NO. 131 Ameriška Domovina gon AM€R1CAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSRAR€R msosEDNmDRŽAVAHKonferenca brez Amerikancev Ameriško vojaštvo gradi, stoječe do prsi v vodi, jezove naraslim rekam. — Ameriški helikopterji prinašajo v ogrožene kraje vreče peska in krmo za govedo in drobnico ter odnašajo na varno ljudi. Dokončni razgovori glede Indokine v Ženevi, kjer so navzoči vsi zunanji ministri, se vrše brez ameriške diplomatske reprezentance.-Oba, državni tajnik Dulles in podtajnik Bedeli Smith sta ostala doma. DUNAJ. — Ameriški vojaki in domači prebivalci so v nedeljo, stoječi do prsi v vodi, na vse kriplje delali, da ojačijo za-tvornice jezov ob reiki Donavi in njenih pritokih, ko se je nova povodenj pričela razlivati z Alp. Tajajoči se sneg je še povečal Vodo že itak naraslih rek, ki ogrožajo nadaljne kraje ter travnike, ki jih doslej še ni prizadela poplava. Avstrija, južna Nemčija in »obsedne dežele za železno zaveso-so doživele najhujšo povodenj, kar jih pomnijo v Evropi. V kolikor je doslej dognano, je bilo v Avstriji in Nemčiji 15 smrtnih žrtev povodnji, 40,000 50,000 ljudi pa je brez strehe. Podgane v hišah V Landau, ob reki Isar, so e-vakuirali iz hiš 1,500 ljudi. V Linzu, velikem avstrijskem mestu ob Donavi, je bilo evakuiranih 15,000 ljudi, to je desetina prebivalstva. Da bo nesreča in nevarnost še večja, so pribežale iz krajev Ur-fahr in Ottenheim v hiše ogromne rečne podgane, ki jim je voda ^alila njih luknje in brloge. V Echaerdingu ob reki Inn, v j WASHINGTON. — Na pred- lzl™ e meie’ je P0d v°-(večer dokončnih mirovnih raz- do z50 his. ^ -ni a Tr _ _. govorov m odlokov v Ženevi, ne V poplavljenih krajih so prid- bodo ime]e Združene drža.ve no_ no na delu tako ameriški kakor L načina in gredstva izve_ tudi sovjetski vojaki Nad temi deti ali se bo poravnalo indoki_ kraji in rad podeželjem brnijo neprestano ameriški helikopterji, ki prinašajo vreče peska in krmo za živino ter odnašajo na varno ljudi. Na Bavarskem je pod vodo o- tajsko vprašanje in če bi bili pogoji morebitne poravnave sprejeti v Washington,u ali ne. Tako j je izjavil neki visok uradnik državnega departmenta. Istočasno je sporočil, da ne bo koli 400 štirjaških milj ozemlja. imX am^išk^^^ V Passau, mestu s 35,000 pre-1 bivalci, ki leži ob sovodnji rek Donave in Inna, grozi velika nevarnost hišam in ljudem. “H-bombe so krive!” BERLIN. — Romun, vlada Iztočne Nemčije je izjavila, da so sedanje povodnji v centralni Evropi verjetno posledice ameriških detonacij vodikovih bomb na Pacifiku, ki so jih razstrelili letošnjo pomlad. Povodenj na Japonskem KUMAMOTO, Japonska. Tukajšnji tiskovni urad sporoča, da so na japonskem otoku Kiju-šu povodenj in plazovi zahtevali 14. smrtnih žrtev. Slovenska pisarna ®ll6 Glas« A ve., Cleveland, G. Telefoni EX 1-9717 Seja Slovenskega odra bo v Sredo zvečer ob osmih v Slo venski pisarni. Prosimo vsa igralce, da ge seje udeleže. Pri- Cnemo točno in' prosimo za toč- rtost. NfiJNOVlJŠE VESTI ^EW YORK. — Abesinski cc-Sar Haile Selassie je snoči odpotoval po sedemtedenskem obisku v Združenih državah, 2 letalom v Francijo. E\y YORK. — Državni tajnik Julies je snoči nepričakova-110 odpotoval z letalom v Pa-Rekel je, da njegov odhod dokazuje “globoko zani- ja-lllanje,” ki ga čuti glede raz-v°jev v Indokini in Evropi. k°LTON LANDING, N. Y. — Predsednik Eisenhower je Snoči sporočil o potrebi po na-^aljnih bilijonih dolarjev za zgradnjo cest, za obrambne Potrebe v atomski vojni in za Porast prebivalstva, ki ga bo eta 1970 — 200 milijonov. hEVELAND. — Ponoči se je Ogromen tovorni avto, nad aterim je voznik izgubil kon-rolo, zaletel v sobo neke hiše ^ Chagrin Falls, kjer je obti-Preden se je truk usta-* ’ Jo odtrgal verando neke hiše. Dva človeka, ki sta bila na tovornem avtu, sta J**vjena. Governer Lausche o razvoju parkov v državi Ohio Na konferenci governer je v v državi New York je ohij-ski governer Lausche povedal o načrtih za ekspanzijo parkov in drugih rekreacijskih središč. opravka s poravnavo1, če bi bili [njeni pogoji nesprejemljivi za Washington. Združene države — [je dejal —- ne bodo pristale v nobeno “apizanje” komunistov kakor tudi ne v ekspanzijo komunistične oblasti v južnovzhod-[ni Aziji. — Te izjave je podal drugi državni pomožni podtajnik T. B. Morton. . Morton je zlasti poudarjal točko, da je objektiv Združenih držav izgraditev sistema kolektivne varnosti proti razširjanju komunistične oblasti v južnovzhod. [ ni Aziji. “Mi smo pripravljeni razširiti vso praktično pomoč za sodelovanje z vladami v obrambi teh okrožij proti komunistični infiltraciji”, je rekel. Sporočilo državnega tajnika ŽENEVA. — Državni tajnik J. Foster Dulles je v nedeljo sporočil francoskemu premierju in [zun. ministru Mendes-Prance-u, da ne bo šel v Ženevo, dokler (komunisti ne pokažejo znakov “dobre volje”. SPORAZUM 0 TRSTU JE NA VIDIKU LAKE GEORGE, N. Y. — Governer Frank J. Lausche, ki je prispel semkaj na konferenco governerjfcv, je izjavil, da ima To sporočilo je bilo odgovor na francoski apel, da bi Združene države poslale v Ženevo svojo diplomatsko reprezentanco k razgovorom za indokitajsko premirje. Francoski voditelji so, — podpirani po Angležih, izjavili, ALI 30 USPLL ALI PA ODSTOPIL? -— Pierre Men-des-France, predsednik nove francoske vlade, je obljubil do 20. julija skleniti premirje v Indokini ali pa odstopiti. Francoski premier je dospel v Ženevo v soboto zvečer ter nemudoma pričel s serijo razgovorov. Eno uro po svojem prihodu se je že razgovarjal s sovjetskim zunnanjim ministrom Molotovom. načrte za ekstenzivni razvoj par- ^ 7 t lzJavv u’ kov, jezerskih in dragih reL- V, Vf f “"““V arijskih naprav v državi Ohio reprezentance raat- Tozadevna ekspanzija bo finanj ° Pnkke za dosego cirana s skladi ddvišnega denar- f**" * mIr0V° s e x Istrani komunističnih reprezen- Smatrali so, da bo znašal ta FranC°Zi S° P™Sili Mr' “surplus” ob zaključku fiskalne- ^ V™6 ga ali poslovnega leta v juniju ’ ah pa posije tja 9- ■, s-,. , , J J svojega prvega državnega pod- 25 md dolarjev toda gover- LjniJia Bedell Smilh kj Pna- TA 1 ’ A'’0 fnaSa‘a t8koval amer. delegaciji od 3 lijonov dolariev. da'le’ JeP)ulles zaPustl1 konferenco ter odpotoval nazaj Koliko je pravzaprav ženinov in nevest? GLUECKSBURG, Nemčija,— Tukaj sta se poročila princesa Barbara Irene Adelheide Victoria Elizabeth Bathildis iz Prusije, in vojvoda Christian Ludwig Maximilian Johannes Albrecht Adolf Friedrich Meklenburški.— (Prav za gotovo še zdaj ne vemo, ali sta bila to res samo dva človeka ali je bila množica ljudi. . . ). Poročila iz Rima, Beograda in Washingtona soglašajo, da je sporazum o Trstu pred vrati. VPRAŠANJE Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je že sedem, let predmet sporov, bo vsak čas rešeno. Predlagano je, da se izroči severno okrožje, ki meri 320 kvadratnih milj, Italiji, Jugoslaviji pa pripade južna polovica tega ozemlja. Poročila iz Rima, Beograda in Washingtona soglašajo; da bo to pereče vprašanje rešeno v nekaj tednih na gornji osnovi. Ta sporazum bo odstranil veliko sporno točko, ki je že več let povzročala težave zapadnim zaveznikom ter koristila Kremlju v njegovi mrzli vojni. Mirovna pogodba za Italijo iz leta 1947 določa, da ima Trst postati svobodno ozemlje, kateremu bi vladal nevtralni governer. Toda Sovjeti j a je blokirala sleherni poizkus imenovanja za na to mesto sposobnega moža. V marcu leta 1949 pa so Zdr. države in Velika Britanija predlagale, da bi 'se vse to ozemlje izročilo Italiji, proti čemer pa je nastopila Sovjetija, ki je bila tedaj nekaka pokroviteljica Jugoslavije,. Toda ko je v juniju leta 1948 Kominforma vrgla Jugoslavijo iz komunističnega občestva, ker maršal Tito ni hotel več podreje-vati interesov Jugoslavije interesom Sovjetije, se je Tito pričel približevati Zapadu. Proučevanje predloga ki pomeni ultimat Franciji in Italiji WASHINGTON. — Senatni odbor za zunanje zadeve je ne- dano predložil predlog, da se 31. i ... decembra ukine vsa pomoč Ita- prišel na (>bisk v Cleveland. Sta liji in Franciji, ako se ti dve de- 11C° ^ Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice Davek— Davek na nepremičnine (Real Estate Tax) je treba plačati najkasneje do 20. julija. Ne pozabite na ta dan, da ne boste imeli nepotrebnih sitnosti. Na obisku— John Rifel iz Jolieta, III., je želi ne pridružita Evropski obrambni skupnosti. Ta predlog j je — kakor poročajo iz Washingtona — sedaj predmet proučevanja od strani visokih vladnih u-radnikov. Senator Alexander Smith, republikanec iz N. J., je izjavil, da pomeni ta predlog, ki je bil vpisan v soboto v seznam za ameriško pomoč inozemstvu, prav- ga, ne pa njegovega smisla -----o----- Novi grobovi lijonov dolarjev. Včeraj so imeli governer ji skupno kosilo, na katero je dospel iz Washingtona podpreds. Nixon, ki je zastopal predsednika Eisenhower ja, kateremu je v soboto umrla svakinja, vsled česar je moral preklicati svojo navzočnost pri tem kosilu. Združene države. Princesa v Nemčiji BONN, Nemčija. — Dne 12. julija je dospela semkaj angleška princesa Margaret, in sicer je priletela s helikopterjem. MANDEL DRUG ima novo mazilo— Pred več kot sedemdesetimi leti je clevelandski zdravnik dr. Arthur Busch začel izdelovati mazilo AR-BU, zelo učinkovito za manjše rane, ureze in poškodbe kože. Mazilo je hitro postalo znano širom vse Amerike. _ Pred kakimi desetimi leti je mož umrl in prodaja mazila je prenehala. Sedaj pa je soproga pokojnega zdravnika dala v ponovno uporabo formulo tega dobrega mazila AR-BU, ki je zopet postalo znano tekom samo nekaj mesecev. Povpraševanje po njem prihaja iz mnogih držav naše dežele. — Oglejte, si oglas o AR-BU v današnji številki. JOHN ROBBINS, časnikar in član uredništva clevelandskega V nedeljo popoldne je gover-1Z na Malaji’ odk°-ner Lausche igral golf z gover- ar .‘,e p0‘S £p svojemu listu za- nerji - D,„ rA Tf-’ 5 rho™*™ v rw........._ | snanemo sledeče drobce: Muhe, šege m navade malajskega sultana Ibrahima Mohameda iz New Yorka in Arthurjem B. L Z BA^RU’ Malaja. -T anoRp-ipm iV tit i . Med vsemi sultani devetih dr- POVSOD PRVI! toplo. Pono- Laaiglie-jem iz države WashingTlAW™ .S™ dfvelih dl" nerji ^ j«0’’8' "^^XvittoUe ‘Ibrahim Mohamed IV., 56 let stari sultan države Kelantan. Kelantan je malajska država v severovzhodnem kotu Malaje LONDON. — Sovjetska tisk. [ter odrezana od ostale Malaje po agencija Tass sporoča popolno- neštetih miljah džungle in po ma resnega obraza, da so Rusi verigi gorovja. Države se sko-iznašli že leta 1754 prvi helikop- Laj ni dotaknila moderna doba. ter (letalo z velikim vretenom ( Tega pa ni mogoče reči o njenem vladarju, ki se ga je dotek-nila modema doba, toda na ou- in zmerna temperate nad seboj), ki se je uspešno dvi-< . -. •> I j gnilo v zrak. . , den, svojevrsten način. Mož živi v preprosti, toda u-dobni hiši, ki se pompozno imenuje “Blesteča palača”. V hiši in soseščini ima štiri oficielne in zakonite žene, devet neoficiel-nih in 48 otrok. Ampak kljub tej obilici žena še zmerom rad poškili za lepimi punčarami. Pevke singaporskih kabaretov odklanjajo vabila za obiske pri njem, ker poznajo njegov “sloves” in njegove nazore o morali. Poleg žensk ima sultan najraje zapestne ure, pse in avtomobile. S časnikarjem se ni hotel meniti o politiki in državnih stvareh, bil pa je ves v ognju ob razgovoru o ženskah, psih in devetih avtomobilih, ki jih ima. Zdaj je na potu iz Anglije njegov deseti avtomobil — Rolls Roice izdelka. Sultan je zdaj gorak svojemu britanskemu svetovalcu glede finančnih zadev, ki mu ne dovoli dolarskih kredi, tov, da bi si nabavil še ameriški Cadillac. Odnosi med tem malajskim sultanom in njegovim britanskim svetovalcem so dokaj komplicirani ter se jih lahko' popiše takole: Sultan je “boss”, toda vedno rad sprejema nasvete, ki niso v navskrižju z njegovo muslimansko vero in z njegovimi nazori o morali. Države Kelantan niso nikoli— kakor drugih malajskih držav— invadirale britanske čete. Stis- nuje pri Mrs. Ropar na 1162 E. 60 St. Oglasil se je tudi v našem uradu. Pravi, da ga veseli, da je prišel še enkrat v Cleveland, ker mu bije zadnja ura, pravi. Prišel da je poslušat tudi naše nove zvonove. — Po iz-gledu sodeč bi trdili, da ima do zadnje ure še precej daleč! Srebrni jubilej škofa dr. G. Rožmana— .... - ,-w^xxxoxvu, prav- | V Sredo bo obhaial prevzviše- cati ultimat in je bil izročen dr- ni dr- Rozman> škof Ijubljan-žavnemu departmentu v prou- ski> 25-letnic0 svo.ie posvetitve čevanje. v škofa. V ta namen bo imel ob Senator Knowland iz Kalifor- devetih Pri’ sv- Lovrencu sv. manije, republikanski voditelj v se- r'0'’’pri kateri bo imela Zveza natu, ki je vložil ta predlog [si°v- oltarnih društev skupno sv. ter predlagal dan 31. decembra obbaiil0 To sv- obhajilo bo Zve-kot dan ukinitve vse nadaljne za darovala slavljencu za nje-pomoči — vojaške kakor eko- gov srebrni iubilej-nomske — ako ti dve deželi ne Iz bolnišnice— pristopita do omenjenega dne v Mrs. Marija Hoehevar se je po Evropsko obrambno skupnost, je prečno prestani operaciji vrnila rekel, da utegne department si- iz bolnišnice na svoj dom 21241 cer spremeniti besedilo predlo-j Miller Ave., kjer je pod zdravniško oskrbo. Vsem sorodnikom in prijateljem se tem potom zahvaljuje za molitve, karte, cvetje in druga darila. Proslava “One World Day”— V nedeljo 18. julija, ob dveh popoldne bo v Jugoslov. kulturnem vrtu velika proslava “Dneva enega sveta” pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih vrtov, Trgovske zbornice in župana A. Celebrezza. Nastopile bodo posamezne narodne skupine s pevskimi točkami in plesi. — Slovenska skupina nastopi med prvimi. Iz bolnišnice— Mrs. Rose Glavic, 1277 E. 169 St., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem prijateljem za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu dobrodošli! Enajsta obletnica— \ sredo ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mary Zupančič v spomin 11. obletnice njene smrti. Devetnajsta obletnica— V sredo ob šestih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jennie Škerl v spomin 19. obletnice njene smrti. Epidemija v Japonski {Scia— ,T . Društvo sv. Cirila in Metoda I OKIO. — Na Okmawi je po- j št. 191 KSKJ ima v sredo ob 8. zvečer sejo v AJC na Recher Ave. Pozdravi iz Kalifornije— Mr. in Mrs. G. Panchur, njun sin Bob in Mrs. Misley pošiljajo svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Santa Barbara v Kaliforniji, Frank Gabriel in Mr. in Mrs. Anthony Legan, — 1210 E. 60 St., pa iz Long Beach. Hčerka je!__ Frank in Clare Kromar na Continental Ave., sta dobila hčerko - prvorojenko. Čestitamo! Popravek— V poročilu o pokojni Mary I-vancic bi se moralo glasiti, da je bila njena starost 70 in ne 60 let kot je bilo objavljeno. Pokojna zapušča tudi več sorodnikov. Zbirališče— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida se bodo zbirale jutri pred osmo uro pri cerkvi, da se skupno odpeljejo k sv. Lovrenca k sv. masi ob devietih. Mary Grubach Umrla je Mary Grubach, stanujoča na 1578 E. 49 St. Zapušča otroke — Molly Marsh, — Thomas Jr., Anne Rutkowski, John, Nick in Caroline ter vnuke. Pogreb bo v četrtek iz Golobovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikolaja ob 9:30 in od tam na pokopališče. — Pokojna je bila članica Oltarnega društva cerkve sv. Nikolaja. Stara je bila 72 let in je prišla v Ameriko leta 1913 iz žumberaka. Mož Thom Grubach ji je umrl pred šestimi meseci. Anna Opalk Po dolgi in mučni bolezni je umrla v Polyclinic bolnišnici v torek zjutraj ob 12:45 Anna O-palk, poprej Justin, rojena Škapin, stara 59 let, stanujoča na 305 E. 156 St. Pogreb je v oskrbi Jas. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. Več prihodnjič. mrlo za epidemijo spalne bolezni nad 50 oseb. kan od severne smeri po siamski ekspanziji, je stari oče sedanjega sultana poprosil leta 19'09 britanski imperij za “zaščito in var. stvo.” Takrat je podpisal z Angleži kontrakt, s katerim se je obvezal, da bo sprejel britanskega svetovalca ter štab britanskih civilnih uradnikov v svojo službo. Sedanji sultan je obdržal vse svoje prerogative ali predpravice. Nobenega svojih devetih avtomobilov na primer ni še vozil z naglico nad 25 milj na uro, toda gorje avtomobilistu, pa naj je Mala j ec, Kitajec ali Evropejec, ki bi ga hotel prehiteti na cesti! Vsak tak mora nemudoma povezati culo ter oditi iz Ke-lantana. Ameriška Domovina > iaofV*i' 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 5, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. ________________________________________________________|_ SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 131 Tues., July 13, 1954 Sovjetija in Rdeča Kitajska Od časa do časa se pojavijo v zahodnem časopisju vesti o napetostih in sporih med Rdečo Kitajsko in Sovjetsko zveze. Kolikokrat smo čuli po Stalinovi smrt, da razmerje med Kremljem in Peipingom ni davno več tako prisrčno, kot je bilo preje. Po teh vesteh so kitajski komunisti priznavali Stalina za vrhovnega vodnika in mojstra komunizma in bili voljni poslušati njegove nasvete, če že ne ukaze. Po Stalinovi smrti naj bi se bil pa Maov položaj med vodniki svetovnega komunizma, dvignil do enake ravni z Ma-lenkovim. Vodja kitajskih komunistov naj bi prevzel odločilno vodstveno vlogo v Aziji, medtem, ko naj bi Kremelj še dalje vodil borbo za zmago komunizma v zahodnem svetu. Vedno znova pa se je pokazalo, da igrajo Sovjeti v Aziji še prav tako važno vlogo kot nekdaj. Sovjeti so vodili Severne Korejce, Sovjeti so tudi vodniki upora v Indokini. Ali je to kitajskem komunistom prav ali ne, je seveda drugo vprašanje. V Peipingu vedo, da so danes prešibki, da bi se mogli sami vzdržati, prav tako jim je jasno, da brez sovjetske pomoči pri sedanjem stanju ne morejo izvesti svojih gospodarskih načrtov. Zahodni opazovalci so upali, da bodo v toku ženevske konference uspeli odkriti pravo razmerje med obema komunističnima silama. Uspeh v tem oziru je bil daleko manjši od pričakovanj. Rdeča Kitajska in Sovjetija sta nastopali enotno in želi zato tudi popolen uspeh. Ta sovjetsko-kitajska enotnost pa ni uničila na Zahodu nad, da bo prej ali slej le prišlo do spora med obema silama. Na kaj opirajo zagovorniki te misli svoje upe? Ozemlje vsake države daje neke prirodne osnove za njeno notranje pa tudi za njeno zunanjepolitično delovanje. Ko so Sovjeti utrdili doma svojo oblast, so začeli v vodstvu svoje zunanje politike ubirati pot nekdanje carske Rusije. V Evropi so razširili svojo oblast nad delom Poljske in raztegnili svoj vpliv daleč v Srednjo Evropo in na Balkan. Kot nekdaj carji so tudi sedanji oblastniki v Kremlju hoteli odpreti Bospor in Dardanele, kot oni skušajo tudi ti odpreti sebi pot do kakega pristanišča na odprtem toplem morju. Podobno kot v Evropi in na Srednjem vzhodu hodijo po stopinjah svojih prehodnikov Sovjeti tudi v Srednji Aziji in na Daljnem vzhodu. Do prvih stikov med Kitajci in Rusi je prišo koncem šestnajstega in v sedemnajstem stoletju. Med obema državama je sicer prišlo že od vsega začetka do precejšnjih trenj, ki pa niso vodila do vojne. Med obema leži namreč obsežen puščavski ali napol puščavski svet. Prebivalci tega širokega pasu ne pripadajo ne enemu ne drugemu narodu. To so nomadska mongolska in sorodna plemena. Rusi in Kitajci se že več stoletij bore med seboj za vpliv nad temi plemeni. Včasih so uspešnejši Kitajci včasih Rusi. Carjem je uspelo utrditi oblast v Poamurju in spraviti pod svoj vpliv vso Mandžurijo. Ko so začeli riniti preko reke Jalu v Korejo, je prišlo do vojne z Japonci. Ruski vpliv je doživel težak udarec. Po prvi svetovni vojni koncem dvajsetih let so skušali Sovjeti znova utrditi v tem predelu svoj vpliv. Predno so mogli doseči kakršenkoli uspeh, so Japonci zasedli Mandžurijo in jo spremenili v svojo pokrajino. Uspelo pa je v prvih povojnih letih Sovjetom dobiti oblast nad Zunanjo Mongolijo, ki je preje nad dvesto let priznavala oblast Kitajske. Ko so Japonci začeli riniti v to deželo, so jo dobili pošteno po prstih. Sovjeti so skušali raztegniti svoj vpliv tudi nad Kitajskim Turkestanom, deželo, ki jo zdaj navadno imenujemo Sinkiang. Nacionalna Kitajska je sklenila s Sovjetijo 1. 1945 posebno pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju. Po tej pogodbi so dobili Sojeti znova vpliv v Mandžuriji. Port Arthur je postal sovjetsko mornariško oporišče, železnice v Mandžuriji pa so prišle pod sovjetsko-kitajsko upravo. ^ Nacionalistična Kitajska je morala prepustiti' oblast komunistom. Ti so se znova pogajali z Moskvo. Sovjeti so jim izročili mnadžurske železnice in obljubili, da se bodo umaknili tudi iz Port Arthurja, ko “bo minila nevarnost.” Zunanja Mongolija je tudi formalno prenehala biti del Kitajske, med tem ko je Sinkiang, ostal sicer Kitajcem, toda je gospodarsko in politično pod močnim vplivom; Sovjetov. Večji del gospodarskih podjetij je sicer po imenu pod skupnim sovjetsko-kitajskim vodstvom, toda glavno besedo i-majo za sedaj še vedno Sovjeti. Rastoča samozavest rdečih Kitajcev bo gotovo skušala razmere spremeniti sebi v prilog. Rdeča^ Kitajska želi iz-graditi svojo lastno industrijo pri tem računa na svojo komunistično zaveznico Sovjetijo’ Poročila vedo povedati, da so Kitajci v tem pogledu precej razočarani. Kitajci bi dobili radi dostop tudi do skrivnosti atomske energije. Če jim Sovjeti v tem pogledu ne pojde^-jo na roke, bo tudi to na medsebojno razmerje kvarno vplivalo. Komunizem ima enotno vodstvo. Dokler se bo čutil ogroženega, bo to enotnost ohranil. Ni pa izključeno — tako vsaj trdijo Angleži — da bodo državne koristi Sovje-tije in Kitajske, ki so si v bistvu nasprotne, nekega dne zmagale nad komunističnim tovarištvom in povzročile razkol. -----------O'--------- Marijin kongres v Lemonlu Cleveland, O. — Avtomobili clevelandskih Marijinih romarjev so drveli skozi zame-glene predele države Indiane. Potniki so s skrbjo gledali na oblačno nebo. Od časa do časa se je ulilo, da smo morali ustaviti avtomobile. Radio je napovedoval slabo vreme in nič boljše za nedeljo in pone^-deljek. Toda prerok se je zmotil. Lemontski grič nas je sprejel že takoj po dvanajsti ves v najlepšem soncu. Iz vseh strani so prihajali avtomobili. Iz Ohia in Indiane, Minnesote in New Yorka, celo iz Dakote in Californije smo imeli zastopstva. Marijin kongres se je pričel že dopoldan s sveto mašo in lepim govorom našega nadpa-stirja, škofa dr. Gregorija Rožmana. Lemont pa je prav zaživel šele popoldan. Večerna pobožnost se je začela ob osmih zvečer v kapeli, kjer je govoril č. g. France Gaber. Množica ni mogla v kapelo in se je pridružila procesiji zunaj. Lemontski zvonovi so prisrčno zapeli, kot bi peli nekje na slovenski vasi, ko se je razvila izredno dolga procesija z lučkami proti vrtovom tja do lurške votline:. V procesiji je bilo več kot 600 ljudi, med njimi veliko število slovenske duhovščine s svojim škofom na čelu. Vso pot je donela Marijina pesem iz src vernih slovenskih romarjev. Pogled na to procesijo je nekaj nepozabnega. V prvi mrak pod zvezdno nebo je hitela pesem, luči so metale svoj sij na jezerce, ki se je prelivalo v neštetih barvah. Srca so s5 topila v neznani sreči in nikomur ni bilo več žal, da se je podal na tako dolgo pot. Že samo za ta večer se je izplačalo priti, kajti slovenska Marijina pesem je vrela iz naših src kot nekoč doma, da smo pozabili na vse naše vsakdanje težave in se čutili tako varno v Njeni bližini. Po tej mogočni in prisrčni pobožnosti smo se zbrali v Romarskem domu, kjer se je začela Marijina proslava ali bolje: akademija. Na lepem; prav za to priliko pripravljenem odru, je kraljevala Marija, ona, kateri je bila vsa proslava namenjena. Goste je pozdravil p. Odilo kot tajnik kongresa. Omenil je, da je program te akademije razdeljen v tri dele: Mariji, domovini in v počastitev jubilanta dr. Gregorija Rožmana. V prvi točki so nastopila chicaška dekleta v narodnih nošah s simbolično vajo: “Ko zarja zlati nam gore .- . .” Dekleta so izvajala vajo občuteno in enotno, za kar so žela lepo priznanje. Prizor je pripravil g. C. Pfeifer, na harmoniju je dovršeno spremljal g. A. Fišinger. Za njimi je nastopil pevski zbor Korotan iz Clevelanda. Ne mislim se spuščati v strokovno ocenjevanje. To je delo drugih; mislim pa, da smem zapisati, da je zbor dosegel velik uspeh in to v celoti. Po dolgi in naporni vožnji iz Clevelanda takoj zvečer koncert, to je gotovo nekoliko tvegana stvar; pa je nastop uspel, prav dobro uspel. Ne bom našteval vseh pesmi. Najbolj so vžgale: večno lepa in silna “V Gorenjsko oziram,” “Slovenec sem” (moški zbor) in pa mehka “Rožic ne bom trgala.” Gdč. Mimi Veider je doživela v zadnji pesmi kot solistka do zdaj svoj največji uspeh. Prav tako tudi solist g. Gorenšek v pesmi “Mati moja venec plete” ter v “Ave Mariji.” Zbor je štel preko petdeset pevcev in pevk in je kljub nepopolni zasedbi zvenel polno in enotno. G. pe*-vovodji M. Milaču lepa hvala za trud in iskrene čestitke k uspehu! Med posameznimi pesmimi sta gdč. Pavla Musileva in g. dr. M. Pavlovčič lepo recitirala več Marijinih pesmi. * Lepo umito nebo nas je pozdravilo, ko smo naslednje jutro stopili iz našega Romarskega doma. “Hvala Bogu, da nam je naklonil tako lepo vreme,” tako smo večina vsi govorili, ko smo se bližali naspani in spočiti kapeli Marije Pomagaj. Zgodaj so se brale svete maše pri vseh oltarjih. Ob sedmih jo je opravil č. g. Štefan Kraljič, ki je tudi pridigal. Peli so združeni zbori. Od povsod so se zbrali, brez vsake skupne vaje, pa je šlo, da je bilo veselje. Ob osmih je bral sv. mašo prevz-višeni škof, pel je Korotanov moški zbor. Pri obeh sv. mašah so skoraj vsi verniki sprejeli sv. obhajilo. Ob 9:45 smo se zbrali pri Prekmurskem križu in odšli v sprevodu k Lurski votlini, kjer je č. g. župnik Vital Vodušek daroval slovesno sveto mašo. Množica vernikov se je zgrnila pred votlino in se zbrano pridružila mašniku. Tudi čč. duhovščina je bila zastopana v lepem številu. Med drugimi so bili Msgr. J. J. Oman in Msgr. škerbec, g. župnik Jager ter veliko število slovenske svetne in redovne duhovščine. Pridigal je naš g. škof. Ves njegov govor je bila mogočna pesem Mariji, nekaj, kar zasluži globlje obdelave in celotne objave. Po sveti maši, pri kateri je Korotan odlično prepeval, se je začelo ljudsko zborovanje. Zborovanje je pričel z molitvijo in pozdravom msgr. J. J. Oman, predsednik kongresa. Nato je dr. Miha Krek govoril zbranim slovenskim katoličanom o največji nevarnosti današnjega časa — o brezbožnem komunizmu. Podobne, prav tako globoke, stvarne in času nadvse primerne govore sta imela še dr. Joža Basaj in g. Jože Bernik. Vsi trije govori so vredni, da najdejo boljšega razlagalca in da jih objavijo v celoti. Klic ob dvanajsti uri! Ne klic politikov, ne klic ljudi, ki govorijo kot zastopniki te ali one struje. Ne, to je bil klic slovenskih laikov - katoličanov sredi najtežje dobe zgodovine slovenskega naroda, klic nam in vsemu svetu. Vsi govorniki so želi za svoja logična in aktualna izvajanja lepo priznanje. G. Anton Grdina pa je v imenu naših pionirjev pozdravil kongres z istega mesta kot pred 25. leti na I. katoliškem shodu ameriških Slovencev. Množica je g. Grdina prisrčno pozdravila. Popoldne ob treh so bile slovesne pete litanije z zaključno besedo kongresnega predsednika Msgr. Omana. kev ni mogla sprejeti vseh vernikov in mnogo se jih je moralo zadovoljiti kar z mestom na stopnicah. Slovesne pete litanije so donele k Njej, ki edina more rešiti danaišnji svet pred poginom. Slovenske pete litanije, ki jih menda samo mi poznamo, ki jih znamo samo mi tako prisrčno zapeti . . . Marijini častilci so Mariji obljubili ljubezen in zvestobo. Sredi dni, ko satan na videz zmaguje po vsem širnem svetu, je delček slovenskega naroda zaupno klečal pred Njo, ki je kači glavo strla. Videl sem moža, ki je ves siv ob slovesu jokal. Videl sem dekle, ki si je brisalo oči, ko se je poslavljala od Marije. Od Nje, ki jo naš rod tako zaupno časti že stoletja. Od Nje, ki je našla svoj drugi dom tu v Lemontu na ameriških Brezjah. Odtod razteza dobre roke po vsej Ameriki, odtod gre Njen ljubeiznjivi pogled do vseh slovenskih src, od Pacifika do Atlantika, od Kanade in Velikih jezer daleč na jug. Slovenska pesem je donela še dolgo na večer po lemont-skem griču. Bratje in sestre so se zbrali iz vseh vetrov naše širne nove domovine in se pozdravljali kot stari znanci. Znanci iz dni, ki so nam skrivili hrbet, a ne strli srca. Nehote si čutil, da nas je še vendar veliko, ki isto čutimo, isto mislimo in delamo. Nehote je postalo Marijino svetišč^ na lemontskih Brezjah kraj, kjer se vsako leto zbiramo, da bi v nas ne umrla vez, ki nas je družila v trpljenju, ki nas mora družiti pa tudi še v naprej. Zvečer smo videli nekaj lepih filmov iz življenja in zgodovine Lemonta. Kar je starejših posnetkov, so delo in last g. A. Grdine, iz zadnjih let pa nam jih je oskrbel g. Kuntara. Tudi spremljavo in razlago je pripravil g. Kuntara. Marijanski kongres je končan. Uspel je, hvala Mariji. Mirno lahko trdim, da je v teh dneh preko 2,000 ljudi obiskalo Marijin sveti dom. Lepo število. Preko 2,000 slovenskih src je obljubilo Mariji, da bo pod Njenim varstvom neodkionljivo korakalo v boj za rešitev duše vsega naroda. Da je kongres tako lepo uspel je gotovo zasluga naših slovenskih frančiškanov, ki so nudili vso možno pomoč in tajniku tega kongresa, g p. Odilu, ki je ves program tako lepo izpeljal. Prosimo Te, o Marija, daj da bi seme, ki ga je ta kongres položil v naše duše, obrodilo stoteren sad, v anas samih in v dušah vsega naroda. Ostani, Marija, zvesta Kraljica naroda, ki je danes vkovan v verige, ki pa še vedno zaupno steza roke k Tebi, saj še ni bilo slišati . . . M. Jakopič. ------o----- Slovenska Koroška “Zelo vidne državne meje” Pred svojim nedavnim odhodom na uradni obisk v London se je avstrijski kancler ing. Raab udeležil Festivala nemške pesmi v Celovcu, o katerem je pisala AD zadnjič v tej koloni. Ob tej priliki je imel kancler R. tudi govor, v katerem je poudaril, “da ima Avstrija zelo vidne državne meje.” Podobno se je ob tej priliki izjavil v svojem govoru tudi koroški dežel, glavar We-denig. Tudi iz zgornje izjave naj-višjega avstrijskega državnega odnosno najvišjega koroškega predstavnika je poleg onega, kar smo povedah zad- raz- vidno politično obeležje te na j večje letošnje demonstrativne nemške prireditve pred nosom slovenske Ljubljane odnosno Jugoslavije. Tudi najbolj preprost človek namreč ve, da državne meje nimajo prav nobene zveze s pesmijo, in vendar posebna decidirana izjava glede njih na celovški prireditvi! Ne dvomimo, da sta imela oba govornika resen namen, da skušata vsaj za to priložnost nekoliko ohladiti razgreto nemško kri in obvarovati svojo deželo pred brezdvom-no zlirpi zunanjepolitičnimi posledicami, ki bi jih utegnil izzvati nepremišlj en izbruh premočne nemške nacistične razgretosti, h kateri more mnogo doprinesti tudi taka in taka pesem. Ugotoviti moremo, da je imel apel obeh političnih veljakov do neke mere uspeh in da do izbruha, ki bi utegnil privesti do takšnih posledic, ni prišlo na festivalu. Še o Festivalu nemške pesmi v Celovcu Višek letošnjega izleta Avstrijske pevske zveze v Celovec sredi junija t. 1. je bil nastop zvezinih združenih pevskih zborov na dvorišču palače dežel, vlade v Celovcu, ob kateri priliki sta imela pozdravne govore zvezni kancler ing. Raab in koroški dežel, glavar Wedenig. Značilno je, da je bil smisel njunih govorov, kar se je zgodilo gotovo dogovorjeno, da sta oba v svojih govorih podčrtavala, “da je gojitev pesmi najboljši doprinos k sporazumevanju in medsebojnem spoznavanju narodov.” Toda eno so besede, drugo pa so dejanja. In ljudje smo takšni, da verjamemo bolj suhim dejanjem kakor lepim besedam. Takšni smo tudi glede letošnjega nemškega celovškega pevskega festivala. Na koncertu zvezinih združenih pevskih zborov na dvorišču deželne palače so združeni zbori zapeli tudi znano melodijo, kako naj nemška pesem doni po vsej Koroški do Karavank. Zapeli so to pesem čisto gotovo, ker so v deželi tudi Slovenci. Milo rečeno, to je bilo kaj hudo izzivanje, ki prav gotovo ne more roditi dobrega za nobeno stran. Kako naj je to v skladu z glavnim smislom govora kanclerja R. in deželnega glavarja W., pa si mi ne znamo razložiti. še to: Kakor beremo v celovškem NT, je Avstrijska pevska zveza odklonila predlog, da bi na njenem celov-šgem festivalu sodelovali tudi slovenski koroški zbori. Kje je po vsem tem iskrenost? Eno so besede, smo zapisali, drugo so dejanja. In dejanja potrjujejo, da avstrijskemu nemštvu ni do sporazuma s slovenskim narodom v Avstriji odnosno z njim kot takim. To nemštvo namreč s svojim ravnanjem dejansko zanika obstoj slovenstva na Koroškem. S tem pa ne vara toliko zunanjega sveta kolikor v prvi vrsti samega sebe. Kancler Raab in deželni glavar Wedenig sta povedala, ko sta v svojih govorih poudarjala, da so današnje avstrijske državne meje zelo zelo vidne, ali z drugimi besedami: majave, negotove. Da je temu tako, je v veliki meri krivo nemštvo samo, v nemajhni meri zlasti tudi njegovo ravnanje s slovensko narodno manjšino na Koroškem. Raven avstrijske nemške pesmi O festivalu APZ v Celovcu je prinesel celovški NT z dne 24. junija t. 1. daljšo oceno, iz katere posnemamo za bralce AD sledeče ugotovitve: “Iz vseh zveznih dežel so prihiteli v dneh od 10. do 14. junija v Cer-| njič na tem mestu, jasno Celovec številni pevski zbori, ki jih je spremljalo več godb na pihala. Na tisoče pevcev, deloma v lepih narodnih nošah, je dalo Celovcu pisano in praznično sliko. Koncerti so se odvijali na prostem in v dvoranah. Obisk je bil povsod zelo dober. Višek nastopov sta bila koncerta na dvorišču deželne palače in pa zvečer ob umetnem ognju ob jezeru.” “Kvaliteta zborov je bila zelo različna, najboljšo so še pokazali zbori iz Dunaja. Od koroških pevskih zborov je poslušalcem najbolj ugajal zbor iz Podkloštra. Kljub prav dobremu pevskemu materialu, pa je bilo opaziti, da je zborovska gojitev narodne pesmi, posebno kar se umetniške predelave tiče, daleč za avstrijsko čisto pevsko skladateljsko umetnostjo ali cerkveno pevsko umetnostjo.” “Drava je velika potok” Kakšna je šola na Slovenskem Koroškem, najboljše izpričuje zgornji stavek, ki ga je eden izmed koroških učiteljev slovenščine napisal na šolsko tablo, da si ga z nje prepišejo- otroci v svoje zvezke*. AD je že velikokrat pisala, da so šole na Koroškem glavna ponemčevalnica slovenskih otrok. Večina izmed učiteljev ne zna dobro slovenskega jezika. S prav redkimi izjemami pa je vse učiteljstvo, ki na koroških šolah poučuje slo-venščino, nemškega duha. Ponovno pa moramo spet poudariti, da je na Koroškem še veliko slovenskih krajev, koder se slovenščina na šoli ne poučuje. Po vsem tem ni čudno, da slovenstvo na Koroškem propada. Glavni vzrok tega propadanja je nemška šola. Od tod obupna borba naših koroških bratov za vsaj trohico pravice njihovemu materinemu jeziku v šoli. Občni zbor NSKS V četrtek 24. junija t. 1. je bil v Celovcu redni občni zbor Narodnega sveta koroških Slo-venlev. Udeležili so se ga zastopniki skoro iz vseh slovenskih občin. Letošnji občni zbor je doprinesel tolike dokazie medsebojnega zaupanja, da je težko vse to z besedami o-pisati. Za vsakega posameznika je bilo to izredno močno doživetje. Celotnemu odboru je občni zbor izrekel zahval0 za delo in ponovna izvolite^ je bila viden izraz tega zaupa' n ja. Predsedniku dr. Tisch-lerju pa je občni zbor izrekel posebno priznanje za ves nje' gov trud. O poročilih na ob' čnem zboru bo poročala tudi AD. KOLIKO JE SLOVENSKIH DUHOVNIKOV V ZAMEJSTVU Iz revije “Omnes unum’ posnemamo naslednje številk6 •o stanju slovenskih duhovni' kov izven domovine Slovenij6' Afrika 3, Anglija 1, Arge^' tina 83, Avstralija 3, Avstri' ja, celovška škofija 113, osta' la Avstrija 18, Azija 8, Belgl' ja 4, Bolivija 3, Brazilija čile 22, Ecuador 6, Francij3 5, Holandija 1, Irska 1, ItaH' ja: goriška nadškofija 37, T. O., tržaška škofija 44, osta' la ItaMja 87, Kanada 8, Kub3 1, Nemčija 2, Paraguay 3, ?e' ru 2, Španija 5, Švica 2, Ve' nezuela 1, USA 234. — Sk»‘ paj 705. Tako je številčno stanje sl°' venskih duhovnikov izven m3 tične domovine. Verjetno je dejansko število še nekolik0, višje, ker tega ali onega še 111 v seznamu. Pridite na Svetovidski KARNEVAL v v» Začenši v sredo 14. julija QZpon yiMERi^kyi Domovih '/1-/1/1' E W ■ €/% IH— MO <1/1E AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN UNGUAG6 ONLY SLOVGNIAN MORNING N6WSPAPGR Peter Karadžordževič v Torontu Toronto, Ont. — Po svoji udeležbi proslave 150-letnice, odkar se je Kara Džordže uprl Turkom, je nekdanji jugoslovanski kralj Peter Kara-džorževič dospel iz Chicaga v Toronto, kamor so ga povabili odkrit spomenik češkemu državniku Tomažu Masaryku. To je bil konec predpreteklega tedna. _ Na tej torontski pro£lavi, W se je je udeležila zvečine češka javnost iz raznih provinc Kanade, zlasti novi naseljenci, je govorilo več Iju-di, med njimi torontski posla-nec Hunter, ki je v govoru zavzel močno protikomunistično stališče, in pa zastopnik Finsko-skandinavske zveze v Kanadi Sven Stadius, ki je dejal, naj novi naseljenci sku-sajo pozabiti v tej deželi ve-likih priložnosti! svoje predsodke, ki so jih prinesli iz starih domovin in naj se skušajo emi tesne j e užilveti v novo deželo. Bivši jugoslovanski kralj Peter II.f je v razgovoru z no-. vinarji ponovil nekaj vsakdanjih izjav, n. pr. “da se misli vrniti, če bo njegovo ljudstvo tako želelo.” Peter je dejal, da je prepričan, da “njegovo” ljudstvo to želi. Izrazil Pa je bojazen, da bo moralo najbrž preteči še nekaj vode, preden se bo ponudila taka Prilika. Dejal je, da jugoslo-J vanski narodi nimajo prilike, da bi trenotno rešili tako vprašanje in da če bi se on sedaj Vrnil na prestol, bi preteklo strašno veliko brvi . . . O Ti-tn je dejal, da ni izpolnil no-ene- svojih obljub svojim na-rodom in da je bil, da je in da ■)° ostal komunist in da so ko-pUnisti po vsem svetu enaki, eter je dejal), da je Titova ug osla vi j a gospodarsko na Psu in da v Jugoslaviji še ni-. °li ni bilo tako slabo, kakor le danes. Med drugim je Peter Karadžordževič, ki je star 30 Kt, izjavil novinarjem, da je sedaj farmar na Francoskem, blizu Pariza. Farmo ima v najemu. Peča se s kokošjo-leJo in odgojo svinj. O zad-nii panogi svojega udejstvo-Vanja je dejal, da “(se bolj lzPlača, ker je s svinjami tnanj dela.” Bivtei kralj potuje po svetu z ogromnim, že davno poteklim potnim listom, ki ga zdaj podaljšuje po mili volji v svojem imenu. Iz Francije je dospel v Severno Ameriko za to priliko na povabilo “Srb-skog nacionalnog saveza”. Poročilo, ki je dospelo ločeno nekaj dni za tem, ve povedati, da se nameravata Peter Karadžordževič in njegova (ločena) žena. Aleksandra spoprijazniti in znova začeti družinsko življenje. Sporazum, pravijo, bo plod zaman-skoisti prizadevanja o odločitvi, komu, njemu ali njej, naj gre v odgojo njun devet let stari sin, ki mu je ime Aleksander in ki živi s svojo staro materjo v Švici. življenje v Uranium City Poizvedovalni kolifek Vladko Stančič, 306 Exmouth St., Sarnia, Ont., išče Dinka Petercol, ki je pred leti živel v London, Ont. Maks Planinc, Edmonton, Alberta, 10703 — 96 Street, prosi prijatelje in znance, ki žive v St. Catherine, Ont., naj se mu oglase, ker bi želel zvedeti kaj več o nekem starem našel j encu-roj aku, ki se že dalj časa ni oglasil svoji ženi in hčerki v stari domovini. din 1000 za $2.10 bankovci pošiljanje denarja v stari kraj po dnevnem tečaju pošiljanje denarja v stari kraj brzojavno po službenem tečaju PAKETI: zahtevajte naš veliki cenik P9TNE KARTE: Ujubljana-Montreal z ladjo od $200 dalje 4apeb-Montreal z letalom od $351.50 dalje aša^ organizacija za potovanje Faših dragih iz kraja je so-hdna in točna. revodi, vize, potni listi, notarski posli in drugo tpansmundial POTNIŠKA PISARNA College St. Toronto, Ont. Telefon WA 3-4868 ^89 St. Catherine W. Montreal Telefon FI 5306 80 John St. So. Hamilton, Ont. Telefon JA 8-2869 Caracas Genova Napredek moderne kriminologije Montreial. — Znanstvena veda, kil se bavi z zločini, je prišla tako daleč, da danes zločinoslovci v osem let starih otrocih z gotovostjo lahko napovedo, če in v kaki meri je posamezen otrok pri tej starosti nagnjen k zločinskim dejanjem. Dr. Carroll, ki je iznesel to trditev v svojem govoru pred kriminologoš. fakulteto montrealske univerze, je dejal, da otroke v znamenji nagnjenj k zločinskim dejanjem ne moremo jemati kot neobhodne bodoče zločince, pač pa da je možnost, da postanejo ti otroci v svojem poznejšem življenju žrtev svojih nagnjenj, mnogo večja kakor pa prit tistih otrocih, ki takih nagnjenj me kažejo. Uranium Cit|y, Sašk. — O tem novonastalem mestu blizu velikega jezera Athabasca smo v tej prilogi pred časom že pisali. Kljub temu, da so dali rudosledci tej primi- Gigasii si ne prerokujejo dobrega Hamilton, Ont. _ Ciganke, ki so se s svojimi ljudmi kar dovolj gosto naselile po manjših lokalih vzdolž ulice York v tem mestu in ki se pečajo med drugim zlasti s proroko-vanjem sreče, same sebi ne mere j o pror okovati kaj dobrega, kajti skupina hamilton-skih podjetnikov se je zvezala, da bo ciganke in njihove ljudi na nek način spravila iz mesta, če se bo dalo. Močno priseljevanje ciganskih ljudi v to mesto je vzrok ]prepovedi napovedovanja sreče brez tozadevnega dovoljenja v provinci Saskatchewan. V Ontariju takega dovoljenja doslej še niso potrebovali. Policija pravi, da ciganke še vedno lahko ““zakonito”’ čita-jo iz raznih črt in podobnega človekov značaj, nepostavno pa je “napovedovati srečo v bodočnosti.” Vse izgleda, da bodo tudi v provinci Ontario slej ali prej uzakonili prepoved napovedovanja sreče in ® tem pognali ciganke naprej po njihovem večnem potu. tivni nalselbini ime “uransko mesto,” ta naselbina nima niti pravnega naslova vasi. Vodilni ljudje v primitivni naselbini so mnenja, da bi oklic naselbine v “vas” s pravnega stališča stal prebivalce preveč denarja, ker bi potem morali plačevati preveč davka. Vendar iso vsi prebivalci mnenja, da bo to gnezdo, ki leži na uram bogatem ozemlju nekoč veliko mesto in zelo bogato. Nekateri pravijo, da bo Uranium City čez nekaj deset let najvažnejše mesto na svetu. Danes ta naselbina nima ne dostojnih ulic, odtočnih kanalov, bolnišnice ali vodovoda. Sedaj ima Uranium City 1,100 prebivalcev. Naselbina ima svojo šolo, poštni urad, hotel in — “salon.” V mestu je 22 avtomobilskih izvoščkov. Mesto, kakor ga prebivalci imenujejo, ima tudi enega konja, ki vlači iz bližnjih gozdov potrebno kurivo in ki je sedem mesecev leta opremljen s krpi ji za uspešno gibanje v visokem snegu. Sod vode stane v tem mestu en dolar. Dobavljajo' jo iz bližnjega majhnega jezera. Najemnina je zelo draga. Tridelna kočica na kolesih— takih stanovanjskih enot so napeljali sem pred letom iz ne preveč oddaljenega zapuščenega rudniškega naselja — stane 100 dolarjev na mesec. V mestu imajo- banko in nekaj duhovnikov, že dlje časa izdajajo tudi svoj na primitivni stroj razmnoženi časo-pi(g “Uranium Times.” Mesto prizadevajo poleti roji komarjev, gost prah in številni požari. Med vznemirljivejšimi novicami zadnjih štirinajstih dni so bila poročila o čudnih letalih z “nekega drugega planeta”, o srečanju hribolazcev s “snežnim možem” na himalajskih gorah in o tem, kako je nek kit vlekel za seboj ladjo s 50 potniki sedem ur po morju ... O letalih, ki so bila podobna “letečim krožnikom” z vso resnostjo pripoveduje kanadski pilot Francis Boyd. Fant, ki ni novinec v letanju, pravi, da je na svoje lastne oči videl nad oceanom blizu Labradorja veliko letalo, ki ga je spremljalo sedem manjših “aeropliančkov.” Pip lot je prepričan, da takih letal na zemlji ni mogel nihče izdelati. * * * Poročilo iz Katmandija v Indiji pripoveduje, da je član novozelandske planinske ekspedicije na Himalajo prav tako na svoje lastne oči videl ti|stega “snežnega moža” ki njem že dolgo let govore, da živi po najvišjih gorah sve-';a, a ga doslej še nikdo ni videl. Planinec je videl tega divjega, kosmatega moža, kakor pripoveduje v dolini čo-jang. Poročilo pravi, da člani ekspedicije niso mogli žrtvovati nikakega časa v svrho zasledovanja te tajinstvene živali. eksplodirali in padli na zemljo. Pilot enega letala se je rešil s padalom, medtem ko je drugi zgorel v ruševinah svojega avijona. To je bila že druga nesreča v velikih letalskih orožnih vajah, ki jih imajo obrambne edinice Kanade in Združenih držav po severnem koncu te province. “Kanada je razmeroma revna” London, Anglija. — Angleški televizijski zvednik Gilbert Harding je na nekem javnem razgovoru povedal svojih nekaj mnenj o Kanadi, kjer se je dlje časa mudil, nekaj časa kot predavatelj na katollk ški univerzi Sv. Frančiška Ks. v mestu Antigonish v Novi škotski, po drugi svetovni vojni pa kot predstavnik britanske radijske družbe B.B.C. — ‘“če vas v Kanadji vprašajo, kaj o deželi mislite, jim ne povejte svojega mnenja, kajti Kanadčani tega nočejo vedeti, kar recite: čudovito!, ali: zelo interesantno''!, ali pa: O-prostite, ni dolgo, kar sem prispel semkaj.” Zvezdnik je de-ja|l|, da si morajo ljudje zapomniti in to posebno dame, da je Kanada mlada in razmeroma revna dežela. Harding je nadaljeval: “Kanadčani poznajo revščino kot izročilo dežele.” Kultura šepa, toda kanadska umetnost je nova in prizadevna, de dejal mož. NAJDALJŠA ŽELEZNICA Za najdaljšo železnico v Severni Ameriki velja skupna dolžina žeilleziških prog kanadske železniške družbe C. N. R. Ta družba ima vsega (skupaj nad 33,000 milj železniških prog. O kitu ve povedati 50 potnikov, ki so bili na krovu majhne ladje v Mehiškem zalivu. Ko je kapitan J. B. Matthews predpreteklo nedeljo uzrl nedaleč od svoje ladje nad 15 metrov dolg hrbet velike ribe, je vrgel svoj ogromni trnek in ga krepko pritrdil na krn ladje. Kit je za trnek zagrabil in se zataknil, toda ker moštvo ladje ni moglo povleči ribe na krov, je namesto tega riba vlekla celo ladjo nad osem ur dolgo po Atlantskem oceanu, dokler kapitan ni poklical po pomoč. * * * Ko je čilenskša vlada dovolila jugoslovanskemu sodniku Jakobu Blaževlču, ki je dospel v Chile kot član trgovske misije Titove vlade, vstop v deželo, so vprizorili študent-je po mestu Santiago demonstracije, zaradi katerih so izbruhnili spopadi s policijo. Več študentov je bilo obtoženih. študentje so demonstrirali proti prihodu Blaževiča v deželo, ker da je bil on eden tožilcev na komunističnem sodnem urocesu proti nadškofu Stepincu po drugi svetovni vojni v Zagrebu. * * * Večkrat častno odoktorira-rana avtorica vsakdanje limo-nada.ste časopisne kolone “My Day”, progresivno razvpita soproga devet let pokojnega bivšega predsednika Združenih držav, gospa Eleanor Roosevelt je pred nedavnim izjavila, da preklicuje svoj nameravani obisk Sovjetske zveze. Namembni vzrok: po- manjkanje znanja ruskega jezika. Spremembe v kanadski vladi Ottawa. — Ministrski pred-sedik Louis St. Laurent je nedavno naznanil spremembe v položajih zvezne vlade v Otta wi. Trije ministri so se poslovili: dosedanji finančni minister Abbott je postal član kanadskega vrhovnega sodi-šča) dosedanji prometni minister Chevrier je postal minister Uprave reke sv. Lovrenca, dosedanji obrambni minister Claxton pa je obesil politiko na klin in postal podpredsednik zavarovalne družbe “The Metropolitan Life Insurance Co.” Njihova mesta so zasedli: George Marler, dosedanji liberalni voditelj v Que-' becu je postal prometni minister, Abbottovo mesto je prevzel dosedanji. minister za priseljevanje g. Harris, Ralph Sampney, dosedanji Claxtonov namestnik pa prevzema obrambno ministrstvo. John W. Piokersgill je bill imenovan za Harrisovega naslednika. Ob tej priliki je bilo še nekaj drugih, manjših sprememb v vladi in nekaj nadaljnih, manj pomembnih imenovanj. DYE LETALI STA SE ZALETELI North Bay, Ont. — Preteklo soboto sta se blizu tukajšnjega vojaškega letališča zaleteli v zraku dve letali na upor Ukrajinski kulturniki protestirajo Toronto. — Predpreteklo nedeljo se je zbralo v Torontu na prostorih Kanadskega velesejma nad 6,000 Ukrajincev, ki so praznovali tako ime-movani festival ukrajinske kulture. Prireditev so organizirali člani “Torontskih ukrajinskih umetnikov in »pisateljev” v namen osnutka vse-u krajinske “Izjave”, ki naj svetu podčrta zavest o suženjskih prilikah in o preganjanju 40 milijonov Ukrajincev, ki še žive v mejah Sovjetske zveze. Po končanem festivalu je to izjavo prenesla “Radio Canada” in pa ameriška urad-no-propagandna radijska postaja “Voice of America.” Kljub temu, da je doslej veljalo mesto Winnipeg kot glavno središče ukrajinske manjšine v Kanadi in je številčno tudi danes še vedno najmočnejša ukrajinska naselbina v naši deželi, se je večina ukrajinskih umetnikov, pisateljev In znanstvenikov, ki žive po Kanadi, naselila v Torontu, ki sedaj predstavlja glavno ukrajinsko kulturno celico v Kanadi. — Na festival1! v Toronto je prišlo tudi večje število beguncev iz Zdr. držav. Vpliv podzemske železnice Toronto, Ont. — Podzemska železnica, ki so jo v tem mestu izročili prometu pred tremi meseci in ki je stala 60 milijonov dolarjev, je začela spreminjati navade torontskega meščanstva. Podzemska železnica je nadomestila nerodne tramvaje, ki so poprej drdrali dol in gor po glavni prečni ulici Yonge St. Ta ulica je še danes vsa v neredu delavci podirajo električne drogove, preusmerjajo plin ske in druge napeljave in od-stranjajo poulične tračnice'. Nakupovalci sedaj hodijo kupovat is v o j e potrebščine bolj v osrednji, tako imenovani “downtown” predel mesta in številne manjše trgovine, ki so prej vabile s pla kati o nizkih cenah, imajo čedalje manj strank. Dejstvo je, da bodo drugo leto na Yonge St. spet vpeljali krat-kopirožne avtobuse, toda trgovina izgleda, da bo najbolj cvetela na končnih izstopali-ščih podzemske železnice, ker so najbližja in najbolj priiož-na številnim potnikom podzemske železnice, ki se vozijo v mesto z močno obljudenih severno ležečih mestnih in predmestnih delov Toronta. — Močno pa se razvija o-srednji predel/ okrog ulice Bloor ki je bil že dolgo let znan kot središče trgovin z boljšo kakovostjo prodajnega blaga. no TORONTO IMA NOVEGA ŽUPANA Toronto, Ont. — Zaradi odstopa dosedanjega torontskega župana A. A. Lamporta pred dvema tednoma je postal novi župan tega mesta dosedanji višji mestni uradnik L. H. S a u n d ers. Ta novi župan je ^o vrsti petdeseti, kar jih je bilo naše mesto v zgodovini imelo in samo drugi, ki ni bil izvoljen ampak imenovan. Športne novice Cleveland, O. — Mednarod-nogometno tekmovanje za svetovno prvenstvo je pri kraju; zmagala je v končni igri Nemčija nad Madžarsko z izidom 3 :2. Madžari so imeli malo pred tem v Bernu v Švici hudo borbo z Brazilijo, katero so na igrišču potolkli, toda v pretepu, ki je igri sledil, so očividno prevladali Braziljancii. — Zanimiv osamel uspeh je dosegel za Jugoslavijo na veslaških tekmah na Temzi v Angliji pred 14 dnevi Peter Vjliašič, ki je potolkel sovjetskega olimpijskega prvaka Jurija Tukalova.— Iz Nemčije prihaja sveža vest, da si je tam poiskal “političen azil” en nadaljni jugoslovanski športnik: hrvaški pla-vač Branko Vidovič. skim romanom v desetletji* ob prelomu zadnjega stoletja (Tolstoj, itd.) ima 680 strani. Stalin, Višinski in Malenkov nastopajo v zgodbi poimeno-ma. Knjiga je baje lep literaren kakor tudi političen uspeh, kot delo pa je zlasti dokaz izgrajenosti iiln premočrtnosti pisateljevega značaja, pravi poročilo v časopisu “The Globe and Mail.” Knjiga stane $3.75. Pisana je v angleškem jeziku. Njen naslov je “The Fall of a Titan.” Kuharske tekme v Švici Bern, Švica. — Pretekli teden so imeli v tem švicarskem mestu mednarodne kuharske tekme, ki se jih je udeležilo šestnajst držav, med njimi tudi Jugoslavija in Kanada. Kanada je poslala na te tekme pet svojih priznanih kuharjev. Jugoslavija pa menda še več. Jugoslovanski jedilni listi na teh tekmah niso vsebovali žgancev, pač pa je človek lahko debil kranjske klobase in ražnjiče in čevapčiče in podobno. Kanadčani so servirali številne kanadske” jedi, n. pr. “Bisque, de Homard de la Nouvelle-Bcos-se, ’ ‘ Gold Eye du Lac Winnipeg grille” — toda s tem veste toliko ko prej. Naše mnenje je, da gornji špecijaliteti nista ne koruzen: močnik in ne mlečna kasa. Šibka letina Družinsko priseljevanje bolj zdravo Toronto, Ont. — Na sedmem mednarodnem kongresu družbenih delavcev (social workers), ki se je pred nedavnim vršil v tem mestu, je bilo slišati veliko poudarjanja koliko bolj zdravo je sprejem mati nove naseljence v obliki celokupnih družin kakor pa posameznike. Družine, pravi večina družbenih delavcev, se v novem okolju mnogo bolje obnesejo, če je le količkaj možnosti, da si krušni oče te edinice zagotovi potrebno delo za zaslužek, kakor pa posamezniki, ki v tujem okolju radi zaidejo na stranpota. Ugotovili so, da je Kanada prijaznejša principu priseljevanja celokupnih družin, medtem ko Združene države sprejemajo nove priseljence najrajši posamično. Guzenkov roman na svetlem Toronto. — Semkaj so prispeli prvi primerki nove knjige svoječasnega sovjetskega vohuna Igorja Guzenka, “Padec velikana.” Knjigo je založila založba Casell v Londonu na Angleškem; jeseni jo namerava izdati tudi neka a-meriška založba. Roman, ki ga primerjajo celo resnejši knjujževni kritiki znamenitim realističnim in klasičnim ru- St. Catharines, Ont. — Letošnja sadna letina v južnem koncu Ontaria bo po vsem videzu ena bolj revnih. Sadja bo mnogo manj kakor nekatera druga leta, bo pa mnogo boljše kakovosti kakor navadno, poročajo z opazovalne postaje v tej okolici. Češenj na primer je zelo malo in tudi višenj ne toliko kakor navadno, so pa izredno debele in sladke. Tudi letina breskev ne bo tako obilna, kakor bi lahko bila. To utegne sadjarjem prej koristiti kakor škoditi, kajti za manj dela, ki ga bodo imeli o-praviti, bodo verjetno zaslužili boljši denar kakor pa ob letinah, ko je bilo sadja preveč in so ga morali zaradi sramotno nizkih cen stresati na smetišča. Nepismenost vztraja Beograd, Srbija. — Najnovejše ptoročilo iz jugoslovanske prestolnice pravi, da komunistične oblasti; v starem kraju niso imele nikakega posebnega uspeha v boju proti nepismenosti južnih (slovanskih ljudstev. Jugoslavija ima sedaj skoraj 17 milijonov prebivalcev. Od teh jih je skoraj štiri milijone nepismenih. Točen odstotek nepismenosti jugoslovanskega prebivalstva je 24.9. To se pravi, da je nepismenost nazadovala v zadnjih 6 letih samo za en odstotek. Tega si prosvitljena komunistična oblast gotovo ne more šteti v uspeh. Največja nepismenost je v Bosni, Hercegovini, na Kosovem in v Metohiji. Najbolj napredna kar se pismenosti tiče je Slovenija, ki ima samo 1.8% nepismenih ljudi. To poročilo, ki ga je na podlagi objavljenih podatkov poslala v javnost angleška tiskovna a-gencija Reuter, dodaja, da se je pripadnost jugoslovanskih ljudstev k vsem trem glavnim veroizpovedim povečala, najbolj goreči pa da so muslimani. Sledovi za izginulim učenjakom Ottawa — Dva kanadska geologa sta na svoji ekspediciji na ledenih otokih nedaleč od severnega tečaja našla sledove in dokumente nemškega polarnega raziskovalca dr. Krugerja, ki je h 1930 odšel s štirimi ljudmi na severno ekspedicijo in se ni vrnil. Pri tem pripoveduje s suho resnostjo, koliko je stol prestol in koliko žezlo. Po obedu bero. v salonu Corneilla, zmeraj iste stvari. Cesar bere tempera-omentno, torej slabo. Nekateri dremlje j o. “Madame, ali spite? — Gourgand, predramite se!” “Čujem, veličanstvo.” Včasi igra z Biertrandom šah, ali z Montholonom reversi. Nato se umakne v svojo sobo. “Koliko je ura?’ “Enajst, sire.” “Zopet zmaga nad časom. Zopet je minil dan.” Tako je minilo več nego 20001 let vzor; Cinno in Filokteta ponavlja neštetokrat: iz bučanja Atlantskega oceana se dvigne Ossian, čita ga v italijanščini. Poleg tega pa evropske socialne ironije, Moliierja, ki ga je v patosu svoje srednje dobe zavračal, Figara, Sevilskega brivca. Naposled vse, kar izide novih spominov in brošur, zlasti kar je naperjeno zoper njega. Zato ima vsakokrat, ko pripelje ladja iz domovine * nove zaboje knjig, velik praznik. V goli, vlažni knjižnici se počasi nabere kakih 3000 zvezkov. Le škoda, da čita strani navpično. dni in noči. Za Italijo, Egipet, Tako je vsaka knjiga v eni uri in za državni udar je potrebo-boval polovico tega časa. Naj ljubše razvedrilo mu je branje in narekovanje. Pet in dvajset let ni imel časa za branje, prej je pogoltnil in si izpisal celo knjižnico. Kaj bere danes? To, česar ni bral kot mladenič. Tedaj je še pred zaprtimi vrati sveta od vseh strani zbiral gradivo in se je izogibal vsa-'čevati. Posledica tega je, da ki sintezi, pravi realističn uče- je edino jetnikovo delo prehi-nec. Zdaj, ko so se vrata zopet zaprla za njim, skuša dobiti kot brez premora v eni sapi poglavje o svojem povratku 'z Elbfe. 2000 milj od vsakega arhiva, brez materiala, iz nezmotljve-ga spomina in z inspiracijo, ki ni šibkejša od one, ki jo je občutil v dnevh dejanj; tako narekuje svojh “sto dni.” Ali nenadoma se prekine, saj jje brez smisla. Drugič ga razvname neko poročilo iz spodnje zbornice: tedaj narekuje zdržema štirinajsti ur; pisci omedlevajo, se menjajo, on pa jih zasmehuje in govori dalje. Nato da zopet v nespečni noči poklicat Montho-lona in mu narekuje odlomek iz poslednjega časa, Ker najrajši pripoveduje svojih prvih zmagah, mu svetujejo gospodje njegove okolice: “Morebiti bi se veličanstvo rajši lotilo Italije, Egipta in konzulata?” Lotilo? Nhče izmed njih ne opazi, da govore o teh dogodkh kakor o tridesetletni vojni, najmanj on sam. In kakor je mož, iz katerega srca in možganov so nastale vse te stvari, mislil in poveljeval na raznih krajih sveta, tako razdeli zdaj poslednjim strojem, ki mu še služijo, kose svojih prvih vojn, ki jih je nekoč razdelil med svoje podpoveljnike. V nekaj tednih zdiktira dru- njegov korak, tembolj strnjenimi, da je kot poročnik prejel so stavki, sope glasno in naglo, j zlato kolajno od Lyonske aka- opravljena in sluga, ki mu jihj je včeraj nabral s polic, jih odnaša polna naročja, kajti vse, kar prebere ali odloži, vrže kratko malo na tla. Spočetka se prehiteva v svojem starem tempu. Kajti trideset let je opravljal vse svoje posle mnogo hitreje nego drugi j§° Preko drugega leta med in zdaj pozablja, da je tu prav 1896. in 1899., kakor je vodil za prav njegova naloga zavla- svoje vojne. Neprestano skeptičen filozof v snovi pregled. Nekoč je iskal zgodovino, danes išče pesnike in sicer v stvareh, v katerih se dotikajo njegove usode. Junaška pesem leži za njim, v junaških pesnitvah si išče prispodob. Največja je Ilijada. Včasi jo prebira na glas do polnoči: “Šele zdaj razumem Homerja; ka- kor Mojzes, je tudi on otrok jem življenju, čisto priložnost- svojega časa: pesnik, govornik, zgodovinar, zakonodavec, geograf, bogoslovec . . Najbolj me presenečajo surove nravi njegovih junakov spričo idealne vznesenosti njihovih dej.” Tako si najde Napoleon miru v Homerju. Odiseja ga zanima manj, tu čuti, da gre za pustolovca, a on je več. Nato hvali Sofoklovega Oj-dipa, tragedijo pregnanstva, Aj~ shilovega Agamemnona, Milt-tonov Izgubljeni raj, Biblijo. Corneille in Racine mu na fran-cosk način potrjujeta antičnega junaka, ki mu je bil tridest 1921 — 1945 V blag spomin DEVETE OBLETNICE NESREČNE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA Pfc. Jack F. Kofol ki je padel v bojih nad Jugoslavijo ter za svobodo in ljubezen do domovine ž rtvoval svoje mlado življenje dne 12. julija 1945. Žalujoči ostali: MATI, BRATJE in SESTRA Cleveland, Ohio, 13. julija 1954. tro končano. Če je pri prvem slovesu obljubil svoji gardi, da bo na Elbi popisal njena diejanja, je smtral svojo namero za poslednji izhod iz usilj enega mu brezdelja. In v letu prvega pregnanstva tudi ni pričel svojega dela. V prvem letu drugega, pregnanstva pa zdiktira vse zvezkje svojih spominov. Tudi to stvar prične, kakor vse v svo- no in iz trenutnega razpoloženja. Prejel je brošure, ki napačno opisujejo njegov pristanek v Cannesu ano 15.: tedaj povei zdravniku, kako je bilo v pesnici; pri tem prične predavati, in se sprehajati sem in tja, med govorjenjiem pomigne grofu Montholonu in mu narekuje sem in tja, zunaj loputajo vrata, čujejo se odtrgani pogovori, ki motijo pisce, cesar ne sliši ničesar. Čim odločnejši postaja Ali ko Las Casas vzklikne po poročilu o bitki pr Arcoli: “To je lepše od Ilijade!”, napravi cesar lisjaški obraz in se nasmeje: “Ba! Vi še zmieraj mislite, da ste na dvoru! Preden bom zadovoljen, bom poglavje dvajsetkrat predelal.” Ta obrat je samo| cinična obramba zoper laskanje, kajti ne pride mu na um, da bi kaj predelavah Le ko mu prebirajo napisana poglavja, popravi tu pa tam kak nedosta-tek. Bitko pri Waterlooju pa ne-rekuje še in še. Ker navzlic vsej zgodovinski hladnosti nikakor ne more razumeti izida, ki je odločil njegovo življenje, išče vedno novih formulacij. Ko^ se mu ponudijo udani angleški častniki, da bodo pretihotapili njegove spise v Evropo, dolgo obdeluje Waterloo, da bi v evropskem mnenju zmanjšal angleške zasluge, ali “to delo me naredi zmeraj žalostnega.” V teh knjigah je nekaj netočnih podatkov, ki jih ni povzročil spomin, marveč želja, po svoje tolmičiti nekatere dogodke. . Ali teh potvorb ni več nego v Cezarjevih delih in nobena ni zelo pomembna. Tako tr- Pridite na Svetovidski KARNEVAL Začenši v sredo 14. julija demije in da je z izkupičkom pomagal svoji materi; v marsi-kater bitki pripisuje zasluge svojih generalov sebi, tako tudi pri Marengu; izmšljen je tudi načrt za pogodbo, v kateri naj bi mu bil car pred rusko vojno ponudil razdelitev Evrope. S temi trditvami je zabrisal samo značaje nekaterih oseb, ne pa glavnih črt svojih dejanj. Seveda heroizira njegova ideja o junaku oblike teh dejanj, toda si tem več izgubi v naših očeh nego pridobi. (Dalje prihodnjič) — Povprečna zdrava oseba i-ma 4 do 6 kvartov krvi v skupni teži 12 do 15 funtov. NOVO! NOVO! A R — B U mazilo za manjše rane, ureze in poškodbe kože. V uporabi od 1880. Škatljica — 75c MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 TRGOVINA S POHIŠTVOM KINKOPF BROS. PREPROGE — HIŠNE POTREBŠČINE TELEVISION APARATI — RADIO MAYTAG - HOOVER - WHIRLPOOL - IRONRITE itd. Lastnika: TONY in RUDY KINKOPF 820 E. 200 St. IV 1-1911 —IV 1-1912 ODPRTO vsak večer do 9. ure TONITE AT 8:30 1 MOSICARNIVAL JUST NORTH OF THISTLEDOWN 4401 Warrensville Center R0. • Cleveland EVES.—8:30 MAT. SUNDAY—2:30 “Rain or Stiine”—Unlimited Parking JULY 13 Thru JULY 18 Kern's Delightful »■£**■*■ A’* 2 prices: Tues., Wed., Thurs., 3.00, 2.50, 1.75, 1.25 M.. Sit., Suit., 3.50, 3.00. 2.50. 1.75, «8 SUN. ) 3.00 Ceneral Admission 1.80 MAT. ( Children Under 18 90c All Seats Reserved — Prices Inc. Tax PHONE 8. MAIL ORDERS PROMPTLT FILLED MOntrose 3-9550 CHARGE YOUR TICKETS AT HALLES Avallable^at all filestores h, charge, cash BEG- '^st ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohištvo FVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD I ry JELI ‘oilHl'l «ltU Z ^ n . v ^ • z A • Pomaga, da bo Ije spite • Odpočije vas, olajša živčno napetost • Vam da apnenec katerega potrebujete • Izboljša v a, š polt • Giradl zdravje, ne debelost ■ ■■■ "r\ MILK PRODUCERS FEDERATION OF CLEVELAND 1012 Webster Avanu« Cleveland 18. Ohio TOLlK° N A*ED V blag spomin OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ NADVSE LJUBLJENI, NEPOZABNI SOPROG, OČE, SIN, i BRAT IN ZET Anthony “Ante” Marolt ki nas je nepričakovano zapustil dne 8. julija 1951, zadet od srčne kapi. Tri leta so že minila, Pred očmi nam vedno hodiš, odkar zapustil si nas Ti, srca naša po Tebi hrepene, odšel si tja, kjer ni trpljenja, in pogledamo okrog sebe, tja, odkjer ni več vrnitve. Tebe več od nikoder ni. Žalujoči ostali: ALBINA, soproga; LINDA, hčerka; RUDOLPH, sinček MARGARET, mati; JOHN, LUDWIG, STANLEY, RUDOLPH in ALBERT, bratje; FRANK in MARY VIDMAR, tast in tašča Cleveland, Ohio, dne 13. julija 1954. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DOBRE IN NEPOZABLJENE MATERE Angela Marinčič ki je vdana v Božjo voljo zatisnila svoje mile oči dne 13. julija 1953. Že eno leto počivaš v materi zemlji poleg našega očeta, pa še vedno žalujemo za Teboj Sladko sni vaj, mirno spavaj, naša dobra mamica, duša pa naj plačilo vživa, ko si za nas tako dobra bTa. Prišlo zopet bo veselje, ko se v nebesih vidimo, saj ata je že pri Tebi, ah, to bo veselo snidenje. Žalujoči ostali: Frank, Louis, Henry, sinovi; Angela, por. Handler, Veronica, por. Žnidaršič, Paula, por. Žnidaršič, Mildred, por. Novak, Caroline, hčere; Alojzija Zupančič, etra. Cleveland, O. 13. julija 1954. V 1893 1947 V blag spomin SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE PREDRAGE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Mary Žužek ki je zaspala v Gospodu dne 8. julija 1947. Sedem let hladni grob Te krije Zdaj, ko svetu dala si slovo, in spomin nam žalost: srce, draga preljubi]ena naša mati, večni Bog Ti daj plačilo, lahka naj Ti bo gomila, spavaj v grobu zdaj sladko, dokler se spet ne združimo. Vaši žalujoči otroci: ANTON in JOSEPH, sinova; MARY CHAMPA, hči; ANTHONY in EDWARD, vnuka. Cleveland, Ohio, 13. julija 1954. Š 351-353 NORTH CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS Zenske dobijo delo Strežnice Plača od ure, ugodne koristi-Vprašajte za Chef. New York Central YMCA 615 E. 152 St. (133) MftLI OGlflSr NAPRODAJ | aa Fuller Ave., v fari sv. Kri' dine, lepa 6-sobna Colonial hi' sa, stara samo 7 let, karpetira' na, zimska okna in mreže, plin' ska kurjava, ograjeno dvorišče: [garaža in dovoz. Cena $15,900-Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY i960 E. 185 St. KE-1-5030 (134) Hiša naprodaj Proda se hiša za 1 družh10’ 6 sob, na 18604 Neff Rd. "V Kličite LI-1-1111. —(134) Sobe se odda Odda se 5 sob blizu cerkve sv. Vida. Prednost imajo rasli. Kličite HEM-3761. (133) T^j^nJTJTJTJTJTTlJTJTJTJTJTJTJTITJTJlJTrLri^ K. S. K. JEDN0TA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR članom K. S. K. J. po 41/2% obresti nečlanom po SVM obresti na zemljišča in posedva brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE injTJTnJTJTJTJTJTLriJTJlJTJrilLJ^ mi Naprodaj Električni hladilnik, pra stroj, peč primerna za gretje garaže in 40 čev. dolga lestev' poceni'naprodaj na 1130 E- ^ St. —(132) Trgovina naprodaj Sit. Clair Variety Store z varietnim blagom se mora )Pl0 dati po zelo nizki ceni radi k0 lezni. Oglasite se na 6113 ^ ' Clair Ave. (l^j. Hiša naprodaj , V zelo dobrem stanju, deve sob, 2 garaži. Cena primer1111' Na zelo primernem kraju-Vprašajte na 501 E. 120 ^t' telefon GL-1-9835. (13.15.ju 1.) Stanovanje se odda 5 lepih in velikih neopre^1 Ijenih sob se odda, najraje6 odraslim, v collinwoodski na selbini. Kličite LI-1-2273. x m d32) Naprodaj Dva in pol akra zemlje* z dana 3-spalna H Pet43 dana hiša s tremi spalnica11^’ mestna voda, sadje in jag° * V Mentor Village na ^ ^ Johnny Cake Ridge Rd- n‘ Route 84, Vpraša se istotaj11' (13.l6-iu ' Naprodaj Pohištvo za jedilno s0^°’ preproge, omara, otročja P° stelja, voziček in omarca pohištvo za spalno sobo. K čite UT-1-8297. — (I34; Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland j.0034