Stev. 24. V Ljubljani, dne 17. lunlja 1926. Mesečna priloga »Novice v slikah". Poštnina plačana v gotovini. Leto XXXIX. Olmilu Jugoslovanske kmetsko zveze. meiina Številka I Din. — — Cena Din z,t eelo leto. —■ '/.n inozemstvu Mi Din. — l'usa V inseralnem ileln vsul.ii drobim vrstica ali nje prostor 10 Din Izhaja vsako sredo ob ti ijntraj. - .Spisi in donisi naj se pošiljajo Uredntttvn ..Domoljnba". naroi>nl»* reklamacijo in inserati pa llpravnlštvu ..Domoljuba" v Ljubljani. Kopitarjera ultra iStev. 6. Narodni poslanec Vlad. Pušenjak. kmetska politika. Živimo v čas« težke krize kmetijstva, gotovo najtežje, kar jo pomnimo, zadnjih 80 let. V tem času, ko kmetijstvo preživlja svoje težke čase, ko ne vidi nikjer izhoda iz te krize, je nujno potrebno, da spregovorimo nekoliko o kmetski politiki, da ponovno razpravljamo o sredstvih, kako odkloniti one težkoče, katere groze upropa-stiti kmetijstvo. Otlkod propadanje kmetskega gospodarstva. Najprej moramo vprašati, kako je prišlo do teli težkih razmer, do te strašne kriz \ do tega nevzdržnega stanja. Glavno krivdo pri teim nosijo naše rlade. ki so s škodljivo gospodarsko politiko, osobito carinsko, davčno, tarifno in valutno politiko najhujše oškodovale naše kmetijstvo. Ako pustimo politični program in politične cilje samostojnih demokratov, radikalov, samostojnežev, sedaj Radičevcev Eojiolnoma na stran, moramo njih delo naj-ujše obsojati radi njih popolnoma pogrebne gospodarske politike, ki je privedla in - sedanje težke krize. Obsojati moramo delo teh strani tem bolj, ker niti sedaj ne smatrajo za umestno vse malenkostno - smešne borbe za oblast, za nadvlado nad drugimi strankami, vsaj začasno opustiti in vse storiti, da se odstrani kriza v kmetijstvu in ustvarijo nujno potrebni predpogoji za obstoj In napredek kmetijstva. V čem obstoji propadanje kmetskega gospodarstva. Kriza se javlja v tem, da cene kmetijskih pridelkov ne odfcOVHrjajo crvam -treb.ščin, katere rabi kmet, da niso iste v pravilnem razmerju napram pridelovalnim stroškom v kmetijstvu, da ne odgovarjajo Plačam in dninam, da ne odgovarjajo bre nicnoni (davki in druge državne dajatve, imenom (davki in druge državne dajatve), vladne odredbe, ki so se dajale tjavendan brez ozira na poslabšane gospodarske pri- niso uvaževale dobrih in slabih izkusi valutne politike in so zato našemu gospodarstvu neizmerno škodovale. Posledica nesmotrene valutne politike j je, da je naš dinar tekom zadnjih treh let ! poskočil v vrednosti za več ko 40 X, a usposobimo našo lesno trgovino za konkurenco na svetovnih tržiščih, bi tre-balo znatno znižati železniške tarife in izvozno carino za obdelan les, katera se se pobira, domačim izvozničarjem v dobro vpisati pri plačilu davkov. Neznosni davki, oiobito davek na poslovni promet, ubijajo domačo lesno trgovino in pritiskajo na cene lesa. Brez primernih cen živine in lesa je obstoj našega kmetijstva nemogoč. Naše tako pogosto sc menjajoče vlade se premalo brigajo za dobre eeste in druga prometna sredstvu, za melijoracije in regulacije, za strokovno šolstvo itd., vlade, kakor tudi drugi merodajni činitelji se ne brigajo dovolj za — zadružništvo. Posebno obžalovanja vredno je, da vsebuje zadnji proračun, kateri jc največji izmed vseh dosedanjih proračunov, za katerega so glasovali Radičevci s Pueljem vred, najmanj sredstev za označene namene. Več o'trli vprašanjih kmet-ke politike v posebnih člankih. Narodna skupščina. Vladna večina v narodni skupščini ima bore malo veselja za delo. Radikali bi narajši volitve, v katerih bi z goljufijo mogli pridobiti toliko mandatov, da bi ne potrebovali nobene stranke več. Ker ne morejo s svojo zahtevo prodreti, skušajo s svojo nedelavnostjo v skupščini narediti videz, da je isla nesposobna za nadaljnje delo in da so torej volitve edini izhod. V sredo so ministri odgovarjali na razne interpelacije. Sprejeta je bila poprava finančnega zakona v smislu, da prejema invalidsko podporo tisti, ki ne plača več vsega davka skupaj več kot 20 Din (preje 30). Nato je bil v prvem branju sprejet zakon o izenačenju davkov, ki se je nato odkazal finančnemu odboru. Ta bo sedel na njem, da se bo pozabilo, zakaj radikali niso prav nič navdušeni zanj. V četrtek je skupščina obravnavala rgovsko pogodbo z Italijo. Pogodba je sklenjena tako, da bomo zopet mi v gospodarskem oziru slndiotiiO tepeni. Vse te ogromne grehe je natančno razložil poslanec Smodej. Pripominjamo, da je ta pogodba za nas tako neugodna, da so radičevci sami po shodih in svojih časopisih pisali zoper njo, da s is je kar kadilo. Danes paso glasovali zanjo tudi slovenski. Kmetje, kako prav ite tal;i n:!ieevs' lik ljudski tabor, in" sicer ob 11. Uri njarao, da bo v nedeljo 20. jUnija dopoldne. - Govorita dva poslan na Limbarski gori pri Moravčah ve- in drugi govorniki. Vabimo TsTJ naiobilnejši udeležbi. Rdečica nas obliva. Rdečica na:, obliva, ko moramo zapi-sali, kako je slovenski minister, ki pravi da zastopa kmeta, v narodni skupščini ire-preoil, da ni bil nujno sprejet preJJogfua se da podpora onim sloven kim kmetova'., cen;, ki so utrpeli škodo po vremenskih nezgodah. Poslanci Falež, Žebol, Vesenjak, Hoh-njec, Pušenmk in tovariši so namreč vložili nujen zakonski predlog o podprn,ih onim 1 metovalcom na Štajerskem, ki so utrpeli škodo pu toči in po drugih v remenskih nezgodah. O tem predlogu so razpravljali v narodni skupščini. Poslan i so vnhlcvali ker je pomoč nnina, da se o predi«,gu nujno razpravlja. Poslanec Ve-enia'' je obrazložil letošnjo škodo po i.inviii na Štajerskem ter pozival skupščino, da prizna predlogu nujnost. Za posiancem Veseiija-kom je v stal minister :.a kmetijstvo Ivan Pucelj in izjavil, da ni za nujni d predloga, in prosil skupščino, da .-.e pri.In ."i negove-mu mnei.ju. Radikali in radičevci, med njimi tudi štajerski poslanec Kelee.'r:i, o odbili nnjne.-i in na ta na*in dovolj ja.^nopokazali, koliko jim je na tem, da se kmečkemu prcbivalsvu nujno pomaga v teli! kili ča ili. DOBRO^rAGOl NITKE CENEI »DBLAČOfCA« . manuiektur, trgovina na debelo in drobno LJubljana, Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanelc in drugega perilnega blaga m tirnim nizkiii ren^ft. Naročniki »Domoljuba«, kupujte man«* fakturno blago le pri »OBLAČILN1CI«. Zadružna gospodarska banka d, d. Tel, žt. 57, 979 in 470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: Cospobanka. R,iun V lastni palači (vis a vis hotela »Union"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital tn rezerve skupno nad Din i6.ooo.ooo-- v!o»e nad Din25o,ooo.o«o - S:^"ravwfne; ukočemrarXdun0fUe "ff' I^V ^ sh™bc « vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje p e,ema vl0iotem iz Ljubljane domov. Za družine je letos prvič poskrbljeno s posebnimi rodbinskimi vstopnicami po Din 20 za tri osebe hkrati in sicer za enkratni obisk velesejma. Običajne enkratne vstopnice se dobe po Din 10. d Romanje na Trsat. Katoliško prosvetno društvo na Homcu javlja vsem pri-glažencem za Trsat in za izlet na Jadransko morje, da je ministrstvo za promet dovolilo polovično vožnjo. Tudi je društvo od načelnika za promet glavnega ravnateljstva državnih železnic v Belgradu dobilo obvestilo, da pcjde poseben vlak na Sušak v soboto 10. julija. Prej iz važnega vzroka ni bilo mogoče. Red vožnje bodo pravočasno jioslali, na kar ga bomo dostavili vsem priglašencem. Vsi, ki so se priglasili, naj čimprej pošljejo znesek za parnik in društvene stroške. Kdor želi iti, naj se čimprej priglasi, da mu pošljemo položnico in ga vpišemo med udeležence. Naslov: Katoliško prosvetno društvo Homec, p. Radomlje. d Misijonske razglednice. Uprava >Ka-toliških lnisijonov ima na razpolago krasne misijonske razglednice: dve seriji po 10 razglednic. Prizori iz kitajskih misijo-nov. Jasne slike, lepi prizori, močan papir, lično izdelano. Cena posamezne razglednice 1 Din, cela serija 8 Din. — Naroča se: Katoliški misijoni:, Ljubljana, Tabor 12. d Zopet nova dobrota Žerjavovega centralizma. Ministrstvo za javna dela je javilo podrejenim uradom, da se prenehajo vsa izplačevanja kreditov za posipanje cest. In vendar Slovenci plačamo celo šumo cestnih doklad. Ali se spominjate, kakšne ceste smo imeli, ko smo imeli svoj čas košček avtonomije? Kakor po mizi si se vozil. Zahvalimo se dr. Žerjavu in Puclju, da sta glasovala za centralizem! Naročimo »Domovino«, ki brani centralizem na vse kriplje in v prihodnje vsi volimo Žerjava in Puclja. Zakaj sladkosti centralizma so prevelike, da bi pozabili na hvaležnost. d Kakšno bo letošnje vreme? Znani vremenski prerok Myrbach prorokuje, da je letos verjetnost toplega poletja samo 25 Odstotkov verjetna, po domače povedano: težko bo kaj. Dosedanje vreme potrjuje to njegovo napoved. d Škrlatinka z veliko silo razgraja v Prekmurju. Dosedaj je umrlo že 30 otrok. Oblast je vse ukrenila, da se bolezen omeji in zatre. Zato je odredila, da se vsi bolniki prepeljejo v boluišnice, vsako zbiranje pa je prepovedala. Po nekaterih ob- činah so zaprte šole, gostilne in cerkve. Ljudstvo ne veruje na nalezljivost bolezni, zato se nič ne varuje in zlo je tem hujše. Od vseh bolnih jih je dosedaj umrlo polovico. d Potolaži se, če nisi imel sreče pri stadionski loteriji. Saj je denar šel za Stadion, ki si ga lahko ogledaš ob priliki orlovske prireditve dne 27. junija. Popoldne ob pol štirih bo javna telovadba na Stadionu. d Italija proti preklihjevanju. Italijanska kletev je ena najgrših na svetu in je dejansko okužila vse dežele, kamorkoli so kdaj prišli Italijani. Po naših lastnih cestah ti vsak hip zadene uho kaka spakedra-na — na srečo! — italijanska kletev. Sedaj so Italijani sami uvedli pravo križarsko vojno proti kletvini. Ustanovili so posebno narodno organizacijo, ki razpreza svojo protikletvinsko propagando po celi deželi. Pokroviteljstvo je prevzel sam kralj. Fašistovska vlada pa je sprejela v novi kazenski zakonik ostre določbe in kazni proti kletvini. d Križ v italijanskih sodnih dvoranah in na vseučiliščih. Italijanski justični minister je poslal vsem predsednikom sodnih dvorov okrožnico, s katero odrejuje, da ima viseti v vsaki scidni dvorani nad glavami sodnikov poleg kraljeve slike tudi križ, prosvetni minister pa je ukazal, da se mora križ obesiti tudi v vseučiliške predavalnice. d Nemoralne knjige na grmadi. V Flo-renci je imel te dni pater Leonardo Da-prato propovedi zoper nemoralnost. Ko je končal zadnjo pridigo, se je zbrala pred cerkvijo St. Annunziata množica ljudstva, ki je zložila veliko grmado iz nemoralnih knjig. Med prepevanjem pobožnih pesmi na čast Materi božji je bila grmada zažgana, nakar je poslal duhovnik Mussoliniju brzojavko, v kateri se sklicuje na od Mus-solinija zadnjič izdane policijske odredbe zoper preklinjevanje ter ga prosi, da izda čimprej tudi odredbe zoper nemoralne knjige in časopise. Pri nas bi bile tudi potrebne take grmade za grdobije, ki jih izdajajo liberalci v svojih brezverskih listih in nemoralnih knjigah. d Umrla je na Dvorjah št. 12, župnija Moravče, v petek 4. junija^ospa Frančiška Vidcrgar iz ugledne Kaj»jbve hiše. Pokoj-nica je bila vzor krščanskih mater. Svetila ji večna luč! d Strašna nesreča v mlinu. V vasi Babska pri Šidu se je vračala 14 letna deklica Eržika Ulian s polja domov. Pri tem je padla na veliko mlinsko kolo ob stezi, ki je bilo v polnem teku. Malo deklico je kolo popolnoma razmesarjeno vrglo v vodo. d Modras pičil fantka v Trbonjah. V petek 4. junija je pičil modras Alojzija Ko-rat, učenca prvega razreda ljudske šole. Na pašniku se je z modrasom hotel igrati, toda kača se mu je ovila okoli roke in ga pičila. Mala šestletna sestrica, ki je bila z njim, je modrasa kratkomalo zgrabila za rep in ga potegnila z bratove roke. Njej modras ni Dobro in poceni se kupuje v manufakturni trgovini A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10 31 Moril nič Malega. 1'™ pomoč jc dečku nudil vuzeniški zdravnik g. dr. Pregi. Deče« bo vkreval. . d Preprečena nesreča v Gornjem Du-plek«. V soboto, 5. junija se je peljalo iz Maribora v čolnu nekaj domačih splavnrjev. Seboj so imeli tudi nekaj žensk in drugih fantov. Ker je bila cela posadka precej dobre volje, so .vsled nepazljivosti trčili v brod. čoln se je prekucnil in bilo bi gotovo .več smrtnh žrtev, da jih ni rešil brodar s svojim čolnom. dNovomeška porota. 30 letni pekovski pomočnik Andrej Trpine, pristojen na Bled iu že večkrat predkaznovan, je kradel kot sraka. Dobil je 4 leta težke ječe. — 29letni j)otoik Jožef Štangel in 25 letni lesni niani-pulant Ivan Mrvar sta ukradla v Arkovi gostilni v Ribnici precej zlabiiue. Sedela bosta prvi 6 let, drugi 8 let. — 27 letni Alojzij Intihar, pristojen v Tržišče, ima celo braj-do tatvin na vesti. Dobil je 11 let težke ječe. d Ljubljanska porol«. 21 letni delavec Janez Pogačar s Konice pri Gorjah je oropal svojega tovariša Franceta Dijaka. Obsojen je bil na 3 leta težke ječe. — Posestnik Martin škraba iz Matene je surovo pretepal svojo dveletno hčerko, pri čemer ji je zlomil nego ter je z nožem sunil v hrbtni mozeg Antona Sterleta. Sedel bo 2 leti ter mora plačati Sterletu 30.000 Din za zdravljenje, ker je Sterle vsled sunka postal za delo skoro nesposoben. — Ivana Rozino, mladega delavca v Mali Koetrevni. je zmerjal Franc Toman ter mu celo grozil z odprtim nožem. Obtoženec mu je nož potegnil iz rok, oni pa le ni odnehal. Udaril ga je zato preko glave, pri čemer pa se je Toman hitro i brnil, tako da je udarec priletel na oko in mu ga je izbil. Ivan Rozina je bil oproščen. — Viktor Lebar, tesar iz Struževega, Janez Beton, tesar iz Predoselj, ter brata Alojzij in Karel Legat iz Pristave pri Tržiču, so ukradli pri tvrdki Gassner v Tržiču predil-nega blaga v vrednosti Din 73.290. Prva dva sta dobila vsak po 5 let, druga dva pa po 1 leto teike ječe. — Janez Turšič iz Brezovice je v nekem prepiru vrgel kamen v Karla šviglja. Nesreča je hotela, da je kamen priletel v oko, ki se je razlilo. Pri razpravi pa se je dognalo, da se sploh ne ve, kdo je pravzaprav kamen vrgel, zato je bil Turšič oproščen. — Litijska poštarica Zora Borstnarjeva, verna učenka brezver-skih liberalnih časopisov, na katere je bila naročena, je kradla na litijski pošti. Zakaj pa ne. greha po mnenju brezverskih časopisov itak ni, pred žandarji pa je treba skriti. Tako je gospodična Zora dolgo ča^a delala, končuo pa so ji le prišli na sled in porota ji je naložila 20 mesecev navadne ječe. — Poštni manipulant Ivan Kalan je naznanil, da je v njegov postni vagon med vožnjo iz Kočevja v Grosuplje vdrl ropar, njega z revolverjem ustrahoval in ga zvezal ter odnesel 241.500 Din. Kalana so obdolžili, da si je sam prilastil ta denar, rop pa da si je izmislil, posebno, ker za roparii se danes ni sledu. Izkazalo pa se je. da je Ia- Amerika «e imenuje lina rujeva kotenina. izdelana iz na:-boljšega ameriškega bombaža. — Po takratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE - Ljubljana. Mestni trg 10 bil mož po nedolžnem obdolžen in je bil zato oproščen. d Mariborska porota. Radi detomora je bila 24 letna dekla Marija Lotersberg iz 'Breslave pri Ptuju obsojena na 3 leta težke ječe. — Istega dejanja je bila obtožena 22 letna Marija Pošinek, ki je dobila 5 mesecev strogega zapora. — Zadnji član Žlali-tičeve družbe, Kajič, je z Žlahtičem umoril trgovca Rosenfelda v Podvincih pri Ptuju, vsled česar je bil po krivici na smrt obsojen neki Alojzij Polak, pozneje pa pomilo-ščen na dosmrtno ječo. Kajič je umor priznal ter so ga obsodili na dosmrtno ječo. — Maks Kovač, gostilničar in mesar v Mariboru, je zapeljal svojo še ne 14 letno re-jenko. Sedel bo za to 2 in pol leti, radi enakega dejanja nad 13 letno deklico je dobil 6 let težke ječe poljski delavec v Hoč-kem Pohorju, Franc Veronik. — Posestnika Ivana Markuzija iz Drvanje, njegovo ženo in brata ter Mihaela Zemljiča iz Mačkove so ponovno obdolžili, da so leta 1920 umorili nekega neznanega moškega, najbrž tihotapca. Ker porotniki iz izpovedb prič Še niso mogli biti na jasnem, se je obravnava odgodila. — Pred poroto so postavili 11 carinskih uradnikov, ki jih dolže, da so bili v zvezi z raznimi tu- iu inozemskimi trgovci, da so posredovali prevažanje bla?a hrt/, ali z zelo mejimo carino, seveda proti sijajnim odškodninam, vsled česar so še bolj sijajno živeli. Obsojenih .ie bilo pet carinikov vsak na 2 leti ječe, eden na 14 mesecev, eden pa na 6 mesecev, štirje bili oproščeni. d Celjska porota. 20klni Danijel Oi-ster iz Brežic je ubi! Karla Hribarja v prepiru. Dobil jc 3 leta težke ieče. — Ern.u H. in Martin J. sta potom napačnega vpi-savanja v blagajniške knjige poneverila bratovski skladnici 16.492 Din. Izgovarjala sta se s premajhno plačo. Bila sta oproščena. — Železniškega zavirača Valentina Sajka so obtožili, da je krade! v trgovini Rudolfa Derganca v Laškem. Dokazalo pa se je. da je bil po krivici obtožen. Zalo je bil oproščen. — Veleposestnikov sin Vinko Vasle je zapeljal neko dekle in jo pozneje zastrupil. Fant se je izgovarjal, da ji je le hotel odpraviti. Porota mu je prisodila 10 let težke ječe. — Josip Kokolj v Kosezah in njegova ljubimka posestnica vdova Marija Steiner ter njen sin so na zverinski način ubili 701etno prevžitkarico Marijo Selmajster, ki so_ jo smrtno sovražili, ker so jo morali rediti. Marija Steiner in Kokalj sta bila obsojena na smrt na vešalih, sin pa na 6 let težke ječe, d Smrt na vešalih si je zaželel Žlahti-čev tovariš Kajič, ki je bil pred mariborsko poroto obsojen na dosmrtno ječo. Ni mu bilo to všeč, češ da je šele 27 let star in da bo predolgo živel v ječi ter da je pričakoval smrtno obsodbo. d Zgcrela na grmadi. Te dni je bil aretiran v Zagrebu poročnik Pera Kneževič, ker je poneveril kot polkovni blagajnik večjo vsoto državnega denarja. Ko sta ga prišla dva oficirja aretirat v njegovo stanovanje, je potegnil samokres ter skušal izvršiti samoumor. Oddal je proti sebi tri strele, vendar se pa hi pogodi z nobenim od njih, ker sta ga zgrabila oficirja za roko. Po njegovi aretaciji njegove soproge ni hii« ves dan na »pregled. Naslednji dan i0 videl neki vojak iti v klet. Kmalu nato i« je začel valiti iz kleti po vojašnici dim. Ko je udri radi tega službujoči častM s par vojaki v klet, se mu je nudil grozo« prizor. Na tleh je ležala poročnikova sopro! ga — zogljenela. Gospa Kneževičeva je L la seboj v klet slamo, jo zažgala, izpila ste' klenico strupa ter se vrgla v gorečo slamo da je pospešila na ta način smrt, ki bi bila sicer nastopila po daljšem trpljenju vsled zastruplienja. d Tatovi otrok. V Bosni se potepa družba ciganov, ki krade otroke. Zlasti imajo veselje do malih deklic. d Roparski umor v Krapiui. V noči na 9. junij so prišli k gostilničarju Adamu Do-ličkemu v Golnici pri Krapini štirje elegantno oblečeni moški, kjer so jedli in pj|j Ko je hotel gostilničar Dolički zapreti gostilno. so ga napadli z noži in popolnoma razmesarili. Nato so odšli v pn o nadstrop-je, kjer so z udarci po glavi onesvestili tudi gostilničarjevo ženo. Skupno so odnesli 8000 Din. d Hud dijak. Na sarajevski gimnaziji je pretekli teden med poukom zahteval če-trtošolec Milovan Bilčar od profesorja mate matike Boško Petroviča, da ga še enkrat izpraša. Ker je profesor to odklonil, ga je udaril s pestjo po glavi s tako silo, da je profesor padel na tia.. Bilčar je nato profe-sorja obdeloval z nožem in ga težko poško-| doval. d Kdo ne bi rad dobil krasne sobne ; oprave za dve osebi iz trdega lesa, ali ku-! hinjske oprave, šivalnega stroja, kolesa, : slamereznice, ure in še 500 drugih dragocenih reči? Vse to lahko dobiš z eno samo 1 srečko za 5 Din Izobraževalnega društva na Bieznici. p. Žirovnica. Najboljši razpro-dajavci dobijo poleg tega še 10 nagrad po 5 zlatih dolarjev. * Zlatnike v >Ga«ela< milu so našli dalje bedeči: g. Kristina Lašič, Zagreb, Vrhovec št. 1, kupila milo pri tvrdki Cavor i Habazin, Zagreb; g. Ana Kulešič, Rezovac pri Suho pol u. kupila milo pri tvrdki M. France-tič, Virovitica; g. Ana Uršič, Brežice, kupila milo pri tvrdki Franc Lipej, Brežice: g. Marijana Pivk, Petkovec št. 13 pri Logatcu, kupila milo pri tvrdki Anastazija Cvetko, Rov-te nad Logatcem; g. Elka Weber, Maribor, kupila milo pri tvrdki Jos. Košir, Maribor; g. A polonija Kunštek, Brezno, kupila milo pri tvrdki Ed. Suppanz, Pristava; g- Jur0 Majdak, Zagreb, kupil milo pri tvrdki Sije-pau Broz, Zagreb; g. Marija Smole, Zibika, kupila milo pri tvrdki Ed. Suppanz, Pristava; g. Karla Hojnikar, Konjice; g. Šetinc, Jarše. d » Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.VI, pošlje vsakemu naročniku »Domoljuba« zanimiv c nik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žai! ___ Da bodetc zadovoljni z res dobrimi vrvarskimi izdelk zato je treba naročiti tako blago !c F' Ivan N. Adam* Ljubljana, Sv. Petra cesta « •H cxdr>U;«ti » K«riber», VtlrMtit » <«' S" " mmm Nikoli ni bil najden kos Schichtovega mila, v katerem bi se mogla dokazati tudi le najmanjša poivorba. Nikoli ni Schichtovo milo poškodovalo kosa perila. V^dno je Schichtovo milo čisto in neškodljivo. Lahko bi ceno Schichtovemu milu tudi snižali, če bi hoteli: rabiti cenejše surovine in posvečati manjšo pozornost skrbni izdelavi. Tega ne storimo, ker naše geslo je neomajno: Schichtovo milo je najboljše! Pristno le z znamko Jelena. NAZNANILA xnila| Orlovska prireditev ljubljanske ekapoilture v Ljubljani na .Stadionu dne 27. Junija 1928. Ekspozitura, 1(1 obsega kamniško, ljubljansko, ribniški) iu vrhniško okrožje, ima 27. junija celodnevno prireditev v Ljubljani. Spored je sledeči: Dopoldne od 7—8 zbirališče '/.a filauo ob Mirni palači (Cigalelova ulica), za člauice Medijatovo dvorišče (dvorišče Vzajemne zavarovalnice, Dunaska cesta), narodne noše se zbirajo v Trdinovi ulici (ulica med Dunajsko cesto iu CigaJetovo ulito nasproti vhoda na Medijatovo jivorisče). Od tu bomo šli po Pražakovi ulici, Miklošičevi cesti, Stritarjevi ulici, mimo škofije, po Poljanski cesti in Zrinjskega ulici v cerkev sv. ■'Pzefa, kjer bo ob 8 sv. maša s cerkvenim govorom (i>ovori g. dr. ltožman). Po sv. masi bo obhod Po mestu in sicer Čez šentpeterski most, po Sv. Peta cesti, Prešernovi ulici iu Dunajski cesti. P? pvlbodu ma Stadion bo skušnja. Popoldne ob pol 4 bo p« JAVNA TELOVADBA NA STADION^. Nastopijo člani s prostimi, orodnimi, lahkoutlet-vajanjt in članice s prostimi vajami. Nastopi M vrsta, ki bo tekmovala na mednarodni tgkn^ v Rimu. M lahki atletiki bo gotovA zanimal oh- oinstvo statetoi tek (tekma) med ljubljanskim, kamniškim in vrhniškim okrožjem. Polovična vožnja j« dovoljena. Vsak udeleže-nec naj kupi na vstopni postaji cel vozni listek in ga < za otroke je bil. ko jih je avto potegnil do Krašnje in nazaj. Izlet je bil združen s sv. mašo v romarski cerkvi. JEŽICA PRI LJUBLJANI. Iz kroga našrga cerkvenega pevskega zbora sta se v nedeljo 13. junija poročila dva jako dobra in požrtvovalna večletna cerkvena pevca in sicer tenorist g. Ignac Srakar iz Tcmačevega s sopranistinjo gdč. Tončko Erjavec iz Male vasi. V ta namen jima je na predvečer cerkveni pevski zbor pod vodstvom svojega pevovodje napravil lepo podoknico, jima čestital ter želel r.a ncvi poti mnogo sreče in ve-elja. Bog daj, da -e naše želje tudi uresničijo! PR1G0RICA. (Po požaru.) Nt sreba požara je bila tako grozna, da se pogoreici niso mogli kmalu dvigniti od groznega udarca. Pa kaj hočeš — ja.kat-i ne kaže. marveč krepko in ko-rajžiio na delo z zaupanjem na Boga in dobra srca. Oboje že občutimo 1 Kcrajžo smo že dobili, da bomo kmalu pod streho, imamo toliko dobrih src, da so pogorelci sinjeni do solz. Vsa čast naši sosednji fari Ribnici. Darovanje v cerkvi je dalo 3fS2 Din. županstvo pa je nabralo po tr^u 4560 Din. nekaj obleke in hrane. Pri.-r{na zahvala! Ribnica in domači in csio scdražke vasi, da celo noter iz Rašice in Velikih Lašč pa so nam priskočile na p.:m e z vožnjo! Po 190 voz opeke se je pripeljalo iz Ribnice en dan. apno pa od g. Grebenca iz Dol. Lazov. Za trame je bilo najhujše, ker sveže trame je težko dvigati na zrahljani zid. Po Sodražici so jih največ nakupili, a desk sm.; pa prejo.i prec?j v dar. Društvo Ribnica je poslalo takoj drugi dan nesreče 2S m' desk. Knez g. Auersperg je prišel osebno na pogori- 1 M I II I —i^——m nobenega posla, ljubljanska inteligenca se zgraža nad pismom, ki ga je svoj čas napisal. dr. Žerjav zunanjemu ministru Nin-čieu in ki ga je objavil dr. Kulovee in kar je nasigurnejše znamenje žalostnega stanja: dr. žerja.ova Domovina, ki je napisalai znani članek o Materi božji in o sv. Trojici, piše o sijajnem napredovanju liberalcev, in o edinoaveličavr.osti dr." 2er-javovega centralizma. 5' šče in daroval 25.000 Din v lesu m denarju. G. -raščak hžoner Rudez iz Ribnice je poslal 25 m do,v in še dru^ robe. Grasčak iz Ortr.eka g. Kosler vagon desk in še okrouiega lesa. G. Kapez u Kočevja večjo BBOŽiao rezanega lesa isto Lesua" industrija v Kočevju. Firma lic in Shinkel ter Cešarek. kaplan i drugi isto tako lesa. Mnogi so nam dali sena! Zava-ro alnice so takoj cenile škodo in takoj izplačale. skoro povsod le Vzajemna. Zal, da so bile zavarovalne vsote nizke, a zameriti ni kmetu, ko revež zmirom .'aje, t!a:e. a kaj prejme v tej grozni krizi! Prosimo še darov, saj škoda znaša o milijone dinarjev. Dobro se nam je zdelo, da sta g. veliki župan in okrajni glavar dr. L<>-aar taboj prišla na pogorišče in tudi obljubljena podpora je takoj prišla. 'Ivala! Odbor je vedno na delu in pomaga nesrečnim vaščanom v vsakem oz:ru. Ponovno se obrača na vso javnost še za pomoč! S solzami v očeh »e reveži zahvaljujejo za v.-ak dar in sami kličejo: Ne bi nik lar mislili, da je še toliko d.»brili -re s-a ^vc-tu. Vas Otavce (pri Ribnici) je dnia v prodaj seno vaške košenine in ves > . j i-ček pomn »že;i z darovi vašcanov dar r i za pogorelce! Ne bomo pozabili! PKLLOSLJE. Naše društvo ima lastni skioptib... aparat in smo imeli do sedaj že celo vi-to .-ki-optičnih predavanj. Tako: Mana v zarii umetnosti. Rusija pod boljševiri (pri tem predavanju se nam je pc?ebno utisnila v spomin groza rusKe lakote, povzri.-žene po •prijateljih človeške svobode- , brezven-Kih komunistih), dvoje predavanj je bilo o večnem mestu Rimu. Posebno pa nam ;e ugajalo zadnje predavanje 6. junija o sv. Mali j Tereziki Deteta Jezusa. Ta mala -vetni^a se nam je zelo priljubila s svojo ljubkostjo. V začetku so bila predavanja s skiopticni-! mi slikami precej slabo obiskovana. ljudje so računali le na zaOavo, re-nei-i časi pa i vzbujajo tudi resnejše misli in tako je sedaj vsako predavanje te vrste zelo dobro obiskano. — V letošnjem letu doživimo Predošljani redko ;!ove-nost: Leta 1826 je bila namreč posvečena naša farna cerkev sv. Siksta in bomo torej praznovali stolet-j nico naše lepe cerkve. Za to priliko bi bilo zelo priporočljivo, da bi se vse naše družine v letošnjem letu posvetile slovesno t ž-jemu Srcu in bi se mo ?la ob stoletnici posvetili Kralju v;ega stvarstva sl-:i;pr. • • -a 'ara. CERKLJE 03 KRKI. (Pcmen zadrug.) Pri nas imamo dve zadrugi in si- r: Hranilnico in posojilnico, ki je stara 19 let. ter Mlekar-ko zadrugo, ki je stara šele do-bro leto. Prva si je pridobila trdn?. tla. druga se pa ravno sedaj bori za to. Je pa £e menda tako na svetu, da ima vsaka dobra sr.ar dovolj neprijateljev. Po zapisni-; kih in računskih zaključkih hranilnice se tila. Povemo -amo nas^d-nje: V teku tega časa, odkar je tu hrani]! niča, so ljudje .samo na obrestih profitirali blizu enega milijona kron. Kako je to ume-ti.' Če bi ljudje hodili po posojila tirugarti (Brežice in Krek o), bi plačali za ta posojila veliko več obresti, kot -o jih pri domači hranilnici. Če bi bili pa -voje prihranke nalagali drugod, bi 'i bili pa manj obresti kot so jih dobili tu. To dvoje preračonjeno pokaže piihianek biizu cneoa milijona kron v teku 19 let. če bi pa uednost predvojnega denarja pivnerii v ci.:..;;šnjo vrednost, bi -e pcka/.alo ti-lo ve profila. \aj bo om» nj- no .-amo - - tik-: V letu 1925 je dajala '••Kajšr.ja hnu.ilnica v:.r atcljem po }» i o f o • a p •. a šo bi i.- : ■> 9 o.-,Metkov; ti it , samo 1 procent ra/i <". —Katera iin -tiia hi.i.iilnica bi di ba tako? V zadnjem itiu -o tu:ej vlagatelji prejeli 204 tisoč kron s&no obresti. K veliki obrestni meri ;a p -<;bla. ' : ;0 .h ir .bi ljudje i- - "i mesecu potegnejo ljudje za mleko do 50j000 kron, kot je to bilo prav za d: " me?Cs\ Kdor ie bogat, -e morda sme je tvr. krajcarjem, a bogatih pri nas nI« mamo veliko. Pa tudi tistL ki danes mlfr karne ne rabi, naj se zaveda, da se časi spreminjajo! Ljadje, držite zadruge pekm-ci, zadruge bedo pa vas držale! . ŽUŽEMBERK. (Liberalno ovadušlvo.) Prccej upravičene nejevolje jc P« vseh pametnih žužembtrčanii vzbudila« za njih dneh aretacija poitenega in ugl.«®' nt.ra Msviovega Jan-va. — Fantje so so sprli mod seboj in eden izmed njih je napravil zoper Mavšovcgi izmišljeno ovadDo, i češ da je kralja žalil z grdimi izrazi. ^ v: ni o, ali ga je ovadil iz hudobije ali P;| J mislil delati reklamo za svojega gospouai-ja. za kar se mu bo sie lnii gotovo lepo m hvalil. — Ampak dejstvo' je, da 1? obiasi verjela ovadbi in dva orožnika z nasajen' mL bajoneti sta pri belem dneva gn osumljenca v tukajšen zapor po naJ',0,it„n, ljudenih cestah, da so se ljudje na« M? zgražali. A moral je v zapor in dasi siau IZOBRAZBI Plavajoče gostilne na evharistiCnem kongresu. Amerikanci liočejo tudi na evharistič-nem kongresu v Čikagi pokazati svojo posebnosti. Največ preglavio jim dola stano-vanjsko vprašanje. Da bi lažje spravili vse stotisoče romarjev pod streho, so si izmislili plavajočo hotele. Čikago namreč lezi ob velikanskem jezeru Michigan. Po tem jezeru morejo voziti največje ladje kakor j v, širokem morju. Da bodo dobili več pro-eiora, so izpremenili vse ladje, ki skrbe za reden prevoz po jezeru samo za to priložnost, v plavajoče gostilne in hotele. 200.000 obiskovalcev kongresa iz Clevelanda in De-troit bo prenočevalo in stanovalo na ladjah in isto ladje jih bodo tudi prepeljale nazaj v njih bivališče. Za stanovanja udeležencev so sploh izvršene tolike priprave, kakor doslej So pri nobeni priliki. Vse gostilne in prenočišča bo na razpolago za romarje; 750.000 zasebnikov se jo priglasilo, tia bodo vzeli po en<'ga ali več romarjev pod streho; vse katoliške šole in samostani bodo odstopili svoje prostore. Računajo, da bodo mogli v. mestu dobiti prostora za en milijon, v okolici pa za tO.tKKl udeležencev. Sedaj so poskrbeli še za ladje. f'e bi tudi to ne bilo dovoli, bodo oskrbeli prenočišča v javnih poslf (»jih. Odbor 7,a prehrano računa, da bo za petdnevno prehrano udeležencev potreboval dva in pol milijona kilogramov mesa, 950.000 kg kruha, 10 milijonov jajc, 570.000 kilogramov masla, 250.000 kg kave, 800.000 kilogramov masti, 1 in četrt milijona kilogramov krompirja, pol milijona kilogramov vkuhanega sadja in 5 milijonov oranž. Tako je treba I Na Francoskem izdaja duhovnik! Beth-leem poseben časopis, v katerem samo ocenjuje vse knjige, liste in revije, sploh vso književnost. O vsaki novi stvari napiše Bethleem svojo sodbo s stališča krščanskega nauka. Brezverske liste in tiskovine neusmiljeno žigosa. Delo tega duhovnika jo silno učinkovito. To nam najbolje pove jeza nasprotnikov. V protilcatoliškcm listu »Volonte piše pisatelj Merlic, ki je strasten nasprotnik vsega, kar je katoličanom 9veto, takole: »Skoda, ki jo dela ta duhovnik našemu knji-gotrštvu, je neprecenljiva. Njegov list in seznam knjig izhajata v nakladi 100.000 izvodov. Sodnije 3e nič ne boji. Kajti koli-korkrat so ga naši somišljeniki še prijeli pred sodiščem, vedno je bil oproščen. Poiskati bomo morali nove poti, da se zavarujemo proti uničevanju naših knjig in listov, ki jih preganja ta duhovnik.:: Iz talk i h izbruhov je jasno, da pojasn je-val no delo literarna kritika katoliških pisateljev nikakor ni brezuspešno. Tudi pri nas v Sloveniji bi zelo potrebovali ta-Icega duhovnika. Vsak jx> dvoji moči, v svoji okolici moramo preganjati zastrupljajoče čtivo, ki ga pošiljajo zadnji cas v posebno velikem številu liberalci med ljudstvo. Tu ne gre več za politiko, za zdravje naših teles in duš gre, za našo mladino. Tu smo poklicani vsi brez izjeme, starši pa prav posebej. Pazite, da otroci ne dobe v roke nemoralnih spisov in listkov, ki izhajajo v liberalnih časopisih! O neločljivosti zakona. . Znana katoliška pesnica in pisateljica v Ameriki, gospa Kathleen Norris, izvrstno utemeljuje neločljivost zakona. Takole pravi: >Kako lepa in .skrivnostna je ta medsebojna obljuba za zakon in v zakonu. Nič več ne zahteva kot ljubezen in vztrajnost v ljubezni. Pa je vendar la slovesna obljuba kameniti temelj za resničnost in tra jnost ljubezni. V bolezni in zdravju, v bogastvu iu revščini, do smrti zvest Ootati — tu ni nič premišljevanja in obotavljanja — to je popolna, nedvomljiva dolžnost zvestobe pod vsakim pogojeni, v vseh razmerah. Prav nič tu no prihaja v poslov vprašanje, ali doživljamo skupno grenke ali sladke dni, ali se počutimo »rečno ali ne. Mi stari ljudje pa že vemo, da jc trda pot končno vendar najboljša. Za srečo zakonskega življenja prav nič ne pomeni število kočij pri svatbi, darila in veselja«;nje v prvih dneh. šele počasi pride prepričanje in spoznanje, da si je pravo srečo treba pridobiti z medsebojnim potrpljenjem in samopremagova-njem. V zvesti vztrajnosti in norazdružno-sti zakona leži končno edini ključ k zakonski sreči, v kateri so uresničuje čudoviti pregovor: Nebesa so v vas samih.r Velika družina. Ukspedioije na severni tečaj so zopet zbudile zanimanje za dežele na severu, tn ena najzanimivejših je Islandija. Visoko gori na severu leži ta otok, desetkrat tako velik kakor naša nekdanja Kranjska, danski kralj je obenem islandski kralj. Nili 100.000 ljudi nima Islandija, pa imajo svoj državni zbor, ki se sestane enkrat na dve loti, imajo vseučilišče in gimnazije, v glavnem mestu Reykjaviku pa veliko stolno cerkev, muzej, banke in cestno železnico, pa spomenike tudi. Lepi so Islandci, moderno se oblačijo, samo ženske imajo rajši narodno nošo, bolj temne barve, in dolge kite nosijo, bubi-frizure ne marajo. Izreden je rodbinski čut Islandcev; ne obsega samo družine v ožjem smislu, temveč se raztegne na vso Islandijo. Islandci se smatrajo vsi za veliko družino in se kličejo drug drugega le s krstnim imenom. Stanov Islandec ne pozna, vsi so enaki, spoštujejo starost. Pismo, noša ti krepko stisne roko, preden ti da pismo, in potein spet, Morda se piše Kristijan Arason ali Bjom Magnuson, rečeš mu pa le Kristjan ali BjOrn. Profesor jji ravnatelj sta samo Janez in Miha, in če pri- dela v gostilno, stisneta najprvo nauu. roko, nato šele se usedeta k mizi v res ena sama družina. Alkohol je db "V landiji prepovedan in ga težko dobiš-l -lužje še v vtihotapljenih kokosovih orrfT Dežela sama je polna čudov S ognjenike in tople vrelce, velikanske krajine lave, zraven pa ravno tako 0h£ ne pokrajine ledu in snega, puščave siv«, ga kamna, brez drevja in grmičja. zravZ pa zelene pašnike z najbujnejšim prtom najlepših cvetlic. Z malimi izjemami je de žela gorata, ugasle in delujoče ognjenike ima, toplini vrelcem pravimo gejziri, " bolj nas preseneti obilica v spominjali tragedije glenanaarskega doma in se zjmi ob ognjišču o njej cesto pogovarjali, je vendar stala popolnoma brezpomembna, ko se je začela narodna tragedija fn ko so po mnogem upanju in strahu nedvomno spoznali, da gospodari daleč po deželi lakota z vsem svojim strahotnim spremstvom. Če pogledamo nazaj v to grozno dobo naše zgodovine, se moramo zelo čuditi, ne da jih jo toliko lakote poginilo, temveč da jih je v letih pred to strašno preizkušnjo toliko živelo in tako udobno živelo. Če nam stari ljudje danes kažejo prostore, kjer so tedaj stale cele vasi, vsaka s svojo malo vojsko obrtnikov — suknarjev, tkavcev, zidarjev, kamnosekov, tesarjev itd., se mi, katerih ekonomski pogoji ne odgovarjajo več normalnemu načinu življenja, začudeni izprašu-jemo, kako so mogli ljudje takrat živeti. Dandanes je dežela ravno lako bogata kot nekdaj; obljndenost je za polovico manjša kot je bila tedaj. Če je danes boj za obstanek lako hud, kak je bil šele tedaj? In vendar nam zatrjujejo potomci starega kmetskega rodu — in oni sami so najboljši dokaz za to trditev — da so bili ljudje onih minulih let, ki so se živili samo s krompirjem in mlekom, mnogo krepkejši kot njihovi potomci, da so mogli prenašati večje napore in opravljati težja dela. če pa je bil krompir edina hrana teh ljudi, kdo si more predstaviti strah, ki se je počasi plazil v njihove duše, dokler jih ni končno popolnoma obvladal, ko se je jeseni sedem inštiridesetega ter zopet jeseni oseminštiridesetega leta napolnilo ozračje z onim čudnim vonjem, ki je napovedoval strašno »šibo- spravijo prej ali slej ob vsako veselje do šole in končno .še v kako nesrečo! »Ni nevarnosti!, je odgovoril dondek, skomizgnil z rameni in postavil kazaleo na čelo, češ: -Imam tu notri že toliko pameti! Pa se je zgodilo nekega dne, da je srečal med potjo v šolo tolpo svojih prijateljev, ki so mu prihajali nasproti in kričali: »Ali že veš?« »Nek »Tam blizu v morju se je prikazal morski volk; velik je ko gora. < »Res?... Ali je oni morski volk, ki je požrl mojega ubogega očka?« »Mi gremo na obalo, da ga bomo videli. Ali greš tudi ti?« »Ne grem, moram v šolo.« »Kaj bi hodil v šolo? V Šolo pojdemo jutri! En dan več ali manj — osli ostanemo isti.« »Tn učitelj, kaj poreče?« »Naj reče, kar hoče. Plačan je zato, da godrnja cel božji dan.« »In moja mama?« »Mame ne vedo nikdar nič,'- so odgovorili malopridneži. »Veste, kako bom napravil?« je rekel Storžek. »Morskega volka hočem videti na vsak način radi posebnega vzroka..., a ga pojdem gledat po šoli.« »Tepček!« so se mu zasmejali iz gruče. »Ali misliš, da bo tako velika riba čakala na ljubo tebi? Ko se naveliča tu, jo ubere drugam, in kdor jo je videl, jo je!« »Kako daleč pa je do obrežja?« je vprašal Storžek. »V eni uri pridemo tja in nazaj.« .. *>VOl>oj slonov, V InJi )' le bila v Jiv,i7,i' I vrtu čreda Sl0n% vetja dva slona L „T mogla /.Minili® L"? ■ trfi'|o vodii, ;sakk". 1 rad. Nekoč W e\> i v sinjih jufe j orali, m sla se dan ni še vso uril,V ' r • J sliuI"» in ie bil mrle v I 7maRovalec jo ; j "ta. A bil je tudi on li-ko zdelan in ranjen je prišel samo 15 j.,,, metrov dale«, nakar se J zgrudil in mrtev obležal. Poiabljivee. Pred 40 le-! ti, leta 188«, je neki Co-: *;e,v. K iml>erleyu v Jul Afriki založil v banki M. voj demantov v vrednosti 400.000 dinarjev. o.| daj ga ni li lo vet naiaj. Sedaj raz,glasuje banka naj se oglasi in naj de-Minuti' .Iv u:'p. si..jr jj !>«>do po po.-lavl Javno m dražbi prodali. Kardinal in fa;i«ti. V Ifimu ji> kardinal obhajal faši*tovski vojaSki 0'i'ie. lek iu je iim l pri tem ni vojake nagovor. ('asopii tribuna j.ra%i, da ji> prvi«'- /l," lilo. tla se T kardinal udeležil ver-Ve vojaške >'. "i-:inosti 111 ■ je na njej govoril. Junaki del*. Tj! imenovali doslej r 1 nkein ti)vi.'!iii'skf ilelavi ki s.) bili lolgo v s'„, in m) bili piisebnii 7.111 ni. Se laj b'j ■ >a alriii«' s tem naslovim iurii -mrtiia |M'ii7.iia in 1 pravic glede plafevai davkov, slaiMvanja, š vanja otrok itd. Ta na: bodo na 'lobili samo lavi-i. ki '!«'lai(i že manj 3"> lel. Italija lina ,«o zailr šletju <>ri>trfh» oslov, milijona mul. T milijon«' goved, •J.7-">0Oim Ji"'..... p.» milijonov ovac, 3 jone koz in n,il kosov perutnine Verniki riisov" i' 7* fel izhajati v Parizu; « je prvi tak povojni si ,\->j Ima naslov: raria tujski list. I" s? vuli < naslova, «la je li»l "»!" njen tujcem, ki pr'™1" v Pariz. Okolica Rima ie m1 zamočvirjena. sklenila vlada, da jo počasi izsušila m " vo dobljeni »vet med kmete. Najman f lovica sveta se mora f sejati z žitom. ;eto rajo obdelati 20 d« ' oditotkov sveta, drago | to in leta 1028 P» 5n " stotkvo. I Uspešen lov. Neka * I veška ladja je plov južnem ledenem « in je lovila kite H- ■ 1 pravila e i s« pot. # H8S ijl šolo- ulj- I mili' liimioi Hajdimo tedaj! Kdor bo najbolj tekel, bo prvi I« e zaklical Storžek. Ko je bilo dano znamenje za odhod, so zaceli teci ■H)bali»i s knjigami in zvezki pod pazduho čez polje. Storžek je bil vedno pred njimi, kot bi imel peroti j,d nogah! Vsakotoliko se je ozrl in klical svoje tovariše, ki iy> daleč zaostali, in ko je videl, kako sopihajo z iztegnjenim jezikom upehani in prašni, se jim jc smejal od srca. Nesrečnež ta trenutek ni vedel, kakim strahotam in neprilikam gre naproti!... (Dalje ) Mlad« pesnita. Ameriška deklica Natalija Cra-ne je 8(flra jo let, pa je izdala že dva zvezka pes-»ii, JVeš, kupil si je preveliko obleko, zdaj se pa hoče odebeliti, da mu bo prav.? • Moj mož je najbolj'len človek na svetni nikdo nima tako lahke službe.« :;«Ia, kaj pa dela? i ..Pri Matjanu žimnice preizkuša.« :;-Meai gre pa res vse narobe.« ::Ka] pa ti zopet ni prav?« »Ena mojih hčera, ki igra glasovir, ima hripavo grlo, druga pa, katera poje, jo pa roka boli.« Vodnik: »Te razvaline so že 2000 let stare.- Tujec: »Ni mogoče, saj imamo šele 1926. leto.« Snubec: »Ali mi daste svojo hčer za mojo ženo?:< • Njen oče: :>Pripeljite vašo ženo semkaj, bomo videli.« Čevljarskega vajenca Kamnagorioa 19. — GorenJ.ko. Sprejme se UČENEC usnjarsko obrt. — IVAN JEGLIČ, Giosuplje. 4038 Po* pokroviteljstvom N). Vel. Krili« VI. LJUBLJANSKI IIMIIČII! IIEIESEJEM najstare|ia in najdalj obir,k«ns gotH^rska razstava naše drlavc, ZBIRALIŠČE TRGOVCEV, OBUTNIKOV IN INDUSTRIJCEV Raistavljald so sinu prvovrstna podjetja — cent brezkonkurenfne TORAJ NAJUGODNEJŠI MlED IN NAKUP vsakovrstnega blaga PERMANENTNA LEGITIMACIJA apravliujc do JO1', znižanje* na vaeh vlakih (tudi brtovbklh raiun S. 0. E.) CENA Din 30.-. NAJCENEJŠA PRILIK« ZA IZLETE IN 03ISK ALPSKIH KRAJEV IN KOPALIŠČ DIVHE SLOVENIJE. Tehnlfne novosti. Haistava ,.Slovenska lena". HliUenik« razstava. STANOVANJA PRESKRBLJENA. Legitimacije se dobe » denarnih zavodih, gospodarskih društvih, potniških pisarnah Itd., Itd. JAVNOSTI. Čevljarji iz Vojvodine na svojem zboru v Novem Sadu, dne 23. maja 1.1. protestirajo proti nizkim cenam naše obutve. Pritožujejo se, da nimajo zaščitne carine. Trdimo, da so zaščitne carine skoraj v vseh državah, toda največje so pri nas. Prinašamo pregled, koliko se plača carine pri uvozu enega para pri nas in koliko v inozemstvu. Vrsta čevljev Kralj. SHS Avstrija Čeho-slovaška Rumunija Nemčija Holandija Moški čevlji 850 gr Ženski čevlji 500 gr Otroški čevlji 360 gr Din 60'-„ 85--„ 82- Din 32-„ 23 -„ 15- Din 25'-„ 29-„ 23'- Din 30- „ 24-„ Din 13'-„ 10'-„ 8- Din 10-„ 6-„ 4'- V Anglijo je uvoz prost, brez kakršnekoli carine. Dalje zahtevajo čevljarji strogo kontrolo carinjenja naše obutve, in zahtevajo, da se preišče, koliko plačamo davka. Nimamo tajnosti. Naše delniško druStvo je osnovano na podlagi zakona. Kakor takšno mora polagati javno račune. Zaposlujemo samo domače ljudi, delamo pošteno na izpopolnjenju obrti in trgovine. Delamo pot znižanju cen življenjskih potrebščin. Služimo stotisočem ljudi z dobrimi in cenenimi čevlji. Plačujemo davke, plačujemo carino v milijonih. Izdajatelj: Dr. Franc Kiilorer. Urednik: Fran« Zabret. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel f1«*