GOSPODARSTVO
LETO IV. ŠT. 73	TRST, 8. JULIJA 1950	CENA LIR 20
13. julija 1920 -13. julija 1950
,G o s p o d a r s t v o‘ povečano
zal nam je, da moramo kot gospodar-ski list še v 1. 1950 — po petih letih phage nad fašističnimi nasilniki — obujati spomine na dan 13. julija . 1920.
Toliko priložnosti je že bilo, toliko Prošenj je bilo že vloženih pri ZVU, stvarno, pravno in obče moralno utemeljenih —da bi vsaka količkaj objektivna in politično modra oblast že dav-ho morala likvidirati in spraviti s sveta vsaj gospodarsko plat tega sramotnega zločina. Najmanj,, kar bi bila demokratična oblast morala storiti, je to, Jja bi poravnala gmotno škodo, ki je bila storjena Slovencem s požigom uNa-rodnega doma« in s prisilno prodajo tega in drugih narodnih domov, če m-50 bila načela o vojnih smotrih zaveznikov zapisana v Atlantsko listino samo zaradi čiste propagande. Sicer ze mirovna pogodba z lialijo predvideva poravnavo podobne škode.
Kronika pripoveduje, da je Tržaška Posojilnica in hranilnica 1. 191)4 posta-'da iiNarodni domu, v katerem so hoteli Slovenci spraviti pod streho razne svoje ustanove, razkropljene po mestu. Kod to streho so našli svoj dom Tržaška posojilnica in hranilnica, Slav Janška čitalnica, Akademsko društvo “Balkanu, Slovensko planinsko društvo, Glasbena matica, Delavsko podporno društvo, Narodno gledališče, hotel “Balkanu s kavarno, odvetniške pisarne itd. Neizprosna kronika pravi tudi, ba so cenili škodo, ki -jo je napravil Požar, ki je poleg stavbe uničil ves dragocen inventar, na 30 milijonov ie-danjih lir (skoro 2 milijardi današnjih).
Kronika nadaljuje: Prav tisti dan so kulturonosci pod vodstvom Fr. Giuute opustošili sedeže Jadranske banke, Hr-vatske štedionice, Splošne hranilnice, Spedicijske tvrdke «Balkan»; poleg lega 5 odvetniških pisarn. Napadli so slovensko tiskarno «Edinost» in šolo srbske pravoslavne občine. (Požiganje >n pustošenje, ki je sledilo po Istri 15. jnnija 1920, kakor požig ((Narodnega doma« v Pulju, napad na tiskarno v Pazinu, opustošenje Hrvatske banke na Beki itd., puščamo ob strani).
Tržaška posojilnica je bila prisiljena prodati za smešno ceno pogorišče “Narodnega doman, ko je bilo jasno, kaj bi se zgodilo z obnovljenim Narodnim domomii. V najboljšem primeru bi Sa bila doletela ista usoda kakor go-riškega, ki so ga fašisti pograbili za nekaj sto tisoč lir.
S požigom ((Narodnega doma« so fašisti sicer pretresli temelje Tržaške po-
V svojem govoru na skupni seji Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ je maršal Tito oznanil osnovni zakon o upravljanju državnih podjetij po delovnih kolektivih kot najpomembnejše zgodovinsko dejanje Ljudske skupščine po sprejetju zakona o nacionalizaciji proizvodnih sredstev. S prevzemom proizvodnih sredstev v državne roke še ni bilo uresničeno akcijsko geslo delavskega Sibanja »Tovarne delavcem«, kajti geslo »Tovarne delavcem, zemljo kmetom« ni kako abstraktno propagandistično geslo, marveč takšno, ki ima v sebi globok vsebinski smisel.
Govornik je poudaril, da se je Jugoslavijo z uveljavljenjem tega zakona Postavila pred Sovjetsko zvezo, ki še P° 31 letih od oktobrske revolucije ni izpolnila zahteve delavcev, da bi sami upravljali tovarne, temveč je vodstvo državnih sovjetskih podjetij še danes y rokah države. V SZ niamjo delavci še danes nikakšnega deleža pri uprav-Uanju tovarn, temveč vodijo te direktorji, ki jih postavlja država. Delavci 'Inajo samo možnost in pravico, da de-*ajo, toda to se ne razlikuje mnogo ?d vloge delavcev v kapitalističnih državah.
poslej je v Jugoslaviji vodila podjetja država po vsojih predstavnikih. pravne določbe so dopuščale le sode-tovanje sinidkatov v določenem okviru. ^0 novem zakonu prevzamejo uprav-Banje državnih in višjih gospodarskih združenj delovni kolektivi. Naloge de-•avskega sveta, ki po novem zakonu Prevzame vodstvo državnega podjetja, opisuje čl. 23 tako-le: Delavski svet podjetja potrjuje osnovne plane in zaključuj račun podjetja izdaja sklepe o uprav-Banju podjetja in izpolnjevanju gospodarskega plana; voli, odstavlja in menja upravni odbor podjetja oz. njegove posamezne člane; spreminja pra-v'ia podjetja po odobritvi upravnega odbora višjega gospodarskega združe-nja; razpravlja o poročilih o delu “Pravnega odbora in sklepa o njih; po-razdeluje tisti del akumulacije, ki osta-ne na razpolago podjetja, oz. delovne-“iu kolektivu.
. Vzporedno s tem zakonom je bila 'zvršena decentralizacija uprave gospodarstva na način, da je bila pristojnost Budskih republik razširjena.
* *
Soodgovornost in pravica do sooiloče-'anja nameščencev in delavcev pri podrtjih vplivata blagodejno ne samo na razvoj podjetja, temveč tudi na socialni Položaj delavca. Nameščenec ali delavec.
sojilnice in hranilnice, toda zavod sam je kljuboval in še dalje redno izplačeval vloge. Kljuboval je do avgusta 1940, ko mu je prefekt na Mussolinijev ukaz postavil komisarja - likvidatorja, ki. je zavod z vsem premoženjem izročil Mestni hranilnici (Cassa di fti-sparmio). Trgovsko - obrtno zadrugo so na podoben način izročili zavodu uBan-ca Popolare Giulianau.
Se danes je to premoženje v rokah italijanskih zavodov, ker nima ZVU poguma, razveljaviti fašističnih ukazov, medtem ko so zahodne zasedbene oblasti v drugih državah, n. pr. v Zahodni Nemčiji s posebnimi zakoni zajamčile odškodnino za škodo, ki so jo državljani utrpeli zaradi fašističnega nasilja.
Ne samo da je slovenskemu gospodarstvu onemogočeno vsako sodelovanje v javnih gospodarskih ustanovah in ne morejo imeti nikakšnega vpliva na gospodarsko politiko v angloameri-skem pasu, temveč mu niti ne vrnejo, kar mu je bilo ugrabljeno na nezakonit način, in kar si je s težko muko pridobilo ob sistematičnem nasprotovanju tedanjih krajevnih oblastev.
Krivica, ki jo trpi slovensko gospodarstvo zaradi tega, je toliko hujša, ker tudi sicer oblastva ne kažejo nikakšnega razumevanja za prizadevanja Slovencev, da bi obnovili svoje gospodarstvo in tako postavili čvrstejše temelje svojemu obstanku. Kako naj si sicer razlagamo n. pr. dejstvo, da je bi! neki slovenski posojilnici na deželi, ki se je skoro edina ohranila po tolikšnem fašističnem pustošenju, odbit 10 milijonski kredit iz sklada EHP, medtem ko je bilo iz njega podeljenih nad 8 milijard lir podjetjem, ki so v rokah italijanskega državnega ati zasebnega kapitala? Kako naj si sicer razlagamo, da ni bilo za edino stanovanjsko zadrugo, v kateri imajo Slovenci večino, niti beliča medtem ko prejmejo ostale okoli 1 milijardo 200 milijonov lir?
Mar so si odločujoči kdaj resno postavili vprašanje, kam vodi takšna politika gospodarske diskriminacije? V bistvu se reducira na zanikanje Slovencem pravice do golega obstanka!
Vprašanje je seveda, ali je takšna politika v korist miru in tako potrebnemu sodelovanju med narodi prav na tem zgodovinskem stikališču gospodarskih in političnih koristi raznih narodov.
ki postane soodgovoren za razvoj podjetja in soodloča v vodstvu, se zaveda te svoje odgovornosti in dela z večjim poletom. Priznanje te njegove pravice do soodločanja vzbuja v njem upravičen ponos. Delovni polet prinaša znižanje proizvodnih stroškov, a to s svoje strani znižanje blagovnih cen. Znižanje cen pomeni povišanje realne plače: s svojo plačo delavec lahko več kupi, ker so cene nižje.
Dr. Aleksander Hellwig, ki je 15 let opazoval razvoj v nekem porenskem podjetju, poroča v nekem nemškem listu o posledicah uvedbe soodgovornosti delavcev v vodstvu podjetja takole:
a)	zanimanje delavcev za podjetje se je dvignilo in s tem tudi njegova proizvodna sila; zaradi tega so nazadovali proizvodni stroški;
b)	odkrili smo izvor zgub in te lahko odpravili;
c)	vzporedno s padanjem proizvodnih stroškov so naraščale plače, tako da smo jih lahko povišali za 50 do 100%;
d)	dvignila se je konkurenčna moč podjetja doma in na tujem.
Podjetje se je tako utrdilo, da je lahko kljubovalo splošnim gospodarskim krizam.
njugoslavenska linijska plovidba« (Yu-goslav Line) na Reki, ki vzdržuje linijske proge z inozems.vom, je objavila vozni red, ki velja za drugo polletje 1950. Iz tega posnemamo, da je jugoslovanska čezmorska trgovinska mornarica dosegla tonažo 177.246 brt. Med tem ladjevjem je mnogo prvovrstnih ladij, ki so bile zgrajene po vojni doma in na tujem. Jugoslavija naglo izpopolnjuje svojo mornarico. V gradnji je več ladij v jugoslovanskih ladjedelnicah pa tudi v tujih. Po petletnem načrtu bo celotna trgovinska mornarica dosegla 690.000 ton, tako da bo 1,5-krat večja kakor je bila pred vojno. V istem času se izpopolnjujejo in obnavljajo pristanišča, zlasti pa tudi prometne zveze z notranjostjo.
I.	Po novem voznem redu vozi na progi Jadran — Severna Evropa (Reka, Dubrovnik, Patras, Alžir, Oran, Casablanca, London, Hamburg, Rotterdam, Anvers, London, Zeebrugge, Trst( Reka) ladja vsakih 14 dni. Pristajala bo v Trstu samo v primeru zadostnega tovora.
II.	Proga Jadran — Bližnji vzhod (Reka, Trst, Dubrovnik, Lattakia, Beyrouth, Aleksandrija, Port-Said, Benetke, Trst, Reka) vsak teden. Pristajanje v Dubrovniku po potrebi.
III.	Proga Jadran — Grčija — Turčija
(Reka Dubrovnik, Patras, Izmir, Istam-
Približuje se tretja obletica, odkar je naš list pogumno zaoral v ledino tržaškega gospodarstva. Tedaj je bilo med tržaškimi Slovenci mnogo skeptikov, ki niso verovali v bodočnost »Gospodarstva«. Sami so podcenjevaH moč slovenskega gospodarstva v Trstu.
Odmev, ki ga je našel naš list p vsej slovenski javnosti, in ugled, ki si ga je pridobil v tem kratkem času svojega obstanka, sta izpodbila pesimizem teh mlačnežev in potrdila naš optimizem. »Gospodarstvo« uspeva in se razvija kot glasnik obnavljajočega se slovenskega gospodarstva. Vzdržali smo kljub o-stremu nasprotovanju italijanskega kapitala, ki je v strahu za svoje postojanke in dosledno pobija vsako akcijo za osamosvojitev tržaškega gospodarstva ob naslonitvi na tržaško naravno zaledje.
V zadnjem času je postal listu dosedanji okvir pretesen, zlasti še, ker se je pokazala potreba, da zajame tudi važno področje slovenskega gospodarstva na Tržaškem, ki ga predstavlja naše kmetijstvo. Iz teh razlogov se list predstavlja danes svojim bralcem v povečani obliki.
Prepričani smo, da bodo ti cenili naše napore in nasproti listu storili svojo dolžnost na ta način, da pravočasno poravnajo naročnino, da mu pridobijo novih naročnikov in po možnosti v njem tudi oglašajo.
UREDNIŠTVO
francoski frank
ČVRSTA VALUTA?
Tik pred izbruhom zadnje politične krize v Franciji je vladal v finančnih in gospodarskih krogih takšen optimizem glede francoskih financ in položaja fran-o-ske valute, da je javnost pričakovala ustalitev franka že v najkrajšem času. Finančni minister Petsche je poleg tega dal zelo optimistične izjave o položaju francoskega gospodarstva. Plačilna bilanca se je zboljšala; prav tako se je povečalo premoženje narodne banke »Banque de France« v inozemstvu. Padla je cena zlata in na zunanjem trgu so v nekaterih državan že pričeli ceniti frank kot čvrsto valuio.
Vsi ti pojavi so toliko bolj okrepili mnenje, da je Franclja tik pred stabilizacijo svoje valute. Kljub vsemu ni pričakovati ustalitve francoskega franka nili v jeseni. Predvsem so vlade zelo previdne, da ne bi frank po zakonski ustaliivi dejansko zopet nazadoval. Notranji politični položaj še ni dovolj utrjen. Na drugi strani je vlada tudi vezana na mednarodne dogovore z Mednarodnim denarnim skladom in OEEC (Evropsko organizacijo za gospodarsko obnovo v Parizu), ki pripravlja evropsko denarno zvezo. Vlada je sicer zanikala vest, po kateri uaj bi bil Washington protestiral proti namenu, da se frank stabilizira na zlati osnovi, vendar je gotovo, da v podobnih zadevah ni Francija popolnoma svobodna.
Kot ugouno znamenje, da se je med javnostjo utrdilo zaupanje v valuto, navaja podpisovanje javnih posojil in naraščanje varčevanja. Tako so bile obveznice zadnjega posojila (6%) državnega podjetja »Electricite de France« podpisane v znesku 14 milijard v teku štirih tednov.
BLAGOVNE BORZE
Leta 1935 so bile v Italiji odpravljene blagovne borze. Zakon z dne 30. 5. 1950., ki je bil objavljen v Uradnem listu z dne 28. 6., pa dovoljuje njih ponovno ustanovitev. Pobudo zanjo mera dati pristojna trgovinska zbornica, ministrstvo za industrijo in trgovino v sporazumu z ministrstvom za kmetijstvo in gozdove pa bo določilo vrste blaga, ki bo izključeno z blagovnih borz. Te borze bodo poslovale po do ločbah zakona z dne 20. 3. 1913, št. 272, in bodo pod nadzorstvom ministrstva za industrijo in trgovino.
bul, Izmir, Pirej, Benetke, Trst, Reka) vsakih 20 dni.
IV.	Proga Jadran — Grčija — Izrael vsakih 15 dni (Reka, Dubrovnik, Kandija, Haifa, Tel-Aviv, Limassol, Iskenderun, Pirej, Benetke, Trst, Reka) vsakih 15 dni.
V.	Proga Jadran — ZDA (Reka, Trst — po potrebi Gibraltar, Casablanca, Nem York, Filadelfija, Galveston, New Orleans, Filadelfija, New York, Trst, Reka) vsak mesec.
VI.	Proga Jadran — Južna Amerika
(Reka, Šibenik, Split; Dubrovnik, Alžir — po potrebi, Gibraltar, Dakar, Buenos Aires) vsaka dva meseca.
JUGOSLAVIJA NA SVETOVNIH SEJMIH
Med udeleženci mednarodnega sejma ZDA v Chicagu od 7. do 20. avgusta bo tudi Jugoslavija. Na razstavi bo okoli 1.500 razstavljalcev, ki bodo svoje blago razstavili na površini 200 tisoč kv. čevljev. Francija bo zavzela prostor 22.000 kv .čevljev, Zahodna Nemčija 15-18.000, V. Britanija 14.000, Italija okoli 12.000, Švedska 8.000, Holandija 8.000, Jugoslavija 6.000 (1 čevelj je 0,3048 metra). — Jugoslavija se bo udeležila tudi sejmov v Torontu in Parizu.
„TOVARNE DELAVCEM ZEMLJO KMETOM«
Proge jugoslovanske linijske plovbe
Razmah jugoslovanske mornarice
Monnet o Sclmmanoveni
načrtu
Angleži se še vedno upirajo
Svetovna pozornost je danes tako močno osredotočena okoli zapletljajev na Koreji, da so pogajanja za izvedbo Schu-manovega načrta o mednarodnem nadzorstvu nad proizvodnjo premoga in jekla stopila povsem v ozadje.
Pogajanja med šestimi zapadnimi državami, Francijo, Italijo, Nemčijo, Holandijo, Belgijo in Luksemburgom v Parizu, ki so bila začasno prekijena, se zdaj nadaljujejo. Popolne jasnosti še niso dose-daj prinesla. Edina razlaga, ki jo je dal novinarjem tvorec načrta Monnet, vsaj nekoliko osvetljuje zamisel francoske zunanje politike.
Podrobnosti, ki jih je navedel Monnet, so že bolj odbile Angleže. Gre predvsem za področje, t. j. obseg pristojnosti »visoke oblasti« (Haute Authorite), ki naj bi upravljala bodoči »pool« premoga in je-

kla. To področje bo močno zadevalo suverenost držav-članic. Monnet govori v rokavicah o »zlitju suverenosti«, toda Angleži niso prav nič dovzetni za podobne diplomatske finese in odbijajo vsako okr-njenje suverenih pravic. Nočejo se spuščati v nikakšne obveze, ki bi jim vezale roke nasproti Britski skupnosti (Common-vvealth), t. j. angleškemu imperiju, ki je sestavljen iz dominionov.
»Visoko plast« bi sestavljali člani kot predstavniki posameznih držav; predsednika bi izbrale prizadete države sporazumno.
Proti sklepom »visokega oblastva« bodo vlade držav-članic lahko protestirale, pa
tudi prizadeta podjetja imajo to pravico. Trgovina z jeklom in premogom med državami članicami »poola« bo1 popolnoma svobodna, ker bodo odpravljene zadevne carine, da ,se bo za to blago ustvarila velika gospodarska enota med prizadetimi državami. Podjetja, ki bodo stopila v »pool«, bodo ohranila lastninsko pravico na svojem premoženju.
»Visoka oblast« bo razpolagala z denarjem iz posebnega sklada, tako da bo podjetjem lahko podeljevala posojila, pa tudi nepovračljive podpore. »Visoka oblast« bo dajala podjetjem nasvete in navodila glede proizvodnje in plasiranja proizvodov. Države bodo morale odpraviti vsako dis-kriminacio glede prevoznih tarif in omejiti delovanje kartelov. Glede delavskih plač pravi načrt, da bi morale ostati čim višje in ustrezati gospodarskemu ravnovesju posameznih držav, tudi ko bi se izvršile razne potrebne izpremembe pri raznih podjetjih, ki bi jih narekovala »visoka oblast«.
Angleže draži tudi določba, po kateri se morajo odpraviti dvojne cene za jeklo in premog. (Angleži n. pr. prodajajo premog v zunanji svet po višjih cenah, kakor so cene na domačem trgu).
Monnetov načrt ni povsem določen in konkreten in kaže mnoge vrzeli'. Kljub vsemu je tako radikalen, da so se tudi mnogi vneti zagovorniki .ohladili, ko so zvedeli za njegove podrobnosti. Predstavniki nekaterih držav, ki so se udeležile pogajanj v Parizu, so zahtevali nekaj odmora, ua bi se lahko posvetovali s svojimi vladami.
Zdi se, da je angleški odpor pokvaril določene ameriške načrte v Zahodni Evropi, ki naj bi se izvedli s francosko po močjo; odprla naj bi se pot ameriškemu kapitalu v Zahodno Evropo, tako da bi lahko kontroliral tudi »pool« jekla in premoga.
Američani ne štedijo z očitki na račun Angležev. Tako piše New York Times, da je bila politika V. Britanije nasproti evropski celini čudna mešanica izolacioiz-ma in intervencionizma. Tradicionalno je Anglija hodila po poti »ravnovesja sil« (balance of povver) in izigravala evropske države drugo proti drugi. Po vojni so jo Marshallov načrt, Atlantska pogodba m Evropski svet približali Evropi, toda vedno se je pokazalo, da so bile njene vezi z lastnim imperijem trdnejše. Tudi pii
pogajanjih za »evropsko plačilno zvezo« je znala zavarovati svoje lastne koristi.
K podatkom o razmerju v proizvodnji jekla in premoga v zahodnih državah, ki jih je »Gospodarstvo« že objavilo, naj dodamo še nekaj novih. Iz teh je razvidno, da presega proizvodnja premoga na Angleškem proizvodnjo vseh ostalih zahodnih evropskih držav. Podatki veljajo za leto 1949 in so navedeni v milijonih ton.
Država	Premog	Jeklo
Francija — Posarje	64,4	10,7
Zah. Nemčija	104,9	9,1
Belgija	24,9	3,3
Italija	1,1	2,0
Luksemburg	—	1,8
Holandija	12,1	0,4
Skupaj	207,4	27,3
Britanija	226,8	16,2
AMERIŠKA JEKLARNA V CILEJU
»Pacifiquex Steel Co.«, ki je lastnica velike nove jeklarne Huachipato v Cileju, katere izgradnja bo stala 88 milijonom dolarjev, je mešana družba med mehiškim in severnoameriškim kapitalom. Ameriška banka Export-Import v VVashingtonu je družbi posodila 48 milijonov dolarjev. Nova jeklarna je zgrajena tako, da ji potres ne more škodovati. Pri potresu aprila 1948 so zgradbe ostale nepoškodovane. V Huachipato je prispelo 120 tehničnih izvedencev iz ZDA.
Rekord na proizvodnj a j ek la
v ZDA
Po mnenju Ameriškega' instituta za železo in jeklo bi morala znašati normalna proizvodnja ameriških jeklarn na teden 1,929.100 ton. Pred mesecem je proizvodnja dosegla 1,934.900 ton, t. j. 101,5 normalne, medtem ko je pred enim letom znašala 1,473.000 ton, t. j. 79,9% proizvodnje, ki bi bila po mnenju omenjenega instituta normalna.
V teku 11 tednov počenši od 17. aprila je proizvodnja dosegla 21,159.500 ton, t. j. toliko jekla kolikor so ga proizvedli Američani v teku prvega polletja 1949. V teku omenjenih zadnjih 11 mesecev je znašala povprečna proizvodnja na leden 1,923.600 ton. Ako bi proizvodnja ostala na tej višini, bi dosegla letno 100,300.000 ton. Računajo, da je v juniju dosegla 8,400.000 t.
VZHODNI INDUSTRIJSKI „POOL“?
»Sunday Times« prinaša daljšo razpravo o organiziranju »vzhodnega industrijskega poola« pod vodstvom ZSSR. Nagel razplet diplomatske in gospodarske aktivnosti (vzhodne) Nemške demokratične republike in kominformskih držav navaja londonske kroge k domnevi, da se ustvarja vzhodni »Schumanov pool«. Ta bo zajel tudi premogovno in industrijsko proizvodnjo Vzhodne Nemčije.
Ustvarilo se bo veliko industrijsko središče, ki se bo oslanjalo na šleski premog in ki ga bo izkoriščala ZSSR za okrepitev svoje težke industrije. Na ta način se bodo odprle zaloge jekla in premoga nemški aviomobilski industriji in drugim industrijskim podjetjem, ki nimajo dovolj .surovin. Gospodarska politika držav pod sovjetskim gospodarskim vplivom kaže, da se v Moskvi resno bavijo s tem načrtom. Te sovjetske namene pdic i-va tudi okolnost, da so bile države p-.d sovjetskim vplivom primorane preusmeriti industrijsko obnovo v smislu izgradnje samo težke industrije, ki gradi predvsem orodne stroje in naprave. Po urad-
nih poročilih je bil v ta namen del češkoslovaške industrije prenešen pi ati vzhodu, verjetno v bližino industrijskega bazena pri Kuznecku. V poljska in češkoslovašna težka industrijska podjetja so \ zadnjem času uvedli sovjetsko industrijsko organizacijo. S povezavo Vzhoane Nemčije s Poljsko in Češkoslovaško naj bi us varilo sovjetsko severno pomožno industrijsko središče. Najnovejši sovje.iki državni proračun predvideva povečanje industrijske proizvodnje za 10%.
Dve trgovinski pogodili
ČSR
Sredi junija je bila med CSR in Kitajsko podpisana trgovinska pogodba v Pekingu. Češko delegacijo je vodil Adamek. Češkoslovaški minister za zunanjo irgo-vino Gregor je izjavil uredniku »Rude Pravo«, da predstavlja podpis te pogodbe važen dogodek, ker bo omogočal dovoz novih surovin češkoslovaški industriji in plasiranje njenih proizvodov na Kitaj-
skem. CSR bo že letos prejela iz Kitajska važne industrijske surovine, ki jih je morala doslej uvažati iz kapitalističnih držav. Gre za umetne maščobe. CSR bo uvažala tudi kože, volfram, svinec, živo srebro, azbest, svilo, ščetine, čreslo in krmo. CSR bo izvažala izdelke težke industrije in precizijske apara e, dalje tovorne avtomobile in kamione, izdel.te iz kavčuka ter kemične in farmacevtske izdelke. V kratkem odpluje iz poljske luke prva ladja, natovorjena z blagom za Kitajsko.
TRGOVINSKI SPORAZUM
CSR—VELIKA BRITANIJA
Dne 22. juija je bila v Pragi podpisana nova trgovinska pogodba med CSR in V. Britanijo, ki bo tra.a a od 1. junija 1950 do SO. junija 1951. V. Britanija bo od CSR kupila Za 13,500.000 funtov živil, surovin in raznih izdelkov, to se pravi za 30% več kakor doslej. ČSR bo uvozila iz V. Britanije Zai 12 milijonov funtov surovin, strojev, kemičnih proizvodov, plastičnih snovi, t. j. za 20% več kakor prejšnje leto.
Reakcija zahodnih borz na Korejo
JUGOSLOVANSKI PROMET NA DONAVI
Predpreteklo nedeljo so prispele v Linz po Donavi prve tri jugoslovanske tovorne ladje, ki so pripeljale okoli 1000 ton celuloznega lesa. S tem prevozom je bil obnovljen redni promet med Jugoslavijo in Linzem po Donavi. Jugoslavija bo pripeljala okoli 70.000 ton celuloznega lesa za avstrijsko papirno industrijo, in sicer za Steyrer-Muehl in Lenzinger Papirin-dustrie. Za to bodo uporabili okoli 200 vlačilcev. Na prazne ladje bodo Jugoslovani nalagali porurski premog v Regensburgu.
Dovoz premoga iz Regensburga do Linza po Donavi narašča. V maju je znašal 98.700 ton, v juniju (do 18. junija) 55.000 ton. Z druge strani poročajo, da se avstrijski izvoz po Donavi ne razvija ugodno. V maju so izvozili 2800 ton surovega železa, 600 ton pločevine in 126 ton rezanega lesa. V Linzu pričakujejo večje pošiljke superfosfata iz Rotterdama po Renu in Donavi.
NEMŠKI TLRISTI V JUGOSLAVIJI
Po poročilih nemških listov se bo med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo razvil živahen turistični promet. Nemci se predvsem zanimajo za letovišča na Jadranskem morju, kamor so radi zahajali že pred vojno. Najnovejša trgovinska pogodba sicer ne vsebuje posebne postavke o poravnavi stroškov nemških turistov v Jugoslaviji; vendar bodo Nemci našli kritje pod postavko »različno«. Za prevoz turistov, ki ne ljubijo dolgih voženj na vlaku, bo poskrbelo jugoslovansko letalsko podjetje »Jat«. Pri izdajanju potnih dovoljenj bodo šla jugoslovanska oblastva potnikom zelo na roko, kakor napovedujejo nemški listi. Nemci bodo vplačali ustrezajoče zneske pri svoji narodni banki Bank deutscher Laender, za kar bodo prejeli ustrezajoči znesek v dinarjih v Jugoslaviji. Jugoslovanska gostinska industrija je obnovila in modernizirala letovišča vzdolž jadranske in dalmatinske obale pa tudi v Sloveniji.
Vojne zapletljaje na Daljnem vzhodu, kjer divja že prava vojna, so takoj zabeležile svetovne borze, ki so občutljive za vse važnejše politične spremembe.
Ze v Trstu se je povečalo povpraševanje po cekinih, katerih cena je takoj poskočila. Se preden Je izbruhnila vojna na Koreji, so švicarske oblasti svetovale svojim državljanom, naj si preskrbijo dovolj živil in napolnijo svoje shrambe, ker je Švica odvisna od uvoza in bi dovoz iz inozemstva utegnile preprečiti mednarodne komplikacije. Švicarji so skrajno previden narod zato ne jemljejo mednarodni komentatorji tega dogodka preveč tragično.
Pšenica je na borzi v Chicagu 26. junija poskočila za 4,5 in celo 4,75 s oiink pri bušiu. Prodaja proti takojšnji izročitvi je bolj pogosta prav zaradi mednaro nih komplikacij. Dobava pšenice se je v prejšnjem tednu povečala za 5,081.000 bušlov na 157,847.000. Cene soje so poskočile za 7,5 do 9 stotink, koruze od 1,25 do 2 stotinki, rž za 2,75 do 3,75 pri bušiu. Slanina je poskočila od 27 do 40 stotink.
NA LONDONSKI BORZI
Na londonski borzi so nazadovali predvsem vrednostni papirji, tuji kakor domači. Zgubo so pretrpele akcije podjetij, ki so povezan z Daljnim vzhodom. Prav tako je padlo zanimanje za japonske vrednostne papirje, ki so poprej poskočili v zvezi z napovedjo sklenitve mirovne pogodbe. Angleško vojno posojilo (3,5%) je nazadovalo za 1,3/8 na 93,25. Nazadovale so tudi nemške obveznice, prav tako delnice zlatih rudnikov v Južni Afriki. Naraslo je povpraševanje po činu.
* *
Tudi pariško borzo je zajela bojazen glede razpleta dogodkov na Koreji. Tako je n. pr. francoski cekin (napoleon) po' skočil v času od 26. do 27. junija od 3000 na 3140 fr., švicarski zlatnik od 2970 na
3050, angleški od 3700 na 3790, dolarski od 15.200 a 15,520 in kg finega zlata od 456.000 na 464.000 fr.
Naraščanje cen v ZDA
Vesti o bojih na Koreji in s temi združen strah pred novo svetovno vojno so tako vznemirile prebivalce ZDA, da so že začeli nakupovati in kopičiti razno blago, predvsem hrano, pa tudi surovine.
Poleg kopičenja blaga, ki poriva blagovne cene navzgor, vplivajo na padanje denarne vrednosti tudi visoki stroški Združenih držav za vojne operacije na Koreji in pomnoženi izdatki za oboroževanje toliko v Ameriki sami kakor tudi v državah, ki so pod njenim vplivom.
List ((Financial Times« se boji, da bo vse to povzročilo inflacijo v Ameriki. Ako se bodo te gospodarske razmere nadaljevale, bo povišanje blagovnih cen povzročilo zvišanje plač in po manjkanje denarja in bo treba za višanje plač tiskati nove, znatne možine bankovcev; to pa pomeni pravo vojno inflacijo z vsemi njenimi neprijetnimi posledicami, ki so nam Evropcem po dveh svetovnih vojnah predobro znane.
Brodarji računajo tudi na skok brod-nin, ker bo za preskrbo ameriških čet na Koreji potrebno močno ladjevje.
* *
TRGOVINA S TKANINAMI NE GRE
Iz Milana poročajo, da so veletrgovci s tkaninami v težavnem položaju, ker gre razpečavanje v trgovini na drobno čedalje teže od rok in ker plačila de-tajlistov kreditiranega blaga zelo zaostajajo.
1 lira iz leta 1914 = 282 današnjih
Cene in plače nekdaj in danes
Zagonetno kolebanje valut in blagovnih cen nam danes zelo otežuje ugotovitev gospodarskega položaja posameznikov in skupnosti. Nihče nam ne more jasno povedati, pri čem smo prav Za prav. Staknih valut in cen nismo sicer še nikoli imeli, vendar lahko trdimo, da so bile pred prvo svetovno vojno valute in cene skoraj stalne. Od takrat (l. 1914) do danes je valuta silno padla. Italijaska Ura je pred drugo svetovno vojno (1.1938) veljala n. pr. samo še. dve stotinki, danes pa velja komaj še tri in pol tisočinke Ure 'iz leta 1914.
To razmerje je izračunal gospodarstvenik Fr. Magri. Za podlago je vzel me ečne stroške za množino jestvin, ki so potrebne eni osebi iz, srednjih slojev, da dobi povprečno 2500 kalorij na dan; za to je treba použiti v enem mesecu naslednje množine: 6' kg kruha, 2 kg prvovrstnih testenin, 3 kg riža, 0,6 kg koruzne moke, 0,4 kg bele moke, 1 kg surovega masla, 6 l mleka, 0,2 kg slanine, 0,3 kg prvovrstnega oljčnega olja, 0,2 kg sira parmezana, 0,4 kg mehkega sira, 20 jajc, 3 kg raznovrstnega govejega mesa, 0,6 kg raznovrstnih rib, 0,4 kg raznovrstnih doba ,nih izdelkov, 0,6 kg četverovrstrtega cvrtja, 15 dkg sadja, 15 kg zelenjave, 12 1 vina, pol litra kisa, 0,3 kg. paradižnikove konserve, 30 kock mesnega izvlečka, 1 kg sladkcn-]a in 0,3 kg kave.
Za vso to .množino jestvin si plačal
leta 1914 — 48 lir, leta 1938 _ 270 lir
(t. j. 48 X 5,62), leta 1950 (jan.) pa 13.540 lir (48 X 282); kar pomeni, ciu je bilo življenje leta 1938 več kot pet in polkrat (natančno 5,62-krat) dražje, letos pa je 282-krat dražje nego l. 1914.
Kar kupimo letos Z 282 Hrami, smo torej kupili leta 1938 s 5,52 lire in leta 1914, ko so bile Ure še polnoveljavne, z eno samo liro. To pomeni, da je današnja Ura vredna le 3 in pol tisočinke, medtem ko je bila leta 1938 vredna še dve stotinki prave lire, kakor smo omenili v. začetku članka.
Seveda je to razmerje le približno; natančno se to ne'da izračunati, ker niso cene vseh vrst blaga enako narasle. Tudi nimamo na razpolago primerjalnih tabel med današnjimi cenami in tistimi iz leta 1914. Takšne tabele priobčuje tržaški statistični urad le za primerjanje današnjih cen s cenami pred drugo svetovno vojno (leta 1938). Ke, pa so cene blaga od leta 1914 do 1938 poskočne povprečno 5,62-krat, moramo indeksne številke v omenjenih tabelah pomnožiti 5,62-krat, da dobimo v so razuku men današnjimi in predvojnimi cenami iz leta 1914.
Na podlagi tega računa smo plačali letošnjega marca mast 180-krat dražje nego leta 19i4. Plačan smo jo približno 300 lir Za kg; tako da bi po tem računu morala biti njena tedanja cena 1,60 lire Za kg. To dejansko ustieza zgodovinski resnici. Mnogo večja je", razlika v. cenah pri krompirju, Ki ses je prodajal v. istem mesecu letošnjega^ leta po 52 Ur, medtem -ko se je 1.1914 proaajal po približno 9 stoiink za kg. Medtem ko se je mast podražila ie 180-krat, se je krompir kar 585-Krut; skoraj toliko tudi fižol, sir parmezan ter goveje in prašičje meso; še ooij nego krompir se je podražila suha polenovka, in sicer najbolj izmed v sen jesivin.
Skrajni točki na lestvici podražitve zavzemala mast (najmanj) in polenovka (največ). O a masti do po-enovke se dviga lestvica taico-ie: mast (180-krat), siarnna, .ajca (258-krui), siaakor sj8-krul), črni kruh, vino (286 m polkrat; aprila 2oo-krut), moka UU, semensko olje (275-krat), bel kruh (281-krat), pražena kava (306-arui), sveže mleko (337-krutj, nz (364-krat), surova gnjat (pršut), beie testenine (393-KriitJ, sa ariia, govedina (,4cd-ki at), surovo maslo, svinjina (483-krai), para-dižnikova konserva, ]izo, (528-krat), sir parmezan, krompir (585-krai) tu na najvišjem mestu slavna polenovka (713-krut), ki je bila nekdaj najvecja proletarka m se je leta 1914 prodajala po 1,15 lire (eno in 15 stotink) kg, medlem ko se je letošnjega marca prodajala po 823 ur kg in tu zaradi ogromnih špekulativnih sleparij.
Na lestvici ni izračunana podražitev Za manj vazne vrste blaga, fri vinu, ki je najvažnejši pridete«; naših kmetov, je izračunana tudi za mesec april in nam pr iča, aa cena ptntt pada, vsiea cesar pada.,o tudi dohodki naših kmetov ter hujša njihov gospodarski položaj. To nam dokazujejo tudi (v pr.-meri z drugimi) zelo nizke cene masti, .tanine n iajc. Nizke in padajoče cene vina so posiedica gospodarske priključitve našega ozemlja k Italiji. Da se ta škoda popravi, bi bilo potrebno m pravično, da bi zavezniška uprava izdatno podprla naše vinogradnike, ki bodo sicer gospodarsko popolnoma uničeni.
CENE V TRSTU IN MILANU
Zanimive so tudi razlike med današnjimi tržaškimi in milanskimi cenami. Riž je v. Milanu skoraj 20 Ur (računano v kg) cenejši nego v Trstu, krompir pa približno toliko dražji. Paradižnikova konserva ima približno enake cene tukaj in tam. Sladkor je v Milanu skoraj 30 lir cenejši nego pri nas, oljčno olje pa okoli 40 lir di ažje. Zelo velika je razlika pri surovem maslu, ki se prodaja v Milanu po 650 do 900 lir, v Trstu pa. od 900 do 1200 lir. Slanina in mast imata približno iste cene.
Ceneje nego pri nas se prodaja v Milanu tudi salama, in sicer od 850 do 1200 Hr, v Trstu pa od 1200 do 1700; tudi surova gnjat je tam cenejša: 1600 do 1900, medtem ko je v Trstu nad 2000 Ur. Zelo poceni je v Milanu sir parmezan, Ici se prodaja po 800 do 900 Hr, v Trstu pa nad 1400 lir. Jajca imajo isto ceno, morda so v Milanu za spoznanje cenejša.
PODRAŽITEV V APRILU 1950
Tržaški statistični urad priobčuje podatke za prve štiri mesece t. I. o
ceni skupnih življenjskih potrebščin za tipično družino sestavljeno iz očeta, matere in treh otrok od 3. do 10. leta. Medtem ko so stroški za tako družino znašali leta 1938, t. j. pred drugo vojno, okroglih 789 Ur na mesec, so znašali letos januarja 35.773, februarja 36.368, marca 35.793 in aprila 36.536 lir zd mesec. V aprilu So se torej življenjski stroški zvišali za 743 :ir, t. j. za 2,1%; sicer cene spomladi navadno padajo.
Važno za današnji gospodarski položaj delavcev in uslužbencev je tudi primerjanje današnjih mesečnih plač s tistimi pred prvo svetovno vojno, ko je imel denar razmeroma stalno vel. avo in so bile tudi plače, ustaljene za dolga razdobja ter so se, sicer zelo počasno in v skromnem obsegu, .‘talno p.mik .le nav.gor. Radi lažjega primer^ janja so tedanje p ače spremenjene v današnje lire . po zgoraj navedenimi ključu (1 Ura iz leta 1914 = 282 današnjih Ur).
PLAČE 1914 IN 1950
Do leta 1914 so prejemali specializirani delavci in podrejeni mlajši uradniki na mesec 56.400 lir (200 ted. lir X 282), danes okroglo 39.000 lir; sta-
Olajšave za prodajo vina
Italijansko ministrstvo-za notranje za-ceve je travkar poslalo podrejenim organom novo okrožnico glede prodaje vina na drobno v okviru predpisov zakona »za javno varnost«, ki je tuai pri nas še vedno v veljavi. Okrožnica ima namen, olajšan prooajo vina potrošnikom, da bi s tem omilili hudo vinsko krizo. Iz okrož-ni.e posnemamo najznačilnejše točke:
1. Gostinski obrati, ki imajo policijsko licenco za prodajanje visokoalkoholnih pijač, lahko prodajajo vino brez posebnega dovoljenja; 2. oblasti naj bodo široke pri rzdajanju ziasii začasnih dovoljenj za prodajo vina, kakor tudi v pogledu podaljšanja urnika za točenje pijače; 3. olajšati je treba neposredno prodajo vina potrošnikom s strani proizvajalcev (»osmi-ce«); dovoljenje se lahko izaaja tudi za več kakor tri mesece. Prodaja se lanko vrši v proilorin na kraju proizvodnje, čc iasinUi ali najemniki ne razpolagajo s primernimi pros.ori, a večno pod pogojem, da se procaja'vrši v občini, kjer sc vino proizvaja; prav tako lahko lastniki in najemniki prodajajo vino v drugi občini če imajo tam svojo domačijo. Dovoljenje se glasi na proizvajalca, vendar se prodaja lahko vrši po zaupnikih.
PROIZVODNJA IviiLA IN TRGOVINA Z NJIM
Italijanski Uradni list z dne 13. 6. je objavil zakon, ki zadeva proizvodnjo pralnega mila in drugih sredstev za čiščenje ter trgovino s temi pioizvodi. v"glavnem vsebuje predpise o označevanju, pioizvo^lne tvrdke, znamke in in kraja, kakor tudi težine in vsebine maščobnih kislin, tako na posameznih Kosih kakor tudi na ovitkih- State zaloge, ,ki nimajo predpisanih označb, se morajo razpečati v ti mesecih.
GOSPODARSKI SPORAZUM Z AVSTRIJO IN S FRANCIJO
V italijanskem Uradnem listu z dne 17. tj. je bilo objavljeno celotno besedilo gospodarskih sporazumov, ki so bili sklenjeni v Rimu med Italijo in Avstrijo 18. marca in 19. maja lanskega leta. Uradni list z dne 1. 7. pa je prinesel besedilo gospodarskih spoia-
Aluminij je osvojil vsa področja tehnike
Ko sta Oersted:	(Danec) in VVohler
(Nemec) v letu 1825 ozir. 1827 prvikrat izdelala aluminij, si najbrž nista predstavljala, kakšen t gromen razmah bo im_-la la kovina v teku dobrega stoletia. V teh 120 ktih je pos al aLminij najvažnejša neželezna kovina. Dandanes krije svetovna proizvodnja aluminija več kakor polovi.o svetovne proizvodnje vseh tehnično in in.ustrijSko uporabnih kovin. Poleg tega pa lahko socimo, da se bo uporaba aluminija še povečala, ker so dane nove možnosti njegove predelave in uporabe.
Katere so pa one značilne lastnos. i aluminija, ki so iej kovini omogočile, da se je postavila pred vrsto povin in zlitin, ki so bile znane že v najstarejših dobah človeške zgodovine? Pri tem mislimo na baker, bron, železo, cink, kositer, nikelj itd. Odgovor nam da dejstvo, da najboljše stvari prednjačijo pred dobrimi. Aluminij je izredno lahek: njegova teža znaša približno eno tretjino teže jekla, bakra, oziroma kositra. Svinec je približno petkrat težji od aluminija. Tudi mehanska trdnost aluminija je precejšnja. Njegova trdnost pa je taka, da vzdrži vse napere, katerim morajo kljubovati tehnične kovine. Kadar pa izdelamo razne aluminijeve zlitine, postanejo te tako trdne, da odgovarjajo tudi dobrim gradbenim vrstam jekla. Zboljšanje trdnosti se nam zdi sveteča se kovina. Vendar njegovo površje ni čist aluminij. Na aluminijevi površini se namreč stvori izredno tanka plast aluminijevega oksida. Ta plast je zelo gosta ter se močno sprime z aluminijem. Aluminijev oksid na površini ščiti kovino pred vplivom padavin ter raznih snovi, ki pridejo v stik z aluminijem v kemični in hranilni industriji. Nadalje je aluminij nestrupena snov. Tudi njegove zlitine in spojine niso strupene. Aluminij zelo dobro prevaja toploto in elektriko. Boljša prevodnika toplote in elektrike od aluminija sta le srebro in baker. Aluminij z lahkoto vlivamo ter na druge načine oblikujemo. Tudi obdelava njegove površine je zelo preprosta.
rčjši podrejeni uradniki 85.000 lir (da-rlSk' 50.000); načelniki oddelka v bankah in velepodjetjih 140.000 tir (danes okoH 100.000); ravnatelji srednjih podjetij 280.000 (danes ?); ravnatelji manjših (t. j. ne velebank) 560.000 lir na mesec (danes ?)•
Današnje plače obsegajo vse doklade, ki jih uživa delavec, oziroma uradnik z ženo in tremi nedoraslimi otroci, nekdaj pa so bile plače za vse enake ne glede na družinske "az-mere.
Iz navedenih primerov je razvidno, da je današnji gospodarski položaj srednjih in nižjih slojep slabši, nego je bil pred prvo svetovno vojno. Ako pomislimo na ogromni tehnični napredek v zadnjih 36 letih, bi se morali zgrežati že, ako bi bil ostal položaj omenjenih slojev enak nekdanjemu; v resnici se je celo poslabšal. Cernu je tore] ves tehnični napredek, čemu se neprestano gradijo nove tovarne, odpirajo novi rudniki in spopolnjujejo stroji, ako nimajo široki ljudski sloji ničesar od tega?
Ali mora biti ves napredek posvečen zares samo moderniziranju vojn?
zumov, ki jih je sklenila Italija s Francijo v Turinu 20. 3. 1948.
DAVEK NA PROMET DELNIC BO ODPRAVLJEN?
Promet z delnicami je bil podvržen izza leta 1942 dvema davščinama: davku na promet vrednostnih papirjev (nimposta di negoziaziones), ki so mu podvržene prizadete družbe same, ler davščini na prenos delnic, deležev in karatur' usovrimposta di negoziazio-ne»), ki so jo pobiiali od pogodbenikov o priliki individualnega pienosa delnic, deležev in karatur v družbah, in sicer nazadnje v visim I%.od vrednosti. Vendar te davščine na podlagi zakona z dne 29. i. 1949, ki ga je Zvu .azširila tudi na svoje področje, nLo pobirali vse ao konca letošnjega junija.
r-ied italijansko SKupščino leži zakonski osnutek, po katerem naj bi se davščina na individualni prenos delnic Uiploh odpravila. Ker je p, ičakova.i, da tBp, osnutek brez sprememb sprejet, bo vlada verjetno izdala po upravni 'poti navodila, naj se davščina kljub poteku 30. junija ne pobirar Več.
S kongi-esa italijauskili pristanišč
Te dni so imeli predstavniki italijanskih pristanišč svoj kongres v toskanski luki Livorno. Razpravljali so o krizi, ki je zadela italijanske luke, in je posledica vojne in povojnih spremenjenih gospodarskih razmer.
Kriza pristanišča Massa Carrara je n. pr. posledica znižane potrošnje marmorja, ki je poleg olja in vina, glavni piodukt tega kraja. Luka je bila namreč zgrajena in opremljena za izvažanje 150.000 ton marmorja na lelo. Ker so pa pred vojno sklepali, da se bosta pridobivanje in izvoz marmorja skozi t.O luko dvignila na letnih 200.000 lovi. 'so .izdelali načrt za razširjenje prista-oniških naprav; načrt so že začeli izdvajati. Zgodilo se je prav nasprotno: izvoz kaiarskega marmorja je padel na . 50-60.000 ton na leto; zaradi tega su Jnorali ustaviti dela, ki so se. izkazala »za nepotrebna.
Ko smo spoznali vse te odlične lastnosti aluminija, se nam bo vsekakor zdelj nekoliko nerazumljivo, da ni doživel aluminij še večjega razmaha. To ni bilo mogoče predvsem zato, ker je bil prvotni način pridobivanja aluminija izredno drag. Oerstedt in VVoehler sta pridobila zelo majhne količine aluminija v svojem laboratoriju. Leta 1853 se je posrečilo Sainte Claire Deville-ju oskrbi postopek za im dustrijsko pridobivanje aluminija; vendar je bila cena aluminija takrat zelo visoka. Se leta 1860 je stal en kilogram aluminija približno 160 nemških marK. Kljub temu, da je bila cena aluminija tako visoka, so ga s propagando spravili v večji količini na tržišče. Veliko zanimanje za novo kovino je pokazal Napoleon III. Ta je podpiral Devilleja, za svoje konjenike j--naročil prsne okiepe iz aluminija; vendar ni uporabljal Napoleon III. aluminija samo v vojne svrne. Iz aluminija je dal izdelati raznovrstne umetnine.
V	tisti dobi, ko so spoznali kovino aluminij, je bila ta sveteča snov tal.o čislana in približno toliko vredna kakor zlato. Danes pa vidiš v najpreprostejši hiši Kuhinjsko posodo iz aluminija!
V	preteklih 50 letih se je dvignila svetovna letna proizvodnja aluminija od 7000 ion na približno 2 milijona ton. Torej je današnja proizvodnja aluminija približno 300krat večja kakor pred petdesetimi leti! Vzporedno s tem velikim porastom proizvodnje aluminija so pa znanstveniki odkrili vrsto novih načinov uporabe in predelave aluminija. Leta 1906 je napravil A. Wilm izredno trdno aluminijevo zlitino duraluminij. Leta 1920 je izboljšal A. Pacz aluminij-silicijevo zlitino »silumin« po obdelovanju raztaljene zlitine z alka-lijskim tluoridom oziroma kovinskim natrijem. V letih 1925 do 1930 so odkrili G. D. Bengough, H. Schmitt in drugi postopek anodne oksidacije aluminija. R. 'Gadeau je pa leta 1935 pridobil popolnoma čisti aluminij.
V	katerih področjih pa najbolj uporabljamo aluminij? Srečujemo ga v stavbarstvu,. v velikanski meri ga uporabljamo z,a ovojevanje, pri gradnji suhozamskih, vodnih in zračnih vozil. Nadalje se ga poslužujemo pri gradnji strojev, motorjev, v kemični in hranilni industriji, v
»Gospodarstvo44
izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo in uprava:	Trst, ulica
Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 200 lir; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din.
Glavni urednik Lojze Berce.
Odgovorni urednik Stanislav Oblak.
Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«.
Tiskarna Založništva tržaškega tiska.
Tokrat ne gre za coca-colo
Veliko ameriško mouno potijetje, ki ga v Odi Mr. Henry Hoseoield iz isevv Yorka, uanieiava vreči ua evrap^i trg, predvsem v Kanjo, Nemčijo m rrancijo, pa tudi v juzuo Ameriko svoje uajnovejse mouue izaeike. iver ttvropa umia uovoij uuiarjc/ in ne more neposreuno kupovati ameriških mou«Qik izdelkov, bcuo izdeiuvaiA zenske ouieke po najuovejsin amer/skiii vzorcin v evropSkni orzavati. Surovine lm uobavljaia Amerika. H. Hosenfeld se je že sporazumel z italijanskim podjetjem »La Rinastenie«, ki ima svoje delavnice in trgovine po vsej Kanji, sporazum j-oil dosežen z g. A. Harieuijem, ki je zastopal »La Rinas^eme«. Amcnsno podjetje go dobavljalo tkanine, iz Haterin bo mi,a Hinasceme« izdelovala ženske obleke. Ro-semetu bo vsako leto razpoiagai s suu raznimi vzorci. Ameriško pouje.je bo mnogo potrošilo tuui za reklamo v časopisju. Ka italijanski trg pridejo ti izaeiki prihodnje poletje.
Podražitev zlata
V teku zaonjih 8 nitsecev so bile cene zlata v stalnem nazadovanju. Hcuavno so padle tudi cene kovine na proshit irgtn Bližnjega in Daljnega vznoua, kjer so prekupčevalci vztrajali aoigo časa na zelo visokih kvotacijan.
Vest o izbruhu vojne na Koreji je vnesla med prekupčevalce zla,a pravo panic-i.u razpoloženje. Špekulanti so imeli co-bro igro za umetno poupinovanje vojne psihoze. Večji prekupčevalci so laaoj u-stavili vsako prodajo in sami pričeli z nakupi. Danes ne najde zlato prodajalca, medtem ko je povpraševanje v s,alnem porastu. Sorazmerno in celo v večji meri se je podražil zlati kovani denar.
Za primerjavo priobčujemo v naslednji razpredelnici cene grama zlata izračunane v liran, ki so veljate na glavnih svetovnih trgih odnosno 14. junija in 26. junija tega leta, t. j. na uatt po izbruha vojnih sovražnosti na Koreji:
	14. VI.	26. VI.
Bombaj	1283,52	1260,01
Mahao	768,60	770,63
Hong Kong	766,09	7/6,14
Bejrut	753,53	748,51
Nevv York	703,30	703,30
Kairo	796,23	803,77
Tanger	751,02	746,00
Curih	740,97	740,97
Pariz	781,,97	784,93
Peking	572,68	587,76
Značilna je	pocenitev zlata	v Bombaju
in Bejrutu, kjer pa so se špekulanti rajši vrgli na nakup Strateških surovin, predvsem kavčuka.
Na kongresu so tudi govorili o slabi legi toskanskih pristanišč, .ki so ob nizkem bregu, pa tudi o težkem položaju tistih pristanišč, ki ležijo ob rečnih izlivih v morje in ki trpijo zaradi zasipanja dna. Slednjič so razpravljali tudi o zelo slabo opremljenih majhnih ribiških lukah.
eleklro ehniki. Potem izdelujemo iz aluminija kuhinjsko posodo, hišno opremo, pohištvo in tudi najraznovrstnejše umetniške izdelke.
Sele ko so pričeli pridobivati aluminij po elektrolizi, so se izredno znižali dobavni stroški aluminija. Aluminijev o-ksid dobivamo s kemično predelavo znane aluminijeve ruc.e boksita. Tega je v velikanskih množinah na vsej zemlji. Znana so velika ležišča boksita v Jugoslaviji, predvsem v Istri. Llektroliza aluminijevega oksida je elektrokemičen postopek. Zanj so potrebne velike množine električnega toka. Zato postavljamo tovarne za dobavo aluminija v one kraje, ki so v bližini velikih električnih central.
ALUMINIJ V ZDRAVtLSTVU
Italijanski kirurg dr. Arosio je proučeval v milanski bolnici zuravilne učinke aluminija. Omenjeni znansivenik pra.i, da nima aluminij mkakih antiseptični.i las.nos.i, pač pa ima izrecno uober vpliv za zdravljenje ran. Za svoje poskuse je uporabljal dr. Arosio aluminijev prah, ko. mazilno osnovo pa je imel neko aluminijevo spojino etiinosola. Ze pred dvajsetimi le.i so poznali zdravilne lastnosti aluminija, toda stvar ni bila še dodobra raziskana.
EMAJLIRANI ALUMINIJ
Ameriški kemiki so izdelali emajl (o-steklenino), s katerim lanko emajliramo raznovrstno aluminijevo hišno opremo. E-majl je brezbarven, je pa tuai v najrazličnejših pestrih barvah, 'li emajli za prekritje aluminija se z lahkoto talijo, vsebujejo pa visoke količine alkalija in svinca. Ti emajli niso primerni za prevleko aluminijastih predmetov, ki pridejo v do-tiko z živili. To pa zato, ker vsebujejo mnogo svinca.
Emajliranje aluminija se vrši na sledeči način:	Aluminij najprej obdelujemo z
raztopino 0,2 odst. kromove kisline, 19 ost. kalijevega kroma: a in 3,8 odst. na.ri-jevega hidroksida. Zatem ga ugrejemo na 520 do 540 stop. Celzija. Ko se ohladi, brizgamo nanj tanko plast osnovnega e-majla. Po osušenju obrizgamo površino še s površinskim emajlom. Ko se emajl posuši, žgemo pri 520 stop. Celzija. Ta plast emajla je napram udarcem in upog-njenju trdnejša kakor pa emajl, s katerim so prekriti jekleni predmeti. LIVARSKI IZDELKI IZ LAHKE KOVINE
V stavbarstvu uporabljajo v vedno večji meri gradbene elemente iz vlitih lahkih kovin. Tudi v najrazličnejših področjih industrije se vedno bolj uveljavljajo raznovrstni izdelki iz lahke kovine.
—od—
Iz italijanskega gospodarstva

tehnične
Mednarodni trg živegasrebra
Ostra konkurenca med .italijanskim in španskim srebrom
Po razpadu italijansko-španskega kartela živega srebra »Mercurio Europeo« oo koncu leta 1949 se je na mednarodnem trgu razvila os,ra konkurenca med proizvajalci te dragocene rude. Do razpada tega kartela je prišlo, ker je Italija pro-uala 80.000 steklenic živega srebra Združenim ameriŠAim državam po ceni 70 dolarjev za steklenico, ki je bila nižja, kakor jo je določal dogovor, na katerem je slonel italijansko-španski kartel. Dogovor je tudi določal, aa izvaža Španija 60%, Italija pa samo 40% svoje proizvodnje. Spanci so z velikimi težavami lansko leto izvozili v ZDA 900 steklenic. Izvoz italijanskega živega srebra v ZDA pospešuje tuui osornost, da ameriška vlada uvaža preavsem živo srebro, katerega nakup kreditira ECA; sicer uvažajo le zasebniki iz urugih držav, ki niso udeležene v Marshallovem načrtu, kazor n. pr. Španija.
Londonski trg je preplavljen s španskim živim srebrom. V prvem trimesečju je Anglija uvozila 30.871 steklenic živega srebra, to se pravi več kakor vse leto 1949, ko je uvozila 30.627 steklenic. Od lega je prispelo 29.487 steklenic iz Španije, ki je ponudila srebro po nižji ceni
kakor Italija. Da bi pridobila ameriški trg, je Španija ponudila srebro po 47 dolarjev fco španske luke. Tej ceni j^.trčr ba dodati še 19 dolarjev, ki predstavljajo ameriško carino. Kljub tej carini ne morejo ameriški in mehiški rudniki konkurirati španskemu srebru.
Nedavno je ECA dovolila da se iz njenih kreditov uporabi 25,000 dolarjev Za nakup japonskega in 30.000 za nakup jugoslovanskega živega srebra. Zadnja nem-ško-španska trgovinska pogodba predvideva dobavo Nemčiji za 306.000'dolarjev španskega srebra.
V teku prvih treh mesecev 1950 je Španija izvozila v ZDA 16:380 steklenic živega srebra, ki so ga kupiti ameriški zasebniki. Španski agent podjetja »Metal Traders Ltd.« je postavil ceno za živo srebro v španskih lukah 52 dolarjev; to bi ustrezalo ceni 73 dolarjev, postavljeno v Nevv York, vštevši carino. Italijansko živo srebro prodaja v inozemstvo »Leg-horn Trading Co.«, in sicer v ZDA in Kanado. Družba zahteva za množine do 50 steklenic 72 dolarjev po stekleniči, ža množine na 100 steklenic 70 dol., in sičet za blago, postavljeno v Nevv York, vštevši carino.
SVETOVNA KONJUNKTURA S HMELJEM
V zadnjem času so cene hmelja uosestt neverjetne višine, ki jih proizvodnja pi- a ni mogla prenesti. Zato so cene nastopne pot navzdol.
Med najbolj pomembne pridelovalce hmelja sodijo Združene države. Za njimi prihajajo Anglija, Češkoslovaška, Zap-d-na Nemčija, pa ludi Jugoslavija je znana v svetu po svojem hmelju, ki se prideluje v Savinjski dolini. S hmeljem posajena površina se je med vojno znatno skrčila. Države so pričele obnavljati svoje hmeljske nasade povsem načrtno. Po teh načrtih bo leta 1953 svetovna površina zasajena s hmeljem dosegla predvojno, ki je znašala 53.000 hektarjev. Površina se bo po državah razdelila takole (v hektarjih):
Države	1938	1953
ZDA	12746	16.000
Češkoslovaška	11457	9000
Nemčija	8293	8200
Anglija	7470	9000
Sovjetska zveza	4900	5000
Jugoslavija	3600	2500
Francija	1695	1500
Poljska	1000	900
Belgija	710	500
Ostale države	1200	1600
V sezoni 1948/49 je dosegla svetovna proizvodnja hmelja 1,044.000 stotov nasproti 1,298.000 v letu 1937/38. V Ameriki so pridelali 470.000 stotov (1937/38 — 412.000).
Na ZDA je odpadlo 452.400 s.otov (1937/38 — 399.200) in na Kanado 16.000 (13.000). Evropa je pridelala leta 1948/49 539.000 stotov (1937/38 — 857.000). Med evropskimi državami je bila na prvem mestu Anglija s 301.000 (239.000); sledile so Češkoslovaška s 97.200 (244.000), Nem-
čija 90.000 ( 210.000); leta 1949/50 je Nemčija pridelala 120.000 stotov.
V ZDA prevladujejo srednje vrste hmelja; kljub temu so Američani izpodrinili Evropce na mnogih trgih, čeprav so evropske vrste boljše. Velika Britanija izvaža predvsem v dežele svojega imperija. Nemčija in Češkoslovaška 'izvažata steoro v vse dele sveta; jugoslovanski hmelj še uveljavlja na zunanjih trgih zlasti zaradi svoje kakovosti. Nemčija je lansko leto izvozila 64.000 stotov,-, t. j. okoli polovico svojega pridelka.
Med vojno se je Nevv York razvil kot najvažnejši svetovni trg za hmelj, čeprav je sedež največjih .svetovnih podjetij, ki se bavijo s trgovino hmelja v VVashing-tonu. Trgovina s hmeljem je na Angleškem osredotočena v Londonu, na Češkoslovaškem v Zatcu, v Nemčiji v Nuern-bergu in v Jugoslaviji v Žalcu.
Cena hmelju je šla navzgor tudi zaradi naraščanja proizvodnje piva v primeri z letom 1938. Danes se ameriški hmelj prodaja po 100 do 110 dolarjev, angleški pa po 110. Ker narašča obdelana površina zemlje, računajo v, prihodnjih letih z nazadovanjem cen. Takoj po lanskem obiranju je cena hmelja v Nemčiji skočila od 320 (v septembru 1949) na 2000 DM v januarju 1950. Nemci so potisnili cene navzdol s pospešitvijo uvoza tujega hmelja. V maju in začetku junija se je cena prvovrstnih vrst sukala okoli 1400 DM,'za ostale vrste 1300 do 1350. Zadnje tedne je cena šla nekoliko navzgor in se povzpela do 1500; toda pod vplivom vesti o dobri letini so cene zopet' šibkejše. Spomladi so cene tako poskočile, ker je bila ponudba ameriškega hmelja zelo šibka.
V znemirlj i va brezposel nost v zahodnih državah
j i
Po najnovejših podatkih je danes v Zahodni Evropi, vštevši Anglijo, zaposlenih nad 110 milijonov ljudi, nezaposlenih pa 4,452.000. V odstotkih pomeni to 4,2% delovne sile. Gospoda> -stveniki cenijo, da je v kapitalističnih državah navadno okoli 2% nezaposlenega delavstva, in sicer tudi zaradi menjave službenega mesta in zaradi sezonske nezaposlenosti. Danes je v Združenih ameriških državah 7% nezaposlenih, čeprav vlada za industrijo splošna konjunktura. V Angliji je 1,6% delovne sile brez dela, čeprav si je vlada postavila za nalogo »polno zaposlitev«.
Socialni
-n UTJllNKl
Številke o nezaposlenosti v Zahodni Evropi vznemirjajo državnike, ker še vedno narašča,o; na drugi strani je veliko nezaposlenih v Zahodni Nemčiji in Italiji, kjer je politična propaganda zelo močna. Navajamo pregled nezaposlenih iz nekaterih evropskih držav, ki velja za prvo polletje 1950 ‘Za Portugalsko so podatki za december). Podatki so navedeni p tisočih. Odstotek pomeni brezposelnost v letu 1950 v primeri z delovno silo.
Država	1949	1950	%
Avstrija	138,7	194,4	5.5
BeigijarLuks.	239,7	211,1	5,3
Danska	52,9	56,3	2,5
Franoija	32,1	58,9	0,3
Nemčija (Zah.)	1069,9	1609,0	7,7
Irska	43,4	36,4	2,7
Italija	1883,6	1966,0	9,4
Holandija	81,0	86,2	2,2
Norveška	12,9	15,7	1,0
PantugalHka	1,4	1,9	0,1
Švedska	39,0	37,5	1,2
Švica	12,0	10,8	0,5
V- Britanija	396,7	377,5	1,0
Skupaj	4003,3	4651,7	4,2
Kljub Marshallovemu planu se j? število nezaposlenih p Italiji in Zahodni Nemčiji povečalo. Nezaposlenost t Zahodni Nemčiji je narasla zaradi pri' liva 9 milijonov nemških beguncev U vzhodnih dežel.
Izvedenci Marshallovega načrta, k1 so preučili vprašanje nezaposlenosti t’ Evropi, so mnenja, da se da brezposelnost v Zahodni Evropi zmanjšati ed‘' no z izseljevanjem prebivalstva. S tet’1 predlogom bodo prišli tudi na sestanek predstavnikov držav Atlantske pogodbe, ki bo proti koncu' julija. Kot glav ni vzrok naraščanja brezposelnosti na‘ vajajo samo glede Italije naraščanji prebivalstva. Sicer narašča prebival' sivo po vojni tudi v Franciji, Belgiji in Italiji ter na Holandskeni. UpinvA Marshallovega nači-ta pripravlja izsc Ijevanje odvisne delovne sile v večjei’1 obsegu in v ta namen že vežba potreb' no uradništvo.
Tvrdka KERŽR ima v veliki izbiri štedilnike, ogrevalne peči na les in premog, petrolej in plin najboljših znamk dobroznanepeči «ZEPHIR» in petrolejske luči na plinsko izžarevanje jakosti 100, 200 in 300 sveč
Oglejte si in nabavite za opremo svojih domov ; Jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz stekla, keramike in porcelan, kuhinjske tehtnice, električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko «RER0FIX» itd. V-s e za dom, menze, gostilne in bare po konkurenčnih cenah pii tvrdki
KERŽE - Tisllio sv. Ivana Siti. II, tul. 51-19
Tovorni prevozi	Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi
AVTO G A RAŽ A - TRST
ULICA .nOREKI 7 — ROJAN
\ v
vestnik
SEDEŽ. TRST- ULICA FABI O FIL21 ŠT. IO 1-T6LEFON
Š T
O. COttODASiKECA ZMUZENJA

SGZ za obnovitev slovenske dvoleine trgovske šole
V svojem prizadevanju za obnovo slo-v?nskega gospodarstva in gospodarskih u-stanov ter šol v Trstu je SGZ letos ponovno naslovilo na ZVU spomenico, v ka-tefi izraža zahtevo slovenskih gospodarskih krogov na Tržaškem ozemijui da se obnovi slovenska dvorazredna trgovska Sola. Besedilo te spomenice je naslednje: “Slovenska gospodarska zveza Vas je svoječasno že opozorila na nujnost in potrebo ustanovitve slovenske dvorazreOne trgovske šole, vendar do danes ta upra-vitena zahteva slovenskih gospodarskih krogov še ni bila izpolnjena.
Za upravičenost te zahteve bomo navedli le nekaj tehtnih razlogov:
Slovenski gospodarstveniki v Trstu so tri svojem poslovanju v mestu samem kakor tudi v trgovskih stikih z zaledjem že Brej občutili pomanjkanje srednje izobraženega trgovskega kadra. Radi tega je bila na njihovo pobudo že pod Avstrijo ustanovljena slovenska dvorazredna trgovska šola,'ki je obstojala tudi še nekaj tet pod Italijo Razlogi, zaradi katerih je bila. tedaj-šola ustanovljena, še vedno v nezmanjšani meri obstojajo ter bi uspo-“abljanje novih strokovni kadrov za gospodarske stike z zaledjem le pomagalo mestu v izpolnjevanju vloge srednjeev-
ropskega trgovskega centra. Tudi bi bila ponovna otvoritev slovenske dvorazredne trgovske šole le poprava prizadete krivice.
Absolventi slovenske nižje strokovne trgovske šole v Trstu so za praktične poklice večinoma še premladi ter bi mnogi od njih želeli svoje znanje dopolniti z obiskovanjem slovenske dvorazredne trgovske šole. Znano nam je, da so se mnogi absolventi slovenske nižje trgovske strokovne šole vpisali na italijansko dvo-razredno trgovsko šolo v pomanjkanju slovenske šole te vrste.
-Ustanovitev slovenske dvorazredne trgovske šole bi tudi ne bila zvezana z velikimi stroški, saj bi bilo vodstvo, prostori in tudi učila ista kot za že obstoječo slovensko trgovsko akademijo.
V imenu vseh naših članov obnavljamo priporočilo, da se s prihodnjim šolskim letom v Trstu ponovno odpre slovenska dvorazredna trgovska šola. V kolikor bi bila potrebna podrobnejša pojasnila, ki spadajo v našo pristojnost, pričakujemo Vašega vabila na zadevni razgovor.«
ZVU je proti svoji navadi takoj odgo vorila na to spomenico. Odgovor je seveda negativen ter ga tu v prevodu prinašamo:
Mr. Gallovvaj o delu ECA
«11 Globo« (4. julija), prinaša, razgovor tržaškega sotrudnika I.ina Ragu-sih-Righija s šefom ameriške misije ECA v Trstu, g. Galloway-em o. rezultatih ameriške pomoči. Dopisnik ugotavlja, da odpade na vsakega Tržačana 60,75 dolarjev ERP na lelo, medtem ko prejemajo državljani Italije po 12,12 dolarja. Mr. Galloway.je razložil dopisniku smeri delovanja ECA, ki so tržaški javnosti znane ie. iz drugih Poročil. Od 1. aprila 1948. do 50. apii-la 1950. je ECA v VVashingtonu pooblastila Trst za nakupe v vrednosti 25 milijonov dolarjev (15,62o.u0j000 lir).
V	začetku je ECA dobavljala Trstu . Predvsem živila in goriva, danes pa
Predvsem industrijske surovine. Pomoč so prejele v prvi vrsti ladjedelnice, ra-. linerije, ribiška industrija, gradbena industrija itd. V giadiiji je cementarna
V	Zavijati, ki bo proizvajala 300.000 ton cementa na' leto, dalje elektrarna v Gradiški. Mr. Gallovzay je poudaiii potrebo gradnje novih stanovanj. Glede bodočnosti je dejal, da je odvisna od vprašanja, kako bo Trst izkoristil
L Vloženi kapital, ki ga je prejel od ECA ž-u industrijo, pomorstvo in ibarstvo.
- Razvoj pa je odvisen tudi od tranzita, “ki se srečno razvija z Ituiijo in Avstrijo«.
Čudno je vsekakor, da je g. Gallo-'vay omenil samo tranzit z Italijo in Avstrijo, kakor da bi za tržaško gospodarstvo ne bil važen tudi tranzit z drugimi državami v zaledju, kakor z Jugoslavijo, CSR, Madžarsko in Nemčijo. Vprašanje je seveda ali je dopisnik pravilno povzel misli g. Gallowaya.
AVSTRIJSKO MNENJE O TRSTU
Ur. Karel Pelikan, vodja tržaškega Piometnega urada (Triester Verkehrs-stelle) na Dunaju je v «Neue Presse« (24. VI.) priobčil članek o industrijski eoni v tržaški svobodni luki. Clankar ugotavlja, da se za industrijsko luko zanima tudi inozemski kapital, ker so mu v luki dane velike ugodnosti. Pie-vtdnost iz političnih ozirov glede na Političen položaj Trsta je stopila v ozadje in mnoga tuja podjetja so se odloči-■ l-h.da izkoristijo to priliko Dani so po-Koji, da se v Zavijah razvije veliko .mednarodno mdn-trijskp središče, V ho v zvezi z ? : .»rijem ;n. čezmorsk.u i državami.
5() dni do Tržaškega sejma
Do otvoritve Tržaškega velesejmu je še natačno 50 dni. Tehnične priprave . <.a meditev sejmišča so v polnem teku. Doslej so postavili železno ogiodje uven veliKih stalnih paviljonov in po-krili 'zidano stavbo, ki bo namenjena uradom velesejma. Vse tri zgradbe so postavili vzdolž ulice Settefoniune, med-.lern ko bo piosior, ki se razteza ob Uossettijevem dievoredu zadaj piazen. :Na tem pios.oiu je namreč v nacitu ? Sradnja. štirinadstiopne «Pulače narodov«,; Ki pa jo bodo pričeli graditi zaradi finančnih težkoč šele v bodoče. Celotna razporeditev letošnjega sejmišča bo zaradi tega dala vtis nesimetričnosti.
Organizatorji napovedujejo, da bodo do določenega roka zgrajeni vsi pied-videni objekti, vendar pa ni izključeno, da bodo prireditelji prišli v zagato s časom v kritičnih dneh pred otvo ritvijo: Razpoložljivi prostor je bil že
načelno razdeljen med razstavljalce, načrt pa ni bil še izveden do potankosti. Precejšnje težave bodo morali pie-mostiti zaradi pomanjkanja časa države, ki bodo priredile kolektivne narodne razstave, kakor Jugoslavija. Te razstave zahtevajo okusno in stilistično prikazovanje izleženih predmetov kar Stane mnogo priprav In časa.
V proučevanju je tudi vprašanje olajšav za uvoz blaga, ki ga bodo razstavljale! pripeljali na velesejem in tu kaj prodali za kritje stroškov. Izvedla naj bi se zamisel, da bi določili nekakšen kompenzacijski sistem med tukajšnjim in inozemskimi sejmi. Avstrijci si zamišljajo n. pr. ta sistem kompenzacije med Tržaškim in Dunajskim velesejmom.
Zaradi prevoza gradiva, ki ga upo-labijajo na gradbišču sejma, je v zadnjem mesecu nekoliko oživela postaja v Rocolu na bohinjski progi, ki je nekaj sto metrov nad sejmiščem. Vpia-šanje povezave med velesejmom in železnico je vsekakor precej pereče. Menimo, da bodo morali v tem pogledu izvedenci najti primerno tehnično rešitev za priklučitev sejmišča z bližnjo železniško progo.
Olas iz občinstva
K poročilu v »Gospodarstvu« o pripravah. za velesejem, Zlasti o propa-(jandruh brošurah in lepakih, bi rad dodal nekaj pripomb. Edini lepak, ki ;e do sedaj bil natiskan, napravlja vtis, da je bil zamišljen v prvi vrsti kot propaganda Za italijanstvo Trsta, .te pa za tržaško trgovino in industrijo ter pomorstvo. Primerjal sem ta lepak z lepakom padovanskega sejma, ki to ga nalepili po tržaških zidovih. Vsak gledalec takoj opazi, da ima padovan-ski lepak nekaj značilnega za Padovo, medtem ko se zdi, da je tržaški natiskan predvsem zato, da so italijansko zastavico potisnili v ospred.e; težaškega nima lepak prav nič na sebi.
Propagandne brošure za tržaški vele-■ ejem so bile natisnjene v vseh mogočih jezikih razen v slovenskem, ki je jezik tretjine tržaškega prebivalstva. Sluča,no mi je prišel v roke katalog, ki so ga natisnili za lanski sejem v Bo -canu pod naslovom »Fiera di Bolzano — Bozner Messe«. Ze sam naslov • kaže, da je bil natisnjen ves katalog dvojezično, t. j. v italijanščini in nemščini, čeprav je Bolcan pod Italijo in m morda »svobodno ozemlje«, kakor je Tržaško ozemlje. V obeh jezikih je natiskan tudi pozdrav italijanskega zunanjega ministra gr. Sforze, ki je poudaril, da je sejem v interesu Bolcana m s tem tudi v interesu Italije; takšne mednarodne manifestacije lahko samo služijo idealu solidarnosti med narodi, Iti je najvišji smoter italijanske mednarodne politike. Tako Sforzn. Kaj ko bi se tega zavedali tudi prireditelji Tržaškega sejma in upoštevala tud.i želje domačega ljudstva, kar bi bilo samo v korist tržaškemu gospodarstvu. Naj še dodam, da so bili v častnem odboru bolcanskega sejma: grof Sforza kot predsednik, člani'- Tupini, minister za javna dela; Segni, minister Za poljedelstvo; Lombardo, minister za industrijo; Bei tone, minister Za zunanjo trgovino; Andreotti, pomočnik pri predsedništvu vlade, in Burasca, pomočnik ministra Za zunanje zadeve.
»Sklicujemo se na Vaše pismo z dne 14. Junija 1950, naslovljeno na Glavnega ravnatelja za civilne zadeve in na drugo, v katerem obravnavate vprašanje slovenskih strokovnih šol.
Upoštevajoč že obstoječe šole trgovskega značaja, ne uvidevamo potrebe po u-stanovitvi še posebne šole, kot to zahtevate, in to tudi v primeruJ da bi bilo v ta namen dovolj sredstev na razpolago.
Obstoječe šole trgovskega značaja, srednja šola in trgovsko tehnični institut po našem mnenju popolnoma odgovarjajo potrebam oseb, ki želijo dobili trgovsko izobrazbo.«
ZVU je s to utemeljitvijo odklonitve ustanovitve slovenske dvorazredne trgovske šole ponovno dokazala, da ne razume in ne pozna vloge Trsta kot trgovskega središča za zaledne države. Trst se je v izpolnjevanju te vloge razvil in ako jt tudi nadalje ne bo vršil, bo nujno naza-uoval. Za dobro vršitev te vloge pa je potreben tudi trgovski strokovni - kader, ki pozna jezik najožjega zaledja Trsta. Nuj-uos. in potreba slovenske dvorazredne trgovske šole pa ne temelji samo na gospodarskih ugotovitvah, ampak tudi na osnovi enakopravnosti tu živečega slovenskega prebivalstva.
SGZ bo pa svoja prizadevanja v tej smeri še naprej razvijala ter ne bo odnehala, dokler se tem upravičenim zahtevam ne zadovolji.
1ŽU4 Mli-lJ. LIR ZA STANOVANJA
Za stanovanjske zgradbe, ki se bodo pričele graditi v drugi polovici tega leta in bodo dokončane v teku prihodnje pomladi, je Vojaška uprava odobrila kredit 1.204 milijonov lir; 500 milijonov lir bodo porabili za graditev 120 stanovanj za družine angioamen-ških vojakov, 500 milijonov lir pa ie bilo nakaznih za gradnjo ljudskih hiš v Trstu. Ostalih 204 milijonov lir bodo porabili za naslednje objekte, obnova v vojni porušenih stanovanj v Trstu <80 milijonov), obnova požganin gospodarskih . poslopij na pode/.cTju (16 milijonov), zgradnja ljudskih stanovanj na podeželju (16 milijonov), zdravstvene naprave v drugih stanovanjih v Trstu (40 milijonov), ter zdravstvene naprave v stanovanjih podeželskih občin (3 milijone lir).
Razstava obrtne šole v Rojanu
Tudi letos je rojanska obrtna (industrijska) nižja šola pokazala svoj u-speh z razstavo, ki so jo obiskali poleg predstavnikov šolskih oblasti tudi starši, in. drugi Slovenci, ki se zanimajo za napredek šole. Razstavljena so dela deklic in fantov. Dekleta se učijo blagoznanstva, gospodinjstva, knjigovodstva, ženskih ročnih del in strokovnega risanja. Fantje se vežbajo predvsem'v mizarstvu in mehaniki, da lahko Po treh letih postanejo izvežbani obrtniki. Važen predmet je ziasL tehnologija. Namene in letošnji uspeh same šole smo opisali že v. zadnji številki »Gospodarstva«. Zadnjič smo že naglasih velik nedostatek v. našem obrtnem šolstvu, ker nima srednje obrtne (industrijske) šole, ki bi dijakom ro-janske šole omogočila nadaljevanje šolanja.
O razstavi so se pohvalno izrazili tudi tujj šolniki. Človek ne bt pričakoval, da se upajo dijaki s pomočjo profesorjev napraviti n. pr. moderno kuhinjsko opremo, ali že razne vrste o-i odja. Dekleta se odlikujejo zlasti z vezeninami. Pozornost vzbujajo tudi dovršene tehnične risbe, ki pogosto ou-krivajo v dijakih izredne darove, pa tudi vnemo profesorjev.
Skoda, da nima šola primernih prostorov Za delavnice, ki so stisnjene prav Za prav med nekakšno stebrišče ob stopnicah. Delavnice niso dovo.j razsvetljene in zračne. y delavnici s prostornino 24 kub. m (5,20 X 8,30 X 4,20 m) se vadi v mehaniki do 15 vijakov, ki so stisnjeni drug poleg drugega in pri tem uporabljajo priprave za autogeno varjenje; pri tem uporabljajo kisik in acetilen m druge snovi, ki kvarijo ozračje. Zamislite si delavnico, v. kateri so razvrščene mizarske mize za 14 dijakov v istem prostoru, kakor je mehanična delavnica. V takšnih oko.išcinah pac ne more biti govora o higieni, ko se delavnica napolni s prahom.
Upamo, da bo V prihodnjem letu naletela sola na večje razumevanje pri nadrejenih šolskih oblastnih. Zahteve, ki jih sicer postavlja glede prostorov in nabave gradbenega materiala, .-o pač malenkostne. Nušo javnost, z.usti na tiste stanove, za katere se di, akt pripravljajo, pozivamo, naj podpba,o šolo s prostovoljnimi prispevki, ko že oblastna ne kažejo dovolj razumevanja zanjo. Z nabranim denarjem bi nabavili potrebno gradivo in podprli najrevnejše dijake.
? ;i O M :■ c
Wmm	-v prinnrusč
Kmečka zbornica
V Zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo zastopnike kmetov !
Ried kiatkim je Kmečka zveza pu-slata vojaški upravi ter Predsedstvu cone pismo, v katereme zahteva imenovanje resničnih predstavnikov tukaj-. šnjih kmetov, zemljiških najemnikov in polovmarjev v Zbornico za trgovino, industrijo in poljedelstvo v Trstu.
Da je zameva Kmečke zveze popolnoma utemeljena bo vsakemu našemu kmetovalcu jasno iz naslednjih plgoto-vnevt-
Med splošne naioge Tržaške zbornice spada nauzoisivo nad vse tukajšnje gospodarstvo in torej tudi nao vso kuievivo ueiavnosL pourOCjh. Zbornua ui u.ui aiu uajau koristne pobude za zuoijsanje Kmečkega gospodarstva, ščititi interese krneia in sploh zastopali ^ospodaiske korisu kmečkega ljudstva, Kjer kon je io pouebno. Poleg tega je zbornica pristojna za reševanje raznih sicer diounejsin vprašanj, ki pa so za našega kmeta silne važnosti. Med la »pisanja spada n. pr. urejevanje pas-.»lakin podiocij, menoiacijska ama, na--,ii za pogozdovanje itd.
z-bornica ima za izpolnjevanje vseh ten naiog poseoeli KineujsKi oaaeiek poleg ostann oouelkov za trgovino, industrijo, pomorstvo itd. vsak oddelek n.»a svoje sveiovaice, ki bi se morali tedno sestajati m na sejan obravnavati in reševati zadeve, za Katere so pristojni. po veijavnin preopisin so danes vsi svetovalei imenovani od zgoraj. Nekateri državni uradniki pa postanejo avtomatično svetovalci, zaradi položaja. ki ga zavzemajo v civilni upravi.
Vse kategorije zlasti pa obrtniki, mali trgovci ter splon mali pridobitniki ieia poudarjajo, da bi morali vse šve-uicu.ee izvoliti, n.e pa Imeno v Ti. Ce pa tega zaenkrat ni mogoče, bi mora.c pristojne oblasti vsaj upoštevati osebe, ki jih za svetovalce predlagajo posamezne stiokovne organizacije.
Za kmečko kategorijo je to vpiusa-nje bistvene važnosti. Naj navedemo le, da pi edstavljajo kmete v oddelKU za poljedelstvo v Tržaški zbornici praktično le trije veleposestniki ter štirje izvedenci, ki nimajo nobene povezave s kmečko stvarnostjo, pa čeprav je na našem področju okrog 95 odst. maliit kmečkih gospodarstev.
Zaradi takega položaja ni čuda, da je doslej naše kmetijstvo igralo vlogo pepelke napram vsem ostalim gospodarskim panogam in da je bilo vsestransko podcenjevano. Tudi ni čuda, da se ob takih okolnostih kmetijski oddelek Zbornice praktično sploh ni se-
stajal in L a ko zanemarjal celo termalne dolžnosti, Ki mu pristajajo po zakonu.
Naravno je, da Kmečka zveza ni mogla mimo vprašanja pravega predstavništva kmetov v Zbornici za trg vino, industrijo in kmetijstvo in da je zadevo postavila pred mei odajne oblasti pa tudi pred kmetovalce same. Nad 6.000 kmetov našega področja ima vso pravico zahtevati svoje zastopnike v najvažnejši gospodarski ustanovi našega ozemlja.
Glas iz Mačkove!j
Kot je bilo že objavljeno v cmevuem časogisj t nam je gozdna policija zabra-nila pašnjo na naših zasebnih zemljjščin, češ, da je to v korist gozdnemu drevju, ki raste na leh zemljiščih. Nekaterim živinorejcem so naložili rudi občutne globe. Čudno se nam zdi, da so nam brez vsakega predhodnega obvestila prepovedali pašo tam, kjer pasemo že od, davnin časov. Vprašamo se, kaj bo z našo živino, ko pač nimamo arugih pašnikov na.razpolago. Vprašamo^ se turi, če spadajo ti ukrepi v toliko opevani načrt za dvig naše živinoreje.
Kmečka zveza je, kakor je prizadetim znano, sestavila skupni priziv na Zbornico za trgovino, industrijo in poljedelstvo, ki je po zakonu pristojna za dokončno rešitev. V prizivu se zahteva takojšnja ukinitev policijskih u-krepov, o katerih je govora v gornjem dopisu, ter svobodno razpolaganje zemljišč Za pašo. Vloga leži v uradih Zbornice že nad mesec dni časa. Kmečka zveza je pismeno in ustno posredovala, naj se člani oddelka za poljedelstvo pri Tržaški zbornici takoj sestanejo. Seji bo prisostvoval tudi zastopnik dolinske občine, ki bo moral z vso odločnostjo braniti interese mač-kovljanskih živinorejcev, saj bo verjetno zastopnik gozdne policije vztra-
Trst, 5. julija 1950
V	preteklih dveh tednih je bil ladijski promet v tržaškem pristanišču, zlasti v prosti luki pri Sv. Andreiu, nekoliko živahnejši kot v prvi puiovi-ci meseca junija. To je ugodno vplivalo na zaposlenost raznih kategorij jrri-stanrških delavcev. V veliki meri je treba pripisati ta pojav znatno povečanem izvozu lesa, ki so ga razne ladje naložile v obeh prostih lukah.
V	zgoraj omenjenem času so priplule v luko pri Sv. Andreju, oziroma iz nje odplule naslednje:
AMERIŠKE LADJE «Tyson Lykes» G40U t., New York, Lykes Lines) je naložila tovor žita naravnost v železniške vozove za Arnold-stein v Avstriji «Exceller» (7680 t., New Vork) je izkrcala ob hangarju 62 med drugim, večjo koilčino železnega gradbenega materiala in delov strojev za rafinerijo «Aquila» v Zavijati in je nato odplula prazna v ZDA, «Exiria» (7300 t., New York) je izkrcala manjšo količino raznega blaga ameriškega izvora, nakar je naložila približno 8000 bal tobaka (230 ton) grškega izvora, 99 ton čistega aluminija v paiicali in J-^agone žebljev avstrijskega Izvora ter 2 vagona odpadkov bakra in 2 vagona žice, vse za Nevv York. ((Manna -moon« (9000 t., New York, Moore Mc Cormack Lines) je razložila v silosu ves tovor žita. «Exilona» (8000 t., New York, American Export Lmesu je izkrcala med drugim večjo količino že-leznega gradbenega mateiiala in delov strojev za rafinerijo «Acjuila» V Zavijah in je nato odplula z manjšim lovorom raznega blaga v ZDA. ('Robin Trent« (8000 t.. New YodO jc izkrcala ob hangarju 62 tovor koruze in manjšo količino raznega blaga.
TRŽAŠKE LADJE:
Moloma ladja »Salvore« (1593 t., Trsi Flli Geiolinich) je naložila tovoi lesa za Turčijo. «Duino» (7159 t., Trst Tržaški Lloyd) je izkrcala manjšo količino raznega blaga, nakar je odplula v Benetke, kjer bo izkrcala nekaj divjih živali (leopaida, tigra) namenjene zoološkemu vrtu v Milanu. Mol orna ladja «Chioggia» (3000 t„ Tržaški L.) je naložila 1700 ton solitra avstrijskega izvora, za Aleksandrijo.
jal na zavzetem stališču, t. j. da se paša prepove, •medtem ko ostalim članom, večinoma veleposestnikom in državnim uradnikom, ni pri srcu usoda na ega delovnega kmeta. Zato je Kmečka zveza Zahtevala, da v Poljedelsko zbornico izvolijo pravo Zastopništvo kmetov, najemnikov in polovinarjev, ki se bo znalo resnično zavzeti za interese vseh tukajšnjih kmetov in kmečkega gospodarstva na splošno.
■v pracanisai
JUGOSLOVANSKE LADJE:
«rujeKa« toaou t., Reka) je odplula iz luKe pri Sv. Andreju s tovorom lesa za Palestino. »Titograd)) (3199 t., Reka) je naiozUa večjo količino lesd • ter je odplula v Sirijo. Motorna ladja »Sarajevo« (4500 t., Keka) je naložila TlOU ton solitra avstrijskega izvora za Aleksandrijo in veččjo količino lessi za Sirijo. V Staro luko je priplula lad ja »Dubrovnik« (5155 ton).
ITALIJANSKE LADJE:
»Carlo Ženo« (4400 t., Benetke) je odplula v Palestino s tovorom 'esa. »Stromboli« (7170 t., Genova) je odplula v srednjo Ameriko s tovorom tiskarskega papirja in raznim blagom. »Saronno« Uliti t., Roma) je naložila v Stari luki vččjo količino lesa, nakaT je odplula v luko pri Sv. Andreju zaradi izpopolnitvi istega tovora. »Mario Attanasio« (1800 t., Neapelj) je naložila tovor lesa ter odplula v Egipt. »Sarga« (1500 t., Genova) jo naložila več vagonov parjene bukovine za Palestino. Motorna jadrnica »Januš« (800 t., Neapelj) je vkrcala v IukI pri Sv. Andreju 180 komadov do 20 metrov dolgih jeklenih traverz, ter več komadov jeklenih plošč za Porto Margherii pri Benetkah. Ta gradbeni jekleni material, namenjen neki tovarni v omi-njenem kraju pri Benetkah, so morali zaradi zadnje splošne stavke v Benel-Kan, izkrcati z neke ladje, začasno V uasi luki, kjer je ležal ze več mesecev.
GRŠKE LADJE:
»Assiminia« (auu t., Pirej) je naložila lovor lesa in odplula v Grčijo ih Turčijo. »»Marlos.ii» ižiau t., Pirej) jb naložila yu/ kub. metrov lesa za iznur u>inirna) na TUrškem. »Klora Nomicos« (intiU t., i-nej/ je odplula iz luke pri Sv. Andreju s tovorom lesa za Lattak. iiiimos« (2000 t., Pirej) je odplula iz Stare luke s tovorom lesa za Turčijo. »Mounth Athos« (9000 t., Pirej) je vkrcala ob hangarju 55 v luki pri Sv Andreju, 11000 ton solitra avstrijskega iž. vora za Korejo. »Georgios H» (ItUO t. Patras) je naložila tov n lesa za Giči-jo. «Dizphys» (9000 t., Pirej) je nald-jo. «Dizphys» (9000 t., Pirej) je razložila v silosu večji tovor koruze ameriškega izvora in je nato odplula prazna v ZDA. »Hellenic Star« (8300 t., Pirej Hellenic Lines) je razložila žveplo za Avstrijo.
ANGLEŠKA LADJA »Rinaldo« (ti300 l., Hull) je izkrcala v hangar 58 tovor moke in sladkorja angleškega izvora. •SVEDSKA LADJA »Sameland« (8700 t., Goteborg) je vkrcala razno blago, v glavnem pa semena sončnice madžarskega izvora. Druga švedska ladja »Antartic Ocean« (6500 t., Goteborg) je razložila tovor zmrznjenega mesi argentinskega izvora, naravnost v 50 hladilnih vozovih za Dunaj.
			V	O	Z N 1 R	E	D			
				JUŽNA ŽELEZNICA						
5.04	15 55	17.25	213.40	r	T rst	t		14.05	20.30	5.30	11.20
6.35	16.50	18.35	0.40		Opčine		13.15	19.05	4.30	10.20
12.00	20.15	23.05	6.30		i 1 Ul 11D (ID •		9.35	14.35	0.50	5.55
13.30	20.40	1.00	9.05		/	L— J 11 47 11 tl Ilci	\		9.10	13.40	22.50	4.50
18.25	23.35	6.40	13 50	1	Zagreb	j	i	6 15	8.25	17.40	23.20
			BOHINJSKA ŽELEZNICA							
4.45	0.40	11.00	20.05	¥	Km — Sežana t		—	14.10	19.20	2.40
6.15	11.11	16.30	21.35						12.34	17.45	1.15
6.48	14.27	18.05	2.15		km, 41 Gorica		6.35	10.43	17.17	1.07
7.49	15.30	19.17	3.16		km, 74 Sv. Lucija		5.28	9.36	16.12	0.04
10.05	17.45	21.35	5.35	1	km, 130 Jesenice		2.57	7.38	13.35	21.25
			ŠENTPETER NA KRASU—				REKA			
7.45	8.50	12.12	17.11		Šentpeter	v	2.19	8.11	19.06	22.41
8.55	10.06	13.25	18-28	1	Reka	i	1.00	6.48	13.50	21.33
TRST—VIDEM
ODHODI: 4.25 (prih. v Gorico 5.43); 5.20 (Gorica 6.36); 6.25 (do Gorice 8.25, ne vozi ob nedeljah); 6.50 (Gorica 8,09, za Dunaj, Monakovo); 11.10 (Gorica 12.31); 12.30 (Gorica 13.46); 16.08 (Gorica 17.24); 17.10 (Gorica 18.49, za Prago, Gdinjo); 18.45 (Gorica 20.03); 21.30 (Gorica 22.46).
PRIHODI: 0.25 (iz Gorice 23.30); 7.44 (iz Gorice 6.23); 8.40 (iz Gorice 7.25); 9.42 (iz Gorice 8,39); 11.55 (iz Gorice 10.20, iz Prage, Gdinje); 15.25 (iz Gorice 14.07); 17.10 (iz Gorice 15.52); 18.45 (samo iz Gorice, odh. 16.40 ukinjen ob nedeljah); 20.45 (iz Gorice 19.30); 23.48 (odh. iz Gorice 22.32, z Dunaja, Monakovega).
TRST—BENETKE
ODHODI: 0.20 (do Tržiča); 4.55; 6.00; 8.00 (do Tržiča); 6.10 (Rim, Milan, Pariz); 10.05 (brzi do Bologne); 10.10; 13.20 (Milan, Pariz, Calais); 13.45; 15.40 (Rim);, 16.35; 17.50 (do Portogruara); 19.15 (do Cervinjana); 20.00 (do Tržiča); 20.30 (Rim, Bari, Ventimiglia).
PRIHODI: 6.28 (iz Cervinjana); 7.35 (Iz Portogruara); 10.15; 11.39, 13.54 (iž Rima); 16.47 (iz Calaisa, Pariza, Milana); 18.55; 19.56 (iz Bologne); 21.25 (iz Tržiča); 22.05 (iz Pariza, Milana); 23.05; 23.20.
Avtopodjetje STAR d. d. - Trst, Ulica Moreri 7, tel. 56-08 - Rojan - Avtobusna postaja Trst - Biljeternica št. 3, tel, 51 -25
Cena vožnj!	Nede je in pra niki	Delovni dnevi	Delovni dnevi	Km.	Postajališča			Km.	Delovni dnevi	Delovni dnevi	Nedelje in prazniki	Ce«a vožnji
	8—	13.—	20.—		1	Trst	i	43	8,-	19-	19.30	235,-
80.—	8.30	13.30	20.30	15		Škofije		28	7.15	18.15	18.45	155,—
115.—	9.05 !	14.15	21.—	21		Koper		22	6.50	17.50	18.20	120,—
155.—	9.15	14.25	21.15	28		Izola		15	6.30	17.30	18—	80,—
185	9.25	14.35	21.25	34		Strunjan		9	6.20	17.20	17 50	50,-
>10	9.35	14.45	21.35	38		Portorož.		5	6.10	17.10	17 40	25.—
285,-	9.45	15.—	21.45	43	t	Piran	n		6,—	17,—	17.30	
Ako govorimo o koncu tržaške veletrgovine, ne mislimo s tem na loka jo ali krajevno veletrgovino, ki jo najdemo celo v manjših mestih in ki oskrbuje trgovino na drobno v mestu samem in okolici, ampak na veletrgovino višje vrste, ki kupuje in prodaja blago v velikih množinah, polne parnike in vlake, po vsem svetu, l.oknlina veletrgovina obstoji v Trstu odkar obstoji mesto samo; saj je od nje izpeljano te samo dne našega mesta (Tr-tjište — Trgešte), kar je zgodovinsko dokazano in o čemer smo že pisali. (To je seveda mnenje pisca. Prip. ur.) Za tako veletrgovino nižje vrste ni seveda nobene nevarnosti, da bi kdaj prenehala.
Njeni predstavniki v, prvih stoletjih našega tisočletja so bili tržaški »plemenitaši« znanih trinajstih patricijskih hiš, in sicer:	Argento (Srebernik? —
Sreberniki so še danes v Trstu), Ba-
seggio (nekdaj Basileo, bržkone grškega izvora), Belli (Belič?), Bononu, (Dobrila), Burlo (v tej rodovini je bilo Vse polno sorodnikov s slovenskimi priimki), Cigotti (Cigot — lastniki vinograda Boschiepollie — Božje polje pod Sv. Križem), Giuliani (ena veja te rodbine je živela na Ruskem, Friderik G. je bil leta 1825 častnik v ruski vojski), Leo (na Kranjskem so se imenovali baroni Ldwenberg), Padavino (priseljenci iz Padove), Peregri-ni ali Pellegrini (tudi iz Italije), Pe-tazzi (Petač, o katerem smo že pisali), Stella, Toffanio nekdaj Theophanio (bržkone potomci iz Grške priseljenih trgovcev). To so bili začetniki in prvi stebri tržaške lokalne veletrgovine, po kateri pa ni naše mesto prišlo na svetovni glas.
Tržaška veletrgovina, ki je neznatno mestece spremenila v, najvažnejše jadransko pomorsko luko, je bila tista
Konec tržaške veletrgovine v svetovnem razmerju
svetovna veletrgovina, ki jo je začel in razvil koroški Slovenec Tadej Reijar (pozneje Reyer), o katerem smo obširneje pisali dne 18. februarja t. V. v »Gospodarstvu«. Reijar, naslednik lokalne veletrgovine Mateja Kolarja, je bil sam po svetu, tudi v Severni Ameriki, kar mu je razširVo gospodarsko obzorje in ga dovedlo do spoznanja, kako »e da v Trstu razviti svetovna: trgovina. Kupovati in prodajati je začel ogromne množine blaga po vsem svetu. In iz te tržaške svetovne veletrgovine se je v našem mestu razvilo vse, kar je v gospodarskem pomenu najvažnejše: tržaška plovba, ladjedel-
nice, zavarovalne družbe, tovarne strojev, mehanične delavnice, tovarne jute itd. itd., razvil se je, na kratko povedano, a.i prav za prav, je: nastal da-našji Trst na mestu, kjer je bilo nekdaj neznatno Tržišče.
Ako preletimo v mislih tržaško zgodovino, vidimo, da so Slovenci Trst branili, ga izgrajevali ob sodelovanju z drugimi narodi tržaškega zaledja, medtem ko so ga Benečani in njihovi nasledniki napadali, ovirali njegovj razvoj, in rušili. Beneško razdiranje je po prvi svetovni vojni na moderen ‘način nadaljevala, in ga še danes nadaljuje Italija, ki se trudi na vse načine, da
bi še tržaški tranzit, t. j. edini revni ostanek nekdanje tržaške svetovne trgovine speljala V Benetke. Predstavniki italijanske vlade namreč še vedno kontrolirajo, taksirajo in ovirajo celo promet s tistim blagom, ki gre samo skozi našo luko, čeprav nimajo do tega tranzita posebne koristi ne tržaški trgovci in ne tukajšnje špedicijske . tvrdke.
S tem mršavim tranzitom je torej končala nekdanja tržaška svetovna trgovina. Trgovcev tipa Reyer in njegovih naslednikov danes ni več v Trstu. Človek bi mislil, da je ostalo dovolj deta vsaj za tukajšnje špedicijske tvrdke. Ali moti se, kdor tako misli. V čem pa obstoji današnji tranzit skozi našo luko? Po večini iz ameriških brezplačnih pošiljk Za Avstrijo, pri katerih imajo tržaški špediterji prav malo zaslužka, še manj pa tukajšnji veletrgovci. In kaj bo potem, ko se bodo
te brezplačne pošiljke končale? Tudi blago, ki ga izvažajo Avstrija, Češkoslovaška in druge države v. zaledju, skozi našo luko, se preklada z železniških vozov na parnike po večini tako, da pri tem niso udeleženi tržaški gospodarski činitelji.
Ne le tržaška, temveč tudi svetovna veletrgovina sploh, p naši dobi namreč spreminja svoje značilnosti na ta ali na drugi način predvsem zaradi kontingentiranja in deviznih ovir.
Nova mednarodna trgovina je čedalje manj vezana na posredništvo in zaradi tega tudi zmanjšuje pomen posredniških središč v velikih obmorskih mestih, kakor je Trst.
Po vsem tem ne ostane našemu mestu nič drugega, nego da se še bolj osloni na industrijo, sicer se bo moralo zadovoljiti z vlogo iz predavstrijske dobe.
—od—
restnm KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ: TRST - ULICA F A BI O FIL2I ŠT. 1 O I. - TELEFON ŠT. 54-58
■Na useh tržnih področjih prevladuje, v sedanjem obdobju zelo omejena blagovna izmenjava. Cene se gibljejo okrog prejšnjih kvotacij, v glavnem pa so usmerjene k stalnosti. Pomanjkanje likvidnega denarja in razmeroma nizka plačihia zmogljivost potrošnikov ovirata še vedno tržno poslovanje. Tudi na tukajšnjem tržišču se postopoma uveljavlja sistem dvojnih cen: pri nakupih s takojšnjim plačilom imajo kupci znatne popuste, medtem ko se cene blaga, plačljivega v, določenih obrokih, večkrat oddaljujejo od dnevnih cenikov.
Mednarodni dogodki niso doslej povzročiti na tukajšnjem notranjem trgu nobene vidnejše motnje.
# * *
ŽITARICE
Prve kupčije s pšenico novega pridelka na italijanskih trgih kažejo na precej slabe cene, ki ne bodo v nekaterih primerih poplačale truda proizvajalcev ter visokih proizvodnih stroškov. Najnižja dosedaj zabeležena cena za pšenico znaša okrog 5500 lir za stot fco proizvajalec. Nepričakovano dobro se držijo cene koruze. Značilno je, da je na nekaterih trgih koruza celo dražja od nove pšenice. Dajamo najnovejše cenike:
Rovigo: pšenica prvovrstna, nov pride lek, teža 81 do 82 kg za hi 5850 do 5950 lir za stot brez vreč; koruza 6300 do 6400; bela koruza 5800 do 5900 lir.
Ferrara: pšenica I nov pridelek 6000 do 6600 lir za stot, ista II 5900 do 6000 lir za stot.
ŽIVINA
V zadnjih dveh tednih je bilo na tukajšnjih tržiščih z živino le malo sprememb na cenah. Povpraševanje po živini za zakol je precej popustilo. Cene so zaenkrat usmerjene na stalnost ali na zmerno nazadovanje. Znatno so se zopet pocenili pitani prašiči zaradi znatno manjšega povpraševanja. Na tukajšnjem trgu je bilo sklenjeno zelo malo kupčij, kar je predvsem v zvezi s sezono. Zadnji ceniki živine so naslednji:
Rovigo: voli za zakol 240 do 260 lir za kg žive teže; krave 230 do 250; teleta 380 do 420; pitani prašiči 300 do 310; prašički 400 do 450.
Treviso: voli 240 do 260 lir; krave 210 do 220; biki 210 do 260.
Modena: voli nad 4 leta starosti prvovrstni 290 do 310, isti II 210 do 250; krave I 220 do 240, II 180 do 200; teleta 390 do 450; prašiči od 30 do 50 kg 370 do 390, od 50 do 100 kg 320 do 350, od 100 do 120 kg 270 do 280, od 120 do 150 kg 280 do 290, nad 150 kg 290 do 310; prašički do 20 kg 450 do 480 lir.
VINO
Na vinskem trgu prevladuje mrtvilo. Proizvajalci si prizadevajo, da bi ohranili vsaj prejšnje cene. V zalogah je še velika količina vina slabše vrste.
Na našem področju, kakor tudi v Istri in na Vipavskem, se obeta zelo rodovitno vinsko leto tako v pogledu kakovosti kakor v pogledu količine. Po najnovejših poročilih iz Italije pa bp tamkajšnji pridelek vina po predvidevanju precej manjši od lanskega.
Trst: cene vina v skladišču na debelo so zdaj naslednje: Conegliano 48 lir za liter, Albana 55, briško vino 90, Soave 58, Valpolicella 56, Bardolino 58, istrsko vino 58 lir za liter; belo is rsko vino 48 do 49 lir za hl/stop.; vipavsko vino 47 do 48, belo poreško vino 47 do 48, črno poreško vino 500 do 510 lir za hl/stop.
Verona: Bardolino in Valpoii ella od 10,5 do 12 stop. 450 do 520 lir za hl/stop.; Soave 10,5 do 11,5 stop 480 do 520 za hl/stop.
Firenze: običajna rdeča vina 10 do 10,5 stop. po 350 lir za hl/stop.; ista 11 do 12 400 do 450; fina vina 1. 1948 12 do 13 stop. 600 do 620 lir za hl/stop.; ista 1. 1949 11 do 12 stop. 450 do 500 lir za hl/stop.
SADJE IN ZELENJAVA V preteklem tednu so na trgu sadja in zelenjave v Trstu veljale naslednje naj-
nižje in najvišje cene: česen 60 do 80 lir za kg; korenje 30 do 40, zelje 10 do 30, kumare 10 do 70, čebula 20 do 25, neolu-ščen fižol 100 do 130; razne solate 40 do 200; melancani 100 do 200; krompir 18 do 45, paprika 120 dp 140, paradižniki 15 do 80, radič 30 do 280, špinača 40 do 60, marelice 40 do 85, pomaranče 290 do 300, češnje 35 do 100, smokve 30 do 80, jabolka 30 do 120, hruške 15 do 80, breskve 20 do 160, češplje 15 do 80 lir za kg.
UMETNA GNOJILA
V	Trstu fco skladišče na debelo: super-fosfat 16/18 2500 lir za stot; nitrat 15,5 4750; amonijev sulfat 20/21 4750; kalijeva sol 40/42 4500; rafinirano žveplo 6500; mo^ dra galica 11.200; prah »Caffaro« 12.000 lir za stot.
KOVINE
Fco skladišče v Trstu za kg: medene plošče in medena žica 462—475; profilirana medenina 462; plošče iz cinka 284— 295; bakrena žica 445—457; bakrene plošče 530—550; svinčene cevi 247—257; svinčene plošče 257—258; cin 1475—1875; aluminij 404—415; železnina 105; žeblji 105; betonsko železo 10—60 mm 80 lir za kg; cevi iz surovega železa 226—236.
RAZNA ŽIVILA
V	Trstu na debelo: maslo 760 do 1000 lir; sir gorgonzola 420 do 450; furlanski sir 420 do 510; ementhal 660 do 700; slanina 360 do 380; furlanska salama 1100; ogrska salama 1100 ao 1400; olivno olje 360 do 440; semensko olje 340 do 365; fižol Saluggia 140 do 145; krušna moka 80% 70; koruzna moka 93; riž 90 do 100; kako 880 do 900; sladkor 254; kava Brazil običajna 1020 do 1140; kava Santos 1260 do 1350; Kostarika 1400 do 1420; San Domingo 1280 do 1340 lir za kg.
CENE VAŽNEJŠIH KMETIJSKIH PUr TREBSCIN V TRSTU NA DROBNO
Cene v lirah odnosno za večje in manjše nakupe:
Umetna gnojila
Apneni nitrat (13/15%)	50	55
Amonijev sulfat	48	50
Superfosfat (14/16%)	19	21
Kalijeva sol (40/42%)	44	48
Močna krma		
Otrobi (pšenični)	21	23
Presevke	23	26
Koruza debela	52	54
Sredstva proti škodljivcem		
Modra galica	114	120
Prah »caffaro« (16% bakra)	114	120
Žveplo supervenitilirano	62	65
Žvepla ventilirano	58	60
»Gesarol« (10% DDT)	400	450
»Toksin C« (proti mravljam)		280
Tobačni izvleček »Nicol«		900
Lumanex (proti polžem)	260	280
Semena		
Jesenska repa	600	700
Motovilec navaden	800	900
Motovilec holandski	900	1000
Bletva (blede)	380	400
Solata endivija	900	1000
Orodje		
Motike tržaški tip		280
Motike kraški in koprski tip		300
Cene veljajo za kg.		
Vile gnojne 3—4 roglji komad	280-	-320
Kose »Merkur« (cm 60/70)		
komad	1200-	-1400
Kose italijanske (cm 60/70)		
komad	850—1000	
Kosišča lesena (po izdelku)	300-	-350
Grablje lesene (po št. zob)	300-	-350
Cene bakra in cinka so ostale na svetovnih trgih neizpremenjene. Predvidevajo, da se bo podražil španski baker za okrog 15%. Svinec se je na ameriškem trgu pocenil za 0,5 stotinke dolarja za funt, v Londonu pa od 96 na 88 funtov' šterlingov za tono. Izjemo tvori cin, ki je bržkone zaradi političnega položaja zabeležil podražitev (v New Yorku od 76,3/8 na 78,7/8 stotinke dolarja za funt, ter od 594 na 605 funtov šterlingov za tono v Londonu). Vsekakor je povpraševanje po vseh neželeznih kovinah še vedno občutno in ni nobenega znamenja, ki bi kazalo, da bo povpraševanje popustilo ne glede na bodoči svetovni gospodarsko-po-litični razvoj.
VLAKNA
Po delni pocenitvi je bombaž na svetovnih trgih v zadnjem tednu zopet nekoliko podražil. — Najnovejše cenitve letošnje proizvodnje bombaža napovedujejo pridelek 31 milijonov bal vlaken. To je nekoliko manj kakor so še do nedavnega predvidevali, vendar pa 2 milijona bal več kakor je znašal lanski pridelek. Potrošnja se bo sukala okrog 29 milijonov bal.
V	Egiptu je dokončna uradna cenitev ugotovila pridelek 8,7 milijona kantarjev, od tega 3,7 bombaža z dolgim vlaknom, 0,77 s srednjim, 4 s kratkim vlaknom ter 0,18 milijona kantarjev odpadkov. Pri nakupih egiptskega bombaža je bila v preteklem maju Sovjetska zveza na prvem mestu: kupila je 20.400 kantarjev blaga; sledila je Velika Britanija z 19.400 ter Francija z 12.600 kantarji.
V	Avstraliji so zaključili letošnjo tržno sezono volne na podlagi zelo krepkih cen. Po ameriških cenitvah bp letošnji pridelek volne znašal 3,9 milijarde funtov, t. j. 100 milijonov več kakor lani, a-še vedno 55 milijonov manj kakor povprečno v Obdobju 1936/40.
ŽITARICE
Mednarodna trgovina z žitom je postala v zadnjih časih precej aktivna. Cene kažejo na trdnost,, čeprav je svetovna razpoložljivost z žitaricami mnogo boljša ou one, ki smo jo beležili v preteklih letih.
Svetovna proizvodnja riža je v zadnjih povojnih letih precej narasla, ni pa še dosegla predvojne stopnje. Računajo, da bodo letos glavni izvozniki lahko izvozili 9,2 milijarde funtov riža, t. j. okrog 400 milijonov funtov več kakor lani. Pred vojno je povprečna svetovna proizvodnja riža znašala 20 milijard funtov. Letos bodo lahko ZDA izvozile 1,2 milijarde funtov riža, glavna razpoložljiva izvozna količina pa odpade na Azijo (6,1 milijona funtov).
KAVA
Na proizvodnih področjih so cene kave v'napredovanju. Na krajevnih tržiščih pa ni opaziti v zadnjih tednih na tem področju bistvenih sprememb. Trg je dobro založen, ker so mnogi trgovci nakopičili precej blaga izven proste cone pred uvedbo napovedane nove carine. Nekateri trgovci so postali precej previdni pri sklepanju prodajnih pogodb, v pričakovanju razvoja kavinega tržišča v zvezi z mednarodnim položajem.
ZA ČLANE KMEČKE ZVEZE To številko ((Gospodarstvai) pošiljamo na ogled vsem članom Kmečke zveze brezplačno. Pojasnila o naročnini bodo dobili člani v prihodnjih številkah ali pa po krajevnih zaupnikih.
Kmetovalcem in članom kmečke zveze
Da bi Kmečka zveza lahko učinkoviteje izpolnjevala svoje naloge, je strokovni list ((Gospodarstvo« z današnjo številko pričel objavljati posebno kmečko rubriko. Namen rubrike je obveščati člane in sploh kmetovalce našega področja o vseh vprašanjih kmečkega gospodarstva in jih opozarjati na zadeve pravnega in upravnega značaja ter iznašati v javnost njihove težnje.
V šestih mesecih svojega obstoja beleži Kmečka zveza že vidne uspehe. Načela je mnogo splošnih vprašanj, med katerimi naj omenimo intervencije glede centralne mlekarne, prizadevanje za izpopolnitev kmečkega strokovnega šolstva, zahtevo po zastopstvu kmetov v raznih gospodarskih ustanovah ter reševanje številnih skupnih interesov obmejnih lastnikov ter vojnih in vojaških poškodovancev. Poleg tega je za svoje člane ustanova rešila na stotine zadev upravnega in tehničnega značaja ter branila zasebne interese članov v najrazličnejših okoliščinah. Mnogi člani, ki so v začetku imeli še nejasne pojme o značaju in nalogah ustanove, so iz praktičnih primerov spoznali koristnost organizacije, ki so jo sami in za sebe ustvarili.
Z izdajanjem Vestnika bo KZ izpopolnila dejavnost in pripomogla k tesnejši povezavi med člani in njihovo ustanovo.
Brez dvoma pa bodo naše kmetovalce zanimale tudi vesti,, ki jih ((Gospodarstvo)) prinaša iz drugih panog gospodarskega življenja; s tem si bodo pridobili širši vpogled v gospodarsko stvarnost, ki nas obdaja. Pri svoji novi pobudi računa Kmečka zveza na vsestransko moralno pomoč in na sodelovanje vseh svojih članov.
DOPIS IZ LONJERJA
Angloameriške čete povzročajo našim zemljiščem skoraj vsakodnevno škodo. Prehod oklepnih vozil uničuje n. pr. plod stoletnega truda, so §a na®i kmetje vložili v zboljšanje travništva na že itak skromni kraški zemlji na Hudem letu. Odškodnine, ki nam jih ponujajo vojaške oblasti, so izračunane po skrajno nizkih cenah, tako da nam izplačujejo v največ primerih komaj 10 do 20% resnično povzročene škode.
Sploh pa nam vlaganje prošenj in tekanje po raznih uradih povzroča v tem pogledu občutno zamudo časa, pa tudi precejšnje izdatke. Pred letom in pol je 26 oškodovanih Lonjercev naročilo nekemu geometru v Trstu, ki se je sam za to ponudil, naj se zanima pri pristojnih oblasteh za izplačilo odškodnine za škodo, ki jo je povzročila vojaščina na Hudem letu. Geometer je za uslugo zahteval 5000 lir nagrade od vsakega oškodovanca, kar sol mu naši kmetje tudi plačali, po-
leg tega pa so mu morali obljubiti še odstotek ob izplačilu odškodnine. Preteklo je že skoraj dve leti, a o odškodnini ni ne duha ne sluha. Oseba, ki smo ji poverili naše zaupanje, nam daje v tem pogledu nejasne odgovore in obljublja, da bo stvar skoraj rešena. Menimo, da je že skrajni čas, da se ta zadeva uredi.
Zastopnik Kmečke zveze se je o ?a-devi, o kateri nam poročajo Lonjerci, natančneje pozanimal. Angleški urad, ki je pristojen za izplačevanje vojaške škode, ni upošteval vloge, ki jih je predložil geometer, ker so te vloge vsebovale le cenitve, ne pa prošenj z lastnoročnim podpisom vseh prizadetih. Ko je geometer 14 mesecev pozneje predložil tudi potrebne prošnje, je že potekel rok, ki je predpisan za vlaganje prošenj (2 meseca, a največ eno leto po izvršeni škodi). Izgleda torej, da bodo oškodovani izgubili odškodni-
no. Gre za očitno krivico, čeprav je to posledica nemarnosti ene same osebe.
Ta primer je zgovoren dokaz, kako so naši ljudje cesto predmet izkoriščanja s strani raznih pustolovcev. Ko je našemu kmetu potrebna strokovna pomoč pri raznih njegovih zadevah, zlasti Pa, ko se mu dogodi nesreča, se mu prav ljubeznivo vsiljuje cela vrsta ^strokovnjakov in izvedencev«, ki seveda zahtevajo takojšnje plačilo za njihov »trud«. Žalostno je to, da se naši ljudje često obračajo na ljudi, ki jih ne poznajo, namesto da bi se zatekali k svojim strokovnim organizacijam ali pa, če potreba, k domačim priznanim strokovnjakom. Primer, ki so nam ga Lonjerci javili, naj bo resno opozorilo vsem našim kmetovalcem. Ustanovitev Kmečke zveze bo v tem pogledu v marsičem koristila našemu kmečkemu ljudstvu.
Koloradski hrošč na pohodu
Za preprečitev hude gospodarske škode
Naši kmetovalci so že gotovo slišali o ogromni škodi, ki jo v zadnjih letih povzroča krompirjevim nasadom ameriški škodljivec, ki ga na splošno nazivajo koloradski hrošč (latinsko ime: dorifora). Med zadnjo vojno se je namreč ta hrošč znatno razširil tudi po Evropi. Prav te dni prihajajo vesti o hudih okužbah na Poljskem in v Vzhodni Nemčiji. Sovjetske oblasti so celo obtožile Združene ameriške države, da so te povzročile umetno okužbo v obmejnih področjih s trošenjem hroščev z letali. S tem naj bi hoteli zapadni kapitalisti doseči dva cilja: 1. škodovati kmečkemu gospodarstvu ljudskih držav; 2. dobro zaslužiti pri prodaji kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev, ki jih proizvajajo zlasti v Zapadni Nemčiji.
V Italiji se je med vojno koloradski hrošč pojavil najprej v Piemontu, kamor so ga baje prinesle nemške okupacijske čete v letu 1943. V naslednjih letih se je okužba razširila proti vzhodu čez Lombardijo. Lani so hrošča že opazili v beneški pokrajini, odtod pa se je razširil v pokrajino Videm. Pravkar so našli žarišča hrošča že okoliški goriški kmetje pri Oslavlju. Prav tako poročajo iz Jugoslavije, da je hrošč prodrl iz Italije v tolminski in sežanski okraj prav v trenutku, ko so jugoslovanski kmetje z obširno in požrtvovalno akcijo že skoraj uspeli zatreti vsa žarišča škodo-valca v notranjosti Slovenije.
Škoda, ki jo povzroča koloradski hrošč krompiriščem, je zares ogromna. Samo Italija je v povoj-
Bakrene škropilnice
Vermorel orig. (na ploščo ali na bat, 151)
8800
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel).....................
Koruza „	„	„	„	....................
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt)...................... 12 -9
Cin	„, „	„	....................
Svinec „ „	„	....................
Cink ,, ,,	,,	....................
Aluminij „ „	.........................
Nikelj „ „	„	....................
Krom (dol. za tono) ........................
Ž. srebro dol. za steklenico ...............
LONDON
Baker (f. šter. za d. tono).................
Baker blister „	......................
Svinec „ „	„	„	..................
Antimon „ „	„	.,	..................
ALEKSANDRIJA
Bombaž „Karnak“ L (talerjev za kantar)......
„ „Zagora“ L „	„	).......
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)..........
23/V	20/VI	4/VII
. 233.75	211 50	221 25
. 147.35	144,—	152.35
19.50	22 50	22.50
77.25	76.75	79.25
11.25	12.—	11 —
12.-	15. -	15.—
17,—	17 50	17.50
40.—	48,—	48.—
37.—	38—	38.—
73,—	12.—	71.—
162.-	186 —	186.-
157.50	178,—	178.—
90.—	88.69	88.-
160.—	160.—	160,—
95 60	73.55	73.90
135.50		.			
176,-	184.60	192.50

Volpi orig. (na bat 161)	8500	VALUTE V MILANU				
Male po 10 1 (»Signa« in druge	6000		23 VI.	6. VIL	Min.	Maks.
Zveplalniki		Funt šterling	6.650	7.900	6.650	7.950
Vermorel nahrbtni iz pločevine	5800	Napoleon	5.150	6.350	5.150	6.500
Volpi nahrbtni medeni	6000	Dolar	622	632	622	637
Navadni ročni iz pločevine	1500	Francoski frank	174	174	172	174
Navadni ročni medeni	1750	Švicarski frank	144	147	144	147
Zalivalniki		Funt št. papir	1.560	1 580	1.560	1.580
Domač izdelek, ovalni 12 1	1200	Avstrijski šiling	23,50	23,50	22,50	23,50
Ovalni, 15 1	1300	Zlato	770	850	770	850
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
BANKOVCI V CURIHU dne 5. VIL 1950
ZDA (1 dol.)	4,32
Anglija (1. f: št.)	10,90
Francija (100 fr.)	1,19
Italija (100 lir)	0,67
Avstrija (100 šil.)	14,70
Čehoslov. (100 kr.)	0,95
Belgija (100 fr.) Holand. (100 fi.; »vedska (100 kr.) Izrael 1 f, št.) Španija (100 pez.) Argent. (100 pez.)
8.56 106 — 69.— 5.90 8.40 29,—
Južna železnica
Splošne zavarov.
Assicuratrice
Riun. Adr. Sic.
Jerolimič
ilstra-Irst«
»Lošinj«
Martinolie
Premuda
Tripkovič
Tržaški tramvaj
Openski tramvaj
Terni
1LVA
Zdr. jadr, ladjedel.
Ampelea
Arrigoni
23 VI.	6. VIL	Min.	Maks.
2.050	1.802	1.800	2.050
5.825	4.930	4.930	5.825
720	710	690	720
1.715	1.415	1.415	1.715
1.700	1.700	1.700	1.700
555	540	540	555
7.300	7.300	7.300	7.300
1.475	1.475	1.475	1.475
3.215	3.215	3.215	3.215
6.500	6.500	6.500	6.500
580	580	580	580
991	991	991	991
187	161	160	187
174	159	156	174
105	109	105	109
800	800	800	800
1000	1000	1000	1000
nih letih utrpela škodo, ki se računa na milijarde lir. Nevarnost okužbe našega področja po koloradskem hrošču je postala potemtakem zelo resna. Žalostno dejstvo je, da nas je tako rekoč sovražnik že obkrožil in ni izključeno, da je nevidno prišel tudi na tukajšnja krompirišča, čeprav ga niso doslej še izsledili. To bi pomenilo za naše kmetovalce pravo katastrofo, saj je krompir ena izmed osnovnih tukajšnjih pridelkov. Naj omenim, da področje pridela v povprečno dobrih letinah okrog 80.000 stotov krompirja, kar predstavlja vrednost okrog četrt milijarde lir.
Izkušnja uči, da je borba proti koloradskemu hrošču najuspešnejša, če zatremo škodljivca že pri začetni okužbi. Pozneje bi borba proti okužbi stala težke milijone, verjetno pa bi naša šibka kmečka gospodarstva sploh ne mogla prenesti hudih stroškov za nabavo potrebnih sredstev.
Poglavitni pogoji za uspešno obrambo je poznavanje sovražnika. Sleherni naš kmet mora biti v podrobnosti poučen o značilnostih škodljivca, o njegovem življenju ter o najuspešnejših načinih obrambe.
Menimo, da se tukajšnje odgovorne oblasti vse premalo brigajo za preprečitev okužbe ter za pripravo ukrepov, ki bi jih bilo potrebno pravočasno storiti v primeru pričakovanega napada škodljivca.
Vojaška uprava je lani ustanovila posebno »poizkusno postajo«, ki bi se morala baviti izrecno z zatiranjem živalskih in drugih škodljivcev v kmetijstvu. Postaja je tehnično zelo dobro opremljena. Glavna napaka pri delovanju te opazovalnice obstoja po našem mnenju v tem, da med strokovnjaki in kmečkim ljudstvom ni nobenega pravega stika, še manj pa potrebnega sodelovanja. Dejstvo je, da večina naših kmetovalcev sploh ne pozna omenjeno u-stanovo in ne ve, kam bi se zatekla v primeri potrebe. Naše stališče je, da bi ne smela znanost ostati med zaprtimi stenami laboratorijev, pač pa služiti in koristiti vsemu delovnemu ljudstvu.
Kmečka zveza se je že zavzela pri pristojnih činiteljib za pravilno rešitev zadeve in stavila v tem pogledu stvarne predloge. O izidu posredovanja bodo naši kmetovalci takoj obveščeni.
STUDEBAKER 1950
Po prvih poročilih niso vojni dogodki na Koreji, vsaj doslej v občutni meri vplivali na potek mednarodnega trgovanja, vsekakor pa niso zaenkrat povzročili panike, ki so jo nekateri opazovalci pričakovali. Poudariti je, da Korejski polotok ne igra skoraj nobene neposredne vloge v svetovni blagovni izmenjavi in ne more zaradi tega imeti neposrednega večjega vpliva na svetovno tržišče. Dogodki na Daljnem vzhodu pa se bodo brez dvoma odražali na tržno politiko velikih svetovnih sil v pogledu nakupovanja strateških surovin. Pričakujejo namreč, da bodo zlasti ZDA in SZ pospešile nakup nekaterih važnih proizvodov strateške važnosti: Med te proizvode spada predvsem kavčuk, cin, volna in bombaž.
Precejšnjo zmedo pa je vojna na Koreji povzročila na svetovnih borzah. Vrednostni papirji so n. pr. že 26. junija tega leta padli v New Yorku Za 4 do 5%, v naslednjih dneh pa so zgubili vse točke, ki so jih postopoma dobili v prejšnjih dveh mesecih. Značilno je, da so borze v. Londonu in Parizu ostale precej mirne. Na mnogih svetovnih trgih se je podražilo zlato.
KOVINE
Običajno so neželezne kovine, kakor smo že večkrat poudarili, najobčutljivejši indeks tržnega razpoloženja. Sodeč po poteku svetovnih trgov kovin, se mednarodna trgovina kljub dogodkom na Koreji razvija normalno.
TOVORNI IN OSEBNI POSEBNI AVTOMOBILI ZA PROMET NA VSAKOVRSTNIH CESTAH IN TEŽKIH LEGAH NAJMANJŠA PORABA GORIVA - CENE ZMERNE - NAJVEČJI UČINEK
IZKLJUČNI DOBAVITELJ ZA FLRJ:
TRST - Tvrdka ..AUTIMPORT" Ul. Palestrina 10/b, tel. 83 - 07 - TRST
KOMPENZACIJE Z VSAKOVRSTNIMI JUGOSLOVANSKIMI PROIZVODI