Aktualno Gorišnica • Najprej razburjalo financiranje orgel, zdaj brošura O Stran 2 k r«LM J9L OU pmLuvHvi In bJ^mlmu nutrlli orgel rfcOn« fvtnioi^« m itttru >t t«ill iT.mttji S|ilta imMct K iIiwp dMjkoVjiN. Iaiü> oJiiiL a up: -,«tn klu I «Vf Vtadodiit *« ^ tlf*liX p Milili t Lli>l XlUl>M|OI|. illt IIL.il i Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsaktorek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med ^ krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon |— velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih O- j bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Ul Izključeni In se ne seštevajo. S 0£ t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl ___________________________ Štajerski Ptuj, petek, 30. junija 2023 Letnik LXXVI • št. 51 Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR mm mm m, (wmm rd Kovšc, »tefo basa Aktualno Podravje • Cene ječmena prepolovljene, kmetje v minusu O Stran 2 Politika Majšperk, Hajdina • Uvajajo participativni proračun O Stran 4 Podravje Ptuj^ O porabi 175.000 evrov odločalo (le) 561 občanov O Stran 5 V središču Ptuj^ Se zgodba z imenovanjem direktorja bolnišnice ponavlja? O Stran 7 Podravje • Direkcija brez denarja, ustavljena že začeta državna investicija Trasa kolesarke sameva Destrniško občinsko upravo je neprijetno presenetilo sporočilo Direkcije za ceste (DRSI), da v veljavnem proračunu Republike Slovenije ni več zagotovljenih finančnih sredstev za izvedbo gradbenih del na območju Destrnika. Več na strani 3. Požar v Vidmu »Škoda je velika a najpom • v» • v • .«Huisid da smo vsi živ® Kidričevo • Občina v cirkovško šolo napotila revizorje ZDRAVJE,Z NEOKRNJENE NARAVi Postanite NAROČNIK in prejmite NAGRADO 2 kopalni karti s kosilom v BIOTERMAH Mala Nedelja 2 Štajerski Aktualno petek • 30. junija 2023 Gorišnica • Najprej financiranje orgel, zdaj brošura, ki razburja TrV •••• • .V 1 V župniji priznavajo »manjšo« napako V Gorišnici so minulo nedeljo namenu predali nove orgle. Ob tej priložnosti so izdali tudi brošuro z naslovom Nove orgle, novim rodovom, ki jo je uredil tamkajšnji župnik Ivo Holobar s sodelavci. V knjižici je strnjenih veliko zanimivosti o novi pridobitvi, tisto, kar bode v oči, pa je prispevek o občini Gorišnica, ki gaje pripravil nekdanji župan JožefKokot. To sicer ne bi bilo sporno, če ne bi bil v brošuri podpisan kar kot - župan občine Gorišnica... Prav vsi, ki so prisostvovali nedeljskemu blagoslovu orgel, so prejeli v dar omenjeno knjižico, v kateri je nekaj besed o gorišniški občini zapisal nekdanji župan Jožef Kokot. Med drugim je omenil župnika Iva Holobarja, ki že več kot štiri desetletja »vestno skrbi za domačo cerkev in celotno župnijo«. Po mnenju Kokota so orgle ena vidnejših in večjih pridobitev, ki daje cerkvi sv. Marjete še večjo vrednost. Ob njegovem imenu pod tekstom v brošuri pa je zapisano »župan občine Gorišnica«. Iz zapisanega bi lahko marsikdo od drugod sklepal, da je Kokot tudi sedanji župan, kar pa ne drži. Župnik Ivo Holobar je v pogovoru pojasnil, da se jim je zgodila neljuba napaka in nikakor ni šlo za namerno dejanje, ker so pozabili dopisati besedo nekdanji oz. bivši župan. V (ne)namernost takšnega podpisa sicer marsikdo dvomi. Ob tem pa je Holobar zatrdil še, da so sedanjega župana Boruta Kolarja januarja letos prosili, da V soboto, 1. julija, ob 18. uri bo dan odprtih vrat župnijske cerkve sv. Marjete niže Ptuja. V sklopu svete maše organizirajo koncert in ogled orgel. Obiskovalci se bodo lahko pobliže spoznali s tem veličastnim instrumentom. bi v imenu občine napisal krajši tekst za brošuro, vendar niso prejeli nobenega odziva. »Če se mu je takrat zdelo nevredno sodelovati, naj to sedaj pripiše sam sebi,« je povedal gorišniški župnik in dodal, da ga je vsaj dvakrat prosil za sodelovanje. Kolar nič ne ve o pisanju teksta za brošuro Ta izjava je gorišniškega župana Boruta Kolarja precej presenetila, saj nič ne ve o tej prošnji župnika Holobarja, enako so potrdili tudi njegovi sodelavci na občinski upravi, prav tako je niso našli v nobenem izmed dopisov župnije. »Nobenega razloga ni, da tega sestavka ne bi napisal,« je pou- daril Kolar in dodal, da bi morale nove orgle občane med seboj povezati, ne pa razbiti na dva pola. Kot je znano, se je vse skupaj zapletlo zaradi financiranja, župnija je namreč od občine zahtevala dodatnih 150.000 evrov za nakup novih orgel, česar pa občinski svet ni potrdil. Prav tako je Kolar jasno zavzel stališče, da glede na zakonodajo tega ne morejo storiti. Poiskali so sicer rešitev preko nakupa zemljišč, vendar nato niso našli skupnega jezika in je vse padlo v vodo. MO Ptuj za orgle 20.000, Gorišnica 50.000 evrov Nekateri so mnenja, da je želeni znesek vsekakor previsok. Občina Ob postavitvi in blagoslovu nrtvih ..r -1 tJKtttf üomruc* «t r.v:, >J Tr,|| Hulífccyu Sjriin .ir-.Wi, i- ■Imet i tlMi.v.: . il,, 1.1 —r fírítVÉ ÍV. MjrJílí. ki 11.11 bi [M nttt&ilK ií. suutl iii:.i I * i I h i |)i yü i'iií i/.'. . á-j Ir.j i i Víc di? diuuiiniili J£JE ; n i :< (MukiJu inku 711 lunin luí itiw mdi jii.h'111111,1 vt.liii . pi.'iini^! j , .(I,-1 .' naiMtwm 111,. >JI: il.. upravljana \crti ir,, .'¿i IhiumíIliíij. Il L ...'tiii-i i.irjnL it. >EjTJfltf < 11 LI I:, I-i gmfn iaiii íahjinirm /a íiain '.v-'.*',. n, Hi!'. ■ ti Uiti jeiLbti«[p¡> vmutu ikriji haí ilumu£i iaijmuk, z h Milil lihim i !|-rj- II |l |l í ? 11., I jctll. rlinn x|j 111. - i 'L | i I m -|">'I.' pa prii ]d mri, PFgil^' LlCfliUiltn ¡.larri Íí- llkull ''KI Iti. PitpiJ^jn «in, Ju m: hti inAiüjt ci:. I', - i.; tu, I |ip iflodille, ie ^loselun Sí: Ja jr tu 1» I ibtlcnrt . tulil n.viik irgii vdi^iiic^A k; liti tujini ííti ■ >v. Marin Ir Ifillic) jvidil « r»^K.nil>H>M lim-i Kokiit. ¿ufan (>htnit uira»«" Ma Mrmi ywnlin AinJ omarami OÓVÜ ■ l Ir .Iiailaiu Ulinclllttiiii lirtglauj lIá.. KI Ju It l/iIrUi jkjtlmijiii lUkji S,upnrl /-|E;. tlttlt^K^K (1 kPTMtct Mil.. LipoJjMlJ 1*1 fmi.'í ícrk-VílW ^LuJlT LEI ^T.íl ^-,'PU OiLHI*. -i'", ui lUrovill / mríafci r ■ Vtc.'ti Ioni I' Tniií* 11\;. 11.111.1 ' l Vurjaii HiiMi.ii I"'. IFi.liihmi in ln!.'»' |. '.>.v,i, V brošuri, ki je izšla ob izidu novih orgel, je uvrščen tekst nekdanjega župana Jožefa Kokota, ki pa je predstavljen oz. podpisan kot (aktualni) župan. naj bi - glede na želje župnišča -morala skupno prispevati okoli 200.000 evrov, torej za polovico naložbe, kar je za marsikoga nesprejemljivo, ob tem pa tudi protizakonito. Ptujska občina je na primer za nove orgle v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla nedavno prispevala zgolj 20.000 evrov. Gorišniška občina je ta znesek presegla za 30.000 evrov, saj so pod vodstvom Kokota za orgle namenili 50.000 evrov. Prav zato se sedaj med ljudmi govori, da cerkev daje bolj v ospredje Kokota kot Kolarja. Slednji se je sicer udeležil svečanega blagoslova orgel in v imenu občine sprejel tudi zahvalo za financiranje. Poudaril je, da si nikakor ne želi hvale, bi pa bilo primerno, da je na vseh dogodkih in brošurah predstavljen kot sedanji župan občine Gorišnica. Estera Korošec Foto: EK Starše • Veter razkril streho na občini Dež zatekal v pisarne Močan sunek veter je minuli petek odkril del strehe na občinski stavbi, dodatne težave pa je nato povzročilo še deževje. Foto: PGD Starše Gasilci so del poškodovane strehe prekrili s folijo. Gasilci PGD Starše so zaradi petkovega neurja posredovali štirikrat. Na dveh lokacijah v Zlatoličju je veter podrl drevesa, v Prepoljah pa je razkril streho na gospodarskem poslopju, v Staršah pa del bakrene pločevinaste strehe na občinski stavbi. Ta del so za zdaj prekrili s folijo, občina pa je škodo že prijavila zavarovalnici. Ker se je deževje nadaljevalo ves torek in še v noči na sredo, je začelo v nekatere občinske prostore zatekati; gre za del arhiva in računovodstva, nekatere pisarne in hodnik v pritličju. Zaposleni so zavarovali vrednejše predmete in dokumentacijo ter podstavili razne posode, da bi preprečili najhujše. Po oceni župana Stanislava Greifonerja bo škode prav gotovo med 15.000 in 20.000 evri, točni zneski bodo znani v prihodnjih dneh. V preteklosti je bila sicer stavba za silo obnovljena, a objekt bo očitno potreben temeljitejše sanacije. Na občini nameravajo v naslednjih šestih letih obstoječo stavbo dograditi in energetsko sanirati. Na tak način bi pridobili lepše in sodobnejše prostore, večjo sejno sobo in prostornejše pisarne, potrebujejo pa tudi urejen dostop za invalide. Občina je v ta namen že kupila zemljišče v bližini. Estera Korošec Podravje • Cene ječmena prepolovljene Lani s plusom, letos s 150 evri minusa Dan po državnem prazniku seje tudi v Podravju začela žetev ječmena. Letošnja odkupna cena pri Kmetijski zadrugi Ptuj je 140 evrov po toni. Glede na lanske odkupne cene, ki so se gibale med 260 in 280 evri, je prepolovljena. Odkupna cena ječmena je običajno tudi kazalnik odkupne cene krmne pšenice, kije lani dosegla rekordnih 305 evrov na tono, letos bo krepko pod 200 evri. Sezona odkupov se je začela, odprl jo je ječmen. Kmetijska zadruga Ptuj je lani odkupila zgolj 1.421 ton ječmena oz. polovico načrtovane količine, letos je pričakovati, da se bodo ponovno približani 3.000 tonam odkupljenega ječmena. Slabo tudi v Hrvaški V nekdanji žitnici Jugoslavije, hrvaški Baranji, je letošnja žetev ječmena že skoraj končana. Po poročanju tamkajšnjih medijev je bila letina ječmena tako kakovostno kot količinsko precej slaba. Donos na hektar naj bi se gibal med 4,5 do 5 ton na hektar, skupno pa so poželi približno 30 % ječmena manj kot lani. Tudi tam so kmetje razočarani nad odkupno ceno za ječmen, ki znaša 120 evrov po toni, in se sprašujejo, kako naprej, priznavajo pa, da je bil ječmen letos izjemno slabe kakovosti. V prihodnjem tednu se bo v Baranji že začela žetev pšenice, kjer prav tako pričakujejo nižji donos in kakovost. Trenutno oblikovana odkupna cena za pšenico v Baranji je 155 evrov na tono. Žetev ječmena je u polnem teku, odkupne cene pa katastrofalno nizke. O kakovosti letošnje žetve direktor Branko Valenko v začetku tedna še ni želel govoriti, saj da se je žetev šele začela, prav tako ne o odkupnih cenah pšenice, ki da še nikakor niso znane. »Žetev pšenice se bo po moji oceni začela po petem juliju in ob žetvi bo tudi več znanega.« Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je bil lanski pridelek ječmena pet ton na hektar (leto prej 5,4 tone na ha) oz. so slovenski pridelovalci pridelali 112.520 ton ječmenovega zrnja. Odkupne cene tega krmnega žita pa so v času žetve in največjega odkupa v obdobju julij-avgust znašale v povprečju 280 evrov/tono in so bile v primerjavi z letino 2021 tudi za 70 % višje. Ob tem je treba spomniti, da so na veliko spremembo stroškov pridelave ječmena v letu 2022 podobno kot v drugi rastlinski pridelavi vplivale predvsem velike rasti cen energentov in mineralnih gnojil. Kljub višjim izdatkom pa je bil ekonomski izplen kmetov oz. pridelovalcev ječmena ob rekordni odkupni ceni zelo dober, po izračunih kmetijskega inštituta 36 evrov po toni. Brodnjak ostal brez besed Vse dobro se enkrat konča, pravijo. V kmetijstvu so padci še posebej nenadni in veliki, tokratni je ekstremen. Medtem pa so stroški pridelave ostali na ravni lanskih oz. so po izračunu kmetijskega inštituta še višji in dosegajo 295 evrov po toni. »Ob visokih cenah gnojil ob koncu lanskega leta, ob slabih pridelkih zaradi moče, so se škarje le še bolj razprle. Nimam besed,« je dejal sicer gostobesedni dolgoletni kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak. Trg in špekulacije krojijo odkupne cene, k temu pa svoje doda tudi politika. »Večina vzhodnoevropskih držav je ustavila odkup žit iz Ukrajine, pri nas tega nismo storili. Največjo škodo bodo ponovno utrpele manjše, ekstenzivne kmetije, ki se praviloma ne odločajo za okoljske ukrepe in imajo posledično nižje subvencije.« Mojca Vtič Foto: CG petek • 30. junija 2023 Aktualno Štajerski 3 Kidričevo, Cirkovce • Ping-pong med vodstvom šole in občino Občina v cirkovško šolo napotila revizorje Občina Kidričevo v Osnovno šolo Cirkovce pošilja izredno revizijo, ki bo pregledala finančno poslovanje. Številni svetniki, pa tudi župan Anton Leskovar,, trdijo, da se nekatere nepravilnosti in domnevne kršitve pojavljajo že vrsto let. Revizija naj bi naredila konec ping-pongu med vodstvom šole in ustanoviteljico, občino. Dejstvo, da odprave nepravilnosti tudi po številnih opozorilih in pozivih občine, ki naj bi jih vodstvu in računovodstvu šole izrekli že večkrat, ni bilo, je ključni razlog, da bo poslovanje šole pod drobnogledom revizorjev. Šlo naj bi za ponavljajočo se temo, ki jo na občinskem svetu premlevajo dalj časa, a z ukrepi in odzivnostjo nasprotne strani niso zadovoljni. Občinski svetnik in predsednik odbora za družbene dejavnosti Bogdan Potočnik je pojasnil, da jim je šola marca letos posredovala letno poročilo za leto 2022. Odbor ga je obravnaval, a zaradi domnevno ugotovljenih napak soglasja niso podali. Zahtevali so »poslovno poročilo z resničnimi podatki in dejstvi«. O tem so obvestili tudi svet šole. Niso potrdili ne finančnega načrta ne letnega poročila Aprila letos je vodstvo šole na čelu z ravnateljico Ivanko Korez občini posredovalo odgovor s pojasnili, ki pa jih niso zadovoljila. V prvotni obliki, torej z domnevnimi napakami, je bilo na Ajpesu objavljeno tudi letno poročilo za lani, kar pa je očitno sodu izbilo dno. Člani odbora za družbene dejavnosti niso bili zadovoljni niti s pripravljenim finančnim načrtom za letos, zato tudi k temu niso podali soglasja, pač pa so zahtevali odpravo nepravilnosti. »Šola je podala pojasnila k finančnemu načrtu, ugotovljenih nepravilnosti pa ni v celoti odpravila,« pojasnjujejo na kidričevski občini. Nepravilnosti, ki jih izpostavlja odbor za družbene dejavnosti, naj bi se po besedah predsednika ponavljale vsaj od leta 2021. 7T'"r ■-i A v ID 6 -Ja iFS* s/ Foto: FB OS in vrtec Cirkovce Svetniki so potrdili predlog, da poslovanje cirkovške šole preveri izredna revizija. Za kakšne napake gre »Bilo je kar nekaj napačnih podatkov, izračunov glede cen, stroškov, števila obrokov, cen obrokov, kar nekaj zadev je perečih. Šola je pojasnila podala, nekaj napak so priznali, so pa poročilo oddali na Ajpes in trdijo, da tega ni več možno spreminjati. Sam menim drugače, da je to možno in da se to mora urediti, saj so to podatki, ki so javni in ne smejo biti napačni,« vztraja Potočnik. Boris Kmetec, kidričevski svetnik, sicer dolgoletni računovodja v ptujski bolnišnici, je pojasnil, da so spremembe podatkov v Ajpesu možne, ko gre za ugotovljene pomembne napake. Zmotilo pa ga je tudi, da so v računovodskih izkazih navedene terjatve iz leta 2016, kar se mu zdi neverjetno, saj bi jih v primeru neizterljivosti že zdavnaj mo- rali odpisati. Presenetil ga je podatek, da je terjatve skušala izterjati odvetniška družba, kar seveda za šolo predstavlja dodaten strošek: »To je nesmiselno in drago.« Nezadovoljni z ukrepi šole Čeprav je šola delno sledila navodilom občine in pripravila nekatere odgovore na vprašanja in priporočila odbora za družbene dejavnosti, letošnji finančni načrt bojda še vedno ni pripravljen ustrezno in v okviru zagotovljenih proračunskih sredstev. Izredna revizija poslovanja bo zdaj potrdila ali ovrgla pravilnosti pri evidentiranju poslovnih dogodkov ter izračuna ekonomske cene programov vrtca in naj bi zaključila debate med šolo in občino. Podporo takemu predlogu so izrazili šte- vilni svetniki, seveda tudi in župan Leskovar, ki je dejal, da se nezaupanje vleče dalj časa, slaba volja pa kopiči: »Naj revizija končno reši zadeve!« Bo občina sebi zadala avtogol? Čeprav so s prvotno pripravljenim sklepom v primeru ugotovljenih nepravilnosti zadeve nameravali prijaviti inšpekciji, so to določilo na sami seji črtali. Tako so se odločili, da »sami sebi ne bi zadali avtogola«. Občina je ustanoviteljica šole, morebitne sankcije proti temu zavodu bi namreč bremenile tudi občino. Bodo pa v primeru ugotovljenih nepravilnosti sprožili ustrezne postopke. Leskovar je namignil, da razmišljajo o spremembi odloka o ustanovitvi šole, v kakšnem smislu, ni pojasnil. Občina in šola na nasprotnih bregovih tudi pri izračunu cene vrtca Jabolko spora med občino in OŠ Cirkovce je tudi zadnji izračun cene vrtca. Kot je bilo slišati na seji, v šoli, v sklopu katere deluje vrtec, naj ne bi znali ustrezno pojasniti nekaterih elementov cene oziroma predlogov za dvig. Drugačen predlog so zato pripravili kar v občinskem odboru za družbene dejavnosti. Sledil je ping-pong. »Zvrstili so se dopisi, češ da bodo delali zgubo in da mora občina zagotoviti manjkajoča sredstva. V vmesnem času so pripravili finančni načrt, kjer so ponovno izračunali drugačne stroške. Razlike so bile predvsem pri plačah. Na osnovi sprememb smo v rebalansu zagotovili dodatna sredstva, šola pa je morala popraviti finančni načrt. Žal pa tudi v popravku naših izhodišč niso upoštevali,« pravi predsednik odbora za družbene dejavnosti. Na občini so prepričani, daje njihov izračun ekonomske cene Vrtca Cirkovce pravilen, vodstvo šole pa ga je kar prezrlo. Vse to so razlogi, da so svetniki soglašali s predlogom, da se v cirkovško šolo napoti revizijska služba. »Šola ni pripravila novega argumentiranega egapredloga ekonomske cene, ampak še vedno zatrjujejo, da ustvarjajo izgubo. Svetu zavoda je vodstvo šole celo predlagalo, da sprejme sklep, naj občini vsak mesec pošlje zahtevek v višini 9.752 evrov, kolikor naj bi znašala mesečna izguba vrtca zaradi nepotrjene ekonomske cene,« navajajo v občinskem gradivu. Svetniki so na junijski seji potrdili še en predlog, s katerim naj bi privarčevali, in sicer, da revizijo izvede Skupna občinska uprava občin SOU Spodnje Podravje. Kidričevski župan je še spomnil, da je nepravilnosti pri finančnem poslovanju cirkovške šole nadzorni odbor občine ugotovil že pred dvema letoma: »Treba je sprejeti ukrepe, da se to v prihodnje prepreči.« Dženana Kmetec Foto: DK Destrnik • Direkcija brez denarja, ustavljena že začeta državna investicija Trasa kolesarke sameva Občinsko upravo je neprijetno presenetilo sporočilo Direkcije za ceste (DRSI), da v veljavnem proračunu Republike Slovenije ni več zagotovljenih finančnih sredstev za izvedbo gradbenih del na območju Destrnika. Gre za izgradnjo državne kolesarske povezave ob regionalni cesti Ptuj-Lenart, rekonstrukcijo regionalke Janežovci-Dolge Njive v dolžini 446 metrov z izgradnjo avtobusnih postajališč in obnovo križišča v Janežovcih med cestama Janežovci-Dolge Njive in Rogozni-ca-Senarska. Pogodba za omenjeno investicijo v skupni vrednosti dobrih 3,6 milijona evrov je bila podpisana 1. junija lani, rok za izvedbo pa je bil konec letošnjega septembra. Večino denarja naj bi prispevala država, delež občine pa je znašal nekaj manj kot 233.000 evrov. Iz portala javnih naročil je razvidno, da sta bila za izvedbo izbrana Cestno podjetje Ptuj in Komunala Slovenske gorice, ki sta dela že tudi začela in sta jih, kot navajajo na Občini Destrnik, vse do omenjenega dopisa DRSI tudi nemoteno opravljala. Na pojasnila v vi t še čakajo »Od države nismo prejeli nobenih utemeljenih razlogov glede ustavitve del, kar močno vpliva na delo občine, med občane pa vnaša nezadovoljstvo in nestrpnost. Za nas namreč to zdaj pomeni, da nam je onemogočena izvedba lastnega deleža investicije.« Za odgovor, zakaj so bila načrtovana gradbena dela brez obrazložitve ustavljena, samo suhoparen dopis namreč zanje ni dovolj, so nemudoma angažirali poslan- hHHSHm Stroji, ki so že pridno brneli na trasi državne kolesarske povezave ob regionalni cesti Ptuj-Lenart, so se za nedoločen čas ustavili. V destrniški občinski upravi še vedno čakajo na pojasnila in upajo, da se bo začeta investicija vendarle nadaljevala in zaključila. ca Jožeta Lenarta, ki je vprašanje v parlamentu naslovil na resorno ministrico Alenko Bratušek, za pojasnila pa so se na pristojne obrnili tudi sami, vendar, kot pravijo, odgovorov še niso prejeli. Si pa želijo in upajo, da se bo začeta investicija vendarle kmalu nada- ljevala in zaključila. Pod dopis DRSI, ki je bil pravzaprav naslovljen na izvajalca, Občini pa zgolj v vednost, sta se podpisala direktor Bojan Tičar in vodja sektorja za investicije v ceste Tomaž Willenpart. Poleg tega, da država nima več denarja za že začeta dela na Destrniku, svetujeta, da se izvajanje del prilagodi trenutnim finančnim razmeram. Nadaljujejo naj se torej tista dela, ki so financirana iz občinskega proračuna, a z nekoliko arogantnim dodatkom, če je to sploh mogoče, kar pa seveda ni, saj gre za skupen projekt Direkcije in Občine. Vodilnemu izvajalcu, CPP, nalagata, da mora poskrbeti za zavarovanje gradbišča, za konec pa dodajata, da jih bo o nadaljevanju del »predhodno obvestil investitor«. Senka Dreu Foto: SD 4 Štajerski Politika petek • 30. junija 2023 Hajdina • Večje naložbe v polnem teku Za participativni proračun 30.000 evrov V občini Hajdina je kljub poletnim počitnicam izvedba investicij v polnem teku. Med njimi bodo letos prvič tudi tiste, kijih bodo izbrali občani. Pred dnevi se je namreč zaključilo zbiranje predlogov za participativni proračun. Modernizacija ceste od Kidričevega do Spodnje Hajdine se nadaljuje po planu, dela bi morali po napovedih župana zaključiti do konca leta. V zaključni fazi je tudi izgradnja kolesarske steze v okviru skupnega projekta z občinami Ptuj, Kidričevo in Majšperk. Gre za naložbo, ki bo v večini financirana iz evropskih sredstev. Pri izvedbi kanalizacije v Slovenji vasi, Hajdošah in v Skorbi so nekoliko v zaostanku, vendar naj bi do konca julija vendarle vse zadeve uredili, tudi vso potrebno dokumentacijo. Letošnja novost je uvedba participativnega proračuna po vzoru nekaterih sosednjih občin. Za izbrane projekte bo letos na voljo 30.000 evrov, realizirali pa bi radi vsaj tri v finančni vrednosti od 2.000 do 10.000 evrov. Na občinsko upravo so prejeli devet predlogov, zbiranje pa se je zaključilo minuli ponedeljek. »Zavedamo se, da je bil letos rok za oddajo zelo kratek, saj smo poziv na naši spletni strani objavili 14. junija, torej so imeli občani na voljo zgolj 12 dni. Smo pa letos prvič začeli in je bilo vse skupaj nekoliko pozno, bomo pa drugo leto vsekakor dali ljudem na voljo več časa. Kljub temu pa smo s številom prispelih predlogov za prvič zadovoljni,« je pojasnil Glažar in dodal, da gre pri participativnem proračunu za neposredno odločanje občanov o projektih, ki si jih morebiti želijo v svojem kraju. Foto: EK Hajdinski svetniki so na zadnji seji soglasno potrdili vse točke dnevnega reda. Dodatnih vprašanj ali razprave ni bilo. Glasovanje bo možno samo v prostorih občine V junijski številki občinskega glasila Hajdinčan bodo objavili projekte, za katere bodo lahko občani glasovali. Tiste tri ali štiri, ki bodo prejeli največ glasov, pa bodo nato tudi v čim krajšem možnem času izvedli. »V proračunu dajemo prioriteto temu, kar predlagajo vaški odbori, saj si prizadevamo občino razvijati teritorialno, sedaj pa smo dali še možnost posameznikom, ki lahko izberejo projekte, ki bi največ prispevali k izboljšanju kakovosti bivanja v občini,« je povedal hajdinski župan. Glasovanje bo možno samo v sejni sobi občine, in sicer 12. in 19. julija med 15. in 17. uro. Za nakup raznih spletnih aplikacij se niso odločili. Glasujejo lahko samo občani in občanke s stalnim prebivališčem na območju občine Hajdina, ob oddaji glasu pa morajo dopolniti 16 let. Vsak bo lahko glasoval za en projektni predlog. Morebitna neporabljena sredstva bodo vrnili v proračun. Pod streho že proračun za leto 2024 Na zadnji seji so hajdinski svetniki soglasno potrdili tudi dopolnjen predlog proračuna za prihodnje leto, ki je težak okoli šest milijonov evrov. Župan Stanislav Glažar je poudaril, da so pri pripravi upoštevali vse smiselne predloge vaških odborov in občinskih svetnikov ter raznih zvez. Tiste naložbe, ki so morebiti izpadle, so vključili v načrt razvojnih programov. Javna razprava je trajala več kot 30 dni. V tem času so prejeli samo dva pisana predloga, in sicer od otroške nogometne šole in Športnega društva Hajdina za povečanje sredstev. Skupni znesek za šport so tako povečali za 5.000 evrov. Estera Korošec Občinski svet kmalu z novo svetnico Zaradi nenadne smrti svetnika Slavka Burjana z liste SLS so svetniki potrdili sklep o njegovem prenehanju mandata. Volilna komisija bo sedaj nadaljevala s predpisanimi postopki. Naslednja na listi SLS, ki seje v volilni enoti 2 potegovala za svetniško mesto, je Melanija Vegelj. Majšperk • Participativni proračun - od besed k dejanjem Še zadnja seja pred poletnimi počitnicami Foto: Mojca Vtič Želimo, da bi občani sodelovali, da bi začutili, da imajo možnost poda- janja konkretnih predlogov in da imajo po sistemu volitev oz. glaso- Občani od 15. leta dalje še letos na volišča Občinski svetniki so se ob koledarskem začetku poletja zbrali še na zadnji seji pred začetkom poletnih počitnic. Osrednja točka je bila potrditev sklepa o uvedbi participativnega proračuna, ki bo omogočil občanom sodelovanje in soodločanje pri oblikovanju projektov. Toda sredstva za ta namen so minimalna, vsega 20.000 evrov na krajevno skupnost ter še dodatnih 15.000 evrov za projekte mladih. Predloge projektov bodo lahko občani po krajevnih skupnostih podali med 21. avgustom in 15. septembrom, ko bodo hkrati z zbiranjem predlogov potekale tudi javne predstavitve participativne-ga proračuna in delavnice z oblikovanjem predlogov. Do konca septembra bo nato posebna komisija pregledala in dodatno finančno ovrednotila zbrane predloge. Tretja faza je odločanje občanov za projekte, to bo mogoče 18. oktobra na sedežu občine (predčasno glasovanje) ali 22. oktobra dopoldan na voliščih krajevnih skupnosti Majšperk, Ptujska Gora in Sto-perce. Glasovanja se bodo lahko udeležili vsi občani, ki bodo na dan glasovanja dopolnili starost vsaj 15 let, za projekte v okviru Skupine mladi pa bodo lahko glasovali zgolj mladi med 15. in še ne dopolnjenim 30. letom starosti. Gre za prakso, ki jo v nekaterih občinah bolj, v drugih manj uspešno izvajajo. Na primer na Ptuju se glasovanja o uvrstitvi projektov v proračun udeleži le nekaj odstotkov občanov, še vedno pa je parti-cipativni proračun prej izjema kot pravilo na zemljevidu slovenskih občin. V Majšperku se z uvedbo participativnega proračuna nadejajo večje vključenosti občanov in občank v odločanje o projektih. Višina sredstev, ki bodo zagotovljena v proračunu Občine Majšperk za izvedbo izbranih projektov v okviru participativnega proračuna, je 75.000 evrov v letu 2024 in 75.000 evrov v letu 2025. Projekt parti-cipativnega proračuna pa so poimenovali Sodelujem, predlagam, odločam. »Slogan povzema, kar participativni proračun omogoča. »Če bi bil proti, bi bil absurd, kot je absurd poročilo Komunale Ptuj« Občinski svetniki so na nedavni junijski seji potrditi nove cene vode, kar pomeni, da bo junijska položnica za vodo ob foto: mv porabi 10 m3 vode za en evro nižja. Vsi svetniki so glasovali za pocenitev, a kot je dejal Zlatko Žnidar: »Če bi glasoval proti, bi bil proti znižanju cen, kar bi bil absurd, takšen absurd, kot je elaborat Komunalnega podjetja Ptuj.« Žnidarja namreč poročilo Komunalnega podjetja Ptuj, s katerim utemeljuje višino cen vode, ni prepričalo. »Kako naj vem, da strošek, na primer za točenje goriva, beležite na pravem kontu, torej da ne gredo stroški goriva na strošekjavne službe, medtem ko prihodki na račun tržne dejavnosti. To je le en primer, kjer je možno dati strošek na javno službo, medtem ko prihodek na tržne dejavnosti.« Na obrazložitve glede vse višjih stroškov dela in izzivov na področju kadrov pa je Žnidar dejal: »Se strinjam, daje težava s kadri, toda s to težavo se srečujejo tudi druga komunalna podjetja. Ne vem, kako ob nižji ceni vode te stroške pokriva Komunala Slovenska Bistrica, ki mora prav tako zaposlovati enak kader, rokuje z enakimi ventili, cevmi.« vanja tudi možnost odločanja. Ne gre za zapleten sistem,« je povedal župan Sašo Kodrič, ki se je za participativni proračun zavzemal že v času volilne kampanje. Zagotovil je, da projekti, ki ne bodo izglasovani ali vključeni v glasovanje, ne bodo zavrženi. »Ne zapiramo možnosti projektom, morda jih lahko vključimo tudi v redni proračun. Želimo si namreč prejeti čim več dobrih predlogov.« Svetniki so se s predlogom po uvedbi participativnega proračuna strinjali, svetnik Zlatko Žnidar je le pripomnil, da bi se lahko v naslednjem obdobju upoštevala velikost krajevnih skupnosti pri razrezu sredstev. Svetniki so na junijski seji opozorili še na objestne voznike, ki v iz-ogib ptujskogorskim ovinkom nedovoljeno uporabljajo bližnjico, na nujnost regulacije oz. ureditve potoka Skralska, ki je maja prestopil bregove, prav tako pa so se dotaknili dela koncesionarja za vzdrževanje cest in njegove (ne)odzivnosti ob interventnem odstranjevanju podrtih dreves. Mojca vtič Gorišnica • Občina z dvema podžupanoma Kolar izbral svoji desni roki Gorišniški župan Borut Kolar sije vzel kar nekaj časa za izbiro podžupana. Na zadnji seji občinskega sveta pa je končno razkril, kdo bo v tem mandatu opravljal to nalogo. Na zadnji seji občinskega sveta je župan Borut Kolar razkril imena obeh podžupanov. Foto: EK Bivši župan Jožef Kokot je imel vsa leta županovanja samo enega podžupana, ki je za svoje delo prejemal 500 evrov na mesec. Kolar pa je sprejel nekoliko drugačno odločitev in po tehtnem razmisleku izbral dva podžupana; skladno s tem so že pred časom spremenili tudi pravilnik. Že takoj po nastopu mandata so ga sicer posamezni svetniki spraševali, kdaj bo Gorišnica dobila podžupana. Odgovor Kolarja takrat je bil, da se mora najprej posvetiti tekočim zadevam, nato pa se bo lotil še vsega drugega. Po več kot pol leta je svetnike seznanil, da bo funkciji podžupana zaupal Petru Bezjaku (NSi) iz Male vasi in Gregorju Vise-njaku (SDS) iz Moškanjcev. Vsakemu pol nagrade Ob tem je poudaril, da si bosta sredstva delila, torej bo vsak prejemal zgolj 250 evrov na mesec. Nobeden izmed njiju ne bo zadolžen zgolj za eno področje, ampak bo Kolar za vsako zadevo posebej ocenil, kateri je primernejši kandidat. »Če ne bom zadovoljen z njunim delom, se še lahko v prihodnje zgodi kakšna sprememba. Želim pa jima dati priložnost in bomo vide- li, kaj bo prinesel čas,« je povedal Kolar, ki bo odslej na koncu vsake seje občinskega sveta širšo javnost seznanil z delom občinske uprave. »Občutek imam, da ljudje zares ne vedo, koliko vsega smo že naredili. Gre pač za stvari, ki se na zunaj ne vidijo. V slabega pol leta še nismo mogli postaviti na primer gasilskega doma, da bi ga vsi videli. Delamo pa na številnih razpisih in drugih projektih, prav tako smo že naročili projektiranje za vrtec. V Tibolcih pa nadaljujemo z ureditvijo ceste in kanalizacije.« EK petek • 30. junija 2023 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Spet izjemno nizka udeležba na glasovanju o participativnem proračunu O porabi 175.000 evrov odločalo (le) 561 občanov Ptujčani so izglasovali 11 projektov, ki bodo v naslednjem letu izvedeni v okviru participativnega proračuna. Tudi tokrat je bila udeležba na glasovanju izjemno slaba, le 2,6-odstotna. Najmanj interesa so vnovič izkazali v četrtni skupnosti Center, kjer je glasovalo le 29 občanov, največ pa v Grajeni, kjer jih je glasovalo 117. Kriterije za uvrstitev na glasovanje za izvedbo je izpolnjevalo 26 predlogov, 11 je bilo izglasovanih. Ti bodo v sklopu participativnega proračuna izvedeni v letu 2024. Občina za to iz proračuna namenja 175.000 evrov, za vsako izmed štirih območij 37.500 evrov in v skupini Mladi dodatnih 25.000 evrov. V ČS Grajena in Spuhlja najvišja, v ČS Center • • V * I I VI najnižja udeležba Glasovanja se je letos udeležilo 531 občanov po četrtnih skupnostih, kar je slaba 2,4 odstotka vseh. Po številu glasovalcev je bila najvišja udeležba v ČS Grajena, najnižja v ČS Center. Po odstotkih pa je največ občanov glasovalo v ČS Spuhlja. Glasovanja se je udeležilo tudi 62 mladih, ki so izbrali dva projekta, za katera bodo prejeli 25.000 evrov. »Pod sloganom Moj predlog za moje mesto smo leta 2021 prvič izpeljali postopek participativnega proračuna. Občani so takrat izglasovali 15 projektov. V letu 2022 smo postopek ponovili, največ glasov so dodelili 12 projektom, ki jih realiziramo v tem letu. Izkazalo se je, da je veliko zanimivih idej in predlogov, zato smo tudi letos postopek ponovili. Postopek participa-tivnega proračuna tako omogoča, da občani neposredno odločijo o Udeležba po posameznih mestnih četrtih MO Ptuj Četrtna skupnost | I Odstotek I Ljudski vrt 5.195 52 1 Rogoznica 4.180 82 2 Breg - Turnišče 3.605 97 2,7 Center 3.415 29 0,8 Grajena 2.522 117 4,7 Panorama 2.080 57 2,7 Jezero 1.758 58 3,3 Spuhlja 881 69 7,8 Vir: datoteke MO Ptuj Upoštevajoč zadnje znane uradne podatke o številu prebivalcev posameznih četrtnih skupnosti (ČS) v MO Ptuj se jih je po deležu glasovanja o participativnem proračunu največ udeležilo v najmanjši ČS Spuhlja. Sledita ČS Grajena in ČS Jezero. Z manj kot tremi odstotki pa še ČS Panorama in ČS Breg - Turnišče. Izglasovani predlogi z okvirnimi stroški za leto 2024 Območje 1 • Prenova drevesne strukture v parku Ljudski vrt (15.000 evrov) • Bosih nog naokrog - predavanja, delavnice, pohodi (3.300 evrov) • Telovadimo skupaj (3.800 evrov) Območje 2 • Nadgradnja športnega parka pri Roku (20.500 evrov) • Digitalno opismenjevanje starejših (13.800 evrov) • Mize in stoli za prireditve v domu krajanov Turnišče (3.000 evrov) Območje 3 • Preplastitev košarkarskega igrišča pri Campusu in namestitev pitnika (35.000 evrov) Območje 4 • Postavitev interaktivne učilnice na prostem OŠ Grajena (25.000 evrov) • Učni čebelnjak s prikazom antičnega čebelarjenja na Panorami (8.000 evrov) Skupina Mladi • Mladinski festival vina in kulture (14.000 evrov) • Rekreacija in družbeni aktivizem za mladino (9.000 evrov) porabi dela proračunskega denarja,« pravi županja Nuška Gajšek. A kljub temu da participativni proračun na Ptuju izvajajo že tretje leto zapored in da so veliko namenili tudi promociji tega projekta, velika večina občanov ostaja apatičnih. Po četrtih je bila daleč najslabša udeležba v centru mesta, kjer se je glasovanja udeležilo borih 29 občanov. Tudi v Ljudskem vrtu, Jezeru in Panorami niso izkazali prevelikega angažmaja. Nizka udeležba je seveda dobra za tiste, ki imajo zagon in so pripravili ideje ter poskrbeli, da so zanje prejeli vsaj nekaj deset glasov. Seveda bi si na občini želeli, da bi bila udeležba bistveno višja. Občani si želijo V I v • več druženja Izglasovani projekti so precej raznoliki. Od delavnic, predavanj in še enega festivala za mlade, do zasaditev, plastitve košarkarskega igrišča in nadgradnje športnega parka. Letos sicer prevladujejo »mehke« vsebine, občani, vsaj tisti, ki so glasovali, si želijo več druženja. Med vsemi izglasovanimi projekti je največ podpore prejela ideja, da se v Grajeni uredi učilnica na prostem. Precej občanov je podprlo tudi predloga za nadgradnjo športnega parka na Bregu in preplastitev košarkarskega igrišča pri Campusu. Nekateri predlogi pa bodo realizirani, čeprav so prejeli zelo malo glasov. Eden takih je Bosih nog naokrog, ki je prejel le 31 točk. Podobno velja za digitalno opismenjevanje starejših, ki ga bo izvajala Ljudska univerza Ptuj. Dženana Kmetec Foto: CG Ormož • Sanacija najbolj problematičnih plazov po majskem neurju 725.000 evrov za tri plazove Svetniki so na zadnji seji občinskega sveta potrdili investicijsko dokumentacijo za sanacijo plazov v Miklavžu, Se-nešcih in na Humu, ki jo bo sofinancirala država. V Miklavžu pri Ormožu sta se zaradi neprimernega odvodnjavanja površinskih voda, prestrmih bre-žin in delovanja podzemnih voda sprožila dva večja plaza. Povzročila sta nagubanje terena, tudi na cesti, kar se kaže z vboklinami in izboklinami. Cestišče in okolica sta zato nevarna za promet, saj grozi tudi nadaljnje plazenje zemljine. Nujna dela, ki vključujejo popravilo razpok, stabilizacijo cestišča z drenažnimi sistemi, vgraditvijo železnih traverz in postavitvijo podpornega zidu, so ocenjena na skoraj 400.000 evrov, od katerih jih bo 91.000 zagotovila občina, ostalo je preko Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) strošek države. Pol metra globoke razpoke V Senešcih, natančneje na odseku Drakšl-Senik, so že leta 2015 sanirali plaz. Letošnje obilno majsko deževje s poplavami pa je tik ob njem sprožilo še večji plaz, ki je, kot je dejal župan Danijel Vrbnjak, povzročil samo še dodatno posedanje cestišča. Sanirali ga bodo s kamnito škarpo ter novim sistemom dreniranja in odvodnjavanja tako površinskih kot podzemnih voda. Investicija je vredna 210.000 evrov, občinski delež pa znaša 53.000 evrov. Plaz, ki se je pojavil na Humu, je povzročil odprte razpoke vzdolž ceste, ki so ponekod globoke tudi pol metra, kar resno ogroža promet in prometno varnost, saj je teren izmenično potisnjen navznoter in dvignjen navzgor. Za 115.000 evrov bodo popravili razpoke, izvedli drenažo in utrdili pobočje ter s tem stabilizirali cestišče. Sanacija plazu na Humu bo občinski proračun stala 29.000 evrov. Letos bodo pripravili vse tri projektne dokumentacije, v prihodnjem letu pa sledijo objave razpisov, izbori izvajalcev in izvedbe, ki naj bi bile vse zaključene v oktobru 2024. Skupaj bo torej sanacija omenjenih plazov stala 725.000 evrov, občinski delež pa bo znašal 173.000 evrov. Odgovornost z imenom in priimkom Simona Kolmaniča je zmotilo, da med pripravljavci investicijske dokumentacije ni nikogar iz gradbeništva. »Govorimo vendar o resni sanaciji plazov, a v ekipi ne vidim nobenega strokovnjaka. Sem že večkrat opozoril na to, a žal zmeraj naletim na gluha ušesa. Zagotovo bi takšni dokumenti, velja namreč za vse tri 'diipe' enako, izpadli veliko bolj verodostojni, če bi jih pripravljali tisti, ki imajo zanje ustrezno izobrazbo. Mi pa imamo vedno eno in isto osebo, ki je očitno strokovnjak za vse, kar pa seveda ne gre.« Slavko Kosi se je obregnil ob plaz v Senešcih. »Tisto cesto smo, kar sam pomnim, popravljali že vsaj štirikrat. Čas bi bil, da končno dobimo temeljito sanacijo in ne mečemo več denarja proč, ampak zahtevamo garancije za dobro opravljeno delo, v nasprotnem primeru pa morajo pristojni odgovarjati. Z njim se je strinjal Kolmanič in predlagal previdnost pri izboru projektanta. »Preverite, kdo je to bil, da se ne bomo še enkrat odločili zanj.« Da ne bodo izbrali istega projektanta, so zagotovili v občinski upravi, ob tem pa dodali, da so bile razmere v maju izredne, saj je deževje tako močno napilo teren, da so se sprožili tudi že sanirani plazovi. »Škode nastanejo prav v izrednih razmerah, še vedno vztrajam pri odgovornosti, in to z imenom in priimkom,« je odvrnil Kosi, ki je prepričan, da bo sanacija stala veliko več od načrtovane. Senka Dreu Foto: PGD Miklavž pri Ormožu Skupaj bo sanacija treh večjih plazov stala 725.000 evrov, občinski delež pa bo znašal 173.000 evrov. Sveti Tomaž • Odprtje obnovljene regionalke Kilometer, ki šteje za deset Pa so jo občani le dočakali, bi lahko rekli ob slovesni predaji rekonstruirane regionalne ceste, zaradi katere vstop v Sveti Tomaž daje podobo moderne podeželske občine. Foto: SD Obnovljeno regionalko skozi Sveti Tomaž so v sklopu občinskega praznika tudi uradno predali namenu. Kilometer tega pomembnega cestnega odseka, katerega obnove so si želeli že leta, šteje za deset, pravijo, zato je bilo slovesno odprtje, ki je potekalo pri zgradbi osnovne šole, eden od vrhuncev letošnjega praznovanja občinskega praznika, svojega zadovoljstva pa ni skrival tudi župan Mirko Cvetko. Cesta je doživela temeljito rekonstrukcijo, saj so jo razširili, zgradili pločnike in avtobusna postajališča, postavili javno razsvetljavo, uredili odvodnjavanje in meteorno kanalizacijo, prestavili komunalne vode ter poskrbeli za ustrezno prometno opremo in signalizacijo. Investicijo je vodila in večinsko iz državnega proračuna financirala Direkcija za infrastrukturo, izvajala pa Cestno podjetje Ptuj in Komunalno podjetje Ormož. Pogodbena vrednost gradbenih del je znašala nekaj manj kot 1.145.500 evrov, od tega jih je skoraj 962.000 odpadlo na Direkcijo, občinski delež pa je znašal dobrih 183.500 evrov. Zaradi vse višjih stroškov se je investicija podražila za skoraj 155.000 evrov, saj je končna cena narasla na 1,3 milijona evrov; od tega je državni proračun prispeval 1,05 milijona, občinski pa 250.000 evrov. SD 6 Štajerski V središču torek • 27. junija 2023 Slovenija • Duševno zdravje prebivalcev se slabša Manj pomirjeval, a več antidepresivov Po ocenah strokovnjakov Slovenijo težave na področju duševnega zdravja pestijo v enaki meri kot preostali razviti svet. Med najpogostejšimi motnjami so depresija, an-ksiozne motnje in motnje, povezane s stresom. Stroka pa zaznava tudi vse več težav na račun nekemičnih zasvojenosti. »Posebnost Slovenije je visok delež umrljivosti ali obolelosti na račun alkohola. In še vedno je visoka stopnja samomorov,« menijo na ministrstvu za zdravje. Da je Slovenija na področju duševnega zdravja na slabši strani lestvice, priča prav koeficient samomorov, ki je v Sloveniji razmeroma visok glede na druge države in med najvišjimi v Evropski uniji. Po podatkih poročila Health at a glance iz leta 2021 je v svetu največja porabnica antidepresivov Islandija, s kar 146 uporabniki an-tidepresivov na 1000 prebivalcev. V Evropi so najbolj zdravi v Latviji, ki je poročala o le 18 porabnikih na 1000 prebivalcev. Slovenija je s 63 uporabniki na 1.000 prebivalcev nekje v sredini te razpredelnice. Slovenija sodeluje tudi v evropskih raziskavah o zdravju in zdravstvenem varstvu EHIS, ki so razkrile, da se pri nas povečuje delež oseb s simptomi depresivne motnje. Leta 2015 je o simptomih depresije poročalo 5,5 odstotka, leta 2019 pa že 7,7 odstotka prebivalcev. Po podatkih EHIS je leta 2014 za Evropo na splošno veljalo, da se z depresijo v povprečju bori 6,1 odstotka prebivalcev, leta 2019 pa 6,3 odstotka prebivalcev. »Da so težave v duševnem zdravju v Sloveniji pogoste, nakazujejo podatki o izkoriščanju bolniške odsotnosti. Leta 2019 je bilo zaradi duševnih in vedenjskih motenj izgubljenih 1.183.210 delovnih dni, kar je za 58 odstotkov več kot leta 2015,« je povedala Petra Mikolič z NIJZ. Anksioznost in slabo razpoloženje sta v razmahu Strokovna direktorica Psihiatrične klinike Ljubljana Blanka Kores Plesničar dodaja, da zaznavajo poslabšanje duševnega zdravja po epidemiji covida: »To poslabšanje sicer ni izrazito, a se kaže na področju povečanja psihičnih težav, kot so anksioznosti in znižanje razpoloženja. Glede na porast bolniške odsotnosti zaradi depresivnih epizod postaja ta duševna motnja najpomembnejši razlog odsotnosti.« V prihodnje se bo slovenski narod seveda v povprečju staral, zato strokovnjaki pričakujejo vse več primerov starostne demence in depresije ter pogostejše pojavljanje delirantnih stanj zlasti pri starostnikih. »Vse več bo tudi zdravljenja odpornih oblik depresivnosti,« še pravi. V Evropi koeficient samomora narašča od juga proti severovzhodu in je povezan tako z ekonomskimi (stopnja nezaposlenosti) kot celo podnebnimi dejavniki, na primer nižjo letno temperaturo. V Sloveniji je stopnja samomora višja v regijah, kjer je več nezaposlenosti in kjer deluje manj psihiatrov. Kar nekaj časa se je s prstom kazalo tudi na epidemijo covida. Strokovnjaki pravijo, da ni toliko »kriva« sama po sebi, temveč je ta čas pri nekaterih ljudeh sprožil prvo epizodo težav v duševnem zdravju, pri nekaterih pa ponovitev ali poslabšanje. »Primerov je zato bistveno več, vendar ne samo zaradi covida, temveč zaradi splošne krize in negotovosti, ki zdaj vladajo v svetu,« še menijo na ministrstvu. Primanjkuje usposobljenega kadra V družbi se odražajo kadrovske težave v strokovnih službah, kre- pitev teh služb je ključna, saj lahko bolniki ogrožajo sebe ali pa se agresivno vedejo do drugih ljudi. »Raziskave kažejo, da se število kaznivih dejanj povečuje glede na to, koliko manj je bolnišničnih postelj na oddelkih pod posebnim psihiatričnim nadzorom. Zato je nujno povečati število psihiatrov glede na število prebivalcev. Že zdaj se Slovenija uvršča med države EU z nizkim številom psihiatrov glede na število prebivalcev, nujno bi morali izšolati vsaj sto dodatnih psihiatrov,« opozarja Blanka Kores Plesničar. Tudi stopnja zanimanja študentov medicine za specializacijo iz psihiatrije je poveden podatek, na zadnjem razpisu specializacij sta se ob desetih prostih mestih prijavila le dva kandidata. Zdravila lahko pomagajo le delno. Podobno kot v drugih evropskih državah, izjema je že omenjena Danska, se pri nas povečuje predpisovanje antidepresivov, v večini držav pa se zmanjšuje predpisovanje pomirjeval. Slovenija spada v EU med države s srednje pogostim predpisovanjem tako antidepresivov kot pomirjeval. Pri nas se najpogosteje predpisujejo antidepresivi iz skupine serotonina, ki so tudi sicer najpogosteje predpisani antidepresivi. »V Sloveniji je vedno več anti-depresivov v primerjavi z anksio-litiki, a kaže tudi, da so obravnave oseb s tovrstnimi motnjami vse boljše in predvsem bolj učinkovite,« dodaja Blanka Kores Plesni-čar. A. Zupančič Psihiatrične institucije so imele nekoč zamrežene postelje, izolirnice, danes imajo sobe za umiritev. Pa vendar so v javnost, ki je bolj vajena novic o pacientih, ki napadajo svoje sotrpine in osebje, pricurljala pripovedovanja o prav takšnem početju, in to v ljubljanski psihiatrični kliniki. Informacije so bile sprva anonimne, kasneje so se našli tudi nekdanji pacienti, ki so se izpostavili z imenom in priimkom. Da nič od tega ne drži, da gre celo za popolno laž, trdi direktor klinike Bojan Zalar, zaposleni pa so prizadeti zaradi očitkov o malomarnem in nasilnem vedenju do pacientov, saj pravijo, da pri svojem delu »nismo tako površni, da bi nam nekdo lahko pretepal paciente«. Na delu inkvizicijske metode Zalar obžaluje, da nihče ne upošteva njihovih argumentov. »Kdo so ti bivši pacienti, ki so pričali o nasilju? Koliko jih je? Kaj stoji za tem? Ni pravih dokazov, le klevetanje z nekim mračnjaškim ozadjem, ki ima inkvizicijsko poslanstvo in ki se ne ustavlja kljub racionalnim razlogom. To smo v zgodovini že videli.« Psihiatrija je po njegovem deležna toliko nadzorov kot nobena druga institucija v Sloveniji, morebitno sistematično izvajanje nasilja nad pacienti zato ni mogoče zaradi vseh varovalk in internih nadzorov, poleg tega redno beležijo vse incidente, ki se dogajajo na oddelkih. Za primer navede, da so imeli približno 140 primerov fizičnega nasilja, usmerjenega proti pacientu ali zaposlenim, iz tega podatka pa ni razvidno, v koliko od teh primerov je bilo takih, kjer je zaposleni s pacientom ravnal neprimerno. Na noge so takoj skočili tudi v združenju psihiatrov, ogorčeni, kako se »z nedokazanimi trditvami povzroča škoda bolnikom, ustanovi in stroki«. A vsi psihiatri se pod cehovsko solidarnost niso podpisali, med njimi denimo dr. Vesna Švab, psihiatrinja, ki je bila nekoč tudi sama del tima na psihiatrični kliniki. Dejala je, da se varnosti ne da zagotoviti, če se o sumih nasilja ne spregovori, prijave pacientov, ki so opozorili na nasilje, pa je po njenem treba vzeti skrajno resno. To je samo vrh ledene gore Kajti bolj kot so psihiatrične in socialnovarstvene institucije zaprte, večja je verjetnost nasilja in zlorab, bolj kot so odprte in usmerjene v skupnost, manjša je ta verjetnost, so prepričani udeleženci mednarodne konference z naslovom Deinstitucionalizacija ... , ta beseda!«, ki je v začetku junija potekala v Lipici, na njej pa so govorili o dosežkih in protislovjih skupno-stne oskrbe v evropski perspektivi. O razkritjih iz klinike v Polju so napisali skupno izjavo: »Pričevanja o nasilju so nas šokirala, niso pa nas presenetila. Iz dolgoletnih izkušenj vemo, da mediji praviloma zaznajo le vrh ledene gore in da se ljudje iz strahu, da se bo njihov položaj še poslabšal, bojijo pripovedovati in pričati. Psihiatrična bolnišnica bi morala biti prostor varnosti in podpore, saj v njej iščejo pomoč ljudje, ki jih je strah, so žalostni in pogosto močno travmatizirani. Dogodki v zadnjih tednih govorijo o nasprotnem, da gre za prostor, ki generira institucionalno nasilje.« Očitki o pometanju pod preprogo Psihiatrične bolnišnice so bile v zgodovini prostori nasilja in prostorskih omejitev, še pišejo. »Medtem ko so nekoč ljudi vezali za verige, so bili do nedavnega stisnjeni v prisilne jopiče, danes jih vežejo z jermeni. Nekoč so bili mučeni z nasilnimi operacijami, lobo-tomijo in elektrošoki. Danes so jih nadomestile injekcije za umirjanje. Psihiatrične institucije so imele zamrežene postelje, izolirnice, danes sobe za umiritev. Nasilje se je dogajalo brez prič in tudi danes praviloma ni drugače.« Zahtevali so tudi nekaj konkretnih sprememb, velik pomen pri odpravi takih praks pa pripisali ozaveščanja v zvezi s človekovimi pravicami ljudi, ki imajo težave v duševnem zdravju. Na prijave o nasilju se je odzvalo tudi zdravstveno ministrstvo in odredilo zunanji izredni strokovni nadzor. A očitno ne takoj, pač pa šele po tem, ko so zadevo obelodanili mediji. S prvo anonimno prijavo o nepravilnosti na psihiatrični kliniki naj bi se namreč seznanili že septembra lani, sledile so še druge. Da niso ničesar pometali pod preprogo, zagotavlja minister Danijel Bešič Loredan, saj da so vse predali pristojnemu direktoratu za zdravstveno varstvo, inšpekciji in Medtem ko so nekoč ljudi vezali za verige, so mijo in elektrošoki. Danes so jih nadomestile torek • 27. junija 2023 V središču Štajerski 7 Grobo dajanje zdravil in umirjanje pacientov, tudi tistih, ki so že privezani, s tiščanjem blazine na obraz, boksanjem preko odeje v trebuh, roke in mednožje; vse to so prizori, ki spominjajo na neke druge čase, ne pa na Slovenijo 21. stoletja. in socialnovarstvenih ustanov? policiji. Ker je preiskava še v teku, o zaključkih še ni mogoče govoriti, je pa napovedal, da bodo v noveli zakona o duševnem zdravju, ki jo želijo še letos vložiti v parlamentarni postopek, uredili tudi vprašanje videonadzora v najobčutljivejših delih institucij. Gre za strah ali laži? Zanimalo nas je, koliko prijav nasilnega ravnanja zaposlenih v psihiatričnih bolnišnicah, social-novarstvenih ustanovah in ne nazadnje tudi domovih upokojencev pri nas beležijo pristojne službe. Kako potekajo ti postopki, je mor- da kakšen doživel epilog? Glede na odgovore lahko sklepamo dvoje: ali se ti ljudje iz strahu, da se bo njihov položaj še poslabšal, bojijo pripovedovati in pričati, ali pa takih primerov pri nas preprosto ni. Na zdravstvenem ministrstvu so letos opravili analizo tako imenovanih opozorilnih nevarnih dogodkov (OND) v obdobju 2002-2022, ki so jih dolžni sporočati zdravstveni izvajalci. Mednje spadajo nepričakovana smrt, večja stalna izguba telesne funkcije, samomor in poizkus samomora bolnika v zdravstveni ustanovi, zamenjava novorojenčka, hemolitična trans- fuzijska reakcija po transfuziji krvi zaradi neskladja glavnih krvnih skupin, kirurški poseg na napačnem bolniku ali napačnem delu telesa, sum kaznivega dejanja, skorajšnja napaka oziroma prepoznano, a preprečeno tveganje, ter drugo (padec, napačna diagnoza, bolnišnična okužba, dogodki, ki so vezani na bolnišnično osebje, pobeg pacienta, napačen izvid, zaplet pri porodu, zamenjava identitete). »Do zdaj preko postopka sporočanja OND nismo prejeli nobene prijave o nasilju zaposlenih nad pacienti,« se je glasil kratek odgovor z MZ. bili do nedavnega stisnjeni v prisilne jopiče, danes jih vežejo z jermeni. Nekoč so bili mučeni z nasilnimi operacijami, loboto-injekcije za umirjanje. Foto: pexels Ko je pacientka nasilje posnela Kako je s primeri nasilja do stanovalcev zavodov, kot je SVZ Hrastovec, in domov upokojencev, smo od novoustanovljenega Ministrstva za solidarno prihodnost prejeli zelo splošen odgovor: »Primeri, da pride do nasilja zaposlenih do uporabnikov v posebnih socialnovarstvenih zavodih ali domovih za starejše in da smo o tem na ministrstvu obveščeni, so redki. Če pride do takega obvestila, potem preverimo vsako prijavo, informacijo ali namig, zahtevamo tako od vodstva, predvsem pa od sveta zavoda, da zadevo razišče in nas obvesti tako o samem dogodku kot tudi o poteku preiskave in nadaljnjih korakih. Če je potrebno, obvestimo tudi druge pristojne organe in socialno inšpekcijo. V primeru ugotovljenega nasilja mora vodstvo ustrezno ukrepati, hkrati pa poskrbeti, da se taki primeri več ne ponovijo.« Obrnili smo se tudi na Generalno policijsko upravo, kjer pravijo, da posebej ne vodijo teh statističnih podatkov. Nekoliko bolj zgovorna je bila Vlasta Cafnik, zastopnica pacientovih pravic Maribor: »Poznamo verbalno in fizično nasilje. Verbalno nasilje običajno ni dokazljivo, saj v postopkih zdravstveno osebje praviloma tovrstno nasilje zanika. Tudi pred Komisijo za varstvo pacientovih pravic smo že obravnavali primere verbalnega nasilja oziroma neprimernega odnosa zdravstvenih delavcev, vendar so bili ti postopki zaradi nedokazljivosti po hitrem postopku zaključeni. Konkretnih prijav v zvezi s fizičnim nasiljem nisem prejela, le v enem primeru pred leti, ko je pacientka ves prizor tudi posnela. Sicer pa se svojci hospitaliziranih pacientov občasno pritožijo zaradi domneve glede verbalnega nasilja, vendar konkretnih prijav nato ne želijo podati.« Senka Dreu Ptuj • Ministrstvo še ni dalo soglasja k imenovanju Užmahove Se zgodba z imenovanjem direktorja bolnišnice ponavlja? Z jutrišnjim dnem, 1. julijem, bi vodenje ptujske bolnišnice vnovič morala prevzeti Anica Užmah. Svet zavoda jo je že maja izbral kot najprimernejšo kandidatko, a še vedno ni prejela potrebnega soglasja ministrstva za zdravje k imenovanju. Anica Užmah je še vedno brez soglasja ministrstva za zdravje. En štiriletni mandat je Užmahova že bila na funkciji direktorice ptujske bolnišnice, zadnje leto pa je ta javni zavod kot v. d. vodil Aleksander Voda. Julija lani je prav njega svet zavoda izbral in nameraval imenovati na mesto direktorja s polnimi pooblastili. Pri tem pa niso bili uspešni, saj niso prejeli soglasja ministrstva za zdravje. Trenutno stanje ima nekatere vzporednice z lanskoletno zgodbo. Užmahova je večinsko podporo članov sveta zavoda prejela, a za zdaj nima nujno potrebnega soglasja za imenovanje, ki ga mora podati ustanovitelj, Vlada RS oziroma ministrstvo za zdravje. »Anica Užmah je bila imenovana za direktorico Splošne bolnišnice Ptuj na 4. redni seji sveta dne 19. 5. 2023. Glede nadaljnjih korakov pri postopku imenovanja bo javnost pravočasno obveščena,« so le skopo pojasnili s pristojnega ministrstva. Pravočasnost v tem primeru je seveda vprašljiva, saj bi izbrana kandidatka ta teden morala že nastopiti petletni mandat. Na konkretna vprašanja o tem, kako bo do imenovanja direktorja s polnimi pooblastili bolnišnica delovala, kdo jo bo vodil in kakšni bodo nadaljnji postopki, ali bo torej Užmahova sploh prejela soglasje ali ne, z ministrstva niso odgovorili. Če Užmahova ne bo prejela soglasja ministra Danijela Bešiča Loredana, bodo morali izbrati vršilca dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice Ptuj. Možnih več scenarijev Že ob izbiri je Užmahova nekoliko zadržano dejala, da je zadovoljna z razpletom razpisa, a da bo postopek dokončen šele, ko bo imenovanje zaključeno. Ta teden informacij o tem, kdaj, če sploh bo nastopila funkcijo, ni imela. Internih informacij o načrtih pristojnih očitno nima niti predsednik sveta zavoda Danilo Lončarič, ki je le kratko povzel znana dejstva, da soglasja obravnava Vlada RS in da so seje ob četrtkih. Ali gre torej zgolj za zamudo pri sprejemanju odločitev ali načrtno zavlačevanje, ostaja uganka. Če Užmahova ne bo prejela soglasja ministra Danijela Bešiča Loredana, je možnih več scenarijev. Vsekakor bodo morali izbrati vršilca dolžnosti direktorja SB Ptuj. Kdo bo to, javnosti še vedno ni znano. Lahko, da bo tudi v prihodnje Voda ali kdo drug. Tudi Užmahova je med možnimi kandidati za vršilko dolžnosti, a je to zelo malo verjeten scenarij, saj bi imela pogodbo o zaposlitvi le za kratek čas, kar ji, razumljivo, prinaša negotovost. Lahko, da bo soglasje k njenemu imenovanju podano z zamudo in bo vodenje bolnišnice prevzela čez nekaj časa. Ni izključeno niti, da bodo razpis in postopek izbire ponovili, kar pa bi bila dejansko nekoliko presenetljiva odločitev. Če bi vladajoča politika (in ministrstvo) na tem mestu želela koga drugega, bi najbrž poskrbeli, da bi že na prvem razpisu »njihov« kandidat prejel dovolj glasov podpore članov sveta zavoda. Na glasovanju je šlo za las, saj je Užmahova prejela štiri, Voda pa tri glasove, pa vendar je dejstvo, da minister za zdravje tudi Vodi lani ni želel podati soglasja k imenovanju. Res je sicer, da se spremembe kmalu napovedujejo tudi v članstvu sveta zavoda. Kakorkoli, pristojno ministrstvo in Vlada RS se bosta morala podvizati in sprejeti odločitev o tem, kdo bo v prihodnje vodil za državo in regijo pomembno bolnišnico. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Foto: FB 8 Štajerski Podravje petek • 30. junija 2023 Kidričevo • 26. občinski praznik Dvojno veselje Kidričanov Občina Kidričevo je te dni praznovala svoj 26. rojstni dan. Kljub temu daje še v"mladih" letih, sta napredek in razvoj več kot očitna. Za to so zaslužni številni občani, društva, podjetja in drugi, ki delujejo na tem območju. Kot vsako leto so jih nekaj izpostavili in nagradili s plaketami in grbi. Nedelja je bila v občini Kidričevo, ki jo vodi župan Anton Leskovar, slavnostno obarvana. Obeležili so občinski praznik in dan državnosti. Na osrednji slovesnosti, ki je potekala v športni dvorani, so podelili dve plaketi, in sicer podjetju Av-toprevozništvo Srečko Frangež, s. p., ob 30-letnici podjetja in Janku Čelofigi za dolgoletno prostovolj- no delo na področju gasilstva, razvoja kraja in ohranjanja kulturne dediščine. Srečko Frangež je dolgoletni podjetnik in ljubiteljski kulturnik, ki pomembno soustvarja in oblikuje utrip življenja v občini. Vse od leta 1975 je član Tamburaškega orkestra Cirkovce. Na podjetniško pot se je podal leta 1991, danes Zaključna gradbena dela Z VAMI 10 LET Franc Božičko s.p. 040 212 728 Apače 189 2324 Lovrenc na Dr. polju Iskrene čestitke ob prazniku občine Kidričevo. ima podjetje 92 tovornjakov in več kot sto zaposlenih. Leta 2006 so ustanovili še hčerinsko podjetje Transport Frangež, d. o. o., ki je prepoznavno na področju logistike, organizacije prevozov, dostave hrane in ostalih artiklov. So pomemben zaposlovalec, obenem pa tudi donator raznih dejavnosti v občini in širše. Drugi prejemnik plakete je kulturnik in gasilec Janko Čelofiga iz Sp. Jablan. Domačemu prostovoljnemu gasilskemu društvu se je pridružil leta 1964, bil je gonilna sila pri gradnji gasilskega doma in razvoja gasilstva v kraju. Trikrat je bil predsednik društva, štirikrat podpredsednik. Prav njemu pripisujejo pomembne zasluge, da so ob stoti obletnici dobili prvo gasilsko cisterno. Zraven aktivnega udejstvovanja na področju gasilstva je aktiven ljubiteljski kulturnik, član ljudskih pevcev v PD Cirkovce. Bil je tudi predsednik krajevne skupnosti Cir-kovce, trenutno je član občinskega sveta. Zadnjih 11 let je član lokalnega društva upokojencev, ki mu predseduje vse od leta 2014. Vodi tudi družinsko kmetijo, na kateri se ukvarjajo z vzrejo in zakolom prašičev. Promocijsko sporočilo Obilica poletnih radosti v Qcentru Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju - Ocentru v Puhovi - je moč na vsakem koraku čutiti poletni utrip. Temu je prilagojena tudi pestra in bogata ponudba prodajaln in lokalov. Vroči poletni dnevi so lahko idealna priložnost za skok v domači bazen. V prodajalni Obi v Ocentru Ptuj najdete veliko izbiro različnih bazenov, ki bodo poskrbeli za osvežitev, zabavo in sprostitev, imajo pa tudi veliko izbiro masažnih bazenov Bestway in lntex. Izberite sebi najprimernejšega in uživajte v osvežitvi. Nato pa hitro v senco. Tudi za to poskrbijo v Obiju. Oglasite pa se tudi v prodajalni PittaRosso, kjer so pripravljeni na poletne radosti. Pri njih najdete obutev za vse poletne izzive, dolge sprehode, čo-fotanje v vodi, igranje na plaži in še kaj. Na njihovih policah najdete udobne sandale z mehko podlogo, ženske sandale s peto ali bleščicami, pa tudi modne natikače in mehke japonke. Tisti, ki so jim tudi na morju pri srcu športne aktivnosti, pa boste v Pi-ttaRossu lahko izbrali modne superge. Za najmlajše izberite sandale z rožicami ali zaprte sandale. Ob obisku Ocentra Ptuju pa obvezno poiščite skrinjico velike nagradne igre, kijo vOcentru pripravljamo v sodelovanju z dnevnikom Svet24.si. Ta namreč ob 10. rojstnem dnevu vabi k sodelovanju v nagradni igri, v kateri bodo skupno podelili kar 10.000 evrov. Kupončke za sodelovanje prejmete v naših prodajalnah, skrinjica za žreb pa je ob glavnem Ocentrovem odru. Markiza je zelo elegantna rešitev, saj se enostavno raztegne, s prilagajanjem kota senčenja pa zagotavlja optimalno senčenje čez cel dan. Klasična, a nič slabša izbira je tudi senčnik-preprosto ga postavite in že uživate v senci, kerje prenosljiv, pa ga lahko premikate, kamor vam srce poželi. Nadstrešek je dolgotrajna rešitev, ki nudi zanesljivo zaščito pred soncem in padavinami, vrtno sezono pa podaljša vjesen in zimo. Senčna jadra pa predstavljajo eleganten in čedalje bolj priljubljen način senčenja. Ko veter zajame jadra, se pod njimi ustvari prijetna sapica, skozi tkanino pa pronica elegantna igra svetlobe in senc. Pridite v Obi v Ocenter Ptuj in poskrbite za obilico poletnega udobja. Letošnji nagrajenci, prejemniki plaket in občinskih grbov Prejemniki občinskih grbov Zraven dveh plaket so ob letošnjem občinskem prazniku podelili še dva grba. Prejela sta ga podjetje Petrovič, ki praznuje četrt stoletja delovanja, in Društvo upokojencev Cirkovce, ki letos obeležuje 70 let delovanja. Člani se zelo radi družijo, izjemno ponosni so na nov športno-rekreacijski objekt, ki jim nudi veliko boljše pogoje za športne aktivnosti. Drugi prejemnik občinskega grba, podjetje Petrovič, ki letos Letošnji devetošolci, ki so izstopali z dosežki in uspehi ob zaključku šolanja na OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce, so: Lara Greifoner, Tobija Lakic, Elizabeta Liza Muršec in Nik Muršec. praznuje 25 let obstoja, prav tako pomembno sooblikuje življenje v Kidričevem, a na drugačen način. So med največjimi slovenskimi proizvajalci pločevinastih strešnih kritin in dodatkov. Bojan Petrovič je kot krovec z enim strojem začel v domači garaži, danes se podjetje lahko pohvali s 50-člansko ekipo strokovnjakov, ki delajo v urejenih poslovnih prostorih, ki merijo več kot 15.000 m2. Kidričani so imeli prejšnji konec tedna veliko razlogov za slavje, temu primerno so se tudi družili. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Kidričevo ter Moški pevski zbor Talum in KD Rogoznica, na veselici pa jih je zabaval Poetovio kvintet. Dženana Kmetec Ormož • Pester program letošnjega festivala Ormoško poletje na vrhuncu S proslavo ob dnevu državnosti se je minuli petek začel tudi festival Ormoško poletje. Organizatorja - občina Ormož in Zavod za turizem, kulturo in šport - sta pripravila številne dogodke, ki se bodo vrstili vse do naslednje sobote, 8. julija. Kot veleva tradicija, je uradnemu odprtju Ormoškega poletja, ki je zaradi slabega vremena potekalo v Domu kulture v Ormožu, sledil 20. ormoški nočni ulični tek, ki je kljub dežju v mesto privabil številne tekače vseh generacij. Dan kasneje je ormoški park zajel Rožmarinkin festival s cirkuškimi vragolijami in gledališko predstavo Cirkus v izvedbi RUD Eleja - brata Malek. Prav poseben dogodek je bil tudi županov sprejem za novorojence, rojene v letu 2022. V parku se je zbralo okoli 40 otrok, ki so se zabavali v družbi staršev, sorojencev in prijateljev. Župan Danijel Vrbnjak je izrazil veselje, da so se srečanja udeležili v tako lepem številu in vsakemu izmed malčkov izročil darilo - žogice ter lesene kocke. Na koncu so se vsi posladkali še s slastno torto. „Program letošnjega festivala Ormoško poletje je pester in zanimiv. V petnajstih dneh, kolikor bo trajalo Ormoško poletje, pripravljamo tri koncerte, tri predstave za otroke, eno stand up komedijo in eno predstavo srednje resnega razreda," je povedal direktor JZTKŠ Ormož Andrej Vršič. Večina dogodkov se bo ob lepem vremenu zvrstila na odru pred grajsko pristavo, v primeru slabega vremena jih bodo preselili v Dom kulture Ormož. „Vse otroške predstave so brez vstopnine, torej na voljo vsem. Pri preostalih dogodkih je cena vstopnic v predprodaji pet evrov, na dan dogodka pa sedem. Vstopnica za koncert Jana Plestenjaka v pred-prodaji stane 10, na dan koncerta pa 15 evrov. Menim, da so cene primerne in bodo dogodki dostopni za vse domačine ter goste od drugod. Izbor dogodkov smo zastavili tako, da so primerni za vse generacije in različne okuse, tudi letos pa smo za nastop na festivalu izbrali samo slovenske izvajalce," je še dodal Vršič. Festival Ormoško poletje je finančno ocenjen na 40.000 evrov, od tega bo občina Ormož prispevala 30.000, preostanek nameravajo pridobiti s prodajo vstopnic. nš Foto: CG Foto: NS petek • 30. junija 2023 Kmetijstvo Štajerski 9 Ptuj • Semenarski slovenski vrt pod novim lastništvom bolje uspeva Vremenski ekstremi niso ogrozili pridelave semen Učni poligon razvoja rastlin in vzgoje najkakovostnejših semen najrazličnejših sort in vrst domuje na Ptuju. Nedavno je minilo leto dni, odkar je Selekcijsko-poskusni center Ptuj (SPC Ptuj) prešel pod okrilje Kmetijskega inštituta Slovenije, pred tem je bil več desetletij gonilo razvoja v Semenarni Ljubljana, ki pa je bila vsaj zadnja leta na prepihu lastniških sprememb. Že več kot 20 let je vodja tega 38,7 ha velikega semenarskega 'vrta' Darko Vernik, ki usklajuje delo devetih zaposlenih in skrb za skoraj 80 rastlinskih vrst. »Na območju naših površin, torej na desnem bregu Drave, izvajamo žlahtnjenje, vzdrževalno selekcijo ter pridelavo semen visokih vzgojnih stopenj. Slednja nato služijo za pridobivanje komercialnega semena, ki ga lahko potrošnik kupi na trgovskih policah. Brez dobro opravljene vzdrževalne selekcije sorta z generacijami izgublja svoje glavne lastnosti in prednosti, kar lahko vodi v propad sorte.« Trenutno na SPC Ptuj opravljajo vzdrževalno se- lekcijo za 78 sort kmetijskih rastlin. Med bolj poznanimi so solate, na primer leda, majska kraljica in zimska rjavka, čebula ptujska rdeča, fižol češnjevec, jabelski pisanec in ptujski maslenec, česen ptujski spomladanski in ptujski jesenski, buča slovenska golica ... Podnebja si ne moremo prilagajati Tako kot se ostali kmetje in zelenjadarji soočajo z letošnjimi vremenski ekstremi, se seveda tudi zaposleni v SPC Ptuj. »Takšni vremenski ekstremi seveda niso dobrodošli niti v semenski pride- lavi. Spomladanski meseci so bili prehladni in premokri, tako je na primer v enem tednu v maju padlo čez 200 litrov dežja, kar pomeni, da smo morali nekatere setve in presajanja zamakniti. Sedaj se soočamo s temperaturami nad 30 stopinj Celzija, ki pa pomenijo stres za rastline. Toda vsako leto je specifično in nikoli ni idealno. Semena-rimo na prostem in konec koncev se morajo tudi rastline prilagoditi ekstremom in ujmam, ki nas vsako leto prizadenejo. Podnebja si žal ne moremo prilagajati, kar pa je po svoje tudi dobro.« Strahu, da bi ostali brez semena za posamezne rastline sorte, pa ni, pravi Vernik. Darko Vernik pred najnovejšo pridobitvijo - izkopalnikom česna Foto: Mojca Vtič Vrtovi in njive SPC Ptuj obsegajo skoraj 39 ha; cilj Kmetijskega inštituta Slovenije je, da bi zemljišča zaradi potreb še povečali. Traktor veteran še vedno v pogonu SPC Ptuj je učni poligon, saj skrbi za različne sorte kmetijskih rastlin, pri čemer pa vsaka zahteva svojo tehnologijo, ima svoje posebnosti. »Osnovno znanje smo skozi leta nadgradili s prakso, ob tem pa je vsako leto učna izkušnja zase. Poskušamo delati po najboljših močeh,« je dejal Ormožan Darko Vernik. Poleg širokega spektra znanj je drugi izziv raznolikosti tudi oprema. »Skušamo slediti tehnološkim izboljšam in v zadnjem letu smo nabavili več opreme, zadnji v nizu pridobitev je izkopalnik česna, ki ga bomo v naslednjih tednih prvič preizkusili, lani smo nabavili nov traktor z GPS-sistemom ...« Medtem ko najnovejši stroj še ni bil niti uporabljen, najstarejši šteje 40 let. »Traktor IMT ima letnico 1983, dali smo ga generalno obnoviti in še vedno je uporaben. Pri nas, kjer naenkrat obdelujemo manjše površine, je še vedno zelo uporaben.« Traktor, ki ima po letih že status starodob-nika, na drugi strani pa roboti, ki so se v začetku junija vozili po teh istih njivah. »Slednji so bili uporabljeni v okviru predstavitve robotike v kmetijstvu. So komercialno dostopni in se v sosednjih državah v proizvodnji tudi že uporabljajo, toda kot smo ugotovili, zahtevajo mnogo časa za vnos ustreznih nastavitev. Verjetno pa bodo roboti na dolgi rok ob pomanjkanju delovne sile postali delovni pomočniki na kmetijah.« Foto: Mojca Vtič Še pred roboti pa je vsaj na poljih SPC Ptuj pričakovati namakalni sistem. »Pripravljamo potrebno dokumentacijo za namakalni sistem, ob tem pa iščemo še možnosti sodelovanja s Šolo za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj ter Perutnino Ptuj. Potrebe po namakanju namreč so. Medtem ko smo še v maju govorili o prevelikih količinah dežja, bi sedaj morali že namakati.« Ob skrbi za razvoj in vzgojo semen v SPC Ptuj opravljajo tudi raziskovalne in projektne naloge pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije, nedavno pa so odprli še vrata trgovinice, kjer je mogoče kupiti pridelke, semena in izdelke inštituta. Mojca Vtič Ptuj • jubilej najstarejšega obrata žganih pijač v Sloveniji Praznovanje 150-letnice s Pelinkovcem Ptujska klet je poznana po dolgoletni tradiciji pridelave vrhunskih vin. S svojimi koreninami, ki segajo v leto 1239, je najstarejša vinska klet v Sloveniji in prava zakladnica vinske dediščine. Vendar pa bi mnoge presenetil podatek, daje Ptujska klet dom tudi najstarejšemu obratu žganih pijač na slovenskih tleh, ki letos beleži 150-letnico. Žgane pijače, kijih generacije poznajo pod blagovno znamko Petovia, so rezultat več kot stoletnega izpopolnjevanja recep-tur in skrbne izbire sestavin ter so simbol vrhunske kakovosti in izjemnega okusa. »Skozi leta smo s ponosom ohranjali in negovali bogato dediščino, ki je oblikovala našo proizvodnjo žganih pijač. Tradicija nam ponuja povezavo s preteklostjo in hkrati navdihuje naše ustvarjalne dosežke v sedanjosti. Tudi v prihodnosti smo zavezani k ohranjanju žganjekuhe kot nepogrešljivega elementa slovenske identitete«, izpostavlja Vinko Mandl, direktor trženja v Ptujski kleti. Ptujska klet bo med praznovanjem letošnje 150-letnice proizvodnje žganih pijač prav posebno pozornost namenila Pelinkovcu, ki je zaščiten z geografsko označbo in velja za tipičnega predstavnika tradicionalne slovenske domače zeliščne grenčice na osnovi pelino-ve arome. V Ptujski kleti se ponašajo kar s tremi različnimi pelinkovci - grenkim, sladkim in zlatim. Da Pelinkovec v ponudbi žganih pijač Ptujske kleti zaseda posebno mesto, priča tudi sodelovanje z Drago Kepeš, priznano slovensko barmanko, državno prvakinjo in najboljšo barmanko na svetu leta 2016, ki je za Ptujsko klet razvila edinstvene recepte za koktejle na njegovi osnovi. Vsak koktejl je skrbno zasnovan, da poudari kakovost in bogastvo žgane pijače ter omogoči harmonično združevanje različnih sestavin. S takšno potezo Ptujska klet še dodatno kaže na svojo inovativnost in prilagodljivost ter potrjuje pomen združevanja bogate tradicije s spreminjajočimi se trendi, ob hkratnem upoštevanju okusov in pričakovanj ljubiteljev žganih pijač. Uvod v poletje s Pitonom Med vsemi koktejli s Pelinkov-cem gotovo izstopa koktejl Piton, ki bo zasijal kot zvezda letošnjega poletja - ohranja značilno pelinovo aromo, hkrati pa ponuja svežino in popolno uravnoteženost okusa. Premierno je bil predstavljen javnosti 20. junija na vrtu Lili Novy v Ljubljani, s katerim je Ptujska klet obeležila 150-letnico žganjekuhe. Posebni gostji večera sta bili Draga Kepeš in Majda Debevc, sommeli-erka in strokovnjakinja za žgane pijače, ki je poudarila pomen kulture pitja in proizvodnje žganih pijač v Sloveniji: »Ptujska klet je izjemna, saj je 150 let ohranila neprekinjen proces žganjekuhe in ponuja tradicionalne proizvode, ki so oblikovali našo edinstveno identiteto žganih pijač, česar pa se ljudje prema- Iz zgodovine Začetki proizvodnje žganih pijač na ptujskih tleh segajo v leto 1873, ko je bilo ustanovljeno prvo podjetje, specializirano za proizvodnjo žganih pijač, pod imenom Hutter &Elsbacher alkoholna industrija, Ptuj in je postavilo temelje za bogato tradicijo žganjekuhe na Ptuju. Temu so sledile številne druge prelomnice, od leta 2002 pa tradicijo proizvodnje žganih pijač pod blagovno znamko Petovia nadaljuje Ptujska klet.Pod blagovno znamko Petovia tako že stoletja nastajajo žgane pijače po tradicionalnih recepturah: Domači rum in Pelinkovec kakor tudi več desetletij Hruškovec, Mentol, Encijan in Tavžentroža. A Bft«II 1 = Ijpj 133 Vinko Mandl, Majda Debevc, Draga Kepeš, Maksimiljan Kadivec in Tine Kek, direktor Ptujske kleti lo zavedajo.« Izpostavila je tudi pomen podobe etiket na žganih pijačah Petovia, ki so skozi leta ostale nespremenjene in niso sledile trendom. Zato pa so danes še bolj trendovske in nostalgične. »Zakladnica tradicije, zibelka prihodnosti« 150-letna zgodovina proizvodnje žganih pijač v Ptujski kleti je zaznamovana s strastjo do izpopolnjevanja dolgoletnih receptov skozi ohranjanje tradicionalnih po- stopkov in skrben izbor sestavin, ki omogočajo ustvarjanje edinstvenih harmonij okusov. Ptujska klet ostaja ponosna na svojo bogato zgodovino žganje-kuhe, ki jo prenaša tudi sodobni čas. V prepletu z vrhunsko in najsodobnejšo tehnologijo ter izjemnim znanjem strokovnjakov na področju žganjekuhe si prizadeva tudi v prihodnje ustvarjati vrhunske žgane pijače in prispevati k raznolikosti slovenskega ter svetovnega trga alkoholnih pijač. PK, Ur Foto: PK Foto: PK 10 Štajerski Kultura petek • 30. junija 2023 Knjigarnica O DREVESIH IN LJUDEH Naslov današnje Knjigarnice ni hkrati naslov knjige, ki vam jo priporočam, marveč je tako naslovljena zadnja kolumna izjemnega premišljevalca in pisca Borisa Dežulovica (1964), ki leta in leta navdušuje v Objektivu (sobotna priloga Dnevnika). Naslov me je sicer spomnil na izvrsten dokumentarni film režiserke Agnes Varda (1928-2019) O ljudeh in vaseh (2019), ki si ga je bilo mogoče ogledati v Mestnem kinu Ptuj, pa tudi nacionalna televizija ga je že predvajala. In ta Dežulovicev zapis tako nenavadno sovpada z romanom Razvejenje (Beletri-na, 2022), ki sta mi ga pred nedavnim predlagali kolegici pravljičarki - knjižničarki Lea in Sabina iz sosednje, druge največje splošne knjižnice v deželi. Vsa tri navedena umetniška dela -film, roman in kolumna - nagovarjajo s sebi lastnim umetniškim in tudi filozofskim jezikom gledalce in bralce k premisleku o biti življenja in o povezanosti človeka z naravo, še posebej z drevesi. Morda se ne bi vsi strinjali, da je kolumna umetniško delo, a upam trditi, da je s tako omejenim prostorom, kot ga imajo kolumnisti, res prava umetnost zaobjeti v celoti neko tematiko, nek pereč problem tako, da bralec občuti polnost in lepoto besede in z njo izražene misli ter si ob tem tudi sam izoblikuje stališča. Kolumna (Objektiv, 24. 6. 2023, str. 7) se je tokrat dotaknila problematike nerazumne sečnje častitljivih dreves, ki se leta po razpadu bivše države Jugoslavije dogaja po vsem njenem teritoriju, v večini novonastalih državic. Avtor primerja sečnjo čez 100 let starega kop-rivovca v Splitu in predviden posek tistega mogočnega kostanja pred Dramo v Ljubljani. Zanimive so paralele in vsa dogajanja v zvezi s tem. Preberite, priporočam. Tako zaključi Dežulovic svoje razmišljanje: Glejte, samo tukaj in nikjer drugje je povsem vseeno, ali gre za nakupovalno središče ali za gledališče. Ni namreč - verjemite mi, preveril sem - stavbe, ki bi bila več vredna od navadnega koprivovca ali divjega kostanja.Ni odveč, če ob tem spomnim na nesrečne katalpe s Ptuja! Roman Razvejenje, ki obsega skoraj 750 strani, je dobitnik prestižne Pulitzerjeve nagrade leta 2019. Njen avtor je svetovno znani Richard Powers (1957), nagrajevani ameriški književnik, in to je njegov prvi prevod v slovenski jezik. Zagotovo je prevajalec, tudi sam pisatelj Andrej E. Skubic, opravil izjemno delo, saj je roman Razvejenje, kot roman reka, ki ga žene dendrologija in ne hidrologija. V bistvu pa Powers naslanja družinske zgodbe na sajenje dreves ter poje hvalo naravi, kakor bi bilo življenje en sam mozaik, ki ga sestavljajo kamenčki dreves, ti se pa obrusijo ob klimatskih in drugih činiteljih. Tako pravi izdajatelj knjige na prednjem zavihku ovitka: Kaj imajo skupnega umetnik Nicholas Hoel, inženirka Mimi Ma, profesor psihologije Adam Appich, odvetnik Ray Brinkman in stenografka Dorothy Cazaly, vietnamski veteran Douglas Pavlicek, individualni računalniški genij Neelay Mehta, botaničarka Patricia Westerford in študentka aktuarskih ved Olivia Vandergriff? Vsi našteti literarni junaki imajo zanimivo predzgodovino in preden stopijo v roman, v zgodbo, so njihove družine vsak v svoji zgodbi, celo v oddaljenih deželah, v davnih časih. A v sodobnosti se njihove zgodbe srečajo. V bistvu je to roman o odnosu današnjega človeka do narave, nerazumljive politike in gospodarstva, ki naravne vire le izčrpava, ne gleda na posledice, ki že grozijo in tudi ogrožajo. In prav o tem govori tudi Dežulovic, ko začenja na začetku omenjen zapis z besedami: Nova družbeno politična in ekonomska paradigma na Balkanu je porodila zanimiv pojav, ki se bo, prepričan sem, šele začel preučevati - prav patološko sovraštvo do urbanih dreves, ki ga je težko pojasniti. Od Skopja in Beograda do Splita in Zagreba komunalna podjetja udarniško sekajo stare drevorede in parke, po mestih ropotajo motorne žage, po ulicah padajo stoletni velikani, po ulicah padajo stoletni velikani, valijo se tovornjaki s težkimi hlodi, cel Balkan je videti kot brazilska Amazonija ... Zakaj ni odločnega ukrepanja v zvezi s podnebnimi spremembami? Zakaj drevesa? Prav te odgovore raziskuje roman Razvejenje. Prijetno branje in premišljevanje ter veliko okoljevarstvene zavednosti vam želim Liljana Klemenčič Ptuj, Ljubljana • Katarina Samobor, nova pevka skupine Tabu Katarina je našla svojo srečo v petju Ptujčanka Katarina Samobor je nova pevka skupine Tabu, ki letos praznuje že 25 let svojega delovanja. Odkar je novica postala javna, je v središču glasbene in druge javnosti. Ptujčani pa smo imeli ta privilegij, da smo njene pevske kvalitete spoznali že veliko prej kot ostala slovenska javnost. Da želi postati pevka, je povedala že kot osnovnošolka po zmagi v predizobru v starejši kategoriji OŠ Mladika v okviru projekta družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi leta 2015. Spomnimo pa se tudi njenega nastopa na Ptujski poletni noči leta 2020 in še nekaterih drugih. Po osnovni šoli se je Katarina vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana. Je šolana jazz pevka. Študij je nadaljevala v Gradcu v Avstriji, a ga je opustila zaradi Tabujev. Svoje znanje sedaj kot učiteljica in mentorica uspešno prenaša na mlade pevce. Uči na glasbeni šoli Base in na Primoževi šoli v Celju. Kdo je Katarina Samobor? je bilo vprašanje, ki jo je v življenju vedno nekako „strašilo", predvsem zaradi občutka, ker bi človek moral vedeti, kdo je, kaj je njegov namen. „Zdi se mi, da se to spreminja in se do konca življenja iščemo. Najpomembnejše je, da v življenju najdemo srečo. Jaz sem jo našla. Sreča je zame to, da ni več nobenega dvoma o tem, da delam pravo stvar v življenju. Dvomi in vprašanja o tem, ali delam pravo stvar, so se izgubili ... Ni jih več. Glasba me je že od nekdaj spremljala v takšni ali drugačni obliki. Bolj konkretno pa se je začelo v glasbeni šoli in osnovni šoli, ko sem začela igrati klavir. Kmalu sem ugotovila, da mi petje bolj leži kot igranje klavirja. V tem času sem pela v pevskem zboru OŠ Mladika, se veliko naučila in spoznala z vokalom, pevsko tehniko. Odločitev o tem, da je petje moja pot, sem sprejela sama. Pevsko sem se izpopolnjevala pri Samu Ivačiču, v Arsani, nato me je pot vodila na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, jazz petje. Študij sem začela v Gradcu, a ga nisem končala, ker so se vmes zgodili Tabuji. Zgodba o tem je malo hecna. Pred njimi sem bila natakarica v Kulturno glasbenem brlogu. Primož, bobnar skupine Tabu, je ob neki priložnosti moji Foto: arhiv skupine Tabu Skupina Tabu s svojo četrto pevko, Ptujčanko Katarino Samobor: „Mislim, da nam je bilo usojeno, da se srečamo." tamkajšnji šefici omenil, da iščejo novo pevko. Predlagala je mene. Od tu naprej pa je zgodba, v kateri imamo enake želje in pričakovanja, bolj ali manj znana. Mislim, da nam je bilo usojeno, da se srečamo," je povedala Katarina, ki kot nova pevka glasbene skupine Tabu, ki je veliko prispevala k slovenski glasbeni sceni in je zelo vplivna, čuti veliko odgovornost. Vsi se trudijo, da bi jim pri tem še nadalje uspevalo. Ptuj ostaja Katarinin dom Kot Ptujčanki se ji zdi super, da lahko kot pevka promovira svoj dom, Ptuj, na širši glasbeni sceni. Ptuj bo zanjo vedno ostal dom, ne glede na to, kje bo živela. Tu so doma njeni najlepši spomini, starši, Foto: Črtomir Goznik Katarina Samobor: „3. 3. 2023, to so moje srečne številke. Takrat so mi tabujevci povedali, da so me izbrali za svojo novo pevko. Tri mesece smo to bolj ali manj skrivali. Vsak dan je naslov prve pesmi, ki smo jo skupaj posneli. Naš prvi skupni koncert pa smo imeli v KGB-ju, Kulturno glasbenem brlogu v Mariboru, kjer sem delala v strežbi in kjer se je začela naša skupna zgodba." Foto: Črtomir Goznik Umetniški geni položeni v Katarinino zibelko Katarina Samobor je bila udeleženka 2. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo leta 2015, takrat še učenka OŠ Mladika na Ptuju. Zmagala je na predizboru v starejši kategoriji. „Navdušena sem, da grem naprej. Pri pripravah mi je pomagala tudi učiteljica. V petju se vidim, nekoč želim postati pevka," je takrat povedala. To so bili njeni prvi javni pevski nastopi, na katerih seje veliko naučila, pridobila izkušnje. Poje tudi njena sestra Pia Samobor, prav tako udeleženka projekta Otroci pojejo, oče Vili pa je član izjemno uspešnega pevskega zbora Glasis, Markovci. Slovenskajavnost pa dobro pozna tudi njenega strica, igralca Igorja Samoborja. Ni kaj, v družini Samobor ne manjka pevskih oz. kulturnih genov. s katerimi je zelo povezana, prijatelji. Rada se vrača na Ptuj. Sicer pa to, od kod človek prihaja, ne sme vplivati na možnost uspeha v življenju, pravi. Glasba jo spremlja na vsakem koraku, vedno najde pot do nje. Zelo ceni svoj čas zase, zelo ceni samoto, rada se odklopi, gre s fantom na sprehod. Žuri in podobno niso zanjo. Oblači se v bolj nenavadna oblačila, stremi k temu, da bi bila še bolj nenavadna in neobičajna. Pri hrani ni izbirčna kljub problemu z glutenom. Rada sicer kuha, a si ji vedno ne da. Glede vsakdanjih stvari je zelo preprosta. Pred letom in pol si je tudi ostrigla lase. Zdaj je kratkolaska. V novem videzu, ki je bil začetek njene preobrazbe, se počuti veliko bolje kot prej, ko je bila še dolgolasa. »Zelo se veselim vsega, kar bo še prišlo!« „Želim si, da bi skupaj ustvarili čim več nove glasbe, da bi imeli čim več koncertov, da pridobimo nove oboževalce. Želim si pustiti svoj pečat v bandu, v glasbi, se uveljaviti s svojim imidžem. Ne želim nikogar posnemati. Verjamem, da mi bo to uspelo. Upam, da bomo kmalu nastopili tudi na Ptuju. Čakamo na povabilo. Zelo se veselim vsega, kar bo še prišlo. Všeč mi je faktor neznanega in nepredvidljivega. Hkrati pa mi je tudi všeč, da so pri Tabujih stvari zelo dorečene, zrežirane, da veš, kaj se bo na koncertu dogajalo. Tega v mojih jazz scenah ni bilo. Upam, da bom s Tabuji tudi še čez deset let. Kot sem že povedala, smo se odlično ujeli, generacijske razlike ni čutiti. Tabujevci: Primož Štorman (bobni), Iztok Melanšek (bas), Tomaž Trop (kitara) in Tomaž Kozovinc (klaviature), ki piše vso glasbo za Tabuje in tudi nekatere druge, so zelo mladostni po duši. Odlični so tudi odzivi pri oboževalcih, večina se mi je zahvalila, da sem jim 'vrnila' Tabu. Sploh ne vem, kako naj to sprejmem. To je zelo ogromen kompliment, hkrati pa mi to tudi ni najbolj všeč. Prepričana sem namreč, da so vse dosedanje pevke na svoj način doprinesle v uspešno zgodbo Tabujev. Vsaka je pustila svoj pečat, tudi jaz ga želim," je pogovor sklenil ptujska tabujevka Katarina Samobor. MG petek • 30. junija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Spodnje Podravje • Z metodo Brainobrain do boljšega matematičnega znanja in koncentracije Petletniki lahko v treh minutah izračunajo 24 računov V minulih dneh se je zaključila tudi večina obšolskih dejavnosti, ki jih skozi celo šolsko leto obiskuje precej otrok. Med najpogostejšimi so igranje instrumentov, treniranje katerega izmed športov, ples in razni drugi tečaji. Eden izmed njih je tudi Brainobrain, kije med otroki vse bolj priljubljen. V prvi vrsti gre za hitrostno računanje in treniranje koncentracije. Ptujski center Brainobrain vodi Urška Bratoš, ki je hkrati tudi trenerka. V minulem šolskem letu je v njihove prostore na Prešernovi ulici prihajalo okoli 50 otrok iz Ptuja in širše okolice, tudi Rogaške Slatine, Lenarta, Podlehnika, Hajdine ... Tečaj poteka enkrat na teden in je primeren za otroke od 4. do 14. leta starosti. »Velik poudarek je na učenju veščin, ki bodo otrokom prišle prav v šoli. Urimo koncentracijo, spomin in posledično pridobivamo rutino, veliko delamo na samopo-dobi in samozavesti. Naše skupno druženje poteka tako v slovenskem kot angleškem jeziku, tako da pokrijemo še ta segment,« je povedala Bratoševa. Tisti otroci, ki imajo željo, lahko sodelujejo tudi na tekmovanju. Letos je na nacionalnem tekmovanju v hitrostnem računanju Bobfest 2023 sodelovalo kar 19 ptujskih tekmovalcev, ki so bili izjemno uspešni. Glede na število osvojenih pokalov in priznanj so se odrezali najbolje izmed vseh petnajstih centrov Brainobrain v Sloveniji. Domov so prinesli 13 champion pokalov, pet srebrnih priznanj in eno diplomo, kar jim je lahko v velik ponos. Tekmovanja so po besedah Bratoševe dodatna motivacija za otroke, hkrati pa tudi dober trening in preizkušnja za vse tiste, ki so morebiti bolj plašni in potrebujejo nekoliko več spodbude: »Intenzivne priprave smo začeli že dva tedna pred tekmovanjem. Tekmovalci se preizkusijo v trimi-nutnem hitrostnem računanju. Najbolj so me presenetili štiri- in petletniki, ki še ne vedo, kaj števila od 1 do 9 dejansko pomenijo, oni pa že seštevajo in odštevajo dvomestna števila. Nekateri lahko brez težav v treh minutah rešijo več kot 24 računov s tremi števili.« Foto: Brainobrain Ptuj Tečaji Brainobrain potekajo enkrat na teden v učilnici v Prešernovi ulici. Trenerka Urška Bratoš daje velik poudarek empatičnosti in medsebojnemu spoštovanju. V treh letih otroci osvojijo deljenje petmestnih števil z dvomestnimi Njihov najpomembnejši pripomoček je starodavno računalo abakus, ki ga aktivno uporabljajo še v Rusiji in na Japonskem. Na njem otroci uporabljajo tri čutila hkrati, kroglice gledajo, se jih dotikajo in si zraven tudi govorijo. S to metodo se jim računanje veliko bolj vtisne v spomin, hkrati pa so tudi veliko hitrejši, kot če bi računali na pamet oz. na klasičen šolski način. Kasneje abakus zamenjajo z mentalno kartico, s katero si pomagajo kroglice vizualizirati, morajo jih videti, čeprav jih v resnici ni. Pri tem si pomagajo s prstki, ki se jih navidezno dotikajo in delajo enake poteze kot na abakusu. Na višjih stopnjah pa si potem računalo predstavljajo samo še v mislih. Preko računanja Ptujski tekmovalci na nacionalnem tekmovanju v hitrostnem računanju Zaključek z Walkathonom in zabavo Letos so zaključek tečaja Brainobrain Ptuj obeležili s prav posebnim dogodkom na gradu Vurberk Najprej so se skupaj s starši in otroki sprehodili na t. i. Walkathon. Gre za sprehod brez telefonov in drugih motečih dejavnikov, kjer so izpostavili pomen mentalnega zdravja otrok. Na posameznih točkah so se ustavili, se umirili, izvedli vaje čuječnosti in ozavestili vse tisto, za kar so lahko v življenju hvaležni. Nato je sledil kratek kulturni program s podelitvijo diplom, na katerem so nastopili tečajniki in pokazali še številne druge talente. Po svečanem delu je sledila zabava za vse sodelujoče v bližnjem adrenalinskem parku. Tečaje bodo ponovno začeli v začetku septembra. Konec avgusta pa organizirajo poletne delavnice, na katerih bodo pripravili možgančke za novo šolsko leto, izvajali eksperimente, raziskovali okolico... Udeležba na delavnici za cel teden stane 120 evrov, za posamezen dan pa 30 evrov (od 8. do 12. ure). Cena tečaja v novem šolskem letu bo 100 evrov na mesec. Starši morajo ob začetku kupiti nahrbtnik z vsemi pripomočki, nato pa na vsake tri mesece še dodatno učno gradivo. spodbujajo zanimanje za stvari, ki otroka manj zanimajo. »Vaditi je treba tudi doma, vsak dan, ravno tako kot igranje instrumenta, zato je nujna podpora staršev, brez tega ne gre. Mi se lahko pohvalimo že s šestimi t. i. diplomiranci, ki so zaključili vseh deset stopenj tečaja, pet otrok pa je že sedaj na deveti stopnji. Vseh deset stopenj naši te- Foto: Brainobrain Ptuj čajniki osvojijo v roku treh let in pol. Naši »diplomiranci« so res izjemno hitri v računanju, lahko računajo tri račune hkrati in delijo petmestna števila z dvomestnimi, rezultat je trimestno število. Če začnejo pri petih letih, lahko vse to znanje osvojijo že do devetega leta starosti,« je izpostavila sogovornica in dodala, da je tečaj primeren tudi za otroke z učnimi težavami pri matematiki. »Pri nas se jim dokaj hitro izboljša matematična predstava; ko gledajo v računalo, si lažje predstavljajo, kaj številke sploh so. Naši otroci pridobijo na samozavesti, so bolj organizirani, lažje se spopadajo z izzivi. Velik poudarek je tudi na učenju empatije, da so dobri drug do drugega, da pazijo na besede, tudi kaj govorijo sami sebi. Poskušam jim pomagati, da bodo verjeli vase, v samozavesti je namreč 90 odstotkov uspeha. Nikakor ne zahtevamo popolnosti, ampak spodbujamo napake, zato na primer pri računanju ne uporabljamo radirk,« je zaključila sogovornica. Estera Korošec Foto: EK Videm • Župan sprejel zlate odličnjake Zlate petice in »Zvonko III. Haloški« Devet let hitro mine, še posebej, če se učenci radi učijo, če so radovedni in iščejo nova znanja še na drugih področjih, če se jim ni težko soočiti s kakšnim večjim izzivom. Ves trud je na koncu zagotovo poplačan z uspehi in občutkom zadovoljstva. Učenci, ki so vseh devet let posegali po najvišjih rezultatih, so se sredi junija zapisali med zlate odličnjake. Letos jih je sedem. To so Hana Jeromel, Pia Krajnc, Rebe-ka Murko, Eva Vidovič Sitar, Julija Božičko, Vid Krajnc in Ela Strelec z OŠ Videm ter Marsel Jelen s POŠ Leskovec. Zlate odličnjake sta 12. junija sprejela tudi župan občine Videm Brane Kolednik in podžupanja Vesna Vinko. Učencem sta čestitala, z njimi poklepetala o načrtih za prihodnost in jih prijazno pogostila. Učenci so županu v spomin podarili zelenega palčka, imenovanega »Zvonko III. Haloški«, ki bo odslej krasil njegovo pisarno. Župan pa je devetošolce povabil na osrednjo občinsko prireditev, na kateri jim je podelil zlate petice. Zaželel jim je veliko uspehov v nadaljnjem izobraževanju in izrazil upanje, da se vrnejo v domačo občino. Videmski zlati odličnjaki imajo veliko načrtov za prihodnost. Uspelo se jim je vpisati na želeno srednjo šolo, nekateri pa tudi že vedo smer študija, drugi še imajo čas za razmislek. Še naprej bodo ob šolskih obveznostih svoj prosti čas bogatili s kolesarstvom, delom v prostovoljnih gasilskih društvih, z glasbenimi in pevskimi nastopi ter še čim. Konec devetega razreda predstavlja pravo prelomnico v življenju mladostnika. Skupna pot s sošolci je zaključena, sedaj bodo odšli vsak po svoji poti do želenega poklica. Vse dobro na njihovi nadaljnji poti jim želimo tudi učenci in zaposleni v OŠ Videm. Marija Vinko Zlate odličnjake in njihove razrednike sta sprejela župan Brane Kolednik in podžupanja Vesna Vinko. Foto: Manja Vinko Žetale • Minimaturanti pri županu Zažvižgali vrtcu v slovo Vsako obdobje se enkrat konča. Tako so tudi letošnji minimaturanti Zoja, Tai, Jakob, Sara, Anže, Brina, Kaja, Andraž in Neli zaključili dni, preživete v vrtcu, in se bodo septembra podali na pot novega šolskega izobraževanja. Foto: Vrtec Zetale Ves čas bivanja v vrtcu so nas družila skupna doživetja, popotovanja skozi igro, domišljijo in izkustveno učenje. Dnevno smo tlakovali pot, po kateri smo z roko v roki popeljali naše malčke v svet in jim pomagali narediti prve korake na poti k samostojnosti, aktivnemu spoznavanju sebe in svoje okolice ter odkrivanju zapletenega sveta medosebnih odnosov. V torek, 20. junija, so tako letošnji minimaturanti zažvižgali vrtcu v slovo in šoli v pozdrav. Odpravili so se tudi proti občinski stavbi, kjer jih je sprejel župan občine Žetale Anton Butolen. Otrokom je zaželel uspešno izobraževanje in čim več usvojenega znanja. Otroci so sproščeno poklepetali z županom, se posladkali s sladoledom in se zahvalili za prejeta darilca. Prav vsak od njih je v našem vrtcu pustil sled, kajti vsak od njih je drugačen, edinstven. Vsi, ki smo z njimi preživeli mnogo lepega, jim želimo uspešno nadaljevanje, na novi poti naj se počutijo dobro in naj s pridom uporabljajo pridobljena znanja in izkušnje iz vrtca. VŽ 12 Štajerski TEDNIK Črna kronika petek • 30. junija 2023 Videm • Zagorelo naj bi zaradi pregretega podaljška »Škoda je velika, a najpomembnejše je, da smo vsi živi« »Nič ni toliko pomembno, kot je družina. Vsi smo celi, vsi smo zdravi. Zavrteti časa nazaj pa žal ne moremo,« je dejala Suzana, mama dveh šoloobveznih otrok, žena, kije v nedeljskih zgodnjihjutranjih urah nemočno, bosih nog stala na dvorišču in opazovala ognjene zublje, kako so goltali del hiše. »Hčerka naju je z možem zbudila. Lucia nas je rešila.« Foto: PGD Tržeč Okoli tretje ure zjutraj se je 29 gasilcev borilo z ognjenimi zublji. Trinajstletnica ima sobo nad nadstreškom, kjer se je požar domnevno začel. »Zbudila se je zaradi hrupa, nato je zagledala oranžno svetlobo. Prihitela je v spalnico, naju z možem zbudila, mož je zbudil še sina in mi zavpil: 'Kliči, kliči!' V tisti pretresenosti sem najprej poklicala 113, nato šele gasilce,« se spominja Suzana. Nemudoma so seveda pohiteli na dvorišče, bosih nog, na ostalo imetje se niso ozira- li. Reševali so svoja življenja. »Gasilci in tudi policisti so se nemudoma odzvali, čeprav so se nam tiste minute neizmerno vlekle. Le nemočno smo lahko opazovali, kako se je ogenj širil, kako je gorela fasada, ob tem pa nas je bilo še strah, da bi počila plinska jeklenka, kar bi pomenilo še večjo škodo.« Ogenj je pogoltnil del hiše -nadstrešek z večnamenskim prostorom, kurilnico, poškodoval del V* ostrešja, od vode so namočeni stropi, od dima so počrneli dnevna soba, kuhinja in soba najstnice. »Z možem trenutno bivava pri sorodnikih, otroka pri prijateljih - sošolcih. Čakamo na cenilca in na gradbenika, ki bo povedal, ali je naš dom še varen.« Seveda si to močno želijo. Pred leti so namreč hišo obnovili, letos so načrtovali še preureditev hčerkine sobe, čez nekaj dni postavitev bazena, dopust. Načrte je vzel ogenj kakor tudi veliko ostalih dobrin. Po prvi nestrokovni oceni policistov so ognjeni zublji povzročili za okrog 70.000 evrov škode. Menjati bo namreč treba celotno ostrešje, obložene strope in izolacijo, električno napeljavo, talno ogrevanje ... Veliko je še neznanega. Kljub vsej nesreči pa je Suzana, ki je bila na torkov deževni dan cela premočena od dežja, s sledovi saj na čelu od pospravljanja, izžarevala odločnost, borbenost. Videla je žarek na koncu tunela, kljub oglenelim tramovom in plastem črnine na stropih in stenah. »Na srečo sta ostali spalnica in sinova otroška soba nepoškodovani, tako da bomo imeli kje spati. Dobro je tudi, da je poletje, sicer ne vem, kako bi. Najpomembnejše od vsega pa je, da smo vsi zdravi in živi. Šele ob nesreči se zaveš, kako pomembna je družina, koliko je zares vredno človeško življenje. Seveda je strah, kje in kako bomo živeli, prisoten, toda imamo drug drugega.« Imajo pa tudi neštete prijatelje, znance, sorodnike, ki so jim priskočili na pomoč. »Iskreno smo hvaležni vsem. Velik hvala pa seveda gasilcem, ki so se odzvali sredi noči in skušali rešiti kar največ našega doma, tudi policistom, občini,« je še dodala Suzana. Kriv naj bi bil električni podaljšek Po prvih ugotovitvah naj bi bil vzrok požara električni razdelilnik oz. podaljšek. »Že leta smo imeli na tem podaljšku priklopljen zvoč- nik, niti pomislili nismo, da bi lahko prišlo do takšnih posledic. Kot pa so povedali policisti, je požarov elektronskih naprav v zadnjem obdobju vse več, tudi e-skiroji niso nedolžni,« je še zaupala Suzana. Poveljnik PGD Tržec pa svetuje: »Zagotovite, da je razdelilnik, naprava, polnilnik, polnilna postaja itd. v brezhibnem stanju, da med samim delovanjem niso elektronski deli pokriti, založeni ali v bližini gorljivih in vnetljivih predmetov. Priporočam, da v prostorih, kjer polnite naprave ali imate električne razdelilnike, namestite javljal-nik dima in čez noč izklopite porabnike.« Mojca Vtič "V _ ' 'iti Foto: Mojca Vtič Zagorelo je pod nadstreškom stanovanjske hiše, vzrok naj bi bilo pregretje električnega razdelilnika oz. podaljška. Na pomoč 29 gasilcev iz PGD Videm in Tržeč Ob 3.03 so pozivniki zbudili gasilce PGD Tržeč in PGD Videm ter jih poklicali na pomoč h gašenju stanovanjske hiše. »Sodelovalo je 19 gasilcev iz domačega društva in 10 iz PGD Videm. Ob prihodu na lokacijo požara smo najprej zavarovali kraj dogodka, odstranili nevarnosti za posredovanje in se lotili varovanja novejšega dela objekta, da se požar ne bi razširil na celotni objekt. Kasneje smo se lotili dokončnega gašenja in sanacije požarišča. Na koncu smo vršili gasilsko stražo. Intervencijo smo zaključili ob 9. uri zjutraj, ko smo očistili in pripravili opremo in vozila za morebitna naslednja posredovanja,« je v gasilskem žargonu intervencijo povzel Leon Požar, poveljnik PGD Tržec. Dnevna soba je povsem očrnela od dima. Luciina soba je tik nad nadstreškom, kjer se je razvil požar. Ako je drugi dan malega srpana grdo, še štirideset dni bo mokro. Foto: Arhiv družine Na klic na pomoč sta se odzvali domače društvo PGD Tržec in PGD Videm. Foto: Mojca Vtič Danes bo deloma sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Zvečer bodo na zahodu nastale prve plohe in nevihte, ki se bodo v noči na soboto razširile nad večji del Slovenije. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, najvišje dnevne od 24 do 29 °C. OBETI: V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. Napoved za Podravje Nedelja 2.7. » k Ponedeljek 3.7. pretežno oblačno Brane! Vir: ARSO Rokomet Ormožani z navdušenjem pozdravili Marka Bezjaka Stran 14 Atetika Pred potjo na Švedsko še vmesna zmaga na Češkem Stran 14 Padalstvo Kostanjevec in Balta člana zmagovalne ekipe Stran 15 Nogomet Podvinčani najboljši v državi Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • Nik Marinšek tednik íPoílulajtí naí na íudounún íjilztu! RADIOPTUJ «« d/Uetu. www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Kapetana šumarjev ulovili severni sosedje im Po končani sezoni 2022/23 je bilo več ali manj jasno, da bo NK Aluminij v svoji sredini izredno težko zadržal kapetana in najboljšega posameznika celotne sezone v 2. ligi Nika Marinška. Po fantastični sezoni, v kateri je kot vezist zabil neverjetnih 25 zadetkov, so zanimanje zanj kazali nekateri slovenski prvoligaši in tudi številni tuji klubi. Na koncu so največ vztrajnosti in pogajalskih sposobnosti pokazali pri avstrijskem SV Riedu. Marinšek je z njimi sklenil dvoletno pogodbo. Skupaj z bonusi lahko znesek za prestop krepko preseže 100.000 evrov. Ried je mesto na severuzahodu Avstrije v bližini avstrijsko-nemške meje, ima cca. 12.000 prebivalcev. Domači klub premore stadion s kapaciteto 7.500 gledalcev, njegov naziv pa je Josko Arena. V končani sezoni je Ried nastopal med avstrijskimi prvoligaši, a se je po osvojenem zadnjem mestu moral posloviti od elite in bo v naslednji tekmoval v 2. ligi. Zanimivo je, da je bil po rednem delu sezone na mestih, ki prinašajo obstanek, v končnici pa mu tega ni uspelo zadržati. Sedem let v rdeče-belem dresu Nik Marinšek je po prihodu iz Dra-vinje rdeče-beli dres Aluminija prvič oblekel kot mladinec, nato pa je skupaj v članski konkurenci zbral 144 nastopov (od tega jih 97 med prvo-ligaši), v katerih se je podpisal pod 28 zadetkov. Večino jih je dosegel v t J L Foto: Črtomir Goznik Nik Marinšek je rdeče-beli dres Aluminija zamenjal za zeleno-črnega Rieda: »Začutil sem, da moram naprej, iz cone udobja, da moram v karieri in življenju izkusiti nekaj novega.« lanski sezoni ... Nik je medtem že odpotoval na priprave s svojo novo ekipo, v kateri ni kakšnih izstopajočih posameznikov (po transfermarktu ima na nogometnem tržišču najvišjo ceno vratar Samuel Sahin-Radlinger -600.000 evrov), trener pa je 33-letni Maximilian Senft. „Doživel sem lep sprejem, trenutno pa še spoznavam soigralce in celoten ustroj kluba. Za zdaj je vse v redu," je dejal Nik za začetek in se še dotaknil ekipe: „Po enem treningu je težko reči karkoli določenega, je pa takoj viden drugačen način igre - večji je poudarek na teku in intenziteti, na moči in hitrosti, napada se bolj neposredno. Tudi s trenerjem se še spoznavam, prvi vtis pa je zelo dober. Jasno je, da bo potreben določen čas za prilagajanje, pri tem pa mi bodo zagotovo v oporo nekateri soigralci iz prostorov nekdanje Jugoslavije." Kako je prišlo do kontaktov z Avstrijci? N. Marinšek: „Preko menedžerja so bili navezani stiki, sledilo je povabilo v Avstrijo, kjer so mi predstavili klub in ambicije. Temu je sledil kontakt s trenerjem, potem pa so se začela v prvi vrsti pogajanja med Aluminijem in Riedom. Na koncu so našli skupni jezik, tudi sam sem zadovoljen s pogoji in tako je prišlo do podpisa pogodbe." Če se sprehodiva po tvoji poti pri Aluminiju, h kateremu si prišel leta 2016. N. Marinšek: „Tega se dobro spomnim, najprej sem prišel na probo, potem pa je glede na videno kaj kmalu padla odločitev, da se priključim Aluminiju. Sam začetek v mladinski ekipi ni bil najbolj posrečen, nisem veliko igral, potem pa je šlo vendarle vse navzgor in sem si izboril mesto v začetni enajsterici (trener je bil Bojan Flis, op. a.). Temu je sledil podpis prve pogodbe. V nadaljevanju je zgodba znana, bili so še vzponi in padci, a sem se skozi vse utrdil in postal standardni član članske ekipe." Zbral si blizu 150 tekem, kar za 24-letnika sploh ni slabo. N. Marinšek: „Od tega jih je bilo 97 v 1. ligi, kar daje temu dodatno težo. Žal mi je, da jih ni bilo 100 (smeh). Verjamem, da sem dal Aluminiju največ, kar sem lahko v določenem trenutku, seveda pa na drugi strani tudi klub meni. Pomembno je, da smo se razšli v dobrih odnosih." Se še spomniš svoje prve tekme v članski konkurenci? Katere tekme v dresu Aluminija bi izpostavil kot svoje najboljše? N. Marinšek: „Svoje prve tekme med člani se seveda spomnim, odigral sem jo v Ajdovščini tik po 19. rojstnem dnevu, tekmec pa je bil Ankaran. Spomnim se, da sem odi- gral zares zelo dobro in da meje tudi trener Oliver Bogatinov za prikazano pohvalil. Na tisto tekmo sem res ponosen, da sem se tako znašel med člani. Sicer bi izpostavil kakšne tekme z Mariborom, morda zaključno tekmo Marcosa Tavaresa v sezoni 2021/22. Svež pa še je spomin za zadnji kvalifikacijski z Gorico, ko smo si izborili vrnitev v 1. ligo." Izstop iz cone udobja Po odlični sezoni je bilo nekako normalno, da si želiš narediti korak naprej v karieri. Si začutil, da je čas za novo sredino? N. Marinšek: „Čeprav smo se z Aluminijem uvrstili v 1. ligo, kar je bil naš cilj, sem se v določenem trenutku zavedel, da sem v 1. ligi že igral. Nič ne rečem, zagotovo bi mi bil to znova izziv, a sem vseeno začutil, da moram naprej, iz cone udobja, da moram v karieri in življenju izkusiti nekaj novega." Katere svoje igralne lastnosti bi izpostavil kot tiste, v katerih si v teh letih v Kidričevem najbolj napredoval? N. Marinšek: „Izpostavil bi razumevanje igre. Na začetku nisem bil igralec, ki bi veliko razmišljal o postavitvah na igrišču, o smereh gibanja, o coni pokrivanja in še čem, z leti pa sem vse to osvojil. Seveda so mi pri tem pomagali vsi trenerji, nekaj pa sem dodal tudi sam, ko sem se vedno bolj resno loteval nogometa. Tukaj sem s pridobljenimi izkušnjami skozi leta naredil velik preskok v glavi. Izpostavil bi še vztrajnost, ki mi je res ni manjkalo, da sem se prebil skozi vse težave, ki jih seveda tudi ni manjkalo." Nogomet • NK Aluminij Tenis • Wimbledon 2023, kvalifikacije Proti Dravinji že z novincema V dvoboju prijateljic boljša Kaja Pripravljalna tekma: Dravinja - Aluminij 1:2 (0:0) Nogometaši Aluminija so sredi tedna odigrali prvo pripravljalno tekmo pred novo sezono 2023/24, ki se začenja čez slab mesec (22. julija). Njihova tekmica je bila nova drugo-ligašnja Dravinja, ki se je izkazala za žilavega nasprotnika. Po prvem delu je bil izid začetnih 0:0, v drugem pa so prvi povedli domačini v 64. minuti. Do konca so novi prvoligaši vendarle izid obrnili v svojo korist, za zmago 1:2 sta zadela Marko Brest in Daniel Skiba v 74. in 78. minuti. Naslednjo tekmo bodo Kidričani odigrali v petek, ko bodo gostili romunskega prvoligaša Petrolul Ploi-esti. V Slovenskih Konjicah sta se pri šumarjih predstavila novinca v rdeče-belem dresu Samo Pridgar in Sandro Jovanovic. Prvi je 20-letni vratar, dosedanji član Maribora, drugi pa leto starejši ofenzivno usmerjeni vezist, dosedanji član Rudarja iz Velenja. JM Kvalifikacije za nastop na glavnem delu Odprtega prvenstva Anglije tradicionalno potekajo v bližnjem Roehamptonu, te pa tokrat niso prinesle uspeha najboljši športnici MO Ptuj Tamari Zidanšek (144. na WTA). Po desetih zaporednih nastopih v glavnih delih grand slam turnirjev je tokrat izpadla v 2. krogu kvalifikacij, boljša je bila Kaja Juvan. Wimbledon, kvalifikacije, rezultati: 1. krog: Zidanšek (30.) - As-trahova (Rusija) 3:6,6:4,6:4; 2. krog: Zidanšek (30.) - Juvan 4:6,4:6; 3. krog: Juvan - Kraus (Avstrija) Tamara Zidanšek in Kaja Juvan Foto: Sportida, TZS Zadnja sezona je bila posebna, nedvomno ti je trener Robert Pev-nik našel tisto igralno mesto ofenzivnega vezista, ki ti je resnično ustrezalo. N. Marinšek: „To je bila resnično pozicija, v kateri sem lahko dal največ za moštvo. V mlajših selekcijah sem na tem mestu že igral, vmes pa so bile potem rošade, kjer sem se bolj iskal. Tudi sam menim, da je Pevnik iz mene iztisnil največ, kar je bilo možno, in se mu na tem mestu še enkrat zahvaljujem, pa tudi njegovemu pomočniku Bobanu Joviču. Pri tem me je včasih povzdignil, včasih pa po slabših tekmah tudi spustil na realna tla. Vse sva si odkrito povedala, tudi skregala sva se, a vse z namenom, da ima od tega največ ekipa." V tem času pri Aluminiju si stkal številna prijateljstva. Bi koga posebej izpostavil? N. Marinšek: „Ne bi rad nikogar izpostavljal, bom pa zagotovo s številnimi ostal v stikih. Večino časa smo imeli v slačilnici odlično vzdušje, igralci smo se razumeli med sabo in bilo je res veliko lepih in nepozabnih trenutkov. V tem trenutku bi se še enkrat rad zahvalil vsem v klubu, ki so mi vedno stali ob strani." Kakšne so želje za nadaljevanje kariere? N. Marinšek: „Ne želim delati dolgoročnih načrtov, najprej se želim dokazati pri Riedu, rad bi pokazal vsaj takšne predstave, kot sem jih v prejšnji sezoni v rdeče-belem dresu. Tudi Aluminiju želim vse dobro v 1. ligi, prepričan sem, da bodo dobro vozili tudi med prvoligaši. Bom pa ostal njihov navijač in bom seveda spremljal potek dogajanja v slovenski prvi ligi." Jože Mohorič Tami je sicer pot proti nastopu v All England Clubu začela uspešno, v treh nizih je po dobrih dveh urah igre ugnala 21-letno Rusinjo Darjo Astrahovo (219.). To je bil njun tretji medsebojni dvoboj, prva dva - oba na peščeni podlagi - je dobila mlajša, Rusinja. V tretje je vendarle šlo ... V drugem krogu je žreb določil, da bosta loparja prekrižali reprezentančni prijateljici Tamara Zidanšek in Kaja Juvan (241.). Juvanova je bila v 1. krogu v dveh nizih boljša od Ma-džarke Timee Babos (196.), nekaj podobnega pa ji je uspelo tudi proti tri leta starejši kolegici. V obeh nizih je bil izid izenačen do 4:5, nato pa sta Kaji uspela odločilna odvzema servisa, ki sta privedla do njene zmage in uvrstitve v zaključni krog kvalifikacij. V kvalifikacijah sta nastopili še dve Slovenki, Polona Hercog in Dalila Jakupovič, obe sta izgubili na prvi prepreki. JM 14 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija petek • 7. julija 2023 Atletika • Kristjan Čeh (AK Ptuj) Pred potjo na Švedsko se vmesna zmaga na Češkem Po nastopu na evropskih igrah na Poljskem se je najboljši športnik Slovenije za lansko leto Kristjan Čeh odpravil na miting zlate svetovne serije v Ostravo na Češkem. Izmed Slovencev je nastopila tudi skakalka ob palici Tina Šutej. Oba sta v svojih disciplinah zmagala. Član AK Ptuj je tekmo odprl z neveljavnim poskusom, v drugi seriji pa je s 66,99 metra prešel v vodstvo. V tretji in peti seriji je naredil še dva prestopa, vmes pa je imel veljavna poskusa z dolžinama 67,02 in 68,55 m. Najboljše je prihranil prav za ko- nec, s tem pa je izboljšal tudi rekord mitinga, ki je bil v veljavi vse od leta 1983 (68,06 m). Pravih tekmecev ni imel, Hrvat Martin Markovič, svetovni mladinski prvak iz leta 2014, je bil drugi z daljavo 64,00 metra. „Z daljavami nisem zadovoljen, je pa res, da me konkurenti niso prisilili k boljšim izvedbam. Pozna se mi utrujenost po prejšnji tekmi in poti v Ostravo. Na ogrevanju je še kar šlo, med tekmo pa nisem mogel sestaviti dobrega meta - pri vsakem je nekaj manjkalo. Konec tedna me čaka tek- Kristjan Čeh nadaljuje svoj zmagoviti niz. ma diamantne lige v Stockholmu, kjer upam, da bom spet prikazal prave in dolge mete," je dejal Čeh. Tina Šutej je zmagala z izidom 4,64 m, kar je 12 cm manj od njenega Rokomet • V Ormožu sprejem za Marka Bezjaka Ormožani z navdušenjem pozdravili domačega rokometnega mojstra Ormoško grajsko pristavo, ki v teh dneh gosti številne kulturne dogodke, so v začetku tedna dodobra zapolnili ljubitelji športa, ki so se prišli poklonit domačemu rokometnemu junaku Marku Bezjaku. Ta je z Magdeburgom pred kratkim osvojil naslov zmagovalca rokometne lige prvakov in hkrati tudi zaključil desetletno zgodbo igranja v tem nemškem klubu. Ob prihodu na prizorišče so Bezjaka s curkometom pozdravili gasilci domačega gasilskega društva, nato pa se je ob številnih čestitkah in stiskih rok odpravil do odra in z nagovorom zbrane množice v prleščini dokazal, da v desetih letih bivanja v Nemčiji ni pozabil domačega narečja. Spregovoril je o svojih rokometnih začetkih - za šport sta ga najprej navdušila starša: „V Ormožu je bil rokomet zmeraj prvi šport, skoraj vsi fantje v osnovni šoli smo ga trenirali. Treniral sem tudi nogomet, a se na koncu odločil za rokomet, na kar so imeli velik vpliv tudi takratni trenerji in nekateri starejši igralci." Zbrane je navdušil z razmišljanjem o odrekanju, ki je bilo potrebno, da je dosegel takšne rezultate: „Mislim, da so v vsaki službi potrebna odrekanja, ne gleda na to, ali je to šport ali normalna zaposlitev. Vedno pridejo težki, pa tudi boljši trenutki, in v težkih časih je najbolj pomembno, da ti ob strani stojijo bližnji in te podpirajo. Ni bilo lahko, bilo je veliko odrekanja, ampak bil sem vztrajen in Ormoški župan Danijel Vrbnjak je Marku Bezjaku izročil najuišje županouo priznanje - ueliko fibulo. Kako priljubljen je Marko Bezjak v domačem Ormožu, je bilo moč videti tudi po zaključku uradnega dela, ko so številni, tako otroci kot odrasli, kar nekaj čas čakali v vrsti, da so dobili podpis svojega športnega idola. Šolski šport • Tenis Enja v finalu boljša od Matica V sredini meseca je na igriščih v Termah Ptuj potekalo medobčinsko prvenstvo za učence in učenke osnovnih šol v tenisu. Nastopilo je 12 igralk in igralcev, ki so nastopili v enotni konkurenci. V finale sta se uvrstila učenca OŠ Ljudski vrt Enja Kirbiš in Matic Pe-ternelj, ki sta med seboj odločila o medobčinskem prvaku. Uspeha se je veselila Enja. Na tretjo stopničko se je uvrstil predsednik OŠ Kidričevo Luka Kosi. UR Vrstni red: 1. Enja Kirbiš OŠ Ljudski vrt 2. Matic Peternelj OŠ Ljudski vrt 3. Luka Kosi OŠ Kidričevo 4. Jaka Fras OŠ Breg 5.-8. Jan Ribič OŠ Hajdina 5.-8. Tai Nahberger OŠ Ljudski vrt 5.-8. Hana Rozman OŠ Breg 5.-8. Lea Petrovič OŠ Ljudski vrt 9.-12. Ivana Krajnc OŠ Ljudski vrt 9.-12. Neža Cunk OŠ Mladika 9.-12. Nika Paveo OŠ Hajdina 9.-12. Sara Hercog OŠ Hajdina Atletika • DP za starejše mladince Tri medalje Andraža in kopica osebnih rekordov najboljšega izida in državnega rekorda na prostem. Absolutni državni rekord je s 4,82 m postavila 2. februarja letos v dvorani v Ostravi. sta uspelo mi je. Zato staršem otrok, ki so danes tukaj zbrani, svetujem: tudi če včasih niso najbolj pridni, stojte jim ob strani in jih vzpodbujajte, saj to najbolj potrebujejo." Ves čas športne poti je Marku v veliko oporo tudi družina - žena Dominika mu ves čas stoji ob strani in ga podpira: „Njeno življenje se je precej prilagodilo mojemu, veliko smo bili na poti, tudi ko me ni bilo doma, je Dominika poskrbela za vse. Res sem srečen, da sem s strani vseh treh mojih punc deležen takšne podpore, kajti če sta doma prisotna mir in sreča, je tudi v službi vse lažje," je sklenil. Hčerki Lina in Leni sta se Marku pridružili tudi na odru, izdelali sta namreč plakat, posvečen njegovim športnim uspehom. Domačega rokometnega virtuoza sta z veseljem pozdravila predsednika rokometnega kluba Jeruzalem Ormož Mladen Grabovac in Nogometnega kluba Ormož Mitja Lukner, lepo presenečenje pa so bila tudi posneta sporočila Markovih prijateljev, soigralcev in trenerjev; tudi Branka Tamšeta in Veselina Vujoviča, kar še dodatno potrjuje dejstvo, da Marko v rokometnih krogih uživa izjemno spoštovanje. Ormoški župan Danijel Vrbnjak je Marku izročil najvišje županovo priznanje, veliko fibulo ter sliko ormoških vrat, ki simbolično nakazuje, da so mu vrata v Ormožu vedno odprta. Odslej bodo v Ormožu vsako leto 26. junija, ko Bezjak tudi praznuje rojstni dan, v njegovo čast obeležili dan rokometa. Naslednji dve leti bo Marko Bezjak igral na Hrvaškem, za Nexe iz Našic, potem pa bi ga marsikdo rad spet videl v modrem dresu ormoškega kluba. „To ni odvisno samo od volje, ampak predvsem od mojega zdravstvenega stanja. Vrata puščam odprta, videli pa bomo, če se bo čez dve leti z mojim telesom še dalo kaj narediti - igrati rokomet ali pa kako drugače pomagati. Rad bi pomagal otrokom, da pozabijo na računalnike in telefone ter čim več časa namenijo športnim aktivnostim," je sklenil. nI V organizaciji AD Mass je v Ljubljani potekalo Prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke. Nastopilo je okoli 330 atletov in atletinj iz 40 klubov iz vse Slovenije, nekaj je bilo tudi gostov iz tujine. Atletski klub Ptuj je zastopalo osem atletov, šest od tega je bilo deklet. Pod najboljše izide se je vseeno podpisal Andraž Rajher, ki je kar trikrat stopil na zmagovalni oder, vedno na drugo stopničko. Še najbližje zmagi je bil v metu krogle, kjer ga je Niko Štajmec (Poljane Maribor) ugnal zgolj za deset centimetrov (14,22 m). Tudi v metu diska ni bil daleč od zmagoslavja, Tej Dragaš (Trigla) je zmagal z manj kot metrom naskoka (46,04 m). Iz ptujske zasedbe velja omeniti številne osebne rekorde, izpostaviti velja štafeto 4-krat 100 metrov, saj so Taja Pučko, Maja Kostanjevec, Zoja Sluga in Sara Šeruga popravile 29 let star klubski rekord in sedaj znaša 49,03 s. Rezultati članov AK Ptuj: Andraž Rajher: 2. mesto v metu 6-kg kladiva - 67,45 m, 2. mesto v suvanju 6-kg krogle - 14,12 m (osebni rekord) in 2. mesto v metu 1,750 kg diska - 45,20 m (osebni rekord); Zoja Sluga: 5. mesto v troskoku -11,59 m, 5. mesto v skoku v daljino z osebnim rekordom 550 cm; Taja Pučko: 8. mesto v troskoku -11,25 m; Taja Štumberger: 1:04,98 v teku na 400 m; Zala Kramberger: 1:06,56 v teku na 400 m in 28,92 s na 200 m (osebni rekord); štafeta deklet 4 x 100 m: Taja Pučko, Maja Kostanjevec, Zoja Sluga in Sara Šeruga - 49,03 s (klubski rekord); Maja Kostanjevec: tek na 200 m -8. mesto z osebnim rekordom 25,63 s; Sara Šeruga: tek na 200 m - 11. mesto z osebnim rekordom 26,06 s; Andraž Petrovič: 10. mesto v teku na 200 m z osebnim rekordom 22,98 s. JM Foto: AZS Andraž Rajher je v suvanju krogle postavil osebni rekord. Zoja Sluga je v skoku v daljino osebni rekord pomaknila na 5,50 m. Judo • Na EI tudi dva Prleka Masa Slavinec in Narsej Lackovič v Krakovu Evropskih iger v Krakovu (21. 62. 7.) se bosta udeležila tudi prleška judoista Maša Slavinec (Judo klub Križevci pri Ljutomeru) in Narsej Lackovič (TVD Partizan Ljutomer). Kot članica slovenske reprezentance bo Maša nastopila v kategoriji do 57 kg, Narsej pa v kategoriji do 90 kg. Maša Slavinec je nedavno v Podčetrtku na evropskem pokalu osvojila bronasto medaljo, Narsej Lackovič pa je nosilec številnih visokih uvrstitev na domačih in tujih tekmovanjih. Večkrat mu je pripadel tudi naziv športnika leta Športne zveze Ljutomer. Pred odhodom na Poljsko so druženje z novinarji pripravili Aleš Vrbančič, predsednik prleške judo zveze, Maša Slavinec, Narsej Lackovič in trener Patrik Vojsk (na posnetku, z desne). NŠ Foto: Črtomir Goznik Za naslov medobčinskega prvaka v tenisu sta se med seboj pomerila učenca OŠ Ljudski vrt Enja Kirbiš in Matic Peternelj. Foto: AZS Foto: AZS petek • 30. junija 2023 Šport, šport mladih, rekreacija Štajerski 1S Footgolf • I Feel Slovenia Footgolf Open - Ptuj 2023 Za dodatno veselje organizatorjev z ekipno zmago poskrbeli domači tekmovalci O posamičnih rezultatih največjega footgolf turnirja na slovenskih tleh, ki je bil konec tedna na ptujskem golf igrišču, smo že poročali, dodatno pa je nasmeške na obraz organizatorjev iz Footgolf kluba Ptuj in Footgolf zveze Slovenija narisal ekipni uspeh - Slovenci (najboljši štirje so bili Uroš Krajnc, Dejan Novak, Miha Lešnik in Mihael Wajs) so za en sam udarec slavili pred Madžari. Tretji so bili Slovaki. Svoja razmišljanja o turnirju je podal Damjan Turk, predsednik ptujskega kluba: „Več kot 110 tekmovalcev iz desetih držav so same po sebi lepe številke, veseli pa nas, da se številni vedno znova radi vračajo v naše mesto in na naš turnir. Z organizacijskega vidika nam je po petih letih nekoliko lažje, kot nam je bilo na začetku, saj je veliko stvari že utečenih. Imamo izjemno sposobno ekipo, zaradi česar so stvari izpeljane na visokem nivoju. FGK Ptuj predstavlja nekje 60 % vsega članstva v Sloveniji in radi pomagamo drugim, tako kot tudi drugi radi priskočijo nam na pomoč. To se je najbolje videlo v petek, ko je neurje povzročilo kar nekaj škode na igrišču, pa smo zadeve skupaj sanirali. Za dodatno zadovoljstvo pa so na koncu poskrbeli domači igralci, ki so prikazali izjemne predstave. Vse to je dokaz, da slovenski footgolf na- Nedeljsko dogajanje na ptujskem golf igrišču si je ogledalo lepo število gledalcev. preduje in da smo na pravi poti." „Ptujski turnir velja za enega izmed največjih 20 turnirjev na svetu. Letošnji je bil kategorije 500, v prihodnje pa bi lahko postal tudi eden izmed šestih največjih na svetu, ranga 1000, saj je na njem možno urediti še dodatnih 18 lukenj (trenutno se footgolf na Ptuju igra na področju devetih golf lukenj, op. a.). Želim si, da bi na Ptuju prepoznali potencial tega športa in posebej turnirja, saj bi lahko postal največji športni dogodek v mestu, ne gre pa zanemariti tudi turističnega vidika. Cilj pa je uresničljiv le s sodelovanjem na več nivojih v mestu in še širše. Tovrstni dogodki Padalstvo • Tekma za svetovni pokal v Lescah Kostanjevec in Balta člana zmagovalne ekipe Padalska tekma v Lescah je v tem športu znana kot top tekma sezone in tako je bilo tudi tokrat na t. i. tekmovanju Bled Cup 2023 v skokih na cilj. Skupno je bilo prijavljenih kar 45 petčlanskih ekip, kar je kar sedemnajst ekip več, kot jih je tekmovalo na uvodni tekmi svetovnega pokala na Reki. V Sloveniji se je resnično zbrala vsa padalska elita v skokih na cilj, tekmovanje je potekalo tri dni. Zaradi spremenljivega vremena, ki ga je v prvi vrsti krojil veter, so organizatorji prvi dan izvedli dve seriji, drugi dan eno serijo in tretji dan znova dve seriji. Po petih serijah je med posamezniki z le dvema kazenskima centimetroma zmagal italijanski padalec Fabrizio Mangia. Odličen četrti je bil Matej Kostanjevec, ki je nabral tri kazenske centimetre. Ptujski padalec, ki je član slovenske reprezentance, je skakal zelo dobro, saj je imel serijo 1, o, 1, o in 1 kazenski centimeter. Pri Kostanjevcu seje v Lescah poznalo, da je v zadnjem obdobju veliko treniral, kar se mu je skozi konstantne in natančne skoke tudi obrestovalo. Drugi ptujski član slovenske reprezentance Peter Balta je tokrat tekmo končal na 19. mestu. Ta rezultat je sicer nekoliko slabši od njegovih pričakovanj, a s skoki je bil načeloma kar zadovoljen, saj bi bil s kančkom sreče in kakšnim kazenskim centi- Tekma za svetovni pokal, Lesce 2023, ekipni rezultati: 1. Slovenija 30 kazenskih cm 2. Katar 1 35 kazenskih cm 3. Scuola Nazionale Italy 36 kazenskih cm 37. Aeroklub Ptuj 132 kazenskih cm Reprezentanca Slovenije, v kateri sta bila tudi Matej Kostanjevec in Peter Balta, je zmagala na tekmi za svetovni pokal. metrom manj čisto pri vrhu. Balta je na koncu vknjižil skupno šest kazenskih centimetrov, po serijah 1, 0, 2, 2, in 1. Oba ptujska padalca sta tako svojo nalogo opravila zelo dobro in sta skupaj s sotekmovalci v slovenski reprezentanci - Romanom Karunom, ki je imel devet kazenskih centimetrov, Urošem Grilcem, ki je imel sedem kazenskih centimetrov, in Matejem Bečanom, ki je imel pet Nogomet • 6Q-letnica ŠD Leskovec V Leskovcu gostovali udeleženci evropskih tekmovanj Leskovec - Domžale 0:11 (0:7) STRELCI: 0:1 Kovačevič (3.), 0:2 Koletnik (5., ag.), 0:3 Šturm (7.), 0:4 Kovačevič (9.), 0:5 Šturm (15.), 0:6 Husmani (24.), 0:7 Hasanbegovič (28.), 0:8 Černe (60.), 0:9 Markuš (65.), 0:10 Krstovski (86.), 0:11 Topa-lovič (88.). LESKOVEC: Krajnc, Ma. Mlakar, Muršič, Koletnik, Davorin. Fridau-er, G. Mlakar, Do. Fridauer, Cafuta, Mi. Mlakar, Bedenik, T. Krajnc. Igrali so še: Potočnik, Pernek, Kod-rič, Podgoršek, Šmigoc, David Fri- Foto: Črtomir Goznik Matija Brodnjak (prvi z leve) in Damjan Turk (drugi z desne) na petkovi otvoritveni slovesnosti v dominikanskem samostanu. Na fotografiji so še Lucia Čermakova, Bence Backsai (svetovna prvaka) in Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj. Foto: Črtomir Goznik bogatijo kakovost življenja številnih rekreativcev in tekmovalcev in imajo zelo velik športni in turistični pomen za občini Ptuj in Hajdina ter za celotno Štajersko," je dejal Matija Brodnjak, predsednik slovenske footgolf zveze, in opisal primer združevanja športa in kulture: „Številni tuji in domači igralci so si v soboto šli ogledat Operno noč na Panorami in bili navdušeni nad videnim. Moramo se povezovati in sodelovati, tudi gospodarstvo, politika in mediji se morajo počutiti del tega projekta. Omenil bi še letošnji nedeljski prenos na Šport TV, ki je bil nadgradnja lanskega in je s posnetki iz zraka poskrbel za dodatno perspektivo dogodka." V nadaljevanju se je dotaknil re-zultatskih uspehov slovenskih tek- movalcev: „Vsi vemo, da je skozi dva dneva tekmovanj izredno težko obdržati visoko raven koncentracije, vzponi in padci so sestavni del igre. Izjemno sem vesel, da sta Uroš Krajnc in Dejan Novak zmogla odigrati na tako visokem nivoju in da sta se uvrstila med najboljše tri. Posebej sem vesel zaradi Uroša, ki na SP ni imel sreče, tokrat pa se mu je s poštenim odnosom vse vrnilo." Jože Mohorič Motociklizem • Dirke v Slovenji vasi Drzne vožnje v mini cestnohitrostnem motociklizmu kazenskih centimetrov - prišla do 1. mesta. S skupno 30 kazenskimi centimetri so bili za pet kazenskih centimetrov boljši od Katarja 1 in so vodili od prvega do zadnjega skoka ter so prišli do prestižne domače zmage. Med najboljšimi svetovnimi padalci so v Lescah tekmovali tudi člani Aerokluba Ptuj. Ti so tokrat nastopili s spremenjeno postavo in so s skupno 132 kazenskimi centimetri zasedli 37. mesto. V ptujski postavi je gostoval mladi leški padalec Jaka Kofol, ki je imel devet kazenskih centimetrov, medtem ko so drugi dosegli naslednje rezultate: Tomaž Korpar 21, Igor Vidovič 38, Aleksander Čuš 28 in Marko Veselic 36 kazenskih centimetrov. Ob tekmi, ki je štela za svetovni pokal, so tokrat v Lescah izvedli tudi državno prvenstvo v skokih na cilj. Zmage in naslova državnega prvaka se je veselil Matej Kostanjevec, drugi je bil Matej Bečan in tretji Peter Balta. David Breznik Center kartinga in motošporta v Slovenji vasi je bil v nedeljo v znamenju tretje dirke državnega prvenstva Slovenije v mini cestnohitrostnem motociklizmu. Ob tem je Avto moto društvo Ptuj izvedlo še nekaj dirk za državno prvenstvo Hrvaške. Skupaj je v sedmih različnih razredih nastopilo 41 tekmovalcev. Ti so prikazali drzne vožnje na moderni 1.005 metrov dolgi stezi, na kateri sicer prevladujejo karting dirke, a izkušeni ptujski organizatorji so tokrat na visokem nivoju izpeljali motociklistične dirke. Primerjavo je podal predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc: „Glede na število voznikov je bistveno težje organizirati karting dirko kot motociklistično dirko, saj v kartingu sodeluje več dirkačev, tudi razredi pri kartingu so bistveno kompleksnejši. A tudi na takšni, ne čisto specifični dirki za nas kot organizatorje, morajo delati vse naše službe, ki so svoje delo tudi tokrat dobro opravile." Na dirkaškem prazniku so gledalci lahko videli večino najboljših slovenskih tekmovalcev. Ti so prikazali zares zanimive starte, spektakularne vožnje, številna pospeševanja, prehitevanja, drzne vožnje skozi ovinke ... Na stezi so spremljali otroke od šestega leta starosti naprej pa vse do izkušenih voznikov motorjev. „Dirke so bile izredno zanimive in zares čudovite. Žal pa tokrat na njih ni sodeloval noben tekmovalec iz našega območja, kar mi je kar malo žal, saj gre za zelo atraktiven šport," je dodal Langerholc. Največ zmag so nabrali vozniki GAS Vrtojba in AMD Orjaki. David Breznik Pred tekmo sta si kapetana obeh ekip izmenjala priložnostna darila. dauer, Vidovič, Polajžar, Dukarič, Zupanič, Meško. Trener: Martin Železnik. DOMŽALE: Matičič, Durič, Kovačevič, Hasanbegovič, Julardžija, Repas, Nwankwo, Brecl, Šturm, Husmani, Bobarič. Igrali so še: Ti-ganj, Mutavčič, Markuš, Topalovič, Krstovski, Dapo, Awosanya, Pišek, Černe, Hempt, Fazlič. Trener: Simon Rožman. V Leskovcu je bilo v soboto pestro in zanimivo dogajanje, skupni imenovalec vsega pa je bilo praznovanje 60-letnice domačega športnega društva (ustanovljeno 1963). Kot Foto: Črtomir Goznik Utrinek z dirk supermoto gostje so ob tej priložnosti na prijateljski tekmi sodelovali nogometaši Domžal, ki so v minuli sezoni 1. državne lige osvojili končno 4. mesto in se uvrstili v evropska tekmovanja (v 1. krogu jih čaka tekmec z Malte, °p. a.). Varovanci trenerja Simona Rož-mana so tekmo vzeli v okvir priprav na evropsko sezono, zato so tekmo odigrali brez popuščanja in povsem resno. Vsi igralci, ki so stopili na igri- šče, so se želeli dokazati trenerju, posledica je visoka zmaga, izražena z dvomestno številko. Domačini, ki so v minuli sezoni 2022/23 končali na 2. mestu 2. lige MNZ Ptuj (zaostali so le za Dornavo, op. a.), so bili seveda v povsem drugačnem položaju - tekmo so odigrali „na navdih", saj bodo priprave za naslednjo sezono začeli šele po dopustih. JM 16 Štajerski Šport, rekreacija petek • 30. junija 2023 Nogomet • Zaključni turnir veteranov Podvinčani najboljši v državi V soboto, 24. 6., je v Nacionalnem nogometnem centru Brdo pri Kranju potekal finalni turnir v kategoriji veterani 35+. Udeležile so se ga štiri ekipe, ki so osvojile naslov prvakov po posameznih medobčinskih nogometnih zvezah. MNZ Ptuj je tako zastopala ekipa NK Podvinci (zmagovalka veteranske lige +35 vzhod), ki si je udeležbo zagotovila z zmago proti ekipi Hajdine (zmagovalki veterani +35 zahod). Ob tem so na Brdu nastopile še ekipe NK Jarenina (MNZ Maribor), NK Slavija (MNZ Ljubljana) in NK Primorje (MNZ Koper). Igralo se je po sistemu vsak z vsakim. Odločilna zmaga s Slavijo „Prva in druga tekma sta bili zelo težki. Za Jarenino smo vedeli, da so zelo dobra ekipa in da bo rezultat vsekakor tesen - bilo je 0:0. Glede na rezultat prve tekme in razplet ostalih smo drugo tekmo proti Slaviji enostavno morali zmagati, da bi ostali v boju za naslov. Tudi Zaključni turnir, rezultati ekipe Podvincev: Podvinci - Jarenina 0:0 Podvinci - Slavija 1:0 Podvinci - Primorje 9:0 Končni vrstni red: 1. Podvinci 2. Jarenina 3. Slavija 4. Primorje V sezoni 2022/23 so za ekipo Podvincev nastopali (26 igralcev): Matej Benko Vlado Bratec Denis Brumen Srečko Čeh Srečko Črnčec Uroš Gašperič Robert Halužan ta tekma je bila 'na nož', pritisk je prinesel nekaj dodatne nervoze v igro. Najprej so gostje imeli dve lepi priložnosti (streljal je nekdanji prvoligaški igralec Domžal Senijad Mario Kokol Aleksander Kukovec Boštjan Kuserbanj Denis Kuserbanj Dejan Kuserbanj Branko Lah Matjaž Majcen Matic Marinič Mihael Mori Boštjan Nežmah Gregor Petek David Petrovič Robert Petrovič Lovrenc Šeruga Matej Rižnar Zdravko Tobijas Aleš Toplak Matej Toplak Uroš Veselič Strokovni štab: Trener: Slavko Petrovič Pomočnik: Marjan Turk Pomočnik: Miroslav Galun Ibričič), a se je vratar Uroš Gašpe-rič izkazal. Nato smo uprizorili hiter protinapad, po katerem so gostje ostali z igralcem manj na igrišču, saj je njihov branilec na nedovoljen Veteranska ekipa Poduinceu je osuojila naslou državnih prvakov. način zaustavil našega napadalca v čisti situaciji za zadetek. Odločitev je padla pet minut pred koncem tekme, ko smo zadeli za 1:0, kar je dodatno razburilo nasprotnega igralca in je bil naslednji, ki je porde-čel. Po zadnjem žvižgu sodnika smo vedeli, da smo naredili velik korak k naslovu, vendar je pred nami stala še ekipa Primorja. Za osvojitev 1. mesta smo morali premagati Primorje z več kot štirimi goli razlike, kar nam je tudi uspelo. S tem je ekipa NK Podvinci veterani postala državni prvak Slovenije," je dogajanje na Brdu opisal član zmagovalne ekipe Boštjan Kuserbanj. Dotaknil se je še same organizacije in podpore navijačev in sponzorjev: „Turnir je bil dobro organiziran, tudi za pogostitev po treh napornih tekmah je bilo poskrbljeno. Ta je resnično prijala, saj smo igrali tri tekme (vsaka je trajala dvakrat 20 minut + 5-minutni odmor) zapovrstjo ob 10.00,11.00 in 12.00. Edina senca ali zavetje v NNC Brdo pa je slačilnica ... Tudi navijačem ni bilo lahko od 9.00 do 14.00 stati in navijati na tej vročini. Hvala tudi njim za podporo na samem mestu turnirja, pa tudi tistim, ki so za nas pesti stikali doma. Hvala pa seveda vsem igralcem, trenerju in vodstvu, ki so se čez celo leto razdajali za osvojitev te lovorike. Zahvala gre tudi vsem sponzorjem in dona-torjem, ki nam stojijo ob strani," je zaključil Kuserbanj. JM Mali nogomet • 13. "NOGOMET FEST" v Gabrniku KMN Vitomarci pri članih, Zvone team pri veteranih Društvo Športni park Gabrnik je organiziralo 13. tradicionalni »NOGOMET FEST«, nogometni turnir na travi (5 + 1). Na njem je sodelovalo 24 ekip iz štajerske in prekmurske regije, v dvodnevnem dogajanju na igrišču v Športnem parku Gabrnik pa je bilo med člani in veterani odigranih več kot 40 tekem. Skozi oba dneva je bil turnir zelo dobro obiskan. Sočasno ob nogometnem turnirju je potekala tudi dražba dresov v dobrodelni akciji za družino Honomihl Vrtič in sokrajanko Ivanko iz Bod-kovcev. Licitirali so podpisane drese NK Maribor, NK Olimpija, NK Celje in dres slovenske članske reprezentance. Zbranih je bilo 1.410 evrov. Na veteranskem turnirju je sodelovalo šest ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V veliki finale sta se uvrstili ekipi KMN Vitomarci in Zvone team. Slednji so zmagali z izidom 4:1. Med člani je nastopalo 18 ekip. Že v skupinskih bojih so bile odigrane številne zanimive, napete in borbene tekme, še bolj pa se je to videlo v izločilnih srečanjih. Izpostaviti velja verjetno najboljšo tekmo na turnirju med ekipama KMN Torpedo 05 (Mitja Lotrič, Matej Radan, ....... . •>;. __i___ Zmagovalci veteranskega turnirja, ekipa Zvone team Zmagovalna ekipa Članskega turnirja: KMN Vitomarci Leon Črnčič ...) in triletnimi zmagovalci ŠD Selan (članska ekipa NK Vidma, Robert Kurež ...). Več sreče po streljanju kazenskih strelov so imeli Videmčani. V veliki finale so se uvrstile ekipe KMN Vitomarci, Zvone team in ŠD Selan. Tudi v finalu so navijači spremljali zelo zanimive tekme, čeprav so bili igralci že precej izmučeni. Na koncu je največ borbenosti pokazala ekipa KMN Vitomarci in je z nekaj potrebne športne sreče postala veliki zmagovalec 13. Nogomet festa v Gabrni-ku. Drugo mesto je pripadlo ekipi ŠD Selan, tretje pa ekipi Zvone team. Rezultati, veterani (6 ekip): 1. Zvone team 2. KMN Vitomarci 3. Bar Ornik Selce Voličina 4. Kukava 99 Člani (18 ekip): četrtfinale: Zvone team - FC PŠD 4:0, Veterani Gabrnik - NK Drava 0:0 (p), Boom shaka laka - Naitors Gorišnica 1:1 (p), Igor Majhenič, s. p. - Jere team 2:0, KMN Vitomarci -Tiamo parfumi 2:0, ŠD Selan - KMN Torpedo 05 polfinale: Zvone team - Igor Majhenič, s. p. 3:1, Veterani Gabrnik -KMN Vitomarci 0:2, Naitors Gorišni- ca - ŠD Selan 0:1 finale: Zvone team - KMN Vitomarci 0:0 (p), Zvone team - ŠD Selan 0:1, ŠD Selan - KMN Vitomarci 1:3 Končni vrstni red: 1. KMN Vitomarci 2. ŠD Selan 3. Zvone team Naj igralec: Gregor Ilešič (KMN Vitomarci) Naj vratar: Miha Pšajd (ŠD Selan) Zmagovalna ekipa KMN Vito-marci je nastopila v postavi Gregor Ilešič, Matic Ilešič, Marko Ču- pič, Samo Vršič, Dominik Čeh, Blaž Čeh, Alen Nidorfer, Denis Lozinšek, David Hrga. Vodja ekipe je bil Rok Dolinar. »Vsem prijateljem, sosedom, sponzorjem in vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli pri izvedbi turnirja, se iskreno zahvaljujemo in upamo, da so vsi sodelujoči uživali ob druženju in športu. Upam, da se vidimo tudi prihodnje leto na dvodnevnem 14. Nogomet festu. Čestitke vsem, ki so prejeli pokale in nagrade,« so zapisali organizatorji. UR Mali nogomet • 15. Memorial Srečka Tominca V zaključnih bojih odločitve po 6-metrovkah Na Selih je v sredini meseca potekal vsakoletni turnir v malem nogometu, ki ga organizira Športno društvo Selan. Tudi na letošnjem turnirju je nastopajoče pričakalo lepo, poletno vreme, kar je na Sela privabilo tudi lepo število gledalcev. Ti so bili že tradicionalno priča lepemu, dobro organiziranemu športnemu spektaklu, saj so se na igrišču odvijali zelo zanimivi dvoboji številnih enakovrednih ekip, pestro pa je bilo tudi ob igrišču. Na turnirju je sodelovalo 18 ekip, ki so bile po žrebu razdeljene v šest skupin. Iz vsake skupine je v izločilne boje napredovala ena ekipa ter dodatni dve najboljši drugouvrščeni ekipi. Že v skupinskem delu smo bili priča odličnim predstavam, kar je bila dobra popotnica za tekme v izločilnih bojih. Nekaj zelo kakovostnih ekip se je žal moralo s tekmovanja zaradi izenačenosti posloviti že v skupinskem delu. Po četrtfinalnih bojih so se v polfinale prebile Nano elektrika, ŠD Se- lan-Avto Sitar, ŠD As in Amoz Gornja Radgona. Oba polfinalna obračuna sta bila zelo napeta in izenačena, na koncu sta se oba končala po streljanju kazenskih strelov. Več zbranosti pri izvajanju kazenskih udarcev sta pokazali ekipi Nano elektrika in ŠD AS. V stilu polfinalnih bojev se je odvil tudi finale, saj je bil po rednem delu izid 1:1, tako da so igralci ponovno streljali 6-metrovke, kjer so si naslov prvakov priborili igralci ekipe ŠD AS. Nagrade sta prejela tudi najboljši igralec in vratar turnirja. Najboljši igralec je postal Luka Pišek iz dru-gouvrščene ekipe, naj vratar pa Timi Krajnc iz zmagovalne zasedbe ŠD AS. Rezultati: četrtfinale: Nano elektrika - Fa-natikos 1:0, Avto Sitar ŠD Selan - ŠD Pobrežje 5:0, ŠD AS - ForMe 5:0, Amoz Gornja Radgona - Remix 3:2 polfinale: Nano elektrika - Avto Sitar ŠD Selan 2:2 (po kazenskih udarcih Nano elektrika), ŠD AS -Amoz Gornja Radgona 1:1 (po kazenskih udarcih ŠD AS) tekma za 3. mesto (kazenski udarci): Avto Sitar ŠD Selan - Amoz Gornja Radgona (po kazenskih udarcih Avto Sitar) finale: Nano elektrika - ŠD AS 1:1 (po kazenskih udarcih ŠD AS) Vrstni red: 1. ŠDAS 2. Nano elektrika 3. Avto Sitar-ŠD Selan 4. Amoz Gornja Radgona ŠD AS: Timi Krajnc, Sebastjan Krajnc, Luka Lovenjak, Jure Šmigoc, Tilen Šmigoc, Primož Pernek Nano elektrika: Patrick Mohorko, Kim Sambolec, Žiga Ramšak, Jernej Katan, Miha Šilec, Luka Pišek Avto Sitar - ŠD Selan: Miha Pšajd, Jaka Mesaric, Žan Plajnšek, Jaka Vajda, Robert Kurež, Simon Krajnc, Marko Panikvar Amoz Gornja Radgona: Urban Senekovič, Marcel Vindiš, Bojan Kle-menčič, Nejc Rober, Aljaž Fanedl UR petek • 30. junija 2023 Za kratek čas Štajerski 17 AVTOR: MARJAN GRABNER TOŽBAR KOROŠKI? JE BIL LETA 1920 PRITOŽNIK ZARADI KAKOVOSTI IZDELKA ZNAK ZA ARZEN SI NOV ALI HČERIN SIN HITER TEK ODSTOP OD PRAVIL ISTRSKO RUDARSKO MESTECE JZ.OD LABINA NAŠA TRGOVINA S POHIŠTVOM umi VEČSTANO-KUÍEJ VANJSKO su"tJ POSLOPJE NEIMENOVANA OSEBA IGRALEC FÜRST DELŠLEMA, KI VARUJE OBRAZ MIRAN ALIŠIČ JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (DAIKI) ANGLEŠKI VRTLJIVA PISATELJ VIZIRNA FLEMING PRIPRAVA VZDEVEK RADKA POLIČA VILI AMERŠEK NAŠ PESNIK (JOŽE) ANTON OCVIRK POLITIČNA ZAŠČITA BEGUNCA PARADIŽ Argynnis paphia Razpon kril je od 55 do 65 mm. Na zgornji površini kril, ki se blešči v medeno rumeni barvi, ima vzorec temno rjavih pik in lis. Za samca so značilne štiri črnikaste vzdolžne črte na sprednjem paru kril. To so dišavne dlačice, ki oddajajo vonj, pomemben za svatovsko igro. Spodnja stran sprednjega para kril je bledo rumeno-rjave barve z nekaj temnejšimi lisami, medtem ko so na zadnjem paru vidne značilne srebrnkaste pege na sivozeleni podlagi. Zanimivo je, da so samice v dveh oblikah; najbolj pogosta ima osnovni barvni ton kot samec, le da je nekoliko temnejša, druga oblika pa je tako temna, da ima krila skoraj siva. Gosenica je temno rjava, rumeno mrežasta z rumenimi hrbtnimi črtami in dolgimi rdečkasto rumenimi trni. Pri nas je precej pogosta. Hranilne rastline gosenic: Vijolica, oslad. Razširjenost: Mešani gozdovi, gozdni robovi, jase in logi, do višine 1500 m. Doba letenja: V eni generaciji od junija do septembra. Tedenski horoskop 3 OVEN (21. 3. - 20. 4.1 m vm Še vedno boste zelo motivirani in boste sledili svojim sanjam. Napredujete tako na osebni kot duhovni ravni. Močan pečat vam bo dajala intuicija in pravilno bo, da se pri vsem vestno poslušate. Nekaterih stvari pač ne boste mogli prehiteti, vendar se tudi počasi daleč pride. Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Veliko bo dogajanja glede kreativnosti in umetnosti, stvari se bodo odvijale korak za korakom. Največ se boste naučili od svojih otrok in ne pozabite negovati otroka v sebi. Blesteli boste tisti ovni, ki greste na počitnice. EA BIK (21. 4. - 20. 5.) Dom bo oaza, kjer uživate in se hladite v zavetju varne sence. Sončenje je koristno, ko je zdravo. Zazdelo se bo, da vas bo obiskala sreča, od vas je odvisno, kaj boste iz tega potegnili. Ob vas je nekdo, ki vas srčno ljubi. Na delovnem mestu vas čaka neka nova ideja ali zamisel. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) TEHTNICA Jtf^ (23. 9. - 23. 10.) V vašo bližino prihaja zanimiv in poučen teden. Gradili boste na majhnih korakih in uspeli v veliko dejavnostih. Sreča je na strani pogumnih ljudi. Na delovnem mestu bo pravzaprav tako, da skozi sintezo naredite vse naloge. Ne pozabite nase in na stvari, ki vas veselijo. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.) Zadeve boste sprejeli še nekoliko drugače in pri tem spoznali filozofska znanja in načela. Strmite po tem, da ste lahko drugačni in da tako še lažje pomagate ljudem. Vsekakor se vam v tem tednu obeta neka pot v tujino in stvari boste postopoma nadgradili. Počasi se daleč pride. STRELEC (23. 11. - 21. 12. m Vaše srce bo polno modrosti in zaupanja. Čas bo, da naredite spremembe v razmišljanju in stopite po poti z ljubljeno osebo. V ljubezni se bodo kmalu vse zvezde spustile z neba in vas objele v pentljo nevidne harmonije. Dopust bo čas radosti. ABA - mesto in trgovsko središče v jugovzhodni Nigeriji, AGLUTINACIJA - zlepljanje telesnih beljakovin s tujimi v medicini, OLAJ, Jože - naš pesnik in prevajalec Ptuj • Leo klub: še en uspešen projekt Mladi, združeni v želji pomagati drugim Vse aktivnosti, druženja in dejavnosti, ki jih izvajajo člani Leo kluba Ptuj imajo skupni namen oziroma cilj: pomagati pomoči potrebnim. Tokrat so na Ranci priredili Leo fest in zbirali sredstva za nakup šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Pri tem so sodelovali s člani Kluba ptujskih študentov (KPŠ). Tako Leo klub Ptuj kot njihov botrski Lions klub delujeta popolnoma prostovoljno in humanitarno. Leo kot podmladek, ki združuje mlade stare do 30 let, predstavlja pomembno nadgradnjo botrske organizacije. Spodbujati mlajše generacije k nadaljevanju dobro zastavljenega dela je še kako pomembno. Ajda Lašič, predsednica ptujskega Leo kluba ugotavlja, da se interes za humanitarno delo med mladimi zadnja leta še nekoliko veča. V kratkem bodo medse sprejeli tri nove člane, vse, ki se vidijo v tej obliki udejstvovanja in pomoči pa vabijo k sodelovanju: »Letno priredimo tri lastne humanitarne dogodke, na še nekaterih pa sodelujemo kot soorganizator. Pomagati skušamo na različne načine.« Njihov največji projekt je božično obdarovanje, ki je predvsem v zadnjih letih dejansko postalo izjemno uspešno. Lani so skupaj s partnerji osrečili več kot 200 otrok. Tokratni poletni dogodek Leo fest, ki so ga izvedli na Ranci, pa je namenjen zbiranju sredstev za Foto: arhiv kluba Leo fest je potekal na Ranci, kjer so se organizatorji in obiskovalci družili ob različnih športnih igrah ter s prostovoljnimi prispevki pomagali zbirati sredstva za nakup šolskih potrebščin. nakup šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke. Od prijavnin so uspeli nabrati okrog 500 evrov, nekaj sto evrov bodo prejeli še od izkupička od gostinskih storitev. Aktivno bodo sredstva zbirali tudi čez poletje, pri čemer sode- lujejo tudi s člani KPŠ in Lionsi. Načrtujejo, da bodo skupaj pomagali okrog 60 šoloobveznim otrokom. Zadovoljstvo ob uspešno izvedenih akcijah pa je zmeraj obojestransko. »Zelo uživamo v organizaciji tovrstnih dogodkov. Pravzaprav združimo prijetno s koristnim. To je zmeraj dobra priložnost za druženje članov in zato, da obenem storimo kaj dobrodelnega,« pravi predsednica ptujskih »Leotov«. Dženana Kmetec oJh RAK ' ¿J M (21. 6. - 22. 7.) Blesteli boste v igri besed. Ugodnosti vas čakajo tudi v prilaganju in ozavestite si, da vam bo uspelo, če se pogumno odpravite naprej. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava in lahko se odpravite nekoliko raziskovat. Barčica v ljubezni bo mirno plula. m LEV (23. 7. - 22. 8.) Razigranost bo vodilo, ki vam bo vlivalo moč in pogum. Končno bo prišel za vas čas, ko boste z nekim posebnim zaupanjem dajali in sprejemali ljubezen. Iz vas bo sijala energija in zaradi tega vas imajo ljudje radi. Na splošno vas bodo privlačile skrivnosti in mistika. Pl DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Igra življenja bo šla po svoji poti in počasi bo čas, da se odločite in naredite selekcijo. Seveda je jasno razbrati, da vas čaka kar nekaj novosti in sprememb. Spodbudno je, da jih sprejmete z odprtimi rokami. V ljubezni bo daleč v ospredju mir. Svoje občutke si velja zapisovati. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Kocke usode se bodo obrnile tako, da boste iz tega imeli samo korist. Odločitev o pomembnosti poslovnih projektov bo zaupana vam in tako iz omenjenega izvlečete korist. V ljubezni vas bo spremljala neka posebna sreča in ugodne iztočnice za napredovanje. W VODNAR CV7 ^r» (21. 1. - 18. 2.) Tok življenja boste uporabili sebi v prid. Napredujete tako na materialni kot duhovni ravni. Soočite se s tistim, kar vam je dano, in ozavestite dejstvo o lastni sreči. Partnerjeva podpora bo dobrodošla. Na splošno bo več dinamike in zaznamovala vas bo ostrina besed. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Obeta se zelo delaven teden in stvari se bodo postopoma odvijale v vašo korist. Odvisno je od vas in razbrati je ugodne povezave na zasebni in poslovni ravni. Stvari se bodo odvijale tako, da pri vsem uživate. Ob vas je nekdo, ki vas potrebuje, in ne pozabite vzeti časa zase. 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 30. junija 2023 Hajdina • Draženski gasilci so organizirali prvo Pečenkijado Pečenka mora biti čim bolj mehka in ne preslana Pred Kulturno dvorano v Dražencih je nedavno potekala prav posebna kulinarična prireditev. Tamkajšnji gasilci so organizirali prvo tekmovanje v pripravi pečenk oz. kotlovine, dogodek pa so poimenovali Pečenkijada. Člani ocenjevalne ekipe so imeli težko delo, saj seje vseh devet ekip dobro odrezalo, pripravili so odlične pečenke, ki so šle vsem v slast. Člani ocenjevalne ekipe so dali velik poudarek predvsem mehkobi mesa in okusu. Prvo Pečenkijado v Dražencih so gasilci organizirali predvsem zaradi druženja. Njihova želja je čim bolj povezati vaščane, pa tudi vsa lokalna društva. Po besedah Aleksandra Jagarinca, predsednika PGD Draženci, je bilo veliko zanimanja za sodelovanje na dogodku. Ker so tovrstno prireditev organizirali prvič, so število ekip omejili na devet, med njimi je bilo nekaj predstavnikov društev in tudi domačih podjetij. Vzdušje je bilo izjemno prijetno, zabavno in sproščeno. Zanimivo je, da so prevladovali predvsem »kuharski mojstri«, kar pomeni, da je peka pečenk še vedno izključno v moški domeni. Vsaka ekipa je brezplačno prejela pet kilogramov svinjskega mesa, kruh in nekaj pijače, organizatorji so poskrbeli tudi za pripravo prostora za kuhanje, za vse drugo pa so morali poskrbeti člani ekip sami. Ocenjevalna komisija je med vsemi sodelujočimi izbrala tri najokusnejše, ki so jih nagradili s pokali in manjšimi denarnimi nagradami. Več kot 200 pečenk je hitro pošlo Predsednik ocenjevalne komisije Srečko Fajt je poudaril, da so vse ekipe pripravile zelo dobre pečenke. Po njegovi oceni je bilo tri ure ravno dovolj, da so lahko v miru opravili svoje delo. Za pet kilogramov mesa je bilo treba narezati dva kilograma čebule Priprava kotlovine je večinoma v domeni moških Jože Stipetič iz PGD Turnišče je povedal, da ima v njihovi okolici skoraj vsaka družina doma kotel za pripravo pečenk: »Pečenke skoraj povsod pripravljamo moški, naše žene se niso nikoli mešale v to in tako je že od moje mladosti. Moj recept je malo drugačen od drugih. Pomembno je, da mesa ne pečeš vnaprej, ker potem ni mehko. Tudi pri omaki je treba zadeti pravi okus; mi imamo najraje sladko-kislo, ravno prav mora biti tudi pekoča. Vse skupaj je treba kuhati od 3 do 4 ure, daje meso ravno prav mehko. Pri nas diši po pečenkah večkrat na mesec. Ko se nam jih zalušta, gremo po kotel in že režemo čebulo, česen in drugo zelenjavo.« in deset dekagramov česna, kar ni tako malo. »Ko je čebula lepo prepražena, dodamo česen, da zadiši, sladko papriko in vse skupaj zalijemo z vodo, nato pa še papriko, paradižnik, sol, poper, majaron, lovorov list, ajvar, gorčico, paradižnikovo mezgo, belo vino. Ko vse to zavre, noter položimo popečeno ali surovo meso. Recepti so različni, včasih na primer smo meso prej skuhali in ga nato položili na klobuk kotla ter ga nekaj časa zalivali z omako, ki je počasi prodirala v meso, ki je dobivalo svoj okus,« je povedal Fajt in poudaril, da je najboljša pečenka tista, ki je čim bolj mehka, prav tako ne sme biti preveč slana ali pekoča. »Najpomembnejša sta mehkoba mesa in okus, omaka pa mora biti ravno prav zgoščena, ne premalo in ne preveč. Lahko ji dodamo tudi suhe gobe, krompirček, celo sivko,« je povedal lokalni kuharski mojster. Ker ni šlo za resno tekmovanje,so bili pri ocenjevanju manj strogi, še posebej glede čistoče delovnega prostora in razvrstitve začimb. Zmagovalci prve Pečenkijade v Dražencih je ekipa Kava bar Lana, drugo mesto je pripadlo ekipi PGD Turnišče, tretje pa PGD Draženci. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov so med obiskovalce razdelili več kot 200 pečenk. Ker so slednje hitro pošle, so se očitno kuharji zelo dobro izkazali. Člani PGD Draženci pa že vabijo vse ljubitelje pečenk, da se jim pridružijo drugo leto, saj si želijo, da bi Pečenkijada postala tradicionalna. Estera Korošec Pri kotlu ekipe PGD Turnišče se je zbralo kar nekaj Članov, tudi najmlajši gasilci so priskočili na pomoč. Pripravili so druge najbolj slastne pečenke na dogodku. Majšperk • Kmečki praznik v Stopercah Praznik iskrenih, delovnih in Kmečki praznik v Stopercah je praznik ljudi, okolja, prijaznosti, odprtosti, preprostosti, iskrenih stiskov rok, odkritega veselja ob snidenju. Čeprav so bili pašniki pokošeni, krma nastavljena soncu, so si Stoperčani utrgali čas in se udeležili praznovanja 30 let delovanja Združenja rejcev plemenskih telic Stoperce. Praznik je tako povezal domačine, osnovnošolce in druge v pesmi, plesu ter delu. Kmečki praznik v Stopercah vsako leto znova zaznamuje več dogodkov. Tudi letos so se pred praznikom družili vinogradniki, mojstri priprave suhomesnih izdelkov in mojstrice peke štrukljev. »Podelili smo eno zlato in dve srebrni priznanji za ognišne štrukle, pečene v krušni peči in zabeljene z ocvirki, od 13 vzorcev suhomesnih izdelkov jih je pet prejelo zlato priznanje, šest srebrno in dva bronasto. Največ vzorcev je bilo na ocenjevanju vin. Strokovna komisija je ocenila 43 vzorcev. Dva vinogradnika sta prejela bronasto priznanje, 28 srebrno, 10 pa je bilo zlatih priznanj, trije vzorci so bili izločeni kot neustrezni,« je ocenjevanje povzel neumorni predsednik združenja Milan Galun. Pomemben del praznika pa so tudi kmečke igre, ki zajemajo košnjo s koso, gozdarske veščine ter merjenje višine lesenega droga. Kose je letos nabrusilo sedem koscev, trava pa je najhitreje legla pod koso Vinka Jeriča ml., drugi je bil Žan Hronek, tretji Toni Butolen. V gozdarskih veščinah je zmagal izkušeni Slavko Širec, za njim je zaostal Toni Buto-len, tretji je bil domačin Vinko Jerič ml. »Še zadnja tekmovalna disciplina je bilo ugibanje višine droga, ki jo je označil župan Sašo Kodrič. Obiskovalci so ugibali višino in najbolj natančno oceno je podal Aljoša Tovornik,« je dodal Galun. Predsednik združenja, ki deluje še v številnih društvih in brez katerega ne mine kulturna prireditev ali skorajda nastop v Stopercah, je o jubileju društva še dejal: »30 let je veliko v življenju človeka, kako ne bi bilo v obstoju Združenja rejcev plemenskih telic Stoperce. Ob tej priložnosti smo izdali tudi zbornik, ki sta ga oblikovala Ida Žunkovič in Peter Kitak.« Daljinsko voden goseničar - prihodnost haloškega kmetijstva Združenje je povezovalni člen kmetovalcev in prebivalcev na tem strmem haloškem območju, ob tem pa organizator izobraževanj, srečanj, ocenjevanj, vsako leto ob kmečkem prazniku pa poskrbi tudi za prikaz specialne kmetijske mehanizacije. Letos so to na strmem bregu za šolo prikazali kar člani. Veliko pozornosti je požel daljinsko voden goseničar z mulčerjem Boštjana Žunkoviča. »Naša kmetija Kulturni program so pripravili osnovnošolci, folklorna skupina, stoperški muzikanti in Domačin Srečko Taciga je s kuharskimi pomočniki pripravil srnjakov golaž. Glavno sestavino je poklonila LD Stoperce, Taciga pa je tako kot že vrsto let poprej skuhal golaž, ki so ga brezplačno lahko poskusili vsi obiskovalci. upravlja okrog 50 hektarjev pašnikov in travnikov, od tega jih je le desetina morda na ravnini. Skoraj polovico travnikov pa moramo vsako leto zmulčiti oz. opraviti čistilno košnjo v jeseni. Dolga leta smo zadnjo košnjo opravljali s kosilnicami, za katerimi seveda moraš iti, nato pa pokošeno še pograbiti. Pred časom smo si za čistilno košnjo izposodili oz. najeli storitev mulčenja, letos pa smo sklenili, da kupimo svojega,« je pojasnil Žunkovič, ki na kmetiji redi okrog 70 glav govedi. Odločitev za investicijo ni bila lahka, saj samohodni goseničar z mulčerjem z davkom stane okrog 60.000 evrov, za vse druge priključke je seveda potrebno doplačilo, toda kot pravi: »To je prihodnost haloških kmetij. Ljudi je vedno manj, delo si je treba olajšati.« S samohodnim mulčerjem je na prikazu upravljal sin Luka. »Seveda je lažje upravljati stroj kot hoditi za kosilnico, toda znoju se ob vročini še vedno ne moreš izogniti,« se je pošalil. Luka in Boštjan Žunkovič ob mulčerju, ki bo olajšal delo na kmetiji. Foto: EK Foto: MV Foto: EK Foto: MV petek • 30. junija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 dobrih ljudi pevci ter ostali Člani Kulturno prosvetnega društva Stoperce. »Moraš biti močan v papirologiji, ne samo v delu« Košnjo s specialno gorsko kosilnico pa je na stoperškem strmem travniku prikazal Dejan Lorber. »Gre za specialno gorsko kosilnico za košnjo težjih in strmejših območij in na katero je mogoče priključiti tudi druge priključke. Specialna kosilnica omogoča hitrejšo košnjo, vendar pa so cene izjemne. V primerjavi s standardnimi kosilnicami dosegajo tudi trikratnik cene, kar pomeni okrog 40.000 evrov z davkom. Vendar pa je dejstvo, da ko enkrat poskusiš specialno kosilnico, ne bi več kosil z običajno,« je dejal mladi kmetovalec. Lorber-jevi obdelujejo okrog 40 hektarjev pašnikov in travnikov ter skrbijo za okrog 20 glav govedi. Za košnjo hektarja travnika (seveda odvisno od terena) potrebujejo dobro uro, česar časovno in površinsko ni mogoče niti primerjati z ravninskimi kmeti, s tem da je treba tudi za specialno kosilnico še vedno hoditi. »Veliko jih je obupalo nad kmetovanjem v Halozah, vidim namreč, kako se zaraščajo travniki, jaz vztrajam. Res je, da še hodim v službo, vendar načrt je, da bi ob upokojitvi očeta ostal doma. Kmetijstvo pa dandanes zahteva iznajdljivost, spremljanje uredb, razpisov. Moraš biti močan v papirologiji, ne samo v delu. Kajti kmetje smo se znašli v začaranem krogu odvisnosti od razpisov. Zaradi razpisov kmetij- skega ministrstva je cena mehanizacije poskočila, tako da če nisi uspešen na razpisu, si je ne moreš kupiti.« Dejan Lorber je predstavnik mlajše generacije, kmečki gospodarji so v povprečju stari okrog 60 let. »Ne znam si predstavljati, kako se znajdejo starejši. Poznam sicer starejše kmetovalce in vem, da jim je težko. Kajti živijo iz meseca v mesec, ob tem pa težko delajo. Zanima me, kako bodo Haloze videti čez 10 ali 15 let.« Haloški kmet mora biti univerzalen Kmetje v Halozah kljubujejo naklonom in rešujejo travnike pred zaraščanjem zaradi zavezanosti zemlji, družini, domu. Le redki živijo zgolj od kmetijstva, skoraj vsakdo ima še neko postransko dejavnost, tudi Vinko Jerič. »Prej sem hodil v službo, a časovno vsega nisem zmogel. Skrbim namreč za okrog 3.000 trsov, živino. Sedaj ob tem še nudim strojne usluge, ukvarjam se še z gozdarstvom. Če nisi univerzalen, težko shajaš.« Nekdaj so haloški kmetje morda res živeli skromneje, a življenje oz. preživetje jim je omogočalo nekaj kravic, danes brez iznajdljivosti ali še dodatnih služb ne gre. Vprašanje, ki si ga postavljajo tudi sami Stoper-čani, pa je, kako dolgo bodo generacije ob vedno novih omejitvah in tudi nižjih subvencijah še vztrajale pri kmetovanju v Halozah. Mojca Vtič Dejan Lorber s specialno koso, ki omogoča hitrejše in lažje premagovanje strmin. Videm • 40 let Folklornega društva Lancova vas Folklora skozi ples, igro in petje izžareva srčnost plesalcev in kraja Folklorno društvo Lancova vas letos obeležuje štiri desetletja delovanja. Poleg ohranjanja plesnih korakov, iger, pesmi oz. plesne dediščine Dravskega polja in Lancove vasi vestno skrbijo, da tradicijo tudi zapišejo. Letos so v okviru društva izdali že četrto knjigo, naslovljeno Včeraj za danes in jutri, avtoric Nežke Lubej in Barbare Sitar. Foto: Marko Vindiš Plesalci FD Lancova vas so na slavnostnem koncertu odplesali plese iz Lancove vasi in okolice, ki sta jih zapisala Nežka Lubej in Mirko Ramovš. Knjiga je nekaj oprijemljivega in nesmrtnega. »Govori o naših krajih, običajih in bogati kulturni dediščini, ob tem pa smo v društvu prepričani, da s knjigami omogočamo, da zanamci ne bodo pozabili na bogato zapuščino,« je dejala Vida Vidovič, ki je knjižno delo jezikovno pregledala. Tokratna knjiga, ki je posvečena dolgoletnemu predsedniku in gonilni sili društva, žal lani preminulemu Janku Jerenku, združuje 40 odraslih in 40 otroških iger, ki jih je popisala in opisala zapisovalka običajev in folklore, dolgoletna mentorica Nežka Lubej. Poleg opisa iger knjiga vsebuje tudi slikovni material in QR-kodo, ki omogoča ogled iger na kanalu YouTube. Drugi del knjige, naslovljen Moja je lepša kot tvoja, je pripravila Barbara Sitar. Avtorica in predsednica društva opisuje novo kostumsko podobo FD Lancova vas. Lani so se namreč odeli v oblačila, ki so jih Lancovlja-ni in Lancovljanke nosili med letoma 1930 in 1940. »Raziskava temelji na fotografijah, ki smo jih zbrali pri domačinih. Za ženske kostume je značilna krajša enodelna obleka z belim ovratnikom. Moška moda se skozi čas ni toliko spreminjala, tako da so osnovni kosi še vedno srajca, suknjič in hlače,« je pojasnila Sitarjeva. Slavnostni koncert FD Lancova vas Predstavitvi knjige je v sosednjem Podlehniku sledil slavnostni koncert Folklornega društva Lan-cova vas. »Na slavnostni akademiji smo odplesali vse naše plese, ki so bili najdeni na območju Lancove vasi in okolice. Koncert je bil smiselno preko spominov v video vsebinah povezan v celoto in naletel je na izredno dober odziv v publiki in tudi med vabljenimi gosti z vrha slovenske folklore. Izredno počaščeni smo bili, da so našo obletnico z obiskom počastili številni predstavniki najrazličnejših folklornih skupin od blizu in daleč,« je povedala predsednica. O željah, izzivih v naslednjih desetletjih pa je dejala: »Še naprej se bomo člani društva trudili ohraniti bogato kulturno dediščino kraja, kar neprekinjeno počnemo z velikim zanosom že 40 let. Želimo si več podpore in posluha za avtentične, izvirne, pristne skupine na Slovenskem. Le tako bomo lahko poustvarjali to, kar je naše.« Slovenska folklora izgublja rdečo nit? Ob jubileju je FD Lancova vas priredilo tudi okroglo mizo o aktualnih tematikah v folklornih krogih. Vodje folklornih skupin od blizu in daleč so se strinjali, da so folklorna srečanja privedla do profesionalizacije folklore oz. v želji po biti všečen, inovativen do izro-jenih plesnih sestavov. »Ohranjati je treba plesno izročilo tako, da plesu ne odvzemamo oz. dodajamo plesnih prvin zaradi všečnosti. Brez temeljev je vsaka nadgradnja puhla, v svojem bistvu prazna,« je zapisane besede etnologa Bojana Knifica prebrala Nežka Lubej. Oziroma, kot so se strinjali zbrani vodje folklornih skupin, predvsem Včeraj za danes in jutri Vodje folklornih skupin so se pogovarjali o prihodnosti folklore na Slovenskem, v Podravju oz. SV Sloveniji. Strinjali so se, da potrebujejo še kakšen posvet na to temo Na fotografiji Nežka Lubej iz FD Lancova vas in Rebeka Kunej, naslednica dela uglednega predhodnika Mirka Ramovša na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU Folklorno društvo Lancova vas je bilo ustanovljeno leta 1983, da oživlja, ohranja in predstavlja kulturno izročilo kraja. Ob obletnicah društva so nastajali odmevnejši projekti, kot so izid kasete (Za haloškimi vrtami), raziskava kulture oblačenja, šeg in navad ter plesnega in pustnega izročila, izdelava pražnjih kostumov, izid prve knjige Dediščina Lancove vasi in okolice, izid CD-plošče, izid druge knjige Oj, lepo je res na deželi, avtorice Nežke Lubej, in izid tretje knjige Fašenk za haloškimi vrtami. Nedavno seje zbirki knjig pridružila še četrta Včeraj za danes in jutri, avtoric Nežke lubej in Barbare Sitar. predstavniki podeželskih skupin: »Ko zapreš oči, bi morali vedeti, katera melodija spremlja ta ples, in obratno, torej kateri ples pričakovati ob določeni melodiji.« Rebeka Kunej, znanstvena sodelavka ZRC Sazu, pa je dodala, da je bistvo folklore poleg ohranjanja plesne dediščine tudi ustvarjanje skupnosti. »Bistveno je, da prideš na vaje, da postaneš del neke skupnosti, da se imaš fajn, da torej ni osrednja skrb ocenjevanje in rangiranje. Kot je dejal eden od sogovornikov: 'zame je dobra tista folklorna skupina, ki z veseljem in dobro odpleše na odprtju vaške ceste'. To velja predvsem za podeželske skupine, ki delujejo v lokalni skupnosti in imajo še vedno skrb, da prenašajo tradicijo določenega kraja, območja.« Kopije so praviloma slabše od originala Zakaj je prišlo do teh polemik? Po mnenju nekaterih Javni sklad za kulturne dejavnosti z vrednotenjem in postavljanjem le določenih folklornih skupin na piedestal sporoča, da mora biti v ospredju umetnostni in ne folklorni pristop. Kot so dejali v FS Leščeček: »Preimenovanje folklornega srečanja iz Le plesat me pelji v Maroltovo srečanje je bilo smiselno, glede na to, da je končni zmagovalec vedno Akademska folklorna skupina France Marolt. Vemo, kdo je najboljši, smo razumeli.« Favoriziranje določenih, sistem ocenjevanja, ki daje prednost tehniki in ne srčnosti ali originalnosti, je mnoge že odvrnil od sodelovanja na tovrstnih srečanjih. Bojan Knific pa poziva podeželske folklorne skupine, da ostanejo zveste okolju, ki ga predstavljajo, v katerem rastejo in domujejo. »Seveda to ne pomeni, da ne smejo poustvarjati izročila od drugod, vendar svojemu naj dajo največ pozornosti, kajti zgledovanje po sosedih in morebiti uglednejših skupinah ne prinese želenega napredka. Če ne spoštuješ lastnih korenin, postaneš kopija nekoga drugega. Kopije pa so praviloma slabše od originala.« Mojca Vtič Foto: MV Foto: MV Foto: MV Foto: MV 20 Štajerski Na sceni petek • 30. junija 2023 " < nfefl * * / I 7\ V v iT < V REN NARO PTUJ NARODNO-ZABAVNE Ptuj bo tokrat nastopil ansambel slovenski zvoki, ki začetku svoje poti na prelomu tisočletja. Zaradi nesporne kakovosti so festival obiskali še dvakrat na povabilo organizatorja, ob nastopih pri Odštevanju do abrahama glasbeno doživetje in sprehod med svojimi uspešnicami ter pokloni festivalu in ansamblu avsenik, katerih glasba ravno letos praznuje 70 let Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj je najstarejša in najuglednejša prireditev te vrste v Sloveniji. Prvi festival se je zgodil leta 1969 v organizaciji Radia Ptuj, ki se je tako vključil v praznovanje 1900-letnice prve omembe mesta Ptuj. Festival tradicionalno poteka konec avgusta ali v začetku septembra. Tudi letos se ne bodo izneverili tradiciji. Festival bo ob slovesu poletja v petek, 1. septembra, na Ptuju. Ansambli tekmujejo v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov in kategoriji drugih zasedb. Na festivalu vsak ansambel sodeluje z dvema skladbama. Prva je iz zakladnice slovenske domače glasbe in jo organizator v skrbi za negovanje zgodovine festivala umesti v scenarij festivala. Skladbo v originalu izvaja ansambel, ki je že stal na odru festivala. Druga skladba mora biti izdana v letu od preteklega festivala in je lahko že javno predstavljena, a ne sme biti uvrščena v tekmovalni izbor drugega festivala. Strokovna komisija, ki jo imenuje organizator festivala, izbere nastopajoče izmed prijavljenih ansamblov. Tokrat je komisija po koncu razpisa na 54. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj uvrstila 11 ansamblov. 1. Ansambel Andreja Bajuka 2. Ansambel Fenomeni 3. Ansambel Gašperja Mirnika 4. Ansambel Murni 5. Ansambel Petan 6. Lah-ov Boris s prijatelji 7. Ansambel Lenarti 8. Ansambel Lesarji 9. Prisrčniki 10. Ansambel dveh dolin 11. Firbci Ansambli bodo na oder stopili 1. septembra 2023 ob 20. uri. Fe- stival narodno-zabavne glasbe ima na Ptuju poleg bogate tradicije skladb, ki jih je predstavil, bogato tradicijo različnih prizorišč. Ptuj je zakladnica tisočletij, kot najstarejše slovensko mesto pa lahko ponudi mnogo dih jemajo-čih scenskih in odrskih postavitev. Tokrat bo festival postavljen pred eno najmogočnejših hiš v starem mestnem jedru. Mestna hiša Ptuj je delo dunajskega arhitekta Maxa Ferstla z začetka 20. stoletja. Zadnjič je festival gostila ob abrahamu, po štirih letih pa je napočil čas, da soj televizijskih luči znova obsije njeno pročelje. Uradni medijski partner Festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj je RTV Veseljak. Celoten festival bo v audio-video tehniki posnela zunanja produkcijska hiša. Po končni audio in video postprodukciji bo festival premierno predvajan v jesenskem »prime time« terminu na televiziji Veseljak. Festival bodo po premieri predvajale še druge TV--postaje z nacionalnim dosegom. Majšperk • Slavnostna podelitev činov Gasilske zveze Slovenije Večina se izogiba odgovornosti, 133 gasilcev jo sprejema »Na pomoč!« gasilski pozdrav, ki sporoča bistvo gasilstva -pomagati drugim. Lani so se slovenski prostovoljni gasilci odzvali na več kot 23.000 klicev na pomoč. Odzvali so se ne glede na dan, uro ali dogodek. Da pa je njihovo posredovanje varno, uspešno in strokovno, so morali prehoditi tudi pot izobraževanja. V Majšperku so nedavno podelili 133 listin o napredovanju v čine gasilski častnik, višji gasilski častnik in visoki gasilski častnik. 111*14 -■>»/i \! Foto: Foto Brbre lz podrauske gasilske regije je čin gasilski častnik pridobilo 44 gasilcev in gasilk. Foto: MV V častnike napredovali tudi trije gasilci GZ Majšperk V okviru Gasilske zveze Majšperk so naziv gasilskega častnika pridobili Tamara Kokot, Nejc Kodrič in Danijel Lorber. Slednji je dejal: »Sedaj dobivamo zlate čine, ki so posledica izobraževanj in dela v gasilskih vrstah. S tem činom dobimo možnost vodenja več enot, vodenje večjih intervencij, kar pa na drugi strani pomeni dodatno delo in odgovornost.«Izobraževanje je trajalo pol leta, sestavljala sta ga teorija in vaje. »Morali smo pokazati precejšnjo mero znanja, pa tudi sicer so bila izobraževanja temeljita, saj smo jim namenili veliko popoldnevov,« pa je dodal Kodrič. Toda kot se strinjata gasilca, je poleg srčnosti in pripravljenosti pomagati drugim izobraževanje osnova gasilstva, saj je temelj za varno delo. Kodrič iz PGD Majšperk in Lorber iz PGD Stoperce sta operativca že vrsto let, odzvala ste se že na številne klice na pomoč, sta humanitarca v največjem pomenu besede, saj se razdajata za druge. Želita pa si, da bi po njunih stopinjah stopali tudi mladi člani gasilskih društev. Slavnostna podelitev činov gasilcem je potekala pod okriljem Gasilske zveze Slovenije, tokratni gostitelj slovesnosti pa je bila Gasilska zveza Majšperk. Predsednik slednje Kristijan Lovrenčič je v nagovoru dejal: »Tovarišice in tovariši gasilci, učenje in izobraževanje nas spremljata vse življenje. Na področju gasilstva pa imata še večjo težo, saj se učimo in izobražujemo v prostem času za pomoč ljudem in prostovoljno delo. Naša gasilska zveza povezuje pet društev in nekaj čez 700 članov in danes gostimo slovesno podelitev napredovanja v čine, ki prinašajo odgovornost. V času, ko je želja po prevzetju odgovornosti vedno manj prisotna, je še pomembnejše, da ste danes tukaj tisti, ki boste vodilo za naprej, tisti, ki si boste upali in boste delili znanje novim generacijam in razvijali poslanstvo naše Foto: Mojca Vtič Janja Kramer Stajnko, namestnica predsednika Gasilske zveze Slovenije, je izpostavila, da so lahko gasilci zgolj z ustreznim znanjem uspešni, varni ter strokovni pri delu, ki ga opravljajo. organizacije.« Župan Sašo Kodrič pa je izpostavil pomen sodelovanja lokalne skupnosti in prostovoljnih gasilskih društev, saj le skupaj lahko izpolnjuje zavezo občine po skrbi za požarno varnost. »Lokalne skupnosti se zavedamo svojih nalog, pa vendarle imate najpomembnejšo nalogo gasilci, saj morate skrbeti za kadre, za izobraževanja, ob tem držite vrste skupaj, da se mi počutimo varne.« O pomenu izobraževanja v gasilstvu je spregovorila tudi Janja Kramer Stajnko, namestnica predsednika Gasilske zveze Slovenije. Poudarila je, da je usposabljanje gasilcev eno pomembnejših področij Gasilske zveze Slovenije in da je gasilski izobraževalni sistem izredno jasen, kajti znanje je eno izmed zagotovil za varno in stro- kovno delo. »Toda izobrazba je le začetek novega učenja, saj jo je treba dopolniti s praktičnimi izkušnjami,« je dejala. Ob tem pa je izpostavila še pomen prenosa znanja na mlajše generacije in vzgojni vidik gasilstva. »Pomembno je, da naše mlade generacije učimo odgovornosti, jim postavljamo jasne cilje in tudi meje, jih pripravljamo na zahtevne izzive, ki jih pripravlja življenje. Ne pozabimo, da se moramo v vsakem trenutku poslušati in si pomagati, ves čas se moramo učiti in raziskovati, imeti moramo svoje mnenje in spoštovati mnenje drugih, ne pozabimo večkrat reči besed prosim in hvala, po potrebi tudi oprosti, predvsem pa ne pozabimo, da moramo ostati prijatelji,« je sklenila Janja Kramer Stajnko. Mojca Vtič petek • 30. junija 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK PRIVOŠČITE SI CELODNEVNO KOPANJE S KOSILOM v BIOTERMAH Mala Nedelja 2 kopalni karti s kosilom za odrasle (koriščenje možno čez teden, vikend ali praznike) BIC TEHM zdravje iz neokrnjene narave radioPTUJ Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Sedaj je pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije nar< :ili na Štajerski tednik, boste prejeli 2 kopalni karti s kosilom za odrasle. Nagrado lahko prevzamete v tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3. NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: E-naslov: Podpis: □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica mm i . TEDNIK Goljufanje delawev, kjer se da Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 30. junija 2023 PETEK 30, junij 7:30 Glasbe rta osmica (sta.) 8:00 Obzornik TV Dravograd 8:50 Utrip Ormoža 9:45 Risanka 10:00 Tele M 10:15 Dober večer 11 :05 Cista umetnost - junij 11:35 Pogled nazai J J 12:00 Ptujska kronika 12:20 Portal 12:30 Koncert Pihalnega ori o t NEDEL.ÏA, 02. ju Iii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena ode 09:30 Dan državnosti In zaključek šo 10:30 utrip Ormoia 11:30 Srečanje ljudskih pevcev DU T 13:00 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v Živo 18:00 Koncert oktetov v Junovskem 1 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena ode 20:00 Mini maturanti v Gorišnici 20:45 Dan državnosti in zaključek šo 21:45 Astro - v živo 23:00 Video strani laja iskega leta 'ur n išče 2010 Dolu laja lil/ä/iä IdJHa 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Šport in špas 09:00 Ob Dnevu državnosti na Ha 11:00 30 let fCTD Klopotec, l.del 13:00 Od paše do sira 15:00 Mini maturanti v Gorišnici 15:45 Dan državnosti in zaključek 16:45 Koncert oktetov v Jurovske 18:15 Zapojmo prijatelji 1Q'flfl 7ptpu nipnirp u 7lfltnlinu i ijdrnî šolskega leta m Dolu >020 23 ISK6Qc !€£3 Ipggs 17.UU ¿CICV 1 v i-UJLvU^-jU, H 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil, 20 22:00 Video strani SOBOTA, 01- julij SiäS PONEDELJEK, 03. juli i 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Predavanje o demenet 10:30 Ptujska kronika 11:00 Utrip Ormoža 12:00 Starpoint prodajno okno 13:00 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Koncert oktetov v Jurovskem Dolu 19:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 100 tet PGD Nova vas pri Markove!h 21:30 Ujemi sanje - slovo 23:00 Video strani 00:00 Video stran! 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Praznik Občine Videm 10:50 Ptujska kronika 11:15 Ujemi sanje - slovo 12:45 Utrip Ormoža 13:30 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 30 let KTD Klopotec, l.det 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 100 let PGD Nova vas pri Mar ko vel h 21:30 Predavanje o demenci 23:00 Starpoint prodajno okno 23:50 Video strani i i&i FINALE 9. SEZONE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Mestni trg Ptuj, 2. septembra 2023, ob 18.00 ^adioPTUI štajerski TEDNIK i h I....... M i h i i h i li nI SAVINA ATAI V OBJEMU GARRETTA MAXWELLA V Bohinju zapeli poročni zvonovi ŠPELA JEREB MISLI RESNO Pokazalaje svojega dragega SKRIVNOSTNI LUKA BASI Podrobnosti o poroki zadržal zase ORIANA GIROTTO DA VELIKO NA DOBRO POČUTJE Čudovita pri 50 letih! Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. petek • 30. junija 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Ivane Ivice Heric IZ GREGORČIČEVEGA DREVOREDA 3 NA PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji olajšali in popestrili življenje, jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili sožalje. Hvala osebju 3. nadstropja Doma upokojencev Ptuj za vso pomoč in oskrbo, pevskemu zboru Cantare za odpete pesmi, g. župniku za opravljen obred in podjetju Mir. Žalujoči: vsi njeni Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka in brata Franca Zagorska IZ ZG. VELOVLEKA nazadnje stanujočega na Mestnem Vrhu 92, Ptuj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala vsem lovskim tovarišem, še posebej g. Ivanu Slukanu in Združenju šoferjev in avtomehanikov Ptuj za častno stražo in spremljanje na pogrebu. Zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in govornici. Zahvala pogrebni dejavnosti Almaja iz Lenarta in Javnim službam Ptuj za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Žalujoči: vsi njegovi Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete; brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-naslov: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. NUDIMO polaganje talne in stenske keramike. Štajerska, Prekmurje. Info: 030 661 072, topkeramika02@gmail.com. Transport Ertl, d. o. o., Prešernova ulica 19, Ptuj. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do s. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do s. ure malda.segulo@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali mar|ana.pihler@radtotednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si. PRODAMO - 3-SOBNO STANOVANJE PTUJ, CMD, L. 1956, DVA BALKONA, 107 M2, CENA: 150.000 EUR. KONTAKT: ^ 041 391 003 ALI «r RF/MAX 02/6208 816 PQETOVIO www.re-max.si/Poetovio »Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je.« ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 87. letu starosti zapustil naš ljubi oče, dedi in tast Aleksander Kuhar rojen 2. 7. 1936 IZ PTUJA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče in cvetje. Zahvala za izrečene besede slovesa vsem tistim, ki so našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: vsi njegovi najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solze žalosti in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Marijana Belšaka IZ SPUHLJE 16A Iskreno se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj, sosedi Mariji Kostanjevec, gospe Tereziji Furbos za govor, gospodu Miru za odigrano Tišino, sodelavcem Predelave za cvetje, gospe Mariji za molitev in gospodu župniku Andreju za cerkveni obred. Žalujoči: žena Erika, sin Marjan z družino, hčerka Sandra ter vnuki Hotel sem uloviti ptico, pa je odletela. Hotel sem utrgati cvet, pa je ovenel. Hotel sem vam nekaj reči, pa sem odšel. SPOMIN 28. 6. sta minili dve žalostni leti, odkar te več ni med nami, dragi mož, oče, dedi in brat Miran Čuš KRAIGHERJEVA 18, PTUJ Hvala vsem, ki se ga spominjate. Pogrešamo te. Vsi tvoji PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje, prava in ena sama za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre Adele Pulko S PTUJSKE GORE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darove, sveče, cvetje, za svete maše, izrečene besede in vsak stisk roke. Zahvaljujemo se gospodu župniku, cerkvenim pevcem, ge. Milki Karneža za molitev, ge. Zdenki in ge. Ireni za besede slovesa, DU Ptujska Gora, celotnemu kolektivu Doma upokojencev Ptuj za njihov trud in oskrbo, cvetličarni Tulipan, podjetju Mir in Nadi z družino za vso pomoč. Žalujoči sin Darko in hči Marjeta z družinama Spomin je kot pesem, ki v srcu odzvanja. Spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je zvestoba, ki dušo obliva. Spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. VSPOMIN V teh dneh mineva trideset let, odkar si se poslovil od nas Franci Krošelj Ostali so nam nepozabni spomini s tabo, ki jih skrbno čuvamo in na katere se radi spominjamo. Tvoji najdražji Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan. Nihče ne ve, kdaj bo ta roman napisal zadnjo stran. SPOMIN Minila so štiri leta žalosti, odkar si odšel od nas. Peter Vinko STANEČKA VAS Zelo te pogrešamo. Tvoji domači Ni nasmeha, ne bitja srca, zdaj sta le angela, angela z neba. SPOMIN Hvaležni smo za vsak trenutek, ki smo ga preživeli z vama. Terezija Bezjak 1936-2008 IZ GAJEVCEV Hvala vsem, ki z mislijo počastite spomin nanju. Stanko Bezjak 1964-2022 Njuni najdražji KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAJAMO domača jajca pašnih kokoši. Cena za 10 kosov 2,50 €. Po dogovoru jih pripeljemo do Ptuja. Tel. 041 328 720. PRODAM odojke. Tel. 02 755 31 21. ČE IŠČETE gemaj ali kvinton, pokličete na tel. 070 360 008. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01_ M^Fabavne ^^ lasbe Mestni trgPtuj, 1. septembra 2023, ob 19.30 www.pt www.ptujski-festival v. 3!rS*v-. 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 30. junija 2023 Ptuj • Zbiranje zamaškov na OŠ Ljudski vrt Sv. Andraž • Tradicionalni dogodki ob državnem prazniku Letos najboljši učenci 3. b Na OŠ Ljudski vrt že vrsto let poteka akcija zbiranja zamaškov. Vsako leto pa ravnateljica te ptujske OŠ Tatjana Vaupotič Zemljič najboljše nagradi s pico. V šolskem letu 2022/2023 so se najbolj potrudili v 3. b-razredu, kjer je 28 učencem razredničarka Tanja Nedeljko. Skupaj so zbrali 62 kg zamaškov. Največ zamaškov pa je uspelo zbrati Juliji Murko Krajnc, ki ji je v zbiranje zamaškov uspeh vključiti tudi sodelavce njenega dedija in mame. Večerni pohodi po občini V občini Sveti Andraž je bilo zadnji teden v juniju pestro: posvetili so ga kulturi ter dobri hrani in pijači. m m..' Š Slabo vreme je pokvarilo načrte organizatorjem, Občini Sveti Andraž in KUD Vitomarci, saj so morali minuli petek proslavo ob dnevu državnosti izpred lipe na trgu pred cerkvijo svetega Andraža seliti v telovadnico podružnične osnovne šole. Napoved ni bila nič kaj boljša niti v soboto, zato je namesto na omenjenem trgu, na katerem raste potomka Stare trte, v šolski telovadnici potekala tudi Simbioza okusov. Gre za prireditev, ki jo je že osmič pripravilo Vinogradniško-sadjarsko društvo Vitomarci in s katero predstavljajo pitje vina na kulturen način. Tudi letos so andraška društva kuhala piščančjo obaro; tokrat je bila obarjada v rokah Lovske družine (LD) Vitomarci. Po dobrotah na žlico je dišalo v Mužah pred njihovim lovskim domom, kuharske ekipe pa so ob koncu prejele priznanja. Da ne bo ostalo samo pri kulinaričnih užitkih, so za rekreacijo poskrbeli v Turističnem društvu (TD) Vitomarci. Od ponedeljka, 26. junija, do četrtka, 6. julija, namreč vabijo na večerne pohode po občini. Potekajo vsak dan, trajajo približno eno uro, pohodniki pa startajo ob 20. uri izpred gasilskega doma v Vito-marcih. SD M/. J WL Foto: Črtomir Goznik Učenci 3. b na OS Ljudski vrt so se letos pri zbiranju zamaškov še posebej izkazali. Na fotografiji z razredničarko Tanjo Nedeljko, mentorico Matejo Kelner in lgnacem Habjaničem, pobudnikom za zbiranje zamaškov na Ptujskem in širše. „Zbiranje zamaškov je akcija, ki tistih, ki zbirajo zamaške, nič ne stane, razen njihove skrbi, odgovornosti in truda. S tem na eni strani skrbimo za naravo, po drugi strani pa otroke učimo odgovornega odnosa. Odrasli smo tisti, ki lahko otroke vzgajamo z lastnim zgledom. Če želimo pri njih doseči neke navade, jih motivirati za nekaj, je prav, da jim to pokažemo, tudi sama z veseljem sodelujem. Vesela sem, da na naši šoli učenci pridno zbirajo zamaške, jih pobirajo doma in prinesejo v šolo. Upam, da bomo tako prizadevni na tem področju tudi v prihodnje. Iskreno čestitam tudi Ignacu Habjaniču, pobudniku tega zbiranja, ki se izjemno trudi za to, da bi zbrali čim več zamaškov za dober namen. Upam, da mu bo to uspevalo tudi v prihodnje," je o zbiranju zamaškov na OŠ Ljudski vrt povedala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Prepričana je, da je treba vedno podpreti vse akcije otrok. Pica pa je njen osebni prispevek vsako leto najboljšim pri zbiranju zamaškov. Skupaj so v šolskem letu 2022/2023 zbrali več kot 300 kg zamaškov. Pri tem so bili še zlasti prizadevni učenci nižjih razredov. Z zbiranjem zamaškov pa tudi stremijo k trajnostnemu razvoju, je poudarila mentorica Matej Kelner. Z odzivnostjo učencev 3. b OŠ Ljudski vrt je nadvse zadovoljen tudi Ignac Habjanič, pobudnik akcije zbiranja zamaškov na Ptujskem in širše. Prepričan je, da jih je letošnji uspeh pri zbiranju zamaškov tako motiviral, da bodo zmagovalci tudi naslednjih šest let. Naučili so se, kako priti do zamaškov, imajo OKNA, VRATA GARAŽNA VRATA www.naitors.si ¡¡1 NAI/ORSB Tel.: DZ 74113 BO, Mob: 031793 204 Gorišnica 1. Gorišnica Ekipe so letos tradicionalno piščančjo obaro kuhale pred lovskim domom v Mužah. praktične izkušnje, pa tudi izjemno željo in motivacijo za pomoč otrokom, ki potrebujejo pomoč, saj gre izkupiček od zbranih zamaškov vedno v humanitarne namene. Z zbiranjem zamaškov pa pomagajo tudi naravi, da ne končajo v smeteh. Lahko so zgled vsem na šoli in tudi širše. MG roslauaH ob dneuu «H-»i**-**??? O pleibo^umpaio prazne gume z magro. Ko so ji zrasla krila, si je i ie začela drzno krajšati krila. Najbolj smettjoi Dmozavri so Aiofeü,bpredtu^pragom Pometajo. ^ do trinajste črke kratici LGBT1QA+ izumrli, ko so p