fWl AMERIKANSKI SLOVENEC "pi gZM I PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ^MUmm ||lf Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! ^jW\mMPS letnJ£0®V0J GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA j kupujte vojne j v ambrikl y CHICAGI; zapaDNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. |»1 E' STEV. (WO.) 38___CHICAGO, ILL., PETEK, 11. MAJA — FRIDAY, MAY 11, 1945 "*" LETNIK (VOL.) UV. Zavezniki slave zmago v Evropi —'—*" ————.—I————■ II ■ .............................III. 1 NAZIJSKI PRVAKI SE PODAJAJO; NEMČIJA BO ZASEDENA ZA DOLGO DOBO Washington, D. C. — Proslavljenje zmage traja od torka naprej še vedno po raznih mestih in krajih Evrope. V Združenih državah je predsednik Truman v torek ob 8. uri zjutraj po radio uradno objavil proglas zmage v Evropi. Z najbolj resno in slovesno besedo je v imenu naroda izrekel zahvalo Bogu za doseženo zmago. Čestital je padlim in živim junakom vojske, ki so s svojim junaštvom in požrtvovalnostjo priborili svetu zmago nad tiranijo osišča. Nedeljo 13. maja pa je določil za dan molitve in zahvale Bogu za doseženo zmago. V nedeljo se bodo v ta namen po vsej deželi vršile zahvalne molitve za zmago. Obenem je izjavil, da zmaga je zdaj dosežena le šele na polovico. Zdaj je treba napeti vse sile in moči, da se 'doseže zmaga še nad sovražnikom v Pacifiku nad Japonci. Japoncem je napovedal uničenje in neodjenljivo nadaljevanje borbe, dokler ne bo ski odpor popolnoma strt ftUjo-kler se Japonci ne bodo brezpogojno predali. Pariz, Francija. — Čete sedme ameriške armade so-zajele v sredo nazijskega rajhmarša-la Hermana W. Goeringa. Z njim so ujeli tudi maršala Alberta Kesselringa. Z Goerin-gom je bila odvedena tudi nje- i gova žena Emma Sonnenmann in njena dva otroka. Goering je bil dolgo let nazijec štev. 2. prvi za Hitlerjem. Ameriškimi častnikom je izpovedal, da ga je Hitler 24. aprila letos obsodil na smrt, a so ga njegovi letalci rešili. O Goeringu so poročali preje, da je bil ubit v Berlinu, da je pobegnil na Švedsko, ali Norveško. Nekatera poročila so omenjala, da sta z Hitlerjem pobegnila v podmornici na Japonsko. Zdaj je v ameriškem ujetništvu. Glede Hitlerja pa Se niso na jasnem, če je res mrtev ali ne. Neko truplo so odkrili /v Berlinu včeraj in nekateri trdijo, da je njegovo, drugi da ne. London* Anglija. — V vseh vladnih krogih so zdaj nadvse zaposleni z vprašanji, kako naj se vlada Nemčijo. Zone, katere so Nemčiji določene, da bo v nje razdeljena za zasedbo, se že markirajo. Zasedba bo trajala najbrže od dveh do pet let, ali tudi več, če bodo potrebe tako zahtevale. Nazijske (Dalje na 6. strani) >- GLAS SV. OČETA; STALIN 0 ZMAGI; DRUGE VESTI Vatikansko mesto. — Sv. Oče Pij XII. je imel v sredo pomenljiv govor po radio na ves svet. Govoril je iz svoje osebne knjižnice. Apeliral je na vse narode in posebej na njihove voditelje in državnike, da naj pozabijo na vsa nasprotstva in sovraštva in naj posvete svoj čas in --- svojo voljo obnovi sveta iz kaotičnih razvalin, v katerih tiči svet. Dalje je naglašal prošnjo na vse dežele naj čimpreje vrnejo internirance in ujetnike in vse, ki so bili razgnani vsled vojne. Novi svet mora stati na temeljih spoštovanja človeške časti in enakih pravic za vsa ljudstva vseh narodov. Da bi le svet prisluhnil in upošteval njegove nasvete. Stalin ni za razkosanje Nemčije London, Anglija. — V Moskvi so slavili dan zmage v sredo. Imeli so velike vojaške slav-nosti, ki so jih otvorili s 30 pozdravnimi salvami iz 1000 topov. Stalin je v slavnostnem govoru dejal, da Hitler je napovedal, da bo razkosal in uničil Rusijo, da ne bo nikdar več vstala. Mi tega namena nimamo glede Nemčije. Uničili smo njen nazizem. Zdaj se je brezpogojno predala in vojne je konec. Gerilci, ki vstrajajo z odporom, bodo počiščeni. Vinson objavlja načrte Washington, D. C. — Free M. Vinson, direktor za mobili zacijo in obnovo je objavil vče raj ameriški javnosti nekaten načrte, ki se bodo izvajali v bližnji bodočnosti v Zd. drža- d vah. Ti so: d Za civiliste bo v kratkem na ž razpolago kakih 10 do 20 od- 2 stotkov več gasolina. fc Vojna proizvodnja se bo v 1 nekaterih delih industrije zni- r zala, kakor bo kazalo. Računa r se pa, da bo vsled tega okrog r 1,500,000 delavcev ob delo v r vojnih tvornicah. j Raznega materiala in blaga j bo začasno še pomanjkovalo. č Novih avtomobilov letos še ne j. bo dosti. Drugo leto je pričakovati večjo proizvodnjo za domačo uporabo. Tako tudi glede drugih izdelkov, kot električnih ledinic, peči in takih predmetov. . Odredba policijskih ur je je- ' njala v četrtek. Tudi konjske j dirke so zopet dovoljene. i Kako bo z vojaki? Washington, D. C. — Glede t demobilizacije vojske objavlja j vojni department, da bo v Evropi ostalo za policijsko službo j in za protekcijo nekaj nad pol; milijona mož. Zdaj je v Evropi nad 3,500,000 mož. Večina bo premeščena na bojišča v Paci-j fik. Kakih 15% jih bo odpuščenih, to je tisti, ki so od začetka služili v vojski in pa oni, Potem ko so marini zasgali neko slamnato kočo na otoku Okinawa, so s po vzdignjenimi puškami čakali, kdaj bo planil T«n japonski dir j i r. tre le c. ki so je noirj skrival. Niso ga dočakali. Poznaj* so videli, da si je z granato sam ▼*•! živi j en je. MARINI DOBILI V PAST JAPONSKEGA STRELCA EVROPSKE PRESTOLNICE ] SO ZOPET RAZSVETLJENE J London, Anglija. — V torek večer sq bile evropske prestol- prvič tekom Pod-tajnik državnega departmenta Mr. Grew, ki zdaj nadomešča v Washingtonu tajnika Stetti-niusa, je v torek v svojem govoru apeliral na ameriški narod, naj podvoji vse svoje na-• pore, da bo zmaga čimpreje dosežena tudi v Pacifiku. O Japoncih je dejal, da so prežeti a čudnim fanatizmom in bo borba z njimi še težka, ^ato treba naporov, da se porazi sovražnika tudi v Pacifiku. rist z nazijskimi oblastmi in b bil postavljen pred 3odišče. PISNO IZ BELE KRAJINE AMERIKANSKIM ROJAKOM H LOKVICE Hi METLIKE Chicago, III. — Naslednje pismo sta ravnokar poslala našemu uredništvu zavedna naročnika Poldica in Zvonko Podgor-nik, 819 Ulloa St., San Francisco, Calif. Prinesel in izročil jima ga je jugbslovanski delegat Stane Krašovec, ki je prišel na konferenco združenih narodov v " San Francisco. Napisal pa ga 1 je prijatelj omenjene družine b Inž. Ivan Klemenčič, ki je zdaj i] tajnik na ministerstvu šum ar- C stva v Beogradu. Ker so rojaki n iz tistih krajev, ki 'so v pismu omenjeni, razkropljeni po Ka- I nadi, Zedinjenih državah in g Argentini, sta se Podgornikova r odločila, da pošljeta to pismo ( našemu listu v priobčitev. Ta- 1; kole se glasi: j Beograd, 12. aprila 1945. 1; Predragi! z Ne vem, kdo-bo to pismo do- e i bil v roke, ali Kremeščevi ali ž Podgornikovi. Želim pa, da v Vam pismeno prinese, komur- č koli že, najlepše pozdrave iz I naše na m učene doipovine*vki pa v po tolikih letih trpljenja vstaja*^ 1 avno to pomlad v svojo popol- r no svobodo. d Da se Vam najprej predsta- ^ vim. Jaz sem iz Lokvice Kle- j ^ ■menčičev (Matjašev^. Kreme- ^ ščeva žena Katka je moja se- 11 strična, a Mira Mežnaršičeva * (Bartusova) je moja žena. 2i- s j vel sem pred vojno v Bosni. Za 2 časa vojne je nam v Bosni vse 1 zgorelo in z dvoje otrok in ženo sem prišel v Metliko. Iz Metli-;' ke sem odšel k našim junaškim £ partizanom, a letos v januarju * sem se z letalom odpeljal iz Be- s iokrajne v Beograd. Ko sem x odhajal, so me mnogi prosili, 1 naj sporočim njihovim v Ame- ^ riko, kako je stanje v Belokraj- 1 ni. Ker tudi iz Beograda še ne 1 gre redna pošta v Ameriko, po- * šil j am to pismo po prijatelju J Kraševcu v San Francisco in j prosim, če morete da mi po ' njem pošljete čim več novic za 1 razne Belokranjce, če so še živi 1 1 in zdravi in kako jim gre. Dalje |] 1 prosim, da napišete vsaj na dopisnici poedinim tamkajšnjim 1 1 Slovencem, da sem jaz Vam pi- 1 1 sal in čez Vas poslal pozdrave " in novice. Saj bi to najrajši sam * naredil, če bi šla pošta, tako pa 1 ne morem. Prosim, da sporo-' čite: 1) Martinu Clemens, Oso-yoos, B. C., Canada, in njegovi ženi Nežki (to je moj brat), da smo vsi od družine dozdaj še živi in zdravi. Mama so se postarali. Nežka in nevesta sta dobro. Deklici Micka in Anica v lepo napredujeta, moji otroci Ivanček in Vladimir tudi. Brat Jože je že dve leti v naši Jugoslovanski vojski. Sedaj je v vojaški kovačnici. Bil je ranjen v glavo, ali je sedaj zdrav. Dru-| žina je skoro bosa. Mnogo so 1 pomagali ta leta moji družini, 3 ker sem bil jaz brez zaslužka. Tudi od njegove žene Nežke so ^ živi in zdravi. Pri Opalkovih v . Metliki je isto, le mož je bolj slabotnega zdravja. Martin Plut (Rus) je lani padel v boju = z ustaši. Micka Rudmanova >i (Nemanič) je naš oficir in je sedaj vodja v naši bolnišnici v tal i ji. Govednikovi so vsi do->ro. Od gorenjih Krakarjevih n Firovih je sin padel v boju. Dkrog Lokvice so bili cesto boji ned Italijani in našo vojsko. 2) Maks Malesich, 45 Wood .,ake, Ontario, Canada, in nje-rova žena Martina, roj. Mež-laršič. V Metliki žive Ivartova fHančkova) in Darčkova fami-ija živa in zdrava. Ivanov sin e v naši vojski. Ko so Nemci ani v juliju vdrli v Metliko, so :ažgali okrog 70 podov, kozol-•ev itd. in 30 hiš. Tedaj so zažgali tudi Ivanovo hišo in trgo-:ino. Škoda je zelo velika. Dar-:ek je takoj v začetku vojske prišel v Metliko in je tu preži-■ni kakor je mogel z družino ta slkržas. Sploh se narod več ne •azburja radi materijalne ško-le, ker ve, da je glavno, ako •!ovek odnese živo glavo, golo življenje. Ko so Nemci vdrli v Metliko, so zelo pretepli Žarka Vležnaršičevega, poročenega s Pepco Frčkovo. Nezavestnega >0 ga donesli na dom. Sedaj je sopet zdrav in živi z ženo in ;remi otročiči pri očetu na *placu". Oče Bartusov je živ, p bolj slab kot 72 letni starček, 1 žena Anica mu je umrla že leta 1942. Mesarije ni več, gostilna še po malem dela. Mi živimo z ženo v Bartusovi hiši za konzumom. Dane Bartusov je yjet od sovražnika, mati njegove žene Vere, Canjka, pa je letos umrla. Silvo je na Hrvaškem, bil je zaprt od ustašev, ali že dalj časa ne vemo. ali je izpuščen na svobodo ali še ne. Zvonka živi s svojim možem in otrokom na Bledu, samo tudi že več kot eno leto nimamo z njo nobene zveze. S) Kremeščevi v Metliki so do zdaj vsi živi. Franc je bolj slab na srcu. Kovačnica dela za našo vojsko. Katka je zdrava, skrbna in delavna. Fantje so že veliki, eden je nekje na Hrvaškem, drugi v nemškem ujetništvu, tretji zaprt še od Italijanov (Franc), četrti (Karel) pa je v naši vojski. Nemci so lani hišo zelo okradli. Pobrali so vso železnino in obleko in mnogo posteljine. V teh težkih letih so tudi nam šli jako na roko. Miri so to zimo dali meter drv, ko ni imela niti za enkrat skuhat. Pomagali so sploh vsakemu, komur so mogli. 4) Tudi Jožeta Kremesca družina je dobro. Še Italijani so mu zaplenili vse usnje. Sin je že tri leta v naši vojski. Dekleti sta že veliki in pridni. 5) Leopold Trček, 151 Grange Ave., Toronto, Canada. Njegov brat Stanko . živi s svoje družino in materjo na domu, Ciril s svojo družino pa v mlini: na Primostku. So vsi živi ir zdravi. Pepca, sestra, pa kol sem že napisal, živi z možen (Dalje na 4. strani) Stran 2 A*i£fttKAMSki ŠLdVtkfeg Petek, 11. maja 194S AMERIKANSKI SLOVENEC | Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene . list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljeni leta 1891 Established 1891 J Xxhaja vsak torek in petek Issued every Tuesday and Friday j Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: ' 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 ] Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 t Naročnina: Subscription: Za celo leto------------------44.00 For one year___________________$4.00 ' Za pol leta--------------2.00 For half a year_____________2.00 Za četrt leta--------------------- 1.25 For three months________1.25 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe Za celo leto-------------------$4.50 For one year__________________.$4.50 Za pol leta------2.25 For half a year_____2.25 Za četrt leta-----------1.50 For three months_____1.50 Dopisniki so protoni, da dopise pošljejo vedno malo preje, tfakor zadnjo ure predno je lisi zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka s jutra j prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni atrani i kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June £0, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. OB DNEVU NAŠIH MATERE Materinski dan se vsako leto obhaja na jdrugo nedeljo v mesecu maju. Mesec maj je mesec cvetja in cvetlic in je kakor nalašč pripraven čas za ta praznik. Ko narava oblači zunaj polja in vrtove v cvetje, takrat praznujemo spomin naših mater. Prav prikladen čas. Saj mati je sama v vsaki družini kot vedno cvetoča cvetlica, ki raste in se izživlja samo za druge, dokler se ne-izživi popolnoma. Javnost, tisk in radio ob tem dnevu govore in nam predočujejo matere, njih stan in pomen njihovega stanu. Z neko posebno mehkobo govore ob tem dnevu o materi, naštevajo njene zasluge. Vsa ta priznanja so na mestu in je prav, da se dajejo materam, ki jih zaslužijo. Toda premnogim našim ameriškim materam bo ob letošnjem maternem dnevu veselje zagrenjeno. Okrog deset milijonov mater je, ki imajo svoje sinove in hčere v vojni službi. Na številnih domovih, skoro na večini, so plave zvezdice na oknih, na mnogih po dve in tri in več. Na nekaterih celo zlate zvezde, kar pomeni, da je zadela sina smrt v vojni službi. Po teh domovih bodo matere proslavljale svoj dan s žalostjo. Vojna jim je vzela dWge ljubljene sinove, nekatere za: vedno. Seveda so naše ameriške matere junakinje, ki vedo, da demokracija in svoboda zahteva žrtev. Ponosne so na svoje žrtve, kakor so bile'ponosne prve matere Združenih držav, ki so žrtvovale toliko svojih sinov v dneh revolucije. I Zavedajo se, da so žrtve potrebne za zmago. A se zave-i dajo tudi, da so te žrtve povzročene po krivih in hudobnih voditeljih, radi katerih je moral ves svet težko krvaveti v1 tej vojni. Ti so krivi, da je marsikateri materi zagrenjeno veselje ob letošnjem matemem dnevu, ker ji je vojna vzela za vedno ljubega sina. Tem materam bo težko kdo dal obi letošnjem dnevu veselja. Le visoka ljubezen do domovine i jih more tolažiti in pa zaupanje v Boga. Slava našim materam, posebno našim vojnim materam, ki so zgubile v vojni svoje sinove. Naj jim da Bog potrebne tolažbe in zavesti, da so tudi one s tem prispevale najvišje žrtve za domovino. -j Slava vsem živečim materam. Kdor pa ima svojo ma- j ter že v večnosti, naj na ta dan pošlje za njo v večnost po* sebno lep duhovni šopek v topli molitvi. SEDMO VOJNOlPOSOJILO t 1 Zakladniški urad je razpisal obsežno kampanjo za sedmo vojno posojilo, ki se ima'pričeti dne 14. maja. Kljub temu, da se je zaključila vojna v Evropi, dežela potre* buje novega posojila. Vsa dosedanja posojila so bila potrebna, da smo prišli po napadu osiščnih dežel do številnih zmag zadnja leta. Financirati je bilo treba obsežne priprave za ofenzive. Najprej v Afriki, potem v Siciliji in Itali-! ji. Nato so šli v Normandijo in preko Francije do končne zmage v osrčje Hitlerjeve Nemčije, kjer je naše orožje str-lo nemško silo in moč. Vse to je stalo visoke svote denarja, katere smo morali prispevati skupaj s tem, da smo požrtvovalno kupovali vojne bonde od vlade. Kakor so bila potrebna vsa dosedanja vojna posojila, tako in še bolj je potrebno sedanje sedmo vojno posojilo, ki se bo pričelo 14. maja. Sovražnik v Evropi je premagan. Strta sta Hitler in Mussolini. Toda Hirošito na Daljnem vzhodu še vedno kaže svoje zobe. Tudi tega je treba streti in treba bo še na tisoče letal, mnogo ladij, dru-l gega orožja in številnih čet, da ga bodo potolkli na bojiščih in premagali. Tudi to bo doseženo, kakor je bila dosežena i zmaga v Evropi, a priprave in vse drugo za to borbo je tre-: j ba financirati z denarjem. Zato je potrebno to sedmo voj- ] no posojilo. p Vlada bi lahko prodala posojila korporacijam in raz- ; nim denarnim ustanovam. A to ni koristno za preproste I j ljudi, ker ti bi končno od tega posojila ne imeli nobenih ko- , risti. Plačati bi bilo treba korporacijam in ustanovam obresti in irtačali bi jih ljudje kot davkoplačevalci. Ako pai ljudje kolikor mogoče največ sami pokupijo vojne bonde, ^ bodo sami deležni koristi. Prvič to pomeni za nje hranjenje 16 in na isto obresti. In to je glavno, da se zabranijo kake mogoče špekulacije. Zato vlada posebno apelira na posameznike, da si nabavijo kolikor največ morejo vojnih bon-dov v tej kampanji. S tem pomaga vsak zaustavljati inflacijo, ki bi vsakega oplazila, če bi prišlo do nje. S tem, da ' posamezniki v veliki meri pomagajo pokupiti vojne bonde, g pomagajo sebi in deželi. Obenem pa je kupovanje vojnih bondov najbolj varna investicija na svetu. Pospešujmo torej kampanjo za sedmo vojno posojilo j do vsepovsod, kjerkoli moremo. 30 " / V SPOMIN MOJI POKOJNI SESTRI MRS. MARY LEGAN Oglesby, III. Moja sestra Mary Legan je za vedno zatisnila svoje mile oči 22. aprila v St. Luke's Hospital v Chicagi po težki operaciji. Stara je bila 61 let. Doma je bila iz vasi Stranje, fara Bela cerkev na Dolenjskem. Njeno dekliško ime je bilo Mary Gergovič in je. bila šivilja v stari domovini. V Ameriko je prišla leta 1903 v La Salle, HL Po petih letih se je preselila v O-glesby, 111., kjer je prebivala skozi vsa leta s svojo družino.' Njeno življenje ni bilo z rožami postlano. Veliko je delala in skrbela z bordarji. Veliko let je vodila gostilno, ki je daleč na okoli slovela, ker Mary je vsakemu gostu šla v prijaznosti :na roke. Rodilo se ji je šestero otrok, ki jih je težko zapustila. Sin Joseph je bil veliko let bolan na spalni bolezni, pa mu je Bog zopet dal zdravje nazaj, da je svojo mamico spremil do groba. Dalje zapušča moža Josepha in petero hčera — Mrs. Michael Šimenc, Mrs. Anton Grdin, Mrs. | Andrew Senica, Mrs. Joseph Valgenbach in 13 letno Eleono-|ro ter 6 vnukov. Nadalje zapu-|šča brata Joseph Gergovič v La Salle, in tri sestre — Josephino Jančar v La Salle, mene Alojzijo Kerne v Oglesby, Uršulo pa v starem kraju. Zapušča tudi več nečakinj in nečakov, od katerih jih je sedem pri vojakih. Pogreb se je vršil 26. aprila ; popoldne iz hiše žalosti v cerkev sv. Roka v La Salle, potem pa na pokopališče sv. Vincen-cija, kamor je bilo njeno truplo 1 položeno k večnemu počitku. Pogrebne obrede je vodil Rev. Father Cima iz kolegija sv. Bede. Bila je članica treh društev: Materinega društva, podružnice št. 89 SŽZ, in društva Vrtnica, št. 155 SNPJ. Članice vseh društev so lepo izkazale zadnjo čast preminuli sestri ter prišle molit rožni venec ob njeni krsti; priredile so ji tudi veličasten pogreb. Kako si bila Ti, draga sestra, priljubljena, je ■ pričal Tvoj zadnji sprevod, katerega se je toliko ljudstva udeležilo od blizu in daleč, da je bila perkev vsa napolnjena. Fa-the Cima so še posebno priporočili, naj ne pozabimo pokojno imeti v spominu pri vsaki mo-j litvi. Bila je tudi veliko let naročnica Am. Slovenca in Novega Sveta in je oba zmeraj z veseljem brala. Ljubljena in nikdar pozabljena sestra, soproga in mati, žalostna so n^ša srca, ker Tebe ni več med nami. Prerano Te je 0 dpoklical Bog, toda tolaži nas 1 le misel, da se je skončalo Tvo-jje mučno trpljenje in legla si utrujena k zasluženemu večnemu počitku. V ljubezni Te bomo ohranili za vedno v sladkem spominu. Pošiljamo in bomo pošiljali prošnje k Bogu, naj Ti on sedaj obilno poplača ter Ti podeli nebeški mir in večna luč naj Ti sveti. Tvoja žalujoča sestra Alojzij« Kernc in družina. PRIREDITEV NA MATERIN DAN Sheboygan, Wis. Odbor podružnice št. 1 Slovenske Ženske Zveze vabi vse naše prijatelje na program v počast materam, ki bo v nedeljo 13. maja ob 2:30 popoldne v Cerkvepi dvorani sv. Cirila in Metoda. Kakor vsako leto, bomo imele tudi na ta Materin god izvrsten program. Iz Milwaukee bodo prišli igralci pod imenom "The Jolly Five", ki ste jih gotovo večkrat slišali po radiu. To pot imate priliko, jih osebno videti in slišati in se z njimi seznaniti. Nastopil bo ijaš pevski klub pod vodstvom organistinje Mrs. Louis Frances. Podana bo kratka igra. Otroci naše šole bodo nastopili pod vodstvom častitih šolskih sester učiteljic. Imele bomo še več prav lepih in ganljivih točk v počast našim živim in v blag spomin našim pokojnim materam. Toraj pridite in pripeljite s seboj svoje prijatelje. Vabijo vas Članice S2Z. —-o- PISMA IZ EVROPE Poslal John R. Gosiisha XVII. "Nekje v Evropi", Zahvalni dan 23. nov. 1944 Draga mi M a in Ata: Danes je Zahvalni dan in upam, da ste imeli prav dobro kosilo, kakor tedaj, ko sem jaz bil doma. Že kar vem, da je bila dobra juha, lepo opečena kokoš, itd. itd. Kakor sem Vam že prej povedal, je res tako naneslo, da smo imeli purana, potem pa še domačo gnjat ali kračo, ženska pa nam je napravila okusno čokoladno torto. Za zajtrk smo imeli jajca, veliko kosilo pa je bilo ob štirih. Jaz sem bil celi dve uri kasen, ker sem ravno tisti čas imel neki opravek, ki sem ga moral dokončati. Tako sem bil precej lačen, ampak me je vse čakalo in sem imel vsega zadosti. Zdaj, ko živimo v farmarskem mestu, iz-taknemo tu in tam razna dobra živila, kakor jajca, sveže prašičje meso in zelje, pek nam pa kruh speče, za kar mu prinesemo moko. Danes sem dobil od nekoga veliko okajeno šunko, in ko sem jo pokusil, mi je t&koj prišlo na misel, kako so ata nekoč klali prašiča doma in kako smo ga držali in se zraven vsi precej potili. Tukaj zdaj ve-likrat slišim tisto kruljenje in cviljenje, ko kdo doma prašiča kolje. Zjutraj me pa krave zbudijo, ko mukajo* ker so lačne. Včeraj sem bil v mestu in . sem srečal na ulici ženo kemika, ki sem ga že večkrat omenil. Mi je v roko segla in me takoj povabila, naj pridem k njim i na kosilo na Zahvalni dan. Re-: kla je, da je bilo v njihovih listih, da mora vsaka luksembur-fcka družina povabiti kakega a- i merikanskega vojaka na ta dan. Povedal sem ji, da ne morem priti, ker bom moral delati, in da je predaleč stran, da bi mogel priti na njihov dom. Pa vse to ni nič izdalo, a me je še kar naprej vabila: "Oh, Yes, but you will come anyway." Je res prijazna in ravno tako njen , mož in hčerka. Danes pa mi ni-' i kakor ni bilo mogoče pustiti de- ■ i Io; bom pa spet šel tja na obisk, j kadar bo prva prilika. Da, ti j Luksemburžani so res prijazni in dobri z nami. V mnogih krajih sem videl včeraj, kako so dekleta in žene, pa tudi možje, , vabili naše vojake na kosilo na Zahvalni dan. Spoštujejo nas, ; ker imamo tak praznik, da se zahvaljujemo Bogu za dobro 1 j srečo in vse dobre reči, ki smo jih dobili v teku leta. Izprevidi-. jo, da mi imamo res drugačno | naziranje o življenju kakor pa | naziji, ki mislijo, da so vsemo-| gočni in da so sami vredni vse-| ga. Na celi fronti tukaj v Evro-\ pi so ameriški vojaki spoštovali * in vsaj v mislih praznovali ta | dan, četudi se vojskovanje ni S prekinilo. Zdaj poteka vojna i malo boljše za nas, ampak dež še kar naprej lije, in tu in tam je videti, kako voda dere čez farme v novih potokih. --o-- POROČILO O LEPEM 5 USPEHU Waukegan-No. Chicago, 111. Po zaključenem programu, e katerega je priredil Jugoslo-1 vanski Pomožni Odbor v Wau-kegan-North Chicago, 111., je račun pokazal skupnega čiste-ga dobička v svoti 1778.00. Iz te svote je toila takoj odposlana 1 na urad blagajnika za Jugoglo-vansko Pomožno Akcijo svota 0 $750.00. Ostalo svoto se je ob-držalo rokah blagajnika Math Jereb, ker imajo žene o-A koli tisoč funtov razne obleke, e katera se bo takoj poslala v 0 New York za odpošiljatev v Ju-e goslavijo. S tem bo zvezano ne-^ kaj stroškov v oziru prevažanja " in denar se bo za to rabil. Igra, katero so predstavljali n na 1. aprila v Slov. Narodnem n Domu v teku programa, je bila jako zadovoljiva in Odbor se 6 najlepše zahvaljuje vsem iz jChicage, kateri so sodelovali 'pri tem programu/" Najlepša j hvala in priznanje vsem doma-I čim talentom in delavcem (kam), kateri so kaj pripomogli pri tem, da se je program tako dobro obnesel. 4 Upati je, da se vojne razmere tako obrnejo v kratkem, da n bo vsem odprta pot do večje 0 pomoči do onih, kateri jo bodo z v resnici potrebovali. Darujte i- kar vam j^ mogoče, da bo pri-i- pravi j eno za naše reveže v Juri goslaviji. Odbor se prav lepo t. zahvali vsem za tako dobro fi->- nančno pomoč v preteklem in t- upamo da se bo še nadalje vsak a spomnil, da potreba bo velika v i- stari domovini in bo še nadalje >. daroval v ta dobri namen. n Za Odbor: n J os. Zore. ' t- o-- i. IZ MESTA SVETOVNE i- KONFERENCE n S an Francisco, Calif, i- Cenjeno uredništvo in čitate-Iji lista! a Zopet sem se namenila neko- - liko napisati, ker imam dovolj a prostega časa. Časi se spremi- - njajo, tako se tudi vreme tukaj d v našem mestu San Francisco, t- V aprilu smo imeli lepo toplo b vreme, še vroče solnce je pri-3 tiskalo, a sedaj ko to pišem, je 1 hladno. i Kakor vsi veste, dragi bralci, - da se tukaj velika konferenca i vrši, in je vseh vrst naroda iz a celega sveta orišlo. Tukaj so de- - legat je iz š.dt in štiridesetih držav. Ko tako po glavni ulici ho- l dim, pa srečam ljudi vseh mo- - gočih narofinosti, katerih nisem - še videla nikdar. To je pač ne- - kaj izrednega. Rada bi se tudi i Jaz pridružila temu velikemu - zborovanju, ali sami tisti gre j o, -jki dobijo zastonj pristopni li--1 stek. Pa ker nisem tako srečna, ■ i bom pa samo na radio poslu-l šala. Dragi čitatelji, ta mesec, ki , je Mariji posvečen, se otožno i počutim, ker bo 20. maja prva i obletnica smrti mojega sopro-s ga in našega dragega očeta, od-, kar smo ga spremili k počitku, t Blag mu naj bo spomin. Ker l nas je zapustil v najlepšem me- secu maju, mu želim, naj mu I nebeška Mati Marija izprosi sveti raj l Pozdrav vsem čitateljem lista in uredništvu. Agnes Markovich. -o- ANGLEŠKA NEVESTA Joliet, III. Lokalni angleški list v Great Falls, Montana, je priobčil ] daljši članek s sliko o mladi že- i ni Mrs. Joe Klemencic. To je soproga vnuka našega rojaka 1 Jožefa Klemenčiča, ki prebiva ] na Broadway v Jolietu. Njegov sin Joe se je bojeval v prvi sve- i tovni vojni in prebiva sedaj v Great Falls, Montana. Tega sin, ki mu je tudi ime Joe in je torej Joseph Klemenčič III., se pa bojuje v sedanji svetovni vojni. V Angliji si je Joe št. 3 izbral svojo življensko tovari-šico in se tam ž njo poročil. Prišla je že v Ameriko, v Montano na dom njegovih staršev, medtem ko mora njen soprog še nadalje biti z ameriško vojsko v Evropi. Ob njenem prihodu v Great Falls je omenjeni list med drugim pisal o nji takole: "Great Falls mi zelo ugaja, posebno sončna svetloba, in ko bi mogla, bi z njo napolnila steklenice in jih poslala mojim domačim v Anglijo." Tako se je izrazila živahna Mrs. Alma Klemenčič, žena Sgt. Joe Klemenčiča, prva britiška nevesta ameriškega vojaka v drugi svetovni vojni, ki je dospela v Great Falls, da bo imela tukaj dom. Prebiva s saržentovimi starši Mr. in Mrs. Joe M. Klemenčič, 2123 Eighth Avenue north. Pravi, da se Great Falls ne razlikuje dosti od njenega domačega mesta Macclesfield, Cheshire, samo hiše so tukaj lesene. Mrs. Klemenčič-pravi, da j so hiši v Angliji v pretežni večini zidane iz opeke. Doma je iz Gawsworth, macclefieldske-ga predmestja, to je 20 milj od mesta Manchester in 40 milj od mesta Liverpool. Predno je letos 25. februarja prišla v Ameriko, je trajalo celih 12 mesecev, da je bilo vse izposlovano med Zedinjenimi državami in Anglijo glede njenega potovanja in izselitve iz Anglije. Zelo pohvalno se je izrazila o Rdečem križu za pomoč, ki jo je nudil vsem 300 škotskim, angleškim in irskim ženam naših vojakov, ki šo prišle v Ameriko na isti ladji. Rdeči križ je-imel vse na skrbi, je vsako zapeljal na njen hotel, na železniško postajo ali kamor koli je hotela iti v New Yorku. "Vse so napravili za nas," pravi to bistrooko angleško dekle. Glede rezervacij na vlaku ji ni bilo treba skrbeti, ker je bila cela njena pot v Great Falls urejena, ko je bila še v Angliji. V New Yorku se ni počutila kot tujka, ker sta jo tam že čakali dve dekleti iz Manchestra, ki sta prišli v Ameriko še pred vojno, in sta ji razkazali New York. Mirno in na lahko govoreče angleško dekle je bilo presenečeno, da je v Ameriki mogoče dobiti toliko vsega, pred vsem j obleke, živeža, gasolina, časni- j kov in revij. Angleži imajo zadosti živeža in ne stradajo, vendar pa nima-jc na razpolago raznih živil, ki so jih imeli prej, nimajo impor-tiranega sadja, raznih kejkov, pravega^sladoleda, jajc, orehov itd. Masla in maščob sploh dobijo skrajno malo, slanine ravno tako. Pint mleka mora tam zadostovati za osebo za dva dni. O pomarančah in bananah pa sploh govora ni. Ker primanjkuje papirja, izhajajo še celo taki listi kakor Manchester Guardian in London Times samo na štirih straneh, in otroci ne dobijo nobenih šaljivih prilog. Revije se silno težko dobijo, ker jih tiskalo v skrajno omejenem številu izvodov.: Najtežje pa je radi obleke, ki je vsa na stroge odmerke in ' vsaka oseba mora dobro pre- ■ • . ! DOGODKI : med Slovenci po Najden in resen Chicago, 111. — Pvt. Joseph Fajfar Jr., sin Mr. in Mrs. Joseph Fajfar iz 1919 W. 22. PL, je bil pogrešan na bojišču v Belgiji od zadnjega Božiča naprej. Te dni so starši dobili obvestilo, da ga je ameriška vojska našla v nekem ujetniškem taborišču v Nemčiji in da se zdaj nahaja na poti domov. Zelo vesela novica za domače in celo naselbino! Zopet nesreča West Pullman, 111. — Naročnik tega lista Mr. Frank Gabriel se je ponesrečil pri delu prav hudo in je moral iti v bolnišnico, kjer ga bodo nekaj na roki operirali. Bog daj, da bi se kmalu vrnil zdrav domov. Moja opeklina gre na boljše. Roka mi ni še popolnoma zdrava, pa sem vseeno že šel na delo te dni. Bila je sreča, da se nisem bolj po obrazu opekel, kakor sem se, ker bi bil prav lahko ob oči prišel. — Martin Golobič. Napravite obračun! Chicago, 111. — Sedaj, ko se je priredba 29. aprila v korist stare domovine uspešno završi-la, prosim vse društvene tajnike in posameznike, na napravite obračun za vstopnice in oglase v najkrajšem času, ker mi drugače ni mogoče zaključiti računov. Ljudje bi radi vedeli, koliko bo preostanka. To-;raj ne zadržujte objavo računov. Poravnajte še danes. Pošljite na naslov Louis Zorko, tajnik, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Novo glasilo Chicago, 111. — Društvo Najsv. Imena pri sv. Štefanu je pred kratkim sklenilo izdajati svojim članom kratko mesečno glasilo. Ni ostalo samo pri sklepu. Dne 9. maja je izšla prva številka prvega letnika tega "Holy Name Bulletin" na dveh straneh pisemske velikosti in lično mimeografirana. Uvod je napisal Bill Kosmach, razna naznanila in poročila pa William Chemazar, Jos. J. Kobal in Father Jerome. "Easkay" (to mora biti Stan Kozek!) bo pri-občeval dovtipne prigodbice, ki mu jih nikoli ne zmanjka. V prvi številki ni bilo več prostora kakor za eno. Well, zdaj že nestrpno pričakujemo naslednjo številko! Prireditev šolske mladine . Chicago, HI. — V nedeljo 13. maja zvečer bodo posamezni razredi šentštefanske farne šole priredili v šolski dvorani jako lep program na čast našim materam. Častite šolske sestre že dolgo pridno vežbajo naše mlade za to priliko. Kdor hoče sedež, posebno kje v ospredju, ! mora priti zgodaj, ker je ob ta-jkih prireditvah dvorana kar naenkrat polna. Vstopnice so z davkom vred samo 50c, program pa se bo začel točno ob pol osmih (7:30) zvečer. Padel na Pacifiku Pittsburgh, Pa. — Družina Steve Radman je bila obveščena, da je padel v vojni z Japonci njen sin George, star 20 let. Pri vojakih je bil 'od lanskega januarja in padel je 24. okt. Poleg staršev zapušča brata. misliti, za kaj bo obrnila svoje, točke vsako leto. Mlada dva Klemenčičeva si nameravata ustanoviti svoj dom v Great Falls. Sgt. Klemenčič je bil pred vojno plumber, pa tudi znana osebnost v krajevnem športu. _____ Poročevalec. j r Petek, 11 maja 1945 " AMERIKANSKI SLOVENEC * *UDAR IZPOD NEBA Stran 5 ^ OZADJE SEDANJE VOJNE I - V Jalti, kakor zdaj v San Francisco so že razpravljali, kako naj se naloži Nemcem reparacije in s čim jih naj odplačujejo. In zdi se, da je z blagom iste vrednosti plačevanje reparacij najbolj zanesljiv, pa tudi nabolj varen način, da Nemci ne bodo oguljufali Zaveznikov pri plačevanju vojne odškodnine. Zavezniki zaključujejo z Nemci drugo vojaško vojno. V resnici pa je to neka tretja vojna. Prva vojna, ki je končala leta 1918, je bila tudi vojaška vojna, ki se je zaključila z našo zmago. Med letoma 1919 in 1939 pa je trajala zlasti med Združenimi državami in Nemčijo gospodarska vojna, in Nemci so storili vse kar so mogli, da so slabili našo go- j spodarsko fronto na vse mogoče načine. Nemci so sabotirali naš trg na mednarodnem trgu vsepovsod, kjerkoli so mogli. Nemci so to prefrigano izvajali, ker so plačevali od- 1 škodnino v raznem blagu, katero je Nemčijo stalo malo. Zraven so Nemci pospeševali inflacijo in s tem zadajali udarce mednarodni denarni zamenjavi. To so Nemci na- 1 daljevali tako dolgo, da je nemški valuta izgubila vso ve- 1 ljavo in ker Nemčija dobre valute sploh imela ni več, so 1 Zavezniki sprejemali za odplačila njeno blago. To pa je \ pospeševalo industrijski obrat v Nemčiji in bilo usodno t zlasti za nas Amerikance. Blago, ki smo ga sprejeli za odplačila za reparacije, je povzročalo pri nas doma nezaposle- 1 nost in depresijo. In v tej gospodarski tekmi smo zgubili borbo mi, oz. zguba je ostala nam. Nastale so razmere, ki so rodile Hitlerja, in ta je Nemčijo na novo oborožil. Nem- j ška zvijačnost je na tej fronti uspela, in znani Dr. Schacht* : nemški ekonomist, je vodil nemško gospodarsko vojno i mnogo bolje, kakor pa so vodili Hitlerjevi maršali sedanjo ] vojaško vojno. Da smo prišli do druge svetovne vojne, je j vzrok v tem, ker smo zgjibili vmesno gospodarsko vojno. j J To se lahko zopet ponovi, če ne bodo Zavezniki dovolj! J previdni in ne bodo zopet sprejemali za vojno odškodnino' ] nemške pipce in orgljice in drugo tako blago. Rusi so bili , v trgovanju z Nemci bolj previdni. Sprejemali so od Nem- s cev le v istih kakovostih v enaki vrednosti za enako vred-11 nost, in v trgovanju od leta 1922 pa do leta 1939 niso zgu-|1 bili v trgovanju z Nemci ne ene same kopejke. In bili so tu- [j di previdni, da niso Nemcem posodili nobene kopejke. Mi Amerikanci pa smo celo po Dawesovem in Yourigovem načrtu financirali nemška industrijska podjetja s privatnimi posojili. S tem smo dajali Nemcem priložnost, da so prišli do gospodarske in industrijske moči. Naj se kaj takega v našo škodo več ne ponovi. _ • * * _' i r RUSKO STALIŠČE UGANKA? - Brezdvomno je rusko stališče na mednarodni konferenci v San Francisco prava uganka. Angleži, Amerikanci in drugi nekako vedo za misli drug drugega. Za Ruse nihče ne ve, kaj mislijo, in to povzroča pri mnogih ne male skrbi. Prišli so sicer na konferenco, izražajo formalne pdždrave napram drugim, toda čisto točno, kaj imajo Rusi v rokavu,! pa le nihče ne ve. Neki trdijo, da je bil pokojni predsednik Roosevelt edini človek na svetu, ki je imel na Stalina nekaj vpliva, in da ga je Stalin upošteval. V Jalti so zborovali s tolmači Roosevelt, Stalin in Churchill. Stalin je v nekaterih točkah popustil, a mnogo ne. Značilno je, da je Stalin po konferenci sklenil z lublinsko poljsko vlado dvajsetletno pogodbo in jo slovesno podpisal. Slike so bile objavljene po vseh svetovnih listih, kako je Stalin podpisal tisto pogodbo. Za šalo je ni šel podpisovat. Kar Stalin podpiše, drži. Toda poročila so par tednov preje po jaltski konferenci pripovedovala, da so vsi trije pristali, da se bo v Poljski sestavila nova vlada iz vseh strank. Ako tako, čemu 1 pogodba s sedanjo lublinsko vlado. V tem koraku je za- ! gonetka. f ' ( S slovanskega stališča, ako gre pri tem kaj za slovan- ' ske interese, ne zamerimo Sovjetski Rusiji, če ta gleda, da i bodo njene obrobne dežele, pred vsem slovanske, imele take 1 vlade, ki bodo zveste in zanesljive Rusiji. Ako pa za to ne ! gre in bi šlo le za kak imperializem kakih ideologij, potem seveda dobi vsa stvar drugo lice in bo ob njej marsikdo dobil druge misli in delal o njej drugačnejšo sodbo. Ako v Rusiji odloča le Stalin in velja za Rusijo le kar reče in izjavi Stalin, potem je dvomljivo in je težko pričakovati, da se bo Stalin umaknil nazaj od svojega podpisa pogodbe z lublinsko vlado. Ali, če je podpisal pogodbo prijateljstva, katere vsebina svetu še ni čisto prav znana in ne bo preje, dokler ne bo prišla kaka koalicijska vlada za Poljsko, in bo zahteval, naj nova vlada pogodbo odobri v imenu Poljske, predno jo bo on priznal. Nekaj podobnega mora biti za tem ravnanjem. V obče pa je vse to ravnanje le neko zavarovanje proti politiki zapadnih držav, ki rusko sodelovanje proti Nemčiji odobravajo in bi zraven tudi rade, da bi bila Rusija malo bolj "demokratična", da bi smele tudi čez njen plot pogledati, kaj se godi za njenim plotom, kar pa Rusija skoro v vseh slučajih strogo odklanja. To jo pa seveda dela skrivnostno, vsaka skrivnost pa ustvarja nezaupanje. Vojska je kakor ogenj, lahko jo je začeti, skončati pa jo ni tako lahko. To vedo zdaj tudi Nemci. Oblaki dima se valijo navzgor iz razvalin japonskih naprav, ko ameriiki zrakoplovi iz ladij letalonosilk 'mehčajo" otok Okinawa pred invazijo. Ko bo ta otok zavzet, bodo ameriške sile samo 320 milj daleč od prave Japonske. TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN ŠTETA MOVE OVIRE V VPRAŠANJU POLJSKE San Francisco, Calif, -t- Konjem zadnjega ttfdna sta držav-ni tajnik Stettinius in angleški zunanji minister Eden izsilila iz komisarja Molotova, da je ta povedal, da je bilo 16 poljskih političnih voditeljev, ki so pri-?li v marcu v Varšavo aretiranih radi . rajnih nasprotovanj proti Sovjetski Rusiji. To pa je povzročilo zdaj nepremostljive ovire, ker to so bili voditelji, ki so hoteli vstopiti v novo koalicijsko vlado Poljske. Zadeva je tako resna, da je nadaljno pogajanje glede Poljske začasno ustavljeno. -o- PREDSEDNIKOVA MIZA Temno rdečo mahagonijevo pisalno mizo, ki stoji sedaj v predsednikovi pisarni, tam kjer je prej stala Rooseveltova z raznimi spomiiiškitni drobnarijami obložena pisalna miza, je najprej rabil Theodore Roosevelt. Rabili so jo tudi predsedniki T£ft, Wilson, Harding, Coolidge, nekaj časa pa tudi Herbert Hoover. Ko jo je Mr. Hoover dal spraviti iz predsedniške pisarne, so jo rabili po raznih drugih uradih v Beli hiši. Predsednik Truman je ponudil Rooseveltovo mizo in vse spominke na nji Mrs. Roosevelt. Postavili jo bodo v Rooseveltovo knjižnico v Hyde Parku. -o- ŽIVEŽ 12 ZRAKA Da ne bi Holandci ali Nizozemci pomrli od gladu, je general Eisenhower po radiu povedal 4,500,000 ljudem v zasedeni Nizozemski in nemški posadki tam (še predijo je prišlo do podaje), da jim bodo nizko leteči zavezniški bombniki spuščali živež na tla. Nemce je posvaril, da bo vsak Nemec, ki bi streljal na te dobrodelne bombnike ali pa skušal Nizozemcem odvzeti poslano hrano, kaznovan ob koncu vojne. Nizozemci so bili tudi poučeni, naj organi- zirajo skupine, ki bodo pazile, kdaj bo prišla kakšna pošilja-tev, in naj živež razdelijo pošteno. -o- MEDNARODNI NESPORAZUM Osvobojeni ameriški vojni u-jetniki so v Odesi poslušali na koncertu neko mlado rusko deklico, ki jim je pela. Potem so pa začeli žvižgati in ropotati po tleh z nogami. Vsa prepade-na je pevka vprašala: "Kaj sem tako slabo pela?" Sirota ni vedela, da ameriška armada na ta način izraža svoje najvišje priznanje. Povedali so ji, da to pomeni ne samo, da je Ameri-kancem njeno petje zelo ugajalo r ampak bi tudi radi, da bi še kaj zapela. Tedaj se je pa spet vsa srečna nasmehnila. -o- STRELJA, DA DOBI MESO "Te babe so znorele," se je jezil Clarence L. Weasel, mesar v Belleville, Mo., ko je pripovedoval policiji, kako ga je neka ženska s samokresom v roki prisilila, da ji je prodal meso za govejo pečenko. "Pa vam povem, da bo odslej še več tega," je dodal iz svojega globokega prepričanja. Ženska je baje prišla v mesnico, kjer je čakalo že vse polno drugih. Za steklom je videla tisti kos govedine. Bil je edini kos in ženska je rekla, da ga hoče imeti., "Povedal sem ji," je rekel mesar, da je tisti kos spravljen za nekoga drugega. "To me čisto nič ne briga," je odvrnila žena; "jaz bi ga rada in ga tudi bom dobila." V tem trenutku je namerila nanj samokres. Mesar se ni hotel prepirati, ampak ji je hitro zavil tisti kos mesa. Rekel je, da stane $2. Žena je položila na mizo pest odmerjal-nih točk in $2.04 ter takoj od-drdrala v obrabljenem avtomobilu, kjer jo je čakalo pet moških. Policija ima malo upanja, da bi kdaj našla tisti avtomobil, še manj pa, da bi kdaj dobila tisto meso. Mesar sam pa pravi, VELIKI TOPOVI da 5e vedno ne ve, ali je napra* vil dobiček ali izgubo na tistem meau, ker je bil tako vznemirjen, ko ga je deval na tehtnico, da aploh ni videl, koliko je tehtnica pokazala. -o- VELIKA KROGLA V HRBTU Da je ta vojak — njegovega imena ne povedo—ušel smrti, je bil pravi čudež. Treba je bilo skrajno tenkočutne operacije, da mu vzeli iz hrbta še neraz-nešeno japonsko možnarsko kroglo. Zgodilo se je na otoku Okinawa. Operacijo je izvršil Capt. Sidney Cohn iz Bronx, N. Y. Krogla je bila tri funte težka in dva in pol inča debela ter je gledala spredaj iz vojakovega želodca, njene plavuti pa so bile zagozdene v vojakovem hrbtu. Tisti, ki so ga prinesli v bolnišnico, so raznali ž njim, kakor bi bil ves napravljen iz di-namita. Zdravniki so hitro dobili zvezo z izvedencem, kako je treba ravnati z bombami, poročnikom Richardom Greenma-nom iz Philadelphije, Pa. Ta je poučil zdravnika Cohna, kako je treba ravnati a kroglo, da se ne bo užgala, in tedaj ae je operacija začela. V desetih minutah je bila krbgla odstranjena, vzelo je pa še celo uro in 40 minut, predno je bila operacija končana. Leva obist ali ledvica je bila uničena in jo je bilo treba odrezati. Tri posode cele kr-, vi je bilo treba dati vojaku, ki je sedaj že iz bolnišnice v čisto dobrem stanju in noče, da bi se razvedelo za njegovo ime. o ' • NE MARA TEME V Kansas. City ima Cyriel Provyn, oskrbnik mestne farme, pod svojim nadzorstvom neko mulo, ki ni samo trmasta, ampak tudi prav odločno ne mara teme. Pap za dnem je omenjeni oskrbnik okregal svoje delavce,-zakaj zvečer ne ugasnejo luči v hlevu. 'Vsako pot so zatrjevali, da'so luč ugaa-nili, predno so odšli. Oskrbnik je hotel priti stvari do dna, pa ZBIRANJE INFORMACIJ O NOVEJŠIH NASELJENCIH Poseben odbor, ki zbira po- i iatke o novejših naseljencih iz i Evrope, je pričel razpošiljati i vprašalne pole takim priseljen- 1 cem, da tako izve od njih samih i kakšne sposobnosti in zmožno- 1 sti ter skušnje posedujejo in v koliko jih vse to usposablja za ] vživetje v ameriški način živ- ] ljenja. Odbor meni, da bodo ti ] podatki, ko bodo zbrani sku- ] paj, veliko pripomogli k bolj- \ šemu razumevanju naših naj- 1 novejših naseljencev, obenem 3 pa bo formulacija naše povojne 1 naseljeniške ureditve veliko i lažja ako bo temeljila na goto- ] vih dejstvih, ki jih bodo nudili : ti podatki. V zbiranju podat- i kov sodeluje pet velikih organizacij za pomoč beguncem, in sicer: Ameriški krščanski od-odjbor za begunce, Narodna^organizacija za pomoč beguncem; Odbor ameriških prijateljev; Katoliški odbor za begunce in Ameriški odbor za oskrbo evropskih otrok. Vse te organizacije so prepričane* da bodo zbrani podatki pobili marsikatero napačno mnenje in lažne govorice, ki ae jih širi po Ameriki o teh naših najnovejših priseljencih. Vprašalne pole so bile poslane že kakim 60,000 osebam. Mnogi so pole žel vrnili, toda omenjene organizacije bi želele, da so vrnjene čimprej vse razposlane pole. Vsi oni torej, ki so prejeli vprašalne pole, so naproseni, da jih izpolnijo in nemudoma vrnejo, ako tega že niso storili. Ako pa kateri od novejših naseljencev, ki to čita, se je neki večer skril v hlevu. Zadnji delavec je odšel in ugasnil luč za seboj. Tedaj pa je vstala mula, šla na kraj, kjer je bila žarnica, ter z gobcem ulovila in potegnila od stropa visečo vrvico in tako prižgala luč, nakar je šla spet mirno nazaj na svoje mesto. -o- NENAVADNA DEJSTVA Gartrožne popke so imeli navado jesti pred kosilom v zgodnji Britaniji, da bi imeli boljši tek. * Več kot 40 odstotkov vseh zdravnikov v Zedinjenih državah služi pri oboroženih silah. • Povprečna človeška čeljust lahko vgrizne z močjo 171 funtov. \ e Domačinske poglavarje na otoku Borneo pokopljejo njihovi rodovi v majhnih hišicah na drevesih, kadar umrejo. * Ameriška mornarica uporablja preiskovalne luči, ki so tako močne, da lahko ustrelijo svetlobni žarek skozi 23 milj popolnoma Črne teme. -o- DAL SI JE TETOVIRATI NAP 13 John Brown pride za nekaj dni v Pariz. Kljub ogromnemu milijardnemu premoženju se peš sprehaja po pariških ulicah. Lepega dne ga pa neki avto podre. Onesvestil se in prepeljejo ga v bližnjo bolnišnico. Spričo bogataševih draguljev in papirjev se neki kirurg takoj odloči, da poizkusi z "majhno operacijo", da bi bogataš dalj časa ostal v Parizu. Američan je še zmerom v nezavesti, ko ga prepeljejo v operacijsko dvorani i* pripravijo vse potrebno za operacijo. Kirurg pa ob vstopu v dvorano zagleda na moč začudene asistente. Približa se bolniku in vidi na trebuhu tetovirane besede: "Ne operirajte mi še enkrat vnetega slepiča. Že trikrat so me operirali in nimam name na plačati četrte operacije." prejel omenjene vprašalne >le,\ naj ae obrne na naslov: ommittees for the Study of ecent Immigration from Eu-►pe, 139 Centre St., New York I, N. Y. Uvoden pregled podatkov, i so že na roki, daje nekaj za-imivih dejatev glede novejših riseljencev. Tako kaže, da so recej proporčno porazdeljeni o vsej deželi ter da jih je že iliko število, ki so postali te-om svojega kratkega bivanja tej deželi državljani. Precej-»n odstotek priseljencev zad-jih let služi v ameriški vojni li. In pretežna večina teh pri-iljencev, ki so prišli v Ameri- 0 tekom zadnjih nekaj le^ namerava ostati za stalno v Zed. ržavah. — Zgoraj omenjeni 'dbor zbira tudi podatke o aznih industrijskih in drugih odvzetjih teh novejših prise-encev. Dalje želi Odbor dobiti olikor mogoče informacij gle-e raznih učenjakov, znanstve-ikov, zdravnikov, godbenikov 1 drugih profesijonalcev, ki ripadajo skupinam naseljen-ev zadnjih let. Sodelovanje teh o pripomoglo k popolnejšemu estavu podatkov o doprinosu eh jskupin ter o njih uspehih. Zgoraj navedenemu Odboru ačeljuje Dr. Alvin Johnson, iirektor Nove šole za socialna aziskovanja. Sodeluje tudi Dr. laurice R. Davie, načelnik od-lelka za sociologijo na Yale iniverzi. Dr. Davie si je vzel le- 0 dni dopusta, da bo mogel po-nagati pri sestavi podatkov o >riseljencih zadnjih let. F.L.I.S.—Common Council* Turist: Kaj pravite, nataka-ica, ali bo jutri lepo vreme? Natakarica: Morate vpraša- 1 gospodinjo, jaz sem šele tri nesece tu. 0 i ■F 1 t'^^^bv' ^^^K^M ^m - M * ' f Čemu Trpeti VSLED zapeke Ako M vas drži zapeka In vas dela mirerne, nervozne in is reda in če trpite vsled glavobola, smrdljivega diha, želodčne neredno sti, neprebav-nost, izguba spanca, pomanjkanja ape-tita ter se čutite v želodcu za bas a ni vsled plina in zaostalosti—tedaj vzemite Dr. Petersovo dolgo pr«izknšeni Hoboko. To je več kot navadna odvajalna — je zdravilna tonika — j« zmes 18 naravnih koreninic, zelišč in cvetja. Hoboko pripravi zamazana čreva k delo, pomaga prijazno in gladko odvajanje zabasanih ostankov; odžene plin zapeke in povrne želodcu prijazno gorkoto. Uživajte ga na* tanko kot je pred pisano I^B na omotu. Ako želite yr>JU ponovno uživati veselje, ^^f i J odpravo zapr* Am^U tniske neredno« yuC^DJVk -sti in ponovno udobnost ti* II Sega želodca ob // istem času — to- // daj si nabavite //^^SJp// Hoboko še da- //. nes. // Ako ne morete kupiti tega v vail som I čini, pilit« po Spoznajte Hoboko" ponudbo in dobili boste—. nameček ^—co Djg. PETER'S Lteiy* OLEJ liNI-MENTA — antiaepienhitro pomaga proti bolečinam revmatizma in nevrafglja. hrbtnim miSi&fan bolečinam, za okorele in bolna milice—izključen]« in izvinjeno« ti. DR. PETER'S MAGOIjO — alkaline pomaga nekaterim začasnim neredom v želodca kot kUlinska neprabavaoat In pekoči ca area. i rjps^u^s^bM ii I Ponudb«" Kupon — Sedaj j II □ PrUoieno J# $1.4». PoDm. ml J postala« prosto II oz. Hoboko I I d zastonj 604 vrednosti vsakega I j □ C. O. D. (Stro&d dodani). '*" n hti~»»i 11 i mm J J MU usd.. j.tt. ila še nikdar. Ce dobite" Podgornikovi to 1 pismo v roke, prosim, da čim, več napišete tudi o sebi, ker smo Vas imeli ta leta mnogo v mislih in Miri se je često sanjalo o Poldici, pa bo zelo vesela, če ji bom o Vas lahko kaj povedal. Miraj izgleda, je te dni z otroci odpeljana z avionom (zrakoplovom) iz Metlike v Zader na morju, tako da je s tem prišla za tfonto, kar me ve- t. seli, ker sem bil tu stalno v h strahu, kaj bo z družino v Me- ! tliki, ki je še med dvema fron- j I tama. ( Prisrčne pozdrave od mene,! j žene Mire in otrok. Ivan Klemenčič, -o- Gost: Slišite — krčmar — vi« tem pivu plava muha. Krčmar: Verjamem — jaz ; bi tudi rad plaval v tein pivu, j tako je dobro.- MOTHERS' "WEEK" IN CHICAGO This week is Mothers' Week in Chicago flower shops. It used to be celebrated on a single day, Mothers' Day, which falls Sunday, May 13, but this year a phenominal surge of flower orders from military outposts all over the fighting world has changed the picture —the florists will need the entire week to produce and deliver all the flowers and plants which are being ordered by civilians and sons and husbands in military service, according to the Alljed Florists' Association, and they must prepare | ahead for a late-hour deluge ! of orders placed locally or sent by telegraph from soldiers in American camps. There is certain to be a shortage of some flower varieties, particularly of carnations, but one thing is certain. Men in the armed forces who send flowers to mother by letter, cable or telegram will have their orders filled. "Servicemen first" is the slogan for Mothers' Week, May 7th to 13th. Civilians, as well as servicemen, will remember mother with flowers, and they are assured of all the varieties that ever were available for the oo casion. Civilians will be asked to accept delivery of blooming plants early in Mothers' Week! This, too, is a war measure in4 spired by delivery regulation. The popular plants are potted rose bushes, hydrangeas and an interesting collection of spring plants—among them, i geraniums and petunias, which mother can later set out in the garden. -o- ČITATELJI "A. S." POZOR! Trikrylova Department trgovina v Chicagi na 2110-14 W. Cermak Ready opozarja vse či-tatelje na svoj oglas, ki ga ob-' javlja na 5 strani te številke. Trikrylova trgovina je v vaši naselbini, blizu vas*in je založena z vsem potrebnim, da Vam postreže za Materin dan z primernimi darili, ki jih boste potrebovali za ta dan. Pridite in oglejte si naše zaloge in izbiro. Se priporočamo! DR. H. M- LANCASTER l[ Dentist j || 2159 West Cermak Road || (ogel Leavitt St) CHICAGO, ILL. Telefon Canal 3817 PRODAM 3-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe; centralna kurjava. Nahaja se na Harding Ave. in 22 cesti. Cena je $9,000; I 2-stanovanjsko zidano hišo po 5-6 sob; centralna kurjava; najemnina $110 na mesec. Nahaja se na 24. cesti in Lawn: dale Ave. Cena je $12,700; 3-stanovanjsko zidano hišo; centralna kurjava; najemnina $140 na mesec. Nahaja se na Millard Ave. Cena je $9,950; Za pojasnila se obrnite na ANTON JORDAN 3741 W. 26th Street, Chicago, 111. Telefon Lawndale 2000. POSOJILA NA PRVE VKNJIŽBE na hiše, ki jih prenavljate, ali na refinanciranja. — Zmerne obresti K O R U N A Savings and Loan Association 2832 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Rockwell 0538 POSLVSAJTE jugoslovanski radio program, id se oddaja vs&o nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES t ChicagL — —--- »i h J. M. Trunk [ - ■ r-- 1 TEDENSKI KOLEDAR 13. Nedelja — 6. po Veliki noci 14. Ponedeljek — Bonifacij 15. Torek — Izidor 16. Sreda — Janez Nepomuk 17. Četrtek — Paškal 18. Petek — Teodot, mučenec 19. Sobota — Sv. Ivon, spoz. — vigilije ŠESTA NEDELJA PO VELIKI NOCl "Kdor življenje svoje najde, I izgubil ga bo, in kdor življenje svoj« izgubi zavolje mene, našel ga bo" (Mat. 10, 39). Svet potrebuje dandanes dobrih, plemenitih, širokogrudnih ljudi. Ako je Zveličar toliko dosegel, ko je imel le dvanajstico na razpolago, koliko bi dosegel, ko bi imel na razpolago mnogokrat tako število. Vsak lahko nekaj naloži tu za večnost, zbere zaklad za onstran. Sv. Dijo-nizij meni: "Najvišje vseh božjih del je, ako kdo sodeluje na rešitvi duš." Nedeljska molitev je ena izmed najboljših, ker cerkev prosi, da bi naša volja bila obrnjena na Boga. Našo voljo, kar pomeni, našo dobro voljo hoče Bog od nas, in če to storimo, ne vršimo samole nekaj njemu dopadljivega, temveč nekaj, kar nam prinese njegov blagoslov. Pred vsem hoče Bog, da rešimo svojo lastno dušo, z ozirom na druge pa Bog želi, da delujemo tudi na rešitvi njih duš. Goreč katoličan ne skuša le, da usmeri svojo voljo po volji božji, prizadeva si tudi, da spravi drugih duše v sklad z voljo božjo. To stremi doseči v prvi vrsti s svojimi molitvami, potem z dobrim vzgledom in končno z vsakim sodelovanjem, ki se mu nu&i v praktičnem življenju in obljubuje biti uspešno. Pravi in prvotni apostoli so btfli le sodelavci, katere je izvolil Zveličar sam. Apostolsko delo pa s temi ni bilo skončano, in ker gre delo naprej, in bo trajalo do konca dni, morajo •-biti naprej še drugi apostoli in bodo morali biti do konca. V prenesenem pomenu vsaj, lahko vsak more postati apostol, in trdim še več, vsak mora postati in lahko postane tak apostol. Nihče ni izvzet, da bi ne mogel v njegovem srcu goreti trojni ogenj svete gorečnosti: najprej naj bi vsak bil mož globoke molitve in notranje duše vn osti, ki ga ohrani v vseh zmešnjavah življenja mirnega in trdnega v J5ogu. Potem naj bi vsak dajal najboljši vzgled drugim brez ozira na koga, vršeč svoje dolžnosti, in končno naj bi bil pogumen in brez strahu, ker dela v službi nepremagljivega Boga. Bodi — apostol! j ŽENSKE POTREBUJEMO SPLOŠNO PISARNIŠKO DELO POMOČ PRI MIZI IN V KUHINJI PREGLEDOVANJE 2lVlL DNEVNO ali NOČNO DELO Dobri delovni pogoji — od WLB potrjena Lestvica za plače in napredovanje DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC. 2100 SO. 52nd AVENUE, CICERO, ILLINOIS Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1925 So. 52nd Avenue 8 A. M. do 6 P. ML f^ | J ZDRAVNIK in KIRURG ( y Stanuje in ordinira na: ( 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois | \ od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob / nedeljah po dogovoru. / Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 ( PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI ■■j LOUIS J. ZEFRAN j 1941W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najbolj« avtomobili m pograbo. krsto in Uniloranja^-Mrtraika kapaU na razpolago brazplažno.—CEHE ZMERNE. OGLASI V "AMER. SLOVENCU" IMAJO VEimO lJSPEH. Piteb n. pj&jft ms '■ v,'* . * » »• . ■ mmj&m striae* 'l - v. ■ i ,;V fetrah I " w ^ ^ ^ ^ ^ »^SWBgg^^^iS^^« ^ m n ** I j Družba ^^sv. Dnžne 1 (THE HOLY FAMILY SOCIETY^ Ustanovljena 29. novembra 1814. * ▼ Zedlnjenih Državah C-J.^ L|' i Tli Inkorp. ▼ dri. Illinois , Sovama Amerike OCUIX JUlItt, 111. 14t maja ms > NaSe geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: 1 Častni predsednik: GEORGE STONICH, 403 Mason Ave., Joliet, 111 ^ ► Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, Illinois ' i ■ 1. podpredsednik: STEVE J. KOŠAR, 6951 W. Oakdale Ave., < Chicago 34, Illinois. , 2. podpredsednik: KATHRINE BAYUK, 528 Lafayette St, Ottawa, HL | Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime Street, Joliet, Illinois Zapisnikar: JOHN NEMANICH, 650 N. Hickory St, Joliet HL ' Blagajnik: JOSEPH KLEPEC, 903 Woodruf Rd., Joliet, 111. Duh. vodja: REV. MATTHEW KEBE, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. 1 Vrh. zdravnik: JOSEPH A. Z ALAR, 351 N. Chicago St, Joliet ELL J NADZORNI ODBOR: t ANDREW GLAVACH, 1748. W. 21st St, Chicago, I1L JOSEPH L. DRASLER, 1318 Adams St, North Chicago, Illinois JOSEPH JERMAN, 20 W. Jackson St, Joliet HL POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVTCH, 39 Winchell St, Sharpsburg, Pa. MARY KOVAČIČ, 2456 So. Avers Ave., Chicago, HL ! JOHN DENŠA, 2730 Arthington Ave., Chicago, I1L Predsednik Atletičnega odseka: GABRIEL DRASLER, 519 — 10th St, Waukegan, I1L 1 URADNO GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. Cermak Rd., Chicago, BI Do 1. j an. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in ' njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter dru- -» gih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. < ■ Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z i , ne manj kot 8 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16: leta. Zavaruje se za $250.00,''$500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni ' ' certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment-Life in Twenty Year ' i Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako < ' . leto viša. , ^ Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolni- , ško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. 1 Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experi- ' ' ence tabeli. < DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). i ' Uradni jezik je slovenski in anglosfrj, « Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno I ; ► sredo! ( Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno J j j | ustmeno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime BL, Joliet, 111. '........ ! '-•MM«MmMM«MMMMMM*M*MMI*< S • : Dopisi lokalniti j društev ? i MMNMMIltmSMSMSMMMHMMSSn DRUŠTVO SV. DRUŽINE ST. 11 DSD Pittsburgh, Pa. Članstvu našega društva, zlasti onim, ki niso bili navzoči na naši minuli seji 8. aprila, naznanjam, da je bilo sklenjeno povabiti vse one, ki niso bili prisotni na aprilovi seji, da se prav gotovo udeleže prihodnje mesečne seje, ki bo v nedeljo 13. maja. Začetek točno ob pol desetih (9:30) dopoldne. Imamo rešiti več zadev: in je potrebno, da vse članstvo razmo-triva o njih, da ne bo pozneje kakšnega prigovora.- Obenem ste naprošeni, da pridobite kaj novih članov in članic za naše društvo in DSD, da nas bo večje število pri društvu. Predvsem j pa bo to v slučaju smrti in bolezni v veliko pomoč članom in Članicam, oziroma njih dedičem. Dne 14. aprila smo izgubili dobro Članico Jn soustanoviteljico društva, sosestro Katarino Flajnik. Pokojna zapušča žalujočega teoproga Johna, ki je bil zvest tajnik našega društva med leti 1926 in 1930, in šest •sinov ter eno hčer. Blaga pokojna naj počiva v miru. Sorodnikom naše občuteno sožalje. Vse članstvo pozdravlja Tajnik. -o- DOGODKI iz slovenskih naselbin Pobiranje ponosen« obleke Chicago, 111. — Chicaški župan Edward J. Kelly, generalni predsednik aja Chicago-United National Clothing Collection, je odredil, da bo to soboto (12. maja) pobiralni dan za darovano staro obleko, obučo in po- steljino. Ob devetih zjutraj bodo začeli truki pobirati po mestu, kar bodo ljudje nastavili ob ulicah. Župan pravi, da se mora v Chicagi nabrati vsaj še nadaljnih pet milijonov funtov tega blaga v pomoč ubogim prek morja. Padel ▼ Italiji Iron wood, Mich. — Na boji- i šču v Italiji je padel 23. febr. Sgt. John Rupnik, sin družine Anton Rupnik, star 32 let. V armadi je bil od aprila 1943 in v Italiji od lanskega avgusta. -o- MEHZASMHI I Eksekutor Martin Pečatar je izvrsten mož in ima le eno napako, da hudo jeclja. Nekega dne ga obišče njegov tovariš, sodni sluga Anton Rubeža ni k in ostrini videč, da ima Pe- i čatar lepo papigo. Rubežnik: Kaj — papagaja imaš? Kaj pa boš ž njim? Pečatar: Gogogo — govori-riririti gagaga-učičičičim... Gospod Miško pridrvi ves poten in zasopel na kolodvor, 1 ravno ko je vlak odšel. Portir mu zakliče dobrodušno: Le počasi — tudi počasi boste vlak zamudili. _ Katehet (v dekliški šoli): Gospodična Olga — kaj veže ljudi in jih drži pokonci v vseh bojih življenja? Olga: Modre. Študentka: 2e več let imam svoj dnevnik in zapišem vanj vse, kar je vredno da si zapomnim. Ali spisujete vi tudi dnev-nik? Student: Ne! Kar je treba, da si zapomnim, to si vse, zapise ^natakar. V * OGLAŠAJTE V "AMER. ) SLOVENCU"! IDEALNI DAROV IBBIiHiBIISBIKBIIBiBIBSBSiBSISBBiBSBB za Matemi dan j TRIKRYLOVA DEPARTMENT TRGOVINA JE PRIPRAVLJENA Z VELIKO IZBIRO ZA DARILA. PRIDITE, DA SI JIH IZBERETE. i-1 :: Boys' and Girls' , M**K S NOTHING IS TOO GOOD... Sjj HAtttirtnw jjj I FOB MOTHER! p&SiU lfc?; (J^^lMflV I I ^ Prove to Her That She Really Is Your Favorite "Girl Friend" | !! fflgT^ / \ \ I ! jlfcSB By Presenting Her with One of These S j! - i| V Jf flL I I ^^ —^ H :! LADIES* HAIRCUTTING ;; \ MK Gorgeous Dresses ^\ ^ ^jM^^^jf I f^^^V^ That We Feature for This Event at B t J Mother Will Adore These ' I ^ ^ ^^^^ I GORGEOUS SLIPS S ^rfflX^ SIZES12to20and38to44 S V Rayon Satin or Crepe E g§A We searched far and wide to make sure we have the | JB L ad t t d. w u | jj^jjl/Wk very smartest styles and materials obtainable. B SU#* 1 feljffil^M Special Feature for Mother's Day! fP^^ S £ ^^SS i flp® YOUTHFUL LOOKING Bullt-Up Shoulder Style \ g . fTlfc M J^^SShjh^JSB flB LlHH f V ^BUHBmi B_„J_|_#|, CJ IPC I Mm H I tcve/y, Glamorous Broadclott. JUTS 5 jn^pr Sizes 46 to 52 PERMANENT 1?443 spm colors. ^ m ^^ ^^ ^^NSk 4*— tfl Rv (M ■ m JhH 12 te M. h98 ) Stylish Tub Fast W ^^^^^^^ * Thrill Mother With These | | WASH DRESSES | ^^^^^^ pit i pgp niTPCPC \ t^vw^vws^vNi^M^w^ na ^e Afi h vjj OFIAnl rUnOLO g Extra Large nk^ki J | Good Looking, Comfortable S CHEHnj£ ROBE^Esft 1 SLIPPERS Specially priced at W Jg ffik Made of fine quality prints in sedate g " j^" tWI WrTave ^ A A 1 M S -flBB MRS. «d »^active patterns. Styled and || p^p^d? 1 «ge selectioTof all styllJ [Q r ' trimmed to give that younger ap- n and types o! slippers tor Mother's Day < ^^ ^^ SWMSwKfl pearance. Come early ... they'll go W in price rangy from 20% Excise Tax will be Added S fixBBSBilll fast at this low price. H ^ __ _ _ to Ih. Abor. Pricw. tO $2.98 tti^^itnn wear and one that will gite forced sole, heel and toes. A hose f '^^^KSJH^KSSSmH^^^^^^B l»v ^J ff HI ^n^B^t^m j ^ 27 I I- ■ \1 \ this event Pair ______ligl—Pair f I I M ¥ | I i i \\ I!i \Vl Uz\ m^k . MATERNI DAN V NEDELJO 13. MAJA Spomnite se vaše matere ^ - k s darom! ^V^V • i 1 Stran 6' AMERIKA WSK1 SLOVENEC . Petek, 11. .maja lft45 Dušica - Rožamarija >— Agnes Giinther Mar mislite, da more sploh zapreti nebeška vrata pred kakšno hrepenečo dušo? Da zahtevate kakšno posebno zaobljubo ali kakšno izredno mišljenje? — kako more človek doumeti božje najgloblje tajne! Mar ne obstoji upanje, dokler še človek živi, da se nekega dne dvigne in kot izgubljeni sin vrne k svojemu očetu? In celo tedaj, kadar je kak človek po našem mnenju izgubljen, ali vemo, kako ga presoja Bog?" Rožamarija dvigne zdaj svoj obraz, na katerem še drhte solze. Toda njene oči se svetijo v tajinstvenem ognju. Brž prime za roko svojega učitelja ter reče: "Jaz hočem biti birmana. Gotovo se bom naučila še vedno bolj ljubiti! In če Bog vse tako dobro razume . . . Hvala vam, najiskre-nejša hvala!" "Rožamarija, ako ostanete stanovitni, boste po božji volji postali blagoslov za to hišo!" In že stopa gospod pridigar s svojimi dolgimi, hitrimi koraki proti durim. Pa Rožamarija steče za njim in vzklikne: "Oh, vi ne veste, kako trmast otrok sem jazj" "In upam, da ostanete še v naprej v pomembnih zadevah !*r S temi besedami odide. Toda, ko je prehodil princesni hodnik, se mu ni nič mudilo. Ustavil se je pri enem izmed stebrov, ki nosijo kamnite galerije. - Zrl je dol na dvorišče, kjer so se nekoč vršili viteški turnirji. V tlaku, med kamenjem, je rastla zelena trava. Pod nebom so-se podili oblaki. Zdaj je po tem kamenju zlato zasijalo, zdaj dozdeva se, kot bi se pogovarjal s temi stebri, kot bi jih vpraševal : "Je li že kdaj utripalo v teh prostorih tako odlično srce? Ali ste morda radi tega še vedno tu, ker so se takšna srca svoj čas tu rodila?" — Pod portalom pozdravi Rožamarija ob povratku svoje starše. Ima rdeča ličeca in • se počuti zelo srečno. Celo svojo mamo objame tako prisrčno, da je kneginja vsa presenečena. "Moj Bog, kako prisrčno, Rožamarija! Tega vobče nisem vajena I"'- Proti vsemu pričakovanju je kneginja zelo milostna in prav nič ne ugovarja, ko govore o birmski svečanosti. Rožamarija sme pokloniti vsem sobirmankam majhen zlat medaljon ob zlati verižici s svojim imenom. K slavnostnemu obedu hočejo povabiti le gospoda samostanskega pridigarja in grofa Thorsteina. Ta bo itak vse poletje odsoten, zato je to zanj nekako _gloVo. O vsem tem se razgovarjajo pri obedu. — Kar vzame kneginja iz kristalne vaze vrtnico ter jo položi na izrezo svoje obleke. Rožamarija zabledi in njene ustnice zadrhte. Kneginja je to opazila, se je nasmehnila ter pritrdila cvetko na svoje čipke. Zdaj začne modrovati: "Razvalinski grof v Parizu! Mar si morete to sploh misliti? No, jaz mu privoščim, saj je toliko časa samotaril in životaril v tej gozdni pokrajini! Rada bi ga videla, kako se po Parizu zabava. Cemu gubančiš čelo, Frid? Misliš morda, da bi ne bilo dostojno ga pri njegovi zabavi opazovati? Moj Bog, saj mu privoščim. U-metnik je vendarle in je dovolj dolgo živel kot svetnik na stebru!" Rožamarija znova zardi. Nekaj v maminem govoru jo je ozlovoljilo. Zato brž odgovori: "Harro gre v Pariz, ker potrebuje modelov in tako lepih ljudi pri nas ni najti!" Kneginja se zvonko nasmeje ter^reče: x "Oh, teh mu v Parizu ne bo manjkalo!" "Pusti vendar-to, ti vznemirjaš otroka," reče knez ter nadaljuje: ^ . "Pripoveduj mi nekaj o cerkveni sobi, Rožamarija! Ali si smela polagati v peč?" "Ne, papa! Tega bi gotdvo ne bila zadela." _ : _ ___________ Dušica hoče pripovedovati, toda ne gre ji prav. Ko knez opazi, da se je prijetno razpoloženje razblinilo, vstane od mize. — Kako hitro minevaj odnevi! Harro v zadnjem času sploh ni več prihajal v Brau-neck. Ne poslavlja se rad! Knezovo povabilo k birmski slovesnosti Rožamarije je sprejel in gospa Hardenstein je dobila od njega sledeče pismo: # "Da me boste ugodno ocenili, hočem priti celo v cerkev, čeprav n^i je vse to dokaj neprijetno. Za druge otroke naj bi že vse to veljalo, da očito odgovarjajo in obljubljajo nekaj, česar ne mislijo izpolniti niti izpolniti ne morejo, ker so še premladi, da bi že mogli odločevati o lastni osebi. — Toda dušica! Ta preveč razmišlja in to nikdar ni dobro. — K temu še pride avtomatično postopanje! Jaz imam strašne spomine na svojo lastno birmo. Pripravili so pojedino in vsak grižijal me je davil. Nosil sem prvič dolge hlače in moder grd suknjič. Moj svobodnorojeni vrat so vtaknili v trd ovratnik. Hudo sem se sramoval in slednjič sem se umaknil v prazno sobo z omarami, kjer sem našel celo zbirko ostankov raznih slaščic in na pol izpraznjenih steklenic, katere si je bil nekdo od služinčadi semkaj spravil na varno. Tu sem sedel na starih zabojih, v katerih so bile shranjene očetove čelade in sem tulil kljub svojim dolgim hlačam kot mlad pes. — Draga gospa! Ce bi opazil, da dušico le količkaj mučijo, jo nemudoma potegnem. Tega bi pri dušici ne mogel mirnodušno gledati. In še eno prosim! Pripravite Ro-žamarijo na to, da se vsekakor nameravam v riedeljo od nje posloviti. Sicer pa prepuščam vse vaši ljubeznivi preudarnosti. Morebiti bi smatrali za bolje in u-godneje, da dušici o tem ničesar ne poveste in da izginem brez tega zadnjega prizora s pozorišca. Prosim vas, da me obvestite, kako ste odločili!" — "Ne, Harro, tako pa že ne bo šlo! Tako zelo vam tega ne bom olajšala!..." Tega bi otrok nikdar ne odpustil. Uboga Rožamarija!— Toda Harro ima prav! On mora oditi! — XIV. Dan birme. Napočil je velepomembni dan! Harro stoji na galeriji samostanske cerkve in presega za celo glavo vse navzoče. Zelo resno zre s svojimi sokoljimi očmi na nežno belo postavo tam med črnooblečenimi otroki. Knez je na svoji, v gotični kor vzidani galeriji. S skrbnim očesom opazuje svojo mlado hčer. Kakor nežna, šibka lilija stoji pred duhovnikom in sklanja pod njegovo roko svojo glavo ter drhti po vsem telesu. Harro tega ni prezrl! Jezni bliski švigajo iz njegovih oči in svoje roke stiska v pest. v- "Cemu to trpinčenje? . .. Zakaj ne puste otroka v miru? Saj je itak že dovolj pobožen!" Hvala Bogu! 2e sme vstati Rožamarija ter se podati na svoj prostor. — Harro obžaluje v naglici marsikaj. Da se je sploh V)dločil za cerkveni obisk, da ni rajši prej odpotoval, da si je izbral današnji dan za slovo. — Pred cerkvenimi vrati se zbira veliko in malo, otroci in starši ter součenke Rožamarije. Vsi bi radi videli odhajajočo gospodo. Kako se jim je odtujila Rožamarija ! — Sluga ji je ogrnil bel plašč, nato pa je sedla poleg kneginje. Knez, ki sedi vza-di, pozdravlja sicer zelo prijazno, toda vse drugače, nego je to storil druge krati. Že» so potegnili konji, kar zardi dušica, se nagne k syojemu očetu ter mu reče: "Papa, Harro je tu! Ali ga ne boš vzel na voz?" "Ne, Rožamarija," je odgovoril knez, pozneje ga bomo pri nas videli!" (Dalje prihodnjič) rjNAZIJSKI PRVAKI SE PODAJAJO; NEMČIJA BO ZASEDENA ZA DOLGO DOBO ! (Nadaljevanje s 1. strani) i oblasti so popplnoma prenehale in v Nemčiji zdaj ni organi-1 jzirane oblasti, pač pa je dežela j podvržena vojaškim oblastem Zaveznikov, ki bodo sproti objavljale razne odredbe za vla-idanje in upravljanje zasedenih : zon. Moskva, Rusija. — Dočim so v zapadni Evropi proslavljali že v torek zmago, so v Moskvi j v torek še molčali. Rusom, kakor zgleda se s proslavljanjem nikamor ne mudi. Očividno 3e Rusom nekaj ne dopade, dasi . odprto ne povedo kaj. Nekateri ugibajo, da se je mogoče z Nemci barantalo za kulisami. Nemci so se podajali cel teden. In v nemških lukah je bilo polno natrpanih ladij, bojnih in trgovskih. Kdo bo dobil nem-1 ško brodovje in ladjedelniške! opreme? Severna Nemčija z lu-j kami bo spadala pod angleško! okupacijo. Vsaka stvar ima dve j strani in navadno dva konca. Koliko jih bo imela ta poglihen- i ga pokaže bodočnost. Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno v. zdravljenje "Athletes foot", garje, fll« in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako ne bo oopolnoma zadovoljivo. f "brivsko srbečico", mozolje in druge manjše motnje na koži. Braxon Paste > je zelo zdravilno I mazilo, ki je brez duha, ne umaže, j lahko uporabljivo in ne potrebuje obvez. "IV i je for-: — mula nekega chi- caškega lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON CO-322 So. Clark S L. Dept. A, Chicago. MAJSKA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA* Te dni bo izšla majska številka ali peta številka osmega letnika družinskega mesečnika "NOVI SVET" s sledečo vsebino: "KAKOR V AMERIKI?" (uvodni članek). — "PREGLED" (raznih dogodkov). — "FRANKLIN D. ROOSEVELT"-(kratek spominski življenjepis). — S. 2.: "MATI V LEPI KNJIGI" (članek). — Ciril Kren: "MATERI" (pesem). — "GA. MARIE PRISLAND" (življenjepis). — J. P.: "POMLADNA" (pesem). — J. M. Trunk: "TIHE URE—KRITIČNI SMO" (premišljevanja). — H. Suessen: "NAPOLEONOV DOGODEK" (črtica).—"ŽENSKE IZNAJDBE" (članek). — R. Keseš: "NE VEM" (pesem). — Dr. J. L. Zaplotnik: "BERNARD LOCNIKAR" (življe- njepis). — IZREKI". — "SLO- 1 VENSKI PIJON1R" (opisova-; nje slovenske naselbine v Sheboygan, Wis.). — "KAČE V TROPICNIH KRAJIH" (četica). — "AFRIŠKO VELEME-f STO" (potopisna črtica). — "DOM IN ZDRAVJE" (nasveti : za gospodinjstvo in zdravje). — "ZA SMEH IN ZABAVO". - — Z..O.: "NEVESTA Z MILI- ; JONI" (zanimivi roman). ___ * h Družinski mesečnik "NOVI SVET" izide vsak mesec okrog 15. dneva v mesecu in vsaka številka prinese zanimivo zbra- : no čtivo svojim čitateljem. "No- , vi Svet", stane za Ameriko letno $2.00; za Kanado in ostalo inozemstvo pa $3.00 letno. Naročnino sprejema Uprava "NO- i VI SVET", 1849 W. Cermak | Rd., Chicago 8, 111. Cvetlice za Materin dart NIC DRUGEGA JIH NE NADOMESTI V nedeljo, 13. maja Vai creiličar lahko ielegrafično pošlje cvetlice v vse kraje Amerike.' < Pristopite k DRSV.J02EFA, štev. 53, K.. S> K. J. d V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • FRANK JERINA, predsednik. JOSEPH ZORC. tajnik, 1045 Wads worth Ave« No. Chicago, I1L ANTON BESPALEC, SR~ blag. Pomagajte Ameriki do image! Kupujte v zvezne vojn« bondel DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO ® Odbor ea leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Jos. J. Nemanich. 7505 Myron Ave. Blagajnik: Louis Kiajc. k . ' I I Društvo zboruje vsako prvo ne deljo v mesecu v spodnjih prostorih •stare sole sv. Vida ob 1:30 popol dnt. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domn tajnika pa vsa kepa 10. in 25. v meseca. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. J. M. Trunk Roosevelt padel kakor vo- j jak na bojišču. Slava mu! Vsa- i , |ka amerikanska žrtev je žrtev i I za najbolj vzvišeno idejo, ki ' mora po Ameriki priti med ves i , svet, in žrtve na bojiščih aH v s j vladnih dvoranah pospešujejo -| 'uresničenje te amerikanske ide- i ,|je o dostojnosti vsakega člo- ] t veka. • '! "De mortuis nil nisi bene — j ! nič ne reci ali le dobro besedo i . j imej o mrtvih", to velja. Nem- « ■ Jški govornik je ostal ob smrti i : Roosevelta — propagandist. Ne ] gre na nemški račun, bodimo 1 J pravični, ampak očitek, da bi < « i bil RooseveK podpihovalec za h : j svetovno klanjerje hud očitek. 1 » Uradna Japonska se je bolje pokazala, predsednik japonske ; I vlade je izrazil sočutje Ameri-I kancem pri izgubi. Morda se . ' i zdani tudi med Nemci. . * Nemci so čudna zmes. Niso . najslabši,/ampak čuta za pra-. jvičnost nimajo, njim samim i . vse, drugim nič. Tako nekako i je. Tri leta sem bil med ruskimi Nemci in jih študiral. Več dni ; sem bil skupaj z nemškim ako-. jfom, ki je prišel iz Rusije, odkoder je zbežal. Vsak rad potoži in pove, kar ga teži. "Pri [ nas v Rusiji", tako je bilo. Kaj j. J to pomeni? Ti Rusi so smatrali t Rusijo za nemško domeno, za . nemško last, niso se smatrali za priseljence, ki so dobili v Rusiji .! dober obstanek. Vse je naše, , nemško. To mišljenje je prišlo . do vrhunca, ko se je prikazal . Hitler. Ni čuda, ako jim zdaj c t Rusi hudo trdo kažejo, kako je j v resnici. Nazaj z vsem, kar ste smatrali za vaše, ko ni vaše. Tako nekako je, ko bodo morali popraviti s težkim delom. V bivši Jugoslaviji je bilo do pol miljona Nemcev. Vse pravice so imeli. Tudi tu je prihrul Hitler. Izgledalo je, da domačini nimajo niti pravic do življenja. Obrnilo se je že danes, ne še povsod. Tito je trdo odredil za tiste Nemce, ki so mislili, da je vse le nemško. "Na delo", j se glasi odredba. Trdo, ampak (Nemci so sami krivi. Morda se sčasoma le naučijo, da imajo tudi jdrugi pravice, in na domači zemlji malo več pravic. Kdor nima čuta za pravice drugih, temu se mora ta čut vsiliti. * Od najbolj verodostojne strani se poroča, da je zdaj v Rusiji odprtih do 400 cerkva. Ni dosti, nekaj pa je, in če je nekaj, je to pač znamenje, da se malo preobrača. "Veselite se z veselimi", bi moralo veljati? Pa nekaj ni nobenega veselja, da 3e odpirajo cerkve, prav kategorično, z vso gotovostjo se poudarja, da je vse to le oportuni-zem, le gola hinavščina, ker vihar bo prihrul, ko ne bo treba več oportunizma. Mogoče, saj nihče ne more trditi, kaj jutri vse lahko še pride. Ampak odkod veste že danes, da bo jutri j prihrulo? Počakajte vsaj, in govorite jutri, če bo prihrulo, danes ne morete prerokovati. Ali vam ni prav, ako bi ostalo pri preobračanju na bolje? Ali bi se Rusi niti ne smeli preobrniti na bolje? * i Rockefeller je izjavil: "Unity in deeds, not in creeds". Zgrešeno. Bolje bi bil povedal in tudi resnico bi bil zadel, ko bi bil rekel: "Unity in deeds and in creeds". Dokler ni edinosti pri verskem naziranju, in »do tega še dolgo ne bo prišlo, naj bo pri edinosti v delih, ampak dela ne smejo izključiti stremljenja po edinosti tudi v naziranju. Rockefeller poživlja k verskemu indiferentizmu, in to je slaba roba, ker vstrpnost, toleranca ni indiferentizem, ko 1 pri vsi in najboljši toleranci iskanje verske resnice ne sme in ne more biti izključeno. Pri "verah" in veri je treba strpnosti, nebrižnost, indiferentizem pa ne bo nikoli dovedel do -»- edinosti, niti v delih, še manj pa pri naziranju, in edinost v delih je prekerna roba, ako ni niti stremljenja po edinosti v verskem naziranju, ker vera je, in ta je resnica, "vere" so pa človeške zablode, in strpnosti je treba pri "verah", za kako zablodo pa človek ne sme biti strpen, ker bi s tem zablodo odobraval, in to je nedostojno za vzvišenost človeškega razuma. Človek se ne sme samega ponižati, da bi se zadovoljil z zablodo, vedno mora stremeti le po resnici, jo iskati in se je okleniti, ako jo najde. Brez iskanja pa nikoli ne bo našel resnice, in zahteva, "unity not in creeds" je poniževalna za človeka. Hjt^fpB^iLgA -^ELTZER^offer« ■rnill Simple Ntuiifn, "U*rn-I'vUAM inr After". OUDfctroa, |iOiK.tlC Macular Pains and Dr. Mil« Nervine for^-^"^^^! Sleeplessness, Ner-/WU-V.I '•