Strokovna razprava GDK: 66:684:(497.12):(045) Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003 Franci FURLAN*, Iztok W1NKLER** Izvleček: Furlan, F. 1 Winkler, I., Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003. Gozdarski vestnik 62/2004, št. 7-8. V slovenščini. Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb se postopoma stabilizira. Povečuje se celotni prihodek od prodaje. Letos panoga spet izkazuje dobiček, realno se je povečala dodana vrednost. Stroški plač in amortizacije se realno zmanjšujejo, zmanjšalo pa se je spet število zaposlenih . .Ključne besede: gozdarska gospodarska družba, prihodek, stroški, uspešnost poslovanja, število zaposlenih. 1 UVOD V Združenje za gozdarstvo se po standardni klasifikaciji dejavnosti združujejo: A - 02 - Gozdarstvo in gozdarske storitve A - 01.5 -Lov in lovske storitve. Dejavnost A - 01.5 je znotraj združenja ne­ pomembna, saj znaša njen delež v prihodku celotnega združenja le l, 1%. Zato se bomo v nadaljevanju omejili le panogo A - 02. Vir podatkov: AJPES; obdelava: CIS GZS; metodologija: SKEP GZS; distribucija: INFOLINK GZS. 2 POSLOVANJE PANOGE GOZDARSTVO IN GOZDARSKE STORITVE V LETU 2003 Najprej poglejmo nekaj podatkov o poslovanju vseh gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2003. Podatke je posredovalo 39.837 (leta 2002 38.051) poslovno aktivnih družb. Skupaj so po nere­ vidiranih podatkih ustvarili 12.029 mlrd SIT prihodkov leta 2002 11.115 mlrd. SIT, kar je nominalno 10% (leta 2002 10,9) %, realno pa 4,2 % (leta 2002 3,2) % več kot v preteklem letu. Odhodkov je bilo 11.635 mlrd. SIT (leta 2002 10.839 mlrd SIT), kar je nominalno 9 % (leta 2002 5,8) % več, realno pa 3,2 % več (leta 2002 1,6 % manj) več kot v prejšnjem letu. Družbe so ustvarile 314,8 mlrd SIT(leta 2002 215,5 mlrd SIT) čistega dobička, v povprečju pa so imele 464.381 zapo­ slenih (leta 2002 469.166).Gozdarske gospodarske družbe so ustvarile 25.436 mlrd. SIT prihodkov, kar je nominalno 10,6 % (leta 2002 4,4 %) več, realno pa 5,0% več (leta 2002 3,3% manj kot v letu 2001). kot v letu 2002. Vseh odhodkov so izkazale 24,534 mlrd SIT (leta 2002 22,931 mlrd. SIT, kar je nominalno 9,2% (2002 3,6) % več, realno pa 3,6 %več kot v letu 2002. Prihodki so rasli počasneje kot stroški. Trend padanja prodajnih cen gozdnih lesnih sortimentov, ki se je začel že v letu 1996 in je do leta 2002 znašal 2-3 % letno, se je v letu 2003 nekoliko zmanjšal. Vendar moramo upoštevati, da se je temu pri­ lagodila ponudba lesa, saj smo v letu 2002 in 2003 posekali komaj nekaj čez 2,6 mio. m\ kar je manj kot 40% pričakovanega prirastka za obdobje 2001 - 2010. Povečujejo se stroški blaga, materiala in stoJitev. Zniževanje stroškov gre v veliki meri na račun nizkih osebnih dohodkov, ki znatno zaostajajo za rastjo inflacije. Interesa za izvajanje del v gozdovih, kjer se zagotavljajo tudi vse obveznosti do države, je zato vedno manj. Iz podatkov za leto 2003 lahko ugotovimo, da je znašal delež prihodkov iz gozdarstva v prihodkih gospodarstva komaj 0,21 % kar je enako kot v letu 2002, skupaj s kmetijstvom, lavam in ribištvom pa 1,2 (2002 1,4) %. V letu 2003 je v gozdarski panogi poslovalo 73 družb, ki so skupaj zaposlovale L749 delavcev. To pomeni po lanskemu povečanju za 6,25 % spet 3,2% padec števila zaposlenih glede na predhodno leto. Povprečno število zaposlenih po delovnih urah je bilo 2.040 (leta 2002 2.222). V 5 (leta 2002 4) velikih družbah je bilo 650 (leta 2002 587) * F. F. spec., univ. dipl. inž. gozd., sekretar Združenja gozdarstva, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana ** I. W. dr. gozd. zn., redni profesor, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Biotehniška fakulteta. Večna pot 83, Ljubljana Furlan , F. , Winkler. l. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003 zaposlenih, ustvarili pa so 40 % (leta 2002 32) celotnega prihodka panoge. Pet (leta 2002 šest) srednjih družb, kije zaposlovalo 54lljudi (leta 2002 713), je ustvarilo 28 % (leta 2002 35 %) medtem ko je bilo v 63 malih družbah zaposlenih 849 ljudi (leta 2002 922) ljudi, ustvarili so pa 31 (leta 2002 32) % celotnega prihodka panoge. Največji prihodek na zaposlenega so ustvarile velike družbe, 15.812 milijonov SIT na zaposlenega (leta 2002 13.179 SJT). Srednje družbe so realizirale 84,1 % (leta 2002 86,6 %), male pa 59,3 (2002 62,4 %) p1ihodkov velikih družb na zaposlenega. Povprečen Preglednica 1 : Prihodki 2003 KAZALCI Prihodld Kosmati donos od poslovanja Čisti prihodki od prodaje Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu Čisti prihodki od prodaje na rujem trgu Finančni prihodki Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz terjatev Izredni prihodki Preglednica 2: Odhodki 2003 KAZALCI Odhodki Poslovni odhodki Stroški blaga, materiala in storitev Stroški dela Stroški plač Odpisi vrednosti Amortizacija Finančni odhodld Finančni odhodki od obresti Izredni odhodki Pregledni ca 3: Dobiček in izguba v poslovnem letu 2003 KAZALCI Celotni dobiček Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBDIT) Davek (iz dobička) Čisti dobiček Celotna izguba Čista izguba 334 p1ihodek za vso panogo je znašal 12.469 milijonov SIT na zaposlenega delavca (leta 2002 l0.567 milijonov SIT). Povprečno povečanje prihodkov na zaposlenega je znašalo v letu 2003 kar 18 %, največje v velikih družbah, skoraj 20 %. To navaja k sklepu, da se pogoji gospodarjenja v srednjih in majhnih družbah zaostrujejo hitreje kot v velikih družbah. Zato bi lahko z združevanjem v večje družbe učinkovitost panoge še povečali. Poglejmo si nekaj poslovnih rezultatov, ki jih je gozdarska panoga dosegla v letu 2003. 2003 (v 000 SIT) Indeks 2003/2002 25.436.216 110,6 24.816.702 113,4 23.766.563 111,7 20.451.525 114,0 3.315.038 98,9 621.305 88,6 156.665 75,5 464.640 94,1 315.728 109,1 2003 (v 000 SIT) Indeks 2003/2002 24.534.055 109,2 24.210.802 109,7 14.947.404 115,2 7.655.791 104,9 5.289.804 104,5 1.337.055 87,6 1.159.137 94,6 299.680 85,4 131.383 88,1 23.573 74,1 2003 (v 000 SIT) Indeks 2003/2002 1.253.656 184,1 1.385 .047 166,9 2.544.184 123,8 195.251 217,4 1.058.413 179,1 33 .976 12,4 33.984 12,5 GozdV 62 (2004) 7-8 Furlan, F .• Winkler, l. : Poslovanje gozdarski Il gospodarskih družb v letu 2003 Preglednica 4: Sredstva panoge (aktiva bilance stanja) 2003 KAZALCI Sredstva Stalna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva Opredmetena osnovna sredstva Dolgoročne finančne naložbe Gibljiva sredstva Zaloge Preglednica 5: Viri sredstev (pasiva bilance stanja) 2003 KAZALCI Obveznosti do virov sredstev Kapital Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti Panoga je skupaj izkazala 1.219,672 (1.253.656 SIT -33.984 SIT) dobička. Če pa upoštevamo samo rezultat panoge iz poslovanja ugotovimo, da je po izgubah v letih 2002 v višini - 188 ,616 milijonov SIT in 2001 - 152,775 milijonov SIT, v letu 2003 dobiček v višini 605,900 milijonov SIT. Polovica dobička je torej ustvarjena v panogi, ostala pa v drugih dejavnostih s kateri mi se ukvarjajo v gozdarskih gospodarskih družbah in drugih organizacijah, ki se ukva1jajo s procesom pri­ dobivanja lesa. Panoga je v preteklem letu ustvarila 9.599 milijarde SIT dodane vrednosti, kar je 1 1,3 (2002 4,9) % več kot v predhodnem letu. Upoštevaje inflacijo- cene življenjskih potrebščin, ki je v letu 2003 znašala 5,6 %, gre torej za 5,7 % realno rast dodane vrednosti. Primerjava med gozdarsko dejavnostjo in celotnim gospodarstvom kaže na relativno velika odstopanja pri posameznih kazalcih. Poslovanje gozdarstva je bilo v letu 2003 ugodneje kot v zadnjih dveh letih. Praktično se je poravnalo s poslovanjem ostalega slovenskega gospodarstva in še vedno ni neto zadolženo. V letu 2002 je bila v gozdarstvu pomembno boljša donosnost sredstev in kapitala ~,...-,.,-11/ C:l) fl")fV'IA\ 7 O 2003 (v 000 SIT) Indeks 2003/2002 23.336.228 109,3 13.549.758 103,0 93.086 104,4 10.398.814 98,4 3.057.858 122,4 9.747.047 119,2 1.403.974 147,2 2003 (v 000 SIT) Indeks 2003/2002 23 .336.228 109,3 16.695.748 104,3 842.443 103,7 5.265.072 129,5 se je praktično poravnala s celotnim gospo­ darstvom. Letos pa donosnost sredstev že zaostaja za slovenskim gospodarstvom, močan porast obveznosti in odstopanja od slovenskega gospo­ darstva pa beležimo pri kratkoročnih finančnih in poslovnih obveznostih. Prihodek na zaposlenega pa zelo jasno nakazuje, da je gozdarstvo delovno intenzivna panoga, saj ta znaša komaj 48 % celotnega gospodarstva. Tudi v letu 2003 so bili stroški dela na zaposlenega v gozdarstvu nižji kot v gospodarstvu. Bistveno se je spremenilo tudi razmerje v dodani vrednosti, ki se je v gozdarstvu glede na lansko leto zvišala za 11,3 %, v celotnem gospodarstvu pa za 10,5 %. Dodana vrednost na zaposlenega v gozdarstvu pomeni 76,8 % dodane vrednosti v celotnem gospodarstvu. Delež amortizacije se je realno znižal tako v celotnem gospodarstvu in še bolj v panogi gozdarstvo. Zniževanje amortizacije sicer izboljšuje tekoči rezultat poslovanja, je pa to slaba naložba za prihodnost. Za ostale stroške dela lahko ugotovimo, da njihov porast v naši panogi zaostaja za stroški celotnega gospodarstva kar je v nasprotju z visoko stopnjo tveganja pri izvajanju procesa p1idobivanja lesa. Furlan, F. , Winkler, l. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003 Preglednica 6: Primerjava nekaterih ekonomskih kazalnikov med gozdarstvom in celotnim gospodarstvom v letu 2003 KAZALCI Vrednost kazalca Gozdarstvo Gospodarstvo Finančna neodvisnost (kapital/sredstva) 0,715 0,468 Kratkoročni koeficient(kratkoročna sredstva 1 kratkoroč. obveznosti) 1,798 1,170 Razmerje kratkoročnih poslovnih terjatev 1n obveznosti (kratkor. poslovne terjatve 1 kratkor. posl. Obveznosti) 2,443 1,471 Finančne naložbe v sredstvih (dolg. in kral. finančne naložbe 1 sredstva) 0,173 0,264 Delež opredmetenih osnov. sred. (opr. osn. sred. 1 sredstva) 0,446 0,431 Delež zalog v sredstvih (zaloge 1 sredstva) 0,060 0,082 Koeficient zadolženosti (finančne in poslovne obveznosti 1 obveznosti do virov sred.) 0,262 0,501 Delež neto dolga(neto dolg 1 obveznosti do virov sredstev) - 0,227 0,031 Celotna gospodarnost (prihodki 1 odhodki) 1,037 1,030 Dobičkovnost prodaje(dobiček iz poslovanja 1 čisti prihodki iz prodaje) 0,035 0,051 Dobičkonosn0st kapitala (neto dobiček 1 kapital)- ROE 0,061 0,046 Dobičkonosnost sredstev (neto dobiček 1 sredstva) - ROA 0,044 0.021 Prihodki na zaposlenega- v tisočih (prihodki 1 povp. št. zap.) 12.465,922 25.770,839 Stroški dela na zaposlenega - v t isočih (str. dela 1 povpr. število zaposlenih) 3.751,933 3.805,348 Plače na zaposlenega - v tisočih (stroški plač 1 povpr. število zapos1enih) 2.592,457 2.700,487 Čisti dobiček na zaposlenega- v tisočih (čisti dobiček 1 povpr. število zaposlenih) 5l8,713 1.116,727 Čista izguba na zaposlenega - v tisočih (čista izguba 1 povpr. število zaposlenih) 16,665 440,830 DV na zaposlenega -v tisočih (dodana vred. 1 povp. število zaposlenih) 4.704,207 6.125,689 Osn. in neopredmetena sredstva na zap. - v tisočih (osn. In neopr. sredstva 1 povp. št. zap.) 5.141,929 14.064,426 Delež prodaje na tujih trgih (čisti prih. iz prodaje na tuj . trgih /prihodki) 0,130 0,264 Delež denarnega toka iz poslovanja v prihodkih (amort. In dobiček zmanjšan za izg. 1 prihodki) 0,086 0,072 Delež amortizacije (amortizacija/ odhodki) 0,047 0,047 Delež stroškov dela (stroški dela/odhodki) 0,312 0,152 Del e:.l prodaje na tujih trgih (čisti prih. iz prodaje na tuj. trgih /prihodk.i) 0,156 0,133 3 TRENDIPOSLOVANJA Trende poslovanja prikazujemo za obdobje 1998-2002. Realne trende smo izračunali tako, da smo upoštevali stopnjo inflacije v posameznem letu. Nato smo vse kazalce po letih preračunali na vrednost v letu 2002. spet zmanjšalo, za 2,9 %. Zmanjševanje pa glede na postopno uvajanje strojne sečnje lahko pri­ čakujemo tudi v prihodnje. Povečanje števila zaposlenih je bilo v letu 2002 samo prehodno. Njihovo število se je v letu 2003 Število družb se v letu 2003 v primerjavi z lanskim letom ni spremenilo. V Združenju za gozdarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je 108 poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo z Preg lednica 7: Inflacija in revalorizacijski indeksi v obdobju 1998 do 2003 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Inflacija 7,5 7,6 8,9 7,0 7,2 5,6 Letna revalorizacija poslovnih dogodkov (indek?) 107,5 107,6 108,9 107,0 107,2 100,0 Indeks za preračun poslovnih dogodkov na leto 2002 143,5 133,4 124,9 114,7 107,2 100,0 336 GozdV 62 {2004) 7-8 Furlan, F. , Winkler. l. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003 Preg lednica 8: Zaposleni in število družb v obdobju 1998 do 2003 KAZALCI Število zaposlenih Število družb Pregled ni ca 9: Indeksi prihodkov po cenah leta 2002 KAZALCI Prihodki Kosmati donos od poslovanja Čisti prihodki od prodaje Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu Čisti prihodki od prodaje na tttiem trgu Finančni ptibodki Finančni prihodki iz deležev Finančni prihodki iz terjatev Izredni prihodki dejavnostjo gozdarstvo in gozdarske stmitve. Slabo poslovno aktivnost ugotavljamo pri 35 ali 32% vseh subjektov. V glavnem gre za samostojne podjetnike z največkrat enim, redko dvema zaposlenima. Po petih letih naraščanja čistih p1ihodkov na tujih trgih ugotavljamo v letu 2003 padec prodaje. Zato je padel tudi delež teh prihodkov v skupnem prihodku od prodaje lesa. Tako je v letu 1998 in 1999 delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v čistem prihodku od prodaje lesa znašal 8 %, se povečal na 12% v letu 2000 in celo 16 o/o v letu 2001 in 2002, v letu 2003 pa padel na 14%. Kljub razmeroma zaostrenim razmeram na mednarodnem trgu lesa in nizki realizaciji sečenj je delež izvoza še vedno visok. Vzrokov je več. Na eni strani se manjšajo domače lesno predelovalne zmogljivosti, na drugi strani pa se gozdarske gospodarske družbe Preglednica 10: Indeksi odhodkov po cenah leta 2003 KAZALCI Odhodki Poslovni odhodki Stroški blaga, materiala in stotitev Stroški dela Stroški plač Odpisi vrednosti Amortizacija Finančni odhodki Finančni odhodki od obresti Izredni odhodki GozdV 62 (2004\ 7-A Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 1.959 1.782 1.739 1.695 1. 801 1.749 60 59 67 65 73 73 Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 84 79 86 89 92 100 80 77 85 85 90 IOO 81 80 88 87 91 100 86 85 89 84 89 100 49 47 76 100 106 100 70 49 58 l40 114 100 84 74 103 168 134 100 83 57 67 168 107 100 399 282 219 359 92 100 same ukvarjajo s primarno predelavo les a in proizvodnjo plošč, kar povečuje vrednost izvoza in s tem njen delež celotnem prihodku. Glavni vzrok za nižji delež izvoza je padec in stagnacija cen žaganega lesa. Praktična stagnacija plač v gozdarstvu nakazuje resno stanje v teh organizacijah. Velike obremenitve je možno kompenzirati le z nižjimi plačami in nižjo amortizacijo. Oboje realno zelo hitro pada in ogroža poslovanje v bodoče . V letu 2003 so bili realizirani najnižji izredni prihodki v zadnjih petih letih. Prodaja različnih sredstev, zlasti nepremičnin, ki niso v poslovnih funkcijah, je v glavnem končana in v družbah vse manj vplivala na tekoče likvidnostne stanje. Celotni dobiček se je v panogi po dokaj konstantni vrednosti v obdobju od leta 1999 do Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 90 80 88 91 93 100 84 78 85 88 93 100 74 70 81 86 88 100 98 88 88 85 98 100 99 89 89 86 99 100 115 100 ] 11 120 119 123 116 lO O 210 158 195 187 118 100 75 100 4361 1276 1766 2810 135 100 Furlan, F. , Winkler, l. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003 Preglednica Il : Indeksi dobička 1n izgube gozdarstva v letu po cenah 2003 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Celotni dobiček 37 59 59 59 55 100 Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) 57 100 Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBDIT) 80 100 Davek (iz dobička) 16 19 43 41 46 100 Čisti dobiček 41 67 63 62 57 100 Celotna izguba 217 1108 283 367 833 100 Čista izguba 1975 1108 275 367 833 100 Preglednica 1 2: Dobiček iz poslovanja družb za obdobje 1998 do 2003 (v 000 SIT) KAZALCI 1998 1999 Dobiček,- izguba -168.505 - 38.944 2001 in majhnemu padcu v letu 2002, v letu 2003 znatno povečal. Močan realen porast je razviden tudi pri davku iz dobička saj se je v primerjavi s prejšnjim letom skoraj podvojil. Če pa raziskujemo samo dobiček iz poslova~a, dobimo rezultate, ki smo jih strnili v preglednici 11. V zadnjih šestih letih je bil dobiček iz poslovanja le v letu 2000 in 2003 razmeroma visoko paziti ven. V treh od šestih let pa je izguba iz poslovanja presegala 150 milijonov SIT. Sredstva, ki so do leta 2001 kazala rahel trend povečanja in so pokazala v letu 2002 v glavnem Leto 2000 2001 2002 2003 518.270 - 152.775 - 188.616 605,900 trend padanja ohranjajo v letu 2003 raven prejšnjega leta .. Zlasti izrazit trend prejšnjih treh let se je jasno ohranil pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Pomembno so se do leta 2002 zmanjšale tudi zaloge, kar je vsekakor prispevalo k zmanjševanju stroškov poslovanja. Žal pa so se te zaradi zaostrenih tržnih razmer v letu 2003 spet povečale. Obveznosti do virov so imele po rastočem trendu do leta 2001 v letu 2002 rahel padec. Vendar pa žal beležimo izrazit porast dolgoročnih finančnih in poslovnih obveznostih, kar nakazuje povečanje zadolževanja panoge. Preglednica 13 : Indeksi gibanja sredstev po cenah leta 2003 KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 200~ Sredstva 97 94 98 99 96 100 Stalna sredstva 101 103 104 102 100 100 Neopredmetena dolgoročna sredstva 65 53 70 94 100 100 Opredmetena osnovna sredstva liS 118 114 IlO 106 100 Dolgoro~ne finančne naložbe 44 42 49 66 84 100 Gibljiva sredstva 89 81 89 93 88 100 Zaloge . ..... 89 71 90 103 91 100 Preglednica 14: Gibanje indeksov obveznosti do virov sredstev po cenah leta 2003 Leto 1 KAZALCI 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Sredstva 97 94 98 99 96 100 Obveznosti do virov sredstev 97 93 108 99 95 100 Kapital 106 104 114 105 100 100 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 23 84 80 74 104 100 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 75 64 97 89 80 100 338 GozdV 62 {2004) 7-8 Furlan, F. , Winkler, 1. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003 Preglednica 1 5: InJd;si števila zaposlenih in dodane vrednosti KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Povpr~čnn število zaposlenih po delovnih urah 119 109 105 103 109 100 Dodana vrednost (DV) 90 86 91 81 92 100 Preglednica 16: Indeksi finančnih kazalcev poslovanja (leto 2003= 100) KAZALCI Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Finančna neodvisnost (kapital/sredstva) 237 220 208 198 !05 !OO Kratkoročni koeficient(kratkoročna sredstva 1 hatkoroč . obveznosti) 156 156 134 116 lil 100 Razmerje kratkor. posl. terjatev in obveznosti (kratkor. posl. terjatve 1 kratkor. posl. obveznosti) 75 84 80 78 123 100 Finančne naložbe v sredstvih (dolg. in krat. finančne naložbe 1 sredstva) 123 109 80 81 92 lO O Delež opredmetenih osnov. sred. (opr. osn. sred. 1 sredstva) 163 159 137 119 111 100 Delež zalog v sredstvih (zaloge 1 sredstva) 125 94 108 112 95 100 Koeficient zadolženosti (finančne in poslovne obveznosti 1 obveznosti do virov sred.) 95 82 90 94 87 100 Delež neto dolga(neto dolg 1 obveznosti do virov sredstev) 126 115 99 92 96 100 Celotna gospodarnost (prihodki 1 odhodki) 127 123 114 105 99 100 Dobičkovnost prodaje( dobiček iz poslovanja 1 čisti prihodki iz prodaje) - 64 90 79 42 100 Dobičkonosnost kapitala (neto dobiček 1 kapital) - ROE - 39 61 54 33 100 Dobičkonosnost sredstev (neto dobiček 1 sredstva) - ROA - 43 66 56 34 100 Prihodki na zaposlenega - v tisočih 10.951 11.410 12.650 13.415 10.555 12.465 (prihodki 1 povp. št. zap.) 88 92 101 108 85 100 Stroški dela na zaposlenega - v tisočih 3.816 3.833 3.872 3.797 3.383 3.752 (str. dela 1 povpr. število zaposlenih) 102 102 103 101 90 100 Plače na zaposlenega - v tisočih (stroški 2.763 2.675 2.720 2.687 2.360 2.592 plač 1 povpr. število zaposlenih) 103 103 105 104 91 100 Čisti dobiček na zaposlenega - v tisočih 222 395 380 387 272 519 (čisti dobiček 1 povpr. število zaposlenih) 43 76 73 75 52 100 Čista izguba na zaposlenega - v tisočih 333 207 52 72 124 17 (čista izguba 1 povpr. število zaposlenih) 1959 1218 306 424 729 100 DV na zaposlenega - v tisočih (dodana 4.407 4.617 5.036 4.600 3.993 4.704 vred. 1 povp. število zaposlenih) 94 98 107 98 85 100 Osn. in neopredmetena sredstva na zap. - v tisočih (osn. in neopr. sredstva 1 povp. št. zap.) 177 190 156 158 97 100 Delež prodaje na tujih trgih (čisti prih. lz prodaje na tuj. trgih /prihodki) 77 76 103 122 115 100 Delež denarnega toka iz poslovanja v prihodkih (amort. in dobiček zmanjšan za izg. 1 prihodki) 70 118 Ul 100 78 100 Delež amortizacije (amortizacija/ odhodki) 155 172 146 134 115 100 Delež stroškov dela (stroški dela/odhodki) 147 139 117 99 105 100 Dejanska davčna stopnja dobička (davek/celotni dobiček) 56 55 76 88 84 100 (;ll?rlV R? l?l1l1.1\ 7-A Furlan , F., Winkler, l. : Poslovanje gozdarskih gospodarskih družb v letu 2003 Po štiriletnem padanju (1998-2001) se je število zaposlenih v letu 2002 povečalo za 6,2 % ali za 106 delavcev. K temu je po našem mnenju prispevala širitev v dejavnost lesarstvo. Zaostritve v panogi lesarstva pa vplivajo na zmanjšanje števila zaposlenih v letu 2003. Dodana vrednost iz leta v leto niha do leta 2000, za obdobje od leta 2001 do 2003 pa kaže izrazit in dokaj konstanten trend naraščanja in je v letu 2003 dosegla tudi najvišjo vrednost v celotnem obravnavanem obdobju. Finančna neodvisnost, ki je bila v obdobju 1998 - 2001 skoraj konstantna, se je v letu 2002 pomembno poslabšala in znaša le okoli 60 % vrednosti iz omenjenega obdobja. Zmanjšanje ugotavljamo tudi v letu 2003. Zato se kot je razvidno iz preglednic 12 in 16 ter ostalih podatkov družbe zaradi slabih poslovnih rezultatov za­ dolžujejo. Z dolgovi gozdarstvo tudi v letu 2003 financira nove poslovne dejavnosti kar povečuje obseg celotne dejavnosti. Žal zaenkrat to še ne povečuje donosnosti kapitala, čeprav se to za leto 2003 nakazuje, dolgoročno pa pomeni mnogo večje tveganje poslovanja. Gozdarske gospodarske družbe na ta način postajajo vse bolj podobne povprečnim gospodarskim družbam v Sloveniji. Trend upadanja opredmetenih osnovnih sredstev v obdobju od leta 1998 do leta 2002 se je v letu 2003 ustavil. Celotna gospodarnost gozdarstva pa v letih 2002 in 2003 ostaja v nasprotju z rahlim pozitivnim trendom, značilnim do leta 2001, praktično nespremenjena. Prihodki na zaposlenega so v letu 2002 realno padli (padanje cen od 1996 dalje) p1i čemur je porast stroškov realno še nižji (velika prizadevanja gozdarskih gospodarskih 340 subjektov za znižanje stroškov). V letu 2003 pa so se nominalno in realno povečali, vendar še niso dosegli ravni iz leta 2001. V primerjavi s prejšnjim letom se je pomembno povečala dodana vrednost in kapital na zaposlenega. Zaradi vključevanja drugih dejavnosti (lesarstvo) se je delež prodaje na tujih trgih do leta 2002 povečeval, v letu 2003 pa spet padel. V skladu z dobičkom je skok davkov razumljiv. Vedeti pa je treba, da je v veliki me1i rezultat realnega zaostajanja plač in znižane amortizacije. 4 ZAKLJUČEK Pričujoča raziskava kaže še vedno na dokaj intenzivno dogajanje v gozdarskih gospodarskih družbah. Izrazitih enosmernih trendov ni. Gozdar­ stvo spreminja svojo poslovno strukturo in je skušalo tudi v letu 2003 z vključevanjem drugih dejavnosti ohraniti število zaposlenih in zagotoviti večjo stabilnost v poslovanju. S tem skuša čim bolj zmanjšati negotovost poslovanja, ki izhaja iz koncesijskega razme1ja in traja že od leta 1994. Pri tem se stanju na trgu tako okroglega kot žaganega lesa ne da izogniti. Prodaja okroglega lesa se zaostruje zaradi vse manjših kapacitet v primarni predelavi lesa (žagarstvo, proizvodnja ivernih in panelnih plošč) in kemični predelavi lesa (pro­ izvodnja celuloze). Konkurenčnost na trgu žaganega lesa pa izgubljamo zaradi visokih stroškov predelave, ki so tudi posledica pomembno manjših predelovalnih kapacitet v p1imerjavi s kapacitetami v tujini. GozdV 62 (2004) 7-8 --