85. topimo. t UiMjiai, 9 tom 13. BPffla im. lo. m w^^^^^ HHIHHB ^m^^ sHB HI^HIHI ^^^H VH IB^^^^ HHH^HHb H^H IH^B vb H^IhH^^I ^^IH VEb ^^eP & ■ *,.■*$&■'- Izhaja vsak dan popoldn«, lmvsonil n«4*ll« la prasslk«. Insaratl: do 9 petit vrsta 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večjt inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. UprarnUtvo lt31oT. Naroda' in „II i rodna tiskara«" Ka af lova ulica *t 5, prltlićno. — Telefon *t. 394. Utttmtttr« „Slov. Maroia" Haoflova «llea *t 5, L. aataftropfa TeUfoa stav. 34. 9opIm s»r*|ftM I« potpis*™ la ladosta« frtmkovaa* 4*JF~ Rokoprfsov s« nm vrtit. ~M W^ Posameine Stevilke: ~M v Jugoslaviji navadna dnl 75 par, nodelie 1 O ¥ Inozemstvu navadne dnl IO, nadali« 1*25 O Poitnlna plalana v gotovini. „Slovemskl Marod" vel[a v Ljubljani in po po*-.!: V Jngoalavlil: celoletno naprej plaćan . D 120*— polletno........ 60-— 3 mesečno....... 30*— 1 . ...... 10-— V inozemstvu* celoletno......D 2 !<>*— po'.letno ...... . 1C3*— 3 mesečno ..... . 5-V— 1 _ ......_ 1S*— Pri morebitnem povisanju se i im daljš.i naročnim doplatiti. Novi mročniki naj poiliejo v prvič narodnim) vedn) >*£?" po nakaznid. Na •■aniv» pismena n.iročiLi brci poslatvj deiisrj-j *i? ne r. ir-jn > o/iriti. 0 složnosti v klerikalni stranki. V nedeljo je govoril dr. Koro-§ec na Jesenicah. V svoiem srovoru se je dotaknil tuđi srovoric. ki se v zadnjem času z vso trdovratnostjo širijo o predstojećem razkolu v klerikalni stranki. Pričakovali smo. da bo vse te vesti kategorično aemen-tiral in slovesno iziavil. da njejrova stranka ni bila nikoli na znot-raj tako trdna. složna in edi-na, fcakor je danes. — Toda neso^lasja med rosamnimi stniia-mi v klerikalni strarki so tako velika Jn tuđi na zimai tako vidna, da tuđi dr. Korošec ni smatral za onortuno, da bi iih skuša! enostavno utajiti. Zato ie pođal na Jesenicah nrav nre-vidno in Ditiisko sestavlieno izjavo | o Dretečem razkolu. iziavo. ki se la-hko Dolinbno tolmači kot afirmacija ahsohitncffa strankine.ea edinstva ali pa tuđi kot rrikrito priznanje, da je treba računati s tem. da se poskusi razbiti enotno klerikalno fronto. Dr. Korosec ie Izvaial: »Vsi mi od SLS. naf je nianca našeea razmeđa do dr. Šusteršiča kakršna si bodi, s* ne borno v seda-njem času, ko se borimo za samostojnost Slovenije v okviru te države, od nikosrar dali cepiti naše stranke. To bi značilo v sedaniem momentu iskopati sisniren *rrob našim narodnim, verskim in socialnim idealom ... Mi ostanemo složni polni nad in načrtov za bodečnost.« To nišo baš samozavestne bese-de, ki bi absolutno izkliučevale vsa-ko možnost eventualnih oresenečenj. Nasnrotno iz nfih zveni nekak strah pred dosodki. ki se pripravljajo, pri-krita grožnia na naslov vseh onih. ki bi se drznili rušiti disciplino in ma-jati na edlnstvu klerikalne stranke. Vsem tem je zaklical dr. Korošec svoj Ouos eg:o. Vprašanje je le, ako bo ta anel na složnost tuđi kai izdal. Ni dvoma, da se struja, ki io vodi dr. Gosar. sedaj še ne čuti tako močne in jake. da bi moela z uspe-hom vprizoriti revolucijo v stranki, se polastiti njenejra vodstva in potisni ti v kot vse konservativne elemente. Moč v stranki ima tišti, ki razpolacra z zadostnimi gmotnimi sredstvi. Gosadeva struja pa se bori z velikimi finančnimi težkočami in ako se ii ne posreči, da bi si v do-Klednem času preskrbela dovoli de-narnih sredstev. bo morala ustaviti nadaljnje izdajanje svojega glasila »Novi Las«. »Katoliška tiskarna« s svoiimi neizčrpnimi viri. kakor tuđi vsi de-narni in pridobitni klerikalni zavodi so trdno v rokah konservativne Ko-rosčeve struje, zato lahko diha Go-sarjeva skupina samo v toliko, v kolikor ji dado zraka — denarnih sredstev, Koroščevi »starini«. Zdi pa se, da so le-ti v zadnjem času, ko so se jele zjrošeevati vesti o nameravanem prevratu v stranki, svojim revelucionarno navdahnje- | nirn somišlienikom dokaj višje obe-sili — krušno košaro. Zato ona okrožnica, v kateri Gosarjeva skupi-• na toži. da bo »Novi Čas« moral pre-nehati, in v kateri roti svoie somiš-Ijenike. nai omoffočijo nadnlinii ob-stanek lista z rednimi mesecnimi podporami in z jamstvom za eventualno iz£ubo. odnosno primanjkliaj. Za enkrat ima torei Korošec re-belirajoče elemente še trdno v svojih rokah: ako ne bodo parirali, jim pač zapre vse denarne vire. pa Jih z lahkoto ukroti. Na ta način pač brez posebnega truda vzdrži slogo in edinstvo v stranki. Toda ako se res poiavi Snstersič — in zdi se. da te možnosti sam dr. Korošec ne izključuje — in ustanovi, kakor se napoveduje. svoi list ter iame koketirati z Gosarlevimi somišlieniki. kai potem? Ali misli, da se bo dala ohraniti in očuvati enotna klerikalna fronta, zlasti ako bo dr. Snstersič razpola-eal s primernimi denamimi sredstvi? Menda ni tako naiven, da bi ne vedel. da ima bivši klerikalni vod-ja zelo intimne zveze z srotovimi bo-eratejšimi posamniki. ki mu nodo prav tako na razoolacro in usltigo, kakor so mu bHi nekoč. Končno ni brez pikantnosti dei-stvo, da je dr. Korošec r*a jeseni-?kem shodu znova spravil na dan nrosluli »okvir«-, o kater^m smo mis-fili. da smo ea z razpadom Avstrije definit'vro in za večno po^ž?li m<^d staro šaro v ronotarnico. Vemo. da se ie nekoč 7^0 težVo in s krvavr-čim srcem ločH od »okvira« ?n da so mu ea mor?li naravnost ^'rtfTr^ ?7viti iz roV. todr» da ^n bo v svobod-ni Jvvn^in.vvi z^^rt izVo^nl. t^^a bi ^e pri^akoval' nikd^r. n^imani pa v +rnT,OfVTt. ]co se rfnpnveduje povratok 1 Konterenca u Gesisni. ! Polil££na kmnlsila. — Boj za priznanje Rissi]^ — rTSr-ilzarl In n^li raanliinc — Dr. Buci iu mala antanta. — Genova, 11. aprila. (Izvirno.) Tekom današnjesra dneva so se pri-čele konstituirati posamne komisije, ki imajo nalogo podrobno ra/.prav-liati o predloženih irospodarsko-poli-tiCnih. finančnih prtimctnih proble-Tiili za obnovo Evrope. Prva je imela dancs dop. sojo takozavana do-litična komisija. Seio \c otvoril Llovd Georse. V svojem govoru ic naKla-šal važnost te komisije, ki ima namiro proučiti obveznosti držav. sesia-viti porociio o propagandi držav v drugih državah. dalie ooročilo o pogodbi glede spoštovania Pravic tujih državl'anov. o zaščiti tuicev in njih privatnoga premo/en'a v tuiih državah. Indirektno se ta vrn-a^ann v nr!;i!Čnr»m smfs^i n^^^šaio na sov-fets?\o Rmp!?o. Kof"T/~!*a ie ves dan razpravffafa dot)oTc?ne m ro'MMdne. 7a predsednika kornis'i! fe bil izvo-lien italifanski minfstrski predsednik Pe Facta. Komisiio tvorijo: Lloyd G e o r g e. angleš1;! finančnt mini-ster lord C u r z o n. franeoski mini-ster B a r t h o u, franeoski poslanik B a r r i e r e. itniiianski ministrski predsednik Oe Facta. zunanii mi-nister S c h n v z e r. ncmški državni kaneler dr. W i r t h. ztmanii minister dr. R a t h e n a u, za malo antanto dr. ReneŠ in romunski mm»strski r»redsednik Bratianu in za Rusiio Čičerin. Od oštrih 28. delegacii je pozvanih v komisiio 6 članov. Glavna naloga politične komisije Je v prvi vrsti vznostavitev solosne-pa miru v Evropi, v drugi vrsti oa rešitev ruske^a oroblema. V krogih male antante je vzbudil nastop madžarske ga delegata grofa Bethlena rotovo pozornost in ogorčenie. Grof Bethlen je takoi na današnii seji politične komisije porabil priliko, da ie sorožil vprašanie madžarskih mani-šin v Češkosiovaški. Romunski in Jugoslaviji. Prcdlatral ie. da se komisija zavzame za madžarske manj-šinc. Ministrski predsednik dr. Beneš* je v imenu male antante kratko za-vrnll predlog Bethlena iz razloga, da srtada ta predlog pred forum in kom-petenco Zveze narodov. Politična komisija ni merodaina za rešitev te-sra vprnšania. Madžarski oredloi? ba-^nt^b'z'ra Zvezo narrvdov. Predseciilk De Facta ie na to prcdlavral. d:* se vprasanij madžar-^ih manjšin izr<>či posebni DodkorTM-siji v razprcivo in proučevranje. Ta predlog je bil sprcict. Izvoliena ie bila podkoinisi.ja obstoieča iz štirili zaveznikov (Ansrljia. Francija. Italija, Jaran) Nen^čiie, Rusije in štirih zastopni-vov rstalih držav. V komisijo je b:l izvn!;en tucM rnmtmski delegat B r a t i n a u. Čičerin ie proti temu prc-test'ral. a njegov protest je bil zavnr'cn. PodknrrisHa ima izdcla-ti samo pnročilo o mpdžarskih manji-šinah. definitivno o tem ra sklepa politična komisija. __ f*cT!r»va. 11. oprila (Jzv.) Na jx>- rK)l(l»>n=ki ?cii politir-n^ komicii^* je biln izvojiena podkomisija zi proučavanjo ma-džar.^kfjTrn mani-iti^koGrn. vprn sanja 07. ostalih narodnih imnjšin. S-?doni <-l«nov je bilo fcdposlanih v komisijo de ilire. ?t:rjo r-lnni na po bili odT>^sL>ni potom volitvo. Volitev «e ie ndoležilo 27 držnv. Pri toh v'olitA'nh je bila opažati zanimiva crruprscija. Volitve je vo. dil španfki poslanik v Kimu Villi Gru-tia. Oditenih je bilo za Svico 21 pla.-ov, za o?tale delesrato pa 15—1S ela-ov. Tzvoljeni so bili Bratianu fRomun-eka), Skirmunt (Polj?ka), M o 11 a všvica) in Branting (švedska). Po volitvi je Cicerin osrro prote^tiral proti volitvi Romun^ke in udeložbi Jnpon-j=ke. čic-erin je Bratianu očita!, da ;i9 Komunska Kusijo oror>nla z\ Bt^^^ra-bijo, Japonska pa, da je Rn iji vzela rusko zemljo. Bratianu mu je odpovoril: ^Besarabija je postala romunska po volji naroda!« JVip-onee Iši pa ie nervozno-vzkliknil: >Japonska se udeležuje k^n-ference in se je bo udelef^vala, zato ne potfebuie niknko Vi'dno z listi ne-knte-e zanimivosti, ki ?o zc!t knrakteristi-. Čne za prc^ojo rnzmcrja Franciie iL> sovjetske Rttvjie. Nanram Cilvrinu }•■ na otvo-ritveni seji irori^no in sarkastična a no-p^lncma m?rno pripomnil FJ^vd Cio--»n;e: »Oosn^du ČiČorinu daicjo problemi prenov-ske konference obsirnf> pr>l'e za tiđejstvrv vanic. Imcl bo priliko, đ:i i'.iove na dw boj B:Tthryi in da rtidi bhV > klhibtije Po-incareju. Če cosnnra5aI: ^SprelTiete v^l de-I^TntJe poc:"1e a'i ne? V ncre!nete, tcd^i hdb nrjdalfu'e ot- Kct ni nikdo nrrYte«!r1r?i1, Jr fa?ta zaključi! *efr». HFVATSKT MFMORANPUM W GENOVSKA KONFr!RFNCA. — Beograd, 12. aprila. (Izvirno.) V beogradskih političnih krogih se-c-aj zopet živahno razpravliafj o/. kfnnentirajo novi memorandum hr-vatskega bloka, ki ie bil izn>cen itali-janski vladi in naslovlien tuđi na sre-novsko konferenco. Ta nicmoran-dum kratko nazivljeio hrvatski memorandum št. II!. Memorandum je nekaka doza morfija, da usnava ixv litično in državno hrvatski narcKt v lepih sanjali, da ?e ustanovljena sr»-mostoina hrvatska rcoublil;a. SploŠ-110 je nrepričanje. da hrvatski blok' s to akcifo ni hotel toliko vnlivati na ZMnanii svet, ni hotel toliko prositi pomoči od erenovske konferenec. temveč v večii meri doma na Hrvat-skem pokazati narodu, da ic ustanovljena od Beocrrada neodvisna hrvatska država, ki jo Že uvažuje 2:0-novska knnfercnca. Hrvatskf blok pa skuša tuđi zatajiti senznciinjinlnn razkritia italijanskcera publicista iu poslanca Salveminiia o vclikanskih. naravnost miliionskih pcxlDorah. ki so tekle iz rok Orlanda in Snnnina na Hrvatsko. Snlošno smatr:»io mo- Fr«ink H^Iler: | Zaliiienost sionora Irisoni Orkester je svi ral pi*avk-ar zadnje lakte nekega valcka, ko se je dvigr.iia plavolasa dama. s katero je siinior Ori-goni zadnje pol ure tnko at'oč« koketi-ral, ter jo od.šumela iz kavamfe. (Se vem, kakšno ime je Imela tista kavar-na, a ležala je na magistratnem trgu V Mentonu.) Origoni je globoko zavzdihnil ter vrgel preoej dolp: čik svojo italijanskB smotke proč. Prižgal je novo in se okre-nil k meni: >Videli ste. da svoje viržinke ni-eem ližgal znova,< je dejal. >Tdealov in viržink človek ne užiga dvakrat.« >Zdi se mi, da sem to že nekje ci-tal,< sem dfcjal. >Ali je bila ta misel ali pa plarolasa dama kriva vašega vzdi-ha?< Grof si je ©tri foIz« iz očesnih ko-tt>v ter se pokrepčal s požirkom vina, predno je odgovoril: >Bil je žae, ko nafe 3© k*r vlekio k lepim plavolft^kam. Oboževal sem jih prav tako, kakor Ticianove plavolaee Si a done, ki jih ne morem gledati po ita-Iijanskih galerijah, kjer vise. Njih lasfc so bili zame predeno solnfino zlato, njih bela polt znnanji znak njih nedoižnosti. in kadar sem pogledal v njih modre oči, sem trepetal iz strahu, da bi ne izkalil njih čiste globine s svojimi pogledi. Ah! tako ^em Ijubil lepe plavolase ženske in tako sem mi3lil x> njih, dokler Dišem srečal nje, ki mi j« nuskrila svojo podlost ter me je spravila malone za pot let v jer-o. AH morete slutiti, kaj me je reMlo. da ni sem portal ^rtrv teg« \T*aga v ženski podobi? Čudili se bo^te, ko vam povem: nič druz? dol ga i talijanska smotka, kakršno pušim vedno. Ste že bili v Ameriki? Ne? Potem vam pvetujem: nikar se ne vozite nik-dar tja! Amerikanke po strašne. Znhte-Vrtjo vse, a ne dajejo nicesar za to. Ako jih na ulici pomotoma pozdravi hijec, ga ovadijo in pufste, da placa ti?oč do-larje'v. Če s^ predrzneš. -sti^niti jim roko ali jim pogledati v oči. te posade na električni stol. Tn vendar treba priznati, da imajo vzlic svoii ostudni du_ Revnosti *unanje dražesti, tnko da sb dvakrat opasna. Dnsi &?m značaji Ame-rikank že noznal, bi bil malone zasel v njihovo past In kaj je bila vaba? Bela polt. dvoje modrih oči, la?je zlato plavi kakor solnčni žarki- Prvič ©em jo videl v kouališčii ne-daleč Ne^rvorka. krer j© zvečer v plesni dvorani razkaznvala evoja bela pl©Sa, dopoldn« na obali pa vse. kar 3© še no-goče polcAzati. Na obali s/em jo opazil najprej. Ležala je v svetlozeleni kopal-nf obleki rznak na pesku ter je koketirala s Fe8fcorimi flli eedmerinti ml-adimi gospodi ne enkrat t na obrtvzih TT»lndih f«rospocmehnila in dejnla: >Ah. ah, crrof! Zncrledali «te pe v Iep6 mi?s Bnrnham iz Bostona! A ne le vi... Toda če se ž njo seznanite. potem nikar r^ pozabito in imejte ves čas od-prte orite >K?ij mr=lito?< s^Tn vr>rn.«fil. >Ona i** flngel. Mnr sto že videli take las^ in tnko modre ori?c >Tn ion.i ve. da iih ima!« je odgovorila mlada go^pa. >Ve pa tuđi, ee?a ni-ma.c >Namreč — česa?«: sem vpr^šnl. >Dennrja! Denarja z naslovom ali brez njega.c Skomizgnil sem z Tnmeni nad ta-kim ženskim obrekovanjem, ki jfc zna-čilno za ta spol, ter s^ein sklenil za V5a-ko cen^>. da se seznanim z miss Burn-ham. Ce bi bil poznal eeno, katerb me ho stala skoraj ta eeraaniter! Toda saj vam takoj razložim. Ob polštirih 6em pTišel 3lnčajno na kopališki kolodvor. In koga pem videl odhajati na peron? Njo! Pravkar jo hnel od i ti vlak v Newyork. Treba je bilo le trenotk.i, in planil sem v čakaU nico. si kupil vozni li?teh ter tekel nn peron. Stopfil pem ob vlaku, ki je bil staromoden, brez b^dnikov, in pravkar je hotel i/prevodnik zalonntniti vratra, ko f^tn za^ednl mK^ P»nTTih?m. Pura je sedeln v knnc5w. ^e predno je mogM izprevodnik rnpreti vratca, o«m sk*>čil v kupe. in v naslodnieni trenotkn smo se že vozili s po?tnje. Preteklo ie nekaj minut. pre Bum ham. Vedel sem. dn imnino štirir;e.«ot vožnjo do Nowyorka, nn da bi ?e ustavMali na kaki po?tnii. Konrno sem se ohrnbril ter jo poglednl. Driretnio ?om Opazil, da poriva nien rogle čast, s^pi vz^l iz smotko^-n^pe eno 17-med svoiih dolcrih itnliiTnskih ^motk, so poklonil miš? Bnrnb.im tr-v dejal: >TV>volito go^pica?« Nemo je pokimala ter me mbtrila dalje. Užeral sem smotko in nameraval pravkar začeti pogovor o vremenu, ko je odnrla u^t^ra in dojila počasi: >Vi me linbite?c Zdelo po ml je, da som zblazn^l! Strntfel ■sem vanio, saj nisem roogel rftr-ieti, ^a sem slisal prav, ko 30 dejala dragi?: >Vi me liubite?c Dio mio! Snj sem bil slišal ž© mar-sikaj o svobonn**in veueniu Amerikank. toda to i** i>a bilo rekord, kakor pravi. jo otiđi. Pravkar ?etn hotel vreči smot-ko od <*eh<*. r^sti r>rdd njo na kolona irr Tvo'rlinrti vv>7roi. ko me it& prehitola: >Predno začrtete nrii^rcrati, val moram vprasati: koliko imat«* d^narjn? r*nln se'in. d?» ^te "-rof, ip. vidoTn f?rrn. <*a želite z nf-rci fTirfrti. Todn raiprej mi povejte, koliko Imato decarja?« Tk>£ in vsi svorniki* To jo poi>U<> prejšnji rekord In vfo d ni ere rekorde. Koliko da im.im dennrja! Svota M?iđ<>-na, s snrojo blairaino «e nikakor nišani moirol postavljati, znunno rovftdRnn: imel scm jedva Stiristo dolnrfor. ^nj d^-nnr ni bil nikoli moja nr>onfl. strnn. T^>^ da moja ijnSezon jo bila tnkrnt, knkor se dandnne-a. žnreć«i reka lave. n^riz-.°odm, l^nihaiooa, n;l^^^'T)o?;t uniru;oc^a.. Koncno som mon^l a svojim otrplim jezikom oblikovati besccU\ >Go?T>ica<, s°m doinl, ^onroctit^, d^ mo je vnš.i nm^rikinska prosto:!u^no^t n°koliko osupnila! T^e T>reveč dobro sto videli: res jo. v/.crali ste v moni rii^tvo. ki je tako čisto, tiko vroč;\ triko nemož-no, da bi se skrivalo; zato ntsem mo-gel zabraniti mojim orem, izrla.iati vam . . . Ali vprasnioto mt4 po mojih denarnih razmerjih. Kaj nai vam odgovorim? T'l>oi pl^mič fora, ki blodi p^» sv^tii tor jo bo^nteisi dobrih ln-tnn-ti in i^kr^-nih čuafov, nego nonarj«. In . . .« ^ITnha!« — To j<> b?l nien pm«h. Za. mo.i zvenol o^t^n. ^Grof za wi dan z ohičaino porotrn kn>o. A v vašem interesni nr>pm. di loliko pogr«-site vpai petti«=or dr»!ari'^'.c Petti?oo dolnriev! T-r^r h^e od sem jrijal vanio: ^VoHi^o^? r*o^rre*Ui . . .?< >— m dobiti jih morini Je nooo\! ?re?krboti mi i ih morate, č* nočote odpotovati v iSincr-.^incr.« Ali ce jo ženski blrvflo? Ali pa je demon govoril iz toh rdečih ustec? (Konoc priliodnjiS.) stran 2. .SLOVENSKI NAKOD-, Uiie 15 aprila iifif2. •tcv. 85. morandum hrvatske^a bloka za ža-lostni politični dokument« s katerim so blokašk] pol i tik i ookazalK da kliub tbočletnemii obstoiu hrvatske dr- žavnosti niti poima nimalo o osnovnih načelih in temetilh državo ja državno politike. Uoyd Gcorfc m EoropL ORGANI2ACUA TRGOVINE IN INDUSTRIJE. — MIR EVROPI! — LAJAJOCl PSL — Dttnaj, 12. aprila. (Irv.) Potom brc*-zičnega brzojava je po vsem svetu razšir-jen z veliko napetostio pričakovani in že napovedanl govor angltikega premijer ja Lloyd Georgea. Vsi svetovni listi ie prina-šajo obSlrne in načelne komentarje k temu govoru. Priznavajo njega veliki pomen za svetovno politiko, posebno pa za konsoH-dacijo gospodarskih rsizmer v Evropi. Lloyd fieorge je govoril zbranim delegatom z itekako mladeniško navdušenostjo in mo gočnim glasom: Gospod predsednik ie z veliko in silno zgovoraostjo označi 1 dlje konference. Brez-dvomno. Evropa potrebuje skupnih napo-rov proti nesrečnim posledicam, ki jih je povzročila nlkdar Še ne v takem obsegu potekla vojna. Evropa je izčrpana radi silovitosti boja, izčrpana vsled izgube dobrin in krvi Še vedno nosi težko breme dolgov, davkov in reparacii, kl jih Je prinesla vojna. Trgovina v mrzličrm razbarkanem sve-tu kaže le slab in nepravilan puls. Nekate-rim đeželam se Je posrećilo organizirati ćelo in ametno živetf, to pa na pođlagi velikih zahtev po reparacifah za povrnitev škode, povzrocene po vojni, oziroma z iz-koriščanjem vseh zakladov. ki jih Je zbralo marljivo, d«!ovno In varčno ljudstvo po-samnih deželd. Prava trgovina, trgovsko življenje in industrija pa so povrod dezorganizirani in VTžcni ob tla. Gospod predsednik! To pomenia po-vratek v stanje anarhije. Na zarrađn vidimo brezposelnost, na vzhodn glad in kiizo. Vi vsi, narodi vseh plemen in razredov, irrorate trpeti to trpljenje, nekateri več, drugi rnanj. Vi vsi morate rrpeti Se nnda!fe, 6c se ne zdruffjo vsa plemena Evrope, vst narodi k po^ledniemu naporu, da privedete Evropo v normalne razmere đela. Že se poiavliajo simptomi, kl ne ozna-ttfajo samo, da onstoječa bremena ostaneio Še nadalie, temveč fudi. da srortf največie obnpanie. Temeljna zahteva b^di: »Af/r Evropi! Pravi mir Evropi!* Mirovne po- godbe so sioer podpisane. Boi Je materi-jelno končan. Še vedno pa ** injejo v vseh deielah bret Uleme lalaloči glasovi, So psi, ki mislilo, Ie glasno in dolio lalajo, da pokažejo s tem svetu svojo surovost in nekako odločnost Evropa Je postala radi tega pasjega lajeia sluha. Evropi manjka časti. Najstrašnejše Ie, da so poraleni temelji medsebolnega taupanja. Živci sveta vibrirajo. Le te daj dosežemo gospodarsko obnovo Evrope, če se nam posreći tej tropi lovskih psov dati nagobčnik. Evropa potre-bule miru. mirn in već no miru. Ce skupno z dobro voljo sodlujemo, dožemo cilj. Javno mnenje mora slišati glas razuma. Apelirati moramo na njega vest in prepričansem, da se doseže uspeh, če se na javno mnenje pošteno apelira in če vsi državnik! nanl s srcem in duhom vpllvajo. Podučiti moramo Javno mnenje. da nesre-ča enecra 5e ne pomenja nesreće drugega. V nadaljnem govoru Je Uovd George izrazil globoko obžalovanje, da nišo zasto-pane velike Zcdinjene ameriške države in je omcnil: Kar se Je godilo v Evropi in kor se dogama. ntpravUa Amerikanca nezrnirmeza in se noče zanimati za naše tadeve, če moremo na konferenci resiti vse obstoječe probleme, tedai sem svest in *otov. da Amerilm c«v-- vn bo posređovtli. vendar se t velikim vrseliem zanimala za knnte-rcn?ne razpra^c. Svet bo na$e sklepe in re-solncffe z^««:??do^"il z velikim iiT>nTi**»m hi tud? s strahom, če rte bi mo?1l svftleva H-Ifn đosetf. tedit obiđe v*»c svet eloboko oh-nnanle. Dosežemo Pa cVe. tedaf po^ve'ti rarek r?itpania v temo. ki oMafa č'ovečan-*:tvo. Evrr^a Je ribelka velike IniThire. M ig v 7?đr"\}\ petih stnletiih 7rr»a^la ves ?vet. To Vulftiro so ourožale cniTite wd-nlih let. Če stortmo ^^i svojo d^l^no«?t. ćr>-h?!emo, da Je ta Vonferenca, W zhomje v času velikes^i fpd^a, rmofva f7pn|r»?tf svoto TiaT^sri in zajeotoviti narodom trdno pod-la» da se med tssm doeeie spo-fdzum b Hrrati. Danee smo dobili iz Beograda nasprotno porobilo, ki pravi, da je ministrski svet na svoji zadnji sa-j^ razprevljal o vprašanju upravne raz-delitve države ter sklenil, da bo vlada v smislu ustave do 28. t m. uveljavila zakonski nacrt glede razdelitve države v oblasti, ki ga zakonodavni odbor, kakor je ^nano, ni mogel resiti v pmlpisanem 3t)ku. Ta sklep ministrskege sveta je bil etorjen samo z većino glasov, k^r je vec radikalnih ministrov odločno zastopaJo mišljenje, da je treba definitivno reši-tov tega perečega vprašanja odgoditi na ugodnejši čas. = Revizija zakonov in naredb ▼ naši državi je žalostno poglavie. Zako-nodajni odbor je dolge mesece cincal okoli tega osobito za Slovenijo važne-ga vprašanja. Rezultat tega delovanja še danea ni tobjavljen. Naravnost m i-steriozn^e stvari so čujejo poslovanju tega odbora. Cas je, da ljudje pri na« zvedo, kaj ie še zakon in kaj ni vec. >Trgovski list« opozarja na razne konkretne strani, karere treba v Interesu našega gospodarstva, vendar kon-eno razčistiti. = Korošec ponufa avtonomiio — Madžarom. Madžarski list »Bac$ Me^'e Nanio«, ki izhaia v Subotici, javlja, da je nedavno tega ponudil dr. Anton Korošec. vodja klerfKalne stranke, Madžarom v Vojvodini avtonomiio Pod potrojem. da sa podpi-rajo v borbi proti centralizmu. To ponudbo so Madžari, kakor povdar-ja imenovani list. odbili, češ da ne zahtevajo za Vojvodino nobene av-tonomiie. Ne borno oreiskovali. ali je ta vest madžarskesa lista točna ali ne, verjetna pa ie. ker je dr. Korošec *e pred meseci iskal stike z voivo-dinskimi Švabi ter iih hotel nridohiti xa svoje politične namene. Tuai ta-krat je dobil dr. Korcsec košarico, katero so mi sed.ai srlctli tndl Madžari. Ako se sponiriiamo Korosč^ve preteklosti. ko je pred prevratom vodi! kola v borbi 7a Jujroslaviio, se nam ^di zelo. z'jh*> čudno, da i?če se-flaj i>t! po!itik 7a zavezr.ike Ncmce in Madžare v borbi proti isti Jučo- slaviii. = Tatarske vefti 0 novi vojni. Zn- prcnrkl :/JrtarnU Li^t« ve nov^tatl. da fcbBtoi* veTika ncr«n*nosr. da i^bruhnd r»if»d Po^unij« in sovjet-7;o Kurijo vojna rr.-li T^e.=:nrnbije. lci \o je Pomnnplca rnoTctirria kljub ruskemu pr.-)t^stu. Lict pm vi. rta bo general Vrnncrcl r svoio vojsko kon^oriral z Komuniio. Ker ima Ju'^oslnvi'fl' voino koiveneiii z Fomun-sko, ni izliluirtrV.o, £* ^ na t^meliu pvo->;h pr':T:zCi:.T' ol^vpznosti, morala romo-g^iti Frninniii. Tn!co bi se .Tn^oslavija jjrapletla v vofno e Bov.ict^ko Kusijo. S to moSnostio \e baift v zvrzi ukren vnj-xior:a i>iiniPtrstv3. dfi fo bili Pf»nit^t?ki tofirini ptt7.vnni na vojn^ vfljo. I>« j© ta vee-t tendencijozna, ni treba poscb«f nagldčati. ' = Dve objavi hrvatsfcega bloka. »Hrvat«, glasilo hrvatskega bloka, priobčuje dve oficijelni izjavi: I. »Z ozirom na neprestane napade hrvatske »popovskec stranke na politiko hrvatskesa bloka fzlav-lla !e-ta: 1.) Hrvatski blok smatra Dalmacijo ?a ono, kar Je v resnid, namreč za % vsakcjja stali5ča nepreporni hrvatski teritorij, t j. sestavnt del Hrvatske. 2.) Hrvatski blok »matra Bosno in Hercegovino sa bistveni de! hrvatskega narodnega problema in dosledno temu vpra5anje položaja Bf>sne In Hercegovine za bistveni del hrvatsko srbsk. sporaiTnma. Pri tem nabasamo, da se to vpra?an?e ne srne rediti samo s staHSČa hrv^atskesra ali srbskesa, marveč v prvi vrsti z ozirom na moralne in ^osocdarske interese te«ra rta^ecra med^e-boineca pod roči a, in 3.) Hrvatski Mok «?matra Bunjevce za sestavni in n^razd^*«?-liiv del hrvatskega naroda. TT. Povcdom ooetovanih vesti v bencjrad'skih li stih n se-stavi neke hrvatske vlade sedii na Duna-ui, sedaj v Budimnešti, izjavlia hrvatski Mok kot edino zakonito prpd^tr»vTtelJstvo Hrvatske in brvatskeca narodi, da ne more nobena skupina političnih emisrrjintov Iz Hrvatske v Madžarski ali v Avstnii fn raj nastn^a pnd VatenVoli firmr», t»*Her in nt-Vnlf ničesar i7?avi!ati v imenu Hn'ptske in brvst^kega naroda knt njegovo vnlio ?li n'ecovo zahtevo, pocebnr> pa ne more v niegovem imenn IrvrSevati nobene oblasti, riti prevzeti ni"ben?h obvez.« Tr teb ob-iav brvatske^a h^ka ie razv^Mn«. da se rihaia na vsei ?rt? na ntT»iVu. 76\ ne toTef, ć* ie brvatsVi blok Von^no vrnd^r ?e nvi-dcl, da ie nfegova nri^tika ne samo 5kod-1i?va dr?avf, ipan'ef da bbvo po«tane tndi katastrofalna 7a in^rese HrvatsVe In hr-vat^'etra nr>roda. Od teg«! ^n^rnnp'a le sn-mo Še rn knrak do no^aiar! in dn sporazuma, fca*crega v i«tere«ti na^ v«^b. zla-sti na v i"feresu države Iskreno f^Kmo. v Gen^v'? V Ocn^vi *^m\ $*> np^tn- r,irr!« d^^c^Rr^e Annripjnr^^ Fr^nci^. TtMne. .T^^^n^1'^. Prt1rr"ft in ?^"^«*. V Alnaru, 5 km jti^nv^bndrio od Obnove, ^e Tinctnni>n £nf fr?»rro«V« He1^-^acfje Pprtbnu. v mpstecn P**"'. 10 km za^n^no o ]-Tn^r»r1«?Ve. S^nnile »« T ..»itpti-biirgVe. V rn^^tpcti Nervi. 10 km ui-r-ovzhodno od Oennve. sr> nnm^rp-r-^ Hr?r»n-?»^Jie Nem*?ie. A1^on*i» TKn]-cr^r^V iri P-rtii^at^Ve. V ??nt«» ^ar-*rhcr?t?. ?4 km 7T*cn<> tri? W O^tio-ve. so se n?)ST^n?1i dM^n Ppirr^r^V,* Irnf^ro \(*. V^^T V --rvn? mnH" t"di V O^«r>"»"i |W*«f- ^i,«^*?-, T T«-n«-if»,-lM. P'-»«■?!^ r««Mn ««H- „^^^^ff t> dnr» i« |i«f**^ 1**". M noro^i. ^n «P fn "st^nvt'n v T'^r^^T^v^ or^^^fTa- vse, kl so drusesa mnenja, za sovralnllce In IzđaJalce Rusije. Boj proti lem le po mne-ni u te organizacije važnejši nego proti boli-ševikom. V blifnji bodoćnosti bođo ču Uli »sovražnikt Rusijec nad tebol roko Cmeia teror] a. It tega razpisa Jt tuđi razvidno, da te neka nuka organizacija pripravljala atentat na Kerenjskega In MiUukova. Na čelu zarotnikor »ta stala monarhista knes Qor-čakov in bmron Ivan BI um. Središće zaroU ie bila ruska nionarhisttfina organizacija * Berlinu. »Glas Rusije« se tkllcuje sedaj na ta dopis In pripominia, da aastuži ta dopis po atentatih na MiUukova posebno potor-noet. — PoroCeralska slnSM med Oeoovo In Mo«kvo. Ker brezfična postaja v Moskvi nima rveze z Oenovo, poroča ruska delegacija v Genovl preko Curina na Du-nai in od tam brezžično v Moskvo. Direktne brezžične brzojavke pa gredo preko Nemčije. = Slabo prorokovanfe. »Newyork Wor1đ« pISe, da Lloyd George ne bo motel Izvršiti v Genovi napovedanih čudo-žev, In sJccr z ozfrom na staliJČe Fran-cije In Zsdinfenfh držav. narodna obrana. Nova narodna Ideologija. Ml smo imeli vse do 1918. 1. do ujedinjenja jasno označeno narodno ideologijo In mase naSega naroda so živele fn simpatizirale za njo. Od 1918. I. so ostale na$e mase neorijentirane, od tedal se v tem pogledu blodl brez Jasne zvezde vo-dilke. Toda te rjaSe mase ne morelo živeti brez tepa vzviScnega dugevtiega življenja, brez naše nove nacionalne ideologije. Ce-lokupna na5a nacija iSče prvo moralno Idejo. — novo zvezdo vodilko — novi nacl-jonalnl Ideal. Vsaka velika zgodovinska epoha ISče tndl poseben cilj v vzgoji naroda, Evo, tega ml danes ntmamo, — to mora nekdo da našim Širokim masam poda. Iz vsega navedenega se eklatantno vidi potreba neke nove nacijonalne orijentacije, katero pa le mojeoče izvesti samo potom jedne nacijonalne organizacije. Na?i sovra?niki so med tem že zdnvria! organizirani In oni Imajo napram na5l dr_ žavi svojo jasno Izrađeno ideologijo, — In ta je: ruSltev na?e države na ta način, da se li onemocočl notranla konsolidacija $e ra dolflro vrsto let. Ml lahko z bolestjo konstatlramoi, da so ti naSi združeni notranji In zunantf sovra5!-nikl dosti močni in dobro organizirani. Tn pred aVcHaml teh notraniih in zunanjih sovra^nikov Je na5 narod brez direktive, natvečkrat prepn§čen sam schf, brez dovoljne orljentaciie In brez točno o^načene-ga dlja. — On vidi, da na vseh kraHh za-čenfa in da se dela proti nfegovi rodni državi na svojih ramah oMutl vso silo ko-nnJdje. vidi, da so nozabljeni borci za svobodo. da se pozabija prelila kri fn he-rolska dela. vidi, da Je tahinirar m vojni begunec bojazt}ivec in junak vse jeo*no, vidi. đa se Je morala posramila fn brez nsmWenfa vrtrla na ulfco. kjer so Jo po-kvari^nf pa«antle ?e »oplltivaH. V?đi narnd silno Željo za bhVim orio^a-♦enjem. — brervos*nost ur?dnikn in advokata, vidi fn nbčtitl vse strahote razrtle-men^iih str^nVarskih intrig In strasno mržnio med voditelti naSTh političnih stmnk. Va*eri sn to mr?nlo ćelo v sam nn-rod nrene^lf. Vlđf narod vse kar je slnV» v na^f notranll politiki — fn ravno onf na?f natriot^nf elementi, kateri Iskreno liuhffo nal^o domovino In b| rade volie žrtvovali vse za njn — ćelo ti elementi. Vo vidiio, kal se vse dpla od strani notranjih In vna-niih sovra^niVov na^e države. 1 oni pn<:ta-nelo ne7ndovo^nl In nred jrntoviml nVcl-lamt n^^fh nrotiđr?avnih elementov. katere osta^fo neVarnovane. na? Tjntrfn+'^nt del narorln pa^a v re«icmac?lo fn s skrbio se vpraStile: Kai bo fz vsega tesa. (Dalje.) 31,000.000 Rusou umiru! Ljudje, Slovenci! V Ameriki kurilo strole s korazo. ko-pice žita gnijejo v skladiščih, evropska me-sta se potapljajo v alkohola in vcscljaCe-nju... V širnih stepah Rusije pa caka 37 milijonov ljudi na smrt od lahote. Solnčna žega Je tzsušila rusko zemljo in n ni čila žitne kat' v zemlji, požgala trav-n'ke in zclišča. *-todstvo le pojedlo zadnje živince in ' ^cdnjo bilko in sedaj umi-ra... Ruske itere rotijo v zadnjem ob-upn evropsko in američko ljudstvo, da resi vsaj njih otroke. same pa se adajajo v strašno nsodo smrti. 37,000.000 ljući strada, od katerih preti 19.000.000 neposredna smrt. če se v zadnjem hipa vse človeštvn ne zave svoje najsvetejše dolžnnsti do sobratov. Dr. Vđn-scn. ki vodi v Rasi ft prehrnnfevnlno aki-In 2vc2e rdečih križev. te v septembra leta /92/ prosil evron^ke vlade za posolilo v znrskn S.OOO.noo fttntov Sterlfnzov (oKoli 7 milijarđ naših kronh Ta znesek bi zađ^tovnt, da se prrženc belo ženo s povfozskfh poVan. Toda Evropa Je bila gluha, tista Evrona. v kateri Je samo An-*V1a izdnia 20.000.000 fnntov Šterlfnvov za bfokrrdn Rnsif*, tišti Evmpa. v kateri Je tamo mnta Sfovenita nonfla v enetn letu tretifan zohtcvtme vsote. čas hiti in vsako uro se množe grobovi ob Volgi. V dvanajsti nri so vendar pričela razna hnmnn-tmma drnštva zbirati prhnevke za pomoč Rušili. Sa nas je, da koVftor le to mozote, zbrifemo s sebe greh brezbrižnosti in trdo*rftto*tl. Ohm?a-mo se zato ni vse tluđi. ki b>vafo v Sto-veniU. da prispe^afn za ruske Ifrđi. ki f^đrt amtrftfo. UndJe. pomngoH** V^demf SlnvcnH. p*i7fT?/rt'r tt*rok*>m. ro4:*eV(*m m vdovrr™ thtih mffftonnv r»»cWfc vnfnh»v. H sa * hrh^to^htrnl *vofe krvi v VnrwtV\ zrfftfli t'm"1!* vetr sv*****?. Kr**f'mif. „rmm*0 s* tTfctffmiv? KTfft* ff1 prifrit!'' r>a pomoč kmetovi in (t^Tm*"*-*? Odbor xa pomoč glađuločim v Rnstlt. Linbl]anshl obCInshl soet* Ljubljana, 1L aprila. Pod pi^dsedatvom župana dr. Ljudevita Periča j« bila danee ob 17. redna mesetat seja ljubljanskega ot^in-skega sveta. Med nasnanili predsedMva omenja iupan zahvalo magistralnih ufilužbenoer sa povi sanja plac« zahvalo ravnatelja Tlad. svet Andrija SBne-k o v 1 č a glede vpokojitve. Na Interpelacijo ob£. avet B a j ž 1 j a (dem.) v zaderl racftlrjenja telefonske^«, omrei-ja in moderniziranja telefonskoga prometa je postno ravnateljstvo v Ljubij*-ni v kratkem dopisu navedlo okolnosti, ki ovirajo razvoj prometa, da je ravna-tnljstvo vedno skrbelo wi reorganizacijo in raz&irjenje telefonskega omrei-ja in da je zaprosilo ministretvo za kredit 29.aOO.(X»0 K za izpopolnitev in ol> Dovitev telefonskejra omrežja oz, prometa. __ Meti darili nazrmnja predeed- etvo, da je došlo mestnemu mapietratu t)d zadnjo seje v korist mestnim revo-±em 16316.80 K radnih daril. Prisega novega mešĆana. 35upan dr. Ljudevit Perifi je nato zapri-ee«?el v seji dne 25. mju*ca t. 1. v me-š^ansko zv^zo sprejetepa ftolskf^a voditelja v Spod. SiSki p. Jakoha F u r 1 ar n a. Zrii=w?žencu. V oboinsko 2vezo 3^ bilo sprejetih 80 nbvib prosilcev, ki po zadoPtili zako-riitim T»re4pi«om, 3 proti taksi, 2 sta bila odklonjena. FINANCraGA ODREKA POROCTTA. Prirastek na vrednost neprprai^nin- Poro^evaleo finančneora ods^kn oV»ć. svet. Ivan Kbcmur stavi nekatere izprometnbfi k aftkorra pri Me pobirnnia dnvki na prlrastek pri vrednostih ne-premi?rin. Izprpmernbe znd^vaio § 8 in § 13. O tem davkn, ki pa rmjnerava uvesti mestna obrina, bo ^e r^Tivila dalifa debata. K prodloeroTn fir*fln<*-negr?* ods^ka 30 stavi 1 izr>reminjevalni predlog bbč. avet. Tvan T a v č a r. (nar. sor.) Obi. svet. Ivan F r e 1 i h (dem.') je v imenu hišnih poge-stnikov narniftl uirovore in pf>ml«leke proti uvedbi dav-ka — prirastkarine. Ob?. svet dr. Dinkf> P u c (d^m.) je naved'el stvarne* arsrumfmro prnti etl-lizeciji §§-ov 8 in 13. Je. da M ee dolo^il rok 1. januar 1921 in je tuđi proti visini %. Opozarja na so-?ijalne rosledi^e, Iraiti s tem zakonom se omeji FtnvHno pibanje, ovira stnvbno delo v LjuHlja-ni in na ta na?in ?e n^ ^rvdstrnnia etar>o_ vani^ka beđa. Tuđi skala prloie viSine d.ivka 3© tv> mnenju provorrikinvem ^elo iluzorna. N%. Občinski svet fo d.ilje razvoliavil sklon seje z dne 25. marna t. 1. plodo vlo/itvo pritožbe proti ukrcnu pokrn-jin.^ke vi.ide, s knterim ?e ni potrdilo visje pobimnie ob^inskf doklnde na bp?bno donoflnino. __ Fo> blor* ?e dalio spreimo rtfičrt plužbenega reda za mapi stratne u^luz.bence. RAZATR.TEN.TE CESTNE StET^EZNICE. Investicija 48 milijonov kron. Porofevalor fiu.1none.2ra ods^ka jo dalje prooital oboren donis župana o razSirjirnui eoptne električne železnirf* na bkoližke krnjev a) na ViČ, b) v Si-sko in c) v Mn<=te. Proračun jo pestn-vila tvrdka Siemens & Soburkert na Dunnju in vpošteva dvt> finančni mož-nosti: a) na stroške oboine, b) z investicijskim kapitalom bmeniene družbe. Porocilo omenjn, da bi znašale po računu gorenje tvrđke investicije colokupno 4S milijonov kron. Vse razširjene pro-ge bi znasale C> km 500 m. Pro^a v Ši-ško, 1 km 800 m, je pmra?nnana na 11.880.000 K proga na Vi?, 2 km 800 m, na 18.480.000 K in prosr* v Mosto, 1 km ©00 nu na 12.540.000 K, poleg te^a 30 proracunanib okoli 5 milijonov kron za vozove in drugo potrebšnne, celokupno tedat nad 48 milijonov oziroma točno 52,000.000 K. Tvrdka Siemens (c Schubert dal]e \z-lavlja. da Investira jeotovo glavnico za raz-51rjen]e cestnesa omrežia pod pokojem, da ]i mestna občlna da icn ranci Je za obresto-vante slavntee, druecčc se brani prevzctl razšlr]en]e. 2upan prosi, da se to poročilo vzame na znanle. Dr. P u c (dem.) Je mne-nia, da Je vpra^anje razSirjenla v tesnl zvezi s stanovanjskim vpraSanJetn in naj se poda možnost, da se vpra^anjc temeljito prouči fn ne da z dnevnesra reda. Obč. svet. Inž. T u r n * e k (dem.) razmotriva vpraSanje s strokrvno^a stalf^ča. Ob5. svet. Kocmur («oc .dem.) polatniule. da se namerava dru?ba preseliti v Zas^eb. Razna ffnsnčna ooročtia. OTv^nskl svet Je d^Tie odobri! tcredlt 2^.400 krrm rs r«rrr"1bo onornih z'dnv in Vanai.1 nrl mestni ni?l ra Me<:tnem *r*u 21 In in ono Vron 7a !>onravn m^^tne W** na Poibn^i cesti 15. 7a z*r?dv> |fn!f«VeKa u*1 triTnVetra r^?da na Prna^Vf ce5« «e sprejme ponudba Maksa Hrovatina vledo prodale »Uvbišča po 180 kron nu v Izmeri okoli 6000 m1 — Za osrednji Solsld rrt in \g:\U% te dovoli 150.000 kron ckJ teh 40.000 ia povećanje iolskega vrta na Barlu. Na samostalni predlog obC sveL Ivana Treliha (dtm.) Je občinski sv€t sklenil. da Eabteva cxl države prispevek z* stano-vanjski urad in da se 20c đs to ina pristojbu aa steka v ir.estno blazajno. Obćinskl tvet Je dovoli! zasilnemu dra-stvu v Spodnll Slski ta leto 1922. enkrat-no podporo K'.ono kron ta nabavo gasilnih potrebSCin In obleke. Lekamarju Prochaski za nabavo brer-plačnlh, oziroma cenej^ih idravil In vsem zdravTiikom, kl so zdravili mestne ubo«e brezplačno«. Je obćinski «vet Lzrekel oaj-toplejso zahvalo«. Mestna ohiina naročl portrete vseh blvSih. I e živečih ljubljanskih županov. Portretiste-umctnlke si župani sami izbero. Narodni galeriji proda mestna občioa neka] svojih umetnln. Porobila stavbne^a odjeka. Regulacija Linhartovc ulice se Izvede In se dovnli kredit 600.000 kron- Ugodi sa proSnlt Antona Gregoriia za regulacijo 2elcznKke ulice v SiSkl. dovoli \q Izpre-memba regulačnega naCrta za Trnovsko predmestje In parcelacija zemljica Ant Ste'nerja na Mivkl. Dalje se ujoli radnim prnšnjam za razdclitcv zemljica. Na Pu-najski cesti od kavarne »Evropa« do Zidar-Jeve hiSe se napravi na te\1 strani a^faltnl tlak, tako tuđi Giosposvetska cesta od Evrope do Novela sveta. LJUBLJANSKO GASILSTVO. Policijski odsek le podal poročilo o statutu za ljubljansko jjai.ils.tvo in poročilo o raznih prcdlogih glede reorganizacije za« silstva, Poročevalec odseka Je omcnjal, da sta on — obč sveL Fran Pire In ob*. svet Josip Turk pregledala poslovanje Gasil-nega dru5K-a za prvo Cctrtletje t 1. In ujev tovila, da Je društvo Imelo 2OO.S65 K 3t ▼ dohodkov In pa 158.714 K 90 v izdatkov; v?tet ni fnnd Levec-^arjti, kl le bil Izro^n sod«?ču v upravo. Občlnskl svet le Ga»ll-nemu druStvu lzrekel zahvalo za požrtvo-valno delovanje. Pri sledečih Interpelaclah Je nh^imld svet sklenil na predlog ob. svet Runnika, da se podere strani5če na MarlJinem tren. Obč. svet Marn (dcrr.) Je Interpcllral fu-pana, v kakem stanju je njegov prrdlo^ glede prstavitve me^ar^lrh Molnlc na ?«nt-jaknbskem tr^u. Ta predio* Je sprejel a?ro-vizačnl od5ek In vlada med int?resiran(*rrf kro^i za st-iinice veliko zanimanje. Oh*. svet. dr. Ti čar (dem.) interpelirn g. #n-pana. kako le z zt»devo hhdlirice In mesf-ne klavnice. Nato le bih seja ob 2H.15 zaključena. REPERTOTO N\ROD\Fn\ GIEDAIT^CA V LJUnLJANL Drama. ?reda. 12. aprila: »Hnmletc. \zvtt. četrtek, 13. anrila: Zaprto. Petek. 14. aprila: Zaprto. Sobota, 15. aprila. Zaprto, Onera. Sreda. 12. aprila: »Luiza«. Red TV četrtek, 13. aprila: Zaprto. Petek, 14. aprila: Zaprto. Sobota, 15. aprila: Zaprto. • • • — »Trije labodje«. Poročajo nam: Te dni iziđe druga Stevilka »Trch b.bodov« s prispevkJ Otona 2up?.n5i5a. Alojziia Orad-nlka in s proizvodi mlal^e generacije. Slikarska prilotja obstola Iz reprodukclj petih del Fr. Tratnika. — Nova uena knjiga, Proohrat je ođprl slovensn'ini pot do vpeh nAi^ih iiiMHšč. To jo razveselilo veakega iskrenoga rodoljuba, pa tuđi vpakcjra žol-nikn, dasi jo t;i hipni izprom^mlui po-sohno tožko zadela učitoljo* stroknrnih sol. Zbirati eo morali novim potrebnm primorno tvarino in iskati, O7.iromA ustvarjati slovenske tormin'o, brozi k^_ terih bi jim bile pri pra-davanjih roko zvezano. Tišti, ki so potom trud svoje-pa dela ohjavili v šolski knjizi, m si i.ridobili zapluc. ki jih ni mopoče do-volj coniti. Pipatoljem, ki bo nnm do-sloj podali že nekaj lepih strukovnih knjig, se je pridružil prof, Fr. V o r b i 6 s pvojim >Bl Zalomi feol-skih knjiff v I^ubljani<, oKra^ava pi-sntelj orsransko bi a ero in poda ja m-ar. sikaj. knr bo, čatuđi jo knjiga ppipnna za dvorazredno trffovakT> pnie, služila tildi obrtnim in gospodi niskim &oi.im. Na prvem mestu obravnnva pisatclj ra^tlinska in živaUka živlla, govori nato o poživilih, o tolše.ih, o raznih vr-stah ^t^rskesra olja, 0 smolah in o mumiju. Temu sledi poplate j> lešo vi h, o naravnih orpranskih barvilih, o stroji-lih. potem o kožah in kojubovini. Nnto priipateli nri pnisova-njlii te knjisrd vpoštovnl nnjnovri^ft rri-dobitve v tei široki ter sernanil rito-trlie z domnčimi dobnvi**Ti in izd^ova lt^fi sirovin. je &r<\<* skr>7in«koz znn?-miv in znrr>di mnosrih lenih ilu'trnrij tadi za lrnika i^ko pončen. Pri I^birl torminov bi »e bil mn^l pt^nf^'i <1 ?•*<• ti žo udoma^onih. Vpehnkor bi l?i 11 kn^»-?a pri^obitna, če bi ii Ml »vtor ob koncu prifleinl elovar^ok premnorih Si. razov, knti*rih brrr terr^ pr^^o^ki ne bo r«7"nme1 v*nkdo. — n^n« ^Din 21) sa aed*n{p rtzmere ni previsoka. 85.Stev. .SLOVfcNSKI NAKOU\ dne 13. aprila \'Y2>. Stran 3. Dneone uestl. V Ljubt/ant. 12. aprila 1922. — Kako s| pomasta klerikalno ćasopisje? Casopisju se danuanes vobče ne godi dobro. Papir je drag, deiavne moči so drage, zato je se-ciaj malo listov, ki bi moaii izhajati brez primanjkljaja. Da bi ogroženo svoje časopisje gmotno podpnu so klerikalci lansko jesen prirejali zbirke za svoje časopisje. Škofje so ukapali, da se je za dobro klerikaLio časopisje pobiraJo po cerkvah in da so povsodi po mestih, trsrih in vaseti nabiraie klerikalne somišUenice de-narne prispevke in naročnino za ka-toliške liste. Koliko se Je Dri tej pri-liki za klerikalno časopisje nabralo, nam ni znano, ker se dohodki teli zbirk nišo nikjer zabeležili. vendar pa menimo. da se Je nabralo lepe ti-sočake. Prepričani smo tore! bili. da lahko klerikalni listi brez skrbi zro v bodočnost, ker so iim zasijoirani primerni izdatni dohrviki iz nabrane-#a fonda za — »dobro časopisje«. Toda, kakor vse kaže. nlso bile zbirke za ta fond posebno bogate, an pa so številni klerikalni »dobri listi« ne-navadno hitro požrli vse te fonde. Drugače si ne morerr.o razlaerati dej-stva, da pošilja ljubljanski »Novi Čas« svojim somišljenikom okrožni-ce. v katerih jih roti in zaklinia. naj mu posežeio % izdatnimi denarnimi prispevki pod pazduho. če5 da so Ra »sedanje £O$rx>darske razmere spravile v zelo siten položai. katere-ga ne bo zmagal brez požrtvovalne pomoči«. Konzorcij imenovanesra lista zahteva, da mu plača vsak so-rnišlienik mesečno 100 K. povrhu pa Se jamči za vsak primanjkllai in za vse obveze konzorcija najmani s svoto 1000 K. Zahteva konzorcija »Novela Časa« torej ni baš skromna, zato ne vemo. ako bo našla do-sti odziva v klerikalni javnosti, ki ravno ni na elasu. da bi bila posebno radodarna. No, pa Če tuđi ne bo ta poziv zalegel. ie »Novemu Času* vedno odort apel na cerkvene dostojanstvenike, da naj znova odrede »dan za dobro Časorjisje«, pa mu bo-do znova odvzete vse moreče skrbi 73, obstanek. Pri tem seveda stospo-dov cerkvetiih knezov ne bomotila niti izjava konzorcija »Novela Časa«, ki jo ie čitati v omenleni okrož-nici da je »Novi Čas« Časopis, ki zbira okolf sebe na.fboli revo?ucl*onaren, vsled tesra Da tuđi za slabše Mele ze!o dovzeten element človeške družbe.« — Nečuven* provokacija železni- PfNta ministra jfc naslov ielo aktunl-r.mra Članku v zadnjem >Trgovskero ilstnc, na katerega opozarjfimo rte nar še javne faktorje. Porod članku daje okolnost, da se s 1. majem vpeljejo kot &ta>lni dobavni roki na žel^znirah ra Lrzovoznb blasro »a prvih 200 km 10 dni, ta vsak ih ltadaljnih pri četiK 100 km 5 dni. Za toTomo blago za prvih 200 km 20 đni in sa Tsakih pri Petih Tiadaljnih 100 km »opet 20 dni. Posledica tega ukrepa za trgov-ski promet in za prehrani Slovenije, koja ima -svoje vine v 500 km oddaljenl Vojvodini, bodo strašne. Naš© poelaned vpoh struj pozivljami> na koncentrično delo! — Slavenska banka v Zagrebu se ie. kakor smo že zabeležili. fuzi-nnirala z »Jugroslov. Union banKO*. j One 8. t. m. je imela svoi občni zbor, j na katerem so bili izvolieni v ravna- ! teljstvo ti-le srosrodje iz Slovenije: j dr. Franc Cer ne. ravnatell »Mest- { ne hranilnice« v Liubllani. dr. Ru- > dnlf Franz. fnd. v Mariboru. Vik- , tor G I as e r. ind. iz Ruš. Anton Kr i- j stan v Beliu. dr. Albert Kramer ; v Ljubljani, dr. Fran L1 p o I d v Ma- i riboru. Vinko M a ] d i č v Kranju, j Lovro Petovar v Ivankovclh, Avgust Praprotnlk. gen. ravnatelj v Zagrebu, dr. Fric Scner-hum v Maribora. Oustav W e -sten v Celju, Filip Supančlč v UuMJani, Fran Derwuschek v Mariboru in dr. Janko 01 i p iz Beo-erada. — Vpokoflter učiteljev. Beogradski li^ti poročajo: Glavni proavetni *ret j\© osvojil predio^ pbkrajinskih unrav, da je treba vpokojitl znatno Ste-▼ilo n?itel}ev na ljudskih Solah v Srbiji. Vojvodini, Bbenl, Dalmaciji in Složniji, zlaati pa tws one, katere Je po-***hna zdravniška komisija proglasila *<* nesposobne za nadaljno službovanjia. — Smrtna kosa. Na Vrhnfkl le tTmr!a vdova po žel. nadrevldentu w. Ana Kozlevčar roi TomSIC; v LjubHani na Dunajsld cesti št. 25 f* Timri poštnf DodtiradnTk v r». g. Pndoif Novntnv fn ra 3Tetnt Pe-trč^k, sinček Karla Antona in Ma-r"e Kreirar s Sv. Petra ceste. Bla* lim snom?*? — \z Belo van. Vesele veltVonočn« nrn^ive želflo fn ohenem poiEUfalo lepe n^7drav« iz bratske Hrvatske vsem Sftate-Hcm »^Toven^Ve^a Naroda« «loven<:ld fant-!•: Matroni St*He (Prd^erkev nri Starem trirn), M-,rHn Dotnf^ar (Brezovica), fraii ^"Her fShiden«c pri Lltibilanl), Fvan Anko I Oezersko nt Koro^Vem). Kprol SoUifl g#- 1 •c« nt Oorenjtkomi,^^ . ^ ^ — Prijava orofS«. Poflcijsko nivna-teljstvo v Ljubljani Je odredilo, da mora vsaka civilna oseba ljubljanskega policijske ga okoliia, brez ozira ali ima orožni list ali ne, prijaviti policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani d o 1. m a J a t L vse svoje shran]eno civilno in vojaško orožje. Za prijave je porabiti prijavnice, ki jth Je dalo tiskati policijsko ravnateljstvo in ki «• dobe po vseh policijskih stražnicah in na po-licijskem ravnatellstvu v Ljubljani po 25 p komad. Dobro čitljive In točno izpolnlene prijavnice je oddati na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, II. nadstropje, soba 13. Nepravilne prijave se kaznn'ejo. — Poitnl promet Iz Novesra mesta v Kr§ko. Kako težko je ljudem, ki so oddaljeni od prometnih zvez, čutijo zdai najbolj v Novem mestu in v Kr-škem trgovci in obrtniki. dasi sta si | mesti komaj 4 ure oddalien'. Do m?se-ca novembra 1919. smo imeli še dobro po^tno zvezo med Novim mestom in Krškim. Zadnji Čas je nrevažal do Sto Iz No^'cjja mesta v Kr^ko in obratno avto. Ko se je pričela vožnja z a\rtofn, smo h:li prav veseli, upajoč. da homo imeli hitrejšo po^tno zvezo, kl je v tr-frovskem. irosrodarskem in prometnem ozirn ve^ke važnosti. Toda močno smo s© varali. Me*era novembra 1919. ie xvtn vožnjo ustavil \n rdtlri rrrr^mo več po^tne 7\C2C s KrSMm. Ako se hn-čemo v Kr^ko aU na obrtno peli^ti. moramo z ?elcznico v TJnbl'ano — Zidani most ali na v Kariovec — ZncT«?b, da prldemo tla. Za tr> vo?n1o tia in na-zai se potrr>tHa dva dneva ter se nWa tla in nazaj 172 K. o^roma 19? K. Pisma, ki so nrcie redno T>rih-M?ia sem nH nazal, rabiio zdnf 3 dni ali s> več. Zakaj se ie avt°rr»nh1Tna rve-^a uctnvUa, nam ni zn^no. Po?5tno ra\Tiate1:stvo r>o-zMiamo, da zonet v?r*ostaH staro n'v f5tno vo?n;o v pr*d tr*rovsk?m. cr^s^o-darskim in prometn:m r>^trrbšč;nam! __ ZshT.Vfl. Povodom rooi« pfirid*- prti^tn^re mi je dojilo to'ikr* ^«titk !n dnril, d« m1 n1 fopo^ p^ ▼?»fl1cpmTi Tm-s^Kcj »AhralHi. O-o^ito mi i© prilrfrm (^»Ižnost «^ rnhrflliti e. Jhma.nn đr. Ve-riru. fr. n«dsv«»trtikTi Fr. T^n?ie«i« rn vrlikrviu^n d^r in ff^titV^. Nadfflio prisrčna zahvri« odboru: >drn*tvai mutnih. v.*f.. n«lužb^TireT< rft kor^^T-^t^vno ndele*N> in firtftncielrto Tv>kloTiit^v. T«t3nt«ko nRi«r^n*»i*a r!*>ir^l» odHorn cra«ilnear«, re^^val^^^a društva ocmie-csBTPv za d^riln. Ko*Wno vp^tti Tpoiim drarim »orodnikorn kr»kor v?f»m oSiim armi^kiin r»n1wteH?*m: N.itfrfnei^a hra-ld! Bla^ Svet^l T*+*t. r*^. ^nrni — Rarnl« služl> pri inef«tp<*ni rtoklir-Tt^m rasiNtm. K^r ie ob?in-«ki jtr^t* skl^nil ofltnovflti v LjuMinni oddfl^k poklione«ra ga^ii^tva, rarr>iffiij© m**?tni rnacristrat za sedaj tri plnž^ena mesta in sieer: ^aail^kes« raditelia. mehani-kft-profesijtmi«ta in pomožnefira meha-nika.neprofp^ijonipt^, ki im»ta biti ob-enem ioferja. Pokoji za to službe *o r/izvidni iz razelnsa, ki je aficriran na mestnem macristratu in na Me^tnem domu. Prošnje je vložiti pri mestnem magistratu do konr»a t^a me=*»oa. — Ia niairistratne slažbe. Pomak-nfen je bil Pavel Skale, klavnični ravnat^lt v 6. čin. raz., dr. Janko Vran-čfč je imenovan za maeivstratm&fra svat-nika v 7. 6in. r&z-. Albina Hafner fa stalno mag. ofirliantinjo, Fr. Kovačič za stalnega ofirijfinta, mAfl:. slusra Ivo Ognar »e uvrsti v 8. plači Ino stopnjo, Tomo Iffliču in Antonu Zupančini je dovoljena izredna doklnđa. Miri Kovači ft milo^čina istotako I. Darhs. TTr*»d-niki mestne hranilnice. V zadnji tijni seji meetnesro. obć. sveta «o napredovali slede^i uradniki: Fran Pr^tnar v vi5-jega knjiffovodio, Fr. Abulner v knji-govodjo, Ivan Hiter in Joa. Kurnlt v nadkontrolorjja, Blaerajnik Anton Sniter-čič in kontrolor Jos. MeSek ee pomak-neta v 3. čin. rat. Ivo Peruzzi je imenovan za nadofirijnla v 5. čin. r«.«., Jo^ko Prelovec za ofioijal« ▼ 4. cin. r/»z., Milanu Sterlekarju pe vSte^io službena leta y napredovani^. Stalno t**> nAme-itljo pomožn« uradnire Mila Koftevar, Tva IjOgar, Marija Triller in Mnrija Hrast. __ Iz obrtnejca odjeka. Občinpki svet j^ sklenil priporočnti podelitev »l(*de?ih konce^ij: AleŠti Zftl«izniku po-etilni^ko koncesijo na Dunnjaki ee«ti ptogojno, Franeu Fnbjanu na Vodnikovom trsru prodaja čaja In žeanj«, Zelez-ničarmkemu domu na Turi^ikem trs^i gostilniško in kavarni.^ko koncesijo, Pavli Filip prepis go?ti1ni?ke konceei-Je na Mestnem treru, Adelafdi Reut, kn-banje niskih Jedil v GradiScti St. 12, Nežikl Kukman. preno« kavarniSke koncesije na Krckov trp, Franji Zitnik nabiranje mleka na Hauptmancah in Andreju Marftunu trgorinA % gorejo ži-Tino in praftifti. __ V sađerl SloTenske eakomptne banke se nam poit>ča, da fe degelno kot trgovuko eodllee ugodilo predlogn no-voiKvblienega bdbora na rpit t trgor-eki registar. 8 tem je reSeno rpraftanje veljavnosti in pottavnoeti, kat*ro se je gled© inanega zadnjega obftnega ibora in njegovih fklepOT hotelo in draSalo baviti in zavrteti n a ta na Se slovenske razTm*«re zelo nenavad'en način. Noro-izvoljeni odbor se je pri tem đržal po-▼nem nbstavn© poti in 9 svojo jlneno in odločilno veftino doseffel t«» *voje iasn© privir^, katare Je *©So.be.< Stur»arie\ro *o vtnknili v rnpor, ker io AT#*nf'nrlo prr»or-itno k*»Tf»1r> nnvdus.T.iA za svoie idenM — ra Ilabs*-buržnn** tn rn m^ril^a Ali^*r'^«. — ?e^arTl n^ Vr*dnFV<>ve»n r«"m. Ka'>-lini ^e^atin je bila fz žena ukradena d"-narn'ca t 2000 K. — Mariji Om pa i<* br'a na PosačaHrvem trgu ukradena moSka II-»tnica t **0 K. — Nareda na kolodroru. Pošrni slnjra Tvan BnVovec J© pii^tli vorifrV r« prrva-fnn\c paVet^v preblizu ?ele7rv*vc»a tir*. Mimo vnx*čf d'Veniski vl.^k Je biitni! v voz, Vi Ie odlete! v bukovca in «ta tr^ko no?ko-dova!. Prep?*THM 50 (fa v b^m'co. — Nem>hn!j5!Hva ts**ea. Že nc«t*-toVr^t nredVazn^vana pro^t'ttitka In tnt'ra Nr?a O^Vič. Je dne 4. anrila prenor^vata v ?o-^tHnl pri »^meri^ancti« ▼ HorfHn^M rlic!. 7a snomfn ]e fntakarlcf r*rni Vid^ar odne-^Ta ntenr> prf"a?ro t rarnfrrtf nb!<*k?»Tnf ▼ "vrednn^t! PO00 K. . Tzp^^oifvaTVa rtTf-rra bbEco-le St. Louia - De - Gonzague-c v Parizu. Zbor fetejd 82 pevcev in prvovr. 6ten orkester. Dirigent zbora ae zelo zanima za jugoslovensko glasbo, posebno za slovenske narodne posmi in sin-fonična dela slovenskih ekladateljev. — Klavlrskl koncert pianistke Dane Golia-Koblerjeve. Letos smo žc marsikaj lepega slišali, marsikaj smo hvaliti, Cez marsikaj zabavljali. Doba koncertov se bliža svojemu koncu in obeta se nam Se nekoliko izrednih glasbcnih užitkov. V vrsto lepo uspelih prireditev moramo brez dvoma prištevati včerajšnjl za Trostom s so-progo drugi klavirskl večer. 2al ie, da na-vzlic vsemu našemu prizovarjanju in pri-jtajanju publika k vsemu, kar je intimnej-šega, malo hrtipnega, a zato tem umetni-iko globokejScga ostaja žaljivo brezbriž-na. Vendar pa ni najbolj Se tam, kamor dere naj več ljudi in ga. Dana Oolia-Kobler-Jeva srne biti s to publiko, kl se Je zbrala — četudi v malem Stevilu — rado voljna. Program večera Je bil nad vse pester: od Baer-Tausigove, nekoliko ckostenele «Toc-cate in fuge v d-molu«, V. Novska prekrasnih, genijalnih »Pesmih zimskih noCi», od katerih sta bili najkpšl pesmi mesečne hi božične nočl, do velemoderne Marxore »Rapsodije« in LJapunovlh »Zvooov« z značilnim zvonenjem ruske cerkv« In mo-IitviJo pravoslavnih vernikov. Po odmoru pa Je preSla pianistka čes mehken Chopi-na, Ctuda In ognje vi ti Scherzo v ci s-molu k Schumannovemu »Carnevalu«, kl ga Je odigrala t redko bravuro In velikim pogu-mom. Oa. Dana Oolia Je ves ta iiroki program znala na pamet in se Je bilo le čuditi, da nismo ob koncu, ko Je morala fe zopet In sopet dodajati, opazili navzlic slabotnej-šim ženskim rokam ni kake utrujenostl aH popuščanJa v naravnost moSkem udam i« resolutnl Igri. Da, semtertja smo ćelo po-greSali mehkobe In nefneisega IzražanJa. Večer Je kar najbolje uspcl. Konstatiramo, da Steje ga. Dana Golia-Koblerjcva med naše nalbolje planiste._____________—6 MADŽARSKI POSLANIK NA NA-SEM DVORU. — Degrad, 12. aprila. (Tzv.) Madžarski poslanik na našem dvoru Ka-losz )e včerai ob 11.30 v svečani av-dUenci izročil NJ. Vel. kralju Aleksandru I. povcriloa pisma nuuuar-■Jwxlado,. llalnDuejša poročila. RAPALLSKA POGODCA. — Beograd. 12. aprila. (Izv.) Na vesti, ki jih tendencijuzm> in la/nji-vo razširjajo gotovi protidržavni elementi o rapallski pcRiri!a. Ozvirno.) Vaš dopisnik je imel priliko razgovarati z ztinanjrn ministrom dr. Ninčičem. Or. Ninčič ic iziavil: Raz-povor je bil o rnnalNki pojrodbi in stališču ItaPJe. Razgovori z Italija zadevajo izkl'nčno Ic način. kai:o definitivno izvršiti rarnll^ko pogodbo. Itali'a želi. dn re v tretii dalmatinci conl iivrde reV?«.- ro^nodnr^ki rc/ini. Rapal!?'T po^cd'-a to^a rc pozna. — Genova, 11. anrila. (Izvirno.) Ita1ijap*lca vlada se po svoiih za-stonnikih. državnetnn ta?nJ!;!i C'Mitari ni'ti in senrtoriu Tostiiu \rvA\ doseli z t*9$o državo crotov snorn/nm v irvr§T*vi rapallcK'e r^crcx1he. Oba zastopnika sta te dni ze veCVrat ohi- l skala naše ud-sate v Rarallu in sta I koiii"crin:ia z dr. Nincicem. — Gcnova. 11. aprila. (Izvirao.) Vašemu dopisniku se ie naš z1.manji minister dr. lNinčič iziavil o vnsu. ki pa je imcl zaunii n:e;!.orar.dum hr-vatskerra bloka na z^nanji politični r.vet. I.rvatski blok ie v resnici ne-* l:ai tednov pred otvorftvi o grnov-ske konfercnce predložil italiianskl vladi v rcke zunaniemu ministru Schanzerju nemoraiKhim. Ta meino-randum je bil izroOen baš v dnevik tc/ke borbe za samostoinost in suv#» renost Rcke. Memornnd'im ie v go* tove-71 O7\ru nToco škrdovnl. — Ccorrad, 12. ar»r"!a. (Izvimo.) \Madi pribaiajo dnevno obzirna poro« C?1a rp^cea znrnnieea rr'nistra dr\ Ninji^a o poteku konferenec nz:r bili nekaterl ministri od^otni v notraninsti Srbije, ministrski svet ^e ni vzel teb pn-rniil ra znan]?, niti ni imel prilika rarnravlbtf o n?ida!:n?li in^tmkcii.ih, KaVr i>\l'>'f». ie niin!strc.'Čitev jo bila izvršena po crotovem slovesnem ceremoniieln. V Krasni ckvfnaži s" ie nnVclialo polisko po-slaništvo kornorativno na dvor. V prvi ekvfnaži sta sedela poshnec OkensVi in Sef nolitičnejja oddel'a cr. Jankovtć. v druei lesr. svetnfk S\z-mund Smotroczewski s ^efom kabf-neta ministrstva zunaniih zadev Jo- vanovičem. v tretii ekvlpažl fr bTl tajnik rolTske^a poslani^tva Vladin mir Panilov.-ski s polfskim vojnim ata^e?em A^icbalsklm. Pred dvorom so izkaza'e poljskemu p^slantStvn vojaške časti tri Čete kralieve car* de. Orx1ba rarde pa je 7aierala polN sko državno himno: »lešče PoJska*. Ni. Vel. krali Alcks^nder ie srre]e| poslanika v svečani dvorani. Povodom izročitve visokeca odlikovanja! ]e poljski r*os^anfk «. Okenski nagovori! na^ecra kral'a s kratkim frovo-rom. v kfltcrem ki n?>cr'a^p! (skreno !n pr?totc|i??:e vezf, VI vežofo ftfro-s!oveno!jc.k?en naroda. Krali to bit v7rado*čen in s! je odlikovanje prf* pcl na prsi. BOJI MED FRANCUO IN RUSIJO NA KONFERENCL — Oenova. 12. aprila. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva so se nada-IJevale borbe med franeosko in rusko delegraciio. Te borbe so sedai še boli pritajene, vendar lahko vodijo do krize. Čičerin novsod v komisi-jah zastora načelno stališče sovjetskih vlad. Konflikt Barthou-Čičerin se je navidcz polesrel. Do ostrejra konflikta je včerai prišlo na seji \U nančne komisije, kjcr Je fran. de4 lecrat Sedou lurovarial. da se do-* zove v p^dkomisijo niski delegat Rako w s k y. zastopnik ukrajinskih! sovjetov. Borzna poročila. — Zagreb, 12. aprila. (Tzv.) Z<\- ključek. Devizo: Curih 60__, 61.—, (—___, 61.50), Pariz 2S___28.25. (2.^.50, 23.80), "London 1335.—, I3r>5.—, (1^:>___ 1400__), Berlin 108___111.—, (107___ 110.—), Dunaj 4.03, 4.075, (410. 4.25). Praga 625.—, 627___, (624.—, 632__), Trst 16.45. 16.60, (16.70, 16.95). Now- vork__—, 303__(ček), (—._, 312.—), Budimpešta 39.75, 41.50. (3S.50, 38.75). Valute: dolar 299.—, 302.50, (304__, 306.—), lira 16.25, 16.50, (__—, 16.70), nem$k,i marka , 112.—, uapolcon- dor 900—, __.—. __ Ourih. 12. aprila. (P r e đ b b r- ta. Preko Dunaja. Stan.ie ob 11. dopol-drte). Zagreb 1.65, Berlin 1.79. Milnn 27.70, Praeja 10.37, Dunaj 0.07, London 22.71, Pariz 46.60. N^rvork M5. — Dnnaj. 12. aprila. Prt>dbor-e a. (Stanje ob 11. doTmlHneV Zagreb 2412.50, Berlin __—. Pra-a 155.25, Pariz 700.—. __ Cnrih, 11. aprila. (Oddnno ob 17.40). Znpreb 1.621, Beriin 1.839. Milan 27.69, Pratra 10.401, Tx>ndon 222.719, Pariz 47.4W. Newyork 5.14M. __ Cnrih. 11. artrila. (Preko Puna- j|a). Zaareb 1.601. Ehinaj -0.069, Berlin 1.839, Prnir-i 10351, Milan 27.64, Pariz 47.49, London 22.729, Newyork 5.1451. — Milan, 11. aprila. Zserrpb 5.9", Berlin 6.75, Praea 37.30. Pariz 171.50. Tvondon 82.45, Nerrjork 18.50, Curih i 360.—. __ Tr»t, 11. aprila. (Oddano l«.40>. Zairreb 5.P5. Berlin 6.60. Prasra 37 10, London 82.35, Pariz 171.50, Newyork 18.50, Curih 361.—. __Prtgra. 11. aprila (OMano 20 20) Be*>«rrad 61.50, Zapreb 15.375, Berlin 17.59, Milan 270.50. Punajj 0.65, Txindon 221.50, Newyork 49.75, Chirih 970.01. Drnftuene oesff. — Sare* apottkarsktb taradnlka a kr. SHS. Naš kongres se otvori dne 17. aprila ob tren popoldnc v lekarniSkem domu v Zajrebu (Marovska ulica 211.). Dnevni red: 1. pozdrav predsednika; 2. vo!ftev verifi-kaciiskcta odbora; 3. poročila Savezne uprave in poedinih sekcij o dosedanjem dolu; 4. voli te v predsednfka Savezne uprave: 5. ekonomski poloJai članov: 6. eventu-alija. Koneres se zivr$i dne 18. aprila zvečer s komerzom. Najvažncjsi pa Je prvi dan, zato pozivljamo vse Ciane, da v*aj U dan prlsostvulejo zborovanjem. Kdor se kongresa ne more udeležiti, naj nam pobije |^ko| golnomoC sa glasovanje* Poior M aprllsko ftcvilko »Farm, VJcsnikat, katert iziđe *>c ta teden! Iz Ljubljane rdbaj&mo* nedcljo (t. J. dne lf>. t m.) zvečor ob pol 12. uri iz itlavneea kolodvora čez Karlovaa v Zagreb. — Za odhor: Mr. Ro2man- — »Kluba Primork« redni občnl zbor se Je vršil ćne 4. aprila na Blclw«isovt cesti št 21. V odbor sn bi!e izvoljeno t^-lo gospe: predsednica Vida dr. Baltiicva, tajnica Olsa Zajccva, hlaRajničarka Milena dr. Onštinova; namcstriice: MaSa (lronv^va, Jožica dr. Novako\-a. Ol^a dr. Pucova: od-bornlce: Ema dr. Dorčičeva, Ro^a dr. Ore-^irinava, Marjeta Ov-»stI5eva, Marija Kopačeva. Lnjrka Siftleva, Jela MaScr^-va. Trma Marusičeva, Zofka ?trearjeva, dr. Vo> lav?skova. Milena dr. Žcrjnvova. Prcelfđtv valke račun^v: Karla dr. ?aplova in Srnts cova: poverjenfea Franja Ćopi Jeva. Ci. đr. RaltIJcva le ravzcla kot nnvof-^^n'Jcna predfoJn'ca svoje meto in se r. Icpiml be-jedrsmi zahvalila za iskazano zaupanje teT oMjn^il.i neumorno delovati ra prospeh kin-ha. Ker Je bil * tem dne\Ti1 red nb**?^^ rhora Izčrran. se le e. predsednica rariva* l!?a un^m za udeležbo in zakliučila občal ?bor. — — Dmitvo za otroiko Tantro m m!a-dlnsko skrb v sodnem okraja Lfubljina rargla^a. da ^e vr5i lctoSnll občnl rb^r dne 26. aprila \022. ob 17. uri v sodnt dvorani Stev. 15 (snđnilskn pnrlopte, pritličje nm levo) s tem-le dnevnim redom: 1. poročflo odbora in rnčunskih Prc^lcdnikov, 2. vn\U tev dveh rafun^kih prc^lodnikov, .1. slufiaf* no^ti. AVo ta društven! z.Hnr n? bi bil *k!eT*. čen, %e vt5I pnl ure pornde druiri obCril rbor, ki le pa sklcpčen ob vsakem števila nav7o?ih dru$tvenikov. M. Z.: LIsfnflca nrsđnlitua. — Li*tnic« nredni»^ra- G g. o r o f. nikom. \et gospo«lov oroinikov ^o j« ohrnilo na nas, dtt bi jim poslali m** fctovilko »Službenih Novin« v kat^rih je objavljen «skon o žandarmeriji. Ker imamo pami parno ono čtovilko. F^vrda trj iolji ne mnirmo u«tret'i. Prip«»nil-njnmo, dn je bil dotični zaknn objnvljen y iSlu/^fiiih Novin.'ihc z dno 1. aprila v posebni prilojri &tevilk« 7-V Dotični po<>p I 0l|a Lfvbljavs, naznanja tužno vest, da je nocoj ob I četrt na 11. uro umri njen podpredsednik in član I centralnega odbora JNU, gospod Uitomir Fetfor Jelene I urednik „Jutra". I Đlagetnu tovarišu in marljivemu ter zaslužnemu I članu odbora ohranimo trajen in hvaležen spomin. I Pogreb nepozabnega tovariša bo v sredo, 12. apri- I la ob pol 5. uri popoldne. I V LJUBLJANI, dne 10. aprila 1922. I la Jngoalovansko novinarsko ndratenjei Pr. Smodo)y I t. č. predsedntk JNU, sekcija Ljubljana. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni, predobri soprog, oče, stari oče, tast in svak, gospod RudoSf Hovotny pošte! pođnrađnik v pokoiv v torek, dne 11. aprila 1922 ob lh 4. popoldne po dolgi mučni bolezni mirao v Bogu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v če-trtek, dne 13. aprila 1922 ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 25 na pokopališće k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin. Sv. maše zadušnice se bodo brale v petek 14. aprila 1922 v frančiškanski cerkvi. ▼ Lfttbljanl, dne 12. aprila 1922. ŽalnfdM ostali. Bnt 9#tdMft ttvctdla. I Všwn soTodnikom, prijateljem in znancem javlja- I mo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, I teta in svakinja, gospa j Ih Krtiai raj. Toii i I vdova iel- natfrevfđonta I I đanes ob 3. ijotraj, po dolgi in mučni bolezni pre- I viđena s sv. zakramenti, v 53. letu svoje starosti, i mimo v Gospodu zaspala. I Pogreb nepozabne rajnice bo v četrtek ob 3, I popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. I Sv. maše zadušnice se bodo služile v fami cer- I kvi Sv. Pavla. I Venti se hvaležno odklanjajo. I Ha VrhatkJU dne 12. aprila 1922. I Žalujočl ostali. ! Zahvala. Za presrČne dokaze sočutja in številne izraze soialja ob prebrk&i izgubi ljubljenega soproga, očeta itd-, gospoda Antona Kanca I trgom* In poaastaika I za mnogobrojno in častno spremstvo, za poklonjeno I lepo cvetje izrekamo vsem najiskreaejšo in najtoplejio zahvalo. V iftiMfavla dne 12. aprila 19». Zslcisia nfhiia lama. I Želim zvedeti I naslov stovenskegi stfravftlka- I •paoljatflat* za — vsled bolezni ali I dražega neznanega vzroka — ja>clja- I joč*. Naslove sprejema uprava Slov. I Naroda._________________ 2482 Pomočnika I ki je zmožen satnostojno i^vrševati to I obrt, išče tvrd ka Qolob, prekajeval- I nica v Siški. št. 52. Pučilo po dos>- I voru. Nastup takoj. 2612 Pianino I rabljen, dobro ohranjen, se kuni. Po-I nudbe pod „I 2597* n« upravo Sloven. I Naroda. 2597 | Sokolski kroji. I Dva ženska kroja (Švedski in navadni) I in moSka telovadna obleka se proda. I J. J., Poljanskl nasip 48, II. 25% 1 Ponudi se | znesek do mi iona kron na industrijska ! ali druga pod etia • r »tt vkn izbi *lt : eventualno sotid' težbi. Ponudbe pod i .Ugodna prilika/2605* na uprav. Slo- ! venskega Naroda. 2605 jVtodni salon. PriporoCam se slav. občlnstvu za izde-lavo najmoderne!§"Jh civilnih in sportnlh oblele po najnovtjšem kroju. Postre*ha 'očna, solidne cenc. Ivan Kersnlč, ! Res'^eva cesta 1, I. na;?- U desno. 2025 Steznike (mođerce) 1 po životni meri priporoča ANASUTTEB Pn^a^rHac 611 ! P°-eS lekarne Piccoli. 2031 e^j^ VH HH ^H aV ^h' rv. ^B H^^^B |E3 BV Bjl B^ lak^ff ! f&cem. PrrdstaviH se je pri g. Hnlii- ! nlji Svetek, Sodna ulica 1?. II I nadstropje. ?rr2 da ]e pri vinu, čaju in kavi najbotjŠi Vidi? lofo^iro ri'iroikkn Kostaniev kupuje po dnevnih cenah najdpažje izvozna trgovina Ernest Marine Celje, Kapudoska ulica '■"-. E«v. -us tv. dru^j vrste lesa, posebno tesani fes. izdeluje in prodaja ni debelo in drob no po najnižih cenah. Pri večjih mnovinah znaten popust. — Anton Ste 1 nar. Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. Jltlajši tarifćr in spedictjski nradnik z večletno prakso pri ve^ili firmali in spiošno trgovsko Baobražoi, se sprejme pri indus^rijskam podjet|«. Ponudbe s sliko pod .Tarifmr 100/11— 308€ na Intcirekb« A. G, Zagreb, IHca br. 21. 3621 Salonsko ohleho kupim. Ponudbe pod .102—255S" na upravo Slov. Naroda. 2558 ProflajflinifRTiokoT v Ljubljani ! e da ¥ najem. PonuJ1 e z navedbo stroke rod .Lokal 15 - 2627* ni upravo Slov. Naroda. »627 Prodalo s^ 8 tftdnov »tari prjiički lo^e pasme. A«tton Boe, Glance 46. Zemliut poitudba! Mladenič, st.nr 28 let, se Jeli acn^niti v svrho *enitve z gospodično mi 20 do 30 let ali z vdovo, dohrega srči m ki ima ro>rstvo nll gostf'no Irpani nrerpo-Ženi« K 150.OOO-— in sem sposoban z.t vs-ko oh . Resne ponudhe pod .Leno poletie 2^99' na upravnf*rvo Sl"V*n-sketra Naroda. 2599 Prodajalka manufakturna stro'■<». vestna ter dnKr.i račuraiirn se išče. Nastop la'iko takoj. Ponudbe r navedbo p!a*e bre?: stanovanja in Umne pod . Zine !ii>-.i 17-060V' n imravo Slov. Mv. '2Cm Preda se hiia ^nonadstr^p-t^ nn ncr;fer:ii mesh. P >-iasnilu dajo Stefie Joiief, Se!^ ^1. Moste. 26% noSten !n m*i 'iv, doh'fh strir'ev, «e s >rejme za modno t^ovlno. Po'mdh^ ?od .Va»emr/261!" na upnv. ?Iov<-i- s ]r * p «i N n ro da. '2C-11 absolvent dvorn re^ne trjr. ^ole in ^r^. ak^d'-m k, ve5č jezikov, t da'tšn prakso. i%6e ^'impr^c ^'1lVi)e z\ norio'dne pv. m vci d i. Ponucfhe ood .Vesten 2609" na vravo Slov. Narod.T. ^09 v LjuMjanf. Ponudbe nod „Oskrbnic-' i 2610" na upravo Slov. Naroda. 2610 LMig^juUiu s^latfl. f]/ti). križare, itd. se r*obi pn „VrH'f Džamonja in drugovi dražba z o z.f Maribor. ?151 — I Razno perilo za dame, gospode šn de o priporoča tvrdka B.|E. SlaJrai »i:??? ; Wei3 korossnla moderna s 14 sedefr, se radi rre»#rtve obra a za lidelovanje auto kiro««rf1 po zelo ugodni eeni proda 2a 18.000 K ozfroma po dogovor«. Korosctija je ^o * nolnoma za takojSnjo uporabo gcl-"-v;i [ Ogleda se pri Ivan Kolšek, D:agopoT;?. '■ GomU'sko nri Celju. Autobus postaja, i .PH PihlblituV 2512 j Učenec za mizarsko obrt se takej sprejTrjc. — Ivan Baloh9 mi zar, Se novo 60. p. Rajhenburg. '?5\$ Pečafni 38eo mr OOSeh kotonjske vode. Bavi Rum, franco^ko Zgante .Ele-v'a or'. Glavna ralogn: F-&lb«?»ih, LmSiJana, Goiposka ui. 16. ialovofi eilni visoke napetosti, izvežban monter, 9e išče za Slovenije Nariop takoj. Ponudbe pod „Električar'2614* na uprav. S>o \~\oca. ____ * - - -------------------- —■■ ■■■ i ■ , Vsen »rođmkom, prijflteljem tu Mancem sporofava, da je po volU božji po iBvaaredni telki boiecni o4fcl med nebeske fcrilSUie na* te vse lfabljeni sta^ek bi feratec Peteriek v neiflt starosti 3 lit v torek dne U. aprila 1932. Pogreb nam nepotabnega se vrSI v fatrtek 4me 13. SDftia 1922 »b 2. popoldne k hiše UloiU, Sv. Petit cesta St 24, sa po-kopjHKe k Sr. Krilu V tjuMleml, đoe 12. aprila 1922, tili« rtiffl: Ini tatn ii larija Kregar. Botel a« proda. Ima 10 seb z.i tujce; gostiln.i in pro-daialna raeSasega blaga in z deželnimi pndelki, vrlik senCnat vrt, veliko s*av-b Š^e zraven si- radi rodbmsk h razmer tako/ proda. Ma hno stanovan;e tako; na ra;po!atfo. Vcl pove lastnl'« Anton Maver, Ljubliana-S.^ka,CelovSKa ces'i štev. '2t>. 2625 - - Delavsko - - stanovanje se iftče pr ti dobremu pla 4u. Opi iv- lj.il bi iu«.i posle i i n ka. P;> i ni!a daje aru/iična dražba Aluma Company, Lj ib ljana, Kongresni trg 3. 2rtl7 Vel ljovo*u. Ponudbe ">>tl »Zrnožnost 2.eiijavu. P-jMudbc cod ,*'agrada 2f>2'l* ra upravo Sov. N'arodj. 2620 ^iiiiii^ (Mhi diri i-o;; n ma nove, se ceao prodalo. *Na- lov pove upravniš.vo Sloven?; e^n Nar« da. 2G22 chrrclie tle suit? eram^re meu-Ićc poar dcnner l?c<^ns ou pour q_;elq-:e teni^ s tuat ori di'.nj, famille aJr. Golnlk p. branju.___________2479 Stanovanje veliko, moderno, se odda v vili K"t> ko odvora.. Fo:iuđrv; ' od „Kolodvor 2rfy:i' na upravi S!ov. Narodi. 2509 Išče ss komnanien z vcčj'tn !;3pit^lom za dobro idoCe ko-virarsko podetje. Prostor na razpolago ;n nek?tj orodja. Ponudbe pej .Ko.;-n^rsko pod;etje/25i*J" na u?rav. Slov Narodi. ' * 2543 i s% tf i s$ dobro chranjea z dobrim glasom *e ta-koj kupi, eventualno se tuđi vzame v na;e:n, ka;en bode dobro spnv jen v ko'od' or5-:i res:avraci;i Z'dinimost in s'mžl le dvakrat n^ mesec Dri koncertih dru; abnih večerav. Ponudbe na ravnatelja Rozmana. Zidar.imost. 2624 I 5. F. MHa agb'Eifa1?: filasaiiijev Wftlfova 12. livišajcm a^lp^evanfa ter popravila gla-sovirie? in barnroniiev specijelao strokov-no, tečno in ceno. Prva jugoslovanska tvornica klobukov in slamnikov Mka Kosova • Mengeš priporoČa canjenim carnrm, d4 pc»atijo n»€BO zalo^o O^nishih Vjmai^ftv v mod-nem salonu VS^od-Ker^tić, LJub liaiwf Pf«d ŠrtofT.n 21, II C#ne r«l K)0 kron dalje. — Sstotam se sr»««»«io vs.i popravila ^589 prt^m kanarcke n imenitno, src^mo moŠko ver?žlco za r? rod no nolo. PolSe9 Roina do* Bina 106. 2571 i«^K»ia^EX^%^aiVBvBMaiBBBB3ajajBiBaBiBaj Slavino podlefje Al. in Val. Accetio, Ljubljana, Trnovsk! pristan 14 z^prisežena sodra zvedenca, prevzema vsa^ovrstne visoke stavbe, t2vr5ifev .lačrtov in pror?čunov, oblaatveno kon-cesijOnirana pCiJrerioN'fltnica ;a nakup in prodajo posestev in zemfjtSČ. 8227 Naznanilo* Cenj obćinstvu n?iznanjatn, da to'im pristno dalmatinsko crno vina „Opf*!i* In s\eer v ^o-tilni po 32 K, '' pa po SO K. — Gostiln.i f,Pod Orčo", Hradcck^ga vas 48 (pud (i >v^n.' 242S PaiJSlTainaPffiifil Proda se posestvoi o.di Z3 ^*c , niivc ii trt>vnini, hiša nova na na\\f r»5r-n rrosrora z đvema obrt^vn i. Proti;! «'.* v e s unai n'i nadiob. o. V>>! pove Podlon^r, Vc!. Lašče, Do'i"m-sko. " 2(VW Iz 4 St:b in z m.'vkrr.rn- pri'.ikli' ami v novem posl^pju ali v liiSi. s katero po-■s--i^' l.ihk i mo o iaz-o'j-m. ss nujno liče. li.entunl"O se imli '• n: rna nr"ti za^reb ^emu s 5 sob im-v viii. T^ajeinnina f o doc; 'voru. Pont]-ibe pod .Ravnatelj 2čO4* na ur'«v v S.jvenskega Narod . -v>tH Sr^vsVa akademik 2lletni, C« li. ki /nan^mlvo ter.idi*:?m.i iiboh vatsko ter an .''-'-kt^ s r»osoji!nič:io erakso, že!l mesta v k^k tn denar-nem znvodu v vi\* e;n kr.ijti Jue;os'avii;'. P«>nud'Me p iJ tPlzenj 25Ć6" na upn\n Slov. Naroda. 25'.ti Rudnički obTastveno poircn, prakii^en in s,, ->;tt n v = .-h i^rr skih li^1, zi oikrr'a 'u^, Ir- 2i č, se ta oi snrejififj. pon cioenod „B^^^uost 2545" ni upravo STo% e-Naroda. 2546 VeiikcncSne rasg!ednse^ kakor iu„' vs© druge vrste raz< glednic r> ! ■ na debelo in Oralno najec: c' - pri !t)i>/ foc n«npr7i IJuhlJana, Komptoristinj^ /e§i"a s!oversk( kakor tuđi sibohrva-vvCp r nem^'Ke'.,a jezika v rovora in pis:M >e sprej ne s i. m^jc.n v ž::nin,Ti sk ■ < I -ti" Fr. Čucek Št Cle « Ptuj'j. Stano^an;e .,i hruna v liši. nlao : ■ dokove rj. ?'/.v possj:riilii wf3vi Prevzsmf n ob^ielavo viiov in puprr • :\^raj. PoISo, RrtrA r\oV.:s. lO.i. 25. ' Štsno'tTnistinjo z ve?fetn■» r-*flk>o ter pisarniako moć-začetnlco fprejme večj- p :Cte pod ug 'dn:mi po^^ji Takoj ali ti* pozncje. Lastnoročne ronucibe nn . P<-rrtni predal 150", Ljubljana 1. ■_!'., . V Tcpo stsnovi4]s in na dobro hrauo s^ rr: ie "os;n-di&a rj boJjSe htšc. Cri4n»^f pcH3.'. 3kt c*ti 13 TI > Predš se veo zlatitlfte in srobrnine. * siov pove upfavniirvo Slovenske-.* Naroda. 26'' Proda se radi setiive li^m opi.i.a kon> opi crna. vozovi, sin les itd. Poizve : iankova ullea 15. 2ol Kupžm večjo množino zakrpanih in dobrih jutnih in papirnih vreč in ka! Ponudbe pod „Juta 2C07" n\ uprav. Slov. Naroda. 2G0" Na velepo63S*tfh kne^a Hugon Windi>ch- GrZtz v Konjic. je prosto mesto samostojnega nadgozdarja - gozSnega vcSja Nastop službe s 1. majem. Plača po do^ovorn polek prosto ga stanovanja, kurjave, razsvetljave ler poljskih deputatov. Pon -j dbe s prepisi spričeval je pošiljati na: Tajnlit?o kneza Hugon Windisch-Grat2 v Konjica!;. HraMli ieliiikili nm po 2*70 m dolgih potrebuje Oradjevinsko - Uhničko preduzeće „Sloga* Beograd, Inhutiska vi. 3 Ikaiii kanditov keksev Kđ deftelo Jos.Vitek, Ljubljana, Krckcj trg šlev. 8. *e*tnbUL ta ttric »Narodne tintom**. Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar.