Številka 16 • leto XXXVIII • cena 17 din	Celje, 19. aprila 1984
HOVl TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Po poteh
partizanske
Ljubljane
Letos bo že 28. manifestativni po-
hod Po poteh tovarištva in spomi-
nov, ki bo v Ljubljani, v soboto, 12.
maja. Pohod se bo začel že v četr-
tek, 26. aprila dopoldne za pionirje
in pionirke do 4. razreda osnovnin
šol, v soboto, 12. maja dopoldne pa
bodo nastopili še ostali - Člani dru-
štev, družbenih in družbenopolitič-
nih organizacij, pionirji in mladina,
predstavniki krajevnih skupnosti,
enot TO, JLA in milice ter ostali.
Za manifestativni pohod so pripra-
vili šest prog v dolžinah od 18 do 3
kilometre. Krajše proge so name-
njene predvsem starejšim in naj-
mlajšim udeležencem. Proge bodo
speljane po že urejenih delih Poti
spominov in tovarištva, po kolovo-
zih, poljskih in gozdnih poteh ter
po cestah in ulicah v središču me-
sta.
Za prijavo velja pohodni karton,
ki ga bo dobil vsak udeleženec na
startu in bo hkrati priznanje za ude-
ležbo. Pripravljene so tudi spomin-
ske značke.
Odbor za pohod po poteh parti-
zanske Ljubljane je izdal tudi prvo
številko informatorja, kjer omenja
naslednje discipline: partizanski
marš za moške in ženske ekipe na
28 oz. 14 km, štafeto zmage brat-
stva in enotnosti 3 x 1000 oz.
3 x 600 metrov in tek prijateljstva z
mednarodno udeležbo.
Takšna prireditev je edinstvena
na svetu in pričakovati je, da se je
bo tudi s širšega celjskega območja
udeležilo čimveč ljudi tako iz šol,
društev Partizan, delovnih organi-
zacij in krajevnih skupnosti ter
športnih društev.
TV
April, april! Deževen in sončen - muhast pač, kot se za april spodobi. Njegovo
ime naj bi nastalo iz latinskega imenu »apricus«, kar pomeni sončen ali iz
besedice »aperio«, kar pomeni odpreti, odkriti. To je torej mesec, ki odkriva
sonce in pomlad. Odkriva pa še marsikaj drugega. Recimo: razcvetele ceste.
Takole, s kolesom se bomo najbrž še najlaže izognili luknjam na njih. Pa še
zdravo in poceni se bomo vozili, pa čeprav z dežnikom v roki morda ne bo tako
udobno kot v avtomobilu.	(Foto. E MASNEC)
So v Alposu proti
samoupravnim aktom?
Uvedba ukrepov družbenega varstva
pomeni tudi konec samoupravljanja.
Stran 5.
Trinajst pravtJarsklh let
Pravde za nekoč kupljeno in izgubljeno posestvo v V mah
noče biti konec. Stran 13.	_
Usoda Golt nI odvisna le od rastočega
zaupanja smučarjev
Merx je pripravljen prevzeti smučarsko središče, a le, če
bodo izpolnjeni pogoji. Stran 9.
Za novorojenčke
postelje do poletja
Celjske, pa tudi druge de-
lovne organizacije so z veli-
kim posluhom prisluhnile
želji celjske porodnišnice
po nakupu premičnih poste-
ljic za novorojenčke, ki bo-
do malčkom omogočile, da
bodo prve dneve življenja
lahko ob svojih materah.
Da bi vsem zagotovili te-
sen medsebojni stik, potre-
bujejo 50 do 60 posteljic, kot
vse kaže, pa jih bodo do po-
letja tudi imeli. Ze lani, ob
prvi pobudi za nakup poste-
ljic, je bil odziv delovnih or-
ganizacij vzpodbuden, ven-
dar še ne zadosten. Še bolje
je bilo letos, ko so se s pripo-
ročilom, da bi delovne orga-
nizacije namesto rož in dru-
gih oblik pozornosti ob 8.
marcu namenile denar za po-
steljice, vključili tudi celjski
sindikati. Denarja bo tako za
nakup posteljic doVolj, na
oddelku za novorojenčke pa
bi bili zelo veseli, če bi ga kaj
še ostalo. Potrebujejo na-
mreč nov inkubator, ki bi ga
sami lahko kupili šele pri-
hodnje leto. Ce bi ga lahko
prej, bi lahko ostalo v Celju
več novorojenčkov, ki jih se-
daj pošiljajo v Ljubljano.
MBP
Kros NT - RC ¥
ponedeljek
Zaradi slabega vremena
je bil 3. spomladanski kros
v torek odpovedan in pre-
stavljen na ponedeljek, 23.
aprila s pričetkom ob 14.
uri na travniku pri zadnji
avtobusni postaji v Novi
vasi.
Ali bodo Slovensko
pokopališče opustili?
Slovensko pokopališče
v Celju na Golovcu je za-
nemarjeno, brez vode,
®paja se podira, vse več
j® zanemarjenih in opu-
Jjfenih grobov in grobnic.
Pokopališče je brez nad-
«ora - igrišče za otroke in
** izživljanje nad nagrob-
znamenji. Celo do
vdorov v grobnice je že
Pnšio. Zato so v Celju
^pravili osnutek odloč-
^ o opustitvi tega poko-
pališča.
Postopno so pričeli opu-
^ati pokopališče že leta
ko je bil zadnji ze-
meljski pokop, marca lani
™ je bil zadnji \ pokop v
Srobnici. V osnutku pred-
ajo, da bi občani, ki že-
to posmrtne ostanke iz
zemeljskih grobov in
grobnic prenesti na drugo
pokopališče, to lahko sto-
rili na svoje stroške do 31.
decembra 1985. Spreme-
nila bi se tudi namemb-
nost pokopališča - v »Spo-
minski park«. Zavod za
spomeniško varstvo Celje
bo v sodelovanju z Zgodo-
vinskim arhivom in Zgo-
dovinskim društvom ter z
vednostjo kulturne skup-
nosti in muzejev pripravil
seznam Celjanov, po-
membnih za razvoj Celja,
zlasti pa narodnostni raz-
voj, prav tako pa tudi se-
znam umetniško vrednih
grobnic in skulptur, kar
•vse naj bi bilo vključeno v-
Spominski park.
MBP
Železničarji pred zahtevnimi nalogami
Ob prazniku so ponovno spomnili na nujne posodobitve železniške mreže
Ob Dnevu železničarjev je
bila osrednja slovenska pri-
reditev v Ljubljani na Zalo-
ški cesti pri spomeniku
žrtvam množičnega spopa-
da med stavkajočimi delav-
ci in orožniki. Številne pro-
slave so pripravili tudi že-
lezničarji v drugih krajih,
delavci celjskega železni-
škega podjetja pa so pripra-
vili osrednjo proslavo v Do-
mu JLA, delegacija pa je po-
ložila venec k spominske-
mu obeležju na železniški
postaji.
Slovenski železničarji so
ob tem praznovanju še en-
krat poudarili, da jih v na-
slednjih letih čakajo zelo za-
htevne naloge. Zaradi slabe-
ga gospodarskega položaja
in energetske krize se tudi
pri nas potniki in tovor vse
bolj vračajo nazaj na tire, kar
dokazujejo tudi lanski rezul-
tati: na slovenskih in istrskih
progah so zabeležili rekorT
den obseg dela. Z najboljši-
mi rezultati doslej pa se lah-
ko pohvalijo tudi celjski že-
lezničarji.
Železnica ima tako po dol-
gem sušnem obdobju spet
možnost, da znova postane
hrbtenica kopenskega pre-
voza, vendar pa brez večjih
posodobitev ne bo šlo, saj so
sedanje zmogljivosti premaj-
hne. Zato bo odločilno na-
slednje^srednjeročno obdob-
je, ko bi morali razvoj želez-
niškega prometa uzakoniti z
dokumenti novega srednje-
ročnega obdobja in seveda
zagotoviti potrebna sred-
stva. Za večjo učinkovitost
železniškega prometa pa bi
morali odpraviti tudi seda-
njo neusklajenost med posa-
meznimi železniškimi go-
spodarstvi, saj republiške
meje ne bi smele biti ovira za
razvoj železniškega prometa.
S. ŠROT
Železničarji praznujejo
15. aprila v spomin na
splošno stavko železničar-
jev, ki se je začela v noči s
15. na 16. april leta 1920 in je
kmalu prerasla v splošno
solidarnostno stavko.
Devet dni kasneje, 24.
aprila je potem prišlo do kr-
vavega spopada^na Zaloški
-cesti v Ljubljani", kjer je pod
streli orožnikov omahnilo
13 delavcev in en otrok,
stavka pa se je končala 29.
aprila.
Za komandnim pultom v prometnem uradu na celjski železniški postaji: Janko Halobra-
dec, notranji vlakovni odpravnik, Ivan Mohar, zunanji vlakovni odpravnik in Martin
Urlep, postavljač.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
19. APRIL 1984
Premalo le Se dohodkovnega povezovanja
Med mozlrsklml komunisti se zaostrujejo vprašanja*odgovornosti
V	občini Mo/irje med delovnimi or-
ganizacijami še preveč prevladujejo
kupoprodajni odnosi, premalo pa je
dohodkovnega povezovanja. Tudi na-
grajevanje po delu ni urejeno, znotraj
občine pa potrebujejo čvrstejši dogo-
vor o kadrovski politiki, so si bili
enotni komunisti občine Mozirje na
svoji programsko volilni konferenci,
ki so se jo udeležili tudi predsednik
CK ZKS Andrej Marine, član pred-
sedstva Janez Zahrastnik, izvršni se-
kretar CK Josip Košuta ter sekretar
MS ZKS Emil Roje.
V	oceni razmer v občini mozirski
komunisti niso zgolj naštevali slabosti
.in protislovij današnjega gospodarske-
ga trenutka, temveč so opozorili na
konkretne slabosti, ki jih lahko v posa-
meznih kolektivih razrešijo z lastnim
znanjem, politično voljo, pa seveda
brez velikih finančnih in materialnih
sredstev. Uspešni bodo le tisti, ki bodo
pravočasno odkrili in odpravili lastne
napake, izkoristili notranje rezerve. Le
tako bodo lahko zahtevali odpravo po-
manjkljivosti tudi pri drugih. Kritično
in samokritično oceno, ki je bila v
mnogočem tudi bolj konkretna od
predlaganih programskih usmeritev,
so uvrstili med dokumente, ki bodo
komunistom Gornje Savinjske doline
služile kot vodilo njihovega nadaljne-
ga dela.
Komunisti so opozorili na tiste de-
lovne organizacije v občini, ki se bodo
morale na osnovi skupnih programov
in dohodkovnih odnosov bolje pove-
zovati med seboj. Tudi ustvarjalnost,
pogoji dela in odgovornost še niso naš-
li mesta v sistemu nagrajevanja po de-
lu, še posebno daleč so od celovitega
nagrajevanja delavcev, ki so pri svo-
jem delu delajo na normo, ter režijskih
delavcev, zato so opozorili na naloge,
ki jih pri tem še čakajo, ter pokazali na
kolektive, kjer so doslej naredili naj-
manj. V občini potrebujejo tudi čvr-
stejši dogovor o kadrovski politiki, po-
sebno pri sprejemanju tistih, ki zase-
dajo najodgovornejša mesta. V občini
je namreč dosti mladih strokovnjakov,
ki pa v svojih delovnih sredinah ne
najdejo ustreznega mesta.
Politična in varnostna situacija v ob-
čini je dobra, po mnenju komunistov v
mnogočem tudi boljša kot v letih pred
gospodarsko krizo. Podatek, da je v
zadnjem času v občini vse več takšnih,
ki so morali vrniti partijske knjižice,
priča, da je odgovornost komunistov
pogosteje na dnevnem redu sej, ven-
dar še vedno ne v vseh osnovnih orga-
nizacijah in tudi ne v organih ZK v
občini. Tudi na volilni konferenci so,
predvsem zaradi neaktivnosti, zame-
njali šest članov občinskega komiteja.
Andrej Marine je v razpravi pose-
bej pohvalil prizadevanja mozirskih
komunistov za sistematično sprem-
ljanje zgodovinskega razvoja ZK in
delavskega gibanja v Gornje Savinj-
ski dolini. Malo je namreč osnovnih
organizacij ZK, ki bi tako kot mozir-
ska, na svojih območjih spremljale ta
razvoj. Opozoril pa je tudi, da komu-
nisti ne bodo smeli pozabiti na ohra-
njanje kulturnega razvoja, zaostriti
bodo morali tudi politiko urbanizaci-
je, več pozornosti nameniti sindikal-
nemu delu, v širjenje proizvodnega
dela vključevati več znanja. Pred-
vsem pa je za komuniste važno, da se
ne zapirajo v osnovne organizacije.
Za sekretarja predsedstva občinskega
komiteja so ponovno imenovali Bogo-
mirja Straška, predsednik OK pa bo
še naprej Anton Borštnak.
RADO PANTELIC
Turistične prireditve
V Gornji Savinjski dolini so, tako kot vsako leto
pripravili programe turističnih prireditev, ki se bodo
zvrstile od junija do septembra. V prvo kategorijo so
uvrstili stalne, že uveljavljene prireditve, ki jih poleg
domačih gostov obišče tudi dosti tujcev. Začeli bodo 2
2. dnevom lovcev, ki bo 17. junija v Nazarjah. Prvega
julija bo vaška olimpiada na Rečici, 21. istega meseca
pa čebelarski praznik v Gornjem gradu. V avgustu
bodo kar tri prireditve. Najprej, 4. in 5. flosarski bal na
Ljubnem, od 5. do 12. avgusta se bodo v Lučah zvrstile
prireditve, ki jih bodo sklenili z Lučkim dnevom in
otvoritvijo snežne jame na Raduhi, 18. avgusta pa bo še
dan koscev in grabljic v Trnavčah.
Letošnja otvoritev sezone v Savinjskem gaju bo 26.
aprila, ko bo v sklopu evropske konference rejcev
rjavega goveda v Mozirju tudi velika živinorejska raz-
stava.	RP
Delegati laike skupščine o
zaposlovanju
S področja planiranja kadrov in zaposlovanja v občim
Laško bodo v prihodnjem obdobju osnovno skrb namenil
načrtnemu zaposlovanju pripravnikov, štipendiranju, izo.
braževanju ob delu in iz dela, saj se te pomanjkljivost
odražajo pri usklajevanju izobraževanja s kadrovskimi po.
trebami in usmerjanjem mladine pri izbiri poklica.
Lani je bilo opaziti premike pri oblikovanju in izvajanju
politike zaposlovanja, kakšna bo ta letos, se bodo na osnovi
analize strokovnih služb opredelili tudi delegati občinske
skupščine. Ta bo zasedala v soboto. Na dnevnem redu pj
imajo še vrsto drugih vprašanj, med njimi tudi poročila o
delu pravosodnih organov.
Uspešno tekmovanje
konjiških kovinarjev
V Zrečah se je v soboto
zbralo 32 kovinarjev na če-
trtem delovnem proizvod-
nem tekmovanju kovinar-
jev občine Slovenske Ko-
njice.
Tekmovalci iz Uniorja, Ko-
nusa, Cometa, Kostroja in
Kongrada so se preskusili v
znanju v petih poklicih. Tek-
movanje so dobro ocenili ta-
ko po znanju, ki so ga kovi-
narji pokazali, kot tudi zara-
di uspešne organizacije, za
katero sta poskrbela občin-
ski svet Zveze sindikatov in
Zveza organizacij za tehnič-
no kulturo.
Kljub napredku letošnjega
tekmovanja, ki se dokazuje
tudi v večjem številu sodelu-
jočih, v občini menijo, da bi
lahko dosegli še višjo raven.
Pogoj za to pa bi bila izbirna
tekmovanja po posameznih
organizacijah združenega
dela. Pri tem doslej niso
uspeli, saj so povezana s pre-
cejšnjimi organizacijskimi
zahtevami, pa tudi z višjimi
stroški.
Med strugarji ie bil letos
najboljši Karel Cebular iz
Cometa, na drugo mesto se
je uvrstil Marjan Smogavc,
prav tako iz Cometa, na tret-
je pa Franc Podkubovšek iz
Kostroja. Med orodjarji je
bil prvi Jože Gašperič iz
Uniorja, drugi Jurij Krajnik
iz Cometa, tretji Vinko
Krančan iz Uniorja. Med
rezkalci je bil prvi Marjan
Šajtegel iz Cometa, drugi
Jože Kokol iz Uniorja in
tretji Jurij Bezovnik iz Ko-
stroja. Med brusilci je bil
prvi Anton Slatinek iz
Uniorja, drugi Bogomir
Kotnik iz Uniorja in tretji
Miran Anderlič iz Uniorja.
Med konstrukcijskimi klju-
čavničarji se je na prvo me-
sto uvrstil Simon Ulčnik iz
Cometa, na drugo Jože Mla-
kar iz Konusa in na tretje
Milan Rupnik iz Cometa. Pr-
vouvrščeni tekmovalci bo-
do sodelovali na regijskem
tekmovanju v Titovem Ve-
lenju.
MILENA B. POKLIC
Strug ar Franc Podkubovšek iz Kostroja, ki je že dvakrat
sodeloval na republiškem tekmovanju, za stružnice v zre-
ški kovinarski šoli.
Vrtec je le podaljšana roka družine
BMaa»imHlll lili Flll IMIiHMaBBMHMIlUM^^
O vidikih družbene predšolske vzgoje naših otrok
Čas vpisov v vzgojnovar-
stvene organizacije je, zato
se nam zdi primerno, da v
tem trenutku spregovorimo
na kratko o pomenu vklju-
čitve otroka v družbeno or-
ganizirano vzgojo in var-
stvo. Za odgovore na nekaj
vprašanj smo prosili prof.
Ano Četkovič, ravnateljico
vzgojnovarstvene organiza-
cije Anice Černejeve v Ce-
lju.
Vemo, da se otrok, ki je
obiskoval vrtec, lažje vklju-
či v šolsko življenje. Kolik-
šen pomen ima družbeno or-
ganizirana vzgoja v otroko-
vi socializaciji?
Socialna zrelost in razvi-
tost različnih sposobnosti
sta pri otrocih, ki obiskujejo
vrtce, dosti izrazitejši. Z na-
črtnim in smotrnim vzgaja-
njem otroka upoštevamo, ra-
zvijamo in pospešujemo nje-
gov mnogostranski razvoj in
zrelost za vstop v šolo. Za
obojestransko zaposlene
starše in socialno ogrožene
družine imajo vzgojnovar-
stvene organizacije še širši
pomen, saj slednjim inte-
resna skupnost otroškega
varstva v veliki meri tudi fi-
nančno pomaga.
V občini Celje je odstotek
družbene vzgoje in varstva
deležnih otrok v primerjavi
z republiko višji. Nekaj več
kot 30 odstotkov ne pokriva
niti potreb vseh zaposlenih
slovenskih mater predšol-
skih otrok. Komu daje za-
kon o vzgoji in varstvu
predšolskih otrok prednost
pri sprejemu v WO?
Pri nas dajemo prednost
otrokom zaposlenih staršev,
vzgojno, materialno in so-
cialno ogroženim otrokom,
otrokom, ki zaradi motenj v
telesnem in duševnem raz-
voju potrebujejo posebno
skrb ter otrokom, ki jim je
bilo v skladu z zakonom o
osnovni šoli odloženo obi-
skovanje pouka v prvem raz-
redu. Ob tem pa upravičeno
razmišljamo, da so vzgoje in
varstva prav tako, če ne še
bolj, potrebni otroci takih
staršev, ki zaradi prezaposle-
nosti, ambicioznosti in ne-
ustavljivega hlastanja za po-
trošnimi dobrinami ne zado-
voljujejo otrokovih čustve-
nih in socialnih potreb.
Ker smo družbeno zainte-
resirani, da bi vsak otrok
dobil za svojo rast in razvoj
ustrezne možnosti, imamo
minimalne standarde in
normative za uresničevanje
družbene vzgoje in varstva
otrok tudi za tiste otroke, ki
sicer niso zajeti v redne
oblike vzgojnovarstvenih
dejavnosti. Kakšen pa je pri
tem interes staršev?
Res je, da v različnih obli-
kah zapolnjujemo obstoječe
vrzeli v vzgoji predšolskih
otrok. Pred vstopom v šolo
mora zaradi zmanjševanja
startnih razlik biti po zakonu
zagotovljena vsem otrokom,
ki niso zajeti v dnevno druž-
beno vzgojo in varstvo,
skrajšana in brezplačna 120-
urna neposredna priprava na
šolo. Uspešno se uveljavljajo
tudi skrajšani vzgojni pro-
grami za mlajše otroke kot
so 80-urni vzgojni program,
cicibanove urice, potujoči
vrtci in podobno. Pri tem pa
v celjski občini ugotavljamo,
da je tovrstna osveščenost
staršev, kljub širokemu ob-
veščanju o teh možnostih,
precej slaba. To ugotavljamo
po odzivnosti staršev, saj po
obstoječih podatkih zajema-
mo le polovico otrok od 4.
leta starosti dalje, ki bi bili
lahko vključeni v skrajšane
oblike oziroma programe, ki
so za starše tudi brezplačni.
Se v vzgojnovarstvenih
organizacijah zavedate tudi
dejstva, da nobena družbe-
no organizirana vzgoja ne
more nadomestiti družin-
ske topline staršev, ampak
družinsko vzgojo lahko le
dopolnjujete?
Dobro vemo, da vzgojna
prizadevanja v vzgojnovar-
stvenih organizacijah niso in
ne morejo biti vsemogoča.
Naš namen ni nadomeščati
starše, ampak le dopolnjeva-
ti družinsko vzgojo. Čustve-
ne potrebe otroka lahko v
polni meri zadovoljujejo edi-
nole osebna toplina, prisrč-
no sožitje otroka s starši. Če
le-te niso zadovoljene, nasto-
pajo v otrokovem razvoju
problemi, ki jih s še tako do-
bro organizirano družbeno
vzgojo ne moremo odpraviti.
Žal pa v praksi večkrat nale-
timo na starše, ki hočejo
vrtcu prepustiti čim več
vzgojnih obveznosti. Otroke
puščajo v varstvu dalj časa,
kot so odsotni z dela, pripe
ljejo pa jih tudi takrat, ko
imajo proste dni.
So to tiste vrste starši, ki
materialno skrb za otroka
vrednotijo in razumejo kot
svoje glavno nalogo? Opa-
žate pri takšnih otrocih
kakšne zaskrbljujoče po-
sebnosti?
Posledice takšne kompen-
zacije obveznosti in ljubezni
opažamo v otrokovi čustveni
osiromašenosti, razvajeno-
sti, objestnosti, vzgojni zane-
marjenosti ali celo v razvojni
motenosti otroka. Vzgojno-
varstvena organizacija pa je
v bistvu samo podaljšana ro-
ka družine. Njena glavna na
loga je, da smotrno organizi
ra otrokov čas življenja v njej
ter skrbi za njegov sklader.
telesni in duševni razvoj
Otroku omogoča polno
ustvarjalnost pa še prijetno
počutje v igri z vrstniki. Ofc
upoštevanju otrokove indi-
vidualnosti pa ustvarja tudi
ugodne pogoje za razvoj nje-
govih posebnih sposobnosti
sposobnosti za reševanje ve-
dno zahtevnejših nalog in za
uspešno vključevanje v ko-
lektivno življenje.
MARJELA AGRE2
Urejajo in čistijo okolje
Tudi v žalski občini so v minulih dneh po krajevnih skupnostih pripravili več akcij &
čisto in lepo okolje, ki pa se jih udeležujejo tudi mladi, kot vidimo na posnetku iz Polzel*
kjer pomagajo pri čiščenju in okopavanju dreves v spominskem parku v centru Polzele
T. TAVČAR
19. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
preskrba že ustrezna, a ogrožena
Cenovna neskladja bremenijo trgovino, pridelovalce In predelovalce hrane
Preskrba s prehrambeni-
mi proizvodi je ustrezna,
niedtem ko je ponudba osta-
lih izdelkov široke potroš-
nje še vedno pomanjkljiva,
primanjkuje predvsem iz-
delkov, vezanih na uvoz ali
tistih, ki jih bremenijo ce-
novna neskladja. V sestav-
ljeni organizaciji združene-
ga dela Merx pričakujejo,
da bo tako tudi v drugem
tromesečju letos.
Osnovne prehrambene in
druge proizvode lahko zago-
tavljajo predvsem po zaslugi
uresničevanja samouprav-
nih sporazumov o združeva-
nju dela in sredstev, z zago-
tavljanjem sredstev za razši-
ritev proizvodnje hrane in
kreditiranjem naročene pro-
izvodnje. Cesto pa tudi to ob
zamrznjenih cenah in nes-
kladjih ni dovolj. Očitne so
posledice neskladja med od-
kupnimi in maloprodajnimi
cenami pri svežem mesu in
krmilih. Zaradi tega je slabša
ponudba, slabša pa se tudi
ekonomski položaj vseh, ki
sodelujejo pri pridelavi, pre-
delavi in prodaji.
Ekonomski položaj nosil-
cev osnovne preskrbe je kri-
tičen predvsem zaradi nera-
zrešenih cenovnih odnosov.
Zgovorna sta dva primera.
Pri sladkorju je delovna or-
ganizacija Blagovni center
ustvarila nepokrite razlike
preko 40 milijonov dinarjev,
pri pšenični moki pa Mlin-
sko predelovalna industrija
preko 80 milijonov dinarjev.
V težkem položaju je še trgo-
vina na drobno s prehrambe-
nimi proizvodi, ki jo je naj-
bolj prizadelo zamrznjenje
razlike v ceni. Slabšanje po-
ložaja trgovine lahko slej ko
prej ogrozi samo preskrbo.
Na to so opozarjali tudi
člani izvršnega odbora ob-
činske konference Svetov
potrošnikov v celjski občini,
ki pripravlja za 9. maj pro-
gramsko volilno sejo Svetov
potrošnikov, na kateri bo
preskrbljenost Celja osred-
nja točka. Izvršni svet skup-
ščine občine pa je preskrbo-
valne organizacije združene-
ga dela opozoril, naj vložijo
vse napore za zadovoljivo
oskrbo s proizvodi, za katere
opažajo povečano povpraše-
vanje. Ocenjujejo, da je do-
bra založenost najboljši na-
čin za preprečitev nakupo-
valne mrzlice, svoj delež pa
lahko dodajo še prodajalci z
ustreznim pojasnjevanjem.
MILENA B. POKLIC
Borci so še vedno aktivni
Ohranjati spomin na pretekle dni
Zveza združenj borcev
NOV konjiške občine ima
648 članov, organiziranih v
združenjih Slovenske Ko-
njice, Zreče, Loče, Vitanje,
Stranice in Špitalič. Člani
združenj so stari od 55 do 90
let. V petek so se delegati
zbrali na redni volilni skup-
ščini v Slovenskih Konji-
cah.
Predsednik Franc Pinter
je v svojem uvodnem poroči
lu izpostavil delo borčevske
organizacije v preteklem le-
tu in med drugim tudi opo-
zoril na velike razlike med
najvišjimi in najnižjimi oseb-
nimi dohodki tako delavcev
kot borcev-upokojencev.
Delegati so opozorili tudi
na ohranjanje tradicij NOB
in na vzdrževanje spomeni-
kov in spominskih obeležij,
ki jih v občini ni malo. Spre-
govorili so tudi o ustanovitvi
muzeja NOB v Slovenskih
Konjicah, oziroma društva.
Borci imajo veliko gradiva iz
dni naše revolucije in škoda
bi bilo, da bi ostalo po domo-
vih ali pa šlo v pozabo. Opo-
zorili so tudi na hišo na Tol-
stem vrhu, kjer je obeležje
Milenka Kneževiča in meni-
li, da bi bilo potrebno objekt
dokončno urediti, prav tako
kot tudi grobove na Strani-
cah.
Člani Zveze borcev so še
vedno aktivni in v svoja pro-
gramska izhodišča za letos
so si naložili še nekatere na-
loge, predvsem želijo več
skrbi nameniti pisanju zgo-
dovine in vrednote NOB pre-
našati na mlajši rod.
Na koncu so za predsed-
nika borčevske organizacije
ponovno izvolili Franca Pin-
terja, za podpredsednika
Konrada Sodina in za tajni-
co Julko Tajnikar.
MP
Preverjanje obrambne
pripravljenosti v Slov. Konjicah
V soboto so v Slovenskih
konjicah preverjale svoje
znanje in obrambno uspo-
sobljenost enote teritorial-
ne obrambe in nekatere spe-
cializirane enote civilne za-
ščite, pri tem pa sta sodelo-
vala občinski štab civilne
zaščite in občinski komite
za splošno ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito.
Preverjanje sodi v letni
načrt usposabljanja, ocenili
pa so ga zelo dobro, saj je
potekalo v ugodnih razme-
rah, z veliko resnostjo in z
izrednimi rezultati.
Enote teritorialne obram-
be so se urile v hitri izvedbi
mobilizacije, specializirane
enote civilne zaščite pa zlasti
v zaščiti pred radiološkim,
biološkim in kemičnim orož-
jem. V delovni organizaciji
Konus so preiskusili tudi si-
stem protiletalske obrambe.
Pri tem delu vaje, ki so jo
izvajale enote teritorialne
obrambe, je sodeloval Aero
klub iz Celja. V vajo sta se
vključila še komiteja za
splošno ljudsko obrambo
krajevne skupnosti Sloven-
ske Konjice in delovne orga-
nizacije Konus, kjer so pre-
gledali tudi obrambne na-
črte.
MBP
Problemi mladih na rešetu
Mladi iz Šentjurja so se
na programsko-volilni kon-
ferenci, ki je bila v petek,
pogovorili o svojem delu v
preteklem obdobju in načr-
tovanih nalogah za vnaprej.
Za novega sekretarja so
izvolili Janija Kukoviča,
menjalo se je tudi nekaj čla-
nov organov Občinske kon-
ference, prejšnji sekretar,
Jože Artnak, pa odhaja na
nove delovne dolžnosti na
Republiško konferenco
ZSMS.
Predstavnik RK ZSMS
Bojan Zlender je program-
sko-volilno konferenco šent-
jurske mladine ocenil kot
eno najbolj plodnih in kon-
struktivnih v zadnjem ob-
dobju. Kot glavno značilnost
konference bi lahko navedli
prizadevanja mladih po
vključevanju mladih v kon-
kretno delo šentjurskih ob-
čanov. Tako so se v razpravi
lotili skorajda vseh težav, ki
so v Šentjurju že nekaj časa
pereče. Problemi izobraže-
vanja, tako usmerjenega kot
seveda tudi političnega za
uspešno delo v društvih,
družbenih organizacijah, or-
ganizacijah združenega dela
in krajevnih skupnostih, za-
poslovanja, informiranja,
mladinskega prostovoljnega
dela, dela posameznih SIS,
ki še zdaleč ne opravljajo
svojih nalog zadovoljivo,
vključevanja v občinski klub
študentov, dela sveta za
družbeno-ekonomski polo-
žaj mladih v združenem delu
in prizadevanja mladih ko-
munistov v občini; to so bila
osrednja vprašanja o katerih
so mladi želeli dobiti več in-
formacij.
Zanimivo je, da so mladi
že na sami konferenci dobili
nekaj odgovorov na zastav-
ljena vprašanja. Za spre-
membo od lanske so se letoš-
nje programsko-volilne kon-
ference mladih namreč ude-
ležili tudi predstavniki ob-
činskih družbenopolitičnih
organizacij, izvršnega sveta
in SIS za zaposlovanje. So-
delovanje mladine v kon-
kretnem delu se vse bolj ka-
že, seveda pa bo potrebno še
veliko dela, da bo postala
mladinska organizacija
splošno »priznana« v druž-
benopolitičnem življenju
kraja in ne organizacija kate-
ri ponavadi prepuščamo le
manifestativne akcije.
IVANA FIDLER
Tradicije NOV so predvsem
moralne vrednote
Minuli teden so v Celje sklicali predsednike koor-
dinacijskih odborov za ohranjanje tradicij NOV pri
občinskih konferencah SZDL. Seje se je udeležil
predsednik ustrezne komisije pri republiški konfe-
renci SZDL Ivan Dolničar, ki se je v prvi vrsti zani-
mal za organiziranost, način dela in predvsem vse-
bino dela pri ohranjanju tradicij NOV po občinah
celjskega območja.
Ugotovili so, da delovanje je, da je tudi vsebinsko v
okviru ciljev ter pristojnosti, da pa se v glavnem suče
okoli obrobnejših problemov in nalog, v srčiko pa le
redko poseže. Bolj kot vse drugo so pomembna priza-
devanja za ohranjanje, oživljanje in gojitev vrednot iz
partizanskih let, ki so bile odločilne za našo zmago;
zavest, pogum, tovarištvo, zvestoba - mož beseda in
druge.
Glede proslav in prazničnih prireditev so bili mne-
nja, da jih kaže vsebinsko prevrednotiti, jim dati jasno
moralno-politično vsebino in cilj ter da niso dobre tiste
proslave, ki so tudi hudo drage. Tudi glede pohodov,
zlasti mladih, je bilo izrečenih precej pripomb glede
organiziranosti, opremljenosti, še posebej pa njih vse-
binskih učinek na pohodnike in na ljudi v krajih skozi
katere korakajo. Vnesti vrednote, ki so se razvodenele,
očistiti akcije nekaterih nepotrebnih vzrokov za spoti-
kanja in očitke.
J. KRAŠOVEC
Tlto-mir-revolucija
Pod tem naslovom so tudi v Žalcu izvedli občinsko kviz
tekmovanje. Nastopilo je 24 mladih, ki so se takole razvrstili.
Pri osnovnih šolah je bila najboljša Mateja Zvonar, sledi
Branka Vidmar (obe iz OŠ Bratov Juhart, Šempeter),
Zdenka Hrustej (OŠ Žalec) itd. Pri srednjih šolah je zmagala
Magda Novak (OOZSMS Polzela), sledi Marjan Pustoslem-
šek, Teja Glušič (Oba OOZSMS Vrbje).
Najboljša pri obeh skupinah bosta nastopila na regijskem
tekmovanju ki bo 20. aprila v Šmarju.
T. T.
Spomin na težke dni v taborišču
160 bivših internirancev taborišča Buchenwald iz vse Ju-
goslavije se je konec tedna srečalo na našem območju. V
soboto so obiskali oba celjska muzeja, popoldne pa so v
Grižah položili venec pred spomenik padlim žrtvam NOB.
V dvorani Društva upokojencev so obudili spomine na
težke dni, spregovorili so o svoji dejavnosti ter prisostvovali
krajšemu kulturnemu sporedu.
Obiskali so tudi Šmiglovo zidanico nad Grajsko vas^o pri
Preboldu, kjer je bila I. konferenca KPS, udeležil pa se je je
tudi tovariš Tito. To je bilo že 39. povojno srečanje interni-
rancev tega zloglasnega taborišča.
JANEZ VEDENIK
Drugačni pogledi na politiko ZDA
Medtem ko so odnosi med Zdru-
ženimi državami Amerike pod vod-
stvom Ronalda Reagana in Sovjet-
sko zvezo pod vodstvom Konstanti-
na Černenka še naprej hladni, bolj
ali manj napeti, medtem ko v ZDA
teče velika debata, kako ravnati v
Centralni Ameriki, posebej še v Ni-
karagvi in Salvadorju - se v boju
za predsedniškega kandidata de-
mokratske stranke na novembr-
skih volitvah za predsednika ZDA
oblikujejo bolj ali manj drugačna
stališča o mednarodni vlogi ZDA.
Kot je znano, je od prvotne osme-
rice demokratskih kandidatov z£
predsedniškega kandidata peterica
kmalu odpadla, so ostali trije.
Ostal je favorit od vsega začetka,
bivši podpredsednik ZDA Walter
Mondale in dva v marsičem prese-
netljiva, nepričakovana novinca -
senator Gary Hart in črnski pastor
, Jesse Jackson.
Kaj menijo v številnih govorih in
TV debatah ti trije demokratski
politiki - od katerih se bo eden kot
predsedniški kandidat 6. novem-
bra kosal za vstop v Belo hišo z
Ronaldom Reaganom - o zunanji
politiki ZDA, kakršno bi želeli
imeti?
Kaj bi vsakdo od njih storil za-
stran življenjsko pomembnega
vprašanja oboroževanja oziroma
razorožitve?
Mondale bi začel pogajanja z
Moskvo o medsebojno preverljivi
»zamrznitvi« izdelovanja jedrske-
ga orožja, za prepoved poskusov z
takim orožjem je, prepovedal bi
»vesoljsko orožje« za boj proti sate-
litom.
Hart je, podobno, za sporazumno
»zamrznitev« s SZ, obenem za skr-
čenja za polovico števila raket z
več jedrskimi konicami, pa tudi za
6-mesečno prenehanje jedrskih po
skusov.
PIS8 , J02E SIRCEU
Jackson: prav tako za »zamrzni-
tev«. Razen tega za umik raket
pershing in manevrirnih raket iz
Zahodne Evrope. Za časovno ome-
jeno prepoved jedrskih poskusov.
Izjavil bi, da ZDA ne bodo prve
uporabile jedrskega orožja.
Kako si zamišljajo odnose s Sov-
jetsko zvezo?
Mondale: za vsakoletni sestanek
na vrhu s sovjetskimi voditelji ob
hkratnih rednih sestankih politi-
kov in vojaških predstavnikov
obeh supersil. Obenem bi dal vede-
ti, da si ZDA ne bi pomišljale uda-
riti z vso močjo, če bi bile napa-
dene.
Hart: za vrh s sovjetskim vod-
stvom že v začetku naslednjega le-
ta. Za obnovo razorožitvenih poga-
janj, pri čemer naj bi bil poudarek
na preprečitvi jedrske vojne, ne pa
na številu posameznih vrst orožja.
Jackson: skrčenje oborožitve na
obeh straneh bi povezal s »celovi-
tim programom diplomatskega,
znanstvenega, kulturnega in pro-
svetnega sodelovanja« s Sovjetsko
zvezo.
t., kako naj ravnajo ZDA s svojo
vojaško močjo?
Mondale: ohranil bi močno ame-
riško vojaško navzočnost v Evropi
in v drugih strateško pomembnih
delih sveta, da bi tako »preprečili
agresijo in izvajali učinkovito zu-
nanjo politiko.«
Hart: proti vojaškim intervenci-
jam v državah v razvoju. Za zmanj-
šanje ameriškega vojaštva v Evro-
pi. Za to, da bi dali prednost boju
proti svetovni revščini, ne pa voja-
škim ukrepom v kriznih svetovnih
žariščih.
Jackson: za skrčenje števila ame-
riških vojakov v Evropi. ZDA mora
nehati biti »svetovni žandar.« Bolj
morajo biti občutljive za potrebe
»tretjega sveta.«
4. STRAN - NOVI TEDNIK
19. APRIL 1984
Pol za hrano, pol za preskrbo
Danes zaseda skupščina območne SIS za pospeševanje
pridelave hrane In preskrbo
Sredstva SIS za pospeše-
vanje proizvodnje hrane in
preskrbo prebivalstva ob-
čin celjskega območja bodo
tuoi letos v glavnem name-
njena in porabljena za sub-
vencioniranje odkupa mle-
ka, mlade pitane govedi,
prašičev, pšenice - za od-
kupljene količine na ob-
močju, pa tudi za dolgoroč-
na sovlaganja drugod, za
povečanje staleža govedi,
za zavarovanje plemenske
živine, premiranje telic, po-
speševanje ribogojstva ter
za preskrbo s prednostnimi
proizvodi, kot so predvsem
pšenica, moka, sladkor, olje
in podobno.
Izvršni odbor SIS je za vla-
ganja v pridelavo mleka, za
odkup govedi in prašičev
pripravil predlog, po kate-
rem naj bi se za liter odkup-
ljenega mleka priznalo pol
dinarja, za kilogram mlade
pitane govedi dva dinarja in
pol, pri vsakem prašiču pa
500 dinarjev, za težo 90 in več
kilogramov. Ta sredstva bo
SIS nakazal kmetijskim or-
ganizacijam in zadrugam, ki
bodo rejcem oziroma pride-
lovalcem priznavale kot so-
udeležbo za nakup krmil,
mineralnih gnojil in semen.
Zadružne organizacije bodo
morale SIS priskrbeti
ustrezno dokumentacijo za
mesečno izplačilo.
Za povečanje stojišč oziro-
ma novih privezov krav ple-
menic naj bi letos materialna
spodbuda znašala 5000 di-
narjev po glavi, kot nova na-
loga pa naj bi bilo povečanje
števila telic iz A kontrole.
Premija naj bi bila pet dinar-
jev po glavi.
Zavarovanje plemenske ži-
vine se nadaljuje, za letos naj
bi SIS pri tej akciji sodeloval
z 200 dinarji po glavi oziroma
v skupnem znesku v obči-
nah celjskega območja tri
milijone 700.000 dinarjev.
Premija za pridelovalce
pšenice v družbenem in za-
sebnem sektorju je dinar za
kilogram odkupljenega
zrnja. Znatna sredstva so
predvidena za preskrbo pre-
bivalstva s prednostnimi iz-
delki, saj bo za te namene
Letos naj bi se na žiro ra-
čunu SIS nabralo približno
60 milijonov dinarjev, od
katerih bi polovico nameni-
li neposrednemu vlaganju v
pridelavo hrane, skoraj to-
liko oziroma malenkosti
manj pa za namene preskr-
be prebivalstva. Materialni
in drugi stroški oziroma
strokovna služba SIS bo
stala samo približno 600.000
dinarjev. _
predvidoma šlo 49 odstotkov
združenih sredstev v teko-
čem letu. Sestav teh sredstev
glede na dolgoročnost oziro-
ma kratkoročnost pa bo
40:60 v korist kratkoročnih
ukrepov, za obvladovanje
preskrbe letos.
Na celjskem območju se
nameravamo resneje lotiti
pospeševanja ribogojstva,
zato bo pri raziskavah mož-
nosti SIS že letos prispeval
300.000 dinarjev. Ta denar
seveda ne bo zadostoval in
potrebno bo veliko iznajdlji-
vosti.
Zanimiv je predlog, po ka-
terem naj bi v prihodnje pri-
spevni stopnji za območni
SIS in občinske »sklade« za
intervencije v kmetijstvu
združili v enotno prispevno
stopnjo. Vsako leto bi pose-
bej opredelili naloge, ki so
skupnega pomena občin na
območju ter zanje zagotovili
finančna sredstva. Namen je
dober, če ga ocenjujemo z vi-
dika racionalnosti različnih
kmetijskih interventnih di-
narjev. Najbrž se bo tudi tež-
ko izogniti dograjevanju sa-
moupravne organiziranosti
na tako občutljivem področ-
ju, kot sta pridelava hrane in
preskrba prebivalstva.
MITJA UMNIK
Kako dolgo bomo tekstilce samo hvalili?
V TOZO Metka Kozje veliko Izvažajo, dobro delajo...
Kot se iz slabe moke ne d&
speči dobrega kruha, tako
je nemogoče iz nekakovost-
ne surovine stkati dobro
tkanino. Potem je tudi iz te,
slabe tkanine, težko napra-
viti dober izdelek. Tako do-
ber naj bi bil, da bi ustrezal
strogim pogojem tistih, ki
nam za naše blago oziroma
izdelke odštevajo tako zelo
potrebne konvertibilne de-
vize. Oskrba s kakovostni-
mi repromateriali je eden
osrednjih problemov, s ka-
terim se ubadajo tudi v te-
meljni organizaciji celjske
Metke v Kozjem.
V tej temeljni organizaciji
jim že kar kronično primanj-
kuje bombažnih tkanin. Za-
radi težav z oskrbo je treba
delati več, tudi ob prostih so-
botah, da ne bi zamujali ro-
kov, ki jih narekujejo pogod-
be z inozemskimi kupci.
Kljub temu, da so v Metki
v Kozjem lani izvozili v di-
narjih za dobro polovico več
kot prejšnje leto, izvoznega
načrta v dolarjih niso dose-
gli, ker zaradi pomanjkanja
bombažne preje niso pravo-
časno dobili kakovostnih
tkanin. Proizvajalci namreč
doma prodajajo slabše mate-
riale, dobri pa romajo v
izvoz. To pomeni, da predil-
ničarji kakovostno prejo
izvažajo, iz slabe, ki je doma
na razpolago, pa se dobre
tkanine oziroma izdelka ne
da narediti, posebno takšne-
ga ne, ki bi lahko konkuriral
v čedalje ostrejši tekmi na
konvertibilnem trgu. Zato je,
kot pravijo v Metki na Koz-
janskem, poleg slabih izdel-
kov (po kriterijih zahodno-
evropskega tržišča), težko
vnovčiti tudi lastno znanje in
delo. Produktivnost na
evropski ravni, kot jo dose-
gajo v Metki v Kozjem, torej
r,e daje zadovoljivih učin-
kov.
Posebno poglavje so cene,
ki za proizvajalce tekstilnih
izdelkov nikakor niso ugo-
dne, saj bombaž plačuje v
dolarjih, izvaža pa izdelke v
države Evropske gospodar-
ske skupnosti, kjer so valute
glede na dinar, bistveno
manj porastle kot je dolar.
Tudi tekstilcem so pičlo
odmerjene devize huda ovira
pri uresničevanju planskih
nalog. Kot ocenjujejo v Koz-
jem, je njihova razpolagalna
devizna kvoza vsaj za 30 od-
stotkov prenizka. Reproveri-
ga v vsakem svojem členu pa
terja devizna sredstva in ta-
ko potem zmanjkuje deviz za
uvoz sodobnejše tehnologije
oziroma opreme, ki je nujna,
če se hočejo tekstilci kosati s
konkurenco v razvitejšem
svetu.
V temeljni organizaciji
Metka v Kozjem so bile lani,
proizvodne zmogljivosti pol-
no zasedene, dvignila sta se
tudi storilnost in dohodek,
predvsem pa je v kolektivu
veliko volje do dela, kljub
razmeroma nizkim osebnim
dohodkom. Ob tem pa se je
treba vprašati, kako dolgo
bo še naš tekstilni delavec
zadovoljen zgolj s tem, da ga
bomo hvalili kot marljivega
delavca. Da v temeljni orga-
nizaciji Metka v Kozjem raz-
meroma dobro gospodarijo
in iz leta v leto več izvažajo
ter da je delovno in tovariško
ozračje zgledno, gre zaslugo
pripisati predvsem aktivno-
sti samoupravnih organov in
osnovnih družbenopolitič-
nih organizacij ter dobremu
informiranju.
MARJELA AGRE2
Gradbeniki i zagati
kadri pa odhajajo
imiiMiiiini MI i ^m^^mmimmmmmfvtnmm^mmmm
Leto 1984 naj bo leto kakovostnega
gospodarjenja
Zaradi krčenja naložbe-
nih del je gradbeništvo že
nekaj časa v zagati, saj mu
predvsem primanjkuje de-
la. Strokovni kadri se zapo-
slujejo v drugih gospodar-
skih dejavnostih, kar pro-
bleme še povečuje, njegovo
reševanje pa pomika v ne-
kakšne prihodnje čase. Ta-
ko so ugotavljali tudi na
partijski konferenci v celj-
skem Ingradu, ko so teme-
ljito analizirali razmere v
svoji delovni organizaciji.
Hkrati so ugotovili, da
spreminjanje organizacije
poslovanja ne poteka tako,
kot so jo začrtali na lanski
konferenci. Do konca aprila
so ponovno zadolžili skupne
službe, da dopolnijo organi-
ziranost in raziščejo vzroke
za zatikanje. Prav tako bodo
morale strokovne skupne
službe predložiti poročilo o
tem, koliko se je povečala re-
žija in kakšen je pravi smo-
ter dodatno zaposlenih v
skupnih službah.
Vse to kaže, da se v grad-
benih organizacijah združe-
nega dela spopadajo s teme-
ljitim iskanjem vseh mogo-
čih notranjih rezerv in, da so
se komunisti lotili predvsem
vprašanja racionalne zapo-
slitve in organizacije dela.
Nadvse pomembna so tudi
vprašanja sistema nagrajeva-
nja, ki tudi ni v celoti dode-
lan in programsko volilna
konferenca ZK v Ingradu je
zadolžila sindikat, samo-
upravne organe in službe, da
najkasneje do konca leta v
sistemu nagrajevanja že pri-
čakuje tudi razultate.
Leto 1984 naj bo leto kako-
vostnega gospodarjenja, so
sklenili v Ingradu, ko so raz-
pravljali o poslovnih rezulta-
tih lani in sklepali o nalogah
letos. Zavedajo se, da bodo v
zaostrenih gospodarskih raz-
merah lahko dobro poslovali
le, če bodo zmanjšali stro-
ške, izboljšali izkoriščenost
delovnega časa in delovni
red ter delovno ustvarjalnost
namenili stanovanjskemu
gospodarstvu in razvojni de-
javnosti, ob zaostreni delov-
ni strokovni in politični od-
govornosti.
Parolo »leto kakovostnega
gbspodarjenja« bodo Ingra-
dovci za svoj 25. jubilej pred-
vsem poskušali potrditi z de-
lovnimi rezultati.
MITJA UMNIK
Dinarska
in devizna sredstva
so porastla
Če primerjamo dinarska in de-
vizna sredstva ob koncu letošnje-
ga četrtletja in konec leta 1983,
potem lahko ugotovimo, da so se
v Ljubljanski banki, Splošni banki
Celje, dinarska povečala za sedem
odstotkov, devizna pa za tri.
Skupaj se je finančno stanje
prebivalstva letos v prvem trime-
sečju povečalo za pet odstotkov
v primerjavi s stanjem ob koncu
1983. Od celotnega porasta 440,7
milijonov dinarjev odpade na po-
rast zaradi spremembe tečajev
tujih valut 194,1 milijona, tako da
znaša dejanski porast 246,5 mili-
jona dinarjev.
Večji porast oinarskih sredstev
je vplival na spremembo sestave
sredstev, tako da je dinarskih 51,
deviznih pa 49 odstotkov.
Spremenilo pa se je tudi raz-
merje med dolgoročnimi in krat-
koročnimi sredstvi, ki ob koncu
letošnjega trimesečja znaša 31:69
v korist kratkoročnih. Kratkoročna
dinarska sredstva so porasla za
osem odstotkov, kar je za pet več
kot v enakem obdobju lani. Pri
tem so se najbolj povečala sred-
stva na hranilnih vlogah in tekočih
računih, sredstva na žiro računih
pa upadla. To si v banki razlagajo
z večjim varčevanjem v prvem pri-
meru, v drugem, pri žiro računih,
pa s poravnavo večjih finančnih
obveznosti na začetku leta, kar ie
skoraj pravilo vsako leto.
Dolgoročna dinarska sredstva
so se v prvem trimesečju letos po-
večala za skoraj 65 odstotkov, za-
beležili pa so v banki največji po-
rast pri namenskih posojilih za
pospeševanje gospodarske dejav-
nosti v drobnem gospodarstvu in
kmetijstvu.
Vezane hranilne vloge so se po-
večale za pet odstotkov oziroma
za 22 milijonov dinarjev.
Pri deviznih sredstvih, ki so no-
minalno sicer porastla, moramo
ob upoštevanju spremembe tečaj-
nih razlik tujih valut, ugotoviti, da
so realno ta sredstva sicer upadla.
Banka za razvoj štorskega
Jeklarstva
Izvršilni odbor LB, Splošne banke Celje je odobril 380 mili-
jonov dinarjev dolgoročnega posojila železarni Store za
izvedbo prve faze dolgoročnega razvojnega programa v razši-
ritev jeklarskih proizvodnih zmogljivosti.
Osnovni namen naložbe je povečati proizvodnjo jekla, hkrati
pa bo železarna Štore odpravila ozko grlo pri odlivanju jekla in
povečala zmogljivosti obeh elektroobločnih peči od 65 na 82
odstotkov ter na ta način pridobila 50.000 ton jekla že po prvi fazi
naložbe. Vsekakor ne gre za naložbo v zidove, ampak pretežno v
tehnološko opremo. Skupna vrednost naložbe vseh predvidenih
faz, je ocenjena na dve milijardi dinarjev.
Sredstva za naložbo so prispevali jeklarski porabniki iz kovin-
sko-predelovalne industrije, kot na primer zreški Unior, interna
banka Slovenskih železarn, železarna Štore in mariborska Me-
talna, ki bo hkrati tudi izvajalec del.
Poudariti kaže veliko razumevanje celjske banke LB, ki )e
morala za naložbo v železarni Štore odmeriti večji delež predvi-
denih sredstev, kajti denarja ni v okviru bančnega konzorcija za
uresničevanje razvojnega programa črne metalurgije Sloven-
skih železarn, čeprav je bil v tem okviru predviden tudi za prvo
fazo naložbe.	B.M-
19. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Zajeten šop nerešenih težav v
stanovanjskem gospodarstvu
y Celju bo o teh vprašanjih na celovit način razpravljala
občinska konferenca SZDL
Uresničevanje samoupravnih in družbenoekonomskih
odnosov v stanovanjskem gospodarstvu je vsebinski ok-
vir druge seje občinske konference SZDL v Celju, ki bo 24.
aprila. Zahtevno nalogo, da počistimo z nerešenimi vpra-
šanji na občutljivem stanovanjskem področju in posku-
šamo najti celovitejše usmeritve za postopno zdravljenje,
5j je torej zadala frontna SZDL, strokovne osnove za raz-
pravo pa je pripravila služba samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Celje. V bistvu gre za analizo, ki podrob-
neje obravnava vprašanja načrtovanja v stanovanjskem
gospodarstvu, financiranja, poteka same izgradnje, reše-
vanja stanovanjskih vprašanj občanov z družbeno in druž-
beno usmerjeno individualno oziroma zadružniško grad-
njo, gospodarjenjem s stanovanjskim fondom in njegovo
prenovo ter s samoupravno organiziranostjo stanovalcev
in samoupravne stanovanjske skupnosti. Posebno pozor-
nost pa analiza oziroma gradivo za razpravo v okviru
SZDL Celje namenja vprašanjem oskrbe s toplotno ener-
gijo in ogrevanju.
Načrtovanje je
pastorek
Morda malce ošiljena ugo-
tovitev, ki pa jo je mogoče
podpreti s številnimi dokazi
neusklajenosti stanovanj-
skega gospodarstva v okviru
stanovanjske skupnosti in v
odnosu do združenega dela
ter njegovih resničnih fi-
nančnih možnosti. Vsak po
svoje, bi lahko rekli, tolčeta
po stanovanjskih orehih.
Enako velja za smotrno vzdr-
ževalno in gospodarno poli-
tiko s stanovanji, med skup-
nostmi stanovalcev (marsik-
je pa te sploh še niso zažive-
le!) in njihove samoupravne
stanovanjske skupnosti. Po-
sebno poglavje je še strokov-
nost načrtov in njihova krat-
ka sapa, saj v glavnem
obravnavajo najbolj kritične
točke, ne pa celovitosti do-
brega gospodarjenja. Eko-
nomske stanarine stalno od-
lagamo med časovne usedli-
ne, tako da jih je vse teže
uresničiti. Dejstvo je, da
nam stanovanja in stano-
vanjski fond propadajo, od
ekonomskih stanarin smo
vsak dan dlje, nečisto toče-
nje stanovanjskega vina pa
nam od časa do časa vzbur-
kajo razne afere in »afere«.
Financiranje - komaj
za sproti
Zaenkrat sestava sredstev
in njihovih virov še zagotav-
lja uresničevanje načrtov
stanovanjskega gospodar-
stva v občini Celje, ne glede
na množico zaostritev pri
plačevanju stroškov v novih
in zagotavljanju življenjsko
primernih pogojev za biva-
nje v starejših stanovanjskih
objektih. Sicer pa se iz zbra-
nega denarja iz dohodka in
čistega dohodka v odstotkih
izdvaja stanovanjski denar
takole: za kadrovska stano-
vanja 0,22, za reševanje sta-
novanjskih vprašanj in po-
moč solidarnostnim upravi-
čencem 1,35, za vzajemno re-
ševanje stanovanj delavcev
0,90, za prenovo stanovanj-
skega fonda 1,30, za indivi-
dualno opremo stavbnih
zemljišč 0,78 in za reševanje
lastnih stanovanjskih potreb
v združenem delu 2,95 od-
stotka.
Lastna udeležba postaja si-
cer vse pomembnejša, ostaja
pa še veliko ozdcrv, kjer se tej
udeležbi izmikajo in jo odla-
gajo, čeprav s tem posredno
zmanjšujejo že tako majhen
stanovanjski denar.
Prednostne liste čakalcev
na stanovanja so v ozdih ti-
ste, h katerim so obrnjena
največja hrepenenja, so pa
edina pametna osnova za
družbeno usmerjanje grad-
nje in postopno reševanje
stanovanjskih vprašanj. Sa-
moupravna stanovanjska
skupnost občine Celje rešuje
upravičence do stanovanj po
naslednji lestvici: solidar-
nost-družbena pomoč, sploš-
ni stanovanjski fond, ka-
drovska stanovanja, udele-
ženci NOV, upokojenci in
delavci pri zasebnih obrtni-
kih.
Ogrevanje je vse
dražje
Objekti in naprave za pro-
izvodnjo in razdelitev toplot-
ne energije so sestavni del
stanovanj in z njimi uprav-
ljajo skupnosti stanovalcev.
V Celju je 20 kurilnih odbo-
rov, ki kot organi skupnosti
stanovalcev vodijo in zago-
tavljajo ogrevanje. Strokov-
na služba stanovanjske
skupnosti v občini je le po-
godbeni izvajalec teh del, če-
prav posega v dogajanja pri
ogrevanju zlasti tedaj, če za-
šepa pri delu kurilnih odbo-
rov.
V zimskih mesecih prihaja
do problemov pomanjkanja
likvidnih finančnih sredstev
za nabavo goriva, ki pred-
stavlja 90 odstotkov v stro-
šku ogrevanja. Goriva so vse
dražja, včasih zastane tudi
dobava oziroma nakup, za
ogrevanje gre skoraj ves de-
nar, s katerim skupnosti sta-
novalcev gospodarijo. Tega
denarja pa je manj tudi zara-
di slabe finančne discipline
stanovalcev, ki ne plačujejo
svojih obveznosti. To je se-
veda ena plat ogrevalne me-
dalje.
Druga plat pa so seveda
energetsko-ogrevalne nev-
šečnosti, ki se spreminjajo
od kotlarn in vročevodov do
podpostaj v toplovodnem
omrežju, od energetsko sla-
bo grajenih stanovanjskih
objektov do spuščanja toplo-
te skozi okna in razne špra-
nje ter zidove. Popisali bi
več strani časnika, če bi sa-
mo naštevali utrinke iz to-
vrstnega stanovalčevega
vsakdana.
To bi bilo nekakšno
osnovno prgišče iztočnic za
SZDL-jevsko razpravo o
stanovanjski politiki in go-
spodarstvu v celjski občini,
od katere si obetamo pa-
metnejših rešitev in usme-
ritev, pa tudi opredelitev
na tistih področjih, kjer jih
še ni, ali pa so preveč me-
glene. MITJA UMNIK
Družbeni stanovanjski
fond v občini Celje obsega
približno 12.000 stanovanj z
neprimerno starostno sesta-
vo, saj je več kot četrtina
stanovanj starih nad sto let
in komaj tretjina mlajših
od 20 let. Izraz neprimeren
je ocenjen z vidika gospo-
darjenja oziroma vzdrževa-
nja, če ni dovolj denarja, s
katerim bi vsaj preprečili
propadanje stanovanjskih
objektov in zagotavljali
ekonomsko osnovo za go-
spodarjenje v skupnostih
stanovalcev.
Stanovanjsko zadružniš-
tvo se počasi uveljavlja,
dve zadrugi sta v občini Ce-
lje ustanovili eno, ATRIJ,
ki postopno opravičuje svo-
jo družbeno vlogo. Celovi-
tost gradnje, vpliv zadruž-
nikov na kakovost gradnje
in način, prednostna posoji-
la in oprostitev dela pro-
metnega davka so glavni
»aduti« takšne gradnje.
Trenutno se v okviru za-
družništva gradi 80 stano-
vanjskih enot.
V občini Celje je opredeljen prehod na ekonomske stana-
rine do leta 1985, čeprav ga bo sedaj težje prenesti, kot
kdajkoli prej, pa o razlogih najbrž ni potrebno govoriti na.
dolgo in široko. Od opredeljene letne ekonomske stana-
rine v višini 3,34 odstotka revalorizirane vrednosti stano-
vanjskega fonda so leta 1981 dosegli le 1,8, v letu 1982 še
manj, 1,47 in lani 1,30 odstotka revalorizirane vrednosti.
Povsem jasno je torej, da se od ekonomskih stanarin po-
stopno in zanesljivo odmikamo.
Če upoštevamo temeljni revalorizacijski odstotek - 3,34
- potem bi morali letos ob upoštevanju inflacije stanarine
povečati za 83 odstotkov in prihodnje leto za enak odsto-
tek. Kako čim manj boleče to izpeljati, pa je povsem drugo
vprašanje.
So v Alposu proti samoupravnim aktom?
2 ukrepom družbenega varstva Je samoupravljanja konec
Referendum v Alposu je uspel, ven-
dar šele drugič. Šentjurčani, o prvem
referendumu, ki ni uspel, najraje ne
bi govorili, ker so zadovoljni, da je
tokrat uspel brez vmešavanja od zu-
naj. Tako je naprimer predsednik
skupščine občine Šentjur, Peter
Knez, dejal: »Zelo smo zadovoljni,
ker v Alpos ni bilo potrebno pošiljati
nobenih delegacij.« Miran Koren, se-
kretar občinske Zveze sindikata, pa
Je na zastavljeno vprašanje odgovo-
ril: »To, da je referendum uspel, je
dokaz, da so v tozdu prevladale zdra-
ve sile.«
In zakaj je potrebno spregovoriti o
Prvem neuspelem referendumu, če so,
kot kaže, vsi zadovoljni z uspehom
drugega? Pokazalo se je, da se delavci
v Alposu srečujejo s problemi, za kate-
re smo menili, da jih je razvoj samo-
upravljanja že davno presegel. Med
delavci tozda Cevarna je še vedno 30
^stotkov takšnih, ki nasprotujejo
°snovnim samoupravnim aktom, kot
naprimer samoupravni sporazum o
Združevanju v tozd. In nenazadnje, še
'etos bodo morali v Alposu referen-
dumsko potrditi vrsto samoupravnih
aktov, tudi paket aktov o nagrajeva-
nju, in vodilni delavci se že zdaj boje,
da se bodo ponovili vsi znani zapleti in
^žave.
Spremembe samoupravnih aktov so
potrebne zaradi uskladitve z zako-
in niso bistveno vplivale na položaj
delavcev. Poleg tega so v Alposu z nji-
mi odpravili vrsto nedorečenosti kot
so: pokrivanje izgub, odgovornost in
pristojnost posameznih samoupravnih
organov, odločanje o naložbah ipd. V
razpravah na zborih delavcev ni bilo
pripomb na vsebino, rezultati referen-
duma pa so bili porazni. Okoli 50 do 60
odstotkov delavcev iz tozda Cevarna
ni sprejelo samoupravnega sporazuma
o združitvi v delovno organizacijo, sta-
tuta delovne organizacije in samo-
upravnega sporazuma o združevanju v
tozd.
Nezaupljivost je eden izmed bistve-
nih vzrokov, ki so skalili medsebojne
odnose med delavci in prispevali k
neuspehu referenduma. Tako je vrsta
namernih napačnih informacij padla
na plodna tla. Med delavci so začele
krožiti informacije kot je ta: »Ukinili
bodo tozd Cevarna«, ali ta: »Skupne
službe že leta živijo na račun delavcev
v neposredni proizvodnji« in ta: »Tozd
Oprema ne bo vrnil dolga tozdu Cevar-
na«. Še najbolj pa je delavce razburila
informacija, da bo ukinjen žiro račun
tozda. Gre za skupinsko-lastniško mi-
selnost, ki kot kaže ni prisotna samo
med vodilnimi in tehno-birokratskimi
strukturami. Delavci so prepričani, da
je dohodek rezultat (samo) njihovega
dela in da si ga lahko razdelijo kakor
hočejo.
Ko so analizirali vzroke neuspeha se
je delavski svet odločil za ponovni re-
ferendum. Spremembe samoupravnih
aktov so razložili delavce še enkrat in
sicer po samoupravnih delovnih sku-
pinah.
Vodilni delavci Alposa so razmišljali
tudi o ukrepu družbenega varstva, v
kolikor referendum tudi v drugo ne bi
uspel. Vprašanje pa je, če bi bil ukrep
družbenega varstva pravilna rešitev,
kajti le ta praktično pomeni konec sa-
moupravljanja in to bi najbolj odgo-
varjajo ravno tistim v Alposu, ki so za
sistem »trde roke«. Zato bi bilo najbo-
lje, da v Alposu opravijo s posamezni-
ki, ki zastrupljajo medsebojne odnose
in ne čakajo na neuspeh katerega
izmed naslednjih referendumov. Da so
v Alposu ljudje, ki zavirajo samo-
upravljanje, smo slišali na več krajih,
žal brez imen VILI EINSPIELER
Vodilni so analizirali vzroke ne-
uspeha in delavci so se v glavnem
izgovarjali, da spremembe niso bile
dovolj razložene. To ne drži povsem,
res pa je, da so akti izredno obsežni,
saj obsegajo okoli 1000 členov in so
pisani v pravniškem jeziku, ki je ne-
razumljiv nekvalificiranim delavce,
ki prevladujejo v tozdu. Problem so v
Alposu skušali rešiti z internim glasi-
lom, v katerem so akte razložili na
kratko in kar se da poljudno, vendar
brez uspeha, ker so delavci nezaup-
ljivi.
»Nekomu se pač
moram izpovedati«
»Nocoj te bom, dolina pod Menino,
v sanjah poljubila
te ujela med žuljave dlani.
V mrzli srebrni mesečini ti ogrela premrle trate,
v zahvalo za sad jeseni, darovala ti to kratko noč.«
Cvetna nedelja. V blešče-
čem sončnem popoldnevu
sedim z avtorico teh verzov,
okrog naju se podijo trije
otroci, dva njena in sosedo-
va hči. Crnobel pes se je že
pomiril. Zaradi bleščave
komaj še vidim zasnežene
smreke odsojnih pobočij
Menine planine, pogovor pa
previdno tipa...
Marjana Rihter, mlada
kmečka žena in mati, se je v
Delce pri Bočni primožila
pred dvanajstimi leti, s sa-
bo pa je poleg pridnih rok
na kmetijo pri zgornjem
Melaku prinesla še pesem v
srcu.
NT: Že dolgo ni več skrivnost, da ste kmetica, ki piše
pesmi. Od kdaj in od kod ta vaša želja po lirični izpo-
vedi?
»Nekomu moram povedati, saj pišem le zase. Začelo se je
v osnovni šoli, ko sem svoje prve pesmi napisala za šolsko
glasilo, spodbujala pa me je učiteljica. Šestnajstletna sem
prebirala tudi Anteno in še tja poslala pesem. In so jo
objavili. Potem pa se me je to držalo kar naprej, do danes.«
NT: Kdaj se vam porodi ideja, misel, da bi napisali
tisto, kar čutite?
»Največkrat ob delu. Misel v verzih pa skušam zapisati
zvečer, ko je že vse tiho in mirno. Četudi sem utrujena,
moram sesti in zapisati. Nekako se moram izpovedati in vse
to zapišem v tale modri zvezek. Če bi imela več izobrazbe, bi
najbrž vse lepše zapisala... Rada imam naravo. Včasih je že
dovolj veja na drevesu in se mi utrne misel. Ali, če se mi
zgodi krivica, če sem žalostna, če imam domotožje, ali pa, če
sem vesela. Ali pa, če je navaden, otožen večer, ko je vse
tiho...«
NT: Preberite mi, prosim, svojo zadnjo pesem, ki ste
jo zapisali v svoj modri zvezek.
»Nisem lepa, nimam denarja,
moj hrbet se k travam sklanja
in korak je že upočasnjen.
Obraz od sonca ožgan,
od dežja in solz izpran,
pa vendar sem srečna - bogata.
Imam oči, ki znajo opazovati
in srce, ki zna prisluhniti
naravi.«
NT: Pesniške duše so v naših predstavah bolj vase
zaprti ljudje. Vi pa se mi ne zdite taki; prej bi rekel, da
ste družabni. Imam prav?
»Zrastla sem v veliki družini, kjer smo se lepo razumeli,
zapeli in se kljub trdemu delu znali tudi poveseliti. Najbrž to
ostane. Sicer pa imam dosti prijateljic. Mislim pa, da se
človek v stiski najraje zaupa sam sebi. Priznam pa, da mi je
bilo hudo oditi od doma, delat v Šoštanj, nato pa še v
Gorenje.«
NT: Ste to izrazili tudi v kakšni pesmi?
»Pride čas, ko odrasteš,
ko odideš v tuje kraje
z upanjem in željo,
da vsak, ki stiska roko
ti bo prijatelj in brat,
da hodili bi skupaj
do zadnje postaje.
Pa priromaš le do kamnite ograje.
Do tja,
kjer človek razdeli se na kose.
Do tja, kjer nevoščljivost in jezik
reže ostreje od kose.«
NT: Naj bom še malo radoveden. Bosta vaša otroka,
desetletni Jožek in dvanajstletna Lilika podedovala
kaj mamine pesniške žilice?
»Mislim, da. Nekaj že kažeta. Rada tudi bereta.«
Rdečelična Lilika je v zadregi še bolj pordela v lička,
Jožeka pa je odneslo ven, naproti očetu Jožetu: malo zaradi
veselja, malo pa, da ga pripravi na obisk.
In potem smo šli vsi skupaj v hlev pogledat deset dni stara
telička. Jožek možato z očetom, Likika ob mamini strani. Bil
sem odveč, zato sem se poslovil.
Ko sem odhajal od hiša, mi je domači kuža že pomahal z
repom. Komaj sem ga opazil. Skozi sončno bleščavo sem
prebiral, v svojo beležko zapisano Marjanino pesem
»Ti ne veš, kako rada imam
od sonca obsijana drevesa,
stezice, poraščene z mahom,
v krošnjah pojoče ptice,
v svoji dlani potno dlan
tvoje desnice.
V tvojih očeh modrino neba,
v tišino odmev najinih korakov.
In bitje dveh src, ki sta prijatelja.«
MITJA UMNIK
6. STRAN - NOVI TEDNIK
19. APRIL 1984
Spomin na živo vez
Krajani Stranic bodo letos prvič slavili svoj krajevni
praznik. Za dan praznovanja so si izbrali 27. april 1944, kot
spomin na dan, ko je bila na njihovem območju ustanov-
ljena kurirska postaja TV 33 S, ki po zaslugi zavednih
ljudi v teh krajih ni bila nikoli izdana.
Družbeno-politične organizacije v kraju, ki so zadolžene za
pripravo prvega praznovanja na Stranicah, pripravljajo tudi
srečanje nekdanjih kurirjev z domačini, ki so za časa NOB
ščitili kurirsko postajo. Srečanje bo ob 10. uri v osnovni šoli
Veljko Vlahovič na Stranicah. Uro pred tem pa bodo v
bližini spomenika na Frankolovem odprli objekt, v katerem
bodo prodajali različne spominke, razglednice in knjižice z
opisom zločina v tem kraju. Hišico so zgradile delovne
organizacije konjiške občine. Največ je prispeval Konus, ki
je tudi pokrovitelj tega spominskega obeležja. Celotna na-
ložba pa je veljala 27 milijonov dinarjev.
MP
Glasbeni obeti v Laškem
Pred dnevi je imel laški oddelek glasbene šole Radeče v
domu »Dušana Poženela« v Laškem javni nastop. V neza-
kurjeni dvorani se je od skladbe do skladbe sproti ogrevalo
kar številno občinstvo. Nastopilo je prek štirideset učencev
od prvega do sedmega razreda glasbene šole, ki so izvajali
svoji stopnji in sposobnostim ustrezen program, od naro-
dnih viž do skladb vrhunskih glasbenikov.
Škoda, da Laško nima manjšega glasbenega salona, kjer
bi pogosteje nastopali ti mladi glasbeniki ali pa prihiteli
poslušat tu in tam tudi kakšnega vzornika. Množica mladih
v glasbeni šoli v Laškem pa na vsak način obeta.
Jz Galicije v Vrtale
V kulturnem domu v Vrbju so gostovali pevci mešanega
zbora iz Galicije, ki jih vodi Ljudmila Horvatič. Zaradi le-
pega vremena, del na polju in neprimernega časa je bilo
obiskovalcev manj, kot običajno. Tisti, ki pa so prišli, si
takšnega petja domačih pesmi še želijo.
JOŽE GROBELNIK
Pesem v Zrefiah
V nedeljo je bila v Zrečah revija odraslih pevskih zbo-
rov občine Slovenske Konjice. Organizator prireditve je
bilo DPD Svoboda Zreče pod pokroviteljstvom Uniorja in
Cometa. Na reviji se je predstavilo sedem domačih pevskih
zborov, občinstvo pa je še posebej toplo pozdravilo sloven-
ski mešani pevski zbor Danica iz Podjune na avstrijskem
Koroškem.
Po koncertu so se zbrali zborovodje in predsedniki zborov
ter ocenili celotno revijo in delo zborov v sezoni. Ugotovili
so, da so se člani zborov na revijo skrbno pripravili, zato je
tudi dobro uspela.
MP
miaSl v Hmezadu o svojih težavah
Osnovne organizacije ZSMS v sozdu Hmezad bi morale
biti še bolj povezane s konferenco osnovnih organizacij.
Pri dejavnosti mladih v sozdu Hmezad pa ni primarna na-
loga samo ta, da se mladi srečujejo na raznih športnih in
kulturnih prireditvah, pač pa da bo treba odslej namenjati
še več pozornosti vprašanjem kadrovske, socialne in stano-
vanjske ter štipendijske politike. O vseh teh vprašanjih so v
soboto spregovorili tudi na problemski konferenci, po ka-
teri so pripravili še kviz o poznavanju sozda Hmezad, Zdru-
ženih narodov, športa in kulture. Največ znanja so pokazali
mladi iz delovne organizacije Export-Import, Notranje trgo-
vine ter Jate iz Zaloga.
JANEZ VEDENIK
Obisk v vrtcu na
Frankoipvem
Za vrtec na Frankolo-
vem, ki je enota Vzgojno
varstvenega zavoda Tonč-
ke Cečeve Celje, je še do
nedavnega veljalo, da je
predimenzioniran, ker ga
je obiskovalo premalo
otrok. Danes temu ni več
tako. V pritličnem objektu,
zgrajenem iz sredstev sa-
moprispevka, se živ-žav 29
malčkov poleže le med ko-
silom in med spanjem. Si-
cer pa so otroci, ki prihaja-
jo v varstvo iz številnih
okoliških vasi in zaselk-
kov, ustvarjalni in bistri.
Tako za svojih 29 varovan-
cev od dveh do šestih let
pravita tudi vzgojiteljici
Darinka Tajnko in Dušan-
ka Krajnčan. V vrtcu so
pred kratkem uvedli 5-urni
program za male šolarje, ki
ga otroci pridno obisku-
jejo.	MP
Kako Iz komunalnih zadreg
¥ Žalcu Imajo težava s telefonijo, mrliško vežico In še s čim
Krajevna skupnost Žalec
kot največja v občini ima
precej težav, še zlasti na ko-
munalnem področju. Dej-
stvo je namreč, da denarja
primanjkuje na vseh kon-
cih, problemov pa je iz dne-
va v dan več. O tem smo se
pogovarjali s predsed-
nikom sveta krajevne skup-
nosti Žalec Alojzem Hrušo-
varjem.
-	V Žalcu načrtujete
gradnjo nove mrliške veži-
ce. Zakaj?
A. Hrušovar: »Dejstvo je,
da je sedanja premajhna in
ničkolikokrat v letu se zgodi,
da primanjkuje prostora. V
bližini sedanje vežice načrtu-
jemo gradnjo nove, prostore
sedanje vežice pa namerava-
mo izkoristiti za to, da bi v
njej uredili prodajo cvetlic,
vencev in drugega, kar ljudje
potrebujejo. Problem je v
tem, ker manjka denarja, za-
to nekoliko računamo tudi
na samoprispevek, s katerim
bi dobili sredstva, ki so za to
potrebna.«
-	V Žalcu je težko tudi s
telefoni. Kdaj se bo sedanja
nemogoča situacija izbolj-
šala?
A. Hrušovar: »Centrala je
tako obremenjena, da v do-
poldanskem času skorajda
ni mogoče dobiti telefonske
zveze. Precej pa je krajanov,
ki na telefonske priključke
čakajo že deset in več let. V
Žalcu začenjamo graditi no-
vo poštno poslopje. Gospo-
darstvo občine je združilo
denar za izgradnjo poslopja
za novo centralo, tako da bi
se že v tem letu povečala od
sedanjih 800 na 1400 številk.
V drugi fazi bi pridobili še
dodatnih 1600 telefonskih
priključkov.«
-	V Žalcu je precej
zgradb, v katerih bi lahko
uredili prostore za obrt. Ra-
zmišljate tudi o tem?
A. Hrušovar: »Napravili
smo spisek zgradb, kjer bi
lahko bili prostori za obrt.
Mislimo predvsem na stori-
tveno obrt. Povedati pa mo-
ram, da je treba kar precej
denarja za to, da bi kje uredi-
li kakšno obratovalnico. De-
narja za to nimajo niti možni
nosilci obrti niti lastniki
zgradb. Zelo ostri so tudi
predpisi, kako morajo biti
obratovalnice urejene.«
-	Kako pa je s kanalizaci-
jo v vašem kraju?
A. Hrušovar: »Skoraj ne-
verjetno se sliši, da del Žalca
kanalizacije sploh nima. Naj-
prej pa bo vsekakor treba
urediti kanalizacijo od Lož-
nice proti Žalcu, še zlasti za-
radi gradnje nove stanovanj-
ske soseske na Škafarjevem
hribu, predvsem pa bo treba
rešiti vprašanje izcednih vod
iz smetišča na Ložnici. Kra-
jani vdihavajo neznosen
smrad. Vse to povzroča v na-
selju Ložnica že skorajda po-
litično nevzdržno situacijo.«
JANEZ VEDENIK
V Petrovčah
praznujejo
V	počastitev krajevne-
ga praznika Petrovč,
praznujejo ga 24. aprila,
se bo zvrstilo precej kul-
turnih, športnih in dru-
gih prireditev. Že včeraj
so v osnovni šoli odprli
razstavo likovnih del do-
mačina Adija Arzenška, v
soboto ob 19. uri pa bo v
dvorani zadružnega do-
ma nastop mladinskega
pihalnega orkestra glas-
bene šole Žalec. Priredi-
tve bodo zaključene 26.
aprila, ko bo slavnostna
seja skupščine krajevne
skupnosti in družbenopo-
litičnih organizacij, na ka-
teri bodo opozorili na
problematiko v kraju, še
zlasti na nekatere ekolo-
ške probleme. V kultur-
nem sporedu velja ome-
niti nastop ritmične sku-
pine OO ZSMS ter recital,
ki ga pripravlja domača
osnovna šola.
V	sklop praznovanja
krajevnega praznika je
sodila tudi očiščevalna
akcija javnih površin v
kraju, ki je bila prejšnji
teden.
JANEZ VEDENIK
Zdravko Novak
Zdravko Novak, od fe-
bruarja novi sekretar OK
SZDL v Mozirju, že sedaj
pravi, da se bo po konča-
nem mandatu vrnil nazaj
v šolstvo in nadaljeval z
delom, ki ga je opravljal
27 let. Ne zato, ker bi se
ustrašil dela in odgovor-
nosti v socialistični zvezi,
preprosto le zato, ker ni
pričakoval, da bo slovo
od otrok in šole tako tež-
ko. Zgodovina, ki jo je
poučeval, pa tudi šola v
Mozirju, sta ga preveč za-
strupili.
Da bo svoje sedanje de-
lo opravljal kot je potreb-
no, ima dovolj izkušenj
kot aktivist v prosveti,
kulturi in telesni kulturi,
v združenju rezervnih vo-
jaških starešin, v prejš-
njih časih tudi kot odbor-
nik. A kot je dejal, rezul-
tati njegovega sedanjega
dela še niso vidni, saj je
osnova vsega najprej do-
bro poznavanje dela v po-
sameznih krajevnih
skupnostih, družbeno po-
litičnega in društvenega
udejstvovanja v posamez-
nih krajih, pa seveda od
dobrega dela vseh odbo-
rov, komisij in svetov.
Prav zato si želi najprej
ustvariti dobro povezavo
s krajevnimi organizacija-
mi SZDL, hkrati pa vpli-
vati na oživitev dela od-
borov in svetov pri občin-
ski konferenci. Prav sled-
nji bi morali bolj vplivati
na oblikovanje finančnih
planov samoupravnih in-
teresnih skupnostih.
Sploh Zdravko Novak
meni, da je sprejemanje
teh planov še preveč v ro-
kah izvajalcev, premalo
besede pa imajo uporab-
niki. Tudi zaradi tega je v
društvenem delu največ
problemov.
Potrebnega bo več
idealizma, četudi se da-
nes ljudje niso več pri-
pravljeni sestajati v
mrzlih dvoranah. Tudi za-
to, ker aktivisti največ-
krat niso deležni moralne
podpore v obliki priz-
nanj, malce pa tudi, ker
smo danes največkrat pri-
pravljeni delati le za pla-
čilo. Tako na primer ni
problem dobiti predsed-
nika v lovski ali ribiški
družini, težje pa je v turi-
stičnem društvu, v druš-
tvu upokojencev in še
kje, se pravi tam, kjer so v
ospredju materialni pro-
blemi. Nihče namreč ne
sprejme rad odgovornosti
za uspešno delovanje
društva, če je to odvisno
predvsem od prostorskih
in finančnih pogojev, zato
Zdravko Novak meni, da
je več problemov v pogo-
jih, manj pa v vsebini
dela.
RADO PANTELIČ
Kurlrfikl današnjih dni po občini Celje
V preteklem tednu so se naši sodobni kurirčki spopadali s tereni po celjski občin'
Kurirčkovo torbico so prejeli od vrstnikov iz občine Slovenske Konjice.
Glavne postojanke so bile na osnovnih šolah, in ob spominskih obeležjih, osrednji
prireditev ob prihodu Kurirčkove pošte v celjsko občino pa so pripravili pionirji na osnov^
šoli Ivan Kovačič-Efenka v Celju. O pomenu te manifestacije je mladini govoril Ris*®
Gajšek,predstavnik borčevske organizacije. Pot Kurirčkove pošte po celjskih osnovn^
šolah so spremljali tudi predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij ter celjs*
občinske skupščine.	y
Kurirčkova pošta pa je bila lepo sprejeta tudi v ostalih krajih občine, kot v Smartnem
Rožni dolini, Vojniku, Ljubečni, v Štorah, Strmcu, Socki in na Dobrni. Potem ko je poš^
prenočila na osnovni šoli Franja Vrunča v Celju, so jo v četrtek v Razgorcah prevz&
pionirji iz občine Velenje.	M-
19. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Njegov konjiček Je rezbarjenje
Franc Prezelj iz Titovega
Velenja, upokojeni rudar,
med vojno borec v Gradni-
kovi brigadi, ima sedaj po-
sebnega konjička - rezbarje-
nje! V pokoju je že od leta
1968 in ves prosti čas preživi
doma med hrastovim in ore-
hovim lesom, ki ga oblikuje
v zanimive like. Dela tudi z
mehkejšim lesom, kot so li-
pa, vrba ali topol, vendar
morajo biti dobro posušeni,
predno vanje zareže z dle-
tom. Najboljši je les iz same-
ga štora, ker je manj razpok.
Največ dela za znance in
prijatelje ter za razne rojstne
dneve ter obletnice, ko po-
darja kot darilo on ali tisti, ki
ga naroči. Največ rezbari v
zimskem času, naročil pa ne
zmanjka.
»Bolje je, da se ukvarjam z
rezbarjenjem, kot da bi pose-
dal po gostilnah, kot mnogi
delajo. Pripravljam se tudi
na razstavo, ki jo pripravljajo
v društvu upokojencev.«
LOJZE OJSTERŠEK
Gasilci na
Lopati
Pripravili so problemsko
konferenco, kjer so se pogovo-
rili o nadaljnji obnovi gasilske-
ga doma (zunanji del), formira-
nju desetin ter pripravah na le-
tošnja tekmovanja. Govorili pa
so tudi o kongresu slovenskih
gasilcev, ki bo letos v Maribo-
ru in se ga bodo udeležili.
Pohod v
Libojah
Tudi letos bodo v Libojah
ob vseh praznikih, ki so pred
nami in njihovem krajevnem
prazniku 3. maju pripravili
drugi pohod ob meji krajevne
skupnosti s postanki pri vseh
spominskih obeležjih.
Letos so se odločili, da bo
pohod v nedeljo, 29. aprila s
pričetkom ob 9. uri v Kasazah.
Pohod bo imel dve varianti,
krajšo in daljšo. Krajša bo spe-
ljana čez Sončni hrib mimo
smučišča, kjer bo spominska
slovesnost ob 50-letnici gla-
dovne stavke, ki je bila v Pavli-
novem rudniku leta 1934. Dalj-
ši pohod pa bo speljan od
Breclove domačije v strmine
Kotečnika, kjer se bodo udele-
ženci ustavili tudi pri Beškov-
nikovi domačiji. Na vsej poti
bodo obiskali sedem spomin-
skih obeležij. Krajši pohod bo
trajal dve do tri ure, daljši pa 4
do pet, vsi pohodniki pa se bo-
do ob koncu zbrali na Brnici
nad Libojami.
TV
Tekmovali so v prometu
Občinsko tekmovanje za osnovne in srednje šole s po-
dročja prometa v velenjski občini so tokrat pripravili na
poligonu pri osnovni šoli Bratov Letonja v Smartnem ob
Paki. Nastopilo je 70 tekmovalcev v osnovnošolski in 16
tekmovalcev v srednješolski kategoriji. Organizator je bila
OS Bratov Letonja pod pokroviteljstvom Sveta za prometno
varnost pri skupščini Občine Velenje. V mlajši kategoriji
osnovnih šol je zmagal Boštjan Pečnik, v višji pa Marjan
Rudnik, oba Šmartno, ki je imelo tudi najboljšo ekipo. Med
srednješolci je bil najboljši Igor Stropnik. Na republiškem
prvenstvu, ki bo v soboto, 21. aprila v Črnomlju, bosta
velenjsko občino zastopala med osnovnošolci Marjan Ru-
dnik in med srednješolci Jani Marko. Ob tekmovanju v
Smartnem ob Paki so v avli šole pripravili tudi razstavo
likovnih del na temo prometa.
»Kaj veš o prometu« v Slovenskih Konjicah
V petek, 13. aprila je bilo
na ulicah Slovenskih Ko-
njic živahno. Krajani so
opazovali mlade kolesarje
in njihovo znanje cestno
prometnih predpisov, ki so
si ga pridobili po krožkih v
osnovnih šolah.
Tekmovanje je organiziral
svet za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu. Pri or-
ganizaciji pa so mu pristopili
na pomoč še delavci Postaje
milice, člani ZŠAM ter AMD
Slovenske Konjice.
Učenci so se pomerili v
treh disciplinah. Najprej so
reševali teste o prometu, na-
to so se preskusili v spret-
nostni vožnji na poligonu in
v ocenjevalni vožnji na uli-
cah. Rezultati so pokazali, da
mentorji na šolah namenjajo
prometni vzgoji veliko po-
zornosti in tudi truda, saj so
tekmovanja vsako leto bolj
uspešna. Skoda je le, da otro-
ci često pozabijo, kako se je
treba obnašati v prometu.
Tekmovalci so bili razde-
ljeni v dve skupini: nižjo in
višjo. Med mlajšimi je bil
najboljši Boštjan Cugmas iz
osnovne šole Edvarda Kar-
delja, ki je zvozil brez kazen-
skih točk, drugi je bil Gregor
Groleger iz osnovne šole Du-
šana Jereba in tretja Karlina
Koželj, prav tako iz te šole.
Tudi ekipno so bili najboljši
učenci te šole. V višji skupi-
ni pa so posamezno bili naj-
boljši Manfred Korošec iz
osnovne šole Edvarda Kar-
delja s 15 točkami, sledila pa
sta mu Aleksander Zvikart
in Sašo Topolšek iz Sloven-
skih Konjic. Ekipno so bili
najboljši učenci osnovne šo-
le Dušana Jereba. Najboljši
posameznik, ki je tokrat iz
nižje skupine, si je priboril
udeležbo na republiškem pr-
venstvu, ki bo 21. aprila v
Črnomlju.
JOŽE ONIC
Obnavljajo
avtobusno
Postajo
Pred dnevi so začeli v Tito-
vem Velenju z obnavljanjem
*vtobusne postaje, ki ne
Ustreza že dolgo ne več vse
b°lj naraščajočemu avtobu-
snemu prometu in številu
Potnikov.
Avtobusno postajo naj bi po-
dali za tretjino, obnova pa bo
?*ala staro milijardo dinarjev,
J0 jih bo prispeval Izletnik
jozd Potniški promet. Gradbe-
na dela izvaja velenjsko grad-
^no podjetje Vegrad. V ob-
novljeni avtobusni postaji bo
^kalnica za potnike, delovni
postori za šoferje, sprevodni-
** in ostale, povečali bodo šte-
Uo peronov.
Pokazali so znanje o prometu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri
Skupščini občine Žalec je v soboto pripravil občinsko
tekmovanje »Kaj veš o prometu«.
Tekmovanje je bilo po vrsti že šestnajsto, udeležilo pa
se ga je 72 učencev in učenk iz vseh osnovnih šol občine.
Testiranje, na posebnih polah z vprašanji o cestno pro-
metnih predpisih, opremi kolesa in etiki v prometu, je
bilo v Osnovni šoli Bratov Juhart v Šempetru, ocenje-
valna vožnja s kolesom na prometnih površinah in spret-
nostna vožnja pa na poligonu Združenja šoferjev in avto-
mehanikov Žalec v Ločici pri Grobelskem mostu. Naj-
več uspeha so imeli mladi tekmovalci iz Braslovč.
Vrstni red: mlajši (5 in 6. razred) 1. Miran Citej, 2. Aleš
Teržan, 3. Rajko Irman (vsi OS Braslovče), 4. Miroslav
Kovačevič (OS Peter Sprajc Jur Žalec), 5. Stani Urbanč
(OS Polzela) itd. Ekipno: 1. OS Braslovče, 2. OS Peter
Srajc Jur Žalec, 3. OS Polzela, 4. OS Šempeter, 5. OS
Prebold itd. Starejši (7. in 8. razred) 1. Marko Jelen, 2.
Sandi Fužir (oba OS Braslovče), 3. Tomaž Hočevar (OS
Polzela), 4. Matjaž Zolnir (OS Šempeter), 5. Marjan
Donko (OS Braslovče); ekipno: 1. OS Braslovče, 2. OS
Šempeter, 3. OS Griže, 4. OŠ Peter Sprajc-Jur, 5. OŠ
Vransko itd.
T. TAVČAR
Skupščina AMD Slander
Pretekli teden so se zbrali
delegati na 26 redni volilni
skupščini AMD Šlander iz Ce-
lja. O delu društva v prete-
klem mandatnem obdobju je
poročal predsednik društva
ing. Dušan Roš.
Iz poročila je razvidno, da je
bilo društvo, ki združuje preko
7500 članov, zelo delovno. V
tem mandatnem obdobju ni
bilo lahko. Zvrstilo se je precej
gospodarskih ukrepov, ki niso
bili v prid motoriziranemu
članstvu. Podražitev goriva,
bencinski boni, depozit in dru-
go so bili vzroki, ki so vplivali
na razpoloženje članstva in na
tehnični razvoj društva. Z ne-
malimi napori si prizadevajo v
društvu nuditi članom določe-
ne bonitete.
Posebno skrb so posvečali
pridobivanju članstva. Kljub
temu, da je število motornih
vozil porastlo, se število član-
stva ni povečalo, temveč je v
rahlem upadanju v primerjavi
z zadnjimi štirimi leti. Naloge
»Vse na enem mestu za moto-
riziranega občana« se v večini
primerov uresničujejo in jih
skušajo še vedno izpopolnje-
vati tako, da bi bili člani kar
najbolj zadovoljni. Tako nudi
društvo svojim čalnom 5-10
odstotkov popusta pri raznih
uslugah.
Z zamrznitvijo cen posluje
avto šola z izgubo, katero bo
težko pokriti. Društvo kot ce-
lota, v veliki meri pa preko de-
lavcev avto šole in športnih
funkcionarjev izvaja preven-
tivno dejavnost s področja pro-
metne vzgoje. V zadnjih letih
je bilo več poudarka pri delu s
traktorjem in traktorskimi
priključki, prav tako vzgoji
osnovnošolske mladine, pred-
vsem na področju občin Celje,
Šmarje pri Jelšah in Šentjur.
Program izvajanja preventivne
dejavnosti je materialno pod-
prla Zavarovalna skupnost
Triglav - območna skupnost
Celje.
Športna komisija je v tem
mandatnem obdobju dosegla
izredne uspehe. V društvo je
vključenih preko sto športnih
funkcionarjev-sodnikov, ki so
se redno vključevali s svojim
delom na vseh prireditvah
društva. Tekmovalci v kartin-
gu z Jožetom Mesarcem, ki je
osvojil zlato čelado za preteklo
leto, so bili zelo uspešni v re-
publiki in državi. Tudi moto-
crossisti niso dosti zaostajali za
njimi. V moto sekciji, ki zdru-
žuje vse več ljubiteljev avto
moto športa, so bili.zelo delav-
ni na vseh športnih in preven-
tivnih akcijah društva.
AMD Slander je sodelovalo
pri načrtovanju na področju
SLO in družbene samozaščite.
Društvo mora še v naprej
vzpodbujati avto moto šport
tudi kot pomembno veščino,
ki se lahko vključuje v
obrambne priprave.
Na koncu so izvolili 23 Član-
ski izvršni odbor in novo pred-
sedstvo društva. Za predsed-
nika je bil ponovno izvoljen
ing. Dušan Roš. Najzaslužnej-
šim članom so podelili druš-
tvena in zvezna priznanja.
G.F.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
19. APRIL 1984
Uspeh zborov v Mariboru
Na Naš! pesmi tri srebrna In dve bronasti odllčjl
Minuli konec tedna so se
v Mariboru ponovno sestali
najboljši slovenski odrasli
zbori na 8. tekmovanju
»NAŠA PESEM 84«. Prire-
ditev, ki ima izrazito tek-
movalni značaj, je organizi-
rala ZKO Slovenije, Slo-
venska pevska zveza in
ZKO Maribor pod pokrovi-
teljstvom Skupščine mesta
Maribor. Na šestih koncer-
tih je nastopilo 9 moških in
11 mešanih zborov ter kot
gost MPZ iz Slavonskega
Broda.
• Letos so bili tekmovalni
pogoji precej spremenjeni,
vsak zbor je moral namreč
odpeti 20 minutni program,
ki je poleg obvezne pesmi
vključeval še skladbo iz ob-
dobja do leta 1750, do 1945,
slovensko ljudsko pesem in
program po lastni izbiri. Kri-
terij ocenjevalne komisije, ki
ji je predsedoval Samo Hu-
bad in so jo sestavljali stro-
kovnjaki iz Jugoslavije ter
gost iz Madžarske, je bil letos
precej višji kot pred dvema
letoma. Vsi nastopi v Mari-
boru so bili na visoki amater-
ski ravni in jasno je postalo,
da bodo tisti, ki se bodo teh
tekmovanj udeleževali, mo-
rali pristopiti k delu profe-
sionalno in da je ljubiteljstvo
bolj označevanje njihovega
statusa kot pa vsebina njiho-
vega snovanja.
V Mariboru so tekmovali
tudi trije celjski zbori: Ko-
morni moški zbor, Mešani
pevski zbor France prešeren
in Mešani Akademski zbor
Boris Kidrič ter Moški pev-
ski zbor Zdravilišča Rogaška
Slatina in Mešani pevski
zbor Svoboda Šoštanj. Vsi
trije celjski zbori so osvojili
srebrna odličja, ostala dva
zbora pa bronasti. Komorni
in Prešernov zbor sta morala
potrditi uvrstitev iz prejšnjih
let, kar pomeni, da sta moč-
no presegla svoj uspeh iz-
pred dveh let (ostrejši krite-
rij letos), akademski zbor pa
je bil v Mariboru debitant in
zato pomeni srebrno odličje
veliko priznanje intenzivne-
mu in skrbnemu delu tega
zbora. Dirigenti Vid Marčen,
Edvard Goršič in Dragica
Zvar kot tudi Franc Plohi in
Anka Verdnik so ponovno
potrdili svoje glasberiopeda-
goške sposobnosti in na njih
je da jih potrdijo tudi v bodo-
če, saj še zdaleč niso izčr-
pane.
Ob tem je treba povedati,
da je bila celjska regija na
mariborskem tekmovanju
najbolje zastopana in da je
dosegla tudi zelo dober
uspeh, ki je dokaz, kako lah-
ko zdravo in iskreno merje-
nje sil rodi bogate sadove
vzajemnega upoštevanja in
vrednotenja.
MARJAN LEBlC
Ženski zbor je
koncertiral
Pomlajeni ženski pevski
zbor »Skladateljev Ipav-
cev«, ki šteje 30 pevk je
imel v petek 13. aprila že
svoj šesti celovečerni kon-
cert, na katerem se je
predstavil z 18 pesmimi.
Prvi del koncerta je zbor
v celoti posvetil koroški na-
rodni pesmi v priredbah
Kramolca, Adamiča, Ma-
rolta, Tomca in šentjurske-
ga domačina, glasbenika
Franja Raztočnika.
V drugem delu so pevke
zapele pesmi »Predica« in
»Vse mine« skladatelja dr.
Gustava Ipavca, nekdanje-
ga dolgoletnega zdravnika,
župana in vsestranskega
kulturnika v kraju, ki so jih
poslušalci zelo dobro spre-
jeli. Poslušalstvo v dvorani,
ki se ga je nabralo prav le-
po število, je bilo zelo zado-
voljno tudi z ostalimi pe-
smimi, posebno pa s Tom-
čevimi priredbami pesmi
»Mrzel veter tebe žene«,
»Daj me mamo« in »Pobeli-
lo pole ovcama«.
Dirigentka, Jelka Iskra-
Mitič in pevke so v pesmi
vložile mnogo truda, kar se
je pokazalo v izredno čisti
intonaciji, lepi harmoniji
vseh treh glasov in brezhib-
nemu niansiranju od piani-
sima do forta.
E.RECNIK
Koncert In razstava Celjanov
4. aprila ob 16. uri je bila v avli Univerzitetnega kliničnega
centra v Ljubljani kulturna prireditev, na kateri so lahko pa-
cienti in drugo občinstvo spremljali nadvse uspel koncert Celj-
skega godalnega orkestra pod vodstvom Radovana Marvina. Na
programu so bile skladbe: Serenada za godala Benjamina
Ipavca, Jesen in Zima iz Štirih letnih časov Antonia Vivaldija in
6 romunskih plesov za godala Bele Bartoka. Kot solist je z
orkestrom sodeloval violinist Tomaž Lorenz.
Po koncertu pa je bila predstavljena občinstvu likovna raz-
stava »Spomeniška dediščina Celja«. Gre za razstavo izbranih
slik, plastik in risb avtorjev, ki so člani Društva likovnih amater-
jev Celje. Demo Bačaj, Dani Brglez, Branko Hrovat, Zoran Jošič,
Franc Klemen (predsednik društva), Nande Lesjak. Janko Orač,
Stane Petrovič, Tomo Plevnik, Vinko Podjed, Lojze Pongrašič,
Jure Šarlah, dr. Mladen Vrabič in Karel Zelič so prikazali na
zanimiv likovni način obravnavane motive, ki so vezani na
spomeniško dediščino Celja.	M.M.
Naša beseda in mladi pesniki
V žalski občini se je končala prireditev Naša beseda. Skle-
nili so jo člani kulturnega društva Braslovče z Molierovim
Namišljenim bolnikom.
Po zaključku predstave je bil razgovor z mladimi ustvarjalci.
Letošnjih dvajset predstav sta ocenila Štefan Zvižej in Darinka
Joštova. Menila sta, da je bil izbor besedil primeren sposobno-
stim zlasti mlajših skupin, medtem ko se je pri starejših skupi-
nah pokazalo več težav. Napredek se je pokazal tudi pri recita-
torskih skupinah osnovnih šol, plesne skupine pa še vedno
ostajajo na ravni dekorativnega in ne izraznega plesa. To je
najbrž rezultat pomanjkljivega strokovnega znanja, dramatur-
gije in izrabe prostora. Vendar pa je med mladimi veliko talen-
tov, ki bi napredovali pod vodstvom dobrih mentorjev. Teh pa
manjka. Možnost napredka skupin je tudi v medsebojnem izme-
njavanju mnenj in obiskov.
Vzporedno z Našo besedo je v žalski občini potekal večer z
mladimi literati, ki je bil v Hmezadovi dvorani v Petrovčah.
Mladi pesniki, začetniki, so prebirali svoje pesmi in razkrivali
motive za svoje pesnikovanje. Med gosti večera so mladi še
posebej prisrčno pozdravili pesnico Meto Rainer. Ob koncu so
sklenili, da bodo s takšnimi srečanji nadaljevali tudi v prihod-
nje. Na letošnjem večeru z mladimi literati so sodelovali: Marta
Smrdel, Bojan Pevec, Jolanda Ušen, Bojan Lubej, Darja Lužar
in Sabina Šere, Tomaž Mahkovic ter Irena Reher. jr„ MK
Ruy Blas v
Slovenskem
ljudskem
gledališču v
Celju
Romantična tragedija v
stihih Victorja Hugoja je
bila napisana 1838. leta in
pri nas prvikrat uprizorje-
na 1911. leta v prevodu in
režiji H. Nučiča.
V SLG Celje bo v no-
vem prevodu Slavka Ku-
mra uprizorjena v režiji
Andreja Hienga in dra-
maturgiji	Gorana
Schmidta. Ruy Blas,
glavni junak (igra ga Pe-
ter Boštjančič) je lakaj na
španskem dvoru. Njegov
gospodar (Janez Bermež)
ga izrabi za spletko zoper
špansko kraljico (Anica
Kumer), preobleče ga v
plemiča, zlorabi njegovo
ljubezen do kraljice. Kra-
ljica vzljubi Ruy Blasa
kot poštenega človeka in
plemiča, vse bolj vpliven
postaja tudi pri vodenju
državnih poslov. Tako
razkrinka korumpirano
vlado, njegov gospodar
pa se mu maščuje tako,
da razkrinka njegovo ple-
bejsko poreklo. Ruyu je
poštenje in ljubezen eno
in neločljivo. Tragično se
pogubi.
Uprizoritev izjemne le-
pote za konec letošnje se-
zone. V delu nastopa ves
celjski ansambel. Premie-
ra bo v petek, 20. aprila.
Mladina poje
Po že ustaljeni praksi se
obetajo v prihodnjih tednih
koncerti mladinskih zbo-
rov, zlasti tistih, ki imajo
ambicijo predstaviti se na
republiški reviji v Zagorju
ali celo na Mladinskem pev-
skem festivalu v Celju. Med
prvimi se je letos odločil za
nastop Mladinski pevski
zbor Osnovne šole 1. celjske
čete. Koncert je bil v četr-
tek, 12. aprila v Narodnem
domu. Zborovodja Sonja
Kasesnik je pripeljala na
oder dva zbora, najprej eno-
glasnega otroškega, za njim
mladinskega troglasnega.
Oba zbora odlikuje solidna
glasovna kultura: glasovi
zvenijo lepo, višine dosegajo
z lahkoto, neprisiljeno, into-
nacija je čista. Več pozorno-
sti bo treba posvetiti izgo-
vorjavi, ki je bila marsikdaj
nerazumljiva, tudi pri solist-
ki (Pojdam u rute), ki ima
sicer zelo lep glas. Otroški
zbor je zapel pet pesmi ko-
rajžno, z otroško igrivostjo,
žal pa je klavirska spremlja-
va preglasila otroško petje,
tako da zbor ni prišel do pol-
ne veljave.
Tudi pri troglasnem mla-
dinskem zboru je bil klavir
premočan. Prva pesem
»Now is the month...« an-
gleškega skladatelja Mor-
leya, je solidno naštudirana,
dobro zveni, še več lahkote
in sproščenosti bi bilo pred-
stavitvi zgolj v prid. Med naj-
boljšimi je bila renesančna
»Canta lo cuco«, dobro so bi-
le interpretirane naslednje
»Vuprem oči« v priredbi
Marjana Gabrijelčiča, »Tri
drobne konople« v prir. Ma-
tije Tomca in druge s p^
pombo, da naj bi bila dina
mična lestvica bolj pestra
Sonja Kasesnik je dobra zbo
rovodkinja, še vedno nekolj.
ko nervozna, a dovolj mu^j
kalna, da smiselno gradi ^
oblikuje fraze, z zmernimi gj.
bi vodi zbor. Ce ji bo uspei0
izboljšati dikcijo ter pop^.
striti dinamiko, bo zanesljj.
vo na republiški reviji v Za.
gorju odlično uspela.
Mladinski zbor OŠ 1. celj.
ske čete je povabil v goste
MPZ »Vesno« iz Zagorja
Impozanten zbor, ki ima že
bogato tradicijo, uspešno vo.
di že 25 let Rihard Beuer.
mann. Za Celje je izbral te-
hten program v začetku a ca.
pella, pozneje z instrumen-
talno spremljavo. Za uvod je
bil Jakob Jež s skladbo »l2
sna stoletij«, sledil je Osterc
z zahtevno pesmijo »Kvar-
tet«. Zbor je obe zmogel te-
hnično zanesljivo s solidno
intonacijo, le nekoliko ve{
homogenosti (prvi glas je do-
miniral) bi si želel in več di-
namičnih kontrastov.
Skladbe Mozarta, Bacha,
Handla, Schumanna in Mu-
radelija, vse z malo instru-
mentalno spremljavo (flavta,
oboa, 2 klarineta, čelo, kla-
vir) so bile dobro naštudira-
ne, polno zveneče, le vstopi
so bili mestoma ne dovolj
precizni.
Izredno učinkovita je bila
pesem »Buchenvvaldski zvo-
novi« z odličnim bariton-so-
lom Riharda Majcena in s
polno zvenečim zaključkom
zbora. Klavir je bil pregrob.
V celoti je bila prireditev
na višini.
EGON KUNEJ
Doživljajska občutljivost
Ob razstavi akvarelov Jureta Godca v Rogaški Slatini
Inženir metalurgije Jure
Godec iz Celja razstavlja v
teh dneh svoje akvarele v Ro-
gaški Slatini.
Razstava predstavlja izbor
del, ki prikazujejo hotenja in
določeno razvojno pot ustvar-
jalca. Gre za vrsto akvarelov,
ki so nastali v zadnjem času,
ob poglobljenem študijskem
delu, v skupini akvarelistov iz
Titovega Velenja in Šoštanja
pod mentorstvom nesebično
zavzetega pedagoga, poznaval-
ca in ustvarjalca akvarelov,
akad. slikarja Lojzeta Zavolov-
ška. Prav Zavolovšku gre priz-
nanje za njegovo premišljeno
spremljanje in izredno previ-
dno študijsko usmerjanje sli-
karjev pri skupnem delu - ak-
varelnem slikanju, zlasti še pri
razvoju individualnih prizade-
vanj, kakršna se odražajo tudi
na razstavljenih akvarelih Ju-
reta Godca.
Kot slikarja zanimajo Jureta
Godca pokrajinski in figuralni
motivi, portreti in tihožitja. V
pokrajini izbira motive iz raz-
nih geografskih območij, v ra-
zličnih letnih in dnevnih časih.
Zanimajo ga predeli ob vodi -
morju, jezerih, rekah, pogledi
v naseljih z značilnimi pode-
želskimi stavbami, potem po-
dročja z industrijskimi objekti,
pa pokrajina z griči, travniki in
gozdovi... Pri likovnem ure-
sničevanju zapaženih vtisov ne
gre Juretu Godcu za mehanič-
no prenašanje izbranih moti-
vov, pač pa za preustvaritev
doživljajske občutljivosti za le-
poto, za mikavnost vodnih po-
vršin, za mehko prosevanje
svetlobnnih razpoloženj in za
hitre menjave barv v naravi.
Sprva je bila avtorju po-
membna črtna risba, zamišlje-
na kot osnova stvarni, z omeje-
nimi barvnimi ploskvami
predstavljeni interpretaciji,
zdaj pa daje poudarek širokim,
naglim potezam čopiča, ki pre-
hajajo v sproščeno prelivanje
vodnih barv po mokrih, belih
površinah. Tak način slikanja
pa že označuje vrednote čistih,
tudi kompozicijsko urejenih,
koloristično podanih mokrih
akvarelov.
V figuralno tematiko Jureta
Godca pa so vključene različne
kompozicije, ženski akti in fi-
gure. Opazno je, da sta slikarju
poznana anatomija in razgiba-
nost modela v prostoru in, da
zna slikarsko izraziti vse tisto,
kar čuti in doživlja ob sooče-
nju s sočlovekom - tudi z nje-
govo intimnostjo - in skritim,
trenutnim čustvenim razpolo-
ženjem. S portretnimi upodo-
bitvami pa posreduje Jure Go-
dec mnogo več kot zgolj po-
dobnost z modeli, saj opazimo
poleg vidnih karakteristik
upodobljencev uresničene tu-
di slikarjeve misli o značilno-
stih, ki jih odkriva za zunanjim
izgledom svojih portretiran-
cev. Na nekaterih podobah pa
vidimo celo, da je resnična zu-
nanjost oseb skrajno poeno-
stavljena in da so slikarjeve vi
zije oblikovane iz svojskega
subtilno prefinjenega kolorita.
Njegovim cvetličnim in dru-
gim tihožitjem daje posebno
obeležje zlasti barvna obravna-
va s tistimi kompozicijskimi
vrednotami, ki razčlenjujejo
resnično danost in opozarjajo
na slikarjevo osebno dožive-
tost in občutljivost za ponazar
janje konkretnega. Razstavlje-
ni opus akvarelov vsekakor
dokazuje, da je Jure Godec m
poti, ki ga je speljala v svet
slikarstva, uspel in da z vedri-
no, pestrostjo, lirično prosoj
nostjo in svežino akvarelnil
barv izpoveduje tisti optimi
zem, kakršen je potreben člo-
veku v današnjem, zaskrblju
jočem vsakdanjem življenju.
Avtoportretna podoba, kate-
ro Jure Godec prikazuje n«
razstavi v Rogaški Slatini kot
prvo v vrsti ostalih ekspona
tov, opozarja na duhovit, sko-
raj karikaturen način, da muj{
bil slikarski čopič, po katerefl
je segel ob svoji bolezni, v veli
ko oporo, da mu je pomagal
premagati stiske, bolečine ii1
da mu je ustvarjalno delo z nji
mi povrnilo veliko mero zdra-
vega, življenjskega optimizma
MILENA MOŠKO>
Revija otroških In mladinskih pevskih zborov v Gotovljah
Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Žalec je v soboto na Polzeli in v nedeljo v Gotovljah pripravila revijo
otroških in mladinskih pevskih zborov. Na Polzeli so nastopili trije otroški in trije mladinski iz Braslovč, Prebolda in
Polzele ter tamburaški orkester OŠ Polzela; v Gotovljah pa otroški iz Galicije, OŠ Peter Sprajc-Jur iz Žalca, posebne OŠ
Ljube Mikuš, OŠ Griže in Gotovlje ter mladinski iz OS Peter Šprajc-Jur in Griž. Revija je pokazala, da je uspeh enoletnega
dela z otroškimi zbori na zadovoljivi kvalitetni ravni, pri mladinskih pa je treba povedati, da je iz leta v leto kakovost petja
boljša.	.
Na sliki: Mladinski pevski zbor OŠ Polzela, ki ga vodi Stanko Podbregar.	T. TAVČAR
19. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Usoda Golt ni odvisna le od rastočega zaupanja smučarjev
fHerx Je pripravljen prevzeti to smučarsko središče, a le, če bodo Izpolnjeni pogoji - predvsem odpis obveznosti
Več kot 31 tisoč v januarju, do konca marca pa še 33 tisoč
smučarjev, je letos obiskalo Golte. Največ torej, odkar
Golte sploh obstajajo, ali še drugače, skoraj enkrat več kot
v celem letu 1982 ali 1983. Vendar, naj bodo statistične
številke še tako obetavne, to v tem trenutku še ne more
rešiti centra izgub, predvsem pa bremena preteklosti.
Kako daleč je pravzaprav dolgoročna sanacija tega cen-
tra, za katerega so celjska, žalska, velenjska in mozirska
občina pokazale malce več zanimanja kot prejšnja leta?
Zima v preteklem letu še
zdaleč ni bila tako radodarna
s snegom kot je letos, ko bo
smuka možna tudi med pr-
vomajskimi prazniki. Ja-
nuarja in decembra 1983 na
Golteh ni bilo snega, zato se
je planirana izguba še malce
povišala, v bilanco je bilo
treba vpisati 30 milijonov iz-
gube, od tega izgube na sub-
stanci 16 milijonov. Stroški
porabljenih sredstev so na-
mreč zaradi inflacije enkrat
večji kot pa prihodek. Prvi
poizkus, da bi sredstva za
pokrivanje izgub na osnovi
samoupravnega sporazuma
prispevalo združeno delo, ni
uspel, zato so se v štirih obči-
nah dogovorili, da tretjino iz-
gube pokrijejo občinski re-
zervni skladi, tretjino repu-
bliški rezervni sklad, pre-:
ostanek pa celjska in velenj-
ska banka.
Trenutno je zagotovljena
le prva tretjina omenjenih
sredstev, v republiškem re-
zervnem skladu bodo o tem
razpravljali v teh dneh, ob
koncu tega ali v začetku na-
slednjega meseca pa bodo
svoje rekli tudi v bankah. Bi-
stveno je, da se s pokritjem
izgub sprosti vsaj določen
del amortizacijskih sredstev,
kar je pogoj, da lahko na
Golteh že v maju pričnejo z
remonti žičniških naprav.
Vsakršno zavlačevanje lah-
ko predstavlja še dodatno
družbeno škodo.
S takšnim pokritjem, ki je
sicer še povezano z nekaj če-
ji, pa bi bile Golte ponovno
rešene le za eno leto, tako
kot je bilo to v navadi do
sedaj, zato vzporedno s pri-
zadevanji za rešitev trenut-
nega stanja v štirih občinah
razmišljajo, kako uresničiti
zahteve sozda Merx, ki je pri-
pravljen prevzeti Golte. Po-
novimo na kratko še enkrat
predloge Merxa. Prvi in naj-
pomembnejši je ta, da se mo-
rajo vse obveznosti do
vključno 31. decembra 1983
odpisati, za ostalo polovico
pa podaljšati vračila za na-
slednjih 5 let. Z drugim
predlogom, zahtevo po zago-
tovitvi sistemskega vira fi-
nanciranja v obliki nepovrat-
nih sredstev Temeljnih tele-
sno kulturnih skupnosti ob-
čin Celje, Titovo Velenje, Ža-
lec in Mozirje za obdobje pe-
tih let, verjetno ne bo toliko
problemov, saj so TKS že la-
ni sodelovale pri pokrivanju
izgube, letos pa bodo sred-
stva celo potrojile. Prav tako
je dogovorjeno, da na osnovi
samoupravnega sporazuma
svoje pristavijo tudi gostin-
sko turistične organizacije
štirih občin. S posebno obli-
ko turistične takse bi od vsa-
ke nočnine za Golte name-
njene po 20 dinarjev. Do kon-
ca junija naj bi se Golte izlo-
čile iz DO Paka in postale
enovita delovna organizacija
v okviru sozda Mene, ki naj
bi v Mozirju gradil tudi turi-
stično vas s 500 posteljami.
Bistven je torej odpis ob-
veznosti, brez česar Merx ne
bo prevzel centra. Tak pred-
log so podprli v posebnem
družbenem svetu štirih ob-
čin, v vseh izvršnih svetih,
političnih koordinacijah šti-
rih občin, usoda predloga pa
bo znana v začetku meseca
maja, ko bodo dali končno
besedo v bankah in upniki.
Ce bodo tudi ti do območne-
ga smučarskega centra po-
kazali toliko zaupanja, kot so
ga v letošnjih prvih treh me-
secih smučarji, bodo Golte
mogoče le rešene.
RADO PANTELIC
Koristno tekmovanje gostincev
Nova akcija Zdravilišča Rogaška Slatina
V Zdravilišču Rogaška
Slatina so se zopet domislili
zanimive in učinkovite ak-
cije, kako izboljšati kako-
vost ponudbe in privabiti
še več gostov.
Gre za neke vrste tekmo-
vanje med zdraviliškimi go-
stinskimi obrati, torej za sta-
len nadzor in ustrezno vre-
dnotenje oziroma nagrajeva-
nje. Zato je komisija za po-
speševanje prodaje v Zdravi-
lišču Rogaška Slatina spreje-
la predlog, da se mesečno
jflnn
■P^ŠimIK l%B
oziroma tromesečno ocenju-
je vse obrate zdravilišča in
da imajo vsi zaposleni v ti-
stem obratu, ki je dosegel
najboljšo oceno v tekočem
mesecu ali tromesečju, v tem
obdobju za 10 odstotkov viš-
ji osebni dohodek od vseh
ostalih. Na oceno ne sme, na
primer, vplivati starost
zgradbe oziroma prostorov
obrata, saj bi bili delavci v
nasprotnem primeru v ne-
enakem položaju. Osnovni
kriteriji pri ocenjevanju pa
so: urejenost okolja in zuna-
nji izgled obrata, urejenost
gostinskega lokala, obseg
gostinske ponudbe, čistoča,
odnos do gostov, materialno
poslovanje in še kaj.
V Zdravilišču Rogaška
Slatina so torej ponovno do-
kazali, da jim ni vseeno, ka-
ko se gost pri njih počuti.
M. A.
Razpisna komisija
UPRAVNIH ORGANOV
SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC
objavlja
prosta dela in naloge za:
1.	referenta za prometni davek
z zahtevano višjo strokovno izobrazbo ekonomske,
pravne ali upravne smeri ter 2 leti delovnih izkušenj
2.	svetovalca za samoupravne
splošne akte
z zahtevano visoko strokovno izobrazbo pravne
smeri ter 5 let delovnih izkušenj - delavec s posebni-
mi pooblastili, imenovanje velja za 4 leta (ponovna
objava).
Za objavljena dela in naloge se delovno razmerje
sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih
pogojev dostavite v 8 dneh kadrovski službi upravnih
organov Skupščine občine Žalec. Kandidati bodo o
izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku objave.
Od Belih vod do
Smrekovca
Bele vode leže v zelo hribovitih legah Vi-
sočki vrh 792 m, Greben 1035 m, Sv. Križ
1044) in kmetije sežejo precej visoko. V tem
svetu je prizorišče romana Davorina Ravlje-
na Mrtvi ognjenik (1944). Po belovojških
kmetijah je tja do prve svetovne vojne vla-
dalo hribovsko avtarktno gospodarstvo. V
navadi je bilo požigalništvo. Zaradi višine
so sejali jaro žito. Najvažnejši gospodarski
dejavnosti sta bili živinoreja in gozdarstvo,
ki jih danes še intenzivnejše nadaljujejo.
Središče Belih vod je pri cerkvi sv. Andre-
ja na pobočju Belovojškega vrha (779 m, Šo-
štanj lO km, Mozirje 15 km). Cerkev se
prvič omenja 1482. leta. Bila je gotska stav-
■ ba na jelševih pilotih. Zaradi dotrajanosti so
jo 1658 podrli. Med leti 1775 in 1793 je bila
zgrajena sedanja stavba. Enooddelčna šola
je bila ustanovljena 1905 leta. Danes imajo
Bele vode novo šolo z bazenom na prostem
in urejeno smučišče z vlečnico. V tej šoli je
služboval znani planinski delavec Jože Me-
lanšek. Naselje se deli na Spodnji konec
(pod cerkvijo) in Zgornji konec, kjer smo mi
prej končali pot. Smerne table nam povedo,
da je tu razpotje: Sv. Križ 1 h, Smrekovec
3 h, tja smo namenjeni in šaleška planinska
pot pride tu s Slemena, do koder je 2 uri.
Spustimo se navzdol po označeni cesti
mimo hiše (BV 23) čez Belovščico in dvigne-
mo na prelaz Honec (810 m). Tu stoji križ in
na njem so markacije. Levo navkreber se
odcepi vozna pot na izredno razgledno goro
Sv. Križ. Od tu smo v dobre pol ure na vrhu
in obisk planincem - pohodnikom priporo-
čamo. Temu vrhu so dali tudi ime Oslovski
vrh (gora), ker so baje gornjegrajski menihi
prijezdili na vrh na oslih. No, danes se lahko
do vrha pripeljemo z avtom. In na vrhu sta
tudi dve novi anteni za prenos pogovora
brez žic.
Pot XIV. se še naprej spušča po cesti v
dolino Štajerske Kramarce. Na višini izgub-
ljamo. Spuščamo se po gozdnem pobočju
Počivalskega vrha (1021 m). Vidimo tudi
strme stfene Brloške peči (Sp. Brloški vrh
1035 m), ki se strmo spuščajo v sotesko izvi-
ra Lubije izpod Konečke peči. Tod drži tudi
cesta v Zaloko. Onstran se vidi tudi pašni
svet (Sp. in Zg. Brložnik), kjer je bila v
navadi skupna planinska paša. Kmetje iz
Belih vod, od sv. Florjana in s koroške stra-
ni so dajali v pašo ovce, konje in jalovo
govedo. Planinska paša se je pričela konec
maja in se je končala ob koncu septembra.
Manjši kmetje iz doline so dajali drobnico in
jalovino čez leto v rejo višinskim kmetom.
To rejo so odsluževali z delom. Za eno gove-
do je lastnik živali sedem dni pomagal kme-
tu pri košnji in mlačvi. Predno smo pri Luki
(Bele vode 39, kapela, 740 m; za njim je Re-
bršak) je na skali napis ŠOŠTANJ, SMRE-
KOVEC, ki nam potrdi, da smo na pravi
poti. Tu je tudi cestno razpotje, do Mozirja
je po cesti 9 km. Ob njej je sotočje Kramar-
ce, novo zajetje vode in odcep ceste za Zalo-
ko, kjer je bila parna žaga.
Cez most prečimo dno doline in nadalju-
jemo pot v nasprotni breg po stezi desno od
potočka in smo v objemu gozda. Smo že na
vzhodnem pobočju Smrekovca in steza se
strmo dviga. Z gozda smo prišli na strmi
pašni svet, naravnost po stezi, mimo udorni-
ne na pot, desno po nji. Smo že v območju
domačije Spodnjega Brložnika (BV 43,
970 m). Za domačijo v breg po kolovozu ob
kraju gozda, čez pašnike in opuščene njive
vkreber do dobro vidne kapele in malo za
njo velike Upe, ki ima ostarelo smerno ta-
blo: Koča na Smrekovcu, pol ure, ob požga-
ni domačiji v zadnji vojni (1942; 1065 m) -
Zgornji Brložnik. Izpred fetare lipe je pogled
na bližnje njive in pašnike, nekoč mogočne
kmetije in dalje na vzhod: Sv. Križ, Šaleška
dolina, Paški kozjak, Pohorje in Uršlja gora.
Označena pot sledi staremu kolovozu (voda,
spodaj korito!), ki nas nad kmetijo kmalu
pripelje v gozd. Mehke travnate steze je
kmalu konec in stopimo na novo gozdno
pot na južnem pobočju Mršnega vrha
(1211 m. Paziti moramo na oznake in preči-
mo gozdno cesto (levo proti Atelskem sed-
lu, desno za Kramarico) dalje po gozdni poti
do ceste, kjer je razpotje. Smerna tabla, raz-
potje je dobro označeno: SVETI KRIZ 2 h,
BELE VODE 2 h, ŠOŠTANJ 4 h 30 min. Po
tej cesti se pripeljejo na Smrekovec obisko-
valci s Koroške strani. V isti smeri grem
dalje po kolovozu, ki nosi oznako: 1 in K, ki
sta prišle po cesti z desne in smo ju zapustili
na Slemenu. Z gozda smo na zložnem trav-
nem svetu pod planinsko kočo.
Koča na Smrekovcu (1375 m) stoji na ju-
govzhodnem pobočju Smrekovca na Romi,
v predelu, kjer prehaja zložno pašno površje
v gozdni Črni vrh. Prvo kočo je zgradila
Šaleška podružnica Slovenskega planinske-
ga društva v Šoštanju leta 1933. Med vojno
so jo požgali, ponovno so jo zgradili leta
1951. Odprta je vse leto. Upravlja jo PD
Črna na Koroškem. Pred kočo je tudi manj-
ši bazen. Okoli pa je že nekaj novih manjših
vikendov.
(opomba: skica tega dela poti je bila ob-
javljena v prejšnji štev.)
10. STRAN - NOVI TEDNIK
19. APRIL 1984
Gospodarno kmetovanje
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. Inž.
Krmni obrok za plemenske svinje v obdobju
visoke brejostl In v času dojenja
Obdobje od 12. tedna brejosti do prasitve
imenujemo visoka brejost. V tem času plo-
dovi v maternici intenzivno rastejo. Zato
so potrebe po hranilnih snoveh večje kot
v predhodnem obdobju, Povečati mora-
mo koncentracijo hranilnih snovi v
krmnem obroku, ker bi sicer svinja zara-
di omejenosti prebavil ne mogla zaužiti
dovolj hranil. To storimo tako, da na ra-
čun voluminozne krme vključimo v
obrok več žit oziroma koncentratov.Po-
glejmo nekaj takšnih krmnih obrokov.
I.	1 kg ječmena + 1,5 kg koruze + sveža
trava ali detelja po volji
II.	1 kg ječmena + 1,5 kg koruze + 3 kg
ovele travne silaže
III.	2 kg S-doj (ali BEK 1) + 2 kg koruzne
storžne silsžc
IV.	2,5 kg S-doj (ali BEK 1) + korenje ali
pesa po volji
K vsakemu od navedenih krmnih obro-
kov dodamo še 3 dkg vitamiinsko mineral-
ne mešanice.
Zadnje tri dni pred porodom damo svi-
njam dnevno največ dva kilograma kon-
centratov ali otrobov in žlico grenkih soli.
Doječe svinje potrebujejo največ hra-
nilnih snovi v krmnem obroku, ki mora
biti zelo koncentriran. Zato v času doje-
nja dajemo svinjam le kompletno krmno
mešanico. Količina je odvisna od števila
pujskov. Okvirni normativ za doječe svi-
nje je naslednji.1,5 kg S-doj (ali BEK
1) + 0,5 kg S-doj za vsakega pujska.
Za 10 pujskov torej damo svinji dnevno
6,5 kilogramov S-doj ali BEK 1 (BEK 2 ne
velja, ker vsebuje premalo beljakovin).
Če ima rejec dovolj žit in možnost naku-
pa beljakovinskega koncentrata (40% be-
ljakovin), si lahko sam naredi krmno meša-
nico. Žita in beljakovinjski koncentrat mo-
ra mešati v razmerju 80:20 in dodati vita-
minsko mineralno mešanico.
Povejmo naj še to, da morajo biti vse
spremembe krmnih obrokov postopne. Še
posebej velja to za obdobje ob prasitvi in
prvnih dni laktacije.
»Kisel« dež
ogroža
žitarice
Kmetije, ki so blizu indu-
strijskih področij, izgublja-
jo približno deset odstotkov
pridelka zaradi dežja, po-
mešanega s kislino. Tako
ugotavljajo v britanskem in-
štitutu za zemeljsko ekologi-
jo, saj so s poskusi dokazali,
da tudi majhne koncentraci-
je žveplovega dioksida ovira-
jo fotosintezo in rast ter pri-
delek žitaric.
Prav tako so ugotovili, da
žveplov dioksid povečuje
občutljivost posevkov za na-
pade bolezni, hkrati pa pove-
čuje poškodbe zaradi mraza.
Problem je še večji zaradi
tega, pravijo v omenjenem
britanskem inštitutu, ker je
onesnaženje z žveplom že ta-
ko na subklinični ravni in ta-
ko ne povzroča očiglednih
simptomov.
Najbrž zanimive ugotovi-
tve tudi za celjske kmete, saj
nam žvepla v zraku kljub
izboljšanju razmer še vedno
ne manjka.
UM
Varooza, zajedalska bolezen
čebelje družine
Danes prvič objavljamo čebelarski kotiček, ki ga bo
redno in občasno s strokovnimi prispevki urejal dipl.
vet. Dušan Vedenik iz KZ Savinjska dolina. Verjamemo,
da bo kotiček med čebelarji in vsemi bralci našel dovolj
odmeva, saj za čebele in predvsem njihov izdelek zani-
manje raste.
Leta 1976 so v Srbiji ugotovili za naše čebelarje novo
nadlogo čebelje družine, pršico Varoo Jacobsoni Oude-
mans. Zahvaljujoč našemu počasnemu reagiranju, smo
varoozo ugotovili v Sloveniji »že« po štirih letih, čeprav je
bila znana in odkrita v sosednji Bolgariji že 1967. leta.
Pršica sesa čebeljo kri-hemolimfo. Samičke večino živ-
ljenja preživijo na pokriti čebelji zalegi in občasno na
odraslih čebelah, s katerimi se širijo v druge čebelje dru-
žine. Preden je zalega pokrita odlagajo nanjo jajčeca. Raz-
voj od jajčeca do odraslega zajedalca traja pri samičkah
dober teden in pri samčkih dan manj. Telo samčka je
jajčasto, sivobele barve in meri manj od milimetra, odrasla
samička pa je dolga nekaj nad milimeter in široka nekaj
nad poldrugi milimeter. Celo telo pokriva rjav hitinast
pokrovček, posut z dlačicami. Ima štiri pare nog in dobro
razvit ustni aparat za sesanje. Samičke živijo pomladi in
poleti 2 do 3 mesece in jeseni od 6 do 8, medtem ko samčki
takoj po parjenju poginejo. Parijo se takoj, ko se izležejo,
najpogosteje v pokritih trotovskih celicah, tudi delavskih
in izjemoma celo v. mutičnikih. Samičke zaležejo eno do
pet jajčec. Varooa se je prilagodila življenju v čebelji dru-
žini in se razvija takrat kot družina. Samičke nu odraslih
čebelah najdemo na trebuhu med obročki zadka. Zani-
mivo je, da samička nekaj časa lahko preživi tudi na dru-
gih vrstah živali.
Več o zajedalcu in predvsem o borbi proti njemu pa v
prihodnji številki NT.
Velika razstava plemenske
govedi
V Mozirju zaključujejo priprave na veliko kmetij-
sko in tudi turistično prireditev, razstavo plemenske
goveje živine gornjesavinjskega in šaleškega ob-
močja. Prireditev, ki bo vključena v organizacijo 11.
evropske konference rejcev rjave govedi, bodo pope-
strili tudi z razstavo kmetijske mehanizacije.
Med stotimi razstavljenimi živalmi bodo odbrali naj-
boljše, ter rejcem podelili nagrade in diplome. Poleg
razstave pa v Mozirju pripravljajo še vrsto zanimivosti.
Istega dne, torej v četrtek, 26. aprila, odpira svoja vrata
obiskovalcem tudi Savinjski gaj, ki so ga vrtnarji iz vse
Slovenije, predvsem pa domačin Jože Skornšek, že
uredili. Ljubitelje te stalne razstave cvetja v naravi pa
čaka tudi kakšno presenečenje. Kmečke žene bodo
pripravile razstavo izvirnih gornjesavinjskih kmečkih
jedi, ki jih bodo obiskovalci iz vse Slovenije lahko tudi
kupili. Pripravljajo tudi folklorno revijo plesov iz tega
okolja, v galeriji kulturnega doma pa bodo dan pred
razstavo odprli razstavo »Naravna in kulturna dedi-
ščina občine Mozirje«. Prireditev, na kateri bodo za
dobro počutje skrbeli Veseli planšarji, bo torej tudi
turistično obarvana, za kar skrbijo pri Turist biroju iz
Mozirja.
RP
Kako zelena bo Dravinjska dolina
V konjiški občini so si z melioraci-
jami in komasacijami na levem bre-
gu Dravinje pridobili veliko izku-
šenj, zato so se lotili še zemljišč ob
desnem bregu reke, kjer pa se je v
zadnjem času nekoliko zataknilo.
Gre za 190 hektarjev zemljišč, ki bi
jih bilo potrebno čimprej urediti, saj
je setev pred durmi.
Komisija za komasacije pri skupšči-
ni občine je z lastniki, razen v dveh
primerih, uspešno opravila svoje delo.
Zataknilo pa se je pri izvedbenih delih
drenažiranja. Dela bi morala biti kon-
čana do 15. aprila. Vodnogospodarsko
podjetje Maribor-tozd hidrogradnje se
je, kot vse kaže, uštel pri svojih zmog-
ljivostih. Po razgovorih s predstavniki
izvršnega sveta, krajevne skupnosti in
investitorjem - Kmetijsko zadrugo in
Kmetijsko zemljiško skupnosti Slo-
venske Konjice, so izvajalci zatrdili, da
bodo dela opravili do 1. maja letos. Ta
datum je seveda še kako obvezujoč,
zlasti do lastnikov zemljišč ob Dravi-
nji. Kot se je po razgovorih izkazalo, si
je tozd hidrogradnje naprtil preveč ob-
veznosti, ki jim s svojo mehanizacijo
zdaj ni kos. Da bi bilo do na novo
postavljenega roka vendarle vse na-
red, so pri hidrogradnji začasno uvozi-
li stroj za polaganje cevi. Izvedbena
dela je sicer res oviralo tudi slabo vre-
me v zadnjem obdobju, toda 130 last-
nikov se že pripravlja na setev in dru-
ga kmetijska dela. Gre predvsem za
travnate posevke in za setev koruze,
kar ne bo mogoče odlašati, saj so travi-
šča že začela vegetirati.
Kmetje na tem območju pa k temu
še pripominjajo, da bodo dela bolj
uspešna in bodo dala boljše rezultate,
če bo delovna disciplina izvajalcev na
terenu boljša. V nasprotnem primeru
bo nastala precejšnja škoda. Škodo na
komunalnih objektih pa bosta morala
ob koncu del odpraviti tako investitor
kot izvajalec in se sporazumeti tudi za
odškodnino lastnikom zemljišč, če de-
la kljub skupnim naporom ne bi bila
pravočasno končana.
METEJA PODJED
Hmezadovl piščanci v Libiji?
Hmezad ima precej možnosti za to, da v Libiji sodeluje pri
izgradnji večjega perutninarskega kompleksa, ki ga name-
rava zgraditi ta država. To so ugotovili na nedavnem sreča-
nju, s pomočnikom predsednika zveznega komiteja za kme-
tijstvo Francem Pajenkom.
Za ta projekt so v Hmezadu že izdelali predštudijo, ki je
bila ugodno ocenjena. Precej možnosti ima Hmezad tudi za
sodelovanje v Iranu in na Malti.
JANEZ VEDENIK
Hovi »Kmetijski« bilten
Izšla je 21. št. biltena Skupnosti kmetijskih in živilskih šol
Slovenije. Skupnost združuje 10 vzgojno-izobraževalnih or-
ganizacij: 8 srednjih, višjo agronomsko v Mariboru in biote-
hniško fakulteto v Ljubljani.
Publikacijo bi lahko postavili ob bok letnih poročil drugih
naših srednjih šol s to razliko, da gre pri njej za poročila vseh
srednjih šol agroživilske usmeritve. Srednja kmetijska šola
v Celju zaznamuje v letu 1983/84 67 absolventov tehnikov ter
17 absolventov skrajšanega programa.
Bilten je uredil dolgoletni tajnik Skupnosti prof. Friderik
Degen, posvečen pa je dvajsetletnici Skupnosti.
G.G.
Brazde poplačajo trud na zemlji
Na kmetiji Julija Gradiška v Mari-
ja Reki znajo vsi, mama Dragica, že-
na Alojzija in sinova Marjan in Boris,
krepko poprijeti za delo. Zato je vse-
lej vse ob pravem času nared. Zdaj,
ko je sin Boris že nekaj dni v vojaški
obleki med ravnicami Vojvodine in
ker Marjan hodi v dolino na »šiht«,
bodo morali še bolj poprijeti za delo.
Ni malo, 24 hektarjev zemlje, ki je
vsa v breg prislonjena, in ni malo 11
glav živine, ki muka vse leto ob sonč-
ni uri.
»Nekaj časa sem tudi sam, kot danes
sin, hodil na šiht,« pravi gospodar. »Pa
ni šlo,« pribije. »Vleče me zemlja. Rad
jo imam in ni skopa, četudi je hribovi-
ta. Luštno je na deželi, četudi smo po-
zimi bolj daleč od doline. Cesto ima-
mo. Za silo gre, če bo kdaj asfalt, kot se
govori, bo lažje. Navadiš se teh grap in
ni tako težko, kot si marsikdo misli. Ce
imaš voljo in če je zdravje pri hiši,
gre.«
Pri Gradiškovih nihče ne tarna.
Usmerjeni kmetijci, povezani s Kme-
tijsko zadrugo Prebold in njihovimi
pospeševalci, pridelajo dovolj hrane
zase, pa tudi za druge, v mestih, je
nekaj, ostane. 35 litrov mleka na dan
primolzejo in ga oddajo v bližnjo zbi-
ralnico. Domača krma je najboljša, se
vsi strinjajo. Vzorci tolščnosti, od 3,90
pa tudi do štiri in čez, to potrjujejo.
Zimski čas, ko domačija le na videz
počiva, saj je treba popraviti in posto-
riti to in ono, za kar zdaj do jeseni ne
bo več časa, je mimo. V hlevu nemirno
hrzata spočita konja Miško in Cveto,
na katera je gospodar še posebej nave-
zan. 2e od mladih nog je furman in
orač. To, kar v hribih ne zmorejo stroji,
najbolje opravijo konji. Zdaj jih čaka
oranje pri sosedih po Marija Reki in
vse tja na trboveljsko stran. »Kovače-
va kobila je pa bosa!« pravi gospodinja
in zatarna ob misli, da so njihove njive
na seznamu za oranje zadnje na vrsti.
»E, kaj! Miško in Cveto sta iskra konja.
Poprijeli bomo, pa bo!«, se ne da ugna-
ti kmet Julij, ki tudi sam komaj čaka
na prve zorane brazde. Poplačajo mu
ves trud in rad jih ima.
MATEJA PODJED
J^fgft ZŠAM CELJE vabi na veliko šofersko tombolo 6. maja ob 14. uri na
^fes/ avtopoligon Ljubečna pri Celju. Morda prav vas čaka sreča in boste
med več sto dobitki dobili traktor Štore 502, avtomobila Jugo 55 in
Zastava 100 dva avtomobila 126 P. Preizkusite svojo srečo!
19. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Prijazni natakar
1. aprila sem se z otrokoma
odpravila na smučanje na
Celjsko kočo. Ker v spod-
njem delu smučišča ni bilo
dovolj snega, vlečnica ni
obratovala, Tudi na zgor-
njem delu, kjer je še ena
vlečnica, ni bilo s smuko nič.
Tako smo ostali brez prijet-
nih ur smučanja. Ker pa je
bilo to v času nedeljskega
Živ žava na TV, sta se otroka
razveselila in stekla v kočo k
televiziji. Njuno veselje je bi-
lo kratko. Televizija je bila
sicer vklopljena, a na zagreb-
škem programu, kjer je bil
nek film.^Na lastno in na že-
ljo otrok sem prosila nata-
karja, če bi lahko gledali
ljubljanski program. Pa je
odvrnil: »Otroško oddajo sta
otroka že gotovo gledala, mi
gledamo film!« Vsi trije smo
nemo odšli od televizije in
razočarani tudi s Celjske
koče.
Sprašujam se, kje še tako
gostoljubno sprejemajo
smučarje? Ali si lahko nata-
kar privošči v času službe
gledanje televizije? Ali je te-
levizija le za osebje koče ali
pa predvsem za goste?
K. L. Celje
8. marec na
Svetini
10. marca smo imele na
Svetini ženske zabavo s pro-
gramom, ki so ga pripravili
učenci in mladinci KS Sveti-
na. Program je bil pester in
zanimiv, zataknilo pa se je
po programu, ker do zadnje
minute niso vedeli, kdo naj
bi igral na zabavi. To je do-
kaz, da je bila organizacija
zelo slaba. Mnogo nas je
mnenja, da bi bila zabava
bolj uspela, če bi igral an-
sambel KD Svetina. Ta igra
več vrst glasbe in bi razve-
dril mlajše in starejše žene.
Najbrž je vseeno in se pri
glasbi ne pozna, če niso vsi
člani tega ansambla iz naše
KS. Najbrž ni bilo lepo, da so
74-letnega moškega z lažjo,
češ da bo igral tudi njegov
sin, pripravili, da je v takš-
nem vremenu prišel igrat,
njegov sin pa zato sploh ni
vedel.
Podpredsednik KK SZDL
Gradišnik je po krivici žalil
žensko, ki si tega ob svojem
prazniku sploh ni zaslužila.
Lepo je, da nam izkažejo po-
zornost, a naj drugič izberejo
boljše organizatorje. Želimo
si še več takih prireditev, a
ob boljši organizaciji.
B.U., Svetina
Težke križanke
Zdi se mi, da so nagradne
križanke, ki jih objavljate,
nekoliko pretežke. Mlajši, s
srednjo šolo, jih težko reši-
mo. Preveč je tujih izrazov,
tako križanke rešim do treh
četrtin, potem pa zmanjka
moči. Želim, da bi bile kri-
žanke lažje, da bi lahko pri
tej igri sodelovali vsi.
Bralka MINKA,
Store
Uredništvo:
Trudimo se, da bi bile kri-
žanke lahke, vendar prelah-
ke spet ne smejo biti, saj bi
bile potem dolgočasne.
fšekwalitetne
pizza
Že enajsto leto sem redni
gost celjskih gostinskih lo-
kalov. Tako sem se tudi od-
ločil, da si s pomočjo pisma v
NT poiščem odgovor, kajti
ni mi za prepiranje z gostin-
skim osebjem in z njihovimi
predpostavljenimi.
Ko so v Pivnici Koper pri-
čeli peči prve pizze, sem jo
tudi poskusil kot eden izmed
prvih gostov. Takratna pizza
se nikakor ne da primerjati z
današnjimi. Čudi me, da je ta
lokal še vedno tako poln,
kajti pizze, ki jih pečejo se-
daj, so izredno siromašne in
neokusne.
Osebje tega lokala se vede
dobesedno nenormalno.
Včasih se predrzno kepajo s
testom, pripravljenim za piz-
ze. Pečica, v kateri se pečejo
pizze nenehno, tudi po reno-
vaciji blokira in pizze so ali
preveč zažgane ali pa surove.
Večkrat se tudi zažge cela se-
rija pizz, ki jih je treba vreči
stran. Potem nastopi kuhari-
ca in dela pizze s četrtino ali
pa polovico manj šunke, sira
in gobic. Pizze so osiromaše-
ne tudi takrat, ko osebje ma-
lica ali večerja. Pizze v te na-
mene so tudi neprimerno
boljše kot tiste za goste.
Sprašujem se tudi, zakaj v
tej Pivnici prodajajo pivo v
tako velikih količinah šolar-
jem - mladoletnikom, ki se
potem nenormalno vedejo
do starejših, ošabno brcajo v
zidove in koše za odpadke.
Kar sem opisal, sem doži-
vel večkrat v Pivnici Koper
in bil sem priča vsem dogod-
kom. Izkoriščam priložnost,
da pohvalim izredno dobre
lokale v centru mesta - Tur-
ško mačko, Majolko, Ribiča,
Pivnico pri Starem piskru in
restavracijo Pri mostu.
MARTIN GOLEŠ,
izlet
Zahvaljujem se vam za vso
dobroto in skrb, ki ste jo
imeli z nami, žensko stotnijo
na izletu. Kmečka žena je
povsod zadnja, vi pa se nas
spomnete in veseli nas, da še
kdo ve, kaj vse mora ženska
prestati na tem svetu. Med
vojno je bilo dosti gorja za
nas ženske, ki smo bile doma
same za vse delo in skrb.
Zdaj se nihče več ne spomni,
koliko dobrot je dobil ravno
iz naših rok od žensk, ki smo
veliko žrtvovale med vojno
za vse, kar je bilo potrebno.
Zato smo bile zelo vesele, da
ste nas povabili s seboj na
morje, ki ga še nismo videle
in ga tudi ne bomo več. Bilo
je tako veselo, da do smrti ne
pozabim, kaj sem doživela z
vami. Starejši človek se res
rad razvedri ob tako prijazni
družbi. Prav čudim se, od
kod toliko vaše volje in vese-
lja do nas. Mislim, da ste mi z
veselimi dogodki v času izle-
ta za dolgo podaljšali življe-
nje. Iz srca se vam zahvalju-
jem - vsem, ki ste bili z nami
in za nas skrbeli in tudi vsem
podjetjem, ki so pomagala
da je vse tako lepo uspelo.
Drugega ne moremo povrni-
ti, kot da ostanemo zveste
naročnice vašega lista, ki ga
zelo rade beremo, in komaj
čakamo, da ga dobimo v
roke.
Hvala vam, dragi prijatelji,
ostanite zdravi in še kdaj na-
svidenje.
NEŽKA NAPRET;
Cirovec
Izlet - drugič
Stara sem 76 let, vaša na-
ročnica že od takrat, ko se je
listu še reklo Celjski tednik.
Sem zelo žalostna, da si ne
zaslužim toliko, da bi me
vzeli s seboj na izlet. Saj sem
bila na prvem izletu za 8. ma-
rec na morje zraven. Od ta-
krat pa vse do letos pošiljam
vsako leto kupone, pa me ni-
ste izžrebali. Ni žrebanje kri-
vo, da človek ne pride na
vrsto. Vi kar sami izberete,
katera gre in katera ne. Jaz
sem tudi kmetica, ne samo
druge. V dvanajstih letih bi
že morala priti na vrsto, če bi
bili pravični. Pa še nekaj
vam napišem. Iz naše vasi je
šla ena z vami že drugič. Res
ne na svoje, ampak na drugo
ime, pa še nobena kmetica
ni. Saj bi vam povedala, ka-
tera je, pa smo blizu skupaj
doma in bi me od jeze požrla,
če bi jo izdala. Jaz pa se iz
leta v leto troštam, da bi priš-
la enkrat na vrsto, pa bom
menda prej umrla, kot pa
bom izžrebana.
M. A., Šentjur
Uredništvo:
Žrebamo pošteno, v pri-
sotnosti komisije. Tiste, ki
so že bile z nami na morju,
bodo lahko znova potovale
takrat, ko bodo morje vide-
le vse tiste, ki z nami še niso
potovale.
Perspektivni še!
Zgodaj popoldan 27. mar-
ca sva s sinom kupovala re-
zervne dele za motorno kolo
v Nami Leveč. Pri izbiri bla-
ga je sin preslišal ceno neke-
ga izdelka, ko pa bi moral
poravnati račun, se mu je ta
izdelek zdel predrag. Zato ga
tudi ni želel prevzeti. Pri tem
je posredoval sam šef oddel-
ka, ki naju je z ironičnim na-
smeškom podučil, da je tre-
ba prodajalca pač poslušati.
Odtipkane cene se najbrž iz
tovrstnih vzgojnih razlogov
ni dalo stornirati, zato sva se-
veda morala rezervni del
prevzeti.
Iz trgovine sem odhajala
s pomisleki, če je to res pra-
vilen odnos prodajalca do
stranke. Ali pa gre le za po-
skus perspektivnega šefa, da
s takšnim odnosom na račun
dviga prometa izgublja
stranke. Ne glede na to, za
kakšen znesek gre!
T. T. Celje
Komisija za delovna razmerja
ŽTO Celje TOZD za promet Celje
in komisija za delovna razmerja TOZD za transport
Celje
objavljata
1.	30 prostih del in nalog
»premik z železniškimi vozili« (premikača, zavirača
in kretnika na JŽ)
2.	20 prostih del in nalog
»prekladanje vagonskih pošiljk« v ŽAP
Pogoji pod 1:
-	zaključena osnovna šola oz. najmanj 6 razredov,
-	zdravstvena sposobnost,
-	odslužen vojaški rok
K navedenim nalogam se deiavci razporedijo po 4-
mesečnem usposabljanju in po uspešno opravlje-
nem strokovnem izpitu za nedoločen in poln delovni
čas.
V času usposabljanja kandidat prejema nadomestilo
osebnega dohodka. Samskih in družinskih stano-
vanj ni.
Pogoji pod 2:
-	vsaj 6 razredov osnovne šole
-	zdravstvena sposobnost
-	starost 18 let
Delovno razmerje se sklene za nedoločen in poln
delovni čas. Poskusno delo traja 1 mesec.
Interesenti za opravljanje del in nalog pod 1 in 2 se
naj osebno javijo v kadrovski službi ŽTO Celje,
Aškerčeva 1, Celje, 8 dni po objavi.
Zavod Golovec organizira v soboto, 21. aprila
ob 20. uri
VELIKI VIDEOSHOVV
z Dariom Diviacchiem,
plesno skupino in plesom.
Predprodaja vstopnic pri Izletniku in bazenu
Golovec.
Avto sejem rabljenih avtomobilov in motorjev
vsako soboto, od 8. do 12. ure.
Bolšji sejem vsako soboto od 9. do 13. ure v
avl i bazena.
Tenis vsak dan od 8. do 20. ure, rezervacije
igrišča pri varnostniku oz. na telefon 33-098.
Vabljeni!
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Petek, 20. aprila ob 19.30: Victor Hugo: RUY BLAS. Pre-
miera. Premierski abonma in izven.
Sobota, 21. aprila ob 19.30: Victor Hugo: RUY BLAS. So-
botni abonma in izven.
Ponedeljek, 23. aprila ob 12: Victor Hugo: RUY BLAS. IV.
mladinski abonma.
Ob 19.00.: Victor Hugo: RUY BLAS. Abonma Žalec in izven.
Torek, 24. aprila ob 14.: Victor Hugo: RUY BLAS. II. mladin-
ski abonma.
Ob 19.30: Victor Hugo: RUY BLAS. Abonma torek in izven.
Sreda, 25. aprila ob 17.: Victor Hugo: RUY BLAS. Abonma
sreda in izven.
Kulturni dom Šentjur
Jutri bo v Šentjurju gostovalo amatersko gledališče iz Tito-
vega Velenja. Predstavili se bodo z delom Reneja de Obaldia
Veter v vejah Sasafrasa, predstava pa bo v kulturnem domu ob
20. uri.
Knjižnica Titovo Velenje
V	okviru petkovih kulturnih večerov v velenjski knjižnici bo
jutri zvečer ob 19.30 uri predstavitev knjige Kako sem hotel
prijeti sonce, ki jo bo predstavil avtor Tone Partljič.
Dom kulture Titovo Velenje
Naša beseda 84
Petek, 20. aprila ob 11. uri:
-	OS Gustav Šilih: Medved gre v šolo lutke
-	OS Veljko Vlahovič - lutke
-	OS Miha Pinter Toledo Tale čas, tale čas
-	OS Bratov Leto nje Šmartno ob Paki: Klobuki in Gradič
-	Glasbena šola Titovo Velenje - Brstenje ples
Petek, 20. aprila ob 14. uri:
-	OŠ Anton Aškerc Na Slovenskem je moj dom
-	Center sred. šol. družboslovna 3. b. Mile Klopčič.
-	Glasbena šola Plesna skica
-	OO ZSMS Lukoviea Pomlad, življenje... ljubezni, Člo-
vek?
-	OO ZSMS Šmartno ob Paki - Pesem
-	OO ZSMS Šoštanj - Zaradi inventure zapi to odlomek
Gledališka skupina Prosvetnega društva Svoboda i/. Doliča
se bo v sredo, 25. aprila ob 20. uri predstavila v velenjskem
kulturnem domu. Izvedli bodo delo Josipa Jurčiča Francija
Končana: Domen.
Kozjanski kulturni teden
Prireditve ob Kozjanskem kulturnem tednu, so se prevesile
v drugo polovico, kljub temu pa se bo v prihodnjih dneh
zvrstila še vrsta prireditev, ki si jih velja ogledati.
V	Bistrici ob Sotli bo jutri gostovalo Prosvetno in kulturno
umetniško društvo osnovne šole Lesično. ki se bodo ob 13. uri
predstavili z delom Takšni ste - takšni smo.
V	Lesičnem bodo v ponedeljek, 23. aprila ob 19. uri nastopili
pevci Mešanega pevskega zbora in folklorne skupine Kultur-
nega društva Bohor iz Kozjega.
V	Zagorju bo prihodnjo nedeljo. 29. aprila ob 10. uri dopol-
dan nastopil oktet Kulturnega društva Kozje, gledališka sku-
pina istega društva pa se bo predstavila z enodejanko.
V	Sromljah pa bodo lahko, prav tako v nedeljo, 29. aprila ob
14. uri prisluhnili pevcem Mešanega pevskega zbora in oktetu
kulturnega društva Bohor iz Kozjega.
Dom kulture Radeče
Glasbena šola iz Radeč organizira jutri ob 18. uri Zasavsko
revijo glasbenih šol, na kateri se bodo predstavili učenci
osnovnih šol iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika. Litije, in Kon-
certni program KC Ivan Napotnik Titovo Velenje
Kulturni center Ivan Napotnik organizira v četrtek, 26. aprila
obisk koncerta v Cankarjevem domu v Ljubljani. Nastopil bo
zbor Boljšoj teatra in simfoniki RTV Ljubljana pod vodstvom
dirigenta Antona Nanuta, kot solist pa bo nastopil čelist Ciril
Skerjanec. Odhod avtobusa bo ob 17. uri z avtobusne postaje,
prijave pa sprejemajo do zasedbe avtobusa.
Kulturni dom Store
V	kulturnem domu bo v sredo, 25. aprila ob 20. uri premiera
Burans-Villon-Verasove komedije Veseli berači, v izvedbi
amaterskega gledališča Zelezar Celje - Store in pod režijskim
vodstvom Bogomira Verasa.
Dom kulture Šoštanj
V	domu kulture bo v nedeljo, 22. aprila ob 17. uri prireditev,
na kateri bodo sodelovali z glasbenimi in pevskimi točkami
delavci iz drugih republik, zaposleni v delovnih organizacijah
v Šaleški dolini, z recitalom bo nastopila tudi šoštanjska mla-
dina ter instrumentalni kvintet Termal.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V	razstavnem salonu je odprta razstava slikarja Jureta
Godca iz Celja. Razstavo si boste lahko ogledali do konca
aprila.
Avla Razvojnega centra
V	avli Razvojnega centra si lahko ogledate razstavo akadem-
skega slikarja Lojzeta Logarja, ki bo odprta do 25. aprila.
Muzejska zbirka Laško
V	Muzejski zbirki bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo kipar-
skih del Toneta Svetine in slikarskih del Vojka Svetine v
počastitev dneva OF z naslovom Vojna proti vojni.
Savlnov razstavni salon 2alec
V	Savinovem razstavnem salonu bodo jutri ob 18. uri odprli
razstavo likovnih del Jureta Pihlarja. V programu ob otvoritvi
bosta sodelovala Lidija Pfajfer na klavirju in Zvone Rihter s
klarinetom. Razstavo si boste lahko ogledali do 28. aprila.
Kino Vojnlk
V	kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo. 22.
aprila ob 17. in 19.30 uri ameriški vojni film Psi vojne.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
19,,
Podrti oreh razvnel sosedski spor
—i ii iianimi mil iiiiiiiiii«iiiiiiniiTnMMBfiiBiiiinnif iniMMiiiiMiiiiiiiBiiiiiiiimiiMiMiiiiiiii 11 mi himbiiihiiimi "in iium—miiiimi m 11 mini i m i wumiiwn—>tir awr*M
Brez primere in brez dobrega konca se mi zdi spor med
dvema sosedoma, mejašema iz Lise v Celju. Edini zgo-
vorni in otipljivi dokaz njunih razmerij je zaenkrat ubogi
oreh, ki je moral, zaradi trhlih medsebojnih odnosov, ža-
lostno končati.
Nasilje človeka nad naravo je zopet pokazalo eno svojih
tako pogostih obličij. Še bolj žalostno je nasilje človeka
nad človekom, soseda nad sosedom.
Kot že neštetokrat doslej,
je tudi tokrat izvor sovraštva
meja med dvema »grunto-
ma«, zemlja, ki je sicer malo
vredna. Gre za ozek pas
ozemlja, za katerega se niti
prav ne ve, čigav je, kajti toč-
nost meje je danes zelo
vprašljiva. In tako tudi nobe-
den od sprtih sosedov ne
more z gotovostjo reči, na či-
gavi strani je rasel oreh in
čigav je bil, preden ga je so-
sed sosedu, lprez predhodne
najave tega dejanja, s sveta
spravil.
Zadeva za pisanje sploh ni
tako enostavna kot je videti
na prvi pogled. Gre za kup
nejasnosti v zvezi s kazensko
tožbeno pravico, z odško-
dninsko pravico, zlasti pa za
nejasnosti v zvezi z lastniš-
tvom, tako zemlje kot oreha.
V primer bodo bržkone mo-
rali poseči še geometri, pa
občinska kmetijska zemlji-
ška skupnost, krajevna
skupnost, pa še morda kdo.
Od tu dalje ne nameravam
več slepomišiti, zato ne bom
govorila več o dveh sprtih
sosedih, ampak o Antonu
Hladinu in o Egonu Košto-
maju s celjske Partizanske
ceste in o tem, kako zelo na-
četi so ti naši medsebojni
odnosi tam, kjer bi morali bi-
ti (poleg družine), najbolj
trdni in zdravi.
Stvar je vznikla pravza-
prav že maja pred dvema le-
toma, ko je Antonu Hladinu
nekdo čez noč uničil trideset
trsov in ko je le-ta, brez otip-
ljivih dokazov, osumil sose-
da-mejaša, Egona Koštoma-
ja, ta pa mu je po tem obrnil
hrbet. Komu je bila takrat v
resnici rodovitna trta napoti,
niso mogli ugotoviti niti
strokovnjaki za tovrstne za-
deve (o tem dogodku je pisal
tudi NT).
Po tistem je postala meja
med sosedoma menda prvi-
krat vprašljiva. Po tistem so
se začela obrekovanja, meja-
ški prepiri. Po tistem je zače-
lo rasti sovraštvo.
Kot prva žrtev tega nesmi-
sla je padel nedolžni oreh, ki
je že marsikatero potico »na-
hranil«, tako Hladinovo, kot
Koštomajevo. Dvaindvajse-
tega marca letos pa ga je
Egon Koštomaj, kmalu po
poldnevu, v družbi dveh
mož in na ogled vsem osta-
lim sosedom, dal odžagati.
Prepričan je, da je ravnal
prav, pa čeprav ve, da je oreh
rastel na obeh straneh, na sa-
mi sosedski meji.
Svoje lastništvo nad ore-
hom zagovarja tudi Anton
Hladin.
Egon Koštomaj, ki ima tu-
di svoj prav, grozi s tožbo v
hramu pravice. Med najinim
pogovorom se kar ne morem
znebiti občutka, da posebne-
ga zadovoljstva v hišo nisem
prinesla. Izvem tudi veliko
grdih reči o Hladinovih,
medtem pa moj sogovornik
vztrajno poudarja in graja
blatenje njegove časti, za kar
da se bodo morali sosedje
Hladinovi zagovarjati pred
sodiščem. Pove mi še, kateri
sosedje so v redu in katerih
mi ni treba obiskati, ker da
so Hladinovi somišljeniki.
Brez dvoma je Anton Hla-
din sokriv za ta sosedski
spor. Ko pa o tem pripove-
duje, navaja le nekatera dej-
stva, zagovarja svojo plat
pravice, trosi podatke (toč-
ne, netočne?) v zvezi z last-
ništvom, z uničenjem vinske
trte in posekom oreha.
Tukaj le bi lahko imela tale
zgodba svoj konec. Zakaj
smo sploh pisali o nekem
orehu, ki ga danes ni več?
Preprosto zato, da bi še en-
krat opozorili in vprašali, kaj
je danes človek človeku? Za-
kaj se ljudje danes ne znamo
več lepo med sabo pogovar-
jati, zlasti takrat, ko se v čem
razhajamo? Sploh pa se ni-
smo hoteli oklicati za razso-
dnike v tej zadevi. To bodo
opravili drugje, o izidu spora
in o tem, kdo je imel prav pa
bomo pisali, ko bo stvar ja-
sna s civilno-pravnega ali ka-
zenskega vidika. Mi smo se v
tem pisanju oprijeli bolj mo-
ralnega.
MARJELA AGREŽ
Takole se je sporni oreh še lani bohotil v vsej svoji rodovitnosti.
Obnova spodnjega
gradu
V zadnjem tednu so delavc,
ta iz Celja pod nadzorom '
službe sistematično preiskai!
drugo nadstropje spodnjem
Celju.	Sa
Ker obstaja želja, da bi u
dobila čimprej ustrezno fn«
bilo potrebno pred predvidi
segi preiskati steno za ste^
tako morebiti odkrili stare
tekturne prvine. Znano je nJ
izvira spodnji grad še iz 14. %
da so prav tu imeli celjski g*
jo rezidenco.
Preiskave spodnjega gradu
niso izpolnile pričakovanj, p
se je, da so grad v zadnji],
letih, ko je služil v vojaške)
temeljito prezidali. Zdaj je
komaj še kje ugotoviti ostani
ve prvotne zasnove. Na te so
naleteli samo še v pritličju
kjer so se pod ometom prikai
mno lepo klesani kamnitni
izvirajo še iz nastanka grajslu
in jih bodo ob preureditvi,
ustrezno prezentirali.
Mozlrska dediščin
Konec tega meseca bodo v]
odprli razstavo s prikazom
membnejše kulturne in nara
diščine na območju mozirske
Razstavo, ki jo finansira o|
kulturna skupnost, je priprj
vod za spomeniško varstvo v(
to tako, da so strokovnjaki pre
li spomenike iz svojega ožjegi
nega področja.
Tako bodo na razstavi priki
le naravni spomeniki in k
krajina, marveč tudi vse zvi
turnih spomenikov, od arhe
in umetnostnozgodovinskihi
loških in spomenikov NOB,
Takole je Stane Mastinšek iz Šmarja ponoči poslikal »okrancljano« Zabavnikovo drevo.
»Nočni strahovi« so ta čas že ušli.
Neslani nočni strahovi...
Neslana šala Je premi I Izraz za tisto, kar se Je zgodilo Jožetu
Zabavniku In njegovi družici
Povod za objestno nočno razburjanje obeh čez 80 let
starih Šmarčanov je bil resda nedolžen, saj je šlo za pro-
slavljanje odhoda k vojakom. Fantje so se ga po stari
razvadi malo napili, prešerni volji se je nato pridružila
objestna misel, ki so jo okrog 3. ure ponoči tudi uresničili.
Pri bližnjem sosedu Za-
bavniku so se šli nočne stra-
hove, ki so butali po vratih,
ropo€ali okrog hiše, prekli-
njali, da se je menda bliska-
lo, za nameček pa na drevo
spravili še koleselj oziroma
njegovo polovico.
Jože Zabavnik je še kar
dobro prestal nočno moro in
strahove, njegovi življenjski
sopotnici pa je bilo huje, saj
se je po Jožetovi izjavi one-
svestila od strahu in še danes
se ji to pozna. Kot nekdanji
orožnik v pokoju je iznajdlji-
vo ob pomoči poklicnega fo-
tografa poskrbel za »corpus
delieti«, dal vso ropotijo, na
drevesju poslikati, nočne zli-
kovce pa prijavil na postajo
milice v Šmarju. Možje po-
stave so se podvizali in že
proti jutru pred Jožeta prig-
nali tri grešnike, ki so skesa-
no pospravili posledice noč-
nega razgrajanja.
»Saj jaz sem jim že odpu-
stil, še posebno dvema mla-
doletnima fantoma, ki sta
dobrih in poštenih staršev
ter lepo vzgojena. Škoda, da
sta sledila tretjemu, polno-
letnemu, ki mi je sovražno
razpoložen, čeprav ne vem,
zakaj,« je še ves razburjen o
dogodku pripovedoval v
uredništvu 81-letni Jože Za-
bavnik.
Najbrž tudi ne bo iskal še
kakšnega zadoščenja pri ro-
ki pravice. Mi po svoje lahko
dodamo le-to: precej tovrst-
nih šal izvira iz tradicije, obi-
čajev in podobno, vendar je
predvsem treba upoštevati,
proti komu bolj ali manj ob-
jestno šalo uporabimo. Ob
treh ponoči plašiti nad osem-
desetletne starčke je res več
kot neslana šala.
MITJA UMNIK
Trinajst pravdarskih
Pravde za nekoč kupljeno pa Izgubljeno posestvo v Vinah noči
nekdanjega lastnika ali...
Posestvo v Vinah 12 nad Strmcem ima precej
burno zgodovino in lahko se pohvali s kar lepim
številom gospodarjev, ki so ga obdelovali, pa tudi z
dolgim pravdanjem, ki ga je začel pred 13 leti
Stanko Mernik, takratni lastnik. Mernik kljub šte-
vilnim izgubljenim pravdam še vztraja in upa, da bo
posestvo enkrat le prišlo nazaj v njegove roke.
V Vinah 12 sta gospodarila
Jurij in Marija Cretnik. Ker
nista imela otrok, sta se zače-
la ozirati po pridnem delav-
cu, ki bi prevzel kmetijo.-
11,5 hektarjev je merila - in
ju preživljal na stara leta. So-
sedje vedo povedati, da je bil
stari Cretnik nekoliko
»žleht«. Do leta 1961 so se na
njegovem gruntu izmenjali
že trije gospodarji, a z vsa-
kim se je spri. Toda, končalo
se je brez tožb.
Leta 1961 pa je prišel v Vi-
ne Stanko Mernik iz Zreč.
»Že prej sem si ogledal ne-
kaj gruntov. Veste, takrat je
bila zemlja še poceni in veli-
ko kmetij je bilo naprodaj,«
pripoveduje Stanko Mernik,
ki je pred kratkim praznoval
triinpetdeseti rojstni dan.
Sklenili so kupoprodajno
pogodbo: Jurij in Marija
Cretnik, vsak do ene polovi-
ce lastnika sta prodala pose-
stvo Stanku Merniku in Neži
Ontar (sedanji Mernikovi že-
ni). Cena: 900.000 starih di-
narjev. Mernik je 100.000 di-
narjev odštel takoj, ostalo v
obrokih, za 200.000 dinarjev
- toliko naj bi bil vreden in-
ventar na kmetiji - sta si
Cretnika izgovorila stanova-
nje in preužitek do smrti. Po-
godba je bila potrjena 1. 3.
1961 in Mernik je moral na-
njo nalepiti za 4.5000 dinar-
jev kolekov. Bil je četrti, ki
mu je Cretnik izročil pose-
stvo in precej let je kazalo,
da tudi zadnji.
Jurij Cretnik spet
zamenja lastnika
Toda začetno sožitje se je
kmalu začelo krhati in deset
let kasneje je Cretnik spet
prodajal svoj grunt - petič.
Ker se je spri z Mernikom, je
na sodišču zahteval razvezo
pogodbe in jo tudi dosegel.
Mernik se še danes čuti ogo-
ljufanega.
»Že je kazalo, da bom do-
bil pravdo, ko je sodnica pre-
kinila obravnavo in kasneje
odločila brez ponovne
obravnave,« se danes pridu-
ša. Mernik ni navedel razlo-
gov, zakaj je bila kupna po-
godba razveljavljena, čeprav
se tovrstne pogodbe le izje-
moma razveljavijo, še pose-
bej, če je kupnina že plačana.
Vendar pa je takrat na Vr-
hovnem sodišču SRS dose-
gel, 'da so 9.12. 1971 izdali
sklep, da posestva v Vinah ni
mogoče prodati. To je bila v
trinajstih letih pravdanja tu-
di edina Mernikova »zmaga«
na sodiščih. Druge pravde je
izgubil.
Toda Jurij Cretnik je i
pred tem našel novega ku|
ca za posestvo. Iz Pake p
Vitanju je prišel z družil
Anton Grobelnik in že 29.
1971 je sklenil izročilno pi
godbo z Jurijem in Marij
Cretnik.
Družina Mernik se je m(
rala izseliti; sklep so uresn
čili 14. 9.1971, ko so postavi
na cesto Mernikove in njiho
vo živino iz hleva.
Mernlkovih 13
pravdarskih let
Mernik je kljub izgub!'!
nim pravdam vztrajno
pritožbe in prišel z zadevo d
Hlev je sicer star a pol
grunt, zato ni obnavljal?
ifi.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Ženske najbolj ogroža rak dojke
¥ celjsko bolnišnico že osmo leto prihajata strokovnjaka Iz Onkološkega Inštituta v Ljubljani
Malignih ali rakastih obo-
lenj, kot jim navadno reče-
mo, je vedno več. Tudi na
celjskem območju. Onkolo-
ški inštitut je v Sloveniji
samo eden. Tam so zbrani
največji strokovnjaki in
najzahtevnejša oprema,
tam se oblikuje strokovni
vrh, ki daje smernice za od-
krivanje, prepoznavanje in
zdravljenje malignih obo-
lenj. Če bi bili številni bol-
niki, ki so se srečali z zloče-
stimi obolenji, odvisni le od
tega inštituta, zanje v njem
ne bi bilo ne dovolj zdravni-
kov ne bolniških postelj.
V celjski bolnišnici so se
tega zavedli že pred osmimi
leti, ko so na pobudo prima-
rijev dr. Janeza Jenšterleja
in dr. Slavka Peterlina pri-
tegnili k sodelovanju stro-
kovnjake iz Ljubljane. Ves ta
čas prihajata enkrat teden-
sko v Celje v specialistični
ambulanti za kirurgijo notra-
njih organov in za ginekolo-
gijo strokovnjaka onkologa.
Obe ambulanti sta skrajša-
li bolnikom pot do strokov-
njakov, omogočata pregled
bližje doma, v splošni bolniš-
nici, namesto na Onkolo-
škem inštitutu, ki se ga žal in
brez potrebe še vedno drži
nekak prizvok strahu ali celo
groze. Seveda je takšna obli-
ka dela tudi veliko cenejša,
še bolj kot to pa je pomemb-
no, da s stalnim sodelova-
njem z domačimi zdravniki
zagotavlja rast ravni odkri-
vanja in zdravljenja malig-
nih obolenj. Tu se oblikujejo
skupine strokovnjakov - ki-
rurga, ginekologa, radiotera-
pevta, kemoterapevta. Tu se
skupno dogovorijo, kakšno
zdravljenje je za posamezni-
ka najprimernejše in kje: v
Celju ali v Ljubljani. Sem
prihajajo potem bolniki na
kontrolne preglede.
Vedno več bolnikov
V celjski bolnišnici je lani
konziliarni onkološki ambu-
lanti obiskalo 3127 bolnikov.
V ambulanti za bolezni ro-
dnih organov in spremembe
na dojkah je bilo 1954 pregle-
dov. V ambulanti v okviru
oddelka za kirurgijo notra-
njih organov, kamor prihaja-
jo bolniki, ki jih zdravijo na
tem oddelku, urološki bolni-
ki, bolniki z boleznimi ušesa,
nosu in grla ter del bolnikov
iz skupine ortopedskih obo-
lenj, pa je bilo 1173 pregle-
dov. Približno toliko je bilo
pregledov tudi leto poprej, v
primerjavi s pred osmimi leti
pa jih je že precej več. Takrat
so na primer zadoščale tri do
štiri ure na teden za vse pre-
glede, sedaj je potrebnih že
pet do šest ur. Zaradi tega se
že pojavlja strah, da zahtev-
no delo ob še večjem številu
bolnikov ne bi bilo več do-
volj kakovostno.
Poiskati bo treba
nove oblike
Vedno večje število bolni-
kov in strah pred napakami
v prenatrpanih ordinacijah
pogojujeta iskanje novih re-
šitev.
Katere bi bile najbolj pri-
merne, se še niso odločili.
Bolj kot pogostejši obiski
onkologov iz Ljubljane je
verjetno, da se bodo dogovo-
rili za širšo mrežo zdravni-
kov, usposobljenih za odkri-
vanje malignih obolenj. Še
zlasti bo ta dogovor potre-
ben za prve preglede bolnic s
spremembami na dojkah, saj
te prevladujejo.
»Menimo, da bi moral biti
splošni zdravnik usposob-
ljen za zahtevno preiskavo
dojk. Veliko število bolnic,
ki prihajajo k nam, dokazuje,
da niso povsem prepričani v
rezultate svojih preiskav.
Kazala bi, da bi v okviru izo-
braževalnih dnevov, ki jih
pripravlja Onkološki inšti-
tut, namenili poseben po-
udarek odkrivanju raka na
dojki in to oblikam, ki so do-
stopne splošnim zdravni-
kom,« je dejal docent dr. Ja-
nez Kuhelj, dolgoletni celj-
ski sodelavec iz Onkološke-
ga inštituta. Razmišljajo tu-
di, da bi bilo smotrno, če bi
splošni zdravnik napotil bol-
nico h ginekologu, ta pa, če
bo menil, da gre za maligno
obolenje, v onkološko ambu-
lanto, kjer lahko v najkraj-
šem času opravijo vse prei-
skave in dokončno odločijo,
ali je in kakšno zdravljenje je
potrebno. Cas pa je pri teh
obolenjih več kot zlato.
Enkrat na leto je
premalo
V Sloveniji velja dogovor,
da naj bi žene vsaj enkrat let-
no obiskale ginekologa. Veli-
ko obolenj rodil je bilo tako
že pravočasno odkritih. Zal,
za spremembe na dojkah ta-
ko redki pregledi ne zado-
ščajo. Potrebni so redni, me-
sečni pregledi, ki jih lahko
opravi žena sama. Tudi tega
jih nauče v onkološki ambu-
lanti.
Aparati pomagajo
človeku
Ne le strokovnjaki, tudi
ustrezni pripomočki poma-
gajo pri odkrivanju malignih
obolenj. V celjski bolnišnici
imajo rentgenski aparat
mammograf za odkrivanje
obolenj dojk. Kupili so ga tu-
di s prispevki celjskih žena
in ga s pridom uporabljajo
na rentgenskem oddelku,
kadar menijo, da je to po-
trebno. Pomagajo si še z ul-
trazvočnim aparatom in s
pregledi odvzetih sumljivih
celic in tkiv.
MILENA B. POKLIC
Preiskujte si dojke same! Zavedajte se, da začetna znamenja
mnogih bolezni lahko odkrijete sami, če jih le poznate in ste
nanje pozorni. Med takšne bolezni sodi tudi rak na dojki, za
katerim vsako leto zboli v Sloveniji nad 300 žensk. Zato si
dojke preiščite vsak mesec in ne odlašajte s pregledom pri
zdravniku, če gre za zatrdino, ki jo otipljete večkrat na istem
mestu in se ne spreminja z mesečnim perilom, traja pa več kot
mesec dni, če opazite izcedek pri eni ali obeh brada vicah ali če
opazite ugrezanje bradavice. (Iz zgibanke, ki se jo skupno
izdali Slovensko zdravniško društvo za boj proti raku. Onko-
loški inštitut v Ljubljani in republiški odbor Rdečega križa).
Žene s celjskega območja prihajajo do zdravnika zaradi
sprememb na dojkah dokaj zgodaj. V onkološki ambulanti
so odkrili maligno obolenje pri dveh odstotkih žena, ki so
prišle na pregled. Podoben je odstotek tudi v svetu. Je pa
na novo odkritega raka dojke vedno več. Predstavlja te 20
odstotkov vseh odkritih malignih obolenj in je na prvem
mestu po številu rakavih obolenj pri ženah. Posledica
velikega števila obolenj je tudi veliko število pregledov
žena s spremembami na dojkah. Večino je v onkološko
ambulanto napotil splošni zdravnik ali ginekolog. »Naj-
bolj važno je, da pri ženi, kjer upravičeno sumimo v za-
četno maligno obolenje dojke, čimbolj skrajšamo čas do
potrditve diagnoze. Zdravljenje začetne oblike raka manj
prizadene ženo, pa tudi možnosti preživetja so večje: 70 do
80 odstotkov žena z zgodnjimi oblikami raka na dojki
preživi,« poudarja pomen zgodnjega odkrivanja obolenj
dojke docent dr. Janez Kuhelj.
konec - le trma
(višje instance. Uspeha ni
lo.
»Pogodba, ki jo je Cretnik
Knil z Grobelnikom, ni
•vilno potrjena,« še zdaj
traja.
Kemik je zamenjal nekaj
letnikov, ki pa so obupali
dolgotrajnem pravdanju.
fcj piše pritožbe sam. Po-
' je dopis tudi predsed-
M celjskega sodišča Mar-
u Beletu. Na odgovor še
& Ve, da ima bolj malo
foosti, da bi še dobil na-
kmetijo, toda zahteva, da
1 povrnejo vsaj plačano
Pnino za posestvo.
'Nekaj časa sem bil sezon-
1 delavec,« pripoveduje
Mernik. »Precej slabo smo
živeli. Sedaj sem v službi v
tovarni Volnenih oddej v
Škof j i vasi.«
Mernik je prišel v naše ure-
dništvo s kupom odločb,
sklepov, pogodb in drugih
uradnih aktov. Toda razvez-
ne pogodbe, s katero je bil
ob kmetijo, ni imel. Obljubil
je, da jo bo prinesel kasneje,
vendar obljube ni držal.
»Cretnik se je začel prvi
prepirati,« pravi.
Cretnikova sta medtem že
umrla. Najprej Jurij, potem
Marija.
Novi gospodar v
strahu za posestvo
V tem letnem času je na
Vinah precej dela. Kmetije
so razpotegnjene po gričev-
natem svetu, a zemlja kar do-
bro rodi, zatrjujejo tamkajš-
nji kmetje.
Anton Grobelnik je dopol-
nil 81 let, a še vedno kmetu-
je. Ponosno pokaže štirinajst
glav v hlevu. Ima še svinje.
Precej let je trepetal za to po-
sestvo, sedaj se počuti že
bolj varnega: v zemljiški
knjigi je vpisan kot lastnik
posestva. Vpisali so ga pred
tremi leti. Ima še kmetijo v
Paki pri Vitanju.
»Imel sem že kupca za po-
sestvo v Paki a ko sem zve-
del, da tukaj nisem na či-
stem, sem ga obdržal. Še se-
daj je v moji lasti. Otroci si
vsako leto vzamejo dopust,
da pokosimo travo in seno
pripeljemo v Vine,« pripove-
duje Anton Grobelnik.
Merniku ne gre v račun, da
ima njegov »nasprotnik« dva
grunta.
»V Pako naj gre,« pravi.
Najmlajši Grobelnikov
sin, ki naj bi prevzel pose-
stvo v Vinah, služi vojaščino.
Z ženo Stanislavo imata šest
otrok. En sin je še doma v
Vinah.
»Z njim sem sprt,« je mi-
mograde omenil gospodar,
ki je danes v Vinah že bolj
trdno zasidran.
»Ob sklepanju pogodbe
sem plačal 20.000 dinarjev
(takrat smo že imeli nove di-
narje), 20.000 dinarjev naj bi
odštel kasneje, Cretnik pa
mi je za 10.000 dinarjev zni-
žal kupnino. Za vsak primer,
če bi moral kaj odšteti prejš-
njemu lastniku Merniku,«
pripoveduje o sklepanjupo-
godbe Grobelnik. »Tudi s
preživnino ni bilo težav. Ker
je bila precej velika, smo se
dogovorili, da bosta Čretni-
ka vračala, kar ne potrebuje-
ta. In res sta vračala. Kar do-
bro smo se razumeli. Za Mer-
nika pa so rekli, da je tepel
Čretnika in tudi s preživnino
ni bilo vse vredu.«
Nov boj za
posestvo
Grobelnikovi bodo začeli
graditi nov hlev, kasneje še
hišo. Stroji pod kozolcem in
polna štala dajo vedeti, da
tam ne živijo slabi gospo-
darji.
Ko je za Jurijem umrla še
Marija Cretnik, se je razvnel
nov boj za posestvo na Vi-
nah.
»Na sodišče je prišlo kar 32
dedičev,« se spominja Anton
Grobelnik, ki je takrat spet
trepetal za grunt: »Štefka
Golob je zase zahtevala pol
grunta.«
V	zapuščinski obravnavi
sta uspeli le Cretnikovi neča-
kinji Štefka Golob in Ivanka
Centrih, ki sta skupaj dobili
81 arov gozda, približno toli-
ko gozda pa je stari Cretnik
prodal že prej, čeprav je na
gruntu gospodaril Grobel-
nik.
V	zapuščinsko obravnavo
se je vmešal tudi Stanko
Mernik, zakaj še vedno si je
lastil pravico do grunta:
kmetija je zaščitena in obe
nečakinji ne bi smeli pode-
dovati gozda, meni.
Tudi Anton Grobelnik tar-
na: »Kmetija ima samo 3
hektarje gozda, kar je prema-
lo in zato nam primanjkuje
stelje.«
Grobelnik ne ve točno, ko-
liko meri njegov grunt. Mer-
nik je bolje poučen: bilo ga
je 11,5 hektarjev, sedaj pa
meri še približno 10 hektar-
jev. Grobelnik dobro obde-
luje zemljo in ponekod kosi
tudi štirikrat na leto.
Ko se je začela pravda, je
bilo posestvo še poceni. Od-
tlej je inflacija načela naš
standard, cena zemlji je po-
skočila in tudi zemljiški spo-
ri so postali trdovratnejši.
Sedanji gospodar Anton
Grobelnik si je oddahnil.
Meni, da ne more več izgubi-
ti posestva, a tudi Mernik se
še ne vda. Trinajstletno prav-
danje se bo očitno še nada-
ljevalo.
SREČKO ŠROT
Foto: EDI MASNEC
pon Grobelnik ni vedel, kako se bo razpletla pravda za
Sedanji lastnik Anton Grobelnik se po vpisu v zemljiško
knjigo počuti že bolj trdno zasidranega na kmetiji, zakaj
zelo malo verjetnosti je še, da bi jo izgubil.
14. STRAN - NOVI TEDNIK

19. APRIL 1984
»Je zvit kakor ovnov rog!«
Počasi le vse skupaj utihnilo, med ljudmi pa se le
začela najprej docela neopazno, potem pa vedno bolj In
bolj spletati velika pripoved o zvitem In pogumnem
razbojniku Guzaju In njegovi druščini.
S Petrom Koštrco za-
puščamo prizorišče lite-
rature. Odslej se bomo
skupaj z Guzajem potika-
li skozi časopisne novice
in kronike, ki so naklo-
njene ali pa ne, slavnim
možem, kakršen je naš ju-
nak brez dvoma bil.
Še največ se je za časa
njegovega življenja, pret-
kanega z burnostjo in po-
sejanega z nepredvidlji-
vostmi, ki so povsod pre-
žale nanj (in mu pripiso-
vale tudi tiste lopovščine,
ki jih ni zagrešil), ukvarjal
z njim Jurčičev Slovenski
narod, časopis, ki se je
ukvarjal s politiko in je
nastal kot odpor proti pri-
lagodljivi in neodločni
politiki staroslovencev in
njihovemu prvaštvu.
Ustanovili so ga štajerski
Slovenci 2. aprila 1868 in
je prvotno izhajal v Mari-
boru, 1872. leta pa se je
preselil v Ljubljano. Po-
stal je glasilo mladih slo-
venskih izobražencev,
književnikov in politikov,
ki so z listom prevzeli
Bleivveisu iz rok vodstvo
v političnih zadevščinah.
Precej manj pozornosti
je Guzaju in njegovim pu-
stolovščinam posvetil
klerikalni časopis Slove-
nec, ki ga je 1873. leta
ustanovil Karol Klun in
ki je podpiral politiko sta-
roslovencev in pa seveda
vse bolj prodirajoči kleri-
kalizem. Tri leta po Guza-
jevi smrti je postal ob Slo-
venskem narodu naš dru-
gi dnevnik.
Še pred prvo vestjo o
Guzajevih peripetijah,
zgodah in nezgodah z
oblastjo, Slovenski narod
poroča o številnih ropih,
ubojih, pretepih, tatvinah
in podobnem in v začetku
aprila 1877 leta zapiše:
»Sploh se tukaj (Šent-
jur, op. p.) zadnji čas ta-
tvine tako pogosto vrše,
da je čudno...« Ali je bil
pri tem soudeležen tudi
Guzaj, vestičar ne pove.
Pač pa nekoliko pozneje
poroča, »da kradejo, da je
strah in groza, kakor vedo
povedati od vseh strani.«
Bržkone isti vestičar 19.
aprila 1880. leta, torej v
letu Guzajeve smrti, z
grozo ugotavlja, »da se
ubojstva množijo...«
V posebni rubriki, na-
tisnjeni z drobnim ti-
skom, je takšnim izpa-
dom posvečeno precej
prostora. In res: ni bilo
malo prestopkov, tako
velikih kot majhnih tiste
čase. Kot da je kriminal
kar cvetel. Kot da so Gu-
zaj in njemu podobni
rastli iz tal domala na vsa-
kem koraku.
Da je temu res tako, ka-
žejo naslovi v rubriki.
Ubiti neznanec. Skriven
požar. Pretepli so ga do
smrti. Izginilo tele.
Ukradli sod vina. Zažgali
skedenj...
Vedno z vami in za vas!
Veleblagovnica T, Dom,
Oblačila, Melodija, Novost,
Salon T in Posrednik!
Ernest Tiran
Razbojnik
Guzaj
»Kaaaj, - kaj bi pa radi?«
»Lačen in truden sem, že nekaj dni
hodim, bi se dobilo kaj jesti pri vas?
Bom drv nasekal! Dela iščem, pa me
nihče ne potrebuje, že od jutra sem
tešč...«
Njegov glas je bil mehak, prijazen,
topel, tudi v obraz človek ni bil napa-
čen, čeprav je bil ves kosmat. Dekle je
za trenutek pomislila, potem pa je re-
kla:
»Ne vem, če bo kaj. Malo počakajte,
bom vprašala!«
In je šla. Kmalu nato se je prikazal iz
veže človek, ki je bil po obleki sodeč
oskrbnik. Guzaj mu je stopil nasproti,
snel klobuk z glave in povedal še nje-
mu, kako je z njim. Če bi za nocoj smel
prespati na pojati, jutri navsezgodaj se
"H^o spet odpravil za delom.
»Za delo ni zadrege, pri nas ga je
vedno preveč! Samo ko so ljudje pre-
vzetni in bi radi samo lenuharili pa
dobro jedli in pili zraven! Vidim, da si
drvar? Morda se zmenimo, mesec,
morda še dalj bi podiral drevje, grofje
prodal dve sto kubikov lesa in ga je
treba hitro pospraviti, že priganja! Te
dni pride po aro, pa kaj je njemu pet
tisoč forintov! Za plačo se pogovorimo
pozneje, ko bom videl, kako se boš kaj
pripravil k delu. Če hočeš, seveda. Ta-
mle je kuhinja, naj ti dajo večerjo, jutri
boš pa začel!« Obrnil se je še enkrat:
»Samo nikar ne zaspi, klicali te ne
bomo. Drugo ti bo vse povedal Ive, naš
hlapec, pri večerji.«
»Hvala,« je rekel novi drvar, ne bo
vam treba klicati me, res ne! Zelo sem
vesel, končno sem le dobil delo, kakrš-
no sem si želel. Res sem zelo zadovo-
ljen, če boste le tudi vi tako z menoj!«
V kuhinji so ženske dale Guzaju ve-
čerjo, hlapec mu je malo razkazal po
graščini, grofovske sobe in pisarna so
zgoraj, spodaj pa so večinoma shram-
be, in kje spijo hlapci, dekle so na oni
strani, na dvorišču so konjski in goveji
hlevi in vse, kar pač spada h gospodar-
stvu. Če znaš »šnapsl«, bi lahko zdajle
malo vrgla karte, nič ne de, Če nima
denarja, saj ga on tudi nima, krajši Čas
bo pa le. Guzaj je »šnapsl« znal in sta se
vsedla kar v kuhinji k mizi. Ženske so
že pomile posodo in se odpravile spat,
pa sta ostala sama. Hlapec je dobival
kar naprej in bil vedno boljše volje.
Hitel je mešati karte in zraven tolažil
svojega soigralca, ki se ga je danes
vstrajno držala nenavadna smola. Naj
je dobil še tako lepo karto, - vseeno je
izgubil!
Naenkrat se je Guzaj spomnil, daje v
hosti, kjer je bil počival, pozabil bisago
z nekaj stvarmi, ki jih vsekakor mora
iti takoj iskat, saj ni daleč, pri Sotel-
skem mostu, bo hitro nazaj. Če bi prej
zaklenil vrata, naj ga počaka, ali naj
pusti vrata odprta, in bo potem že zaprl
za seboj. Pa mu je hlapec zatrdno ob-
ljubil, da ga bo rajši počakal. Bosta še
vrgla partijo ali dve, morda pa se bo
sreča obrnila. In pijače bo priskrbel, da
bo krajši čas, v kuhinjo ponoči nihče
ne pride, sploh ne na ta konec graščine,
jih ne bo nihče motil.
Guzaj je bil zadovoljen in je svojega
novega prijatelja samo prosil, naj mu
za ta čas spravi sekiro, da je ne bo
zjutraj iskal ko bo še tema. Potem je
odšel po bisago. Hlapcu se je dobro
zdelo, da zna tako imenitno »šnapsl«,
še sam ni vedel! Kar prijeten človek,
tale novi drvar, kje je le doma, vrag ga
vzel, govori napol skoro po naše, vča-
sih pa po kranjsko. Nov, se bosta že še
bolj seznanila, če bo kaj časa ostalo.
Zaslužka je res videti potreben kar se
da.
Guzaj je medtem pripeljal svoje ljudi
tik pod graščino in jim velel, naj se
skrijejo za drevje okrog in okrog poslo-
pij. Nihče ne sme niti črhniti, to jim je
še posebje zabičal. Ko se je prepričal,
da je vsak na svojem mestu, je potrkal
na vrata. Trenutek, dva je bilo tiho,
potem pa je zaškrtala ključavnica in
Ive je previdno stopil ven.
Ta hip ga je že zgrabilo četvero rok in
še preden se je dobro zavedal, kaj se
godi, mu je nekdo zatlačil robec v usta.
Sicer se je dobro otepal, pa so ga na-
zadnje le zmogli in zvlekli stran, zveza-
li, da je bil podoben otepu slame kakor
človeku, in eden od Guzajcev je moral
paziti nanj, da ne bi zbežal, šel klicati na
pomoč.
Ostali so po prstih šli v nadstropje,
kjer je spal oskrbnik.
Bum, bum! Po vratih. Od znotraj se
je zaslišal zaspan glas:
»Kaj pa je, vrag ti -«
»Gori! Gori! Brž!«
Oskrbnik je v sami spalni srajci pla-
nil k vratom in jih na stežaj odprl.
»Kje gori?«
To so bile njegove zadnje besede, že
v naslednjem trenutku mu je Guzaj
lastnoročno zmašil svoj veliki rdeči ro-
bec v usta in mu zvezal roke na hrbtu.
»Če hočeš biti pameten, se ti ne bo
nič zgodilo! Kje je denar? Denar?«
Mož je z grozo v očeh samo odkima-
val.
Medtem ga je Gregi že povezal v ve-
lik namizni prt, da je bil čisto podoben
otroku v plenicah, le košate ruse so
kazile podobo.
Zdaj mu je Guzaj vzel cunjo iz ust:
»Pet tisoč goldinarjev ali kakor vi
pravite forintov - sem z njimi!«
In mu je nastavil pištolo na prsi.
»Štel bom do pet, - kakor hočeš! Ne
misli, da se šalim!«
Mož v plenicah je samo odkimaval! V
očeh je imel solze.
»Kje je denar? Ena... dve... tri...
no, bo že kaj?! Štiii...
»Nikar, lepo prosim... Grof me bo
dal zapreti, usmiljenje, usmiljenje!«
»Bedak! Saj ni tvoj denar! Kaj ti je
grof tako prirasel k srcu, da se boš dal
zanj upihniti?! Za grofa je to komaj
drobtinica njegovega bogastva, če bo
klel, naj kolne! Brž! Naj sam poiščem,
kje imaš denar spravljen? Vpisarnici
ga imaš, v spodnjem predalu v mizi!
Hahaha! Vidiš, da vem! No, bo že kaj?
Mudi se mi!?«
Naposled se je oskrbnik napol mrtev
le vdal in spretno kakor štruca odkora-
kal z Guzajem v pisarno. Gregi mu je z
bunkami v hrbet pomagal hoditi. Tam
je iz mizice vzel čedno rejen šop zele-
nih bankovcev in jih z globokim vzdi-
hom izročil Guzaju. Guzaju se je samo
smejalo. Bilo je pet tisoč v bankovcih
po sto, in še deset forintov zraven. Tisti
desetak je Guzaj porinil oskrbniku za
srajco. Naj bo tvoje, ker si bil pameten,
in si nam prihranil delo z iskanjem!
Potem je še sam segel v predal, in izvle-
kel iz njega revolver, ki ga je bil tam
videl. Morda mu utegne priti kdaj še
prav, kaj se ve.
Oskrbnika je Gregi odpeljal na dvori-
šče, da bi Ivetu ne bilo preveč dolgoča-
sno samemu. Oba so skrbno povezali
in ju položili v stelnico.
»Mi je prav žal, nisi preveč neroden,
čeprav si Hrvat! Za eno noč boš že
kako prestal! Zjutraj te bodo pa itak
rešili, ko bo družina vstala. Ostani
zdrav, pa dobro se pomenita z gro-
fom!«
Grad Miljami. »Guzaj je medtem pripeljal svoje ljudi tik pod graščino in jim velel, naj se
skrijejo okrog in okrog poslopijl«
19. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
(urirčkova torbica
y teh dneh potuje po naših
pjjih kurirčkova torbica. Pio-
jjrji so jo doslej varno prenesli
^mo vseh zased. Z nekaterih
se nam tudi oglasili, kako
^ torbico sprejeli.
po kurirčkovo torbico smo se
jpravili na Dolič. Hodili smo
L uri. Pri spomeniku XIV. di-
^je so nam učenci iz Doliča
^pravili kratek kulturni pro-
Uni. Tudi naša šola je sodelova-
li programom. Tovariš ravna-
Ljj nam je pripovedoval o poti
wV. divizije. Na Pohorje so se
»rebili le trije bataljoni. 4. bata-
jon je imel zelo veliko ranjencev,
ato mu ni uspelo priti na Pohor-
, Vrnili so se na Kozjak. Med
proti sovražniku s 17. in 18.
fbruar pa jim je v mrazu zatajilo
jitaljansko orožje.
(Curirčkovo torbico so sprejeli
(jje učenci naše šole. Skupaj
mo tekli proti Vitanju.
DARJA ROSER,
MILENA PUŠNIK
OŠ 3. bataljona VDV
VITANJE
Mi smo imeli kurirčkovo torbi-
ii celo dva dni. Najprej smo jo
prejeli na Cretvežu od pionirjev
)5 Edvarda Kardelja. Kurirjem
jno pripravili zasedo. Zaklicali
mo: Stoj!
Povedali so nam geslo: Pohod
iivizije, mi pa smo jim odgovori-
i: Pohod enotnosti.
Torbico smo sprejeli Maja, Do-
E;n in jaz. Nesli smo jo v šolo in
položili k Titovi sliki. V pone-
ljek smo jo odnesli na grobove
iOO talcev, kjer so nas pričakali
pionirji celjske občine.
Torbico prenašamo v spomin
ba partizanske kurirje. Naša vas
]e bila med vojno kurirska. Še
kdaj živi v vasi pet kurirjev stani-
te TV-33, dva sta bila tudi pri
predaji kurirčkove torbice.
SERGEJA CVEFLER, 3.r
OS STRANICE
Program je potekal živahno.
Vodila ga je tovarišica Darja Sa-
fran. Pel je pevski zbor, nastopali
so recitatorji. Slavnostno smo
sprejeli kurirčkovo torbico. Sta-
rejša pionirka je prebrala kurirč-
kovo pošto. Kurirčkova torbica
je prenočila na naši šoli. Okoli
nastopajočih se je zbralo mnogo
učencev. Učenci višjih razredov
so narisali tudi skupinske risbe.
LUČKA KOKAL, 2.c
OS Franjo Vrunč
HUDINJA
Ze od tistega dne dalje, ko se je
kurirčkova torbica odpravila na
pot s Koroške, smo se na naši šoli
pogovarjali o nosilcih te torbice.
Izvolili smo kurirje in sestavili
kulturni program.
In res je 10. aprila na OŠ Štore
prispela kurirčkova torbica. Pre-
jeli smo jo od kurirjev OŠ Lju-
bečna. Po štirih predajah je pri-
spela na našo šolo.
Kot predsednica PO sem odpr-
la kurirčkovo torbico, vpisala v
dnevnik in izpolnila zemljevid. V
torbico sem dala pismo naših
pionirjev.
Trije kurirji so torbico odnesli
naprej. Po treh predajah je bila
že na Skalni kleti.
DRAGICA 20HAR, 5.a
OŠ STORE
mucka PRED
KUiKOM H|y,
MIŠKA pred1 MUGKo
Pjr'tKA NA VEJI
J PA VSEh SE
SMEJI,
DENIS
os SEMT-JUI BUČAR
Obisk s Hutilnjs
V petek nas je v uredniš-
tvu obiskalo 20 učencev OŠ
Franjo Vrunč na Hudinji.
Vsi so člani novinarskega
krožka, ki ga vodi mentori-
ca Julijana Hočevar. Pa ni-
so prišli praznih rok. S se-
boj so prinesli kopico spi-
sov o delu na njihovi šoli, ki
letos praznuje 25 let obsto-
ja. Potem smo se debeli
dve uri in pol pogovarjali o
novinarskem delu, o nasta-
janju časopisa in o radiju.
Ogledali smo si tudi naš
studio. Tako so oni spozna-
li nas, mi pa njih in vsi upa-
mo, da bo naše sodelovanje
odslej še tesnejše.
Mamin obraz
Moja mama ima prijazen obraz.
Včasih, kadar jo razjezim, se ji
obraz razžalosti in njene oči se mi
zdijo skoraj solzne. Takrat me ze-
lo zaboli pri srcu in oči se tudi
meni začnejo polniti s solzami.
Takrat grem kar ven iz kuhi-
nje. Kadar pa jo razveselim, se
njene gube skrbi in žalosti kar
zgubijo. Ko vidim, da je vesela,
se ji stisnem v objem. Obe sva
srečni.
Mamin obraz zelo rada gledam,
ker je poln dobrote in svetlobe.
Takrat vem, da me ima rada.
BARBARA BOSTJANClC, 4. r
COŠ Marija Broz
BISTRICA OB SOTLI
Ali sem tudi Jaz
delavka?
Moje roke niso žuljave in ra-
zbrazdane od dela, vendar sem
delavka. Jaz nisem kmet, ki zju-
traj ob svitu, ko zakirika petelin,
stopi s trdimi koraki na prag in
se ozre v nebo, da bi preveril, ali
bo vreme lepo in se zvečer vrne
ves izmučen, a njegov obraz sije
in žive oči se mu izpod gostih
obrvi nagajivo smehljajo. Jaz tu-
di nisem delavec v tovarni, ki ra-
no v jutru vstane, in ko zatuli
sirena, že sedi za strojem in se
bori za svoj vsakdanji kruh. Jaz
nisem mati, ki bdi nad svojim
otrokom, deli z njim vse bolečine
in mu je življenjska sopotnica na
trnovi poti, polni pasti in zank.
Jaz nisem vojak, ki stoji na meji
in čuva našo domovino, vestno
in hrabro, da so lahko naše noči
mirne in brez skrbi. Njegov po-
gled je uprt v daljavo in nekje na
horizontu se počasi dviga žareča
krogla - sonce in naznanja nov
dan, ki ga bo zopet preživel kot
čuvaj svoje in naše domovine.
Kdo sem pravzaprav jaz?
Nisem kmet pa tudi delavec v
tovarni ne, nisem mati in tudi
vojak ne, a vendar sem delavka.
Moje delo je učenje. Rada se
učim, saj vem, da bom le tako
lahko nekoč postala koristna de-
lavka v naši družbi.
LEOPOLDINA HRIBERNIK,
8.a
OŠ Vera Slander
POLZELA
Kurirji na poti, IVANKA KODRIN, 2. r, OŠ STRANICE
Atkina zanka
Povej mi žival,
ki tri črke ima.
Domovini pa sta ji
Afrika in Azija.
Če jo obrneš nazaj,
jo lahko poješ.
Rešitev ni težka,
jo že veš?
Napiši jo na dopisnico in jo pošlji na NOVI TEDNIK,
Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE, do torka 24. aprila.
Izžrebali bomo nagrajenca tovarne AERO.
Zadnjič vas je Atka spraševala, če lahko kit utone. Pravi-
len odgovor je seveda DA. Čeprav je kit po videzu podo-
ben veliki ribi in živi v vodi, je vendar sesalec in diha s
pljuči, kot mi.
Nagrado pa je žreb namenil: Alenki Oblak. Kidričeva 20.
64000 Kranj.
Pionirji fotografirajo
Veliko fotografij osnovnošolcev iz vse naše
i^gije dobivamo v teh dneh in težko se je odlo-
katera je najbolj primerna za objavo v
*Wem tedniku. Vse so namreč zelo dobre, še
f6(lno pa nas moti, da pripišete premalo podat-
S in (kar je najvažnejše) večina fotografij je
delana na premajhnem formatu. Le-te bomo
Mučili iz našega nagradnega natečaja, saj na
ključni razstavi ne bi prišle do izraza. Še
^krat torej prosimo tiste, ki so nam fotografije
^Poslali na manjšem formatu, da jih ponovno
delajo na večjem (18 x 24, 30 x 40. To velja
pedvsem za osnovne šole v Šempetru, Polzeli,
°nikvi...
Veseli smo bili šopa fotografij iz osnovne
°°le Anton Aškerc iz Titovega Velenja, kjer
^Jihov foto krožek očitno dela načrtno in kvali-
tetno. Metod Podkrižnik, Boštjan Abina, Sašo
Židov, Peter Drame, Jože Povše, Robi Novo-
sad in Boštjan Glavnik so avtorji poslanih
fotografij. Vsem je fotoaparat in dokaj mrtvo
okolje, ki z igro fotografske tehnike še kako
oživi, glavni moto. Za ta teden smo izbrali po-
snetek Metoda Podkrižnika, ki je pripisal na-
slov. »Od spodaj.« To je primer, kako lahko
nezanimiv telegrafski vod postane zanimiv, če
ga, naprimer, posnamemo od spodaj, kjer nam
žice razpeljejo primerno kompozicijo. Metod
dobi nagradni kupon Fotolika, njegovo sliko
pa bomo videli tudi na zaključni razstavi v
Pionirskem domu v Celju, ki jo bomo odprli v
sredo, 6.*junija in na katero bomo povabili vse,
ki so se skozi leto izkazali v našem in vašem
natečaju »Pionirji fotografirajo.«
Urednik fotografije
DESET TISOČAKOV
KUPLJENIH ZA
POLOVICO
MANJ
Za hranilno pismo Ljubljanske banke,
ki ga danes kupite
za vsega 4.768,50 dinarja,
boste čez tri leta dobili
10.000,00 dinarjev.
Več kot še enkrat toliko,
oziroma natančno 5.231,50 dinarja več!
In vse to so obresti.
Seveda pa lahko izberete tudi drugače.
Lahko se odločite za krajšo dobo
varčevanja in manjšo obrestno mero.
Lahko kupite hranilno pismo
z manjšo ali večjo vrednostjo,
saj so na voljo v zneskih za 5 000,
10.000, 50.000 in 100.000 dinarjev.
Kombinacij je veliko.
Nekaj pa velja za vse:
hranilno pismo
je dobra naložba denarja
z zajamčeno visoko obrestno mero,
in je tudi primerno darilo
za vsako priložnost.
V Ljubljanski banki vas pričakujemo!
■j c rf«<in</no /utono ^ju/dtant/oe /hi/i/ce
dokument, 7	^
ki ima že danes svojo
jutrišnjo vrednost
16. STRAN - NOVI TEDNIK
19. APRIL 1984
Skokov
memoriai
5. mala
V prostorih Atletskega
društva Kladivar že krepko
delajo na pripravi tradicio-
nalnega Skokovega memoria-
la, ki bo letos 5. maja s tekmo-
valnimi disciplinami med
moškimi 100, 400, 110 in 400 m
ovire, 800, 5000 ali 10.000 m,
višina, daljava, kopje, krogla,
disk in kladivo ter med žen-
skami 100, 400, 400 m ovire,
800 m, višina, daljava, krogla,
disk in kopje.
Po lanskem skromnem mi-
tingu bo letošnji Skokov me-
morial znova izredno privla-
čen, saj bodo poleg najboljših
domačih atletov nastopili vsi
odlični atleti Nemške demo-
kratične republike, ki bodo v
tistih dneh na pripravah v
Splitu. Njim te priprave pome-
nijo izbor za nastop na olim-
piadi v Los Angelesu. Torej bo
šlo zares in ne bo popuščanja
ter taktiziranja. Podobno velja
tudi za ostale nastopajoče, kjer
AD Kladivar pričakuje še atle-
te iz Italije, Avstrije, Madžar-
ske, Češkoslovaške in Poljske.
Domača zasedba pa bo odvi-
sna od zveznih kapetanov Da-
neta Korice in Ivice Matije-
viča.
Na čelu odličnih nemških at-
letov, ki se uvrščajo v sam sve-
tovni vrh, bo Ilona Slupianek,
ki je leta 1980 prav na celjskem
stadionu postavila svetovni re-
kord v metu krogle 22,36. Sku-
paj z ostalimi bo prišla tudi le-
tos.
Republiška liga: Kladivar se je s pomembno zmago na
domačem terenu proti Rudarju s Trbovelj z 2:0 rešil pred-
zadnjega mesta. Strelca sta bila Savič in Jug. Šmartno je
izgubilo v Kopru 1:0, medtem ko je velenjski Rudar iztržil
točko v Kamniku proti Stolu, ko je igral 2:2, strelca pa sta
bila Boškovič in Kahgaro. Lestvica: 2. Rudar (TV), 8.
Šmartno, 12. Kladivar. 18. kolo: derbi v Smartnem med
ŠMARTNIM in KLADIVARJEM, medtem ko bo velenjski
RUDAR igral doma s Kovinarjem iz Maribora.
Vzhodna liga: dve zmagi in en poraz, to je izkupiček treh
celjskih ekip v 15. kolu. Steklar je doma premagal Dravo 2:1,
Dravinja dobila srečanje z Aluminijem v gosteh 0:2, Elkroj
pa je izgubil na Ravnah proti Fužinarju 3:1. Lestvica: 2.
Dravinja, 7. Steklar, 10. Elkroj. 16. kolo: ELKROJ Nafta,
derbi DRAVINJA - STEKLAR.
Šentjurska liga v malem nogometu 10. kolo: v A ligi med
desetimi ekipami vodijo Dramlje A pred Aero Loka, Vete-
rani Dramlje, Magnum. Panterji, Ponikva, Prijatelji, Gro-
belno, Primož in Jakob, v B pa Cosmos pred Tratno, Sto-
pčani, Vrbnim, Blagovno, Intersilom, Dramlje B, Bukov-
jem, Slivnico in Maratonikom.
3. kolo v malem nogometu za pokal Šentjurja bodo odi-
grali v soboto, 25. aprila v Šentjurju: ob 16. uri Cosmos -
Primož, ob 17. uri Magnum - Dramlje A in ob 18. uri Panterji
-	Dramlje B.
Žalska občinska liga v malem nogometu: odigrali so 3.
kolo spomladanskega dela, kjer so bili doseženi naslednji
rezultati: Ferralit - Juteks 3:2, Cosmos-PM Žalec 1:3, IG M
Gradnja - Borut 3:1, Partizan Manchester 3:0 in Rekreacija
-	Sokoli 1:2. Vodita Ferralit in Sokoli 21, Manchester 20,
Partizan 18 točk, sledijo Flamengo, Rekreacija, PM Žalec,
Sušil de Brasil itd. Tekme so sodili Gorišek, Naprudnik in J.
Jančič.
V športnem parku v Žalcu je bil memorialni turnir na
prerano umrlega športnika Pavla Kunsta, ki ga je pripravila
ekipa Manchestra v malem nogometu. Nastopila so štiri
ekipe, zmagali pa so Sokoli. Največ golov so dali Hodžar,
Popit in Brgles, sodili pa so Hržica, Naprudnik in Krušič.
Medrepubliška liga v malem nogometu: v njej nastopata
tudi celjski ekipi Penal in Aero (namesto Aškerčeve). V 1.
kolu je Penal v Mariboru izgubil z Vulkanizacijo Klep 4:0,
Aero pa premagal v Ljubljani Pink Panterja 5:0. V soboto,
25. sprila, bosta dve tekmi v hali Golovec med PENALOM
in Gold (Zagreb) ter AEROM ter Vulkanizacijo Klep. Mali
nogomet torej dobiva vedno več privržencev in tudi ljubite-
ljev.
Rokometne
vzporednice
II. zvezna liga ženske: po-
mlajena ekipa Velenjčank z
novim trenerjem vse bolj iz-
gublja visok položaj iz prvega
dela prvenstva. Porazi se vrsti-
jo, tudi na domačem igrišču. V
17. kolu so izgubile doma proti
Alplesu 25:26, Cefarinova pa je
dala 12 golov. Z visokega pete-
ga, šestega mesta, so zdaj že na
devetem in od predzadnjega
jih ločita samo dve točki. V 18.
kolu gostuje Velenje v Trogir-
ju, ki je na zadnjem mestu.
Medrepubliška moška liga:
Šoštanj je doma premagal Du-
bovac 32:27 ter se na lestvici
povzpel na odlično tretje me-
sto. To je več, kot so pričakova-
li lani, ko se je ekipa močno
pomladila, saj so odšli mnogi
izkušeni igralci. 17. kolo: Lipa
- ŠOŠTANJ.
Republiška moška liga: Mi-
nerva je v Žalcu ugnala Jeklo-
tehno iz Izole 25:21, rta lestvici
je peta, v 16. kolu pa gostuje
pri ekipi Ponikve, ki je druga.
Republiška ženska liga:
Šmartno vodi po visoki zmagi
nad Beltinko v gosteh 14:34.
Za Šmartno igra vrsta igralk,
ki je pozimi po čudni odločitvi
zapustila prvo ekipo Velenja,
ki se zdaj bori za obstanek v II.
zvezni ligi. Mlada ekipa Vele-
nja je doma izgubila z Rudar-
jem 19:21, Radeče pa s Fuži-
narjem 14:26. Vodi Šmartno, 8.
Radeče, 10. Velenje. 16. kolo:
ŠMARTNO - RADEČE.
TV
Ekipa KK Garant. Spredaj (z leve) Andrej Frlei, Matej ffo
Matjaž Grobelnik, Matjaž Širše, Jani Rehar (trener). Zadaj]
leve) Matija Turnšek, Iztok Kučer, Sandi Poteko, Danilo i
nič, Milan Polavder in Samo Vybihal.
10 let košarke
Na Polzeli so v soboto pro-
slavili 10-letnico organizira-
nega igranja košarke. Ama-
terska volja in vztrajnost ti-
stih, ki so leta 1974 pričeli z
igro med dvema košema, je
veliko prispevala k temu, da
se center košarke v Savinjski
dolini seli na Polzelo.
Košarkarji Garanta se že dve
leti borijo za vstop v enotno
slovensko ligo, letošnje drugo
mesto v 2. slovenski ligi pa da-
je upati, da bodo v svojih priza-
devanjih v prihodnosti tudi
uspeli. Posebno še zato, ker se
pet igralcev prve ekipe vrača iz
JLA, še bolj pa zato, ker skrbi-
jo za načrtno delo z mladimi.
Med 71 igralci v petih selekci-
jah mladi namreč vse bolj pri-
hajajo v ospredje. Osnovnošol-
ci so bili lani celo najboljši na
medobčinskem tekmovanju,
ko so v finalu premagali favori-
zirane Celjane. Sicer pa to ni
njihov prvi uspeh, saj pionirji
in kadeti nas opozarjajo že od
1976. leta. Vodstvo kluba s trt
nerjema Janijem Reharjemii
Danijem Terglavom, ter prec
sednikom IO Vladom Rojnj
kom se namreč zaveda, daj
do uspeha mogoče priti le 3
načrtnim delom.
Na slavnostni skupščini klu
ba so se s priznanji in plaketa
mi spomnili vseh, ki so poma
gali, da košarka na Polzeli a
doživela podobne usode ku
nogomet. Priznanj niso prejel
le igralci prvih generacij ta
trenerji v klubu, temveč tud
pokrovitelji, DO Garant, To
varna nogavic Polzela, terTKi
Žalec, saj bi bilo načrtno deli
brez finančnih sredstev nemo
goče.- Odkar je na Polzeli nov;
telovadnica, kjer se lahko p
pravilih košarkarske zvez
igra tudi ligaška košarka, si
mnogo boljši tudi pogoji vad
be in igranja, zato se za usodi
košarke na Polzeli tudi v na
prej ni bati.
R. PANTELK
Novo društvo Partizan
Prihodnjo sredo, 25. aprila, bodo v gasilskem domu na L«
pati ob 19. uri tudi formalno ustanovili društvo Partizan Lo
pata. Do njega so prišli po daljšem razmišljanju v želji, dani
svojem področju obogatijo in bolje organizirajo športno re
kreativno dejavnost.
Jaro Grajžl je predlagan za prvega predsednika: »Vsak je dela
nekaj po svoje, denarja ni bilo dovolj in treba je bilo nekaj storit
Idejo za ustanovitev društva Partizan mi je dal Tine Veber, sicfl
sekretar ZTKO Celje. Zdaj imamo tudi vse formalnosti pripre
ljene in po ustanovni seji lahko začnemo delati. V začetku bor«
imeli sekcije za nogomet, smučanje s smučarskimi skoki, kole
sarski krožek in namizni tenis. Kasneje bomo po potrebi ustane
vili še kaj drugega, tako da bo resnično vsak krajan našel v naš-
vrstah možnosti za rekreacijo in šport. V našem Partizanu najl
bili zajeti vsi krajani krajevne skupnosti Ostrožno z zaselk
Lopata, Dobrava in Lokrovec ter krajev, ki mejijo na nas.«
Kako pa je s športnimi igrišči?
»Pred dvema letoma smo opravili 2000 udarniških ur, nato p
je prišlo do prekinitve, ker ni bilo vse stavbno zemljiško urejene
Letos se bo menda to uredilo, mi bomo nadaljevali z delom-
dobili večnamensko igrišče.«
T. VRABI
Nagrade v štiri mesta
Za zadnjo nagradno šahovsko igro smo dobili 62 kuponoj
pravilni odgovor pa je bil Akiba Rubinstein. Prva nagrad'
ostane v Celju pri Renati Reberšek, Ljubljanska 56, druga P0
tuje v Hum na Sutlo k Nadi Vrhovski, Lupinjak 81, tretja pa'
Žalec k Francu Trostu, Ulica talcev 5. Nagrado za poslušalca,*
je pravilno rešil zastavljeno uganko, je dobil Mišo Cilenše«
Petrovče 52. Nagrade je treba v roku 30 dni dvigniti v oglasi"
naročniškem oddelku NT - RC, Trg V. konkrega 3a, Celje.
Šahovska nagradna igra 52
Športske novosti dnevno poročajo o šahov-
skih dogodkih doma in po svetu v rubriki, ki jo
vodi ter ureja znani mednarodni mojster in
udeleženec šahovskega tekmovanja leta 1957
v Celju.
VLADO KOVAČEVIČ
RUDOLF MARIC
MARI0 BERT0K
Kupone na dopisnicah s pravilnimi odgovori
pričakujemo do 10. maja, tokrat pa nagrajuje
»Tvornica stakia i plastičnih proizvods
Straža«, Hum na Sutii
XVII. tekstiliada v
kegljanju
Na kegljišču Golovca so jo or-
ganizirali delavci Tkanine Ce-
lje, nastopilo pa je enajst ekip s
celjskega območja. Rezultati:
med moškimi ekipno je zmagala
Tekstilna tovarna Prebold 5159,
2. Toper 4954, 3. Kors Rogaška
Slatina 4792, sledijo Tovarna no-
gavic Polzela, Elkroj Mozirje,
Tkanina, Metka, Juteks Žalec,
Zarja Petrovče, Modni salon Ti-
tovo Velenje in Dekorativna La-
ško, ženske ekipno 1. Metka
1492, 2. Toper 1489, 3. Tkanina
1409, sledijo Tovarna nogavic
Polzela, Modni salon Titovo Ve-
lenje, Kors Rogaška Slatina, TT
Prebold, Elkroj Mozirje, Zarja
Petrovče in Juteks Žalec. Posa-
mezniki: 1. Slavko Jakopovič, 2.
Franc Dobrave, 3. Milan Hlade,
vsi TT Prebold itd. Posameznice:
1. Marjana Tovšak Modni salon
T. Velenje, 2. Štefka Metličar, 3.
Hilda Slogar, obe Metka.
Zmaga kegljavk
Aera
V 7. kolu je ženska ekipa Aera
na kegljišču v Mozirju premaga-
la domačega Obrtnika
2236:2086. Aero: Nežmah, Hu-
dournik, M. Šeško, Zimšek, Špi-
lar (399, najboljša v ekipi) in Pe-
tak in Obrtnik: Kaker, Jerovč-
nik, Fatič (405, najboljši rezultat
dvoboja), Žunter, Koren in Re-
mic.
Nova zmaga
dvtgalcev uteži
Člani sekcije za dviganje ute-
ži pri Partizanu Celje mesto so
doma premagali dvigalce iz
Domžal 973,50:940,80 ali z razli-
ko 32,7 kg. Najboljši je bil Marko
Urankar, ki je dosegel tri nove
republiške rekorde za mlajše in
starejše mladince v kategoriji do
82 kg. Z dvigom 125 kg in sun-
kom 150 je v biatlonu dosegel
275 kg. Ostale kilograme so do-
dali: Marjan Krajnc 230, Marjan
Papotnik 210, Jože Urankar 225,
Silvo Skornik 192,50, David
Škornik 190, Branko Šafarič 190
in Adi Kundih 165 kg. V 4. kolu,
17. junija, bodo celjski dvigalci
uteži nastopili v Celju v odločil-
nem dvoboju z ljubljansko Olim-
pijo za naslov republiškega pr-
vaka.
Urankar in Šafarič v Sombor
Oba bosta v naslednjih dneh
nastopila na državnem prven-
stvu za starejše mladince v dvi-
ganju uteži v Somborju, kjer
imata realne možnosti, da vsak v
svoji kategoriji osvojita po nekaj
medalj. Urankar bo nastopil v
kategoriji do 82, Šafarič pa do
67 kg.
Rokometno
»presenečenje«
Rokometaši Trim teama so
kot druga slovenska ekipa sode-
lovali v letošnjem zaključnem
pokalnem tekmovanju na po-
dročju Jugoslavije. Gostovali so
v Leskovcu ter izgubili proti Du-
bočici 33:29. To je za nekdanje
rokometne velikane proti sedanji
mladi generaciji prav gotovo lep
uspeh. Nastopili so: Bojadžijev-
ski, Guček 2. Metličar 7. Luskar
4, Kavčič 5, Kona 1, Ribič 3, Se-
dovnik 6, Nendl 3 in Zupane. Ju-
tri, v petek, bodo rokometaši
Trim teama odigrali v hali Golo-
vec ob 16,45 še finalno pokalno
tekmo za področje Slovenije z
drugim zveznim ligašem Kolin-
sko Slovan iz Ljubljane.
Skoki za pokal
partizanskih
Dobrovelj
Smučarsko društvo Braslov-
če Andraž je ob koncu letošnje
sezone pripravilo na skakalnici
pod Dobrovljami skoke za po-
kal partizanskih Dobrovelj pod
pokroviteljstvom Krajevne orga-
nizacije zveze borcev. Nastopilo
je 59 tekmovalcev iz sedmih slo-
venskih klubov.
Rezultati: m: cicibani 1. Bošt-
jan Rednjak, 2. Branko Kanduti,
3. Rolando Kaligaro, vsi T. Vele-
nje. St. cicibani: 1. Franjo Aža-
man, 2. Boris Podrkrižnik, 3. Ro-
bi Oblak, vsi Braslolče Andraž
Ml. pionirji: 1. Gorazd Pogorelč-
nik T. Velenje, 2. Boštjan Hanžič
Braslovče Andraž, 3. Boris Fras
T. Velenje. St. Pionirji: 1. Boris
Pušnik T. Velenje, 2. Matjaž Po-
lanc Vipa - Predmeja, 3. Jože
Kugler Braslovče Andraž. Ekip-
ni vrstni red: 1. SSK T. Velenje,
2. Braslovče Andraž itd.
Strelci v Rečici pri
laškem
Nastopilo je lil strelcev na
sindikalnem prvenstvu občine
Laško z zračno puško. Rezultati:
ekipno moški 1. Pivovarna La-
ško, 2. Tozd promet Z. most, 3.
ELKOV Laško, 4. Papirnica R3
deče in 5. PM Radeče. Ženske: 1
Pivovarna Laško, 2. Papirnica
Radeče, 3. Bor Laško, 4. Upravni
organi skupščine občine Laško,
5. TIM Laško. Posamezniki mo-
ški 1\ Damjan Pader (TIM), 2.
Vinko Lavrinc (Bor), 3. Toni Ko-
žar (Pivovarna), 4. Roman Matek
(upravni organi), 5. Stane Brečko
(Elkov) itd. Ženske: 1. Ida Vrbov-
šek (Pivovarna), 2. Marinka Kra-
vogel (Papirnica), 3. Marina Po-
kleka (Pivovarna), 4. Zora La-
vrinc (Bor), 5. Silva Miklavc
(upravni organi) itd.
VINKO LAVRINC
Uspeh mladih
košarkarjev Libele
V kvalifikacijski tekmi za na-
stop na državnem prvenstvu so
mladi košarkarji celjske Libele
v Trbovljah dosegli lep uspeh,
ko so premagali sovrstnike
ljubljanske Ilirije 74:69 (35:34).
Libela: Turk 40, Govc 16, Ulaga
10, Teršek 4, Cerar 2, Radoševič
2.
Tako bodo mladinci Libele že
petič nastopili na državnem pr-
venstvu, ki bo letos od 3. do 6.
maja v Skopju z udeležbo naj-
boljših osmih jugoslovanskih
ekip.
XXXIII. športne
igre gradbenih
delavcev v Celju
Delavci gradbenih podjetij
Slovenije se bodo letos pomeril:
v kegljanju v Celju na kegljišču
Golovca. Prijavilo se je kar 43
delovnih organizacij, ki so včla-
njene v Republiški odbor ZSS
delavcev gradbeništva. 42 mo-
ških ekip bo s po desetimi tek-
movalci nastopilo v borbenih
partijah, 22 ženskih pa v discipli-
ni 4 x 100 lučajev mešano. Na
lanskem tekmovanju je Obnova
Celje med moškimi osvojila od-
lično tretje in med ženskami peto
mesto ter je tudi letos kandidat
za visoka mesta. Tekmovanje bo
v soboto, 21. aprila od 13. do 22.
in v nedeljo, 22. aprila od 9. do 16.
ure.
Tekmovanje v
gimnastiki
SŠD Srednje pedagoške šole v
Celju je organiziralo tekmovanje
v gimnastiki za osnovne in sred-
nje šole. Tekmovalci so se pome-
rili na štirih orodjih. Pri osnov-
nih šolah so sodelovali samo
predstavniki COŠ Fran Roš z vr-
stama mlajših in starejših pio-
nirk. Med ml. pionirkami so bile
najboljše Tanja Horvat, Nataša
Kure in Polona Kralj, med starej-
šimi pa Spela Šešlar, Tina Rosina
in Milanka Kralj.
Pri mladinkah je nastopilo 5,
pri mladincih pa 3 ekipe. Mladin-
ke: 1. Srednja pedagoška šola, 2.
Srednja šola ekonomske usmeri-
tve itd. Mladinci: 1. Srednja pe-
dagoška šola, 2. Srednja šola eko-
nomske usmeritve, 3. SKSM Sto-
re. Posameznice: Mirica Fajs, Da-
rinka Rajh, Jelka Krempl, posa-
mezniki: Mitja Bervar, Daniel
Urbane, Franc Kotnik.
METOD TREBICNIK
Gimnastika tudi v
Slovenskih Konjicah
Tudi letos so pripravili tekmo-
vanje v gimnastiki za najmlajše v
konjiški občini, ki je bilo na
osnovni šoli Edvarda Kardelja.
Pri pionirjih in pionirkah sta
prvo oz. drugo mesto osvojili eki-
pi OŠ Dušan Jereb in Edvard
Kardelj. Najboljše pionirke Polo-
na Kangler, Klavdija Znidar in
Rozika Ramšak ter Martina
Švab, najboljši pionirji Boštjan
Tomažin, Uroš Beškovnik in Ro-
bi Kene.
MT
Pod koši
Košarkarice Metke Celje so
končale z letošnjim prvenstvom.
V zadnjem kolu so v Žireh izgu-
bile proti Kladivarju 62:93. Pora-
zu je v veliki meri botrovala bole-
zen med igralkami, tako da so
Celjanke nastopile oslabljene.
Kljub temu pa je trener Tomaž
Subotič s končno uvrstitvijo, še-
stim mestom, zadovoljen:
»Devet zmag ob devetih pora-
zih potrjuje, da smo sedaj po mo-
či med srednjimi moštvi v Slove-
niji. Igralke so napredovale, toda
za prodor med najboljše bi potre-
bovali še več igralk, to pa pome-
ni, da morajo naše pionirke in
kadetinje čimprej napredovati in
se vključiti v prvo moštvo. Z do-
volj igralkami, predvsem visoki-
mi, bomo dosegli več. Trenutno
pa smo zadovoljni s doseženim.«
Šah med pionirji
Celjska šahovska zveza je pri-
pravila regijsko tekmovanje za
najmlajše šahiste. Pri pionirjih
sta si prvo mesto razdelila Dušan
Brinovec iz Žalca in Marko
Zdovc iz Celja, pri pionirkah pa
je bila najboljša Anica Cebular iz
Šmarja pri Jelšah.
Peti turnir EMQ
Šahovska sekcija pri SD EMO
bo v soboto, 21. aprila pripravila
5. šahovski turnir, ki bo od 9,30
dalje v jedilnici tovarne. Na tek-
movanje so vabljena ekipe delov-
nih organizacij in krajevnih
skupnosti.
19. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
•	Marjan R. iz Kersnikove
ulice je prejšnji večer po po-
pivanju »zašel« še domov in
na mah sprožil prepir in raz-
grajanje v hiši, Hotel se je
malo popeljati z avtomobi-
lom, domači pa mu niso dali
ključev. Prišli so miličniki, ki
so Marjana v podobnem sta-
nju srečali že prejšnji dan in
ga le opozorili, v torek zvečer
pa so mu odstopili prenoči-
šče na Postaji milice, kjer se
je lahko v miru treznil.
•	Zoran T. iz Ribarjeve
ulice, ki je že nekaj časa neza-
poslen, sicer pa pogost gost
naše rubrike, je malo preglo-
boko pogledal v kozarec, po-
tem pa napadal stanovalce
Ribarjeve ulice. Red so nare-
dili miličniki, ki jih Zoran že
kar dobro pozna, saj so posre-
dovali že pri nekaterih njego-
vih prejšnjih »podvigih«.
•	Prejšnji petek zvečer je
neznanec vlomil v klet v Irši-
čevi ulici 4. Verjetno je iskal
ostanke ozimnice, našel pa je
samo drsalke in manjši kom-
plet orodja.
•	Andrej B. in Franc R. sta
židane volje popivala v gostil-
ni »Lavrič« na Teharju. Prija-
teljsko popivanje se je konča-
lo s pretepom; sprva v gostil-
ni, kasneje še v Francevem
stanovanju. Ker pa je izginila
sled gostilniškega prija-
teljstva, so ju morali razdvoji-
ti miličniki.
S.S.
Obtoženec je priznal umor
B. Krajšek tudi na sojenju nI vedel, zakaj Je to naredil
Pred velikim senatom
celjskega sodišča se je v po-
nedeljek začelo sojenje 32-
letnemu Branku Krajšku iz
Celja, Ulica frankolovskih
žrtev l/a, ki ga obtožnica
bremeni kaznivega dejanja
umora na zahrbten način.
Tožilec mu očita, da je lani,
1. avgusta zjutraj med 5. in 6.
uro zjutraj v stanovanjih Vla-
stinih staršev v Ulici Prvega
štajerskega bataljona 5 v Ce-
lju s kladivom udaril svoje
dekle po glavi. Vlasta se je
začela opotekati po stanova-
nju, Krajšek pa naj bi šel po
mesarsko sekiro in jo z njo še
večkrat udaril, tako da je
umrla zaradi hudih ran. Po
tem dejanju se je Krajšek od-
peljal z avtomobilom na Sta-
ri grad in poskušal narediti
samomor.
Prvi dan sojenja je senat,
ki mu predseduje sodnica
Teja Zapušek, zaslišal Vlasti-
ne starše in pa obtoženca
Branka Krajška. Med pre-
iskavo in tudi v prvih dneh
sojenja ni bilo mogoče ugo-
toviti zakaj je Krajšek umoril
svoje dekle. Tudi obtoženec,
ki je sicer dejanje priznal, ni
vedel povedati, zakaj je to
naredil.
Drugi dan sojenja je senat
zaslišal priče, da bi osvetlili
razmerje med Vlasto in obto-
žencem in poskušali dogna-
ti, kaj se je dogajalo po nju-
nem prihodu v stanovanje v
Ulici Prvega štajerskega ba-
taljona. Krajšek namreč zatr-
juje, da sta se pripeljala s ko-
panja v Letušu domov in, da
potem do naslednjega jutra
ni več odšel iz stanovanja,
medtem ko ena izmed prič
zatrjuje, da je kmalu po 17.
uri videla Vlastin avtomobil,
v katerem je sedel neki mo-
ški, ki se je odpeljal.
V torek so tudi prebrali
mnenja sodnih izvedencev,
ki so jih potem še zaslišali na
sojenju v sredo. Ker se do
zaključka naše redakcije po-
stopek še ni končal, bomo o
nadaljevanju sojenja Branku
Krajšku poročali v naslednji
številki.	S. ŠROT
Kazen za višje cene
Zaradi gospodarskega
prestopka so se pred sodi-
ščem zagovarjali iz Hmeza-
dove delovne organizacije
Notranja trgovina, Tozd Ve-
leprodaja.
Ta delovna organizacija je
namreč preko Slovenijalesa
uvozila valovite salonitne
plošče in slemenjake in si
potem pri nadaljni prodaji
zaračunavala višje stroške
prometa kot bi lahko. Tako
so pri prodaji te salonitne
kritine ZKZ Mozirje in KZ
Slovenske Konjice dobili za
39.628,40 dinarjev premo-
ženjske koristi in sicer v na-
sprotju s predpisi Zveznega
izvršnega sveta.
Sodišče je odločilo, da mo-
ra delovna organizacija vrni-
ti premoženjsko korist, pla-
čati kazen 35.000 dinarjev in
še stroške postopka, ki so
znesli nekaj več kot 21.000
dinarjev. Janez Lovrenčič,
vodja enote za gradbeni ma-
terial pa je bil kot odgovorna
oseba obsojen na plačilo
3.000 dinarjev. Pri sodbi je
sodišče upoštevalo, da v tem
primeru sicer ni šlo za večji
obseg nepravilnega obraču-
navanja cen, vendar pa tudi
ni moglo mimo dejstva, da to
ni bil prvi tak gospodarski
prestopek te delovne organi-
zacije.
Na sodbo se je pritožil Ja-
nez Lovrenčič, vendar je Viš-
je sodišče iz Celja menilo, da
kazen ni previsoka, še pose-
bej, ker v sedanji gospodar-
ski situaciji tovrstnih kazni-
vih dejanj ni mogoče šteti za
družbi manj nevarna deja-
nja.	S. S.
Kazen Papirnici Radeče
Papirnica Radeče je morala plačati 100.000 dinarjev
kazni zato ker so septembra leta 1982 v dopoldanskem
času, ko so v premaznem oddelku čistili kneter in rezer-
voar spustili v reko Sopoto približno 5 ton strupene
mešanice.
Zaradi tega je poginilo precej rib, delovna organizacija
pa si za izpust takšnih nevarnih snovi ni priskrbela vodno-
gospodarskega dovoljenja. T—ostopenjsko sodišče je Pa-
pirnico obsodilo na plačilo kazni 170.000 dinarjev, vendar
je kasneje, po pritožbi, Višje sodišče kazen zmanjšalo -na
100.000 dinarjev. Delovna organizacija namreč pred tem še
ni bila kaznovana za takšen prestopek, poleg tega pa si je
prizadevala, da bi dobila vodno-gospodarsko dovoljenje, a
se je zapletlo v upravnem postopku.
Višje sodišče je menilo, da bo tudi tako visoka kazen
vplivala, da bodo občani in delovne organizacije " f^J'ih
primerih bolj disciplinirani.	S.S.
Umrla med
prevozom
Na regionalni cesti v Šmar-
ju pri Jelšah je bila hujša pro-
metna nesreča zaradi nena-
dnega prečkanja cestišča. Tik
pred osebnim avtomobilom, ki
ga je iz smeri Rog. Slatine pri-
peljal JANKO ŠTRAUS, 51, iz
Zadrž, je namreč prečkala ce-
stišče KRISTINA SMIDAH,
51, iz Podrifnika, ki jo je voz-
nik zbil na bankino. Poškodbe
so bile tako hude, da je Smida-
hova med prevozom v šmarski
zdravstveni dom umrla.
Trčenje v križišču
Po Čopovi ulici v Celju je
pripeljal v semaforizirano
križišče z Dečkovo cesto voz-
nik osebnega avtomobila
MIRKO KODELA, iz Lopate
in vozil skozi križišče narav-
nost, z njegove desne strani, po
Dečkovi cesti pa je pripeljala
voznica osebnega avtomobila
VESNA KUNTARlC, iz Celja.
Kodela se je zaletel v avtomo-
bil Kuntaričeve, ki ga je obrni-
lo za 180 stopinj, Kodelo pa je
zaneslo v levo, kjer je poškodo-
val drog semaforja. Telesnih
poškodb ni bilo, na vozilih pa
so gmotno škodo ocenili na
okoli 400.000 dinarjev.
Zbil pešca v
naselju
V Šempeter je iz celjske
smeri pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila PETER LAJ-
LAR, 25, iz Ločice ob Savinji
in zaradi neprimerne hitrosti
po mokri cesti in nepazljivosti,
zapeljal na rob, ter tu zbil peš-
ca SILVESTRA SEMA, 48, iz
Šempetra, ki je prihajal na-
sproti po svoji levi strani. Sem
je huje ranjen obležal v obcest-
nem jarku, Lajlar pa je trčil še
v prometni znak in v drog cest-
ne razsvetljave. Poškodovala
se je tudi sopotnica v osebnem
avtomobilu, škode pa je za
100.000 dinarjev.
Čelno trčenje
Zaradi neprimerne hitrosti
je v Šentvidu pri Grobelnem
zapeljal na levi vozni pas voz-
nik osebnega avtomobila AN-
TON ŽAGAR, 46, iz Celja. Na
sproti je pripeljal z osebnim
avtomobilom ZVONKO ESIH,
22, iz Okroga pri Ponikvi, ki je
čelno trčil v Žagarjevo vozilo.
Na kraju nesreče je umrl voz-
nik Esih, dva njegova sopotni-
ka sta huje poškodovana, težje
pa sta ranjena tudi voznik Ža-
gar in njegova sopotnica. Ško-
de na vozilih je za 500.000 di-
narjev.
Kolesarja brez luči
Na lokalni cesti v Rečici pri
Laškem sta trčila kolesarja
ZLATKO RAZBORŠEK, 19. iz
Rečice in IVAN KRAŠOVEC,
19, prav tako doma iz Rečice
pri Laškem. Oba sta se peljala
brez luči, Zlatko Razboršek pa
po levem voznem pasu. Hude
telesne poškodbe - pretres
možganov in odrgnine po tele-
su - ima Zlatko Razboršek.
Nesreča nI bila
prijavljena več Not
pol ure
Na Halerjevem klancu, to je
na cesti med Šentjurjem in
Šmarjem sta trčila voznika
osebnih avtomobilov LUKA
NOVAK, 44, iz Škofje Loke in
BOŽIDAR OBERC, 40, iz
Ljubljane. Do trčenja je prišlo,
ker je voznik Novak v desnem
ovinku zapeljal v levo, Oberč
pa je takrat pripeljal nasproti.
Voznik Novak in sopotnik v
Oberčevem vozilu sta se huje
ranila, nihče od voznikov, ki so
vozili mimo v obe smeri, pa
več kot pol ure ni prijavil ne-
sreče, niti pomagal ponesreče-
Maksu Mlakarju enotna kazen petnajst let
Veliki senat celjskega sodišča je
prejšnji teden, po petdnevnem soje-
nju izrekel 29-letnemu Maksu Mla-
karju iz Celja, Šaranovičeva 4 enotno
kazen 15 let zapora za umor hčere in
spolni napad na osebo mlajšo kot šti-
rinajst let.
Mlakar je sprva v preiskovalnem po-
stopku vsaj do neke mere priznal, da je
vrgel v Savinjo svojo dveinpolletno
hčer Majo, kasneje, na prvem sojenju,
ki je bilo lani septembra, pa je spreme-
nil zagovor. Majo naj bi umorila dva
neznanca iz Francije, vse skupaj pa naj
bi bilo povezano z Mlakarjevim begom
iz tujske legije in pa s tem, da je ukra-
del neke za CIA pomembne doku-
mente.
Mlakar je tudi na tokratnem sojenju
ostal pri tem zagovoru, ki pa mu sodi-
šče ni verjelo. Priče, Mlakarjevi sose-
dje namreč 7. januarja lani niso videli
nobenega avtomobila s francosko regi-
stracijo pred blokom v Šaranovičevi,
prav tako pa niso slišali nobenega hru-
pa v stanovanju Mlakarjevih. Senat je
tudi menil, da takšna organizacija kot
je CIA (ameriška obveščevalna služba)
ne bi čakala 8 let, da bi dobila nazaj
kakšne zanjo pomebne dokumente.
Resnica o tem, kaj se je dogajalo
usodnega 7. januarja, je še vedno zavi-
ta v meglo in le Mlakar ve, kako je
umrla njegova hči. Sodišče je Maksa
Mlakarja spoznalo za krivega, čeprav
je težko najti motiv za umor Maje, saj
so priče izpovedale, da je bila Maja
navezana na očeta, ki je tudi dobro
skrbel zanjo. Senat je menil, da so Mla-
karja k umoru napeljale trenutne oko-
liščine (bil je pred razvezo in tudi brez
službe) v povezavi z njegovo osebnost-
jo (izvedenec psihiater ga je označil
kot psihopata).
Za umor hčere je sodišče obsodilo
Mlakarja na 15 let zapora, pri tem pa
upoštevalo oteževalne okoliščine,
predvsem to, da je hčer umoril na bru-
talen način, medtem ko olajševalnih
okoliščin niso našli, izvedenci pa so
menili, da je bil Mlakar v času, ko je
moril, le nebistveno zmanjšano prište-
ven.
Senat je Mlakarja spoznal za krivega
tudi za drugo kaznivo dejanje spolne-
ga napada na osebo, mlajšo kot štiri-
najst let. Obtoženec sicer tudi tega de-
janja ni priznal, vendar pa ga je sodi-
šče štelo za dokazanega na podlagi pri-
čevanja sorodnikov Mlakarjeve bivše
žene. Za to kaznivo dejanje so ga obso-
dili na 3 leta zapora, potem pa mu na
podlagi Zakona o kazenskem postop-
ku izrekli enotno kazen - 15 let zapora,
ki je po našem kazenskem pravu tudi
najvišja možna zaporna kazen.
S. ŠROT
Kaj je komasacija in kje je urejena?
Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Zoper odločbo o uvedbi komasacijskega postopka ni
pritožbe, dopusten pa je upravni spor. Odločba se vroči
tudi komasacijskim udeležencem. Pravne posledice
pravnomočne odločbe o uvedbi "komasacijskega po-
stopka so v tem, da se stanje na komasacijskem ob-
močju, kakršno je ob uvedbi postopka, praviloma ne
sme spreminjati. Prepovedan je promet z zemljišči in
tudi parceliranje zemljišča, graditev objektov in spremi-
njanje kultur. Pogodbe, sklenjene v nasprotju s to pre-
povedjo, so nične.
Komasacijo izvaja posebna komisija za izvedbo ko-
masacijskega postopka kot kolegijski občinski upravni
organ. Komisija vodi, spremlja in nadzira celotni koma-
sacijski postopek. Sodeluje s komasacijskim odborom,
udeleženci in organi v postopku ter poroča o izvajanju
komasacije občinski skupščini. Komisija ima naloge v
zvezi z razgrnitvijo idejne zasnove ureditve komasacij-
skega območja, obravnava pripombe in predloge k tej
zasnovi, obravnava elaborat o obstoječem zemljiškem
stanju in o vrednotenju komasacijskega sklada ter razgr-
nitev predloga načrta nove razdelitve zemljišč. V zvezi s
temi predlogi objavi komisija javni razpis za izvedbo
geodetskih del na komasacijskem območju in določi
uradne cenilce v postopku vrednotenja komasacijskega
sklada. Komisija odloča o ugovorih komasacijskih ude-
ležencev zoper elaborate v komasacijskem postopku in
odloča o pripombah na predlog načrta nove razdelitve
zemljišč. Tudi odločbo o novi razdelitvi zemljišč koma-
sacijskega sklada izda komisija za izvedbo komasacij-
skega postopka. Odločba o novi razdelitvi zemljišč mora
predvsem stremeti za tem, da dobi vsak komasacijski
udeleženec čimbolj zaokroženo zemljišče. Kmetijska or-
ganizacija in kmet dobita praviloma iz komasacijskega
sklada ustrezno zemljišče približno enake skupne vre-
dnosti, če je mogoče pa tudi enake katastrske kulture in
približno enake lege, kot jo ima zemljišče, ki sta ga
vložila v sklad. Občanom, ki niso kmetje, se dodelijo
zemljišča, ki jih smejo imeti v lasti, v posebnem bloku
parcel, in tudi tem čimbolj zaokroženo. Razlike med
vrednostjo vloženih in vrnjenih zemljišč, ki nastanejo, se
obračunajo v denarju.
Tudi zoper odložbo komisije o novi razdelitvi zemljišč
komasacijskega sklada lahko prizadeti udeleženci ko-
masacije vložijo pritožbo na Geodetsko upravo SRS v
Ljubljani v roku 15 dni od dneva ko jim je bila odločba
vročena. Zoper odločitev tega drugostopnega organa pa
lahko udeleženci vložijo še upravni spor. Se predno je
izdana odložba komisije o novi razdelitvi zemljišč pa
lahko vlagajo komasacijski udeleženci pri komisiji ugo-
vore k posameznim elaboratom komasacijskega po-
stopka in sicer v roku 8 dni od njihove razgrnitve. Zoper
odločitev komisije o takšnih ugovorih je dopustna pri-
tožba na Geodetsko upravo SR Slovenije, če gre za
elaborate o obstoječem zemljiškem stanju oziroma na
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano, če gre za elaborate o cenitvi nepremičnin koma-
sacijskega sklada. Tudi v tem primeru je zoper odločbo
drugostopnega upravnega organa dopusten upravni
sjpor.
Glede na navedeno vsebino zakonitih določil imajo
tedaj udeleženci komasacijskega območja Slovenskih
Konjic vso možnost vplivati tudi na novo razdelitev
zemljišč komasacijskega sklada preko svojega komasa-
cijskega odbora, pa tudi neposredno, z ugovori na pred-
log nove razdelitve zemljišč in končno tudi s pritožbo
zoper odločbo komisije o novi razdelitvi zemljišč koma-
sacijskega sklada na Geodetsko upravo SR Slovenije in
končno vložiti upravni spor o katerem odloča Vrhovno
sodišče SR Slovenije - senat za upravne spore.
TATJANA JENClC
Obveščamo občane občine
Celje, da je sprejela Skupščina
SFRJ v letu 1982 Zakon o
amnestiji, ki je bil objavljen v
Uradnem listu SFRJ, št. 58, dne
1. oktobra 1982.
Omenjeni zakon določa, da se opusti pregon, da
se popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni
tistim, ki so do dneva uveljavitve tega zakona
storili kaznivo dejanje nepokorščine pri vpoklicu v
vojaško službo in izmikanja vojaški službi po
tretjem odstavku 214. člena kazenskega zakonika
SFRJ oziroma po tretjem odstavku 339. člena
kazenskega zakona in kaznivo dejanje samovoljne
odstranitve in bega iz oboroženih sil po četrtem
odstavku 217. člena kazenskega zakona SFRJ
oziroma samovoljne odstranitve in bega iz vojske
po tretjem odstavku 342. člena kazenskega zakona.
Od amnestije so izvzeti tisti, ki so organizirali ali
vodili sovražno dejavnost zoper SFRJ ali so storili
ali poskusili storiti kakšno teroristično dejanje ali
so bili sostorilci pri njegovi izvršitvi
Za tiste, ki bivajo v tujini, storili pa so kakšno
izmed kaznivih dejanj naštetih v drugem odstavku,
velja amnestija, če se v dveh letih od dneva
uveljavitve Zakona o amnestiji, prijavijo
pristojnemu organu za ljudsko obrambo oziroma
pristojnemu diplomatskemu ali konzularnemu
predstavništvu SFRJ v tujini do 1. okt. 1984 in
izjavijo, da bodo v skladu z zakonom o vojaški
obveznosti izpolnili svoje vojaške obveznosti.
Podrobnejša pojasnila v zvezi z zakonom o
amnestiji lahko dobijo zainteresirani na
sekretariatu za ljudsko obrambo občine Celje
18. STRAN - NOVI TEDNIK
19. APRIL 1984
,9, APRIL 1984
EDM-EMB
NOVI TEDMK - STRAN 10
mmmmmmmmmmmmmm
Tatvine
Tatvine je treba preprečevati; tudi take, ki se
pogajajo v veleblagovnicah. In tako so se v eni takih
celjskih trgovin odločili za predavanje o prepreče-
vanju tatvin in inventurnih razlik. Predavanje je
tirajalo tri ure in pol.
Ni poročil, če jim je medtem kdo kaj odnesel iz
\rgovine, vemo pa, da jim je odnesel predavatelj 30
tisočakov - novih seveda!
Obeta se nam nov modni krik:
Oblačila brez žepov.
Česar ne potrebujemo, pač ne delamo več!
čudno
Ni tako čudno, da je
bila programsko-volilna
konferenca mozirskih
komunistov v soboto.
Ni tudi čudno, da se je
začela že ob sedmih zju-
traj.
Čudno je, da je bila
kljub soboti in zgodnje-
mu začetku veliko bolj
živahna kot mnoge od
drugih, ki so bile sredi
dneva!
Nekaj vmes
Glavni junak TV na-
daljevanke Nekaj
vmesnega je v nede-
ljo dejal: »Spominjam
se časov, ko smo
obračali plašče, tem-
plali čevlje, prepleta-
va! i puloverje...«
Upajmo, da je bilo
to res nekoč vmes -
med preteklostjo in
sedanjostjo.
Dvogovor
-	Sinko, vse, kar smo
naredili, smo naredili za
vas.
-	Da, oči, tistega, če-
sar niste naredili, pa bo
dovolj še za moje
otroke!
Točno
Železničarji vsako
leto slavijo svoj praz-
nik 15. aprila.
Točno - brez vsake
zamude!
Obleganje
Glede na zadnja dogajanja v celjski Stanetovi
ulici pred prodajalno Beograd se sploh ne bi čudil,
če bi tuja propaganda objavila kakšno vest z naslo-
vom:
CELJANKE OBLEGALE IN ZASEDLE BEOGRAD!
Saj bi pokazal s prstom na koga
in rekel, da je odgovoren za kaj!
Lahko pa zgodi se huda nezgoda,
da ta se očitek obrne nazaj!
Čiščenje
V Celju smo začeli veliko spo-
mladansko akcijo čiščenja oko-
lja. Po krajevnih skupnostih in
organizacijah združenega dela
ter drugod.
Nekateri sprašujejo, če si bo-
mo potem kaj bolj na čistem!
Kar danes...
Priprave na odmrznitev cen
nas v marsikaterem okolju moč-
no spominjajo na pregovor:
KAR LAHKO STORIŠ DANES,
NE ODLAŠAJ NA JUTRI!
Zaščita
Kot vse kaže, se bo kmalu zelo
splačalo biti občan z nizkim
standardom.
Te hočejo vsi zaščititi!
NI In ni
Velikokrat slišimo ali kje pre-
beremo, da katera delovna orga-
nizacija izvozi skorajda celotno
proizvodnjo.
Potem je seveda razumljivo, da
teh izdelkov doma ni.
Čudno je le, da tudi deviz ni!
SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA
CELJE
Pot na Lavo 22, 63000 CELJE
Razpisna komisija srednje tehniške šole v Celju v
skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju in
182. členom statuta srednje tehniške šole Celje
razpisuje
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega
organa - ravnatelja
(reelekcija)
Za opravljanje del in nalog ravnatelja je lahko imeno-
van kdor:
-	izpolnjuje pogoje z zakonom o usmerjenem izo-
braževanju, člen 147.,
-	ima vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgo-
je in izobraževanja,
-	ima organizacijske sposobnosti,
-	ima ustrezne družbeno politične in moralne last-
nosti,
-	poda predlog o načinu realizacije programa in
opredeli svojo vlogo pri realizaciji programa.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa
razpisni komisiji srednje tehniške šole Celje, Pot na
Lavo 22, 63000 CELJE.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po
končanem zbiranju prijav.
SOZD »PETROL« LJUBLJANA
DO Trgovina
TOZD Trgovina na debelo
Poslovna enota Celje
Trnovlje pri Celju 215
Po sklepu Komisije za delovna razmerja PE Celje,
objavljamo prosta naslednja dela in naloge:
1. Gasilec
Pogoji:
-	poklicna šola KV
-	eno leto delovnih izkušenj
-	poskusno delo 1 mesec
Delo združujemo za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe v 15 dneh po
objavi na »PETROL« TOZD Trgovina na debelo Po-
slovna enota Celje, Trnovlje pri Celju 215.
Idilični Trodos s samostani in smučarji
Na Cipru se je prav prijetno kopati že
konec februarja. Ko se človek naveliča
poležavanja na soncu in namakanja v vo-
di, si lahko zaželi pravega smučanja na
snegu. Nič ni enostavnejšega kot to. Za
ne pretirano ceno lahko najamete taksi in
se odpeljete v Trodos, ki vas bo pričakal
ves v snegu. Po dobri uri in pol vožnje iz
Limassola, ki je cipersko turistično sredi-
šče in drugo največje mesto na otoku,
boste prispeli pod Olimp, kjer je nekaj
smučarskih vlečnic, hotelov in počitni-
ških hišic. Tam si lahko izposodite smuči
in uživate v belem športu. Glavna smu-
čarska sezona je od sredine januarja do
sredine marca. Najstarejša smučarska
vlečnica na Cipru pelje prav na Olimp.
Na Trodosu je treba obiskati grob Ma-
kariosa in znameniti samostan Kyyko,
kjer je nekdaj služboval Makarios. Tu je
imel dlje časa svoje zavetišče tudi vojaški
poveljnik vstaje proti Angležem, Grivas.
Pa ne le tu. Tudi v številnih domovih v
vasicah Trodosa, ki so stisnjene v brego-
ve, lepe, čiste in idilične. Človek enostav-
no ne more verjeti, v kakšne strmine so
pripete prijazne vasi. Prav do vseh pa
vodijo lepe ceste.
Kljub temu življenje v slikovitem Tro-
dosu ni lahko. V neki vasi smo kupovali
sadje pri ženici, ki bi ji prisodil najmanj
sedemdeset let. Prijazna vodička Elefte-
ria nam je kasneje zaupala, da je bila
ženska stara morda največ petdeset let.
Nič čudnega torej ni, da v Trodosu ni
videti mladih ljudi. Kaj le bi tu počeli?
Zvabila jih je dolina. Dolina, ki omogoča
lepo življenje. In dejstvo je, da na Cipru
to niso prazne besede. Ljudi čaka zares
lepo življenje.
Na prvem mestu je treba omeniti trgo-
vino. Ciper postaja zadnja leta mesto, od
koder se prodajajo izdelki na Bližnji
vzhod in v severno Afriko. Pomembno je
kmetijstvo. Ugodna klima omogoča
predvsem gojenje agrumov, banan, sadja
in zelenjave. Krompir, na primer, ki ga
izredno cenijo v zahodni Evropi, obrodi
kar trikrat na leto. Za naše pojme je ne-
verjetno velik. Dvakrat do trikrat večji
kot naš. Vse bolj pomembna je turistična
dejavnost. Lani je južni del Cipra od turi-
zma iztržil skoraj 350 milijonov dolarjev.
Za ilustracijo zapišimo, da smo lani v
Jugoslaviji z boni vred od turizma dobili
manj kot milijardo dolarjev. Na 64 krat
večjem ozemlju kot je južni del otoka
Cipra.
Mesta Na Cipru so lepo urejena, imajo pa tudi povsem evropski videz. Takšna
je seveda tudi Nikozija.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
19. APRIL 1984
Kavni mlinček, ki ga je po li-
cenci hotela izdelovati Era, ni
uspel. Prvi domači kavni
mlinček pa je v celoti inovaci-
ja inženirja Vilija K oš t omaja
Obrtnik mora slediti razvoju
Josenl nov proizvod - mali aparat za kavo
Obrtna delavnica inž. Vilija
Koštomaja v Arclinu že zdav-
naj ne dela to, na kar opozarja
velika reklamna tabla. S ser-
visno dejavnostjo za gospo-
dinjske stroje so prenehali
pred približno petimi leti.
Servisna delavnica se je spre-
menila v obrat, kjer izdeluje-
jo in montirajo električne ko-
mandne pulte za kotlarne ter
aparate za kavo.
Pravzaprav je škoda servisa,
ki je daleč naokoli slovel za
enega najboljših, zlasti za po-
pravilo italijanskih pralnih
strojev Candy in kjer so delav-
ci imeli vedno polne roke dela.
Dela je bilo veliko, dohodek pa
je bil majhen. In dokler bo ta-
ka davčna politika, bo vse
manj servisov in podobnih
uslužnostnih obrti meni inž.
Vili Koštomaj.
Ze 1968. leta so naredili prvo
komandno omarico za Emo.
Vzporedno s tem, ko je Emo
razvijal in izpopolnjeval svoje
kotle za centralno gretje so v
obrtni delavnici razvijali in iz-
popolnjevali komandne omari-
ce v sodelovanju z razvojnim
oddelkom tovarne Emo. V
sklopu tega programa izdeluje-
jo tudi elektronske regulatorje
nivoja vode v kotlih. Sedaj pa
je na preizkušnji tudi elektron-
ski regulator kotlarne na lesne
odpadke. Nivojni releji, ki
predstavljajo inovacijo in jo je
potrdila tudi avtorska agencija
NOVUM iz Ljubljane, bo na-
domestila uvoz le teh.
Dokler so se v servisni delav-
nici ukvarjali le s tem progra-
mom so še vedno opravljali tu-
di popravila gospodinjskih
aparatov. Pred približno peti-
mi leti pa je Era iz Titovega
Velenja prepustila vso doku-
mentacijo za kavne mline inž.
Viliju Koštomaju, ker jim ta li-
cenčni program ni uspel. Ta je
sprejel ponudbo z obema roka-
ma, kajti domačih kavnih
mlinčkov nismo imeli in smo
jih še vedno uvažali. V letu in
pol je stekla proizvodnja v Arc-
linu in ponudili so prve mlinč-
ke na jugoslovanski trg. Prvi
kupec je bil Brodokomerc iz
Reke, sledili so gostinci iz Ma-
kedonije, danes pa je največji
kupec Emona. Tudi s proiz-
vodnjo prvih jugoslovanskih
mlinčkov za kavo za gostinske
obrate so šli v kooperacijo in
se zato prodaja vrši preko Ere
Titovo Velenje, oziroma njene
temeljne organizacije koope-
rantov.
Sledile so nekatere izboljša-
ve. Tako že ukinjajo proizvod-
njo prvega modela in pričenja-
jo z novim, ki ima poleg sodob-
nejše oblike vgrajen tudi moč-
nejši motor. Tudi naš prvi mlin
za kavo je inovacija inž. Vilija
Koštomaja, ki jo je potrdila tu-
di avtorska agencija. Poleg ce-
lega mlinčka pa nekateri odku-
pujejo le posamezne dele, ki so
narejeni tako, da ustrezajo tudi
starejšim modelom.
Trenutno je v teku izdeiav'
prototipa za serijsko proizv^
njo malega aparata za kav
Upajo, da ga bodo pokazali v
letos na obrtnem sejmu. *
Kako pomemben je ta pr0^
vod za naše tržišče verjetno h
potrebno posebej omenjati,
tudi teh naprav ne smemo vJ
uvažati.
»Danes mora tudi obrtnik
časom naprej,« meni Vili ft'
štomaj. »Zato je potrebno ne
ko znanje in izobrazba, ki
temelj za to, da tudi sam lahk0
razvijam nekaj novega. pr,
membno pa je, da svoje inova,
cije spravim v načrte in jih tud,
uveljavim. Le tako dobim na.
zaj vsaj del denarja, ki sem g8
vložil v času, ko sem svoje ino-
vacije preizkušal. V eno inova.
cijo je vloženega več let dela
potrebno je bilo nabaviti ijj
prilagoditi številna orodja, kar
zdaleč ni poceni. In nazadnje
lahko bi se tudi zgodilo, da ne
bi uspel. Vsaka inovacija jf
tveganje v katero se, žal, nera
di spuščamo.«
Inženir Vili Koštomaj je to
tveganje prevzel nase in kot
kaže je uspel. Dovolj dela bi
lahko imeli samo z mlinčki.
Vendar meni, da je bolje, ^
ima še kak drug proizvod, zato
ne bo prekinil svojega sodelo-
vanja z Emom. Pripravljajo se
že na proizvodnjo elektronskih
časovnih relejev za industrij,
sko uporabo.
Prostori so postali že prete-
sni in ker je za nemoteno delo
potreboval več delavcev, so
odprli še eno delavnico, ki jo
vodi njegov najstarejši sodela-
vec. V tej drugi delavnici dela-
jo dozerje za mlinčke in releje
Opravljajo pa tudi servis za
kavne mlinčke.
Inž. VILI KOŠTOMAJ
elektrolnštalaclje in elektromehanlka
Arclin 21a, tel.: (063) 772-027
Kavnih mlinčkov nam ni potrebno več uvažati.
Z razvojnim oddelkom iz Ema Vili Koštomaj sodeluje že vrsto let.
Do kam seže
sodobno
spoznanje o
kajenju
Kajenje je postalo simbol sprostitve, bežanje
od krutega vsakdana, odpor proti stresu in dru-
gim oblikam življenjskih pritiskov, ki jim je
sodoben človek našega planeta vsak dan vse
bolj izpostavljen.
Za mnoge ima »magična cigareta« večkratni
pomen. Ob krogih modrikastega dima se po-
javljajo trenutki zbranosti ali popolne sprosti-
tve, sprehajanja po svoji lastni intimnosti.
In medtem ko veliko število naših sodobni-
kov išče izhod v toplem dimu cigarete, se vse
bolj postavljajo v ospredje vprašanja o resnič-
nem vplivu tobaka in kajenja na zdravje.
O kajenju in tobaku se v glavnem govori na
črno-beli način. Nasprotniki kajenja ga brez-
kompromisno napadajo, kadilci pa ostajajo pri
š^em; najpogosteje pa oboji, brez pravih
znanstveno utemeljenih argumentov, edino s
strastjo sovraštva enih oziroma obrambe nava-
de drugih.
Tako je fenomen kajenje ostal ena od sodob-
nih ugank in dilem, predvsem zaradi enostran-
skega informiranja javnosti. Zunaj ozko stro-
kovnih krogov je zelo malo celovitih, vseobse-
gajočih informacij o resničnih učinkih kajenja
in tobaka, do javnosti pa prihajajo predvsem
delci, iz katerih ni mogoče oblikovati prave
slike.
Od časa, ko se je pri nas pojavil tobak, pojavil
pa se je skupaj s Turki, ki so ga prinesli v naše
kraje, se je veliko spremenilo. Sodobna medi-
cinska znanost z ene strani in razvita tobačna
industrija z druge, vlagata velike napore v
proučevanje spoznanj o učinkih tobaka in ka-
jenja.
Kajenje In zdravje
Ko govorimo o kajenju, se pogovor pogosto
vrti okrog tega, kako škodljiv je tobak za zdrav-
je ljudi O tem se sedaj prav gotovo ve že vse.
Nedvomno dolgotrajno uživanje tobaka škodi
človeškemu organizmu in povzroča določena
obolenja.
Mišljenja o tem so si pogosto prav nasprotu-
joča. Včasih se gibajo tudi do povsem nasprot-
nih mej. Z druge strani pa izkušnje celih gene-
racij kadilcev potrjujejo v prvi vrsti individual-
nost vpliva kajenja. Dolgo časa je prevladovalo
prepričanje, da je glavni negativni faktor kaje-
nja nikotin. Čeprav je nikotin glavni farmako-
loško aktiven del tobačnega dima, pa so učinki
nikotina pri kadilcih, ki vlečejo dim vase pri
eni cigareti relativno majhni, okrog enega mili-
grama.
Tobačna Industrija proučuje
Z razvojem kemijske industrije je bilo mož-
no razširiti raziskovanja tudi na področje di-
mnega kondenzata, popularno imenovanega
»ter« ali »katran«. Sodobna, razvita tobačna
industrija vlaga velike napore v to, da bi ugoto-
vila in po možnosti tudi zmanjšala negativne
sestavine v cigareti. Opremljena z najsodobnej-
šimi laboratoriji, vrhunskimi strokovnjaki,
specialisti, želi poiskati sodobne tipe cigaret s
pomočjo že doseženih znanstvenih spoznanj.
Eden znanih nemških strokovnjakov, dr. ke-
mije, pravi: »Tobačni dim vsebuje veliko števi-
lo substanc, ki pri kajenju cigarete povzročajo
poln okus in vonj. Mnoge od teh sestavin, ki
povzročajo aromo tobačnemu dimu, so v samo
neznatnih koncentracijah v kondenzatu ali pa
v fazi plina, pa vendar so nezamenljive za okus
cigarete.
Lahke blend cigarete
Od tod izhaja tudi orientacija tobačne indu-
strije razvitih držav v proizvodnjo tipov cigaret
z manjšo vsebino nikotina in kondenzata. Več
kot 20 let že tehnologija predelave tobaka teži k
proizvodnji tako imenovanih lahkih cigaret,
katere osnovne značilnosti so manjša vsebina
kondenzata in nikotina v eni cigareti.
Tako je osnovni, najvažnejši problem moder-
ne tobačne industrije in človeške navade za
kajenje v zadnjih letih usmerjen k iskanju ciga-
rete. ki bo ohranila okus pravega tobaka, se
pravi čim več svojih sestavin, obenem pa bo
čim manj škodovala človekovemu zdravju. V
velikih tobačnih industrijah razvitih dežel se v
to vlagajo ogromna sredstva. V iskanju najbolj-
še tobačne mešanice so v zadnjem desetletju
naredili novo tako imenovano blend cigareto.
Praktično predstavlja vsa spoznanja sodobne
tobačne industrije, s ciljem nadalnjega zmanj-
ševanja kondenzata in nikotina, da pri tem ci-
gareta še naprej obdrži vse bistvene lastnosti,
okus in vonj, vse tisto, zaradi česar jo na koncu
koncev kadilec tudi kadi.
Računalniki določajo okus
cigarete
Zadnja leta vse vrste takšnih cigaret nastaja-
jo v laboratorijih, kjer računalniki »brez kadil-
skih strasti« izračunavajo vrednost mešanic to-
baka in določajo njihove značilnosti. Vse re-
cepture za nove poskusne mešanice tobaka
gredo skozi strogo proceduro nepristranskega
ocenjevanja elektronskih računalnikov.
Takšne, danes v svetu že zelo popularne
znamke lakih cigaret vsebujejo med 0,30 do
0,70 miligramov nikotina v cigareti oziroma
10-15 miligramov kondenzata, kar je velika ra-
zlika v primerjavi s tako imenovanimi težkimi
cigaretami, pri katerih so vse te vrednosti izra-
žene v dvakratnih pa tudi trikratnih količinah.
»Tisti, ki se nikakor ne morejo odvaditi kaje-
nja, naj to počno na način, ki je za zdravje
najmanj škodljiv,« je pred kratkim izjavil eden
od ameriških zdravnikov, ki sporoča kadilcem,
naj po možnosti kadijo cigarete, ki vsebujejo
nižji odstotek nikotina in kondenzata. »Škod-
ljivi učinki bodo tako manjši kot pri kajenju
močnejših cigaret,« je končal.
Kadite manj nevarno
Ali je to sporočilo za tiste, ki se ne morejo
odvaditi kajenja? Zdi se, da sodobna psihologi-
ja usmerja kadilca v tej smeri: kaditi drugače,
kaditi nekaj drugega, da bo tveganje pri kaje-
nju manjše.
Jugoslovanska tobačna
industrija v korak s sodobno
tehnologijo
Za nas je zelo zanimivo vprašanje o razvojni
stopnji jugoslovanske tobačne industrije v pri-
merjavi s sodobno tehnologijo v svetu. Kljub
temu, da tradicionalne drobnolistnate vrste
orientalskega tobaka, ki ga vzgajamo pri nas,
niso primerne za proizvodnjo lahkih »blend«
cigaret, jugoslovanska tobačna industrija vse
bolj uspešno proizvaja nekaj vrst lahkih ciga-
ret, pri tem pa uporablja izkušnje velikih sve-
tovnih proizvajalcev.
Leta 1982 so bile opravljene analize vsebine
nikotina in kondenzata v licenčnih cigaretah,
ki jih redno proizvajajo jugoslovanski predelo-
valci tobaka.
Analizo je opravil Tobačni inštitut v Za-
grebu.
To so v glavnem stara in nova spoznanja, ki
pomagajo predvsem pri izdelavi tako imenova-
ne cigarete bodočnosti. Manj škodljiva cigareta
je potrebna vsem, še posebno pa kadilcem
Obenem pa je stalna orientacija tobačne indu-
strije v celem svetu. Vsi se zanimajo za tehnolo-
ško inovacijo cigaret v pozitivnem smislu.
Eden od pomembnih strokovnjakov dr
Homburger, ki vodi medicinsko - biološki la-
boratorij v ameriškem Bostonu meni, da pre-
poved kajenja ni rešilen problem Tobak -
zdravje. Po njegovem mnenju je edina pamet-
na rešitev v proizvodnji cigarete, ki jo imenuj«
»varna«, a bo nudila enako zadovoljstvo kot
današnja cigareta. Dr. Homburger napoveduje,
da se bodo na tržišču že čez deset let pojavil«
cigarete, ki bodo iz biološkega in kemičnega
stališča še bolj varne za človekovo zdravje, kar
pa samo po sebi pomeni priznanje, da so da-
našnje cigarete nevarne. Dr. Gio Gori z ameri-
škega inštituta za raziskave raka v Washing-
tonu se z njim strinja. Tega znanstvenika ime-
nujejo »mister varna cigareta«. On prav tako
zastopa stališče, da bi bilo veliko boljše izdelati
za kadilce manj nevarno cigareto, kot pa od
njih zahtevati, da prenehajo kaditi.
Kdor ne more nehati - naj kadi
manj nevarno
Kaj torej na koncu iz vsega tega zaključiti?
Večina udeležencev takšnih ali podobnih p0"
govorov na temo tobak - zdravje, se bo n?
koncu strinjala, da je najboljše pač ne kadit1'
Prav gotovo pa je to nemogoče doseči v krat-
kem času, ali pa sploh ne. Zato velja ob zakljU'
čku med ostalim sprejeti vse dobronamer^
nasvete, med katerimi izstopa osrednji. Ce ka
dite, če ne morete prenehati kaditi, kadit«
manj nevarno za svoje zdravje in okolico.
19. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
19. APRIL 1984
19. APRIL 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
19. APRIL 1984
Lalči se je
oborožil
Prekmurje, ki je bilo do usta-
novitve kraljevine Srbov, Hr-
vatov in Slovencev 1. 1918 pod
Madžarsko, je bilo v tistih
prvih letih za mnoge učitelje iz
Štajerske in Kranjske neke
vrste kazenska kolonija.
Učiteljica Mara, brhka Sa-
vinjčanka je tam v tridesetih
letih poučevala na eni izmed
šol Goričkega, ki je znatno rev-
nejše od Ravenskega. Zaradi
prenaseljenosti in s tem v zvezi
revščine so se ljudje že takrat
izseljevali v obe Ameriki in v
Zahodno Evropo. Mnogo pa je
tudi bilo sezonskih delavcev,
ki so odhajali na pomlad v Voj-
vodino in na Madžarsko, kjer
so opravljali kmečka dela in so
se pred zimo vračali.
13 letni Lajči je bil doma iz
revne družine v kateri je bilo 6
otrok, med katerimi je bil on
najstarejši. Oče je odšel v Ame-
riko, odkoder se ni več javil.
Tako je imela uboga mati na
skrbi 6 vedno lačnih ust. K
pouku je prihajal Lajči skrajno
neurejen, zaudarjal je po uri-
nu, kar ni bila njegova krivda,
spal je skupaj z mlajšim brat-
cem. Šolskih potrebščin ni
imel, povrhu pa je prihajal k
pouku zelo neredno. Če je pri
sosedih našel kako priložnost-
no delo, ga ni bilo v šolo. S
takim delom si je prislužil kak
drobižek pa kako skorjo kru-
ha, kar vse je prinesel domov
mami, ki je to razdelila med
otroke. Zaradi neurejenosti so
ga učenci zmerjali z raztrgan-
cem in umazancem, kar Lajči-
ju ni bilo pogodu. Učiteljica je
učence mirila, vendar je to dr-
žalo samo- v šoli - na poti do-
mov pa so součenci Lajčija
zmerjali in celo tepli.
Bilo je pozno jeseni, ko so
prihajali učenci v šolo že obuti.
Lajči je prihajal v šolo v raztr-
ganih bata škornjih. Zmerjanje
in tepež sta Lajčija raztogotila,
zato se je hotel maščevati. Do-
ma je vzel kuhinjski nož, ga
vtaknil za škorenj in prišel k
pouku. Součenci so to opazili
in ga zatožili učiteljici, ki je se-
veda morala ukrepati. Z lepimi
besedami je učiteljica posku-
šala Lajčija prepričati, naj ne
nosi več noža v šolo s čimer pa
se ni strinjal - češ, moram se
braniti!
Naslednji dan je bil nož zo-
pet za škornjem, zato se je uči-
teljica po pouku posebej po-
svetila fantu, pred tem pa stro-
go ukorila napadalce. Lajči se
je potožil učiteljici, kako težko
je njegovo življenje, nakar mu
je učiteljica obljubila vso zašči-
to. Obljubil je, da noža ne bo
več nosil v šolo, kar je tudi dr-
itelo.
*	ERNEST REČNIK
Zbirajmo odpadni papir!
Pomladanska akcija zbiranja starega papirja je dobro uspela tudi v Slovenskih Konjicah.
Fantje 3. b razreda osnovne šole Dušana Jereba so se potrudili in zbrali nekaj sto kilogra-
mov papirja. Napravili so dvojno korist: očistili so okolico, pisarne in podstrešja in ohranili
pri življenju kakšno drevo. Pa tudi kakšen dinar za končni izlet bo prav prišel, so razmiš-
ljali.
MATEJA PODJED
Bodice _
imhmmmsmmimmigmmm	...........
V kinu Metropol v Celju je bil predvajan
erotični film »Erotika na delovnem me-
stu« - če bi tak film posneli pri nas, bi
gotovo imel naslov: »Erotika v borbi z9
delovno mesto«.
GROZA - Gospodarstvo Resno Ogro-
ženo Zaradi Administracije.
PUF - Pretirano Utaje vanje Financ.
B1ZNIS - Blagostanje In Zaslužek Ne
Izbirate Sredstev.
FOND - Finance Odhajajo Nekam Daleč.
VZPON - Vodilni Zavzamejo Položaje,
Ostali Nastradajo.
SUM - Sledovi Ukradenih Milijonov.
MARJAN BRADAČ
Jaz sem koza brez »glavobolja«
in kozel si tudi, sosed, ti.
Kdor pomladi ne očisti si okolja
še bolj od naju zasmrdi
Hmezadova ribogojni-
ca, ima za intenzivno pri-
rejo mesa Zovneško jeze-
ro, ki meri 42 ha. V sobo-
to so imeli ribiči veliko
dela. Voda iz jezera je po-
časi odtekala in odlov rib
je trajal ves dan.
Koliko ton krapov,
amurjev in nove vrste tol-
stolobik so s posebnimi
mrežami ulovili, niso ve-
deli povedati. Veliko to-
vornjakov, opremljenih s
posebnimi cisternami za
vodo in kisik, je odpeljalo
ribji zarod v ribiške druži-
ne po vsej Sloveniji.
Če ne bi bilo med letom
krivolovcev, bi bil odlov
še večji.
T. TAVČAR
Odiov rib v
Žovneškem
jezeru
Kateri čevelici so pravi za celjske Trnjuljčice
So v Celju prestavili mesnico ali katero od samopostrežnih trgovin? Je zopet zmanjkalo
pralnega praška? Takole bi se lahko mimoidoči vprašal, ko je zagledal gnečo pred trgovino
z obutvijo »Beograd« v Stanetovi ulici v Celju. Pred tovrstnimi prodajalnami pač nismo
navajeni gledati vrst. Stvar pa je postala še bolj radovednosti vredna, ker so bila vrata
prodajalne zaklenjena, gneča pa tudi znotraj trgovine. Izvedeli smo, da gre za ukrep, ki gaje
dovolila celjska občinska tržna inšpekcija z namenom, da v tej trgovini omogoči normalne
pogoje dela.
In zakaj so bili pogoji dela nenormalni? Zaradi gneče, seveda. Gneča pa je nastala zaradi
razprodaje lične obutve, ki se jo da kupiti že za 50 starih jurjev. In zakaj smo to zabeležili?
Zato, ker smo po dolgem času zopet videli eno veliko gnečo v trgovini.
M.A
Marjan Zapla tU- Veriga