Poitnlna pavšalirana.		
MARII	Političen list.	
Naročnina znaša: Č doBtavl|an|em na dom alt po poStl K 10'— mesečno. . četrtletno K 30'—. C* pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K 9'50. — lnserati po dogovoru.	List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin.	Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva št. 276, uprave St. 24.
Leto III. Maribor, četrtek 22. aprila 1920. Št. 91.		
Italijani zasedelo naše železnice.
Železničarska stavka. — Položaj vlade. — Jadransko vprašanje. — Stavkujoči ne dobe živil
Država in državljani. Stavka, st vka . . To je danes vprašanje, okoli katerega se suče vse naše sedanje Življenje. Dve sili sta si stopili nasproti: država in strokovna organizacija 0 vzroku stavke nismo imeli takoj natančnih pojasnil, govorilo se je različne stvari — vlada je podala potem nekako pojasnilo, kjer je skušala opravičiti svoje stališče, zakaj da ni mogla delavcem takoj ustreči. Iz tistega pojasnila nismo mogli spoznati nič drugega, kakor da delavci pravzaprav po načrtu vlade ne bodo Prikrajšani v plačah, nasprotno, da se jim piace po razmerah zvišajo. Koliko je na tem resnice, ne moremo presojati, ker nimamo načrta pred seboj. Najbrže to ne bo popolnoma tako, ker bi se sicer pogajanja s »Sa-vezom« ne bila razbila. Vlada je bila neprevidna, ker je mogla vedeti, da je težko dandanes premagati tako organizacijo, kakor je železničarska.. Morala bi bila za vsako ceno preprečiti stavko s tem, da bi se bila pogodila. Toda vlada ima dolžnost skrbeti za vse stanove, zato ni takoj ugodila železniJarskim zahtevam, ker se je bala, da s tem nastane cela vrsta stavk. Smatrala je celo v interesu	dr?ave, da se posluži skrainih sredstev in je vpoklicala železničarje k — orožnim vajam. Zdaj pa se je zgodilo nekaj, kar re je dalo pričakovati: železničarji se odredbi vlade niso odzvali. Kaj pa sedaj? Na nekaterih krajih so se dogodili že slučaji sabotaže; zgodilo se Je celo par nesreč. Državljani uničujejo imetje države, ker država ne ugodi njih zahtevam. Zakon in organizacija sta si prišla navskriž. Zakon varuje državo — organizacija delavstvo. Organizacija ne prizna zakona in smatra odredbo za nasilje. Nasilje rodi odpor in vse kaže, da bode morala vlada kapitulirati. Za vlado nam ni nič — povedali smo že, da ne more izpolni svoje dolžnosti. Toda vlada še ni država — in gibanje med delavstvom se obrača proti državi. To je žalostno. Država je v kritičnem trenutku. Kako upliva vse to na naš kredit in na ugled zunaj države, si lahko mislimo. Da stoje Nemci že v Špilju, ne verujemo, dasi je čudno, da v nemški Avstriji ni več stavke. Italijani so gotovo zadovoljni in drugod čakajo: ali bo zmagala državna avtoriteta — ali organizacija. Ako propade avtoriteta, škoda za državo, a tudi državljani ne bodo imeli od tega dobička, kajti uničevanje škoduje vsem. Zgodilo	pa se je ludi to, da je neka organizacija skle* nila iti na delo — organizirani pa — niso šli. TO je nova polomija. Še večja polomija pa bi bila, če bi bili šli, ker bi bili drugi uničevali državno imetje. Kdo bi se vozil po železnicah, če ni varnosti. Varnost more dajati le organizacija — zato se zdi, da bo morala vlada popustiti, ker smo sicer ali brez prometa ali pa brez varnosti — oboje stane milijarde. Vse to ni bilo težko videti. In če bo konečno morala vlada pasti ali popustiti j — čemu strašna škoda in zguba na ugledu, (ki smo jo doživeli te dni. Pravijo, da se skrivajo za stavko še druge stvari: pripisuje se ji političen značaj. Mi vemo, da se je klicalo »živijo Ljenin« in »ži-- vela sovjetska republika«. Obžalujemo, ako ! se mezdno gibanje preobrača v protidržavno. ' Vlada je naredila napako, ako je skušala z •zjemnimi odredbami onemogočiti mezdno gibanje in je omejila državljansko svobodo, državlian pa bi se zaradi vlade ne smel ma-jščevati nad državo, ki bije težek boj za obstanek in bo le v urejenih razmerah mogla nuditi vsem državljanom boljše življenje. Sliši se, da je vlada demisijonirala. S tem bi priznala svojo krivdo in bi odšla. To bi bila najkrajša pot.
Zanimivosti iz Edisonovega življenja in dela. Thomas A. Edison je bil poslan v šolo, ko ]e b'l star Sest let. — Vedno je bij- zadnji. Po preteku treh mesecev ga je učiteljica poslala flomov, češ, da je preneumen za šolo. Vsa njegova šolska izobrazba je trajala tri mesece. K Sj* je imel razumno mater, ki ga je sama na-setlm0 najpotrebnejših stvareh. V s voj en de-PriMn 'etu le Za^e* 8 Prv'm eksperimentom. i„ui ie namreč na misel, da bi se človek lahko dyignil v „dk »ko bi imel v sebi dovolj Plina. Kupu je nek0|iko Seidlitzovih praškov in m dal svojemu prijatelju, da jih zavžije, slednji ubogal, nakar sta čakala rezultata I V sled-jemu so se res nabirali P**™, da bi ga kmalu raznesli, toda v zrak ga ni dvignilo. Ko je bil star enajst let si je z dovoljenjem napravil prvi kemični laboratorij. Zbral ^ kakih dvesto steklenic in napolnil vse police n. v njih se več ne spominja. * bi nikdo ne brskal okoli steklenic je na-na ”a dvest0 listkov „8trup“ in jih prilepil Ko je bil nekoliko starejši je kupil v neki	tiskalni stare črke in mali tiskarski stroj in začel izdajati list The »Grand Trunk Herald", katerega je tiskal na vlaku Dasi je bilo otročje delo so ga ljudje jako radi kupovali in celo londonski „Times" je pisal o njem kot o edinem listu, ki se tiska na vlaku. Prodajal ga j« po tri cente iztis ^Tiskarna" se je nahajala v vozu za prtljago. Na drugem koncu voza s‘ je napravil mizo za eksperimentiranje. Nekega dne mu je padel iz rok kos fosforja in se vžgal. Voz je začel goreti. Na prihodnji postaji je razjarjen kondukter Edisona temeljito premikastil ter vrgel iz vlaka njega, .»tiskarno'7 in drugo. Tedaj ga je udaril krepko za uho in mu pokvaril sluh. Od onega dne ni Edison več dobro slišal. S šestnajstim letom je postal telegrafični operator, ker se je vedno tri dil, da bi aparat izboljšal ter radi tega zanemarjal svoje delo ao ga spodili iz službe. Potem je dobil delo v neki pisarni, v kateri je bilo vse polno podgan. Kmalu je napravil posebne pasti zvezane z elektriko In v kratkem času ni bilo o podganah več sledu. V dotični pisarni je bila tudi cela armada ščurkov. Z neko drugo iznajdbo jih je kmalu zatrl, toda kljub temu so ga odslovili.	Edisonovo mišljenje je bilo jako aktivno že v njegovih detinskih letih. Opazoval je kokljo, ki je sedela na jajcih in prepričan je bil, da tudi on lahko kaj podobnega stori Napravil je gnezdo in nanosil notri gosjih jajec, poleg je prinesel še cel kup hrane za mlade goske, katere je nameraval izvaliti on. Nekega dne ga je dobila n|egova mati, k« je potrpežljivo čepel na jajcih in naredila eksperimentu konec na njegovo veliko jezo. Edison je napravil telegrafično zvezo s svojim prijateljem, ki je živel en blok oddaljen, kateremu je pošiljal brzojavke. „Kaj je bilo vaše prvo važno delo" je bil Edison nekoč vprašan. „Rešii sem m3lemu dečku življenje." „Kako ?" Deček ne je igral na tiru pred postajo in proti njemu je drvel vlak. V skrajnem trenutku sem ga rešil. Njegov oče je bil postajtnačelnik in me je naučil telegmfiranja. Edison Je bil vedno zapravljivec. Toda on ni zapravljal svojega denarja za ničvredne stvari nego izključno za (trokovne knjige in potrebščine za eksperimente. (Konec prih.)
Javnost nestrpno čaka konec tega konflikta. Naj se konča tako ali tako, trpela bo država, In to je škoda vseh, ki v nji prebivamo; tako gre voz navzdol, ker se državniki in državljani ne najdejo v skupnem delu, ki bi ustvarilo trdna tla naši bodočnosti in pridobilo ugled državi in državljanom doma in v tujini.
Szjava dr. Brejca.
Deputacija žen stavkajočih železničarjev se je včeraj opoldne zglasila pri predsedniku deželne vlade, dr. Brejcu ter mu predložila resolucijo, s katero zahtevajo žene stavkajočih, naj se oprostijo na orožne vaje vpoklicani možje, protestirajo proti temu, da se z vojaško silo omejuje svoboda stavkajočih in zahtevajo, da vlada nemudoma ukrene vse potrebno, da se boj stavkajočih čimprej zaključi na način, ki bo odgovarjal zahtevam železničarjev. Slednjič poziva resolucija deželno vlado, naj posreduje v tem smislu pri osrednji vladi. Predsednik deželne vlade dr Brejc je izjavil, Ja smatra z ozirom na odgovor, ki ga je dal minister za promet dr. Korošec glasom objavljenega komunikeja presbiroja z dne 17. t. m. odposlancem »Sa-veza saobračajnih i transportnih radnika« posredovanje pokrajinske vlade za Slovenijo za nadaljnja pogajanja med ministrstvom in »Savezom« za nepotrebna, ker so se taka pogajanja dejanski uvedla že v Beogradu, kakor je razvidno iz navedenega uradnega komunikeja. Odposlanstvo je zanikalo, da bi se bili vršili kaki razgovori med ministrstvom za promet in zastopniki stavkajočih.
Na zahtevo deputacije, naj se ukinejo vse vojaške odredbe proti stavkajočim železničarjem, je predsednik deželne vlade javil, da slonijo te odred je na objavi ministrstva vojne in mornarice in da se tozadevni zahtevi stavkajočih ne bo ugodilo. Predsednik je nadalje pojasnil, da se deželna vlada trudi, po svojih najboljših močeh, da bi draginjo zavirala in pomagala prebivalstvu, vendar pa žal ne najde pri občinstvu samem zadostne podpore in sodelovanja. Brez tega pa mora vsaka tozadevna vladna akcija ostati pomanjkljiva. Predsednik je nadalje predočil depu-taciji, da je vsled stavke železničarjev preprečen vsak dovoz živil za Slovenijo in Ja se bodo posledice tega v najkrajšem času pokazale ter da bodo pomanjkanje in lakoto občutili predvsem oni, ki ne marajo delati. Predsednik je poudarjal, da je množica stavkajočih enostransko informirana in da resnice noče spoznati. Za namen stavke vedo samo voditelji, ki nosijo zanjo vso odgovornost. Deželna vlada je bistvo predložene resolucije žen stavkajočih železničarjev sporočila osrednji vladi.	LDU
Poziv narodnim železničarjem.
Sinoči je došla iz Beograda sledeča brzojavka:
Vsem podružnicam ZJŽ in postajam državnih in Južne železnice v Sloveniji: Zahtevamo kategorično, da se vsi narodni železničarji takoj povrnejo na delo, ker to zahteva interes države. V Srbiji in v Bosni so se narodni železničarji že povrnili na delo ter vzdržujejo sami delen promet, pa tudi v Zagrebu so sklenili narodni železničarji, da se povrnejo na delo. Vprašanje pragmatike bo rešeno takoj, kakorhitro dobi
železniško ministrstvo brzojavne financijelne podatke. Zahtevamo od vseh direkcij, da nam te podatke takoj dopošljejo. Naši delegati bodo takoj pozvani k definitivni korekturi pogodbe.
Predsednik: Stojanovič.
Podpredsednik ZJŽ: Korošec.
Dnevne vesti.
Apel ameriške misije na stavkujoče železničarje. Dolkovnik Causey, zastopnik ameriške misije na Dunaju je brzojavno naprosil obratno ravnateljstvo Južne železnice, da intervenira pri odboru stavkajočih, naj bi stavl-iaioči dopustili vsaj prevoz živilskih vlakov za Dunaj, ker preti Dunaju glad, do-čim stoji cela vrsta živilskih vlakov v Logatcu. Polkovnik Causey apelira na stavkajoče, naj se usmilijo gladujočega prebivalstva na Dunaju, zlasti žerah in otrok. Odjor stavkajočih je o tem obveščen.
Prepoved shodov in zborovanj. Vlada je odredila prepoved shodov in zborovanj, kar se pa ne upošteva. Včeraj popoldan so zborovali stavkujoči v gozdu med Studenci in Limbušem. Zborovanja se je udeležilo nad 3000 oseb Za danes pa je bil sklican shod nekam pod Pohorje. Kakor izgleda, bomo dobili kma(u ?pet — zelene kadre 1
Protičevo poročilo o notranjem položaju. V pondeljek od 19. Uii ie ministrski predsednic Stojan Protic predložil egentu pismeno poročilo o političnem položaju.
Zakaj se izdajajo v n jši državi odredbe in postave tega res več ne vemo, zdi pa se nam, da le zato, da se ž njimi pomaže papir. Med druge postave, ki se prav nič ne upoštevajo spada tudi odredba ministrstva za notranie stvari z dne 18. januarja t. 1. (I. B. št. 7276). Po tej odredbi ne sme nihče v naši državi (razen privatnih korporacij) prirejati koncertne in orfejske vsčere brez tozadevnega dovoljenja »Udruženja SHS igralcev«. Nedavno pa sta prjredila pod patronanco tukajšnjih nemških visokošolcev graški operni pevec Permann ter igralec Stadel-mayer nekak »Bunter Abend«, brez da bi poprej zaprosila za dovoljenje »Udruženje«, kakor bi po postavi morala. »Udruženie« je prireditelje na to opozorilo ter zahtevalo, da mu izolačajo tozadevno odškodnino, do katere ima popolno pravico. Prireditelji pa so se temu posmehovali. »Udruženje« ie na to zaprosilo za pomoč policijo, toda tudi ta ni nič ukrenila. To je samo en primer koliko veljajo naše postave in odredbe.
Potek železničarske stavke y Bosni. Iz Sarajeva poročajo: Vzpostavitev železniškega prometa se vedno bolj zboljšuje. Jutri se prične s transportom 4000 bivših ujetnikov, ki so se povrnili iz Italije in se nahajajo v Gružu.
Stavka mizarskih pomočnikov. Pred par dnevi so predložili mizarski pomočniki gospodarim spomenico, v kateri so zahtevali petdesetodstotno povišanje dosedanjih mezd. Ker jim gospodari niso takoj ugodili, so stopili v stavko. Končno pa so se vendarle sporazumeli. Gospodarji so njihovim zahtevam ugodili in pomočniki so se zopet povrnili na delo.
Stavka kovačev, kolarjev Jn lakirarjey. Včeraj so stopili v stavko vsi kovaški, ko-larski in lakirarski pomočniki. Zahtevajo 50% povišanje dosedanje mezde.
Splošna stavka v Beogradu. Beo-gradsko delavstvo je proglasilo za včeraj in danes splošno stavko.
Stavka v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. V protest proti odredbi vlade proti stavkajočim železničarjem so proglasili rudarji trboveljskih, zagorskih in hrastmških premogovnikov dvodnevno protestno stavko, ki je pričela včeraj.
O kolektivni pogodbi „Zveze trgov. nastavljencev“ piše včerajšna „Nova Pravda" Trgovec v Mariboru ve dov>ro, da je ta pogodba
bila samo iz vzroka napravljena, da se trgovcem ne bi mog o predbacivati, češ, oni so krivi, če bi prišlo do splošnega štrajka in zato se je tem začasno ustreglo. Tudi to ve vsak trgovec dobro, da dotični, ki se s to pogodbo ne strinja in za to tudi ni giasoval, je ni obvezan izpolniti. Da so pa na vodilnih mestih te „Zveze" naši narodni nasprotniki in ravno tako, da obstoji »Žveza" razven iz nekaterih slov. omahljivcev večinoma tudi iz brezposelnih internaci-jonalcev, to je tudi vsem znano. Kolikor pa je meni kot staremu trgovcu znano, ta nastop „Zve;e" ravno slovenskim trgov, nastavljencem ni škodoval, arrppk nasprotno, le koristil. Posledice se bodo ktaalu pokazale, kajti marsikateri trgovec danes že pripravlja tla zmožnejšim narodnim nastavljencem, ki pa nikdar ne bodo člani take internacionalne zveze.—Trgovec.
Mezdno gibanje odvetniških in notarskih uradnikov. Iz krogov društva od-veiniških in notarskih uradnikov se nam poroča, da se je dosegel med gg. šefi in urad-ništvom vsled zboljšanja plač sporazum in se je celo gibanje določeno na 16. aprila odložilo do 1. junija. Do tedaj se pričakuje odobrenje odvetniškega tarifa in na to se pričnejo zopet pogajanja med šefi in urad-ništvom. Med tem časom se bode utrdila in razširila organizaciia društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru in Celju. — Pripravlja se kongres vseh odvetniških in notarskih uradnikov iz cele Slovenile. To organizacijo bodemo skušali nato razširiti tudi na Hrvatsko in Srbijo.
Društvo finančne straže na Slovenskem ima svoj občni zbor dne 13. maja 1920 v dvorani Mestnega doma v Liublianl. Začetek točno ob 10. uri dopoldne. Tovariši, udeležite se zborovanja polnoštevilno! Na zborovanju se vam obelodani od ministrstva financ v Beogradu redigirani projekt našega novega pravilnika.
Vsi slušatelji ljubljanske univerze, ki jih nodpira »Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Liubljani,« morajo predložiti do 15 maja t. I. kolokvijska spričevala omenjenemu društvu-	Odbor.
Požar v Spodnjih Radvanjah. Včeraj dopoldan je izbruhnil nenadoma požar pri posestniku Ivanu Rottneriu v Spodnjih Rad-vanlah št. 36. Pogorelo je gospodarsko poslopje ter hlev in io popolnoma, zgorela ie tudi vsa krma. Na lice mesta so pohitela požarne brambe iz Maribora, Radvanj in Pekrah ter oddelek vojaštva pod vodstvom nekega nadporočnika.
Družinske nakupovalne karte In kol-kovanje. V času do 1. maja t. 1. se morajo predložiti izdane družinske nakupovalne karte pri krušni izdaji v svrho kolkovanja in sicer dopoldne med 8 in 12. uro: popoldne med 14. in. 18. uro- Priporoča se predložiti po hišah urejene nakupovalne karte z domačimi polami vred in sicer: Graško predmestje dne 24. in 26, notranje mesto in Koroško predmestje dne 27. in 28, Magdalensko predmestje dne 29. in 30. akrila Od 1. maja t. 1. naprej so nekclkovane nakupovalne karte neveljavne; na nekolkovane karte se ne smejo Izdati nikaka živila, dotične se bodo v slučaju prestopka konfiscirale in nima imejitelj iste pravice do nove karte.
Po izgredih v Bologni. Iz Bolonje javljajo, da je bil po zadnjih izgredih v pro-vinciji prefekt D’ Adamo odstavljen in premeščen.
Stavka pristaniških delavcev v Ja-kinu. Iz Jakina (Ancona) poročajo, da se nadaljuie stavka pristaniških delavcev, ker vlada ni skrbela za izboljšanie razmer.
Agrarno gibanje v Italili. Zadnji italijanski ministrski svet se je bavil z notranjimi vprašanji, ztesti z agrarnim gibanjem v raznih pokrajinah, ki zavzema čimdalje resnejši značaj.
»Mariborsko žensko društvo" priredi jutri zvečer ob 18. uri predavanje o srbski ženi v?srbski literaturi. Predava srbski pisatelj Var.0 Stojič
Wil8on v ministrskemu svetu. Italijanski listi poročajo iz Washingtona, da je
predsednik WiIson prvič po svoji bolezni predsedoval ministrskemu svetu dne 15. aprila. W8son je bil iskreno sprejet ud članov kabineta.
Laška armada. V bližnjih dneh se bo pričela po nalogi kraljevega dekreta reorganizacija italijanske vojske. Nova italijanska ar triada bo Stela samo 10 armadnih zborov z mirovnem stanjem 150 000 mož. Služheni čas bo trajal 8 mesecev, za one pa, ki imajo gotovo izobrazbo le 6 mesecev. Kavalerijn bo zmanjšana na polovico.
Borzno poročilo. Zagreb 20. aprila: (Devize.) Berlin 275—279, Italija 775—820. Newyork i075—1100, Praga 240—244, Švica 2*50— 3075. Dunaj 71—72 Valute : ameri-kanski dolarji: 14 500—14800, avstrijske krone 68—69, bolgarski levi 200—‘210, carski rublji 197—200, 20-kronski zlat 580, francoski frank' 10*5—1120, napoleondorji 575—580, nemške w«rke 260—267, romunski leji 275—278, italijanske lire 720—760, turske lire v zlatu 600—605.
Zadnje vesti.
Italijani zasedejo naše železnice?
LDU Trst, 21. aprila V mestu sc trdovratno vzdržujejo vesti, da nameravajo Italijani **W8ti železniško progo Logatec—Zidani most— Spilje, da tako vzpostavijo železniški promet z Nomiko Avstrijo. Preko Nabrežine se je v ®meri proti Logatcu odpeljalo žs več vojaških
vlakov.
LDU Vrhnika, 21. aprila. Potniki, ki pri-hajajo
čez demarkai ijsko črto, izpovedujejo, da j« v Logatcu in okolici vse polno italijanskega vojajtva.
Dunaj, 22. aprila. (Izvirno.) Po poročilih ** San Rema je italijanska vlada yprašala Vrhovni svet za mnenje v vprašanju zasedbe jugoslorenskih železnic po Italiji.
Split, 21. aprila. Iz Rima poročajo, da italijanski vladni krogi napeto zasledujejo razvoj notranjih dogodkov v Jugoslaviji. Pričakujejo, d® bo v Jugoslaviji izbruhnila generalna stavka. ^er -'je vsled stavke pretrgana zveza Italije z drugimi državami, ki so navezane na promet »kozi Jugoslavijo, pripravljajo merodajni krogi V Rimu korake, da se promet a temi državami skozi Jugoslavijo zopet vzpostavi.
Železničarsla stavka.
LDU Ljubljana, 22. aprila. Ministrski svat je zavzel stališče, da se s stavkajočimi železničarji ne vodijo pogajanja, dokler se h« povrnejo na delo. Položaj je še vedno hapet. Jutri konča rok za milttarizacijo železnic. Ministrstvo za promet je predalo vso nadaljnjo akcijo vojnemu ministrstvu
LDU Beograd, 21. aprila. Ministrstvo *a Promet objavlja: Na progi Negotln-Zaje-jJ*'Paračln se vrši redni železniški promet.
ostalih progah beograjskega ravnateljstva . e delni. Na podrinski In kneževački *	„ Drogi ter na bfhi železnici prožni
MT,i8° stavkali, ostali nameščenci, ki tavkajo, se dnevno povračajo na delo. Na ‘•leznicah v Sloveniji traja stavka dalje, toda p ™ Zveze jugoslovanskih železničarjev in fometna zveza se vračajo na delo Na pro-»•b železniškega ravnateljstva v Sobotici ter • železničas v Bosni in Hercegovini se Promet vrši redno. Tuji elementi med želez-tabi* afl,llrai° za to, da se sedanje razmere **oristljo za preobrat. Poedini železničarji
vračajo na delo kljub grožnjam svoji s?
stavkajočih tovarišev, da ne smejo vršiti službe.
LDU Beograd, 21. aprila. Ministrstvo za promet objavlja: Tekom današnjega dne je dospel semkaj po en vi; k iz Niša in Vinkovcev; odpravljen pa je bil po en vlak v Niš, Sobotico in Vinkovce.
LDU B e o g r a d, 21. aprila. Ministrstvo za promet objavlja: Pod naslovom »Potek železničarske stavke« so »Radničke novine« v svoji 95. številki z dne 21. t. m. prinesle vest, da so stavkajoči v Mladenovcu pretepli železničarja, ki je vsled tega čez nekoliko ur umrl. Ministrstvo za promet najkategoričneje dementira to vest in jo označuje kot ne-istinito.
LDU Ljubljana, 22. aprila. »Slovenec« poroča iz Beograda z dne 21. t. m.: Nacionalni elementi pojmujejo železničarsko stavko kot odkrito borbo proti državi naperjenega gibanja V Bački, Banatu in Baranji ter v Bosni in Hercegovini promet funkcijonira. Položaj je zaradi dogodkov v Sobotici in zaradi mobilizacije admirala Horthya zelo poostren. Sedaj vlada ne more prevzeti odgovornosti za bodočnost brez posebnih jamstev s strani krone.
Ljubljana, 22. aprila. (Izvirno). Na dolenjskih in gorenjskih progah je narodno železničarstvo vzpostavilo delen promet.
Deželna vlada je odtegnila prehrano stavkajočim.
LDU Ljubljana, 21. aprila. Deželna vlada je sklenila na predlog odseka za prehrano, da se stavkajočim železničarjem ustavi dobava živil h aprovLacijskih zalug. Odsek za prehrano mora skrbeti, da porabi svoje itak pičle količine živil predvsem za tisto prebivalstvo, ki dela. Nikakor ne gre, da bi se podpirali v enaki meri tisti, ki s svojim ravnanjem najbolj ogrožajo vso prehrano. Dovoz živil je zastal in deželna vlada je smatrala, da je nujno potreben ukrep, s katerim se preskrba delavnega ljudstva kar najbolj zajamči. Odtod ta varnostna odredba.
Jadransko vprašanje v resnici že rešeno.
LDU Amsterdam, 21. aprila. Poročevalec lista „Westminster Gazzete" v San Remu javlja, da je jadransko vprašanje v resnici že rešeno. Italijanska in jugosiovenska vlada sta baje že dosegli sporazum. Isti poročevalec javlja o turški mirovni pogodbi, da se bo turška država zelo zmanjšala, ker se ji vzame Sirija, Pa. lestina. Arabija, Mezopotamija, Armenija, Tra-cija in Smirna. Zaledje Adane postane francoska, zaledje Adalije pa italijanska zona. Turčija izgubi polovico svojih podanikov in bo štela približno 9 milijonov mohamedancev in 2 milijona kristijanov.
LDU Beograd, 21. aprila. Iz Pariza poročajo, da namerava italijanski ministrski predsednik Nitti predlagati mirovni konferenci rešitev jadranskega in reškega vprašanja. Dvomljivo je, ali bo imela konferenca dovolj časa za raz-motrivanje te zadeve.
Komunist Žorga pobegnil.
Ljubljani, 22. aprila. (Izvirno.) Tukajšnja policija je aretirala več komunističnih voditeljev, glavar komunistov, Žorga, pa je pravočasno pobegnil. Kam, se še ne ve.
I Položaj vlade.
Odklonjene mahinacije Protičeve vlade
LDU L j u b 1 j a n a, 22. aprila. »Slovenec* poroča iz Beograda z dne 21. t. m.: Regent je danes odgovoril na znani Proticev memorandum od sobote. V političnih krogih se govori, da je regent zahtevo vlade odklonil. Vlada je namreč zahtevala pooblastila, da sme parlament odgoditi oziroma razpustiti ter na podlagi naredbe objaviti volilni red in izvesti volitve. Drugi predlog je bil, da-li regent dovoli znižati naredbenim potom kvorum in na ta način omogočiti parlamentarno delo. Regent ni pristal niti na eno niti na drugo, vendar pa demisije doslej še ni sprejel.
Pred koncentracijsko vlado.
LDU Beograd, 21. aprila. Danes je bil pozvan na dvor bivši ministrski predsednik dr. Liuba Davidovič. Regent Aleksander se je dalje časa razgovarjal ž njim. V ministrskih krogih se zatrjuje, da se vsled tega pričakuje sestava močne koncetraeijske vlade.
Ljubljana, 22. aprila. »Slovenec« poroča iz Beograda z dne 21. aprila: Vsi politični krogi se zavzemajo za koncentracijsko vlaio. Ako ne bi uspela medstrankarska pogajanja, bi imelo priti do nevtralne vlade. Ker bi v tem primeru padla največja odgovornost na krono, bi se mogla nevtralna vlada vzdržati le kratek čas ter bi služila kot prehod k parlamentarni koncentracijski vladL
Različne vesti o vladi.
LDU Ljubljana, 22. aprila. »Slovenec« poroča Iz Beograda z dne 21. t. m.: Politični položaj se da v kratkem očrtati nastopno: Mladi demokratje naglašajo, da jim je uspelo, razbiti parlamentarno zajednlco in da so pridobili zase Trifkoviča, dr. Šurmlna, Krnica in Nesto Petroviča. V vladnih vrstah vlada prepričanje da se na te glasove ne more polagati nobene važnosti. Vlada je nastala iz parlamenta (?) ter bo skrbela, da bo tudi v bodoče imela v parlamentu večino in kvorum. Ako se to ne bo doseglo, se bo potem zahtevala nova politična orientacija.
Ministrski svet o notranjem položaju.
LDU Ljubljana, 22. aprila. »Slovenec" poroča iz Beograda z dne 21. t. m.: Danes se je sestal ministrski svet k posvetovanju, da razpravlja o važnih korakih vlade v neposrednji bodočnosti z ozirjm na notranji položaj v državi
Pripravljanje ustave.
LDU L j u b 1 j a n a, 22. aprila. »Slovenec* poroča iz Beograda z dne 21. t. m.: Na načrtu državne ustave delajo naši prvi pravni strokovnjaki Jovanovič, dr. Vošnjak i. dr. Kakor do-znava naš dopisnik, so razen dr. Smodlake vsi strokovnjaki dovršili svoje delo. Kar se je doslej objavilo o načrtu ustave, je izvleček iz predlogov Stojana Protiča, ki je to predložil kot svoje osebno politično naziranje. Skoro se bo videlo, v koliko se razlikujejo mnenja naših pravnikov in politikov glede ustave.
Madžari pripravljali vstajo v Banatu.
Ljubljana, 22. aprila. Današnji »Slovenec" poroča iz Subotice: Včeraj je došlo do krvavih spopadov mod orožniki in madžarskimi nacionalisti, ki so poizkušali povzročiti vstajo. Madžarski nacionalisti, ki dobivajo podporo tudi z onstran naših mej, so poizkušali izkoristiti nezadovoljstvo, ki so ga širili komunisti zadnje dni ter so nastopili aktivno. Došlo je do krvavega spopada. Kolikor je do doslej znano, da so bili pri tem spopadu usmrčene tri osebe, 15 pa ranjenih. Dogodki v Sobotici bodo v splošnem vplivali na nadaljnji razvoj. Država ne bo dovoljevala, da bi pod krinko komunizma nacionalni elementi, ki ao nasprotni in sovražni razpoloženju naše države,
, azvijali .ašidržaviškcdljivoinopasnopropagando.
Plauenski boljševik Holz aretiran.
DKU Mari enbad, 20. aprila. Tukaj so aretirali plauenskega boljševika Holza ter ga izročili sodišču v Hebu.
DKU Berlin, 21. aprila. »Berliner Ta-geblatt« poroča iz Dresdena: Aretirani boljševik Holz je po aretaciji poskušal uničiti neko položnico glasečo se na 245.000 mark uloženih pri neki bavarski banki na iine nekega Schmieda. Holz je imel v obleki ušitih za 1,500.000 mark in briljantov.
Gospodarstvo.
Anglo-avstrijska banka. Anglo-avstrijska banka sklicuje izredno glavno skupščino, katera naj pooblasti generalni svet, da sme sukcesivno v več tranšah, potom izdaje 625.000 novih nominalnih delnic a 240 K zvišati dosedanjo glavnico od 150 do 800 milijonov. Čas posameznih tranš, kakor tudi vse potrebne modalitete naj bi določil istotako generalni svet sam potom pooblastila. Zvišanje delniške glavnice temelji v silnem povišanju blagovnih cen ter velikih plač, sorazmerno z zahtevki komercijelnih in industri-jelnih strank, radi financiranja dobave živil in surovin ter v veliki potrebi kreditov, ki jih potrebujeta država in občinska uprava. Vsi ti momenti zahtevajo vedno krepkejšega sodelovanja banke, kar ji je vsled mnogih podružnic v različnih novih narodnostnih državah še težje izvesti. Sicer se namerava poslužiti tega pooblastila že tekočo pomlad, vendar pa se bo poprej ponudilo prvo tranšo akcijonarjem, dočim ostane izdaja ostalega dela zaenkrat, vsled še nedovršenih pogajanj 7. inozemskimi skupinami, pridržana za poznejši čas. Vsled dosege pravice glasovanja pri izredni generalni skupščini se položijo akcije lahko pri centrali, ali pa pri kaki drugi njeni podružnici.
Razne vesti.
Narobe svet. Šaljiv dokaz, kako je danes vse narobe, nam nudi ta-le sličica:
Na poziv državnega višjega pravdnika so obiskali graški porotniki kaznilnico v Karlau, kjer je prostora za 1000 kaznjencev, in kjer je danes 700 »rejencev.« Za te velezaslužne člane Človeške družbe je jako dobro preskrbljeno. Vsak zdrav kaznjenec dobi na dan 480 g kruha, večkrat na teden meso z zelenjavo, ob nedeljah vselej dobro juho, gove- . dino z zelenjavo ali zeljem, bolniki pa ne!se v upravništvu
dobe zelja, ampak peso in rižev kopnjak. Po zdravniškem predpisu dobe bolehni, katerih je vsled tako dobrih prehranjevalnih razmer samo 23 po potrebi še mleka, iaica, mesa od domačih zajcev in belega kruha.— Pošteni avstrijski državljani trpe lakoto, saj dobe na teden samo kilogram kruha, 15 dkg mesa za dva ali tri tedne, mleka nič, mesa od domačih zajcev pa drugi nič. In vse to morajo po velikem iskanju in povpraševanju še presneto drago plačati Stavimo, da je marsikateri porotnik odhajal s tihim vzdihom in srčno željo, da bi prišel v imenovani idealni zavod, kjer bi vsekako kmalu okrepil svoje zdravje.
Slavna angleška pisateljica Hum-phy Ward, je umrla v Londonu. Bila je ena naiboliših dramatičnih pisateljev. Njena drama »Eleanor« in >Agatha« je dosegla velik uspeh. Napisala je tudi celo vrsto romanov, katere na Angleškem močno bero.
Pes — častno pokopan. Da so igrali v zadnji svetovni vojni včasih tudi psi precejšnjo vlogo, nam priča Ohl Jack, pes 38. angleškega pešpolka, ki je bil v Londonu častno pokopan Ta znameniti pes se je udeležil vojne v Franciji, kjer je rešil na stotine ranjencev gotove smrti. Ko je pozneje poginil v Londonu, so ga vojaki z veliko častjo pokopali pod nekim hrastom. Sam polkovnik se je udeležil pogreba in se spominjal zaslug zveste živali. Nato so zadoneli bobni in iz 12 pušk je počila salva, kot zadnja čast slavnemu psu. Na pogrebu so začeli vojaki takoj nabirati denar, da postavijo psu-junaku nagrobni spomenik.
Slov. mestno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V četrtek 22.: »Sappho«. Ab. B-37.
V soboto 24.: >Moč teme*. Ab. B—38.
V nedeljo 25.: »Protekcija«. Izven abon.
V torek 27.: »Španska muha«. Ab. A—37.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Proda
Mala oznanila.
n mala hiša s kuhinjo, gorico, malim S6 vrtom in malo dolgo njivo. Poizve
ruStuil.
Prevzetje restavracije!
Naznanjam cenjen, občinstvu, da sem prevzel s 1. aprilom t. 1.
restavracijo
Narodni dom“
in prosim za obilen obisk. Prevzamem tudi abonente & 20 K.
t/
Se priporočam najtopleje 258	Hinko	Kosič,	restavrater.
ijj Trgovina z mešanim blagom
|	A. Vertnik
^ Maribor, Sodna ulica it. 17 ^
^	sprejema naročila na
drva in les, ter ga dostavlja tudi na dom.
©
II	p	cngg	||	ega
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stickler.
©
©	jcbgizr]||||[enga ®
lnserati v našem listu imajo največji uspeh!
®® £®®®®«®®®«®l®®®®9®®®®®®*
Spedicijski oddelek:
Prevažanje vsakovrstnega blaga na mariborskem trgu, špedicija vseh vrst, zacarinanja, prevoz z nabiralnimi vošovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, vskladiščenja raznega blaga in pohištva.
Največje domače podjetje v Jugoslaviji!
9?
Balkan"
Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba
° MARIBOR °
Pisarna: Cankarjeva ulica štv. 1
Telefon Interurb. 375
Redne zveze z največjimi tu- in inozemskimi tvrdkami.
Blagovni oddelek:
Prodaja vsakovrstnega blaga na debelo, import ter eksport, prek-morska kupčija-
Komisija:
Prevzame se vseh vrst blago v prodajo.
IIXXX9[XXBCKK}KXKK]|CKXXnKM]inC|
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
Delu. glavnica z rezervn. zakladi okrog 50 mil. kron CENTRALA V LJUBLJANI De,n glavnica z rezervn. znkladi okrog 50 mil. kron OTF" Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, ekspozitura Ptuj.
Obrestuje vloge na knjlfice In na tekoči račun * S odstotkov brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s 8 ln četrt odstotkov čistita.
Kupuje In prodaja devize, valute, vrednostne papirje Itd., eskontira menice, de-	In	blago
vize, vrednostne papirje Itd.
Izdaja čeke, nakaznico in akreditive.
Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje
Izvršuje vse bančne transakcije.