Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemun velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejema« veljal: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniško ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejomajo in volji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnom tiskanji se cona primerno zmanjša. Rokopisi so ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStro jo v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob >/j6. uri popoludne. ^tev. OO. V Ljubljani, v petek 22. aprila 1887. Letni ls XV. Leon VIII. pa družbe treznosti. Sv. oče papež Leon XIII. pisali so Št. Pavel-skemu škofu v državi Minnesota v Severni Ameriki, ki si je velike zasluge pridobil za razširjenje družb treznosti, naslednje pismo (breve): „časti vredni brat, pozdrav Ti in apostolski blagoslov! Iz Tvojih zadnjih sporočil spoznali smo v našo veliko veselje, kako se trudijo verni Zedi-njenih držav Severne Amerike, da bi z deli pobož-nosti in krščauske ljubezni kolikor mogoče koristili svojim sodržavljanom. Vzlasti nas je razveselilo zvedeti, koliko dobrega store razne družbe, še zlasti pa „družba popolne zmernosti", da bi se kar moč omejila škodljiva pregreha pijančevanja. Saj je le predobro znano, kako slabe posledice ima nezmerno popivanje in kako slabo vpliva na vero in versko življenje! Zato ne moremo dovolj pohvaliti dušnih pastirjev Zedinjenih držav, da so že v zboru Baltimorskem z zgovorno ter tehtno besedo obsodili nezmernost v pijači. Pokazali so namreč, da je ne-zmeruost neusahljivi vir pregrehe; da je živa korenina, ki poganja kali hudobije; da peh;i družine v največo revščino, pijance same pa v časno nesrečo iu večno pogubljenje. Pokazali so tudi, da dajejo katoličani, pijanosti vdani, veliko pohujšanje drugovercem ter stavijo tako velike zapreke razširjanju sv. vere. Zato tudi mi popoluo odobrujemo one družbe, ki si stavijo nalogo, zabraujevati vsako pijančevanje, kterih družniki sklenejo zdržati se vsake vpijanljive pijače. Ne more se namreč dvomiti, da je trdna volja jako pripravno in dokaj vspešno sredstvo proti tej veliki pregrehi, in da je brzdanje strasti toliko vspešneji, kolikor veča je veljava onih, ki se vojski zoper strasti na čelo postavijo. Največ premore v tem obziru gorečnost duhovnov. Oni morajo z besedo življenja ljudstvo poučevati, voditi je k čednostnemu življenju ter svetiti mu z lastnim izgledom. Zato naj dušni pastirji z gorečimi pridigami zatirajo kugo pijančevanja in svetijo naj svojim ovčicam z lastuo zdržnostjo, da se odstranijo žalostne posledice, ki prete s to pregreho cerkvi in državi. Mi pa hočemo prositi Boga, da Ti spolni želje, ki jih gojiš v tej zadevi, da vodi Tvoje namere in da pospešuje, kar si pričel. Kot zagotovilo nebeškega varstva in našega očetovskega blagoslova pa podelimo Tebi, velevredni brat in vsem, ki so s Teboj združeni v tej sv. družbi, iz dni! srci! apostolski blagoslov! Dano v Rimu, 27. marca 1887, v desetem letu našega papeževanja. Papež Leon XIII." Naj služijo te besede sv. očeta tudi nam v spodbudo, ki snujemo po navodu našega skrbnega višjega pastirja „družbe treznosti", da se ne strašimo dela in skrbi in da v začetem delu ne omagamo. Z ozirom na dopis „Iz Blejske okolice" dne 17. aprila t. 1. v ,Slovencu" št. 88 pristavimo pa še to-le: Amerikanci se v svojih družbah treznosti zavezujejo, popolno vzdržati se vseh vpijanljivih pijač, toraj ne samo žganja, ampak tudi vina in pive, — Glavna vodila „družbe treznosti v čast sv. družini", ktera je podalo Ljubljansko školijstvo (škofijski list, 1887, I., str. 19), ozirajoč se ua naše razmere, stavijo družbi namen: „Zdržati se žganih pijač, posebno iz špirita napravljenega žganja (šnopsa) in sploh varovati se nezmernosti v pijači." Gorenjci pa, kakor je videti iz imenovanega dopisa, spoznajo „špirit za revnega težaka ,potrebno zlo'" Jaz uočem kratiti Blejski in Dolinski konferenci prostosti v presojevanji tega vprašanja; tudi uimam nič zoper to, da svoje mnenje odkrito razodenejo na pravem mestu. Opozorim samo gospode po druzih krajih, ki se bodo morebiti tudi zbirali v konferencijah na to le: Ali ne govori ves svet, da je „šnops" (iz špirita napravljeno žganje) škodljiv? če je pa tako — čemur bo gotovo vsak pritrdil — ali nas ne veže potem dolžnost, tej kugi napovedati splošno vojsko, broz vsake izjeme? Gotovo se naši slabosti dovolj prijenja, če se dopušča uatorno žganje (brinovec, slivovec, hruškovec, tropinovec, drožovec itd.) v mali meri kot zdravilo in krepčilo. Ali je upati družbi povoljnega vspeha, če se „šnopsu", če tudi le samo nekoliko, vrata odprte pustijo? Mislim, da ne. — Mislim tudi, da ni v občno korist in ne v prospeh družbi, če se načelom, Izraženim v zgoraj omenjenih glavnih vodilih, po očitnih listih stavijo nasproti principijelno različna načela. Splošna poročila o konferencijah to vrste bodo „Slovencu" gotovo vsikdar ljuba. Misli pa, ki bi vtegnile dvojiti, ne jediniti, naj se raje naznauijo na pravo mesto, da se tam vsestransko premisli in potrebno vkrene. —r. Timia Irska. i. Imeli smo priliko pred letom in dnem pod go-renjim naslovom ob kratkem načrtati žalostno zgodovino nesrečnega naroda irskega. Stoletja že skušajo Angleži rešiti irsko vprašanje, vlivajo v skelečo rano državnega svojega telesa zdravilo, ki pa rane ne celi in ne hladi, marveč razjeda kosti in množi bolečino. Angleži so s silo in zvijačo podjarmili Irce. če pa sovražnik premaga svojega nasprotnika, ne prilasti si njegovih šeg in navad in ga ne povzdigne do višje omike in srečo, marveč tlači in zatira, krati mu pravice: nikoli no bosta mirno prebivala v eni in isti deželi. Narodnost in versko nasprotje je visok in debel zid, ki loči soseda; iu spomin preteklih dni koplje prepad, kterega ue zamečeš in ne pokriješ z brezobzirnimi in krutimi postavami. Reformacija Henrika VIII., vstaja puritancev in prijateljev stare ustave proti Karolu I., revolucija angležke cerkve proti katoliškim nameram Jakoba II., vse domače vojske in njihove žalostne posledice razdvojile so popolnem irske Kelte in angleške Sakse. Podli značaji izsesavali in zatirali so irsko deželo. Od irskega podkralja doli do zadnjega angležkega uradnika, vsi so hotli živeti le ob žuljih irskega tlačana. Angležka politika je bila vedno neusmiljena iu brezobzirna. So pa li Irci v resnici tako svoje-glavni in bojaželjni, da se nočejo klanjati angleškim postavam? Treba je le površno pregledati vso irsko zgodovino, in takoj se prepričaš, da so bile vse postave le izjemne proti katoliškim Ircem. Oropali so jih zemlje in premoženja, zatreti so jim hotli vero in življenje. Irska jo Angliji v večno sramoto! Angleška vlada je sama netila vstaje na Irskem. Po svojih ogleduhih in ovaduhih je Ircem prigo- LISTEK. Boj z volkovi. (Dogodba iz južnih Karpatov, prosto poslovenil y.) (Dalje.) Hvala Bogu! Kolikor sem mogel v mesečini spoznati, stala je kakih tri sto korakov pred menoj debela košata bukev. Veje je razprostirala ravno čez stezo, in sicer tako nizko, da se je človek moral pripomniti, ako je jahal pod njo. Prav vabljivo je bilo za popotnika, pod njo malo se odpočiti. — Ako le do nje pridem, sem vsaj jaz rešen. Prav za mano so že volkovi. Dvajset korakov stran stoji bukev. Kar se prednji konj nekaj spod-takne, drugi skoči na stran, pa tudi on omahne na sprednji koleni. Tako blizo je rešitev, pa moram umreti! Moj Bog usmili se mel vzdihnem. Naglo zgrabim puško za cev in jo zavihtim nad glavo, ker na desno stoji že tik mene velik volk. Grozno se mu bliskajo divje oči, vidim tudi dve vrsti groznih zob. Pa zboji se vdarca in skoči na stran. Vse to vršilo se je hitreje, kot Vam jaz morem dopovedati. Prednji konj se je naglo spravil na noge, tudi drugi si je hitro opomogel in šlo je zopet urno naprej. Še komaj deset korakov je bukev pred menoj — še pet . . . tii je! Puško na ramo, steguem roke, oprimem se bližnje veje in — rešen sera. Kako je novo moč zadobil konj, ko me ni več čutil na sebi, Vam ne morem povedati; komaj so v vejevji malo poravnam, zgubil se mi je že spred oči. Ravno pred menoj pa se drvi druhal divjih volkov. Prednji konj pa je še vedno nosil težko breme. Ta je zdaj zgubljen. Kmalo so mu volkovi prestrigli pot. Odskoči s steze, hoče nazaj, pa bilo jo žo prepozno. Velik vclk skoči proti njemu in ga zgrabi za vrat. Pa tako hitro se še ne poda. Šo hiti naprej, pa okoli njega tudi trideset volkov. Kakih dvajset korakov od drevesa je bila štiri-voglata še precej globoka jama. Ko smo lansko leto drevje sekali, ukazal jo je naš vodja skopati, da so si delavci v njej shranjevali jed. Delali smo namreč po zimi, zmrzovalo nam je, zato smo hrano v zemlji imeli, da se je tako dobra ohrauila. Sneg se je bil tii že stajal, in rujava prst ob straneh opominjala je, naj je previden, kdor tii mimo hodi. Proti tej jami zavije konj še vedno z volkom na vratu. Popolnoma vpehan in do smrti prestrašen pač ni videl nevarnosti. Pridrvi na rob in telebne v jamo. Za njim pa tudi vsa tropa volkov. Tu je bilo dobiti precej za njih lačni želodec, zato tudi ni maral nobeden ostati na vrhu. Veste pa, kedar gre nas eden na trg, oskrbi si več reči; v hribih tako ni dobiti, kar bi človek potreboval. Takrat tudi jaz nisem pozabil obilno preskrbeti se s smoduikom in krogi jami. Sedaj slišim trganje in hrustauje iz jame, komaj dvajset korakov pred seboj. Ko som bil zdaj v zavetji, se mi je tudi srčnost vrnila, da sem hitro spoznal, v kakem položaji se nahajam. Zvestega konja toraj ne bom več imel, pa ga tudi tako lahko ne dam proč. Počakajte malo volkovi! hočem vam kazati, koliko ja vreden konj, ki ga mesarite varjala zarote, pospeševala nemire, da jim je grabila zemljo in s tem opravičevala svojo kriviiib. Z vladnim dovoljenjem je angleško plemstvo dolžilo Irce krivice in vstaje. Vsaka vlada pa zgubi zaupanje, ki podpira zatiralca in močnejega. Ircem očitajo, da niso lojalni in ne spoštujejo postav. Naj bi bile angleške oblasti tudi na Irskem tako pravične iu nepristranske, kakor domt'i, gotovo bi bila že pomirjena irska dežela. Angleške vlade, kakor! sedanja, ne dovolijo Ircem avtonomije, ker bi s tem pokazale svojo slabost proti nasprotniku. Sklicujejo se na irske uemire in agitacije. A. kdo je kriv nemirov iu pobojev? Vlade same, ker s svojim krivičnim postopanjem silijo Ircem orožje v roke. Irec se boji za svoje človeške pravice in kar je dosegel v zadnjih letih, priboril si je le z agitacijami. V Angliji cvete najširša prostost; že s početka 18. stoletja vladajo v deželi narodu odgovorni ministri. Vendar pa so ravno v tej prosti deželi nižji ljudje bolj bili zatirani, nego drugje. Vzrok temu je, ker so imeli višji ljudje vso moč v rokah, pa tudi vse posestvo in so se ravno iz teh krogov sestavljala miuisterstva. Le polagoma so si večja mesta priborila toliko neodvisnosti, da volijo svoje zastopnike v parlament; in še le v novejšem času je prebivalstvo po deželi omejilo mogočno veljavo veleposestnikov. „Vsakemu svoje", to načelo pridobiva si vedno več tal, in gotovo si ga bodo priborili tudi Irci. Angleški državniki iu zgodovinarji vedno bolj razkrivajo krivico proti Ircem in opominjajo narod, naj bo pravičen proti sodržavljanom. Politični pregled. V Ljubljani. 22. aprila. Xolrajžje dežele. Na Dunaji so bila v sredo posvetovanja ministrov ob navzočnosti presvitlega cesarja. Posvetovanja so se vdeležili: oba ministerska predsednika groifTaaffe in pl. T i s z a, K a 11 a y, D u n a-j e w s k i in mornarski poveljnik Sterneck. Listi poročajo, da so se posvetovali, kako naj se porabi denar, ki so ga dovolile izvanredne delegacije. Naučili minister je določil, da se na Goriškem in v Istri prično počitnice na višjih šolah 16. julija in končajo 15. septembra. Vojni minister grof Bglandt - Jtlieidt šel je za šest tednov vsled slabega zdravja na odpust. Njegovo delo je prevzel začasno FML. M e r k I. V Brnu bo 1. maja naroden shod, da se posvetujejo o predlogu poslanca Fandrlika. Ta namreč namerava, da se na Moravskem predrugači volilni red v državni zbor. Razsodbo državnega sodišča nam je včeraj prinesel telegram; po razsodbi omenjenega sodišča Opava, Friedland, Karlsbad in Sternberg niso prestopile zakona, a mesto Liberce je obsojeno, ker mestni zastopi no smejo kritikovati ukaze ministra. Politična društva smejo toraj ugovarjati v postavnih mejah naredbam vlado in dotične resolucije sklepati, a mestni zastopi nimajo pravice, enako postopati. Nadejamo se, da bode državno sodišče enako sodilo, kedar prido iz slovenskih pokrajin enaka pritožba njemu v razsodbo. Vendar, dokler nam razlogi razsodbe niso znani, ne moremo dalje o tem govoriti; danes le povemo, da so bile preteklo sredo ua vrsti pritožbe mestnih zastopov v Karlsbadu, Sternbergu in Friedlandu, ki so tudi pritrdile Schmerlingovemu nasvetu, da naj se ustavi ta ukaz. Karlsbad je zastopal dr. Fleischuer, ki je v odgbvoru državnemu tožniku rdkel, da imajo po besedah pl. Hye-a tudi jurističue osebe pravico pritoževati se do državnega sodišča. Za tem prišle ste na vrsto pritožbi mest Sternberga in Friedlanda. Zastopal ju je dr. "\Veitlof. On je obširno razlagal ustavo in dokazoval, da imajo občine pravico izraziti se zoper vladne naredbe. Do 1. 1886 ni bilo povoda, pritoževati se, da vlada prelomljuje (prestopa) ustavo, a odsihmal, kb je bil dan jezikovni ukaz ministra Pražaka, zabranjuje in prepoveduje vlada vsako svobodomiselno izjavo. (To je pač jasno kot beli dan 1) Dokler so bili Slovani v kot potisnjeni, so nemški liberalci hvalili ustavo, a sedaj, ko se postave — vsaj v nekterih točkah — za vse narodnosti enako zvršujejo, pritožujejo se Nemci in razsajajo, kakor razposajeni otroci, kedar jim hišni gospodar ni na razpolaganje v vseh stvareh. Nadvojvoda Josip bo imenovan častnim udom akademije v Budapeštu. Spisal je namreč slovnico ciganskega jezika. Hrvatski sabor se snide 10. maja. To zasedanje bo kratko, ker se bodo razpisale nove volitve. Kvolno vprašanje bilo je v sredo rešeno za deset let. Protokol je podpisan, in ministerstvi obeh državnih polovic imata še predložiti postavni načrt, po kterem bo vrejena kvotna razmera. To je toraj vspeh dolgih posvetovanj: ostalo je toraj vse pri starem. Liberalni nemški listi so jako zadovoljni, da se vprašanje ni popolnem rešilo. Lahko bodo še ministerstvu in desnici očitali prijenljivost in druge slabosti. Ogri pa so se vdali, ker so se bali nasprotnikov dualizma. „Pester Lloyd" piše, da je bolj primerno ustavi, ker so se vdali, kakor da bi bila morala krona razsoditi. Očita pa avstrijski deputaciji, ker ni hotla Ogrom še več prijenjati. Kakor smo že omenili, moral je nadžupan v Baranyji, Nikolaj Perczel. iti v pokoj. Dobil je pri tej priliki vitežki križ Štefanovega reda. Bil je od 1. 1882 v javni službi, ter veliko storil za blagor svojega komitata. Pa moral je iti, ker bližajo se volitve in vlada se nanj ni mogla zanašati. To nam osvetljuje ogerske razmere, kako se pripravljajo „proste" volitve v državni zbor. Nadžupani so le orodje ogerske vlade. Ako ji pri volitvah ta ali oni nasprotuje, ali če sploh ne agituje za vladnega kandidata, mora izstopiti iz službe. Sedaj Perczel kandi-duje proti vladnemu kandidatu. Ogerski Srbi zbrali so se bili v velikem številu pretekli torek pri sv. Tomažu, da se posvetujejo o prihodnjih volitvah. Vladni zastopnik Bela Gombos pa je takoj prepovedal obravnavo, ker se niso mogli zjediniti glede predsednika. Eui so volili Polita, drugi Tomiča. Srbi menda spoznajo, da je bolje združenimi močmi delati za narod, nego očitati si eden drugemu politične napake. Vnaauaje države. Iz Bolgarije poročajo listi o vednih rabukah in nemirih. Nedavno so baje bolgarski emigranti vdrli iz Rumunijev v Bolgarijo. V Varni so zaprli med prazniki več Črnogorcev, ki so motili red. Kakor poroča „Presse", priredili so častniki v Plovdivu 19. t. m. banket na čast regentu Stambulovu. Starnbu-lov se zahvali častnikom, da so rešili Bolgarijo ter pravi, da hoče regentstvo tako dolgo vzdržati neodvisnost Bolgarije, dokler ne izroči svoje naloge novemu knezu. Položaj seje zboljšal, vendar potrebuje dežela hitro miru. — Angleški generalni konzul v Plovdivu je priredil na čast regentom diplomatičen obed. Vdeležili so sega Stambulov, Mutkurov, Kalčev in drugi dostojanstveniki v mestu. Pri obedu je napil konzul regentom, ki so v resnih in težavnih časih vzdržali red, spoštovali mejnarodue pogodbe in kneževino rešili iz nevarnega položaja. Napil je dalje nezavisnosti in napredku bolgarskega naroda, ki broji le tri milijone in vendar je svojo energijo pokazal, da je vreden samostojnosti. — Stojlov je že nekaj tednov na Dunaji in se je prepričal, da je končal svojo nalogo in gre domov. Njegovo bivanje na Dunaji ima ta dobčr vspeh, da je regentom svetoval, naj še ne skličejo sobranja, marveč počakajo, da se odloči Evropa. Francoski vladni krogi mislijo, da bolffd^ski regenti ne bodo dolgo vladali, akoravno so povišali v službi mnogo častnikov. Sploh pa dohajajo tudi iz Bolgarije jako nezanesljiva porocife. Etii trdijo, da Nabokov nabira po Macedoniji prostovoljce, drugi poročajo, da je v Petrogradu. Turčija misli odsvetovati novega kandidata, drugi trdijo, da ga ne bo nasvetovala, ker Rusija ne pripozmi sedanjega re-gentstva. Gotovo pa je, da bo Evropa toliko bolj sovražna Bolgarom, kolikor večje bodo v prihodnje zadrege in zmešnjave v deželi. Ruski zastopnik v Carigradu, Nelidov tirja zopet, da mora bolgarsko regentstvo odstopiti in da sobranje ni postavno. Ko odstopi regentstvo, imenovala bo Rusija pripravnega kandidata evropskim državam. Ce ga potrdijo, poda se Nelidov z ruskim in turškim komisarjem v Sofijo, da sestavijo novo ministerstvo in razpišejo volitve za novo sobranje. O teh ruskih nasvetih se je Sultan posvetoval z ministri iu jih potrdil. Ako bodo druge države zadovoljne, potem bode Turčija razposlala okrožnico vsem državam, da potrdijo kandidata za bolgarski prestol. — Listi mnogo ugibljejo, zakaj Giers ui dobil obljubljenega mu reda. Prihodnost bo pokazala, kaj je temu vzrok. Srbsko ministerstvo ne stoji na trdnih nogah. Finančni minister Mijatovie prišel je navskriž z drugimi ministri zarad državnega posojila. Kralj je poklical Rajeviča, srbskega zastopnika v Bukareštu, ter mu ponudil finančno ministerstvo, kterega pa Rajevič ni vsprejel. Tudi v kraljevi hiši neki ni vse v najboljšem redu, ker hoče kraljica Natalija odpotovati. Papeževo pismo od dne 7. aprila do nadškofa v Kolinu pravi, da sicer ni še vse privo-ljeno, kar si katoliki žele, vendar je sedaj mnogo bolje memo poprej ; papež sme prosto izjaviti svojo polnomoč, nekteri cerkveni redovi se bodo zopet nazaj vrnili, kar je pravi blagoslov za deželo iu neločljiv del katoliške cerkve. Papež si bode prizadeval še kaj več doseči. Apostolska služba iu praktična modrost svetujeti vzeti to, kar se ponuja, in je boljše vzeti sedaj gotovo, kakor pričakovati kaj negotovega v prihodnosti. Zastran naznanila duhovskih služeb se vršč sedaj obravnave še zadosti ugodno. O načinu, kako se imajo ta naznanila razlagati in o pogojih, se bode kurija prizadevala porazumeti z vlado tudi v tem slučaji, ko bi si škof in višji predsednik bila v mislih navskriž. Sv. oče žele, da bi katoliki sprejeli nasvete škofa Koppa iz Fulde, kteri so resuično zdravilo za dosedanje razmere iu pripravljajo pot do miru. Nadškof in duhovni naj bi delali ua to, da bodo verni zaupali sv. očetu in naj se pomirijo zastran njegovih določil. — Pričakuje se, da bode središče glasovalo za cerkveni predlog in da se bodo sprejeli sklepi gospodske zbornice. Pruska zbornica bo gotovo brez debate vsprejela cerkveno postavo. Centrum se bo vdal papeževi želji, konservativci in narodni liberalci pa Bismarku. Junaki na Francoskem se umikajo, osveta seje nekoliko ohladila; Clemenceau, sedaj nasprotnik Boulangerju, se je izjavil o priliki shoda v La Seyne, da one, ki so sedaj pri vladi, zadeva odgovornost, ako deželo spravijo v tako zadrego, v kakoršfli je bila leta 1870. Po tem soditi, je Clemenceau popustil sedaj Boulangerja. V isti seji je Clemenceau priporočal, da naj se vse oblasti, vsa polnomoč združi v eni osebi, kakor je to zahteval Ferry iu Gambetta pred njim. Centralizacija naj je spošni lek za vse državljanske in politične bolezni; naj tudi preneha vsa avtonomija dežel, mest, okrajev in zadrugi! Vse bi šlo z gladkim potom, ako bi tistega hudobnega „deficita" ne bilo! Denar se zapravlja, kar se d<4,, da imajo le arhitekti, ki so v vladinih rokah, kaj zaslužka. Zidajo se šole ondi, kjer si jih vladui pristaši izmislijo; naj so že potrebne ah ne. Koliko pa se goljufa pri pobiranji davkov! Kdo more to našteti? Opozicijski listi trdijo, da te goljufije znašajo več Nabijem obe cevi in sprožim v jamo. „Tii imate še sol iu salato k pečenki!" nehote vsklikuem. Zveri vtihnejo, pa le za trenutek, mesarjenje se z novega začne. Le delajte naprej! Jaz bom pa tudi svoj posel opravljal. Sprožim še enkrat in z novega nabijem. Pa ko že petič vstrelim, takrat še le volkovi spoznajo, v kaki zagati da so. Jama je bila precej globoka in zelo strma. Po lestvici smo prejšnje leto hodili v njo. — Volkovi poskušajo priti iz jame. A bilo je težavno. Precej se je moral zagnati in dosti močen in gibčen je moral biti, da je poskočil na rob in se splazil na površje. Nekterim se je res posrečilo. Plazili so se potem naglo do bližnjega grmovja v senco, da bi jih svinčenka ne zadela. Kako naglo se je vse sprevrglo! Prej so oni mene podili, sedaj jih jaz preganjam. Le malo počakajte ! Strah, ki sem ga jaz prej vžil, občutili t bote tudi vi. Ni Vam treba praviti, gospodje, kako krvoločen je lovec, ko zagleda kako zver pred seboj. Naj jih še toliko vidi, vsako bi rad vstrelil, če si tudi potem želi, naj bi zopet oživela, ko jo je že enkrat ubito pokazal svojim tovarišem. Tak čut je sedaj tudi mene prešinjal iu to tem bolj, ker nisem imel pred seboj nedolžnih zajcev ali planinskih srn, temuč krvoločne volkove. Do sedaj sem streljal še razburjen, bolj tje v eden dan. Sedaj se pa spomnim, da sem enega konja zgubil, kje bo denar za druzega. Naj ga povrne tisti, ki me je v to škodo pripravil iu to so bili — volkovi. Nagrado dobim iu kožo lahko prodam! Toraj pomagaj si človek iz zadrege. Sklenil sem, zanaprej bolj skrbno meriti na vsako žival, z veseljem sem opazil v kotu jame dve trupli mirno ležati. Toraj ta dva sta moja, skrbeti hočem, da si še drugih tovarišev pridobita. Nobeden od teh, ki so v jami ostali, ne sme uiti! Onemogli konj ležal je v jami bolj proti meni, tako, da ga nisem mogel videti. Nasprotno strau sem lahko vso pregledal, ker luna je precej svetlo sijala. V senco so se stisnili tudi volkovi, menda so spoznali, da na svetlo stran za sedaj še ne kaže. Ce so še trgali konja, ali ne, Vam ne morem povedati. To Vas pa zagotovim, da sem sedaj prav mirno čakal z nabito dvocevko ua vsako zver, ki bi se prikazala. Kedar je kak volk skočil na stran, in se prikazal na svitlo v jami, ali se je kteri vspel na zadnji nogi, da bi poskočil na vrh, vselej je zagrotnelo. Precej po strelu sem dobro slišal premetavanje in cviljenje, kakor od lovskih psov, kedar so v kaki nevarnosti. Pa preveč časa sem zamudil, ko je bilo treba dvocevko z novega nabiti, in tako priložnost porabilo je zopet nekaj volkov, da so se mi mrciue vkradle iz jame. Kar pa mi je prišlo pred oči, ko je bil petelin napet, to pa ni moglo več zbežati. Pri svetli noči in tako blizo ni bila kaka posebna umetnost zver zadeti. Čedalje bolj je bilo tiho v jami. Ko je zopet puška počila, je odmeval jek po hribovji nekoliko časa iu ko je ta utihuil, pojenjalo je tudi cviljenje v jami. Pri vsem tem je bila noč neznansko dolga. milijonov; a to store ljudje, ki pri volitvah delajo za vlado, toraj si tudi davkarji ne upajo jim ua pete stopati; ravno nasprotno se kaže, da so z njimi v sporazumljeuji. Pri takem gospodarstvu res ni pričeti vojske; kajti utegnilo bi se zgoditi, da bi taki ljudje v slučaji vojne prišli ob svoj vpliv, da, morda tudi ob premoženje, ki so ga nakopičili na državne stroške. — Tako se godi v deželi, kjer imajo framasoni vlado v rokah. O napadu na francoskega maršala Bazaine-a piše „Intransigeant": 18. t. m. se oglasi pri maršalu ŠOleten Francoz. Blizo četrt ure ostane pri Bazaine-u. Odhajajoč potegne tujec bodalo iz žepa in sune maršala v prsi. Bazaine se umakne, pa Francoz še enkrat mahne iu zadene Bazaine-a na glavo. Maršal se nezavesten zgrudi ua tla. Redarji primejo napadnika, ki je hotel svojo domovino maščevati. Kakor poročajo listi, obrnilo se je Bazaine-u na bolje. — „Goulois" piše, da se je Deroulode odpovedal predsedništvu rodoljubne zveze, ker jo-Kusija odpovedala zvezo s Francijo proti Nemčiji. Dolga debata o irski kazenski postavi poka zala je očitno, da hoče ministerstvo Salisbury-jevo ponoviti stare krivice. Poiskal je v predalih zastarele postave iz leta 1774, 1776, 1786 in 1831 proti Ircem ter jih oživil z novo postavo. Postava iz leta 1831 prepoveduje občevanje dveh oseb. In to postavo dobe v roke sodniki, kterim so neznana zamotana vprašanja. Iz tega že lahko sklepamo, kako jo bodo izvrševali. V Masavi bodo imeli Italijani še mnogo opraviti. Neguš se je prepričal, da bi ga Italijani radi odstavili in Menelika postavili na njegovo mesto. Sklical je v Ado vse svoje namestnike, štiri nadškofe in podkralja v Godšanu, da jim razloži položaj države. Podkralj Tekla Haimanut je ponudil Negušu vso svojo armado v pomoč, da odbijejo italijanske napade. Tako bo štela abisinska armada do 40.000 mož. Le streliva bo pomanjkovalo Abi-sincem, ker so jim Italijani v Masavi zaprli uvožnjo orožja. — Italijani so Masavo in Perim zvezali z brzojavom, da vsak dan lahko zvedo v Rimu, kaj se godi ob Rudečem morji. Ras-Alula je vrhovni poveljnik abisinskih čet. Italijani upajo, da se bodo ubranili abisinski armadi, ker se opirajo na trdnjave: Monkulo, Arkiko in Masavo. General Saletta je sedaj v Port Sajdu ; v kratkem pride v Masavo. Iz Afganistana, ni še nobenih zanesljivih poročil o zadnjih bojih. Rusija vedno pomnožuje svoje čete ob meji, Angleži se vedno bolj umikajo Rusom in jim hote prepustiti Herat in okolico. Izvirni dopisi. Z Dolenjskega, 18. aprila. (Cerkvena žegnanja pri podružnicah. — Duhovščini v resen prevdarek!) (Konec.) Dovoljujem si konečno še nekaj dostaviti k dopisu: Žegnanje pri podružnicah. Nasledek, ki izvira iz zlorabe podružuiških žegnanj, je tudi: Motenje domačega rednega družinskega življenja, pohajkovanje in potikanje sinov in hčer, hlapcev in dekel po nevarnih krajih, slabih tovaršijah. — Kolikokrat zdihuje uboga mati pri kopici malih otročičev, pri polnem hlevu živine sama doma, zlasti če morda ima gospodar ravno kaj opraviti drugje; sirota ne ve, ali bi stregla otrokom, opravljala živino, ali bi pristavila in kuhala večerjo; ne ve djati se kam. Pride že mrak, ozira se oče in mati po sinu in hčeri, hlapcu in dekli, pa ni jih še. Ze odvečerjajo, molijo sv. rožni venec, ali zgubljencev še ui domu. Kolika skrb za stariše, zato uevolja, tudi kaka kletvica itd. sledi druga za drugo. Zdaj je potihnilo v jami vse, kot bi ne bilo tam uobenega življenja več. Preštejem kroglje ter spoznam, da sem edeuindvajsetkrat vstrelil. Bilo je zelo mrzlo, zeblo me je tem bolj, ker sem poprej svoj gorki kožuh dal volkovom. Zaspan iu vtrujen sem začel postajati. Stopiti z drevesa in iti komaj dobre pol ure daleč v svojo hišo, si še vendar ne upam; kaj ko bi se bile zveri, ki so bile ušle, kje blizo poskrile, ter prežale na-me! Oez dolgo še le se je daniti začelo. Mesec je obledel, tenka meglica se je jela razprostirati in iz jutranje zarije prikazalo se je počasi solnce. Zdaj sem bil prepričan, da so se volkovi bolj globoko v gozd poskrili, vendar sem, oprezno na vse strani gledajoč, splezal z drevesa. Bil sem ves trd, nobenega uda nisem mogel gibati, dolgo časa sem se pretezal, da sem čutil zopet moč v svojih žilah. Z nabito puško in napetim petelinom se bližam jami, hočem pogledati, kaj je vse tam. Moj jezik, gospodje, je preslab, da bi Vam vse opisal, kar sem ua prvi pogled spoznal, (Konce prih.) Mnogokrat mora, ker je pri podružnici na 6krajni meji župnije božja služba, morda polovica ali vsaj lepo število faranov, zlasti stari, otroci jolehni brez sv. maše ostati. To velja posebno sedaj pri občutljivem pomanjkanji duhovnov, ker je namesto dveh, zjutraj iu ob desetih, le ena služba božja pri farni cerkvi. Kaj bilo bi pač boljše, da , e malo število odraščene mladine pri službi božji (ali pa tudi ti ne) pri podružnici, dom4 jih pa saj tretjina ni, ali da bili bi v domači farni cerkvi vsi ali saj večinoma pri sv. maši in popoludne pri krščanskem nauku in litanijah. To so nekteri, res le redki, slabi nasledki, ki izvirajo iz zlorabe cerkvenih žegnanj pri podružnicah. Sedaj pa pomislimo, koliko podružnic nektere fare štejejo. Veče župnije imajo po 10, 15, celo do 20 iu 21 podružnic, in pri nekterih je sv. maša ob nedeljah in praznikih po dvakrat večinoma, pa tudi po trikrat in štirikrat; toraj koliko priložnosti za napake, razvade in pregrehe! Ako se pa vsled zlorabe cerkvenih žegnanj pri podružnicah godi toliko slabega, zlasti v dandanašnjih slabovernih časih; ako se ravno po njih začno najprej uničevati lepi sadovi poduka mladine v šolah in za prvo sv. obhajilo, ter dalje začno uničevati lepi sadovi tako koristnih sv. misijonov, ki se, hvala Bogu, tako obilno vršijo po zemlji slovenski : mar bi ne kazalo, teh žegnanj ob nedeljah in praznikih deloma omejiti, deloma tudi odpraviti? Opravila cerkvenih zavetnikov (patronov) dala bi se zna-biti preložiti na dan praznika samega, če tudi bi bil delavnik. Druge zgube bi ne bilo , kakor malo manj miloščine za cerkev; pa kaj je to proti duhovni in nravni škodi I Koristi dušne iu telesne pa bi bilo obilno 1 A — čemu bi imeli potem pa podružnične cerkve, bi utegnil kdo oporekati. Na to odgovarjam: Gotovo zato, da bi se pasla pri njih gola dobička-rija, pijančevanje in pohujšanje ter delalo Bogu toliko nečasti, in toliko za pogubo duš, naši goreči in pobožni spreduiki niso zidali toliko podružnic, da, niti jedue ne. Da bi pa soseske nikakor ne bile prikrajšaue, ampak bi zamogle svojega patrona vredno počastiti, naj bi se vsa žegnanja obhajala na delavnike. To bi bilo gotovo prav ; kajti v nedeljah iu zapovedanih praznikih je že vsak kristijan tako dolžan pri službi božji biti spodobno in pobožno ; ako pa hoče soseska svojega patrona še posebno počastiti in po njem Bogu še posebno čast skazati, naj svojemu patronu še kaj posebej daruje, naj za njegovo slovesnost odloči čas, kteri jo ne veže že po božjih ali cerkvenih zapovedih k službi božji. O, kako lepo bi bilo, če bi soseska imela na dan godu in cerkvenega praznovanja na čast svojemu patronu, vsaj dopoludne delopust ter bi se zbrala k službi božji pri podružnici, kjer bi bila tudi lahko peta sv. maša s kratkim nagovorom na čast sv. zavetuiku, iu morda tudi vsaj včasih kratka pridiga v prid soseski I Vse bi duhovniki radi storili, le da bi se toliko hudega odvrnilo, K sklepu le rečem: Bojim se, da sem v sršenovo gnjezdo dregnil; zlasti marsikteri sosesčani podružuic bodo ugovarjali to in ono. Cul sem že mnogo takih ugovorov; a vendar si nisem mogel kaj, da bi ne bil besede spregovoril o nedostatkih in slabih nasledkih pri dandanašnjih žegnanjih. Naj toraj cerkveni predstojniki v prihodnjih konferencah za ustanovo družeb treznosti tudi to reč v prevdarek vzamejo — vsaj meni se to po sedanjih skušnjah vredno zdi. Ali imam prav ali ne, mar li je reč vredna pomislika ali ue, naj sodijo drugi izvedenci in veščaki. O. a. m. D. g. & B. M. V. Non quis, sed quid. Iz Brezovca, 21. aprila. Pri nas se je družba treznosti vpeljala iu sicer po navodu knezo-škofij-skega pastirskega lista. Imeli smo sv. mašo z blagoslovom in govorom. C. g. župnik je za predmet govora vzel: Požrešnik in pijanec vse to dela, kar je po božjih in cerkvenih zapovedih prepovedano — in nič ne stori, kar je po božnjih in cerkvenih zapovedih zapovedano. Sklep je bil: Pijanec in požrešnik je vseh poglavitnih grehov, grehov zoper sv. Duha in 9 tujih grehov deležen, po okoliščinah več ali manj. V prvih 14 dneh se je nad 700 družnikov vpisalo; od drugih ja upati, da bodo sledili. Bog daj in presv. Devica prav veliko vspeha ! Domače novice. (Imenovanje.) Iz zanesljivega vira čujemo, da je presvitli cesar imenoval novega ravnatelja tukajšnji c. kr. finančni direkciji. Naslednik ranjkemu gosp. Dimitzu je g. Karol P 1 a c h k i, dosedaj tit. finančni nadsovetnik v Celovcu. (Gospod profesor Heinrich) šel je vsled boleh-nosti v začasni pokoj. (»Sokolov" jour-flx), zadnji v tej sezoni, bo v soboto dne 23. t. m. v čitalnični restavraciji. Vspored obsezal bode komične prizore, komično berilo in petje. Reditelja sta mu gg. Ravnih ar in Pelan, ktera z ozirom na to, da je, kakor gori omenjeno, zadnji v tej sezoni, vljuduo vabita brate „Sokole" na mnogobrojno vdeležbo. (Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta.) Nove šole na Kranjskem ustanoviti misli deželni šolski svet na Dobovci, v Skopicah, v Veliicem Podlogu in v Hrvaškem Brodu ter je v zaduji seji c. kr. deželnega šolskega sveta bilo sklenjeno, do-tične akte odstopiti deželnemu odboru, da nasvetu pritrdi. V Podprekarji ustanoviti se ima potovalna šola ali pa enorazredna ljudska šola. V Domžalah-Goričici ima biti dvorazredna šola, toraj se ima šolsko poslopje po tem vravnati. Marija Stuhli, učiteljica v Sent-Vidu pri Zatičiui, dobila je tretjo učiteljsko službo na štirirazredni šoli v Senožečah. Pri dekliški šoli v Kamniku se ima ustanoviti pa-rarelni razred za deklice iz okolice. Nadučitelja Jernej Kimovec v Loškem Potoku in France Golima i er v Moravčah zamenjata službi. Na dekliški šoli v Ribnici se privoli poldnevni poduk. To se je dovolilo tudi šoli ua Ornem Vrhu. Zarad na-meščenja učitelja veronauka na c. kr. državni gimnaziji v Kranji se je nasvet stavil ministerstvu. Konečno se je rešilo več prošenj za nagrado in pripomoč. (V ,Katoliški Bukvami") dobiva se knjiga: „Ruska Sinoda", ktero je spisal v hrvatskem jeziku Teleučeni o. Josip M i o 1 i n , frančiškan dalmatinski. Knjiga bo gospode duhovnike, kteri so zmožni hrvatskega jezika, jako zanimala. Cena knjigi je 70 kr. („Prič božjega bitja") IV. zvezek, izšel je ravnokar; potrdilo ga je velečastito knezoškofijstvo Ljubljansko in ima nisledno vsebino: Sunka na pepel-uico. Garibaldijev grob. Sodni dan. Ne šali se s smrtjo. Bira. Ne oponašaj nikogar. Dva grozna — „slučaja". „Peter suni!". Metla. Konec Darvinijana. Trmoglava sveča. Zaslužena kazen. Bog kaznuje krivo prisego. Ne zanemarjaj krščanskega nauka. Ne odlašaj pokore. Klobuk doli! Smrt brezbožnika. Smrt razbojnika. Spolnjena želja. Varuj se nečistosti. Za današjne olikance. Tri miuute pred polnočjo. Pomoč ob pravem času. Slučaj — ali pa božja volja. Ali je bil to slučaj? Usoda božja. Dobro storite tistim, ki vas preganjajo. Javna dražba. Poštenjak Alfred. Stori dobro. Čudna pota božje previdnosti. Dva prijatelja. S tem zvezkom je končana izdaja. Cena celi, res priporočila vredni kujižici je 1 gold., s pošto 10 kr. več in je dobiti pri založniku Dra-gotinu Hribarju, Breg št. 10, pri Blazniku in v „Ka-toliški Bukvami" v Ljubljani. (Deputaeija kranjskega obrtnega društva) podala se bo v soboto, 23. t. m., v Gradec k petdesetletnici, odkar se je ondi ustanovilo štajarsko obrtnijsko društvo. Šli bodo, kakor čujemo, sledeči gg. obrtniki: Josip R e g a 1 i, mizarski mojster, Franc D e ž m a n, knjigovez, Matija Kune, krojaški mojster, Ludvik Vidmajer, prodajalec po-hišnega orodja in Jernej Žitnik, čevljarski mojster. (Pogreb r. dr. Fr. Schifferja) včeraj ob 5. uri bil je res sijajen, kakor malo kteri taki. Prostorni Turjaški trg je bil polu najodličnejega občinstva, ki je raujkega spremilo k zadnjemu počitku. Ko so po blagoslovu krsto vzdignili, videla se je komaj iz vencev. Videli smo med pogrebci deželnega predsednika barona "VVinklerja z vsemi uradnimi svetovalci, deželnega glavarja grofa Thurna, predsednika deželne sodnije Kočevarja s svetovalci deželne sodnije. prosta Jarca in več kanonikov z mestno in drugo duhovščino. Dalje so se vdeležili pogreba deželni odborniki, mestna gosposka z županom G r assel 1 i-j e m na čelu, mnogo višje in nižje gosposke. Pa tudi revni svojega dobrotnika in prijaznega moža niso pozabili. Da so bili skoraj da vsi njegovi tovariši zdravniki, civilni in vojaški v poluem številu, nam ui treba praviti. Res, kdor ui prej vedel, je o pogrebu ranjkega lahko spoznal, koliko priljubljen je bil ranjki vsemu občinstvu brez izjeme. Ranjki dr. Schifler je bil zdravnik v samostanu oo. frančiškanov, v semenišči, v Alojizevišči iu pri mnogih drugih zadovih in rodovinah. bil je pa ne le prijazen do vseh, ampak tudi jako marljiv; že v visoki starosti, da, že v zadnjih letih smo ga mnogokrat na ulicah srečali na vse zgodaj. Rog mu plati ter daj večni mir in pokoj! (Nesrečno povozil se je) neki voznik iz Veliko-laške okolice v sredo 20. t. m. ua vrhu Turjaške ceste blizo druge tam stoječe hiše. Vozil je žagauice v Ljubljano in ua vrhu njih sedel; voz se zvrne iu on tako nesrečno pade pod dile, da jo bil od prs doli ves zmečkan in so ga mrtvega izvlekli spod voza. Vozniki res niso nikdar dovolj oprezni pred nesrečo. (Ubitega so našli) v torek li). t. m. nekega človeka ua močvirji blizo ceste mod Škofeljco in Igom. Nekoliko proč je ležala njegova vreča, v kteri je bilo 20 gold. denarja. Mož je bil najbrže ropno napaden in umorjen, in ropar je vrečo proč vrgel in popustil, da bi ga ue izdala, ker ni vedel, da so denarji v njej; sicer bi jo bil gotovo pred pregledal. Vzel mu je pa vse, kar je imel denarja pri sebi. (0 Medvedu), ki ga jo knez Krnst VVindisch-griitz 18. t. m. vstrelil blizo Postojne, se nam poročajo še naslednje uadrobuosti: Planinski kuez Hugon Windischgriitz ima na Javorniku na nekem kraji, kjer se medvedje radi sprehajajo, v zaboju nalašč nastavljeno mrhovino, ki medvedom, zlasti kadar so gladni, silno daleč diši in jih tje privabi. Na višavi med visokim drevjem pa je za kneza iz lesa dobro stesana utica (čakalnica), iz ktere je že več medvedov vstrelil, ki jih je bila nastavljena vada privabila. Tihi teden so knezu njegovi lovci naznanili, da dva medveda hodita k vadi, in knez se je nemudoma podal v svojo čakalnico. Res je ponoči prišel medved iu se je spravil na zaboj, da bi ga odprl. Knez je pri strelni luknji nameril puško na medveda, ali vilice, na ktere jo naslanja, bile so malo preširoke za enocevko risanico, ki mu je zdrsnila navzdol. Pri tem ropotu je medved odskočil, ne da bi bil mogel knez streljati nanj. Misleč, da ga več nazaj ne bo, je kuez zagrnil luknjo in se jo vsedel. Ko pa čez nekoliko časa pogleda skozi luknjo, bil je medved zopet pri vadi; ali pri tej priliki zagleda tudi on knježevo glavo, ter jo urno popiha. Drugi večer ga je knez zopet čakal, pa ga ni bilo, pač pa je tretji večer, ko pa kneza ni bilo v čakalnici, zopet prišel. Ravno tako je prihajal veliki teden skoraj vsaki večer k nastavljeni vadi, toda knez se je bil tiste dni odpeljal z doma. Po veliki noči ni več luna svetila, zato ga ni več hodil čakat, pač pa so nad cesto, kjer je bila nekdaj roparska komanda, medvedu nastavili šo eno vado. Pretekli teden knezu naznanijo, da medved prihaja k tej mrhovini, in ker jo bil ravno njegov brat Krnst pri njem, podasta se v torek 19. t. m. ob eni uri popoludne na lov nanj. Gonjači so ju na omenjenem kraju že pričakovali, in ko se primerno nastavita, so gonjači medveda, ki je komaj kakih deset minut proč ležal, spravili na noge in ga gnali proti lovcema. Medvedu pa ni kaj diialo iti po volji go-njačov in jo trikrat skušal med njimi predreti iu jo pobrisati ua nasprotno stran proti Javorniški višini. Ali ker so bili gonjači jako pogosto nastavljeni, so ga vselej zavrnili. Prišel je najprej h kuezu Ilugonu na kakih sedemdeset korakov, ali šel jo po taki gošči, da ui mogel nanj streljati. Ko mu je pa sledil s puško, ga medved zagleda in jo v najhujšem diru pobrišo naravnost proti knezu Ernstu, kteremu je prišel na 30 korakov blizo in kteri je v istem trenutku svojo risanico nanj sprožil tor ga zadel v zatilnik. Medved se zvrne in obleži. Ko je pa jel glavo vzdigovati in je nameraval vstati, mu knez drugo kroglo požene za pleča, in ko je Šo vedno brcal, vzel jo svojo repe-tirko in jo še štirikrat vstrelil vanj, da je bil popolnoma mrtev. Ob štirih popoludne sta bila kneza zopet v Planinskem gradu, medveda pa so spravili v Postojno, od kjer so ga drugi dan poslali za knezom na Dunaj. Tehta okoli treh centov, taca pa meri 5'/j palcev. Ker ni bil sam, ampak so poleg njega sledili še dva druga, enega vočjega in enaga manjšega, prišla sta v sredo zjutraj z Dunaja mladi knez Windischgriitz iu njegov svak knez Auersperg, tor bosta te dni tudi skušala svojo srečo nad medvedi. (Odlikovanje.) Vpokojen je bil na lastno prošnjo z najvišjim odlokom dno 15. t. m. uaš rojak č. g. Ivan To m še, vojaški župnik v Zagrebu, rojen v Čatežu pri Krški vasi. Pri tej priliki podelilo mu je Nj. Veličanstvo v priznanje njegovih dolgoletnih zaslug v vojskinem in mirnem času viteški križec Franc-Josipovoga reda. Naselil se bodo v Gradci. Z ujegovim izstopom je izprazujeno mesto vojaškega kaplana II. vrste. Pri oddajanji te službo oziralo se bodo le na take prosilce, ki so vešči nemškega iu slovenskega jezika v govoru in pisavi. (Ivan Trnski), slavni pesnik hrvatski, praznuje letos petdesetletnico svojega pesuikovauja. Kakor poroča „Obzor", sestavil se je v Zagrebu odbor naj-odličnejih gospil, da dostojno proslavo dičnega pesnika. Ker je Trnski posvetil svoje „Kriesuice" Hrvaticam, Slovenkam in Srbkinjam, poprosil je odbor tudi Slovenko in Srbkinje, da se pridružijo slavuosti, kar bodo z veseljem storile. Dne 1. maja bodo narodne hčere treh jugoslovanskih rodov položile pesuiku ua osivelo glavo lavorov venec. Predsednica odboru v Zagrebu je gospii Kukuljevič-Sakcinska, v odboru pa gospe: Hadovinac, Erlich, Jurkovič, Ljubišič, Mar|auovič, Markovič, Prasnička, Stare, Šenoa, Tomič iu Vojnovič. (Dodelavanje Serajevske stolnice), kakor se nam naznanja, lepo napreduje. Slavna hrvatska obitelj Rrlič prevzela jo plačati jedno barvano okno v stranski ladiji. Isto tako je prevzel jedno okno Serajevski veletržec R r a u n , a vojaški župnik Simon z nekimi drugimi dobrotniki podaril bo lepo „rosetou, t. j. okrogla okna. — Te dni so v cerkvi izgotovili ves obok. Še tekom tega meseca prično z barvanjem. — Sedaj iščejo dobrotnikov za veliki altar. Naj bi se kmalo odzvali! (Mestni zbor Tržaški) je imel pretekli torek sejo, ki je bila tudi za nas Slovence jako zanimiva. Govorili so mestni očetje o veliki nevarnosti, ki preti italijanski naroduosti, ako bodo napisi na Hrpolj-skem kolodvoru tudi v slovenskem jeziku. Odbornik V e n e z i a n je vprašal župana, kaj je zvedel o tej zadevi. Župan mu odgovori, da je z lastnimi očmi videl slovenski napis v dotičnem načrtu. Odbornik Veueziau se boji, da bi vsak tujec mislil, da je treba v Trstu znati tri jezike: italijanskega, nemškega in slovenskega. Zato prosi župana, naj hitro naznani odgovor vlade, da se potrebno vkreno. Za njim je odbornik P i c c o 1 i povdarjal, da mora biti obrtna šola v Trstu italijanska, ker Trst noče italijansko-slovensko šole. Odbornik Nabergoj zavrne Piccolija, češ, da je v Trstu iu okolici dovolj Slovencev, ki potrebujejo poduka. Liberalno mestno zastopstvo moralo bi nazore ministerstva še podpirati. Predlog odbornika Piccolija je bil vsprejet. — Poslednja točka je bilo posvetovanje o italijanskem vseučilišči v Trstu. Poseben odsek bo o priliki poročal o tej zadevi. (Starokatoličani umirajo.) Te dni je jenjal izhajati njihov list „I)er altkatholischo Bote", ker ni našel podpore. Naj v miru počiva! (Agio) za mesec maj znaša 2G1/!!0/o s0 pobiral povsod ondi kot naplačilo na srebrni ali pa papirnat denar, kjer so svote, ktere ima kdo vplačati, predpisane v zlatu, kakor n. pr. pri plačevanju carine, če imaš recimo plačati od kar si bodi 100 gld. carino na južnem kolodvoru v Ljubljani, lahko to poravnaš s papirjem in ni treba, da bi moral zlato s seboj nositi. Toda vzeti moraš s seboj 126 gld. 50 kr., pa boš opravil. Telegrami. Dunaj, 22. aprila. Gospodska zbornica jo pooblastila predsodništvo, da izrazi nadvojvod^ A1 b r o h tu voščila gospodsko zbornico. — Š mori ing jo utemeljeval svoj predlog glede Pražakovoga jezikovnega ukaza. Grof Taaffo jo zagovarjal jezikovni ukaz tor priporočil, da ga izročo odseku, ki bode imel priliko, so bolj ovreči Šmorlingovo trditve. Šmorlingov predlog ni bil izročen odseku deveterih, temveč potnajsterih udov po nasvetu Falkenhaynovom. Odsek so takoj izvolili. Pariz, 22. aprila. Po posvetovanji z (»obletom in Flourensom jo ukazal pravosodni minister, da odrineta generalni proku-rator in prokurator Nanoy v Pagny tor natančno poročata o priprtji S o h n ii b e 1 o s ji. Načelnik okraja Mourtho Moselle dospel jo zvečer in posvetoval so z Goblotom. časniki mislijo, da jo pomota ali pa provolika unema nemških agentov, ter priporočajo mir, dokler se no pojasni zadeva. ITmrli no: l!t. aprila, Franja Kovači«, paznikova žena, 23 lot, Poljanski trg št. 5, jotika. — Ciril Sturm, krojačov sin, 12 dni, Kimska oosta št. 3, božjast. — Ana čornak, dokla, 72 lotr Kladezno ulico št. 13, vodonica. — Urša Škof, tosarjova vdova, 38 lot, Kravja dolina št. 24, jotika. — Dr. Franc Šifier, profo-sor modioino, 83 lot, Turjaški trg št. B, oslabljonjo moči. — Noža Purkart, dokla, 08 lot, Poljanska costa št. 13, jotika. 20. aprila. Marija Grogorin, mostna uboga, 07 lot, Kar-lovska oosta št. 7, pljučni omphysem. Tuj c i. 20. aprila. Pri Mini»jMki» l»orxa. (Telegratično poročilo.) 22. aprila. Papirna renta po JUU gi. (s 10% davka) 81 gl. 30 kr„ Sreberna „ o% „ 100., (s 1(5% davka) 82 ., DO „ 4% avstr. zlata ronta, davka p lonca 113 .. — „ Papirna renta, davka prosta 97 'JO „. Akcije avstr.-ogersko banke 870 „ — „. Kreditne akoije . . . 282 „ — „ London.......120 „ 70 „, Srebro.......— _ Francoski napoloond......10 ,', 04'/, " Cos. cekini.......5 „ 97 „ Nemške marke 02 „ 30 „ PomIriio. Gospodu pl. Trnk6czyju! Lokarju zraven rotovža v Ljubljani. Naznanjam Vam sprejem 5 stoklonic cveta za konje ali konjskega fluida.*) Ker se jota od Vas narejen cvet za konje pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnosel, zasluži da se po časopisih javno razglasi. Srčen pozdrav! (li0) Anton KraSovic, posestnik. Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1886. Za notranjo bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča so pa izkušeni Živinski prah (l zavoj 50 k r., 5 zavojev 2 gl.) M n ogo-t o r o ozdravila pri rabi tega ž i v i n s k o g a p r ah kakor njegove dobrodelno lastnosti pri različnih bole z n i h, pripravilo so živinsko zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo iu najvažnejšo zdravilo rabijo tor so priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da so ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno so rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanjo mleka. Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk