X. Ieyjik. V Gorici, dne 13. novembra 1902. 46 Številka. *_____ Izhajn vsnkl četrtek ob 11. mi dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Netrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto -1 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo letu 3 krone, za pol leta K 1‘5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele Izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv llilarijn Z napeto pozornostjo so bile minula - dva tedna uprte oči cele Avstrije na Ni-žjeavstrijsko. Tu se je bil namreč volilni j|boj med krščanskimi socijalci in združe->nimi nasprotniki krščanske misli. Liberalci, nemški nacijonalci, socijalni demokratje ( — sploh vsi, ki sovražijo krščansko misel, * so pozabili na vse strankarske razlike in so združeni planili v boj. Vsi židovsko-liberalni in socijalno demokratski listi so \ že naprej z veseljem napovedovali, da krščansko socijalna stranka ne samo ne f pridobi nobenega mandata, pač pa gotovo | izgubi nekaj mandatov. A tudi krščanski socijalci so se zavedali nevarnosti. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah so si priborili večino združeni s zmernimi nemškimi nacijonalci. Ob sedanjih volitvah pa so se isti odločili od krščanskih so-cijalcev ter vstopili v krog protikrščanske svobodomiselne koalicije. Vse je sodilo, da je ob tej zvezi židovskega denarnega Žaklja in vsemogočnega židovskega tiska 7. nemško nacijonalnimi strankami in soc. | demokratskimi delavskimi trumani stališče krščanske socijalne stranke brezupno. Toda krščanska misel zmagala je sijajno združene nasprotnike. Krščanski socijalci niso prikrivali svojega krščanskega prepričanj«. Slovesno so na mnogoštevilnih shodih povdarjali svojo zve-‘ stobo do vere in cesarja. Kanditat za notranji okraji dunajskega mesta d_L_Eo£; _z§£je v svojetn govoru naravnost izrekel: rImenuieio nas klerikalce. Ako nam jadi tega, ker smo zvesti od očetov podedovani veri, spoštujemo duhoVnfke kot ozna-novalce vere, ter smo zvesti Avstriji. pfeB-''EacTvajoderikalizem, pqtPm sprejmemo i tfl irr" ftntnp* Združeni nasprotniki so na vseh shodih govorili o klerikalizmu in jih namreč proglašali za klerikalce. In LISTEK. iUiSfii juri. Prvi dan letošnjih počitnic sem bil pri njemu. Čudil se je malo, češ že tako zgodaj. No, povedal sem mu o veliki ) vročini v mestu, in bil je zadovoljen. Potem sem moral sezuti že precej oguljene čevlje katere je premeril s kritičnim očesom, kakor sem ga videl ma-} lokje. Da bi videli mojstra Jurju v tem položaju! Brke si potegne mogočno na obe strani, potem se vsede tnalo nazaj in — gorje čevlju, katerega ima on tako v rokah. Tudi če bi bil cel, mora pokniti od samega strahu. Pač se pri mojih tega ni bilo bati. Na to je začel vlačiti dreto. On šiva namreč še po starem sistemu, tudi na kveder, če je treba. Dreto smoli s pravo smrekovo smolo, katero si navadno kuha doma. Pa to bi me pri- * vedlo skoro s poti. Mojster Juri je tnraj vlačil dreto. Jaz sem vprašal čemu dela tako kratek kos, ker bo gotovo premalo. — Aha, kratek, prekratek. Ali ne veš ti, saj mi ne zameriš da te tikam, da dolga dreta je hudičeva, prav hudičeva. In potegnil je dreto s kljuke ter začel vbadati in zategovati. — Vi mojster, kako pa je hudič prilel do drete? klerikalizem je bil oni bojni klic, s katerim so šli v, boj zoper kršč. socijalce. Toda strašilo klerikalizma, katerega se pri nas nekateri tako boje, ni oplašilo zavednega nižjeavstrijskega prebivalstva. Izid volilne bitke je bil sijajen. Na volitvi v kmečki skupini so krščanski socijalci od 21 mandatov pridobili 20, 21. pa so priborili v ožji volitvi. V sredo pa so na Dunaju krščanski socijalci od 21 mandatov, dobili 20; 21 pa so si priborili v ožji volitvi, v kateri je podlegel vodja soc. demokracije dr. Adler, tako da so vsi mandati dunajskega me^ta v po posesti krščanskih socijalcev. V ostalih meslih pa so zmagali s štirimi kandidati. To je pač sijajna zmaga. Liberalizem v Avstriji še ni doživel takega poraza. V tem volilnem boju niso odločevale prav nič osebe, ampak volilci so šli v boj edino le za ideje. Odločevali so med krščanskimi kandidati in med kandidati strank, ki so se združile edino s tem namenom, da stro glavo klerikalnemu zmaju. To se vidi najbolj pri oriih kandidatih, ki so zadnjič kandidirali na krščanski program, pa so se izneverili in uskočili k nemškim nacijonalcem. Propadli so Sengstbratl, Schoffel, Richter, ki so zadnjič bili zvoljeni na krščanskem programu. Schoffel in Richter sta bila deželna odbornika, oba tudi zaslužna za deželo, a propadla sta, ker sta se izneverila krščanskemu programu. Ves pomen ta zmage se pa spozna če se pomisli, da so zdaj prvič nastopili krščanski socijalci popolnoma sami zoper vse združene nasprotnike. A vse laži, vse strašenje, vse zvijače — nič ni pomagalo. Tudi strašilo „klerikalizma“ je bila zastonj. Zmagala je krščanska zavest nižjeavfitrij-skega kmečkega ljudstva in dunajskih ( meščanov. In nižjeavstrijsko prebivalstvo je zavedno, napredno, kateremu tudi naj-zagrinejši nemški nacijonalec ne more očitati „nazadnjaštva\ Navadno ljudstvo, Eh, tega ne veš. No pa čakaj, saj je še solnce visoki'bad Čavnom, pa ti povem, kako je bilo: — Veš enkrat je bil nek črevljarček, reva kakor ^iz, a pntkan še bolj kakor jaz. Pa primat njemu hudič, kaj se smeješ, prav živ hudič, ti pravim. Pa mu reče: ti smolarček, ti tvojo dušo bi rad, a ne vem kako bi prišel do nje. In stavila sta: črevljar dušo, hudič pa tri vreče denarja; kdor prej obšije jeden črevelj, dobi stavo. In sedaj pazi; hudič si je napravil dreto dolgo, črevljar pa kratko. Začela sta šivati. Hudič je moral vlačiti konec skozi okno, črevljar pa je hitel, ker je imel dreto ravno pravensko. Hudič je naredil še-le deset šivov, črevljar pa je bil že obšil črevelj in tako dobil stavo. Za to veš ni dobro delati dolge drete, ker človek ne ve, kje ga slabi duh čaka, če tudi imam klošterski molek pri sebi. — — Na, sedaj pa si dober za te mesece, katere ostaneš doma, dejal je ter mogočno postavil zakrpan črevelj pred me. — Pa tudi še tega mi morate malo zatisniti, ali kako drugače, in dal sem mu še drugo polovico obutve. — Glej, glej spaka, kaj pa naj šivam tu, ko je vso tako slabo, da niti drete ne vdrži. — 1 pa zasmolite, dejal sem jaz, saj je luknjica tako majhna. — Bomo videli, če bo šlo, zagodr- ki voli krščanske poslance, razglašajo za neizobraženo, nevedno, nazadnjaško. Sedaj pa je zavedna in izobražena nižje-avstrijska kronovinn volila odločno krščansko. Baklja krščanske zavednosti je prižgana na Dunaju! Naj sveti v sosednje dežele, naj razsvetljuje celo državo. Zmaga krščanske misli na Nižjeavstrijskem in sosebno v cesarskem Dunaju razširjaj zmagujočo svellnbo prodirajoče zavesti po širnej Avstriji. Nam bodi ta velikanska zmaga v dober nauk. S poštenim in odločnim delom so si pridobili krščanski socijalci zaupanje. Sledimo jim v tem, da smo od zoro do mraka pri delu za osvobojenje našega ljudstva. Z Bogom za krščansko ljudstvo! Boj alkoholizmu. Pijančevanje pro\zročn revščino. Pijančevanje je najhujši sovražnik varčnosti. Navaden račun nam jasno koliko že stane zmerno popivanje in koliko si more, delavec-nepivec prihraniti. Recimo n. pr., delavec izpije vsaki dan le za 10 vinarjev žganja. V celem letu znese to 36 K 50 v. S lo svoto more si nabaviti krompirja za celo leto, ali kupiti toplo obleko, ali plačati dober del stanarine. V desetih letih ta mali izdatek znese 365 K, ne vračunjenih obresti. Ob toliki prihranjeni svoti more že precejšna nesreča zadeti družino, brez da išče pomoči pri usmiljenih ljudeh. In kako ogromne so svote, ki se v posameznih državah izdajo za pijače. Na Angleškem se izda za pijače na leto tri milijarde frankov. Kardinal Maning, veliki apostol zmernosti, je dejal na to : „Naj bi se za ta denar kupilo kruha, in nikomur v deželi bi ga ne manjkalo; naj bi se kupilo obleke, in vsak slehern človek na Angleškem bi bil izvrstno njal je ter odtrgal košček smole, katero je potem zažgal. Veš nekdaj pred dolgimi leti smo enkrat prismolili. Mori, saj ga poznaš, tam „ izpod hruške41, ceI6 peto tako-le. Eh ali je gledal, ko je prišel domov in pete ni bilo nikjer več. — No zdaj pa zdaj. Zdaj pa si brez skrbi, dokler se ti zopet ne raztrže, zarežal se je mojster Juri ter mi dal črevlje da se obujem. Pa še kaj se oglasi, saj vem, ti rad poslušaš, jaz pa rad povem kako okroglo. — Pa z Bogom, in vrata njegove delavnice so zaškripala za menoj Kres. Gori pod Čermaževko smo ga žgali ’ tisto leto. Suhih drv je bil že cel kup in zraven smo imeli še nekaj surovih pripravljenih. Teden preje smo postavili tam visoko, tenko bukev, da so ljudj e videli, kje bode letos kres. Bilo je na predvečer svetega Ivana. Kar nas je bilo pastirjev in tudi drugi otročaji smo se zbrali na določenem mestu ter jo potem udarili tja gori. Ka-didlev Pepček je nosil žveplenke, na kar je bil posebno ponosen. Spodaj v vasi je začelo zvoniti sveti večer, mi smo napravili ogenj ter podkurili. Plamen je kmalu začel kmalu švigati opravljen; naj bi se zidale hiše, in vsak delavec bi imel svojo. Vedno se govori o zboljšanja plač, tu se pa toliko milijonov vrže proč I Kaj pravim proč, saj niso samo proč vrženi, ampak seme so, iz katerega izrastejo najraznejše bolezni, vse mogoče hudobije, norost vseh stopinj, nepregledno gorje in nebroj grehov. Ti milijoni pa potegnejo za seboj nešteto drugih milijonov za ozdravljenje in popravljanje po pijanosti nastalih bolezni, nesreč in hudodelstev. Šentgalski škof Egger, prvoboritelj protialkoholnega gibanja, je zračunil, da pride v šentgalskem okraju na vsakega volivca 200 gold. za pijačo, na eno občino na 100.000, in to vsako leto ! V Prusiji zvarijo in popijejo vsake štiri leta jedno letino krompirja, vsakih dvanajst iet celo letino rži. O ceearn Avgustu pripovedujejo, da je po zgubljeni bitvi v tevtonskem gozdu z glavo butal v zid in klical: „Vare, Vare, daj mi nazaj moje legijone !“ Naše ljudstvo bi z isto pravico na Silvestrov večer lahko klicalo : Alkohol, daj mi moje milijone nazaj! Pijančevanje In žganje provzročata mnoge nesreče. V Nemčiji so izračunili, da med vsemi umrlimi ima vsaki 74. nesreči, provzročeni vsled pijančevanja, pripisati smrt. Po drugem računu se je v jednem lelu dogodilo 16.700 smrtnih ponesrečenj, in izmed teh jih je 1285 provzročilo žganjepitje. V Ameriki je 377 železniških podjetij svojim uradnikom prepovedalo vživati vpijanljive pijače med službenim časom. Pijančevanje in žganje provzročata zgodnjo smrt. Strašen je vpliv alkoholizma na umrljivost. Število smrtnih po alkoholizmu provzročenih slučajev je na Finskem 6000 ali en slučaj na 420 prebivalcev. Finsko proti nebu in naš kres je bil naenkrat največji. Niti na Maju, ne na Hribu ni bilo tacega. Mi smo čepeli tam okolu ognja ter prepevali na vso moč. Posebno tista: „Pastarič’ca kravce pase“ nam je najbolj vgaiala. — In Madidlov je privlekel nekaj iz žepa ter se skrivnostno namuzal. Jaz sem pogledal, bil je kos puškine cevi in koj mi jo šinilo v glavo: streljanje. Res je bilo. Cev je bila že nabita. Pepček je povlekel ogorek iz ognja, šel malo v stran ter se pripravljal izstreliti. Jaz sem se hitro odstranil, kajti neka temna slutnja mi je bila napolnila dušo. — No, ti Zanetnikov, ti seveda žo letiš, dejal je on, in v tem hipu je poknilo. Iskra se je bila otrnila in zažgala smodnik. Pepček je zavpil, mi smo zleteli k njemu, toda groza — leva roka mu je bila raztrgana in razmesarjena do komolca. — Tisti večer, ne vem več, kaj se je še zgodilo. Ves sem bH preplašen in nisem vedel kaj početi. Šele pozneje so ljudje po vasi pripovedovali, da je Pepček v bolnišnici in da so mu roko odrezali. Tako je tudi bilo. Prišel je potem še domov, a črez nekaj tednov ga je pobrala smrt. Umrl je vsled izgube krvi — pastirske solze pa so kapale na njegov grob. sloji v lem oziru na drugem mestu, dočim je na prvem mestu Belgija, kjer pride en lak slučaj na 325 prebivalcev. i Angleškem, pravijo, umre na leto vsled pijače — nevrjelno število — GO 000 ljudi. V Švici je bilo v treh mesecih izmed 895 slučajev smrti 88 zavoljo pijanosti, torej skorej deset od sto, ali vsak deseti mož, v starosti od 40—60 leta pa 16 procentov, ali vsak šesti mož. V 10 letih je v Združenih državah ameriških alkohol umoril 300.000 ljudi in provzročil 2000 samoumorov. Na Pruskem, kakor so zračunili, deloma na posledicah rednega zmernega, deloma nezmernega uživanja žganja vsako leto umre 80 000 ljudij. Dr. Laroche zbral je 125 zdravniških izpovedb iz vseh krajev Nemčije; 6 izpovedb opisuje žganje kot življenje prikrajšujoče in prištevajo žganjepivce samomorilcem; 65 ga imenuje življenje vničujoče, 43 izpovedb ga naravnost imenuje strup, ki kakor strup mori. Na Ruskem umrje vsako leto 200.000 ljudij vsled žganj epi tja. Grozovita so razdejanja, katera je žganje provzročilo med divjaki, katerih ne ravno neznatni del so Evropejci s žganjem naravnost umorili. V Ameriki se je divji rod, Lisičji-indijanci, poglavitno vsled žganjepitja v 40 letih skrčil od 80.000 na 2000. — Na otoku Haiti je živelo pred 90 leti, pred no so spoznali žganje, 200.000 ljudij, sedaj le še 8000. Na Angleškem imajo zavarovalnice za življenje poseben oddelek za abstinente (t. j.) take, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Že četrt stoletja objavljajo te družbe vsako letno statistiko, v kateri primerjajo umrljivost abstinentov z umrljivostjo drugih oseb. Vsako leto pa se je še pokazalo, da ima vzdržnost svoje plačilo v daljšem življenju. Stritar ima res prav, ko pravi v smislu slavnega Gladstona: Žganje pogubi jih več, kakor kuga, glad in meč. Politični pregled. Državni zbor je razpravljal o nujnem predlogu posl. Klofača radi trpinčenja vojakov. Zbornica je sprejela predlog, da vojna uprava preišče vse navedene slučaje. Nato jo pričela politična debeta. Prvi je govoril češki poslanec dr. Pan-tuček. Njegov govor je napravil velik vtis na vlado. Za njim je govoril posl. Choc. Tretji govornik je bil dr. Ploj, ki je v imenu združenih slovensko-hrvatskih poslancev izjavil, da si nasproti sedanji vladi ohranijo proste roke. Slovenci in Hrvatje so že siti samih obljub, videti hočejo dejanja. Izjavil je, da Jugoslovani zahtevajo, da se jezikovno vprašanje ne reši le za dve deželi in dva naroda, marveč za vse dežele in vse narode v Avstriji, ker le potem je mogoče uspešno delovanje za gospodarski in kulturni napredek. V seji od petka je prvi govoril posl. Bianchini, ki je pošteno okrcal „laško“ irredento. Za njim je govoril češki posl. dr. Pražak. Potem sta govorila Nemec Baerenreither in češki voditelj dr. Kramar. Prvi je govoril zelo pomirovalno in posredovalno, na kar mu je Kramar odgovoril, da morejo še priti skupaj, ako jim Nemci zgrade zlat most. Govorili so še dr. Ferri, dr. Schiicker in Romanzcuk. V torek je v državnem zboru prišlo do burnih prizorov med kršč. socijalisti in socijalnimi demokrati. Obojni so namreč stavili nujne predloge in interpelacije o ožji volitvi v Favoriten. Posebno so soc. demokratje rohneli na Luegerja in Gesman. »Morilci14, sleparji in druge psovke so letele po zbornici. Na Štajerskem so v mestni skupini prodrli nemško-nacijonalni kandidatje. Na Koroškem so v splošni kuriji zmagali nemški nacijonalci. V kmečki skupini je prodrl samo jeden slovenski kandidat, posl. Gratenauer. Slovenci so zgubili dva mandata. Volilna geometrija se je res i/kazala v prilog nemških liberalcev. Prodrli pa so trije kršč. socijalni kandidatje, med njimi obsovraženi dr. Pupovac. Na zgorigeavstr^skem so bili v kmečki skupini izvoljeni kat. kandidatje. V mestni skupini pa so konservativci zgubili jeden mandat Veleposestvo je volilo konservativno. Na Solnograškem so v kmečkih občinah prodrli katoliški možje. Tudi v mestni skupini je kat stranka ohranila svoje posestno stanje. Škofovske konference ki so pričelo v torek, so bodo pečale z zelo važnimi šolskimi in mnogimi cerkvenimi vprašanji, posebno pa z ustanovitvijo univerze v Solnogradu. Gosposka zbornica. — Gosposka zbormca je vzprejela zakonski načrt o terminski trgovini z žitom, kakoršnega je predlagala dotična komisija. Ker se ta zakonski načrt ne strinja popolnoma z onim, katerega je vsprejela poslanska zbornica, predloži se zopet poslanski zbornici, da bo o njem sklepala. Ogerskl parlament. — Sedaj razpravlja ogrski parlamen to proračunskem provizorju. Poslanec 'Komjathy je očital vladi, da premalo skrbi za madjarsko hegemonijo, kateri preti nevarnost od razvijajočih so drugihnaroduosti na Oger-skem. Posebno pa jepnvdarjal, da je vlada začela prekasno krotiti Nemce. Novi zakonski načrt glede povišanja kontingenta novincev. — V seji 6. t m. državnega zbora, je predložil domobranski minister poslanski zbornici nov vojaški zakonski načrt, po kterem bi se prihodnje leto povoišal število novincev in sicer: v stalni armadi za 22.000, v do-mobranstvu avstrijskem za 4500 iri v ogrskem za 3000 mož. Poleg tega pa bi pridržali v aktivni vojaški službi 6000 nadomestnih reservistov, od kterih bi ostala v ti službi jedna tretina jedno leto, druga tretina dve leti, a tretja tretina tri leta. Omenili smo že takrat, da je vzbudil tudi ta novi zakonski načrt največjo nevoljo med poslanci. Zdaj pa čujemo, da tudi ta načrt v zbornici ne prodrč, ker so se izjavile proti njemu skoro vse parlamentarne stranke, razun centra in Poljakov. Govori se namreč da zastopniki ljudstva ne morejo privoliti, da bi se toliko delavnih močij odtegnilo delu, posebno pa poljedelstvu, kakor da ne morejo tudi nikakor dovoliti, da bi se še bolj kopičili že itak preogromni stroški za vojaštvo. Nekateri listi, med temi tudi pražka „Polit'k“, vedo povedati, da so nastale med ministerskimi predsednikom in med domobranskim ministrom huda nasprotstva, ko se je ta novi zakonski pačrt razpravljal v mi-nisterskem svetu. Drugi pa hočejo vedeti, da se hoče dr. Kčrber že v najbližjem času iznebiti parlamenta ter s pomočjo §. 14 uveljaviti tak zakon, to ,, pa samo zato, da bi se ne poslali domov nadomestni reservisti, katerim poteče doba osemtedenskih vaj že s koncem tekočega meseca novembra. Rumunska in Bulgarskn. — Prihodnje dni se snideta v Ruščuku na Bolgarskem rumunski kralj in bolgarski knez. Še pred kratkim so pisali nemški in madjarski listi o neki vojni konvenciji med Avstrijo in Rumunsko, češ da bi bila ta naperjena proti Rusiji. Kdor pa pozna razmerje med Rusijo in Bolgarsko, ki je, kakor je znano, najintimnejše, se bode pač čudil temu približevanju med Rumunsko in Bulgarijo. Ali si bo pa mislil, da je bila zgorej omenjena vojna konvencija med Avstrijo in Rumunsko le pobožna želja Nemcev in Madžarov. Ustanek v Macedoniji se vedno bolj širi. Voditelji ustanka so razdelili svoje čete po celi iztočni Macedoniji. Vsak dan prihajajo k dosedanjim oddelkom novi oddelki. Ustaši so Turkom vzeli mnogo orožja. Organizacija Hrvatov v Ameriki. — 0 vrlem gibanju Hrvatov v Ameriki poroča zagrebški „Obzor-. Dne 29. sept. 1.1. je bil v Allegheny-ju v Pensylvaniji 6. občni zbor „Narodne hrvatske za-jednice44 v Severni Ameriki. Tega zborovanja se je udeležilo 186 delegatov. Predsednik „Zajedniceu Pavlinac je podal natančno sliko o organizaciji Hrvatov v Ameriki. Iz njegovih podatkov je posneti, da je pred 8 leti, ko se je »Zajednica44 ustanavljala, imela ista le 400 članov, dočim jih ima danes 14.000. Pavlinac je povdarjal, da „Zajednica“ ni samo humanitarno društvo, marveč tudi narodna hrvatska institucija. Kot taka smatra za svojo dolžnost, da si osnuje svoj fond za podpiranje hrvatskih šol v stari in novi domovini. Zlasti naj bi podpirala hrv. šoUtvo v Istri. Kakor so amerikanski Irci podpirali svoje brate v domovini in jim pošiljali milijone, da jih otmo izpod angleškega jarma, jednako naj nareka čila narodna zavest Hrvatom v Ameriki to-le: n čas je, da se tudi mi probudimo in pošiljamo pomoč majki domovini, ker zares pomoči potrebuje*. Zbor je ko-nečno sklenil, da se pošlje 200 dolarjev družbi sv. Cirila in Metoda v Istri; 500 dolarjev za podpiranje hrvatske opo- zicije in 500 dol. za šlrajkujoče hrv. premogarje v Pensylvanyji. Premoženje „Zajednice“ znaša danes 45.358,74 dolarjev, katera svota je shranjena v raznih bankah. Novice. Prezvlšcni knezonadškof je odpotoval na Dunaj k škofovskim konferencam. Duhovske spremembe. — Č. g. Dominik Moretti, I. kapelan v Korminu, je imenovan župnikom v Moši; č. g. Jožef Viola, administrator v Moši pride za kurata v Dolenje; č. g. Jožef Larcher. II. kapelan v Gradežu je imenovan za I. kapelana ravnotam; č. g. Anton Carara, novomašnik pride za II kapelana v Gradež; č. g. Klemen Corsig, vikar v Pierisu pride za kurata v Turjak; č. g. Frančišek Rudež, kapelan v Renčah pride za kapelana v Miren. Nn Sv. Gori pri Gorici je v četrtek 6. novembra maševal prevzvišeni kne-zoškof graški dr. S c h u s t e r. Po sv. opravilu si je ogledal grob, katerega ravno pripravljajo za rajnega kardinala Missia. Poročil sc je gosp. Žilih, profesor na tukajšnji c. kr. višje realki v l.jubljani z gospodično Ido Lampe. 8. t. m. se je poročil V Gorici g. S. P r e m r o u vodja »Centralne posoilnice1* v Gorici, z gdč. L Zavrtanik. Bilo srečno! Za Alojzijevlščc: Preč. g. dr Fr. Sedej 10 K, tvrdka G. Pich v Raštelu 14 zimskih klobukov, g. L. Corte 1 K. Bog plati 1 „Slovensko delavsko društvo44 se zahvaljuje monsignoru dr. Josipu Gabrijelčiču, vodji centralnega semenišča za lepi govor, ki ga je imel v nedeljo med sv. mašo, ki se je darovala po pok. dr. Jos. Pavlici in vsem, ki so se udeležili sv. maše za našega nepozabnega predsednika ustanovitelja in dobrotnika. Bog vsem povrni in podeli dragemu pokojniku večni pokoj! Odbor. Zastavo slov. kat. delavskega društva v Gorici bodo izdelale učenke obrtne šole »Šolskega Doma* pod vodstvom gospodične učiteljice Arko. Zastava bo bela in rumena z dvojnim trakom, cesarskim in narodnim Na sredi bo slika sv. Jožefa, potrnna krščanskih delavcev. Sliko -av^-Jožefa nam oskrbi domača umetnica gospodična Heju-ilLa. fanTel Blagoslovljenje te zastave bo slovesno in se ga bode udeležilo vse krščansko delavstvo goriške dežele. Več povemo o svojem času. Za zastavo slov. kat. delavskega društva v Gorici: P. n. gg. Andrej Rojec 1 K, Iv. Reščič 1 K, Anton Cotič 60 v, Janez Leban 50 v, dr. A. P. 2 K. Zadnji izkaz 167 K 82 v. Skupaj 172 K 92 v. „Socljalno vprašanje44. — Ta prekrasna in prekoristna knjižica pok. dr. Pavlice, je že skoraj vsa razprodana. Kdor jo želi še imeti, naj jo hitro naroči pri našem upravništvu. Posebno opozarjamo na to knjižico izobraževalna društva. Za f dr. Pavlica Jožefa imelo je kat. slov. delavsko društvo pret nedeljo sv. mašo v cerkvi Sv. Ivana ob 10. uri, ktero je daroval rjions. Jož. dr. Ga-brievčič. Med—maše/, inel je kratek nagovor. Narisal je v glavnih potezah živ-lenje in delovanje rajnega, njegovo plemenito srce, posebno ! kako ie on vse svoje moči posvetil ^onialnemy/prašanju in se žrtvoval za najbolj zanemarjeni trpeči delavski stan. Slednjič opominjal je. naj se skaže delavski stan hvaležnega s trm, da se zvesto drži katoliških načel. Društvo za podporo odpuščenih kaznencev. — To društvo ima namen pomagati z djanjem in svetom onim izpuščenim jetnikom, ki pripadajo pokn. grofiji Goriško-Gradiščanski ali pa so bili pred zaporom tukaj nastanjeni, ako so se za časa zapora in kazni skazali po-boljšljive in podpore vredne, dalje preskrbeti jim kako pošteno delo in tako ubraniti, da ne zagazijo zopet na kriva pota. Svoj smoter skuša doseči to društvo s tem, da preskrbi oproščenim kaznencem: 1. delo ali poslovanje in da izplača, ako bode slučajno treba, osebam, katere jih vsprejmejo v svojo službo, nekako odškodnino; 2. potrebno hrano, obleko in stanovanje, dokler ne dobe stalnega zaslužka; 3. orodje in snovi,* ueobhodno potrebne za ono rokodelstvo, s katerim so se bavili pred zaporom, ali kateremu so se med tem priučili itd. itd. Za društvene namene se pa poskrbi: a) s prispevki društvenikov, b) z even- tualnimi darovi vlade, moralnih oseb ali društev in zasebnikov. Letni donesek za redne člane je določen na dve kroni. Vstanovniki se smatrajo oni, kateri podarijo društvu: «) najmanj 200 K, ali vse h krati, ali pa v petih zaporednih letnih obrokih po 20 K. h) v enem samem obrokn, društvenemu namenu služeče reči, vredne po vodstvenem razsodilu vsaj 100 K. Pred nami leži skrbno in temeljito sestavljeno poročilo za peto društveno leto. Iz njega posnamemo, da je imelo v preteklem letu to društvo 273 članov, ki se razdelč po sodnih okrajih, kakor sledi: Ajdovščina 15, Kanal 6, Kobarid 1, Čer-vinjan 82. Komen 6, Kormin 15, Bovec 4, Gorica 131, Gradišče 10, Tržič 2, Sežana 4. Tolmin 8 Da bodo vedeli naši čilalelji, kako izpolnuje to društvo v dejanjih svojo nalogo, navesti hočemo le nekaj slučajev iz delovanja društvenega vodstva, kakor ih opisuje omenjeno poročilo: Trinajs'letno deklico, katero je njen lastni oče zapeljal do tatvine, spravilo so je v neki dobrodelen zavod v Trstu. Šestnajstletni mladenič postal je tal vsled družbe svojih pokvarjenih tovarišev. Priskrbeli smo mu službo pri poštenem izdelovatelju pušk. Ondot izvežbal se je za pridnega delavca in vodstvo nikakor ne obžaluje, da je sprejelo pogoj, plačevati nekaj časa gospodarju za vzdrževanje onega m!aden!ča. Sedaj nahaja se v društvenem varstvu sedemnajstletni mladenič, kije ranil svojega roditelja. Le-tega se je spravilo k enemu mizarju in priporočilo se ga je duhovniku za duševni poduk. Iz ravnokar navedenega se je torej naš čitatelj prepričal, kako eminentno človekoljubnega pomena je to društvo in ne moremo si kaj, da bi ga ne priporočali najtopleje vsem onim, katerim je količkaj mogoče, da je na kojikoli način podpirajo. Kot novi pazniki v zaporih tu-kajšnoga okrožnega sodišča so nastopili 1. novembra službo in sicer: Čebokli Andrej in Šajn Josip ki sta prišla iz Kopra, Furlan Anton in Skarabot Anton ki sta prišla iz Gradišča in pa Kikol Miha, bivši narednik pri c in kr. pešpolku št. 97. Deželni hipotečni zavod za Goriško in Gradiščansko. — Nj. Vel. cesar je potrdil pravila, katera je sklenil naS deželni zbor glede ustanovitve deželnega hipotečnega zavoda. Pri vsem tem pa se ne bode ta zavod mogel odpreti pred 1. aprilom 1903. Trgovska zbornica. — 6. t. m. je imela ta zbornica sejo, v kateri se je izrekla za to, da se prenese živinski sejem v Renčah, ki se je do sedaj obdr-žaval vsako leto 6. septembra, na prvi ponedeljek v istem mesecu. Izpred sodišča. — Svoječasno smo poročali, kako so štirje mladeniči iz Vrtojbe na dan nabora iz hudomušnosti vlačili mrtvo tele, last nekega Spacala iz Kostanjevice, po dvorišču Reichove go-stiine. Povedali smo ludi, da je policija jednega izmed njih in sicer Ludovika Lašiča aretirala'tCT da so ga hoteh drugi trije tovariši blizo škofije TzlrgkTi poucijl*"’ iz rok. Zaradi tega predrznega čina so se morali vsi štirje zagovarjati te dni pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiščem. Izid kazenske razprave je bil ta, da sta bila Ludovik Lasič in Avguštin Cejan obsojena na 14 dni zapora, Henrik Markič in Ivan Juretič pa na dva meseca težke ječe s postom. Lj, fantje, pamet, pamet, ta je boljši kot žameti Prišel pod voz. — Šestletni deček Jenko je prišel v Gosposki utici pod voz katerega je vodil izvošček Kumar. Kolesa šla so dečku čez hrbet in čez trebuh. Deček je bil vsled tega še precej poškodovan. Razpis dražbe. — Ker je deželni odbor sklenil podreti dve poslopji, kjer se nahaja deželna kmetijska šola (italijanski oddelek), in sicer novi del z razgledom na ulico „Via Scuola agraria44, in oni, ki obsega dvorišče in shrambo za orodje, vabijo se oni, ki nameravajo prevzeti to delo, da predložč pismene ponudbe do dne 24. nov. t. 1. opoldan. Podrobni pogoji za podiranje teh poslopij se izvedč pri tukajšnjem deželnem stavbinskem uradu ob uradnih urah. Izvošček. — Janez G. ki ima št. 71, je preminjal številko svojega voza na je mogel iti na prostore, ki niso bili njemu odločeni. Zato je dobil tri dni zapora. Podivjan sin. — V torek zvečer so zaprli Ivana Montioo. stanujočega v Kapucinski ulici, ker je žugal očetu, da ga ubije. Kani jo prižel n;i policijo ter ovadil svojemu očeta, češ da ga jo pre-topul. Ko 80 je pil policija prepričala na licu mesta, da je oče kaznoval sinu, ker mu je žugal, spravila je mesto očeta sina pod ključ. Izdal se je sam. — V sredo je prišel na tukajšnje okrajno glavarstvo neki Miroslav Morrendorfer, cvetličarski pomočnik z Dunaja. Izpovedal je tu, da je poneveril 600 K svoji gospodinji cvetličarki Tereziji Cader na Dunaju. Ta denar da sta si razdelila s svojim pri-jateljem, potem pa da sta zbežala. Kolesar je zopet podrl na tla v Št. Petru blizu Vilalove hiše neko gospo, ki se je pri padcu hudo poškodovala. Take in enako nesreče se vedno bolj množe in je skrajni čas, da bi oblastva nasproti takim nepridiprav začela postopati z večjo strogostjo, nego se je to doslej godilo. ltanil ga je vojak. — V nedeljo po noči šel je kočijaž Anton Fišer iz Črnič, stanujoč v Gorici, z dvema znancema po meslu. Pred nadškofijsko palačo jih sreča neki topničar. Hkratu potegne iz nožnico meč ter mahne ž njim po Fišerjevi gin vi. Presekal mu je klobuk ter ga ranil na čelu. Fišer je moral iti v bolnišnico usmiljenih bratov, da so mu tam zašili rano Pretep. — V torek zvečer so štirje neznani surovi fantalini napadli v ulici Vogel zidarja Prinčiča Franceta iz Pod-gore, a stanujočega v Gorici, in ga tako pretepli, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Slov. kat. akad.-društvo »Danica” si jo izvolilo za zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik: stmL-phil. Ivaa-Grafe-nauer, podpred.: stud.iur.Fran Schaubach, tajnik: stud. phil. Anton Sušnik, blagajnik: stud. for. Matej Dagarin, knjižničar: stud. med-Ajitan_ Raahergar, gospodar: stud. phil. Fran Porenta. Postaja Št. Peter na Vipavski železnici. — Kakor čujemo, je zadeva gledš dovozne ceste na šentpeterski. kolodvor med občino in dotičnimi železniškimi činitelji poravnana. Promet na tej postaji bode torej kmalu otvorjen. Ko bode ta zadeva popolnoma dokončana, pojasnili jo bodemo našim čitateljem, da bodo prepričani, da ni bila trma na strani šentpeterske občine, ko ni hotela na slepo plačati železniškemu podjetju svoto 1550 K kot tretjino stroškov za dovozno cesto, pač pa da je šentpetersko starešinstvo varovalo le koristi svojih Občinarjev, ko ni dopustilo, da bi jih železniško podjetje izkoriščalo, kakor bi se njemu zljubilo. Otvoritev postaje Sv. Križ-Cesta za skupili promet. — Ta, do dovršitve dovozne ceste na osobni in prtljagni promet omejena postaja Sv. Križ-Cesta z dnem 1. oktobra t. I. olvorjene krajevne železnice Gorica-Ajdovščina, otvorila se je z dnem 5. novembra 1902, tudi za skupni promet. Politični obhod bohinjske železnice. — Med Podbrdom in Trstom, se, kakor poroča „Eisenbanblatt“, gotovo izvrši še tekom tega leta. . Županom v Kanalu je bil izvoljen g. Anton Križnič, kotlar in posestnik v Kanalu. Zvezda Mihe Zege je kmalu otem-nela. Kot deželnozborski kandidat je sosebno se hvalil s vzornim redom kanalskega županstva. A dejstva kažejo, da celo lastni pristaši ne vpoštevajo zaslug bivšega župana. Ali kaj? Pouarejcni bankovci po deset kron. Zadnjič smo omenili v svojem listu okrožnico ministerstva za notranje reči, s katero se opozarjajo podrejene oblasti na ponarejene bankovce po 10 K, katerih so že več našli v prometu. Opomnili smo takrat, tudi da so v Kobaridu prijeli jednega Laha; ki je tam take bankovce razpečaval, danes do-dajemo, da sta se bavila v Kobaridu z razpečavanjem ponarejenih bankovcev dva Laha in sicer dne 28. oktobra t. 1. Jeden teh Lahov je srečno odnesel pete, drugega pa so vlovili. imeuuje se Bel-letti. Našli so pri njem za 1400 K ponarejenih bankovcev po 10 K in GO K drugega denara. I* Šempas.i smo prejeli dopis, v Katerem se dopisnik pritožuje radi prepogostih plesov. Pravi da se v tamošnji županiji pleše 6koro vsako nedeljo. Imeli so od pusta že 10 plesov, šestkrat v lrikrat v Ozeljanu in enkrat na ltovljah. Minolo nedeljo pa so imeli ples v Šempasu in na Veliki Otavi hkratu. Gospodarji, da so nezadovoljni s takim postopanjem županstva, ker se le preveč daje mladini potuho in priliko zapravljati. Iz Mirnu. — Stavka v Mirnu ni še popolnoma končana. Izmed vseh štirih deloduja'cev pohvaliti moramo pred vsem g. Sealettari-ja. Dasi ni slovenskega rodu pokazal je najboljo voljo in najbolje srce do svojih domačih, delavcev. Večkrat jih je vabil k sebi, se ž njimi dogovarjal in se slednjič ž njimi tudi pogndil. Kar je obljubil je tudi pismeno potrdil in sicer je znižal delavno dobo za eno uro (deseturni delavnik) ter povišal plačo za 10 odstotkov. Drugi mu je sledil g. Faganeli, ki je pod istimi pogoji zopet sprejel vse svoje prejšne delavce in še dva druga delavca-domačina. Ostala dva delodajalca pa se branita delavcem priznali ta pobolšek. Raje najemala tuje delavce, ki jih morata plačevati dražje kakor domače. To gotovo ni hvalevredno. Naj bi tudi gg. Jakil in Lokar posnemala prva dva gospodarja. Radi tega poboljška ne pojde njuna obrt pod zlo. Veteransko društvo So vedenjsko je priredilo krasno serenado prebl. baronu Bianchiju, ki je dobrotnik tamošnjega društva. Ob umeteljnih ognjih prepevali so domači pevci cesarsko pesem in druge slovenski pesmi. G. baron se je vidno razveseljen zahvalil prirediteljem ter obljubil, vedno naklonjen ostati prebivalstvu. Razsodba porotnega sodišča v slučaju Škrk kusirana. — „Edinost“ od sobote piše, da je najvišji sodni in kasacijski dvor na Dunaju razveljavil razsodbo tržaškega porotnega sodišča, s katero je bil znani Škrk iz Saleža v občini Zgonik, obsojen zaradi umora svoje siuahe na smrt. Ob jednem je najvišje sodišče odločilo, da pride slučaj Škrk pred goriško porotno sodišče. Za ustanovo slovenskega porotnega sodišča v Trstu so se oglasile nadalje občine Berje, Naklo, Temnica, Klanec in Očizle, Nabrežina, Vojščica in Tomaj Železniški voz v plamenu. — Jedini železniški voz tretjega reda pri brzovlaku, ki vozi iz Trsta v Pulj, bil je v torek zvečer, ko je dospel vlak v Her-polje, v plamenu. Vnela se je namreč med potom streha na voju. Vlak je imel zaradi tega pol ure zamude. Ogenj so povzročile iskre, padajoče na voz iz Strojevega dimnika. Tržaško staro mesto se podira. — V tržaškem starem mestu so morali izprazniti neko staro, štiri nadstropja visoko hišo, ker je nevarnost, da se podere. V hiši je stanovalo 20 strank. Tudi mnogo drugih hiš v tržaškem starem mestu je v nevarnosti, da se podero. Magistrat je odredil uosebno komisijo, da pregleda te stavbe.%^&^ 7 e Vlak je povozljr pri Trstu delavca Milicha. Izpiti priznani na univerzi v Zagrebu. — Dne 10. oktobra je naznanil minister za nauk in bogočastje, da so priznani izpiti položeni v Zagrebu tudi v Avstriji in sicer dijakov iz Dalmacije in Istre. Vsled tega se huduje tržaški čifut na ministra, ki noče pripoznati izpitov položenih po univerzah v Italiji in dokazuje, kakor zna on, da je Hrvatom dovoljeno to, kar je prepovedano Lahom. „Univerza v Zagrebu je zunaj mej države, nič ni bolj daleč in tudi ni nič bližja nego so univerze v bližnjem kraljestvu (Italiji). Tehnične razlike v pouku so enake : posebno postave, ki uče v Zagrebu, niso one, ki so v veljavi v Avstriji, nič več nič manj nego v Italiji. In programi študij so v Zagrebu in v Italiji različni od onih v Avstriji." — Na podlagi jednakopravnosti zahteva tržaški čifut, naj se dovoli tudi laškim dijakom delati izpite v Italiji in pripoznati' jih v Avstriji. — Če ni po naših pokrajinah še dosti laške iredente, če ni še zadosti laških iredentovskih uradnikov, odvetnikov itd., požuri naj se le hitro ministerstvo, saj tako bomo vsaj prej zreli vsi za mater Italijo 1 Prebivalstvo po narodnosti. — Med pričujočim domačim prebivalstvom je bilo v Avstriji 1. 1900: Nemcev............................ 9,170.939 Čehov............................. 5,955.397 Poljakov............................4,259.152 Rusinov............................ 3,375.676 Slovencev.......................... 1,192.780 Srbov in Hrvatov......................711.380 Italijanov in Ladincev .... 727.102 Rumunov............................. 230.963 Madjarjev............................. 9.516. Pomnožili so se od 1. 1890 do 1. 1900: Nemci . . . Čehi............. Poljaki . . . , Rusini . . . , Slovenci . . . Srbi in Hrvati za 709.359 ali 8-387. „ 482.526 „ 8'82% „ 539.920 „ 14 527» „ 270 355 „ 8 717» „ 16108 „ 1'3770 „ 66 454 „ 10307» 7-677« 10457» Italijani in Ladinci „ 51.797 Rumuni................. 21853 Madjari ... • „ 1.377 „ 16927». Med vsemi narodi so se v zadnjih 10 letih najmanj pomnožili Slovenci, oziroma pri zadnjem ljudskem štetju so pozobali na papirju največ Slovencev. Prebivalstvo raznih kronovin nam kaže Med 1000 prebivalci je bilo lota 1890. 1900. Nemcev..................... 360 5 357 « Čehov...................... 233 2 2323 Poljakov................... 158 4 1662 Rusinov.................... 132 2 1317 Slovencev................. 501 465 Srbov in Hrvatov . . . 27 5 27 7 Italijanov in Ladincev . 28'8 284 Rumunov ...................... 89 90 Madjarjev.................. 0'4 04. Iz tega razvidimo, da se je razširil el poljski, srbo-hrvatski in rumunski jezik, po narodnosti sledeča razpredelnica. Dežele o E 03 25 Dolenja . 1 Avstrija . Gorenja . j Avstrija . Salcburško Štajersko 1 Koroško . Kranjsko Trst z okol. Goriško . ! Istra . . Tirolsko . Predarolsko Češko . . Moravsko Šlesko . . Galicija . Bukovina Dalmacija 2713923 795355 185951 902343 2699(50 28177j 8880 3498 7076 460840 112316 2337013 675492 29657H 211752, 159486! 2306' 03 O 132968 3535 561 733! 1% 390' 145 83 446 1695 250 3930093 1727270' 146265 9014 956, 1157 M BS ■o Pu 4981 110 10 97 35 25] 26 7 161 97 1 1915 15560 220472 3988702 268571 96 s IX a 03 > O 55 1208 1654 48| 2 29 9 3 3 lj 6' 3 1313 387 292 3074449; 297798: 25 508 153 409531 90495 475302 24679 140582 47717 301 164 208 407 89 127 108 683 ._ cs £3 > h 339 34 18 129 16 175 451 94 143057 30 371 120 1566 4 28 6 565276 9 '3 ca a •—1.5 — 'V - Jj 1549 660 153 462i 89 259! 1168271 81136 136191 368021 5884 264J 31 47 123 119 15252 a b E a ec 79 1 1 1 1311 1 . 14 24 508 229018 1 n3 o) S 9516 Skupaj . 9170939 5955397jj 42591521^375576 1192780 711380j 727102 230963„9512 Število Poljakov, Rusinov, Rumunov in Madjarjev se ni zmanjšalo v nobeni kronovini, dočim se je zmanjšalo število Nemcev v Galiciji, Čehov v Gorenji Avsriji in Dalmaciji, Slovencev na Koroškem in v Trstu, Italijano v Dalmaciji in na Kranjskem, Srbov in Hrvatov na Kranjskem. Poneverjanje v umetniškem društvu v Ljubljani. — Minole dni je izginil iz Liubljnne, sedaj je že v rokah pravice — akad. sUkar I. Grohar, blagajnik umetniškega društva v Ljubljani in je odnesel temu društvu 2400 K. „Narod“ ga je hotel priS ti klerikalcem, češ da je bil klerikalec Za „Narodom“ je prišepala tudi „Soča“ z not co o Groharju kot klerikalcu Slikal je Kristusa, Mater Bo^jo in svetnike, pravi „Soča“ torej je bil klerikalec Seveda je slikal, da je sploh kaj zaslužil, saj pri zaslužku liberalcev bi moral od zraka živeti. Sicer je pa tudi g. Andrej Gabršček t skal tiskovine za cerkve, tiskal nabožne knjige, ergo je tudi on klerikalec. Take klerikalce pa z Groharjem vred radi prepuščamo liberalcem. Pripomniti pa moramo, da take aifigr raa horinotft Jir '' e, morejo Z6 — V Lvovu je prišlo na pokopališču v nedeljo do hrupnih demonstracij. Poljska mladina je zapela „Še ni Poljska pro-padla**, nakar so maloruski dijaki zapeli protipoljske pesmi, a socialni demokratje „pesem o delu“. Demonstrante je morala policija razgnati. Živega sreba so I 1901 izkopali v Idriji 904663 q in pri sv. Ani pri Tržiču 68.937 q, Socijalna demokracija med učiteljstvom. — V Avstriji je po poročilih nekaterih listov 15.000 učiteljev, ki so zvesti pristaši socijalne demokracije. Kava za Evropo. — Meseca oktobra naložili so v Rio de Janeiro 204.000 vreč kave na ladije namenjene v Evropo, na Santos 996000 in na Victoriji pa samo 7000 vreč. Napredni Francozi. Kako tudi v Franciji napreduje naprednjaštvo, kaže sledeči slučaj. Ko je portugalski kralj 1. 1895 prišel v Pariz, mu je ceremonijar ponižno poljubil roko. Ko je bil pa kralj zojet letos v Parizu, mn ift isti dflEflflaflajjar - - nprijntrljflki“ Janino. To živo soominia na sprejem ta carja v Compičgnu, ko mu je župan Plimi, s9£-.. gospod** me „republiki“ rekel iednostavno veličanstvo.,l V blaženi po milosti židov in bo vsak mesto „ „republiki“ bode prusakov kmalu tako daleč, da „šoštar“ jednak vladarju cele države. Petleten fautlč je ustrelil na svojo mater. — V vasi malo Poričje pri Nahodu na Češkem se je- igral petleten deček mesarja Seidla z nabitim samokresom, ki si ga je kupil njegov starejši brat. Nakrat se je sprožil samokres in dečkova mati, v nogo težko ranjena, se je zgrudila na tla. Sedem novih železnic v Srbiji. — Inžener Lavallž zadobil je od srbske vlade dovoljenje, da zgradi v Srbiji sedem kratkih železnic, ki bodo skupaj 1200 km dolge. Slavni mo^je — slabi učenci.— Znano je dejstvo, da učenci, ki so se v šolah odlikovali, v praktičnem življenju ne igrajo vedno prve vloge. Obratno pa se večkrat zgodi, da je marsikak učenec, ki ni kazal v šoli posebne pridnosti in nadarjenosti, pozneje postal učenjak in slaven mož. — Bismark se v šoli ni nikdar odlikoval, pisatalj Valter Scott je bil strah in trepet vsem svojim učiteljem, slavni angleški politik Svvift je dobil pri izpitu na visoki doli v Dublinu tako slabo spričevalo, da ga v Ozfortu niti sprejeti niso hoteli. Vojvoda W e 1 -1 ing to n je bil kot otrok len, in tudi lepn ni kgpal posebne brihtnosti, vojno šolo v Brienne. Genijafiu podobar Thorvvaldsen je drugi razred domače ljudske šole trikrat ponaljal, botanik Karl L i n n 6 je moral na željo svojih učiteljev zapustiti gimnazijo in se lotiti čevljarstva, dokler mu ni pomagal neki zdravnik. Glasbeniku Rihardu Wagnerju so rekli njegovi učitelji, da iz njega ne bode nikdar kaj prida in da tudi za glasbo nima talenta. Aleksander H u m b o 1 d t je bil kot otrok tako slaboumen, da so ga učjtelji soglasno smatrali nezmožnim za učenje. Najmanj pa se je v ljudski šoji odlikoval slavni kemik Liebig, kajti ta je bil med svojimi učenci vedno zadnji. Knjigoveznica Iv. Bednarik-a v Gorici naznanja, da je priredila trdne in ukusne platnice za „Sv. Pismo** in „Slava Gospodu14. Platnice za „Sv. Pismo*4 v pol šagrin-usnju, lepo pozlačene stanejo z vezavo vred samo 380 K. Molitvenik „Slava Gospodu" pa v šagrin usnje lično vezan 120 K. Za kratek čas. Jud prekosil juda. — K nekemu kosilu sta bila med drugimi povabljena tudi dva juda. Oba sta bila sračje nravi, vse svetlo se jima je dopadalo. Tudi pri tem kosilu so bile na mizi srebrne žlice, vilice in noži. Jeden izmed judov je mislil, zakaj bi si jedne žlice ne shranil v spomin. In smuk — zginila je srebrna žlica za njegovo škornico. Drugi jud je to opazil ter si v svoji nevoščljivosti mislil: Ti ne smeš odnesti žlice, a jaz brez nje ne grem. Ko so vsi gostje vstali od mize, oglasi se čifut brez žlice : „Gospoda, pokazati vam hočem še nekoliko svojo čarovniško spretnost. „Glejte to žlico, — vzel je z mize srebrno žlico — ki jo držim v rokah, vtaknem tu pričo vseh v žep svoje suknje.*4 Vtaknil je žlico v malho in godrnjaje nekolikrat zavrtel roke po zraku ter rekel: „Glejte vtaknil sem žlico v žep suknje, in kje mislite, da je sedaj“. In vFi so odgovorili: V žepu vašo suknje. Ah, pravi jud, motile t-e, žlica je lu v Skornjiei mojega prijatelja In seže za škornjico drugemu judu tor mu potecne srebrno žlico iz 8kornj:ce. In prvi jud je odšel brez žlice, drugi pi je odnesel vkradeno žlico. In tako jo jud juda osleparil. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in ob prerani smrti r’ .ge soproge oziroma hčere, tete in svakinje gospe Josipe Petrič ruj. Poljšak, kakor tudi za darovane vene in osebno udeležbo gg. želežnidkirn uradnikom sorodnikom in prijateljem, ki so od blizu in daleč prihiteli izkaz t drag' nam ranjki zadnjo čast, izrekamo najtoplejšo zahvalo ter prisrčni Bog plati. Gorica, dno 8. novembru 1902. Žalujoči ostali. ) izdaja Man 7, 13 broširanih zvezkov, je na prodaj po znižani ceni. Kje, pove uredništvo. Sprejme se takoj urarski učenec, ki je dovršil ljudsko šolo. — Kje, pove upravništvo „Prim. Lista“. Orgije, katere so morda za kako cerkvo premajhne, kupi po znižani ceni Josip Cotič, občinski starašina, Vrh št. 17. p. Rubije. rPETEFcOTIČ čevljarski mojster f v Gorici, Gosposka ulica št. 14. | priporoča svojo delavnico. jftntorc JFon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, imabogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v nu domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Objava. P. n. čestitim odjemalcem naznanjava, da sva tovarno sodovke in pokalic premestila v ulico Torrentc št. 10 ter se priporočava odličnim spoštovanjem udana Hrovatin in Obrdank. Št. 2235 Op. Urnglm. Naznanja se, da v JAVNA DRAŽBA zastavil III. četrtleta t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1901, začne v ponedeljek 1. decembra 1902. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavljalnice in ž njo združene hranilnice. V Gorici, 28. oktobra 1902. r i i Naznanilo. Podpisani se tilj< «1 tu> pripomni pre'\ duhovščini • n sl. občinstvu za izdelovanie kipov ' iz kamena in losu, takor tudi za izdelovanje lesenih altarjev v poljubnem slogu. Popravljanje cerkvenih del izvršujem po zelo nizki ceni. Za pošteno delo jamčim. — Josip (»roselj, podobar v Selcih pri Školilloki — 1 ((iomijsko.) ~r' 1 .L... fi Teodor Siabanja, jj A srebrar, A U v Gorici, ulica Moreli 12, R5 priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajSuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Otlllkoviina k roj ai skn delavnim Ant. Krtišič. V Dorici, Vrtna ulica. Priporočil se slavnemu oh-činslvu, posebej Ao prečaslili duhovščini v nteslu in na deželi za izdelovanje oble k za vsnki slan. Ima bogalo zalogo avstrijskega in angležkega blaga vsake vrste. Ima veliko/,u-KnloKO Izgotovljenih oblek. Karol Draščik, pekovski mojster na Komu v tiorici odlikovan z častno diplomo najvi.šj i'(jn priznanja jubilejni! ra/st;iv« na Uun.iju I. 181)8, In v fioricl nn razstavi I. I‘J00 k zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, Imli najlinojeRa, za nove maše in godove, koline za birmo in poroke ild. Vsa naročila izvršuje ločno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mesili in na deželi najuljiidneje. I vbr t Lekarna nOOOnnnoOMriiiiinfiof "iinnniH innni nOO v Gorici, Pri Velodromu Goriško pivo reglstrovana zadruga z omejeno zavozo, sprnjpma hranilne vloge, katori* o-brostuje po 4'/j polumesežno; nevzdigneac obrcali pripisujo konec lota h glavnici. Rentni davok plačuj« posojilnica sama. Dajo posojila udom na osebni kredit po S°/u in na vknjižbo po 5'/,. Sprejema člane l g 1 a v n i m i d e-leli po 200 K in /. opravilnimi deleži po t K. Otvarja Alanom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nalaganje in vračanje so na razpolago pe-ložnice c. kr. poStne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poštnih stroškov. Uradne ure so vsak delavnik od8—12. ure zjutraj in ob pondcljkih In četrtkih tudi popoludne od 2—4 v ulici Vetturln! 9. oooooooooooo ooooooooooooooooooo ° Prave in edine žel kapljice znamko sv. Antona Pad vanskoga. Zdravilna moč loh kapljic je ne prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če so jih dvakrat na dan ... , 4 po jedno žličico (Varstvena znamka) popjje _ Qkrepi Helodec, slorč, da zgine v kratkem času omotica in Si-votna Idnost (mrtvost). Te kap-I Ijice tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni S ■( s: -t t C cristofoi;etti v Gorici. * Za godove, praznike in novo leto! Razglednice so prišle tako v navado in se dobe tako krasne, da se jih vsak z zanimanjem poslužuje. So pa tako cenč, da se je čuditi, kako je mogoče tako umetne izdelke napravljati za malo vin* ►V V^elikb zalogo w; najrazličnejših in najkrasnejših razglednic s cvetlicami, raznimi podobami, posebno božičnimi, novoletnimi in šali-vimi s slovenskim besedilom itd. 100 komadov od 3 krone navzgor; ali pa 100 vsaka druge vrste in druge cene 7 K, ima Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadruga“ Gorica, Gosposka ulica St. 7 -K£3- Friporoča ne v to stroko spadajoče kakovosti blaga za bližajočo se letu o dolio, kakor: volne, perkal, Katin, batist, zephir svile, svile za prati, Volile de Lanie, Tenuis, Oksfprd, piqu£ luknjasti. Možka sukna po vsaki cent v veliki izberi. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga zavnjoUllJe, platna, Chiffona, niškega platna, Kueippovega platna, hlAEevlm?, volpenlb odej, kovtrov, sr:ijc, bombaževin, žepnih rut itd. Gospode opozarja na taborno perilo, katero ae razprodaja 15% pod ceno, dokler Je Se naloge. Pod perilo spada sledeče: bole srajco z barvanimi oprsnlkl, ovratniki, zapestnice, nogavice, srajco za hribolazce itd., G LIKAR. Vse po najnižjih in stalnih cenah! Na žoljo se raapoSiljajo uaorci poštnine prosti. Podpisani posestnik prodaja črno in belo vino po najnižjih cenah hi od 20 K naprej. Postrežba točna ob vsakem času. Kdor želi, pripelje se mu naročeno vino tudi na dom. — K obilni naročitvi priporoča se s spoštovanjem ... -— Josip Toroš, ~ Via Ponte Isonzo št. 6r Čebelno v v v kiiu. po 4*90 K -voščene sveče Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga m6du pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem KftPAČ, ivtiir v florlol, ulica tv. Antena. Domača tvrdka, ustanovljena 1. 1806. fe« Tvorni ska zaloga usnja >0000000 Tvornica nadplatov (večkrat odlikovana) >0 Glavna zaloga voščila (biksa) v korist OO OOOOOO družbi sv. Cirila in Metoda Izdelotalnica jermenov za stroje, bičev itd. Prave ruske galoše OOOOOOOOO J. BruiovOsa* ©ieriea glavna,zaloga: Gosposka ulica št. 3 >000 Podružnice: >000000000000 000004 Gorica, Raštel 3 >0000 00000< Komen >00000000 OOOOOO Sežana >00000000 ® « ®l'# ®:®i®l 919. 9 9 9 9 Tolefon~6t. 62 9 9 9 9 9 9 9 9’9 9 9 99