Leto II. V Trstu dne 26. Februvarja 1909. St. 9. Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo inupravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad, 1 Telefon št. 1570 Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Posamezna številka = 6 vin. ==; Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. F* E TV A. Na Dunaju se je tedaj ustanovila slo¬ vanska parlamentarna zveza, katerej so na¬ rodnjaki dali že različna imena. V tej ■ j c združenih 125 slovanskih poslancev. - Od teh je 28 čeških agrarcev, 20 Mlado- čehov, 17 čeških nacijonalcev, 12 čeških radikaleev, 4 poslanci češko - moravske ljudske stranke 20 poslancev iz jugoslovan¬ skega kluba, 17 slovenskih klerikalcev, 5 rusinskih konservativcev in 2 češka realista. Xa pestra množica narodnih zastopnikov s e je tedaj združila v „Slovansko unijo* 1 . Sodeč po pisavi glavnih glasil slovan¬ skega narodnjaštva, ima ta zveza namen regulirati taktični nastop posameznih slo¬ vanskih parlamentarnih zvez in združiti vse slovanske narodne poslance v bran narod¬ nih koristi. Posebno so čutili to potrebo pri in vsled sestave novega Bienerthovega gabineta v katerem sede ministri, ki so odločni sovražniki slovanstva. Ne da se tajiti, da so slovanski nacijo- nalci zelo površni opazovalci stvari in se zaradi tega ne čudimo, da pojejo vsak iz svoje strani tej zvezi slavospeve in pola¬ gajo na glave onih, ki so to zvezo skovali, lovorvence še prodno smo se pošteno za¬ vedli, da se je porodila. Ampak to nas ne briga veliko. Toda kdor globoko preiskuje parlamentarne dogodke s stališča zgodo¬ vinskega materjalizma, tiste parlamentarne dogodke, ki so bili podlagaj da se je ta zveza osnovala, ne vidi v tej koaliciji na¬ rodnjaštva, ki ne vsebuje nobene gospo¬ darske podlage, nič drugega nego navadno otroško peno. ..Slovanska zveza kakor tudi vsaka nj"j enaka, je samo sad abnormalnih in nedopustnih razmer, ki vladajo v avstrijskem parlamentu. Narodni boji so tu na dnevnem redu. Saj ne more biti drugače. Saj jih neti vladaš svojimi smešnimi persekucijami. In dosegle so meščanske stranke s svojimi narodnjaškimi prepiri to, da so onemogočile delovanje tiste zbornice, ki je imela na dnevnem redu rešitev važnih vprašanj, ki vsebujejo toliko življenskih interesov de¬ lavstva vseh avstrijskih narodov. Naravno je, tedaj, ako se tej zvezi niso pridružili slovanski socialistični zastopniki. Združeni v zvezo vseh avstrijskih sociali¬ stičnih poslancev, pričakujejo da ob goto¬ vem trenotku spregovore poslednjo besedo ne samo v parlamentu, ampak tudi na trgu, da dokažejo še enkrat škodo, ki jo trpi ljudstvo vseh avstrijskih narodov vsled večnih narodnih bojev, ki pa donašajo naj¬ večjih koristi meščanstvu in vladi. Slovanska parlamentarna zveza je ne¬ smiselna. Zato ni treba veliko dokazov. Pri tem ne smemo pozabiti najprej na boj, ki se vrši med agrarci in industrijalci vseh narodov. Temelj temu boju so razlikujoči se interesi agrarcev in industrijalcev. — Napram državi, so koristi agrarcev popol¬ noma nasprotni koristim industrijalcev. Zaradi tega je vladi težavno zadovoliti ene, ne da bi škodovala drugim. V tem boju so interesirani tudi slovanski agrarci in industrijalci. Naj se poreče kar se hoče, toda koristi nemškega agrarca grofa Auer- 1 sperga so enake koristim češkega agrarca r grofa Kolovrata itd. Narodnjaki bodo lahko fingirali da so zastopnike različnih intere¬ sov združili v posebno narodno enoto, toda agrnrec bo ostal vedno in najprej agrarec, zastopnik lastnih interesov zaradi katerih se bo družil z svojimi enakimi drugih narodov. Ostal bo reakcijonarec, zastopnik politike iz leta oseminštiridesetega, sovraž¬ nik svobode in napredka in svobodnega razvoja trgovine in industrije ergo, nasprot¬ nik napredka narodov. Avstrijski narodi potrebujejo danes miru b in morajo v to svrho preprečiti narodnjaške boje ako hočejo premagati vlado v njenem sedanjem protiljudskem delovanju. Slovanska parlamentarna zveza, pa je menda šele predigra združenju nemških poslancev. — Nemški in slovanski narodnjaki. To so danes dve nasprotujoči si moči, ki ovirajo parlamentarno delovanje in puste viseti v zraku nerešena najvitalnejša delavska vpra¬ šanja. Ne gospodarske interese, marveč kdo bo vladal nad milijoni avstrijskih prebi¬ valcev, se razpravlja v tem boju. In se pri tem ne prašajo, kdo je večji prijatelj na¬ predka, kdo želi zagotoviti bednemu ljud¬ stvu sigurnejši in boljši obstanek. Toda, najsi bo namen Slovanske zveze že kakoršenkoli naj bi bil njen vspeh, naj živi ali umre, ostane vendar dejstvo, da razmere, ki vladajo danes v parlamentu ne morejo in ne smejo ostati take. Preve¬ liki in različni interesi so v boju med seboj, da bi bil idealnim možem mogoč obstanek v tem nedelavnem parlamentu. Pot je samo ena: Na eni strani zastopniki svobode in delavnega ljudstva, na drugi strani zastopniki nazadnjaštva, fevdalizma in meščanstva. Prišel bo trcnotek, ko se bodo zastopniki morali odločiti ali za ene ali za druge; nazaj ali naprej. In takrat se bo videlo kd<> so resnični prijatelji de¬ lavnega ljudstva. Klerikalna stranka in socijalizem. n. Vse drugo stališče pa zavzema klerikalna' stranka na Goriškem. Strogo katoliška stranka, ki jo je bil svoj čas ustanovil dr. Mahnič, ni imela na Goriškem, ali pa do¬ cela malo, privržencev, ker je bil politični nasprotnik sam duhovnik, t. j. dr. Anton Gregorčič. V duhovstvu je imel najmočnejšo zaslombo. Prvi voditelj krščanskosocialnega gibanja na Goriškem, dr. Josip Pavlica, dasi je bil jako delaven in iskren zastop¬ nik ideje, ni mogel priti do veljave dotlej, dokler se ni di\ Anton Gregorčič ločil od lastnika „Soče‘\ iskaje opore pri duhovstvu,- Prva pogajanja med drjem. Gregorčičem in krščanskosocialno stranko so se pričela že tekom leta 1898 ter se je precej tesna zveza izvršila leta 1899 z nakupom tiskarne in solidarnim postopanjem pri volitvah in organizaciji. Dr. Anton Gregorčič je bil do leta 1899 nasprotnik krščansko-socijalnega gibanja, nasprotnik zadružne organizacije. Njegovo stališče je bilo predvsem narodno, izključivši vsako versko vprašanje. Do jeseni leta 1900 je bil dr. Ant. Gregorčič deloma še omahljiv in je bil pri posredo¬ vanju namestnika Goessa pripravljen skle¬ niti kompromis. Šele odklonitev tega kom¬ promisa ga je docela zabredla v klerikalno stranko. Od takrat naprej je pa vzdrževal on, rekli bi konservativno klerikalno stianko. S priselitvijo inteligentnih delavcev drja. Breclja, drja. Pavletiča in drja. Dermastje v Gorico je jela prihajati na površje krščanskosocijalna stranka kot načelna in jako agilna stranka. Dr. Anton Gregorčič in njegov najzvestejši pristaš prof. Ivan Berbuč sta stala bolj ob strani. Prvi neuspeh pri deželnozborskih volitvah leta 1908 je zvezo konservativno-klerikalne in krščanskosocijalne stranke nekoliko zrahlal. Videla se je jasno razpoka med dvema strankama in ta, kljub temu, da se danes maši, še danes obstoja. Ne dr. Gregorči¬ čeva ne krščanskosocijalna stranka danes ni dovolj močna, da bi ena od njiju sama uspevala. Potreba ju torej druži in toliko je zveza tudi danes še obstoječa. Za socijalnodemokratično stranko je vsako paktiranje z dosedanjo klerikalno stranko, kakršna je, izključeno. Prvič, ker je kleri¬ kalna stranka socijalnodemokratični stranki načelno nasprotna, drugič pa, ker je kleri¬ kalna stranka do sedaj kazala polno ne¬ sposobnost za gospodarsko delo. V drju. Antonu Gregorčiču ima socijalnodemokra- tična stranka načelnega nasprotnika glede socijalnega, gospodarskega kulturnega in političnega stališča. Proti krščanskosocialni stranki bi imela socijalnodemokratična stranka približno isto stališče kakor proti krščanskosocialni kranjski, recimo dr. Krekovi stranki. Ker ta priznava utemeljenost razrednega boja in demokratizma, bi bilo socializmu na Goriškem gotovo simpatičneje, če bi mlada struja tudi na Goriškem prodrla. Poudar¬ jati je tudi, da se konservativna stranka ni nikdar brigala za delavsko organizacijo, tako da je od te strani socijalnodemokra¬ tični stranki ostajala popolnoma prosta roka za organizacijo delavcev. Tekmovalka pri tej organizaciji je edina krščanskoso¬ cialna stranka. Dr. Josip Pavlica je bil tisti, ki je delavsko krščanskosocialno or¬ ganizacijo pričel, in struja drjev. Breclja, Pavletiča m Dermastjo jo vzdržuje. Tretja tekmovalka delavski organizaciji je nastala v novejšem času narodna de¬ lavska organizacija. Pristaviti se mora tu- i kaj tudi, da krščanskosocijalna stranka pri¬ dobiva delavce v svojo organizacijo s po¬ ukom po prižnicah in izpovednicah in po¬ tom politične agitacije, dočim narodno de¬ lavsko organizacijo prisilno organizira na¬ predna stranka in pa delodajalci. V krščan¬ skosocialni stranki vidi soeijalnodemokra- tieno delavstvo kolikortoliko poštenega, dasi načelnega nasprotnika, dočim ima v narodni delavski organizaciji proti sebi te¬ rorizem delodajalcev in liberalno-napredne svobodomiselne stranke. Ako bi obstajale na Goriškem le te ime¬ novane stranke, bi bilo važno za socijalno demokracijo, zavzeti svojo posebno pozicijo proti klerikalni dvostroki stranki. Sedaj pa, ko je nastopila krepka in — pustimo to -t- demokratična organizacija kmeta, stopa vprašanje razmerja socijalnodemokratične stranke proti klerikalni stranki v ozadje in čakati je prvih uspehov kmečke stranke. S tem je deloma olajšan položaj socijalno¬ demokratične stranke, ker gre za izobraže¬ valno delo, socijalno, ekonomično in poli¬ tično. Taktični nastop stranke pride vpoštev šele na drugem mestu.. Nasprotno pa je taktično vprašanje proti Iiberalno-napredni narodni delaVski organizaciji,' ker nastopa ofenzivno in teroristično in zatira svobodo slovenskega delavstva. Socijalna demokracija se je vedno ime¬ novala realna stranka, zaradi tega si tudi želi realnega nasprotnika. Realni nasprotnik je dejansko na Kranjskem, na Goriškem in menda povsod na Slovenskem krščanski socijalizem. Le vsled odijoznega nastopa napredne stranke na Kranjskem in na Go¬ riškem je pomaknjen na prvi plan boj med narodno delavsko organizacijo in so¬ cijalnodemokratično organizacijo. Dokler se ta boj ne izvrši, ima docela malo važnosti boj proti klerikalizmu. Zato naš „Delavski List" pobija v prvi vrsti onega nasprotni¬ ka, ki nima realnega stališča, ki nima po¬ štenih političnih načel, ki pa želi škodovati socijalnodemokratični stranki pri vsaki pri¬ liki in grozi z izgubo zaslužka delavcem, ki imajo pogum priznavati se za socijaliste. Socijalnodemokratična stranka ta boj proti narodni delavski organizaciji izvojuje sama. Nasprotno je prepričana, da se indolentne delavske mase, ki so bile doslej izven vsake organizacije, začno zanimati za poli¬ tično življenje in postanejo pristopne v do¬ glednem času socijalnodemokratični organi¬ zaciji. Ves način boja in vsa bližnja politična konstatacija na Goriškem pa je odvisna od realnosti in poštenosti nove kmečke stranke. Vil. zbor jusosl. sog. dem. stranke v Ljubljani. (Poročilo E. Kristana). (Dalje). Aneksija Bosne in Hercegovine. V zadnji dobi se jc izvršil dogodek česa posledice čutijo avstrijski narodi že zdaj hudo, a jih bodo še bolj čutili. Kar se je zgodilo, se je zgodilo zgolj iz imperjali- stičnih in dinastičnih namenov. Avstrijski kapitalizem si je hotel vstvariti kolonijo. Zato je Avstrija anektirala Bosno in Her¬ cegovino. Tudi v tem tiče dobičkarski in¬ teresi kapitalizma. Danes je aneksija gotovo dejstvo. Ampak zato ne smemo pozabiti kako nerodno in brutalno je Aerenthalova diplomacija izvršila to stvar. Način je ob¬ sodbe vreden. Ne moremo pa prenašati, da bi šovinistična blaznost zaradi tega dogodka ščuvala na vojno, ki bi bila najhujši uda¬ rec za delavno ljudstvo. In nevarnost vojne je bila — ne da se 'tajiti, velika. In ni bil srbski George sam, ki je blaznih tudi An¬ glija ni imela v tem popolnoma čiste roke. Danes je nevarnost vojne manjša, toda od¬ pravljena še ni. Pri vsem tem so se poka¬ zali edini odkritosrčni prijatelji miru socialni demokratje. V Srbiji je bil med vsemi poslanci edini socialistični poslanec sodr. Kaclerovič, ki se je postavil proti vojnemu ščuvanju in ni glasoval za vojne potreb¬ ščine. Zato je bil proglašen za izdajalca naroda. In niti žalostni dogodki v Pragi niso streznili srbskega ljudstva. Končno je tudi Anglija uvidela, da je šla Srbija pre¬ daleč, toda Anglija lahko obljubi mir am¬ pak lahko ji je tudi spremeniti svoje mne¬ nje. In Rusija dela pri tej stvari tajno vse drugače nego javno. Mir tedaj ni zagotov¬ ljen. Naravno je, da je pri tem proletarijat zelo prizadet vsled obrtne krize, ki je na¬ stala v Avstriji. Ako se bojkotira avstrijsko blago se zmanjša proizvajalna potreba in tedaj delo. Proletarijat pa tudi ne more trpeti, da bi se delalo večno nevarnost vojne. Moral je tedaj protestirati. Kaj namerava avstro - ogrska vlada z Bosno in Hercegovino ni znano če ravno se o tem veliko govori. Kadar si je turški narod izvojeval ustavo je bila Avstrija pri¬ siljena dati Bosni in Hercegovini nekaj pravic. Toda to kar se hoče dati prebi¬ valcem teh dveh dežel je veliko manj nego je bila turška vlada prisiljena dati svojemu ljudstvu. Ustavo, ki se hoče dati Bosni in Hercegovini je prava karikatura. Narediti hočejo 5 volilnih razredov in pripadnikom vsake verske konfesije še - svoju-jiosebej. 'ToUri bib nniknm v Avstriji. Po konfesijah se bo tedaj delilo volilno pravico. Po prvem načrtu bi bili imeli privilegiranci pravico glasovati v vseh teh kurijah. Toda ker se vendar ni moglo pre¬ zreti delavskega gibanja,Ja se tudi v Bosni in Hercegovini razširja, se je vlada vendar odločila narediti za delavstvo posebno ku¬ rijo ki bo volila dva mandata. Toda bogati naseljenci so zahtevali še in vlada je pri¬ pravljena narediti za avstrijske naseljence še posebno kurijo. Da pa ne bo imela Bosansho-Hercegovinska zbornica prav no¬ bene veljave, so napravili še cel kup viri- listov. Teh bi bilo toliko, da bi lahko pre¬ prečili vsako delovanje zbornice. Toda avstro-ogrska država je d ludistična. Nastalo je vprašanje, kdo ima več zgodo¬ vinskih pravic nad Bosno in Hercegovino. Ogri zahtevajo te deleže zase češ, da imajo oni več pravic nego Avstrija. Avstrija trdi narobe. Dualizem se je pokazal za nezmož¬ nega, na dnevnem redu imamo sedaj tria- lizem. Kakšno razmerje bo vladalo med avstro-ogrsko in Bosno in Hercegovino je zelo važno. Kam bodo poslednji pošiljali svoje delagacije v Ogrsko ali avstrijsko delegacijo? Morda enkrat v eno, drugič v drugo državno polovico. Morda se bo do¬ ločilo ustanoviti tretjo delegacijo ? Kdor reklamira zase zgodovinske pravice nad Bosno in Hercegovino nam ne imponira. Ne Avstrija in Ogrska nimati nobenih zgodovinskih pravic. Pa če bi jih tudi imeli, nas to ne briga. Ne kar je bilo, ampak to kar je za nas važno. Mi nočemo dualizma in nočemo trijalizma ampak na¬ rodno avtonomijo in interesi avstrije same zahtevajo, da se ustanovi iz Bosne in Her¬ cegovine posebno narodno skupino, ki lahko živi sama zase. Tiste absolutne kulture, o kateri se mnogo govori, je ni pri nas. Zato ni mogoče več nas raznarodovati. In če bi se to poskusilo, bi pomenilo to reakcijo. Kaj bo tedaj iz Bosne in Hercegovine, naj v prvi vrsti odloča ona sama. Nato govori o resoluciji bosanskih so- drugov s prvim delom katere se strinja, ne more se pa strinjati z drugim delom. (O tej resoluciji bomo govorili v prih. št.) Se izjavlja še enkrat proti trializmu. Za zdru¬ žitev vseh jugoslovanov. Mi se lahko spri¬ jaznimo, pravi, s trijalizmom, ampak novili kraljev nočemo voliti. 2 Nadalje govori še o slovenskem vseuči¬ lišču, v zmislu resolucije, ki smo jo obja¬ vili v predzadnji številki. Burno in živahno ploskanje je pozdra¬ vilo konec krasnega referata sodr. Etbina Kristana. ,K temu govore še sodrugi Mi¬ lost, Petejan, Dcmetrovič, Vrčon, Regent, A. Kristan, Kocmur, dr. Dermota in dr. Tuma. (Dalje prih.) Politični pregled. o vojni, ki jo bo boje napovedala j Avstrija Srbiji se piše veliko posebno po klerikalnem in kapitalističnem časopisju. Klerikalci in kapitalisti pričakujejo od vojne velikih koristi. Nekateri trde, da je vojna neizogibna. Zakaj? Morda zato kor je v Srbiji in v Avstriji veliko takih ljudi, ki bi radi imeli vojno? Morda zato, ker bi Avstrija naprain Srbiji postopala rada tako kakor tisti močan fant, ki se ne pusti izi- vati od pritlikavca? No, položaj ni res nič kaj ugoden miru in nedvomno je, dn je še precej nevarnosti, da izbruhne med Avstrijo in Srbijo vojna. Ampak zato ni neizogibna. Izvestni krogi napenjajo pač moči, da bi ljudstvo sprijaznili z vojno. Toda delavstvo ne bo padlo na take limance. Za delavstvo je vojna nesreča v vsakem slučaju. Delav¬ stvu ne koristi ne zmaga ne poraz. Bojišča ne bi namakali s svojo krojo ne Aerenthali ne srbski Georgi ampak delavski možje. Delavstvo tedaj noče vojne. Avstro-ogrski poslanik vBelemgradu je bil odpoklican iz svojega mesta. Pravi se, da zato, ker se je dognalo, da se je snovala v Belemgradu proti njemu zarota. Sicer je to čuden načini s katerim hoče avstrijska vlada opravičiti dejstvo, da je pozvala iz Belegagrada svojega odposlanika. Dobro bi pač bilo vedeti kaj nam pripra¬ vlja avstrijska diplomacija. V ogrski zbornici je dne 24. t. m. socialistični poslanec Meziiffv stavil inter¬ pelacijo glede vojne nevarnosti. V tej in¬ terpelaciji protestira proti vojnim tendenzam ter zahteva naj se naredi za to odgovorne skupne ministre, kajti danes ni nikogar, ki bi želel vojno z drugimi državami. Proti takim tendencam ljudstvo protestira z vso odločnostjo. Ljudske sinove — pravi — se hoče poslati v človeško klavnico brez vsa- vzroka, proti ljudski volji in samo v svrho megalomanije proti civilizaciji. Avstrijski parlament. Vlada je tedaj sklenila definitivno, da otvori zbornico dne 10. marca 1.1. Pokazalo se bo, kaj je dosegel Bienerth, ko je zaključil parlament. Vse kaže, da ničesar. Prej ti bi se bilo lahko dobilo večino da bi bilo zbornici omogočeno delovanje. Zdaj je to že težavneje. Seveda Bienerth ni izkal te večine marveč večino, ki bi mu bila dovolila dispozicijski fond. Volje do dela sicer pravijo vse stranke da imajo in da hočejo, da bo parlament delal, le z vlado ni razven nemcev, nihče zado¬ voljen. Ako bi bil Bienerth pameten bi bil moral oditi, ko je videl, da nima večine za seboj. Tako bi bil pripomogel parlamentu do dela. Slovanska zveza in socialisti so že izjavili, da bodo delali vladi opozicijo. Češki nacijonalci so izjavili, da ne bodo obstruirali ako nemci zagotove, da ne bodo obstruirali v deželnem zboručeškom. Nemci pa zahtevajo ravno narobe od Čehov. Med nemci se širi misel da bi se vsi nemški poslanci, brez razlike političnih strank zdru¬ žili v enoten nemški klub kateremu bi se pridružili še poljski slahčiči in bi tako premagali vsako opozicijo. Vse kaže tedaj, da je delovanje zbornice negotovo in da se tako ne sme več nadaljevati. O regulaciji narodnih vprašanj pripovedujejo nekateri listi, da se bo morala baviti vlada v prihodnjem zasedanju zbor¬ nice. Ampak če se jih misli regulirati tako, da se ne bo nobenega zadovolilo, je veliko bolje ako se pusti stvar pri miru in se ne zahaja dražit v sršenovo gnezdo. Socialistični poslanci so na avdijenci pri Bienerthu izjavili poslednjemu da ne odobravajo nesmiselnega in tendencioznega političnega preganjanja ki ga je zapričela vlada proti češkim narodnim socialistom. To preganjanjem niti juridično ni opravi¬ čeno in bo samo povspešilo demagogično delovanje te stranke. Pogodba med avstro-ogrsko in Turčijo zaradi aneksije Bosne in Herce¬ govine se baje te dni že podpiše od za¬ stopnikov obeh vedevlasti. Toda bojkot avstrijskega blaga na Turškem nadaljuje neomejeno kakor v prvih časih bojkotva. Srbski skupščini se je predstavilo dne 25. t. m. novo mistrstvo pod predsedni¬ kom ministra Novakoviča. V tem ministr¬ stvu sede zastopniki vseh srbskih strank razven — seveda — socialistične katere zastopnik v skupščini je sodr. Kazlerovič. Poslanci so vprizorili novemu ministrstvu burne ovacije. Predsednik Novakovič je imel daljši programni govor. Rekel je med drugim, da korenine narodnega vprašanja s katerim stopa Srbija pred Evropo, ne bodo uničene v srcu srbskega naroda dokler bo živ en sam Srb. Skupščina je sklenila govor ministra ponatisniti in ga razdeliti med ljudstvo. In na tak način pripravlja vlada srbsko ljudstvo, da se sprijazni z vojnimi idejami mlačnozobih častihlepnežev. Domače stvari. Krajna organizacija jngoslov. soc. dem. stranke v Trstu vabi vse plačevalce strankinega davka na važno Zborovanje, ki bo v nedeljo dne 28. t. m. ob 10. uri zjutraj s sledečim dnevnim re¬ dom: 1.) Politični položaj; (poroča sodr. E. Kristan). 2.) Poročilo strankinega zbora ; 3.) Poročilo političnega odbora; 4.) Volitev novega političnega odbora. Vsak sodrug naj prinese seboj izkaznico strankinega davka; kdor te ne bo imel ne bo smel na zborovanje. Z ozirom na važnost zborovanja, poživ¬ ljamo sodruge, da se udeleže v velikem številu. Društvo Ljudski oder v Trstu. V petek dne 26. in soboto dne 27. fe¬ bruvarja 1909, predava v „ Delavskem domu“ ul. Boschetto 5, II. nad., sodrug Etbin Kristan in sicer v petek dne 26. februvarja o predmetu : Darwin in njegov nauK, v soboto dne 27. februvarja o predmetu: Darwin m postaneKčloveKa. Začetek predavanj ob 8 uri in pol zvečer. Vstopnina 20 vin. za osebo. Charles Darwiu se je rodil v She\vburn na Angleškem 12. svečana 1809. Letos slavimo tedaj stoletnico njegovega rojstva. Darsvinov nauk temelji na velikem principu da je vsaka živalska ali razstlinska vrsta, ki je že prešla ali, ki še živi, nastala pri- rodnim potom in verjetno iz enega pratipa. S tem je Darvvin pobil vse dotedanje na¬ zore o vedi ter pokazal novo pot, ki je peljala k pravemu spoznanju prave vede. Darvvin je oče svobodne misli in najzna- meniteji učenjak prirodoslovne. Bil je celo svoje življenje največji sovražnik bogoslovja in vere v čudeže. Umrl je Darvvin v Dovvnu, mali vasici blizu Londona, 19. aprila 1882. Stoletnico njegovega rojstva slavi letos ves resnično civilizirani svet. Tudi mi slovenski delavci hočemo proslaviti stoletnico tega velikega učenjaka s tem, da se v velikem številu udeležimo teh predavanj, potom katerih hočemo razširiti njrgove nauke nove poti k pravnemu spoznanju prave vere. X;iš;i politična odbora, t. j. slo¬ venski in italijanski socialistični, sta po¬ slala k županu, deputacijo, ki je opozorila župana naj vpliva na mestni odbor in mestni svet naj ne rešujejo sedaj, ko se bliža mestnemu svetu konec, važnih vpra¬ šanj kakor n. pr. vprašanje glede munici- palizacije starih in novih prog tramvaja, vprašanje vode itd. Ta vprašanja naj se pusti da jih reši prihodnji. mestni zastop v katerem bodo zastopane vse stranke in bo vsled nove volilne reforme zastopano tudi dosedaj brezpravno ljudstvo. Zupan San- drinelli je baje obljubil, da bo deloval v smislu, kakor so mu naši odposlanci nala¬ gali. Italijanskim nacionalcem baje ni všeč, da se naša stranka vmešava v stvari mestnega sveta. „Indipendente ‘, ki je ofi- cielno glasilo ital. nacionalcev je jezico na zelo nespameten način jasno dokazal. Toda gospodi bo treba vendar povedati, da se na tako vmešavanje mora privaditi. Nekdo mora pač biti, ki si vzame na srce ljudske koristi, ki so jih dosedanji mestni očetje popolnoma zanemarili. In če tisti, ki. si je te koristi vzel na srce in jih noče braniti, nima sedeža in glasu v mestnem svetu, si mora vzeti sam pravico prepovedati onim, ki sede v mestnem svetu, naj ne rešujejo ljudskih uprašanj na smrtni postelji in brez ljudskih zastopnikov. Ampak gospodje, to je šele začetek. Pa sc bodete vendar mo¬ rali privaditi, da bodete trpeli nezadovolj¬ nega ljudskega zastopnika v vaši sredi. In takrat bo še vse kaj drugega pelo. Pododsek *a municipalizacij® tramvaja je predložil mestnemu odboru načrt za indirektno municipalizacijo novih prog. Takih in še veliko drugih načrtov so izdelali mestni očetje prav sedaj, ko se bli¬ žajo volitve. Tri leta niso nič delali, voljo do dela so dobili šele sedaj pred volitvami Ampak delavstvo bo pokazalo tej gospodi, katere mandati bodo kmalu potekli, da se od umirajočega mestnega zastopa ne bo dalo slepariti. Načrte na stran, o teh naj razpravlja prihodnji mestni svet, kjer bodo sedeli tudi zastopniki delavstva. To je naša parola. Premikačem v prosti luki- V predzadnji štev. našega lista smo obljubili, da se bomo k razmeram premikačev v prosti luki povrnili, in danes hočemo našo obljubo izpolniti. Mnogo je med temi delavci mlajših, ki so o razmerah slabo poučeni. Dokler ni bil promet v pi - osti luki razvit tako kakor sedaj, so premikali železniške vozove na¬ vadni težaki. Teh je bilo kakih 30 — 40. Šele leta 1894, ko je prevzel delo kon- sorcij, so nakupili vozove, sezidali hleve ter se je začelo premikati vozove tako, kakor se jih še sedaj. Takrat so bile de¬ lavske razmere zelo žalostne. Izkoriščanje je vladalo v najhujši obliki. Dnevna mezda premikača je znašala K 2'40. Najvišji te¬ denski zaslužek je znašal K 14.40. Delavni čas je bil neomejen. Delalo se je, dokler ni bilo vse delo izvršeno in to brez vsake odškodnine za izredno delo. O obleki za deževno vreme in čevljih ni bilo govora. Mezda je komaj zadoščala za vsakdanje najnujnejše potrebščine. Ti delavci so sta¬ novali večinoma v zelo slabih stanovanjih in celo v hlevih. — Leta 1897 so po inicijativi socialnih demokratov (takrat ni bilo še organizacije) vložili spomenico in pridobili 40 vin. povišanje plače na dan. Pozneje so bili uvrščeni v kategorijo teža¬ kov ter se jim je zvišalo plačo na K 3.20. Dobili so tudi obleke za deževno vreme. Pozneje se jim je povišalo plače na K 3’40. Resnično spoštovati se je začelo te delavce samo tedaj, kadar so nastopili za svoje pravice združeni z vsemi drugimi delavci skupaj, brez razlike narodnostim kategorij. Vsled energičnega nastopa se je začelo plačevati tudi izvanredno delo po 40 vin. na uro. Takoj po prvih vspehih se je po¬ rodila misel po močni organizaciji, toda premikači kaicor tudi drugi delavci niso hoteli slušati naših dobrih svetov. Pridobili so nekaj in mislili, da je to dovolj. Toda draginja je postajala vsak dan večja in med delavci je nastalo splošno nezadovolj¬ stvo. Delavci posameznih kategorij so vlo¬ žili več spomenic, toda brez vspeha. Na¬ svete socialnih demokratov se je , vedno zavračalo. Slovenci, Italijani, Nemci, libe¬ ralci, klerikalci, patrijotje in veteranci so se med seboj prepirali. In čim bolj so se prepirali, tem bolj je bilo izkoriščanje ob¬ čutneje, ker postajalo je vedno večje. Končno so jih žalostne razmere dovedle do zavesti in podali so se takrat vsi brez razlike narodnosti in političnega prepriča¬ nja k sovražnim socialistom. Tako se je 1. 1906 ustanovila močna strokovna organi¬ zacija. Delavci so pozabili na malenkostne prepire. Takrat se je vložilo spomenico za zboljšanje stanja vsem kategorijam. Na odgovor se je čakalo celih 6 mesecev. Ravnateljstvo in razne oblasti se niso ga¬ nile niti na žuganje. 1000 organiziranih delavcev. In šele tedaj, ko je več tisoč de¬ lavcev, na nepozabljenem shodu izjavilo so¬ lidarnost z našimi zahtevami, so se oblasti pričele resno baviti z nami in z našo spo¬ menico. (In vendar imamo danes še takih, ki verjamejo, da je 100 delavcem mogoče brez druge pomoči kaj doseči.) Vspehi tega velikega gibanja so še vsem v živem spo¬ minu. In teh vspehov so bili deležni tudi premikači. Dnevna plača je narastla na 4 krone odškodnine izvanrednega dela so se povišala od 40 na 60 vin. na uro za prve tri in za poslednje ponočne ure pa na 80 vin. na uro. Ob nedeljah se plača delo za pol dneva 3 krone (prej K 1.50). Razven tega in drugih dobrot, so si delavci prido¬ bili upliv in z njimi so morali resno raču¬ nati vsi. Tudi pri pomanjkanju dela se jih takrat ni tako zapostavljalo kakor sedaj. .Da so stabilno nastavljeni pridobili še mnogo več, ni treba posebej omenjati. Ako bi bili premikači na vse to pomislili, bi bili mo¬ rali narodnjake, kadar so začeli agitacijo za N. D. O. prašati, kje so bili leta 1897 ko so imeli premikači K 2.40 na dan. Saj je že takrat obstajala narodna stranka celih 25 let. Razni narodni odvetniki so tudi takrat živeli, toda nihče se ni zmenil za revščino delavcev, kadar so bili v nevar¬ nosti, da od gladu poginejo. Toliko v pojasnilo. D slovenski šoli y lrstu sta zopet pisaia „Edinost“ in „Sloven Narod". Naravno, da sta pisala zato, da bi vsilila ljudstvu vero, da je naša stranka vedno nasprotovala slovenski šoli v Trstu. Toliko notica v „Edinosti‘‘ kakor tudi v „Slov. Narodu“ je bila napisana na podlagi nekega pravega obrekovanja, ki se zdi tržaškim narodnjakom baje zelo lepo. „blov. Narod" pripoveduje, da je hotel poslanec sodi. „Pittoni“ preprečiti podržavljenje Ciril- Metodove šole v Trstu in da je baje mi¬ nistru Haerdtlu dejal «Um Gotteswillen schonen Sie uns». Mi vemo od kod je izšla ta notica in dr. Rybar bi znal o tem tudi kaj povedati, da ima sodr. Pittoni največje zasluge za podržavljenje Ciril-Metodove šole v Trstu. Sodr. Pittoni se je šc prej nego Rybar izjavil spričo Becka za podr¬ žavljenje te šole. Pittoni in Oliva sta šla k namestniku princu Hohenlohe urgirati podržavljenje in pozvala sta vlado naj pre¬ preči, da se v tej šoli ne bo kupičilo v enem razredu kjer je prostora za 40, 80 otrok. „Edinost‘ - pravi, da je smešno, če se bahajo socialisti, da so oni pospešili podržavljene rečene šole, med tem ko so oni (narodnjaki) delali za slovenske šole celih 25 let. Drobro „Edinost“. In mi vam povemo, da v slučaju da ne bi bili za dru¬ gih 25 let izvoljeni v Trstu socialistični poslanci mesto ital. nacionalnih, bi narod¬ njaki delali lahko še celih 25 let in ne bi prišli niti do podržavljenja Ciril-Mctodove šole. Smešno je in otročje, ako se to zaslugo pripisuje Rybaru. — Rvbal- je okoličanski poslanec, šola se pa zahteva v mestu. Mestni poslanci so pa socialistični. Za mi¬ nistra je bilo pri podržavljenju slovenske šole merodajno mnenje mestnih poslancev in ne mnenje okoličanskega zastopnika. Da bi bili socialistični poslanci rekli, da nočejo, da bi se Ciril-Metodova šola po¬ državila, če vlada ne bi bila podržavila in naj bi se bil Rybar na glavo postavil. To gospodje je resnica, ki jo poznate vi prav tako kakor mi. Zakaj pa narodnjaki govore o tej stvari v javnosti čisto drugače nego privatno. Zakaj širijo narodnjaki o tem vprašanju čisto kiiva in napačna mnenja? Mi bi n. pr. priporočali uredništvu „Ed.' naj si pusti napisati od dr. Rvbafu vse, kar je o tem govoril na seji za slovensko šolo, ki se je vršila pri Sv. Jakobu ob navzočnosti naših in narodnih zastopnikov. Ako se to zgodi, bodo pametni ljudje imeli takoj drugačno mnčeje o nas in o vašem delu za slovensko šolo. Toliko za danes. Prihodnjič bomo pečali se o tem vpra¬ šanju obširno. O stavki voznikov v tržaški okolici, ki jo je vprizorila «N. D. 0.», smo malo govorili zaradi tega, ker nismo hoteli, da bi se nam bilo očitalo, da hočemo škodavati stvari. Narodno časopisje je sicer priprovedovalo o tej stavki marsikaj, toda stvar je navsezadanje sledeča: Tržaški ma¬ gistrat je oddajal vsako leto prevažanje gramoza iz okolice v mesto dvema slo¬ venskima podjetnikoma (in ne italijanskima, kakor je pisalo narodno časopisje). Ta dva podjetnika sta Čok in Turk iz okolice. Letos je Mandič združil voznike, ki so de¬ lali tema podjetnikoma, v posebno zadrugo. Ta zadruga je potem vložila na magistrat prošnje (da bi ne mislil kdo ponudbe), da bi se dalo prevažanje gramoza v najem zadrugi mesto privatnikom. Magistrat je prošnjo odbil in vozniki so stopili v stavko. Pri tem so pripovedovali, da nočejo na noben način več delati podjetnikoma Čoku in Turku, češ, da jih izkoriščata. Ker pa so se narodnjaki sramovali povedati, da tudi slovenski podjetniki izkoriščajo slo¬ venske delavce, so trobil v svet, da sta omenjena podjetnika Italijana. Mi ne vemo sicer vseh pogajanj, ki so se vršila med delavci in podjetniki ter magistratom. Vemo samo to, da se vozi gramoz p° tržaških cestah prav tako, kakor da bi ne bilo stavke in da okoličanski vozniki se vedno stavkajo. Magistrat je menda napravil pogodbo s tukajšnjo tvrdko Faccanoni z« prevažanje gramoza. Čok in Turk sta f menda že odrekla pogodbi in «Edinost* je z nekakim ponosom objavila vest, da s se na nekem shodu stavkujočih izjav i n podjetnika Čok in Turk solidarna spa¬ kujočimi in za stavko. «Edinost» j e Pj 1 tem gotovo mislila, da ne bo nikomur p ris 0 na misel, da je zelo smešno, če se izjavljam za stavko dva podjetnika, proti katerim je bilo gibanje deloma naperjeno in ki* 0 podjetnika stavkata lahko, če hočeta, vS svoje življenje. Narodnjaki pripovedujej°> da je upati, da zmagajo stavkajoči. . Morda. Toda to je zelo lep dokaz, p bo narodnjake poučil, da je treba _org aI L zirati delavce vseh narodov, da j e * 11 treba, da je organizacija močna in potem sme delavstvo stopiti v stavk o. iele DELAVSKI LIST B Vsekakor bi bili mi «Edinosti* zelo hva- , i a ko bi nam natančno pojasnila kako Krnske s to stavko. ^ prnštv« ljudski oder naznanja . 0 jim članom, da je knjižnica že urejena "Ja je sedaj 0< ^P rta vs:| k torek, četrtek tf 'soboto od 8. do 10. ure zvečer ter ob "pdeljah od 9 '/2 do 12 ure dopoldne. Vsem oni®’ ki žele pristopiti temu našemu kul- neiTUi zavodu, se naznanja, da je v ipuštvenih prostorih vsak večer vsaj en dbornik, ki vpisuje nove člane ter daje potrebna pojasnila. Sodrtigi! Kdor od vas še ni član »Ljud- Vega odra“ naj postane čim prej. Saj je naše društvo edino resnično izobraže¬ no društvo v Trstu, ki se zaveda svoje naloge- Na zadnji seji je odbor sklenil urediti .čitalnico tako, da bodo na razpo¬ ko čitalnice vsi slovenski politični in le- j os lovai listi ter mnogo hrvatskih, italijan- gk in nemških časopisov in revij. Čital¬ nica je odprta vsak večer od 6 do 10 ure. Društvena knjižnica je preskrbljena zopet 1 najnovejšimi slovenskimi in hrvatskimi knjigami in šteje sedaj nad 2500 zvezkov. \j a d 500 je najboljših hrvatskih knjig'. — Tudi hrvatskim sodrugom priporočamo, da pristopijo k našemu »Ljudskemu odru“. pristopnina znaša 50 vin. in 20 vinarjev * j e tednina. „Jfaši zapiski" izidejo zopet s prvim marcem t. 1. Glavni urednik je sodr. dr. Anton Dermota, izdajala jih bo »Delavska tiskovna družba v Ljubljani 11 , tiskala bo pa tiskarna Lampret v Kranju. Prijave za na- * ročnino sprejema tudi upravništvo »Del. Lista v Trstu. /utrudi ministra-rojaku se je [vnela med klerikalci, liberalci in edinostarji precej živahna debata. Krek je namreč : nasprotnik teh, res nepotrebnih inštitucij. Ampak bogsigavedi, zakaj se liberalci in edinostarji ogrevajo toliko za ta brezpo¬ membni ministrski stolček. Naj lepše je či- tati kako zagovarja inštitucijo ministrov- rojakov tržažka »Edinost" ki jim da po¬ nižno nalogo tajnih agentov v ministrskem svetu. Potom njih — pravi »Ed. — izvedo ! stranke marsikako tajnost iz ministrskega j sveta in je strankam tako lažje preprečiti kakšno zlo. Ampak če nima tak minister- j rojak res nobene važnejše naloge nego biti informator narodnih strank o načrtih mi¬ nistrskega sveta, potem postane ta inštitu- 1 igja v pravem pomenu brezpomembna. — Morda se pa edinostarji in liberalci zato [ ogrevajo za ministra rojaka zato, ker bi r radi spravili kakega Hribarja za. Morda bi bil sposoben. Proseški žandarji niso zaupali preveč naukom sodr. Regenta, ki jim je na shodu na Kontovelju raztolmačil, kje smejo in kje ne smejo vtikati svojega nosu. Zato j so ga ovadili na okrajno sodišče, da je j priredil shod ne da bi bili oni za ta shod | nič vedeli. No sodišče je dalo — kakor je j naravno — prav sodrugu Regentu. No, mi upamo, da je bila to prva in zadnja nepo¬ trebna pot, ki so nam jo strdi narediti proseški žandarji ter upamo, da se bo tržaško namestništvo odzvalo našemu pozivu v zadnji št. našega lista t. j. da bo dalo de¬ želnemu orožniškemu povelj ništvu nalogo, da pokliče svoje proseške žendarje na red. Kot avstrijski državljani si ne bomo puščali kratiti pravic, ki so nam zajamčene v za¬ konih. In ako javni organi teh zakonov ne poznajo naj se jih pa uče. »Soča 4 ’ se je, ko je zvedela, da se med soc. demokrati na Goriškem trije odvet. koncipijenti, jako prestrašila. Sherlok Holmes ali narodni policaj je takoj planil na noge. Sedaj išče in zasleduje. Govorili smo z njim in zaupal nam je, da bi bil že izsle¬ dil, ako bi mu šel dvor. svet. Manussi v j Trstu na roko. Ta pa noče. Sherlok Hol- L nies se je hudo jezil, ampak zaupal nam ®je, da le na videz. Res je, je dejal, da bi jako rad denunciral tistega koncipijenta; samo ne vem še gotovo, ali je dr. Puc ali ne; ampak moj manever je sledeči: Manussi odhaja sedaj brškone v Ljubljano za dežel¬ nega predsednika; v Trstu se izprazni njegovo mesto. To pa bi jaz rad zasedel; kajti zadnji čas je, da postane to slovenska Posest. Narodnjakov nam je treba v naj- V| šji policijski instanci. In da sem jaz, Sherlok Holmes iz „Soče“, alias narodni Podjetnik, dober policaj, sem dokazal, ko Aem denunciral dijake in delavce in kan¬ didatinje in odv. koncipijente . . . Ko se je Andreju Slovanu zagrozilo, da se utegne njegova podjetja bojkotirati, ne ustavi svojega nesramnega posto- P a "ja proti socialistom, je mahoma zasto- 'Kl: mojim privatnim podjetjem so oblju- V 1 ® bojkot. Preje pa je vedno trobil, da so to narodna podjetja. Če so bila narodna s kakšno pravico ste jih sedaj naenkrat proglasil za privatna, Andrejc? Čigova last so pravzaprav ta podjetja? Mi bi rekli, da so v resnici narodna, ker so zgrajena na podlagi kredita iz finančnih zavodov, kamor nosi narod svoj denar. Kako je že Proud- hon odgovoril na vprašanje: Kaj je last¬ nina? Teoretično, seveda! !VInškar;i Priporoča se sodrugoni H5 = Delo fino in točno. = ČH 1) Postrežba na dom. <1 Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST ulica delle Acque št. 20. ——- Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — in časnikov v vseh jezikih. Slovansko knjigarno in papirnico r lr v mr [A ivVi ELLI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. Gostilna „ Cftsa del Popolo“ (Zadružna delavska gostilna) Trst, til. S. Jbazzaro iti til. S. Caterina Domača Kuhinja vedno dobro preskrba enct == Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrugov.