Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič ŠT. 50 - LETO 5^ - CEUE, 14. 12.'95 - CENA 200 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic V [iiigčttiuvaiijiipoiiiuuiie^d veselja lzoNi]e{s^prazM in prazM prireditevaaoeljskeif! otoočju. Tema tedna na tMri Mar stari starši niso primerni za vzgojo otrol(? Reportaža na strani 20. čimprej hočejo nove občine, saj dobivajo iz proračuna le drobiž. Stran 3. Omejena prodaja deviz naj bi znižala tečaje. Stran 4. Prijatelji iz Viski kluba v reportaži na strani 21. Marko Prešeren iz centrov Interspar pravi: "Če si zadovoljen s seboj, te čaka samo pot navzdol". Intervju na strani 5. O tretji premieri sezone v Celju na strani 10 - o Mačku v žaklu. Žabah In Iluziiah Mihe Aluieviča na na strani 9. Prvič, drugič, t ret j i č Po operaciji je Renata Strasek, olimpijska kandidatka, pred tretjim začetkom kariere. Stran 18. DOGODKI _2_ Temeljna kamna bodo položili marca! Celjski župan Jože Zimšek zagotavlja, da nI bojazni za telovadnico in Srednjo šolo za gostinstvo In turizem Minister za šolstvo in šport Slavko Gaber je zadnji hip preložil polaganje temeljnega kamna za telovadnico ob Gim- naziji Celje-Center in za grad- njo Srednje šole za gostinstvo in turizem. Celjski župan Jože Zimšek pa zagotavlja, da to pomeni le prelaganje pričetka gradnje v prihodnje leto, pri- bližno v marec. Bojazni, da do gradnje sploh ne bi prišlo, so po njegovih zagotovilih odveč. Tokrat naj bi ministrstvo preložilo pričetek gradnje za- to, ker naj bi se vse naložbe iz šolskega tolarja v Sloveniji za- maknile za približno leto dni. To naj bi v telefonskem pogo- voru celjskemu županu v po- nedeljek zjutraj povedal mini- ster Slavko Gaber. V pristoj- nosti občine je urejanje urba- nistične dokumentacije, ki po županovih besedah poteka ne- moteno in bo do marca pri- pravljena, zato naj bi bili telo- vadnica ob Gimnaziji Celje- Center in Srednja šola za go- stinstvo in turizem dograjeni do konca prihodnjega leta. Te- lovadnico ob Srednji šoli za gostinstvo in turizem pa naj bi dogradili v letu 1997. Po- manjkljiva urbanistična doku- mentacija naj torej ne bi bo- trovala ministrovi odločitvi, da se polaganje temeljnega kamna odloži, zagotavlja župan. Vse to, ali pa samo to, kar smo strnili v prejšnjem od- stavku, so na novinarski kon- ferenci, ki jo je za ponedeljek sklical Igor Majerle, ravnatelj Gimnazije Celje-Center, želeli slišati ravnatelji, ki so se je udeležili. Žal se novinarske konference ni udeležil celjski župan, ki je za dve uri prej sklical svojo redno novinarsko konferenco, na kateri je novi- narjem pojasnil to, kar so žele- li vedeti ravnatelji. Na novinarski konferenci na Gimnaziji Center je sicer bilo slišati pomisleke o telovadnici povečanih dimenzij, vendar pa je vodstvo šole ves čas poudar- jalo, da so svetniki takšno že sprejeli, zato jim vodstvo šole ne namerava ugovarjati. Po- misleke seveda smejo imeti. Da bi smeli oziroma morali ve- deti pravi razlog zakaj so pri- četek gradnje prestavili v pri- hodnje leto, jim gotovo prav tako ne gre zameriti. Tega jim namreč na novinarski konfe- renci, ki so se je udeležili tudi nekateri svetniki mestne obči- ne, predsednik mestnega sveta in vodja občinske Službe za družbene dejavnosti, ni znal nihče pojasniti.Tako se bodo ponovno informirali iz medi- jev, kar se dogaja prepogosto, zagotavljajo nad tem nič kaj navdušeni ravnatelji. Ti so izrekli tudi precej pi- krih na račun odnosov na rela- ciji mestna občina — šolstvo, ki se jim zdijo že več let v Celju slabi. Slabši kot so po pripove- dovanju njihovih kolegov iz drugih občin drugod. Ravna- telji so tudi poudarili, da na Ministrstvu za šolstvo in šport nimajo najboljšega mnenja o občini Celje, zato so svetovali svetnikom, naj se o tem sami pozanimajo na ministrstvu. In tu tiči tisto bistveno, če- sar pa dan kasneje, na seji mestnega sveta nihče od svet- nikov, ki so bili prisotni na novinarski konferenci na Gimnaziji Celje-Center, ni iz- postavil. Pritožbe se namreč niso nanašale le na telovadni- co in Srednjo šolo za gostin- stvo in turizem. Svetniki pa so od župana zahtevali le dodat- na pojasnila na temo slednje- ga. Dobili so tisto kar že na zadnji seji. Nato so samim sebi povedali še, da so, ko so glaso- vali o telovadnici večjih di- menzij, to storili zavestno, s premislekom in ne da bi bili kakorkoli ali od kogarkoli za- vedeni. O šolstvu in odnosih z mestno občino pa nič. NATAŠA GERKEŠ Foto: EDI MASNEC Dodatek za pol milijona otrok LJUBLJANA, 12. de- cembra (Delo) - Poslanci dr- žavnega zbora so po hitrem po- stopku sprejeli spremembe za- kona o družinskih prejemkih. Kljub vztrajanju krščanskih demokratov, ki so poskušali z vloženimi dopolniH čim do- sledneje držati obljubo o uved- bi splošnega otroškega dodat- ka s 1. januarjem 1996, je bila sprejeta vladna različica. To pomeni, da bo po novem otroš- ki dodatek prejemalo 470 tisoč otrok in sicer od 1. maja pri- hodnje leto. Iz proračuna bo za to šlo 21 milijard tolarjev, vi- šina dodatka pa bo med 2415 in 7.590 tolarji. Petarde po božiču LJUBLJANA, 12. de- cembra (Delo) - Po letos do- polnjenem pravilniku o kate- gorizaciji in preizkusu piro- tehničnih izdelkov smejo pe- tarde pokati le od 26. decem- bra do 2. januarja. S tem naj bi vsaj nekoliko omejili ne- nadzirano metanje petard in raket zlasti v prazničnem ča- su, kar bo policija tudi sprem- ljala. Ob tem pa prodaja ali posest teh izdelkov nista pre- povedani. Povpraševanje se je umirilo LJUBLJANA, 12. de- cembra (Večer) - V Banki Sloveniji so pripravili sesta- nek s predstavniki bank, ki se ukvarjajo z menjalniškimi po- sli. Uradno sporočilo po se- stanku je bilo, daje šlo za po- jasnjevanje podrobnosti o iz- vajanju ukrepa centralne ban- ke glede prodaje deviz. Ukrep se pozna, saj se je povpraše- vanje po devizah v nekaj dneh že umirilo. Zdravstvena stavka LJUBLJANA, 11. de- cembra (Dnevnik) - "Kot mi- nister za zdravstvo nimam mandata, da bi sindikatu zdrav- nikov in zobozdravnikov zago- tovil, da bo državni zbor spre- jel zakon, po katerem bodo zdravniške plače urejene zno- traj njihove kolektivne pogod- be," je dejal minister dr. Boži- dar Voljč na novinarski kon- ferenci ob izteku roka, ki gaje Fides postavil vladi, da odgo- vori na njihove zahteve. Fides ob tem napoveduje, da opozo- rilna stavka danes, v četrtek bo, kar pomeni, da bodo zdravni- ki na delovnih mestih, bolni- kov pa ne bodo sprejemali. De- lale bodo le ekipe nujne pomo- či. -NOVUEDNIK- Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklic. Urednica Petice: Tatjana Cvim. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko. Ksenija Lekič, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željkc Zule. Tehnični urednik: Franjc Bogadi, pomočnika: Robert Koj- terer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica uredniš- tva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Novi tednik Prešernova 19, Celje. Telefon (063)442-500, fax 441-032. Inventura 95 '»Konec cagavosti za Celje,^ zatrjuje župan Jože Zimšek »Leto 1995 se za Celje dokaj ugodno zaključuje. To je leto, v katerem bomo Celjani do- končno presekali s svojo pre- govorno cagavostjo in dokaza- li, da se lahko zanesemo le na- se, na svoje znanje in na svoje moči,« je v uvodu zadnje letoš- nje novinarske konference de- jal župan Mestne občine Celje Jože Zimšek. Ob pregledu dogajanj v le- tošnjem letu je župan ocenje- val, da se na državo ni moč zanesti in od nje pričakovati pomoč. »Prej lahko pričakuje- mo polena pod noge,« je pri- mer takšnega ravnanja Zim- šek ponazoril z razbitjem celj- skega Ema. »Razbitje podjetja na majhne firme, ki se bodo lažje prilagajale tržnim raz- meram, ni sporno. Gre pa za način, kako je bilo to storjeno in tudi selitev dela proizvod- nje na drug konec Celja je vprašljiva,« meni Zimšek, ki kot drug primer miniranja po- membnih razvojnih odločitev za Celje omenja položaj v Su- grosu. Kljub temu pa je Celje v letu 1995 vendarle lahko ponosno na nekaj stvari. Župan na pr- vem mestu omenja dokončno navezavo mesta ob Savinji na slovenski avtocestni sistem ter odločitev, da se glavni priklju- ček s počivališčem ter vsemi potrebnimi servisnimi služba- mi zgradi na Lopati. »Zgrajen bo hotel ali motel, za Celje pa je pomembno to, da bomo do- bili tudi cestno povezavo do Šmartinskega jezera, ki bo prihodnje leto vendarle začelo dobivati pravo turistično po- dobo,« je prepričan župan. V letu 1995 je bilo za Celje pomembno tudi odprtje na- kupnega centra Interspar. Žu- pan ocenjuje, da je slednje skupaj z odprtjem sodobne Murine prodajalne v mestu vzpodbudilo k drugačnemu razmišljanju in ravnanju tudi domače trgovce. Drugačno po- dobo pa v teh dneh dobiva tudi samo mesto. »Ne le predpraz- nična okrasitev, Celje je preko noči odpravilo tudi enega naj- večjih prometnih zamaškov v Aškerčevi ulici. In če je bilo leto 95 v veliki meri v zname- nju rušenja, upravičeno priča- kujem, da bo prihodnje leto v Celju nov investicijski raz- mah,« napoveduje nadaljnje urejanje prometna v smeri jug-sever z gradnjo podvoza v stičišču Mariborske ulice in savinjske železnice Zimšek. Ob tem pa se bo v Celju gradil še nov poslovni objekt za po- trebe komunale, saj bo zdajš- nja upravna stavba postala študijski center, nadaljevalo pa tudi urejanje deponije ko- munalnih odpadkov. I. STAMEJČIČ Celjski -obrtniki o svojili težavali v torek dopoldne so celjski obrtniki in podjetniki, ki ima- jo svoje poslovne prostore na območju starega mestnega je- dra, imenovali 4-članski od- bor, ki je na večernem sestan- ku Izvršilnemu odboru Ob- močne obrtne zbornice Celje predstavil težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. O peticiji obrtnikov in po- djetnikov iz območja starega mestnega jedra smo podrobne- je pisali pred mesecem, ko je njihove zahteve z nekaj javni- mi vprašanji občinskemu vod- stvu podprlo tudi zbornično vodstvo. Na torkovem večer- nem sestanku pa so se dogovo- rili, kako vnaprej zastaviti svoja prizadevanja za ureditev normalnih pogojev poslovanja v mestnem središču, oblikovali enotna stališča ter se dogovo- rili za datum skupnega sestan- ka s predstavniki občinskega vodstva. IS Veienjski občinski praznik konec decembra Na torkovi seji Mestnega Sveta občine Velenje so svetniki obravnavali enajst točk, razprava pa se je razvnela predvsem pri' obravnavi predloga sklepa o priznanjih Mestne občine Velenje za letošnje leto. Svetniki so o priznanjih in nagradah taj- no glasovali, zavrnili dve novi pobudi in tako odločili, da bodo na občinskem praz- niku, ki ga bodo letos izjemoma praznovali 26. decembra, podelili dva grba in dve pla- keti mesta Velenje. Z absolutno večino so svetniki po skraj- šanem postopku sprejeli predlog rebalansa, zavrnili pa so predlog odloka o ustanovitvi in delovnem področju občinske uprave Mestne občine Velenje. Ta predlog so svet- niki zavrnili predvsem zato, ker menda ni zagotovil, da bi bila s predlagano kadrov- sko sestavo uprava lahko učinkovita. Zah- tevali so podrobnejšo predstavitev zahte- vane stopnje izobrazbe za posamezna de- lovna mesta v upravi, česar pa, bo besedah sekretarja Sveta Mestne občine Velenje Franca Ojsterška,zakon ne predvideva. Sprejeli so tudi predlog o odprodaji in na- kupu avtomobila za prevoz oseb ter pred- log pravilnika o uvedbi intervencij za ce- lotno urejanje kmetijskih zemljišč v občini Velenje, v zvezi s pravilnikom o komunal- nih odpadkih pa so odločili, da ga bodo obravnavali kot osnutek. N.-M.S. O vpiivih na kmetijstvo v šentjurski občinski dvora- ni bo v soboto, 16. decembra, okrogla miza o privatizaciji in lastninjenju predelovalne in- dustrije ter vplivih na kmetij- stvo. Sodelovali bodo predsednik SLS Marjan Podobnik, direk- tor KZ Celje Peter Vrisk, pred- sednik SKZ Franc Zagožen, predsednik Sindikata kmečke zveze Ciril Smrkolj, državni sekretar iz ministrstva za kmetijstvo Ivan Obal, direktor Kmečke družbe Zvone Ivanu- šič, direktor Zadružne zveze Franci But ter povabljeni predstavnik Agencije za pre- strukturiranje in privatizacijo. Začetek okrogle mize bo ob 17. uri, pripravlja pa jo šentjurska podružnica Slovenske ljudske stranke. BJ Rebalans vojniškega proračuna v ponedeljek bodo svetniki občine Vojnik razpravljali o reba- lansu letošnjega občinskega proračuna, po predlogu, ki ga bodo tehtali svetniki, pa naj bi bila vojniška občinska blagajna v letu 1995 težka nekaj manj kot 388 milijonov tolarjev. Ob tem pa bodo svetniki spregovorili še o ravnanju z odpadki na območju občine, spremembah organiziranosti vrtca Tončke Čečeve ter revalorizaciji prispevka za investicijska vlaganja na področju vodooskrbe. Redna poročila o svojem delu pa bodo podali tudi v občinski upravi, predstavniki odborov občinskega sveta in komisije za razvoj turizma. IS Tribuna zopet prestavljena Na pobudo podpredsednika vlade Janka Deželaka bo tribuna o oži\itvi zdravilišča v Rimskih Toplicah šele januarja prihod- nje leto. V vladi so se namreč vprašanja, kaj storiti z zdraviliščem, lotili nekoliko resneje, zato želijo na tribuni predstaviti že svoja konkretna stališča. Organizatorji pogovora v Rimskih Toplicah so kljub zagotovilom, da bodo na tribuni sodelovali predstav- niki vseh pristojnih ministrstev, še vedno nekoliko v dvomih, vendar bodo kljub temu upoštevali želje vlade. Dlje kot do konca januarja pa ne bodo čakali in bodo tribuno organizirali tudi v primeru, da se je ne bodo mogli udeležiti prav vsi odgovorni oziroma povabljeni. jj Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celja sklicuje za v torek, 19. decembra 1995 ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega do- ma v Celju 14. sejo Občinskega sveta Mestne občine Celje, na kateri bodo svetniki obravnavali: odgovore na vprašanja, pobude in predloge, podali bodo vprašanja, pobude in predloge, obravnavali izhodišča za pripravo proračuna MOC za leto 1996, delo zimske službe na javnih prometnih površinah, program varstva in prostor- skega razvoja območja Šmartinskega jezera. Odlok o spremembah organiziranosti Vzgojno varstvenega zavoda Tončke Čečeve - prva obravnava, spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje - prva obravnava, predlog prireditev in prazno- vanj v MOC v letu 1996 in predlog za praznovanje I50$-letnice Slovenske železnice. Podčetrteškl nagrajenci v občini Podčetrtek so že znani letošnji občinski nagrajenci.! Plaketo občine bodo podelili direktorju Atomskih toplic, Borisu Završniku (za prizadevanja v zdravilišču ter povezovanje z okolico), priznanji občine pa Moškemu pevskemu zboru iz Pod- četrtka (za 20-letnico uspešnega dela) in Stanetu Dragovanu (za dolgoletno uspešno delo v bistriški šoli). Podelili bodo tudi dve denarni nagradi, prejela pa jih bosta Alojz Kraševec (za obnovo cerkvenih objektov v občini) ter Tamburaški ansambel iz Bistrice ob Sotli (za uspešno delo). 1^..- _ ^ BJ it. 50. - 14. december 1995 3 DOGODKI Vitanjčani brez zdravnika Medtem ko so Vitanjčani za- dovoljni z organizacijo zoboz- dravniške in patronažne služ- be, pa imajo precej pripomb na organizacijo splošne ambu- lante. V Vitanju namreč, odkar je njihov dosedanji zdravnik od- šel na dodatno izobraževanje, ni redne splošne ambulante, pa tudi stalnega zdravnika ni- majo. Bolni morajo zato pogo- sto na preglede v Slovenske Konjice ali Zreče, mnogi Vi- tanjčani pa so si raje izbrali osebnega zdravnika v enem od teh krajev. Tako se je znižalo dnevno število pacientov v Vi- tanju, zaradi česar se bojijo, da bi to posledično pripeljalo do manjšega števila rednih ambulant v kraju. O problematiki so govorili na zadnji seji občinskega sve- ta, na kateri so že izoblikovali nekaj stališč in predlogov. Ta- ko Vitanjčani poudarjajo, da so pripravljeni še nekaj časa počakati na dokončno uredi- tev razmer v zdravstvu, saj jim vodstvo konjiškega zdravstve- nega doma zagotavlja, da se bo po izobraževanju vrnil njihov stalni zdravnik. Do takrat pa predlagajo, da v vitanjski am- bulanti namestijo telefonsko tajnico, ki se bo oglašala, če v ambulanti ne bo zdravnika. Mnogi bolniki namreč pridejo v vitanjsko ambulanto vse prevečkrat zaman. Poskrbeti bo treba tudi, da bo čakalnica zjutraj pravočas- no odprta, saj ljudje zdaj več- krat čakajo na mrzlem v tem- nem hodniku. O razreševanju vseh težav bodo v Vitanju go- vorili tudi na eni od prihod- njih sej občinskega sveta, na katero bodo povabili direktor- ja javnega zavoda Zdravstveni dom Slovenske Konjice, dr. Marjana Berginca. A. N. Čimprej nove občine »/z proračuna dobivamo le drobiž," pravijo člani koordlnacllskega odbora za ustanovitev novih občin v Savinjski dolini v začetku decembra so se na Polzeli sestali člani koordina- cijskega odbora za ustanovitev novih občin Braslovče, Polze- la, Prebold, Tabor in Vransko. Odbor, ki ga vodi Ivan Fale, je ocenil enoletno delovanje lo- kalne samouprave, rezultati pa so po oceni članov tega od- bora vse prej kot zadovoljivi. Člani odbora menijo, da v vseh krajevnih skupnostih na območju sedanje žalske občine v letošnjem letu beležijo naj- slabše. rezultate v nova inve- sticijska vlaganja. In to kljub temu, da občinski proračun za letošnje leto znaša preko dve milijardi tolarjev, da večje krajevne skupnosti prispevajo v skupno malho tudi do 240 milijonov tolarjev, za lasten razvoj pa dobijo te krajevne skupnosti le nekaj drobiža. Člani koordinacijskega od- bora so zato prepričani, da se morajo občinski svetniki še bolj angažirati pri postopkih za ustanovitev novih občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko, to pa je po njihovi oceni tudi skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS in vladne komisije za lo- kalno samoupravo. Navajajo tudi mnenje ustavnega sodni- ka dr. Petra Jambreka, ki pra- vi, da je obstoj prevelike obči- ne, v katero so vključena tudi razvojno ogrožena območja, v sistemskem nasprotju z zako- nito strategijo razvoja teh ob- močij, ker omejujejo ali celo preprečujejo njihovo samou- pravno participacijo, centrali- zacija odločanja v okviru tako velike občine pa bi tudi v pri- hodnje prispevala k zaostaja- nju razvojno ogroženih obmo- čij. Člani odbora se strinjajo tudi z Jambrekovim stališčem- ,da bi sodišče od zakonodajal- ca moralo zahtevati čimprejš- njo odpravo ugotovljene proti- ustavnosti, najkasneje pa v dveh letih po objavi odločbe ustavnega sodišča. Koordina- cijski odbor nadalje meni, da se tudi župan žalske občine ne bo mogel izmikati dejstvu, da občina Žalec mora sprejeti sklepe ustavnega sodišča, če zlasti, če bo hotel na prihod- njih državnozborskih volitvah kandidirati na eni izmed list strank slovenske pomladi. Na tokratnem sestanku so se člani odbora dogovorili tudi za nekatere konkretne aktivno- sti. Med drugim nameravajo organizirati okrogle mize na temo nastanka samostojnih občin, obvestiti vse krajane s proračunom novo nastalih ob- čin, obenem pa so dali pobudo za vrnitev odvzetih matičnih knjig župniščem. Po oceni od- bora bi bil za to najprimernej- ši čas pred prihodom papeža Janeza Pavla v Slovenijo, ko bo počastil spomin na narod- nega buditelja škofa Martina Slomška. Zato pozivajo župa- na Dobnika, da naj bi sodelo- val pri tem obisku in kot eden izmed predstavnikov Savinj- ske doline tudi izpeljal pobudo članov koordinacijskega od- bora za ustanovitev novih občin. IB Most šele prihodnje leto Občini Laško Je zmanjkalo denarja za dokončanje novega mostu v Jagočah Delavci gradbenega podjet- ja Gradiš so te dni zavarovali nedograjeni most čez Savinjo v Jagočah, da ga v prihodnjih mesecih ne bi poškodovala sneg in mraz, dela pa bodo na- daljevali takrat, ko bo občina zagotovila manjkajoči denar. Po pogodbi bi moral biti most, ki bo desni breg Savinje povezoval z načrtovanim vod- no-turističnim centrom v Ja- gočah in ki bo razbremenil promet v starem mestnem je- dru, končan že letošnjega sep- tembra. Dela so se ustavila na tričetrt poti, saj je denarja zmanjkalo že pred časom. Ce- na novega mostu je 192 milijo- nov tolarjev in v Laškem so bili ob začetku gradnje prepri- čani, da bo ob finančni pomoči države naložba zagotovo kon- čana v predvidenem roku. Vzrokov, da je zmanjkalo de- narja, je več. Občina je letos dobila od države manj denarja kot je načrtovala, pri tem pa je morala kar petino proračuna nameniti za izplačilo 4. kupo- na obveznic občine Laško. Kljub temu je za most, ki je največja in najbolj pomembna naložba v občini, dala letos 25 milijonov tolarjev proračun- skega denarja. O tem, ali bo lahko primaknila še kaj de- narja, bodo še ta mesec odloči- li svetniki pri obravnavi reba- lansa. V Laškem namreč raču- najo, da bodo s finančno izrav- navo dobili od države še okrog 50 milijonov tolarjev, s kateri- mi pa bodo morali najprej po- kriti 32 milijonov tolarjev le- tošnjega proračunskega pri- manjkljaja. Država je letos da- la manj denarja tudi za most. V Laškem so namreč ob pri- četku gradnje računali na do- kaj visoko vsoto, potem pa so dobili le 25,9 milijona tolarjev. V najboljšem primeru bodo gradnjo mostu nadaljevali fe- bruarja prihodnje leto, ko naj bi zopet priteklo tudi nekaj denarja iz državnega proraču- na. Koliko denarja bodo dobi- li, lahko zaenkrat le ugibajo, upajo pa, da vsota ne bo prav nizka. Gradnja mostu je na- mreč povezana z razširitvijo križišča na magistralni cesti pri izvozu z nove Petrolove čr- palke, ki vključuje tudi širitev podvoza v Debro, za kar je dr- žava že odobrila 45 milijonov tolarjev. Precej denarja pa bo morala najprej zagotoviti ob- J. INTIHAR Francija zaliteva pilota v Bruslju so zunanji in obrambni ministri držav Nata potrdili mirovno akcijo v BiH, ki dejansko že poteka, saj na balkansko krizno žarišče vsa- kodnevno dopotuje več Natovih vojakov. V Londonu pa je pto- tekala tretja konferenca o nek- danji Jugoslaviji. Najpomem- bnejši sklep srečanja je, da se konferenca spremeni v institu- cionalno telo z imenom Svet za uresničevanje miru. To telo se bo odslej sestajalo vsakih šest mesecev. Predsednik Sveta je postal evropski pogajalec za Bi- ti Bildt, ki pa bo obenem tudi glavni koordinator za uresniče- vanje tako civilnega kot tudi vo- jaškega dela daytonskega spo- razuma. V sklepni deklaraciji konference je še zapisano, da morajo v 180 dneh po podpisu sporazuma sprte strani preme- stiti (umakniti v vojašnice) vso težko oborožitev. Na konferen- ci so tudi poudarili, daje v Pa- rizu vse nared za podpis mirov- nega sporazuma. Ob tem je pre- cej prahu dvignila izjava fran- coskega zunanjega ministra de Charetta, ki je zahteval, da se razreši usoda dveh zajetih fran- coskih vojakov. V nasprotnem primeru bo Francija ukrepala, je še dejal de Charette, vendar ni povedal kako. Poznavalci me- nijo, da bi lahko Francozi pod- pis sporazuma iz Pariza preme- stili v kako drugo mesto. Med- tem, ko diplomatski mlini me- Ijejo, pa so Srbi iz srbskega de- la v prihodnje enotnega Saraje- va vse glasnejši. O usodi day- tonskega sporazuma naj bi se izrekli celo na referendumu. iZZiv za OVSE o uresničevanju sporazuma iz Daytona so govorili tudi na dvodnevnem zasedanju Organi- zacije za varnost in sodelovanje (OVSE) v Budimpešti. OVSE, evropska različica OZN, bo na- mreč v naslednjih mesecih pre- cej aktivno sodelovala v BiH. V okviru sporazuma bo skrbela za volitve (tako za njihovo pri- pravo kot tudi za nadzor) in za spoštovanje človekovih pravic. V zvezi s tem je bilo na sreča- nju v Budimpešti slišati, da je šest do devetmesečen rok za iz- vedbo volitev prekratek. Misija OVSE, v kateri bo sodelovalo najmanj 300 ljudi, bo stala okoli 24 milijonov dolarjev, za sode- lovanje Organizacije pri uresni- čevanju mirovnega načrta pa se zavzemajo predvsem Američa- ni. Menijo namreč, da bo akci- ja v BiH na ta način cenejša in bolj učinkovita, kot če bi sode- lovala OZN. Na srečanju v Bu- dimpešti je tako kot v Londonu Slovenijo zastopal zunanji mi- nister Thaler. Francosi(o -nemšif i vrli v Baden-Badnu sta se na tra- dicionalnem 66. francosko- nemškem vrhu (prvič sta se pred 34-timi leti sestala francoski predsednik de Gaulle in nemš- ki kancler Adenauer) sestala predsednik Chirac in kancler Kohl. Tokratno srečanje je bilo namenjeno predvsem vpraša- nju, kako povečati učinkovitost delovanja Evropske unije in ka- ko poglobiti evropsko sodelo- vanje. Kohl seje ob tem zavzel za širitev EU na vzhod; po nje- govem mnenju naj bi prve pri- družene članice iz tega območ- ja v petnajsterico pristopile okrog leta 2000. Chirac in Kohl sta sklenila, da bosta na prihod- njem vrhu EU (ob italijanskem prevzemu predsednikovanja ob novem letu) predlagala od- ločanje z večino in ne le s kon- senzom. To pomeni, da so se doslej z nekim sklepom mora- le strinjati vse članice Unije, tak konsenz pa je oviral učin- kovito odločanje in je zaviral sprejem odločitev, ki jim je nasprotovala vsaj ena članica (slovensko-italijanski, make- donsko-grški spor!). Državni- ka sta tudi nasprotovala, da vsaka članica EU imenuje sa- mo enega komisarja v Evrop- sko komisijo, poleg tega pa sta se že zavzela za večjo vlogo evropskega parlamenta. Juppe vztraja, stavkajoči tudi Na francosko-nemškem vr- hu bi moral sodelovati tudi francoski premier Juppe, ki pa je zaradi težav v državi ostal doma. Zaposleni v javnem sek- torju namreč še naprej vztraja- jo pri stavki, Juppe pa tudi ne misli odstopiti od napovedanih reform. Neogolističnega pre- miera ni omajala niti nezaup- nica, ki sojo vložili socialisti, vendar je od .S77-tih poslancev za nezaupnico glasovalo le 88 pripadnikov opozicije. Pred- stavniki železničarskega^ndi- kata so se sicer sestali z vlad- nim pogajalcem, vendar so se po srečanju odločili za nada- ljevanje stavke. Vlada jim je ponudila le osemdnevni odlog podpisa pogodbe, ki do leta 2000 predvideva drastično re- formo železnic. V tem trenut- ku poleg železničarjev stavka- jo tudi študentje. Ti zahtevajo več denarja za univerzo in več novih delovnih mest. Stavka- jo tudi pri pošti in telekomu; zaposleni se upirajo privatiza- ciji in se bojijo, da bodo izgu- bili ugoden pokojninski status. Električarji in plinarji stavka- jo zaradi predvidene sprostitve trga energetskih virov (to do- ločajo predpisi EU). Stavkajo- čim so se pridružili tudi zapo- sleni v državnih letalskih druž- bah, za katere je sporna pred- vsem uresničitev načrtovane- ga povečanja produktivnosti. Eicsplozlja v Groznem v čečenski prestolnici Groz- ni je odjeknila eksplozija bom- be, ob kateri je življenje izgu- bilo 11 ljudi, najmanj 60 pa jih je bilo ranjenih. Neznanci, ver- jetno čečenski uporniki, so raz- strelivo podtaknili v avtomo- bil, ki so ga parkirali v bližino sedeža ruske uprave v Groz- nem. Da so storilci verjetno Čečeni, pričata dve dejstvi. Na- pad na rusko poslopje se je zgodil le nekaj dni pred prvo obletnico (11. decembra) ru- skega vdora v Čečenijo in ne- kaj dni pred parlamentarnimi volitvami v Rusiji (17. decem- ber), ta dan pa bodo Čečeni tu- di volili novega predsednika države. Privrženci generala Dudajeva, kije leta 1991 zma- gal na predsedniških volitvah in razglasil neodvisnost Čeče- nije, volitvam v uporni kavkaš- ki republiki nasprotujejo, saj menijo, da bodo okrepile ru- sko oblast v državi. Eden od štirih predsedniških kandida- tov je bil tudi Rusian Hasbu- latov, nekdanji predsednik ru- skega parlamenta in vodja upo- ra proti Jelcinu oktobra 1993, ki pa je odstopil od kandidatu- re. Čeprav je bil eden glavnih favoritov za predsedniški stol- ček. Uporniki so v zadnjem ča- su v Čečeniji izvedli dva večja atentata (enega na sedanjega vodjo čečenske vlade Savga- jeva, ki je obenem tudi pred- sedniški kandidat), poleg tega pa so zagrozili, da bodo z obo- roženimi napadi ovirali ruske parlamentarne volitve. Rebalans pod streho Gornjegrajski občinski svetniki so minuli petek sprejeli predlog rebalansa in s tem letošnji občinski proračun povečali za pri- bližno 10 milijonov tolar- jev. Po novem namreč zna- ša 113,3 milijona tolarjev, več denarja pa bodo zavo- ljo sprejetega rebalansa deležni v otroškem in soci- alnem varstvu ter na' po- dročju kulture in javne ko- munalne rabe. KL Št. 50. - 14. december 1995 GOSPODARSTVO 4 Omejena prodaja deviz naj hi znižala tečaje Novembra le bila v menjalnicah protlaja deviz kar za 94,5 milijonov mark večja otj nakupa v ponedeljek, 11. decembra je začel veljati sklep Banke Slovenije o omeji- tvi prodaje in nakupa deviz tako v pogodbenih kot tudi v bančnih me- njalnicah. Menjalnice bodo lahko v tednu dni prodale le toliko devizne gotovine, kot so jo odkupile. Povpraševanje po devizah in giba- nje tečaja sta nerealna, menijo v cen- tralni banki, zato je potrebno preko prodaje vplivati na povpraševanje. »Ko bo tečaj dosegel raven, za katero trg meni, da je normalna za menjalni- ške devize, bomo ukrep prekinili. Pri- čakovati je, da bo zaradi našega ukre- pa tečaj močno narasel, potem pa za- čel padati. Mi bomo s tem postopek le pospešili in ga časovno omejili,« po- jasnjuje odločitev Janko Tratnik, di- rektor deviznega oddelka pri Banki Slovenije. Po njegovem mnenju so predvsem bančne menjalnice tiste, ki prodajo veliko več deviz, kot jih pa kupijo, saj se lahko z njimi oskrbujejo tudi iz drugih virov, na primer na podjetni- škem trgu, kjer jih lahko kupijo cene- je, kot jih prodajo v svojih menjalni- cah. Zgovoren je tudi podatek, da je bila novembra prodaja deviz v pogod- benih in bančnih menjalnicah kar za 94,5 milijonov mark večja od nakupa. Načeloma je tako, da vrednosti na me- njalniškem trgu ne morejo bistveno odstopati od tistega, kar velja na po- djetniškem trgu, gotovinski menjalni- ški trg pa je zdaj s cenami že celo prerasel podjetniškega. S pogodbeni- mi menjalnicami je nekoliko drugače, saj imajo v večini usklajen nakup in prodajo deviz. Njihov dodatni vir za devize so sicer banke, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o sodelovanju, vendar pa se zaradi neugodnih pogo- jev nakupa deviz pri bankah ne poslu- žujejo. »Povpraševanje po markah in tečaj zanjo sta že presegla normalna razmerja in lahko rečem, da na tem delu deviznega trga gibanja niso nor- malna, saj razlogov za takšno naraš- čanje vrednosti tečaja ni. Odločili smo se, da bomo prodajo deviz omejili, če- prav jih v resnici ne primanjkuje. Trg se mora prečistiti, povpiaševanje pa uskladiti s ponudbo in tako bo v bi- stvu tečaj sam ustavil povpraševanje,« meni Tratnik. Za menjalnice Atka na Celjskem Srečko Šrot pravi, da se poslovanje ne bo bistveno spremenilo, ker so že do- slej prodajali le toliko deviz, kot so jih odkupili, položaj bo odslej neugoden predvsem zato, ker bo deviz verjetno zmanjkovalo, kupci pa so bili navaje- ni, da so bile vedno na razpolago, če ne v menjalnici, pa v banki. Ukrep Banke Slovenije tudi menjalnic Publi- kum ne bo prizadel, pravi namestnik direktorja Tomaž Petrovič, saj meni, da je namenjen predvsem bančnim menjalnicam, ki so se oskrbovale z devizami iz drugih virov in tako je prišlo do velikih presežkov pri proda- ji. »Tečaji se zdaj nekoliko umirjajo, kakšnega velikega zanimanja za na- kup pa trenutno ni. Ce bi ljudi prijela panika, bi centralna banka dosegla ravno obratno, kot je želela,« pravi. Polona Bevc, namestnica direktorja v sektorju zakladništva v SKB banki pa pravi takole: »Večjega povpraševanja po markah ni bilo, tečaj pa se je ustalil pri 94 tolarjev za marko. Za petek smo seveda pričakovali drastično poveča- nje tečajev in bili na to pripravljeni, pa se je izkazalo, da po tej ceni ljudje niso bili več pripravljeni kupovati. Omejitev prodaje deviz ni najbolj pri- merna, in bi se dalo za to poskrbeti z drugimi inštrumenti, ne le z admini- strativnimi.« Ukrep je presenetil tudi Banko Ce- lje, kjer so bili prepričani, da menjal- niško poslovanje poteka mirno. »Gle- de na to, da poslujemo v 31 enotah, v tretjini enot pa moramo zagotoviti prodajo deviz, smo se odločili, da bo- mo odkup in prodajo opravljali le v desetih ekspoziturah, v ostalih agen- cijah pa bomo opravljali samo odkup deviz. Zgodilo se bo torej, da občasno določene enote ne bodo mogle zagoto- viti prodaje deviz. Sicer pa se je tečaj za nemško marko zaustavil in prav je, da ljudje za vsako ceno ne kupujejo deviz, ker to ni potrebno,« pravi Sla- vica Božič, direktorica sektorja za po- slovanje s prebivalstvom v Banki Celje. DAMJANA SEME Novo posojilo EIB Evropska investicijska ban- ka je Sloveniji odobrila dvaj- setletno posojilo za posodobi- tev slovenskega cestnega omrežja S tem posojilom v vrednosti 32 milijonov ekujev, ki ga bo prejela Družba za av- toceste v Republiki Sloveniji, bodo financirali gradnjo 55 ki- lometrov avtocest in sicer vzhodno ljubljansko obvozni- co ter avtocesto Celje-Ljublja- na. Dražje obvezno zavarovanje Vlada je pred dnevi za se- dem odstotkov podražila ob- vezno avtomobilsko zavarova- nje. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je sicer pred- lagalo 9,5-odstotno podražitev. Višje cene obveznega avtomo- bilskega zavarovanja bodo za- čele veljati 28. decembra. Klub novih podjetnikov v Celju je bil v ponedeljek ustanovni zbor Kluba novih podjetnikov s celjskega ob- močja, ki naj bi v svoje vrste povezal vse tiste, ki so se odlo- čili za samozaposlitev in svojo pot v podjetništvo. Vodja pro- jektnega sveta za ustanovitev kluba je bil Janko Kač. Na po- nedeljkov zbor so povabili tu- di mag. Zdenko Kovač z Za- voda za zaposlovanje, kije go- vorila o samozaposlovanju, ter državno sekretarko Stašo Ba- loh - Plahutnik, kije udeležen- cem predstavila aktualne pod- jetniške razmere. Natečaj za posojila Območna obrtna zbornica Slovenske Konjice je v decem- bru znova razpisala natečaj za dodelitev posojil za razvoj drobnega gospodarstva in obr- ti v občinah Slovenske Konji- ce, Zreče in Vitanje. Najvišji znesek posojila bo milijon to- larjev, skupna vrednost vseh kreditov pa bo po besedah predsednika zbornice Karla Zi- danška 25 milijonov tolarjev. Če bodo za razvoj obrtništva namenile sredstva tudi občine, bo znesek kredita še višji. Posvetogospodarskih pogodbah Območna gospodarska zbornica Celje bo v torek, 19. decembra, v sodelovanju s pravno službo Gospodarske zbornice Slovenija organizira- la Posvet o gospodarskih po- godbah. Na tem srečanju bodo obravnavali gospodarske in prodajne pogodbe, pogodbe o franšizmu, distribucijsko po- godbo, pogodbo o leasingu, po- godbo o trgovinskem zastopa- nju ter zavarovanju plačil in plačila v prometu blaga ter sto- ritev. Podrobnejše informacije so na voljo v celjski gospodar- ski zbornici. Ustanovljena Rogla Pred kratkim je bil v Sloven- skih Konjicah ustanovljen pod- jetniški klub Rogla. Novousta- novljeni klub združuje pred- vsem podjetnike iz občin Slo- venske Konjice, Zreče in Vi- tanje. Klub Roglaje prostovolj- no, nepolitično in neprofitno združenje ljudi, ki bodo posku- šali razvijati podjetniški duh in krepiti vpliv podjetnikov in menedžerjev na dogajanje v družbi. Na ustanovnem sreča- nju so podjetniki izvolili 11- članski izvršilni organ kluba, ki se bo sestal še letos in pri- pravil predlog letnega progra- ma dela ter predlog za predsed- nika kluba. V štirih letih tisoč zaposlenih Podjetje ISS Servisystem je pred kratkim zaposlilo tisočo delavko. Sedež podjetja je v Mariboru, večino svojega pri- hodka pa ustvarijo s storitva- mi čiščenja in varovanja, med drugim tudi na celjskem ob- močju. To je za podjetje, ki je začelo poslovati marca 1991 s petnaj- stimi zaposlenimi, pomemben dosežek. ISS Servisystem je bil v preteklem letu na drugem mestu med slovenskimi po- djetji, ki so odprla največ de- lovnih mest, verjetno pa bo na tej lestvici tudi v letošnjem le- tu v slovenskem vrhu. Število zaposlenih naj bi se v skladu z ostalimi razvojnimi načrti pri- hodnje leto približalo številki 1500. Višine plač zaposlenih so usklajene z zahtevami kolek- tivne pogodbe oziroma osnov- ne plače v povprečju presegajo za približno deset odstotkov. .Temeljno pravilo pa je, da za- posleni prejemajo najmanj takšno plačo, kot so jo imeli pri prejšnjem delodajalcu. Kadrovska struktura ISS Servisystema je povezana z naravo dejavnosti m načinom zaposlovanja. V večini prime- rov skupaj s pridobitvijo posla prevzamejo tudi zaposlene, ki so do prevzema ta dela oprav- ljali pri novem poslovnem partnerju. Na ta način so za- poslili 70 odstotkov zaposle- nih. Med zaposlenimi prevla- dujejo ženske, teh je kar 84 odstotkov, 26 odstotkov zapo- slenih ima poklicno izobrazbo in kar 73 odstotkov le osnov- nošolsko izobrazbo. Znanje zaposlenih dopolnjujejo z os- novnim izobraževanjem pred nastopom dela in pred prevze- mom novih objektov ter s stal- nim internim izobraževanjem. Na ta način zagotavljajo kako- vost storitev v skladu z norma- mi koncema in zahtevami cer- tifikata kakovosti ISO 9002, ki so ga za storitve čiščenja in varovanja pridobili spomladi letos. ISS Servisystem sodi med petnajst največjih zasebnih podjetij v Sloveniji in je del danskega koncema ISS. Ta ima že skoraj stoletno tradici- jo in je s preko 140 tisoč zapo- slenimi po vsem svetu vodilni ponudnik storitev s področja čiščenja, vzdrževanja in varo- vanja. Zaposleni v slovenskem podjetju ISS danes čistijo pri- bližno 40 odstotkov vseh slo- venskih bolnišničnih prosto- rov, 70 odstotkov storitev s po- dročja čiščenja opravljajo za Slovenske železnice, čistijo in vzdržujejo pa tudi več hotelov, slovenskih naravnih zdravilišč in prostore brniškega leta- lišča. IB Poslovanje v turizmu Nacionalno turistično zdmženje je organiziralo v sodelovanju z avstrijskim Tourist Brain Tmstom 14-dnevni strokovni semi- nar na temo hotelski management, ki se ga je v Hotelu Plesnik v Logarski dolini udeležilo 12 udeležencev iz Slovenije. Seminar, na katerem so predavali tudi štirje priznani avstrijski strokov- njaki s področja turizma, je bil namenjen zlasti vodilnim turi- stičnim delavcem. Predavatelji so jim predstavili različne vidike poslovanja, prijeme trženja in načine za motivacijo gostov in zaposlenih. Ob zaključku srečanja so organizatorji minuli petek predstavili tudi možnosti nadaljnjega izobraževanja v okvim nastajajočega inštituta za turizem v Ljubljani. KL : Klubi podjetnikov v naslednjem letu Na seji upravnega odbora Združenja podjetnikov sa- vinjsko-šaleške regije, ki je bila minuli četrtek v Šošta- nju, so podjetniki pregledali rezultate dosedanjega dela in določili nekatere usmeri- tve za naslednje leto. Po mnenju Franca Zavod- nika, predsednika Združenja podjetnikov Slovenije, je de- lo združenja uspešno, še zla- sti zato, ker so izvedli tudi nekatere konkretne akcije, organizirali na primer po- djetniške večerne šole, po- magali pri uvajanju certifi- kata kakovosti ISO 9000 v mala podjetja ter marsikaj postorili pri navezavi stikov s podobnimi združenji v tuji-. ni. Milica Tičič, predsednica Združenja savinjsko-šaleške regije, pa je menila, da bi morali za nadaljnje dobro delovanje združenja precej več narediti v utrjevanju združenja na terenu, kajti njegovo delo naj bi občutil prav vsak podjetnik. Za za- četek so se dogovorili, da bo- do v naslednjem letu ustano- vili klube podjetnikov po ob- činah savinjsko-šaleške re- gije. V program za prihodnje leto so tudi zapisali, da se bodo promocije združenja lotili bolj sistematično, predvsem pa naj bi skrbeli za promocijo uspešnih po- djetnikov. KL Dvesto delovnih mest za Konjičane Podpisali pismo o nameri s slovenjegraško družbo CPM Predstavniki družbe CMP iz Slovenj Gradca, občine Slo- venske Konjice ter Konusa Holding so v minulem tednu podpisali pismo o nameri, s katerim so se zavezali k izpol- njevanju pogojev za zagotovi- tev novih delovnih mest. Na lokaciji Konusa naj bi namreč v prvi polovici prihodnjega le- ta zagotovili vsaj dvesto novih delovnih mest. CMP, slovenjegraška dmž- ba z več kot 50-odstotnim tu- jim lastništvom, trenutno za- posluje 107 ljudi. Po dobrih dveh letih obstoja nameravajo zdaj v Slovenskih Konjicah z oživitvijo novih programov svojo dejavnost preusmeriti iz obrtne v industrijsko. V Konu- sovih prostorih naj bi zaživeli trije osnovni programi in sicer tako imenovana kabelska kon- fekcija, kompletiranje notra- nje avtomobilske opreme ter izdelava penastih izdelkov. Direktor CMP Roman Grah napoveduje, da bodo že v pr- vih šestih mesecih prihodnjega leta v teh programih zaposlili 200 ljudi, v naslednjih treh do petih letih pa naj bi v Sloven- skih Konjicah skupno zapo- slovali 500 do 600 delavcev. Podpisniki pisma o nameri ocenjujejo, da bo naložba vredna 25 milijonov nemških mark. Polovico potrebnih sredstev namerava v obliki strojev, opreme in denarja za- gotoviti dmžba CMP. Preosta- lo polovico bosta zagotovila sopodpisnika in sicer četrtino Konus Holding oziroma Sklad kot lastnik Konusa, četrtino pa lokalna skupnost, ki jo za- stopajo konjiški župan Janez Jazbec, državni svetnik in predsednik območne gospo- darske zbornice Franc Ban, poslanec v državnem zboru in predsednik konjiškega občin- skega sveta Stane Frim ter ko- njiški podžupan, odvetnik Ve- limir Cugmas. Lokalna skup- nost bo poskušala potrebna sredstva dobiti v obliki po- vratnih ah nepovratnih sred- stev z različnih ministrstev. Direktor Konusa Holding Vojko Rovere je na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali ob podpisu pisma, na kratko predstavil tudi trenutne raz- mere v poslovnem sistemu Ko- nus. V vseh družbah se po ste- čaju Konuma poslovni rezul- tati izboljšujejo. V nekaterih družbah, predvsem velja to za družbo Neteks, naj bi v krat- kem z vzpostavitvijo novih programov dobilo delo 60 do 100 ljudi. BZ it. 50. - 14. december 1995 5 GOSPODARSTVO »Če Si zadovoljen sam s seboj, le čalta samo pot navzdol« Tako pravi vodja nakupovalnih centrov Interspar v Sloveniji Marko Prešeren Ni jih bilo malo, ki jim je šel in jim še gre »ošteno v nos Center Interspar v Celju. Mnogi Lupci pa so ga po slabih štirih mesecih vzeli za vojega. Ne zgolj zaradi velike ponudbe, tem- neč tudi zato, ker se v tem centru vedno dogaja Laj zanimivega. Kaj pa o prvi jeseni v mestu ob »avinji pravi vodja nakupovalnih centrov In- erspar v Sloveniji Marko Prešeren? Prve ocene šele zbiramo. Preprosto zato, ker nora preteči vsaj nekaj mesecev oziroma :akšno leto dni, da lahko stanje objektivno »cenjuješ. Center Interspar je bil v Celju odprt lonec avgusta. Njegovo delovanje je povezano ; navadami in običaji ljudi na tukajšnjem ob- nočju in temu ustaljenemu toku se je treba )rilagajati. To je podobno kot v naravi. Kmet ili gozdar lahko šele po kakšnem letu ocenju- eta svoje rezultate, ta zakon narave velja tudi )ri nas. Skupaj smo preživeli jesen, zdaj nas ;akajo še trije letni časi. Zaenkrat so rezultati akšni, da smo lahko zadovoljni. Ampak sam )ravim takole: zadovoljstvo z doseženim po- neni spanje na doseženem in to lahko pomeni e pot navzdol. Mi nikoli nismo zadovoljni, ahko pa rečem, da so izpolnjena pričakovanja, ci so bila zastavljena in izračunana pred po- itavitvijo centra. Ste lahko bolj konkretni in dodate kakšno itevilko? Rekel bi samo to, da pričakovanja presega- no, predpostavke so bile nižje, o številkah pa le morem govoriti, ker so poslovna skrivnost. Danes bi težko govoril tudi o tem, s kakšnimi zračuni so prišli v center trgovci. Mi sami že maprej izračunamo predpostavke za določeno Tgovino. Če že sami ne predvidevamo, da bo leka dejavnost imela pozitiven rezultat, da bo " ahko živela in delovala v centru, potem je v ;enter sploh ne vzamemo. Center tudi dnevno ipremlja poslovanje vseh trgovin in po naši )ceni so njihovi rezultati zadovoljivi. Kako komentirate govorice, da v Celju od- )uščate 60 delavcev? Takšne informacije me spominjajo na anek- ioto o dveh sosedih. Enemu se je krava slabo iebelila, njegovemu sosedu pa močno, potem e začel po vasi širiti govorice, da sosedova Vodja nakupovalnih centrov Interspar v Slo- veniji Marko Prešeren. krava hira. Govorice zagotovo ne držijo. V centru je preko 200 zaposlenih, največ v trgo- vini Interspar, sledi Modiana, potem Drogerie Markt. Konkretno za trgovino Interspar vem, da so dnevi, ko bi potrebovali še večje število delavcev. Celjska konkurenca vam očitno ne da miru. Uradnih stikov s celjskimi trgovci nimamo, menim pa, da jim nismo konkurenca. Če pri- tegnemo kupce k sebi, pomeni, da prihajajo k nam ne samo zaradi dobre ponudbe, ampak tudi kvalitete. Ne vidim strahu za celjske tr- govce, naša kvalitetna ponudba pa je lahko za njih izziv. Za vsako dejavnost je pozitivno, če pride nekdo, s katerim lahko meriš svoje moči. to kvečjemu spodbuja k pozitivnemu razvoju. Če nas ostali trgovci jemljejo kot konkurenco, je to porok za kvalitetni razvoj, od tega pa bodo največ imeli sami potrošniki. Pa tudi sami trgovci, zadovoljna stranka namreč daje zadovoljstvo tudi trgovcu. Koliko so resnične govorice o prihodu Inter- spara v Velenje, smo povprašali tudi v velenj- skem Vegradu. Po besedah komercialnega di- rektorja Vegrada Jožeta Zeca v Velenju resnič- no ne bo takšnega centra Interspar, kakršna sta v Celju in Ljubljani. Podpisana pa je pred- pogodba z Intersparom o nakupu 2000 kva- dratnih metrov površin v novem prodajnem centru, ki ga bo zgradil Vegrad na prostoru med pošto, Kardeljevim trgom ter Šaleško in Kidričevo ulico. Objekt bo končan do jeseni prihodnjega leta, v treh etažah bo na voljo skupno 9000 kvadratnih metrov površin. In- terspar naj bi imel svoje prostore v srednji etaži, v spodnji etaži se dogovarjajo za uredi- tev trgovine s celjsko Kovinotehno, v zgornji etaži z Modernimi interieri, poleg tega pa naj bi bilo v novem objektu še približno 50 manj- ših lokalov. Vi se za svoje kupce borite tudi s številnimi prireditvami, ki jih celjski trgovci doslej niso hoteli ali pa niso znali organizirati. Kaj to konkretno pomeni v vaših stroških? Kakšni stroški so povezani z dogajanjem v centru je zelo relativno. Najdražje je to, če trgovec ne pritegne kupca. Če privabiš kupca, potem je vsaka prireditev zelo poceni. Naše prireditve so povezane s skromnimi finančni- mi sredstvi, za majhen denar zahtevamo kvali- tetno delo, del denarja prispeva vsaka trgovi- na, tako da ima center določen proračun za te namene, seveda pa je tudi s tem denarjem treba skrbno gospodariti. Ali vam je v teh nekaj mesecih kakšen na- jemnik že odpovedal najemno pogodbo? Ne, tudi v Ljubljani se to ne dogaja. Podob- no je tudi v drugih centrih Interspar po Evropi. Poznam samo primer v Avstriji, kjer se je v devetih letih zamenjal en najemnik. Že ob po- stavitvi centra vzamemo podjetja, za katera sodimo, da bodo pozitivno poslovala in v zado- voljstvo lastnika ter predvsem potrošnika. Smo družina, ki mora skladno delovati. Najemniki se pritožujejo zaradi visokih na- jemnin. Teh informacij nimam. Cena najema je od- visna od investicijskih stroškov in od stroškov obratovanja celotne hiše. Tudi najemniki, ki že imajo trgovino v našem centru v Ljubljani, v Celju nimajo enakih pogojev kot jih imajo v ljubljanskem centru. Se v Celju srečujete s kakšnimi posebnimi težavami? Večjih problemov ni, več reda si želimo le na parkirišču. Imamo posebej označene prostore za parkiranje invalidov, ki pa jih ponavadi ne zasedejo invalidi. To je zelo neetično, to je problem, ker center nudi določeno kvaliteto življenja ljudem, ki se težko ali pa sploh ne morejo gibati. Center je narejen tako, da se lahko invalidna oseba pripelje v center in na- kupi praktično vse, kar potrebuje. To pa seve- da ne more, če že na parkirišču ne dobi njemu namenjenega prostora. Nekaj težav se pojavlja tudi pri odvozu odpadkov. V centru namreč zelo skrbimo za racionalno zbiranje odpadkov, zato od najemnikov zahtevamo disciplino, ker so sicer stroški preveliki. Tisto, kar potrošniki najbolj pogrešajo v Centru Interspar, so nakupi na več čekov ozi- roma plačilo s kreditnimi karticami. Priprav- ljate kakšne spremembe na tem področju? O tem pa odločajo trgovci sami, mi nimamo pregleda nad načinom plačevanja v posamez- nih trgovinah. Pred kratkim so se pojavile informacije, da nameravate odpreti še en podoben center na Celjskem. Resnično prihaja Center Interspar tudi v Velenje? Nov Center Interspar načrtujemo v Ljublja- ni, položen je temeljni kamen, ta center pa bo odprt spomladi 1997. Vse ostalo so zgolj govo- rice in špekulacije. IRENA BAŠA mm m boru Brez velikih pretresov FiSe Jožica Maltari< Že kar pošteno smo zakora- čili v mesec, v katerem je naj- več praznovanj in evforije. Mnogi želimo še pred koncem leta kaj popraviti in nadokna- diti zamujeno. Tako smo tudi na trgu VP priče marsikatere- mu odklonu tečajev vrednost- nih papirjev od standardnih vrednosti. Z 11. 12. 95 pa so začela veljati navodila Banke Slovenije, po katerih pogodbe- ne in bančne menjalnice lahko prodajajo le odkupljeno tujo gotovino. Iz podatkov menjal- nic je mogoče razbrati, da se je močno povečala marža, torej razlika med nakupnim in pro- dajnim tečajem, saj se nakupni tečaji niso zvišali hkrati s pro- dajnimi. Menjalnice so na pri- mer DEM prodajale po 94 SIT in jih odkupovale le po 90 SIT. Na Svetu Banke Slovenije so ugotovili, da so na vseh ostalih segmentih deviznega trga razmere povsem normal- ne, zato je očitno, da na me- njalniške dvige tečajev priti- skajo špekulativna pričakova- nja brez karšne koli realne podlage. Odločitev Banke Slo- venije o izenačenem nakupu in prodaji tuje valute, pa ni vpli- vala na cene obveznic. Te so imele ze pred tem visoke tečaje in kupcem ne prinašajo priča- kovanih donosov. Glede na to, da morajo nekatere pravne osebe imeti v svojem portfelju določen delež državnih obvez- nic, se posli pač sklepajo. Nadpovprečne donose smo ob zdajšnjih tečajih lahko za- beležili pri nekaterih občin- skih obveznicah. Te so bile ne- kaj časa pozabljene od vseh in v našem žargonu poimenovane za eksotične. Marsikateri in- vestitor se jih je zaradi peripe- tij okoli novega oblikovanja občin raje izognil . Če že na splošno velja, da je potrebno imeti v življenju potrpljenje, to velja na trgu vrednostnih papirjev še dvakrat bolj. Precej prahu je v zadnjem času dvignila javna objava Dadasa o odkupu delnic Fin- medie. To je pri nas prva takš- na ponudba. Delničarji Fin- medie bodo imeli na voljo me- sec dni časa, da se odločijo , ali bodo prodali svoje delnice. Te bodo lahko prodali po najmanj 27.000 SIT, Dadas lahko po lastni odločitvi delnice kupuje tudi dražje, vendar to zanj ni obvezujoče. Cena 27.000 SIT je rezultat pogajanj in je spre- jemljiva za obe družbi. S tem pa so zaščiteni tudi mali inve- stitorji. Vsekakor gre s strani Dadasa, s prevzemom kontrol- nega paketa delnic Finmedie, za zanimivo poslovno odloči- tev. Zlasti še, če vemo, da je Finmedia razmeroma majhna družba (njena vrednost je oko- h 15 mio DEM). V zadnjem času pa je postala pomemben delničar Mladinske knjige Za- ložbe in Dela revij. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, kako pomembno je imeti v ro- kah medije in s tem moč infor- macije. Poslovni sistem Dadas je znan po svoji inovativnosti in po tem, da nas rad prese- neča. Odbor za sprejem VP in čla- nov na Ljubljansko borzo je 24. nov. 1995 sprejel sklep o sprejemu rednih delnic Kolin- ske, prehrambena industrija, v borzno kotacijo B z odloženim pogojem. Investitorjem želim v pri- hodnjem letu čimveč papirjev v pravem času. Delničarje Pivovarne Laško, ki so v javni ponudbi pridobili delnice za gotovino ali lastnin- sko nakaznico obveščamo, da jih lahko prodajo na sedežu naše družbe. Od 12. decembra lahko po- stanete delničarji STC-skla- diščno transportnega centra Celje. Njihove delnice lahko pridobite za gotovino ali last- ninsko nakaznico (certifikat). CBH še do konca leta odku- puje anuitetne kupone PTT Celje (Telekom) po dnevnih cenah. Št. 50. - 14. december 1995 DOGODKI 6_ Za slovesnost ob obletnici plebiscita Celjski svetnik Janez Črne j je predlagal, da ob 5. obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo v Celju pripravijo praznič- no slovesnost. Na predsednika Občin- skega sveta Mestne obči- ne Celje Lojzeta Oseta je naslovil pobudo, da slo- vesnost skliče po rednem zasedanju občinskega sveta v torek, 19. decem- bra. Na slovesnost v Celje pa bi po njegovem pred- logu morali povabiti tudi pet ključnih nosilcev po- litičnega življenja tistega obdobja: dr. Franceta Bučarja, Lojzeta Peterle- ta, dr. Rajka Pirnata, Ja- neza Janšo in Viktorja Žaklja. Tisoč sedemsto čakajočih Civilni invaiiai volne protestiralo In zahtevalo odškodnine, ki llm pripadalo Civilni invalidi vojne Slovenije, živi jih še 1702, menijo, da je skrajni čas, da se reši vprašanje glede poravnave vojne odškodnine s strani Nemčije, Avstrije in Madžarske. Zaradi doslej neuresničenih zahtev so se v celjskem kinu Union zbrali na protestnem zborovanju in sprejeli re- solucijo o reševanju omenjenega vpraša- nja. Zborovanja so se v nasprotju s priča- kovanji invalidov udeležili le nekateri poslanci državnega zbora - Danica Sim- šič, Janez Novak in Franc Lipoglavšek. Predsednik Zveze društev civilnih in- validov vojne Slovenije Jože Zupane je na zborovanju opozoril, da je OZN 11. decembra leta 1946 zadolžila vse države, ki so bile v drugi svetovni vojni agresor- ke, da povzročeno škodo na prebivalstvi in premoženju poravnajo z vojno od- škodnino. Slovenski državljani, žrtve vojne na ozemlju, ki sta ga okupirali Nemčija in Madžarska, niso doslej preje- li nobenih vojnih odškodnin. Tega je |^ri- va nekdanja jugoslovanska oblast, ki ni nikoli primejno urgdila varstva civilnih invalidov vojne. Dodatno nezadovoljstvo pa je pred kratkim povzročilo sprejetje tako imenovanih vojnih zakonov v dr- žavnem zboru, ki naj bi začeli veljati 1. januarja prihodnje leto in občutno zmanjšujejo dosežen nivo varstva civil- nih invalidov vojne. Njihove invalidnine naj bi se namreč zmanjšale skoraj za 20 odstotkov. Zato so na zborovanju napo- vedali, da bodo glede novega zakona o vojnih invalidih zahtevali presojo ustav- nega sodišča. V resoluciji tudi zahtevajo, da vlada z njeno vsebino seznani vlade Nemčije, Avstrije in Madžarske in da države agre- sorke izplačajo vojno odškodnino, nado- mestilo za neizplačane invalidnine ter za druge pravice, ki so jih uveljavile ostale države zmagovalke za svoje civilne inva- lide vojne. Zahtevajo, da Slovenija priz- na upravičenost do vojne odškodnine vsem, ki imajo status civilnega vojnega invalida in da jih država zastopa in izve- de ustrezne postopke pri uveljavitvi nji- hovih pravic in zahtev. Najkasneje v februarju naj bi se sestali ministri za zunanje zadeve Slovenije, Nemčije, Avstrije in Madžarske ter pred- stavniki zveze civilnih invalidov ter se dogovorili o izpolnitvi obveznosti držav agresork. V nasprotnem primeru napo- vedujejo mednarodni protest na evropski ravni, ki bo osramotil vse vpletene strani za neuresničitev upravičenih zahtev ci- vilnih invalidov vojne, ki bi se jim pri- družili tudi vojni invalidi. Za državo je namreč vse prej kot poh- valno, da-v petdesetih letih po vojni tega vprašanja še vedno ni uredila in da se v teh časih loteva varčevanja prav na inva- lidih. Ali kot je na zborovanju dejala poslanka in predsednica komisije za vprašanja invalidov Danica Simšič:»Ne- mogoče je pristajati na politiko odlaša- nja, da bo narava naredila svoje. Slove- nija se mora zavedati, da velja toliko, kolikor se zavzema za svoje državljane in zato mora postaviti realne zahteve.« T. CVIRN Končan odseli Divača-Oane DIVAČA, 8. decembra (Delo) - Podpredsednik vlade Janko Deželak je v navzočno- sti prometnega ministra Igorja Umka in drugih uglednih go- stov odprl 8,4 kilometra dolg odsek avtoceste od Divače do Dan pri Sežani. Pol leta pred rokom so ga dokončali SGP Primorje, SCT Ljubljana in Kraški zidar Sežana. Vrednost odseka s cestninsko postajo, ki jo bodo še zgradili, znaša 2,5 milijarde tolarjev. Končno o popravi krivic LJUBLJANA, 8. decem- bra (Delo) - Zakon o popravi krivic je končno, po osmih me- secih, dobil privolitev vlade za drugo obravnavo v državnem zboru. Besedilo zakona, ki so ga poslanci sprejeli marca, se v bistvenih delih ni spremeni- lo. Vlada predlaga le spre- membo priznavanja pokojnin- ske dobe nekdanjim političnim zapornikom. Glavna dilema, priznanje statusa političnih pregžinjancev, pa še ni odprav- ljena Za decentralizirano Slovenijo TOLMIN, 10. decembra (Delo) - Misel o decentralizi- rani in hkrati državno enotni in trdni Sloveniji, je bila rdeča nit razprav 4. kongresa Zveze za Primorsko. Kongres je na politično prizorišče postavil novo strankarsko koalicijo. Zvezo deželnih strank. Ta bo v bitki za regionalno, deželno ureditev Slovenije, za njen skladen, policentrični razvoj ter za decentralizacijo držav- ne uprave, združevala politič- ne stranke, gibanja, skupine in posameznike. V novi zvezi so se poleg Zveze za Primorsko našle Deželne stranke Štajer- ske in Deželne stranke na Go- renjskem. Stavl( še ni Iconec LJUBLJANA, 11. de- cembra (Republika) • Sindi- kat železničEirjev je izpeljal enoumo opozorilno stavko, s katero je delodajalce vnovič opozoril na nerešeno vpraša- nje izplačevanja nadur, nepla- čane odškodnine za neizkoriš- čen letni dopust, pomanjkanje zaposlenih in na izvajanje predpisov o napredovanju de- lavcev. V času stavke so med- narodni vlaki vozili v skladu z vsemi predpisi. Če se sindika- tu do konca tedna ne bo uspe- lo pogoditi z direktorjem SZ o zahteveih, bodo v soboto, 16. decembra med 8. in 10. uro pripravili novo stavko. Oblast ni pripravila procesa LJUBLJANA, 11. de- cembra (Delo) - Pred parla- mentarno preiskovalno komi- sijo, ki raziskuje okoliščine procesa J BTZ in ugotavlja od- govornost nekdanjih funkcio- narjev, je preiskovanec Milan Kučan ponovil, da ni res, da bi nekdanja slovenska oblast načrtno pripravljala proces kot začetek obračuna z domačo opozicijo ali zato, ker bi se bala demokratičnih gibanj. Po nje- govih besedah seje pripravlja- la za drugačen spopad - z beo- grajsko politiko. Po njegovem je bil proces proti četvorici iz- brana točka, ker je Beograd ho- tel izsiliti oceno, da gre v Slo- veniji za kontrarevolucijo, do- seči intervencijo vojske, odsta- viti vodstvo in uničiti opozici- jo. Nova pošta na Ljubnem Pošta na Ljubnem ob Sa\i- nji deluje od prejšnjega petka v prenovljenih prostorih Za- družnega doma na Forštu. S stare lokacije, iz Petkove hiše zraven cerkve, kjer so imeli Ljubenci svojo pošto več kot 20 let, so jo preselili predvsem zaradi prostorske stiske. Po novem imajo krajani za oprav- ljanje poštnih storitev na voljo skoraj dvakrat več prostora kot prej, pošta pa je opremlje- na s sodobnejšo mehanizacijo in opremo. Investitorji, Pošta Slovenije, so za obnovo, opremo in prese- litev odšteli približno 12 mili- jonov tolarjev. Nove prostore v Zadružnem domu, ki merijo približno 110 kvadratnih me- trov, so funkcionalno opremi- li, kar pomeni za krajane veli- ko spremembo, saj stare pošte • niso obnavljali in posodabljali že več let. Delovni čas pošte na novi lokaciji je od ponedeljka do petka od 8. do 9.30, od 10. do 15.30, od 16. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. To poštno enoto, v kateri bodo skrbeli za dostavo pošte 2800 prebivalcem oziroma 900 go- spodinjstvom, bo vodila upravnica Andreja Vodušek. Za okencem sta zaposleni dve delavki, ena od njiju tudi do- stavlja pošto v ožjem območju. V bolj oddaljene kraje, zlasti na kmetije, odnašata pošto še dva sodelavca z motorjem. KL Obvestilo za javnost Spoštovani prebivalci širšega celjsl(ega področja, k\ ste v četrtel(, 14. decembra 1995 namenjeni v Spiošno bolnišnico Celje! stavkovni odbor Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov FIDES in vodstvo Splošne bolnice Celje Vas obveščata, da je glavni stavkovni odbor Sindilovršin, obsega pa ordinacijo, dnevno dežurno sobo, prevezovalnico in čakalnico. V ambulanti dežurajo zdravniki iz javnega ter zaseb- nega dela. Odprtja so se udeležili tudi predstavniki ministrstva za zdravstvo ter republiškega zavoda za zdravstveno zavarova- nje. Trak je prerezala medicinska sestra z najdaljšim delovnim stažem, Milka Palir. BJ Fontano namesto grmovja! Prihodnje leto bodo v Celju obeležili 100-letnico Narodne- ga doma, zato naj bi po pred- logu občinskega svetnika Fra- nja Čevnika primerno uredili tudi prostor pred stavbo, celo- ten Trg Celjskih knezov. Med zadnjim zasedanjem celjskega občinskega sveta je Franjo Čevnik iz vrst DeSUS- a predlagal, da bi nekdanji Trg cesarja Jožefa, zdajšnji Trg Celjskih knezov, do jubilejnih prazničnih prireditev dobil spet svojo prvotno podobo. Namesto >grmovja< in delno ocvetličene zelenice sredi trga, ki zajema približno tretjino celotnega trga, naj bi trgu po- vrnili prvotno podobo, ki bi jo poživili s fontano. »Zdajšnja grda, prevelika zelenica z gr- movjem jemlje lep izgled in uporabnost trgu. S postavitvi- jo vodometa, ki bi hkrati sim- boliziral razigranost in življe- nje, pa* bi se v Celju izognili tudi ideološkim prepirom, ko- mu postaviti spomenik sredi trga,« je prepričan Čevnik. v odgovor na to svetniško pobudo je celjski župan Jože Zimšek pojasnil, da je ureditev Trga Celjskih knezov že zajeta v občinskih delovnih načrtih za prihodnje leto. Vseeno pa si Celjani po zdaj pripravljenih predlogih ureditve trga pred Narodnim domom ne morejo obetati fontane, saj naj bi do prazničnih slovesnosti posta- vili skulpturo celjskega viteza, kot simbol knežjih časov me- sta Celja. IS it. 50. - 14. december 1995 r TURIZEM Leto 1990 je končno doseženo Zdravniška dejavnost le naluspešnelšl del slovenskega turizma — Strogi kriterlll za vstop v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč Leto 1995 bo za slovenska naravna zdravilišča dokaj uspešno. Končana je večina od načrtovanih naložb, uspeš- no se končuje tudi proces lastninskega preoblikovanja in kar je najbolj po- membno, po nekajletnem nazadova- nju je število gostov zopet takšno, ozi- roma je celo nekoliko večje, kot leta 1990. V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki ima petnajst članic, po- udarjajo, da je zdraviliška dejavnost še naprej najuspešnejši del slovenske- ga turističnega gospodarstva. Da je res tako, kažejo tudi letošnji podatki. Medtem ko imajo zdravilišča iz leta v leto več gostov, je število vseh gostov v Sloveniji v primerjavi z letom 1990 še vedno manjše za tretjino. Pri tem je tujcev manj kar za 41 odstotkov. Po- leg tega pa so zdravilišča, ki imajo le desetino vseh zmogljivosti, zabeležila tretjino vseh nočitev v državi. Sekre- tar skupnosti mag. Rudi Rumbak pra- vi, da se število gostov v zdraviliščih povečuje zlasti na račun domačih go- stov. »Med nočitvami je kar 35 odstot- kov tujih nočitev. Marsikomu se zdi številka prenizka, vendar smo v pri- merjavi z nekaterimi drugimi država- mi zelo uspešni. Švicarska zdraviliš- ča, na primer, obišče 10 do 15 odstot- kov tujcev, nemška le pet, v avstrij- skih zdraviliščih pa tujcev skorajda ni. V skupnosti se sicer s takšnimi podatki ne nameravamo tolažiti, zato bomo še naprej poskušali narediti vse, da bi v zdravilišča privabili čim več tujih gostov. Čeprav bo prihodnje leto težko, saj je država kar za tretjino zmanjšala proračunska sredstva za promocijo, bomo kljub temu sodelo- vali na nekaterih najbolj pomembnih, mednarodnih sejmih.« Število članic skupnosti se že nekaj: let ni povečalo. Ali to pomeni, da Slo- venija premore le petnajst naravnih zdravilišč? \ Skupnost bi lahko štela veliko več kot le petnajst članic, vendar so naši kriteriji za vstop zelo zahtevni. Poleg tega članstvo v Skupnosti ni ravno poceni, vendar se zdraviliščem visoka cena izplača, saj zanjo tudi veliko do- bijo. Januarja letos smo iz članstva izbrisali Medijske toplice, ker niso mogle plačevati visoke članarine, iz kataloga, s katerim se predstavljamo doma in v tujini, pa smo izločili tudi hotel Donat, ker ne sodi več v sistem ' zdravilišča Rogaška. K skupnosti se^ želijo pridružiti Banovci, vendar je' njihova vloga že nekaj časa na »stran- i skem tiru«, k nam želijo tudi nekateri • drugi, celo bazen v Rimskih Toplicah, i ki pa še zdaleč ne izpolnjujejo kriteri- ; jev. Zanimiv je tudi Maribor, ki se je ] pred dvema letoma kar sam tržil kot , terme, s čimer je vrgel dokaj slabo luč i na slovenska zdravilišča. Maribor ni zdravilišče in osebno menim, da to; tudi nikoli ne bo. 1 Kakšne so po vašem možnosti, da se " kot šestnajsti član kmalu pridruži i skupnosti tudi zdravilišče v Rimskih J Toplicah? ^ Skupnost do tega vprašanja nima i uradnega stališča, saj to zdravilišče nikoli ni bilo njen član. Povem lahko ; le to, da je za pridobitev naziva zdra- vilišče treba iti skozi izredno strogo ; rešeto strokovnjakov. Samo zgradbe ; in dobri nameni ne zadostujejo. Moje < osebno mnenje je, da je za bedno sta- • nje zdravilišča v Rimskih Toplicah ^ kriva predvsem vojska, prej jugoslo- j vanska in zdaj naša, in da bo potrebno ogromno denarja za njegov zagon. ! Treba bi bilo takoj ukrepati, saj stav- j be nezadržno propadajo, in bojim se, ^ da bodo, če bo šlo tako naprej, kmalu ' obupali tudi v Krki. ' Leto 1995 je bilo za zdravilišča- uspešno tudi po naložbeni plati. { Zdravilišča so letos vložila v poso-^ dabljanje in nove pridobitve blizu 33- milijonov mark. Zlasti veliko so nare-' dili v Podčetrtku, v Čatežu so zgradili' bazen z valovi, obnovili hotel Toplice^ in uredili zabaviščni center, v Raden- j cih so začeli graditi zunanji bazenski - Mag. Rudi Rumbak. kompleks, ki bo skupaj z večnamen- sko dvorano največja zdraviliška na- ložba v prihodnjem letu. V svoj razvoj so letos veliko vložili tudi v Zrečah. Veliko naložb napovedujejo zdraviliš- ča tudi za prihodnje leto. V Laškem, na primer, bodo zgradili zunanji ba- zen ter obnovili hotel, ki bo zaradi tega zaprt v januarju in februarju, na Dobrni želijo rešiti kompleks Zdravi- liškega doma, končno pa naj bi začeli urejati tudi zdraviliški kompleks v Strunjanu. Natančnejši podatki o no- vih naložbah bodo znani šele v začet- ku prihodnjega leta oziroma takrat, ko se bo v zdraviliščih končalo lastni- njenje. Razen v Rogaški Slatini ni lastni- njenje v nobeno drugo zdravilišče pri- neslo kakšnih večjih pretresov. Kako daleč so pri tem naša zdravilišča? Nekaj zapletov je bilo tudi v Morav- skih toplicah, vendar so jih že rešili, težave v Termah Lendava pa so rešili tako, da so del dolga odkupili Raden- ci, ki so sedaj lastniki velikega deleža njihovih delnic. Povsod drugod so lastninjenje ze zaključili ali pa so tik pred tem. Zdravilišča so se lastninila na različne načine, odvisno pač od te- ga, kakšen status so imela. Nekatera so bila samostojna firme, Atomske to- plice so kot del Slovenskih železnic državne, Krkina zdravilišča, Radenci in Zreče so na primer del velikih po- slovnih sistemov, zdravilišči Laško in Dobrna pa sta bili javna zavoda. Zato se bosta preoblikovala najkasneje, saj zakon, po katerem se bodo lastninili javni zavodi, še vedno ni sprejet. JANJA INTIHAR Tesneje s Slovaško LJUBLJANA, 6. decem- bra (Delo) - Slovaški premier Vladimir Mečiar je prišel na dvodnevni obisk v Siovaiijo in se pogovarjal z dr. Janezom Drnovškom o tesnejšem sode- lovanju. Ob tej priložnosti so podpisali sporazum o letal- skem prometu. Omejili prodajo deviz LJUBLJANA, 6. decem- bra (Delo) - Svet Banke Slo- venije je sprejel sklep, da bo- do v menjalnicah v prihodnje smeli prodati le toliko deviz, kolikor so jih v istem tednu od- kupili. Ukrep je začel veljati 11. decembra. Svet BS je oce- nil, da se prodaja v menjalni- cah povečuje in da se dviga menjalniški tečaj, kar je posle- dica špekulativnih pričakovanj brez realne podlage, zato je omej il prodajo tuje gotovine v bančnih in pogodbenih me- njalnicah. Revizije denacionalizacije? LJUBUANA, 6. decem- bra (Večer) - Na pisanje o vračanju prek 5 tisoč hektarov koroških gozdov grofom Thumom iz Avstrije seje od- zvala tudi vladajoča liberalna demokracija in na novinarski konferenci napovedala, da bo skušala doseči revizije dena- cionalizacijskih postopkov, ko gre za vračanje imetja velepo- sestnikom, in celo popravek zakona o denacionalizaciji. Ocenjujejo, da so bili postop- ki opravljeni na sporen način, ker država po krivdi ministrs- tva za kmetijstvo ni uveljavila odškodnine za povečano vred- nost gozdov.Vračili imetja grofom Thumom in Attemsom pa naj bi bili sporni tudi z vi- dika mednarodnih pogodb. Odstop uprave Tarna MARIBOR, 7. decembra (Republika) - Uprava mari- borskega Tarna je upravnemu odboru predložila nepreklicno izjavo o svojem odstopu. Njen predsednik mag. Edvin Makuc je kot razlog navedel, da seda- nja ekipa uprave soglaša, da sanacije ne želi nadaljevati, ker za to niso bili izpolnjeni vsi pogoj i. Nerazumlj ivo je zavla- čevanje izplačila tretjega dela posojila po sprejetju sanacij- skega programa, menijo v upravi. Minister Tajnikar pa pravi, da ni razlogov za pani- ko in da bi moral Makuc osta- ti v upravi, podjetju pa bo vla- da dala poroštvo za tretji del posojila takoj, ko bodo spre- membe zakona objavljene v Uradnem listu. Natu preliod čez Slovenijo LJUBUANA, 7. decem- bra (Delo) - Vlada je sprejela pobudo za sklenitev sporazu- ma med Slovenijo in Natom o prehodu čez naše ozemlje za sile Ifor (mednarodne sile za uveljavljanje miru v BiH). Sporazum predvideva prosti prehod osebj a, tovora, opreme, blaga, s strelivom vred, prek ozemlja Slovenije, kije pri tem ponudila logistično pomoč. 7181 dolarjev na Slovenca LJUBLJANA, 8. decem- bra (Delo) - Slovenski stati- stični urad je objavil podatke o višini lanskega bruto druž- benega proizvoda. Merjen v dolarjih, je povprečni BDP na prebivalca lani znašal 7181 dolarjev, medtem ko je pred- lani dosegel 6366 dolarjev. Optimizem na Kozjansl(em O odlični letini Atomskih toplic - Predstavili so tudi nlihovo široko zaledle v Zdravilišču Atomske to- plice nameravajo prihodnje le- to zgraditi povezovalni hodnik med kopališkimi Termami in hotelom, na vzpetini med Atomsko vasjo ter hotelom bo- do sodelovali pri gradnji apartmajev za trg, sicer pa na- meravajo naložbeni tempo upočasniti. O tem je govoril direktor Zdravilišča, Boris Završnik, na petkovi letni ti- skovni konferenci. Za nekoliko bolj oddaljeno prihodnost je Završnik napo- vedal tudi manjši zabaviščni park ter povečan športni cen- ter. Sicer pa so v zdravilišču letos zgradili ob Termah veli- ko, najsodobnejše letno kopa- lišče, hotelski prizidek A kate- gorije s stotimi posteljami, re- stavracijo ter prostornim zdravstveno terapevtskim od- delkom. V prvih enajstih me- secih letošnjega leta so število gostov povečali za 30 odstot- kov, število nočitev za 14 od- stotkov, pri čemer opažajo krajšanje bivalnega časa. V Zdravilišču ob Sotli so našteli v tem času tudi za petino več tujih gostov. Opažajo tudi po- večano prodajo drugih stori- tev, od pijač do sladic, kar jo gotovo tudi posledica novega letnega bazenskega komplek- sa. V Termah tako naštejejo povprečno po 700 kopalcev na dan, poleti pa jih je v toplicah dnevno od 2 do 3 tisoč. Med novostmi je so tudi »čip karti- ce«. Gost bo lahko s takšno kartico, v določenem znesku, v prihodnje plačeval celo na bližnjih turističnih kmetijah, v trgovini ali pri frizerju, je na- povedal Boris Završnik. V Slo- J^eniji Atomske toplice s »čip karticami« prednjačijo, ugo- tavlja. Direktor je govoril tudi o lastninjenju uglednega zdravi- lišča z le 140 zaposlenimi, med katerimi je tudi nekaj delav- cev z bližnje hrvaške strani Sotle, zdaj tujih državljanov. Zato lastninijo zdravilišče z interno razdelitvijo ter tudi s certifikati vseh, ki so kadarko- li delali v Slovenskih železni- cah. Lastniški delež železnice znaša 33 odstotkov, 13 odstot- kov pa je v lasti Slovenijatu- rista. -Dr. Ivica Flis, ki vodi zdrav- stveni del zdravilišča, je zbra- nim novinarjem posebej pred- stavila tudi novo, vrhunsko opremo za različne zdravstve- ne programe, dr. Lojze Med- ved pa svojo, prvo zasebno or- dinacijo v slovenskih zdravi- liščih. Župan Podčetrtka, Marjan Drofenik, je predstavil turistično občino, opozoril na pomen turizma ter splošne te- žave v kmetijstvu, pri čemer je za njihovo občino najprimer- nejša povezava obeh. V podče- trteškem trgu so letos končali z urejanjem potoka in kanali- zacije, načrtujejo tudi komu- nalne naložbe v Olimju ter pločnik pri kampu. Živahno je tudi v njihovem Turističnem društvu. Njegov predsednik, Marjan Šviglin, je med priza- devanji za privlačno podobo kraja opozoril še na trasiranje npvega podaljška Evropske pešpoti od Bistrice ob Sotli do Sv. Eme nad Atomskimi topli- cami. Na tiskovni konferenci so posebej opozorili na bližnje ter širše turistično zaledje Podče- trtka, zanimivo ponudbo, ki že spada v program zdravilišča. Območje Kozjanskega parka s sedežem v Podsredi je predsta- vil njegov direktor, Franci Zi- dar. Predstavili so tudi Poči- valškov Muzej kmečke opreme v središču Podčetrtka ter bo- gato podjetniško ponudbo do- line Olimja. Lastnik Amon je predstavil hišno vinogradni- ško tradicijo, vina, lepo ureje- no gostišče ter možnost ježe na konjih, pri Hohnjecu že odpi- rajo manjšo pivovarno ter pri- pravljajo 30 ležišč visoke kate- gorije, Ježovnikovi so se med drugim odločili tudi za apart- maje ter posebno strelišče, za turizem pa preureja kmetijo še kmet Anderlič. Na veliko vin- sko klet ter mlin v Imenem, iz okvira Kmetijske zadruge Šmarje, je sponrmil direktor Tacer. V Kleti Imeno skrbijo za sloves virštanjskega vina, tam ponujajo možnost degu- stacij za skupine, začeli so tudi z buteljčno polnitvijo, v mlinu pa bodo pripravljali še zahtev- nejša, makrobiotična žita. Ob tej priložnosti so pred- stavili tudi svetovni koncem danskega porekla, ISS, ki skr- bi prav tako za čistočo ter var- nost Atomskih toplic, svojega prvega slovenskega naročnika. Sicer pa je ISS po številu za- poslenih že med petnajstimi največjimi slovenskimi zaseb- nimi podjetji. Govoril je tudi predstavnik manj znanega Tir tura, ene izmed petih največjih domačih turističnih agencij, ki je letos pripeljala v državo 17 tisoč tujih gostov, tudi v Atomske toplice. BRANE JERANKO Smučarsko društvo Unior vabi Smučarsko društvo Unior Celje prireja v soboto, 16. decem- bra ob 20. uri smučarski ples v Narodnem domu v Celju. Goste bo zabaval ansambel Faraoni, za predprodajo vstopnic pa skrbi turistična agencija Kompas. Smučarsko društvo prireja tudi božični sejem nove in rabljene smučarske opreme, ki bo od 18. do 23. decembra in sicer od 11. do 19. ure v hali E Celjskega sejma. Tudi za smučarske tečaje na Rogli so poskrbeli v času božičnih počitnic. To bodo enotedenski tečaji z organiziranim prevozom in prehrano, podrobnosti pa lahko izveste pri Smu- čarski šoli Rogla, telefon 754-322 od 16. do 19. ure. D.S. Božično-novoletni koncert v Šentjurju, v športni dvorani v Hruševcu, bo jutri v petek ob 18. uri, božično-novoletni koncert, na katerem bodo nastopili: ansambel Franca Miheliča, Jože Skubic in Slapovi, Igor in Zlati zvoki, ansambel Vinka Cverleta, Karli Gradišnik, humorista Strašna Jožeta, Brendi in Korado Buzeti, Agropop, Ivan Hud- nik, Moni, Franc Kompare, Vlado Cverle in ansambel Gaad. Prireditev bosta vodila Betka Suhel in Boris Kopitar. Vabljeni!, 0 Ducatu let Kozjanskega parica Zanimive prireditve v Podsredi in okolici V Kozjanskem parku, s se- dežem v Podsredi, beležijo le- tos številne novosti. Pred ne- kaj tedni so bili kot drugi slo- venski park tudi sprejeti v Europarc, v federacijo evrop- skih naravnih in narodnih parkov. V zavodu beležijo le- tos ducat let delovanja, zato se bo zvTstilo v prihodnjih dneh več pomembnih prireditev pod pokroviteljstvom predsednika države, Milana Kučana. S prireditvami Ducat let Kozjanskega parka želijo stro- kovni ter širši javnosti pred- staviti svoje uspehe ter tudi te- žave. V teh letih so namreč v osrčju Kozjanskega s pomočjo zavoda rešili marsikaj, kar je bilo prej v kulturno sramoto, danes pa je v ponos. V celoti ali delno so obnovili kar tride- set kulturnih spomenikov, tu- di z dobro voljo države, zavo- da, občine ter drugih. Med vsem prednjači celovita obnova velikega romanskega gradu Podsreda, pa Levstiko- vega mlina v Podsredi, Nara- tove domačije v Hrastju pri Bistrici ob Sotli, Sotoškove, kjer je zdaj sedež zavoda ter števihiih drugih objektov. Med velikimi dosežki je prav goto- vo tudi promocija parka v tuji- ni, na Bavarskem, ki se je pred časom spremenila v veliko predstavitev države v Regens- burgu. V parku pa je tudi vse več koncertov, pomembnih razstav, življenja nasploh. Ko je zavod leta 1983 začel z de- lom, so imeli vsega približno 70 kvadratnih metrov razstav- nih in drugih površin za ra- zlične kulturne dejavnosti, da- nes pa že blizu 3 tisoč. S prireditvami začenjajo ju- tri, v petek 15. decembra, ko bo Franci Zidar predaval p strategiji varovanja, promoci- je in trženja zavarovanega ob- močja parka. Na predavanju, ki bo na sedežu zavoda (ob 17. uri) v Podsredi, bo govor o šte- vilnih možnostih območja kra- ja Podsreda ter bližnje okolice v kulturne in turistične name- ne, kako s temi vrednotami doseči višjo kakovost življe- nja. V ponedeljek, 18. decem- bra (ob 18. uri), bo v podsreški cerkvi glasbeni koncert, potem pa v dvorani Zavoda klepet z domačini. Največ dogajanja bo v torek, 19. decembra, na gradu Pod- sreda. Začetek bo ob 9. uri z okroglo mizo o Kozjanskem parku včeraj, danes in jutri. Sodelovalo bo več kot deset uglednih strokovnjakov z ra- zličnih področij. Opoldne bo slovesna seja Sveta Zavoda SPT, nato pogovor z novinarji, ob 15. uri pa kulturno družab- no srečanje za Ducat let. Na- stopili bodo etnoglasbeniki Prifarski muzikantje ter neka- teri ljudski godci s področja parka, ob tej priliki pa bo tudi predstavitev knjige Gotika na Kozjanskem, v založbi Zavoda SPT. BRANE JERANKO it. 50. - 14. december 1995 TEMA TEDNA 8 V pričakovanju poinočnega veselja Izobilje praznično obarvanih prireditev na celjskem območju v današnji številki smo pri- pravili Seznam najrazličnejših praznično obarvanih priredi- tev, tokrat za drugo polovico meseca decembra. Med števil- nimi prireditvami bo vsak za- gotovo našel tudi kaj zase, vseh prireditev pa nam, zaradi njihove številnosti, niti ni uspelo uvrstiti. Za veselje otrok CELJE: Otroške prireditve predprazničnih decembrskih dni se v organizaciji Občinske zveze prijateljev mladine Celje začnejo 15. decembra, na Glavnem trgu pa se bodo ob 17. uri vrstile vse do 28. de- cembra. Dnevno bo otroke obiskal dedek Mraz s spremstvom ži- vali, prvi in zadnji dan se bo pripeljal s kočijo, malčke bo zabaval dimnikarček, zanje pa pripravljajo še zabavne igre ter nastop Studia za ples Celje, glasbene utrinke Sanje in Ja- smine, plesno pravljico Peter in volk oddelka za izrazni ples Glasbene šole Velenje, igrico Škratek Solatek, čaranje ča- rovnika Urbana, koncert Sa- nje Mlinar ter mini koncert Hajdi Korošec z gostom Mari- om z Dunaja. Veseli december bo gostoval tudi v celjski bolnišnici in v begunskem centru. V prosto- rih otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje bodo 21. de- cembra nastopili Škratek So- latek, šolarji 1. osnovne šole ter mladi pevki Sanja in Ja- smina, male bolnike pa bo obi- skal tudi dedek Mraz s sprem- stvom. Otroke iz begunskega centra bodo v organizaciji Ob- činske zveze prijateljev mladi- ne Celje popeljali na ogled otroške predstave v SLG Ce- lje, pod skupnim naslovom dnevi ustvarjalnosti priprav- ljajo zanje delavnice v begun- skem centru, filmske predsta- ve, zabavne igre ter plesno predstavo, obiskal pa jih bo tudi dedek Mraz. Za mladostnike, starejše os- novnošolce in srednješolce, bodo zanimive mladinske de- lavnice, v katerih bodo pod vodstvom pedagoga Toneta Leskovca in socialne delavke Milke Mičič v predprazničnih enkrat tedensko v sproščenem druženju spregovorili o svojih težavah, času odraščanja in zorenja ter vseh dilemah, ki jih prinaša to obdobje. Danes ob 17. uri bo v knjižnici Gimnazi- je Celje-Center v soorganiza- ciji kluba staršev tudi okrogla miza >Ali so različni otroci tu- di enakopravni?< V božično- novoletnih počitnicah med 25. in 30. decembrom pa se bodo dnevno med 10. in 13. uro vr- stile slikarska in šahovska de- lavnica ter delavnica izdelova- nja novoletnih daril ter aran- žiranja. V Unicefovi prodajalni na Slomškovem trgu bodo ob po-^ nedeljkih ob 11. in 17. uri vrte- li najlepše video risanke, otro- kom bodo postregli s sladkimi presenečenji, 15., 18. in 22. de- cembra jih bo obiskal dedek Mraz, 25. decembra pa še Bo- žiček. V prodajalni pripravlja- jo tudi organizirano otroško prodajo Unicefovih čestitk z zaključnim nagradnim žreba- njem 29. decembra. Za tiste, ki bi radi spoznali predpraznični utrip v tujini, pripravljajo v soboto, 16. de- cembra, še izlet z otroškim za- bavnim avtobusom v predbo- žični Dunaj, 23. decembra pa v praznični Salzburg. V teh predprazničnih dneh bo živahno tudi v Hermano- vem brlogu Muzeja novejše zgodovine Celje. Jutri, v petek in zatem še od 19. do 22. de- cembra, bodo najmlajši pod vodstvom Mihele Jezernik iz- delovali cekine za božično drevo. V goste v Hermanovo gledališče prihajajo 14. in 21. decembra s po tremi predsta- vami ob 10., 11. in 16,30. uri- igralci Lutkovnega gledališča Tri iz Kranja. Predstavili se bodo s predstavama Regrata- nija in Fidl Fadl. V Slovenskem ljudskem gle- dališču Celje bodo med 17. in 23. decembrom predstave 10. Tedna otroškega programa. VOJNIK: V telovadnici OŠ Frankolovo pripravljajo 17. decembra božično-novoletni koncert, tri dni kasneje pa bo koncert v organizaciji vojni- škega Turističnega 4ruštva še v Kulturnem domu Vojnik-Na Dobrni, pred Zdraviliški dom, vabi šola na vsakoletni Božič- ni sejem, ki bo 17. decembra s pričetkom ob 13.30, pol ure pozneje pa bo otroke obiskal dedek Mraz. Šola na Dobrni vabi tudi na praznični kon- cert, 22. decembra, ob 18. uri, v jami »Bierkeller«, kjer bodo na ogled žive jaslice. V cerkvi na Dobrni bo 23. decembra božični koncert Moškega pev- skega zbora Dobrna, 29. de- cembra pa v Zdraviliški dvo- rani novoletni koncert Meša- nega pevskega zbora Dobrna. Letos skromneje LAŠKO: Za preostale vesele decembrske dni bodo za otro- ke poskrbele predvsem osnov- ne šole. 18. decembra bo v Kulturnem centru v Laškem gostovala znana lutkarica Ja- na Stržinar, 22. decembra pa si bodo osnovnošolci na svoji šoli lahko ogledali še baletno predstavo Mojca Pokraculja, ki jo pripravlja glasbena šola iz Radeč. V Zidanem Mostu, kjer je za popestritev zadnjih dni pred božičem poskrbelo domače kulturno društvo, bo 22. decembra že tradicionalna prireditev »Veselo v novo le- to«. V Domu svobode si bodo otroci najprej ogledali lutkov- no predstavo, nato pa se bodo lahko veselili skupaj z dedkom Mrazom. 23. decembra zvečer bo v Domu svobode še koncert železničarske godbe. Silvestrovanje v kinu ŽALEC: V okviru akcije Ve- seli december, ki jo v Žalcu organizira Zavod za kulturo, se bo tudi v prihodnjih dneh zvrstilo nekaj zanimivih prire- ditev. Jutri, v petek, bo v Ob- činski matični knjižnici pred- stavitev pesniške zbirke za otroke Mete Rainer Ježkova frizura, predstavitev se bo za- čela ob 17.uri. Juteks mladim za veseli december so poime- novali nedeljski koncert Vlada Kreslina v Domu II. sloven- skega tabora. Podjetje Juteks je namreč sponzor vstopnic za mladino, Kreslinov koncert pa si bodo lahko ogledali samo tisti, ki so pravočasno kupili vstopnice, saj je dvorana že nekaj časa razprodana. Vlado Kreslin bo v Žalcu ponovno gostoval predvidoma febru- arja. V sredo, 20. decembra ob 18. uri, vas vabijo v dvorano doma II. slovenskega tabora, kjer boste z Marjanom Marinškom popotovali Iz Egipta v obljub- ljeno deželo. To bo prvi del predavanja s skupnim naslo- vom Po poti izvoljenega ljud- stva, drugemu delu boste lah- ko prisluhnili po Božiču. V če- trtek, 21. decembra ob 17. uri, pa bo v Občinski matični knjižnici še otvoritev razstave ilustracij Jelke Godec Schmidt ter Matjaža Schmidta. Na svoj račun bodo v teh dneh prišli tudi ljubitelji fil- ma. V dneh od 14. do 17. de- cembra si lahko v Žalcu ogle- date vesoljsko dramo Apollo 13 in risani film Pocahotas. V času od 21. do 24. decembra pa vas vabijo na ogled romantič- ne komedije Ko si spal ter dru- žinske komedije Opičje norči- je. V žalski kinodvorani pa lahko letos preživite tudi naj- daljšo noč. Zadnji dve uri v letu se boste zabavali ob ko- mediji Stare sablje, prestopne- mu letu 1996 pa nazdravili s kozarcem vina in ogledom fil- ma Sprehod v oblakih. Veselo tudi med upokojenci ŠENTJUR: Domača Zveza prijateljev mladine načrtuje obdaritev vseh otrok od 2. do 6. leta starosti. Obdarjeni bo- do v vrtcih oziroma v krajev- nih skupnostih, po vsej občini. Ob tej priliki si bodo najmlajši občani lahko ogledali lutkov- ne oziroma gledališke predsta- ve. Iz mesta Šentjur pa name- ravajo iz vrtca ter iz 1. in 2. razredov na ogled predstave v celjskem gledališču. Tudi v šentjurski Tržnici bo v dneh med božičem ter novim letom več prireditev z obiskom ded- ka Mraza. Živahno bo prav ta- ko v šentjurski knjižnici, kjer bodo ob delavnikih, med 19. in 27. decembrom, ure pravljic ter ogled risank, vedno ob 12. uri. Veselo bo tudi med upoko- jenci, ki pripravljajo 20. de- cembra silvestrovanje v hotelu Alpos. Upokojenci s Planine bodo silvestrovali tudi 22. de- .cembra, v gostišču Jane, v okolici Sevnice. Obsoteljska silvestrovanja ROGAŠKA SLATINA: V Rogaški Slatini bo največ do- gajanja v zdravilišču, kjer bo- do številne kulturne prire- ditve. Prireditev Veseli zimski prazniki bo v zdraviliškem Razstavnem salonu z nasto- pom folkloristov Lipe iz Reči- ce. Ta bo jutri, 15. decembra, ob 20. uri. V ponedeljek, 18. decembra ob 10.30, bo v Kri- stalni dvorani koncert učencev domače glasbene šole, nato, ob 20. uri, pa bodo v Razstavnem salonu igrali še na koncertu V pričakovanju praznikov. V četrtek, 21. decembra, ob 20. uri, bo v Razstavnem salo- nu božični koncert domačega zbora Upanje ter Quo vadiš iz Razdrtega. V nedeljo, 24. de- cembra, bo ob 20. uri v Kri- stalni dvorani Božični večer. Na božič, 25. decembra, pa pripravljajo v Kristalni dvora- ni (ob 17. uri) praznični kon- cert violinista Štefana Milen- koviča ter pianistke Lidije Ca- inazzo. Konec meseca, 30. decem- bra, bo v isti dvorani novoletni gala koncert celjskega orke- stra Akord, skupaj s sopra- nistko Lidijo Horvat, in to ob 17.30 ter ob 20.15. V praznični Rogaški Slatini bodo za zak- ljuček leta številna silvestro- vanja, v hotelih, različnih lo- kalih ter domu na Boču. V slatinski knjižnici pri- pravljajo ob četrtkih, ob 17. uri, ogled risank oziroma uro pravljic. V restavraciji Pošta bo med 22. in 27. decembrom Božično-novoletni živžav, s koncertom, računalniškim sej- mom ter Zabavnim ansam- blom I. OŠ Rogaška Slatina. ŠMARJE PRI JELŠAH: V šmarskem kulturnem domu bo 19. decembra, ob 16. uri, pred- stava Kdo je napravil Vidku srajčico. Takrat bo tudi obda- ritev vseh predšolskih otrok. Šmarski upokojenci pa pri- pravljajo dve silvestrovanji, v šmarskem Zadružniku ter na turistični kmetiji Založnik, na Tinskem. PODČETRTEK: Vrhunec decembrskega veselja v občini Podčetrtek bodo silvestrova- nja v Atomskih toplicah. Tam bo vsakoletni Božični koncert 23. decembra, ob 20. uri, z an- samblom Pro musica. Dnevi od 27. do 29. decembra bodo v znamenju Prednovoletnega živžava. V podčetrteškl šoli bo jutri, v petek 15. decembra, ob 11. uri, nastop čarodeja Dannvja. V sredo, 20. decembra, ob 15.30, pa bo v šoli še lutkovna igrica Kdo je napravil Vidku srajčico. ROGATEC: V torek, 19. de- cembra si bodo otroci v roga- škem kulturnem domu ogleda- li predstavo Treh snežakov. Prva predstava, ob 16. uri, je namenjena otrokom iz KS Do- načka gora ter Dobovec, dru- ga, ob 17.30, pa otrokom iz KS Rogatec. Ob tej priliki bo tudi obdaritev. KOZJE: V kinodvorani Kozje bo 19. decembra ob 13. uri novoletni koncert učencev glasbene šole. Dedek Mraz pride 22. decembra ob 15.30, prav tako v kinodvorano, ko bo tudi predstava Sapramiške Svetlane Makarovič. Takrat bodo obdarili vse otroke iz ob- Pestro pod Pohorjem SLOVENSKE KONJICE: Jutri, 15. decembra ob 19. uri bo koncert ženskega pevskega zbora iz Slovenskih Konjic z gosti. V kulturnem domu bo 16. decembra ob 20. uri gleda- liška abonmajska predstava Škrjanček v izvedbi gledališke skupine Zarja iz Tmovelj, ob 19.30 uri pa bo v avli doma otvoritev razstave konjiških likovnikov. V cerkvi Svetega Duha v Ločah bo 17. decembra ob 10.30 uri božični koncert, kjer bo nastopil pevski zbor KUD Ribnica na Pohorju. V kulturnem domu v Slo- venskih Konjicah bo 21. de- cembra ob 19. uri koncert do- mačega Pihalnega orkestra pod vodstvom Ivana Kacbeka z gosti. 22. decembra ob 19. uri bo v galeriji Riemer v organi- zaciji študentskega kluba kon- cert vokalne skupine Lira, pod vodstvom Emice Potočnik. V soboto, 23. decembra bo ob 17. uri nastop harmonikarjev in folklorne skupine DKD LIP iz Slovenskih Konjic. Dan turi- stičnega društva bo 26. decem- bra, ob 16. uri bodo nastopili Fantje izpod Rogle. V Konji- cah so poskrbeli tudi za novo- letni radio, ki bo vsak dan od 18. do 31. decembra in sicer od 18. ure dalje. V nedeljo, 31. decembra pa bo na Mestnem Trgu silvestrovanje z ognje- metom. ZREČE: Danes, 14. decem- bra gostuje v večnamenski dvorani gledališka skupina iz Trnovelj pri Celju s komedijo Mister Dolar. Obrtniški ples bo v soboto, 16. decembra in sicer za vse zasebnike iz občin Slovenske Konjice in Zreče. Ob 60-letnici organiziranega zborovskega petja v Zrečah bo 17. decembra ob 16. uri jubi- lejni koncert domačega pev- skega zbora Svoboda z gosti. Novoletno srečanje upokojen- cev bo 26. decembra, novoletni koncert simfoničnega orkestra Akord iz Celja pa 28. decem- bra ob 19. uri. V restavraciji hotela Terme v Zrečah bo 30. decembra >furež<, za katerega bodo pripravili domače koline. Prvega januarja pa bo novo- letni ples v večnamenski dvo- rani. VITANJE: V dvorani kul- turnega doma bo 26. decembra s predstavo gostovalo Sloven- sko ljudsko gledališče iz Celja. Prireditve bodo spremljale tu- di različne filmske predstave. V vseh treh občinah pa so po- skrbeli tudi za organizirana praznovanja otrok. V šaleški dolini živahno za vse VELENJE: Do konca tega meseca se bodo v Velenju zvr- stile številne praznične prire- ditve, ki jih je v sodelovanju z mestno občino in občinsko zvezo prijateljev mladine pri- pravilo velenjsko turistično društvo. Od 15. do 23. decem- bra bo Titov trg oživel z novo- letnim sejmom. Otroci si bodo lahko 16. decembra ob 17. uri ogledali prihod dedka Mraza s spremstvom, od 17. do 20. de- cembra pa bodo v kulturnem domu prireditve za predšolske otroke. Dedek Mraz bo obi- skoval otroke v vrtcih od 18. do 21. decembra, osnovnošolci pa lahko pričakujejo njegov obisk 22. decembra. Praznova- la bo tudi mestna občina, ki bo ob občinskem prazniku, 26. decembra, priredila slovesno sejo mestnega sveta. Od 27. do 29. decembra bodo v Kinu Ve- lenje vsak dan ob 17. uri pred- vajali filmske predstave za otroke. V nedeljo, 31. decem- bra, pa bo na Titovem trgu sil- vestrovanje na prostem, ki ga tudi letos organizirata Naš Cas in Gost Velenje. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravlja 17., 18., 19. in 20. decembra tri gledališke in lutkovne pred- stave. Predstavo Hankina igla v izvedbi lutkovne skupine VVZ Šoštanj si bo moč ogleda- ti na naslednjih prizoriščih: 17. decembra ob 9. uri v os- novni šoli v Belih Vodah, ob 14. uri v osnovni šoli v velenj- ski KS Paka in ob 16. uri v domu krajanov v Pesju; 18. de- cembra ob 15.30 v domu kra- janov Lokovici in ob 17.30 v domu krajanov v Konovem; 19. decembra ob 15.30 v domu krajanov v Šentilju in ob 17.30 v gasilskem domu v Skalah; 20. decembra ob 16. in 17.30 uri v domu kulture v Šoštanju. Lutkovna skupina VVZ Vele- nje AS bo uprizorila predstavo Zmajčkov rojstni dan: 17. de- cembra ob 16. uri v domu kul- ture v velenjski KS Desni breg in ob 17.30 v domu kulture v Vinski Gori; 19. decembra ob 16. uri v domu kulture v Stari vasi in ob 17.30 v domu kultu- re v Starem Velenju; 20. de- cembra ob 16. uri v domu kul- ture v Šoštanju in ob 17.30 v domu kulture v Šmartnem. Kulturno umetniško društvo Stane Sever iz Skal se bo predstavilo s Pravljico o prev- zetni princeski: 17. decembra ob 11. uri v posvetnem domu v Zavodnjah in ob 16. uri v kinu Topolšica; 18. decembra ob 15.30 v osnovni šoli v Plešivcu in ob 17.30 v osnovni šoli v Cirkovcah; 19. decembra ob 15.30 v domu krajanov v Flor- janu in ob 17.30 v domu kraja- nov v Gaberkah; 20. decembra ob 15.30 v domu kulture v Go- renju in ob 17. uri v domu kul- ture v Šmartnem ob Paki. ŠOŠTANJ: V Šoštanju pri- pravlja krajevno turistično društvo 25. decembra nočni pohod k polnočnicam k cerkvi na sv. Križu. ŠMARTNO OB PAKI: V Šmartnem bo turistično dru- štvo organiziralo 24. decembra pohod z baklami na Goro Olj- ko k polnočnicam. Božiček v Zgornji Savinjski dolini MOZIRJE: Turistično dru- štvo pripravlja 22. in 23. de- cembra ob 17. uri predbožično prireditev v Mozirju na glav- nem trgu. Božiček s svojim spremstvom bo prispel med ljudi v treh, s svečami osvetlje- nih kočijah, nato pa obdaril otroke. NAZARJE: V delavskem domu v Nazarjah bo 22. de- cembra ob 11. uri lutkovna predstava Ošabna princeska, še pred tem si jo bodo lahko ob 9.30 uri ogledali otroci v vrtcu v Šmartnem ob Dreti. GORNJI GRAD: V Gornjem Gradu bo občina poskrbela za obdaritev predšolskih otrok. Od 18. do 22. decembra bo Bo- žiček obiskal otroke v vseh treh gornjegrajskih krajevnih skupnostih in jih presenetil z darili. LJUBNO OB SAVINJI: Otroke na Ljubnem bo Boži- ček obdaroval 22. decembra v ljubenskem kulturnem domu. i^t. 50. - 14. december 1995 9 KULTURA Maček v žaklu. Žabe in jabolko Izgubljene In spet najdene Iluzije Mihe Alujeviča Vsak otrok ima svoje sanje o tem, kaj bo nekoč. Miha Aluje- vič je hotel postati igralec. Kot njegov oče Borut Alujevič, ki je vonj po gledaliških deskah nosil domov. Miha pa se je tudi sam rad smukal po odiru, za odrom, med igralci, ki so ga prevzeli. Želel si je postati igralec, a so mu rojenice na- menile drugo usodo. Pravza- prav so se z njim kar nagajivo poigravale in mu ponujale tudi vlogo pevca, celo v svet plesa je zašel mladi Miha, dokler mu ena ni končno dahnila: Postal boš režiser! Pojdi na zagreb- ško akademijo, tam bosta ti, kot edini tuji državljan in še kolegica iz Hr\'aške, postala edina študenta v tem letniku. »To je bila velika prelomni- ca v mojem življenju, ki se je nenehno vrtelo okoli želje, po- stati igralec ali pa se predati gledališču,« pravi danes Miha, vesel in srečen mladenič, ki se nasmeje ob pregovoru, da ja- bolko pač ne pade daleč od drevesa. Celjan Miha Alujevič je štu- dent tretjega letnika znane in uveljavljene zagrebške akade- mije, kjer so ga lepo sprejeli in zdaj Miha na odru laškega kulturnega doma pripravlja svojo prvo izpitno režijo, ko- medijo Georgesa Fevdeauja Maček v žaklu. Premiera, »priznam, da bom imel večjo tremo kot igialci«, bo v nede- ljo, ob pol osmih zvečer, pono- vitvi pa nato še 23. in 30. de- cembra, predvideno pa je tudi gostovanje v Vitanju, pa še na nekaterih manjših odrih po Sloveniji, kamor poklicni gle- dališčniki zavoljo večje scene ne zaidejo. »Rad bi, da bi s predstavo gostovali tudi na Hrvaškem,« si želi Miha. Ce ga na komaj začeti umetniški poti spremlja ista dobra vila, ki mu je namenila usodo režiserja, se mu za uspeh ni bati. Res da je umetniška pot lah- ko v resnici maček v žaklju, ampak tale Feydeaujev Maček v žaklu bo nekaj posebnega že po tem, da si ga bo ogledala izpitna komisija iz Zagreba, in da bo treba ob predstavi za Miho držati pesti. Vsi razen igralcev seveda, ki se bodo vži- veli v komedijo. Predsednik izpitne komisije bo znani hr- vaški režiser Georgij Paro, člani še drugi profesorji. Igral- ce za predstavo si je Miha na- šel, kajpak kar v »očetovem gledališču«, ki je njegovo tudi toliko, kolikor je v njem rasel kot otrok, pa toliko, kot je v njem že delal kot mladi asi- stent Ivici Kunčeviču pri Be- neškem trgovcu, pa toliko, ko- likor ima z vsem srcem rad ta svet odra in luči. Podobno kot igralci, ki bodo nastopili v Mačku v žaklu brez »j«, ker je Miha napravil adaptacijo in novi prevod Fevdeaujeve ko- medije za naš, lokalni prostor. To je, na primer, poseg mlade- ga (bodočega) režiserja, ki ne pozabi poudariti, da predstava nastaja v okviru gledališča Dva obraza, ki ga je ustanovila Anica Kumer. O igralcih. Radi jih boste gledali, od srca se jim boste smejali. To so: Anica Kumer, Mirjana Sajinovič, Drago Ka- stelic, Borut Alujevič (»težko sem ga prepričal«, zavzdihne Miha, očitno vesel, da mu je uspelo!), Tomaž Gubenšek, pa še študentka 4. letnika ljub- ljanske igralske akademije, Celjanka Tina Gorenjak in Mario Šelih. Z odrom se bo ponovno ljubiteljsko srečala tudi Anica Milanovič, sicer or- ganizatorka predstav v SLG. Med sodelavci iz teatra se je med scenariste vpisal Franc Lukač, kostume si je zamislila Ana Matijevič, dramaturgijo je prevzela Tatjana Ažman, koreografijo Sava Malenšek, izbor glasbe je naredil Patrik Greblo. Ko bo zastor padel, ko se bo aplavz polegel, ko si bo mama verjetno utrnila solzo, za Miho še ne bo vse končano. Izpitno predstavo bo seveda treba še zagovarjati, ampak to je že spet druga zgodba, ki ji vseka- kor želimo srečen razplet! Miha Alujevič pa ima še eno ljubezen, petje namreč. Talent, (tudi po očetu?) in prva razo- čaranja, ko je po nekaj posku- sih ostal pred vrati igralske akademije, so ga pripeljala do profesorice Nade Zgur. Na av- dicijo je prišel, odpel in uspel edini med 30 kandidati na srednji glasbeni šoli, kamor še hodi na predavanja. Potem mu je manjkalo samo še to, da se je znašel v mlaki z imenitnimi Žabami, medtem ko je že kot gimnazijec delal s šolskimi glasbenimi skupinami, dokler (tu ima prste vmes spet ista vila) ni srečal mojstra Mojmira Šepeta, Celjana, znanega »Ža- barja«, glasbenika, ki je prav zanj napisal skladbo in mu jo ponudil, da jo odpoje. »Sprva sem mislil, da se šali,« se spo- minja Miha. In se je vse skupaj zavrtelo v še druga sodelova- nja z bendi in glasbeniki. Zdaj Miha ni več »maček v žaklju«, ampak talent, šolan glasbenik in bodoči režiser. V Zagrebu je fant z zahodne strani, o kate- rem bomo še slišali! MATEJA PODJED Foto: DAMJAN SVARC Miha Alujevič, režiser predstave Maček v žaklu. Anica Kumer in Tomaž Gubenšek v izpitni predstavi. Vrnitev Syivie de Swaan v četrtek, 14. decembra bodo v Likovnem salonu Celje odprli razstavo umetniške fotografije »Vrnitev« Sylvie de Swaan, projekt v nastajanju, ki so jo pripravili v sodelo- vanju s Cankarjevim domom Ljubljana. Kot pravi avtorica Svlvie de Swaan, je Vrnitev spomin na pot, ki jo je leta 1945 naredila njena družina, sama pa se je pred petimi leti spet podala nanjo. Rodila se je leta 1941 v Romuniji in naraščajoči val vojne jo je zajel kot del »nagnetenih množic«, ki so iskale zatočišče v novem svetu. Njeni prvi spomini so spomini na vlake in ne na kraje. Vrnitev govori o spominu in identiteti. Je avtoportret in potovanje, iskanje ostankov zgodovine, ki jo je izbrisala vojna. Ironija tega naslova je, da vrnitve ni. Vodilni motiv v Vrnitvi so podobe vlakov in avtoričine roke z majhno fotografijo, ki je bila nekoč - okrog 1947 - pripeta v njene osebne dokumente pregnanke. To je potovanje v sedanjo- sti, posejano s podobami, ki se nanašajo same nase - nekakšen niz hipnih spominov v nasprotju s sedanjo res- ničnostjo. Projekt Vrnitev Svlvie de Swaan bo januarja predstav- ljan v Cankarjevem domu v Ljubljani. Čopič kot violinski lok Ob šesti obletnici celjske galerije Mozaik razstava krajinarja Jureta Cihlafa, ki živi in ustvarja v Portorožu Jure Cihlaf, akademski sli- kar, vidi že od samega začetka svojega ustvarjanja predvsem naravo. Zlahka sledi besedam profesorja Franceta Miheliča, ki je študente poučil, da je v naravi vse. Vse barve, vsa vse- bina, vsi dogodki. Včasih Jure- ta Cihlafa sprašujejo, kaj je umetnost? Njegov odgovor je jasen: umetnost mora biti ra- zumljiva. Ne more dojeti pes- nika, ki piše zmedene pesmi, ker naj bi bil svet zmeden... Zato pa pravi: »Umetnost mo- ra biti vedno pozitivna. Nikoli odraz norega sveta.« Riše, odkar pomni: »Moja usoda je bila začrtana. Danes pravim, da mi je bog namenil poslanstvo, da slikam in rišem.« Že kot triletnik je dojel bi- stvo perspektive. Dejali so mu, naj nariše mizo. Bil je tako majhen, da ni videl prek nje- nega roba. Mizo je videl kot črto. Narisal je črto in noge, ki jih je videl spodaj. Zadnji dve je narisal krajši in staršem tu- di pojasnil, zakaj. »Vsi otroci so za risaiije nadarjeni,« ugo- tavlja, »zelo so inventivni, a le do takrat, ko spoznajo tretjo dimenzijo. Približno v času pubertete invencijo izgubijo, od tu dalje pa uspevajo samo talenti.« Zdi se mu, da je nadarjenost podedoval po svojem starem očetu, Josipu Cihlafu, ki je le- ta 1900 opravil sprejemne iz- pite za študij kiparstva na du- najski akademiji. Po očetovi smrti je moral zaradi pomanj- kanja denarja študij prekiniti in se vrniti v Ljubljano. Postal je odličen kamnosek, ki je iz- deloval zahtevne izdelke iz be- tona in sodeloval predvsem s Plečnikom. V naslednji Cihla- fevi generaciji je umetnost ne- koliko mirovala, potem pa se spet prebudila v Josipovem vnuku Juretu. Starša sta ga spodbujala in kazala veliko naklonjenost do njegove usmeritve. Ko je do- končal srednjo šolo za obliko- vanje v Ljubljani, je bil v za- dregi, kako naj nadaljuje. »Odšel sem študirat arhitektu- ro, a le za en semester. Bil sem v zmoti, ko sem pričakoval, da bomo takoj ustvarjali načrte, sproščali zamisli. A to je bil en sam drli. To ni zame, sem si dejal. Jaz sem ustvarjalec, ho- čem imeti takoj rezultat.« Vpi- sal se je na Akademijo za li- kovno umetnost in diplomiral leta 1969. Našel je, kar je iskal in takoj po študiju odšel med svobod- njake: »Sem kot podjetje v eni osebi. Od snažilke do direktor- ja, od ekonoma do sekretarja. Vse sam naredim. Ustvarjam vsak dan. Zame neizmerna , sreča je v tem, da v svojem delu uživam in da Icihko od tega živim.« Ze več kot dvajset let živi na obali, v Portorožu. Njegovo mamo je tja vlekla dalmatin- ska kri. Mediteranski geni se močno odražajo tudi v življe- nju in delu Jureta Cihlafa, ki enostavno mora biti blizu morja. S čopičem mora beleži- ti . lo-ajinsko tematiko, pred- vsem pa istrske soline. Nikoli se jih ne bo naveličal. Horizont, morje, sonce in sol Prvič je prišel na obalo, ko je imel enajst let. Dobro se spominja lucijskih solin: »Na- me so naredile izjemen vtis, bile so tako nenavadne. Baze- ni, vse v geometriji, hišice, ve- trnice ... Odkar sem se preselil v Por- torož, soline stalno slikam. Predstavljam si jih kot violi- no s štirimi strunami. Ena struna je horizont, druga mor- je, tretja sonce in četrta struna je sol. Znotraj tega je toliko skrivnosti! Zunaj dominira horizont, spomin na neke de- tajle, tu in tam je kakšna podr- ta hiša, zapičen kol... A iz te- ga se da toliko narediti! Do smrti jih bom lahko sli- kal. Vedno bom videl nekaj novega. Vedno znova bodo drugačne. V burji. Poleti. V pripeki, ko je vse zažgano. Treba jih je doživeti.« Skoraj vsak dan je tam. Poz- na vsak pedenj solin, vsako hi- šo, prav vse. Odkril je še eno nenavadno oazo. Slika namreč tudi stare lesene barke, po njegovem do- življanju tako bogate z vse- bino. »Delam z veliko lahkoto, poln sem energije. Eni slikarji pravijo, da čakajo na navdih. Jaz nikoli. Slika začne nasta- jati, igrati kot violina. Poteza s čopičem mora zveneti tako, kot da bi potegnil po violinski struni z lokom. Začnem tako, kot smo se naučili na akade- miji. France Mihelič nam je dejal: slika mora biti v vsaki fazi končana. Ko potegnem nekaj črt, jo lahko že tudi kon- čam, lahko dodam nove. Belo platno. Kako začeti? Načinov je nešteto. Preprosto začnem. Trpljenje je do polo- vice. Točno občutim, kdaj je slika na polovici. Potem sledi pri ustvarjanju sprostitev, en sam užitek. Slika mi začne na- rekovati, kakšna želi biti. Upoštevam jo in tako jo nare- dim. Lahko bi ]o naredil po svoje, a to bi bilo veliko na- silje.« Preprosto doživetje vtisa v tridesetih letih, odkar ustvarja, je imel skoraj tride- set samostojnih razstav, sode- loval je prav na tolikih likov- nih kolonijah in številnih sku- pinskih razstavah, prodal pa blizu 1000 slik. Deset let je ri- sal tudi karikature in jih obja- vil približno 5000. »Tako različne stvari sem ustvaril v tem času! In če sem tako različen, me bo še kaj presenetilo. Naredil bom še kaj nenavadnega. Nisem v skrbeh. Imam veliko različnih obdo- bij. Slikal sem že tudi abstrak- cijo, ekspresionizem, krajine v t fragmentih.. .* Potem se je či- sto izkristaliziralo preprosto doživetje vtisa, skrivnosti iz narave. Vsak detajl, pogled, ki si ga izberem, ima kakšno skrivnost, ki jo ljubosumno čuva. Vsak ima drugačno. To- liko moraš biti občutljiv, da se z motivom lahko pogovarjaš, ga nagovoriš, da se ti odpre in pokaže svojo skrivnost. Ko se odpre, nastopi sreča. In že se vidi vsebina, prenesena na platno in posredovana ljudem.« Ne pogovarja se le z motivi, pač pa tudi s svojimi slikami. Doma jih zvečer včasih posta- vi v dnevni sobi. Vsaka mu kaj pove, a če sta dve napačni sku- paj, se lahko skregata. Takrat ju zamenja, prepirljivo postavi drugam in da zraven kakšno drugo, ljubeznivejšo. »Slika je vsak dan drugačna,« meni, »spreminja se. Slika se stara. Ko nastane, je kot majhen otrok, potem dobiva nove kva- litete.« Juretu Cihlafu je prav za vsako sliko, ki mora od doma, žal. Ce bi imel veliko denarja, pravi, bi odkupil vse svoje sli- ke. Verjame, da si želijo nazaj k njemu. KSENIJA LEKIC V Galeriji Mozaik, ki praznuje svojo šesto obletnico, pripra- vijo vsako leto od osem do de- set umetniških razstav, občas- no organizirajo tudi likovne kolonije. Tokrat razstavljena dela Jureta Cihlafa, ki so odraz njegovih poti po Slove- niji, bodo na ogled še do konca tega leta. Pokazal je svoj izbor slovenske krajine, dodal pa tu- di tri slike z morja — soline, stare barke in Piran. Jure Cihlaf: »Slika mi narekuje, kakšna hoče biti.« mM it. so. - 14. december I99S KULTURA 10 Oder, zatočišče ljubezni? Po premieri Anouliliove Skušnje v SLG Kot svojo tretjo premiero v letošnji sezoni so v celjskem SLG prejšnji petek predstavili dramo znamenitega franco- skega dramatika Jeana Anou- ilha (1910-1987) - drugo iz njegovega cikla briljantnih iger - Skušnja ali Kaznovana ljubezen (La Repetation ou TAmour puni, 1950). V živem prevodu dr. Bruna Hartmana? je melodramo, ki z domislenim citiranjem Marivauxove roko- kojske komedije Dvojna preiz- kušnja ljubezni (La double in- constance, 1723) že kar post- modemistično prepleta dve zgodovinski in umetniški ob- dobji in dvoje resničnosti (umetno, se pravi gledališko, in družbeno), postavilna oder, ji zasnoval scenografijo in iz- bral glabo režiser Dušan Mlakar. Takoj lahko zapišemo, da je (posebej v drugem delu) ustvarjalcem uspelo v precejš- nji meri oživiti sicer dokaj hermetično (oziroma od naše vsakdanjosti odmeknjeno) dramsko dogajanje in tenko- čutno razviti rafinirane dram- ske značaje (vključno z in- tenzvnimi razmerji med nji- mi). Težko pa verjamemo, da jim je uspelo s solzami orositi- oči opaznejšega števila gledal- cev, kot je cilj melodrame kon- kretizirala v gledališkem listu dramaturginja Marinka Po- štrak. Distanca do družbenega okolja, ki ga uprizarja Anou- ilh, gledalcu namreč komaj dopušča globljo identifikacijo z odrskimi liki in zapleti, igralcem pa s tem nemara od- pira več prostosti za virtuozno oblikovanje posameznih likov. Ljubezen med dotlej lahko- živim in polaščevalskim gro- fom Tigrom, značilnim pred- stavnikom pokvarjenega in zdolgočasenega plemstva v za- tonu, ter naravno in neizkuše- no Lucille, vzgojiteljico sirot na grofovem podeželskem dvorcu, čudežno preobrazi Ti- grov značaj in s tem nevarno zamaje temelje obstoječe družbene konvencije (po kate- ri je ljubimkanje dovoljeno, ljubezen pa ne). Za dvorjenje si Tiger izbere masko Mariva- uxove rokokojske komedije, ki jo amatersko pripravljajo na dvorcu in v kateri lahko z umetelnimi besedami Mariva- uxovega princa Silviji (kijo igra seveda Lucille) javno izrazi svoje najbolj avtentično in najgloblje čutsvo. Grofica, ki sicer stoično prenaša Tigro- vo površno ljubimkanje s Hor- tensio in si tudi dama pokrovi- teljsko privošči poslušnega ljubimca Villbosa, se kot ute- lešenje prevladujočih družbe- nih norm upre subverzivni av- tentični ljubezni s spletko, ka- tere režiser in protagonist je demonski razbijalec vrednot Hero. Ta idealno ljubezensko zvezo med Tigrom in Lucille onemogoči in svet vrne v teča- je veljavne konvencije. V živ- ljenju Anouilhovh pozunanje- nih junakov pač ni prostora za polnokrvno in avtentično lju- bezensko čustvo. Režiser in scenograf Dušan Mlakar je prizorišče, ki ne skriva svoje gledališke nareje- nosti in minljivosti, opremil z oblazinjenim stilnim pohi- štvom, ogledali in preprogami ter z lučnimi spremembami ustvarjal različna razpolože- nja in stopnje napetosti. Če- prav dovolj razsežno je bilo prizorišče uporabljeno pred- vsem v središču, kot je bilo vsebinsko osrediščeno dogaja- nje okoli obeh vzporednih lju- bezenskih zgodb (Anouilhove in MarivauKOve). Izvrstno ko- stumografijo s poudarjeno ra- zliko med razbohotenimi da- mami v krinolinah in precioz- no načičkanimi možmi ter kontrastno skromno odeto Lu- cille je zasnovala Barbara Stu- pica. Za korektno izreko zah- tevnega besedila je skrbel lek- tor Marijan Pušavec. Janez Bermež je v širokem zamahu izoblikoval vlogo de- moničnega Tigrovega kitnega pobratima Heroja, ki sicer zmore storiti najhujši zločin proti deviški Lucille (nemara zaradi maščevanja prijatelju za po njegovi zaslugi lahko- verno zapravljeno ljubezen), a ki ga slaba vest ob koncu pri- pelje do samomorilskeg dvo- boja z Villbosom. Herojeva brezrezervna služba zlu ponu- ja igralcu dovolj možnosti za teataliziranje negativnega, ne- posredno soočenje z ljubeznijo pa prebudi v njemu sled do- brega. Čeprav iz istih duhov- nih in rodovnih korenin je Grof Pavleta Ravnohriba bi- stveno drugačen, mehkejši, občutljivejši, saj je že prežar- jen s čisto ljubeznijo in pod plemiško povrhnjico konven- cij spremenjen. Gladkost, hlad, brezobzir- nost in brezčutnost družbe uteleša gospodovalna in polaš- čevalska, a ves čas nadvse do- stojanstvena Milada kalezič kot Grofica. Nekoliko razrah- ljano in zdolgočaseno službo istim konvencijam in njihovim akterjem pa dodajata luna Or- nik kot Hortensia in simpatič- no zaletavi Tomaž Gubenšek kot Villbose. Prepričljivo na- ravno podobo dekleta, ki more v pokvarjenem okolju postati le žrtev, je ustvarila Barbka Cerar v vlogi Lucille, njenega dostojanstvenega skrbnika pa Bruno Baranovič kot Da- miens. SLAVKO PEZDIR Pod cvetočo drnulo V Kulturnem domu Le- sično, v občini Kozje, pri- pravljajo srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslo- vom Pod cvetočo drnulo. Namen prireditve je ohra- njanje stare ljudske glasbe ter njeno prenašanje na mladi rod. Zato bo mogoče prisluh- niti glasbenikom različnih starosti, od tistih, ki še obi- skujejo osnovno šolo pa do srednje generacije ter več kot 80-letnemu hannoni- karju. Nastopajoči bodo prišli iz krajev od Preverja do Podsrede in Koprivnice v krški občini, pa tudi iz občine Podčetrtek. Kot ob- ljubljajo prizadevni prire- ditelji, bo oder v znamenju prave, cvetoče drnule, zna- ne kot znanilke pomladi ter kot pilštanjski simbol. Ob tej priliki bo domači pisa- telj Slavko Toplišek, iz bližnjih virštanjskih goric, prebral tudi nekaj odlom- kov iz novega dela Leto va- škega življenja. Prireditev v kraju, kjer pripravljajo zanimive ter odmevne pilštanjske prire- ditve, bo v nedeljo, 17. de- cembra, z začetkom ob 15. uri. BJ Piše: Tadej Čater Saj vem, da gre za popolno na- ključje, pa vendar; Cankarjev dom se je potrudil in nam ob za- ključku leta pričaral prvovrstni kulturni dogodek meseca. No ja, nekateri bi dejali celo leta. Kljub vsemu, gostovanje skupine Mer- ca Cunninghama ali Merce Cun- ningham Dance Company iz New Vorka je v vsakem primeru eden osrednjih kulturnih pripetljajev leta. In povsem slučajno je nane- slo tako, da lahko njegovo gosto- vanje v Sloveniji razumemo tudi kot novoletno ali božično darilo. Seveda! Merce Cunningham je možakar iz New Yorka, kije svo- je prve plesne korake napravil že tam nekje med drugo svetovno vojno ali bolj točno; Merce Cun- ningham je svojo plesno pot pri- čel leta 1942 v skupini, ki jo je vodila znamenita Martha Gra- hom. Leta 1953 se je osamosvo- jil in ustanovil svojo lastno ple- sno skupino: Merce Cunningham Dance Company. Ki še vedno de- luje. In, v kateri se je poskusil de- nimo Robert Rauschenberg, kije s skupino sodeloval vse tja do le- ta 1964, za njim pa so se razvr- stili tudi Jasper Johns, Franc Stella, Robert Morris, Andv War- hol, Mark Lancaster... Med tisti- mi, ki s skupino sodelujejo še da- nes, pa sta tudi IVilliam Anastasi in Dove Bradshcnv. Glasbeni di- rektor skupine pa je bil vse od le- ta 1953 pa do svoje smrti zname- niti John Cage. Kije skupini (ob Cunninghamu, seveda) vtisnil enega najmočnejših pečatov. Na- mreč, ko je skupina začela delo- vati, tam v začetku petdesetih, sta vsak po svojih močeh, vsak na svojem ustvarjalnem in izraznem polju, v predstave vnašala zelo radikalne inovacije, kiju doteda- nji plesni (pa tudi gledališki) svet ni poznal. Še več, nekateri so se počutili celo prevarane. Cunningham in Cage sta bila razglašena za sprevrženca. In ta etiketa se ju je držala vse tja do začetka osemdesetih. Pa čeprav so se predstave z vsakim novim sodelovanjem zelo zelo spremi- njale; če so bile prve predstave plesno in glasbeno še precej enot- ne, strukturirane kot zmes plesa in glasbe, pa so naslednje že bile kot neke vrste sočasnost plesa in glasbe. Predstave sta ustvarjala takorekoč neodvisno drug od dru- gega. In svoje inovacije potem ne- kako kolažirala. Jih lepila s po- močjo likovne umestnosti, kije v njunin predstavah (pa tudi v predstavah, kijih je Cunningham ustvaril brez Cageove prisotno- sti) vselej igrala eno močnejših vlog. Pri čemer pa je treba nujno poudariti, da so vsi trije elemen- ti, ples, glasba in likovna umet- nost, imeli vedno enako stopnjo moči. Kar je vsekakor ena naj- večjih in najmočnejših značilno- sti Merca Cunninghama. Ki hkra- ti ni nikoli znal ali mogel skriti, da se je prvih plesnih korakov naučil v šolo Marthe Graham. Pa zakaj hudiča bi to sploh skrival? Nasprotno; na to je danes celo ponosen. Povsem razumljivo. Ti- sto, kar se je naučil pri Graha- movi, plesne tehnike, kijih je os- vojil kot plesalec v njeni skupini je močno radikaliziral, svojega plesalca obdal z veliko fizično kondicijo, iz njega naredil atlet- skega robota... in, kar je najpo- membnejše, od njega zahteval tu- di določeno mero duševne prož- nosti. In to isto zahteva še tudi danes. Tudi od sebe. Cunning- ham namreč še vedno pleše. In je plesal tudi v Ljubljani. In doka- zal, da je moč s plesom tudi pre- živeti. Seveda s pomočjo države. Katere naloga je, da sodobni ples, sodobno scensko umetnost, kamor sodi tudi ples, institucio- nalizira. Se pravi, poskrbi za vso ustrezno infrastrukturo. In, če bi slovenska država ob gostovanju Cunninghama uresničila vsaj delček tega, potem ji ob kakšnem spodrsljaju pri subvencioniranju projektov, nihče ne bi niti najmanj težil. Zagotovila bi si "kredite" za leta vnaprej. Še dva koncerta na Lfubečni V petek zvečer so se števil- nim poslušalcem letos zadnjič predstavili godbeniki domače- ga kulturno umetniškega dru- štva. V dvorani Zadružnega doma so na trinajstem letnem koncertu predstavili vedno le- pe melodije. Koncert, na katerem so kot gostje nastopile domače mažo- retke, je bil posebnost tudi za- lo, ker so godbeniki nastopili v novih srajcah in hlačah. To ni pogosto. Tokrat jim je poma- gala zavarovalnica Triglav iz Celja in družba Papilon iz Ljubečne. Godbeniki bodo v dneh novoletnega praznovanja obiskali še svoje dobrotnike in jim zaigrali z željo po vsem lepem v prihodnjem letu. Pevke in pevci moškega in ženskega pevskega zbora bodo letos še dvakrat stopili na oder. Najprej v cerkvi sv. Du- ha v Celju in še 23. decembra na tradicionalnem Božično novoletnem koncertu na Lju- bečni. Toda že začetek prihod- njega leta bo delaven. V dru- štvu se bodo začeli pripravljati na občni zbor, na katerem bo- do izbrali novo vodstvo. Žen- ski pevski zbor pa se bo v ja- nuarju predstavil še na Dobrni in v Atomskih toplicah. V društvu pravijo, da je bilo letošnje leto nadvse uspešno. Res pa je tudi, da je bilo to leto doslej finančno najbolj suho. Bo prihodnje boljše? V kultur- no umetniškem društvu na Ljubečni upajo da. M. B. Plesni gostje Decembra je za mesec dni v Studio za ples Celje prišla gostja iz Italije, pedagoginja in plesalka-balerina Eva Tutino. VCeljubopoučeva- la balet za sodobne plesalce, s tem pa v Studiu za ples Celje nadaljujejo z izo- braževalnim pro- gramom ciklusa go- stujočih pedagogov, v katerem je letos s poučevanjem afri- ških plesov že sode- lovala Barbara Plečko, Tanja Skok po zaključku šola- nja v Londonu po- učuje sodobni ples, gostja iz Plesnega centra Maribor Tina Kraševec pa jazz. Sicer pa bodo v Plesnem teatru Igen praznični december preživeli delovno, saj se bo do konca leta zvrstilo preko 40 predstav, gosto- vanj in nastopov njihovih plesalcev. IS Foto SHERPA Eva Tutino kot gostja v plesni pravljici Deklica z vžigalicami Studia za ples Ce- lje, s katero bodo v decembru razveselili vse malčke celjskih vrtcev. 75 let moškega pevskega zbora Svobode Prebold S samostojnim koncertom je moški pevski zbor Svobode Prebold obeležil 75 let svojega obstoja. Na koncertu so sode- lovali tudi gostje Quattro Sax, vokalna skupina Kompolčani z vodjem Milanom Kasesnikom in ljudski pevci iz Marija Reke s citrarko Cito Galič. Začetki preboldskega moškega pev- skega zbora segajo v davno leto 1920, ko je dirigentsko palico vzel v roke zborovo- dja Franc Roš in s tem združil fante in može željne lepega petja. Zbor je najprej prepeval za potrebe kraja, pozneje tudi za okoliške kraje. Nastopali so ob raznih slovesnostih, proslavah in pogrebih. Do- slej ima zbor za seboj več tisoč ur vaj in na stotine nastopov. V zboru so se menja- vali pevci in zborovodje, zbor je imel boljše in slabše čase, vendar s prepeva- njem ni prenehal, razen v času kulturne- ga molka med drugo .svetovno vojno. Po vojni je bila dolgoletni boter zbora Tek- stilna tovarna Prebold, ki je imela izre- den posluh za razvoj kraja in kulture v njem. Sedaj vodi zbor od leta 1991 Mat- jaž Kač, ki si prizadeva za čim kvalitet- nejše petje, v repertoar zbora pa je vnesel tudi zahtevnejša dela. Zbor je za svoje delo prejel tudi diplomo Kulturne skup- nosti Žalec, Savinovo priznanje, srebrno plaketo KS Prebold in druga odličja. Njegovo udejstvovanje pa se je razširilo izza meja krajevne skupnosti, sodelujejo na občinskih revijah, na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, bili so na televiziji itd. Ne glede na to, kje in za koga pojejo, pa je njihov cilj lepo zapeta pesem, ki razveseljuje srca pevcev in poslušalcev. Na sliki: Moški pevski zbor pred nasto- pom ob 75-letnici delovanja. T. TAVČAR $t. 50. - 14. december 1995 11 KULTURA Solčavsko s svojimi obrazi Izšla ie foiomonograflia Krajinski park Logarska ilollna. Solčavsko — Fotografije Matevža Lenarčiča, besedilo Marte Orešnik Pod visokimi vrhovi.,. Kamniško-Savinjskih Alp... v zavetju čistega zraka ... svežih gozdov... bistrih voda... se skriva... Logarska dolina. Se- dem utrinkov misli pod sedmi- mi fotografijami na prvih sed- mih straneh je zgovoren uvod v fotografsko monografijo Krajinski park Logarska doli- na - Solčavsko. Knjigo je zalo- žilo podjetje Logarska d.o.o, za celotno produkcijo pa je po- skrbelo podjetje za turizem in fotografijo EPSI iz Nazarij. Fotomonografijo so predstavi- li v torek, 12. decembra, v Zemljepisnem muzeju Slove- nije v Ljubljani. Skozi odlično fotografijo znanega slovenskega fotografa in naravovarstvenika Matevža Lenarčiča oživijo različni obrazi Logarske doline, Solča- ve, Robanovega in Matkovega kota ter Podolševe, besedilo Marte Orešnik (v slovenski, nemški in angleški različici) pa fotografijo ilustrativno do- polnjuje in še podrobneje oriše svet pod gorami. Tekst je Orešnikova zasnovala prostor- sko, tako kot bi Solčavsko do- življal popotnik. Na vsaki od domačij je opisala značilno življenje teh ljudi, ki je pustilo neminljiv ustvarjalni pečat na naravni in kulturni dediščini. V življenjskem utripu, značil- nem za eno redkih, še neokr- njenih območij v Sloveniji, so zajeti drobci krajine v vseh štirih letnih časih. Knjiga ponuja bodisi tujcu v naši deželi bodisi domačinu, ki je že ničkolikokrat doživel do- lino v osrčju Savinjsko-Kam- niških Alp, prav posebno izrazno moč. Vanjo so založni- ki uvrstili 205 diapozitivov, ki so natisnjeni na kompaktnem umetniškem papirju. Izbor fo- tografij so prepustili avtorju, ki je poleg umetniških pokra- jinskih motivov v knjigo vple- tel tudi stilno dovršene pos- netke kmetij, ljudi in njihove- ga načina življenja. V bližino posnetkov naravnih in kultur- nih vnamot-lif/-.cti ir. T----x; i velikokrat postavil človeka, ravno to pa daje fotografijam dodatno vsebinsko in prostor- sko dimenzijo. Prevladujejo intenzivne barve, ki jih doživi- mo v naravi le takrat, kadar je najlepša; zjutraj, ob večerih, pred nevihto in po njej, ob no- vozapadlem snegu ... KSENIJA LEKlČ Matevž Lenarčič je fotograf, alpinist, jadralni padalec in popotnik, predvsem pa ljubi- telj narave. Plezal je v polar- nih prostranstvih Grenlandije, dvakrat v Patagoniji, Himala- ji, povzpel se je na vrh osemti- sočaka Broad Peak v Pakista- nu. Diplomiral je ne Biotehni- ški fakulteti v Ljubljani iz bi- ologije, od leta 1991 pa se pro- fesionalno ukvarja s fotografi- jo pri podjetju EPSL Marta Orešnik vlaga veliko truda v spoznavanje in ohra- njanje naravne in kulturne de- diščine v svojem okolju. Zani- manje za solčavsko zgodovino ji je vzbudil oče Valentin Vi- der. Diplomirala je na Pedago- ški akademiji v Ljubljani, smer slovenski jezik in likovna vzgoja, že vrsto let pa poučuje na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah. Ena izmed njenih želja je, da bi privabila mladino od sodobnih medijev k dobri stari knjigi. Fotografija z naslovnice. V knjigi Krajinski park Logarska dolina - Solčavsko je objavljenih 205 diapozitivov. Razplesani december Po uspešnem gostovanju v Švici bo Plesni forum Celje s predstavo Škrat Sanjavec ves december razveseljeval tudi otroke po vsej Sloveniji. Do konca meseca bo Škratek obiskal otroke v Mariboru, Brežicah, Rogaški Slatini, Izoli in Ljubljani, sodeloval bo na koncertu Unicefa v dvorani Golovec v Celju, priplesal pa bo tudi v celjski Interspar. Selektorica Sinja Ožbolt iz Ljubljane je predstavo izbrala tudi za Festival najboljših slovenskih otroških plesnih skupin MIGAM 95, ki bo 21. decembra v Ormožu. Poleg s Škratom Sanjavcem bo Plesni forum sodeloval na festivalu še z odlomkom iz plesne pravljice Kapljica, z avtorskimi plesi pa se bosta predstavili tudi mladi plesalki Alja Kapun in Ana Šte- fanec. Starejša skupina Plesnega foruma pripravlja ta čas no- vo predstavo z naslovom Zgodba o plesu, ki bo namenjena višji stopnji osnovnih šol in mladini. Predstava bo prvič uprizorjena 20. decembra v okviru »Tedna otroškega pro- grama«, ki bo v celjskem gledališču, uradna premiera za občinstvo pa bo januarja prihodnje leto. GOGA STEFANOVIČ - ERJAVEC Revija mladih plesalcev Jutri popoldne bo v Laškem občinska revija plesnih skupin. Na prireditvi bo sodelovalo enajst skupin, s koreografijo »Živ- ljenje« na glasbo Edvarda Griega pa se bo predstavila tudi članica celjskega Plesnega foruma Alja Kapun, ki je doma iz Rimskih Toplic. Na odru Kulturnega centra bosta najprej i.aple- sali plesni skupini iz vrtcev Laško in Rimske Toplice, nato pa se bodo s koreografijo »Pot okoli sveta« prvič predstavili tudi člani nedavno ustanovljene plesne šole Lukec. Na reviji bodo sodelo- vale še plesalke iz osnovnih šol Jurklošter, Laško in Rimske Toplice, nastopile pa bodo tudi mlajša in srednja mažoretna skupina ter mažoretna skupna Laško, ki bo izvedla akrobatski ples z mažoretno palico. JI Sernec v Laškem dvorcu Od 1. decembra je v galeriji Laški dvorec na ogled razstava Grafične vizualne komunikacije oblikovalca Simona Serneca. V Trbovljah rojeni grafični oblikovalec, ki sodi v mlajšo generacijo ustvarjalcev, se v Laškem predstavlja s svojim boga- tim opusom oblikovanja celostnih podob prireditev, zasnov industrijskega oblikovanja ter plakatov in koledarjev. Serne- čevo grafično oblikovanje temelji na izvirnem, duhovitem in včasih paradoksalnem kombiniranju že obstoječih vizualnih sestavin, kot so fotografije, stari tiski, risbe ter najrazličnejši znaki in emblemi. Zato njegove rešitve celostnih podob, tisko- vin in koledarjev kljub veliki meri prefinjene elegance čestokrat spominjajo na princip »organskega elekticizma« Studia Novi kolektivizem. JI j Dva nastopa Mešanega komornega zbora Celje Prejšnji četrtek so pevci MeKPZ - Celje priredili svoj prvi koncert v sezoni 1995/ 96 v Pivnici zdravilišča Ro- gaška Slatina. Kljub odsot- nosti zborovodje Pavla Bu- kovca zaradi bolezni, so ko- repetitorke Vida Bukovac, Bojana Hrovat in Vlasta Plavčak pripravile pester ce- lovečerni program, ki ga je občinstvo sprejelo z navdu- šenjem. Zvrstile so se skladbe od G. F. Handla Canticorum iubilo, A. Wilaerta Sempre mi ridesta, S. Žarova Dve- natcat razbojnikov, B. Ipav- ca Domovini, vmes pa še vr- sta slovenskih narodnih. V soboto pa je MeKPZ Ce- lje sodeloval na tradicional- nem koncertu prijateljstva, ki je bil to leto v Izoli. Z mešanim pevskim zborom Halialetum, skupnosti Itali- janov iz Izole, in moškim pevskim zborom Foltej Hartman Slovenskega pro- svetnega društva Edinost iz Pliberka, že vrsto let neguje- jo prijateljstvo in izmenjuje- jo nastope. Zbor iz Izole kot tudi zbor iz Pliberka sta predstavnika narodnostnih manjšin v Sloveniji in Av- striji, ki skrbita za ohranitev materinščine v drugačnem okolju, kar udejanja tudi idejo o evropski skupnosti regij. Mešani komorni pevski zbor Celje je leta 1983 usta- novila skupina pevcev, da bi gojili predvsem narodno pe- sem našega in drugih naro- dov. Danes je zbor prerasel komorno zasedbo, saj šteje 45 pevcev in posega tudi po zahtevnejši zborovski litera- turi. Intenzivno delo na va- jah, čeprav vadijo samo en- krat na teden, omogoča zbo- ru živahno koncertno dejav- nost, turneje po Avstriji, Madžarski in Nemčiji in na- stope na občinskih, medob- činskih in republiških re- vijah. LEANDER LITERA S Topliškom in Karlinovo Pri Mohorjevi letni knjižni zbirki avtorja s Celjskega Iz knjižnih obvestil najsta- rejše slovenske založbe, Mo- horjeve družbe iz Celja, je zna- no, da Bosta v redni letni knjižni zbirki za leto 1996 predstavljeni kar dve deli av- torjev s Celjskega. V Mohorje- vi že sprejemajo prednaročila. Gre za knjigi Slavka Topli- ška z Gostince v virštanjskih goricah, iz občine Podčetrtek, ter znamenite Celjanke Alme Karlinove. V 146. knjigi Mo- horjevih Slovenskih večernic bo tako prvič objavljeno delo Leto vaškega življenja, ki ga je napisal Toplišek, pripoveduje pa o življenju v letih po drugi svetovni vojni, o starem in no- vem na vasi. Pisatelj iz vir- štanjskih goric je svoje prvo delo. Kozjanske romance in balade, objavil kot podlistek v Novem tedniku. Iz bogate literarne zapušči- ne Alme Karlinove, ki je bila med kandidati za Nobelovo nagrado za literaturo, pa bo Mohorjeva izdala delo Mik Južnega morja. Potopisno delo je Celjanka napisala v nem- škem jeziku, gre pa za opis de- la njene dolgoletne in samotne poti okoli sveta, v letih po prvi svetovni vojni. BJ Iz zabavne in operne glasbe Mešani zbor Celjskega pev- skega društva po spomladan- skem uspešnem proslavljanju stoletnice delovanja, nadaljuje v novi sezoni s pripravami in nastopi. Lanskoletni povsem sloven- sko naravnani spored pesmi so po slavnostnem koncertu v Ce- lju predstavili še v nekaterih okoliških dvoranah, nazadnje že v tej sezoni tudi z velikim uspehom v Laškem. Poleg teh koncertov in občasnih sodelo- vanjih na različnih proslavah, so se pevke in pevci, med kate- rimi je tudi nekaj mladih sve- žih moči, vestno pripravljali za sezono 1995/96, v kateri imajo kar nekaj zahtevnih na- črtov. Tako se bodo že v sredo. 20. decembra, predstavili v dvorani kina Union na praz- ničnem koncertu, ko bodo iz- vajali predvsem popularno glasbo. V naslednjih mesecih čakajo zbor zahtevne priprave za sodelovanje na mednarod- nem tekmovanju pevskih zbo- rov v Italiji v Gardi in za celo- večerni koncert sakralne glas- be v počastitev papeževega obiska v Sloveniji. Prvo sezo- no po stoletnem jubileju pa bo Celjsko pevsko društvo skleni- lo na gostovanju na Madžar- skem. Na popularnem prazničnem koncertu, ki bo v sredo, 20. decembra, ob 19.30 v unionski dvorani, bo z zborom sodelo- val tudi Celjski godalni orke- ster pod vodstvom dirigenta Nenada Firšta. Spored je obli- koval zborov dirigent Edvard Goršič, koncert pa bo sestav- ljen iz dveh delov: najprej bo- do pevci ob spremljavi instru- mentalnega tria zapeli nekaj skladb iz repertoarja zabavne glasbe, nato pa bodo ob sode- lovanju orkestra izvedli še de- la iz oratorijske in operne glasbene literature. Pester spored prazničnega koncerta bo povezoval dramski igralec Borut Alujevič. Celjsko pevsko društvo pričakuje, da se bodo ljubitelji lepe glasbe in zboro- vi prijatelji odzvali vabilu in prisostvovali pestremu glasbe- no-kultumemu dogodku. MB Visok jubilej v Zrečah Letos mineva 60 let organiziranega zborovskega prepevanja v Zrečah. Obletnico bodo proslavili z jubilejnim koncertom Meša- nega pevskega zbora DPD Svoboda Zreče, ki bo v večnamenski dvorani v Zrečah v nedeljo, 17. decembra, s pričetkom ob 16. uri. Razpis koncertnega abonmaja V prostorih v Gregorčičevi ulici Zavoda za kulturne priredi- tve Celje med 1. in 19. decembrom vpisujejo koncertni abonma za leto 1996. V koncertnem abonmaju so vključeni štirje koncerti, sezono pa začenjajo v torek, 19. decembra, s koncertom Slovenskega okteta ob 19,30. uri v Narodnem domu. Slovenski oktet se bo pod vodstvom Antona Nanuta predstavil z deli Gallusa, Handla, Mozarta, Schuberta in Čajkovskega. IS i Novoletni koncert v Slovenskih Konjicah Godba na pihala Slovenske Konjice, ki jo vodi Ivo Kacbek, pripravlja v četrtek, 21. decembra ob 19. uri, že peti novoletni koncert, ki bo kot po navadi v Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah. Godbeniki bodo zaigrali skladbe, ki jih vsi radi poslušamo. Tako se bodo na programu znašli skladatelji Johann Strauss, Jacques Offenbach, James Last, Vilko in Slavko Avsenik ter mnogi diTigi. Seveda bodo na koncertu kot vsako leto tudi letos gostje. To bodo učenci in učitelji Glasbene šole iz Slovenskih Konjic, za zabavo pa bosta poskrbela strašna Jožeta. Godbeniki se zahvaljujejo tudi sponzorjem, ki so poleg občine in njenega proračuna, brez katerega se ne bi dalo preživeti, tudi: Dravinjski dom, ki je poskrbel za nove notne mape, SIC Slovenske Konjice, časopis Novice in tiskarna Gracer iz Celja. Št. 50. - 14. december 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE 12 Avtobus V opozorilo Greenpeace meni, tla le Izstop Iz letirskega programa mogoč Na svoji poti po Sloveniji se je Greenpeaceov avtobus, ki je prevozil že skoraj vso Evropo, v torek ustavil tudi v Celju. Pred kinom Union so člani te mednarodne okoljevarstvene organizacije, ki ima svoje predstavništvo tudi v Sloveni- ji, Celjane seznanjal s svojo dejavnostjo, predvsem pa z možnostjo izstopa Slovenije iz jedrskega programa in zaprt- jem nuklearne elektrarne Krško. Avtobus, ki bo na poti po Sloveniji do 22. decembra, nu- di možnost ogleda različnih okoljevarstvenih oddaj in fil- mov. Sicer pa je tudi samo vo- zilo ekološko urejeno, saj ima vetrnico in sončne celice za proizvodnjo potrebne energije ter 17 filtrov, ki preprečujejo, da bi onesnaževalo zrak. Greenpeace na poti po Slo- veniji med drugim predstavlja tudi novo študijo Jedrska elektrarna Krško in možne al- ternative avtorja Michaela Stenitzerja. Greenpeace zah- teva, da se za JE ne kupuje novih uparjalnikov, ki naj bi stali okrog 35 milijard tolar- jev, pač pa naj se elektrarna zapre. Denar, namenjen inve- sticijam v Krškem, je po mne- nju Greenpeacea bolje upora- biti za razvijanje okolju pri- jaznih energetskih virov. Slo- venija ima po njihovem dovolj možnosti za nadomestitev je- drske energije. Hrvaški delež je mogoče nadomestiti z doba- vo električne energije iz tujine po enaki proizvodni ceni, kot jo danes dosega elektrarna v Krškem. Sicer pa naj bi nado- mestilo našli z modernizacijo in povečanjem obstoječih elektrarn, z ukrepi za varčeva- nje z elektriko in povečanjem energetske učinkovitosti v in- dustriji in gospodinjstvih. Po- višali naj bi tudi delež obnov- ljivih energetskih virov kot so biomasa, geotermija, male hi- droelektrarne, energije vetra in sonca. Kot nadomestilo JE naj bi gradili decentralizirane toplame-elektrarne in plinske elektrarne. Predlagaja tudi re- ferendum za zaustavitev JE Krško ob deseti obletnici ka- tastrofe v Černobilu. V kinu Union so zvečer za- vrteli še multivizijsko predsta- vo Atom, ki govori o uporabi, zlorabi in grozečih nevarno- stih, ki spremljajo jedrsko energijo. TC Foto: EDI MASNEC O gripi še ne moremo govoriti Množična obolenla povzročalo ¥ glavnem virusi Iz skupine Coxackle B__ Slovenijo je zajel val tako imenovanih akutnih respira- tornih infektov. Na celjskem območju je največ obolelih na širših območjih občin Celje, Velenje, Žalec in Laško. Kot nam je povedala mag. Alenka Skaza-Maligoj iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ve- čino obolenj povzročajo virusi iz skupine Coxackie B. Čeprav so se posamični primeri že po- javili, pa o gripi še ne moremo govoriti. Večina bolnikov, ki jih je prizadel akutni respiratomi infekt, ima povišano telesno temperaturo, težje požirajo, čutijo bolečine v mišicah in sklepih, pogosto spremlja obo- lenje glavobol. Ljudi, zlasti otrok s takšnimi težavami je iz dneva v dan več, vendar dr. Maligojeva ugotavlja, da jih zaenkrat ni več kot na primer lani decembra, oziroma v tem letnem času vsako leto. Obole- nje, ki mu pravimo kar pre- hlad ali gripa ali viroza, kar bi bilo še najbolj pravilno, obi- čajno traja 5 do 7 dni. Zdrav- niki v tem času priporočajo predvsem počitek, mlačne na- pitke, sadje in vitamin C. Vča- sih pride prav tudi kakšen aspirinček ali podobno sred- stvo za zniževanje previsoke telesne temperature, mnogi prisegajo tudi na med in druga domača zdravila. V vsakem primeru pa je potreben poči- tek, saj se lahko sicer pojavijo komplikacije, na primer pljuč- nica. Čeprav večino sedanjih obo- lenj povzročajo virusi iz sku- pine Coxackie B, pa so v posa- mičnih primerih ugotovili tudi okužbe z virusom Influenza A, torej z gripo. Virus, ki povzro- ča sedanje primere gripe, je zajet tudi v cepivu, s katerim letos cepijo proti gripi. Kot pravi dr. Maligojeva, za cep- ljenje še ni prepozno. Cepijo se lahko ljudje, ki še niso bili v stiku z obolelimi, to pa je mo- goče opraviti v prostorih Za- voda za zdravstveno varstvo na Ipavčevi ulici v Celju. MBP Siri nelcdaj in zdaj Knllga treh avtorlev o tratllclll sirov Pri Kmečkem glasu je v na- kladi 3000 izvodov pred krat- kim izšla knjiga z naslovom Siri nekdaj in zdaj, ki so jo ob degustaciji sirov predstavili v torek dopoldne v Mlekarni Ce- leia v Aiji vasi. Predstavitve sta se udeležila tudi dva od treh avtorjev zajetne, z izjem- no lepimi fotografijami Stoja- na Gorupa opremljene knjige, ki bo ta čas lahko tudi posebej lepo darilo, je med drugim knjigi na pot dejal Boris Dol- ničar, direktor Kmečkega glasa. Dr. Stanko Renčelj je za knjigo prispeval večino gradi- va in zato prehodil vse še tako skrite in oddaljene kmetije in kotičke naše dežele, kjer je bi- lo in je še doma sirarstvo. Dru- gi avtor, dr. Bogdan Perko pa je prispeval znanje o tem, kako izdelati dober sir. Dragocen pa je tudi uvod k temu delu, dr. Janeza Bogataja o sirarski de- diščini na Slovenskem. Knjiga je pisana poljudno, a vendar s številnimi zanimivi podatki o izdelkih iz mleka, posebej v naši deželi, pa tudi pri bližnjih sosedih. Zasnova- na je po področjih, je povedal na predstavitvi dr. Stanko Renčelj, in tako je v njej mogo- če najti zanimive razlike med posameznimi področji, kjer se ukvarjajo s pridelavo mlečnih izdelkov, ki so v knjigi pred- stavljeni kot etnološko, turi- stično in gospodarsko boga- stvo dežele na sončni strani Alp. Zanimivi so bili zlasti obiski hribovskih kmetij, kjer je bilo zaznati, da pri nas pre- malo naredimo za ohranjanje sirarstva. Propada se po ma- lem rešuje le Velika planina, je dejal avtor. Pa tudi domača imena sirov na Slovenskem bi bilo potrebno zaščititi, saj je tradicija sirov pri nas bogata. K temu bogastvu je veliko pri- pomogla tudi knjiga o Sirih nekdaj in zdaj, ki je lahko tudi kot neke vrste sprehod od pre- teklosti k sedanjosti in je bral- cu zavoljo svoje vsebinske in likovne opreme (Stane Oblak), hkrati ponujena tudi kot dra- gocen učbenik. MATEJA PODJED Foto: SHERPA S predstavitve knjige Siri nekdaj in zdaj: dr. Stanko Renčelj, glavni avtor, urednica Tanja Rejc in dr. Bogdan Perko, soavtor knjige. Popravek V prispevku o Otroškem veselju v Intersparu, objav- ljenem v prejšnji številki Novega tednika, je prišlo do napake v delu, ko smo predstavljali menda naj- večji adventni venec v Slo- veniji. Spletli so ga v Cvet- ličarni Gojtan v Šmarju pn Jelšah. Za napako se opra- vičujemo. Na Šmoiior! Planinsko društvo Laško vabi to soboto, 16. decembra, v Dom na Šmohorju, kjer bodo pripravili planinski ples in do- mače koline. Ves dan bodo stregli z domačimi dobrotami, zvečer od 18. ure naprej pa bo- do poskrbeli tudi za glasbo in veselo razpoloženje. M. MAROT Javni zavod Celjske lekarne obvešča prebivalce Ce- lja in okolice, da bo v so- boto, 16. decembra le- tos začela s poslova- njem nova enota Javne- ga zavoda - lekarna No- va vas v Celju, Ulica bratov Vošnjakov 12. Lekarna bo odprta od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 13. do 18., ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Naj se v njej dostojno srečujeta bolnik, ki potre- buje zdravilo, in farma- cevt, ki mu zdravilo pri- skrbi, ter z informacijo za varno uporabo zdravila pomaga povrniti izgub- ljeno zdravje, še zdrave- mu pa ga pomaga ohra- niti. iff. 50. - 14. december 1995 13 NASI KRAJI IN LJUDJE NOVi-TjPNIK Oh petdesetletnici UNICEFA y nedeljo so otroci prevzeli medije, v ponedeljek pa Je ves svet obšel UNICEFOV protivojni program v ponedeljek, 11. decembra, je bila obletnica ustanovitve mednarodne or- ganizacije UNICEF, ki bo naslednje leto praznovala petdesetletnico, s praznovanjem katere je UNICEF pri- čel že ob letošnji obletnici, torej v tem tednu. Tako je bil v nedeljo, 10. decembra, ponovno organiziran mednarodni dan, ko otroci prevzamejo medije. Slovenski odbor UNICEFA se je ak- tivnostim v okviru tega dneva letos pridružil prvič, prošnji odbora za so- delovanje pa se je odzvalo kar nekaj lokalnih in komercialnih radijskih postaj, pa tudi nacionalni radio in te- levizija, ki je nedeljsko dopoldne na prvem programu v oddaji, ki sta jo vodila otroka, posvetila UNICEFU in predvsem pravicam, ki jih imajo ozi- roma naj bi jih imeli otroci. Tako se je Slovenija pridružila več kot 140 drža- vam po vsem svetu, ki so do sedaj sodelovale v tej akciji, v kateri je lani \ sodelovalo okoli dvatisoč medijskih^ ustanov z vsega sveta. | V ponedeljek, 11. decembra, na dan' obletnice ustanovitve, pa je UNICEF j po vsem svetu objavil protivojni pro-^ gram, v katerem so zapisali, da je eden \ od glavnih vzrokov za nasilje revšči-! na, zaradi česar bo UNICEF v prihod- ' nosti namenil še več pomoči siromaš- ; nim diaižbam in s tem skušal prepre-^ čevati nastajanje novih kriznih žarišč, i V okviru protivojnega programa UNI-' CEF poziva tudi k vsesplošnemu boj- \ kotu in prekinitvi vsakršnih stikov s\ firmami, ki so na kakršen koli način povezane z vojaškimi minami alil kakšnim drugim orožjem, ki škoduje' civilistom. Osnovno vodilo UNICE-1 FOVEGA protivojnega programa pa i je izobraževanje, saj je, kot so zapisa-^ li, otroke potrebno naučiti razlikovati j med nasiljem in mirom ter jih sezna- niti z vsemi prednostmi slednjega. Slovenski odbor za UNICEF pa si bo prizadeval predvsem za pomoč otro- kom, ki jih je prizadela vojna v nekda- nji Jugoslaviji. Predsednica Slovenskega odbora za UNICEF Andreja Crnak Meglic je v poslanici ob začetku praznovanja pet- desetletnice UNICEFA opisala te- meljne naloge UNICEFA, ki se izvaja- jo v najrevnejših in nerazvitih drža- vah sveta ter na kriznih področjih. Preventivni programi za zmanjševa- nje obolevnosti in smrtnosti otrok, dvigovanje ravni osnovnega izobraže- vanje, enakopravno obravnavanje de- klic, nudenje najnujnejše pomoči v krajih, ki jih prizadenejo naravne ne- sreče, vojne in druge katastrofe, so temeljne naloge UNICEFA. Slovenski odbor za UNICEF je za uresničitev; teh nalog v letošnjem letu prispeval' skoraj 850 000 dolarjev, ki so jih zbra- li predvsem s prodajo UNICEFOVIH izdelkov, pri čemer Slovenija v svetu zavzema častno drugo mesto po pro- daji na prebivalca. Sicer pa je Slovenski odbor UNI- CEFA v letošnjem letu pripravil Situ- acijsko analizo o položaju otrok in žensk v Sloveniji, ki celovito osvetlju- je položaj in trende razvoja v sloven- ski družbi. Pripravili so obravnavo in pripombe na Vladno poročilo o ures- ničevanju otrokovih pravic. »Da bodo otroci zares imeli prednost, moramo združiti še več moči. Tako bomo po- stali sila, ki bo lahko preko vplivanja na legalne institucije izborila boljše pogoje za življenje otrok tudi v slo- venski družbi,« je v poslanici ob obletnici ustanovitve UNICEFA zapi- sala predsednica Slovenskega odbora Andreja Čmak Meglic. NINA M. SEDLAR Več prostora v gornjegrajskem vrtcu v Goinjem Gradu so v pone- deljek, 11. decembra, odprli prizidek k starem vrtcu. Gor- njegrajska občina se je letos lotila razreševanja prostorske stiske v vrtcu in za prizidek, s katerim so pridobili 23 kva- dratnih metrov površin, odšte- la 1,3 milijona tolarjev. V no- vih prostorih bo naposled lah- ko pričela z delom logopedi- nja, del prizidka pa bo name- njen garderobi za otroke. Ob novogradnji so poskrbeli tudi za prenovitev sanitarnih pro- storov za zaposlene v vrtcu. Ena od novosti pa je tudi ta, da bosta vrtca v Gornjem Gradu in Bočni od novega leta dalje sodila pod okrilje Osnovne šo- le Fran Kocbek Gornji Grad in ne več pod Vzgojnovarstveni zavod Mozirje. KL Sonček v Cellu Včeraj, v sredo, so v pro- storih v Gregorčičevi ulici 6 v Celju odprli še enega iz mreže dnevnih varstveno delovnih centrov Sonček Zveze društev za cerebral- no paralizo Slovenije. Dnevno varstveni center Sonček je v Celju odprla državna sekretarka za so- cialne zadeve Anka Oster- man, ves dan pa so imeli v Sončku široko odprta vrata za vse, ki jih dejavnost v centru zanima. IS Mladi ekoiogi predstavili projekt Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je tudi letos pripravila projekt »Varujmo in ohranimo Šaleško dolino«, v katerem je sode- lovalo več kot 700 sedmošolcev iz desetih os- novnih šol občin Šoštanja in Šmartnega ob Paki ter mestne občine Velenje. Namen pro- jekta je, da bi mladim približali ekološko sliko v Šaleški dolini. Ob zaključku projekta, ki so ga predstavili prejšnji četrtek v Velenju, so mladi ekologi s pomočjo občinske zveze prijateljev mladine in Erica, inštituta za ekološke raziskave, izdali zbornik in na ta način predstavili, kakšno je stanje na področju ekologije v njihovem oko- lju. Organizatorji so pripravili tudi okroglo mizo o tej problematiki, ob tej priložnosti pa so izbrali tudi najboljše skupinske plakate , sedmošolcev, ki so izstopali po idejni zasnovi, izdelavi in predlogih. Prihodnje leto bo lahko v podobnem projektu sodelovala naslednja ge- neracija šaleških sedmošolcev. KL Merjenje sladkorja V organizaciji Društva za boj proti sladkorni bolezni Ce- lje bo jutri, v petek, med 15. in 17. uro v prodajalni Fit-Medi- co v centru Interspar brez- plačno merjenje kr\'nega slad- korja. Petkovo popoldne bo v tej prodajalni tudi v znamenju predstavitve pomena in vpliva ioniziranja in čiščenja zraka za zdravje. Predstavili bodo ionizatorje in čistilce zraka Amcor z elektrostatičnimi in mehanskimi filtri, ki ugodno vplivajo na kronične bolezni dihal, alergije in splošno zdravstveno počutje. V soboto pa bo v prodajalni Fit-Medico srečanje z numerologinjo Naco Jermanj ter predstavitev koz- metike Afrodita iz Rogaške Slatine. IS Zima, zima bela čeprav vremenoslovci za to zimo napovedujejo še veliko snega, se Jože Novak iz Košnice ni mogel upreti prvi beli skušnjavi. Naredil je tri metre visokega sneženega moža, ki bo, če bo vreme ugodno, lahko še dolgo z metlo pozdravljal mimoidoče. Foto: SHERPA Zadnji gamsov skok Jože Delopst iz Šoštanja, lovec iz Lovske družiile Smrekovec, je pod vrhovi mozirskih planin pred kratkim zalezel kapital- nega gamsa in ga z dobro odmerjenim strelom položil na skalno polico. Žalostno in veselo. Kakor kdo gleda na to reč. Dogodek, ob katerem se je lovec veselil, je za fotografa kar malce šokan- ten. Delopstovo zbirko trofej bo krasilo še to rogovje gamsa z berloške »Šluhtne« nad Belimi Vodami. Po besedah domačinov se na tem območju podi še najmanj kakšnih trideset gamsov, letos pa naj bi odstrelili še dva. j. MIKLAVC Snega kot že dolgo ne Savinjčane je prejšnji teden predvsem s svojo obilnostjo presenetil Miklavžev sneg, ki pa je najbolj razveselil otroke, ki so se z vsem žarom predali zimskemu veselju. Najmlajši v svoji igri ne mislijo na drago smučarsko opremo in še dražje smučarske karte, za njihovo veselje so dovolj Vzpetine in kupi snega v bližini doma. Posnetek je iz Žalca. T. T. Šentiljsko božično drevo je že pokonci Letos so v Velenju s postavitvijo božičnega drevesa malce pohiteli, morda tudi zato, ker so pred dnevi ravno to mesto razglasili za najbolj urejen kraj v Sloveniji. Šentiljčani so prav tako kot v prejšnjih petih letih pripeljali na Titov trg svoje božično drevo. Letos je veliko smreko daroval Milos Miklavžin, kmet iz zaselka Kot v Šentilju. Drevo so pomagali krasiti tudi številni meščani in svoje delo so dobro opravili. L OJSTERŠEK Št. 50. - 14. december 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE 14 Veliki apostol stenografije Pred osemdesetimi leti je v glavnem bolgarskem mestu Sofiji umrl profesor Anton Be- zenšek, ki je bil doma iz Bu- kovja pri Frankolovem. Kar 35 let svojega najbolj ustvarjal- nega življenja je preživel v So- fiji in Plovdivu. Zakaj in kako je prišel tja? Rojen je bil 15. aprila 1854 leta v vasi Bukovje pii Fran- kolovem, očetu Juriju in mami Marjeti, rojeni Kranjc. Tonej, kakor so ga klicali doma, je najprej hodil v ljudsko šolo v Frankolovem, kjer je bil dele- žen posebne pozornosti učite- lja Filipa Kodermana, ki ga je nagovoril, oziroma njegove starše, da so ga vpisali v celj- sko gimnazijo. Bil je marljiv dijak, zato ga je celjska opatija vzela na brezplačno stanova- nje in hrano. S prijateljem Jo- sipom Lendovškom sta postala varovanca celjskega opata Matije Voduška. Že v dijaških letih se je Be- zenšek seznanil s stenografijo, bil pa je tudi zelo zavzet orga- nizator. Na celjski gimnaziji je leta 1873 ustanovil prvo slo- vensko dijaško društvo »Bese- da«, zaradi spora z enim od gimnazijskih profesorjev je Bezenšek opravil zrelostni iz- pit na zagrebški Veliki gimna- ziji. Ves čas se je ukvarjal s stenografijo in z zgledi po če- ški šoli (tesnopis) je izpolnje- val slovensko. V dijaških letih se je poskusil tudi v literaturi in je napisal več pesmi in kraj- ših proznih besedil. Univerzo je obiskoval v Za- grebu, kjer je študiral slovan- ske jezike pri dr. Leopoldu Geitlerju in se seznanil z oče- Krvodajalski akciji v Zdravilišču Laško Območna organizacija Rde- čega križa Laško bo v sodelo- vanju s krajevnimi organizaci- jami Rdečega križa Laško, pri- pravila še zadnji krvodajalski akciji v letošnjem letu. Krvodajalski akciji bosta v Zdravilišču Laško in sicer v četrtek, 21. in 28. decembra, med 7. in 11. uro. Krvodajalce in ostale obča- ne, stare od 18 do 65 let, vljud- no vabijo, da z darovano krvjo pomagajo reševati zdravje in dragocena življenja ljudi v celjski bolnišnici. V. MAROT tom hi-vaške stenografije Fra- njom Magdičem. Pozneje sta se razšla, ker je Bezenšek hotel sestaviti stenografijo za vse slovanske narode in s tem pre- magati jezikovne ovire med njimi. To mu ni uspelo. Ko je imel dr. Janez Bleiwe- is v Ljubljani svojo 70-letnico, se je te slovesnosti udeležil tu- di znani bolgarski pesnik in akademik Spas Vacov. Ko je govoril, ga je Bezenšek steno- grafiral v bolgarščini in to so si Bolgari zapomnili. Čez čas je dobil vabilo iz Sofije od bol- garskega finančnega ministra Grigorija Načoviča, naj pride v Sofijo, da bi ustanovil vladni stenografski urad. In Anton Bezenšek, tedaj že profesor, se je septembra leta 1879 odpra- vil v Sofijo. Z vso vnemo se je lotil dela in vzpostavil steno- grafski urad v novem bolgar- skem parlamentu, sčasoma pa je tudi sestavil povsem novo bolgarsko stenografijo. Prido- bil si je nove učence in dosegel, da so stenografijo poučevali tudi na gimnaziji. Ves ta čas je vzdrževal stike z domačim krajem in hodil redno na po- čitnice v Bukovje. Izdajal je strokovno stenografsko revijo Jugoslovanski stenograf. Veli- ko je potoval in pisal s poto- vanj, zato so njegovi tovrstni spisi dokaj zanimivi. Sodelo- val je s stenografskimi društvi v Pragi, na Dunaju, V Miinc- henu in Dresdenu, leta 1889 pa je bil v Parizu na svetovnem stenografskem kongresu edini udeleženec od južnoslovan- skih držav. Ob letošnji obletnici smrti so se ga frankolovski rojaki spet spomnili z razstavo o njego- vem delu in življenju, predsta- vitvijo šolske raziskovalne na- loge, proslavo in izdajo publi- kacije. Tudi v Bolgariji je pisal strokovne knjige, veliko je prevajal, delal v vladnem ste- nografskem uradu in poučeval na gimnaziji klasične jezike in stenografijo. Ko je moral za nekaj let v Plovdiv, je tam ustanovil mestno pevsko dru- štvo oziroma pevski zbor. Bil je pobudnik za ustanovitev zveze vseh pevskih društev balkanskih držav. Veliko se je ukvarjal s čebelarstvom. Poro- čil se je sorazmerno pozno s svojo daljno sorodnico Heleno Vezenšek in imel z njo sina Ci- rila in hčerko Elenko, ki pa je že v mladosti umrla. Čeprav je pozneje profesor Fran Novak napisal novo slo- vensko stenografijo, je sam priznal, da je Bezenšek opravil za slovensko stenografijo izredno dragoceno delo. V Franciji si je pridobil viteški naziv, v Bolgariji še danes de- luje stenografsko društvo z njegovim imenom, Bolgari so leta 1979 izdali poštno znam- ko z njegovim likom, ima pa tudi svojo ulico v Sofiji in Plovdivu. Anton Bezenšek je bil velik rodoljub in nikoli ni pozabil na svojo domovino in na svoje Bukovje, ki se zdaj imenuje Bezenškovo Bukovje. Bil pa je tudi velik zagovornik slovan- skega bratstva. Kot humanist se je zavzemal za sožitje in spoštovanje različnih kultur. Stenografija je kljub vsej elek- tronski tehniki še danes aktu- alna. Profesor Anton Bezenšek je bil njen goreči ne le preuče- valec, temveč tudi propagator. DRAGO MEDVED V Šoštanju so odprli novo športno dvorano Prejšnji petek so v Šoštanju slovesno odprli novo športno dvorano pri Osnovni šoli Biba Roeck. Športni utrip kraja bo ravno s to novo pridobitvijo veliko bolj pester, saj se bodo v telovadnici odslej lahko odvijali pomembnejši športni dogodki, obenem pa bo predstavljala pravšnji prostor za udejstvovanje mladih in rekreativnih športnikov. Športno dvorano je ob finančni pomoči nekaterih podjetij, denimo Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, gradila krajevna skupnost Šoštanj. Ta objekt, v katerega so vložili približno 160 milijonov tolarjev, je zadnji v vrsti objektov, ki so jih gradili s krajevnim samoprispevkom. Telovadnica bo lahko pod svojo streho sprejela 1200 gledalcev. KL, Foto: A. OJSTERŠEK Z gladovno stavko do svojih zahtev Doroteja Nemec je z gladov- no stavko začela 14. novem- bra, ko je popolnoma obupala nad uradnimi postopki in iskanjem svoje pravice, kakor sama pravi. Po neuradnih informacijah je odločitev sodišča o sporu med njo in Ano Jančar, ki ji po besedah Nemčeve še vedno dolguje denar za prodano hišo v Laškem, kjer je prej živela Doroteja, znana. O pritožbi na prvotno odločitev sodišča je odločalo višje sodišče v Celju že prejšnji petek, vendar o od- ločitvi ni bila niti Nemčeva ni- ti njena odvetnica do včeraj, srede, IS.decembra, sploh ob- veščena, čeprav so o zadevi razsojali v rekordno kratkem času ravno zaradi ogroženosti življenja Doroteje Nemec. Kot je znano, je hišo Jančar- jeva prodala družini Plavčak, dogovorjene vsote za hišo pa, kot pravi Nemčeva, ni dobila. Ko Doroteja Nemec ni več vi- dela drugega izhoda, je začela gladovno stavkati že pred me- secem dni. Nemčeva pravi, da zahteva svoj denar od prodane hiše. »Stavkala bom, dokler ne bom dobila denarja, ki mi ga Jančarjeva za mojo hišo dol- guje in mi tudi pripada. Ža- lostno je, da moram za svoj denar tako prosjačiti in dobe- sedno beračiti. Hočem dobiti denar v vrednosti sto tisoč nemških mark, kot je bilo do- govorjeno in od te vsote ne od- stopam, saj se zavedam, da mi pripada več kot le to. V prime- ru, da denarja ne bom prejela, se bom vselila nazaj v hišo v Laškem, kjer sem živela ne- koč, saj je potemtakem še ved- no moja, če mi nočejo dati de- narja zanjo. Takrat bom tudi prenehala gladovno stavkati.« D.S.; Foto: EDI MASNEC Končno razsodbo sta tako Do- roteja Nemec kot tudi Ana Jančar po vsej verjetnosti pre- jeli prav danes, 14. decembra, saj je bila razsodba včeraj po- poldne, po zaključku redakcije in v času, ko se je časopis ti- skal, že napisana. O njeni vse- bini bomo poročali v prihodnji številki. 65 let vodooskrbe v Šaleški dolini Danes bodo v dvorani Kulturnega doma v Šoštanju slovesno obeležili 65 let vodooskrbe v Šaleški dolini. Prireditev je pripravilo Komunalno podjetje Velenje, ki upravlja več kot 420- kilometrski vodovodni sistem s številnimi zajetji, čistilnimi napravami, z zbiralniki ter vodo- vodno inštalatersko delavnico. Prvi vodovod v Šaleški dolini so zgradili leta 1930 od Belih Vod nad Šoštanjem do Gorice nad Šoštanjem in tako preskrbeli takratnim prebivalcem zadostne količine zdrave, pitne vode. Sistem se je v minulih letih zelo razmahnil, intervencijske ekipe vodovodnih delavcev na terenu (na sliki) pa aktivno delajo tudi pozimi. JOŽE MIKLAVC Gasilke iz Šaleške doline na tradicionalnem srečanju Prejšnjo soboto so se na tradicionalnem, že desetem srečanju gasilk Šaleške doline zbrale članice Gasilske zveze Velenje in številne predstavnice vseh gasilskih društev občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. V gasilskem domu v Gaberkah pri Šoštanju so jim ob pomoči vodstev posameznih društev, predvsem pa pokroviteljev in mentorjev, pripravili prijeten kulturni pro- gram. Gasilke je obiskal celo Miklavž v spremstvu z Luciferjem in njegovim pomočnikom. Članice gasilskih društev so s to prireditvijo obeležile desetletno druženje, pohodništvo po planinah in organizirano gasilsko dejavnost. _ JOŽE MIKLAVC Št. 50. - 14. december 1995 15 NASI KRAJI IN LJUDJE Med ekspresnimi pošiljkami Dolgoletni železničar Stanko Koritnik Ima zanimive spomine Stanko Koritnik iz Zibike na Kozjanskem je preživel na železnici več kot tri desetletja. Ko je slekel vojaško suknjo, je povprašal za službo pri celj- skih železničarjih. Sprejeli so ga, začel je kot skladiščni de- lavec v tovornem skladišču, tam kjer je danes parkirišče celjske železniške postaje. Na železnici je tudi ostal. Doma, na kmetiji staršev, je bilo pet bratov in sester, neka- teri bi radi šli v šole, pa pravih možnosti takrat ni bilo. Kmalu po začetku zaposlitve na že- leznici, leta 1963, se je izobra- zil za transportnega skladišč- nika ter začel z delom v skla- dišču za ekspresne pošiljke, kjer je ostal ves preostali čas zaposlitve. Tovorno skladišče so nato preselili v Čret, ek- spresno pa je še danes v po- Stanko Koritnik v družinskem krogu. Zanimivosti iz železničarske službe zanimajo tudi ženo Anico ter njune otroke. Pomoč alkoholikom in ljudem v stiski Približno tretjina otrok iz družin, kjer vlada alkohol, kasneje zabrede v alkoholi- zem. Sinovi očetov alkoholi- kov imajo štirikrat, hčere ma- ter alkoholičark pa trikrat večjo možnost, da tudi sami postanejo alkoholiki. Kar tri četrtine uživalcev trde droge izhaja iz družin, v katerih je eden od staršev alkoholik. To so ugotovitve strokov- njakov, koliko gorja povzroča alkoholizem v slovenskim dru- žinah, pa zelo dobro vedo tudi socialni delavci. V žalskem Centru za socialno delo so se zato odločili, da bodo posku- šali pomagati vsem tistim, ki se srečujejo s tem problemom in ki ponovno želijo lepšega življenja zase in za člane svoje družine. Januarja naj bi v ok- viru tega centra začela z delom posebna skupina, v okviru ka- tere naj bi se srečevale druži- ne, kjer imajo težave zaradi al- koholizma oziroma nasploh zaradi problemov v dnažini. V žalskem zdravstvenem domu sicer že delujejo skupine, v ka- tere so vključeni predvsem zdravljeni alkoholiki, v Centru za socialno delo pa bodo po- skušali k sodelovanju priteg- niti celotno družino. Projekt vodi socialna delavka Irena Potočnik. V žalskem Centru za socialno delo so ljudem, ki imajo težave z alkoholizmom in vsem drugih ljudem v stiski na voljo tudi informacije po telefonu in sicer vsak ponede- ljek od 8. do 13. in vsako sredo od 13. do 15. ure. Telefonski številki sta: 715 558 in 715 212. IB Center za socialno delo Žalec Pomoč alkoholikom in drugim ljudem v stiski informacije po telefonu 063 715 558 ali 715 212 vsak ponedeljek od 8. do 13. ure, vsako sredo od 13. do 1 ure slopju železniške postaje v sre- dišču mesta. V skladišču so imeli veliko dela, saj so včasih več tovorili po železniških ti- rih kot po cesti. Z vlakom, s posredovanjem skladišča za ekspresne pošiljke, so preva- žali vse mogoče, od prašičev in kokoši z različnih koncev nek- danje di-žave, pa makedonski paradižnik ter srbsko grozdje. V ekspresnem skladišču so vse to raztovorili, sprva kar z ro- kami, saj še niso imeli sodob- nih tehničnih pripomočkov. Med vsem mogočim so tudi dandanašnji paketi s filmi, ki jih pošiljajo od kinodvorane do kinodvorane. Prva leta so ljudje tovorili veliko koles, največ v smeri Podravja, v ptujsko smer. Ve- liko ljudi od tam je našlo delo v industrijskem Celju. Nekate- ri so bili iz odročnih krajev, za konec tedna ali za praznike pa so se vračali domov. Z železni- ških postaj so imeli nekateri do doma še zelo dolgo pot, jav- nega avtobusnega prometa ni bilo, zato so nadaljevali pot s kolesom. Včasih so iz ekspres- nega skladišča naložili v tisto smer poln vagon samih koles. Namesto kave Celjsko ekspresne skladišče so prva leta veliko uporabljali tudi ljudje iz drugih krajev širšega celjskega območja, saj so pomembnejše nakupe opra- vili v Celju. V drugih krajih so imeli v trgovinah še malo i?bi^ re, zato so kupljene gospodinj- ske aparate in podobne stvari spravili domov s pomočjo že- leznice. Iz celjskih trgovin .so kupljeno blago dostavili v že- lezniško ekspresno blagajno, od tu pa na postaje Šmarje pri Jelšah, Rogatec, po Savinjski dolini in drugam. Iz trgovin so stvari dolga leta vozili na po- stajo kar s triciklom, šele poz- neje s tovornjaki. Stanko Ko- ritnik se iz prvih let zaposlitve spominja, da so si celo v veliki Tkanini pomagali s konjsko vprego. Kot skladiščnik je vsa leta poslano prevzemal ter poskr- bel, da so s sodelavci naložili pravočasno. Vsa leta so se od- lično razumeli. Delo je oprav- ljal z velikim veseljem, z lju- beznijo, zato je delavnik minil hitro. V treh desetletjih službe je približno polovico časa pre- živel v nočni izmeni. Včasih, ko je prišel utrujen od doma- čega, kmečkega dela, je pre- magal spanec tako, da si je obraz osvežil z vodo. Pitje ka- ve prva leta še ni bilo v splošni navadi, cigaretnega dima pa nikoli ni maral. Tudi na vlaku, med potjo na delo, se je izogi- bal kadilskega oddelka. Iz domače zibiške doline je do Celja nad trideset železni- ških kilometrov, do postaje pa je imel približno pol ure pe- špoti. Zjutraj je vstajal ob pol štirih, saj je jutranji delavski vlak, s parno lokomotivo, po- treboval nekoč do Celja več časa. Na vlaku z lesenimi se- deži je bila velika gneča. Prva leta ni bilo toliko avtobusov in osebnih avtomobilov. V naj- hujši zimi so med vožnjo zmr- zovali, kajti ko je zmrznila pa- ra, je odpovedalo tudi parno ogrevanje. Nekoliko drugače je bilo tudi v času rednih po- vodnji na Pristavškem polju, ko je zmanjkalo velike poljske bližnjice ter je bilo na pristav- ško postajo po cesti kar triče- trt ure pešhoje. Ponoči je opa- zoval, koliko dežuje, zato da je po potrebi prej vstal in prispel na delo pravočasno. Danes, v letih po ureditvi Mestinjščice, povodnji tako rekoč ni več, ljudje se večino- ma vozijo z avtomobili, s so- dobnim vlakom pa bistveno manj. Lepo urejena zibiška dolina postaja turistični kraj. Uubezen do zemlje Ljudem je znano, da je Stanko Koritnik veliko delal tudi na svoji kmetiji v Pusti- kah nad Zibiko. Njegovi starši so ga, skupaj z bratoma in sestrama, vzgaja- li v veliki ljubezni do zemlje. Živeli so na razmeroma veliki kmetiji, oče je bil vojni inva- lid, zato so več postorili drugi družinski člani. Večina bratov in sester se je odločila za kmečki stan. Brat Franci je v Celju, Jože gospodari na zibi- škem domu, sestra Milka se je poročila na kmetijo v Soten- skem pri Šmarju, Hedvika pa na kmetijo v Bodrežu pri Šen- tvidu. Tudi njihov brat, želez- ničar Stanko, se je odločil za kmetovanje. Najprej, v fantov- skih letih, je kupil staro gorco na bližnji Škofiji ter postavil novo. Poročil se je s sovaščanko Anico, ki je vzorna žena, mati ter gospodinja. Kmetijo v Pu- stikah so kupili v prvih letih Stajikove železniške službe. V stari leseni hiši ni bilo ob na- kupu ne elektrike ne vodovo- da. Delavna zakonca Koritnik sta poskrbela za sodobnejše bivanje in takoj začela z grad- njo nove hiše, postavila sta hlev, kupila stroje. Anica Ko- ritnik se je odločila za delo kmečke gospodinje, skrbela za družino, dom in kmetijo, ko ni bil v službi pa ji je pridno po- magal mož Stanko. Njun naj- starejši sin, Silvo, je že poro- čen. Vili je elektrotehnik, Ani- ta pa bo frizerka. Stanko Ko- ritnik pravi, da mu največ po- meni družinska sreča. Odkar ne hodi v službo, mu seveda ni dolgčas. Potem ko na kmetiji jesenski pridelek po- spravijo, dela ne zmanjka. V prihodnjih dneh bodo imeli koline, ki so še vedno kmetov družinski praznik. Takrat se zberejo sorodniki, ob takšni priložnosti se tudi poveselijo. V redkih prostih trenutkih pa prebira Stanko Koritnik že dolga leta Novi tednik. Opaža, da sta tednik in Petica še bolj zanimiva kot nekoč. V prostem času mu precej pomenijo tudi stiki z nekdanjimi sodelavci, železničarji. Le malo pred mo- jim obiskom ga je poldical pri- jatelj Tone, železničar. BRANE JERANKO Po Aškerčevih poteh Ob 140~letnici rojstva Anto- na Aškerca, ki jo bomo obele- žili prihodnje leto, so se v os- novni šoli v Rimskih Toplicah lotili projekta z naslovom »Po Aškerčevih poteh«, s katerim želijo tudi po turistični plati opozoriti na povezanost kraja z velikim slovenskim pes- nikom. Projekt je na pobudo profe- sorice Božene Orožen pripra- vila Jožica Košak, v njem pa poleg učencev in mentorjev vseh krožkov na predmetni .stopnji sodelujejo še predstav- niki vodstev krajevnih skup- nosti Rimske Toplice in Zidani Most, župnik iz Rimskih To- plic ter oskrbnik Aškerčeve domačije na Senožetah. Os- novni namen projekta je, da bi s posebnimi znaki na lesu, naj- verjetneje bo to črka A, obele- žili vsaj tri poti, ki so povezane z življenjem Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. Pi-va pot bo vodila od Rimskih Toplic do Globokega, kjer stoji domnev- na pesnikova rojstna hiša, druga pot gre proti Senože- tam, kjer je Aškerčeva doma- čija, in nato v okolico Stražni- ka, tretja označena pot pa bo peljala mimo S^ožet, Lukovi- ce. Straž in Širja do Zidanega Mosta, kjer se je Aškerc, ko je živel že v Ljubljani, sestajal s svojim bratom. Projekt bo predvidoma kon- čan do zaključka tega šolskega leta in bi* ga predstavili ob dnevu šole. ki ga v Rimskih Toplicah praznujejo 10. junija. Izdali naj bi tudi vodnik, v ka- terem bodo vsi podatki o pes- niku in o krajih, skozi katere bodo vodile označene poti. JI Darujte kri! Območna organizacija Rde- čega križa iz Šmarja pri Jelšah obvešča, da je zaradi zdravni- ške Slavke današnja redna kr- vodajalska akcija prestavlje- na. Namesto danes bo mogoče darovati kri jutri, 15. decem- bra, med 7. in 11. uro. Akcija bo v šmarskem Domu kulture. 15 iet Savinjskili rogistov Skupina Savinjski rogisti je bila ustanovljena v začetku leta 1981 v takratni Zvezi lovskih družin Savinjske doline, Žalec. Ob začetku je štela 5 članov, strokovni vodja pa je bil sedaj že pokojni Franc Verk. Skupina .se je počasi večala. Po smrti Franca Verka je strokovno vodstvo za nekaj časa prevzel Milan Lesjak, od 1989 leta pa jih vodi Tone Uplaznik, ki piše in prireja skladbe iz narodnih in lovskih pesmi. Nastopajo pri raznih slovesnostih, obletnicah, odprtjih, ob slovesu lovskih tovarišev. Hubertovih mašah. Nastopili pa so tudi že v tujini in sicer v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Skupno imajo na leto kakih 35 nastopov, jubilej, 15-letnico, pa bodo proslavili s posebnim nastopom v začetku prihodnjega leta. Na sliki: Savinjski rogisti Anton Uplaznik, strokovni vodja, Franc Kovče, pred.sednik, Slavko Cestnik, tajnik. Rok Smrke, Blaž Lesjak, Jože Dobnik, Janko Šmid, Tomislav Rus, Franc Soline. Na posnetku manjka Mirko Hribar. X tAVCAR it. 50. - 14. december 1995 ŠPORT 16 Zlato kolo za Atlanto? Letošnji dobitnik najbolj prestižne kolesarske lovorike Je Sašo Sviben Iz Prebolila - Olimpijskih Iger ¥ vožnji na kron o m eter še nI o a p I sat - Kmalu v poklicno ekipo? Našo najbolj prestižno kolesarsko lovoriko so doslej osvojili mnogi asi, od včeraj pa je dobitnik Zlatega kolesa tudi Sašo Sviben iz Prebolda, ki Je pred slabimi tremi leti iz Celja odšel k ljubljanskemu Rogu in je bil leta 1991 udeleženec mladinskega SP ter lani na Siciliji osmi v ekipnem kronometru. "Sezona je bila zame daleč najbolj uspešna, zelo sem napredoval in glede na rezultate bi moral na svetovno prvenstvo. Zaradi pomanjkanja denarja je v Kolumbiji štartal samo Pintarič, ki je še vedno boljši in morda mi bo uspela uvrstitev na olimpijske igre. Norma je zelo zahtevna, toda z močnejšim treningom bi na enodnevni dirki v Italiji ali Nemčiji lahko zadostil kriterijem," pravi 22-letni kolesar, ki je bil skozi vso sezono v zelo dobri formi. Zlato kolo je seštevek sedmih enodnevnih dirk, kakšne pa so izkušnje zvečetapnimi tekmami? Pred leti sem bil v ozadju, zdaj pa sem bolj vzdržljiv in dirko za svetovni pokal Po Slovaški sem že končal med najboljšo deseterico. Vseeno so mi še vedno bolj pri srcu težke, enodnevne dirke po valovitih cestah. Laže se pripravim in bolj motiviram za samo eno tekmo, večetapne pa zahtevajo hitrejše regeneriranje organizma, vendar se jih tudi lotevam z manjšim odporom. Kako bi Sašo Sviben opisal svoj kolesarski profil? Morda bo nekoliko neskromno, a sem še kar popolen kolesar. Zelo dober na kronometru, soliden v klancih in slabši samo v šprintih. Za slovenske razmere ni slabo; na dirkah za Zlato kolo sem bil v cilju vedno med najboljšo deseterico in zmagal v Trstu. Prebold je kar precej oddaljen od Ljubljane, zato cesta ni primerna za trening. Kako je z nabiranjem kilometrov? Letos sem jih na kolesu nabral okrog 28. 000, v novi sezoni bo potrebno dodati nekaj tisočakov. Več treniram v Ljubljani kot doma, s trenerjem in kolegi iz kluba je lažje, vedno je v bližini šef Zvone Zanoškar in za trening izbiramo manj prometne ceste na Gorenjskem. Tudi zima In sneg nista najbolj primerna za kolo, toda pedala bo potrebno vrteti tudi v naslednjih tednih, mar ne? Izhod v sili je ergometer, na katerem zaradi prevelikega znojenja lahko zdržimo največ uro. Kolesarji ne smemo počivati niti dneva, zato se s kombijem pogosto odpravimo na Primorsko, kjer redko zapade sneg in lahko treniramo v dokaj normalnih razmerah. Profeslonallzem prihaja tudi v Slovenijo. Bo ob Induralnu In drugih kolesaril tudi Sviben? Po naslednji sezoni bi se rad odpravil v tujino, med profesionalce. Najlažje se bo prebiti v kakšno italijansko ekipo, ki največ tekmujejo na enodnevnih dirkah in tovrstnih izzivom se ne bi ustrašil. Savino moštvo bo verjetno bolj usmerjeno k večetapnim tekmam in zato moje spogledovanje z Italijo. A me tudi Gira ali Toura ni strah, če bi se mi le ponudila priložnost... Običajno se taktika podredi enemu kolesarju In potrebno seje žrtvovati. Dogovor se mora spoštovati, v visoko uvrstitev posameznika je vtkana pomoč celotne ekipe in zato so delitve nagrad nepisano pravilo. Oktobra sem v Kalabriji hudo padel, si dvakrat prebil glavo in dobil lažji pretres možganov. Nisem odstopil, marveč sem nadaljeval dirko, saj sem sotekmovalcu moral pomagati do dobre uvrstitve. Novoletna želja za 1996? Na dirki Po Sloveniji morda dobiti etapo in biti na koncu povsem v vrhu, enako velja za enodnevne dirke v Italiji, rad bi še enkrat osvojil Zlato kolo, štartal na olimpijskih igrah... Da bo moj osebni pokrovitelj Plima iz Žalca zadovoljen z rezultati. ŽELJKO ZULE Publikumov reprezentančni rekorder: Branko Zupan Za reprezentanco samo Blatnik Na reprezentančni turneji po Mehiki sta Zupan In Sešlar zaigrala samo na uvodni tekmi proti domači selekciji do 23 let. Nastop se obema zato ne šteje kot uradni, ker FIFA priznava samo medsebojne tekme A reprezentanc. Na ameriški turneji je bil tudi celjski nogometaš Blatnik, kije posojen Korotanu. Na zadnji tekmi proti Mehiki (2:1) je za razliko od obeh kolegov iz Publikuma zaigral in ima zdaj dva reprezentančna nastopa (predlani je igral proti Makedoniji), Zupan ostaja pri sedmih, enkrat je bil reprezentant tudi novinec na Skalni kleti Tosič, medtem ko je bil Bajrektarevič le med rezervami. Edini velenjski reprezentant Cvikl je zbral pet tekem. Kartoni, kartoni Izola je jesenski rekorder po številu kartonov (54 rumenih In 9 rdečih), naslednji največji grešnik je Publlkum (52+6), med Igralci je brez konkurence Bajrektarevič (7+2), sodniki pa so skupaj pokazali 435 rumenih In 43 rdečih kartonov. V celjskem moštvu imajo po šest rumenih kartonov Bauman, Kamberovič in D. Romih, pet Sešlar, štiri Štancar, po dva Bulajič, Goršek, Komar, B. Romih, Ulaga in Zupan po enega Ademovič, Bašič, Cugmas, Tosič, Turk in Usnik, dvakrat je bil izključen D. Romih po enkrat pa Sešlar in Tosič. Na vrhu Rudarjeve (48+4) lestvice je s sedmimi rumenimi kartoni Ratkovič. pet jih imajo Hudarin, Pavlovič in Silo, štiri Cvikl, Doler in Zurman, tri Balagič, po dva Ekmečič, Oblak, Polovšak in Pranjič ter po enega J. Javornik, Komar in Pešič. Dvakrat je bil izključen Silo, po enkrat Doler in Pranjič. Nadpovprečno Velenje Po uradni statistiki NZS je bilo jeseni na prvoligaških tekmah 160.300 gledalcev (v povprečju na tekmo 1782), skrajnosti pa sta Maribor s 44. 600 in Izola s 15. 500 gledalci. Rudarjeve igre je gledalo 32. 400 ljudi (v povprečju 2022) in je na robu zgornjega dela lestvice. Na Publikumovih tekmah je seje zbralo 20. 800 gledalcev (v povprečju 11.*>6) in samo za Izolo je bilo manj zanimanja. Celjane so imeli bistveno več ljudi na gostovanjih (14. 400, doma 10. 400), medtem ko je bil velenjski štadion med najbolj obiskani v prvi ligi (18. 200, v gosteh 14. 200). Drugoligaškl fair-play Era Šmartno je v drugi ligi za vzor, saj ima v tekmovanju za fair play najmanj negativnih točk. Vrstni red: Era Šmartno 82, Črnuče 90, Piran, Nafta in Vevče 99, Šentjur 102, Železničar (Lj) 10.'>, Radeče 106, Koper in Domžale 110, Mengeš 112, Rudar (T) 113, Železničar (Mb) 114, Zagorje 11.5, Drava 118, Naklo 121. Kostanišek v Celju Selektor mlade reprezentance Drago Kostanjšek bo v prihodnje honorani vodja mladinske in vseh nižjih selekcij Publikuma. Do konca sezone 1997 je pogodbo podpisal Tosič, na preizkušnji za okrepitev prvega moštva so že nekaj časa na preizkušnji Zildževič (Radeče), Sivko (Rudar T) in Perše (Elan), zaradi številnih kartonov je negotava usoda Bajrektareviča, za vrnitev Blatnika pa so možnosti minimalne. Celjani bodo s pripravami začeli 4. januarja in igrali tudi na dvoranskem turnirju v Švici. Rudar v Nemčijo Rudarjevo moštvo bo s treningi začelo 6. januarja: predvidoma se bo pripravljalo v Zrečah, Tolminu in v februarju dober teden dni v bližini Duisburga, kjer naj bi odigralo tudi kakšno prijateljski tekmo. Zeleno-čmi bodo spomladi skoraj zanesljivo močnejši za Spasojeviča, Pevnika, mladega romunskega reprezentanta Lavrentiua in albanskega reprezentanta Demo. Era Šmartno oslabljena Po slabi jesenski polsezoni se ob Paki pripravljajo nekatere spremembe. Zadnje drugoligaške prvake zapuščata najboljša strelca Druškovič in Delameja, ki se odpravljata k jesenskemu prvaku Železničarju iz Ljubljane. Odhod napoveduje tudi Pire (Šentjur?), vrzeli pa naj bi zapolnili nekateri mlajši igralci velenjskega Rudarja. , Košarka A-1 liga Moški - 13. krog: Kovinotehna-Litija 97:61 (.52:22); Petranovič 2.5, Zaletel, Jagodnik, Tiller 14, Stavrov 12, Kobale 8, Ritoper 6, Cizej 4; Satex-Rogaška 117:92 (57:48); Novakovič 26, Mičunovič 24, Lerič 22, Petrovič 9, Sušin 6, Mesič 5; Triglav-Litostroj 70:69, Interier-BWC 87:74, Idrija- Helios 68:81, Olimpija- Republika 78:71. Vrstni red: Olimpija (+) 25, Interier 23, Idrija, Kovinotehna 21, Satex, Rogaška 20, Litostroj, BWC 19, Helios 18, Republika, Triglav (+) 17, Litija 16. Ženske - 12. krog: Ježica- Celje 91:63 (40:32); Obrovnik 14, Polutnik, Germ 13, Jurše 11, Vodopivec 8, Potočnik 4; Unior Atras-Odeja 73:75 (65:65, 35:28); Račič 29, Šporar 20, Temnik, Groleger 11, Brglez 2; Jezica ml-Ilirija 52:85, Pomurje- Maribor 51:67. Vrstni red: Jezica 23, Celje 22, Maribor 21, Ilirija 18, Odeja 17, Unior Atras 16, Pomurje 15, Jezica ml. 12. A-2 iiga Moški - 13. krog: Pivovarna Laško-Loka 76:75 (39:30); Tovornik 39, Gole, Vujovič 9, Starovasnik 7, Durnik, Jeras 4, Govc 3, G. Čop 1; Comet-Kraški zidar 79:88 (41:39); Sivka 20, Plevnik 16, Sporar 13, Nerat 8, Benič, Železnikar 6, Kožar 5, Lušenc 3, Temnik 2; Krka-Celje 102:73 (57:42); Čeko 26, Grahovec 15, Nidorfer 9, Gombač, Kitek, Djakovič 5, Jurak 4, Jesenek 3; Koper-Ježica 78:86, Olimpija ml-Slivnica 85:102, Zagorje-IIirija 82:95. Vrstni red: K. zidar (+) 25, Krka, Pivovarna Laško 23, Loka 22, Comet 21, Jezica (+), Ilirija 20, Zagorje 19, Slivnica 18, Ko- per 17, Celje 16, Olimpija ml. 13. Biiga Moški - 12; krog: Kemoplast- Maribor 81:75, Hrastnik-Plima 75:78, Janče-Elektra 85:59, Brežice-Branik 88:57, Bistrica- Kamnik 87:85. Vrstni red: Bre- žice 22, Plima 21, Kemoplast 20, Janče 19, Maribor, Kamnik, Elektra 17, Hrastnik, Bistrica 16, Branik 15. Ženske - 12. krog: Maribor ml-Celje B 59:67, Rogaška-Ilirija ml. 50:82, Domžale-Sežana 57:65, Jesenice-Šentvid 46:82. Vrstni red: Sežana 23, Celje B 22, Mibex ml, Šentvid 19, Dom- žale 16, Maribor ml. 15, Jesenice 14, Rogaška 10. Rokomet^ i. iiga Moški - 9. krog: Celje Pivovarna LaSko-Dobova 37:17 (17:7); Stefanovič 12, Vugrinec 7, Pungartnik 6, Leve 5, Načinovič, Tomšič, Puc 2, Šafarič 1; Fructal-Gorenje 21:21 (13:11); Plaskan, Ilič, Semerdijev 4, Čater, Ojsteršek, Kimčenko, Cvetko 2, German 1; Krško- Kodeljevo 22:22, Slovan-Litija 31:25, Jadran-Rudar 22:19, Prevent-Trebnje 26:22; zaostala tekma 6. kroga: Celje Pivovarna Laško-Slovan 28:24(15:12); Puc 11, Šerbec, Stefanovič 4, Šafarič 3, Tomšič 2, Vugrinec, Ivandija, Pungartnik, Leve I. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 18, Gorenje, Kodeljevo 12, Dobova 11, Slovan 9, Prevent, Jadran 8, Litija, Krško, Rudar 7, Trebnje, Fructal 4. ii. liga - vziiod Moški - 10. krog: Dol-Celje Pivovarna Laško B 29:29 (13:13); Pajovič, ŠantI 8, Trbojevič 5, Bon 3, Pečovnik, Buhanec 2, Pintar 1, Radeče- Gorenje B 31:23, Pomurka- Drava 39:26, Sevnica-Brežice 32:19, V. Nedelja-Krog 32:28, Polet-Ormož 20:20. Vrstni red: Radeče 18, Pomurka 15, Drava, Sevnica 14, Gorenje B 12, Polet, Ormož, Dol 8, Celje Pivovarna Laško B 7, V. Nedelja, Brežice 6, Krog 2. Kegljanje Otimočna iiga Skupina A - 5. krog: Avto Celje-Strojkovina 3:5, P. Laško- Demit 6:2, Ljubno-Izletnik 2:6, Kovinar prost. Vrstni red: Izlet- nik 8, Stroj kovina, P. Laško 6, Demit 5, Ljubno 3, Kovinar 2, Avto Celje 0. Skupina B - S. krog: Petrol- Kovinotehna 1:7, Komcel- Obrtnik 1:7, Konjice II-Kvit 6:2, Rogaška prosta. Vrstni red: Kovinotehna, Konjice II, Rogaška, Petrol 6, Kvit 4, Obrtnik 2, Komcel 0. Odbojka ii. iiga Moški - 10, krog: Šempeter- SalonitI13:l (1.5,1,-14,7),Intes- Portorož 3:1, Granit-Š. Loka 3:2, Ruše-Hoče 0:3, Žužemberk- Kovinar 3:1, Prvačina-Mislinja 3:1. Vrstni red: Granit, Žužem- berk 18, Hoče 14, Šempeter, Š. Loka 12, Prvačina, Intes 10, Kovinar, Salonit II8, Portorož 6, Ruše, Mislinja 2. Ženske - 10. krog: Šoštanj- Meltal 3:1 (10, -8, 9, 3), Šempeter-Ptuj 1:3 (-2, 13, -5, - 8), Vitanc-Solkan 2:3 (-4, 7, -9, 8, -8), Jesenice-Šentvid 3:1, Prevalje-Rogoza 3:2, Cimos II- Ruše 1:3. Vrstni red: Jesenice, Ptuj 16, Šoštanj, Prevalje 14, Solkan, Meltal 12, Rogoza, Ruše, Šentvid 10, Cimos II4, Šempeter 2, Vitanc 0. iii. iiga-vziiod Moški - 10. krog: Celje- TopolšicaII3:l (-10, 14, 10, 9), Braslovče-FužinarII3:l (12,-11, 13, 11), Šempeter Il-Vuzenica 1:3 (-12,7, -7, -8), Gamsi-Mežica 3:0, Behinci-Lenart 3:0, Ptuj- Čma 3:0. Vrstni red: Gamsi 20, Vuzenica, Beltinci 18, Celje, Braslovče 12, Fužinar II, Mežica 10, Šempeter II 8, Lenart 6, To- polšica II, Ptuj, Črna 2. STRELJANJI V LJubljani pri vrhu Na pokalu Eurospektra z zračno pištolo je zmagala Olimpija pred D. Poženelom, med posamezniki pa Kranjc (01) pred Tkalcem (DP), Veternikom (Mrož) in Ljubičem (Konj). Mladinci so imeli pregledno tekmo, na kateri je bila najboljša Gozdnikarjeva (DP). iVIrož in D. Poženel še vedno neporažena Rezultati 5. kroga I. lige z zračno pištolo: Ptuj-D. Poženel 1653:1673, Mrož-Kopačevina 1667:1647, Kranj-Konjice 1645:1655, Moris-Celje 1620: 1612, Olimpija (ž)-Olimpija 1657:1686, Brežice-Trzin 1632:1614. Vrstni red: Olim- pija, Mrož, D. Poženel 15, Ptuj, Kopačevina, Celje 11, Olimpija (ž), Trzin, Kranj, Moriš, Breži- ce, Konjice 7. V 5. krogu II. lige z zračno pištolo Predoslje-D. Poženel II 1630:1612, Mrož II-Domžale 1531:1.546. Vrstni red: Kam- nik, Predoslje 15, Olimpija II 13, D. Poženel II, Ptuj II, Marok 11, Mrož II, Kopačevina II, Domžale 9, 29. oktober 7, Iva- nuš 6, Ruše 4. V 5. krogu II. lige-sever z zračno puško Juteks-Celje 1643:1588, Šlander-Radgona 1583:1712. Vrstni red: 29. oktober, Radgona 15, Ormož, Pomurka, Marok, FLV 11, Ce- lje, Steklar, Juteks 9, Šlander 7, Domžale 6, Rudnik 5. V 5. krogu III. lige-sever z zračno puško Kovinar-Konjice 1652:1636, D.Poženel-Polska- va 1695:1593, Žalec-Brežice 1613:1679, Braslovče-STT 1629:1645. Vrstni red: Elektro 15, TSO, Kovinar, Brežice 13, STT 11, Konjice, Ruše, Žalec, Braslovče 9, D.Poženel, Pol- skava 7, Impol 5. it. 50. - 14. december 1005 17 ŠPORT Vegrad vrača rokometni primat Po prvem Helu ilržavneaa prvenstva v rokometu za ženske - Velenjčanke takoj za nepremagljivim Krimom, v Žalcu pa so že oilslovlll one Rusinji In pričakujejo vrnitev Elene Po p o vič__ v Avstriji in na Madžar- skem gre h koncu svetovno pr- venstvo v rokometu za ženske, naša reprezentanca za uvrsti- tev v drugi krog kvalifikacij za evropsko prvenstvo na Danskem 1996 iz dveh tekem s Francijo potrebuje tri toč- ke, domače prvenstvo pa se bo nadaljevalo šele 20. januarja in doslej največja zanimivost je le en neodločen izid, čeprav je odigranih že 55 tekem. Vegrad: vrnitev pod vrli Največje presenečenje jesen- ske polsezone je Vegrad. Lani so si Velenjčanke obstanek za- gotovile šele v končnici, zdaj pa so takoj za nepremagljivim Kri- mom, kijih je tudi edini prema- gal (18:2.^). Za mnoge Je Ve- grad celo previsoko, toda okrep- ljen z nekaj izkušenimi igralka- mi Je na polovici prvenstva po- vsem zasluženo podprvak. Najboljše strelke: 86 - Ilič (Po- lje), 76 - Kondžič (Pir), 68 - Burjakova (Bur), 67 - Semer- dijeva, 61 - Bižiene (obe Veg), 60 - Jerkič (Mlin) in Oroz (Ol), 58 - Hudej (Žal) in Gor- bunova (Bur), 57 - Mežek (Ol) itd.__ Po zelo povprečni lanski se- zoni seje uprava kluba odloči- la za premik na višjo raven, na kateri Je velenjski ženski roko- met že bil. Osnovni namen Je bil pripeljati kvalitetne igralke in obdržati domače Jedro mladink, ki so v prvi ligi zaigrale že s pet- najstimi leti. Načrt Je v celoti us- pel in s tremi okrepitvami Je Ve- grad že tik pod vrhom. Ruta Bi- žiene (25 let, srednja zunanja) iz Litve, bolgarska reprezentant- ka Marijana Semerdijeva (22 let, leva zunanja) in naše naj- boljše levo krilo Tanja Oder (21 let), kije bil pred časom tudi no- gometna reprezentantka in se Je iz Maribora vrnila v staro oko- lje, so povsem preporodile mla- do ekipo in v boju za uvrstitev v končnico za naslov od 1. do 4. mesta ima Vegrad kar osem točk prednosti. Za visoko uvr- stitev in sijajno bero Je delno "kriv" tudi ugoden razpored, če- prav ne gre prezreti dejstva, da so bile premagane vse ekipe ra- zen Krima. Po besedah igralk in trenerja Zvonka Papka bo nada- ljevanje veliko težje, saj prina- ša nekaj neugodnih gostovanj pri neposrednih tekmicah za li- go četverice, toda Velenjčanke si po odlični Jeseni vendarle že- lijo Evropo. Strelke: Semerdijeva 67, Bi- žiene 61, Vujovič 57, Oder 38, Ibralič 11, Stevanovič 9, Kranjc 6, Rodič 4. Žalec: slabi tujki Evropa Jev prvenstvu samo še želja in edini izhod Je pokal. V četrtfinalu Je nasprotnik Bra- nik, zaradi SP in mariborskih re- prezentantk Prekopove in Tar- haiove pa bosta tekmi šele po novem letu in zato so možnost Žalčank nekoliko večje. Prvenstvo se bo nadaljevalo 20. januarja 1996, sistem končnice pa ni spremenjen. Ekipe od 1. do 4. mesta se bo- do v novi ligi borile za naslov in uvrstitev v evropska poka- la EHF in mest. LigaškI prva- ki bo štartal s tremi točkami, drugouvrščena ekipa z dve- ma, tretja z eno in četrta brez točk._ Enomesečna odsotnost tre- nerja Toneta Tislja in ponesre- čen nakup ruskih okrepitev Er- moline in Šilkova sta ključna razloga za serijo porazov in niz- ko uvrstitev Žalca, kije bil lani samo zaradi dogovora obeh pri- morskih klubov prikrajšan za Evropo. Obe tujki sta se po pr- vem delu prvenstvu zaradi sla- bih iger vrnili v domovino, vr- zeli pa bo poskušala zapolniti nesrečna Elena Popovič, ki Je ena izmed številnih žrtev seva- nja v Černobilu in Je v zadnjih mesecih vendarle okrevala. Ža- lec Je ekipa z največjim števi- lom izključitev (108 minut), iz raznih vzrokov Je imel TiselJ ze- lo redko na treningih vse igral- ke in mladi rod se že tri leta ni- kakor ne more prebiti v zgornji del lestvice. "Ekipa Je nizka in večina izključitev Je posledica globoke, agresivne obrambe, ki Je nasploh veliko slabše kot na- pad. Večino prvenstva smo praktično odigrali samo z doma- čo postavo, saj sta Rusinji v obrambi slabi, v napadu pa in- dividualno preslabi za večje do- sežke," Je Jesen ocenil TiselJ, ki več pričakuje od sobotnega fi- nalnega turnirja DP za mladin- ke, na katerem bodo igrali še Mlinotest, Olimpija in Vegrad. Strelke: HudeJ 58, V. Dolar 38, Kline 27, Derčar, RandI 24, Zidar 23, Ermolina 1% T. Do- lar 15, Šilkova 14, S. Simek 1. DEJAN TAMŠE ŽELJKO ZULE Rauterju sedem točk Na drugem letošnjem su- perveleslalomu za svetovni pokal Je Miran Rauter v Val d'lseru zasedel 24. mesto in s prvimi letošnjimi točkami potrdil normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Sier- ra Nevadi. Njegova velenj- ska skakalna kolega Rolan- do Kaligaro in Peter Kolenc sta v Planici za malenkost zgrešila uvrstitev v glavni del tekmovanja na 120-me- trski skakalnici, medtem ko Je bil Jure Jerman predska- kalec. Organizatorji poletne revije skokov Velenje 96 so pod Poncami navezali števil- ne stike in se za challenger načelno že dogovorili za pri- hod nekaterih odličnih ska- kalcev. NA KRATKO Šoštanj: v 10. krogu 1. B moš- ke lige v odbojki Topolšica-Fu- žinar 2:3 (-13, 11, II, -10, -7), Žirovnica-Brezovica 3:0, Izola- Črnuče 3:0. Vrstni red: Izola 18, Fužinar 14, Topolšica, Črnuče 12, Žirovnica 4, Brezovica 0. Kranj: v 4. krogu vaterpolske- ga DP KranJ-PoseJdon 27:4 (7:0, 5:2,8:l,7:l;Glavan 4), LJublja- na-Koper 7:3, Maribor-Tivoli 16:2, Triglav-Portorož 12:4. Vrstni red: Triglav, LJubljana 7, Maribor, Koper 6, Portorož 4, Kranj 2, Tivoli, Posejdon 0. Zreče: v 12. krogu C košarkar- ske lige Rogla-Rudar 100:83, Le- nart-Podčetrtek 89:63, Vič-Ruše 110:80, Radenci prosti. Vrstni red: Radenci 20, Lenart (+) 19, Rogla 17, Vič (+) 16, Podčetrtek 14 Rudar 21, Ruše 10. Žalec: v 9. krogu D košarkar- ske lige Vipava-Žalec 53:65. Vrstni red: Žalec (+) 15, Gore- nja vas 12, Toplice II, Vipava 8, HraSče 7. Celje: za državno prvenstvo v ITF slogu Je znova veljal sešte- vek treh turnirjev. Med člani Je v kategoriji do 71 kg drugi Bernard (Šl) in tretji Drapič (Ahac), med članicami pa sta tretji sestri Ju- rak. Med mladinci sta prvaka Ili- č in Potočnik, tretja sta Andrej (vsi Šl) in Laznik, pionirska pr- vaka pa sta Močič in AJdnik (vsi Un). V ekipnem seštevku Je tret- ji Unior, četrti Šlander in šesti Ahac. Vojnik: Damjan Pintar se Je nekaj mesecev pred iztekom šti- riletnega mandata odrekel pred- sednikovanju Squash zveze Slo- venije, vendar še naprej ostaja med funkcionarji. Za novega predsednika Je bil izbran Miran Boštic iz LJubljane. Ljubljana: na 32. tekmovanju Nagaoka v Judu Je med članica- mi zmagalo zastopstvo Sankaku- Ja, vendar se nobena njihova tek- movalka ni uvrstila v finale. Med člani Je bil v kategoriji do 95 kg najboljši Petelinšek, med mladin- ci Lakner-Bevc in CeraJ ter med dečki B. Holer (vsi I. Reya). Celje: na prednovoletnem tek- movanju vjiu-jitsu so bili najbolj uspešni borci Tacna in Celja. Med mladinci Je zmagal tudi Je- reb in pri članih Krempl, drugi sta bila Zupančeva in Bevc ter tretji Petrovič, Jakopič, Verdel (vsi Ce), Strnadova, Tanjšek, Er- menc in Stergar (vsi G. Grad). Zagreb: na drsalnem tekmo- vanju zlati medved za dečke 1. Meža, 2. Vizjak, 5. Kalšek, 19. Kroflič, 21. Peunik in 27. Sluga (vsi Ce). Ponikva: na mednarodnem turnirju v aktivnem šahu Je zma- gal Zelčič (Zg) z 9,5 točkam. Boljše uvrstitve domačih igral- cev: 16. Črepan (Petr), 18. Les- jak, 19. Mikac (obaCe), 23. F. Brinovec po 7, 26. B. Drinovec (oba Žal), 29. Jazbinšek (Šent), 31. Skok (Šemp) po 6,5, 38. Jaz- bec 6,50. Pešec (oba Ce) 52. Ga- zvoda, 54. Drobne (oba Sent) po 5.5 itd. V Konjicah finale SRP... v soboto in nedeljo bo v Slovenskih Konjicah finale re-| vialnega pokala v malem nogometu. Med najboljše seje uvr- i stila tudi ekipa Oplotnice, v minulih desetih letih pa so v j predtekmovanju največ točk osvojili tudi Aškerčeva (1986) in Oplotnica (1992), na zaključnem turnirju pa so bili finali- sti Manchester iz Žalca (1986), Penal Zvezdaš (1992) in Op- ^ lotnica(1993). \ ...in razglasitev AMZS Avto-moto športniki bodo državne prvake v sredo razgla-1 sili v Slovenskih Konjicah, ko bodo ob 18. uri v hotelu Dra-^ vinja tudi izbrali športnike AMZS. Prireditev se bo nefor-i malno začela že ob 15. 30 na Mestnem trgu, ko bodo vsi! državni prvaki predstavili svoje avtomobile, motorje in kar-, te. ■ 'Vaša odločitev ni modra' Zmage v domači areni so še naprej del vsakdana Celja Pi- vovarne Laško, ki je na tra- dicionalnem derbiju proti Slovanu ostala brez Uroša Šerbca. Ob trku s Kastelicem je celjskemu reprezentantu počil spodnji del pogačice ko- lena in z longeto bo moral po- čivati najmanj šest tednov. Že dlje časa v ekipi ni Toma- ža Jeršiča (v njegovi odsotnosti Je kapetan Boštjan Strašek), ki končuje zdravljenje v Zrečah, toda vrnitev na parket Je prav tako še oddaljena. Moštvoje ta- ko prepolovljeno, trener Zovko paje pozitivno presenečen nad delovnostjo na treningih in nje- gov prvi načrt o januarski seriji močnih tekem že ima konkret- no podobo. Za uvod bi naši prvaki 5. in 6. januarja v Veszpremu igrali s Fotexom, nakar bi sledila mi- ni-turneja po Franciji in Švici. Najmočnejši nasprotnik bi bil vodilna ekipa ft-ancoskega pr- venstva Marseille, vendar je ne- kaj težav zaradi svetovnega po- kala in bi vse ekipe igrale brez reprezentantov. Po izpadu iz pokala prvakov bo nadaljevanje sezone tako vendarle kvalitet- no, zanimivi pa so zadnji rezul- tati Zagreba, ki je v hrvaškem prvenstvu izgubil s Siskom s 30:40 in Splitom s 27:28. Naše zunanje ministrstvo Je odgovorilo na dopis kluba v zvezi z dogodki in vsebino transparenta na tekmi v Zagre- bu ter se med drugim ne strinja z odločitvami izvršnega odbo- ra. "Ministrstvo za zunanje za- deve Republike Slovenije Je do- bro obveščene o dogodkih na omenjeni tekmi. Menimo, da skupina podivjanih navijačev ne bi smela pokvariti odnosov med dvema državama, kaj šele med športniki. Prav tako sodi- mo, da vaša odločitev o preki- nitvi nadaljnjega prijateljskega sodelovanja z RK Croatia ban- ka Zagreb ni modra, saj igralci omenjenega kluba niso krivi za izgrede nešportnih navijačev in ne morejo nositi bremena po- divjane množice," je med dru- gim zapisano v pismu, ki gaje podpisal Tomaž Vetrih. ŽELJKO ZULE Požežnlk-Repenšek v Švico In Ukrajino Mednarodna dvojica Repen- šek-Požežnik bo v soboto sodi- la odločilno tekmo Švica:Nizo- zemska za vstop v drugi krog kvalifikacij za žensko EP. V če- trtfinalu PPZ bosta Januarja v Kijevu sodila povratno tekmo Spartak -Trondheim, medtem ko bo v isti konkurenci Štefan Jug delegat na tekmi Vasas-Ro- stov. Gorenje gladko v prvi tekmi osmine-finala pokala za moške Je Gorenje do- ma premagalo Dobovo s 30:20 (16:10; Cvetko 8, Ilič 6, German 5, Plaskan 4, Semerdijev, OJ- steršek 3, Krejan 1). Povratna tekma je bila sinoči. Drugi re- zultati: Radeče-Krško 24:25, Kodeljevo-Prevent 21:19, Fruc- tal-Litija 25:21, Rudar-Jadran 31:27, Koper-Šešir (včeraj). Bojan Poiun, trener Gorenja. if. 50. - 14. december 1995 ŠPORT 18 Prvič, drugič, tretjič Po oktobrski operaciji Alillove tetive Je celjska metalka kopja Renata Strašek preU svojim tretjim začetkom kariere - VAtlantI Ho llnala Desni komolec, levo koleno, desna Ahi- lova tetiva. V dobrih dveh letih je Rena- ta Strašek morala na tri zahtevne opera- cije in državna rekorderka v metu kopja (64,68 m) bi si brez konkurence zaslužila lovoriko najbolj nesrečne atletinje in tu- di povratnice leta, saj je bila letos deveta na SP In si tako zagotovila nastop na olim- pijskih igrah. "Oktobrska operacijaAhilove tetive je bila nujno potrebna. Poškodba meje pet mese- cev močno ovirala in je najbrž deloma po- sledica lanskih težav s kolenom, ko sem bolj obremenjevala zdravo nogo. Vsega breme- na očitno ni zdržala in tako bom še tretjič morala začeti znova," seje 23-letna Straš- kova že kar vdala v črno usodo, ki jo sprem- lja od predlanskega poletja in seje prav za- radi poškodb morala odpovedati svetovne- mu in evropskemu prvenstvu v Stuttgartu 1993 in Helsinkih 1994. Miro Kocuvan je pod bistveno boljšimi pogoji, kot jih sprva ponujala uprava Kladivarja Cetisa, vendarle podpisal eno- letno pogodbo In je od nedelje v Formiu na dvotedenskih reprezentančnih pripra- vah, v Italiji sta tudi mladinka Tina Ma- tul in trener Miro Kocuvan st., potova- nje pa jim je omogočila Spektra Orbit. Po dveh mesecih postoperativnega zdrav- ljenja je pred desetimi dnevi začela z lažji- mi treningi, večino januarja naj bi zapolnila rehabilitacija v Zrečah in šele februar bi po- menil uvod v prave priprave. V pol leta bo torej potrebno ujeti vrhunsko formo za mete vsaj preko 60 metrov in edina celjska olim- pijkaje prepričana, da ji bo novi come-back uspel. V podobnem položaju je bila že po lanski operaciji kolenskih vezi, aje junija v Velenju vseeno za dober meter izboljšala dr- žavni rekord in zato je optimizem toliko več- ji- "Treningi so zastavljeni bolj lahkotno. Tri mesece sem povsem mirovala, še vedno imam longeto in z utežmi delam le za zgor- nji del telesa in zdravo nogo. S tekom bom začela šele naslednji mesec, prve konkretne priprave ob morju pa bi bile smiselne aprila. Do takrat moram okrepiti telo, saj so poš- kodbe prepogoste in verjetno tudi posledica nakopičenih težav z zdravjem," je razlagala Kladivarjeva atletinja, kije na svetovni les- tvici z najboljšim rezultatom uvrščena okrog L5. mesta. Of)eracije so brez dvoma zavrle razvoj at- letinje, kije bila leta 1991 v Solunu prikraj- šana za kolajno z mladinskega evropskega leta in sojo tudi v mlajših letih pestile poš- kodbe. Za bistvene spremembe in nadgraje- vanje tehnike je primerno samo jesensko- zimsko obdobje, zato s trenerjem Jožetom Kopitarjem zaloge za boljše rezultate in na- predek črpata v drugih segmentih in tudi v olimpijskem letu 1996 se bi krivulja daljav morala vzpenjati. "Trener načrtuje rezultat okrog 6.5 metrov. Predvsem se moram ustaliti na metih okrog državnega rekorda, čeprav je vsaka napoved brez trdne opore. Vsako leto moram štartati z ničle, toda v vsakem primeru se hočem vr- niti med najboljši. Zadovoljna bi bila že z vsaj malim olimpijskim finalom, za boljše dosežke in predvsem daljše mete pa bo po- trebna pomoč širšega okolja. S trenerjem sva preveč prepuščena sama sebi in zato o da- ljavah preko 70 metrov ne razmišljam," pravi Renata Strašek, kije predlani imela tudi va- bilo za nastop na slovitem mitingu Weltklas- se v Ziirichu. Po zastoju je žensko kopje spet v vzponu. Za uvrstitev v finale praviloma še zadostu- jejo meti okrog 60 m, za kolajne mora orod- je leteti bistveno dlje. Na olimpijskih igrah v Barceloni je bilo za bron potreben rezultat 66,68 m, na zadnjem svetovnem prvenstvu 65,16 m. "Kokurenca bo v Atlanti močnej- ša, a me ni strah. Prek kvalifikacij do male- ga finala in nato z dobrim metom med naj- boljšo osmerico. Zaenkrat je vse še pri načr- tih in željah, toda po treh mesecih mirova- nja sem končno aačela s treningi in vse se mi zdi veliko bolj realno. Startov z nule in vrnitev med najboljše pa sem tako že vajena in pred najbolj pomembno sezono bom vse pač še enkrat zdržala." ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Cankar na koledarju OKS Na koledarju Olimpijskega komiteja Slovenije so upodobljeni tudi celjski atlet Gregor Cankar med skokom v daljavo ter nekateri nogometaši velenjskega Rudarja na tekmi z Olimpijo. Koledar obsega še risbe s športno tematiko, med katerimi je tudi delo v tempera barvah osemletne Nade Grujič iz Slovenskih Konjic (OS Ob Dravinji) z naslovom Šport osrečuje in pomaga pri razvijanju prijateljstva med ljudmi različnih starosti. Teršel( z večjim naldonom Radeški metalec kopja Ro- bert Teršek se je po letošnji odlični sezoni (13 zmag na 15 tekmah in 9. mesto na unlver- zladi) skupaj s trenerjem Raf- kom Draščkom odločil za rah- le popravke tehnike ter delo- ma spremenil način in obseg vadbe v zimski sezoni. "Nagib pred izmetom posku- šam pomakniti bolj nazaj, bis- tveno več delam tudi na prido- bivanju moči in za naslednjo se- zono načrtujem mete okrog 77 metrov," pravi Teršek, ki bo na prvih pripravah januarja v Ma- karski. "Nič ne želim prehiteva- ti, naslednja sezona bo neke vr- ste prehodna in temeljita pripra- va za leto 1997, v katerem že- lim nastopiti na sredozemskih igrah v Bariju, univerziadi na Siciliji in seveda svetovnem pr- venstvu v Atenah. Za uresniči- tev načrtov bodo potrebni meti preko 80 metrov, s čimer bi tu- di izboljšal državni rekord. Po univerziadi je tudi občina bolj prisluhnila mojim potrebam, če- prav Radeče Papir z novim le- tom v celoti ukinja sponzorstvo nad atletiko. Pripravlja se tudi skupščina kluba, na kateri bo dosedanjega predsednika Aloj- za Novaka zamenjal Slavko Majhenič in tudi zato sem opti- mist." Za naslove v Velenju Absolutno državno prvenstvo bo 9. in 10. avgusta v Velenju, ekipno sredi septembra v Celju in dvoransko v prvi polovici fe- bruarja v Ljubljani. Na Kladi- varjevem štadionu bo naslednje leto še del kvalifikacij pokalne- ga tekmovanja in junija tradicio- nalni miting, ki je že v medna- rodnem koledarju. Na velenjski KEGLJANJE Popoln uspeh Kegljaški četveroboj seje v Golovcu končal s popol- nim zmagoslavjem naših re- prezentanc. Moška in ženska šesterka sta zmagali z veli- kim naskokom in tudi pre- močno osvojili skupni lovo- riko, v tekmovanju mešanih dvojic pa so na vseh nagra- jenih mestih celjske kegljav- ke. Petakova je zmagala sku- paj z Benedikom, druga je bila dvojica Grobelnik-Kir- biš in tretja Zupanc-Štrukelj. Rekord Golovca: 1012 Kvalifikacijski del turnir- ja TOP 16 se je začel z re- kordnim nastopom Borisa Urbanca(Iskra), kije s 1012 keglji za osem lesov izbolj- šal dobro letno dni star re- kord Steržaja. Trenutni vrst- ni red-moški: Urbane 1012, Benedik 975, Bizjak 960, Steržaj 957, Kirbiš 936, Štrukelj 934, Gmajner 922, Hrubar9l8 itd; ženske: Ur- bane 457, Petak 455, Gro- belnik45l itd. stezi bo 20. aprila državno pr- venstvo v teku na 10. 000 me- trov, razen v Atlanti pa bosta največji mednarodni tekmi še v Stockholmu (dvoransko EP) in Sydneyu (mladinsko SP). Kranjc se Je poslovil Skoraj dve desetletji dolgo kariero je končal 34-letni ska- kalec s palico Milan Kranjc, ki je s 500 cm že dlje časa klubski rekorder. Petmetrsko znamko je prvič preskočil že leta 1986 v Sarajevu in nazadnje maja na klubskem EP skupine C v Beo- gradu, za reprezentanco Jugo- slavije ima blizu dvajset nasto- pov in enega tudi za Slovenijo. Kranjc je zdaj vodja šole atleti- ke, ki poteka na Kladivarjevem štadionu. Petek. 15.12, Košarka Trbovlje: Rudar-Podčetrtek (13. krog C moške lige, 17). Sobota. 16.12. Judo Celje: novoletni turnir za dečke in deklice (od 10. ure, STŠ). Košarka Rogaška Slatina: Rogaška^ Idrija (17), Ljubljana: Litostroj-Kovinotehna(14. krog A-1 moške lige, 19. 30); Celje: Celje-Olimpija ml. (20. 30), Škofja Loka: Loka-Comet(14. krogA-2 moške lige, 20); Celje: Celje-Unior Atras (13. krog I. ženske lige, 18), Šoštanj: Elektra-Bistrica (18), Prebold: Plima-Brežice, Ljubljana: Janče-Kemoplast (13. krog B moške lige, obe 19); Celje: Celje B-Domžale (16), Jesenice: Jesenice-Rogaška (13. krog II. ženske lige, 17); Ruše: Ruše-Rogla (13. krog C moške lige, 17). Mali nogomet Slovenske Konjice: finale 10. revialnega pokala (od 10. ure, še jutri). Rokomet Velenje: Gorenje-Slovan (19), Ljubljana: Kodeljevo- Celje Pivovarna Laško (10. krog I. moške lige, 17), Velenje: Gorenje B-Dol (11. krog II. moške lige, 17). Vaterpolo Celje: Posejdon-Triglav (5. krog 1. lige, 20. 30). Nedelja. 17.12. Košarka Maribor: Slivnica- Pivovarna Laško (14. krog A-2 moške lige, 18). Rokomet Celje: Celje Pivovarna Laško B-Polet(ll. krog II. moške lige, 11). KOŠARKA V nedeljo o pokalu Kandidati za organizacijo obeh finalnih turnirjev pokalnega tekmovanja (za ženske 13. In 14. januarja, za moške 30. in 31. marca 1996) se KZS lahko prijavijo še jutri. Na sedežu zveze bodo ponudbe pregledali in obe prizorišči izbrali v nedeljo ob 11. uri. "Ne" za čmera In Vlranta ^ Kovinotehnin branilec Miha Čmer je že nekaj mesecev na šolanju v ZDA in se bo za kratek čas v domovino vrnil med božično-novoletnimi prazniki. Polzelani so zato želeli, da bi jih okrepil na treh tekmah, a KZS v skladu s pravili zanj ni izdala licence. Klubi so pred začetkom sezone zvezi morali dostaviti seznam z največ 24 igralci in na nJem ni bilo Čmera, tako da gre izključno za napako (malomarnost) administracije Polzelanov. Licence iz enakega razloga ni dobil tudi Iztok Virant, ki se je znova želel reaktivirati in zaigrati za Rogaško. 141 sekund = 19 minut Sobotni derbi A-2 košarkarske lige med Cometom in Kraškim zidarjem je bil v zadnjih minutah zelo nenavaden, saj sta ekipi za 141 sekund čiste igre potrebovali kar 19 minut. Slaba sodnika Plut (LJ) in Špendl (Mb) sta v tem odbobju domačim napiskala deset osebnih, dve tehnični napaki in izključila trenerja Tolja, gostujoče moštvo iz Sežane (dve osebni napaki) pa je izvajalo kar 26 prostih metov. Savinjska liga pred končnico Končan je ligaški del savinjske lige. Polfinalna para velikega play-offa za naslov prvaka (v nedeljo na Polzeli) sta Celje-Mozirje (10. 20) in Velenje-Gornji Gard (11. 30), v končnici za uvrsrtitev od 5. do 8. mesta pa sta para Vrbovec-Prebold in Garant-Laško. Najboljši strelci ligaškega dela prvenstva so Frankovič (Moz) 248, Rizman(Vel) 187 in Kahvedžič (Ce) 135, največ trojk do dosegli Rizman 34, Hočevar (oba Vel) 23 in Hlačun (Vrb) 20, proste mete pa so najbolj natančno izvajali Matjaž (Moz, 28:31), Rizman (Vel, 25:34) in Paulič (Vrb, 35:50). Rezultati II. kroga: Garant-G. Grad 37:58, Vrbovec-Andraž 60:24, Prebold-Celje 61:63, Laško- Polzela 78:45, Velenje- Gomilsko 20:0 bb, Mozirje prosto. Vrstni red: Velenje 20, Celje 19, Mozirje 18, G. Grad 16, Garant, Vrbovec 15, Prebold 14, Laško 13. Polzela 12, Gomilsko 10, Andraž 9. it. 50. - 14. december 1995 19 RADIO Helena pred mikrofonom RC Helena Blagne: »Ko bo pravi čas, boste že Izveden, tla nisem več gospodična^ Pr\'a dama slovenske zabav- ne glasbe Helena Blagne prejš- njo nedeljo ni hotela izdati kdaj bo zapustila samski stan. Rada preseneča in si bo za naj- važnejši trenutek v življenju vzela veliko časa. »To bo velik dogodek,« pravi Helena, »in Slovenija si ga bo zapomnila«. Helena bo božič preživela doma, v družinskem krogu. Večerjo bo pripravila mami, saj Helena ne suče preveč rada kuhalnice. Silvestrovo in novo leto pa bo preživela delovno. Nekaj daril za najbližje je že izbrala, saj jih vedno rada ob- daruje, sama pa ima najraje mehke plišaste igračke. Zanje ima doma še komaj kaj prosto- ra. Največje presenečenje ji je v teh dneh pripravil prijatelj, ki jo je povabil na koncert treh velikih tenoristov: Luciana Pavarottija, Placida Dominga in Joseja Carrerasa. Helena je že od malega ve- dela, da bo pevka. »To je pri nas v družini,« pravi. Mama je bila amaterska gledališka igralka, oče pa solist v zboru. Kot 16-letna deklica je že ime- la svoj ansambel in bila znana lokalna pevka na Gorenjskem, iz anonimnosti pa je prodrla s pesmijo »Ne hodi mi prebli- zu«. Zatem se je odpravila čez Kolpo in nekaj let pela na odrih v ostalih republikah nekdanje Jugoslavije. Helena še vedno živi za glasbo. Še vedno si poje v kopalnici, ka- dar pa odide po nakupih, si tiho prepeva tudi v trgovini. »Posebnega repertoarja ni- mam, pojem, kar mi pade na. misel«. Helena Blagne bo spo- mladi izdala novo zgoščenko. In takrat nas bo znova obi- skala. VESNA LEJIČ Helena Blagne je povedala marsikaj zanimivega o sebi v nedelj- ski oddaji Radia Celje, Nedeljski gost. Miklavž v etru Pojavil se je kar iznenada, s spremstvom angelcev in park- ljev tudi. Sveti Miklavž na- mreč, na Radiu Celje. Bil je v imenitni opravi, s poslanico otrokom na Miklavžev večer, z darili... Morda ste 5. decem- bra okoli pol devetih zvečer ujeli Miklavževo vzdušje na našem radiu. Večer si je zamislila in ga vodila Mateja Podjed. Bil je namenjen otrokom, ki od veli- kega pričakovanja, kdaj jih obišče Miklavž, niso vedeli, kaj bi počeli. Pa so kramljali z našo voditeljico o Miklavžu, šegah in navadah okoli tega praznika. Marsikaj zanimivega so ji povedali, včasih tudi s pomoč- jo babic ali mamic in znali so odgovoriti tudi na prenekatero vprašanje o Miklavžu in mi- klavževanju. Več kot 30 klicev smo sprejeli v studio iz vseh koncev in krajev slišnosti na- šega radia. Miklavževa škor- Posebna nagrada za pogum v okviru natečaja Open Society Fund, Nedeljskega dnevnika in Združenja radijskih postaj v Sloveniji je med sedmimi radij- skimi postajami sodeloval tudi Radio Celje in sicer z oddajo V satanovih krempljih, novinarke Nataše Gerkeš. Včeraj je bila v Ljubljani razglasitev nagrad natečaja in slavnostna podelitev nagrad. Nataša Gerkeš je prejela za svojo oddajo posebno nagrado za pogum v vrednosti 300 ameriških dolarjev. Dodam naj, da je bil tonski realizator pri njeni oddaji Matjaž Marinček. Obema iskrene čestitke! MITJA UMNIK Strelci in iiarmonika nja z darili smo podelili tisti večer. Enega, polnega dobrot, je Miklavž zavil v prijazni tr- govinici Simma v Petrovčah, drugega pa je prispevala kar naša medijska hiša. Veselje pa smo napravili mladim poslu- šalcem tudi z glasbo, ki jo je izbral Stane Špegel, tehnik na Miklavžev večer je bil Robi Tajnik. Kako se je znašel Miklavž s spremstvom v našem studiu, kot smo to zapisali na začetku, se sprašujete? Za to preseneče- nje so poskrbeli pri kulturnem društvu Slavko Avsenik iz Rimskih Toplic, za kar se jim na tem mestu zahvaljujemo. Studio pa smo Miklavžu odpr- li potem, ko se je voditeljica od otrok že poslovila in ko je od- hajala domov, jo je Miklavž pričakal pred vhodnimi vrati. Prišel je naravnost iz Rimskih Toplic, potem, ko je slišal ne- strpna pričakovanja in kram- ljanja otrok o Miklavžu. Horoskope - takšne in dru- gačne - lahko prebirate v vseh časopisih in revijah, glasbeni horoskop pa le pod geslom Glasba je življenje. December je čas za strelce, katerih najbolj priljubljena glasba je hitra in dinamična. Glasbeni instrument strel- cev je harmonika in da glas- beni horoskop res ni šala, dokazuje Slavko Avsenik, ki je rojen prav v tem zna- menju. V istem času pa je rojenih kar nekaj imenitnih glasbe- nikov: skladatelj Hector Berlioz, dirigent Arthur Fi- edler, znamenita operna pevka Maria Callas, sklada- telj Ludvig van Beet- hoven ... Beethoven: »Glasba je ta- ko odkritje, kakor znanost in filozofija.« Na koncertu Desetletni Peter je šel na koncert slovenske filharmo- nije. Po prvi skladbi se k nje- mu skloni starejši gospod in mu šepne: »Sedaj pride Beethovnova Deveta.« »Kje pa je?« vpraša Peter in usmeri pogled k vratom. Zabavno glasbena zmota »Če misliš, da je Slak ovi- jalka, ki je prerasla Avse- nika...« V vseslovenski akciji Išče- mo najbolj priljubljeno slo- vensko glasbeno skupino po prvem krogu vodijo Čuki, za petami so jim Slaki, Agro- pop, Pop Design, Slapovi... Podrobnosti v oddaji! V soboto se bomo pogovar- jali z gospodom Francom Premkom, generalnim direk- torjem Petrola, ki nam bo obelodanil glasbeno usmeri- tev in dogajanje v največji slovenski naftni družbi. Menda bodo celo odprli de- lovno mesto glasbenega urednika... Simona H2O it. 50. - 14. december 1995 REPORTAŽA Priden hodi in se dohro uči Po sedmih letih skrbi so babici vzeli vnučka - Stari starši niso primerni za vzgojo otrok? Pred dobrim mesecem, bil je četrtek, je v skromnem stanovanju sredi Celja neka babica čakala svojega vnuka, prvošolčka, da se vrne iz šole. Namesto fantka je na \Tata potrkala socialna delavka in povedala, da so ga odpe- ljali v rejo k drugi družini. Babica je s treskom zaprla vrata in jih zaklenila, nato pa obraz zakopala v dlani in zajokala. Joče še danes. Vsakokrat, ko govori o svo- jem vnučku. Ne more razumeti dogodkov zad- njega meseca, ne more razumeti, da so ji vzeli otroka, za katerega je skrbela sedem let, dva meseca in 28 dni. Grožnja, da bodo otroka vzeli in ga odpeljali k tuji družini, je visela nad njo ves ta čas, vendar je vseskozi upala, da se kaj takšnega ne bo nikoli zgodilo. Pre- pričana je bila namreč, da za fantka skrbi dobro, saj je bil vedno čist in urejen, imel je vse, kar so imeli drugi otroci. Od drugih otrok se je razlikoval le po tem, da sta zanj, namesto mamice in očka, skrbeli babica in teta. In včasih tudi Center za socialno delo. Fantkova mamica je bila zelo mlada, ko ga je rodila, niti osemnajst let še ni dopolnila takrat. Takoj, ko je prišla iz porodnišnice, se je nehala brigati zanj, pomembnejša so ji bila pohajkovanja z družbo. Vso skrb za otroka je zato prevzela babica. Hranila ga je, previjala, ga pestovala, ■ ko ni mogel spati, učila ga je prvih korakov in besed. In ga razvajala bolj kot bi smela, saj je hotela pri vnuku nadoknaditi vse, kar je za- mudila pri svoji starejši hčerki. Letos je fant- ka pospremila v prvi razred in upala, da se bo pridno učil. Potem pa je prišel tisti četrtek. Socialne delavka jih je prvič obiskala že zjutraj in hotela pogledati fantkove šolske zvezke. Zelo ga je pohvalila, vendar je babico prevzela huda slutnja, da ima obisk iz centra povsem drugačen namen. Prejšnji dan je na- mreč vnuk povedal, da ga je k sebi poklicala šolska socialna delavka in ga spraševala vse mogoče. Prejokal je celo noč in prosil babico in teto, naj ne dovolita, da bi ga odpeljali proč. Babica je zato rotila socialno delavko, naj ji vendar pustijo otroka, pa se ni zmenila zanjo. Nekaj ur kasneje ji je samo povedala, da je fantek že v rejniški družini. Kar iz šole so ga pobrali. Pri sebi je imel le šolsko torbico. Cez nekaj dni, ko ga je babica kar na lastno pest obiskala na novem domu, je povedal, da so mu kupili čokolado. Spotoma so ga odpeljali še k mamici, ki mu je naročila samo, da naj bo priden, potem pa se je znašel na deželi pri- tujih ljudeh, daleč stran od domačega mestne- ga vrveža ter znanih in ljubih obrazov babice, tete in otrok z dvorišča. »Ker niste stranica v postopicu...« Babici sprva sploh niso hoteli povedati, kam so odpeljali fantka. Gotovo se jim ni zdelo vredno, da bi mi povedali vsaj to, pravi. Zato je čez nekaj dni, skupaj z drugo hčerko, odšla na center in prosila, naj ji otroka vrnejo. Trmasto je zagrozila, da se bo zanj borila tudi na sodišču, če bo treba. Povedali so ji, da fantka ne bo več videla, tudi zaradi tega, ker je pred časom, ko je zaradi borih 36 tisočakov plače, prosila denarno pomoč za svojo naj- mlajšo, nesramno razmetala papirje na mizi socialne delavke. Pismeni odgovor, da so ji otroka vzeli, je dobila šele 18. novembra, po- tem ko je za pomoč najela odvetnika. Prepri- čana je bila, da bo z odvetnikom lažje prepri- čala socialno službo, da gre pri vsem skupaj za velik nesporazum in še večjo krivico ter da je ona otrokova skrbnica. Pa so ji povedali, da vse skupaj ne drži, da se lahko zaradi oddaje otroke v rejo pritoži le otrokova mati, saj ona, babica, za to ni pooblaščena. Ker pač ni fant- kova skrbnica. To, da je sedem let skrbela zanj, da so njej pošiljali otroške dodatke in preživnino, da je ona dobivala bolniško za otroka, naenkrat ni veljalo prav nič. Edina, ki lahko vrne otroka, je njegova mati. Kaj takš- nega pa je, pravi babica, nemogoče pričakova- ti. Zaradi dolgoletnih prepirov-jo hči sovraži in prezira, in ko je le nekaj dni pred otrokovim odhodom odšla od doma tudi sama, je materi zabrusila, da ji bo vzela fantka. Ko je babica izvedela, kje živi vnuk, ga je hotela celo ukrasti. Brez dovoljenja ga je neko nedeljo tudi obiskala in na veliko žalost ugo- tovila, da otroka naperjajo proti njej. Obup je bil vse večji tudi zato, ker ji je rejnica prepo- vedale obiske, prepovedala je tudi telefonske klice. Zopet je poskusila na Centru za socialno delo. Tokrat s pritožbo, v kateri je napisala, da se ne strinja z oddajo fantka v rejniško družino in da zahteva njegovo vrnitev. Konec novembra ji je center poslal odgovor oziroma pojasnilo, »da vemo in razumemo, da imate svojega vnuka zelo radi, da želite, da bi še naprej živel z vami, da ste vanj ves čas skrbeli po svojih sposobnostih in zmožnostih, da ste se trudili, da bi bilo za otroka poskrbljeno, žal pa vsa vaša prizadevanja niso dala želenih rezultatov in se določene pomanjkljivosti že dokaj vidno odražajo na vedenju otroka... ker niste otrokova zastopnica in niste stranka v postopku, vaša pritožba ne more biti obrav- navana...« Babica pravi, da so v centru na- trosili veliko laži. Laž je, da je otrok hodil okoli umazan in neurejen, laž je tudi, da je bil otrok vedenjsko moten. Drži le to, da so bile razmere doma dostikrat, prevečkrat nevzdrž- ne. Edini krivec za takšne odnose v družini pa je bila otrokova mati, ki si je bila s svojo materjo stalno v laseh. Babica ji je namreč ves čas očitala brezbrižni odnos do otroka, kar pa je mlado mater nekajkrat tako razjezilo, da je morala posredovati celo policija. Tisto uro, ko se je mati odselila, je vse postalo povsem dru- gače. Pri hiši je bil zopet red in mala družina je zaživela v miru. Babica prisega, da bi bilo tako tudi naprej in da bi imel otrok prav vse možnosti za nemoten in normalen razvoj. Zato je toliko vprašani, na katera ne najde in ne najde odgovora. Ce so fantka že morali vzeti, zakaj tega niso storili takoj po rojstvu? Zakaj so čakali sedem let, v katerih sta se babica in vnuk močno navezala drug na drugega? Če se je otroku odpovedala lastna mati, ali to pome- ni, da mora nanj pozabiti tudi babica, ki je bila pravzaprav edina prava otrokova mati? Zakaj ji sedemletna skrb ne daje prav nobenih pravic? Zakaj je Center za socialno delo pre- pustil otroka povsem tujim ljudem namesto njej? Zakaj otroka niso pregledali psihologi in drugi strokovnjaki, da bi ugotovili, ali življe- nje z babico res negativno vpliva nanj? In zakaj so ji toliko let grozili in jo poniževali. potem pa, ko je mislila, da je vse najhuje že mimo, svojo grožnjo uresničili? Kaicršna mati, taicšna liči Na Centru za socialno delo, kjer k babičini zgodbi, ki je seveda enostranska in zato nepo- polna, ne želijo ničesar dodati, saj jih k temu zavezuje poklicna molčečnost. Poudarjajo le, da imajo pravico odločati o otroku edino star- ši. Ostali sorodniki so lahko takrat, ko zaradi takšnih ali drugačnih razlogov starši podpiše- jo rejniške pogodbe in vse niti v svoje roke prevzame center, le nemi opazovalci. Pred leti so otroke namesto k tujim ljudem mnogokrat oddajali v rejo starim staršem. Zadnje čase pa so to opustili, saj so prepričani, da je odnos babic in dedkov do vnukov preveč čustven in premalo racionalen. Stari starši torej po nji- hovem otroke preveč razvajajo in s tem slabo vplivajo na njihovo vzgojo. Ko so otroci majh- ni, še gre, v puberteti pa jim niso več kos. Poleg tega so v centru prepričani, da za otro- ka, za katerega ni mogla skrbeti lastna mati, ne bo poskrbela tudi babica. Čeprav te svoje ugotovitve vedno preverjajo, pa zanje vseeno velja, da matere negativni odnos do svojih otrok nosijo v sebi in so ga prevzele po svojih materah. Le v izjemnih primerih lahko za otroka skrbijo njegovi stari starši, vendar tudi takrat pod budnim nadzorom centra. Direktor Centra za socialno delo v Celju Brane But navaja, da se v centru odločijo za rejništvo takrat, ko razmere, v katerih živi otrok, postanejo iz različnih vzrokov nepri- merne za njegov razvoj, ko so pri otroku pri- sotne in tudi že dokazljive negativne posledi- ce. Oddaja otroka v rejo je končni ukrep, ki ga uporabijo šele takrat, ko vsi drugi poskusi ne dajo nobenih sadov. Rejništvo se začne kot začasni ukrep, ki pa čestokrat prerase v traj- nega. Če socialni službi uspe popraviti razme- re v otrokovi matični družini, se lahko otrok vrne. Takšni primeri pa so zelo redki. Je zato kriva družina ali premajhna prizadevnost centra? Včasih se celo zgodi, pravi But, da Pismo: rolca, pet pečatov: prst Rad bi vedel, kako kmetic prodaja svoj ovs? Vidiš takle, pa takole, prodaja svoj ov'sl (ljudska delovna pesem) Ni ravno veliko ljudski pe- smi, ki bi opevale delo. Gornja kitica pa je iz pesmi, ki pripo- veduje, kako kmetic poseje, opleje, požanje, omlati, proda in zapije svoj oves. Kako se potlej skrega in spet spravi z ženo. Pesem spremljajo pevci z gibi celega telesa, zlasti rok, ko pri vsaki kitici pokažejo vsako od opravil in postopkov. Pri prodajanju si pevci tleska- jo v dlani v potrditev, da posel drži. Roko dajemo drug drugemu v pozdrav in v slovo. Dajanje roke, ko se nekaj časa nismo videli, je znak veselja. Pozdrav nadejanem in nenadejanem srečanju, če si sežemo v roko, je bil pristen, bolj od srca, kot le beseda in zmig z glavo - ali pa še to ne. Je tudi zelo hladen pozdrav brez rokovanja in je hladno ponujena roka, za ka- tero rečemo, kot da bi se dota- knil kače. Stisk roke prenese stopnjo čustvenosti. Stisk dla- ni more biti prisrčen, tudi če pozdravljenemu ne brizgne kri izza nohtov, kot je Brdavsu, ko mu jo je pred bojem stisnil Martin Krpan. Prav prisrčno, z ljubeznijo, s spoštovanjem se rokujemo, ko si stisnjeni des- nici objamemo še z levicami, kot bi stisk hoteli še dodatno ogreti. Roka, ki jo ob stisku poljubimo, ni nujno meščan- sko hlinjenje. To so storili ne- koč ljudje iz globokega spošto- vanja, recimo dušnim pastir- jem ali pa velikašem v prošnji za milost. Toda to je bilo lahko tudi narejeno, ne iz notranjega vzgiba... Piš-me-v-rit-ično rokovanje pa je tisto, ko se ro- kovalca komajda dotakneta prstov drug drugega in tudi zreta ledeno drug mimo dru- gega. Kar neizčrpne so različi- ce rokovanja, ki lahko povedo veliko več, kot kopica besed. Ponujena in dana roka po- meni še veliko več kot sporoči- lo o medsebojnih odnosih, stopnji čustev. Roka in dana beseda je bil nekoč zakon. Dandanes v to ne moremo biti več prav prepri- čani. Zato si prikličimo v spo- min, kaj sta dana roka in bese- da pomenili nekoč - ob najra- zličnejših priložnostih in smo- trih. Pri trgovanju, na primer. Tudi nekoč si pri vsaki ku- poprodaji niso udarili v roke. Pri večjih pa vsekakor. Zlasti pri trgovanju z živino na sej- mih. Tam je ob spodbujanju, prepričavanju z besedami sko- raj vedno igralo zelo veliko vlogo tudi rokovanje. Bil je to pogosto pravi spopad med prodajalcem in kupcem. Obi- čajno je nekoč to vlogo opravil tudi »mešetar«, odločitev je bi- la vselej med kupcem in pro- dajalcem. Pogajali so se lahko tudi celo uro, pri čemer sta ku- pec in prodajalec skrivala vsak svoj vzrok vztrajanja. Če bi tega ne bilo v ozadju, bi se že ob prvih besedah razšla. Navadno je tisti, ki je bil za sklenitev posla bolj vnet, pre- pričevanju z besedami pridru- žil še govorico rok. Ko je v idel v očeh in na obrazu nasprotni- ka omahovanje, je hitro zgra- bil njegovo desnico in licitiral. povečeval ponudbo za groše in prigovarjal: Daj udari v dlan, zadnjo priložnost ti dam, uda- ri že vendar! Lahko je še tako tleskal ob prodajačevo dlan, povečeval napetost v glasu. Dramatiziral je pogajanje in vzbujal pozornost med naokoli stoječimi. Zavestno, hote je to počel, da bi imel priče, ko bo prodajalec tudi sam tlesnil ob kupčevo dlan. Ko se je to zgo- dilo, je tisti, ki je bil najbolj za sklenitev kupoprodaje, roko čvrsto zgrabil: Sklenjeno? Sklenjeno! Drži? Drži! Presekaj! Ta klic je veljal klic najbliž- jemu, ki je spremljal pogaja- nje. Le-ta je nato s svojo izteg- njeno desnico presekal skle- njeni roki in s tem je bilo vse odločeno. Potlej ni bilo več umika. Le če je bila pozneje odkrita nesporna goljufija, je bil tisti, ki je presekal, lahko pa seveda tudi kdo drug od očividcev klican pred sodnika za pričo. Kaj je i bila besedna pogo Recimo, da je bili dana za plemenii jalova. Če pa je li obeh potem žal, i plačal ali prepoce pozneje ni mogel' ti. To je bila stvai je pustil speljati i je tak žaltavi žgj goltnil. Bilo je bo razglašal. Le v zi Podobno je bil večjih kupčijah, zemljišč, predij vrednosti. Tudi pi na so se kupci in »udarcem v roke< nejših prigovorov veljavitev sklenjei poprodaji sta bili šahista, enakopi kdo koga brez J modril, je drugi krajši konec. Vel nekoč pomeniti ' seda. Prizor »glihanja« na sejmu so pred leti imenitno ponazorili ob prikazu starih kmeo opravil v Škofcah nad Rimskimi Toplicami. Št. 50. - 14. december 1995 REPORTAŽA 20,21 ^[jo pozabijo na svoje otroke. ' otnike v rejo na dva načina - v .starši ali pa otroka enostavno 'lednjih primerov je zelo malo, le pa leto. Otroci gredo v rejo veči- -^Iskern obdobju in le redkokdaj planja ali takrat, ko pridejo že v .prav v centru mnogokrat že kar jj.oka vedo, da bodo prej ali slej lj.ejniško družino, pa morajo na J počakati toliko časa, da se na ^ejo posledice neprimernega do- lg Zakon jim namreč ne dopušča jprej, ali bo za otroka poskrblje- jli ne. Ker je zelo težko odločiti, , otrokovo usodo, lahko v centru papako. Za fantka iz naše zgod- ba ga niso oddali v rejo že prej! pravi, da se z otroci, ki jih določi- veliko pogovarjajo. Predvsem njihova čustva do družine, nikoli le zahtevajo, naj se sami odločijo j novo družino. Če so otroci že praviloma najprej odpeljejo na družini, torej bodoče rejence po- jajo na novo življenjsko okolje, a, da lahko otroka pri rejniški ;ujejo le njegovi starši. Če v cen- ), da obiski slabo vplivajo na hko omejijo, v primerih, da tako lahko dovoljenje za obiske razši- ge družinske člane. Center lahko prepove, vendar se to zgodi le inoma se drži le pravila, da omeji in sorodnikov na začetku rejni- n zato, da bi se otroci laže priva- jkolje. socialno delo vedno odločajo v 1. Se lahko kdaj tudi zmotijo? Ija je prepričana, da bo rejništvo jenem vnučku trajne posledice. i je fantek moral v novi šoli že Mtelju zaradi pretepanja, pove- s, da je poskusil že dvakrat po- i so ga na poti proti Celju. Zato še naprej, pravi. Pisala bo nove ive pritožbe. Čeprav živi skrom- aprej vsemu odpovedovala, samo nučku dala čim več. Tudi bolezen indar je prepričana, da bo lahko ila vsaj do kruha. Ničesar noče, me pomoči, samo fantka naj ji JANJA INTIHAR Ko sta si nasprotnika zaradi česarkoli pred pričami segla v roke, je bilo to spravno dejanje podvrženo posebni skrbi in negi, če je šlo za častivredna nasprotnika. Goljufu, lumpu in krivoprisežniku tako in ta- ko ni nihče segel v roko. Prelomitev besede je bilo včasih, ko so se ljudje držali običajev, običajnega prava, nečastno dejanje, ki ni imelo za posledico samo moralne ob- sodbe. Imeti moramo na umu, da nekoč podaniki niso smeli nikamor brez dovoljenja zem- ljiškega gospoda, svetnega ali cerkvenega. Beg iz okolja, kjer si je kršitelj prislužil prezir, je bil umik z dežja pod kap - po- tepuštvo in klateštvo je peljalo na galeje, v ječe, v prega- njanje. Če pomislimo, da je bila takšna prepoved gibanja v ra- bi še pred dvema stoletjema, potem nam je precej bolj jas- no, da je bilo podrejanje obi- čajnim normam takrat bolj za- nesljivo kot danes pisani za- koni. Zanimiv je opis ljudskega izročila v župnijski kroniki pri sv. Miklavžu nad Laškim. Župnik Ferdinand Ripšl je vi- del, kako je nevestin starešina preverjal verodostojnost sva- tov, ko je zahteval od njih za- pečateno pisanje, da so s po- štenimi nameni v hiši. In ženinov starešina je nato • stegnil desnico, nekoliko raz- krečil prste in dejal: Tole je moje pisanje in pet pečatov. Punujena roka in mož be- seda. Na prelomu stoletja so že tudi kmečki ljudje vse manj verjeli dani besedi in udarcu v ; roke. Saj ti zaupam, a vseeno daj- mo zapisati!, je bilo vse pogo- steje .slišati. In tako so ljudje ■ vse manj držali besedo in ver- jeli ponujeni roki. In je prikli- calo v rabo donosen poklic. Notarje. Foto: EDI MASNEC S prijatelji iz Viski kluba Priiatelisko stalno omizje iz gostilne Belal-Koštomal le celjska posebnost Vsako soboto ob desetih do- poldne se na celjskih Polulah ponovi isti prizor. V starodav- ni gostilni Belaj-Koštomaj se redno zbirajo člani Viski klu- ba, stalnega omizja. Gre za za- nimivo družbo starejših Celja- nov, ki jih povezujejo prijate- ljevanje, pogovor ter dobra vo- lja. Viski klub se imenujejo po priložnosti iz časa, ko je bila škotska pijača prava dragoce- nost ter je neki prijatelj druž- bo počastil za svoj rojstni dan. Sicer za omizjem ne gre za po- pivanje, so poudarili člani Vi- ski kluba. V gostilno Belaj-Koštomaj je v soboto prišel prvi Ivo Gro- belnik, ki ima, skupaj s Ciri- lom Ilovarjem, v Viski klubu najdaljši staž. Potem, takoj po 10. uri, so prišli še Vlado Pod- sedenšek, Franjo Novak, Ciril Ilovar, Dezider Klican, Silvan Mastnak, Jože Smeh in Ivo Marine. Le prijatelja Jožeta Lubeja tokrat ni bilo. Omizju Viski kluba je to soboto pred- sedoval Ciril Ilovar, ki so ga prijatelji v takšni vlogi poz- dravljali v šaljivem tonu, on pa jim je vračal. Začeli so z debato o celjskih prometnih vozlih, tudi o sema- forju pri Delavski ulici, ki utripa v prazno, drugje pa ga manjka. Govorili so o različ- nih, boljših rešitvah, kot jih opažajo v drugih krajih, dru- gih deželah. Gostilničarka je nato prinesla belo vino, Ciril Ilovar pa je povedal tudi kaj je novega v Koretnem nad Stra- njem, kjer ima počitniško hiši- co. Spet so obrnili na šalo ter se nasmejali. Prijatelji iz Viski kluba namreč tisti obsoteljski kraj dobro poznajo. Večkrat so bili tudi v Slivnici, v počitni- ški hišici Silvana Mastnaka, ki ima velik nasad s slivami, pa pri Jožetu Smehu v Me- stinju... Parlament v malem Beseda je nanesla tudi na morebitni tramvaj, ki naj bi vozil po Celju, pa na stanje trenutne celjske trgovske po- nudbe ... Ivo Marine mi je na- pol v šali dejal, da v pogovorih rešujejo tako velike probleme, da bi jim lahko prisluhnili celo poslanci, v parlamentu. Res- nično, vsi v Viski klubu imajo veliko življenjskih, delovnih izkušenj. Različnih mišljenj so seveda, pa to tudi spoštujejo. Med prijatelji iz Viski kluba so zbrani nekdanji trgovski za- stopniki, celjski občinski na- čelnik za gospodarstvo, direk- tor ljubljanskega Stekla in krojaški mojster. Poznajo se že iz celjske kavarne Evropa. Tam so se ponavadi, po šesti uri zjutraj, zbirali trgovski za- stopniki, ki so nato potovali v različne smeri, tudi po dva skupaj v isto smer. Tako so se dobro spoznali, spoprijateljili. V Evropo so zahajali tudi po- samezni pravniki, poslovneži, trgovci, arhitekti in drugi. Današnji Viski klub koreni- ni v letu 1971 ter bo kmalu beležil četrt stoletja. V začetku je bilo kar triindvajset članov, med njimi pa so bili tudi dr. Ervin Mejak, Melhior Jošt, Be- ' no Kudiš (nekdanji celjski to- varnar, ki je v Viski klub pri- hajal iz Ljubljane), Ludvik Cokan, Dolfe Urbančič, Riko Presinger, Ivan Žnidar, Lud- vik Tomše, Franc Kolbezen, Roman Prosenc, Emil Petek, Peter Četina, Franc Mežnar, Jurček Naglav, Janez Lubej, Tone Kopušar, Peter Krol... V zvezi s slednjim, ki je imel po- čitniško hišico na otoku Cresu, se je Jože Smeh spomnil anek- dote, ko sta ga tam obiskala skupaj s Cirilom Ilovarjem. Zamenjala sta Nerezine in Po- rozine, padla je neka stava, Ci- ril pa je menda po pitju trava- rice govoril kar v cirilici... Ilovar, predsedujoči, Smehu za povedano anekdoto ni za- meril. V Viski klubu so odprti za šale na svoj ter na tuj račun. Tako je bilo že v času prijate- ljevanja v kavarni Evropa, ta- ko je zdaj, v gostilni Belaj-Ko- štomaj. Ko so Evropo prenavljali, se je omizje Viski kluba preselilo v restavracijo Pri mostu, nato za krajši čas h Kapunu, zdaj pa so že blizu eno desetletje na Polulah. »Tu smo zelo zado- voljni, vzeli so nas za svoje,« pravijo. Gostilničar Koštomaj je omizje ob neki priliki pova- bil tudi na čisto svoj kos zem- lje. Gre za gospode stare šole, ki ob prazničnih priložnostih obdarijo vso osebje gostinske- ga lokala, od lastnikov do či- stilke. Med seboj se seveda tu- di pošalijo. Ko so bili neko so- boto sredi vroče debate, je predsedujočega zmotila doma- ča natakarica s pomembno no- vico. Izdala mu je skrivnost, da je v gostilni trenutno na kosilu priljubljena slovenska popevkarska zvezda. »Saj vem, nocoj ima koncert v naši krajevni skupnosti,« si je predsedujoči izposodil nata- karico. Ko je glasbena zvezda pokosila ter nameravala oditi, ji je natakarica rekla: »Lepo, zelo lepo, da boste nocoj na- stopili v našem kraju.« Popev- karica je gledala belo, resno razmišljala, če ni morebiti za- res pozabila na kakšno kon- certno obveznost, pa se je iz- kazalo, da ni. Natakarica predsedujočemu seveda ni ostala dolžna. Kot v Evropski uniji Viski klub ni uradno regi- striran, za kar tudi ni potrebe. »Nikogar ničesar ne obvezuje, pa vendar vsakdo, če le more, pride,« so mi povedali njegovi člani. Po letih najstarejši, po stažu v Viski klubu pa najmlajši, Dezider Kiičan, je dejal, da komaj čaka sobote, na prija- teljsko omizje. Gre za znanega Celjana, ki se je priselil iz Prekmurja leta 1939, za kroja- škega pomočnika. Z vsakim novim članom Viski kluba je tako kot v Evropski uniji — za njegov pristop morajo biti vsi člani. Letos je omizje izgubilo kar dva zvesta, najstarejša člana, Melhior j a Jošta, iz Joštovega mlina, ter Vilija Leskovška. Ko je bil pokojni Jošt pred dvema letoma hudo bolan ter se' je nato vrnil k omizju, je bilo v Viski klubu pravo slav- je. Svoje prijatelje v času bo- lezni seveda obiščejo, skupaj so v dobrem in slabem. Spom- nijo se vsakega rojstnega dne ter nekaterih godov, ko pa kdo začne novo življenjsko deset- letje ter novo petletko, se ga spomnijo z izvirnim darilom. Takrat ne ostanejo skupaj le običajni dve uri, praznujejo tudi v popoldanskih urah. Omizju Viski kluba je ostal v posebno prijetnem spominu njihov tridnevni izlet na Mad- žarsko, kjer so se ustavili ob Blatnem jezeru, ob termalnem jezeru v Hevizu, v naftnem muzeju, v gradu pri Kesztelvju ter v vinskem hramu. Nekateri iz prijateljske družbe so želeli prijetne dneve ovekovečiti, prijatelj, ki je največ pritiskal na sprožilec, pa je pozabil, da v fotoaparatu sploh nima fil- ma. »Na srečo so fotografirali tudi drugi, slike so lepo izpad- le. Drugače kot lepo se sploh nismo mogli držati, saj nam je bilo prijetno,« sem slišal. To soboto so se pogovarjali tudi o zadnjem športnem do- gajanju, o zdravju... V prijet- nem okolju gostilne, ki je stara 170 let, trenutno 'pa jo vodi Irmica Koštomaj, ekonomist- ka, ki je poleg vsega tudi izo- bražena kletarska mojstrica. Gostilna ob Savinji je ena red- kih, ki je uspela ohraniti podo- bo stare slovenske gostilne, takšne kot so jo obiskovali že savinjski flosarji, med rečnim postankom proti Donavi ter celo do Črnega morja. Nekaj omenjene gostilniške zgodovi- ne pozna iz osebne izkušnje tudi član Viski kluba. Vlado Podsedenšek, ki se je priselil iz Zgornje Savinjske doline, v deških letih pa je bil tukaj skupaj s flosarji... Bližal se je opoldanski čas, ura slovesa za teden dni. Bivša gostilničarka, Irma Belaj-Ko- štomaj, ki je nekoč igrala pri celjskem orkestru Žabe, je sedla za hišni klavir ter priča- rala staro melodijo. Za zveste prijatelje iz Viski kluba. Zvest prijatelj je zdravilo življenja, je zapisal nekdo, pred davnimi časi. Tudi za Ce- ljane velja to reklo. BRANE JERANKO Dezider Kiičan: »Za omizje mi je povedal prijatelj, ki ni več mogel prihajati, povabil pa me je sosed, Ivo Grobelnik. Spoznal sem, da so prijetna družba, lepo so me sprejeli. Komaj čakam sobote.« Franjo Novak: »Prihajam manj časa kot večina, sedmo leto. Družbo sem poznal že prej. Pogovarjamo se o vsem kar je aktualno v tej mladi deželi. Tudi nasmejimo se, veliko šal si povemo. Dobro se počutim tudi zaradi prijet- nega okolja te gostilne. Naše sobote nam dajejo veliko.« Vlado Podsedenšek: »Dobri prijatelji smo, tudi stanov- ski kolegi, ki smo se s terena poznali že prej. Tu sem več kot desetletje, povabilo pa sem sprejel z veseljem. Nihče ne zameri kakšne prijateljske bodice.« Ivo Marine: »V družbi sem med mlajšimi člani. Nekoč smo se srečevali že v kavami, nato pa so me povabili medse. Družba, prijateljstvo mi veliko pomenita. V šali rečeno, tu rešujemo velike probleme, tudi za državni zbor bi bilo zanimivo naše videnje.« Jože Smeh: »Sobota je pravi dan, ko se pred kosilom posloviš od doma za dve uri. Kadar praznujemo, ostanemo skupaj tudi več ur. Žene so zadovoljne, saj družbo poz- najo, zato izgovorov ne potrebujemo. Med nami ni niko- gar, za katerim bi na cesti kazali s prstom.« Silvan Mastnak: »Tudi poleti, med dvomesečnim pre- sledkom, čutimo potrebo da se najdemo. Takrat je manj obvezno, brez predsedujočega. Tu sem že desetletje in pol. Ne smeš biti vase zaprt, zamerljiv, tudi prijatelju moraš pustiti njegov prav. Zato smo lahko že toliko let skupaj.« Ivo Grobelnik: »Ko smo bili mlajši, je bilo še lepše, smisel za humor pa nam je ostal. To omizje mi veliko pomeni, mora se zgoditi kaj posebnega, da ne pridem. Najdalj časa prihajava s Cirilom Ilovarjem, v začetku sva bila najmlajša.« Ciril Ilovar: »Bilo je v kavarni, med praznovanjem rojstnega dne, ko na's je prijatelj počastil z viskijem. Prišlo je do stalnega omizja, takoimenovanega Viski kluba. Tu ni nobenega popivanja, pijančevanja. V tej družbi sem že 24 let, vse od ustanovitve. To pove, da mi ti prijatelji veliko pomenijo. Naše žene nam te družbe ne branijo, vsem je dobro znano kam zahajamo.« Irma Belaj-Koštomaj: »Veseli smo jih, ko se zberejo. Postrežemo jim kar z največjim veseljem. Med njimi so spoštovani Celjani, zato smo počaščeni. Tudi jaz se vese- . lim njihove sobote. Vsi smo dobre volje, med seboj odkriti. Za vsake praznike so pozorni do celotnega kolektiva. Sobotni popoldan v gostilni na Polulah. Takoimenovani Viski klub so ustanovili pred skoraj četrt stoletja. _....... Iz albuma celjskega Viski kluba. Posebno pozornost posvečajo okroglim rojstnim dnem. Za hišnim klavirjem gostilne Belaj-Koštomaj. Gostilničarka, ki je včasih igrala v orkestru Žabe, zaigra tudi sobotnemu stal- nemu omizju. ; Šff. 50. - 14. december 1995 PISMA BRALCEV - INFORMACIJE 22 Iščemo najstarejšega varovanca Vrtec Anice Černejeve v Ce- lju praznuje aprila prihodnje le- to svoj 40. jubilej. Težko bi izra- čunali, koliko otrok je preživ- ljalo v njem košček svojega otroštva. kolikor lahko komu iz prvih generacij po 1956. letu seže spomin nazaj in se osveži s kak- šno anekdoto ali izpovedjo, bo- mo zelo veseli, če se oglasi pri nas, ali nam o tem kaj napiše. V glasilu, ki ga ob tej prilož- nosti pripravljamo, bi radi ob- javili fotografijo našega najsta- rejšega varovanca in nekoliko pokramljali z njim. Istočasno pa naprošamo vse, ki še morda hranijo doma kak- šno staro igračo, da se nam pri- družijo pri zbiranju igrač, ki bi jih radi prikazali v celjskem Mu- zeju novejše zgodovine - Her- manovem brlogu. Skupaj s stro- kovnjaki muzeja pripravljamo katalog nastajajoče muzejske zbirke igrač. Iščemo najstarej- šo in etnološko zanimivo igra- čo. O tem so celjski časnikarji že pisali, vendar z odzivom še nismo zadovoljni. Morda se bo komu pri tem utrnila še kakšna zanimiva ide- ja ali predlog, kako bi lahko na izviren način kaj prispevali k obeležitvi tega dogodka in z na- mi skupaj praznovali. Veseli bomo kakršnegakoli prispevka. ANA ČETKOVIČ- VODOVNIK, ravnateljica VVZ Anice Černejeve Celje Dr. Drnovšek, ljubitelj živali? Azil za zavržene živali v Slo- veniji so rak rana naše države. Na mojo pisno intervencijo pri predsedniku Vlade RS dr. Dr- novšku, sem 14. oktobra prete- klega leta prejela iz njegovega kabineta pisno zagotovilo t.j. to- lažilo, da teče koordinirana ak- cija med pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami za zago- tovitev ustreznih zatočišč za za- puščene živali, za realizacijo te naloge je pri vladi zadolžena Miša Kranjc. Po več kot letu dni - nič novega. Kalvarija živinskih transpor- tov v Dolgi vasi še vedno ni re- šena v prid transportirani živi- ni; kaj se tam dogaja, smo vsi temeljito seznanjeni, pa tudi vlada. Na meji Dolga vas bi trp- ljenje živine omililo vsaj en dan počitka za živali, t.j. počivališ- če za živino, ki prihaja z dalj- nih vzhodnih in severnih držav in v agoniji potuje v Koper in potem naprej v države emiratov. Je res treba čakati na tistih 900 milijonov ekujev od Phareja? Najmanj pet let je Milena Močivnik ping-pong žogica s preseljevanjem psov iz vasi v vas, kjer je preganjana kot ra- njena žival. Ce bi država imela azile, bi te pse preselili vanje in jih humano oskrbeli. S tem bi rešili pse in Močivnikovo, ki se dobesedno utaplja v blatu in mrazu s čredo rešenih psov brezdomcev. To je slika Slove- nije! Na pritisk javnosti sem prosila svojo matično organiza- cijo (WSPA London) za inter- vencijo pri vladi, kajti vse so-v sednje države že pišejo o tej ne- humanosti do živali pri nas. Svetovna zveza za varstvo živali London je predsedniku vlade 19. julija 1995 naslovila dVe strani dolgo pisno intervencijo za pomoč pri reševanju skoraj 160 psov pri Mileni Močivnik. Navzlic vabilu, naj dr. Drnov- šek odgovori tej humani svetov- ni organizaciji za zaščito živali v Londonu, predsednik vlade ni našel časa in raje molči in si mi- sli: kdor molči, desetim odgo- vori... Enako velja za osnutek Zako- na o varstvu živali pred muče- njem^ saj so ga slovenska DPMZ v državni zbor vložila že 16. septembra lanskega leta. Predsednik DZ Jožef Školjč mi je odgovoril, daje DZ že 31. ja- nuarja 1995 (pred desetimi me- seci) odločil, naj vlada pripravi predlog zakona za drugo obrav- navo. Na mojo urgenco z dne 29. oktobra 1995. dr. Drnovšek molči. Velik del truda je bil vložen v vse to delo, ki je skromna bi- lanca zadnjih let in smo ga opra- vili varstveniki živali brezplač- no in zgolj iz nagibov, da reši- mo živali trpljenja. Mladi rodo- vi naj spoznajo, da je sedaj na potezi država, ki ima plačane službe (tudi od nas davkoplače- valcev!), kije moralno in mate- rialno dolžna žgoče probleme odpraviti. Izgovor, da ni denar- ja, je iz trte izvit. Ce je denar za udeležbo lepotice v Sun City- ju (400.000 DEM), za opremo WC v parlamentu z marmorjem in nenazadnje za nov parlament po načrtu Plečnika, potem naj bo tudi za trpeče in pomoči po- trebne živali. Namreč čast mo- ža je v dejanju, ne v besedi. Se potem čudite, če nas Evropa odriva. LEA EVA MULLER, Ljubljana Zakaj vedno mladi? Pišem vam že drugič, in to- krat se bom dotaknila tistih, ki menijo, daje današnja mladina neolikana, predrzna ter daje kri- va prav za vse. Sama sem pred kratkim do- polnila osemnajst let in mislim, da sem s tem prevzela veliko večjo odgovornost za svoje po- četje, kar pa bi morali storiti tu- di drugi. Saj tako smo vzgoje- ni. Ustavimo se za trenutek tu, v svetu vzgoje, ki pa je velikokrat popačena, saj starši ne učijo vedno prav svojih otrok, kar se kaže v otrokovem vedenju in mišljenju. Kot tema se v pogo- vorih starejših pogosto pojavlja neprimerno vedenje, obnašanje otrok in mladine, sem pa tudi večkrat zaidejo opravljanja ti- stih, ki se ne morejo rešiti iz ob- jema droge. Pa se vprašajo, kak- šna je bila vzgoja le-teh, kje so bili starši, ko so jih otroci po- trebovali? Krivda staršev? Delno. Poz- nam primer, ko je otrok, ne ve- doč za posledice, začel jemati mamila, rešiti se ni mogel več, a kolikokrat je rekel, da bi rad vsaj malo materinega razumeva- nja in pomoči. Njegova matije bila slepa in gluha za vse nje- gove težave in vprašanja. Mnogokrat starši prehitro začnejo z učenjem vožnje avto- mobila svojih mladoletnih otrok. S tem omogočijo, da otrok verjame v svojo sposob- nost in sede za volan ter s tem ogroža življenje drugih, največ pa svojega. Verjetno bo kdo pripomnil, pa saj niso starši vsega krivi, se sklicevali na "nočne pohode" mladine, na kraje, metanje pe- tard in podobno. Vendar, ali lahko otrok odide od doma, če mu to oče izrecno prepove, in ga ob neposlušnosti primerno kaznuje, oziroma ali lahko de- setletni otrok kupi petarde (kar se bo ob teh prazničnih dneh do- gajalo), če mu starši ne dajo de- narja? Mladi le nismo samo nesram- ni, neolikani in za nameček še kaj drugega. Bilo je na ulici. Nedaleč pred mano je hodila starka. Nekaj ko- rakov seje opotekala, nakar je nenadoma padla. Poskušala je vstati, a je noge niso poslušale. Nemočno je gledala okoli in pri- čakovala pomoč, mimoidoči pa so hodili mimo, kot da bi bila nevidna. Pritekla sem do nje ji pomagala vstati in iz njenih be- sed je vrela neskončna hvalež- nost, a v mojem srcu meje moč- no zaskelelo. Kaj, če se to ne- koč zgodi meni? Tebi? Premi- slite! SIMONA ŠOLINIČ, Celje Po letu lini vse po starem Pred letom dni je bilo v časo- pisu objavljeno, kakšne nepra- vilnosti in nečlovečnosti se go- dijo v stanovanjski hiši na Ipav- čevi 12. Minilo je eno leto, odkar mi je sosed iz spodnjega nadstrop- ja z brusilnim strojem odrezal vrata, ki so varovala podstrešje pred prepihom in zimo. V enem letu se nič ni spremenilo. Je res mogoče, da ženska samohranil- ka z otrokom nima nobene pra- vice, da lahko vsakdo počne, kar hoče, če je to tudi s svojo hudo- bijo sposoben? Mnogokrat sem bila pri svo- jem odvetniku in ga prosila, naj sproži kak postopek, da bi se kaj uredilo. Ta pa nič, celo rekel mi je, zakaj sem sploh kupila so- bo. Vendar imam pravico žive- ti kot človek s svojim 11-letnim sinom. Vseeno še nimam stra- nišča, ne kopalnice, kar mi je preprečil Kolenc Branko, sosta- novalec iz spodnjega nadstrop- ja. Vsa sredstva so bila dode- ljena, ne vem, kam je kaj šel ti- sti denar. Material za popravilo in obnovo je izginil neznano kam, jaz pa sem ostala brez stra- nišča, kopalnice in varovalnih vrat. KRISTINA DROFENIK, Celje Obtožujem oilgovorne! Pred leti, ko je občina Celje pričela z gradnjo pločnika ob koncu Ulice mesta Greven- broich v Novi vasi, sem zahte- val intervencijo pristojnih re- publiških inšpekcij, ker gradnja ni bila zastavljena v skladu s prostorskimi dokumenti občine, niti z veljavnimi zakoni, ki pred- pisujejo normative za gradnjo cest, pločnikov in drugih komu- nalnih naprav. Po nekaj mesecih sem dobil od republiških inšpekcij odgo- vor, daje občina gradnjo uskla- dila z veljavnimi urbanistični- mi dokumenti in zakoni in daje gradnja pločnika samo I. faza ureditve ceste na tem območju. Ne vem, ali je pristojni uprav- ni organ izdal ustrezna dovolje- nja, vključno z uporabnim do- voljenjem, dejstvo je, daje pred dnevi bila na kritičnem mestu, to je na mestu, kjer se Ulica Gre- venbroich zoži, težka prometna nezgoda s smrtnim izidom. Tu- di ne vem, kdo je za nesrečo kriv, gotovo pa je, da je ne bi bilo, če bi bila cesta s pločniki zagrajena tako, kot mora biti in kot je zarisana v ustreznih ur- banističnih projektih. Stanje na tem mestu se tudi po nesreči ni spremenilo in pro- metna varnost je še vedno kri- tična. Za to so vsi, ki tod hodijo in se vozijo, ogroženi in je sa- mo še vprašanje časa, kdaj bo nova hujša nezgoda. Ko sem zahteval, da se cesta zgradi tako, kot to zahtevajo ve- ljavni dokumenti, so mi pristoj- ni odgovorili, da ni denarja. To ni res, saj seje že po nesreči pri- čelo z deli drugod v občini, kjer ni tako kritično in kjer k sreči še ni bilo nezgod s smrtnim izi- dom, kot na delu omenjene ce- ste. Zaradi vsega, kar sem zgoraj zapisal, obtožujem vse odgo- vorne, da so krivi zadnje pro- metne nesreče in smrti občanke na spornem križišču Ulice me- sta Grevenbroich in zahtevam inšpekcijske ukrepe, to je odred- bo, da mora občina zgraditi predmetni odsek ceste v skladu z veljavno urbanistično doku- mentacijo in normativi za iz- gradnjo cest in pločnikov v me- stu oz. naseljih mestnega zna- čaja. Ker sem vsakodnevno, ko se vozim po omenjeni cesti in se sprehajam, ogrožen, zahtevam, da me pristojne inšpekcije sma- trajo za stranko v predmetnem postopku in me o vseh pravnih dejanjih obveščajo. MARJAN AŠIČ, Celje V Slovenskem ljudskem gleda- lišču bodo danes ob 16.30, za Abon- ma 1. Gimnazije 3, Celje, uprizorili predstavo Halštat. Jutri, v petek ob 10. uri za Abonma Čebelica 3 in ob 16. uri za Abonma Čebelica 2 in iz- ven. Čarobni napoj. V soboto pa ob 19.30, za izven, predstavo letošnje- ga Borštnikovega srečanja Grmače. V nedeljo ob 16. uri, bodo v izvedbi Plesnega teatra Igen iz Celja, odprli deseti Teden otroškega programa in za izven uprizorili Čarobni napoj. V ponedeljek ob 10. in 12. uri, bo go- stovalo Prešernovo gledališče iz Kranja s predstavo Rdeča kapica, žaba in..., v torek ob 10., 12. in 14. uri Moje gledališče iz Ljubljane s predstavo Stari prijatelji, v sredo ob 9.30 in 11.30 pa bo gostoval Plesni forum Celje z Zgodbo o plesu. V Kulturnem centru Laško bo v nedeljo ob 19.30, premiera kome- dije Maček v žaklu, režiserja Mihe Alujeviča V Kulturnem domu v Zrečah bodo danes ob 19.30, člani gleda- liškega ansambla KUD Zarja iz Tr- novelj, uprizorili komedijo Branisla- va Nušiča z naslovom Mister Dol- lar. V Domu kulture v Velenju bo jutri, v petek ob 16. uri, za Pikin abonma in izven, gostovalo Mari- borsko lutkovno gledališče, s pred- stavo Pravljica o velikanu Mraza- ku. V Opatijski cerkvi Sv. Daniela v Celju bo jutri, v petek ob 19.30, koncert Slomškovih in božičnih pe- smi Komornega moškcjga zbora Ce- lje, ki ga vodi prof Ciril Vertačnik. V Cerkvi Sv. Duha v Novi vasi pri Celju bo v nedeljo ob 19. uri, koncert Vokalne skupine Cvet, Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje, pod vodstvom Vide Bukovac, z gosti: Daliborjem Bematovičem - harfa, prof Marjanom Lebičem - orgle in citrarko Anito Breznik. V sredo, 20. novembra ob_l9.30 uri, pa bo bo- žični koncert Ženskega in Moškega pevskega zbora KUD Ljubečna V jedilnici hotela Atomske To- plke bo jutri, v petek ob 20.15 fan- tovski večer, z Moškim pevskim zborom Atomske Toplice iz Podče- trtka V Osnovni šoli Frana Roša v Celju bo v torek, 19. decembra ob 17. uri, koncert Mešanega pevske- ga zbora zveze društev upokojencev Celje, kijih vodi Jožica Soko. V Narodnem domu v Celju bo v torek ob 19.30, prvi abonmajski koncert Zavoda za kultume priredi- tve Celje in sicer bo nastopil Slo- venski oktet, pod vodstvom Antona Nanuta V koncertni dvorani Glasbene šole Celje bo v sredo ob 19. uri, bo- žično novoletni koncert Komorne- ga orkestra klasičnih kitar. Godal- nega orkestra in Harmonikarskega orkestra Glasbene šole Celje. Kon- cert bosta vodila dirigenta Marija Zavšek in Matjaž Breznik. Kot gost- je pa bodo nastopili tudi člani Me- šanega komornega zbora Emanuel, pod vodstvom Bernarde Kink. V kinu Union bo jutri, v petek novoletni koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Celje, v sredo ob 19.30, pa praznični koncert Celjske- ga pevskega društva in Celjskega godalnega orkestra, pod vodstvom Edvarda Goršiča V Kulturnem centru v Laškem bo jutri, v petek ob 18. uri, občin- ska revija plesnih skupin s sodobni- mi plesi. V Domu Svobode na Polzeli bo v soboto ob 19. uri, koncert pevke MeliteOsojnik. V Razstavnem salonu v Rogaš- ki Slatini bo jutri, v petek ob 20. uri, nastop Folklorne skupine Lipe iz Rečice pri Laškem. V ponedeljek ob 20. uri, pa bo koncert Glasbene šole iz Rogaške Slatine. V Kulturnem domu v Sloven- skih Konjicah bo jutri, v petek ob 19. uri, koncert Ženskega pevskega zbora Slovenske Konjice, ki ga vo- di Darinka Ivačič, z gosti - Moškim pevskim zborom iz Zagorja V Osnovni šoli v Štorah pa bo jutri, v petek ob 18. uri, novoletni in slavnostni koncert ob 25-letnici Pi- halnega orkestra štorskih žeiezarjev, ki ga vodi Franc Zupane. V Galeriji IVlozaik si lahko do konca leta ogledate razstavo umet- niških del akademskega slikarja Ju- reta Cihlarja V Galeriji v IVIozirju bo od jutri do 22. decembra na ogled razstava likovnih del domačina Vlada Parež- nika Avtor predstavljatisoč namiš- ljenih cvetličnih motivov, odtisnje- nih na majicah, ki jih je podaril raz- nim humanitarnim organizacijam. V Osrednji knjižnici v Celju si lahko ogledate razstavo Projektna pisarna Celje - zdravo mesto v akci- j>- V hotelu Dobrna bo od sobote naprej do 23. decembra, na ogled razstava likovnih del (slik) Rudija Šaleja, člana Likovne sekcije Fe- bmar iz Celja. V Pokrajinskem muzeju v Ce- lju si lahko ogledate razstavo Goti- ka na Štajerskem, do 29. februarja pa tudi razstavo Gotika na Kozjan- skem. Razstavi sta na ogled vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah in ne- deljah od 9. do 12., ob ponedeljkih pa je muzej zaprt. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju si laJiko do konca decem- bra ogledate razstavo slikarskih del Marka Jakšeta V dvorani Župnijskega centra Sveti Duh v Celju bodojutri, v pe- tek ob 18.30, odprli razstavo skulp- tur umetnostnega varjenja likovni- ka Milana Špringerja iz Maribora V Galeriji A&M Jezernik na Mariborski ulici v Celju do 21. de- cembra razstavlja akvarele in akrile Marko Jezernik. V avli Razvojnega centra Ce- lje bo do srede, 20. decembra raz- stavljal svoja dela v mešani tehniki dr. Rajko Livio. V Etolu Celje si lahko do 31. de- cembra ogledate dela Vinka Pajka V Zdravstvenem domu v Ce- lju razstavlja Rajko Mlinaric. V hotelu Mene v decembru raz- stavlja svoja dela v olju Toni Mo- har. Unk)nl4.12.obl6., 18.30in21. uri ter od 16. do 19.12. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film James Bond - zlato oko, medtem ko 15. in 20.12. kinopredstave odpadejo; Mali Union 14.12. in od 16. do 19.12. ob 20. uri angleški film Plitvi grob, medtem ko 15. in 20.12. kinopred- stave odpadejo,- Metropol 14. 12. in od 16. do 19.12. ob 16.30 in 18.30 ameriški film Božiček, 14.12. in od 16. do 19.12. ob 20.30 ameriški film Sprehod v oblakih, 15. in 20.12. ob 16., 18.30 in 21. uri pa James Bond - zlato oko (Kinopodjetje Celje si pridržuje pravico do spremembe progama). Kino Dobrna 16. ob 19. uri in 17.12. ob 17. uri ameriški film Apol- lol3. Kino Žalec 14.12. ob 20. uri, 15.12. ob 20. uri ter 16.12. ob 18. in 20.30 ameriški film Apollo 13, 15.12. ob 18. uri in 16.12. ob 16. uri pa ameriški film Pocahontas. Kino Rogaška Slatina 15. ob 17. in 19.30 ameriški film Umri po- končno-brez oklevanja, 16. in 17. 12 pa ob 17. uri ameriški film Tr- nuljčica, ob 19. uri pa ameriški film Umri pokončno - brez oklevanja Kino Polzela 14.12. ob 19. uri ameriški film Potopljeni svet, 17.12. ob 10. uri ameriški film Čarobni vrt, ob 18. uri pa Šund. V knjižnici v Velenju bo danes, v četrtek ob 19. uri, kulturni večer z Ljubo Jenče. V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju bo danes, v četr- tek ob 16. uri, predavanje in razgo- vor o medsebojnih odnosih in ko- municiranju stžirejših v družini, s profesorico Nado Mulej. Jutri, v f)e- tek ob 18. uri, pa bo predstavitev knjige z naslovom Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevičeve in Ti- tove Jugoslavije, dr. Jožeta Pirjev- ca Razgovor bo vodil prof Branko Goropevšek. V Kulturnem centru v Laškem bo jutri, v petek ob 18. uri, ponovi- tev Občinske revije plesnih skupin z območja Laškega Št. 50. - 14. december 1995 23 INFORMACIJE NOCTNIK Celje ima prvo avtomatsko polirnico v Sloveniji o Uprt Petro/oif bencinski servis na Bežigrajski cesti - Ekološke črpalke Celje je v teh dneh boga- tejše še za en lepo urejen in izredno sodoben Petrolov bencinski servis na Bežigraj- ski 1 v neposredni soseščini Centra Interspar. To bo obe- nem tudi prvi bencinski ser- vis v Sloveniji, kjer bo obi- skovalcem poleg vse ostale bogate ponudbe na voljo tu- di poliranje jeklenih konjič- kov. Dopolnitev prodajnemu centru Petrolov bencinski servis Bežigrajska cesta 1 Interspar, kot se uradno imenuje, je za- čel poskusno obratovati v tem tednu. Kot je povedal vodja tr- govine na drobno v celjskem Petrolu Ciril Pirš je novi ser- vis v bistvu interni bencinski servis. "Lokacija tega servisa ni postavljena na takšnem me- stu, kjer Petrol sicer običajno gradi svoje bencinske servise. Bežigrajska cesta namreč ne sodi med večje tranzitne ceste, ampak se servis s svojo ponud- bo vključuje v prodajni center Interspar, namenjen je torej predvsem kupcem, ki prihaja- jo v ta nakupovalni center, obe- nem pa seveda vsem ostalim Decembra tudi ob nedeljah Poslovni čas Petrolovega bencinskega servisa Beži- grajska cesta 1 Interspar je prilagojen poslovnemu ča- su Centra Interspar. Servis je odprt ob ponedeljka do petka od 9. do 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 20. ure. Ker je Center Interspar v decembru odprt tudi ob ne- deljah, se bodo v tem me- secu temu poslovnemu ča- su prilagodili tudi v Petro- lovem bencinskem servisu, tako da bo servis ob nede- ljah do konca leta odprt od 8. do 13. ure. Celjanom in ljudem na celj- skem območju." Naložba v novi Petrolov bencinski servis je veljala prib- ližno 200 milijonov tolarjev. Generalni izvajalec vseh del pa je bil velenjski Vegrad s svoji- mi podizvajalci in kooperanti. Goriva, trgovina, prodaja plinsidli Jeklenli V Petrolovem bencinskem servisu na Bežigrajski cesti so podobno kot v vseh ostalih Pe- trolovih servisih dobro založe- ni z vsemi vrstami goriv od os- vinčenih in neosvinčenih ben- cinov, plinskim in kurilnim ol- jem, ponudbo pa dopolnjuje sodobna trgovina s programom dodatnega asortimana blaga ši- roke potrošnje tako za potrebe voznikov kot tudi njihovih so- potnikov. Novost v tem ben- cinskem servisu paje dodatna ponudba plina v jeklenkah za gospodinjstva. To je poslej drugi bencinski servis v Celju, kjer je mogoče kupiti plinsko jeklenko, razen v servisu na Bežigrajski cesti so kupcem plinske jeklenke za gospo- dinjstvo na voljo tudi v bencin- skem servisu na Hudinji, pro- dajo jeklenk pa v prihodnje na- črtujejo tudi v bencinskem ser- visu Lanovž. Kot posebnost te- ga novega bencinskega servi- sa pa velja omeniti še bogato ponudbo toplih napitkov, to so predvsem mleko, kava, čaj in kakav. Avtomatska avtopralnica In polirinica številni vozniki bodo zago- tovo veseli tudi avtomatske av- topralnice, ki je prav tako se- stavni del novega bencinske- ga servisa na Bežigrajski cesti. To je že tretja Petrolova avto- matska avtopralnica v Celju, razen v tem novem servisu de- luje še na Hudinji in na Lanov- žu. Največja pridobitev nove- ga bencinskega servisa v soseš- čini Interspara pa je avtomat- ska avtopolirnica. "To je novost ne le za Pe- trol, ampak kar za vso Slove- nijo," pojasnjuje Ciril Pirš. "Avtomatske avtopolirnice so že dobro uveljavljene v tujini, v Sloveniji pa jih doslej še ni bilo. Petrolovi strokovnjaki ocenjujejo, da so avtomatske avtopolirnice vsekakor zanimi- ve tudi za naše voznike, ta sto- ritev je doslej manjkala v naši ponudbi, zato smo se odločili, da jih uvedemo tudi pri nas. Pričakujemo, da bodo ljudje dobro sprejeli to novost, za za- četek bomo v avtop)olimici po- nudili tudi simbolične, ne pa še ekonomske cene storitev. Voznikom tako na enem me- stu ponujamo kompletne uslu- ge, najprej v avtopralnici, kjer vozilo temeljito očistijo, potem pa lahko poskrbimo še za av- tomatsko poliranje njihovega vozila." Skrb za ekologijo Delavci Petrola so že doslej na vseh svojih bencinskih ser- visih veliko pozornosti name- njali ekologiji. Za varovanje okolja so poskrbeli tudi pri gradnji bencinskega servisa na Bežigrajski cesti. "Novi servis sodi med tiste servise na na- šem območju, kjer se lahko pohvalimo z resnično čistim, ekološkim načinom poslova- nja. Vgrajene so ekološke čr- palke, pri katerih tudi bencin- ski hlapi iz rezervoarja avto- mobila ne gredo v zrak, tem- več se po posebnem postopku vračajo nazaj v rezervoar, po- leg tega je na servisu urejen za- prt sistem polnjenja podzem- nih rezervoarjev. Narejen je to- rej velik korak naprej v skrbi za ekologijo, sem sodi tudi me- njava olja, prijazna okolju, kjer je prav tako urejen zaprt sistem in torej poskrbljeno za varova- nje okolja," je še povedal vod- ja trgovine na drobno v celj- skem Petrolu Ciril Pirš. Kmalu tudi bencinski servis v Radečah V letošnjem letu se v celj- skem Petrolu zagotovo lahko pohvalijo s številnimi naložba- mi, vrsto novih objektov in po- sodobitev pa načrtujejo tudi za prihodnje leto. Trenutno gra- dijo bencinski servis v Rade- čah, s čimer bodo nadomestili dotrajani objekt v Petrolovi mreži, s poslovanjem bo ta ser- vis pričel predvidoma v začet- ku prihodnjega leta. Tudi v le- tu 1996 načrtujejo številne na- ložbe, med drugim namerava- jo graditi in posodobiti bencin- ske servise na Koroškem, več- ja rekonstrukcijsk.a dela so predvidena na obeh bencinskih servisih v Tepanju, poleg tega pa si želijo, da bi posodobili še nekaj dotrajanih bencinskih servisov na širšem celjskem območju. EPP Prijazni Petroiiiar Na vseh večjih Petrolovih bencinskih servisih na Celj- skem se bo v teh predprazničnih dneh občasno pojavljal prijazni mož, ki so mu v Petrolu nadeli imeli Petrolkar. To bo dedek Mraz na rolkah, ki bo kupcem in predvsem nji- hovim otrokom delil simbolična darilca in s tem popestril predpraznično dogajanje na bencinskih servisih. Vseka- kor odločitev, vredna pohvale Petrolovim delavcem. it. 50.-14. december 1995 24 • Ibro je bil v sredo do- poldne zelo razposajen. Najprej se je stepel v In- gradovi jedilnici na Ri- barjevi ulici, potem pa je zamenjal lokacijo in na- daljeval v tamkajšnjem samskem domu. Ker prvo policijsko opozorilo ni nič hasnilo, je Ibro svojo zadnjo kitico odpel v po- licijskih prostorih za pri- držanje. • Kaže, da nočitev v treznilnici Ibra ni prav nič streznila. Naslednji dan je v popoldanskem času poklicala točajka iz bifeja Solidarnost na La- vi in povedala, da ima te- žave z gostom, ki razgra- ja. Ibro je spet dobil na- potnico za obisk sodnika za prekrške. • Patrulja se je v četrtek zvečer odpravila še pred hotel Merx, kjer so se te- pli. Janko T. in Franc M. sta tam v zasedi pričaka- la Simona K. in Bojana L. ter ju obdelala s hladnim orožjem, ki se mu po do- mače reče štil od metle. Ker sta bila napadena lažje ranjena, se bosta agresorja zagovarjala na sodišču. • Pijani Milorad Š. je v petek popoldne kolovra- til po Intersparu in se za- letaval v ljudi, zato so ga tamkajšnji varnostniki odstranili s prizorišča. Ker pa je bil možakar ta- ko vztrajen, da se je vrnil v prodajni center in tam spet rogovilil, je bila po- trebna intervencija druge stopnje. Policisti so krši- telja predlagali v posto- pek pri sodniku za pre- krške. • Alkoholno prizadeti Matija K. je v petek zve- čer v lokalu Soča ob Ljubljanski cesti razbijal kozarce, sokriva za nje- govo početje pa je tam- kajšnja natakarica, ki je Matiji veselo dotakala vse do trenutka, ko se mu je utrgalo. Že čez dobro uro je bil isti Matija udarnik v sosednjem lo- kalu Veng. Tokrat so ga policisti vzeli s seboj in mu dodelili prostorček za prenočevanje. • Sonček ob Ljubljanski cesti je bil prejšnji petek zvečer ves v mleku. To se je zgodilo potem, ko sta dva osebka tam razgraja- la in za slovo vrgla po tleh škatlo z alpskim mle- kom. Mleko se je razlilo po tleh, razgrajača pa sta jo odkurila. • Telefonski klic iz Bovš: ata razgrajajo. Policisti so ugotovili, da star pre- govor, ki pravi, da sta za prepir potrebna vsaj dva, še vedno drži. Prepirala in drla sta se ata in mama. • Ivan je v nedeljo zvečer poklical na policijo in zahteval intervencijo, ker naj bi skupina mladolet- nikov pred blokom na Trubarjevi ulici razgraja- la. V resnici je bila tam skupina fantov in deklet, ki se je veselo, pa res morda malce preglasno, kepala. Malce več strpno- sti do mladine bi odra- slim ne škodilo. Za vsako figo pa res ni treba klicati na policijo. M A. Javni red in mir v listopadu Množične kršitve, nasilje v družinah, prometni nered, so na območju UNZ Celje najbolj problematični pojavi Zagotavljanje javnega reda in miru ie ena pomembnejših nalog policije. Čeprav letošnji statistični podatki go- vorijo, da to področje na območju UNZ Celje ni posebej izstopajoče, pa posamezne vrste kršitev povzročajo nezadovoljstvo med občani in zmanj- šujejo občutek varnosti. Da bi stanje na področju javnega reda in miru iz- boljšali, so v vodstvu UNZ Celje to jesen sprejeli odločitev, da bodo s stalnimi mesečnimi akcijami zajezili predvsem tiste pojave, ki bi sčasoma lahko prerasli v stanje, ki bi ga bilo težko obvladovati. Po dveh mesecih izvajanja poostre- nih nadzorov, v katerih so občasno sodelovale tudi inšpekcijske službe, v UNZ Celje zdaj ocenjujejo, da se je stanje precej izboljšalo, zato bodo z akcijami nadaljevali. Javni red in mir sta najbolj ogrože- na na območju Celja in Velenja, še vedno so pogosti pojavi množičnih kr- šitev, v katerih nastopajo predvsem mladoletniki, nič manj pa ni nasilja, ki se dogaja za zidovi družinskih hiš in stanovanj v soseskah, so glavne značilnosti, ugotovljene v policijskih akcijah v mesecu novembru. Se vedno je razmeroma veliko kršitev javnega reda in miru, ki so povezane z obrato- vanjem gostinskih lokalov, ki za obra- tovanje sploh nimajo dovoljenja, pa tistih kršitev, ki se dogajajo izven do- Tvoljenega obratovalnega časa, torej v poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih urah. Pogosto so te kršitve povezane s kršitvami cestnoprometnih predpisov, od nepravilnega parkiranja v bližini takšnih lokalov, pa do hrupnega div- janja voznikov, ki jih h kršitvam naj- pogosteje podžiga alkohol. Novembra so policisti na celjskem območju v številnih akcijah ravnali oziroma ukrepali tako, da so legitimi- rali 1390 oseb, pri 85 osebah so opra- vili preventivne preglede, zabeležili so 172 kršitev javnega reda in miru, opraviti so morali 187 intervencij (124 na javnem kraju, 63 v zasebnih pro- storih), v postopek pri sodniku za pre- krške pa so predlagali 163 kršiteljev. V minulem mesecu so napisali tudi 47 poročil inšpekcijskim organom, pridr- žali so 30 vinjenih kršiteljev, skupno pa so opravili kontrolo v 234 gostin- skih lokalih. Nadzorov, v katerih so sodelovali inšpekcijski organi, je bilo v novembru 6, v tej navezi pa je bil opravljen kontrolni pregled v 19 go- stinskih lokalih. Da bi v Celju omilili mestni prometni nered v zvezi s parki- ranjem, so novembra izvedli vrsto ukrepov: tako je bil »pajek« aktiven 73 krat, »žabice« pa so lastnikom vozii ponagajale 90 krat. Poleg tega so poli. cisti napisali še 222 obvestil o nepra- vilnem parkiranju, izrekli so leg mandatnih kazni, še najmanj posledic pa je občutilo tistih 47 uporabnikov motornih vozil, ki so jih policisti \^ dobrohotno opozorili na storjeno kr- šitev. Aktivnosti za izboljšanje stanja se v decembru nadaljujejo in bodo trajale vse do konca meseca, ne glede na to, da ima prav mesec december v svoji drugi polovici praznovalni status. No, nekaj tolerance najbrž že bo v dneh, ko se bomo od starega leta poslavljali in stopili v novo. M. AGRE2 Mlada ubežnika Dva dvanajst let stara Celjana sta se v ponedeljek, 11. decem- bra, odločila za beg od doma in s tem staršem in policistom, ki so ju iskali, povzročila nemalo skrbi. Zjutraj sta, namesto v šolo, odšla v gozd na območju Košnice pri Celju in se nista vrnila domov. Starši so ju v popoldanskem času začeli pogrešati, zato so se obrnili na policijsko postajo in iskalna akcija je nemudoma stekla. V iskanje so se, poleg polici- stov in kriminalistov, vključili še jamarji, kinologi in lovci. Na srečo je bilo iskanje uspešno, saj so ob 18. uri oba otroka našli v naselju Košnica. Bila sta toliko prisebna, da sta se pred hudim mrazom v gozdu zatekla v nek bivak. Seveda pa v zraku še vedno visi vprašanje, zakaj in pred kom sta se otroka skrila. M.A. Stisnilo mu je prst v podjetju Aurea v Celju je prišlo 5. decembra dopoldne do delovne nezgode, ko je delavec Marjan J. (41) na stiskalnici obdeloval material za značke. Ko je bil stroj v dvignjenem položaju, je z levo roko segel v območje njegovega delovanja, takrat pa se je bat, na še nepojasnjen način, približal obdelo- vancu in pri tem delavcu stisnil kazalec leve roke. S pepelnikom nail policista Patrulja policijske postaje iz Slovenskih Konjic je, zaradi kršitve javnega reda in miru, minulo nedeljo ob 20.20 uri in- ter\'enirala v gostinskem loka- lu Slapernik v Paki pri Ve- lenju. v času, ko se je eden izmed policistov pogovarjal s kršite- ljem Rudolfom P., se je v po- stopek vmešal kršiteljev sin, 19-letni Peter P. iz Spodnjega Doliča. Ta je pričel vpiti na policista in ga pri tem namera- val udariti s pepelnikom. Poli- cist je udarec prestregel in na- padalca obvladal ter ga vkle- nil z lisicami. Zoper Petra P. so policisti podali kazensko ovadbo, oče Rudolf pa se bo zaradi kršitve javnega reda in miru zagovarjal pri sodniku za prekrške. M.A. Čelno trčenje Na magistralni cesti v Obrežju pri Zidanem Mostu se je, v sredo 6. decembra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Gmotna škoda znaša približ- no 450 tisoč tolarjev. Ivica S. (37) iz Brežic je vozil tovorno vozilo-kombi iz smeri Radeč proti Zida- nem Mostu. Ko se je v Obrež- ju pripeljal v bližino starega mostu čez Savo, ga je na zas- neženem vozišču zaneslo v levo. Pri tem je oplazil oseb- no vozilo, s katerim se je iz nasprotne smeri pripeljal 3 7-letni Ivan T. iz Andraža nad Polzelo, takoj za tem pa je čelno trčil v osebni avto- mobil, ki ga je vozil 36-letni Jezdimir C. iz Hrastnika. Slednji je v nezgodi utrpel hude telesne poškodbe. Na mestu mrtev Na regionalni cesti Solča- va-Luče se je, v nedeljo 10. decembra dopoldne, pripeti- la nezgoda s smrtnim izidom. Danijel M. (32) iz Proda pri Gornjem Gradu je vozil tovorno vozilo iz smeri Sol- čave proti Lučam. Ko je pri- peljal na zoženi del vozišča, je iz neznanega vzroka zape- ljal čez desni pločnik ter trčil v železno ograjo, ki jo je po- drl. Od tam je vozilo zaneslo v reko, kjer se je prevrnilo na levi bok. Voznika so našLj mrtvega v kabini. i TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD d.d. Prebold 63312, Tovarniška cesta 7 objavlja javno dražbo za prodajo naslednjih zasedenih stanovanj: 1. soba v Dolenji vasi 177, velikost 25.57 m^ izklic- na cena 981.120,15 SIT. 2. dvosobno stanovanje Na zelenici 2, velikost 49.65 m^ izklicna cena 3.080.355,90 SIT. 3. dvosobno stanovanje Na zelenici 4, velikost 41.12 m^ izklicna cena 2.650.655,00 SIT. 4. dvosobno stanovanje Na zelenici 17, velikost 59.11 m\ izklicna cena 4.122.425,10 SIT. 5. garsonjero Na zelenici 17, velikost 27.75 m^ iz- klicna cena 2.045.642,70 SIT. in nezasedenih stanovanj: 6. soba v Dolenji vasi 170, velikost 32.00 m^ izklic- na cena 1.108.775,80 SIT. 7. soba v Dolenji vasi 167, velikost 36.56 m^ izklic- na cena 1.411.308,00 SIT. Javna dražba bo 21. 12. 1995 ob 8. uri v recepciji Tekstilne tovarne Prebold. Pogoji za g(JeleŽt?Q ng (jražt?i |n prodajni pogoji: - na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe - predstavniki pravnih oseb morajo predložiti pisno pooblastilo za licitiranje, fizične osebe pa dokazilo o državljanstvu Re- publike Slovenije - pred dražbo morajo ponudniki vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene pri blagajni družbe - najugodnejši ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu sta- novanja v 8. dneh po končani javni dražbi in plačati celotno kupnino v 30. dneh po sklenitvi pogodbe, pri čemer se že vplačana varščina všteje v kupnino. Če ponudnik ne bo skle- nil pogodbe o nakupu in plačal kupnine v določenem roku ali kasneje odstopil od nakupa, varščina zapade v korist proda- jalca - udeležencem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino neobrestovano vrnili istega dne - prometni davek, stroške sestave pogodbe o nakupu in stroš- ke zemljiškoknjižne izvedbe pogodbe ter vse druge dajatve plača kupec • prodaja stanovanj bo potekala po sistemu "videno-kupljeno' - primopredaja bo izvedena takoj po plačani celotni kupnini - prednost pri nakupu imajo pri enakih pogojih najemniki sta- novanj Interesenti lahko dobijo dodatna pojasnila in si ogledajo sta- novanja po predhodnem dogovoru po telefonu (063) 723-122. it. 50. - 14. december 1995 ^5 Ifelenjčana kradla z veliko žlico Ker ni naše i denarja. Je I.K. v Jezi podtaiinil požar Kriminalisti UKS Celje in policisti pp Velenje so v minulih dneh obravna- vali in k preiskovalnemu sodniku pri- vedli 20-letnega I.K. in 18-lctnega g.D., oba iz Velenja. Osumljena sta, da sta 29. novembra letos na posebno brutalen način oro- pala in hudo ranila prodajalko v trafi- Ici v Velenju. Takrat sta iz predala po- brala 120 tisoč tolarjev. Pri zbiranju obvestil so policisti in kriminalisti še ugotovili, da sta oba osumljenca stori- la še druga kazniva dejanja. Tako je I.K. 8. februarja letos vlomil v gostišče Gambrinus v Velenju ter tam ukradel denar, cigarete in viski ter lastnika oškodoval za 300 tisoč tolarjev. 16. novembra ponoči pa je I.K., sku- paj z B.D. in J.A., spet vlomil v skla- dišče gostinskega lokala Gambrinus in tam ukradel nekaj steklenic viskija, dva loparja za tenis in nekaj starinskih predmetov. Lastnika sta oškodovala za okoli 150 tisoč tolarjev. S takšnim izkupičkom pa LK. očitno ni bil zado- voljen, zato se je sam vrnil v skladišče ter iskal denar, ker pa ga ni našel, je v jezi podtaknil požar, ki je uničil skla- dišče, lastniku pa povzročil za okoli 3 milijone tolarjev gmotne škode. LK. je oktobra letos vlomil tudi v osebni avtomobil znamke R4. V vozilu, ki je last lastnika lokala Gambrinus, je našel in ukradel kuverto s 170 tisoč tolarji gotovipe. Osumljeni B.D. je kazniva dejanja izvrševal tudi sam. Oktobra je v pro- dajalni zlatnine v Velenju izkoristil nepazljivost prodajalke in iz predala ukradel dve zlati zapestnici, vredni dobrih 76 tisoč tolarjev. Poseben pod- vig pa mu je uspel 23. novembra v prodajalni Zlatarne Celje v Celju, kjer je na hitro izmaknil zlato verižico, vredno dobrih 172 tisoč tolarjev. Preiskovalni sodnik je zaslišal oba osumljenca, pri LK. pa se je odločil za pripomi ukrep. M.A. Sumljivi Ukrajinec Na mednarodnem mejnem prehodu v Dobovcu so 8. de- cembra popoldne tamkajšnji policisti ustavili osebno vozilo znamke lada samara 1500, s katerim je nameraval iz naše države izstopiti 25-letni Ser- gej G., državljan Ukrajine, in nameraval nadaljevati pot po Hrvaški. Kmalu so ugotovili, da z njegovimi dokumenti ni vse v redu. Sumljiv je postal, ko so poli- cisti opazili, da se datum nje- govega rojstva, zapisan v pot- nem listu, ne ujema s tistim v vozniškem dovoljenju. Po tej ugotovitvi se je policist odlo- čil, da preveri še številko šasije in številko motorja na vozilu, pri tem preverjanju pa je ugo- tovil, da je avtomobil, ki je imel ukrajinsko registrsko ta- blico, registriran pri nas, v Mariboru. Pri ponovnem pre- gledu prometnega dovoljenja in zelene karte se je izkazalo, da sta dokumenta ponarejena; podatki o vozilu so bili npr. vpisani naknadno, in to kar z navadnim kemičnim svinčni- kom. Sledil je pregled vozila oziroma vsebine v njem, pri tem pregledu pa so našli več bankovcev po 300 ameriških dolarjev, po vsej verjetnosti ponarejenih. Ko so policisti preverjali iz- vor vozila so ugotovili, da je lastnik iz Maribora. Poklicali so ga po telefonu, da bi ga pov- prašali, če nemara kaj pogre- ša, pa se je oglasila njegova žena. Da je dmžinsko vozilo izginilo, je ugotovila šele po- tem, ko je pogledala na parki- rišče. Ukrajinec je bil torej pri svojih »opravilih« zelo hiter, očitno pa ni računal na naše izkušene policiste ob meji. M.A. Gorel Je lilev V soboto, 9. decembra ob 12.25 uri, je prišlo do požara na strehi manjšega hleva za gojenje zajcev v Vojniku. Ugo- tovili so, da je požar povzroči- la okvara na električni nape- ljavi oziroma kaloriferju, s ka- terim je lastnik Franc K. ogre- val prostor. Požar so takoj po- gasili gasilci iz Vojnika, zato je škode le za okoli 20 tisoč to- larjev. Požar v sobi Minulo soboto okoli 4. ure je zagorelo v dnevni sobi stano- vanjske hiše Marije K. v Po- kleku pri Podsredi. Pri ogledu ; požara so ugotovili, da ga je povzročila vklopljena in pre- greta električna blazina, ki je ležala na kavču. Kavč je zgo- rel, zaradi visoke temperature pa so popokale šipe na balkon- skem oknu.'V času požara v dnevni sobi ni bilo ljudi, ogenj pa so pogasili domači sami. Gmotna škoda znaša okoli 150 tisoč tolarjev. Požar v Veplasu V ponedeljek, 11. decembra ob 13.20 uri, je prišlo do poža- ra v DO Veplas v Velenju. Za- radi okvare termostata se je olje v peči pregrelo, v požaru, ki je nastal na napeljavi med oljnim kotlom in pečjo, pa je nastalo za okoli 500 tisoč to- larjev gmotne škode. Ogenj so pogasili velenjski gasilci. M.A. Nezgoda v Livarni j v Livarni v Štorah se je, v petek 8. decembra zvečer, pripetila' delovna nezgoda. Obratni elektrikar Vinko K. (40) iz Šentru- perta je nameraval popraviti sprožitveni senzor na stroju avto- matske linije za odlitke. Ko je stopil v območje delovanja stroja, se je ta vklopil, dinamični del stroja pa je delavca stisnil ob modelno ploščo. To je opazil delavec Branko Z., ki je na komandni plošči takoj izključil celotno linijo, kljub temu pa je Vinko K. utrpel hude telesne poškodbe. M.A. Po akustiko v noči na 6. december je neznani storilec vlomil v pro- dajalno akustičnih aparatov Tehno v Savinovi ulici v Celju. Ukradel je glasbeni stolp znamke kenvvood, vvalkman znamke aiwa in kasetofon iste znamke ter fotografski aparat. Lastnik Boštjan V. je oškodo- van za 155 tisoč tolarjev. Kovček iz avtobusa v sredo, 6. decembra do- poldne, je nekdo kradel v av- tobusu, ki je bil parkiran na Avtobusni postaji v Celju. Od- nesel je usnjen kovček, v kate- rem je bil ročni strojček aa vo- zovnice. Z dejanjem je Izletnik Celje oškodovan za okoli 100 tisoč tolarjev. IVIarke in tolarji v sredo okoli poldneva, je neznani storilec, na še nepo- jasnjen način, prišel v stano- vanje Matjaža K. na Iršičevi ulici v Celju. Našel je in si pri- lastil tisoč nemških mark in 5 tisoč tolarjev. Tudi posteljnino v dneh od nedelje do srede, 6. decembra, je nekdo vlomil v vikend Jožeta P. v Babni Reki na Šmarskem. Ukradel je barvni televizijski sprejemnik znamke gorenje, anteno, sta- rejši kalorifer in posteljnino. Lastnik je oškodovan za pri- bližno 70 tisoč tolarjev. Račun za nepazljivost v četrtek, 7. decembra po- poldne, je neznani storilec iz- koristil nepazljivost prodajal- ca v trgovini Dom v Šmarju pri Jelšah in mu, iz kasete za prenos denarja v trezor, izma- knil dnevni prodajni izkupi- ček v višini 25 tisoč tolarjev. Kaseta se mu je, s ključem vred, kar sama ponujala na prodajnem pultu. Razbil okno v noči na 9. december je nekdo razbil steklo na oknu trgovine Trim v Miklošičevi ulici v Celju. Skozi odprtino je segel v notranjost in z mize pobral telefonsko centralo znamke panasonic za prenosni telefon. Z vlomom je podjetje Metro Celje oškodovano za približno 60 tisoč tolarjev. BMVV brez odbijača Minulo soboto ponoči se je neznani storilec lotil osebnega avtomobila znamke BMW 520 i, parkiranega na Cesti na grad v Celju. Z vozila je demontiral sprednji odbijač, vreden okoli 50 tisoč tolarjev, za kolikor je oškodovan lastnik vozila Mar- jan G. iz Žalca. Kosilnica iz kleti v času od 15. oktobra do 9. decembra je nekdo vlomil v vinsko klet Franca Š. v Babni Gori. Iz kleti je ukradel na- hrbtno motorno kosilnico znamke partner in lastnika oškodoval za okoli 35 tisoč to- larjev. Priložnost dela tatu To je v ponedeljek zvečer na lastni koži občutila mladolet- na Katja, ki je s prijateljicama sedela v gostinskem lokalu Lev v Celju. Ko se je Katja za kratek čas oddaljila od mize, je na sedežu pustila denarnico z osebnimi dokumenti in manjšo vsoto denarja. Takrat pa je k mizi prisedel neznanec, ki je opazil denarnico, jo skri- voma pobral in odšel. Na os- novi dobrega opisa so nezna- nega storilca policisti ob 22.25 uri prijeli na Ljubljanski cesti. To je bil 18-letni Jasmin B., iz Celja, ki je imel pri sebi tudi pogrešano denarnico. M.A. Cicibani na policijski postaii Te dni so imeli na Policijski postaji v Celju pomemben obisk. Iz vrtca so prišli na ogled policijskih prostorov cicibani, ki jih je zanimalo sto in sto stvari. Pogovor s policisti je bil prijeten, sploh pa so policisti čisto prijazni in prijetni fantje, so ugotavljali mali radovedneži. In prostor, kamor »spravljajo« pijance, tudi ni tako grd, kot bi si človek mislil, so ugotavljali. Posnetek, ki ga objavljamo, je nastal prav v teh prostorih. Sicer pa imajo takšnih in podobnih obiskov na Policijski postaji v Celju kar precej in vsakega obiska posebej se razveselijo ter si Vzamejo čaF za ogled in spremstvo ter sproščen pogovor. M.A., Foto; UNZ Celje Na osnovi 3. alineje 12. člena in 3. alineje 16. člena Zakona o pri- vatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznosti Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatiza- cijo (Ur. list RS, številka 71/94) - dalje Zakon ter ponudbe Sklada z dne 31.1.1995 ORGAN UPRAVLJANJA DRUŽBE PREVOZNIŠTVO DONAT ROGAŠKA SLATINA d.o.o., Kidričeva 30,63250 ROGAŠKA SLATINA ponuja vsem upravičencem ODKUP POSLOVNEGA DELEŽA DRUŽBE Z UPORABO NAČINA INTERNE RAZDELITVE IN NOTRANJEGA ODKUPA 1. Ponudba se nanaša na.odkup dela poslovnega deleža Sklada v družbi PREVOZNIŠTVO DONAT ROGAŠKA SLATINA d.o.o.. Ki- dričeva 30, 63250 Rogaška Slatina, in sicer: 1.1.33.33% navadnega poslovnega deleža Sklada, kije enak 20% osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve. 1.2.66.67% navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 40% osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa. 2. Ponudba se nanaša izključno na upravičence kot jih opredeljuje Zakon. 2. 1. Zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci družbe PREVOZNIŠTVO DONAT ROGAŠKA SLATINA d.o.o., Kidričeva 30, 63250 Rogaška Slatina. 2.2. Ožji družinski člani zaposlenih vendar samo pod pogojem, da vrednost vplačil, s katerimi bodo upravičenci iz točk 2. in 2.1 te ponudbe sodelovali v interni razdelitvi, ne bo dosegla vrednosti poslovnega deleža, namenjenega interni razdelitvi in zgolj za preo- stanek poslovnega deleža do vrednosti poslovnega deleža, name- njenega interni razdelitvi. 3. Odkup poslovnega deleža v okviru notranjega odkupa je možen le v primeru, če upravičenci sodelujejo pri interni razdelitvi delnic. 4. Prodajna cena 33.33% navadnega poslovnega deleža Sklada, kije enak 20% osnovnega kapitala družbe z uporabo načina inter- ne razdelitve znaša 21.166.083,00 SIT. 5. Prodajna cena 66.67% navadnega poslovnega deleža Sklada, kije enak 40% osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notra- njega odkupa ob upoštevanju 50% popusta znaša 21.166.083,00 SIT. 6. Vplačilo kupnine v okviru interne razdelitve se opravi z izročitvijo lastniških certifikatov iz 31. člena ZLPP oziroma potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a člena ZLPP, pri čemer mo- rajo upravičenci najprej uporabiti potrdila in šele nato lastniške cer- tifikate. 7. Vplačilo kupnine v okviru notranjega odkupa se opravi v gotovini z izročitvijo presežnih potrdil za manj izplačane neto osnovne pla- če iz 25. a člena ZLPP oziroma lastniških certifikatov iz 31. člena ZLPP. 7. 1. Kupnina ali del kupnine, ki se v okviru notranjega odkupa plača z gotovino, se revalorizira z indeksom drobnoprodajnih cen; za dneve v mesecu, v katerih se izvršujejo plačila in za katere še uradno ni ugotovljen indeks drobnoprodajnih cen, se uporabi a zad- nji uradno ugotovljeni indeks drobnoprodajnih cen za pretekli me- sec. 8. Organ upravljanja družbe PREVOZNIŠTVO DONAT ROGAŠKA SLATINA d.o.o., Kidričeva 30,63250 Rogaška Slatina poziva upra- vičence, da mu v roku 15 dni od objave te ponudbe v časopisu Novi tednik in na oglasni deski družbe pisno sporočijo svoio pri- pravljenost za sodelovanje v interni razdelitvi in notranjem odkupu. Na osnovi zbranih izjav upravičencev bo organ upravljanja v skla- du s 3. alineo 12. člena in 4. alineo 16. člena Zakona pisno obvestil Sklad Republike Slovenije za razvoj d.d. o tem, ali bodo upravičen- ci sodelovali v interni razdelitvi in notranjem odkupu po tej ponud- bi. 9. Organ upravljanja družbe PREVOZNIŠTVO DONAT ROGAŠKA SLATINA d.o.o., Kidričeva 30, 63250 Rogaška Slatina poziva vse upravičence, da v roku 30 dni od objave te ponudbe v časopisu Novi tednik in na oglasni deski družbe predložijo potrdila za manj izplačane neto osnovne plače iz 25. a člena ZLPP oziroma lastniš- ke certifikate. 10. Upravičenci predložijo potrdila oziroma certifikate na sedežu družbe PREVOZNIŠTVO DONAT ROGAŠKA SLATINA d.o.o.. Ki- dričeva 30,63250 Rogaška Slatina vsak delovni dan med 8. in 12. uro. 11. Organ upravljanja bo v roku iz točk 9. te objave zbral potrdila oziroma lastniške certifikate ter predložil Skladu potrdilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje o dejansko razknjiženih potrdilih oziroma lastniških certifikatih. 12. Če organ upravljanja v roku iz točke 9. te objave ne bi predložil Skladu potrdila o razknjiženih potrdilih oziroma lastniških certifika- tih, lahko upravičenci v nadaljnjem roku 15 dni uveljavijo svoje pra- vice po Zakonu neporedno pri Skladu. V tem primeru morajo upravičenci pooblastiti skupnega zastopnika za sklenitev in izvedbo pogodbe o odkupu poslovnega deleža v okviru interne razdelitve in notranjega odkupa. Obveznosti organa upravljanja o predložitvi potrdila o razknjiženih potrdilih oziroma lastniških certifikatih iz prejšnje točke ter ponud- be preidejo na skupnega zastopnika upravičencev. 13. Morebitna prodaja poslovnega deleža Sklada upravičencem po tej ponudbi bo izvedena na osnovi sklepa o privatizaciji, sprejetega na Upravnem odboru Sklada v obliki enotnega poslovnega deleža, ki bo na osnovi pogodbe pripadal skupnim lastnikom - upravičen- cem po tej ponudbi, in glede katerega bodo lastniki v pravni skup- nosti. 14. To ponudbo organ upravljanja posreduje zaradi izvajanja svo- jih obveznosti po Zakonu, upravičencem pa je znano gospodarsko stanje družbe oziroma so jim na sedežu družbe na voljo vsi potreb- ni podatki in dokumentacija o tem. Zato družba in Sklad izključuje- ta kakršno koli jamstvo za stvarne ali pravne napake v družbi, nje- nih sredstvih, pravicah ali obveznostih in/ali poslovnem deležu, ki je predmet te ponudbe. 15. Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sodelo- vanjem pri privatizaciji ponujenega poslovnega deleža na sedežu družbe pri g. Darku Kitaku, dipl. oec. in Jožetu šepcu, iur. Organ upravljanja družbe PREVOZNIŠTVO DONAT ROGAŠKA SLATINA d.o.o., Kidričeva 30, 63250 Rogaška Slatina it. 50. - 14. december 1995 GLASBA 2« »Vse naše pesmi so huldožerske« Pogovor z Borisom Beletom, voaio skupine Buldožer _ Ponovno aktivirani Buldo- žer zopet orje po koncertnih prizoriščih. Za svoj pr\'i kon- cert po pred kratkim izdani plošči »Noč« pa je skupina iz- brala celjski Barfly. Kako le- gendarni rockerji danes vidijo sebe, slovensko ročk sceno in preteklost ter kam se bodo od- pravili v prihodnosti, lahko preberete v zapisu pogovora, ki je nastal tik pred kon- certom. Ce upoštevamo, da dolgo ča- sa niste nastopali in da je ročk glasba pri nas dokaj nehvale- žen posel, se samo po sebi po- stavlja vprašanje: kako to da ste sploh začeli zopet nastopa- ti? In kako to, da ste pr\'i pro- mocijski koncert priredili v Celju? Ponovno smo začeli igrati predvsem zato, ker smo si tega resnično zaželeli. Jasno nam je, da v tej glasbi kakšnega po- sebnega denarja ni in če rock'n'roll v Sloveniji trenut- no ni kurentna zadeva, pa nas niti ne zanima. Za Celje, oziro- ma Barfly pa smo se odločili zato, ker so nas pivi poklicali, hkrati pa se mi zdi tudi u redu klub. Je ponovni začetek, oziroma začetek po prekinitvi za takš- no skupino kot je Buldožer, nehvaležen? Ne vem... Ni. Če bi bili obremenjeni s sceno in vsem skupaj... Deset let praktično nismo igrali in zdaj bomo po- skušali zopet deset let igrati. Zato ne vidim nobenih proble- mov. Plošča je zunaj in začeli bomo zopet s koncerti. Šli bo- mo lepo počasi, brez velikih napovedi in megalomanije. Pr\'i posnetki za zadnji al- bum »Noč« so pred dvema le- toma zgoreli v požaru studia Tivoli. Ploščo ste nato posneli na novo, v studiu Boruta Čin- ča. Se druga »Noč« močno ra- zlikuje od prve? Druga je bolj sproščena, se mi zdi. To je zelo zanimivo, saj ko smo se odločili, da gremo še enkrat snemati ploščo, smo se najbolj bali, da bo plošča za- peta ali zdolgočasena. Tu pa je potem sovpadlo nekaj srečnih okoliščin, Cinč je nabavil digi- talno tehniko, tako da smo se lahko malce igrali, vzdušje je bilo zelo sproščeno. Sicer pa je drugo snemanje trajalo eno le- to. Seveda ne ves čas, po eta- pah. V studiu smo bili samo takrat, ko smo se dobro poču- tili. Mislim, da se to pozna. Gre za izrazito nekonceptual- ni album, zato so takšne stvari pomembne. Besedila so tokrat dokaj umirjena, kar je za Buldožer dokaj netipično, a so še vedno politična, aktualna... Za to ploščo sem napisal vsa besedila, in na te stvari gle- dam zelo preprosto. Ko me v nekem trenutku začne nekaj zanimati, potem napišem be- sedilo. Izogibam se dnevne po- litike, temveč delam besedila, ki bi naj bila univerzalna in aktualna hkrati, torej, da ne- kaj ostane za kasneje. Vaš pr\'i video z nove plošče je Vojno lice, torej skladbe s tematiko, ki še kako sodi v naš čas in prostor. Vojno lice smo v bistvu pos- neli slučajno. Najprej smo ho- teli narediti Kdo sem jaz. To je pesem, ki nam je zelo všeč, vendar bi video zanj stal ogromno denarja, če bi ga ho- teli narediti tako kot smo si ga zamislili. Tako je potem prišlo v igro Vojno lice, ki je že malce starejši. Danes smo pravza- prav zelo zadovoljni, da smo se tako odločili, saj nas ta pesem nekako bolj predstavlja v pra- vi luči. Za vami je dvajset let obsto- ja in več kot deset diskograf- skih izdelkov. Kateri album bi danes označil za najbolj rezpe- zentativen, najbolj »buldo- žerski«? S tem, kaj je buldožersko in kaj ni, se ne obremenjujem preveč. Mislim, da smo svoj stil ustvarili že zelo zgodaj in da imamo licenco zanj. Veliko ljudi mi reče: »Veš, ta komad pa sploh ni buldožerski.« V bi- stvu pa so buldožerski vsi, saj smo jih mi naredili. Morda bi bilo bolje, če bi me vprašal, katera plošča mi je najbolj pri srcu? Na to bi veliko lažje od- govoril, saj mi je daleč najbolj všeč Zabranjeno plakatirati. Všeč mi je tudi živa plošča, sicer pa so mi vse pri srcu. Vsaka ima svoj šarm. To se bo poznalo tudi na koncertih, saj bomo igrali tudi dosti starih komadov. Kakšne pa so po tvojem možnosti za razvoj ročk glasbe v Sloveniji? Hja, težko je opredeliti... Ja, poskušam ne razmišljati o tem. Čim manj, z obzirom na službo ki jo imam (Boris Bele je urednik pri založbi Helidon, op.p.). Na to gledam izključno s stališča ali je kakšna stvar dobra ali ne, ali ima »feeling« ali ne. Kar precej rock'n'rolla je v Sloveniji brez vsakršnega »fe- elinga«, mar ne? »Ja, no, ne samo to, tudi ve- liko ostale glasbe je brez ob- čutka. Tudi alter scena ni izje- ma. In narodno zabavna glas- ba, če hočeš. Vendar zaradi te- ga še nismo nek fenomen. Vse- povsod imaš dobro in slabo glasbo, naj se to sliši še tako izrabljeno. Kar pa se ročka v Sloveniji tiče, pa mislim, da bo vse odvisno od ansamblov. Zdaj se pojavljajo neke nove skupine in morda se bodo stvari spremenile na bolje. Že ena ali dve dobri skupini lah- ko popolnoma spremenita ce- lotno sceno. Beograjski ročk kritik Dra- gan Kremer mi je pred leti v pogovoru dejal, da so Buldožer najbolj duhovita ročk skupina v Sloveniji in Jugoslaviji. Bi vi sploh lahko igrali popolnoma resno glasbo, brez ironične di- stance? Mislim, da bi lahko. Prav na zadnji plošči imamo nekaj takšnih. Je pa vse skupaj stvar karakterja. Meni je pač všeč, da se zezam, takšni so tudi ostali v bendu. O tem nismo nikoli posebej razmišljali. Tu in tam pa nastanejo tudi kakš- ni komadi, ki so resni. V bistvu se nam je tudi na prejšnjih ploščah zmeraj vtihotapila kakšna netipična pesem. Morda malce provokativno vprašanje, a vendar: Ali kdaj pogrešaš sodelovanje z Mar- kom Brecljem? Ja, absolutno. On je dal svoj pečat, močan pečat, zelo dobro smo sodelovali, dokler smo so- delovali. Tako talentiranega in sposobnega glasbenika ni lah- ko najti. Hkrati pa se zave- dam, da ta poroka ne bi več delovala. O tem ne razmišljam več na tak način... Midva še danes kontaktirava, se čujeva po telefonu. Takrat smo pač šli preveč vsaksebi.« Toliko o preteklosti skupi- ne. Kako pa naprej? Eden izmed načrtov je čim- več igrati. V tem letu morda ne toliko, kakšnih pet koncertov, vsekakor pa čim več v nasled- njem. Igrali bomo po Sloveniji in tudi na Hivaškem, v za« grebškem Domu sportova imamo dogovorjen večji kon, cert. Sicer pa je na Hrvaške^ precej večje zanimanje za našo glasbo. To sklepam predvsem po medijskih odzivih, povabi- lih za radijske in TV intervjuje in podobnim. V februarju na- črtujemo tudi večje nastope v Ljubljani in Mariboru, kon. certno pa bomo aktivni do konca leta 1996. Potem pride plošča, kaj vem... Vsekakor bomo čimveč igrali. V malih in velikih dvoranah. Diskotek brez odrov in primernih pro. štorov pa se bomo večinoma izogibali, poskušali se bomo osredotočiti na klube. Veš, ni- kamor se nam ne mudi.« VASJA OCVIRK Duo Alexbass »Eden je rojen na eni strani zodiakalnega kroga (oven), drugi pa na nasprotni (tehtni- ca). Eden ima rokersko grivo, drugi je vzorno postrižen kot KGB-jevec. Oba sta očeta pla- vookih hčerkic, in če stopita na tehtnico, potegne kazalec na 200 kg.« Tako se predstav- lja profesionalni duo Alex- bass. Boris Faletič-Falko (klavi- ature, vokal) in Alex Cepuš- Bass (ritem kitara, vokal) sta svoje delo »krstila« v hotelu Vesna v Topolščici. Odločila sta se da ostaneta skupaj in nadaljujeta v tej smeri: hoteli, zdravilišča, gostišča. Njun re- pertoar je zelo raznolik, zato zadovoljita domala vse okuse in generacije. Njuna special- nost so še posebej evergreeni, kot so Release me, Green green grass, My w^ay, Spanish eyes in podobne skladbe. Kot prava Štajerca pa rada udarita tudi dobro polko in valček, zato se tudi ohceti ne branita. »Ena izmed prvih skupnih porok je trajala dvanajst ur in strune na moji kitari bi zanesljivo zarjavele, če si prstov ne bi vseskozi mazal s pečenkami,« pravi Alex. Fanta pripravljata tudi ka- seto, pa se jima ne mudi pre- več, saj je pod imenom Alex- bass po slovenskih trgovinah že precej kaset, med njimi dve namenjeni otrokom. Alex te- mu dodaja: »Za profesionalce kasete niso tako pomembne. Važnejši so redni spili, ki se jim v glasbenem žargonu reče >gaže<.« Alex je menadžer dua, zato usklajuje termine in podpisuje pogodbe že za dvanajst mese- cev naprej. Te prakse se je na- učil v tujini. Če ste zainteresi- rani za sodelovanje z duom Alexbass, sporočite svojo tele- fonsko številko na kontaktni naslov: Alexbass, Robova 13, Celje. S.B. Codogast iz PariželJ Codogast je mlada skupina iz Pariželj, ki jo sestavljajo štirje fantje, vokalist in kitarist Igor Košar, basist Amej Galjot, kitarist Peter Steblovnik ter bobnar Grega Dolinšek. Fantje igrajo skupaj že od februarja lani, za sabo pa imajo že kar nekaj nastopov. Igrajo trash metal glasbo ter imajo že kar lepo število svojih komadov. Nekaj teh pa so posneli na demo kaseto ter jih predstavili na nekaterih lokalnih radijskih postajah. Njihov glavni cilj je snemanje svoje kasete ter prodor na slovensko sceno. Poleg tega igrajo tudi pesmi tujih skupin kot so Metallica, Nirvana, Sepultura itd. -p TAVČAR Uspešna Jubiiejna turneja Celjski instrumentalni kvin- tet je v jubilejnem letu, ko je proslavil 30. obletnico, pripra- vil turnejo šestih koncertov v Vojniku, Šentjurju, Vitanju, Laškem in Šmarju pri Jelšah ter jo zaključil v Modri dvora- ni v Golovcu v Celju. Na vseh koncertih so bile dvorane pol- ne (razen v Celju), tako da si je šest koncertov ogledalo nekaj več kot dva tisoč ljubiteljev domače in zabavne glasbe, hu- morja in čarovnij. Vodja Celjskega instrumen- talnega kvinteta Mirko Polut- nik se je s člani lotil obsežnega projekta, ki ga je na zadovolj- stvo vseh tudi uspešno izpe- ljal. Koncerti so se začeli 3. novembra in končali 8. decem- bra v Celju, na vseh pa so po- leg že uveljavljenih glasbeni- kov nastopili tudi mnogi mla- di, ki se šele uveljavljajo. Tako so dobili priložnost, da se predstavijo širšemu občinstvu kantautor Rihard Kotar iz La- škega (v teh dneh bo pri Coro- ni izšla njegova CD plošča z desetimi avtorskimi pesmimi Zdaj vem), 10-letna pevka La- ura Pešak iz Šentjurja (decem- 'bra bo izšla njena prva kaseta otroških pesmi pri založbi Zlati zvoki v Kisovcu), harmo- nikarja brat in sestra Tomaž in Bernarda Podlesnik z Ljubne- ga (Bernarda je zmagovalka občinstva na Zlati harmoniki Ljubečna 95) in Marko Galič (izdal je prvo kaseto Zdaj ve- sele pesmi pojem), ob njih pa so nastopili mnogi že uveljav- ljeni pevci in ansambli kot Brane Klaužar, Peter Šmid, Sanja Mlinar (pravkar je izda- la tretjo kaseto Princ iz sanj). Vesele Štajerke (decembra bo- do dobile prvo kaseto), Franc Kompare, Duo Gold, godba s Svetine, pevski zbor Ipavcev Šentjur, humorista Strašna Jožeta... V Celju .so se pridru- žili še plesni orkester Žabe pod vodstvom Tomaža Grinta- la (prihodnje leto bodo Žabe stare 50 let) s pevci Mio Žnida- rič, Niko Vipotnik-Rampre in Miho Alujevičem, posebna go- sta sta bila Vinko Šimek in Martin Sagner-Dudek. V Celju je nastopil tudi ča- rodej Jani Jošovc iz Kasaz in dr. Aleš Demšar je njegov na- stop ocenil za odličnega, bil pa bi super, če bi pričaral še ne- kaj mark za ultrazvočni apa- rat... Zadnji koncert v Celju je bil namreč dobrodelen, saj so se vsi nastopajoči odpove- dali honorarju, vstopnina pa je bila podarjena celjski bolniš- nici za nakup ultrazvočnega aparata na otroškem oddelku. Celjskemu instrumentalne- mu kvintetu so ob jubileju po- magali številni posamezniki in kolektivi, še posebej pa vse ob- čine z župani. CIK je ob jubile- ju izdal tudi trinajsto kaseto 30 let, zdaj pa čaka še prvi CD. TONE VRABL Jubilej Ptujsicili 5 V petek, 15. decembra, bo pripravil jubilejni koncert ansambel Ptujskih 5, ki je na lanskem festivalu na Ptuju dobil nagrado NT-RC kot najboljši kvintet. Ansambel obstoja 10 let in se v zadnjem času uvršča med naše najboljše tovrstne ansamble, ki enako dobro igra tako domačo kot zabavno glasbo. Na jubilejnem kon- certu bodo nastopili ansambel Francija Zemeta iz Voj- nika. Slapovi, Igor in Zlati zvoki, Korado in Brendy, Mony, Sandy, Mlada pot, humorist Alojz Matjašič, harmo- nikar Primož Kelenc in plesni par. TV Prireditev brez ozvočenja Franci Zeme je ob pomoči KUD France Prešeren iz Voj- nika tri dni po Miklavžu pri- pravil zanimivo prireditev, na kateri so nastopili pevci in godci, ki se z glasbo ukvarjajo zgolj ljubiteljsko in bolj za lastno dušo in veselje, kot za javnost. Posebnost prireditve je bila v tem, da so jo pripravili brez ozvočenja, kar je dalo svojevr- sten pečat prijetnosti. Tudi scena je bila imenitna, saj je večina nastopajočih med pro- gramom sedela na odru ob mi- zah in v ustrezni opremi, ki so jo smiselno dopolnjevali stari instrumenti, kmečka orodja in ostalo, medtem ko so oder raz- svetljevali petrolejke in božič- no drevo ter ob koncu prižga- ne sveče. Na 1. Miklavževem večeru so nastopili družini Kiajnc iz Vojnika, sestri Zdenka in Tonika Zaje iz Šen- truperta, Franc Kmetec s Francem Romihom in Zel j kom Novakom (harmonika, klari- net in trobenta), člani dramske skupine Novi oder smeha pod vodstvom Olge Markovič s čla- ni Tanjo Pavšer, Zoranom Sla- tinekom, Miranom Kačični- kom, Karlo Delak, Stančijem Založnikom in Milanom Ka- menikom, citrarka Ivica Puč- nik iz Slovenskih Konjic in Duo Triglav (Janez Čerenak in Janez Medved) z Dobrne. Posebno doživetje so bile Vesele Kompolčanke (Pepca Ulaga, Fanika Rom, Elza Ma- joranc, Šteflaa Kolar in Terezi- ja Selič) s KOmpol, ki so med drugim zapele tudi za to pri- ložnost napisano pesem Mi' klavževa, avtorice, ljudskf pesnice Elze Majoranc. Vse skupaj je zaključil trio BAF, ki so ga sestavljali Bojan, Andrej in Franci Zeme. Lepo bi bilo. če bi ta prireditev postala tra- dicionalna, vendar bi morala pri vsebini doživeti nekaj le- potnih popravkov, kajti vse ^ Miklavžev večer tudi ni sodilo $t. 50. - 14. december 1995 27 GLASBA Januarja bodo v Dublinu ob deseti obletnici smrti PHILLA LYNOTTA, pevca in basista sredi sedemdesetih in v začetku osemdesetih najpopularnejše irske ročk zasedbe Thin Lizzy, pripravili velik komemorativni koncert, na katerem bo, poleg zvezdnikov, skupin Bon Jovi in Def Leppard ter pevca Midgea Urea, nastopilo še cel kup pri nas manj znanih glasbenikov. Ob tej priložnosti bodo odkrili tudi velik spomenik, eno izmed dublinskih ulic pa bodo poimenovali po tem izredno talentira- nem in leta 1986 tragično preminulemu glasbeniku. HAUSTOR, ena izmed naj- boljši hi-vaških novo-valov- skih zasedb osemdesetih, je dobrih pet let po razpadu končno le prišla do svoje prve kompaktne plošče. Gre seveda za izbor najboljših del iz štirih albumov, posnetih med leti 1981 in 1988. Med 18 skladba- mi, ki so se znašle na CD-ju, velja še posebej opozoriti na velike jugo-uspešnice »Ena«, »Moja prva ljubav« in »Ula Ulala«. Kar nekaj svetovno znanih glasbenikov je v petek, 1. de- cembra, na svetovni dan boja proti AIDS-u, ves dobiček od plošč, prodanih na ta dan, na- menilo številnim skladom in zdravstvenjuga^tanovžtia.., ki se dajejo s to kugo 20. stoletja. Največ denarja je na ta dan zbrala skupina QUEEN, ki je prodala kar 75. 000 primerkov svojega albuma »Made In He- aven«. Omenjeni LP je zapol- njen z enajstimi skladbami, ki jih tik pred svojo smrtjo, no- vembra 1991, zapel Freddie Mercurv, John Deacon, Roger Tylor in Brian May pa so jih letos ponovno posneli in obja- vili na LP »Made In Heaven«, s katerega se je pred kratkim na najvišja mesta evropskih le- stvic zavihtel že drugi single »Heaven For Evervone«. ŠKUC ROPOT je s torkovim koncertom Guya Clarka zak- ljučil precej uspešno koncert- no sezono '95. Naslednji velik koncert, ki se obeta slovenski prestolnici, bo nastop pop ve- likana DAVIDA BOWIEA 6. februarja v Hali Tivoli. Bowi- ejev spremljevalec na turneji »Outside«, angleški pop zvezdnik MORRISSEV, je na koncertu v škotskem Aberde- enu sredi nastopa padel v ne- zavest in trenutno okreva v eni izmed boljši britanskih klinik, njegova prisotnost na ljub- ljanskem koncertu pa, po na- povedih zdravnikov, ni več pod vprašajem. Prejšnji torek je bil v ljub- ljanskem klubu Palma promo- cijski koncert ob izidu kom- paktne plošče »Elvis De Lu- xe«, na kateri je kar 19 sloven- skih skupin in posameznikov predstavilo svoje različice pe- smi kralja rock&roUa Elvisa Presleya. Ploščo je založila ko- produkcijska naveza Toaster Records - Glej - Grapefruit, ve- čino izmed devetnajstih skladb pa bo mogoče slišati v istoimenski gledališki pred- stavi gledališča Glej in Grape- fruit kompanije. S skoraj polletno zamudo je pri založbi Kif Kif končno le izšel prvenec odlične sloven- sko-italijanske zasedbe HE- AVY LES WANTED. Mešani- co funka, jazza, reggaea in hip-hopa je tej 6-članski druš- čini, ob pomoči številnih go- stov (Ali En, Silent Majori- ty...) uspelo integrirati v tri- najst komadov, večina izmed njih pa je precej nad ravnijo letošnje slovenske diskograf- ske bere, nekoliko niha le pro- dukcija, saj so posnetki nasta- jali skozi daljše časovno raz- dobje. Ljubljanski eksperimental- ni tehno projekt RANDOM LOGIC je v začetku letošnjega leta podpisal pogodbo z ame- riško založbo Radical Fear iz Chicaga in zanjo že izdal dva EP-ja. Glasba Random Logic, ki pri različnih založbah izha- ja pod različnimi imeni, se je že znašla na lestvicah nekate- rih najbolj znanih evropskih D.J.-ev, recenzije plošč pa so izšle v večini glasbenih časopi- sih, ki se ukvarjajo s tovrstno glasbeno produkcijo. Random Logic bo spomladi v ZDA ob- javil tudi album, ki bo zbirka starejših, že objavljenih skladb, in novih posnetkov. B-stran najnovejšega singla » Free As A Bird«, ki ga je še živeča trojica legendarnega kvarteta THE BEATLES pred kratkim posnela, je zapolnjena z božično skladbo »Christmas Time (Is Here Again)«. To je prva objavljena božična pesem legendarnih Liverpoolčanov, John, Paul, George in Ringo pa so jo posneli daljnega leta 1967. Ljubljanska pop skupine NAPOLEON je konec prejšnjega meseca pri založbi RTVS ZKP objavila istoimenski kompaktni prvenec. Večino materiala so Miha, Dejan, Jure, Andrej in Robert posneli v studiu CD, poleg skladb, ki se jih je že dalo slišati na debitantski kaseti »Triumf« je na zgoščenki nekaj povsem novih skladb, med njimi pa je tudi remix njihove naj- večje uspešnice »Vrni se«. STANE ŠPEGEL Pop loto Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu- jete v sredo, 20. decembra ob 18. uri. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Št. 50. - 14. december 1995 ZA AVTOMOBILISTE 28 Renaultova programirana varnost Francoski Renault seveda ni uspešen le v dirkah za formulo 1, na evropskih in drugih tr- gih, pač pa se skuša dokazati tudi drugje. Tako je pred ne- davnim predstavil tehnično novost, ki utegne bistveno iz- boljšati varnost oziroma učin- kovitost delovanja varnostnih pasov. Gre za vpet je samodejnih varnostnih pasov, ki v kombi- naciji z zategovalniki občutno zmanjšajo obremenitve telesa. Renault bo ta svoj novi sistem. ki ga v angleščini označujejo s kraticami PRS (Programm- med Restraint System), naj- prej serijsko vgrajeval v vse izvedenke megane (novi avto- mobil, ki se bo na trgu pojavil marca ali konec februarja in bodo z njim nadomestili tržno dovolj uspešni renault 19), kasneje pa tudi v vse druge renaulte. Sistem programira- nega popuščanja varnostnih pasov deluje tako, da zatego- valnik varnostnega pasu v pr- vih trenutkih trčenja skupaj z zaklopom navijalnega kolesa omeji raztegovanje pasu na 20 milimetrov. Sila, ki ob priti- sku telesa deluje na zategnjeni pas, se nato prenese na omeje- valnik obremenitve. Ta ima za vpetje pasu poseben jekleni trak, ki je narejen tako, da se v primeru trčenja načrtovano trga in pri tem postopoma po- pušča prijem varnostnega pa- su. To popuščanje pa natančno preračunano, in sicer na tisto vrednost, ki ob učinkovitem zadrževanju telesa zagotavlja bistveno zmanjšanje obreme- nitev prsnega koša, vratu in glave. Bistveno ob vsem tem pa je naslednje: Renaultov si- stem programiranega popuš- čanja varnostnih pasov v pri- meru čelnega trčenja za 30 do 50 odstotkov zmanjšuje pritisk na telo voznika oziroma potni- ka na prednjih sedežih. S tem se občutno poveča stopnja zaš- čite z varnostnim pasom. Po napovedih Renaulta bodo za- čeli sistem vgrajevati v avto- mobile brez doplačila, saj se zavedajo pomena varnosti. Morda je ob tem omembe vredno tudi to, da bo Renault to svojo novo tehnologijo po- nudil v odkup drugim avtomo- bilskim tovarnam. BORZA CEN RABLJENIH AVTOlMii Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju je bilo na prodaj okoli 350 vozil. Prodanih je bilo 5 avtomobilov. Oraaniza- torii sozdali tudi 30 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obisko- valcev paje bilo okoli 1000. Ford bo predstavil novi dvanajstvaljnlk Na detroitskem avtomobilskem salonu (v pr\'ih dneh prihodnjega januarja) bo Ford predstavil tudi novi dvanajstvaljni motor duratec generacije. Ta bo V oblike, glava in blok'bosta iz aluminija, kar bo seveda pripomoglo k skromni končni teži, izdelovali pa ga bodo pri britanskem Cosworlhu, ki sicer slovi po izdelavi zelo zmogljivih agregatov. Po sedanjih napo- vedih bo motor zmogel največ 400 KM, ni pa še točno znano, kateremu avtomobilu znotraj velikega koncer- na ga bodo nemenili. Vse kaže, da se bo novi agregat vrtel tudi v prestižnih aston martinih, k^jti tovarna Aston Martin je že nekaj časa v lasti Forda. Na sliki: novi Fordov dvanajstvaljnlk. Hvundai kupa leta 1997, lantra wagon že januarja Južnokorejske avtomobilske tovarne osvaja- jo evropske trge, v ZDA pa je še posebej uspe- šen Hyundai. Ta ima v Kaliforniji celo svoj oblikovalski studio, ki je med drugim obliko- val kabriolet na osnovi limuzinske lantre. Po napovedih naj bi ta avtomobil na trg pripeljal v začetku leta 1997. Platnena streha bo delo ameriškega dobavitelja sestavnih de- lov, motor in vse ostalo pa seveda Hyundaije- vo. Ob tem pa na slovenski trg počasi vozi lantra v kombi oziroma wagon izvedenki. Ta avtomobil je bil evropskim očem pi-vič na ogled septembra letos, slovenskim kupcem pa bo na voljo že januarja. Ljubljanski Hvoindai Avto Trade že sprejema naročila za vozilo, ki bo v osnovni izvedenki z 1,6-litrskim bencin- skim motorjem (114 KM) za približno tisoč mark dražji kot limuzinska izvedenka (torej nekako 25.700 mark). Tistim, ki bodo hoteli zmogljivejšo različico, pa ponujajo lantro wa- gon z 1,8-litrskim agregatom z močjo 130 KM. Na sliki: hyundai kupe. Volvo: kako izničiti valutna nihanja Razlike v vrednosti posa- meznih, sicer močnih valut povzročajo avtomobilskim to- varnam občutne težave. To ve- lja tudi za švedski Volvo, to- varno, ki letos dobro posluje in ji tudi v prihodnje kaže dokaj dobro. Kljub temu pa pri Volvu skušajo ugotoviti, kako bi zmanjšali svojo valutno ranlji- vost, kajti večina sestavnih de- lov za njihove avtomobile pri- haja iz držav z močnimi valu- tami, medtem, ko največ avto- mobilov prodajo na dolarskem tržnem območju. V tovarni ta- ko menijo, da bi morali več sestavnih delov kupovati v ZDA, ki je za švedsko avtomo- bilsko hišo izjemno pomemben trg. Morda naj bi tam celo zgradili tovarno, kar bi pome- nilo, da bodo posnemali BMW, ki ima tovarno v Južni Karoli- ni, medtem, ko je Mercedes Benz že nastanjen v Alabami. Ob tem pri Volvu pravijo, da bi v ameriški tovarni ne izde- lovali, recimo, modela 850 zgolj za ameriški, pač pa tudi evropski trg. Zanimivo je, da je Volvo v letošnjih devetih mesecih ustvaril za 1,65 mili- jarde dolarjev dobička, kar je za 15 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, pri' čemer dodajajo, da je to prav posledica valutnih nihanj. Si- cer pa pri Volvu veliko priča- kujejo od svojega novega avto- mobila S4, ki naj bi na evrop- ske in s tem tudi slovenski trg pripeljal spomladi. Še preden pa se bo ta avto v resnici rodil, bo Volvo predstavil še novo vozilo z oznako F4. Na sliki: novi volvo S4. it. 50. - 14. december 1995 29 INFORMACIJE Nov duh obrtništva v nekdanji Pepel avl delavnici poslej RS L d. o. o. Mozirje šesti december, miklavže- vo, ima za zaposlene v RSL Leveč še poseben pomen. Na miklavževo pred petimi leti so v Levcu odprli vrata pri- vlačnega salona, minuli te- den, prav tako na miklavže- vo, so v Mozirju odprli še en sodoben obrat, RSL d.o.o. Mozirje obrat 2. "Otvoritev je bila na isti dan in praktič- no v istih pogojih, obakrat je namreč močno naletaval sneg," pove med smehom pr- vi mož RSL Leveč Jože Pod- miljšak. Korak bližje l( stranicam RSL d.o.o. Mozirje obrat 2 je nedvomno lepa pridobitev za Zgornjo Savinjsko dolino. V obratuje zaposlenih šest us- posobljenih ljudi, v prvi stav- bi je 80 kvadratnih metrov sa- lona, 30 kvadratnih metrov je namenjenih trgovini z rezerv- nimi deli, manjši del pa uprav- nim prostorom. V drugi stav- bi se nahaja mehanična delav- nica, velika 150 kvadratnih metrov in opremljena z novi- mi specialnimi orodji, dviga- li, testerji, pomembna prido- bitev so tudi sodobne naprave za montažo koles oziroma gum. "Podobno kot v Levcu je tudi novi obrat v Mozirju v celoti opremljen v skladu z Renaultovo tehnologijo. To je naša prva dislocirana enota, v Renaultu jo imenujejo satelit, ki ima preko računalniškega sistema vso logistično in teh- nično podporo iz našega cen- tra," je povedal Jože Podmilj- šak. Oživljanje tradicije RSL d.o.o. Mozirje pomeni ne le korak bližje k strankam, temveč tudi nov duh obrtniš- tva v Zgornji Savinjski doli- ni. "Obrat smo odprli v Pepe- lov! hiši, kjer je bila prva me- hanična delavnica že leta 1934. Restavrirali smo nekaj slik iz tistega obdobja, na sta- re čase spominjata tudi ohra- njeno učno pismo in mojstr- ski izpit lastnika delavnice Ju- lijana Pepela. Seveda je bilo nekoč vse drugače, današnja oprema je rezultat najsodob- nejše Renaultove tehnologije, objekti imajo značilno notra- njo in zunanjo Renaultovo po- dobo," dodaja sogovornik. Odločitvi za koncesijo v Mozirju je botrovalo kar ne- kaj razlogov. "Občina Mozir- je nam je bila zelo naklonje- na, bližje smo strankam, ne- nazadnje sem tudi čustveno navezan na ta del doline, saj so v Mozirju živeli moji star- ši." Koncesija 2000 Za letošnje poslovno leto Jože Podmiljšak pravi, da je bilo uspešno, obenem pa že uresničujejo načrte za prihod- nji razvoj. V Levcu gradijo nov objekt, v njem je predvi- dena deponija za vozila, celo- ten projekt so poimenovali koncesija 2000. "Koncesija 2000 pomeni kvaliteto uslug, ki so jih predpisali pri Renaul- tu, pomeni, da kupec dobi vse na enem mestu. Tudi registri- rano vozilo. Drugo so tehnič- ne usluge, ki morajo biti po- vsem v skladu s tehnološkimi zahtevami tovarne Renault. Vse to lahko obvladujemo sa- mo z dobrimi kadri in kvali- tetno opremo, poleg tega je treba upoštevati vse zahteve za varovanje okolja. Korak za korakom bo nastajala ta kon- cesija 2000, vanjo bomo vla- gali predvsem lastna sredstva. Poleg tega je RSL Leveč že dve leti glavni diler za Volvo na celjskem območju in tudi na tem področju imamo dolo- čene načrte. Držimo se nače- la, da je samo ekonomija ti- sta, ki daje utrip delu in živ- ljenju vsakega podjetja. Za to pa je potreben kapital in izo- braženi ljudje, kajti vsaka še tako lepa stavba je zaman, če nima dobrih in kvalitetnih ka- drov," je prepričan Jože Pod- miljšak. EPP Št. 50. - 14. december 1995 NOVI-TIPNIK NASVETI 30 V MODNEM VRTINCU Pripravlja: -' VLASTA CAH - ŽEROVNIK Ko se december pripravlja, da se bo prevesil v drugo polo- vico, za obotavljanja res ni več dosti časa. Pravzaprav je zdaj pravi čas, da se odločite kje in v kakšni obleki boste preživele najbolj razigrano noč v letu. Ker naša modna druženja niso namenjena le spremljanju glamuroznih svetovnih mod- nih uspešnic, temveč tudi praktičnim nasvetom, smo že prejšnji teden napovedali, da se bomo tokrat lotili prenove ene izmed največjih modnih uspešnic vseh časov - male čr- ne obleke. Nespametno bi se bilo namreč odpovedati prijet- ni zabavi le zato, ker nimate nove obleke ali pa vsaj takšne, v kateri vas niso videli že ne- štetokrat. Zakaj ne bi stari čr- ni obleki odrezali rokave, po- globili dekolte ali spremenili dolžino? Razmislite, pobrskaj- te po omari in pustite se prese- netiti lastni domišljiji! Rafiniranost male črne obleke Ko je v 20. letih postala po zaslugi legendarne Coco Cha- nel mala črna obleka v modi pojem takšnega uspeha kot med avtomobili Ford, so se ljudje spraševali, v čem je nje- na skrivnost. Modni trendi so se spremi- njali, mala črna obleka pa je kljubovala letom, letnim ča- som in postala - brezčasna. Ko jo je sredi osemdesetih let na modni piedestal znova posadil pariško-tuniški kreator Azze- din Alaia, je bilo že dolgo jas- no. Mala črna obleka je pre- prosta, prijetna za nošenje, senzualna, brezmejna inspira- cija za drobne prenove, hva- ležna podlaga za domišljijske modne dodatke... Skratka, obleka za tiste, ki želijo biti oblečene popolno, istočasno pa dajati vtis, da ni- so cele tedne razmišljale, kaj bodo oblekle. Kot nalašč torej za male in večje slovesnosti, vključno z največjo decembr- sko - silvestrovanjem. Če imate v omari že eno takšno obleko — bodisi iz jerse- ya, volnenega krepa ali svile- nega šantimga, bi jo za to pri- ložnost morda kazalo z malce ženske zvitosti spremeniti. Saj veste, zato, da bodo vsi glasno občudovali, na tihem pa vam zavidali vašo »novo« obleko, seveda! Pa še tri izmed najbolj modnih idej: —dekolte, ki se drzno približuje pasu ali žensko prsno okrasje sramežljivo pokriva zato, da bi lahko odkril hrbet... Igra sa- tenastih obrob lahko nadome- sti nakit, če navlečete še viso- ke damske rokavice iz istega materiala, pa kaj več za po- poln videz res ne morete sto- riti: -nežno krzno ali perje kot obroba stari obleki v hipu pri- čara skrivnosten, povsem nov videz; -brez čipk in bleščic moda tudi letos ne bo silvestrovala. Takole je mali črni obleki nadela žlahtnost Laura Biagi- otti - ve pa se lahko seveda odločite čisto po svoje! Anketno nagradno vprašanje meseca decembra: | KAKO OBIČAJNO POSKRBITE ZA SVOJO SILVESTRSKO GAR-' DEROBO? a) vsako leto si kupim novo večerno obleko izključno za silvestro- vanje; b) nabavim si obleko, ki jo lahko nosim tudi za manj slovesne] priložnosti; c) preuredim si staro oblačilo, dokupim le nov detajl; d) ta tema me ne zanima, ker silvestrujem doma v običajni obleki. , ZIIRA¥ltNI RASTLINE Janež 'Boris Jagodic Vrtni janež (Pimpinella ani- sum L.) spada v družino kobu- lic, ki zajema 125 rodov s 5000 vrstami. Tudi rod janežev šteje več kot 200 vrst, ki so večino- ma doma v vzhodnem Sredo- zemlju. Vrtni janež je enoletna rast- lina in v zemlji ima tanko vre- tenasto korenino, iz katere po- žene do 60 cm visoko okroglo steblo. To nosi tri različno oblikovane liste. Spodnji so na dolgih pecljih in jajčasti ter s fino narezljanim robom. Sred- nji so tudi pecljati, a so trojna- ti, zgornji pa so razdeljeni na tanke rogljiče ali pa so sedeči in celi. Vsa rastlina je mehko dlakava. Plod je majhen, dvo- delen pokovec, ki prijetno močno diši in je sladkastega okusa. Cveti od julija do avgusta in zori do konca oktobra. Raste po vrtovih, kjer ga se- jemo zaradi plodov ter red- kokdaj podivjan v naravi. Jeseni nabiramo plodove. Ko stebla porumenijo in so plodiči rjavkasti, porežemo kobule in jih povežemo v sno- pe ter obesimo na suh, zračen prostor, da plodiči dozorijo. Nato zmlatimo in spravimo se- mena v papirnato vrečko z dvojno steno. Zreli plodovi vsebujejo pre- cej lepo dišečega eteričnega olja, maščobno olje, sladkorje, beljakovine itd. Janeževo eterično olje delu- je na prebavila, pospešuje de- lovanje žlez in draži sluznice. Odpravlja neprijetno napiho- vanje in spodbuja izločanje žolča. Krepi želodec in spod- buja prebavo. Ko pride po krvi do ledvic, spodbuja izločanje seča. izloča se tudi z dihanjem in v pljučih deluje antiseptič- no in redči gosto sluz. Tako olajša izkašljevanje in blaži težave pri bronhialnemu ka- tarju, težki sapi, astmi in čisti dihalne poti. Ljudsko zdravil- stvo ga priporoča tudi za zu- nanjo uporabo kot rahlo ma- sažo pri bolečinah v mišicah in vnetih živcih ter za odganjanje mrčesa, npr. klopov. Iz janeževih plodov priprav- ljamo čaj tako, da na hitro prepražimo žličko plodov in jih zali jemo z vrelo vodo. Po- krijemo in pustimo, da se te- kočina ohladi. Čaj dobro dene majhnim otrokom in doječim materam, krepi in pomirja, olajšuje prebavo in preprečuje napenjanje in črevesne mot- nje. Pijemo ga po vsakem obroku. Iz janeževih plodov priprav- ljamo tudi tinkturo, tako da en del plodov namočimo v 5 delih 90% alkohola, pustimo na to- plem 10 dni, nakar precedimo. Vsak dan vzamemo po 30 kap- ljic na kozarec vode pri zgoraj navedenih težavah. POSLOVNI SISTEM Za potrebe našega hotela DADAS DONAT v Rogaški Slatini razpisujemo naslednja prosta delovna mesta: 1. Več KV natakarjev Pogoji: - ustrezna strokovna izobrazba - znanje osnov italijanskega in nemškega jezika - zaželene delovne izkušnje 2. Več KV kuharjev Ppgpji; - ustrezna strokovna izobrazba - zaželene delovne izkušnje 3. Več NK delavcev za pomoč v kuhinji Pogoj: - dokončana osnovna šola S prijavljenimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Na- stop dela je možen takoj. Prijave s kratkim življenjepisom in ustreznimi dokazili pošljite v 8. dneh na naslov: DADAS, Poslovni sistem d.d. Maribor, Partizanska 13 a, z oznako "za razpis". ■strelogini« Ivan« Šifra: ika Pišem vam že tretjič in upam, da mi boste lahko odgo- vorili. Zelo me zanima, kako mi kaže v življenju. Sem še študentka, zelo rada komuni- ciram z ljudmi, potujem in si želim tudi v bodoče živeti po- dobno. Zanima me tudi, ali je fant s katerim sem sedaj, tisti pravi? Za odgovore se vam najlepše zahvaljujem. Astrologinja: Draga Vod- narka ali Kozoroginja, kajti skoraj nemogoče je potegniti mejo, kaj je bolj izraženo v tvoji natalni astrološki karti. ASC, Mesec in Venera ter Ju- piter se nahajajo v Kozorogu, tako da bi ti kar rekla najprej Kozoroginja in potem Vodnar- ka... Resnično si bitje polno različnih zanimanj, zelo kre- ativna ter komunikativna. Včasih je zate prav težko nare- diti izbor tistega, kar te v živ- ljenju najbolj privlači. V na- slednjih treh letih pa ti bo tok življenja sam pokazal pravo pot zate. Planeti ti bodo izred- no naklonjeni, zato se loti ti- stega, kar se ti zdi najpo- membnejše, počni torej »iz- bor« najpomembnejših idej in načrtov. Uspelo ti bo vse, česar se boš lotila! Tvoja naloga v tem življenju je dograjevanje same sebe, spoznavanje ter kreiranje vsega novega in še neodkritega. In potem to, novo in pravkar odkrito spoznanje, delo ali kreacijo deliti z drugi- mi - prav to je najlepša nagra- da! V času od oktobra do za- četka Dvojčka počni čimveč zadev, bodi bolj aktivna navz- ven, v obdobju od začetka Dvojčkov ter do začetka Devi- ce pa bolj pazi nase, nikar se preveč ne razdajaj, ampak se raje polni z energijo, študiraj in razmišljaj o novih projek- tih. Ta ritem velja za vse živ- ljenje. Prav tako bi bilo zate dobro, da vedno slediš lunine spremembe na koledarčku in počneš čimveč zadev, ko je Mesec v znamenjih od Škorpi- jona do Rib, v dneh, ko pa se Mesec nahaja v Dvojčkih, Ra- ku in Levu pa nekoliko bolj paziš nase, ta ritem je prav ta- ko stalen in velja bolj ali manj vse življenje. Prav tako je zate pomembna prazna luna, saj se ti v življenju prav takrat doga- ja največ obratov, tako da je vedno že dva dni pred ter še en dan po prazni luni, zate vsak mesec intenzivno obdobje. To so splošne smernice za osebni astro koledarček, ki se jih je priporočljivo držati. Kajti takšni ljudje kot si ti, imajo ponavadi višji nivo energije od drugih ljudi ter jih zlepa ne spodnese, vendar pa morajo biti zato previdnejši v napor- nih mesecih. Prav tako je zate značilno do sedaj in tudi v bo- doče, da se ti življenjske spre- membe ne dogajajo počasi, ka- kor da bi kapljale ena za dru- go, temveč se vse spremeni na- enkrat in hitro, potem pa dol- go tako ostane, dokler se čez leta spet vse znova ne spreme- ni. Vendar pa bodo največje spremembe prišle prav v na- slednjih letih, tako da bo vstop v tretje tisočletje zate zelo uspešen. Kar se tiče ujemanja s fantom za katerega si pisala, pa le toliko: sta si zelo podob- na, oziroma se dopolnjujeta, on je veliko bolj vodnarski od tebe. Vendar pa nikar prehitro ne skočita v zakonske okvire, ampak potujta, poiščita sveto- ve v sebi in potem šele sebe v svetu. Tale odgovor pa želim zaključiti z lepo mislijo I. Bus- caglic, ki si mi jo zapisala na koncu pisma, ter jo tako po- udariti vsem bralcem, ker v duhu slišim, da se tudi ti s tem strinjaš: Ljubezen je življe- nje... in če nimaš ljubezni, si brez življenja. Jaz ti želim obojega zelo veliko. it. 50. - 14. december 1995 31 ZA RAZVEDRILO te' il. 50. • 14. december 1995 VRTILJAK 32 RIN60SPIL SPOROČA... Vesssss! Sneg je, december tudi in če slučajno nosite očala in ste se jih naveličali, jih kar mimo odložite na najbližje sanke. Prav gotovo bo kdo sedel nanje... Hja, vedno bolj verjamem v to, da so edini zakoni, ki na tem svetu še kaj veljajo in ki se jih večina ljudi drži, Murphyjevi. Novo leto pa je še vedno novo leto in čeprav Božiček in dedek N/lraz še nista uspela uskladiti političnih (in finančnih) interesov, celjskih gostincev to ne skrbi. Saj se boste potrudili tudi letos, kajne? Na zdravje! RINGO ŠPIL Izgubljen v travi Prijel meje za roko. Stekla sva čez travnik. Čez nekaj časa se je ustavil. Pogledal meje naravnost v oči in me poljubil. Svet okrog naju seje vrtel, trava je šelestela. Zvrnila sva se v travo. Blag vetrc je pihal, ko mi je trgal obleko s telesa. Sonce je pripekalo. Trava je dišala po pomladi. Nekje v da- ljavi seje slišalo ptičje petje. Kos. Stekla sva naprej. Rahlo meje držal za roko... kot da bi se bal. Ustavil se je, jaz pa sem tekla na- prej. Trava se je lomila pod mojimi koraki. Za sabo sem puščala sled, da bi me lahko našel. Noge so mi krvavele. Trava meje rezala, ven- dar bolečine nisem čutila. Ustavila sem se. Čakala sem ga... iskala. Ni ga bilo... Za vedno je ostal izgubljen v travi. MOJCA Sledovi Sonce se počasi utaplja v mor- ju. Ostaneš sam. Prikaže se prva zvezda. Galebi utihnejo. Iz morja prihaja ona. Takšna, kot je bila prej. Nedotaknjena. Oblečena je v obleko, ki si ji jo kupil za rojstni dan. Smehlja se. V njenih modrih očeh se lesketajo zvezde. Njeni čr- ni lasje so zviti v figo in speti s čr- no sponko. Njene noge so bose. Ko pride do tebe, opaziš, da je brez make upa. To ti je všeč. Rad jo imaš takšno, kot ti jo je dala nara- va Njeno telo diši po breskvi. Ob- jameš jo; torej je nisi izgubil. Od- p)enjaš ji obleko. Poljubljaš njene roke, stegna, trebuh, prsi, vrat in usta. Vzameš jo. Čutiš, da uživa. Uživaš tudi ti? Vsa izmučena obležita na pe- sku. Nebo, kije bilo polno zvezd, prekrijejo temni oblaki. Začne bli- skati in grmeti. Zapiha hladen ve- ter. Kot bi se vama nekaj hotelo maščevati. Tako je mlada. Komaj štirinajst let ji je. Ti jih imaš šest- najst. Ne boš je zapustil. Zebe va- ju. Stisneta se, da bi se ogrela. Zdi se ti, da ti je topleje. Začne deže- vati. Velike kaplje umivajo vajini prepoteni telesi. Zaspiš. Zbudi te dotik njenih ustnic. Ho- češ ji vrniti poljub, a njene ustnice izginejo. Kje so. Odpreš oči. Ob- lečena se sklanja nad tabo: "Iti mo- ram. Morje me kliče." Hočeš jo objeti, a se ti izmuzne. Neka sila te priklene na tla, da se ne moreš premakniti in je zadržei- ti. Spusti si lase. V rokah drži čmo sponko. "Na, za spomin." Položi ti jo v dlan in te poljubi. Neha deževati. Odhaja proti morju. V pesku ostajajo sledovi njenih stopal. Preden izgine v mor- ju, te še zadnjič pogleda in se ti na- smehne. Bliskanje in grmenje po- jenjata. Oblaki se umikajo. Na ne- bu se ponovno prikažejo zvezde. Zaspiš. Prebudi te šumenje valov. Spomniš se prejšnje noči. Kakšne sanje. Spomniš se, da sojo poko- pali v obleki, ki jo je to noč imela na sebi. Umrla je v prometni ne- sreči. Ko je ležala v krsti, je imela lase spete s čmo sponko. Na tleh, ob postelji, jo opaziš... Zraven leži kos njene obleke... V pesku so sle- dovi, ki se izgubljajo v morju. MOJCA Res je, kamilice rastejo tem hitreje, čim bolj jih teptaš. Z mladostjo pa je drugače: čim slabše z njo ravnaš, tem prej se obrabi. (William Shakespeare, Henrik IV.) Pojoči čevelj Za devetimi gorami in devetimi drevesi je živel pojoči čevelj. Ta čevelj je zelo rad pel pesmi in je ob temačnih večerih pripravljal različne koncerte. Nekega večera je čevelj razmišljal, če bi si kupil električno kitaro. Naslednji dan si jo je kupil. Zvečer je priredil prvi koncert z električno kitaro. Na kon- cert je prišla množica ljudi. Pro- dali so dvesto tisoč vstopnic. Poln sreče in zadovoljstva seje vrnil do- mov. URBAN GOŠNIK, 4. c. OŠ OB DRAVINJI SLOV. KONJICE 'PoezufiT TI In on Ali je res zraslo prijateljstvo med vama, kot si dolgo trdila sama? Ali pa je ostala je jama, ki skopala sta jo sama? Le kaj si naredila, da sama v družbi si ostala, kaj vse mu naprtila, osamljena postala? Vem, zraslo je iz ruševin, vzklilo kakor cvetje, a ostal je le spomin na vajino poletje. Zdaj si kot tarča, vsak njegov prijatelj te zavrača. On ne ve za tvoje solze, da si sama, tudi ko večerna zarja za morja daljna zahaja. Nihče te ne opazi, le narava... Žarek ruševine oplazi, spet si sama... BARBARA VEK, 8. a OŠ BRASLOVČE Bolečina 1. Spet podira se ti, ko si sam s sabo, daleč stran od ljudi. Kako naj človek opomore si, ko žge ga v prsih in boli? Kako naj zaplava v prihodnost, če pa je ni? Kje naj prijatelje dobi, ko pa so vsi že davno odšli? Kako naj solza ne pretaka, ko v mislih se vrača v srečne dni? 2. Ko nebo bi speča razsvetlila, bi iskrica upanja se v tebi rodila. V tihi noči bi zvezde zasijale, vse skrbi bi ptice selivke s seboj odpeljale. Rože bujno bi rasle, na travnikih bi ovce se pasle. Takrat bi tvoj čolnič življenja izbredel izpod širin trpljenja. Takrat bi tvoj korak bil trden in krepak Takrat prjat'lji bi segli si v roke in vse krivice bi pozabljene bile. BARBARA VEK it. 50. - 14. december 1995 33 INFORMACIJE St. 50. - 14. december 1995 NOVj-^NIK INFORMACIJE 34 ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so ro- dile: 1.12.: Simona TOVORNIK iz Šentjurja - deklico, Darinka NAREKS iz Nove Cerkve - dečka, Matejka GORŠEK iz Petrovč - dečka, Marinka NO- VAK iz Dobja - dečka, Lidija KRAGOLNIK iz Slovenskih Konjic - deklico, Majda KAM- PUŠ iz Pristave pri Mestinju - dečka, Irena VERDNIK iz Griž - dečka, Majda MEŽIČ iz Leskovca - dečka in Marjeta GAČNIK iz Žalca - deklico ; 2.12.: Tatjana POLŠAK iz Šmartnega v Rožni dolini - dečka in Renata OGRAJEN- ŠEK iz Žalca - dečka; 3.12.: Natalija SZABO iz Šoštanja - deklico, Mojca FE- LICIJAN iz Dobrne - dečka, Simona VRABIČ iz Celja - deč- ka in Silva KAJTNA iz Laške- ga - deklico; 4.12.: Danica GOBEC iz Ce- lja - deklico in Apoloni j a VU- CEJ iz Poljčan - dečka; 5.12.: Marta PRELOŽNIK iz Dramelj - dečka; 6.12.: Suzana PETELIN- ŠEK iz Štor - deklico, Damja- na MODRIJAN iz Prebolda - dečka, Ksenija KRAŠEVEC iz Celja - deklico, Marjana NO- VAK iz Celja - deklica, Periha- na REXHEPI iz Celja - dečka, Nevenka ZALOŽNIK iz Slo- venskih Konjic - dečka in Kar- men VETRIH iz Laškega - de- klico; 7.12.: Metka LAJNŠČEK ARLIČ iz Dobrne - deklico, Veronika VRBOVŠEK iz La- škega - dečka, Ruše NEZIRAJ iz Žalca — dečka in Simona DORN iz Rogaške Slatine - de- klico. POROKE Celje Poročila sta se Darko AUER iz Maribora in Nadja KACIN iz Celja. Šmarje pri Jelšah Poročila sta se: Aleksander HERNAUS in Leopoldina VO- DUŠEK oba iz Rogaške Slati- ne ter Siniša MIKLAUŽIČ iz Lastina in Suzana ŠIMEK iz Rogaške Slatine. Velenje Poročila sta se Mirjan PRI- STOVŠEK in Mateja LEDNIK oba iz Tolmina. Žalec Poročila sta se dva para in sicer Marjan ČAČULOVIČ iz pongraca in Damjana ZU- PANČIČ iz Zakl ter Roman POTEKO in Barbara TERŽAN oba iz Pongraca. SMRTI Celje Umrli so: Marija GRAŠIČ, 48 let iz Pijovcev, Srečko GRAŠIČ, 72 let iz Radeč, Jožef VERHOVŠEK, 62 let iz Draže vasi, Peter KOKOL, 46 let iz Maribora, Ljudmila MOTNIK, 65 let iz Šoštanja. Herta CVENK VARLEC, 72 let iz Celja, Marija OREHEK, 76 let iz Celja, Alojzija KOS, 84 let iz Braslovč, Marija BEŽAN, 72 let iz Celja, Ana KROFLIČ, 93 let iz Prožinske vasi, Marija ŠALAMON, 81 let iz Krivice, Franjo PREMUŽ, 51 let iz Voj- nika, Stanislav VRANER, 45 let iz Sv. Lovrenca, Frančišek REGORŠEK, 64 let iz Celja, Stanislav RAZBORŠEK, 75 let iz Tevč, Stanislav VETRIH, 54 let, Terezija KUK, 55 let iz Slovenskih Konjic, Ivan VI- ČIČ, 76 let iz Celja, Marija MI- HELEC, 45 let iz Podkraja pri Velenju in Frančišek PLA- NINŠEK, 80 let iz Celja. Šentjur pri Celju Umrii so: Marko KOVAČ, 20 let iz Šentjurja, Ivana FRI- ŠEK, 85 let iz Zalog pod Uršu- lo in Jožef LAUBiC, 87 let iz Svetelke pri Dramljah. Šmarje pri Jelšah Umrii so: Zdenka KOLAR, 78 let iz Šentjurja pri Celju, Frančiška DROFENIK, 95 let iz Malih Rodn in Ludvik URH, 87 let iz Rogaške Slatine.. Velenje Umrli so: Marija PRISLAN, 75 let iz Šentjanža, Mihael KLOKOČOVNIK, 83 let iz Ar- je vasi, Olga ŠTRAKL, 67 let iz Florjana, Marija PIRNAT, 87 let iz Celja in Franc PLEME- NITAŠ, 69 let iz Tuncovca. Žalec Umrli so: Anton KOPRIVA, 68 let iz Drešinje vasi, Anton JERNEJC, 86 let iz Grajske vasi in Barbika ULAGA, 25 let iz Radeč. ZDRAVSTVENI DOM CELJE: Zdravstvena služba je or- ganizirana v dopoldanskih in po- poldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-umo dežurstvo. Dežurna am- bulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob so- botah, nedeljah in praznikih pa ne- prekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na domu lahko naročite ka- darkoli, vendar bodo nenujni hi- šni obiski ob delavnikih opravlje- ni po 13. uri. V primeru življenj- ske ogroženosti kličite telefonsko številko 94, sicer je telefon 434- 000 ali 434-211, za nujne urgence pa 434-212. ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in po- poldanskih ordinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežurstvo je orga- nizirano od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do petka in sicer za vso občino. Dežurstvo med viken- dom je organizirano od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zju- traj, vmes je v soboto odprta redna ordinacija od 7. do 1.^. ure. Tele- fon 731-233. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas or- dinacij med tednom je od 7. od 19. ure, od 19. do 7.ure zjutraj paje organizirano neprekinjeno dežurs- tvo. Telefon 741-511. VETERINARSKA PEŽURSTO VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev je od 7. do 14.30.. Ambulanta za male živali dela vsak dan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure in od 16. do 17. ure, sicer paje dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure zj utraj pa je za obe občini na veterinarski postaj i Laško, telefon 731-48.5. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, telefon 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizirano od 14. do 6. ure zjutraj, mobitel 0609 616-786. V rednem delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17. ure. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen nedelje od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa je od 7. do 9. ure. V primeru potreb jih pokličite po mobitelu na številko 0609 616-978. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. V času popoldanskega in nočnega dežurstva, pokličite na telefonsko številko mobitela 0609 618-772. iff. 50. - 14. december 1995 35 INFORMACIJE MM.' it. 50. • 14. december 1»»5 INFORMACIJE 36 it. so. - 14. december 19»5 MALI OGLASI - INFORMACIJE it. 50. - 14. december 1995 MALI OGLASI - INFORMACIJE 38 il. 50. - 14. (iMSinlMr 10*5 39 MALI OGLASI - INFORMACIJE it. 50. - 14. december 1995 RUMENA STRAN 40 Vesela pretiseilnica Ko je minila gala planinska prireditev ob 20-letnici pla- ninstva v Šmartnem ob Paki, je predsednica pododbora PD Velenje - Šmartno Zdenka Verzelak takole zaukala. Baje po Šmartnem še kar odmeva... Lepotica In zver Tole 9-metrsko mrcino nismo slikali sredi Los Angelesa, ampak kar v naši Gosposki ulici. (Le kako se ji je uspelo prebiti čez trojanske klance do Celja?!) Med mimoidočimi je, vzbujala toliko strahospoštovanja, da ji niti policisti niso upali prilepiti lističa za napačno parkiranje. Majda Knez iz Galicije je tokrat prejela] največ glasov za šalo tedna. Med kuponi pa smo izžrebali tudi Tanjo Vasle iz Šempetra : V teh dneh smo razposlali nagrade za; nazaj, vendar vseh popolnih naslovov nismo, imeli, zatorej se tisti, katerih imena smo objavili med nagrajenci, pa se poštar do danes pri njih še ni oglasil, javite v redak- cijo. Šala tetina WlnY Fant se zaljubi v postavno dekle z imenom Wendy. Lju- bezen gre tako daleč, da si fant na svoje orodje vtetovi- ra njeno ime. Žal pa sta se v »hladnem« stanju videli le prva in zadnja črka, torej W in Y. Pa fant nekoč na javnem stranišču ravno opravlja svojo malo potrebo, ko poškili še k sosedu, mulatu. Takoj mu pade v oči, da ima tudi sosed tetovirano orodje, ravno tako sta se videli črki W in Y. Malo ljubosumen povpraša soseda, če tu- j di njemu piše Wendy. I »Ne,i< odgovori sosed, »pri meni piše^ WELCOME TO JAMAICA AND HAVE A NICE HOLIDAY. : i Bujenje Nekoč je šel Ribnčan v hotel, da bi pre- spal. Receptor mu pove, da imajo vse sobe zasedene. »In kaj bom zdaj? Tako sem utru- jen, da ne morem nikamor več.« Receptor mu reče: »Imamo še eno sobo, kjer je že en črnec noter, če želiš spati zra- ven njega.« »Ni problema, samo, da se bom malo na- spal. Prosil bi vas le, da me zjutraj ob petih zbudite, ker moram naprej.« Ponoči se črnec zbudi in poleg sebe zagle- da belca. »Le kaj je zdaj to?« se čudi. Vzame, črn globin in začne Ribnčana mazati po licu. Zjutraj receptor pribiti v sobo in reče: »Ribnčan vstani. Ura je že pol šestih, malo sem se zaspal« Ribnčan se hitro obleče in odhiti na želez- niško postajo po karto za Ribnico. Blagajni- čar mu reče: »Vi morate vzeti karto za v Afriko, kar poglejte se,« in mu poda ogle- dalo. Ribnčan pa se razburi in reče: »No, saj sem vedu, da ne bo prav'ga zbudu.« Problem Zdravnik vpraša Jožeta: »Je imel kdo v družini težave z alkoholom?« »Razen moje žene, nihče.« »Kako pa se vede, kadar ima težave?« vpraša zdravnik. »Ponori, ko me vidi pijanega.« Ananas v šoli učiteljica reče: »No, dragi otroci, napišite nekaj o ananasu.« Skoraj vsi so napisali, da je ananas južni sadež, le repetent Janez v zadnji klopi je bil izjema. Napisal je: »Naš oče si je našel ljubi- co, se izselil v Nemčijo in zdaj tam uživa, A NA NAS je popolnoma pozabil.« Zvestoba Pet žena pride pred svetega Petra, ki jim reče: »Tiste, ki ste varale svojega moža, dvigni- te roko.« Štiri ženske so to storile. Sveti Peter na- daljuje: »Ve štiri - v vice. Pa tista gluha tudi!« Koline Prijatelj vpraša prijatelja: »Kako si preži- vel počitnice?« »Bili smo na deželi pri nekem kmetu. Prvi teden je crknil prašič in smo osem dni jedli samo svinjsko meso. Naslednji teden je po- ginil teliček, tako, da smo naslednja dva tedna jedli samo telečje meso. Četrti teden pa je zbolela moja tašča. Prestrašili smo se in takoj odpotovali.« Požeruh Tone Tone gre k zdravniku in ga vpraša: »Kaj bo z menoj, gospod doktor. Apetit me za- pušča ...« Zdravnik ga pogleda in vpraša: »Kdaj ste pa nazadnje jedli?« »Pred dvema urama. Najprej sem pojedel tri hrenovke, potem pečenko, kr\'avico, pe- čenico in kislo zelje. Nato še nekaj zarebr- nic, žgancev pa že nisem mogel več....'« Šale so prispevali: Marija KRONOVŠEK iz Braslovč, Ivan Slave LEBEN iz Dobrove, Mira DEMETROVIČ iz Celja, Viktorija TO- VORNIK iz Dob j a pri Planini, Martina ŽU- ŽEK iz Dobrne, Majda KNEZ iz Žalca in Alojz ARLIČ iz Šmarja pri Jelšah. Umetnost telefoniranja Za rokovanje z novim tele- fonskim imenikom moraš imeti veliko znanja in še več domišljije. Kako bi se sicer lahko spomnil, da Pokrajin- ski štab TO, ki ima svoj se- dež na Maistrovi ulici v Ce- lju, ni ne pod »ministrstvi«, niti pod »pokrajinskimi«, kaj šele pod »štabi« ali pod »Te- ritorialno obrambo«. Domi- selni sestavljavci imenika so ga skrili pod naziv Republi- ka Slovenija, ministrstvo za obrambo. Verjetno zato, ker je njihova dejavnost vsaj de- loma tajna. Ob tem so celo v samem štabu potrebovali kar nekaj dni, da so se v ime- niku našli. Opravičilo v pejšnji številki Novega tednika smo v Tračnici z naslovom Veliki čarodej pomotoma zapisali, da je na miklavževanju v Golovcu nastopal Pavle Kavšek iz Radeč, politični aktivist Zelenih, ki je lani, ne da bi mi za to vedeli, tragično izgubil življenje v prometni nesreči. Nastopal je njegov brat Branko, uveljavljeni čarodej in iluzionist iz Radeč. Za napako in bolečino, ki smo jo s to napačno informacijo prizadeli vsem njegovim, se iskreno opravičujemo. Staro za novo Na otvoritvi RSL Mozirje je Miklavž prinesel darilo tudi mozirskemu županu Jakobu Presečniku. V škatli je bil čisto pravi pravcati renault safrane. Miklavž ga je najbrž samo prijazno spomnil, da bi si mozirski župan lahko omislil novega jeklenega konjička. Pravi veliki safrane bi bil kar prava zamenjava za starega forda oriona. it. 50. - 14. december 1995