvalile mnogim, ki so jim pomagali pri delu, niso pa pozabile niti svojih članic. Njihova igralska skupina je pripravila tudi skeč (na fotografiji), ki je nasmejal obiskovalce. Mladi igralci s semiške osnovne šole so odigrali igrico, nekaj viž pa je ubral trio, v katerem igrajo in pojejo Helena in Bruno Konda ter Andrej Plut. (Foto: M. B.-J.) Je pomoč res sramotna? Predstavniki treh generacij o sožitju med njimi -Starejši potrebujejo toplo besedo, mladi denar METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine (OZPM) Metlika in Društvo upokojencev Metlika sta pretekli teden v tukajšnji Tekstilni šoli pripravila okroglo mizo z zgovornim naslovom “Za prijetno sožitje med generacijami”. Z njo so so se spomnili mednarodnega dneva starejših, mednarodnega tedna otroka ter letošnjega mednarodnega leta prostovoljnega dela. Čeprav naj bi bila okrogla miza namenjena vsem generacijam, pa so razpravljavci celo uro govorili zgolj o težavah starejših. Šele ravnatelj metliške osnovne šole Jože Mozetič je spomnil tudi na probleme mlade in srednje generacije, ki marsikdaj težko najde odgovor na vprašanje, kako sploh preživeti. Starejši pa imajo redne pokojnine, čeprav 60 let pozneje GORNJE LAZE - V soboto, 3. novembra, bo ob 13. uri pri spomeniku na Gornjih Lazah prireditev, posvečena 60. obletnici tragedije prve Belokranjske čete. Slavnostni govornik bo državni sekretar za vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Franc Žnidaršič. marsikdaj zelo skromne, zato pa pogrešajo predvsem družbo, pomoč pri vsakdanjih gospodinjskih opravilih, redni zdravstveni nadzor in posvetovalnico. Veliko razpravljavcev, ki so bolj kot iz svojega poklicnega dela izhajali iz vsakdanjih življenjskih izkušenj, je menilo, da v metliški občini ni velikih težav med generacijami, zlasti pa je neprecenljiva pomoč starih staršev vnukom, ki jo slednji tudi znajo ceniti. Kako dobrodošlo je sodelovanje med generacijami, so potrdili tudi prostovoljci iz črnomaljske srednje šole ter podmladek OZPM Metlika. Podzemeljski osnovnošolci pa pogrešajo upokojence, ki bi sodelovali s šolarji, kot na primer čebelar Janez Gačnik. Gotovo pa je še najbolje v nekaj stavkih strnil sodelovanje med generacijami v metliški občini predsednik Območne organizacije Rdečega križa Metlika Jože Nemanič. Dejal je, da starejšim manjka toplih besed in obiskov, mladim pa denar za preživetje. A mnoge je sram povedati, da potrebujejo pomoč. Četudi po njegovem mnenju tudi prostovoljno delo ni zastonj, pa je prepričan, da so mladi še pripravljeni pomagati - čeprav je posluh za solidarnost v metliški občini manjši kot drugod - vprašanje pa je, če jih znamo prav spodbuditi. M. B.-J. Praznik zaznamovale otvoritve V semiški občini predali namenu vrtec, avtomatiziran železni prehod, industrijsko cono, vodovod, pločnik in večnamenski prostor - Okrogle mize, razstave, tekmovanja SEMIČ - Ob selniškem občinskem prazniku se je zvrstilo kar 14 prireditev, zadnja pa bo jutri na Gornjih Lazah. Večinoma je šlo za otvoritve, ena pomembnejših pa je bila otvoritev poslovno-servisne cone (PSC) na Vrtači. Kako tudi ne, ko pa že teče proizvodnja v treh velikih halah Kaive, Tomala in Uniplasta, župan Janko Bukovec pa ocenjuje, da bo prihodnje leto delalo v PSC Vrtača že okrog 250 ljudi. Kot je ob otvoritvi dejal Bukovec, je prav, da imajo ob Iskri ljudje še kakšno možnost za zaposlitev. Da bi bilo teh še več, so se začeli pripravljati na razširitev PSC s sedanjih petih na trinajst hektarov. Zato je župan pozval obrtnike in podjetnike iz Slovenije in tudi od drugod, naj gradijo na Vrtači, kjer so delno komunalno opremljene parcele že po 15 DEM za kv. meter. Zadnje čase se namreč za Vrtačo zanimajo tudi Nemci in Kanadčani. Pred otvoritvijo je bil pogovor z državno sekretarko za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti mag. Matejo Mešl in direktorjem Agencije za gospodarsko promocijo in tuje investicije Matejem Kovačem. Mešlova je poudarila, da bo dala država v malih podjetjih prednost vlaganju v znanje in Predvsem samospoštovanje Prvo desetletje Društva kmečkih žensk Semič SEMIČ - Društvo kmečkih žensk Semič, ki šteje 78 članic, je preteklo nedeljo pripravilo slovesnost ob 10. obletnici ustanovitve. O njihovem razvejenem delu, ki se čuti prav povsod v občini, predstavile pa so se tudi na turističnih sejmih v Ljubljani in Mariboru, je spregovorila predsednica Sonja Ra-muta. Župan Janko Bukovec, ki je bil tudi sam nekaj časa član društva, je priznal, da Semičani potrebujejo njihovo pomoč. “Kar znajo narediti kmečke ženske, mi moški ne znamo,” je dejal. Predsednica Zveze kmetic Slovenije Mihaela Logar pa jim je položila na srce, naj imajo veliko samospoštovanja ter se zavedajo, kaj pomenijo. Šele takrat jih bodo cenili tudi drugi. Na prireditvi so podelili tudi priznanja ob ocenjevanju “Se-miška občina-lepa, urejena in čista”, ki sta ga pripravila občina Semič in Turistično društvo Semič. Najbolj urejena vas je spodnji del Vavpče vasi, najbolj urejeno domačijo ima družina Štukelj s Trebjega Vrha, najbolj urejeno stanovanjsko hišo družina Stariha iz Moverne vasi, najbolj cvetoč balkon pa Matej Šuštarič z Lipovca in Milena Simonič z Vinjega Vrha. Občina je letos razpisala tudi natečaj za najlepšo fotografijo. Pet fotografov je poslalo 67 fotografij. Prvo in tretjo nagrado je za Nasprotja se privlačijo in Semiško goro dobil Robert Malnarič iz Kota, drugo pa za Divji potok Stane Plut s Krvavčjega Vrha. Še vedno pa velja razpis za spominek. M. B.-J. razvoj. Semičani so spomnili, da so dokumenti, ki jih morajo izpolniti, če konkurirajo na državih natečajih ali za subvencije, prezahtevni, časa pa premalo. Mešlova seje s slednjim strinjala, sicer pa je trdila, da mora imeti vsako podjetje ali obrt strateški načrt, za katerega velja enak obrazec kot za razpisno dokumentacijo. Na osrednji prireditvi na predvečer občinskega praznika, ki ga Semičani praznujejo v spomin na 28. oktober 1941, ko je bila na Smuku ustanovljena prva Belokranjska četa, pa je bil slavnostni govornik kmetijski minister mag. Franci But. Prepričan je, da se Semičani, odkar imajo svojo občino, hitreje razvijajo, v prihodnje pa vidi njihov razvoj tudi v okolju prijaznem kmetovanju. Zato je predlagal, naj se, tako kot tudi ostali v Beli krajini, vključijo v projekt, imenovan Slovenski kmetijskookoljski program, seveda pa bodo morali znati sonaravno pridelano in predelano tudi prodati. Na osrednji prireditvi so podelili plakete kot najvišja občin- CRNOMELJ - Pretekli teden so v črnomaljskem proizvodnem centru Livarja iz Ivančne Gorice ustanovili ekološki odbor, ki bo deloval v okviru Regijskega društva ekološkega gibanja (RDEG) Ivančna Gorica. Predsednik omenjenega društva Franc Hegler je priznal, da jih čaka veliko dela. Z njim se je strinjal tudi predsednik črnomaljskega ekološkega odbora Marjan Nagode, prepričan, da je zelo odgovorno voditi takšen odbor v livarni. Toliko bolj, ker so še pred kratkim imeli veliko okoljevarstvenih težav, ki jim jih je uspelo odpraviti, saj bo konec novembra Livar prejel okoljevarstveni certifikat ISO 14001. Pozval je tudi druge člane - že ob ustanovitvi jih je bilo 54 -naj opozarjajo na ekološke probleme. Ker pa jim ne gre le za urejeno tovarno, ampak tudi občino, se namerava odbor povezati z drugimi ekološko usmerjenimi društvi. Direktor Livarja Stanislav Osterman je poudaril, da skrbi za okolje ne bo nikoli konec, in če podjetje ne zasluži toliko, da vlaga v ekologijo, nima prihodnosti. Opozoril je na neracionalno ravnanje s surovinami, ki jih, namesto da bi jih še koristno uporabili ali predelali, odlagajo kot odpadke. Zato bodo v Ivančni Gorici odpadke iz kupolnih peči in brusil-nice s pomočjo posebnih na- ska priznanja. Prejeli so jih: Vlasta Elenigsman, Anton Malnarič, olimpijska ekipa PGD Štrekljevec, Iskra Kondenzatorji Semič ter PGD Stranka vas, ki so mu priznanje podelili že poleti ob 70-letnici, in vaška skupnost Črešnjevec, ki ga bo prejela pozneje. Diplome pa so si prislužili: Jožef Kambič, Martin Plut, Martina Jakša, Alojz Rogelj in pritrkovalski trio Zdravko Tomaževič, Alojz Dichlberger in Žan Sepaher. M. B.-J. Drašiško martinovanje DRAŠIČl - Gasilsko društvo Drašiči bo pripravilo v soboto, 17. novembra, v sodelovanju s sosesko zidanico v tukajšnjem gasilskem domu veselo martinovanje. Osrednji dogodek bo blagoslov mošta, ob 18. uri pa bo tudi srečanje harmonikarjev. Prijave zbira vse do prireditve Martin Pečarič, Drašiči 29 (tel. 041-785-595). Prvi trije bodo prejeli nagrade. Sicer pa bosta na prireditvi za dobro voljo poskrbela oktet Vi-tis in ansambel Martini, zmanjkalo pa ne bo niti jedače niti pristne drašiške pijače. Istega dne ob 10. uri bo pohod okrog vasi, pohodniki pa naj se uro prej zberejo pred sosesko zidanico. Marjan Nagode prav še enkrat koristno uporabili. Sicer pa je po njegovem ekološki odbor desna roka direktorju, nikakor pa ni namenjen politizaciji ekologije. Njegov poglavitni namen je zagotavljati delavcem boljše pogoje za delo, meščanom pa za življenje, saj je še kako pomembno, da tovarna ne moti okolice. Glede škode, ki jo je Črnomelj utrpel zaradi Livarja, je Osterman dejal, daje pač cena industrializacije na nepravilen način, ki smo jo plačali, ker država ni poskrbela za tisti del zakonodaje, ki zagotavlja korekten odnos do okolja. Sicer pa ni želel pogrevati zgodovine, ampak je obljubil, da se bodo za preteklost odkupili s tem, da bodo dali denar za naložbe v mestu, pomembne za sedanje in prihodnje generacije. M. B.-J. Skrb livarjev za okolje V črnomaljskem Livatju ustanovili ekološki odbor - Za preteklost se bodo odkupili z naložbami za prihodnost Sprehod po Metliki j TELEFONIJA - V krajevni skupnosti Dobravice si ne morejo kaj prida pomagati z mobilnimi telefoni. Tudi ostala telefonija onemi vedno, ko le nekoliko močneje “zakašlja” grom. Še sreča, da imajo Do-bravičani vsaj nekaj asfaltiranih cest in plovno reko Lahinjo, sicer bi bili v tretjem tisočletju povsem odrezani od sveta. PRESTOLNICA - Tajnik Turistične zveze Slovenije je ob otvoritvi posveta turističnih društev slovenskih mest, ki je bil pred tednom dni v Metliki, brez sramu dejal, da so se zbrali v odročni Metliki. Župan Slavko Dragovan ga je hitro popravil, da je po uspehih v zadnjih letih Metlika slovenska vinska prestolnica. Morda je bilo tajnika, ki naj bi se po funkciji nekoliko spoznal še na kaj drugega kot le na zemljevid, vsaj potem nekoliko sram. ^ V Črnomaljski drobir AVTOBUSARSKA - Pred leti so Črnomaljci zavidali Metličanom novo avtobusno postajo, ki je v Črnomlju niso dobili še do danes. A ni potrebno, da bi si Črnomaljci to posebej gnali k srcu, še kakšno leto naj počakajo, pa skozi Črnomelj ne bo peljal več noben avtobus. Tudi skozi Metliko ne. A tokrat bodo imeli Črnomaljci prednost: metliška avtobusna postaja bo samevala, črnomaljska pa ne, ker je nimajo... (NE)SPANJE - Prebivalce starega mestnega jedra zelo motijo gostinski lokali, ki so odprti dolgo v noč, proti jutru. Če komu od prebivalcev zmanjka potrpežljivosti, pokliče na pomoč policijo. Potem pa se zgodi, da policisti namesto v lokal zavijejo ob dveh ali treh zjutraj delat zapisnik k človeku, ki jih je poklical. Na koncu prebivalci starega mestnega dela ne vedo več, kdo je pravzaprav tisti, ki jim ne da spati. Semiške tropine IMENA - Ob semiškem občinskem prazniku je bilo skoraj nekoliko preveč prireditev. Zato ne čudi, da seje nekaterim že močno zapletalo glede imen. Mladi napovedovalec je ob otvoritvi poslovno-servisne cone na Vrtači preimenoval državno sekretarko Matejo Mešl. Županu se je zataknilo ob povabilu prisotnih na otvoritev podjetja Martina Kambiča in Branka Ivanoviča, saj jih je povabil h gospodu Kaivi. Napovedovalka pa je ob podeljevanju občinskih priznanj na osrednji prireditvi ob prazniku priznala, da je pozabila ime direktorja Iskre, ki je prevzel plaketo. PLAKETA-Iskra je dobila plaketo ob 50. obletnici ustanovitve. Ob tem so se Semičani spomnili, kaj vse so zgradili z njeno pomočjo in čemu vse so se morali delavci tudi zaradi tega odreči. Plaketo pa je potem prevzel direktor, kije pred mesecem dni prišel iz Nemčije in ki takrat, ko je Iskra gradila Semič, najbrž niti tega ni vedel, kje je Slovenija... POKOL - Tik pred občinskim praznikom je pes podžupana Malenška zavil vratove vsem županovim kozam. A nekatera namigovanja Semičanov, daje šlo pri tem za politično ozadje, so iz trte izvita, kajti tako Malenšek kot Bukovec sta v isti stranki. Morda pa je podžupanov kuža s pokolom zgolj namignil županu, da svojega kmetijstva ne razvija v pravo smer. TRENING - Desetčlanska olimpijska gasilska ekipa s Štrek-Ijevca je na slovesnosti ob občinskem prazniku prejela plaketo, torej najvišje občinsko priznanje. Na podelitev pa so možje poldrugo uro čakali stoje, saj je ob velikem navalu obiskovalcev sedežev zanje zmanjkalo. Pa ne, da je bil to neke vrste trening? MM 12 JM A 5 1 i-l O 3 Č J N MM K zdravniku napotili 12 bolnikov Oktobrska akcija kočevskega območnega združenja RK s področja zdravstvene preventive - Prihodnje leto meritve tudi po krajevnih organizacijah KOČEVJE - Kočevsko območno združenje Rdečega križa je minulo soboto zaključilo z akcijo merjenja krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja. Akcija je potekala vse sobote v oktobru, udeležilo pa se je je skupno 88 ljudi. ZDRAVSTVENOPREVENTIVNA AKCIJA RK - Ogroženost za bolezni srca in ožilja raste s starostjo, vendar pa želijo tudi mlajši preveriti svoje zdravstveno stanje. Kot so povedali udeleženci prve akcije merjenja krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja, ki jo je organiziralo kočevsko OZ RK, to raje storijo na akcijah, kot da bi obiskali svojega zdravnika. Na posnetku: čeprav jih je bilo manj kot žensk, so bili med udeleženci akcije tudi moški (Foto: M. L.-S.) Andrej Klemenc - častni občan Počastili občinski praznik - Priznanja in nagrade ( Drobne iz Kočevja J MOST - Most, ki bo v prihodnosti povezoval šolski kompleks na desnem bregu Rinže v Kočevju s športno dvorano na levem bregu, vsaj v delu, ki zadeva samega mostu, ni več stvar prihodnosti. V teh dneh delajo nosilno konstrukcijo mostu in ne manjka več dosti, da bo most, ki bo namenjen pešcem, narejen. Da se bo uresničila napoved v celoti, pa bo potrebno počakati do prihodnjega leta, če država, ki bo znotraj športne dvorane financirala izgradnjo telovadnice za potrebe kočevskih dijakov, ne bo našla spet kakšnega “tehtnega” razloga, da bo investicijo ponovno prestavila! Srečanje pesnikov in pisateljev KOČEVJE - Od petka do vključno nedelje minuli vikend je v Kočevju potekalo 23. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji. Srečanje je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti s svojo območno izpostavo Kočevje in je bilo v Kočevju tokrat že drugič, saj so ga prvič organizirali leta 1983. Udeležbo na srečanju je napovedalo 43 avtorjev iz vse Slovenije. Pričeli so ga z literarno delavnico, ki jo je vodil Simon Siniša Pesič in s katero so nadaljevali tudi še naslednji dan. Prvi dan srečanja so sklenili z literarnim maratonom, osrednji dogodek drugega dne pa je bil literarno-glasbeni večer. V nedeljo je sledil še pogovor avtorjev s selektorico Durdo Strsoglavec in predstavitev novih knjig udeležencev srečanja. Na srečanju so aktivno sodelovali tudi člani Kluba literatov Kočevske. Ribniški zobotrebci VSAKO LETO VEČ UDELEŽENCEV - V ribniški občini letos že sedmo leto zapovrstjo praznujejo svoj občinski praznik v jesenskem času, medtem ko pred tem nekaj let praznika niso obhajali, še prej pa so ga spomladi. Za tokratno slavnostno sejo ribniškega občinskega sveta in proslavo v počastitev praznika so z občine razposlali preko 500 vabil. Glede na to visoko številko vabil je bila udeležba na proslavi skromna. Vendar pa po oceni Nevenke Turk Kraljič iz ribniške občine kljub temu zadovoljiva. Še več, Turkova, ki s položaja direktorice občinske uprave sedaj že nekaj let spremlja tudi počastitve občinskega praznika, ocenjuje, da je bilo letos zbranih v dvorani Ideal centra na proslavi več kot lani. Ob tem podatku pa nehote ugotavlja tudi, da je udeležencev proslave ob občinskem prazniku vsako leto več! 70 let Staneta Jarma OSILNICA - Akademski kipar Stane Jarm je na dan reformacije, 31. oktobra, praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan. Dva dni pred tem so v počastitev kiparjevega jubileja v njegovi rojstni hiši v Osilnici odprli likovno galerijo in razstavo njegovih stvaritev. Za najmanjšo slovensko občino po številu prebivalcev je to prva kulturna ustanova, zato so Jarmov osebni praznik v Osilnici proslavili kot praznik vseh Osilničanov, občanov in prijateljev osilniške doline. RIBNICA - V Ribnici so v torek, 23. oktobra, zvečer svečano obeležili praznik ribniške občine. V dvorani centra Ideal so v počastitev spomina na dan, ko je cesar Friderik III. izdal patent za izdelavo in prodajo suhe robe, pripravili slavnostno sejo občinskega sveta in proslavo, na kateri so podelili tudi letošnja občinska priznanja in nagrade. “Če se bomo trudili in ne bomo popuščali, se nam bo skoraj zagotovo posrečilo,” je poudaril ribniški župan in državni poslanec Jože Tanko, ko se je v svojem govoru dotaknil želje občine, da bi zgradili dom starejših občanov. Ob navedbi dosežkov je dejal, da se že leta še posebno trudijo na komunalnem področju, že pred leti pa so tudi začeli načrtno spodbujati nastope ribniških rokodelcev na raznih sejmih. Tu se jim ponujajo številne priložnosti, potrebno seje samo, kot je dodal, “bolje organizirati in nekoliko zatreti fovšarijo”. O dobitnikih letošnjih priznanj je župan dejal, da sodijo med tiste, ki jim gre še posebna zahvala, da se ohranja dobro ime Ribnice. Naziv častni občan je prejel predsednik TD Ribnica Andrej Klemenc. Najvišje občinsko priznanje je prejel za dolgotrajno in uspešno delo na turističnem in kultur- Akcijo je izpeljal Turistično-informacijski center Ribnica v sodelovanju z ribniško območno enoto Kmetijske svetovalne službe. “Prvič smo jo organizirali leta 1998 na pobudo Turistične zveze Slovenije v okviru vseslovenske akcije Moja dežela lepa in gostoljubna,” je povedala vodja Centra Lejla Krati-na. Lani je v akciji sodelovalo 20 lastnikov hiš in kmetij, na letošnji razpis, ki so ga objavili meseca julija, pa se jih je javilo le 11. “Letos se jih je prijavi- nem področju. Edo Tanko, ki je že več kot 30 let tajnik ribniške GZ, je za življenjsko delo na področju gasilstva prejel Urbanovo nagrado, Gallusovi priznanji pa sta prejela Jože Lampe za dolgoletno delo na kulturnem in humanitarnem področju ter Metod Jaklič za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo na področju amaterskih igralskih dejavnosti. Ana Češarek in ekipa Mladih v sestavi Irena in Jože Andoljšek ter Ema Adamič, ki so dvakrat zapored osvojili naslov državnih prvakov v kvizu Mladi in kmetijstvo, pa so prejeli priznanja občine Ribnica: Češarkova za dosežke na področju umetniškega oblikovanja gline ter ekipa Mladih za vidne dosežke na področju popularizacije kmetijstva. M. L.-S. Ženitni posrednik v Loškem potoku LOŠKI POTOK -19. oktobra je na pobudo kluba Nevtralia v Loškem Potoku gostovala dramska skupina iz Ribnice z uprizoritvijo komedije Ženitni posrednik. Velika udeležba gledalcev je pokazala, da si ljudje želijo podobnih prireditev. Igro so uprizorili v telovadnici OŠ na Hribu. Ker Loški Potok ne premore odra, so za tovrstne prireditve potrebne improvizacije. lo manj zaradi suše,” je povedala Kratinova, župan Tanko pa je k temu dodal, da je razveseljivo, da se je letos prvič prijavilo tudi stanovanjsko naselje, in sicer blok na Knafljevem trgu 12. Komisija, ki si je septembra ogledala vse prijavljene domačije in stanovanjske hiše, je ob ogledu ugotovila, da je v ribniški občini še veliko kmetij in hiš, ki si zaslužijo nagrade in priznanja, da pa jih njihovi lastniki, kot je povedala Kratinova, “Poleg osnovne humanitarne dejavnosti se RK vključuje tudi v izvajanje zdravstvene preventive,” je povedala o akciji, ki sodi na področje zdrav-stvenopreventivne dejavnosti RK sekretarka kočevskega združenja Alenka Bunderla. Akcijo so organizirali v sodelovanju s Sanolabor Žagar trgovino, d.o.o., iz Livolda, kjer imajo potrebne aparate za merjenje, meritve pa je kot prostovoljka opravljala dr. Nataša Ža-gar-Arkar, kije sicer zaposlena v Zdravstvenem domu Novo mesto. “Meritve in nasvet zdravnika so bili brezplačni, udeleženci akcije so morali plačati le testne lističe,” je o tehnični izvedbi akcije povedala Bunderletova. “Namen akcije je bil odkriti navidezno zdrave ljudi, ki so zaradi več sočasno prisotnih dejavnikov tveganja bolj ogroženi za bolezni srca in ožilja,” je povedala dr. Arkarjeva. Udeležencem akcije, ki sojih vsakič sprejeli po 20, minulo soboto pa 28, tako da so pregledali vse prijavljene, so na osnovi vseh prisotnih dejavnikov tveganja izračunali globalno 10-letno ogroženost za bolezni srca in ožilja. 34 udeležencem, pri katerih so izračunali nizko ogroženost, so svetovali nefarmako-loški ukrep, kot je denimo opustitev kajenja, telesna aktivnost, dieta, uporabo manj soli v prehrani in podobno, 12 bolnikov Občina držala besedo STARI TRG - Želja po rekonstrukciji in prekategorizaciji ceste, dolge kakšnih 10 km, ki poteka skozi gozdove in je edina direktna povezava med občinama Loška dolina in Loški Potok, je tlela več let. Polovico cestišča, ki poteka po potoški strani, je občina že pred nekaj leti uredila in asfaltirala, svet občine Loška dolina pa je šele letos izpolnil dano obljubo in so do jeseni cesto preuredili do makadamske podlage. Asfaltna prevleka bo morala počakati še kakšno leto. niso prijavili na objavljen natečaj, ker se ne želijo izpostavljati. V občini so se zato odločili, da prihodnje leto ne bodo več objavili razpisa. K sodelovanju bodo povabili vsa tri turistična društva, ki delujejo na območju ribniške občine. “TD Ribnica, Grmada in Velike Poljane nam bodo predlagale, koga naj nagradimo, komisija pa bo po ogledu odločila o nagrajencih,” je povedala Kratinova. Za letos so se odločili, da bodo podelili le nagrade za najbolj urejeno domačijo s kmečkim dvoriščem ter najlepše urejeno individualno in večstanovanjsko hišo, vsem ostalim udeležencem pa so podelili priznanja. z višjo ogroženostjo pa so napotili k izbranemu splošnemu zdravniku. Med udeleženci akcije je bilo več žensk kot moških, največ jih je bilo iz RIBNICA - V podjetju Riko hiše, d.o.o., ki ima svoje proizvodne prostore v delu prostorov nekdanjega ribniškega giganta Rika, so pred nedavnim z otvoritvijo razstave nagrajenih del zaključili uradni del arhitekturnega natečaja za nove razvojne ideje hiš Riko. Nagrajence natečaja “Ste iz drugačnega lesa kot drugi?” in novinarje so prejšnji četrtek popeljali na ogled proizvodnje in izbrane hiše Riko. Vodja proizvodne enote in prodaje v tujini Janez Pucelj je ob predstavitvi podjetja dejal, da je nesreča nekdanjega Rika omogočila začetek dela njihovemu podjetju. “Tako v proizvodnji kot v montaži ne moremo brez dvigala,” je dejal. V izpraznjenih prostorih, ki so jih odkupili od Rika v stečaju, so našli primerne prostore za svoje delo. S proizvodnjo so pričeli pred tremi leti, od skupno 32 zaposlenih, kolikor jih imajo z zaposlenimi v Ljubljani, kjer je sedež podjetja, marketing in zrelega in višjega starostnega obdobja, veliko pa je bilo tudi parov. Kot je povedala Bunderletova, so akcijo letos organizirali prvič. Z odzivom so bili zadovoljni, zato jo bodo prihodnje leto skušali izpeljati tudi po krajevnih organizacijah RK. M. L.-S. prodaja za domači trg, danes dela v Ribnici 25 ljudi. Les, ki ga uporabljajo, je slovenski, avstrijski in beloruski, polpro-dukti, ki jih vgrajujejo v svoje lesene bio hiše, pa prihajajo iz Avstrije, Slovaške in Švice; njihov stalni partner pa je tudi ribniški Inles. “Cilj nam je izdelati 45 do 50 hiš letno,” je povedal Pucelj in dodal, da trenutno naredijo na leto okoli 30 hiš. Načrtovanega povečanja proizvodnje za letošnje leto na okoli 35 hiš ne bodo dosegli, k temu pa je prispeval, kot je povedal Pucelj, predvsem teroristični napad na ZDA, saj je nekaj kupcev zaradi tega svoja naročila preklicalo oziroma prestavilo na prihodnje leto. Ob prodaji približno tretjine hiš na domačem trgu sta njihova največja in zaenkrat tudi edina tuja trga Avstrija in Nemčija, povečanje proizvodnje pa nameravajo doseči na račun razširitve prodaje tudi v Švico, severno Italijo ter Norveško in Švedsko. M. L.-S. OGLED PROIZVODNJE RIKO HIŠ - Na letošnjem natečaju podjetja Riko hiše nagrajeni arhitekti (nagradili so 6 prispelih del) so se ob ogledu proizvodnje v Ribnici seznanili s tehnologijo gradnje lesenih masivnih hiš, o katerih so na fakulteti, kot so omenili v pogovoru o novih arhitekturnih trendih, slišali bolj malo. (Foto: M. L.-S.) NAGRAJENCI - Nagrado za najbolj urejeno domačijo s kmečkim dvoriščem je prejela Olga Lavrič, Sabina Paterlin je dobila nagrado za najbolj urejeno stanovanjsko hišo, Hasan Kavkovič pa je v imenu stanovalcev Knafljevega trga 12 preje! M. L.-S. nagrado za najbolj urejen blok v ribniški občini. (Foto: M. L.-S.) Suša kriva za manj prijavljenih V Ribnici so podelili nagrade in priznanja udeležencem akcije “Urejena Ribniška dolina” - Prvič prijavljen tudi blok - Prihodnje leto ne bo razpisa RIBNICA - Prejšnjo sredo so v Galeriji Miklova hiša v Ribnici podelili nagrade in priznanja udeležencem akcije “Urejena Ribniška dolina”. V imenu organizatorja, ribniške občine, je nagrade in priznanja za najbolj urejeno domačijo s kmečkim poslopjem, stanovanjsko hišo in večstanovanjsko poslopje izročil ribniški župan Jože Tanko. Prizadeti zaradi napada na ZDA Podjetje Riko hiše letos ne bo doseglo zastavljenega cilja povečanja prodaje za okoli 20 odst. - Ogled proizvodnje KHfafe j v j j a ž j j-j________o b č j j j Mrifak POSEBNO PRIZNANJE ZA KAKOVOST - Rezka Arnuš iz Dolenjskih Toplic je na medobčinski razstavi dolenjskih, posavskih in belokranjskih likovnikov za sliko Ob Kolpi iz rok Bojana Bencika z novomeške izpostave Sklada za kulturne dejavnosti dobila posebno priznanje za kakovost, kar je zanjo velika vzpodbuda, saj se je s slikanjem začela ukvarjati, šele ko se je upokojila, s tem pa je končno uresničila svojo mladostno željo. (Foto: I. V.) Z Izido do več strojnikov Tudi v Trebnjem program spodbujanja poklicnega izobraževanja - Iz šole v Trimo in delavnice šolskega centra TREBNJE - Po novomeških osnovnih šolah Grm in Center in črnomaljski osnovni šoli Loka, ki so se v program spodbujanja poklicnega izobraževanja s pomočjo poklicne vzgoje v osnovni šoli vključili že lani, bo informacijski, izobraževalni in svetovalni center Izida iz Ljubljane tak program v začetku prihodnjega leta izpeljal tudi na osnovni šoli v Trebnjem. • Zavod Izida je omenjeni program vzpodbujanja poklicnega izobraževanja razvil v okviru raziskovalne naloge v letih od 1993 do 1996, lani pa je bil program izbran na razpisu Phare Mocca - Inovation Fond. Otroci, ki se bodo vključili v program, bodo v obliki 16-urnih delavnic spoznavali poklice v strojništvu. Delavnice bodo ob pomoči mentorjev pripravili v šolskem centru Novo mesto in v trebanjskem podjetju Trimo. Tako so se namreč predstavniki trebanjske osnovne šole, občine, Trima in Izide dogovorili minuli četrtek na sestanku v Trebnjem. Pri izvedbi programa naj bi sodelovali tako osnovnošolski učitelji, kot mentorji iz srednjih šol in podjetij, vse skupaj pa povezujejo sodelavci Izide. Trebanjska občina bo morala za program odšteti 250 tisoč tolarjev, še približno toliko pa bo za nagrado svetovalca in mentorjev odštelo podjetje, v katerem bodo izpeljali program, v trebanjskem primeru bo to Trimo. V Trimovih delavnicah in v šolskem centru v Novem mestu bodo otroci spoznavali poklice v strojništvu tudi v praksi, svoje izdelke pa bodo ob priliki skupaj s fotografijami razstavili v svoji šoli. I. V. Mirnske pevke na Koroškem ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU-V soboto, 27. oktobra, je ženski pevski zbor Svoboda Mirna kot gost prepeval na pevski prireditvi v Šentjanžu pri Dravogradu, ki je že drugič potekala pod naslovom Koroška pesem. ODPRLI CESTO NA DEBENEC - Mirna se je pred štirimi leti odločila, da bo s krajevnim samoprispevkom posodobila več poti in cest v krajevni skupnosti, med drugim tudi cesto proti koči na Debencu in Mladi gori. Svoj denar so prispevali tudi trebanjska občina in gorjani Debenca, ki so pod vodstvom predsednika gradbenega odbora Braneta Lokarja tudi pridno delali in prišli do 1813 kvadratnih metrov asfalta. Trak ob odprtju posodobljene ceste je prerezala najstarejša gorjanka Debenca Justi Bevc. (Foto: Janez Janežič) Trebanjska vzpodbuda ljubiteljem Visoka kakovostna raven razstavljenih deI dolenjskih, posavskih in belokranjskih likovnikov - Prva nagrada Ljubljančanu za sliko Krka TREBNJE - Minuli teden so v galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem odprli medobčinsko razstavo dolenjskih, posavskih in belokranjskih likovnikov. Na letošnji natečaj območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti se je javilo 33 likovnikov, ki se s slikarstvom ne ukvarjajo poklicno. Komisija pod vodstvom Darka Slavca je imela težko delo, daje med 52 slikami izbrala 28 del za razstavo in še težje, da je med umetninami izbrala najboljše. Prvo nagrado je prejel Ljubljančan Milan Praznik za sliko Krka, drugo nagrado si je za sliko Na novomeškem Bregu prislužila Novomeščanka Ro-vena Božič, za sliko Vrbe pa je tretjo nagrado prejel Janez Rai-mer iz Črnomlja. Posebni priznanji za kakovost sta dobili Rezka Arnuš in Vera Slana. Tema letošnjega natečaja je bila krajina, slikarska tehnika pa olje in akril na platnu. Letošnjo razstavo, ki bo odprta Prireditev Lions kluba TREBNJE - Lions klub Trebnje je minulo soboto organiziral tretjo dobrodelno prireditev. Letošnja prizadevanja kluba so namenjena izgradnji bivalnih prostorov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Načrte bodo uresničili tudi z dražbo umetniških slik, ki sta ju podarila slikarka Irena Polanec in akademski slikar Jože Kumer. Gost večera je bil prof. dr. Miha Japelj, ki je dokazal, da so veliki ljudje skromni. Na prireditvi so v svoje vrste sprejeli tri nove člane in podelili najvišji priznanji pobudnicama za ustanovitev Lions kluba Trebnje Tatjani Fink in Marici Škoda. do 6. novembra, je pripravila novomeška izpostava sklada za kulturne dejavnosti, prihodnje leto pa bodo prišli na vrsto Črnomaljci. Tovrstni natečaji so po besedah predsednika žirije Darka Slavca izvrstna priložnost, da se likovniki - amaterji predstavijo javnosti, to pa je zanje Izvoljena Logarjeva in Juri KRMELJ - Pred kratkim se je sestala Pokrajinska organizacija Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Posavja. Odboru bo predsedovala Berta Logar, predsednica območne organizacije ZLSD Sevnica. Sej se bo udeleževal poslanec ZLSD Aurelio Juri, ki gaje predsedstvo stranke zadolžilo za stalno sodelovanje s Posavjem. Juri bo spodbujal delo v območnih organizacijah ZLSD, obenem pa bo prenašalec spodbud in iniciativ članstva Posavja poslanski skupini, ministrom in vodstvu stranke. Odbor bo v tem obdobju namenil posebno skrb gospodarstvu, izobraževanju in energetiki. O črpanju peskokopa na Logu LOG - Župan Kristijan Janc se je sestal z direktorjem SGP Posavje Jožetom Piltaverjem in krajani Loga. Pogovarjali so se o nadaljnjih aktivnostih razvoja podjetja in črpanja peskokopa na Logu. Direktor SGP Posavje je pokazal dovolj razumevanja za iskanje skupnih rešitev, tako da naj bi črpanje peskokopa uredili v zadovoljstvo in korist krajanov in gradbenega podjetja. Enotni tudi okoli priznanj Sevniški svet soglašal s predlaganimi kandidati za občinska priznanja - Prerezali bodo trak za elektrarno SEVNICA - Sevniški župan bo tudi letos ob proslavi občinskega praznika podelil priznanja in medalje Dušana Kvedra Tomaža. Predloge nagrajencev je 11. oktobra obravnaval odbor za priznanja in soglasno izbral tri dobitnike priznanj in pet dobitnikov medalj, pri čemer je upošteval prispevek kandidatov k razvoju in ugledu sevniške občine oziroma svojega kraja ter med drugim tudi zastopanost kraja, kjer bo zaključna prireditev. Predlog odbora za priznanja je sevniški občinski svet sprejel na svoji 27. redni seji v sredo, 24. oktobra. Župan bo priznanja in medalje Dušana Kvedra Tomaža podelil 9. novembra na Studencu, kjer bo letošnja slavnostna seja. Priznanje Dušana Kvedra Tomaža bodo prejeli Rudi Bec in Berta Jožefa Logar iz Krmelja ter Milan Jamšek iz Šentjanža, medalje Dušana Kvedra Tomaža pa dramska skupina kulturnega društva Studenec, Janoš Janc iz Studenca, Stanko Lazar iz Tržišča, Friderik tudi dodatna vzpodbuda za boljše delo. Dela ljubiteljskih ustvarjalcev zelo poredko najdejo svoj prostor v pravih galerijah, čeprav si mnoga to glede na nesporno kakovost zaslužijo. I. V. Občina in Mercator za več parkirišč SEVNICA - Skupni interes trgovske hiše Mercator Dolenjska in Občine Sevnica je rekonstrukcija in obnova parkirnega prostora pri Železnini ter nakup prostorov skladišča pod Železnino, kjer naj bi uredili garažno hišo. Zato so se sevniški Občinarji o reševanju problematike parkirnih mest v mestu Sevnica pogovarjali s pomočnikom direktorja Mercatorja Dolenjska Francem Jevnikarjem. Dogovorili so se tudi glede zemljišča pri občini za reševanje problematike parkiranja, ki je kljub selitvi geodetskih služb in Centra za socialno delo še vedno aktualna. Urejena bodo dodatna parkirna mesta za zaposlene in stranke, ki prihajajo po uradnih obveznostih na občino in upravno enoto. Pogovor pa je tekel tudi o morebitnem nakupu obnovljenih stanovanj nad Mercatorjevo trgovino na Glavnem trgu. Nova Tercina hiša SEVNICA - Terca Šentrupert, upravnik okrog 1000 stanovanj v sevniški občini, bo na Kvedrovi cesti, na kraju, kjer je stala te dni porušena Senicova hiša, zgradila poslovno-stano-vanjsko zgradbo, ki bo stala do pod strehe 22 milijonov tolarjev. Medvešek iz Sevnice in Jože Udovč iz Boštanja. Ob koncu seje je župan Kristijan Janc svetnike povabil, naj 9. novembra pridejo na slovesnost v Boštanj, kjer bodo prerezali trak in s tem simbolično začeli pripravljalna dela za gradnjo hidroelektrarne Boštanj. I. V. Nič več prodaje na pločnikih SEVNICA - V predvidoma enem mesecu bo prostor za prodajo prodaje raznih izdelkov, ki se zdaj dogaja še na pločnikih v mestu, urejen v novo zgrajenem objektu. Do takrat bo občina zainteresiranim prodajalcem prodajo omogočila na pločniku pri Železnini in pri objektu nove tržnice nasproti železniške postaje. S postavitvijo stojnic, ureditvijo razsvetljave, postavitvijo ograje in usmerjevalnih tabel bo prodaja proizvodov iz lastne proizvodnje za prodajalce, ki niso davčni zavezanci, možna izključno na tem prostoru. ZVONIKU VRNIL! STARO PODOBO - Krajani Razburja in okoliških zaselkov so obnovili zvonik cerkve sv. Lovrenca, ki ga je med drugo svetovno vojno poškodovala strela. Takrat so ga zasilno prekrili, tako pa je ostalo do letos. Zdaj so zvoniku vrnili staro podobo, namesto s kamnom pa so ga prekrili s pohorskim škriljem. (Foto: Franci Pavkovič) Trebanjske iveri ZVONOVI NE MARAJO CITER - Svečanost ob odprtju razstave dolenjskih, posavskih in belokranjskih likovnikov je obogatil novomeški citrarski mojster Rudi Mlinarič, ki pa mu ta dan usoda ni bila naklonjena: najprej se mu je pol ure pred nastopom na poljanskem klancu pokvaril avto, tako da ga je moral rešiti predsednik pevskega zbora Pomlad in znani novomeški pečar Toni Merlin in Rudi je s svojimi citrami še pravi čas prišel v Trebnje. A njegove nesreče še ni bilo konec. Ko so na dvorišču pred galerijo likovnih samorastnikov pod njegovimi spretnimi prsti strune citer zazvenele prvič, so se nad njegovo glavo oglasili zvonovi trebanjske cerkve. Rudi je brenkal, zvonovi pa so zvonili, zvonili in zvonili. Ko so citre odpele svojo pesem do konca, so potihnili tudi zvonovi in se spet oglasili, ko je Rudi začel igrati drugič. ČASTNI ZNAK SVOBODE - S častnim znakom svobode Republike Slovenije je predsednik republike za dolgoletne uspehe na področju plavalnega športa in za promocijo Slovenije v svetu odlikoval Martina Strela. Doma mu tokrat niso pripravili slavnostnega sprejema, saj ni prav jasno, kje je za nekatere nekoliko sporni ultramaratonec sploh doma. Sam se ima za Mo-kronajzarja, čeprav že dolgo živi v Trebnjem. Začuda se ne Mo-kronožani ne Trebanjci ne pulijo za čast, da bi bil samozvani svetovni rekorder njihov sokra-jan. Neuničljivega Martina vse skupaj ne moti in se, po Kučanovem častnem znaku svobode še slavnejši, zdaj odpravlja v Ameriko, kjer bo prihodnje leto na Mississipiju postavljal svoj novi rekord. V Ameriki športne ase njegovega kova čakajo milijoni dolarjev in svetovna slava, ne pa pljunki zavisti, kakršne je doživel izpod peresa Francija Božiča v zadnjem Nedelu. Sevniški paberki ZGLEDI VLEČEJO - Novinar Dolenjskega lista Pavle Perc si je minuli teden vzel dopust in marsikateri sevniški pomembnež si je ob tem krepko oddahnil, saj ima Pavle ostro pero, s katerim zna dobro zbosti. Za tiste, ki se znajdejo v Sevniških paberkih, ne pozna milosti. To velja tudi za prvega gasilca Sevnice Tonija Korena, ki si ga je prejšnji teden Pavle dobro privoščil. Se posebej ga je zabavalo, ko je Toni v Janeza prekrstil nekdanjega brežiškega župana in poslanca Jožeta Avšiča. Vendar zgledi vlečejo, slabi še bolj kot dobri. Pod vplivom svojega zafrkljivega pisanja je Tonijevo napako ponovil tudi Pavle in Zdravka Goloba prekrstil v Požuna. Težko bi verjeli, da je Pavle to storil pod vplivom alkoholnih hlapov, ki jih ob likofu gasilskih prireditev ponavadi ne manjka. Pavle namreč pije le sok, morda pa ga je opijanil Korenov, oprostite, korenčkov sok. DNEVI, MESECI IN LE- TA - Čas včasih človeku teče, da tega sploh ne opazi, včasih pa se ure in dnevi vlečejo kot kurja čreva. Čas se očitno vleče tudi sevniškemu županu Kristijanu Jancu. Ko je v letos poleti odprti sevniški galeriji Ana na slovaškem kulturnem večeru Od Prešporka do Sevnice izrekel dobrodošlico častnima gostoma, njegovi ekse-lenci slovaškemu veleposlaniku dr. Milanu Tokdrju ter prvemu sekretarju ambasade Mirku Benickyju s soprogama, je izkoristil priložnost, daje z njemu značilnim leporečjem pohvalil družino Sotošek, češ da njihova galerija Ana že več let skrbi za kulturno dogajanje v Sevnici. Ima pa srečo, da mu čas teče tako počasi. Medtem ko drugim županom štiriletni mandat mine, kot bi mignil, se njemu čas dobro plačane službe vleče celo večnost. Krške novice_________ MISS IN NOVINAR - Ko se je miss Slovenije Rebeka Dremelj v nedeljski razvedrilni oddaji pogovarjala z novinarjem Vinkom Vasletom, seje ta nekajkrat pogladil po suknjiču po levi strani. Ali se je ob bližnjem srečanju z lepotico prijemal za žep ali za srce, je bilo vprašanje prejšnji teden. Verjetno ste uganili. Prijel seje za žepek. Iz njega bi potegnil šopek za Rebeko in ji ga dal, ker se je v TV nastopu in v pogovoru dobro držala. KOVAČIČ JIH MA RAD -Direktor novomeške tovarne zdravil Krka Miloš Kovačič je predsednik organizacijskega odbora praznovanja 750-let-nice Kostanjevice na Krki. V četrtek seje odbor javno predstavil. Miloš Kovačič je tam nekajkrat povedal, da so ga v odbor povabili zato, da bo dal denar. Najbrž seje malokateri sponzor v Kostanjevici dozdaj tako širokoustilzaradi denarja, ki ga da, kot se je hvalil Kovačič. Kostanjevičani so njegovim zbadljivkam na rovaš Ko-stanjevičanov - ploskali. Naj razume, kdor more! STRANIŠČE - V stavbi občine Krško zidajo. Hišo bodo preuredili tako, da bo prav občini in upravni enoti, ki je pod isto streho. Zdaj, ko stavbo preurejajo, je nastopila težava, kije ne napove nobena prat’ka. Da bi objekt posodobili za prihodnje čase, so ga morali v nekaterih pogledih vrniti nazaj v stare čase. In sicer ima osel> je v določenem delu na voljo eno samo stranišče. Pa si zamislite: vse te pisarne pa ena sama “pisarna”. Novo v Brežicah DOSTOPNOST - Ob odpiranju nove bencinske črpalke na Obrežju je voditeljica otvoritvenega sporeda rekla, da so domačini verjetno veseli črpalke. K temu bi lahko dodali, da so domačini verjetno veseli novosti. Veliko bolj pa bi je bili veseli, če bi se lahko nanjo pripeljali tudi s traktorji. Zdaj se namreč ne morejo, ker je dostopna samo z avtoceste. Po avtocesti pa se s traktorji domačini ne vozijo, vsaj ne na lastno pest. KJE, NA ČEM - Petrolova restavracija na počivališču Obrežje se imenuje Na jasi. Glede na to, na kakšni zemlji so zgradili počivališče, bi bilo za restavracijo boljše ime Na njivi ali še bolje: Na kmetovi njivi. VODOMETI - Brežiška občina je občina vodometov. Tako imajo širom občine vodomet v krožnem križišču v Brežicah, na Trgu izgnancev v Brežicah in v 2. razredu osnovne šole na Bizeljskem. V vseh treh vodometih priteče voda ven skozi luknjo ali bolje luknje in razpoke v vodovodni cevi. ŽE DRAŽJE - Med poročanjem o tem, da bi nekateri radi izselili domačine s trase bodoče avtoceste v brežiški občini in jim v zameno za odvzeto zemljo dali čisto malo denarja, so se stvari spremenile. V tem času so mešetarji domačinom namreč ponudili že višjo ceno. Zanimivo, če so mešetarji lahko v drugi ponudbi pokazali veliko več denarja kot prvič, pomeni, da so mislili domačine v prvem poskusu ogoljufati ali kaj? Danci v brežiški šoli BREŽICE - Ekonomsko in trgovsko šolo Brežice je v okviru mednarodne izmenjave nedavno obiskala šola iz Danske. Brežiški gostitelji so danskim kolegom pripravili obsežen program, v katerem so dijaki in učitelji spoznavali Posavje in Slovenijo. Brežiška šola bo danski šoli vrnila obisk. 12 J J A S J j-J 0 3 Č J u tttftš “Kostanjevico bomo prebudili” Praznovanje 750-letnice mesta - M. Kovačič: dejavno kulturno in turistično središče - Občina Krško ne skopari z denarjem za Kostanjevico - Ob zborniku tudi filmi KOSTANJEVICA NA KRKI - Kostanjevica na Krki vse pogosteje omenja 750-letnico mesta, ki jo bo praznovala prihodnje leto. Obletnico so obeležili tudi s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti 25. oktobra. Navzočim so člani organizacijskega odbora praznovanja nanizali prihodnje dogodke v čast zgodovinskega datuma. Predsednik organizacijskega odbora Miloš Kovačič je napovedal prebujenje Kostanjevice. Sporočil je, da organizacijski odbor želi narediti iz Kostanjevice dejavni kulturni in turistični center, ker industrija ne gre v ta lepi kraj. Kostanjevica naj bi za dosego takih ciljev tako že v naslednjem letu “morala postati dostojno delovišče”, kot meni Bojan Božič, koordinator projektov praznovanja. Delovišča bodo in so že različna. Mesto pričakuje obvoz- Praznična torta za igralce in gledalce 30 let vrtca na Senovem SENOVO - Otroški vrtec pri Osnovni šoli XIV. divizije Senovo v teh dneh slavi 30-let-nico. Ob prazniku so mu polepšali pročelje in vgradili 3 nova okna, kar je omogočila ustanoviteljica občina Krško. “Ob prazniku smo pripravili družinski pohod na Bohor, kostanjevo popoldne pred vrtcem in delavnico z izdelovalci lutk ter lutkovno predstavo z jubilejno torto za gledalce in obiskovalce. Na osrednji prireditvi so nastopili otroci in Romana Kranjčan, obiskal nas je čarodej Niko, na ogled pa smo dali otroške izdelke. Sklop prazničnih dogodkov smo lahko izpeljali ob pomoči donatorjev s Senovega in drugih krajev krške občine. Za tako sodelovanje se jim zahvaljujemo,” pravi Dragica Kolan, vodja vrt- nico, dokončali naj bi čistilno napravo, o kateri sicer nastajajo nekateri denarni spori. Za načrtovani kostanjeviški zbornik so pridobili več kot 25 piscev, slovenskih znanstvenikov, kot pravi Božič. Vsa različna delovišča naj bi na koncu zagotovila veliki kostanjeviški cilj, ki ga je Anica Žugič tudi na omenjeni slovesnosti izrazila z besedami: “Obnovljena, obujena in ponovno potrjena Kostanjevica na Krki.” Brez občine Krško, v katero še spada KS Kostanjevica na Krki, bodo velike cilje težko dosegli. Zato po besedah krškega župana Francija Bogoviča občina namenja občinski proračunski denar za Kostanjevico. Občinsko podporo prizna- Razstava iz brežiške likovne kolonije BREŽICE - V Galeriji Nove Ljubljanske banke so odprli razstavo 30 del petnajstih slikarjev, ki so pred nedavnim slikali v Kapelah. Zbranim je spregovorila Simona Rožman, vodja brežiške izpostave sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Povedala je, da so likovne kolonije, ki razvijajo likovno kulturo, pomembne zlasti za mlade. Kolonija, iz kakršne je omenjena razstava, je vsako leto drugje in v njej z različnimi pristopi zajamejo celotno pokrajino. To je pomembno tudi za ohranjanje kulturne dediščine. Zbranim ob otvoritvi je zapel moški pevski zbor iz Kapel, ki ga vodi Miha Haler. ca. Vrtec ima šest oddelkov s 128 otroki. Oddelki so polno zasedeni in zaradi zasedenega prostora v stavbi vrtca en oddelek deluje na drugem kraju. Kolanova pravi, da vrtec dobro sodeluje s starši, kar je ustanovi v pomoč pri izvedbi programa. va tudi uradna Kostanjevica; Milan Herakovič je na slavnostni seji dejal, da v terensko raz-gibani krajevni skupnosti mnogih naložb kljub prispevku domačinov ne bi bilo, če ne bi občina prispevala levjega deleža denarja. O Kostanjevici bodo tudi posneli dva filma in dva video spota. M. L. Cela šola na vodi iz plastenk Težave na Senovem SENOVO - V Osnovni šoli XIV. divizije Senovo še zmeraj uporabljajo za pitje vodo iz plastičnih posod, medtem ko je voda iz omrežja primerna le za straniščne izplakovalnike in za dolgotrajno prekuhavanje v kuhinji. Potem ko so šolo obvestili, da vode iz javnega vodovoda ne smejo uporabljati brez predhodnega prekuhavanja, je šola organizirala oskrbo z vodo Julijano. Za to vodo prispevajo denar starši, tako da vsak otrok mesečno prinese 100 tolarjev, in krško podjetje Kostak. Starši ne protestirajo zaradi vode v plastenkah v šoli, zato pa jih toliko bolj skrbi bodoči sen-ovški vodovod. Posebno veliko vprašanj se na Senovem pojavlja, odkar je rudnik zalila voda, in je nejasno, ali bodo lahko kraj oskrbovali z vodo iz rudniškega izvira, kot je bilo predvideno. Vprašanje je tudi, kako dolgo bo Kostak sofinanciral nakup vode v plastenkah za senovško šolo. M. L. Oktobrska priznanja za izjemne dosežke BREŽICE - Na slavnostni seji občinskega sveta Brežice 26. oktobra v Viteški dvorani brežiškega gradu so podelili oktobrske nagrade, priznanja in plakete občine Brežice. Marija Vogrin, Stanislava Šebrek in Jože Avšič so dobili nagrado, Sadjarska zadruga Posavje, Osnovna šola Globoko in Nuša Derenda so letošnji dobitniki priznanja. Društvo kmetic Brežice, Društvo za razvoj podeželja Kapele, Primož Kozmus in Sašo Podgoršek so prejeli plakete. KOSTANJEVIŠKA ZASTAVA - V Kostanjevici na Krki je 25. oktobra prvič zaplapolala zastava, ki zaznamuje 750-letnico mesta. Dvignila sta jo predsednik sveta KS Kostanjevica na Krki Milan Herakovič (levi) in predsednik uprave in generalni direktor novomeške tovarne zdravi! Krka Miloš Kovačič (desni). (Foto: M. L.) POČIVALIŠČE NA OBREŽJEM - Blizu mednarodnega mejnega prehoda Obrežje je delniška družba Petrol 24. oktobra odprla oskrbno postajo. Ob t.i. Hip-Hop bencinskem servisu, kjer poleg goriv prodajajo tudi hrano in drugo blago, na novem počivališču deluje tudi restavracija. Ob slovesni otvoritvi je dejal predsednik Petrolove uprave Janez Lotrič (drugi z leve), da je bila gradnja objekt zelo zahtevna za Petrol, zlasti glede pridobivanja soglasij. Vladislav Deržič, brežiški župan (v ospredju desno) je novo Petrolovo počivališče Obrežje označil za novost, na katero bomo lahko ponosni. Poleg Deržiča sta prerezala trak Ljubo Jasnič, direktor Petrolovega Gostinstva (levi), in Igor Mravlja (izvršni direktor Petrolove maloprodaje). (Foto: M. L.) Večkrat se je prevrnil ZAMEŠKO - 17-letni S. D. iz okolice Krškega se je z osebnim avtom 25. oktobra ponoči peljal po regionalni cesti z Gmajne proti Zameškemu. Zapeljal je na desno bankino, nato pa sunkovito zavil nazaj na cesto. Na mokrem vozišču ga je zaneslo in avto seje večkrat prevrnil. V nesreči seje hudo poškodovala 16-letna sopotnica K. Š. iz Metlike. Policisti so ugotovili, da je voznik vozil vinjen, saj je napihal 0,93 promila. Ilegalci neutrudni KRŠKO - 26. in 27. oktobra so policisti na območju PU Krško prijeli štiri Jugoslovane, dva Armenca in dve Romunki, ki so ilegalno prestopili državno mejo izven naselja Dobova in Obrežje. Na istih mejnih prehodih so odkrili še štiri tujce, ki so skušali v Slovenijo priti s ponarejenimi listinami. “Priznata nas država in svet” M. L. Dragica Kolan SPOMENIK IZGNANCEM - “5 spomenikom izpolnjujemo tudi dolg do vseh listih, ki jim ni bilo dano, da bi še kdaj videli svoje domove. Pomnik naj bo tudi opomin vsem bodočim rodovom in priča prestanih grozot nekega majhnega naroda, ki pa je vendarle preživel, "je rekel Vladislav Deržič na nedeljski otvoritvi spomenika izgnancem. Minister Dimovski se je zavzel za prihodnost, ko bodo spoštovane pravice slehernega posameznika in ne bo razlikovanj v družbi in ko bo vsak lahko v življenju izkoristil vse možnosti in prispeval k blaginji celotne družbe. (Foto: M. L.) V Brežicah odkrili spomenik izgnancem - V Deržič: “Renta skromno nadomestilo za prestam trpljenje” - Minister Dimovski: Društvo izgnancev je zdramilo javnost BREŽICE - V sklopu praznovanja brežiškega občinskega praznika so v Brežicah v nedeljo odkrili spomenik izgnancem. Kljub hladnemu vremenu so obiskovalci dogodka napolnili Trg izgnancev v brežiškem starem mestnem jedru, kjer je k svečanemu razpoloženju prispeval kulturni program. Vladislav Deržič, prvi predsednik Društva izgnancev Slovenije in sedanji brežiški župan, je poudaril, da so ustanovili Društvo izgnancev Slovenije, da bi izgnancem dali simbolično nadomestilo za presta-no trpljenje na Nemškem. Krajevne organizacije, vsi aktivisti ter organi društva izgnancev so zaslužni, da je delo rodilo sad. “To je renta, skromno priznanje za medvojno trpljenje v tujini. Najpomembnejši dosežek pa je, da nas kot posebno kategorijo žrtev vojnega nasilja priznava država in tudi svet,” je rekel Deržič. Zbranim je spregovorila tudi Emilija Držanič, predsednica Društva izgnan_-cev Brežice in koordinacije občinskih društev izgnancev. Dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve, pa je poudaril, da so nacisti izselili iz Obsotelja, Posavja in Dolenjske več kot 80 odstotkov takrat tam živečega prebivalstva. “Vsi so bili izgnani v več sto taborišč v Nemčiji, kjer so odrasli končali kot suženjska sila, otroci pa naj bi postali žrtve ponemčenja.” Izgnanci v tujini niso klonili. Ve- lika večina jih je jasno in glasno ves čas izpovedovala svojo narodno zavest in prav taka ljubezen do rodne grude jim je pomagala obstati. “Osem tisoč vas je junija leta 1991 ustanovilo Društvo izgnancev Slovenije, ki danes združuje 84 krajevnih organizacij, pred mesecem pa se mu je pridružila tudi zveza koroških izseljencev,” je rekel Dimovski in dodal, da je društvo prvo v slovenski javnosti utemeljeno sprožilo vprašanje vojne odškodnine. Delovanje društva izgnancev je po njegovih besedah pripomoglo, da je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo zakon o žrtvah vojnega nasilja. M. L. SLOVENSKI MED Domači je dražji, a tudi boljši V pol leta so z nalepko za zaščiteno blagovno znamko slovenskega medu opremili že preko 200.000 kozarcev - Usposobili 70 nadzornikov LJUBLJANA - Povprečen Slovenec na leto porabi celo vrečo sladkorja, a hkrati samo 1 kilogram medu. Da bi se to nekoč spremenilo in da bi uživali predvsem doma pridelan med, je Čebelarska zveza Slovenije spomladi uvedla zaščiteno znamko Slovenski med kontroliranega porekla, hkrati z njo pa tudi poostren nadzor pridelave, predelave in skladiščenja medu pri vseh čebelarjih, ki uporabljajo to znamko. Revija o konjih LJUBLJANA - V novembrski številki Revije o konjih so poklepetali z direktorjem kobilarne Lipica Egonom Škerljem in z državnim prvakom Alešem Pevcem. Kot ponavadi poročajo z galopskih in kasaških dirk ter s tekmovanj v preskakovanju ovir. Pišejo tudi o delu konjeniških društev in o navadah in boleznih konj. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: papriko po 200 tolarjev kilogram, česen po 500, jabolka po 150, endivijo in radič po 300 do 400, motovilec po 1000, koren, redkev in kolerabo po 300, zelje po 100, krompir po 45, kostanj po 250. Liter domačega kisa je stal 300 tolarjev, medu 1000, vloženih jurčkov 1000 in domačega žganja 1000. Za zavitek rezancev je bilo potrebno odšteti 300 tolarjev, zavitek suhih sliv 800, posušenih jabolčnih krhljev 800, kilogram domače potice 1400, eno jajce 25 do 30 in šopek peteršilja 50 tolarjev. Za nadzor so v sodelovanju z Biotehniško fakulteto že izšolali 70 čebelarjev za preglednike medu. Pomembno je, da sme vsak čebelar znamko uporabljati samo za svoj med in da nalepke za mešani med sploh ni. Kot so povedali na novinarski konferenci ob sejmu Nara-va-zdravje, je med čebelarji za nalepke veliko zanimanja, saj jih uporablja že nekaj sto čebelarjev, ki so z blagovno znamko opremili preko 200 tisoč kozarcev z medom. Uvedba zaščitene blagovne znamke za slovenski med je eden najpomembnejših projektov slovenskih čebelarjev in tudi zelo potreben, saj opozarjajo, da si trgovci in polnilci medu ne prizadevajo dovolj, da bi bil slovenski med na prodajnih policah razpoznaven. Pravzaprav je nasprotno, saj ga iz komercialnih razlogov večinoma mešajo z manj kakovostnim' in seveda cenejšim medom iz uvoza. Za tega pa, kot pravijo slovenski čebelarji, nihče ne ve, iz kakšnega okolja in kakšnih higienskih razmer prihaja, kaj se je dogajalo z medom, s čim so zdravili čebele ipd. Čebelarska zveza Slovenije uvaja strožji nadzor nad pridelavo slovenskega medu, kot ga predpisuje država, ker želi obdržati in izboljšati kakovost medu ter zaščititi potrošnike, hkrati pa obdržati tudi čebelarje, zagotoviti opraševanje ter ohraniti delovna mesta in dodatne zaslužke. Čebelarska zveza bo potrošnike vztrajno poučevala in izobraževala, da bodo uporabljali več medu in kupovali predvsem domačega. Doseči bo morala, da bo slovenski med prišel na prodajne police in da bo tam dobro prepoznaven, potrošnik pa bo obveščen o tem, kakšne so prednosti domačega medu, saj sicer ne bo • V Čebelarsko zvezo je povezanih preko 6.500 čebelarjev, ki so vključeni v več kot 200 društev in regijskih zvez. Skupno gospodarijo z okrog 160.000 panji in imajo tudi več kot 1000 prevoznih čebelnjakov. Po podatkih zveze njeni člani pridelajo letno 2.000 do 3.000 ton medu, poleg tega pa še okrog 500 kilogramov matičnega mlečka, 300 ton voska, 5 ton cvetnega prahu in tono propo-lisa. Zveza izdaja tudi najstarejšo strokovno revijo v državi -Slovenski čebelar in organizira opazovalno službo medenja, medtem ko njeni člani vodijo tudi čez 200 čebelarskih krožkov po osnovnih šolah. segal po predvidoma 20 do 30 odst. dražjem izdelku z novo blagovno znamko. B. DUŠIČ GORNIK Resničnost daleč od leporečja Belokranjski kmetje, ki dobijo trikrat manj subvencij kot povprečna slovenska kmetija, niso navdušeni nad administracijo, ki jo od njih zahteva država SEMIČ - Na večer pred občinskim praznikom so v Semiču pripravili okroglo mizo o kmetijstvu. V goste so prišli kmetijski minister mag. Franci But, direktorica Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Sonja Bukovec, njen pomočnik Igor Hrovatič ter gospa Potočnikova, ki je spregovorila o Slovenskem kmetijsko-okoljskem programu. sejmišča BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 111 do 3 mesece starih prašičev, 78, starih 3 do 5 mesecev in težkih po 40 do 70 kg, in 11, težkih po 100 kg. Prve so prodajali po 400 do 480 tolarjev 1 kg, kar je 9.000 do 14.000 tolarjev za žival, druge po 360 do 390, kar pomeni 18.000 do 24.000, in tretje po 340 do 400 tolarjev kilogram, kar znaša 34.000 do 40.000 tolarjev za žival. Sejem je bil srednje obiskan, kupčija na njem je bila dobra. Čeprav je bilo iz vabila razvidno, naj bi beseda tekla o belokranjskem kmetijstvu, ekološkem kmetovanju in evropskih skladih, so bili gostje v svojih dolgih razpravah zelo splošni. Kmetje so slišali veliko navodil o tem, kako bodo kmetovali ob pripravah na vstop v EU in ko se bomo znašli v njej, kako bodo pridobili denar iz različnih programov ter kakšen bo nadzor nad njegovo porabo. Za kmete je bil pomemben podatek, da bodo prve letošnje subvencije izplačane čez teden dni, letos pa so morali na agenciji obdelati kar 64.000 vlog. Belokranjci so v razpravah zadeli v srž problemov na kmetijah, ki so velikokrat daleč od leporečja gostov iz slovenske prestolnice. Niko Požek, v. d. direktorja Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Novo mesto, sicer pa Belokranjec, je opozoril, da kmetje ne znajo izpolnjevati obrazcev za subvencije, ki obsegajo 20 strani, tako da so jih 80 odst. izpolnili svetovalci. Glede na ukrepe, o katerih so govorili gostje, bi bilo mogoče sklepati, da bo odslej v kmetijstvu boljše. A belokranjska realnost je, daje živine vse manj, zaraščanje zemlje je nekoliko upočasnila vsaj reja drobnice. Čistih kmetij je malo, lastniki so v glavnem stari, za mnoge je kmetovanje dodatna dejavnost ob službi, za marsikoga pa breme. Po mnenju Jožefa Klepca s Krasinca je zgovoren dokaz o belokranjskem kmetijstvu podatek, da dobijo slovenske kmetije v povprečju po 150.000 tolarjev subvencij na leto, belokranjske pa po 46 tisočakov. Belokranjci bodo v prihodnje kratko potegnili tudi pri naložbah v kmetije, saj je bila doslej pri gradnjah pomembna sosedska pomoč, g po novem bodo morali vse dokazovati z računi, kar bo podražilo vlaganja. Glede na slovenske plače je podvomil, da bodo ljudje plačevali bio hrano, pograjal pa državo, ki v glavnem podpira velike multinacionalke, v katerih kmetje ne morejo prodajati ali pa je vmes nekaj posrednikov. Jože Vrščaj z Rodin pri Črnomlju si je sam odgovoril na vprašanje o razvoju kmetijstva tam, kjer ni vodovoda, dovoz 5 prost, metrov vode pa velja 5.000 tolarjev. Ko so pred leti to vprašali v črnomaljski občini, jim je občinska Agencija za razvoj pripravila zajetno študijo CRPOV, danes pa ni ne agencije, ne denarja, ne vodovoda. Glede na vso administracijo, ki jo zahteva država od kmetov, je prepričan, da bi slednji morali imeti najmanj višjo izobrazbo, s takšno šolo pa ne bodo ostali na kmetiji. M. BEZEK-JAKŠE Ocenjevanje mladih vin SEMIČ - Društvo vinogradnikov Semič obvešča vinogradnike, da bo tudi letos ocenjevanje mladih vin, in sicer jutri, 3. novembra. Pobiranje vzorcev pa bo danes od 15. do 20. ure v gostilni Pezdirc v Semiču. Mlado vino prinesite v vinskih steklenicah s kronskim zamaškom. Cena vzorca je 1.500 tolarjev za člane in 2.000 za nečlane. (2) kmetijsko svetovanje O sajenju sadnega drevja Letošnja jesen je zelo primerna za sajenje sadnih dreves - Pred tem opravilom je dobro obnoviti sadjarsko znanje V tem času drevesničarji pričenjajo izkopavati sadne sadike. Zato je sedaj čas, da se pripravimo na jesensko sajenje. Pri postavitvi sadnega vrta bomo uspešni, če se bomo lotili priprav dovolj zgodaj in pri tem upoštevali strokovna priporočila. Nemalokrat smo v dvomih že pri izbiri sadnih plemen. Pri odločitvi bomo sicer upoštevali lastne želje, odločilno vlogo pa igrajo podnebne in talne razmere. Pri vzgoji sadnih dreves nas čaka še veliko pasti, zato v zasnovi izberemo optimalno rastišče posameznim sadnim plemenom. Zelo pomembna je tudi izbira sort. Pri tem se moramo najprej odločiti na kakšen način bomo sadje pridelovali. V vrtovih bi se morah odločiti med integrirano in ekološko pridelavo. Pri integrirani pridelavi bomo izbirali med glavnimi in postranskimi sortami sadnega izbora, pri ekološki pridelavi pa nam ostanejo relativno odporne in nekatere starejše sorte. Posamezne sorte so tudi različno odporne proti spomladanski ali zimski pozebi. Pri zasnovi sadnega vrta moramo biti pozorni tudi na podlago na katero so cepljene sadne sadike. Pri jablanah se največkrat odločamo med šibko podlago M9 ali srednje bujno MM 106. Sadike, cepljene na podlago M9, izbiramo v vrtovih, kjer je malo prostora, na dobrih rastiščih in ko želimo, da drevesa čimprej zaredijo. Drevesa na šibkejših podlagah zahtevajo tudi manj sadjarskega znanja. Sadike, cepljene na podlago MM 106 izberemo na slabših rastiščih in ko želimo imeti večja drevesa. Tudi ostala sadna plemena so cepljena na različnih podlagah, ki vplivajo na bujnost drevesa in prilagodljivost rastišču. Ker so sadna drevesa večletne rastline, je dobro, da pred sajenjem sadnega vrta obnovimo sadjarsko znanje. Strokovna priporočila bomo našli v knjigah: V sadnem vrtu, Razmnoževanje sadnih rastlin, Sadni izbor in Ekološko sadjarstvo, praktične nasvete pa poiščimo pri izkušenih sadjarjih. Letošnja suha jesen je zelo primerna za pripravo zemljišča oziroma kopanje jam, zato se lotimo sajenja sadnih dreves čimprej. JANI GAČNIK, Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto Ocetni cik vina Neozdravljiva vinska bolezen Ocetni cik je neozdravljiva vinska bolezen. Bližajoče martinovanje, ki se ga veseli veliko Slovencev, ne bo brez “pelina” tam, kjer imajo opravka s cik-njenim mladim vinom. Informacije s terena nam sporočajo, da je letos te nesreče več, kot bi pričakovali. Sedaj imamo še svež spomin na potek dela in na naše ravnanje pri predelavi grozdja, zato bo nekaj razlage o vzrokih za to bolezen pomagalo vsaj za drugo leto. Da se cik lahko pojavi, mora priti do okužbe z ocetno bakterijo. Ta bakterija je sicer prisotna v vsaki zidanici, vendar ji lahko preprečimo, da ne bi delala škode. Čistoča je v kletarstvu še posebno nujna, saj je poleg ocetne bakterije še veliko škodljivih mikroorganizmov, ki se razvijajo na ostankih grozdja, pecljev, mošta itd. Predelava grozdja je na videz umazano delo in zahteva veliko časa, vode in sprotnega čiščenja, da bakterije in divje kvasovke ne utegnejo razkrajati ostankov na orodju, posodi za obiranje grozdja, kadeh. Pomivanje preš, pecljalnikov, zabojev za obiranje grozdja, kadi itd. ne smemo odlagati na naslednji dan. S tekočo mrzlo vodo lahko odstranimo sveže ostanke jagod in mošta, naslednji dan pa je potrebna za enak uspeh že vroča voda. Bakterije se hitro množijo, proizvajajo sluzave izločke, ki se lepijo. Letos sem na kmetijah videl sveže oprane zaboje za trgatev, videl pa sem tudi take, ki bodo oprani, če sploh bodo, šele po trgatvi! Ko grozdje stresemo v pecljalnik, se iz vsakega zaboja pocedi vsaj en deciliter jagodnega soka. Če je bil zaboj čist, ta curek ni močno okužen z nevarnimi ocetnimi bakterijami. Alkoholno vrenje v okuženem moštu tudi s težavo krene in ob vsakem zastoju, ki tudi če je kratek, se sproži ci-kanje. Če pa je zaboj neopran samo en dan, kvarjenje (cika-nje) poteka od trenutka, ko se je grozd ranil. Veliko je podob- Ureja: dr. Julij Nemanič nih nevarnosti, kijih skrbni vinogradniki opazijo in pri tem ukrepajo. Vinske kvasovke z lahkoto opravijo z vsemi škodljivci, če alkoholno vrenje poteka brez zastojev. Medtem ko teče alkoholno vrenje, bakterije ne morejo poseči s svojim delovanjem. Pri vsaki prepolni kadi, v kateri fermentira rdeča drozga, lahko zaznamo vonj po ciku. To je zgovoren dokaz, da je bakterijam na površini, kljub temu da je pod “klobukom” potekalo alkoholno vrenje, uspelo spremeniti nekaj alkohola in sladkorja v “cik.” To se pravi, da so bakterije stalen spremljevalec vina. Kako pa se prepričamo, da ne bo težav s cikom? V laboratoriju naročimo analizo na hlapne kisline. Pri rezultatu do 0,4 g/l, ni potrebno ukrepati, vino negujemo normalno. Če je hlapnih kislin nad 0,6 g/l, moramo biti že pozorni: tako vino ni za sod, ker ga bomo sicer okužili, bolje je, da ga pretočimo v cisterno, zažve-plamo z 1 del 5- do 6-odstotne žveplaste raztopine na 1 hi in zavarujemo s parafinskim oljem, kajti zrak nikakor ne sme priti do površine vina. Na žalost pri vinu ne gre brez žveplanja, vendar moramo paziti, da nam prosti SO, ne pade pod 15 mg/l! Vino, kt trenutno nima povišanih hlapnih kislin, a ga imamo v načetem sodu, bo v topli kleti cik-nilo vsaj v enem mesecu, če ni zažveplano. Prosto žveplo v nepolni posodi hitro zginja, zato vino cikne prej ali kasneje, to je odvisno predvsem od alkoholne stopnje, kislosti, velikosti stika površine vina z zrakom in temperature. Letošnja vina, ki vsebujejo sedaj čez en gram/liter hlapnih kislin, so še samo za jedilni kis ali za uživanje z več vode. Da pa cik ne bi napredoval, mora vsebovati tako vino vedno najmanj 25 mg/l prostega SO,. Skratka: jesensko površno delo delno lahko popravimo z žveplom, to pa povzroča glavobol. Želim vsem veliko uspeha pri tej fazi kletarjenja, saj se pojavljajo pasti celo leto, kakovost vina namreč ob vestnem delu raste vsaj eno leto! Dr. JULIJ NEMANIČ VODA JE PRITEKLA - Kmetijski minister mag. Franci But je ob semiškem občinskem prazniku v Rožnem Dolu skupaj z županom Jankom Bukovcem in predsednikom vaške skupnosti Martinom Plutom (na fotografiji) odprl vodovod, ki je veljal 120 milijonov tolarjev. Voda je pritekla še v Pribišje, Gornje Laze, Potoke in Preloge. (Foto: M. B.-J.). pota §| Varnost ni le skrb policije Javna tribuna Kako zagotoviti varnost v našem kraju - Pri nas stanje zadovoljivo -Ustanovitev posvetovalnih teles za zmanjšanje deviantnih pojavov - Več sodelovanja dežurni poročajo RADA LEPA - Mladoletna M. K. iz okolice Novega mesta je 23. oktobra v trgovini DM Drogerie Markt v Novem mestu ukradla kozmetične izdelke v vrednosti 2.398 tolarjev, ko pa je hotela oditi brez plačila, jo je zalotila trgovka in poklicala policijo. PO ČELADO - Neznanec je s kolesa z motorjem na dvorišču pred stanovanjsko hišo v Dolenjskih Toplicah M. N. odnesel varnostno čelado in vozniško dovoljenje v njej. VLOM V LOKAL - Glasbeni stolp znamke Kenvvood in nekaj steklenic alkoholne pijače je v noči na 23. oktober z vlomom neznanca izginilo iz gostinskega lokala v Gabrijelah. SKOZI ODPRTO OKNO -Neznanec se je 23. oktobra popoldne po železni ograji povzpel do stanovanjske hiše, skozi odprto okno vstopil v spalnico in ukradel 1.500 DEM. Lastnica ga je zalotila, vendar ji je tat pobegnil v smeri obrežja reke Save. KJE JE MOTOR? - Za okrog 40 tisoč tolarje je oškodovan lastnik kolesa z motorjem znamke APN rumene barve, ki mu ga je v Leskovcu pri Krškem 25. oktobra ukradel neznanec. ZALOTIL GA JE LASTNIK - Istega dne je neznanec skušal vlomiti v osebni avto, parkiran ob gozdni cesti Maverlen - Bistrica, pa ga je s kraja prepodil lastnik M. M. iz okolice Črnomlja. Škoda vseeno znaša okrog 60 tisoč tolarjev. PLOČEVINA IZGINILA - V noči na 24. oktober je neznanec z avtodroma Mobi krog v Cerkljah ob Krki ukradel devet rol pločevine, vredne 400 tisoč tolarjev. KRADEL V TRGOVINI -Neznanec je s prodajne police v trgovini Mercator tehnika v Metliki odnesel sušilec za lase in likalnik, vse v vrednosti skoraj 25 tisoč tolarjev. KAMEN NA PROGI - Neznanec je 21. oktobra na železniško progo pri Potočni vasi položil kamen v velikosti 80 krat 20 cm in ta tako povzročil nevarnost za vlake, ki so pripeljali po tej progi. NOVO MESTO - Varnost, še zlasti po nedavnem terorističnem napadu na ZDA z vsemi posledicami, postaja za ljudi vse večja vrednota. Tudi pri nas. Če se ljudje počutijo v nevarnosti, če jih je strah, je njihova kvaliteta življenja slabša. “Napačna pa je miselnost, da je skrb za varnost prepuščena le policiji,” je na nedavni javni tribuni z naslovom Kako zagotoviti varnost v našem kraju, ki jo je organizirala Policijska uprava Novo mesto, poudarila Marija Mikulan iz Generalne policijske uprave Ljubljana. “Vloga policije je omejena, ponavadi posreduje in deluje posledično. Ker pa je varnost naša skupna dobrina, si svojega dela ne moremo zamisliti brez pomoči in sodelovanja vseh državljanov in različnih institucij,” je povedala in kot možnost, ki jo ponuja policija, predstavila t.i. posvetovalna telesa. Da bi skupaj skušali v posameznem okolju zmanjšati število deviantnih dejanj in pojavov ter narediti vse, da do njih sploh ne bi prihajalo, se lahko sporazumno ustanovijo sveti, sosveti ali komisije, ki v lokalni skupnosti predstavljajo združenje tako državnih organov kot institucij in posameznikov. V Sloveniji jih deluje že 82 in tudi na našem področju niso neznanka, saj jih imamo v Metliki in Dolenjskih Toplicah. Kot je poudarila Mikulanova, so izkušnje povsod dobre, občani, ki so se udeležili posveta - žal v majhnem številu - pa so pozdravili to pobudo. POLICIJA POVEZANA Z OKOLJEM - Na javni tribuni so svoje pripombe povedati predstavniki različnih KS in organizacij, vsi pa so podprti idejo o ustanovitvi ta. posvetovalnih teles. Na stiki (od desne proti levi): Marija Mikulan in Franci Povše. (Foto: L. M.) Trije mrtvi Krvav konec tedna NOVO MESTO - Pretekli konec tedna si bomo zapomnili po treh novih smrtnih žrtvah na dolenjskih cestah. Letos je tako na področju PU Novo mesto umrlo že 21 ljudi. V nedeljo, 28. oktobra, ob 15.45 je 20-letni R. P. iz Bu-šinca kolesaril v koloni koles po lokalni cesti iz Gorenjih proti Dolenjim Sušicam. Zaradi prekratke varnostne razdalje je trčil v kolo pred sabo, zato ga je odbilo na levo stran vozišča, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljala 18-letna voznica osebnega avta M. P. iz Bušinca. Kljub zaviranju in umikanju je prišlo do trčenja. Kolesar je padel po vozišču in zaradi hudih poškodb med prevozom v novomeško bolnišnico umrl. Istega dne je 27-letni J. Ž. iz Žuničev ob 19. uri na Kra-sincu prepozno opazil 40-let-nega domačina A. V., ki je ležal na cesti in pri sebi ni imel odsevnega telesa. Trčil je v pešca, ki je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl. Trčenje pa je bilo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 19. uri usodno tudi za 62-letnega hrvaškega državljana N. K. Pri Vranovičih gaje, ko je ob svoji desni strani potiskal kolo, kljub zaviranju z osebnim avtom zadela 25-letna M. R. iz Novega mesta. Pešec je bil v temnih oblačilih in brez odsevnih teles. Padel je na vetrobransko steklo, ga razbil, nato pa med prevozom v novomeško bolnišnico umrl. l M. OSNOVNOŠOLCI MED POLICISTI - Okrog 100 osnovnošolcev iz OŠ Šentjernej, Orehovica, Brusnice, Škocjan in Šmarjeta se je v petek, 26. oktobra, skupaj s svojimi učiteljicami rado odzvalo povabilu Prometne policijske postaje PU Novo mesto. Policisti so jim prijazno prikazali svoj poklic in delo, mladi pa so si z veseljem ogledali prostore postaje, garažo, telovadnico s fitnesom idr. Posebej zanimiv je bil seveda ogled policijske opreme od vozil naprej, policisti pa so radi potešili njihovo radovednost in odgovarjali tudi na vprašanja. Kot je povedal pomočnik komandirja na postaji Tone Kos (na sliki), želijo s takimi akcijami med mladimi delovati preventivno. (Foto: L. Murn) In kakšna je varnost na področju PU Novo mesto? Mikulanova je ocenila, da relativno dobra, čeprav je treba vedeti, da za vsakim prekrškom in seveda kaznivim dejanjem stoji žrtev, zato je vsak primer treba jemati resno. Varnostno oceno je dal direktor uprave Franci Povše, ki je natančno predstavil delovanje policije. Na področju kriminalitete je stanje kar v redu, zadovoljiva je tudi stopnja odkritosti kriminalnih dejanj. Posebno pozornost namenjajo problematiki z mamili, saj so tovrstna kazniva dejanja v porastu, “in veseli smo, da smo našli skupni jezik s šolami. Zlasti novomeška gimnazija je zadnja leta vredna posnemanja pri osveščanju,” je povedal Povše in dodal, da še vedno prevelik krvni davek zahtevajo naše ceste. Letos se je zgodilo že blizu 1150 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 19 ljudi, lansko leto pa so naše ceste terjale 27 življenj. Žal je vse prepogosto prisoten tudi alkohol, ki je v ozadju mnogih prekrškov javnega reda in miru, kjer je stanje sicer boljše kot prejšnja leta. “Toda zadnja obdobja je takih primerov vedno več v zasebnih prostorih kot v lokalih, kar za delo policije predstavlja le dodatno težavo.” Lani so na področju PU Novo mesto, ki pokriva 123,5 km državne meje s Hrvaško, prijeli 281 ilegalcev, “kar je zanemarljivo številko v primerjavi s številom za vso Slovenijo. Migracijski tokovi so nas obšli, tudi zaradi našega dela, saj smo prijeli veliko organizatorjev ilegalni prehodov,” pravi Povše. Sicer pa zagotavljanje varnosti še naprej ostaja najpomembnejša naloga policije, s katero so nasploh občani, glede na izjave na tribuni, zadovoljni. L. MURN POMEMBEN POSVET - Cilj posveta je bilo povečanje učinkovitosti in približanje pravosodnega sistema državljanom. Na novinarski konferenci so spregovorili (od leve proti desni): Alenka Jelenc Puklavec, mag. Ivo Bizjak, Karel Erjavec in Norman Doukoff, M. A. (Foto: L. M.) Znanja ni nikoli preveč Mednarodni posvet o izobraževanju pravosodnih poklicev - Tuje izkušnje - Pohvalno, a še veliko dela OTOČEC-V okviru Twin-ning projekta Modernizacija sodstva in izobraževanje sodnikov je pretekli konec tedna od 24. do 26. oktobra na Otočcu potekal mednarodni posvet, ki so se ga udeležili številni predstavniki sodstva, pravobranilstva in tožilstva ter ostali, in sicer iz Avstrije, Francije, Nemčije in Španije ter seveda iz Slovenije. “Modernizacija v pravništ-vu je ena prioritetnih nalog v zvezi z zmanjšanjem zaostankov in izboljšanja stanja v sodstvu, pogoj za to pa je izobraževanje, zato smo se s posvetom lotili te ožje teme,” je povedal minister za pravosodje mag. Ivo Bizjak in dodal, daje potrebno v Sloveniji posvetiti večjo pozornost prav vsaki fazi izobraževanja za pravosodni poklic. Ta zahteva neprestano izpopolnjevanje ne le v smislu izboljšanja strokovnega znanja, temveč tudi nenehno osebnostno izobraževanje. Skupaj z državnim sekretarjem ministrstva Karlom Erjavcem sta na novinarski konferenci izpostavila problem priprave bodočih sodnikov za sodniški poklic, “saj na tem področju ni neke sistemske ure- ditve, kar je velika pomanjkljivost. Pripravniku in kandidatu za pravosodni poklic je potrebno zagotoviti sistematično usposabljanje,” je poudaril Bizjak. Namen posveta pa je bila tudi primerjava pravnih ureditev in izkušenj s tujimi eksperti, saj, kot je dejal sodnik Višjega deželnega sodišča v Muenchnu in predpristopni svetovalec našega ministrstva za pravosodje Norman Doukoff, M. A., “mora Slovenija najti lastno rešitev, pogled čez mejo pa je tudi nujno potreben. Izobraževanje v Sloveniji je na razveseljivo visoki ravni, je pa na področju univerzitetnega izobraževanja premalo povezave s prakso, težave pa so tudi s pripravništvom”. 'Spregovorila je tudi Alenka Jelenc Puklavec, predsednica programskega sveta Centra za izobraževanja v pravosodju pri Vrhovnem sodišču RS in vrhovna svetnica, kije poudarila pomen nadaljnjega razvoja centra. Na posvetu so se dotaknili tudi t.i. razbremenitve sodnikov v obliki poklica sodnega asistenta v pravosodju. L. MURN Požar pogasi kar sam Gasilna ampula Bonpet - Brez vzdrževanja deset let - V zaprtih prostorih: v kuhinji, kurilnici... Peško oplazil na prehodu ČRNOMELJ - Ko je 47-let-na peška 24. oktobra prečkala vozišče po zaznamovanem prehodu za pešce, jo je z avtom oplazil 25-letni voznik B. W. iz Črnomlja. S kolesom je zapeljal preko stopala njene leve noge. Hudo ranjeni so pomoč nudili v novomeškem zdravstvenem domu. Zadel sina BREŽICE - 35-letni V. G. iz okolice Brežic je 28. oktobra s svojim vozilom zapeljal vzvratno po dvorišču stanovanjske hiše. Pred tem je opazil, da se otroci nahajajo pri pomožnem gospodarskem poslopju. Med vzvratno vožnjo pa je zadel dveletnega sina V. G. in hudo poškodovanega takoj odpeljal v brežiško bolnišnico. NOVO MESTO - V okviru meseca požarne varnosti je Gasilska zveza (GZ) Novo mesto v ponedeljek, 22. oktobra, pri Šolskem centru predstavila poseben način gašenja požarov - samodejen. Gotovo se je že vsakemu kdaj zgodilo, da seje po odhodu od doma spraševal: Sem ugasnil štedilnik? Menda niso otroci v igri pozabili na hrano, ki jo grejejo na štedilniku? Je kurilnica dovolj varna, da v času kurilne sezone ne more zagoreti? Vprašanja so umestna, saj so se po besedah poveljnika GZ Tineta Filipa požari v gospodinjstvih v zadnjih letih povečali, v kuhinjah kar za 95 odstotkov. Rešitev se sedaj ponuja v obliki samodejne gasilne ampule Bonpet, ki jo je treba enostavno namestiti nad štedilnik ali nad pečjo v kurilnici in ob morebitnem požaru, se bo samodejno, brez prisotnosti ljudi, aktivirala in gasila požar. Ampula, ki ima izgled neonske luči in je v rdeči ali beli barvi, vsebuje 0,6 litra neprodušno v steklu zaprte gasilske tekočine, kije biološko razgradljiva in pri gašenju ne povzroča nobene dodatne škode. Reagira na toplo- to, in sicer se pri temperaturi tekočine v njej 90 stopinj Celzija sama aktivira. Njena življenjska doba je deset let in v tem času ne zahteva nobenega vzdrževanja. Ampula za človeka in okolje ni škodljiva. Lahko se uporablja kot granata za gašenje ali kot mešanica z vodo za gašenje večjih začetnih požarov. Prvi samodejni pogašeni kuhinjski požarje bil leta 1999 v Postojni, letos pa so na tak način pri nas pogasili že dva. Morda še podatek o ceni: stane 30 tisoč tolarjev. L. M. Voznica napihala NOVO MESTO - 28-let-ni voznik osebnega avta D. S. iz kraja Apače je 24. oktobra v Šmihelu zavil na levo na prednostno cesto proti Uršnim selom, takrat pa je z Uršnih sel pripeljala 37-letna Š. Š. iz Novega mesta. V trčenju se je voznik hudo ranil in so mu zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je voznica vozila vinjena, saj je napihala 1,39 promila. Preizkus pri vozniku je bil negativen. PREDSTAVITEV - Številni gasilci so si z zanimanjem ogledali, kako gasi samodejni uničevalec ognja Bonpet, in se pošalili, da se bojijo, da jim bo zdaj zmanjkalo dela. (Foto: L. M.) Ureja Borut Štajnaher AVTO TIMES PREDSTAVLJA 768-580. 2283 STREŠNO OKNO in satelitsko anteno prodam. 0(07)3344150. 2284 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 310-litr-sko, staro 3 leta, v dobrem stanju, prodam za 30.000 SIT. 0 (041)212-731, do 12. ure. 2290 GLISER s kabino, 5.5 m, Jamaha-85, na prikolici, prodam. 0 (031 )641 -261. OMARO in kavč, za dnevno sobo prodam. 0(07)3346049. 2307 OZIMNICO (repo za ribanje, koren, krompir, koleraboinostalo)prodam. 0 (07)3082390ali(041 )274-107. 2310 BUKOVE HLODE za drva prodam. 0 (07)30 89 274. 2313 BUKOVA razžagana drva prodam. 0 (07)30 88 303. 2318 RAZNO DOMAČE PECIVO (piškoti, potice, rezana peciva, torte) za razne priložnosti (poroke, rojstni dnevi idr...)! 0 (07)30 73 083, Rogljiček, Gor. Kronovo.8, Otočec. 2320 PARTNERJA v gradbeništvu, s finančnim vložkom 1.000.000 SIT, iščem. Obresti po dogovoru in zavarovanje kredita. 0(040)358-188. 2265 NA NOVEM TRGU v Novem mestu, v prvem nadstropju, oddam v najem ali prodam dva poslovna lokala (33 m2 in 38 m2), popolnoma opremljena (voda, klima, alarm...). 0(031)280-900. MediafiN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana delovni čas: vsak dan non-stop Novo mesto: 041/538-235 GOTOVINSKA POSOJILA REALIZACIJA TAKOJ !!! ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868 ŠOFERJA C in E kategorije zaposlimo. Prevozi Franci Urbič, s.p., Dol. Nem-škavas 22, Trebnje, 0(041)769-892. STANOVANJA GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. 0 (031)623-000. 2049 POSLOVNI PROSTOR, primeren za gostinsko ali drugo dejavnost, s parkirnim prostorom oddamo v najem. V pisni ponudbi do 15.11.2001 navedite namen in obseg dejavnosti ter najvišji ponujeni znesek. Radioklub Prekopa, 8311 Kostanjevica na Krki. 2281 FIZIKO in matematiko inštruiram. 0 (031 >872-074 ali(07)30 65 422.2285 SLUŽBO DOBI KOCJAN SILVIJA, s.p., Podbevško-va 9, Novo mesto, v baru Silvija zaposlimo natakarico, v avtopralnici na Podbevškovi pa delavca za delo v pralnici. 0 (07)33 44 333 ali (031) 601-773. IŠČEMO ZAINTERESIRANE za franšizno prodajo že uveljavljenega programa v Sloveniji. Informacije ob delavnikih na0(O41)281-959. 2287 KUHARICO in NATAKARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. S 07/33 22 765 ali 041/ 628 385. KUHARJA (-ICO) zaposlimo, zaželjene izkušnje. Potrebujemo tudi pomoč v strežbi, lahko študente. Možnost stanovanja. Pivnica As, Prelesje pri Šentrupertu, 0(031)304-661. 2303 KUHARJA (-ICO), natakarja (-ico) ter čistilko zaposlimo. Okrepčevalnica Kramarič Branko, s.p., Grajska c. 4, Otočec, 0(041)643-707. 2311 MLAJŠO UPOKOJENKO za celodnevno pomoč pri babici v Stični iščemo. Nudimo stanovanje, hrano in denarni dodatek po dogovoru. 0 (01)78 78 409. 2315 GARSONJERO v apartmajskem naselju v Dolenjskih Toplicah oddamo. 0 (041)616-557. 2282 2-SOBNO STANOVANJE v Kočevju, veliko 78 m2, prodam ali zamenjam za enakovredno v Novem mestu. Možnost kredita, ostalo po dogovoru. "S 041/ 730-151. DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestukupim.0(041)713-031. 2309 ENOSOBNO STANOVANJE v centru mesta oddam. 0(041 )793-231.2306 ŽIVALI OVNA, liciciranega, solčavca, prodam. 0(07)30 73390. .2291 ČRNO-BELEGA bikca, starega 1 teden, prodam. 0(031)306-547. 2293 ČRNO-BELO TELIČKO, staro 20 dni, za nadaljnjo rejo, prodam. 0 (07)30 78 981. 2294 BREJO TELICO prodam. 0 (041 )606-658. 2296 3 BIKCE simentalce, 250 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. 0 (07)30 77 044. DVE breji telici prodam. 0 (07)3344 186 ali mobitel 993 016. 2299 VEČ teden dni starih telet in prevozni bazen za mleko prodam. 0 (041 )425-926. 2300 KRAVO SIMENTALKO s teletom prodam. 0(031)633-517. 2305 Neodplačna objava Papilo-t CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ vam ie na volio vsak dan v tednu 24 ur na dan! Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija: POIŠČITE POMOČ! Prijazne svetovalke so vam med delovnim časom na voljo osebno, nenehno pa na telefonski številki t? 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto “S 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice Izvedeli boste vse, kar vas zanima. POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA! NJIVO, 53 a, v Brusnicah (Resnice) prodam. 0 (041)233-834 ali (07)30 76 368. 2308 ZAZIDUIVO PARCELO ali hišo za nadomestno gradnjo v širši okolici Šentjerneja kupim. 0 (07) 33 24 683 ali (041)217 821. 2312 PREKLICI ANA TUŠEK, Trg 29 a, Brestanica, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla avgusta in septembra 1998 zoper Ljudmilo Šerbec. 2316 Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. Naročilnica za D0LEKJSKI LIST H S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:______________________________________________________Upokojenec: da ne PRODAM DVOJNO belo korito za kuhinjo (brez omarice),še zapakirano, prodam. 0 (041)860134. 1588 METRSKA mešana drva in telice po izbiri prodam. ® (041)676-147. 2235 Naslov (kraj, ulica, hišna številka):______________________' ______________________________________ ___________________________________________________________Pošta:_____________________________________ Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 2001 Kraj: Datum: Podpis: MIR Mesna industrija Radgona, d.d., G. Radgona Lackova 22, 9250 Gornja Radgona OBJAVLJA ZA OBMOČJE NOVEGA MESTA (odprtje mesnice) NASLEDNJI PROSTI DELOVNI MESTI: 1. TRGOVSKI POSLOVODJA POGOJI: - V. stopnja izobrazbe živilski tehnik ali IV. stopnja izobrazbe mesar prodajalec - potrdilo o opravljenem poslovodskem izpitu - potrdilo o opravljenem izpitu iz zdravja in varstva pri delu ter požarne varnosti - vozniški izpit B kategorije - opravljen živilski pregled in tečaj iz higienskega minimuma - komunikativnost in obvladovanje dela s strankami - delovne izkušnje 2 leti Zaposlitev je za določen čas 6 mesecev, s poskusnim delom 3 mesece. 2. PRODAJALEC MESA IN MESNIH IZDELKOV POGOJI: - IV. stopnja izobrazbe mesar s prekvalifikacijo trgovec - potrdilo o opravljenem izpitu iz zdravja in varstva pri delu' ter požarne varnosti - vozniški izpit B kategorije - opravljen živilski pregled in tečaj iz higienskega minimuma - komunikativnost in obvladovanje dela s strankami - delovne izkušnje 1 leto. Zaposlitev je za določen čas 6 mesecev, s poskusnim delom 3 mesece. Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo na naslov: MIR Mesna industrija Radgona, d.d., Kadrovska služba, Lackova 22, 9250 G. Radgona, v 8 dneh od objave razpisa. HIPOT - HYB Proizvodnja hibridnih vezij, d.o.o. Trubarjeva 7 8310 Šentjernej objavlja prosto delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. univerzitetno izobrazbo (VII. stopnja) tehnične ali ekonomske smeri 2. aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika 3. najmanj 5 let delovnih izkušenj 4. imeti vodstvene in organizacijske sposobnosti Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov firme. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po izbiri. ANZA, vizualne komunikacije, d.o.o. Proizvodno podjetje Kolodvorska 3, 3230 ŠENTJUR razpisuje prosto delovno mesto TERENSKI ZASTOPNIK • najmanj srednješolska izobrazba • lastni prevoz Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov. ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustila draga mama in babica BARIČA MAVRETIČ iz Dančulovičev pri Radoviči DEŽURNE TRGOVINE Mercator Dolenjska, d.d. Livada 8, Novo mesto ob sobotah: od 7. do 13.ure: • vse živilske prodajalne • od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: • Hipermarket Cikava • od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova, PC Kandijska • Kmetijska zadruga Krka, z.o.o. ob nedeljah: od 7. do 12. ure: ZNC • od 7. do 11. ure: Samopostrežba Mirna Peč • od 8. do 11. ure: samopostrežbe Brusnice, Straža (vsako drugo nedeljo), Dol. Toplice, Škocjan POGREBNE Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnici pomagali v težkih trenutkih bolezni, še posebej Kirurško intenzivni terapiji in Infekcijskemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto. Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, sodelavcem Cestnega podjetja Novo mesto za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Oklešen ter župnikoma za opravljen obred. IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold OkleŠen Vsi, ki so upravičeni do povračila K Roku 26 pogrebnih stroškov, imajo pri celotni Novo mesto storitvi le minimalno doplačilo. 7? 07/33 70 200 Opravljamo tudi prevoze v tujino in v Žalujoči: sinova Niko in Marijan z družino delovni čas: NON STOP nekdanje jugoslovanske republike. Slavku Grahku v spomin 16. oktobra smo ob zvokih dragatuškega tamburaškega zbora Dobreč in ganljivih poslovilnih besedah govornikov na pokopališču v Vojni vasi pri Črnomlju pokopali žaro Slavka Grahka. V 75. letu starosti so mu omagale življenjske moči. Kot bi bilo življenju dovolj njegovega prizadevnega kljubovanja ali pa kot bi hotelo prizanesti njegovemu nadaljnjemu trpljenju, je pretrgalo njegovo življenjsko pot. Svoje razgibane neulovljive osebnosti Slavko ni razkazoval. Spretno jo je prikrival, sicer vsestransko razgiban, veder, duhovno bogat, pošten. Drugemu od treh otrok petčlanske družine črnomaljskega peka Toneta Grahka je druga svetovna vojna pretrgala brezskrbno mladost. Sedemnajstleten je bil mobiliziran v NOB, kjer je okusil vojne strahote in v njih s sovrstniki prezgodaj osebnostno dozorel. Večji del svojih zrelih let je po vojni preživel med kanižarskimi knapi, kar gaje, sicer zaposlenega v komerciali rudnika, izoblikovalo v delavnega, vztrajnega, iskreno tovariškega, z globokimi koreninami njegovih prednikov vezanega na našo belokranjsko zemljo in njene ljudi. Bilje tudi direktor črnomaljske tovarne Belsad, potem v upravi črnomaljske občine, pred upokojitvijo pa sekretar izvršnega sveta občinske skupščine. Veliko je prispeval k splošnemu razvoju občine in belokranjske dežele. Dejaven je bil v krajevni skupnosti in krajevni organizaciji Zveze borcev kot njen predsednik. Za svojo uspešno vsestransko dejavnost je prejel več priznanj, med drugim plaketo občine Črnomelj in Župančičevo plaketo, na katero bi lahko napisali življenjsko načelo, ki gaje rad ponavljal sodelavcem in z njim spodbujal mlajšo generacijo: Dolžan ni samo, kar ve- leva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! V prgišču kamenčkov se za njegov portret gotovo najbolj zrcalita dva : njegova dejavnost v nogometu in kulturi. Prvega je dokončno izoblikoval v svojem obsežnem delu, ki je leta 1993 izšlo v knjigi Nogomet v Beli krajini. Kot predsednik Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev je s sodelavci zaoral ledino ljubiteljskih kulturnih dejavnost, tudi kot idejni vodja in organizator. Njegova dejavnost v kulturi seje do konca njegovega življenja odražala v mnogih raziskavah in odkritjih, ki jih je objavil. Povsod je delal uspešno, preudarno, poln idej, ki so do zadnjega vrele iz njega, opozarjale, usmerjale in vzpodbujale. Žal človeka spoznamo in pohvalimo šele takrat, ko ga ni več. Slavkovih vzornih lastnosti nismo zakopali z njegovimi posmrtnimi ostanki. Mnogi so jih že prevzeli, mnoge se zrcalijo v njegovih delih. Teh je veliko in v njih bo živel. Srečni smo, da si bil z nami, naš veliki Črnomaljec. JANEZ KRAMARIČ j V [MOVOMKŠkc pORod NiŠNiCE V času od 16. do 21. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Jadranka Retelj iz Cegel-nice - Gala, Džemila Brdanovič iz Straže - Almo, Damjana Urbančič iz Lastovč - Gašperja, Albina Luzar s Prekope - Gašperja, Vesna Potočnik iz Gradca - Rebeko, Darja Glavan iz Šmar-jete - Tjašo, Marija Breznik s Potoka - Patricijo, Melita Šinkovec z Malega Slatnika - Sama, Nuša Pirc iz Zalok - Aljo, Andreja Mravinec iz Drenovca -Blaža, Nataša Murn, Hudo -Manco in Nadja Košir iz Po-drebri-žiga. Cestitamo, ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je v 79. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast JOŽE SEVER s Pribišja pri Rožnem Dolu ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, zaman oko le naše išče. Življenje celo si garal, vse za dom si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 63. letu starosti je nepričakovano odšel od nas Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in drugemu osebju Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, LD Smuk - Semič, GD Rožni Dol, ZB, pevcem, zastavonošem, govornikom, izvajalcu Tišine, pogrebni službi Kukar in gospodu kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in ga ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Rezka, hčerka Sonja, vnuk Marko, zet Jože in ostalo sorodstvo JOŽE RESETIČ iz Mihovega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše ter številno spremstvo pokojnega na zadnji poti. Hvala kolektivu G.G. Novo mesto, zdravstvenemu osebju za hitro pomoč, pogrebni službi Oklešen, g. Homanu za zaigrano Tišino ter g. kaplanu za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Hvaležni smo ti, mama, in mir naj te obdaja, ko v večnost zazrta težiš in nad nami vsemi bediš. (K. Oven) V 87. letu nas je zapustila mama, babica in prababica ROZALIJA MUHAR rojena Kastelec iz Orešja 6, Šmarješke Toplice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu župniku, pevskemu zboru iz Šmarjete, vnukoma za zaigrano Tišino in govor, Domu ostarelih Novo mesto in pogrebni službi Blatnik. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Odšel je tja, kjer ni gorja, kjer ni trpljenja ne solza. Nam ostaja bolečina in tiha solza večnega spomina. V 29. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil MITJA GORIŠEK Ob Težki vodi 54 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno pomoč, cvetje, sveče in darovane maše. Posebna zahvala dr. Tatjani Gazvoda, zdravstvenemu osebju, Onkološkemu inštitutu, sošolcem, smučarskim prijateljem iz društva Rog, VRHO NET-a, župniku Cirilu in patru Felicijanu za lepo opravljen obred ter pevcem. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste našega Mitja v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Bolezen in trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal, odšel si tja, kjer ni gorja, le večna luč je upanja. V 78. letu nas je zapustil dragi oče, stari ata in tast ALEKSANDER PRIJATELJ iz Ravnika 4 pri Šentrupertu Iskrena hvala vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, ga spodbujali pa tudi sočustvovali z njim. Hvala vsem, ki ste ob njegovem slovesu darovali za cvetje, sveče, svete maše, nam izrazili sožalje in nam stali ob strani. Posebna zahvala gospodu župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, gospodu Petru Kurentu za besede slovesa ob odprtem grobu, sodelavcem Kolinske z Mirne ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi PORTRET TEQA TEdiNA \/ Stanislava Sebrek Stoletna kmečka idila pri Trebnih Anica in Jože Štukelj s Trebnjega Vrha sla si z vzorno urejeno domačijo prislužila prvo nagrado v akciji “Semiška občina - lepa, urejena in čista” ■ Dvestoletna hiška kot muzej Stanislava Šebrek iz Brežic je učiteljica. To je bil zanjo ne samo poklic, ampak tudi način življenja. Tako se zdi ob njeni življenjski zgodbi, ki prepriča, da ni po naključju ali po sili razmer 36 let delala v šoli. Kot otrok vojne, rojen v revni družini v Rovtarskih Žibršah pri Logatcu, bi namreč kaj lahko zaživela tudi drugače, podobno, kot so mnogi drugi slovenski reveži, ki so bili po drugi svetovni vojni prisiljeni udinjati se dninarskemu kmetovanju ali nastajajoči industriji. Šolstvo, kjer je delala do upokojitve 1. septembra letos, jo je vse življenje nemara spominjalo na otroštvo. Ko je učila v šoli, je namreč od blizu videla tudi revščino, ob tej pa se je najbrž spominjala svoje zgodnje mladosti. V njeni družini z osmimi otroki je mati ostala sama z naraščajem in mladež je morala od doma in si sama služiti kruh. Tudi Stanislavo je doletela taka usoda, zato je mlada leta preživela pri tujih ljudeh. Ves čas si je želela postati učiteljica in kot štipendistka občine Logatec je obiskovala ljubljansko učiteljišče. Leta 1972je zaradi moževe službene premestitve prišla v Brežice. Leto dni je delala kot vzgojiteljica v vrtcu pri osnovni šoli v Artičah, potem je učila v osnovni šoli v Cerkljah ob Krki, kjer je bita od leta 1986 do upokojitve rav- nateljica. Zelo je vesela, da jo donedavni sodelavci na šoli radi sprejmejo tudi še zdaj, ko ni več zaposlena tam, ampak se tam samo oglasi, in to zelo rada. Zapomnili so si jo kot ravnateljico, ki nekako zna narediti iz enega tolarja dva tolarja, kar so v utemeljitvi k podeljeni oktobrski nagradi razložili tako: “V oddelku za družbene dejavnosti smo posebej cenili njeno skrb za pametno ravnanje z denarjem, ki ni šlo na škodo kvalitete dela, in skrb za šolsko zgradbo in opremo. V času njenega vodenja je bila šola v celoti obnovljena, urejeni so bili novi prostori na podstrešju stare stavbe, šola pa je bila tudi na novo opremljena. ” O Stanislavi Šebrek pravijo, da jo posebej močno skrbijo usode ljudi z družbenega obrobja in da je bila vedno na strani tistih, ki so izhajali iz socialno ogroženih skupin. Osebno jo prizadene obrobno življenje Romov, zato je bila v šoli tem naklonjena. Romi so čutili, da pri njej najdejo iskreno prijateljico. Take človeške razsežnosti učiteljevanja in ravnateljevanja Stanislave Šebrek nastanejo v življenju človeka kdove kako. Mogoče o tem nastajanju kaj povedo njene besede: “Vsak si lahko pridobi znanje, ampak biti človek je najpomembnejše!" Osnovna šola Cerklje ob Krki se je v slovenskem šolstvu postavila z nekaj opaznimi posebnostmi, tudi z nagrado “inovativni učitelj leta", ki jo je prejel njen učitelj Drago Ivanšek. Menijo, da so uspehe dosegli tudi zato, ker je ravnateljica Stanislava Šebrek ves čas vzpodbujala inovativnost učiteljskega zbora. Šebrekova, gospa iz šole, je kot ravnateljica sodelovala s svetom zunaj šole. Med drugim je sodelovala s krajevno skupnostjo Cerklje ob Krki. Svet zunaj šole je za učiteljico Šebrekovo tudi njen vrt, ki ga je obdelovala pridno že doslej. Zemljo ima neizmerno rada. Zato pravi: “Zame ne velja, kar pravijo: ko zapustiš zemljo, se ne vrneš. ’’ M. L. TREBNJI VRH - Trebnji Vrh pri Semiču je zaselek z le tremi hišami, ki jih na eni strani obdaja gozd, na drugi pa vinogradi, ki se razprostirajo po Semiški gori. Na eni od domačij živita Anica in Jože Štukelj, na domačem dvorišču pa si je zgradil hišo njun sin Marjan. Vse skupaj morda res ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bilo na kmetiji vse tako lepo urejeno, usklajeno, pospravljeno kot v muzeju, čeprav Štukljevi prav vse, tudi nekatere zelo stare pripomočke, še vedno s pridom uporabljajo. Pri Štukljevih ali pri Trebnih, kot jih po domače poznajo v okolici, so vsaj zadnje stoletje gospodarili dobri in umni gospodarji. Jožetov stari oče Jakob, sicer bratranec očeta olimpio- ORJAK - Jože Pirc iz Metlike je pretekli teden v gozdu v okolici mesta našel 1,44 kilograma težkega jurčka s 33-centimetrskim premerom klobuka. Zraven njega je našel še več le nekoliko manjših jurčkov. Čeprav gobari že nekaj desetletij, pravi, da takšne gobarske sreče še ni imel. Ni sicer hotel izdati natančnega kraja, kje rastejo tako veliki gobani, povedal pa je, da je najbolje iti v gozd zgodaj zjutraj. (Foto: M. B.-J.) Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Spet podpornice dr. Pavlina - Ogorčenje zaradi obravnave zdravniške komisije v Novem mestu - Nismo sodišče! - Vaš kanal bo na tapeti prihodnji teden Naše bralke očitno oblikujejo neformalni klub podpornic dr. Maijana Pavlina. Dve izmed njih sta tokrat poklicali na dežurni telefon. Prva je bila Maja iz Novega mesta, ki sporoča, da je rodila v novomeški porodnišnici in bila tudi dvakrat operirana pri primariju Pavlinu. Po vsem tem mu popolnoma zaupa. Na operacijski mizi je pred dr. Pavlinom pred 17 leti ležala tudi gospa iz Črnomlja in tudi ta lahko omenjenega zdravnika samo pohvali. Manj pohval za zdravnike pa ima bolnica iz okolice Metlike, ki jo je zelo prizadelo neprijazno ravnanje zdravniške komisije v Novem mestu. “Od junija sem bila na bolniški; vmes sem morala dvakrat tudi ponoči k zdravni- Halo, tukaj je DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. \_________________________ ku in tudi na pregled h komisiji sem komaj prišla po stopnicah navzgor. Prizadelo me je, ker se mi je zdelo, da se mi naravnost posmehujejo, in so me, ne da bi me pogledali, poslali na delo.” Komisija jo je na delo poslala že tudi pred letom dni, zato seje s šefom dogovorila za neplačan dopust, v Ljubljani pa so, ko se je pritožila na sklep komisije, takoj ugotovili, da še ni za delo. Zdaj se še ni pritožila, ker ima še nekaj dopusta. Poudarila je, da ji ni do izkoriščanja bolniške, saj ima nizko plačo in dva šoloobvezna otroka. Zaposlena je že 30 let in prej nikoli ni bila na bolniški. “Zadnji dve leti, ko imam zares težave, pa se norčujejo iz mene! Zelo sem prizadeta, čeprav razumem, da imajo pred komisijo najbrž tudi primere, ki hočejo zlorabljati bolniško. Toda saj sem bila pri številnih specialistih, ki so napisali izvide. Menim, da bi jih morali upoštevati, saj se razumejo nanje. Če se kdo ne, pa naj gre raje delat za tekoči trak, kjer delam jaz!" je bila ogorčena. Ta večer nas je že drugič poklical tudi naš dolgoletni naročnik iz Šentjanža, ki je močno razočaran nad sodišči. Meni, da se mu godi krivica, ki je pa na sodiščih kljub papirjem in mnenju številnih izvedencev ni mogel dokazati. Zdaj plačuje od pokojnine visok znesek za stroške dolgoletnega tožarjenja. Njemu in vsem bodočim klicateljem pojasnjujemo, da se v spore med sosedi ne moremo mešati, še manj presojati, kdo ima prav. Novi- Tokrat bo izjemoma dežurni novinar sprejemal vaše klice danes, v petek, med 18. in 19. uro. narji imamo svoj posel, odvetniki in sodišča pa svojega. Ponovno je klical tudi Novomeščan Matej Burger, ker njemu, KUD Hugo-lina Sattnerja, oktetu Adoramus, pevcem gasilskega društva Šmihel, Društvu pritrkovalcev Dolenjske in Bele krajine in verjetno, kot je dejal, še komu, ni jasno, kako novomeška lokalna televizija Vaš kanal zaračunava snemanje koncertov. Ker nas na to temo opo-zaijajo že dlje časa, smo se za pogovor o tem dogovorili z direktorico televizije Ireno Vide. O tem, kaj, koliko in zakaj zaračunavajo pri Vašem kanalu, torej več naslednjič. B. D. G. Humanitarna prireditev NOVO MESTO - Območno združenje Rdečega križa Novo mesto bo pripravil v torek, 6. novembra, ob 19. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine humanitarno prireditev, na kateri bodo nastopili Tereza Kesovija, Plesno-glasbeni duet Amalu, Jerca Mrzel, Plesni klub Novo mesto, M&V Novina, Marijan Novina, Janez Doltar in skupina De Žur, Čili Patrol, Sanja Cerjak, Nace Junkar, Majda Arh, Vokalna skupina Katrinas, Soddiha, Don Accor-dion 3-o. Vstopnice po 1.000 tolarjev za upokojence in mladino ter 1.500 tolarjev za ostale so v predprodaji na voljo na sedežu Območnega združenja RK Novo mesto in v Kompasu Novo mesto ter uro pred prireditvijo na blagajni Kulturnega centra Janeza Trdine. Zbrana sredstva bodo namenili v Sklad za pomoč ljudem v stiski. nika Leona Štuklja, se je okrog leta 1900 vrnil iz Amerike. Očitno s precej prihranjenega denarja, saj je kupil vinograd, gozdove, sezidal zidanico in obnovil domačijo. Nič manj skrbna gospodarja nista Anica in Jože, ki sta v nekaj desetletjih, kar sta poročena, prenovila ali na novo sezidala vsa gospodarska poslopja. Pred dvema letoma sta se hotela lotiti še okrog 200 let starega gospodarskega poslopja, za katerega se jima je zdelo, da bi bilo najbolj prav, da ga porušita, čeprav je bilo Anici ob tej misli precej hudo. “Sina Marjana so ljudje pregovorili, naj poslopje raje obnovimo. Po premisleku smo spoznali, da imajo najbrž res prav,” se spominjata Anica in Jože in z veseljem pokažeta hiško. V spodnjih prostorih so nekdaj imeli dve kleti: v eni je bil krompir, v drugi kislo zelje, pesa, repa, koleraba in korenje za svinje. Zgoraj je bil gank pa kašča ter črna kuhinja in sobica. Štukljeva domnevata, daje bilo to domovanje za hlapce, ki pa je bilo glede na to, da so ti sicer v glavnem spali v hlevu ali na seniku, pravo razkošje. Štukljeva še vedno s pridom uporabljata kleti za skoraj meter debelimi zidovi, a tudi kaščo, v kateri na lesenih tleh sušita ajdo. Črno kuhinjo in izbico pa sta uredila v nekakšen muzej, kjer si je mogoče ogledati staro stanovanjsko opremo ter pripomočke, ki sojih zlasti v kuhinji in pri kmečkih opravilih uporabljali nekoč. Marsikaj je uporabnega še danes, tudi starodavna krušna peč v izbici, v kateri bosta Štukljeva zakurila v prihajajočih hladnih dneh. Posebno mesto v sobi pa sta namenila velikemu okovanemu kovčku, s katerim je pred-stoletjem prišel iz Amerike Trebnov Jakob. Anica in Jože priznata, da sta hišo obnavljala zaradi lastnega zadovoljstva, a jo bosta z veseljem pokazala vsakemu, še posebej pa mladim. Da bodo videli, kako so živeli njihovi predniki. Sicer pa je pri Trebnih marsikaj mogoče videti tudi pod skednjem: stare pluge, železen voz lojtr-nik, mlatilnico, valjar, s katerim so povaljali njivo, ko so posejali deteljo ali ajdo, in še marsikaj. Na rantah sušijo koruzo pa sirek, iz katerega izdelujejo metle. A vse je na svojem mestu, vse pospravljeno. “Neprestano pometava in grabiva okrog hiše in gospodarskih poslopij,” pravi Anica ob veliki kamniti mizi na dvorišču, ki gotovo že vsaj 200 let stoji na istem mestu. Pripeljali so jo s Krupe, domnevajo pa, da so jo tam izklesali, ko so klesali mlinske kamne. Gospodinja skrbi tudi za obilico rož, ki so prav povsod: na oknih, okencih, ganku, v drvarnici, okrog hiše in ostalih poslopij. In vse to Štukljevima uspe, kljub temu da se ukvarjata s poljedelstvom, vinogradništvom, redita živino, prašiče, zajce in kokoši. A čeprav urejata domačijo predvsem zaradi lastnega zadovoljstva, so njihov smisel za red opazili tudi v semiški občinski komisiji, ki je v okviru akcije “Semiška občina - lepa, urejena in čista” ocenjevala po občini. 28. oktobra sta Štukljeva na slovesnosti prejela nagrado za najbolj urejeno domačijo v občini. M. BEZEK-JAKŠE PRED STARODAVNIM POSLOPJEM -Anica in Jože Štukelj pred starim obnovljenim gospodarskim poslopjem. V nekakšnem muzeju v malem rada pokažeta, kako so nekdaj uporabljali burkle, krevljo, ometačo in kako marsikateri pripomoček prednikov s pridom uporabljata še danes. (Foto: M. B.-J.) VZTRAJNOST SE OBRESTUJE -Andrej Jurca s Sel pri Straži je zaprisežen ribič, ki svoj prosti čas preživlja ob reki Krki. Dokaz, da se vztrajnost obrestuje, je ščuka, ki jo je ujel prejšnji teden: v dolžino je merila 95 cm in tehtala 5,90 kg. (Foto: D. Vitica)