St. 240 romajM«!»lttimmah mrum i min
v Trstu, v nsdsUo li. oktobra 1925.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik L
Iihaj*. iavzemi pondelj«k,
K. 20, L nmdstropjfcr«^
pisni« M a« •pref«maio,|{rolf>j
Prof. F. Peric. L2 Laik L ^n * r.aaia z« meiu L 7.—, 3 m«*^'* Za inozemstvo mesečno 5 lirM -
^9« poiiljajo
Uredfiiitvoi ulica
l vsa****
INOST
Posamezne Številk« v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi s* računajo v Širok o s ti ene kolon« (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, uglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. -Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—.Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uli?« sv. Frančiška Asiškega štev. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprave li-57.
Pred sestankom zastopnikov nar. manjšin
Glasom določb mirovnih pogodb spad* vprašanje mednarodne zaščite narodnih manjšin po svojem juridičneai bistvu med vprašanja, podrejena posebnemu nadzorstvu Društva narodom. Na letošnjem zasedanju te mednarodne organizacije se je pojavilo to vprašanje v dvojni obliki. Na eni strani se je izražalo mnenje, da je bilo dosedanje postopanje s pritožbami narodnih manjšin nezadostno ter da naj bi se k razpravam o teh pritožbah pritegali tucM zastopniki teh manjšin. To bi pomenilo, da bi se te manjšine priznavale kot juridične osebe. Na drugi -strani pa se je oriporočalo, naj bi se mednarodna zaščita manjšin posplošila ter da naj se odpravi dosedanje razlikovanje med državami, ki je v tem, da so nekatere, posebno male države, obvezane k izpolnjevanju obveznosti napram narodnim manjšinam, dočam so nekatere, zlasti velike države, rešene te obveznosti.
Vprašanje je torej v vsem svojem obsegu zelo zapleteno, ker bi se, če bi hoteli ustreči gornji zahtevi, morale spremeniti podlage, na katerih sloni njih mednarodni značaj, na kar se sklicujejo zlasti tiste države, veznost
Mrzlična delavnost ministrskega sveta
italijanski Jazik izkljutol oMavalnl jtxlk na sodiitlh
RIM, 10. Sinoči ob 22. se je zopet sestal ministrski svet, ki je odobril številne predloge raznih ministrov. Tako je bil odobren načrt za kr. ediok-zakon za izvrševanje i talijansko-kitajskega dogovora od 1. oktobra 1925., potem je ministrski svet sprejel načrt za kr/ odlok-zakon za izvrševanje italijansko-albanske trgovinske in paroplcvne pogodbe od 20. januarja 1924. in konsularne pogodbe z Albanijo.
Nato je ministrski svet odobril gotove predloge, ki se tičejo preuredbe raznih uradov vojne uprave ter njenih tehničn**-upravnih pi*arnic, ter sprejel nato več ukrepov, ki se tičejo vojne mornarice in aeronavtike.
(z izključitvijo reške) kr. ukaza od 10. marca 1910 štev. 149, s katerim je bil odobren pravilnik za poslovanje taradov sodnik pologov. Odobren je bil še načrt za ukaz-zakon glede zvišanja honorarjev sodnih izvedencev v civilnih zadevah.
Pokojnine železničarjev bivše avstro-ogrske uprave
Ministrski svet je potem prešel k vprašanjem glede uprave kolonij ter sprejel v tem oziru vrsto ukrepov, nakar je poročal minister za promet o podpiranih paroplov-nih družbah. Na predlog tega ministra je ministrski svet odobril tudi načrt za kraljevi ukaz, ki se tiče pokojnin železničar-
Sledila je potem razprava o predlogih I	P^ajajočim izpod bivše avstro-
ministra za pra vosodje izmed katerih je ■	železnice u^.ave
ministrski svet sprejel tudi načrt za! Nato ,e bila se,a c* 1 un zakićena, kr. ukaz glede cbčevalnega jezika na sodi-1 Zaključna seja ministrskega srveta ščih kraljevine. S tem ukazom se odreja, da RIM, 10. Davi ob 10. uri se je zopet seje treba v vseh zadevah, tako civilnih ka- j siai ministrski svet, ki je nadaljeval ter iz-kor v kazenskih, o katerih se razpravlja na ćrpa] dnevni red svojega zasedanja. Spre-sodiščih kraljevine, rabiti izključno italijan- j jetih je bilo več predlogov ministra za pro-ski jezik; da se imajo smatrati kot nedo-1 sveto in ministra za javna dela. Minister za spele tožbe, rekurzi in ostali spisi, ki bi državno gospodarstvo je poročal o stanju bili sestavljeni v kakem drugem jeziku, in žitne bitke, o letošnji letini, o ribolovu in
menil kršenje pakta in je dostavil, da bi se dosegla enakopravnost le tedaj, če bi se poleg razorožitve Nemčije dosegla tudi splošna razorožitev.
Briand je povdarjal, da se mora z oizi-rom na pakt ravnati z vsemi narodi enako. Ko bo Nemčija postala članica Društva narodov, bo mogla obrazložiti v tej korporaciji sami vse svoje želje. Vstop Nemčije v Društvo narodov bo trden temelj za evropski sporazum. Renski pakt bo prva etapa na potu sprave narodov, ki mora dovesti do splošne razorožitve.
Chamberlain, Scialoja in Vandervelde so podpirali Briandova izvajanja v pogledu obligatoričnega izpolnjevanja pogojev, ki jih določa pakt Društva narodov za sprejem narod-av v to Društvo.
PARIZ, 10. Glavni urednik «Matina» Laerwain je imel razgovor z Briandom, ki mu je izjavil dobesedno:
Pripravljeni smo proučiti vse osnutke tekstov in vse formule, nikdar pa ne bomo zapustili glavnega načela, t. j. zvestobe do naših poljskih in čehoslovaških zaveznikov. Nemcem je sedaj natančno znano, kako daleč gredo meje naših privolitev. Da so Nemci še vedno v Locarnu, to je gotov simptom. Ako bi se konferenca končala neuspešno, bi ne imelo nobenih posledic za Francijo. Mi bi svečano utrdili svoje
da se s predložitvijo takih spisov ne m^re j 0 st^nju gozdov ter prešel na to k vpra- i pogodbe z vzhodnimi zavezniki, pozneje pa
n	iiof a vl^i nrkloL r\f/>rlr\!co nlli mlf Av » na ~__*__1 •__ilv _ __-i—_v.	^ X	lin L^ ------ ur - t • _— —. « - •• ___	; . .
ki tih ne obremenja nobena ob- niti ustaviti potek predpisanih rokov; da šanjem, ki se tičejo sedanjega položaja ita-napram narodnim manjšinam. Ta morajo smatrati za nične zapisniki spi« j lijanske industrije, se je pokazalo tudi na letošnjem zaseda- izvedencev, obtožbe, sklepi m vsi akti m Pred zaključitvijo seje je še finančni mi nm Društva narodov v njega politični ko- "krepi sploh, ki so v kakorsm si bodi zvezi nister podal poročilo o ukrepih za ozdra-
s civilnim ah kazenskim pravosodjem m ki j vitev občinskih financ, glede katerih je mi-iso sestavljeni v italijanskem jeziku	nistrski svet tudi odobril gotove načrte.
Ministrski svet je tudi sprejel načrt za S tem se je zasedanje ministrskega sveta kr. ukaz za raztegnitev na Nove pokrajine zaključilo. .
misiji. Zastopniki velikih držav so izjavljali, da so nasprotni toliko posplošenju manjšinske zaščite, kolikor tudi nje razširitvi potom nove procedure. Zato naj si manjšine ne domišljajo, da je Društvo narodov za to tu, da bi podpiralo njihovo politiko, naperjeno proti tistim državam, ^ katerimi se one nočejo in ne morejo sprijazniti.
Naša pamet ne more razumeti, kako naj bi bila k?ka manjšina nasprotnica države že zato, ker zahteva, da bi mogla v tej državi zadovoljno živeti, uživati svoje pravice in se rv okviru nje zakonov izživljati nacijonalno in kulturno?!!
Če pa država ni hotela doslej in — <akor vse kaže — ne bo hotela v doslednem času udejstviti te želje, potem ni krivda na strani manjšin in naj se nikar ne čudi nikdo, če te manjšine — ker se nočejo odreči pravice do svojega narodnega življenja — iščejo zaščite po drugih poteh in v drugačnih oblikah. In nič čudnega ni, če je misel na mednarodno zaščito manjšin — brez razlike, kje te manjšine živijo — prešla v duševnost civiliziranega sveta, da je postala zapoved duha sodobnosti- načela demokracije, enake pravice in človečan-kega čustvovanja.
Zato ne more več nobena nasproistvo ?deje zaščite manjšin spraviti z mednarodnega dnevnega reda. To naše uverjenje podkrepljajo razni važni dogodki sedanji dni. V Marselju na Francoskem se je vršil v mesecu septembru kongres socialistične defevske intornacijonale, na katerem so sodelovali delegati malone iz v.seh evropskih držav. Ta kongres je določil posebno komisijo, ki naj razpravlja o manjšinskem vprašanju. Razprava v prvi seji te komisije je bila zelo obširna in temeljita in je izzvenela v zaključek, da je vprašanje zaščite manjšin, v vseh državah brez razlike, del splošnega socijalnega vprašanja- ki da se mora povoljno rešiti, ker dregače ne more priti do socialnega in narodnega miru in zagotovitve miru v Evropi!
Kot odmev te resolucije, na kongresu socijalistične delavske internacijonale moremo smatrati incident, ki dela sedaj skrbi avstrijski in italijanski diplomaciji. Socijali stični član avstrijske narodne skupščine, dr. Ellenbogen, je silno napa-, del italijansko vlado radi nje manjšinske! politike. Priznano bodi, da je z besedo in tonom svojih izvajanj šel daleč preko meje običajnih parlamentarnih oblik in dolžne mednarodne obzirnosti in vljudnosti, da je torej ozlovoljenje italijanske diplomacije opravičeno in je razumljivo prizadevanje avstrijske diplomacije, da bi .9 primernimi izjavami rešila ta incident. Ali, četudi pri znavamo vse to, ostaja vendar dejstvo, da je tudi prekomerni izbruh rečenega poslanca znak, da je vprašanje mednarodne za ščite narednih manjšin na dnevnem redil mednarodne politike. To pa tem bolj, ker ni menda nikdo tako naiven, da ne bi priznaval. da je socialistična internacijona-la, organizacija proletarijata, činitelj, ki meče in bo metal svojo besedo na tehtnica mednarodne politike. Pri tem pa je treba še posebno uvaževati dejstvo, da je so-demokracija nasprotnica vsake narodne pretiranosti, ali — kakor se rado
f°iV°ri ~a narodn& <-kapric». Če se torej taka mednarodna organizacija zavzema za zaščito narodnih manjšin, je to znak. da smatra to kot neogibno potrebo v interesu zdravega socialnega razvoja in kot pogoj za zagotovitev miru med državami in narodi.
Silni nalivi v Rclabrljl
3 mostovi zrušeni - Vlak se zvrnil v reko 15 oseb izginilo
RIM, 10. Včeraj ob 9. uri zvečer se je zlilo z veliko silo nad Kalabrijo ob Jonskem morju. Reka Ponsa je odnesla železni železniški most med postajama Badolato in S. Caterina del Jonio na progi Catanzaro Marina - Reggio Calabria. Osebni vlak, ki je vozil ondot ob 21. uri, se je prevrnil v reko. En vagon je deroča reka zanesla kakih 50 metrov od kraja, kjer je treščil v vodo. 15 oseb se pogreša, med temi nekega železniškega nadzornika, strojevodjo in kurjača. 10 potnikov je bilo ranjenih. Voda je odnesla še dva druga železniška
. ' X . ' -L	_ ,. -je na razpis v inozemstvu na temelju po
mostova, radi cesar ,e pomožna lokomoti- ' , ,	. . . _	. o '
va, ki je vozila na pomoč ci^bncmu vlaku, tudi štrbunknila v vodo. V tem slučaju ni bilo nobenih človeških žrtev.
JHfsslevensKl proračun
BEOGRAD, 10. V jugoslovenskem finančnem ministrstvu se z veliko naglico pripravlja novi proračun, ki mora biti predložen Narodni skupščini do 20. novembra. Po zahtevah raznih ministrov bi proračun znašal za 4 milijarde več kakor prejšnji. Največ zahtevajo vojni minister, poljedelski, prosvetni in prometni minister. Vojni minister zahteva »talne kredite za gradnjo vojašnic in skladišč v krajih, kjer teh dosedaj ni bik>. Poljedelski minister je izdelal velik načrt za melioracije in izsuše-vanje močvirij: za del teh melioracij zahteva kredit 600 milijonov Din, med drugimi za izsušenje Skadrskega jezera in Popov-skega polja v Hercegovini, s čimer bi se baje pridobilo za 10.000 vagonov pod jedel-
Desetletnica hrabre obrambe Beograda
BEOGRAD. 10. (Izv.) Jutri se proslavi desetletnica hrabre obrambe Beograda pred vpadom avstrijskih čet. V saborni cerkvi se bo vršila slovesna služba božja za padle vojake, katere se udeležbo tudi zastopniki tujih vlad. V počastitev junakov, ki so padli pri obrambi Beograda, se bo promet ustavil eno minuto. Na vseh ladjah bodo svirale sirene in baterije bodo oddale pozdravne salve.
Ustanovitev jugoslavenske tovarne za letala
BEOGRAD, 10. Vojni minister je na včerajšnji seji ministrskega sveta poročal, da
Združitev francoske m Španske konjenice
na maroškem bojišču
MADRID. 10. Uradno poročilo pravi, da se je Španska konjenica združila s francosko konjenico v Suk Esbtu pri Metalsi. General Primo De Rivera je zapustil Tetuan in se bo vkrcal v Alhucemasu. Kralj je brzojavno častital De Riveri radi uspešne akcije, ki jo je izvedla konjenica.
Smrt ustvaritelja n^mSke republikanske ustave
BERLIN, 10. ui.si državni minister Preuss, ki je izdelal nemško republikansko državno ustavo, je danes popoldne umrl. .Zadela ga je kap. Bil je star 65 let. Še včeraj se je udeležil seje odbora v pruskem deželnem zboru.
Obsojeni portugalski oficirji radi nameravanega upora
LIZBONA. 10. Po nalogu generalnega vojaškega avditorja je bilo danes več vojakov, ki so se julija meseca udeležili vojaškega upora, izpuščenih na svobodo. Vojaško sodišče bo radi nameravanega upora obsodilo le 12 oficirjev in 7 podoficirjev.
Velika eksplozija v Moravski Ostravi MORAVSKA OSTRAVA, 10. V električni centrali so poskušali nov stroj. Pri poskušnjt je nastala velika eksplozija, ki je ubila tri delavce in šest delavcev telko
bi pričeli pogajanja z namenom, da se tudi
Anglija prikfmči definitivnim konvencijami^	m ™vce in sesi ue,čtvC<
starega tipa. Neuspeh kctnference bi biia-rani,a' P°*lop,e je znatno poškodo pač resna zadeva za Evropo.
Načelnik italijanske delegacije on. Scia-loja je podal novinarjem glede konference te-le ietjave: Do sedaj nismo še ničesar končnoveljavno sklenili, vendar pa je konferenca že znatno napreclovala, kajti vsaka velesila je imela priliko, da tekom razgovorov po jasni svoje misli in vidike.
O italijanskem stališču napram varnostnem paktu je Scialoja rekel: Delamo za uresničitev varnostnega pakta. Pripravljeni smo podpisati pakt. ki bo odgovarjal obveznostim, katere nalaga Društvo narodov »vojim članom.
vano.
Potop grškega pamika CAPSTADT. 10. Grški tovorni parnik «Margaretha», ki je b4 natovorjen s koruzo, se je med East Londonom in Lisabeto potopil z moštvom vred.
cfolastila ministrskega sveta in finančnega zakona za zgradbo tovarne za letala v Jugoslaviji, prejel nekoliko ponudb iz Francije. Anglije in Češke. Po načrtu, ki ga je izdelal vojni minister- naj hi se osnovala družba s privatnim kapHalom, v kateri pa bi bila udeležena tudi država. Tovarna bi lahko sama izdelovala vse karoserije in ostale dele razen motorjev. Sčasoma pa naj bi se ustanovila v Kraljevu tudi tovarna motorjev. _
Nadaljevanje fcgoGlovenskJk pogajanj
s Grčijo
BEOGRAD, 10. Danes je odpotoval v Atene jugoslovenski poslanik ranta Ga-vrilovič s potrebnimi instrukcijami za nadaljevanje pogajanj za pakt prijateljstva z Grčijo.	_
LocornsKo konferenco
Nemci so pesimista - Francka ostane zvesta
skih proizvodov več. Finančno ministrstvo 'čehosloveškim in poljskim zaveznikom smatra, da je ta problem ogromen in da se Italijansko siaM&ce napram palet« ne more kriti iz običajnih proračunskih BERLIN, 10. O razgovoru med Chain-sredstev, temveč da bi se za to moralo berlainom in dr. Stresemannom doznava iskati posojilo v inozemstvu. V proračunu posebni poročevalec lista <Berlinsr Tage-
ministrstva za agrarno reformo so predvf-	J- — -------*	*■ •
deni večji krediti za •organizacijo kol ionizacije. V proračunu vrhovne državne uprave je poleg 50 milijonov za zemljoradniške kredite predvidenih 10 milijonov za zgradbo Panteona. Danes se je obdeloval tudi proračun ministrstva prosvete. V finančnem ministrstvu pritiskajo na to, da se izdatno znižajo proračunske zahteve poedi-nih ministrstev.
M Ha ifavto na Francoskem ?
Protiukrepi nacijonalistcv in vlade - Občinstvo preteplo komuniste, ker so govorili proti francoski, armadi PARIZ, 10. Tukajšnji komunisti pripravljajo enodnevno protestno stavko proti maroški in sarski vojni in proti vladni finančni politiki. Včeraj zvečer so komunistični agitatorji začeli med tovarniškimi delavci razdeljevati letake, ki jih pozi vi jejo, da na dano znamenje zapustijo de Jo. Danes se je razdeljevanje komunističnih letakov nadaljevalo med prometnimi uslužbenci, ki tvorijo jedro pariške komuni-j najstarejši minister namestnik predsjonika stične organizacije. Lahko pa se že sedaj J vlade. Ne vem pa če ni ta kombinacija
preveč zumetničena, da bi bila verjetna
Pismo is Jygoslei¥lle
Ljubljana, dne 9. o!:t. 1925.
Politična situacija se ožhlja in pričenjajo ■se priprave za zasedanje skupščine, ki mora po ustavi biti otvorjena dne 20. t. in. Nismo pa še prišli do pravega dela, ker še vse čaka na prihod Nikole Pa'ića. Z njegovim povratkom pa br^o v najkrajšem času razčiščena vsaj glavna politična vprašanja in računa se, da se tudi v najkrajšem času izvede rekonstrukcija vlade.
Predvsem je gotovo, da vstopi v vlado tudi St. Radić. Kako se ta vstop izvrši še ni določeno, temveč je tudi v tej stvari prepuščena odločitev Pa;;iču. Radičevci naglašajo. da postane St. Radić namestnik predsednika vlade, ker je mesto podprtd sednika pri nas nepoznano. Omenja se tudi način, kako bi se to izvršilo. Radič bi postal minister brez portfelja, vsi ministri pa bi se v njegovo korist odpovedali svojemu rangu in tako bi mogel biti Radič kot
Še izrazitejši dokaz o tej potrebi je dejstvo. da se je ustvarila posebna mednarodna organizacija sestankov zastopnikov narodnih manjšin z nalogo, da propagira idejo in zahtevo po mednarodni zaščiti narodnih manjšin. Opozarjamo posebno, da je bila že na enem prejšnjih sestankov sprejeta resolucija, ki je zahtevala, naj se v spoštovanje pravic narodnih manjšin obvežejo tudi tiste države ki niso fo.-malno sprejele nikake tozadevne obveze.
Dr. Stolotihović pred ostavko ?
Radićev odhod v Zagreb
BEOGRAD, 10. (Izv.) *Reč» prinaša danes vest, da se finančni minister dr. Stoja
blatt», da se je govorilo tudi o izpraznitvi koelnske cone. Dr, Stresemann je povdarjal. da se ne more vrniti domov brez zagotovila, da se bo izpraznila prva renska cona. To je eden pogojev za podpis zapadnega pakta. Anglija zavzema v tem vprašanju prijazno stališče, dočim zahteva Francija za to zagotovilo podpis pakta.
Kakor poroča «Vorwaerts» iz Locarna.
j n.	....	.	.»ui uusu uw aviiav,iiu uiuij umiuoivi vuim, a
je dr. Stresemann izjavil novinarom, da je>so dosega Lželjenfh uspehov. Tako so bila včerajšnja seja zelo burna. Pri disk»-Ti,____i^i-Tnu—t-' *___: r	___
trdi, da komunisti s to taktiko le sondirajo teren, ker se hočejo vnaprej prepričati, kaki izgledi se nudijo za izvedbo enodnevne splošne protestne stavke.
Tudi osrednje komunistično glasilo objavlja danes poziv na delavce, ki pravi, da se morajo vse delavske strokovne organizacije pripraviti na splošno stavko.
Kaj pa pravijo k temu početju ustavne stranke? One se pripravljajo, da za vsako ceno onemogočijo uspeh komunistične stavke. Predsednik «Patrijotične mladine« poslanec Taittinger in načelnik «Nacijona-kstične legije* Rodier sta sklicala za danes zborovanje, katerega se je udeležilo nad dva tisoč oseb. V svojih govorih sta opozarjala zborodalce na komunistično nevarnost, ki ogroža ne le Pariz, temveč celokupno Francijo. Močni policijski oddelki so zaprli vse <k*hode k poslopju, kjer se je vrSilo zborovanje, da ne bi prišlo do incidentov med zborovalci-nacijonalisti in komunisti. Medtem pa je izdala vlada primerne odredbe proti nameravani komunistični stavki. Danes predpoJdne se je vršila v notranjem ministrstvu posebna seja. Prisostvoval ji je tudi generalni policijski ravnatelj.
Z dežele poročajo, da so komunisti razvili obširno agitacijo proti maroški vojni, a
čerajšnja seja zelo burna. Pri disku siji o členu 16 se je pokazalo, da ne bo moglo priti do sporazuma. Še v sredo je obstojalo upanje, da se bo mogel člen 16 izpremeniti v 9mi9lu nemških zahtev, vče
dmović nahaja pred ostavko. Dr. Stojadi-: raj pa se je pojavila enotna fronta zavez-novič je to vest demantiral. V radikalnih nikov. ki so zavzeli napram nemškim za-krogih zatrjujejo, da bo finančni minister i htevam odklonilno stališče. Razburjenje je dr^Stojadinovič vendarle odstopil.	bilo seveda zelo veliko. Sedai se fniHiin
Danes se je Stjepan Radič povrnil iz Topole in je v spremstvu ministra dr. Nikiča
Sedaj se trudijo, da se doseže sprejemljiva rešitev. Do tedaj se bo vzhodno vprašanje odgodilo.
z večernim vlakom odšel v Zagreb. Z istim LOCARNO, 10. Kakor se zatrjuje sta se vlakom jje odpotoval tudi Svetozar Pribiče-ina včerajšnjem sestanku dr. Beneš in ooli-
«ri r* v Vin l/Tn.^o Irin« <.n	* i_' ___lil. 1 • 1 1 , < 11	t •	.	* '
vic v Vinkovce, kjer se vrši jutri velik shod samostojnih demokratov.
Prihodnji teden se bo zopet »vršil tak sestanek v Ženevi. Kolikor čujemo, ne bodo na tem sestanku razpravljali še konkretno o položaju posameznih narodnih manjšin, marveč bodo* določali splošna načela te akcije in glavne smernice za nadaljnje nje izvajanje. Naj bo tudi res, da ta naprava ne more izvrševati direktnera pritiska na
ski delegat Morawski pc-svetovala o pogajanjih z nemško delegacijo radi vzhodnih pogodb. Ta pogajanja se bodo pričela najbrže v soboto. Dr. Beneš je izjavil, da je pripravljen podpisati vse, kar bi služilo evropskemu miru. Skoraj gotovo se bodo vršila pogajanja separatno med čehoslova-ško ter poljsko in nemško delegacijo
LOCARNO, 10. Včeraj »e je našla rešitev za vprašanje garancije, ki jo mora dati Francija Poljski in Čehoslovaški. Po tej rešitvi ne bo Društvo narodov nadomestilo Francije v tej garanciji. Francija pa se z
poedine države, vendar je gotovo da bodo
nje nastopi in nje sklepi pomenili toliko	_	___^___ _
moralno silo, da se jim ne bo moglo trajno druge strani obveže, da ne bo uporabljala odtegati Društvo narodov — naprava, ki svoje pravice, da bi s svojimi četami koji je tudi zaščita narodnih manjšin ena, rakala skozi nemško ozemlje. Ta načrt se glavnih programatičnih točk — a niti ne! izroči juristom, da ga končno redigira jo. posamezne države, ako se ne bodo hotele • Na včerajšnji seji je dr, Stresemann izja-
izlc<čati iz okvira idej. in ciljev bodoče vi!f da razorožitev Nemčije ne more ščititi	_______________
evropske mednarodne politike.	I napadenih držav proti napadu, ki bi po-1 no: «Z največjo simpatijo in prisrčnostjo.
komunisti sklicali včeraj v Lorientu protestno zborovanje proti nadaljevanju vojne v Maroku. Govornike, ki so žalili francosko armado, je občinstvo preteplo, nakar so zborovalci odobrili daljšo resolucijo, ki poveličuje hrabrost francoske armade na maroškem bojišču. Resolucijo so odposlali zborovalci ministrskemu predsedniku 5 prošnjo, da jo preda vojnemu ministru.
Aretacija komunističnih poslancev radi razdeljevanja letakov PARIZ, 10. Trije komunistični poslanci, Bourlois, Auffray in Baroux so bili zasa.-čeni pri razdeljevanju letakov, ki pozivajo delavce, da se pripravijo na protestno stavko proti maroški in sirski vojni. Bili so aretirani in odvedeni na policijo. Po več-urnem zaslišavanju so komunistični poslanci bili izpuščeni na svobodo.
Caillaux se vrnil iz Amerike
HA VRE, 10. Danes opoldne je prispel iz New-Yorka parnik «France» z člani Cail-lauxove finančne delegacije. Ob izkrcanju se Caillaux ni hotel izraziti o svojem načrtu za sporazum glede poravnave vojnih dolgov. Zadovoljil se je z ugotovitvijo, da ima ta načrt vse možnosti, da spoji trgovinski in politični dolg. Na vprašanje, s kakšnim u tisom je francoska delegacija zapustila Združene države, je odvrnil enostav-
Nadalje se mnogo govori, da izstopi iz vlade železniški minister linž. Radcjevič. Njego-va demisija bi bila čisto nepolitijna ter posledica konflikta z beograjskimi gospodarskimi krogi, zlasti pa s predsednikoui mogočnega Brodarskega sindikata. Zdi se mi, da ne bo ravno dobro, če podleže v tem konfliktu Radojevič in zato jc mogoče, da bodo njegovi argumenti vendarle močnejši ko pa osebni vpliv njegovih nasprotnikov. Ali se izvrše še kakšne druge osebne izpremembe v vladi, sedaj še ni mogoče reči. ker je treba najprej rešiti vprašanje vstopa SLS v vlado.
To vprašanje je precej aktuelno in tako med radikali kot v vrstah SLS precej močno stremljenje, da se to vprašanje pozitivno reši. Radikali bi želeli vstop SLS v vlado predvsem iz dveh vzrokov: iz dr-žavno-političnih in iz strankarskih. Drugo leto se bo vršilo kronanje kralja in zato bi bilo največjega pomena, da so zbrana tedaj ob prestolu vsa tri plemena. To pa ni prav mogoče drugače, kakor da je SLS v vladi. Iz strankarsko političnih vzrokov pa bi hoteli nekateri radikali zvezo s SLS, ker bi bili potem mnogo bolj neodvisni proti radičevcem, ker bi imeli v zvezi s SLS sami večino v skupščini. Ni pa želja po zvezi s SLS med radikali tako velika, da bi zaradi te zveze prekinili zvezo z radičevci, ki so si -svoje stališče z Radi-čevim nastopom v Ženevi zelo utrdil'. Zato je vstop SLS v vlado mogoč le s pristankom HSS. Po zadnjih izjavah St. Radića bi se dalo soditi, da HSS ni načelno proti razširjenju sedanje vladne koalicije potom SLS. Pač pa je gotovo to, da bi ne bila cena za SLS lahka, temveč precej težja, nego je biLa pred pol letom, ko je bila SLS tudi dana prilika za vstop v vlado.
Oficijelno zanikuje Časopisje SLS z vso odločnostjo, da bi se SLS ponujala vladi ali da bi hotela odstopiti od svojega a\to-nomističnega stališča. V «Domoljubu* čitam celo to-le fletkano notico: Vsak otrok na Kranjskem ve, da Korošca vsi vabijo v vlado in da bi radikali n«jše imeli 20 Koroščevih poslancev, ki so resni politiki, kot pa 50 Radičevih. Seveda bi dr. Korošec moral-prodati avtonomijo in reči. da se Slovencem prav godi, če jih tlači centralizem. Tega pa dr. Korošec ne bo storil, ker ni Radič.*
Čeprav «Domoljub» tako energično demantira možnost vstopa SLS v vlado, pa vseeno ni njegovo zatrdilo preresno. Tako je fakt, da je sam dr. Korošec javno izjavil, da bi se dalo pod gotovimi pogoji go-» voriti tudi o vstopu SLS v vlado. In res je dalje, da je med duhovščino zelo močno gibanje, da postane SLS vladna stranka.
*EDINOST»
V Trst«, dne 11, oktobra 1925.
Ta teden so se zaradi tega vršila številna zborovanja duhovnikov in na vseh se je &la9ti mnogo razpravljalo o mizernih duhovniških plačah. Te pa se dajo popraviti le, 6e je del vladne moči v rokah SLS.
Poleg tega je silno močan gospodarski Mrgument, ki sili SLS v vlado. Njene gospodarske organizacije so v zelo težkem •tanju in znak »o »tvari, ki morajo navdajati s skrbjo vso javnost in ne samo vodstvo SLS. Končno pa je ljudstvo brezplod-
E' e opozicije vedno bolj sito in vse zate va, da nai ne delegacija SLS samo de-lamirala o svoji nevstraani borbi, temveč fiaj bi tudi nekaj narodu prinesla. Zahteva po vstopu SLS v vlado torej ni majhna m -skoraj tako močna, ko strah, da bi mogla SLS izgubiti med narodom, če se zdrttži z »radikali. Satno ta strah, ne pa načelni po-oiisfeki. je merodajen, da SLS Se ni vstopila v vlado in da je zamudila najbolj ugodne trenutke.
, Radi tega pa je SLS tudi danes v najtežji situaciji. Njena borbenost je podre-Wna radi težkega gospodarskega stanja »jenih organizacij. Ustanovitev slovenske fronte, kakor si jo je zamišljala SLS, je ■propadla. Trajna brezefektna opozicija ji »jemlje ugled, politična izolacija pa je skoraj popolna. Ni čuda, da je opažati v vrstah SLS nemožnost, ki samo še slabi njen položaj.
To «re zlasti opaža ob smrti dr. Šušter-ko mora človek nehote primerjati
&u. a
nekdanjo SLS z današnjo. Nekdaj krepka.
nemškega ljudstva orijentiran proti Franciji, zdaj pa taka izprememba!
Jasno je, da je ta politika zbliževanja z zapadom silno razočarala narodnjake. Sedanja večina nemške vlade obstoja iz treh velikih strank:
1.	ljudovci & Stresemannom na čelu;
2.	centrum;
3.	nacijonalci.
Te tri stranke podpirajo Luthrovo vlado, toda v nadjonaliti skupini je ostra opozicija proti sedanji oportunistični « izdajal- itd.
delovodje, učiteljstvo itd. In teh je pač veliko. Te množice so deloma Izgubljene za sedanje vladne stranke. Pri prihodnjih volitvah se bodo maščevale. Ti krogi tvorijo danes vojska skrajnega naerjonalizma. Zahteve tega so1: 1. versailleska pogodba se mora zrušiti; 2. nič garancijskega pakta in nobene prijateljske zveze s Francijo, to «dedno sovražnico*; 3. neizprosen boj proti Poljski. Te svoje zahteve kriče v svet potom časopisja, shodov, sestankov
ski > politiki nemških državnikov. Seveda so proti vse skrajne stranke nacijonaKzma kakor Hklerjevci, Hackenkreuzlerji itd. Ti odtočno napadajo sedanjo vlado in parlamentarno večino ter grozijo s skrajnimi sredstvi. Baje se je pripravlja:! atentat na Streseman^ia.
Demokrati in socijalni demokrati, ki so v opoziciji, so kljub temu za garancijski pakt. Hudi nasprotniki pakta ao seveda tudi nemški komunisti. Dm so proti taki politiki, ki vodi Nemčijo iz območja Rusije v območje zapadnih kapitalističnih velesil.
Iz povedanega se da zaključiti, da j« garancijski pakt v interesu:
1.	velefndustrije.
2.	veleposestva,
3.	industrij alnega delavstva,
4.	obrtnikov in trgovcev. To pa iz sledečih razlogov: Veleindu-
Komunisti pa so posebno hudi na socijalne demokrat«, katere dolže, da izdajajo interese proletarijata. Sicer pa je stališče socijalistov precej kočljivo. Da bi odkrito in očitno zavzeli stališče proti Rusiji, nimajo poguma, ker bt bilo preveč nevarno. Velik del delavstva vidi v Rusiji kljub vsemu zaščitnico proletarijata, socijalna demokracija pa deluje proti interesom sovjetske Rusije« ki je proletarska država. Komunisti izrabljajo to dvomljivo stališče socijalnih demokratov, da pobijajo svoje politične nasprotnike.
To je v glavnih potezah slika sedanje duševnosti nemškega ljudstva, ločenega po strankah.
V glavnem vidimo, da je Nemčija razdeljena v dva številno skoraj enako močna tabora: eden je za sedanjo politiko paktiranja z zapadom, drugi je pa odločno na-
strija potrebuje kapitalov za vzdrževanje * sproten temu; nacijonalisti v glavnem za:
- •	-	1 * — J- ------ 1———— imajo zlasti
in obratovanje tvornic; vele posestvo rabi denar za melioracijska dela; industrija Ino
vrhuncu'' delavstvo se boji brezposelnosti; obrtniki
Ne moči iskala boj z nas^tnikon. Da, j*^ 2
nCS Si:f5ri • .	la manda^v Lkor Zato imamo največ nasprotnikov se-
re	Ste mandat°"" kakCr danie orijentacije Nemčije v malem me-
boko ščanstvu, t. j. recimo uradništvo vseh vrst,
ga ima danes
Ta razlika je čisto naravna in gl utemeljena. Kljub vsej svoji bojevitosti in j ohlastnosti ni dr. Šusteršič nikdar pozabil, i da je p lilika umetnost dosegljivega in zato je v s1:' >Hu s tem svojim osnovnim pre-j pričanjem zahteval v svoji znani knjigi j -Moj odgovor iaizacijo stranke rn njeno popolno " danost monarhiji. Današnja SLS ni hotela poslušati nasvetov svojega brv- j iega načelnika, temveč hotela razumeti, da klerikalcem v državi s tremi verami ne more igiati one vloge ko v katoliški! Avstriji.
Kakor izpade odločitev SLS glede vstopa v vlartc, tako bo izpadla tudi re-j konstrukcija Pasićevega kabineta. Stvar j se bo odločila kmalu in tedaj več o tej stvari. Za danes pa bodi dovolj.	R. S. j
radi Francije, komunisti pa Angleže na piki.
Ža sedaj ni pač nobenega dvoma, kako se bo stvar končala. Sedanja nemška vlada bo izvedla do konca svoj zunanji politični načrt, ker zahteva tako položaj. Na tem ne more izpremenrti nič še. tako vpitje nasprotnikov doma.
DNEVNE VESTI
čMo-iMilni večer pii Sv. J*
prepovedan
Priredite!-! glasbe no-drama Učnega večera pri Sv. Jakobu so prejeli na kr. konsisa-lijaiu pri Sv. Jakobu sporočilo, da je pre-
Cvedan glasbeno-drčunatični večer (seraja rtrumentale e da recitazione slava), ki bi se imel vršiti 11. oktobra t. L Toliko na znanje vsem prizadetim!
Nsmške stranke
in garanciisk? pakt
V	zadnjih časih se večkrat bere v časopisih o takozvani preorijentaciji Nemčije. Ta dozdevna ali resnična pr&crijentacija se da označiii z dvema stavkoma: 1. Nemčija se bo spravila z zapadom in Francijo; 2. Nemčija se odvrne o-d Rusije. In o tem se danes veliko razpravlja, zlasti odkar so pogajanja za garancijski pakt prešla v odfcočilno fazo.
V	našem listu smo že govorili o tem,
Matteottijev proces
Končno je vendar prišlo o tej sfcvari v ' javnost nekaj novega in stvarnega. Glavni državni pravdni k rimskega prizivnega sodišča kom. Crisafulli je sporočil obtožen-j cera in obenem tu<il obtožbenemu odseku omenjenega sodišča zaključke sodne preiskave radi umora unitarskega poslanca Jakoba Matte^ttija. Zaključki preiskave so bili sporočeni obtožencem v petek zvečer in isti dan tudi obtožbenemu odseku in civilnim siran-kam.
Vseh obtožencev je trideset, in sicer 1. Dumini Amerigo, 2. Putato Aldo, 3. Vol-pi Albino, 4. Viola Ghrseppe, 5. Poveromo Amleto. 6. Panzeri Filippo, 7. Malacna 8. Oth Thierschwald, 9. Colini
dosegel čil in zdrav na duhu in telesu, prav lepo in dolgotrajno večerno zarjo njegovega življenja.
—	Imenovanje. Ministrstvo za notranje zadeve je imenovalo žand&rmerijskega narednika Ivana 2vab, rodom iz Dutovelj. za kancelista pri politični upravi.
Druitvena vesti
D. K. N. Tommaseo — Trst Danes ob 10, uri zjutraj redna seja v DKD. Točnost! — Tajnik.
—	M. D. P. Opčine. Knjižnica posluje ob sredah od 8. <?o 9. ure; ob nedeljah od 11 zjutraj do poldne. — Komisar.
posebno smo poudarjali, da se vrši hud za- Augusto 8. Uth IMerscmvam, kutfsni boj med Londonom in Moskve- za'Baldeschi Lu.gi, 10. Mazzoh Averardo,
takozvano' prijateljstvo Nemčije. Gotovo je 111. Tezza Antomo, ,12'	S^are.
namreč, da'je Rusiji skrajno neprijetno, da 13. Ma^hG^anm, 14 RM> B-
15. Naldi Filippo, 16. Galassi Gin 17. Fiorani Umberto, 18. Briand
se Nemčija spušča z zapadom v take; lippo,
jetno je da si bo zlasti Anglija prizade- sehi G,ovan», 21_ fc^ Branka B«* 'vala. potegniti v svoje mreže politiko Nem-Udli Benevent^S^th^arlo^^a
oslabi
svoto, neiz- S Emilio, 25. Dones Erminio 26, gosisio >ni€ ; Giulia- 27. Špiriti Elisa, 28. Bazzi Emiho,
30. Boattini Democrate.
cije, da diplomatično
prosno sovražnico Rusijo. Zakaj ne	.
nas motiti videz, da je na garancijskem j 29. PiMa flavio, paktu zainteresirana -amo Francija, zunaj bi se tako zdelo, toda če pogledamo stvari globlje v dno, tedaj moremo reči,
Na Med njimi torej' 28 moških in dve ženski. Prvi štirje so obtoženi sokrivde na zlo-
da je garancijski pakt še bolj potreben an gleiki politiki. Iz sedanje zadrege Angle
Zato ost
emu osebnera ropa, ki sta ga izvršili v Ri-10. junija 1924. nad poslancem Mat-
naročilu Rossi-ja,
že v kujejo Francozi politični kapital. Z, hečejo od Nemcev izsiliti: i. nedotakljiv versailleske pogodbe; 2 danje meje.
Anglija podpira Francijo s tem, da vpliva na Nemčijo, ki se pač inora rada aH nerada ukloniti .Angležem in Amerikancem, zakaj ia dva «strica* imata denar, ki ga Nemčija lako krvavo potrebuje se poleg Dawesavega nacrta.
Goipcdarska preorijentacija Nemčije se je začela s sprejetjem Davvesovega načrta. Le od zapada je mogla Nemčija priti do denarja in kredita. Pri tem so igrali veliko vlogo interesi nemških veleposestnikov in veleindustrijalcev. Po likvidaciji marke so nastali za nemške kapitaliste težki časi. Zlasti potem, ko se je politična ofenziva proti francoskemu franku tako porazno končala za Nemce, je bilo jasno, da se morajo predstavniki nemškega kapitala «preorijentiraj kakor se to glasi v političnem jeziku. Nemčija kot industri-jalr.a država ni mogla ne smela več izbe-gavati obveznosti in vojne škode, ako ni hotela doživeti gospodarskega poloma in potem boljševizma.
V tistem trenstku, ko so se nemški voditelji z Dawesovim načrtom izrekli za gospodarsko zvezo z zapadom, je bilo jasno, da mora gospodarski preorijentaciji »lediti nujno tudi politična preorijentacija. Pogajanja v Locarnu so torej samo nujna posledica sprejetja Dawesovega načrta.
Pomisliti je treba, da potrebuje Nemčija še vedno mnogo kapitalov.. Te pa je dobiti v Ameriki in deloma na Angleškem ali s posredovanjem Angležev.
Tako se polagoma razvija ta «preorijentacija» kljub vsem prizadevanjem Rusije, da bi Nemčijo pritegnila nase.
Kakšen odmev je našla ta preorijentacija v Nemčiji sami? To je zanimivo vprašanje. Dobro ie znano, da je skrajni naci-jonalizem v Nemčiji v zadnjih volitvah odnesel veliko zmago, ki jo je zaključila potem še izvolitev Hindenburga za predsednika republike. Vidi se, da je velik del
mu iu. junija teottijem, in sicer po Marinelli-ja in FiHppelli-ja. Dalie so obtoženi da so zakrivili nad MatteotUjem pre-garancijo za se- mišljen umor, in sicer po naročilu Mari-' nelH-ja in FilipelH-ja. Sokrivde na obeh gori omenjenih zločinih je obdolžen nadalje Naldi Filippo. Vsi drugi so obdoiž«n potajevanja in potuhe v prtlog drugim ob-
dolžene cm?
Na podlagi preiskave proti gori omenjenim obdolžencem zahteva glavni or2^" ni pravdnik sledeče: 1) Naj obtožbem odsek proglasi preiskavo za zaključeno; 2) naj odredi, da se obdolženci Dumini, Volpi, Viola. Poveromo, Malacria rimskemu porotnemu sodišču, da bodo odgovarjali radi zločina umora izvršenega nad Matteottijem, toda ne premišljenega
umora; radi sokrivde
sicer tolik delež, kolikor pripade dolični občini od porabe monopolnih izdelkov med njenim prebivalstvom.
2.	UŽitninskc tarife na^ bi se zopet povišale
3.	Premožni bi morali oddajati- o«kak dobrodelen prispevek na korist dežele.
4.	Par davčnih poostritev.
Kaj bi pa zahtevala država od občin v planilo za to. da jim odstopi d«l monopolnih dobičkov? Predvsem gotovo poostritev aVšavne-ga nadzorstva nad občinakimi financami. In sicer bi lahko:
1.	Vsak občinski davkoplačevalec vloži pritožbo na računski chror v Rmti raat nepoatav-nik občinskih stroškov.
2.	Finančni intendant bi lahko vložil svoj veto (prepoved) proti gotovim obč nskim izdatkom.
Ta prepoved davčnega intendanta bi pomenila zopet en korak naprej v omejitvi občinske samouprave. Občina bo tako piočaei postala čisto navadno državno okrožje, majhen državni urad za<se, .kateremu bo 2e itak stal na čelu od države imenov»m župan-p<odestA.
Volni vietnlkl v Rusiji
Podpisano tajništvo goriškega pokrajinskega odbora političnega društva « Edinost« prosi vse one, ki se obračajo do nas glede vojni vjetnikov v Rusiji, naj nam pošljejo točne podatke in sicer: ime in priimek pogrešanega vojaka, očetovstvo, materinstvo, rojstno leto, rojstni kraj, pri katerem regimentu je služil, kdaj je prišel v vjetništvo, njegov zadnji nasiorv rv Rusiji in morebitne pripombe. S samim imenom in priimkom si ne moremo mnogo pomagati. Kdor ni prijavil vseh teh točk. naj na dopisnici izpopolni prvotno prijavo.
Gociško tajništvo «Edinost£» Gorica, Via Carducci 7,1.
M urada Pol dr. „Edinost" v Trstu
UPOKOJENCI RABEUSKEGA RUDNIKA
(Na znanje in nadalnje uradovanje Goriškega pokrajinskega odbora).
Lahko zagotavljamo, da v kolikor se tiče ministrstva za narodno gospodarstvo — v čigar odvisnosti je rudnik v Rablju —, »o končno rešene vse pokojninske prošnje.
Niso pa zaključene zadeve onih upravičencev, ki niso vložili formalne prošnje za pokojnino pri računskem dvoru v Rimu, ti so:
Germek Steianija, Čer mita Marija. Žagar Tereza. Wenzel Marifa, Koker Rosa-lija, Kuk Mihael, čemuta SniK, Baoon-gartzer Zembro, Verceij Anton in Ranteo Berta.
Josip Bažec — Dolina; Radi istoime-nosti potrebujemo še nekaj informacij; pridite v naš urad.
F. Vodcpivec vig. Barlde — Selce: Kljub vsemu podrobnemu iskanju nismo
SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE.
(Uradno poročilo).
Dovolitev tekem z nečlsakani: Dne 11.
oktobra 1925: Obzor II.-C. S. Chiadino.
Opozoritev: Vse članice, ki niso še poslale slik prijavljenih članov, naj to storijo tekom tega tedna, ker se bodo v nasprotnem slučaju smatrale prijavnice za neveljavne.
Odobritev pravilnika: Tekom tedna prejme vsaka članica tiskan pravilnik, ki bo predložen v odobritev na izrednem občnem zboru, katerega skHčemo v najkrajšem času.	O. S. V.
SAVEZ SODNIKOV (Službeno poročilo)
Pristojbina: Opozarjamo Članice S. U., na zadnje poročilo S. S. glede plačevanja sodnikov ter povdarjamo vnovič, da se ima izplačati odškodnina takoj po tekmi. Članice. ki so zaostale s plačilom, prosimo, da Jaiena na igrišču urede svoje račune tekom tedna; v nasprotnem slučaju dobijo javni ukor.
' Tekme; Na igrišču Obzora: Obzor II - C. S. Chiadino, sodnik g. B. Plesničar; Zarja - Magdalena, sodnik g. V. Kravos. Na igrišku Adrije: Adria - F. C. Roiano, sodnik g. B. Plesničar.
—	M. D. OPČINE javlja vsem tekačem, da tek, kateri se je imel vriitl 11. t. m. se ne bo vršil, ker ni kvestura izdala tozadevnega dovoljenja, radi slavno*ti, katero ima trcbenald rikreatorij. Toliko na znanje.	Komisar.
—	Na trsteuiskem ijrišcu «Vaia» nastopi nes ob 3.30 I. četa <<Vala» proti močni tati «Pro Servola*, ki je igrala v lanskem letn eno največjih vlog pri tekmah ^rostih>..
rred to tekmo i. s. ob 2. uri nastopijo reser-ve «Vala» proti mešani četi C. S. Pittori»,
—	Kolesarska dirka, ki jo !je priredil «Vai»' je imela sledeči izid: Prvi Malalan Fran, kt fa; prevozil progo 60 km v dveh urah (30 km naj uro) drugi Pertot Milivoj za pel kolesa, tretji; Trampuž Stanko za eno kolo, četrti Rupel|! Milan za pol kolesa. V. Dane« Josip, VI. re-j rovšek Stanko, VII. SkerJ, VIII. Peras, IX.j Kralj, X. Trobec. Vsled zakasnelega odlkodaj se je prvotna proga do Poetojne in Sv Pete*' skra'šaLa do Gaberka črez Divačo.
Vsi oni dirkači ki nam«ravajo tekmovati pri dirki za dvojice, so naprošeiH, da pravočasne diopošljejo svoje prijave.
—	Na igrišču S. D. «Adria* s« bosta ociigraH danes dve zanimivi nogometni tekmi in srcer ob 14. uri nastopi reserva Calcio Roiano proti drugi četi Adrije, pri kateri igrajo. Vrbec, Ko-sič. Hrobat, ŠuligoJ, Vrtovec I., Morel, Smer-del Marij, Vrtovec II., Rupena II., Primožičj Družina. Ob 15.30 igra prva četa Calcio Roiano proti prvi četi «Adrie^>, pri kateri nastopiio igralci: Rupena II., Kreševič L, Cesar, Štolta. Rupena I., Koojančič, Mahne, Pečar. Sušan Košuta II., (kapitan) Smerdel Rudi, Vsi igralci morajo biti vsaj pol ure pred tekmo na igrišč®. Prva četa C. Roian.o je ena nu'močnejših čet četrte divizije, radi česar bo danes gotovo obiskalo obi^o športnikov igrišče v ul. Calvola
—	M. D. M.; danes pop. ob 2.30 se odigra prijateljska nogometna tekma med I četo -M), društ. Zarja« iz Rojana in I. četo M. D. Mag-
M. D Obzora ~ Š. V.
ii tržaškega iiviiema
OdHrifle v^iHopoie^ae lojne trgovine s Kokainom
Izig nedeljskih tekem.
C. S. Tergeste: S. D. Adria 3-1 (1-0)
M. D. Obzor: C. S. Fulgor 3-1 (1-1)
Adria II: Speranza 2-0
M. D, Zarja: M. D. Sparta 1-1
Obzor — Fulgor je sodil g Drago Sancin,
Vse tri druge g. Boris Plesničar.
Iz mednarodnega športnega življenja. Nogomet: 4. novembra t. 1. se bosta srečali v Padovi Italija in Jugoslavi a. Zadnja se bo srečata tudi s Čehoslovaško. Jugoslavija se ie začela pripravljati na to za njo zelo težko .tekmo s tem, da je poskušala prvo formaci.o
Proti štajerskemu prvaku «Sturm» iz Gradca, otolkla ga je s «scorom» 5:1. Formacija Jugoslavije: Mihelčič (Gradjanski), — Vrbančič (KonkoroTija), Kunst, — Marjanovič, Premeri, Križ II. (vsi od Hašk-a), — Roduje, Beačič, (oba od Jugoslavije), Rcdič [Hajduk). Jugo-glovenska narodna četa je igrala zelo slabo. Na boljši so bili: vratar, ki je ubranil tudi ha-zenski udarec, in napadalna trojica\ ki je res najboljša, katero more Jugoslavija postaviti. Slabše so se držali obe krili in levi hal£ Križ II. Od jugoslovenske reprezentance, ki je bila na zadnjih Olimpijadih potolčena s strani svetovnih prvakov Uruguaicev s 7 : 0, sta v četi še samo Marjanovič in Petkovič.
Italijanska nogometna fedteracija je na predlog T. K. preklicala odlok, s katerim je pred kratkim vnovič upeljala napadan-je vrataria v njegovem prostoru.
Redovane mednarodnih prvenstvenih tekem* Jugoslavija: Konkordija, Francka: Cette F C , Anglija: Tottenham, Avstrija: Amateure, Slovan, diletanti: International, Belf^a: Cer-
cle Brugge.
Atlet&&: V Pragi Ceh Drozda zboljšal če-hoslovaški rekord na 800 metrov na 1 uro in 58 sekund.
Avtomobilizem: Jri^oalurija Antonu Asca-ri-ju. Jugoslovenska delegacija, sestavljena iz generalnega jugoslovensk ega konzula v Milanu g. Bojovič-a, iz trgovskega doeteljenca na istem konzulatu g. dr. Filipič-a, iz g. vicekon-zula Smiljaniča na tržaškem- konzulatu, iz odv. Simiča od belgradskega Jugoslovenskega av-
Stevilne aretacije. - Več razpečevalcev ponarejenih bankovcev med aretiranci.
Policiji se je posrečilo odkriti in po!oviti, številno in dobro organizirano tolpo, ki »t- «. pečala v velikem obsegu z brezvestno a dob č-Kanosno tajno trgovino s kokainom. Že delj časa se je opažala da se je ta umazana trgovina zopRt zelo razpasla. Polička je dobro vedela za to, toda kljub marljivemu poizvedovanju, pri katerem se je posluževala najrarno-vrstnejših zvijač in sredstev, ni mogla priti na sled razpečavalcem. Toda kjer spretnost nič nc zaleže, pomaga včasih slučaj. Ne.ko noč so trije policijski organi, ki so patruljirali po starem mestu, zapazili pred stanovanjem 18-letn« Brune Stradiot stanujoče v zagati Sporcavilla št. 2, neko sunil ivo vrvenje Tu pa tam se je kak senca na t hem približala k pritličnemu oknu stanovanja, se ustavila/ za hip in izginila. To se je večkrat ponovilo. Policijski organi so postali radovedni, kaj neki vabi nočne sence k oknu. Da zadostijo svopi upravičeni radovednosti, je eden izmed n, h stopil k Strrdio-tovi, o-stala dva sta pa ustavila več teh čudn n vasovalcev, ki so imeli res čuc'no nadd;ačj* — vsi pri sebi večje ali majijše zavoje koka na. b tem je bila uganika seveda na mah rešena., Stradiotova ni mogla ta.jiti. da je prišel kokain iz njene tajne zaloge Zato je bila aretirana >n odvedena z ostalimi aretiranci na kvesturo.. Tam je Dri zaslišanju povedala, da je dobival^ koka'n od 28-letne Uršule Felluga, stanujoče
izvršili natančno hišno preiskavo, toča v veliko presenečenje niso našli ni.ka.teoa sledu o kokainu. Skoro bi morali oditi z dolgim nosom, da ni eden izmed n ih obrnil svojo pozor^ nost na mizico, ki je stala v sobir zapazH je namreč na pokrovu štiri luknjice, za-mašenc » svežim Štukom. Radoveden je oddrgml štuk n* tedaj so se prikazale glavice štirih vijakov kj iih ie člmdaUe bol"f radovedni polic-st odvija Pokrov se je odmaknil in ko ga -je mož popolnoma dvignil, sta se pokazali n egovim strme-čim očem dve tami predali, do vrha napolnjeni z dragocen'm belim prahom — kokainom Spn-čo tega odkrit:a je b la Fel?agova seveda arc^ o A^irr,	atfenti zaplenili dragoceno
raai
3) izjavlja, da se nima postopati j.vsemu podrobnemu '	mieiiienem zločinu	Vase vloge za voj. pokajruno Patre-
Ko,swu. '»ianneiii-ju in Filippelli-ju i ^^o tozadevmh natančnejših informacij namčbe 4 proti Putato. Panzeri.,m generale. Oprale vse potom kra-ColiinTMazzol^Te^za radi dejanske i*vr-j>*vne ^evšU^ šitve, in sicer glede PanzerHa radi neza-	ISTRSKI ODBOR:
dostnih dokazov, a glede drugih, ker imso Josip Bačač — Pićan: Na zdravniški zakrivili zločina. Glede vseh ostalih ob- pregledlbi dne 6. VIII.1919. se ni konstati-dolžencev zahteva državni pravdnik, naj rala bolezen m zato se smatra zadeva kot se obtožba na pdfllagi amnestije milejše končano. Svetujemo Vam, ako se je Vaše
klasificira. Končno predlaga državni pravdnik, naj se obdolženci Putato, Tierschwald, Rossi, MarineUi. Filippelli izpustijo na svobodo tet prekliče zaporno popelje proti Panzeri-ju.
O zaključkih preiskav se izreče v čim krajšem času obtožbeni odsek, nakar se začnejo takoj priprave za razpravo, katera se bo po mnenju nekaterih rimskih listov mogla začeti šele v drugi polovici januarja. Proces se bo vršil v Rimu.
B oUlBskKi Hncmaih
Radi davčne reforme .prejSniega finančnega ministra De Stefani-ja ki je precej skrčil vire obdavčenja od «tranr občin, so zašle nasploš-no vse občine v precejšnje denarne zagate.
Kot se čuje 6 »tram uradnega časopisja, se namerava odpomoči te) denarni stiski občin na sledeči način:
t. Občin« naj bi prejel« od držav« d«l državnih dohodkov od monopola razprodaje, in
zdravstveno stanje res poslabšalo, da vložite prošnjo za novo zdravniško preiskavo.
Andrej Narančin — Truike: Ker se niste odzvali vabilu na zdravniško preiskavo za 24. II. 1921., se je ustavilo nadaljnje postopanje.
Osrednje tajništvo.
Včeraj j« praznoval osemdesetletnico svojega rojstva skromen mož stare korenine, kremen vnača}- Dragotin KoJir, višji finančni komisar v pokoju ter oče na tih odličnih kulturnih ddavcav, vseučiliščnega docenta v Ljubljani dr. med. Alija Koširja, inženirja Josipa Koširja v Reki, učiteljice trgovske Šole Adelke Koširjeve v Celju in mestne učiteljice v Trstu Valerije Koširjeve. Rojen v Kamniku, je ohranil skozi vsa dolga in trpka leta svojega službovanja v naši pokrajini živ plamen neomajnega rodfclubja m v tem duhu je odgojil svojo deco. Vedno zvestemu dolgoletnemu bralca našega lista želimo tudi mi ob njegovem visokem dnevu, ki ga
na katerega je postav--------, . .	,
vor ev venec z jugoslovensko trobojmeo s sledečim napisom:
Jugostovenski avtomobilski klub — nepre-
madnvemu Ascari-ju.
Anton Aficari, na-boljši svetovni dirkač se je ubil pred tremi meseci na avtomobilskem
dirkališču v Montlhery.	.
Francoski avtomobilist Rollend Pillain si je prisvojil svetovni rekord 5000 km. Prevozil je progo v 4fi 51*19* 21/100 v povprečni brzmi
102.343 km na uro.
Motocikl em: Italijanska «Bianchi» >sv \e prisvojila tri svetovne rekord v kategorij 350 cm3. Dirkala sta Tazio Nuvolan m Edvard Self.	. ..t x1
Za najmočnejšega moža sveta je bit proglašen Francoz Rigoulot, kateri je na nekem .match»-u ki se je vršil pred kratkim v Fari-
zu, vzdignil v raznih vajah 1070,5 kj
' 8	Boris Plesničar.
Gorice ki je imel pri sebi 1 kg kokaina. Kmalu potem je doletela ista usoda ravnate'qa nekega tukajšnjega hotela, ki je b'l v «kupč>skih- od-nošri;h z nekim zelo uglednim gospodom ki e bil menda glavni dobavitelj iznaidlive tolpe. Tudi on se je moral preseliti v zapor v ul.o
Coroneo,	..
Razen omenjenih oseb je polici,a are'iraJs še 55-letnega Petra VeUcogna iz Trsta n ege vega 18-letnega sina Humbcrta .n 17- letna L«; Un 41 letnega Petra Coc anc ch iz uma-hCI AdM-fetno Marijo Marinicl, .Unn-oto, „ 2 V stanovan'U Petra Velico-
ga, in
zagati Scala št.
tudi večje štev;lo po-
gne ie policija zaplenil	. .
narejen h stoUrSkih bankovcev, ki ph ,e raz-
pečaval "njego v "sin Hugo. - Do sedaj ie bila zapletena večja količina kokaina, glavm
^ ^ _________ ^ ne za-
policTji ni Se posrečilo od-' "	in ni lZ~
sene-
Prvo prvenstvo S, U. za nogomet.
1 T. V N. organizira prvo tekmovanje za i prvenstvo* v nogometu Jul. Krajine za leto
1925-26.	.. 1
2.	Tekmovanj« za prvenstvo se prične 1. novembra 1925.	, ..
3.	Ro.k za vpisovanje poteče nepreklicno
23. t. m.	.
4.	Tekmujejo lahko društva, oziroma člani,
kateri so pravilno vpisani pri S U. Opozarja se, da imajo pravico tekmovati samo igralci slovenske narodnosti ter ne smejo biti istočasno člani drugih športnih društev ali federacij.
5l Vsako društvo vpiše lahko poljubno število igralcev.	„niefve. 6. Vsak igralec dobi izkaznico za prvenstve
ne tekme, katero izda T. V. N.
7 Wo dr»«TO izroii pri vsakega igralca po 1	,n ut'
It^ » celo ieto: t Divizija Lit 30-
Rovanje na^vi«: Wdel
V. ran>aV* ^ cimeomo Ho. 3, ali pa oseb-TDKDiri Sv. Jakoba »t. 5, vsak torek in
»etek od 30—22. ure.	. ,
10 Prt vpisovanju mora oenačrti vsako društvo tud!r igrišče na katerem bo	V na-sprotnem Juča|u določi T. V. N. igrišče slu*-
beno.	...	i . . .
Pravilnik obievimo v četrtek.
loge pa menda se „ . krit: Poizvedovanja sc nadalju;eo ključeno, da bodo privedla do novih p^ čen';.
za
iz-
Coltanthev surovi cinizem napram očetu u^onens 905Ul^ ničarke Del Manta
Vzorna zakooska žena.
Tekom včerajšnje razprave, ki je bila - ka-,	iS, vse prejšnje — otvorena oo popol-
kor	dvorani, se je nadaljevalo za-
n'°-mnie prič in oškodovanih strank. Po ponosnem zaslišanju dr. Licau-ssi-ja, ki je op sal zamotane peripetije, ki so nastale po tatvini, s kalero ga ;e Coliarich skoro spravil na b^-raško palico, je bila zaslišana priča Antonija Glavicich por. Leghissa, nekdanja Co lanche-va ljubica, ki jo je drzni tolovaj skušal umoriti iz maščevanja in je s tem "•aniCno^v£;nr^m avgusta 1923 dvakrat
proti nji Priča, ki je	s Collarichem
ler;edf a\da SeiI do^epirala , mežem. rolo^^^zKet^ati, .ie vstopil
mož ravno Coliarich z njenim bratom
!?. MCoUa'Hci,;	=
se zavzel zono m To jo je tako gan io.
da '^Si^r'ie videla v njem svo c«a bra-
razmerie V času ko ]t bil Collanch z.ap.» ^ai
nskeg^prestopka, sta si pogostoma
la; potem, ko se je vrnil iz zapora se ,e večkrat
V TVbTu, dne 11. oktobra 1925.
« EDINOST
sestala z njim. čeprav ga takrat ni ie dobro, Zdravniško spričevalo lahko izda tudi uradni poznala. Nekoč jo je Coliarich, menda iz ljubo- ».zdravnik (uff;ciale sanitario.) •umnosti oklofutal na ulici in jI grozil s smrtjo. Glede izpitov za diplomo občinskega tajnika Pozneje, ko :c že imela ljubezensko razmerje sporoča videmska prefektura da je zvišana z nekim drugim mladeničem, po priimku Spa- taksa za pripustitev k izpitom na lir 100 (sto), rizza, jo je Coliarich nekega dne zasačil na —. Letošnja bilanc« goriškega kmeta. Med-Lubavnem sestanku z njim v veši neke hiše. tem ko zaključujejo denarni zavodi, trgovska
z num v
Toda tedaj ji Coliarich ni storil nič žalega; vprašal jo je le, ako ga ima te rada. Ob »eki 'drugi priliki, ko jo je zvečer srečal.na ulici, jo je nahrulil kod da se klati, je ni videl ie tri dni. Ona mu je odvrnila osomo m ga ozmerjala, kar je pa Coliaricba tako razkačilo, Ha je izpaiil proti nn dva strela iz revolverja, a ie ni zadel Dne 7. avg 1921 pa je Coliarich po kratkem .prerekanju zopet streljal proti nji in jo to pot tudi ranil. Priča je končno še podrobno opisala druge sitnosti, ki jih je imela z nevarnim ljubimcem.
Coliarich je napeto sledil pripovedovanju Leghissove; večkrat je bruhnil v smeh in tu J>a tam ;e popravljal izjave svoje bivše ljubimKe.
Izjave očeta Collaricheve Žrtve,
Nato je bil zaslišan Josip Del Monte, oče nesrečne gostikvčarke, umorjene pri Sv. Ivanu. Starec je še ves potrt, pozna se mu, <&a je užil mnogo bridkosti; tekom pričanja je večkrat vzrojil prot; Collarichu, morilcu njegove hčere. Na poziv predsednika naj pove, kar ve -o roparskem napadu, ki ga je tako kruto zadel, je starcc začel: Bilo je okoli 23.45 ko sem se pripravljal, da zaprem gostilno. Ko sem odslovil zadn'e zakasnele goste in stopil na ulico, da spustim jeklene zastore pri vratih, sem zapazil pred gostilno neznanega mladeniča, ki je nekoga čakal. Misleč, da je kak zaljubljenec, ki čaka na svojo č<rago, se nisem zmenil | zan.j. Rekel sem hčeri, ki je iz previdnosti pred j tatovi nosila zlatenino in denar vedno pri sebi ; v u.cnjati torbici, na se požuri. Ko je prišla iz: gostilne, sem se pripognil, da zaprem zacttji j zastor. Tedaj sem nenadoma začul za hrbtom dva poka. Prestrašen sem se ozrl in uzrl pred seboj neznanca, ki je v istem hipu ustrelil z revolverjem proti meni. Istočasno sem zapazV-da se je moja hči zgrudila na tla. zac'eta od strela, ki ga je ockiel proti n i neki drugi ne
CUNJE po L L— vreče po najvišjih cenah. Babic, Molino Graode 20	1401
Bistrici.	1442
POROČNA SOBA. psiha, 3 ogledala, 1800.—; druge, posebno močne s psiho ali umivalnikom, po znižanih cenah. Turk, Via S Lazza-
ro 10.	1452
VREČE, rabljene, vsake vrste, kupu em po najvišji dnevni ceni. Via del Bosco 6. 1453
SODARSKO orodje, popolno, v dobrem stanju, za dva sodarjat prodam. Na ogled pri Mariji Čeme, Sv. Peter na Krasu.	1454
SREČO, preteklost in bodočnost življenja pevk kiromant v Via Pieti 12 vrata 6 1455
in industrijska pod etja svojo letno bilanco navadno ob koncu leta, jo zaključuje naš kmet navadno jeseni, ko pobira svoje poljske pridelke. Takrat preceni na podlagi skušenj iz prejšnjih? let, ali je njegovo naporno delo tekom kmečkega poslovnega leta obrodijo toliko sadu, da bo mogel z njim tekom bodočega leta preživeti sebe in svojo družino mogoče se deti na stran kak krajcer za črne dneve nadloge in bolezni.
Letna bilanca goriškega km-eta jje že nekaj let sem jako neugodtaa radi slabih letin na eni in velikih davkov na drugi strani. Saj ga ni skoraj predmeta v kmečki hiši, ki bi ne bil obdavčen. Če ni že podvržen državnemu davku, ga prav gotovo zadene pokrajinska ali pa občinska doklada. Izdatki naših občin so postali tako ogromni da jih morejo za silo kriti edino-le z većino bolj krepkim navijanjem davčnega vijaka. Povrh bega ima naš kmet še nešteto drugih, prej nepoznanih izdatkov v obliki raznih pristojbin, glob, zastopniških stroškov, katere mu povzroča nepoznavanje državnega jezika oziroma, kar bo bol> pravilno,, nepoznavanja njegovega jezika s strani države.
Zato \e le oni naš kmet vzdržaval dosedaj svoj proračun v ravnovesju, ki je znal in zmogel skrčiti svo~e izdatke na najmanjšo mero, kdor pa tega ni znal ali mogel; ta je moral za
vzdrževanje ravnovesja v svojem proračuna* _ _
segati posojila Radi tega so se mnoge	ITALIJANSKI in nemški jezik poučue urad-
pre, dobrostojeće kmetije pričele pogrezati v, nik ^ slovensko in hrvatsko. Ponudbe
več fzkopale? ^ * «i P^ Uradnik, na upravnico. Medtem ko so bile prejšnje letne bilance ■ PREPROGE navadne, namizne prti se proda o
GOSPA, mlada, izobražena, zmožna slovenskega, italijanskega in nemškega jezika in sposobna v trgovini, išče službe pri gospodu samem ali pa z enim otrokom, v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu.	1441
G, DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio it. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- Izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka.	51
BABICA, a vi ori zi rana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, vis GiuKa 29.	64
TRGOVSKEGA vajenca sprejmetakoj trgovina Sirca, Sv. Asa 33, Trst.	1446
<NAMERAVAM napraviti pralnico, z električnim pogonom, in iščem osebo, ki bi bila sposobna urediti celo napravo, ter even-tuelno ostati v obratu kot vodja iste. Cenjene naslove na upravništvo lista pod »Pralnica	1435
PRSNI SIRUP izvrsten proti kašlju ki zanemarjenim, kroničnim bronhrtam s« dobtaa v lekarni CastetlanovicJi «A11'Alabarda», Trs< Via Giuliani 42.	1431
f NaSa zavarovalnica^
„UNION"
I* nnjvečja svetovna zavarovalnica
Delniški kapital Fr. 20 Mftjonov, zav. kapitali v veljavi čez 7« Mitjardov Pr. Ustanovi jens 1828.
Generalni zastopnik
AVGUST RAVNIK - GORICA
Via Barzellini št. 2, I. 43 Zastopniki se še sprejemajo. -
V NAJEM se da večje posestvo z njivami, travniki in vinogradom v koper&kem okraju. Pojasnila v pisarni Dr. Agneletta, Trst, Via Imbriani 6	1449
VOZ, velite, na loftrance, se proda za L 600.— Via Petronio 2/III.	1450
ČEBELARJI pozor! Prodam ročno sta skalni c o za napravio satuic ali umetnik medsten. Cena po dogovoru. Naslov pri upravništvu pod -Čebelar*	1451
ENOVPREŽNI voz je na prodaj v Rofanu, Sca-lasanta 316.	1457
goriškega kmeta jako neugodne, je pa letošnja
naravnost katastrofalna. Posebno katastrofalna je letošnja bilanca v naših gorah,, kjer so letošnji poljski pridelki radr neprestanega de-
zranec Ob tem pogledu se me je polastila zevja skoraj popolnoma odpovedali. V ostalih blatila oz. : spustil sem se v tek proti Ro-' del h goriške dežele je sicer n-ekap bolje, a tondi^, vploč na vse grlo na pomoč. Lopova} navzlic temu slabo. \ vinorodnih krajih bo st šc park--M ustreVla prati meni, pa me ni-! znašal letošnj vinski pridelek v vecim sluca-sta /adela. Eden izmed nju je bežal s Lorbico. < |ev edv^-ii polovico lanskega, gorsko okolico ki io ie ufrabil moii hčeri. V torbci te bil j je težko zadela letošnja neugoona kupci;a s
>0 >e ugrabjl moji ličen, v torb ci }c Spravi en moj denar v znesku 6C9 lir, hčerin dtVar, katerega vsota mi ni natančno znana, in -» kg zlata. Dramatični ctogodek se je odigral tekom kakih 5 sekund.*
Ker ;e Coliarich prekinil pričo, rekoč, da je le on streljal, ker cia se je Smolarsu pokvari revolver, je predsednik opozoril Del Monte-ja, naj dobro premisli kdo je slrel'al. Toda starec je odločno vztrajal pri svoji trditvi, da sta streljala oba. Brcrtelj Smolarsa >e pa živahno izpodbijal to trditev, tako da e predsednik kenčno ugotovil, da je Del Monte zabredel nekatera nesoglasja.
Vsaj enkrat je bil CoUarich nedolžen Po zaslišanju Del Monte-ja je prišla na vrsto An i Bassich iz Pule, ki je bila dne 8. oktobra 1923 žflev drzne tatvine. Priča je izjavila, da sta omen enega dne, ko je zvečer za-p rala svojo trgovino v ulici Bramante, nena-^.
Torre bianca 27/11
1459
POSTELJA, popolna, poročna, (medena) na-
■s'anjač", ogledalo se prodajo radi odpotova-nja, Torre bianca 27/11.	1460
krompirjem, v Brdih pa je bil naš kmet razen? slabe vinske letine prizadet tudi radi pičlega pr de1ka sadja in zastoja v trgovini s češplami.
V nastopajočem poslovnem letu Čaka goriškega kmeta težka preizkušnja katero bo srečno prestal le, ako bo trezno in varčno gospodaril, drugače ho drvel v gospodarsko propast, kateri je, žal, zapisan že premnogi goriški kmet.
— Dvoboj; «Sparta» - Telovadno društvo
«Gorica», Radi razžaljenja časti, ker je nekdo v; iz Tel. društva razžalil Sparlaše na nezasli-' šan način, s tem, da mu je zalučil v obraz, so Spariaši < sciapa» in. da sploh ne vedo kaj je to foot-ba1!* je < Sparta» pozvala Tel. dr. naj da zadoščenje in sicer na bojnem pol;u v Solkanu.
Zastopniki žaliteljev in razžaljenih so skle-nUi, da Tel. dr. da zadoščenje danes dne 11. t. m. ;'n sicer na športnem igrišču S. K. «Vol-
viteški daja pridite danes
doma vstopila dva neznanca ter zahtevala sirani	}
in salama. Ko se jc obralo, da hi stopila skozi £ar> " ;>l°.JVn-	. , .. , ,
trgovino v zadaj se nahafajočo kuhinjo, sta jo }	k«	kak° ^
neznanca, ki sta si med tem zakrinkala obraz, j »doscen,«: FtKjt-ballom^ nenadoma zgrabila in ji zvezala reke. Isto stal tocno ob 1d.30 v Solkan, potem ste rila še s tremi drugimi osebami;, ki | — Iz Kobarida. Kobaridci so skoraj pozabili, so se nahajale v kuhin'. Pri tem sta vsem gro- j kdaj je bila tu zadnja veselica — izključno žila z revolverji, s katerimi sta bila oborožena. ; kobariška. Nad Kobaridom je zavladal absolu-Nato sta lopova prebrskala po predalih in oma-, tizem in vse je moralo zaspati spanje pravič-rah ter pobrala ves denar, nekaj blaga in raz-! nega. Saj pravi pregovor: «Inter arma, musae ne dragocenosti.	! silent.» «Pod orožjem molče muze. No, časi so
Col'arich trdi, da ni imel svojih prstov zra- ! se spremenili in z njimi tudi ljudje.» Prireditev ven pri tem tolovastvu kar bo najbrž tudi ki so jo imeli dijaki o počitnicah pri nas, ni
EMULZIJA iz ribjega o!;a s hposfosfiti, izdelana z modernimi Steinbuchovimi stro,i, posebno priporočljiva za rakitične in š^bke otroke se dobiva po L 9.— steklenica v lekarni Castellanovich « AIl'Alabarda» Trst, Via Giuliani 42.	1431
KINEMATOGRAF »GALILEO*
_V1ALE XX SETTEMBRE (Acgnedotto)
Od danes 11. do torka 13. t. m. se bo predstavljal zadnjikrat v Trstu velikanski umotvor
Naša gospa iz Pariza
posnetek po nesmrtnem romanu VIKTOR HUG0.
V glavnih vlogah nasiopita
LON CHANEY 3n RUTH MILLER
(Ouasimodo)	.	(Esmeralda)
Godba, ki spremlja predstavo, je prikrojena smislu romana.
LJUDSKE CENE,	UUDSKSe
BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnast'ca) lastna vila, te'-e-fon 20164	\	1277
CREMA za obraz proti pegam, ogercem, li-šaju, za alepšanje k?ože na prodaj v lekarni v II. Bistrici	1403
MODERNE plese poučuje plašni učitelj Pertot. Via Chiozza 7/1.	1423
BABICA
io/n.
sprejema noseče. Via
Madonnina 1436
NEVROIL proti glavobolu in zoboboht se dobiva v lekarni Castellanovich ^All'Alabar-da». Trst, Via Giuliani 43.	1431
Tvrdka dlUSEPPE SPI mm
TRST, Via S. Caterina it. 7 CPlazza Mazzini)
naznanja svojim odjemalcem, da je prejela veliko izbero tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke. — Najlepše in zadnje novosti po konkurenčnih cenah. Specijaliteta angleškega in češkega btaga Velika izbera Paletots, površnikov, dežnih plaščev, izdelanih oblek in telovnikov lantazija
Sprejemajo se naročila po meri	45
POROČNA soba, kuhinja in drugo pohištvo se proda. Via Oliveto St, 3/1, vrata 12 1444
PISALNI STROJ «Smith-Premier 10» se proda po ugadni ceni. Ostrovska, Opčine 402.
1445
REVMATIČNE bolezni, bolečine v plečih in križu, trganje, se zdravi najbolje z «Revma-zanom» (tekočina ali mazilo). Lekarna v H.
Bistrici	__1403
■HMBaMMB^
res, kajti iz nekaterih njegovih pisem je razvidno, da on tisti dan sploh ni bil v Puli.
Dcber kupec
Priča Marija Vuozzi je povedala, da jo ;e dne 8 oktroba 1923 ob:skal Coliarich, rekoč, da bi rad kupil neka' pohištva, ki ga \e ona ime a na prodai. Collan^ bil v družbi nekega mladega neznanca. Tekom pogajanja sta pa oba nenadoma potegnila revolverje, da jima je izročila 3000 lir v gotovini in razne drago-cenosti.
Po kratkem odmoru je neki porotnik vpra- i £a> Josipa Del Moiite-ja nekatera pojasnila j glede zunanjosti oblike torbice, v kateri je
njegova umorjena hči hranila c'ragocenosii., - v ,	TT ,
St arčev odgovor ni Pa zadovoljil Collaricha,;	P™v čedno g.cna Olga Urbancic
k	., ,	, , i - ■	___cin npvci tnrlfv c Hn Inna n rirlfi* m
i je pripomnil, da \e imela torbica jermene. Tolo iajeva btezsrčnost
Ko ie Dei Monte zopet sedel na klop za; škem gostovanju pri nas. Uho pa opazi takoj
priče, se je Coliarich zlohno nasmejal. Starec, nedostatek čistega prvega tenorja. No, pa ki je to zapazil je pričel glasno izhteti in drugi glasovi popravijo ta nedostatek, ki ga
vzrojil proti Collarichu. preklinjajoč ga in ro- I sam prvi tenor ne more.
teč porotn ke, naj bodo pravični.	_ Nato je sledUa igra Predvscm raoram omc.
| niti, da so bile vloge jako srečno razdeljene. Sama predstava je občinstvo kar očarala. Kaj j takega ni nihče pričakoval. Saj je vsakdo dobro vedel, da ni to ravno lahka igra. In Če
dala naši mladini, da bi ostala samo pri petju, j ampak se ji je zahotelo po večjem delu. In dobila ga je! Po dolgem izbiranju se je odločila, da uprizori Ganglovega «Sina*> s par pevskimi točkami in italijansko deklamacijo. Kakor je že bilo objavljeno v našem listu, se je vršila veselica 4. in 5. t. m. Ljudi se je zbralo od vseh krajev. Vsaka vas je imela svoje zastopnike. Nobena ni izostala.
Due 4. t. m. je Kobarid takorekoč po treh letih prvič zagledal svojo mladino na odru. Občinstvu se je obraz kar smejal od veselja in nestrpno je čakalo, da se dvigne zavesa.
Prva točka je bila italijanska deklamacija 'Si fa quel che si pote». Deklamacijo je po-
" ""	Sledili
sta pevski točki: «£alada o Čički» in «Noč na Adriji». Sploh se lahko reče o pevskih točkah, da so bile mnogo bolje izvajane kot ob dija-
URARN A ■ ZLATARNA
A. SILVESTRI
Trst - Via Udi ne 26 — Trst
kupuje, prodaj«, zamenjava zlato, srebro in dragulja.
Poprave z Jamstvom
Predsednik 'e dal obvesti nesrečnega starca iz dvorane Coliarich«v odurni cinizem jc vzbudil mei' občinstvom \eliko -ogorčenje.
Pr tem mučnem incidentu se e nadaljevalo s^š-nie oškodovanih strank. Fran Delise je edal da je bil znesek 350 lir. Roparja pa ne pozna. Albert Frcher je opisal roparski napart katerega je bil žrtev dne 6. novembra 1923 in tekom katerega je bil umorjen krčmar Alojzij Rittcr. O tem zločinu Jc pričaka tudi Ildegarda F scher, hči prejšnje priče.
(Razprava se nadaljuje v poneeljek.)
za po v
Vesti z Goriškega
—	SPREJEM V DIJAŠKO KUHINJO V GORICI Vsi dijaki, ki bi bili radi sprejeti v dijaško kuhinjo v Gori«, naj naslove svoje prošnje opremljene s priporočili domačega učitelia ali pa duhovnica na Dijaško kuhinjo v Gorici, Via S. Giovaimi
7, I. Prošnje morajo biti doposlane čim prej. V prornjt naj se oznaci, katero šolo ob^kuje oziroma namerava obiskovali prosilec ter v kakšnih gmotnih razmerah se nahaja.
Z ustanovitvijo dijaške kuhinje v Gorici je omogočeno tudi rokodelcem in ubožnim kmetovalcem, da lahko dajo študirati svoje sinove v srednje šole; kajti s sprejemom v dijaško kuhinjo se vzdrževalni stroški znl-£ajo najmanj za polovico.
—	Obrtnonadaljevalna šoU ▼ Vrtoibi s« le-,*os izpopolni te s tečajem za dekleta' Prijaviti «e ie treba pri voditelju fl. Zornu, počenši z nedeljo 11. oktobra 1925.
—	Pregled vsposoblj'enostnih spričeval (patent) za šoierje in motociMiste v videmcfci pokrajin:, Navedeni patenti iadani do 31. decembra 1924 so podvrženi sjp'oini reviziji. Po 31. oJctobra morajo prizadeti predložiti prošnjo in spise zadevajoče revizlo.
Do 31. decembra 1925. bo morala biti revizija izvršena.
se je Še spomnil na ono dobo, igrati vlogo Cirila — sina — gost iz Trsta, ie moral zgubiti vsako upanje na dober uspen.
Občinstvo pa jc imelo takoj ob Ciril-ovem nastopu občutek, da je dobil pravi igralec vlogo v roke. Videlo se je, da živi na£ Ciril življenje nesrečnega Cirila in da ž njim prenaša vso muko. Vso svojo moč in svoje znanje je položil v zadnje prizore zadnjega dejanja, Kobarid je lahko ponosen na takega igralca.
Nič pa ne zaostaja za Cirilom njegova — nekdanja ljubezeu — njegova sojunakinja — Helena. Višek zmožnosti pokaže v prizorih: kjer zahteva od Cirila ukradeni denar in pa kjer pripoveduje Cirilovi materi svojo nesrečo. Nato sledi Klemene, Cirilov oče, ki igra dobro, a bi se bil moral vlogo bolje naučiti! Vsak igralec naj si zapomni, da ni vse le dobro igrati, ampak se mora tudi vlogo naučiti.
Omenim naj še Trdino, ki je mlad zdravnik. Ta bi gotovo mnogo več dosegel pri občinstvu, če bi ne bil spremenil glasu, kar mu ni nič pristojalo in česar poleg tega njegova vloga ni zahtevala. Posebno pa moram pohvaliti režiserko, katere trudu se je v veliki meri zahvaliti. da je predstava tako dobro uspela. Velik, del uspeha je plod njene pridnosti m uvidev-nosti.
Bilo je še več manjših vlog, ki pa so bile dovolj dobro podane. Sledili sta ie pevski točki alzpremenjeno srce» in » Venček narodnih pesmi«. Bili sta obe jako dobro podani, posebno pa zadnja. S tem je bi! »Črpan spored toliko pričakovane veselice.
Prošnjo pa imam še do občinstva. Malo usmiljenja pač zaslužijo pevci In igralci. Zato naj imajo obzir kadilci !n naj ne kade v dvorani? Saj si lahko vsakdo misli, kako je mučno peti pri zadimi j enem zraku. Isto je z igralci. Obenem pa je treba Imeti obzir tudi do nežnega spola in nekadilca*! — Nekdo, ki je poslušal.
Nakupite si obleko pri tvrdki
690
Trst, Corso V. E. 26
vls-a-vis
Zastavljalnica
Bogata izbera blaga, izgotovljenih oblek, paletots, dežnih plaščev, usnjatih jop, vse lastnega izdelka
Govori se slovensko, . nemško in rusko.
Odlikovana mlekarna Trst, Via D. Rossetti 8 - Telef. 33-51
Izklluina prodala
mleka
Na debelo
Posebne
cene
Na drobno
preprodajalcem
684
■ifi
m
32
Mestno hranilnica ljubljanska
(6BAPSKA ŠTEDIONICA) V LJUBLJANI (6MDSKA ŠTEDIONICA)

710
STANJE VLOŽENEGA DENARJA preko 125 milijonov dinarjev ali 500 milijonov kron. — SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obreslovanju. ZLASTI PLAČUJE za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. JAMSTVO za vse vloge in obresti, tud' tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči /a nje poleg lastnega hranilnjcnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župu. uradi cerkveni in občine občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nnlagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen
3<=
Es?
PODLISTEK
E. PHLILIPS OPPENHEIM:
Cnden Mj gaspeda Mm lwa
Prevel Franc« Magafma.
t Ničesar već!	v svoj Avtomobil in se
odpelji domov! Ne kaii ie is ae dopusti, da bi se o tebi govorilo! V okrasek aLi korist nisi nobeni deželi, zapomni si pa, da ei storil vse. kar si storil, tedaj, ko fe bi^ia tvoja rojstna dežela v .krvi. A položaj «e je spremenil. Dežela, ki te je ^prejela v miru, je danes v vogni Tej si prisegel zvestobo in se odpovedal prvi. Premisli to in potem odlo&i sam, kaj j« ivo;* dolžnost.»
Poslufala sta nekaj Časa stopinje posestnika, ki je že stopal po stopnicah. Potem se ie deklica obrnila k H»w-a in rekla:
Gospod Thrw\ ti niste Nemec in niti Avstrijec in vendar ste v sloibi Nemčije in Avstrije ter tvegate vsak dan svoje življenj«. Ali 1e to za denar?*
«Ne,» rekel; «aikakor ni za denar.* «Za kaj tore)?* fe vpraialt radovedno.
Stal je pri oknu in. gledal preko nerazločne mase streh, telefonskih žic, preko nadulične železnice,, po kateri so vlaki bobneče in tuleče dirjali v svo.i smeri naprej. Ona je vedela prav dobro, da njegove oči niao vWele vse te zmešnjave. On je gledal nazaj v neki meglen svet, ki je živel v njegovem spominu — nazaj morda v sence svetjega lastnega življenja, O svojem iivl,enju ni ie bil zinil ene same besedice ne njej ne nikomur drugemu v mestu.
4. poglavje. Oba moža — Crawshay in Sam Hobson — sta stala na koncu pomola in zrla preko iiroke reke, T«žko sta dikala. Okoli njiju se polagoma zgubljala množica gledalcev, prfjate-ljev in sorodnikov onih potnikom ki so se vkrcali na veliki ameriški parnik, ki i« zdaj že polagoma orel svojo pot po reki med piskom in tuljenjem malih vlačilnih pamikov4 ki so ga epremSjali. Tam zunaj na obzorj.u, daleč za kipom boginja Svobode sta čakala dve dolgi, mračni obliki Hobson se je zlovoljno ozn proti njima,
•Mislim, da sU to dve naši borna Ud v, ki bosta spremljali CHj oi Boston nekaj časa po mor)n,* je rekel. -Tako m hitela in dirjala, a ta vrag ti odpluje eno aro prej, kot je določeno. Človek bi znorel.»
srečo imava,* k mrmral Angiei-Množica je postajala redkejša in
^Peklensko
redkejša
in vendar nista moža kazala volje, da bi odSla. Crawshayu se je zdelo popolnoma nemogoče, da bi bila poražena po tolikem trufdu :'n prizadevanju, Ko je nezgoda zadela čikaški posebni vlak, da ni mogel nadal evati vožnje, sta vzela posebno lokomotivo. Ta je dirjala skozi) noč kot peklenska pošast. Kot b'isk so švigale luči mimo nje, ko je brez odmora drvela skozi kako veliko mesto in bruhala proti temnemu nebu ogenj in plamene. Bila je to vožnja blaznežev in mnogokrat sta se v grozi pri«laT za držaje, da bi ju eredobežna sila na ovinkik ne treščila v črno temo noči.
«Kako gremo?* je stalno vpraševal Graws-> hay.
«£e vedno smo za tiste peklenske pol ure v zamuldi,* j« bil stalen odgovor. »Delamo sedemdeset milj na uro in, kakor je videti, n« bomo mogli is hitrosti prekoračit«.»
Avtomobil s sto konjskimi silami je drvel kmalu potem z njima skozi newyorške ulicej a zdaj leži kot hrezlična podrti a na ulacl, miljo daleč od pomola. Konec poti sta prevoz žila v javnem avtomobilu, da sta končno lz-j ravnala ono polurno zamudo 1 Zdaj pa sta stala tukaj In zrla za parnikom, ki je že izginjal.
»
»EDINOST«
— a Bistrica <Kai ie z razlaščenimi lem- krompirja in 5 kf filoja; Bratovi ljišči?) zf^e^ let« dni je poteklo, od kar Volk Valerija, Volk Fani 48 m Kodre Maso bila zemljišč*, k>r se zidajo vojaSnioe, razlaščena, a denarja ni od nikoder. Kje neki počiva dotični spis? Čudno se nam adi, ko ye vendar vojaško obiastvo drugače točno • svojimi plačili.__
V rmu, dme U. oktobra 1925.
Književnost in umetnost
— «Ženski svet». Izšla je ravnokar 10. Številka (oktober) tega izbornega glasila našega ženstva s sledečo vsebino: Obrazi in duše XXVII. - Elizabeta Hevking. - (Mar. Zorčeva); Ubožica - (France Bevk). Nadaljevanje. — Čemu? - Pesem. - (Gustav Strniša). — Tebi. Pesem. - (A. C.). — Težka ura. (Ivan Podržaj). Bodi blagoslovljena. - (Henrik Sienkiewicz -Posl. H. Hebat). — Puike. - (Jos. Ribičič^ —• Opica in očala. - Pesem. - (I. A. Krylov. - Posl. B. V.) — Vipavska. - Pesem. - (Fr. 2gur). — Žena in dedno pravo. - (Dr. Lapa ne). — Šola za ženske poklice. - (Dr. K. Osvald). Osnovni nauki o .kozmetiki. - Nadaljevanje - (Dr. France Debevc). — Jesenski sonet. - Pesem. fTea Breščakova). — Hrepenenje. - Pesem. -(Marijana Kokal;eva). — Izvestja: Po ženskem svetu. - Materinstvo. - Higijena. - Gospodinjstvo - Kuhinja. - Iz naše skrinje. — Priloga za ročna dela.
_ Novi odbor goriškega «Zetettetf* knsa*. V petek zvečer, se je vrtiia prva od borova sftja goriškeoa Zelenega kriia, na kateri se je novoizvoljeni odbor konstituiral na sledeči način:
Dr Kurner — predsednik; dr. Jakončič — podpredsednik; prof. dr. De Carli — tajnik; računovodja De Peris — blagajnik.
V veselični odbor so bili izvoljeni gg. Merlo, Zei in Osbat, v komisijo za spremembo pravil pa gg. dr. Fontanini, č*. De Carli, De G resu:, Rossi in Baggiani. Za predsednika disciplinarnega sveta je bil imenovan dr. Fontanini.
— Iz Grahovega. Dne 30. t. m. se je	a
med vaščani vest, da je učiteljica g-čna Marina Perin premeščena iz Grahovega v Sebre-1« S početka nismo verjeli, kajti zdelo se nam je nemogoče, da je po sedemnajstletnem nepretrganem službovanju v enem kraju — premestitev mogoča. T;oda ko smo videli, da ie prišel na njeno mesto že drug učitelj, oto spoznali, da je govorica, ki se je širila resnična Nepričakovano nam je došla ta žalostna vest in zato še, bolj čutimo njen uć'arec.
Sedemnajst let je bivala med nami g.čna Perin vzgajala in učila nam deco ter pomagala vsakomur, ki je potreboval njene pomoči. Ni nam bila samo dobra učiteljica in vzgojiteljica —bila nam je vsem tudi — mati. . . Ne bomo tu naštevali njenih zaslug; omenimo naj le to, da smo z njo izgub li mnogo — mnogo.
Gospodična! Z žalostio v srcu se po&lav-1 amo od Vas., zahvaljujemo se Vam za vsa Vaša našteta požrlvovanja, katera Vam ne bomo mogli n .kdar poplačati. Zagotavl amo Vas, da ostanete trajno v spominu, ker so Vaše besede in Vaši nauki padli na rodovitna tla Prepričani smo, Vas bedo tud: v novem kraju vzljubili in da bode'.e tud: tam našli rodovitno polje v svojem poklicu. Kličemo Vam:
< Bog Vas živi!-
Osem puranov za en glavnik, V barakah na Malih Ro cah pri Štandrežu prebivala tudi neka Magdalena ' Da lise in 26-letna M ri;a
Magnan iz Čedada. Magdalena Dabe^lJ _Pra£cere;cii Kdor si želi nabaviti mlade, srečna Ustnic.t g zdrave ^aš:čl e lokširške ali krila«. jofešir-mh puranov ki so b*	pr3el> ske z nemško čistokrvno pasmo, samice po L
^ka v-	Ponos' 10, samec Po L 12 kg žive leže, um jdh preskr-
n^enS £12veSova- j bi TriEaSca* kmečka družba v Trstu
niem je Magdalena dognala da je n eno dvko; _ ^jkor za pitale čebel. - Slovenska ;n n:en penos, osmero dobro pHenih puran-)v,! čebelarska zadruga v Gonci Via S. Giovanm , vzela Matfcan, in je to javila orožnikom Ti sol št. 6/1 se c pptrudi^a oa bi dobih letos cebe-. SP poHal? v stanovanje Magnrn. ki jim »e pove-j larji neobda5en slacStor za pitanje cebe}, ki,
rija 55 - po 5 kg krompirja; 2tfur Josip W • 4 kg krompirja; i. župnik - 3 kg fižola, Zva-nut Roza 11 in Kobal Marija 43 - po 2 kg 0-žola; Bobek Pavla 81 - 2 kg pšenice
_____. ro«
Antonija 38 - 2 kg krompirja; Marica Bizja-kova L 5 i«i g. Beltram L 1.
Poreče pji št. Vidu: Božič Jernej 18, Božič Janez 11 in Josip Rosa-MKnar 20 - po
5	kg krompirja; Bratovi Ivana 16 in Trošt Franc 24 - po 4 kg krompirja; Semenič Reza it. 13 - 2 kg krompirja; Božič Marica 19 -
3	kg fižola, Brumčka Božič, Jožef Rosa in An-dlovec Ivana - po 2 kg fižola.
P odbor št pri Št. Vidu: Ferjančič št. 8 -
4	kg krompirja in 3 kg fižola; Krečič 21 -2 kg krompirja in Misle, 7 - L 1.
Dobrava pri Št. Vidu: Bratovž Anton 4 -
6	kg krompirja in 5 kg fižola; Božič Alojz 1 -
5	kg krompirja in 2 kg fižola, Kopatin 2 -5 kg krompirja, Bratovž Filip 3 in Curkon 5 -po 3 kg fižola ki Rosa Ivana iz Št. Vida - 5 kg Krompirja in 1 kg fižola.
Srčna hvala vsem! Bog povrni stotero!
Ot>ceanana čevljarnica
L« REBEZ 576
Tftt Mno v ulici C&rduccl 36
Mofko žensko in otroško obuvalo tn coklje po izredno znižanih cenah. Bpfsiemsl« — naroČila po meri
•miti isnijeniii ko! oa flrotna in debelo.
v
zaloga Šivalnih stroiiv „F. R. HUNDIOI11
Pietro Cervellini
se je preselila Via Huvattl 4 (prva ulica n« levo iz ulice Chiozza	54
MIROD1LNICA
MARIO FERLIIM
Sv. Marija Magdalena zgornja 2 Bivio. si. 774 PGfrBbici Via Civiki 18 flfcpl Via Kariosoa dal mar«)
prodaj? na debelo in drobno.	63
Barve, la'rf, čopiči, Sipe. žeblji, cement, sadra, žveplo, modra galica itd. — Postrežba na dom. Bogata izbera slikarskih vzorcev (Stampov)
- Velika izbera cepllnih potrebščin -
Zaloga mazila .MIRBONA* za čevlje
Bari
Firenze
Milano
Napoli
Palermo
Roma
Torino
Venezia
10.	oktobra		1925	
37	1	63	18	82
24	30	44	32	88
75	3	65	62	10
65	20	53	41	17
49	50	56	72	90
20	81	59	25	65
2	52	77	63	60
sredi trga, na najprometnejšem mestu,
HIŠA z dobro vpe'jano gostilno in mesnico in zemljišče.
Ponudbe sprejema odvetnik dr. Fornazarič v Ajdovščini do dne 17. oktobra t. 1._jes
Odlikovana destilacija
F- Žagar — Trst
V3a S. Frattcesco 18, tel. 38-72
ima z zalogi:
Istrkl tropinovec Slivove© Brinjevec
Rum „Jamajka" ita
ter vse druge likerje Istrska In vipavska vina po zmernib cenah.
UjiOi GikEGOgiCH
ZOBOZMVNIK
D* L HERMOUfl
specijalist
za zobne in ustne bolezni
sprejema
o Gorici na Travniku St 5,11.
^	od 9-12 in od 3 -5 (67)
OBU
JAKOB BEVC
ararna in zlfttavna
Trst, Campo S. Glacomo 0
Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah Krone plačuje višje kot vii drngi Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine.
iiipilopi noa
za zdavijenje in diagnostiko
primarija	67
dr. A. de Fi
v Gorici, Ccrso VItt. Eni. lil. H. 14
Sprejema od 9-2 in od 2-4
(677;
Predno kaj nakupite, obiščite
Veliko skladišče
tvrdke
ALESSANDI,. _ w„
Vla »eftorl st- 1 - V5* Mai21. 7**J Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohlžtv/a
v veliki izberi.
nik katerega ;i Magdalena vklub njenim več-kra n m zahtevam ni hotela vrniti. Ker en glavnik ni vreden niti eneg? purana, kaj pa šele osmih, so orožniki odpeljali Magnan v gori«k c zapore.	—
Vest! iz Istre
Sodn* razmere o Ilirski Bistrici
Pred približno 20. dnevi se !c dopsnik ' Pic-,	-
cola^ z Buj živo pritoževal črez razmere nalaga poljska in vrina semena, sodniii v Bu ali. Sledil je na!o pred par dnevi; Delele: lucerno i
i	-i	ra _ i_____________l,: tuJ; cL-i-ii rtf^	o; i
C i
SUUIII'1 v LJ-1 t4.it. ^ - i- --- , r I ■	,	—
dopisnik iz Motovuna, ki tudi skrano toz; o j teljo neznosnem stanju, v katerem se naha.a ta-; Ti mošn:a sodnica. Zelo lepo dodaja dopicniK z, nico mačjl^rep. Motovuna, sklicujoč se na dopis iz Bu.: Ce Mesene joče'o, se Sparta ne sme,e > Mi pristavljamo: <Ce se Mesene in Sparta joceta, B:strica se gotovo nc smeje.»
Ne bomo ponavljali tu vseh .pri'.ožb vsebovan h v omenenih dveh dopisih. Rečemo samo toliko, da so razmere na naši scdaiji v tfotovih ozirih še s'abše nego t ste, čez -a-
ja ze u in sitvuu	^ • <	r" _---- r —
Prijave sc obvezne. Za vsak prijavljen .kg siad-k.cr a naj se pošlje'a 2 liri na račun.	}
Slov. čebelarska zadruga v Gonci. j
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU j Centrala: ulica Torre bianca 19. podružnice -ul. Rattincria št, 7, Teief. 44-39
ima v zalogi: Semena: špinate širokolistnate po L 6 50 mo-ovilca, rukle, salaane, ječmen šestovrstmk, zgodnji ni A i grah redkvice, čebuiček in razna na semena.
in domačo ali triletno de-
Trave: laško Ijulko. klasnico, travniško bil-
co mačji rep.	m
Ktipc: Orekove trojiae zmlete m v Ko^n, w z^loji in po cenah izven vsake kon-s'zamovc tretjine, otrobi, laneno seme in kg- . ------------^^	icrii
nfTjTjr15*^ is
TRGOVSKO
aiwiyms
11	e^K s * fef®^*3® 5 ?
registrovaua zadruga z neomejenim jamstvom
Via PIESILUIGS ©A PHiESTRIMft 4, priMifle
TRST — VIA GiMMASTICa ŠT, IS. S
Obrestuje hranilne vloge, poče riši s 1. januarjem 1925 po
-	4 1
muoB pmmm s
velika zaloga vina, žganja in likerjev n
uslstov'.jsu 1S7S
Trst, Via S. T. Klcllas ••lef»ii 2-S§
V JUlUHIl KJL, -	----------o-	,
-tere se pritožu;eta bu.ski in motovuns;ki dopisnik. O naši sodniji se je že p salo svo e-
Ovi^lil V' »	fc* ^ f *---'	,
ruzno moko po L 132.— za 100
Umetna gnojila: superfaslat, kah;evo sol m
amoniiev sulfat.	. ,
Ktrelieke St*cje: s^i&orezace z in brez verli, orala in razno drugo ro-čno orod e. Bfeulia, zdravilo za na spolovilih obolele
""'ptigjo krmo: konoplje, lu&čen oves, svell ko
liurence : pristen istrski tropinovcc, kratki brlnjevec: kranjski slivovec.
Lastni iz^«Bkit šumeča vina kot šampanjec, šumeči istrski refoSk, Lacritna Cri«tt in druga
SpeiaUteta: Tajtji konjak in Crema marsala ter raznovrstni likerji in sirup-,, kakor tudi PRISTNj
M A LIN O VEG itd.
Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam.
9	Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune
« Sprema tudi vlaga na tskecl rscan u D^ariih t« ifh obrestuje najugodneje,
IDaie posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte.
1 Uradne ure od 9-1 In ed 37,-5'/, pop.	Pošino-hran. račun it 11 1327. Telefon 16-04.
biiMiimiiB^""«91^113"1311' „	»MiBa
mi
lit
\J nasL jjvjtj-iiiji	c-----j j
glednem času lahko redno poslovala.	j dr?®u0' , .-i - kletarske notrcVščinc: Ki-
^UrS^toe^T^ sode. Spa„-
sodnika in eden na>pr.----,— ------ -
odpoklican Premestitev sodnikov bi sama na sebi ne biia tako huda, če bi m-eroda}ni oim-tel'i lakoj skrbel: za njuno nadomestitev, toda sodnika sta nas zapustila in o n unih naslednikih n': ne t-uka ne sluha.
S tjahom sc vprašujemo kai bo z naso sodni o. Po razn h oddelkih ležijo tisoči, resnično : :soči nerešenih spisov. Ed ni sodnik, ki nam e ostai, ima paleg svolega sodniškega dela celo vrsto drugih nalog kakor ver faka-cija civilnih registrov, sodelovanje pri nabornih komisi ah itd Naravno je torej, da pri najbo.;§i volj ne more rešiti niti na;nu;ne,š h poslov. Tako je bib te dni naša sodnija skozi pet "dni sploh brez sodnika, ker je bil edin: sodnik odsoten kot predsednik naborne .komisije v Pod^radu n so morali nekateri obtoženci v zaporu čakati povratek sodnika da so bih zaslišani. Kaj pomaga o potem lepi, človekoljubni predpisi zakona, glasom katerih mora biti obtoženec zaslišan na'kasneje v 24 urah, fe pa je s din a uprava taka da posta;ajo tt lepi predpisi bridka ironija!
Obračamo se do merodajniii činiteiev z nujno prošn o, da ukrenejo takoj potrebne korake da dobimo zopet dva sodn.ka, a do tedaj da preskrbijo za primeren nadomesten; lsto-tako re nujno potrebnoi da se povrne odpoklicani sodni uradnik. Glede sodnikov e absolutno potrebno, da poznajo iezik prebivalstva sodnega okraia. Treba je, da odgovorna oblastva vendar enkrat spoznajo in razumejo, da ie naš sodni okraj čisto slovenski in da delo tia sočniji toliko časa ne bo Slo redno- naprei( dokler sodniki ne bodo v stanu občevati s strankami neposredno v niihnvem jeziku. Ce nam nočejo poslati sodnikov Slovencev odnosno takih, ki poznajo že slovenski jezik, naj vsa; obvežejo nove sodnike, da se v do«ilcdnem času naučijo naš jezik. Da je absolutno potrebno. }e nafroljš: dokaz sedanji predstojnik naše sočnije, k' se je iz lastnega nagiba začel učiti našega jezika, tako da lahko danes občuje s strankami brez tolmača. Seveda nam ne zadostu'e, da sodnik ali uradnik pozna naš jezik. Mora biti tudi č'rugače na svojem mestu in izvrševati v polni meri svojo dolžnost. Nimamo namena se pritoževati o stvareh ki so bile, ampak pomisliti je treba, da ie naš okraj zelo razsežen in vsaj to se ne sme več dogajati kakor se je pre; žalibog do-jžod-Ilo večkrat pri zapuši nsk'.h in pupilarmh razpravah, da so bile stranke, .ki so pn ta.-::h razpravah vedno številne, povabt;ene na sod: ni jo po 20 do 30 km daleč in da na sodnip niso našle sodnika ki jih je vabtl in ki je na to pozabil ter se nahajal .k e drugfe po opravkih, keteri niso bili vedno uradni.
Toda pustimo to! Prosimo in rotimo nujno vse, katerih se tfče in ki mora'o skrbe i za u tile d javne uprave, nam pošljejo potrebne sodnike, in to hitro, Mtrol
Tržaška kmetijska družba ▼ Trslu. Centrala: «1. T^efckuca 19 Pjf™""* uJ' Raffinerla št. 7 Teleion 44-39.
Benins poročila.
OKVIZE:
Trst. 10. oktobra A;a«Urdam od	do 1015 -
Belgijk od m.-dp 114.-;	15.-^^115.60
Velika skiadiiia
- POH1STMA -
dunajskega, navadnega in luksuznega v velikanski izberi in po konkur. cenah Na dftbeSo	Na drobno
R. CAMPONOVO
Te\. 793 - Wa!tt XX $etlembre33 TRST
Lomlon "od 120.60 do m - ; New; York od 2^*5 5^ 25°-; Španija od 355 - do »^s fc« jd
Aa, ix4 — : Ateue od o*.— ao od fj9 >.- do 600 - ; Bukarešt od 11. 0 do 12-2o P a . od 71. - do 74.30: O^ska od	do
& — ■ - -	SftO.—:
do
Zagreb od
0.«.\itJC; Dunaj -.850 do
44 35 do 44.&J.
Benečijslce obrexoic« 67.
VALUTE:
Trst; 10. oktobra. Avstrijsko krone od 0 0345 do 0.0350; dinarji od 4 >.50 do 44.2 „ dolaru od 24.75 do J4.J»S; novci po 20 Traakot »d 94.- do 9b --fuut štet iing od 1-0.60 do 120.90,
Ljubljanska posojilnica
regiatrovana ir«ga z omejeno zavezo
Uubliana, Mastni i'^v. 6
Hranilne vloge na knjižice in tekoči račun
obrestuje najugodneje l
Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in proti dobremu poroštvu
(65)
»ii
DAROVI
Neimenovanec daruje Šol. društvu v Trstu L 1000 in Dijaški kuhinji v Gonci L
V Dočaščenje spomina pok. Andreja orgica Z Bazovice daruje J. Urbančič L 30 za Šolsko
društvo.	t M. i
O priliki druge obletnice smrti pok Mirka Strusievicza so nabrali «Kolaši» L t>u.*u za
Šol. društvo.	. . ,
Vsem velikodušnim darovalcem srčna hvala Rodoljubi, posnemajte! Spominjajte se Šolskega društva ob vseh veselih in žalostnih pn-
1JVh počeščenie spomina blagopok. Kazimira in Franc ške Mark on ob drugi dbletnicismrli darue Regina Markon, Trnovo L 20.— D^ski -Matici, L 20.— Ženskeimi dvodelnemu u-aru-ženju v dobrodelne namene. Denar hrani
upravnišivo.	_
Ob prUiki 70-letnice očeta Franca Vilharja nabrala vesela družba L 60— za - Šolsko dru-
počastitev spomina pok. Andre a Grg1^1 iz Bazovice daruje prijateH Pertot L 30-— < SoL
društvu*.	„ . • č. i
Potom g. Vinka Kurzveil iz Postom« je -Sol. društvo- prejelo L 60t— Srčna hvala! 4 seznam darovalcev v spomin dr. KJem. Jug« ' štrekelj Dan lo L 20, dr. Milan Podgormk L 20, Miifco Vitez L 10, SUnko Orel L 10, Ljudevit Stojkovič L 10, Ema Mozetič L 10. Marija Rutar L 10, Stadko Mdeva L 10, Fany Pazdera L 10, Zora Cerne L 10, R«d«lf Ivan L 10. Janko Cerne L 10, Ela Z:egler L 10.
Skupaj L 150,	, . c
— Za Šolsko društvo, podružnico pn by Ivanu ;e nabrala g-čtia Pizentova in njene pn-jateljice v St. V:du pri Vipavi krompir,a in Fižola: Darovali so: V St. Vidu: rodbina Kavčič vrečo krompirja; družina Rudolf 53 -10 ktf kromoiria: družina Pi««ati €0 - 10 **
plačuje
ALOJZU pera, Hflzza MNM Z
prvo nadstropje
Pazite na naslov!	P«it« na naslovi
□□ □□
□ — . ^ , □
Giusto Pacor - Trst
«• C«Ma dettttaeyer 20
Manufakturno blaso in drobnarij«
Bombaževine — Perilo izdelano In na meter — Pletenine — Nogavice — Drob-("»80) narfje.
Cm« nitk«. Po»lr«»« iminm.
luksozno in navadno
Specijaliteta masivnih sob iz bukovega lesa, po zmernih cenah.
LJUBLJANSKA KREDITNA
1 PODRUŽNICA V TRSTU [
mm H rezerve liuiiev 89.008,100'-
Telefon: 5-18, 22—8®
E
CENTRALA V LJUBLJANI
3
Glavnice ia mm Bi&ariev 61503.9;
Telefon: 5—18, 22—94
, ~ 1 UVI^U nn A °L	na tekočih računih po 4 % % Obrestuje vlog. n. v.ozmh p. 4	račun in jih „nevezane vloge po dogovoru - Pre ema DlN	spadajoče posle-stuje po dogovoru. — Izvršuje vs>c ^ r__
Podružnice:
GORICA, Brežice, Celje, ^ernomelj, Kranj, Logatec Maribor
HBlprlKMnelifl zuezfl z Juaoslaullo
Blagajna je odprta od 9l/.-12V. ^ od 147,-16
Podružnice:
>vić, Novi Sad Sarajevo, Split
Metković, Novi Sad, Ptuj, j