ORGAN
► t^M' \ >
Velike Dunaj, /
se ima osobito letos izvršiti števil
Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
1thaia vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1*51 W. 22nd Place Chicago. 111.

s
OF THE GRAND CARNIOLIA^ SLOVENIAN CATHOLIC UNION
IM«4 m BMoad-CUM Utttv Junary 18, 191«, »I ft« p<** Offlee it Chicago, niinoif, under tk. A«t «f iugnrt ^ U11
The largest Slovenian Weekiy in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
ltfl W. 22nd Place Chicago, fll
No. 20. Stev. 20.
Chicago, 111., 21. maja (May) 1916
Lokalne vesti.
—	Minulo sredo, dne 17. t. m so dobili pred tukajšnjo sodnijo zopet trije naši rojaki drugi dr žavljanski papir in sicer: Josip Zupančič, Frank Roblek in John Jazbec. Iskrene čestitke tem no vini državljanom!
—	Slov. Mladeniško Samostojno Podp. Društvo "Danica" v Chica gu je zaključilo v nedeljo letošnjo sezono gledal, iger in veselic z u prizoritvijo znane odejanske dra me "Požigalčeva hči," ki se je vr šila v Narodni dvorani s sijajnim uspehom. Naše občinstvo je zopet ta dan pokazalo svojo simpatijo do tega društva s polnoštevilnim obiskom. Sodi se. da je prišlo gledat to uprizoritev nad 400 gostov, igralo se je v obče še precej dobro, osobito ženske so svoje naloge častno rešile. Žal le. da oder v Narodni dvorani ni primeren za dramatične igre, ker se glas po dvorani preveč razgublja ; poleg tega bi bilo še želeti od strani ob činstva med igranjem malo več pozornosti in miru. To igro je na-študiral in vodil naš znani prijatelj dramatike in veščak rojak Frank Mravlja, za kar mu vsa čast in priznanje, tako tudi igralkam in igralcem. Upamo, da nas bode "Danica" v jeseni iznenadila zo pet s kako novo gledališko točko. — Po igri se je vršila zelo animirana prosta zabava in ples. Sovražniki temperenčnikov so se morali ta dan v označeni dvorani za "baro" in pri mizah krepčati z neopojno kapljico v obliki sladke soda vice ali pa 2% pive misleči, da je boljše nekaj nedolžnega krepčila kakor pa — nič. Naj še pri tem omenimo naš Slov. cerkveni pevski zbor, ki nam je med igro zapel dve krasni skladbi in je žel zato burno pohvalo od strani občinstva.
—	Stavka v McCormickovih tovarnah je končana. Minuli četrtek in petek so se vrnili skoro vsi delavci in delavke na svoja mesta. Večina McCormickovih uslužbencev je z uspehom zadnje stavke zadovoljna, ker jim je družba ra-zun unije dovolila vse zahteve. Kakor se čuje, ni hotelo sprejeti vodstvo te tovarne, onih delavcev več nazaj, ki so se podpisali v peticiji za unijo. Govori se tudi, da bodo McCormickove naprave kmalu skrčile svoje obratovanje na polovico vsled pomanjkanja naročil.
—	John Fitzpatrick, predsednik Chicago Federation of Labor se je obrnil na občinski svet, da naj se gotovim slojem mestnih delavcev dovoli linijska plača po $4.00 ali $5.00. Pri tem naj bi se oziralo v prvi vrsti na delavce pri gradnji cest in kanalov.
v— "Home Rule" za mesto Chicago je zopet v govorici v javnosti. "Zve«a društev" mesta Chicago je sklenila minulo nedeljo na J svojem letnem zborovanju v Wicker Park dvofani, dobiti zadostno število'podpisov med volilci^da bi prišla ta točka v legislaturi prih. jesen na dnevni red, pri volitvah pa na splošno glasovanje. Ako dobimo za naš£ mesto "Home Rule," potem bodo po zatrdilu "Zveze društev" gostilne v našem mestu ob nedelVih zopet odprte.
—	Ameriški judje so sklenili nabrati $5,000.000 za svoje nesrečne sobrate, prizadete vsled vojne v Evropi. Chicaški judje so se zavezali nabrati skupaj v to svrho $500.000, kar so tekom minulega tedna tudi* dosegli. Znani milijonar Julius Rosenwald je dal za ta sklad največjo svoto $50,000; list "Chicago Daily News" $5000. trgovec Maks Strauss $3000 itd. Kdaj bomo nabrali mi ameriški Slovenci $3000.00 skupaj? Ker smo ravno že pri tej točki, opozarjamo naše čitatelje na članek "Zdramimo se!" izpod peresa predsednika K. S. K. J. sobr. Paul
Schnellerja. Ta poziv je najti na 5. strani današnje številke.
— Spodaj podpisani naznanjam s tem cenj. občinstvu v mestu in okolici, da imam po ceni na pro daj več lepih hiš in praznih lot v bližini slovenske cerkve/ Martin Laurich, 1900 V. 22. Place, Chicago? Ill, Telefon: Canal 5777. (Advertisement.)
Ameriške vesti.
Za povečanje trgovske mornarice.
Washington, D. C., 20^maja. V kongresni zbornici se je sprejelo danes znano predlogo za povečanje ameriške trgovske mornarice Za isto je bilo oddanih 211 glasov, proti pa 161.
Ta nova zakouska točka dolo ea, da naj vlada Zedinjenih dr žav vporabi $50,000.000 za grad-bo in nakup parnikov, ki bi izvažali ameriško blago v inozemstvo. Nove tovorne parnike bi dajala vlada v najem družbam do preklica, kajti v slučaju kake vojne tu ftaj, bi se te # parnike . pridelilo mornarici.
Vlada bode sedaj izbrala posebni npravni odbor, broječ 5 članov, ki bovimel v oskrbi to zadevo; v prvi vrsti bode ta odbor določal tudi maksimalno prevoznino blaga na teh parnikih.
Zadeva "Sussex."
Washington, D. C., 20. maja. Državni department je bil danes potom vlade zaveznikov obveščen, da je bil angleški parnik "Sussex" v angleškem kanalu potop jen od nemškega submarina "U-8," kojemu je zapovedoval poročnik Steinbring. Kakor znano je prišlo.vsled tega slučaja do o-strega konflikta med Nemčijo in Zediujenimi državami, ker je na šlo smrt na "Sussexu'*' tudi par Američanov. Nemški cesar je baje poročnika Steinbrhiga takoj po tem torpediranju odlikoval z viso-vim redom.
PHOTO
Lelo IL Volume H.
Družinska žaloigra.
Montgomery, Mo., 20. maja. Bli zu Trentona bivajoči farmer San-ford H. Hill je živel Le nekaj let ločen od svoje žene, ki je zbežala te dni k svojemu očetu. Včeraj se je Hill peljal z avtomobilom k svojemu tastu, nakar je poklical ločeno ženo iz hiše in jo na mestu u-strelil. Nekaj trenotkov zatem si je pa morilec še sam končal iiv-ljenje.
Žrtve tornada.
Muskogee, Okla., 20. maja. Kakor se iz Kemp Okla., male naselbine, več milj oddaljene od tukaj, poroča, je včeraj silen vihar to naselbino popolnoma opustošil. Izmed 300 stanovnikov tega sela je bilo vsled te nesreče pod hišami zasutih in ubitih 20, preostali so pa manj alj več poškodovani. Niti ena hiša ni ostala cela, ali nepoškodovana.
i • " CHARLES EVANS HUGHES.
»	„	- • i -m-
Današnja slika nam kaže člana vrhovnega zveznega sodišča Charles Evans Hughes a, ki je najbolj popularen kandidat republi kanske stranke pri prihodnjih predsedniških volitvah.
Hughes je bil rojen dne 11. aprila 1862 v Glen Falls, N. Y.; svoje odvetniške študije je dovršil na Columbia univerzi v New Yorku; kasneje je postal profesor na Cornell univerzi. V političnem življenju se je tako vrlo odlikoval, da je bii 1. 1907 izvoljen guvernerjem države New York; I. 1910 gaije pa imenoval bivši preds. Taft vrhovnim zveznim sodnikom.	/
Z mehiške meje. San Antonio, Texas, 20.
Nove bojne ladje.
Inozemske vesti.
Italijani poraženi na Južnem
Tirolskem. Berlin, Nemčija, 22. maja. — Ka južni tirolski meji, kjer so Italijani taborili že več mesecev, se je pričela zadnji teden nepričakovano velika ofenziva od strani Avstrijcev, v kateri so bili Italijani do cela poraženi. Najbolj krvava in huda bitka se je vršila južnoiztočno od tirolskega mesta Trent in Rovereto; ondi je avstro-ogrskar armada pregnala Italijane za 5 milj iz njih gorskih pozicij ob Col Santo, Sasicalto, Toncssa, Monte Meligone, Canipomlon in ob prelazu Delia Vena.
Poveljnik avstrijske armade na tirolski meji je sani prestolonaslednik, feldmaršal lajtnant nadvojvoda Karol Franc Josip, na roko mu gre pri tem tudi znani vojskovodja baron Hoetzendorff. Pri Trentinu imajo Avstrijci 28 (|ivizij,*na koroški in kraški meji
Vicenza, Caatelfranca, Treviso, Casarza, Cervadale in Cividad.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj) Avstrija, 19. maja. — Včeraj se ni na koroški obmejni fronti pripetilo nič posebnega; pač so pa skušali danes zjutraj Italijani iztočno pri Tržiču (Mon-falcone) dvakrat napasti naše nedavno zopet zavzete pozicije, ko-nečno so bili pa s silo pognani nazaj ; na doberdobski planoti so si naši včeraj pridobili nazaj dve zelo važni strategični točki.
Dalje je naša zračna flotila uspešno metala bombe na železniško postajo pri San Giorgio in Di-Pogari, istotako je naredila tudi Italijanom precej škode pri Gra-dežu, kjer imajo "svoje postajališče za vojaške zrakoplove.
Pri nad vse uspešnem bojevanju naših čet na Južnem Tirolskem so se osobito hrabro držali in bojevali Tirolski cesarski strelci in divizija pešcev iz Linca na Goreli jem Avstrijskem.
D .	,	ma-lfl'| Washington, D. C., 19. maja.
ncetkom prihodnjega tedna se Med moniarienim departmentom | pa 14. Ker ni dobila washingtonska hode pomnožilo ameriško obmejno i in geneklniin štabom so se zadnje lada do danes še nikakega obve- st™Z(> zopet za 1000 mož. To vo-jdni pr^eIa pogajanja, da naj bi stila, kako je Nemčija poveljnika jastvo se bo razdelilo v okrožju >sc kongresno zbornico naprosilo, tega podmorskega čolna kaznova-	Henda, Boquillas in Glen za . dovoljen je" grad be 2 novih 0dkar so Pnčele^naše <;ete, breje
a, — se je državni department o- Springsa, kjer so Mehikanci pred dreadnaughtov in 4 velikih kri-5? do 500 000 moz.s Ponovno olen jrnil še enkrat v Berlin za pojas-1 dvema tednoma napadli oudotne žark z gra(jbo teh naj bi se pri-
Potres v Italiji.
Rim, Italija, 18. maja. — V obrežnem mestu Rimini in Cesena ob jadranskem morju so čutili včeraj in predvčerajšnjim precej močne potresne sunke. V slednjem fiestu je bilo vsled tega ranjenih približno 12 oseb.
Glasom poročila observatorija v Florenci, se je ta potres čulo po celi centralni Italiji do Benetk; koliko škode je vsled tega povzročene, še ni znano.
Cesar Franc Josip bolan?
Rim, Italija, 22. maja. — Preko Švice se semkaj poroča, da je avstrijski cesar zadnje dni jako nevarno zbolel. Vsled hude bolezni se cesar ni irmgel včeraj vde-ležiti zelo važne konference kronskega sveta.
čelo že letošnjo jesen. Republi kanski zbornični odsek za morna-
nilo. Nemčija je namreč Zedinje- ameriške stanovnike. nim državam obljubila oflčutno? Danes je došel v Columbus, N
kaznovati poročnika Steinbringa, ^1. kavalerijski polk, odko-lpjčne ?adeve te jdeje ne samo-to
ni pa do sedaj še semkaj uradno (ier bode P°dal proti Marta, Te-1p]0 priporoča, temveč bode skušal
na zahtevo naznanilo način te ob- xas 111 tlalje proti Sierra Blanca,
čutne kazni. ' r	| Alpine in Marathon.
"Columbus, N. M., 20. maja. Sem-
_ , .	_ „	. , .kaj se poroča, "da je minuli teden
Washington, D. U., ZV. maja. Iz napadel
oddelek 25 mož takozva-
v kongresu celo prodreti z mi j no predlogo za gradbo 2 dreadnaughtov, 6 bojnih križark, 6 "scout" križark, 28 torpednih ruši tel je v in 50 podmorskih čolnov.
Londona na Angleškem je došlo n;u '<flflu.K(>vni.r ii«v;„„,.„ i	'	' . ............. ~ ------
senika i brzojavno noročilo da J , Cfml o>e^ ? Babicore pri Vse te nove bojne ladje naj bi se semkaj brzojavno poročilo, da je Maderi večjo tolpo mehiških ban- 'gradilo tekom nrihodniih { lot bil naturalizirani American Jere-lditov Pri tem bil6 15 bandiJ Zgradll° tekom PrihoduJlh let-
Prorokovanje astrologa.
živo na južni tirolski meji, je padlo samo tekom zadnjih dni nam v roke že 257 ^častnikov, 13,000 mož, 68 strojnih pušk in 107 topov, med temi je bilo tudi 12 havbičnih 28 eni- kalibra, število ubitih in ranjenih Italijanov znaša tudi več tisoč.
Italijani aajeti. Berlin, Nemčija, 22. maja. — Minuli teden so Avstrijci zavzeli najbolj važne točke na južni tirolski ozir. severni italijanski meji in sicer med hribovjem Men-
mija C. Lynch obsojen vsled zve- tov na mestn uWtih> 5 rftnjen in 6l ze z irskimi revolucijonarji v 10 lljetih Med ubitinfl sta tudi dva letD0 Jec0- Angleška vlada mu je yillova poveljnika Domjnguez in j New York, N. Y„ 22. maja. Zna- te Mavonia do Malge, dalje med to kazen izpremenila vsled proš- Castillo, kar tvori skupaj"do se-|ni ameriški proroški astrolog, postojankami Pra Del Bertlioldi nje predsednika Wilsona. Lynch daj 250 Villovih žrtev, odkar se je prof. Gustav Meyer poroča, da bo- j in Sogliodaspio. Sedaj prodirajo je bil namreč od vojaškega sodi-1 zaD0^i0 z ampriškft wnsl,n nksJ demo imeli letošnie noletie nrecei I avstrijske čete že proti lUliian-
skem ozemlju, kjer bodo lahko od strani sovražnika zajele
Namen Avstrijcev je dospeti ob
N .	započelo z ameriško kazensko eks-jdemo imeli letošnje poletje precej
sča obsojen pred nekaj dnevi na I pedicijo; Pri Madcri je dl() A- hladno in deževno vreme, smrt.	I	..
Glede konca sedanje evropske vojne je prof. Meyer rekel, da se bo jenjala dne 15. julija 1917 s popolno zmago Nemcev; Zedinjene države se po j&jegqvein zatrdilu ne bodo udeležife te vojne.
Meseca junija in julija se pro-
mericanom v roke tudi 30 konj Nova prekomorska proga. |in municije. , New York, N. Y., 22. maja. Iz Poveljnik (mehiških banditov
Madrida na Španskem se semkaj Vll,a sc naha«ja ae(laJ 8 sv°j° poroča, da je dovolila španska via- 500 moz broiečo ('eto v	de-
da $500,000 za nakup in gradbo lu drzave ^hihudhaa. parnikov, ki bodo vozili iz špan- Brownsville, Texas, 20. maja skega pristanišča Vigo do New Xleraj popoldne ob četrt na tretjo Yorka. Ta nova prekomorska pro-1175 80 v ^«»«eron okra jni ječi o-ga bode fiajkrajša med Evropo i„ tešili Mehikanca Jose Buenostn Ameriko, ker bodo parniki potre- Lco m. Melquades Chapa, ker sta bovali samo 6 dni vožnjo.	lansko jesen umorila na -mehiški
meji Američana A. L. Austina in četvorčki.	| njegovega sint Karf>la.
Cleveland, Ohio, 20. maja. Mrs
Frank Zeman je povila včeraj če-
Obsojen socialist. _ _	Tacoma, Wash., 22/ maja. Tu*
tvorčke, dva fantka in dtfe deklici, kajšnji sodnik Card je,dne 18. t. Mati in novorojenci so zdravi. | m. obsodil socialističnega vodjo Mrs. Zeman je zelo slabotne posta-1 Paul R. H,afferja na 4 mesece je-ve, tehta namreč samo 110 funtov J če in $160 globe, ker je govoril pa prekaša v tem vse druge žen- skrajno žaljivo o našem znanem se_ včeraj vršečih predsedniških j artilerije in vsled ske našega mesta. Poleg teh če- prvem predsedniku George Wash-1 primarnih volitvah je dobil naj-:pozicij v zasnežei tvorčkov ima družina Zeman od ingtonu. Haffer je na nekem sho-preje še tri dečke: 81etnega Karo- du govoril, da je bil George-Wash-la, 41etnega Franka in 31etnega ington velik pijanec in bogoklet-Jurija.	' nik.
reki Adiži pi-eko Turina in Benetk do soške fronte, kjer bodo lahko Italijane zahrbtno napadli.
Avstrijsko vrhovno vojno vodstvo se je varno in previdno pripravljalo na ta napad. V to svrho
rokuje velike povodnjf in potrese I se -e odpoklicalo nekaj vojaštva v Ameriki in Evropi; v Ameriki	• 1 * - 1
z albanske meje. Avstrijska arti-leri.>a je tekom zime na Južnem
Izpred Verduna.
Pariz, Francija, 22. maja. —
Včeraj je nastopil četrti mesec hudega bojevanja pred Verdo-notn; tem povodom so skušali Nemci zopet z vso silo prodreti do naših glavnih strategičnih točk, ali ključev do Verduna: Le Morte Homme in hrib št. 304. in so se morali konečno zopet umakniti nazaj z občutnimi izgubanti.
S pomočjo naše poljske artileri je smo včeraj prisilili sovražnika, da je zapustil svoje utrjene za-kope pri Haudromont kainenc-lomu; pri vasici Vaux smo vzeli iz rok Nemcev tudi precejšnji del nekega strelskega jarka. 'Nad Fort Douaumontom vihra danes zopet naša francoska tro-bojnica, ker smo ga Netecem iztrgali iz rok, to trdnjavo so imeli Nemci 4 mesece v posesti; istotako smo si prisvojili zopet hrib št. 287, katerega so imeli preje Nemci. Pri Avoncourtu in Bou-chetu se je moral sovražnik daleč nazaj pomakniti iz svojih prejšnjih utrjenih jarkov.
Ogromni stroški Francije.
Pariz, Francija, 22. maja. — Glasom poročila finančnega ministra Ribota v poslanski zbornici znašajo do sedaj skupni vojni stroški Francije $10,500.000.000 (deset in pol milijard). Da se bode zamoglo plačevati velike obresti skupnega vojnega posojila, bod<-vlada zvišala dohodninski davek od 2 do 5%, podvojilo se bo dalje
no katastrof po rudnikih in v raz- Tirolskem tudi zelo štedila z mu-	zemljišča davek r>n
nih podzemeljskih rovih,'kar bo ^ sam0 radi tega, da je za- lave\n£	zeni J,s<a< <1a;ek P"
XI 4 r i;i™ tor.; J J . V •• ji i- • trgovskih	posestvih in davek na povzročilo tudi veliko matenjelne j nlo^ia svoj zadnji napad bolj oja- j ŽCTR •
ško(^ na večjih poslopjih. Mese-; in p08pegiti. ca decembra bomo videli, če je i-
.0 velikih izgubah na tirolski mel ta prorok prav ali ne?	I fronti poročajo tudi Italijani
sami; pri tem se izgovarjajo, da so Hughes zmagal v Oregonu. §e morali umakniti pred Avstrijci
Portland, Ore., 20. maja. Pri tu vsled prehude akcije sovražne
' ' svojih slabih
primarnih volitvah je dobil naj- pozicij v zasneženem tirolskem več glasov Charles Evans Hughes, I gorovju.	.
član najvišjega zveznega sodišča, Avstrijski letalci so zadnjr dni ki kandidira za predsednika na,napadli in obstreljevali tudi zelez-republikanskeni tiketu.	1 nične italijanske postaje Pepen,
Portugalska ponuja zaplenjene parnike.
Rim, Italija, 20. maja. — List "Gazetta del Popolo" je zvedel od svojega poročevalca v Lizboni, da je ponudila portugalska vlada Italiji vse nemške parnike, katere se je zadnji čas zaplenilo v portugalskih pristaniščih. To je storila »Portugalska z dovoljenjem Velike Britanije.
;r
GLASILO K. B.
~ST\----
fj Dopisi i
in društvene vesti
NAZNANILO. .
Iz urada tajnika društva sv. Vida
št. 23 K. S. K. J., Cleveland, O.
Člarom gorinavedenega društva se tem potom naznanja, da se ge na naši društveni seji z dne 2. a-prila t. L sklenilo, da se naj naše društvo korporativno udeleži slav-nosti blagoslovljenja nove zastave društva "Glas Clevelandskih Delavcev" št. 9 S. D. Z., koje se vrši
v	nedeljo, dne 28. maja t. 1. ob 2 uri popoldne v cerkvi fare sv. Vida.
Vsled tega so naprošeni člani, da se gorioznačene slavnosti udeležijo polnoštevilno. Zbirali se bodemo v Knavsovi dvorSni ob 1. uri popoldne. Člani so naprošeni, da prinesejo vsak s sabo svoj znak (regalijo).
Cenjeni mi sobratje: Velikega pomena je dan, ko se blagoslo
vi	in razvije zastavo kakega društva, bodisi tega, ali onega; čast je pa tudi za ono društvo, ki je povabljeno k blagoslovljenju in razvitju nove društvene zastave. Trdno sem torej prepričan, da se bode društvo sv. Vida odzvalo prijaznemu povabilu goriomenje-nega društva v častnem številu.
S sobratskim pozdravom
Joseph Russ, tajnik.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Jožefa št 41 K. S. K. J., Pittsburgh, Pa., se tem potom naznanja, da se vrši v nedeljo dne 28. maja izvanredna seja in sicer točno job 9. uri dopoldne.
Člani so naprošeni, da se te seje polnoštevilno udeleže, ker imamo na dnevnem redu neko zelo važno točko.
S pozdravom
Za odbor: John Bojane, tajnik.
* NAZNANILO. Iz urada društva sv. Roka št. 113 K. S. K. J., Denver, Colo.
Tem potom se naznanja vsem članom našega društva, živečim in oddaljenim 50 milj zunaj mesta, da mora imeti vsak tak član potni list, kakor to tudi pravila zahtevajo. Žal le, da nekateri člani pravila le od zunaj pogledajo.
Da se pride do reda, je naše društvo na svoji zadnji seji sklenilo, da kateri član se oddalji od društva za 50 milj več kakor za 30 dni brez potnega lista, — do-tiČnik v slučaju bolezni ni opravičen do podpo^g. V slučaju bolezni se mora vsak član na potnem listu naznaniti najmanj dvakrat v mesecu pri društvenemu tajniku. Da ne bo morda kdo bolan po 1 mesec, ali 2, brez da bi o tem druš tvo ne vedelo!
Torej pozor člani našega društva, ker v tem se bo v prihodnje ravnalo strogo in natančno.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Louis Andolšek, tajnik.
NAZNANILO IN VABILO.
Tem potom se naznanja članicam društva sv. Veronike št. 115 K. S. K. J. Kansas City, Kans., da smo sklenile na redni mesečni seji dne 14. maja prirediti veselico v prid društv. blagajne na dne 30. maja (Decoration day) in sicer v State Line Hali No. 2. Začetek točno ob 2. uri popoldne. Te veselice se mora vsaka članica vde-ležiti, v nasprotnem slučaju mora plačati za nevdeležbo $1.00 v korist društv. blagajne, glasom skle-ja našega društva.
Upati je torej, da se boste članice našega društva te veselice v o-bilnem številu udeležile. Torej na svidenje cenjene sosestre dne 30. maja.
'Pozdrav do vseh članov in članic K. S. K. J.
Marija Mavrin, I. tajnica.
la se bo ta dan tudi lepa obleka,
ki jo je nam podaril naš dobro-znani trgovec in blagajnik našega društva sobr. Math Povše; tem potom mu izrekamo zato v imenu celega društva prav iskreno zahvalo.	v '
Za dobro postrežbo bode skrbel veselični odbor. Na razpolago bc gostom fina pijača in okusen, pri grizek, tako,' da se bo veselica vsem v zadovoljstvo vršila.
Vse Slovence in Slovence iz La Salle in okolice vabi tem potom na to veselico najuljudneje
Veselični odbor.
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo sv. Družine št. 5 K. S. K. J. v La Salle, 111., priredi veselico dne 29. in 30. maja t. L v Math Kompovih prostorih. Začetek iste je />b 6ih zvečer in bode trajala do drugega dne do 6. zvečer, tako, da se bodete lahko tudi oddaljeni člani te prireditve udeležili.
Veselični odbor je sklenil, da kdor se te veselice ne udeleži, plača $1.00 v društv. blagajno; vsled tega Vas vse prav uljudno vabimo, da se 'veselice polnoštevilno udeležite ; na vsporedu bode tudi kegljanje za zlato uro in več drugih vrednostnih predmetov. Izžreba-
Forest City, Pa.
Cenjeni sobrat urednik!
Prosim Vas, da obelodanite sledeče vrstice v Vašem listu. Sicer nimam poročati nič posebnega iz naše naselbine. Da pišem te vrstice v našem glasilu je smatrati iste kot naklonjenost do našega vrlega domačega pevskega društva "Zvon," ki bode priredilo dne 30. maja t. 1. v Vandlingu svojo poletno veselico, -ali pi#nik.
Cenjeni mi Slovenci in Slovenke iz Forest City, Brondale, Van-dlinga, Simpsona, Carbondale in še doli nižje! Prav uljudno Vas vabim s temi vrsticami, da se polnoštevilno udeležite piknika našega slovenskega pevskega društva "Zvon;" zlasti pa vabimo vsa društva, da pridete ta dan in pri pomorete "Zvonu" do lepšega u-speha pri tej prireditvi. Pevsko društvo "Zvon" je Vam pripravljeno povrniti to naklonjenost pri jednakih prilikah, ter Vas razveseliti s svojimi-pesmi.
Zlasti pa opozarjam članice Ženskega društva sv. Ane št. 120 K. S. K. J. na to veselioo. To naše društvo yeže dolžnost še od lansko leto prirejene velike veselice, da izkaže protiuslugo in hva ležnost vsem drugim tuk. druš tvom, osobito pa našemu pevske mu društvu "Zvon." Saj nam je vendar "Zvon" veliko pripomogel do lepšega vspeha.
Cenjeni mi rojaki in rojakinje, živeči v Forest City, Pa., in okolici, še enkrat Vas vse prav uljudno vabim na udeležbo gorinavedenega piknika . Skušajmo s tem pomagati "Zvonu" do lepšega razvoja, kajti pevsko društvo je naše gmotne pomoči še bolj potrebno, kakor druga društva. — Po mojem mnenju je zelo malo ta kih Slovencev in Slovenk, ki bi radi ne poslušali lepo ubranega našega milega slovenskega petja. Torej pripomorimo temu društvu še bolj na noge, ker ima namen gojiti naše narodno petje!
Pričetek piknika je zjutraj Godba bode pričela svirati ob 2. popoldne pod vodstvom John Kleina. Društvo "Zvon" bode nastopilo s svojimi pevskimi toč kami popoldne in zvečer. Torej na veselo svidenje dne 30. maja na pikniku Pevskega društva "Zvon 1" ,
S pozdravom ' Prijateljica slovenske pesmi in članica dr. št. 120.
mw
MAJA 1916.
Waukegan, 111.
Cenjeni g. urednik:—
Da je zagotovljen flbstoj enega ali druzega podpornega društva, prirejajo društva raznovrstne predstave, veselice, zabave, itd. v korist svojim blagajnam.
Tako je tudi tukajšnje Slovensko podp. dr. sv. Jožefa štv. 53 K. S# K. J. priredilo zadnjega a-prila t. 1. veselico z gledališko i-gro, katera je povečala društveno blagajno za $155.00. • V prvi vrsti gre najprisrčnejša zahvala društv. igralcem, kateri so žtrvovali svoje moči, pri svojih ulogah v teški i^ri "Fernando, strah Asturije", ter so iste častno in v zadovoljstvo vseh navzočih rešili. Hvala slavnemu občinstvu, ker se je vdeležilo te prireditve vkljub slabemu (deževnemu) vremenu v, nad vse pričakovanje o-bilnem številu, tako, da je bila prostrana M. Slano-va dvorana, natlačeno polna. Društvo se tudi prav lepo zahvaljuje rojaku Jakob Grahek-u za pekaj "box" darovanega piva, kakor tudi Mariji Barletovi, katera je med igro zaigrala nekaj točk na klavir. Še enkrat vsem skupaj, kateri so količkaj pripomogli, da se je veselica tako lepo mirno in v redu vršila, ter tako z lepim vspehom končala: Najprisrčnejša hvala! —
Člani in članice društva sv. Jožefa št. 53! Velikonočna doba, o-ziroma doba v kateri mora vsak
član(ica) naše slavne organizaci
je, po društvenih in Jednotinih pravilih opraviti svojo verske dolžnost, se bliža koncu. Zatoraj
Vas vse one, kateri še niste ^pravili svoje velikonočne dolžnosti aziroma kateri se še niste izkazali
s spovednimi listki, prosim in opominjam, da to v ^ratkem storite. Opozarjam Vas pa tu<H na resolucijo duhovnega vodje K. S. K. J. i dne 21. jan. t. 1., ter na uradno naznanilo našega gl. .predsednika Paul Schneller-ja v našem Glasilu z dne 2. febr. t. 1.; kjer svarita in opominjata člane (ice) K. S. K. Jednote na goriomenjeno versko dolžnost. Med uradnim naznanilom gl. predsednika se glasi tudi sledeče: "Ob jednem svarim .vse one, ki so bili lansko leto prizadeti, da Če ne bodo svoje velikonočne dolžnosti izvršili letos ob določenem času, se bode z njimi ravnalo natančno po pravilih naše K. S. K. Jednote." — Toraj še enkrat prosim, da naj se vsak (a) skaže s spovednim listkom do prihodnje, ali na prihodnji društv. seja, kajti pred 1. julijem moram poslati tozadevno poročilo na u-rad duh.fvodje.
Cenjeni bratje! Ker smo udje katoliške cerkve, ker spoštujemo nauke svojih starišev, ker smo pri pristopu v našo Jednoto obljubili, da hočemo ostati zvesti naukom svete cerkve, zatoraj kot mož beseda opravimo svojo Velikonočno dolžnost in skažimo se, da smo ostali zvesti dani obljubi.
Kakor je bilo razvidno iz uradnega naznanila gl. tajnika Josip Zalar-ja v zadnjem Glasilu, se prične s poslovanjem prepotreb-nega in prekoristnega otroškega oddelka pri naši K. S. K. Jednoti že v kratkem. Sedaj se nudi jako lepa prilika za stariše, člane našega .društva sv. Jožefa, da zavarujejo poleg sebe tudi svojo de-co z malimi mesečnimi prispevki pri največji slov. podp. organizaciji. Do sedaj se je priglasilo oziroma vpisalo pri dr. sv. Jožefa štv. 53 — 155 otrok. V imenu. dr. sv. Jožefa izrekam vso east in hvalo dotičnim starišem, kateri so na prvi poziv priglasili tako lepo število otrok k našemu društvu. In ako pomislimo, da je med temi Čez 50 otrok, kateri so stari nad 9 Jet, ki bodo postali v nekaj letih fclahi dr. sv. Jožefa, oziroma naši bratje, smemo upati, da je obstoj našega društva zagotovljen. Vas pa, cenjeni očetje društv. člani, kateri še niste vpisali svoje tleče k svoje* mu društvu, najuljudneje vabim in prosim, pripeljite tudi Vi svoje ljubljence (ke) pod zastavo dr. sv. Jožefa, katera plapola že v naši naselbini nad 15 let. Ne izgovarjajte se češ: moj otrok je zdrav, zdaj. mi še ne bode umrl. Ozrimo se za leto nazaj in videli bomo, koliko bolezni, oziroma koliko smrtnih slučajev smo imeli J Kar po dva aH več v enem tednu. Zatoraj vsi oni, kateri nameravate zavarovati svoje otrokq pri svojemu društvu, ne odlašajte. Zavarujte jih sedaj, dokleT so še zdravi in čvrsti, da ne bode prepozno.
Opominjam pa tudi vas cenjeni člani možje, kateri še nimate svojih žena zavarovanih pri nobenemu društvu ali Jednoti. Pomislite, kako hudo bi Vam bilo v* slučaju, da Vam soproga umrje, poleg tega Vam pa še zapusti par otroči-čev — pa nobene pomoči od nikoder. Hudo je, ako mož umrje ter zapusti nepreskrbljeno družino, še hujše pa je nasprotno, ako nima mož, ali oče nobene pomoči od nikoder. Zatoraj, možje kateri ste v tem prizadeti, pripeljite tudi svoje žene, oziroma celo svojo o-bitelj k dr. sv. Jožefa ter jo zavarujte za vsak slučaj pri naši najmočnejši slov. organizaciji, katera lastuje nad $400,000.00 (Štiri sto tjsoč dolarjev) premoženja, in katera po materinsko skrbi za vse zapuščene; katerim je smrt odvzela najdražje na svetu.
Najtopleje pa tudi priporočam vsem tukajsnim rojakom (in jam), kateri še niso zavarovani proti bolezni, poškodbam ali smrti, prvo slov. podp. društvo v tej naselbini dr. sv. Jožefa štv. 53 K. S. K. J. To društvo šteje sedaj 250 članov (ic) ter 155 otrok. Lastuje nad $1800.00 premoženja. Svojim^bol-nim ali poškodovanim Članom plačuje po $6.00 tedenske podpore. V slučaju smrti pa plača za pogrebne stroške $75.00 in vse to za 50c mesečno. Društvo sv. Jožefa je, kakor zgoraj razvidno v zvezi z največjo in najmočnejšo slov. kat. podp. organizacijo, pri kateri se vsak(a) lahko zavaruje za por ljnbno svoto, namreč: za $250.00, $500.00 in $1000.00.
Poleg tega je pa še vsak (a) lahko zavarovan(a) proti poškodbam in proti bolezni, za male mesečne prispevke. Za nadaljna pojasnila se vsakdo lahko obrne na Iruštv. odbor.
, Vsem članom našega društva nazfianjam konečno, da- sem prejel iz glavnega urada nove certifikate. Kdor izmed članov ga še ni prejel,ga lahko dobi pri dr. tajniku. Par jih je pa še takih, kateri mi še niso odali starih "testamentov" v svrho premembe. Vse ddtične prosim s tem, da naj mi oddajo iste prej ko mogoče,zakaj, ker samo ta mesec se bode preme-uilo certif. brezplačno, pozneje bode moral pa vsak plačati za pre-membo 50e.
Toliko v blagohotno naznanje in vpoštevanje.
S pozdravom
John Petkovšek, dr. tajnik.
let!
Z Bogom 1
Slovenci ob White Riverju.
% . -■——-
vi in ohrani zdravega še mnogo; čer, dne 28. maja? Gotovo zopet
v Sternovo dvorano, kjer priredi Slov. izobraž. in podp. društvo | "Triglav" znano veseloigro s petjem "Trije tički"; na progra-.... MjBH^KI joliet, 111. mu je tudi več pevskih točk iji Cenjeno uredništvo: —	sicer: "Ljubezen in pomlad", po-
Najprvo naznanjam, da so de- jc moški zbor; druga "Hišica oče-
lavske razmere v našem mestu se-j toya," tudi nioški zbor' tretja:
daj povoljne, ker dela. je tu sedaj Oj z Bogom, ti planinski svet", za vsakogar, kdor le hoče delati poje mešan zbor; četrta pevska in družbe so tudi plače nekoliko točka je "Ko bi jaz bila ptičica", zvišale. Pa kaj se hoče? Kar se tudi mešan zbor; tej sledi igra vec prisluži, se mora pa dati tr-j "Trije tički". Za zvečer so tudi govcem, ker so cene živil in dru- nam obljubili Rev. John Plevnik
NAZNANILO.
' Zadnje dneve mesece majnika se bode vršila v slovenski cerkvi Matere Božje v Waukeganu, 111. 40 urna pobožnost.
Vsled prošnje našega domačega č. g. župnika Rev. .Francis J. Až-be-ta, najuljudneje vabim naše slovensko katol. podporno društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J., da bi se blagovolilo korporativno vde-ležiti sv. maše dne 30. maja ob 9 uri zjutraj.
V ta namen se bodo zbrala tuk. slov. katol. podp. društva v šolski dvorani 15 minut pred deveto ir-ro, ali službo božjo, odkoder skupno z regalijanii na prsih odkorakamo v cerkev.
S pozdravom,
John Petkovšek,
društ. tajnik.
Hesperia, Mich.
Cenjeno uredništvo* —
Dne 9. t. m. se je mudil v naši naselbini duhovni vodja K. S. K. J. Rev. Jakob Čeme iz Sheboyga-na, Wis. vsled našega povabila, da smo omenjeni dan opravili velikonočni spoved in prejeli >bv. obhajilo v cerkvi sv. Mihaela v Brunswicku.
Udeležili smo se tega skoro vsi Slovenci izjzemši par, ki so jako oddaljeni od tukaj. Čas^. gospod so nam pri tej priliki napravili lepo pridigo, ki je ganila srca vseh navzočih vernikov; bilo je videti tudi marsikatero oko solzno. DaT Bog, da bi ta' pridiga obrodila dober sad!
Tem povodom izrekamo na tem mestu vsi tukajšnji Slovenci Rev. Jakob Černetu srčno zahvalo, ker se ni ustrašil tako daljne poti in je poskrbel, da smo preskrbljeni v dušnem oziru. Bog ga ži-
gega sedaj tako drage. Delavec ostane vsled tega le vedno pri starem.
Glede tukajšnjih društev se moramo- povsem, povoljno izraziti, ker vsa lepo napredujejo, to pa radi tega, ker vlada med njimi red in sloga.
Sedaj se nam bliža sezona poletnih veselic, ali piknikov. Tudi naše društvo sv. Barbare post. št. 65 spadajoče v Forest City, Pa. bode priredilo v soboto dne 27. maja t. 1. v Thelers parku svoj izlet. Začetek ob 3 uri pop. konec ob 12 uri zvečer. Vstopnina' Slovanom prosta.
Ker je ta veselica namenjena v korist društv. blagajne, uljudno vabimo vsa slovenska in hrvatska društva, kakor tudi vse občinstvo iz Jolieta in okolice na ta piknik i» jih prosimo, da nas blagovoli posetiti v obilnem številu. V enakem slučaju smo vedno pripravljeni to naklonjenost Vam povrniti. Na vsporedu bode ples, kegljanje za dobitke itd. Gosti se bodo lahk^> okrepčali z iz-
nagovor.
V nedeljo bomo imeli zopet en večer poštenega veselja in zabave. Opozarjam posebno prijatelje dramatike na igro "Trije tički", ker je zelo zanimiva, vesela in polna smeha od začetka do konca. O tem se bo najbolje lahko vsakdo sam prepričal, če pride v nedeljo dne 28. maja v Sternovo dvorano, da se bomo zopet za enkrat dobro nasmejali od srca, potem bodo s predstavami počitnice do jeseni.
Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljicam tega lista!
Martin Rakar.
VABILO
na veliko plesno veselico katero priredi društvo: Sv. Alojzija štv. 95 K. S. K. Jednote v Broughtonu, Pa., dne 30. maja t. 1. na "Decoration Day", v dvorani društva sv. Barbare. (St. Barbara Ilall.)
Vstopnina je: za člane 25c, za nečlane 50c.
Dame so vstopnine proste. Začetek veselice točno ob 2. uri
bornim pivom, finim prigrizkom popoldne.
in sladoledom. Za najboljšo postrežbo Vam jamči odbor. S pozdravom
Frank Hočevar, tajnik, 1120 N. Broadway.
Joliet, III.
Cenjeni g. urednik!
Prosim za nekoliko prostora v "Glasilu K. S. K. Jednote".
Čisti dobiček te veselice bode v korist društvene blagajne.
Svirala bode tukajšna "Slovenska Godba".
Toraj na svidenje!
Za odbor:
Anton Kozleuchar,
tajnik.
Obenem naznanjam vsem članom društva sv. Alojzija štv. 95 K. S. K. J. v Broughton-u, Pa., da smo na redni mesečni seji dne 14.
Kakor menda v Chicaguv tako
imamo tudi tu v naši naselbini ^ ^ ____m______________
zadnje dni vedno spremenljivo t m^ skiCiiili da kdor se ne udele ...i	a... ... ^ veselice, bode plačal $1.00 v
društveno blagajno, oddaljeni člani pa 50c. S sobratskim. pozdravom
Anton Kozleuchar, tajnik.
vreme ;enkrat solnce, enkrat dež, Včasih ta tako mrzel veter kakor meseea marca. Menda bo čez nekaj tednov lepše vreme f
V nedeljo, dne 14. maja so pri redila dekleta "Marijne družbe"
dve gledališki igri in sicer: "Boj	. Popravek,
za doto" in "Pri gospodi". Obe y zadnji Stevilki naj se čita na igri sta dobro uspeli. Čeravno je|druf?i stnmi y dopisu iz Sheboyga-bilo precej soparno, je bila Ster- na wii= j)ravilno: Da nam ne bo nova dvorana obakrat napolnjena ppeveč dol„ £as bo skrbei0 pev. gledalcev. Naš domači g. župnik sko dru^tv0 "Danica"; konečna Rev. J. Plevnik so imeli po igri j yrsta tega dopisa naj se pa glasi.
primeren in lep nagovor, tako, daj << je bil gotovo vsakdo zadovoljen, kdor se je te prireditve udeležil. Kam pa v nedeljo pop. in zve-
in priporočilom za obilen poset."
Uredništvo.
(Nadaljevanje'dopisov na 5 str.)
Beseda učenjaka.
V LEKARNAH
CENA $1.00
•A
Armand Gautier> član Francoskega znanstvenega instituta in avtor sloveče knjige o prehranjevanju, je nedavno prečital pred Medicinsko akademijo svojo razpravo o zdravilni in redilni vrednosti vina; med drugim se je <x tem sledeče izrazil: "Vino naj bi rabil vsak delavec, ki nima zadostne prehrane, vino naj bi jemal starček, kojemu že telesne moči pešajo, — rekonvalescent, planšar, raziskovalec, — oui, dti živijo v mrzlih, vlažnih in močvirnatih krajih, — vojaki v zimskih taboriščih" — skratka, vsi oni ki ne živijo v povoljnih razmerah, so prisiljeni posvetiti dosti eneržije da ohranijo svoje zdravje, oziroma da telesno krepost v kratkem zopet zadobijo,—" v takih slučajih da ravno vino človeku najbolj hitro moč in krepčilD.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
vsebuje vso redilno moč dozorelega rdečega vina in vse njegove zdravilne lastnosti. Te lastnosti izvirajo iz skrbno nabranih zdravilnih zelišč, prime-šanih temu vinu. To izvrstno zdravilo, ali lek
IZČIŠČA ČREVESJE, ODPRAVLJA ZABASANOST, ZABRANJUJE BOLEZNI, GLAVOBOL I.T.D. POSPEŠUJE BOLJŠO PREBAVO, VRAČA TEK (OKUS),
KREPČA TELESNI SISTEM,	. 0
ODPRAVLJA POBITOST, VRAČA TŽEESNO MOČ OBUJA DELOVANJE ORGANIZMA, POVEČUJE NAŠO MOČ.
Radi tega ako hočete, da boste okrevali in se dobro počutili, zahtevajte vedno zelo zanesljivo
TRINERJEVO .AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
Pri izpahkih, oteklinah, bolečinah v mišicah, otrplih sklepih, poskusite TRINERJEV LINIMENT. Ta vam bo dal zadostilo. Cena 25c in 50c no pošti 35c in 60c.	*	'	•
Izdelovalec 1383-39 S. ASHLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS
5323532323234848534853483248484823485348234823532353235323482323484823532353234848535348235323485348
0202485348234823534848534848532348235323482348235323482353235323482348234823304853532353235323485348
53484891482348234848532323534823485348312348484823
004823535353485353532353235348232353482323234853234823532323484823482348234830482353234823484848234823482353234823
t


Pogovor z brezvercem. Ilat ne mara o tem, je pa znamenje, da je pri takem človeku nekaj narobe. Tak človek sam s seboj ni posten in rti pravicolju-ben, ker ne skrbi kakor bi moral, za svojo prihodnjo srečo.
3.)	Nepošteni so brezverci, ker nimajo nikakšnih skupnih pravil o življenskih dolžnostih. Pošten in pravičen je vsak človek, ki vse svoje dolžnosti vestno izpolnuje. Dolžnosti do Boga brezverci ne pripoznavajo in zato so v tem oziru nepošteni. Katere so pa njihove dolžnosti do bližnjega in koliko jih je? Kdo jih pa sili te dolžnosti izpolnovati? Kdo jim prepoveduje nečistovati ali prešestova ti? Ali je sploh to prepovedamo? Brezverci živijo vsak po svoje kakor se jim zljubi in ne pripoznavajo nikakih stalnih, določenih pravil za življenje. Brez verec se baha, kako skrbi za svojo družino, za svoje otroke — toda ali ne stori tega tudi žival? Saj ži val tudi skrbi za hrano svojim mladim in jih brani pred sovraž niki! Človek pa vendar ni živali Ali brezverec misli, da je že vso svojo dolžnost spolnil, če skrbi za otroke samo toliko kolikor žival skrbi za mlade?
4.)	Kako "pošteni" so brezverci, nam pričajo lastne izjave onih brezvercev, ki so se spreobrnili. Sveti Avguštin sam natanko popisuje na dolgo in široko, kako ža ostno in grešno in rauzdano je bilo njegovo življenje, predno se je spreobrnil. In tako zgubljeno živijo večinoma vsi brezverci. Če >i mogli mi odpreti knjigo njihovih src, pa bi našli v tej knjigi žalostna poglavja o nečistem živ-jenju, o njihovem pijančevanju... videli bi, kako so jim te in druge strasti ugaševale luč razuma in slabile njihovo voljo, da so postali žrtve strastij in nato — brezverci. Smelo lahko trdimo, da med brezverci nikdar ne boste našli nedolžnega mladeniča ali nedolžno, čisto dekle.
Poštenje, pravicoljubnost. in resnicoljubnost brezvercev je torej le prazno lepotičje, s katerim se krasijo — pobeljeni grobovi.
Brezverec: Jaz spoštujem ver
ne ljudi; za se pa živim pošteno
in pravično, čeprav ne verujem
Odgovor: Ti se hočeš lepega
delati s tem, ko trdiš, da si v verskem oziru nad strankami in da imaš jednako rad vse ljudi — verne in neverne. To ni res! Le vprašaj, prijatelj, sam sebe, kaj ti raje bereš: verske ali protiverske spise? Koga raje poslušaš: vernega moža ali zagrizenega odpadnika Kaj raje podpiraš: versko rili pro-tiversko gibanje? Vidiš, ti si svojem mišljenju in v vseh svojih delih nasprotnik vsemu, kar je v zvezi z vero in če bi ti mogel, bi iz vernih ljudij vse naenkrat rad napravil take brezbožneže kakor si ti. Če pa rad občuješ z vernimi ljudmi, ali ne občuješ največkrat zato, da vernega človeka odtrgaš od vere in cerkve s tem, ko mu pripoveduješ kakšne napol resnične ali popolnoma zlagane škandale iz življenja duhovnikov? — Nikar mi ne zatrjuj, da ti je vseeno, če kdo veruje ali ne. Ni ti vseeno, ne! Ti si morda svojo ženo prisilil, da te je poročila ci vilno, ker se cerkveno na noben način nisi hotel dati poročiti. Če si ti cel brezverec, si svoji ženi prepovedal dati tvoje otroke krstiti in si se na vso moč prizadeval,da zatreš vsako sled krščanskega življenja v tvoji hiši. In ker ti vero, verske obrede in izpolno-vanje verskih dolžnostij tako sovražiš, zato ti ne bom verjel, da spoštuješ verne ljudi, ampak ti jih v dnu srca zasmehuješ, čeprav tega očitno ne pokažeš.
Nadalje se bahaš, da si pošten in pravičen, četudi ne verejuš. Ti misliš, da če_še nikdar v svojem življenju nisi imel opraviti s policijo, če še nikdar nisi bil zaprt, da ti že vsled tega mora svet čast in slavo peti in te poveličevati kot vzor poštenjaka! Kako se motiš! Zaprt tudi ni še bil nikdar marsi-kak hinavec, lažnjivec, škodoželj-než, obrekovalec, maščevalec, ne-voščljivec, sebičnež, neznačajnež, nečistnik — in vendar ne moreš reči, da so take vrste ljudje vredni časti in spoštovanja. Kako malo pa je vredno tvoje poštenje in tveja provieoljubnost, boš pa spoznal, če premisliš sledeče:
1.)	Vsak pošten človek mora i-meti zadosten vzrok za vsako svoje delo. Pri vseh življensko važnih opravkih mora imeti vsak pošten človek važne vzroke, zakaj je storil to in tako in zakaj ne drugače. Zato je nepošten vsak človek, ki je zavrgel vero, a dokazati ne more, da je njegova vera bila zmota ali laž. Vsak pošten, versko vzgojen človek mora obdržati svojo vero. To vero človek lahko spremeni še le takrat, kadar sam najde pot ali mu drugi pokažejo pot do prave vere. Vero popolnoma zavreči pa bi smel človek šele takrat, če bi mogel dokazati, da vera ne uči resnice, ampak laž. Pa naj sedaj vstane kak brezverec in dokaže, da je vera v Boga laž, in da Boga ni! Pa naj kdo dokaže, da Kristus ni Jiil Bog, da nauki njegovi niso bili resnični ! Kdo si upa na solnčnočistem značaju Kristusovem zaslediti le madež slabosti? Kdo si upa trditi, da je kak nauk Kristusov neresničen, zmoten ali lažnjiv? Vidiš, dokazov nimaš nobenih, s katerimi bi opravičil svoje brezver-stvo. Ti si bil veren, ker so te stariši in duhovniki v tej veri poučili in vzgojili in ti bi moral o-stati veren, ker nimaš niti najmanjšega dokaza za to, da so te stariši in duhovniki napačno učili. In ker se ti ne moreš opravičiti, zakaj si postal brezveren, zato te ne morem imenovati poštenega, resnicoljubnega moža.
2.)	Kakor mora vsak pošten trgovec zasledovati razvoj svoje trgovine in delati nato, da bo uspel V svoji trgovini, tako je dolžnost vsakega poštenega člove-ga skrbeti zato, kako bo samega najbolj osrečil. Vsak pošten človek se mora trgovsko-resncv vprašati: Zakaj sem prav za prav na svetu? Ali je moja glavna in edina naloga polniti želodec in namakati grlo in zbirati bogastvo? Ali je s smrtjo vsega konec? Kdo pa je prav za prav začel svet in zakaj ? Ali je res — kakor učijo — posmrtno življenje, večno plačilo za dobre in večna kazen za zlobne? Take stvari mora povpraševati vsak pošten človek in poizvedovati toliko časa, dokler ne bo na jasnem glede vseh teh vprašanj. Če se pa za vsa ta vprašanja: odkod? kam? čemu? človek prav nič ne* zanima, še ne misli nato, še
Iz duševne narodne zakladnice.
(Spisal A. Z.)
I
Človeški duh je tako nadarjen in stvarjen, da pri vsem, karkoli s svojimi čuti zazna, hitro vpraša: Kaj je to? čemu? zakaj? odkod? Vsak pojav mu vzbuja pazljivost in radovednost, tem več, čim bolje*je nenavaden in skrivnosten. Kjer pa ne najde ali ne u-meva vzroka, tam si izmišljuje po svoje, tam mu deluje domišljija.
Narodna domišljija je prava čarovnica. Ima oči, ki vidijo skrivnosti nebes in gledajo skoz no-trajščino zemlje; ima usta, iz katerih izcvetajo preproste pesmi kakor cvetje na njivah in travnikih, dišeče in sveže kakor sama pomlad. Ima usta, iz katerih se izliva veličastna pesem, kakor bi se porodila v navdušenem srcu pesnikovem; ima solze, težke kakor biseri, in nasmehe bolj lahke kakor metulji. Ima preprosto misel otrokovo in zraven um modrijanov.
Slovanski narodi so na vrhuncu tega duševnega delovanja. Domišljija slovanskih narodov v narodnih pesmih, basnih in pripo-vestih je močna, veličastna, preprosta in modra ob jeznem. Pre-pričajmo se, da je to resnično, ob nekaterih vzgledih.
Kako si Poljaki razlagajo stvar-jenje sveta. Pred mnogo in mnogo leti ni bilo na svetu drugega kakor brezmerni prostor in voda. Le Bog je veličastno plaval nad vodami po pustem in temnem prostoru; ni bilo zemlje, ni bilo zvezd ,ne živega bitja ...
Zdajci zadoni po neskončni pu-stini božji glas: "Satan spusti se na dno morja in prinesi mi peščino peska!"
In hudi duh iz radovednosti vpraša:
"Čemu?" in čakal je odgovora, predno je odšel.
"Ne vprašaj", odgovori Stvarnik, "le pojdi, in ko boš peska nabiral, reci: "Blagoslovi ga, Gospod!"
Vzkipele in zašumele so vode, kakor bi bila vanje padla žareča bakla, ko se je hudič, jeze in gnje-va poln, da mu Bog prikriva svoje namene, vrgel v globočine morja. Pa kljubovaje Stvarniku se zopet prikaže in vnovič popraša:
"Čemu ti bo pesek, Gospod?"
"Pojdi in stori, kakor sem za-povedasl!" zadoni ostreje glas
božji.	f
Vdrugič se vrže hudobni duh kakor lava v morje, pa še ne izpolni povelja; zaradi radovednosti prihrumi nazaj z jednakim vprašanjem.
Sedaj se ga dobrotljivi Stvarnik usmili in reče satanu:
"Torej vedi: iz tega peska ustvarim zemljo, in potem ljudi, in to zemljo izročim ljudem za prebivališče; sedaj veš, čemu mi pesek, zato ga hitro prinesi!"
Satanu so zažarele oči. Kakor kača je zdrsnil v brezdno voda, nad katerimi je ležala večna tema in si mislil:
"Ogoljufam Boga. Tudi jaz bom imel svojo zemljo; naberem si peska v žrelo in za nohte, da ga ne bo videl; peščico oddam, drugo ostane meni". In storil je tako. Ko se je prikazal iz globočin, je imel zaprto žrelo, ker se je bal iz-pregovoriti, da bi se mu pesek ne izsul in se bi ne izdal pred Stvarnikom. Oči so mu od veselja žarele, ker si je mislil, da je ogoljufal Boga in da bo imel svojo posest, svojo zemljo in svoje ljudr.
Nato Bog vzame pesek v roke, blagoslovi ga in vrže na površje voda. Hipoma začno peščena zrna rasti in se družiti, in morje se je kmalu pogrnilo z zemeljsko skorjo.
Pa tudi v satanovem žrelu je začel pesek kipeti in rasti. Moral ga je hipoma izbljuvati, in kamor je padel blatni, grdi pesek iz njegovega žrela, tam so postala močvirja in huda jezera, nezdravi otoki in skalovja, na katerih še dosedaj najrajši prebiva hudi duh.
Kako razlaga Slovak, zakaj je njegova domovina tako skalovita in nerodovita. — V začetku je letel Bog v zračnih višinah in nesel v predpasniku pred seboj pesek za zemljo; Kjer je sam razsipval, so postale ravnine, doline in rodovitno polje. Pa hudič je za, njim prihrumel in hotel šiloma kaj .dobiti zase. Pretrgal je torej predpasnik in iz njega se je izsula sama skala. Takrat je bil Bog ravno nad slovaško krajino. Od tod so tatranske skale. Zato je pri Slovakih pregovor, če zagleda skalnato stran: "U nas Panu Bohu, ked' zem sial, roztrhla se zastera!"
Zakaj ima grlica okoli vrata ob-voj? Mati božja je hotela, da bi ji grlica zibala sveto dete. Pa grlica, Vsa nemirna, ni hotela zibati in je vedno uhajala. Zaradi tega jo je Marija privezala za grlo k zibelki, in od onega časa nosi obvoj.
Zakaj trepetlika vedno trepeče? Rusi pripovedujejo, da je bil križ Kristusov iz trepetiikovega lesa, zalo je drevo obsojeno, da se na veke trese.
Poljaki si pa ta vzrok razlagajo tako:
Ko je šla Mati Božja čez gore daljni Egipt, je hotela sredi poti počiti in dete vnovič poviti. Vse se ji je priklanjalo, vsa zelišča, vsa dervesa, le trepetlika ne, ker se je bala, da jo Herodež poseka, ako bi zvedel, da je Marijo s svojo senco ohladila in okrepčala.
Drugače pa je storil radodarni lešnik. Ko je Marija žalostna odhajala od nehvaležne trepetlike, obloži jo lešnik s svojimi vejami in ji poskrbi potrebnega počitka. Zato je postal rodovit grm. Strela nikdar vanj ne udari, in človek se v burji varno podenj skrije. Nehvaležna trepetlika pa se od tistega časa trese, in slednjič jo je še osramotil Judež, največji izdajica sveta, Jto se je na njej obesil.
Srbska legenda pa pravi tako: Nekdaj sta v cerkvi pela sveti Peter in sveti Miklavž, in sestri Marija in Angelina sta; odpevali. Vse je potihnilo in poslušalo, le blebetava trepetlika ni obmolknila. Zato jo je Marija preklela: "Vsako drevo naj svoj sad rodi, le ti ostani brez njega trepetaje po letu in po zimi do sodnjega dne".
Zakaj kukavica nima gnezda in vedno kliče žalostno: kuku, ku-ku? Gnezda nima, tako pravi češka pravljica, za kazen, ker je na praznik Marijinega oznanjenja nosila za gnezdo, dočim so vsi ptički mirovali in ta dan praznovali.
Vzrok njenega žalostnega kukanja v obče vsi Slovani razlagajo jednako, da je kukavica deklica, izpremenjena v tico.
Čehi pripovedujejo: Bila je lepa deva; stariši so bili že dolgo pod gomilo, ostal ji je le brat, katerega je čez vse ljubila. Pa tudi ta ji umre, in nesrečna deva je dolgo, dolgo klečala jokaje pri grobu in se ni dala pomiriti. Slučajno je šel memo Kristus in jo
vprašal, za kom toliko žaluje. Deva ga ni poznala in mu je vse potožila. Kristus ji je iz usmiljenja rekel: Išči si brata po svetu, kliči ga" in jo izpremenil v kukavico.
Jednako Srbi. Kukavica je bila prej žena, ki je za rajnim bratom tako dolgo jokala in žalovala, do kler se ni izpremenila v tico. Zato se Srbinja, kateri je umrl brat, razjoče, ako sliši kukavico.
Pri Čehih nahajamo še drug vzrok. Pred časi je imela kukavica na glavi krono, pa udeb (smr-dokavra) jo je za njo ogoljufal. Ko so namreč tiče obhajale ženit-nino, je bil udeb povabljen za druga in si je od kukavice isposo-dil krono. Ta mu je ugajala tako, da je ni vrnil. Odtlej je nanj kukavica jezna in ga zmerja: "kiu-ku, klukti!" (goljuf, zvit tic.) U-reb odgovarja: Idu, idu (idem, grem), pa ne gre, vsaj s krono ne nazaj.
Bolj znana med Slovani, tudi med Nemci, je pripovest o krivo-kljunu.
Ko je Kristus trpel na križu", je priletel tiček in niu iz usmiljenja hotel izdreti žeblje, s katerimi so bile prebočene Iz vel ič ar je ve roke in noge. Zastonj se je trudil izdreti žeblje; a v spomin na to se je tičku kljunec skrivil.
Tako, usmiljen pa ni bil vrabič, o katerem Rusi pripovedu jejo, da je nad umirajočim Izveličarjem vedno klical: "Živ, živ, živ —"in s tent hotel izdati, da Kristus še ni umrl, češ, naj ga še dalje mučijo. Zato je preklet, ima zvezane noge in s svojim nestrpnim: "živ-živ", še sedaj nadleguje ljudi.
Ukrajinska pripovedka razklada, zakaj ima zajec prikrajšan rep. Lisica in zajec sta bila poslana po mrtvo in živo vodo. Nazaj grede jer lisica srečno pretekla med pritiskajočimi skalami, le zajec se je zamudil. Skale so mu pritisnile in odtrgale rep.
Tako si tudi ljudstvo razlaga, zakaj ima zajec preklani ustni. Blagohotni mesec je poslal zajca k človeku, naj mu sporoči to-le: Kakor jaz umrem pa vstanem, tako boš tudi ti umrl, pa od mrtvih ystal. Pa zajec je to naročilo po poti vse smešal in povedal narobe : Kakor mesee umre pa ne vstane, tako boš tudi ti umrl, pa ne boš več vstal. Ko je to povedal človeku, se je vrnil iir mesecu na-žiianil; kako je izpolnil poslanstvo. Razsrjeni mesec je vrgel na neumnega zajca sekiro in mu ž njo presekal ustni — in to je zajcu ostalo. Nekateri še pravijo, da je potem zajec zbežal in še zmeraj beži; drugi pa, da je iz srda mesc-mu obraz razdrapal in razpraskal, in od tistega časa se vidijo proge in brazde na mesečnem obrazu.
Zakaj se skrivajo v jeseni kače v zemljo? Zato splezajo vsako leto na dan Marijinega rojstva na drevesa in poslušajo, ali se bo kaj dobrega o njih pridigalo. Ker se to nikdar ne zgodi, splezajo žalostne in osramočene nazaj z dreves in se skrijejo v zemljo, razven o-nih, ki so kdaj pičile človeka; ia: ke se morajo vse tako dolgo plaziti po zemlji, tudi po zimi, dokler jih kdo ne ubije.
Zakaj ima sova mačjo glavo? Pri Čehih je znana ta povest: Kot otrok se je Kristus večkrat igral g
Tako je iz Kristusovih rok izle-tel sfctvček, senica in-celo kudelo pevskih tiokov. Ko-so pa* to videli judovski otroci, so prosili Kristusa, naj vendar oživi nekaj, kar so1 bili oni zgnjetli. Storil je to: ilna-1 ta pošast je oživela in z vriščen je odletela — sova1.
MARIJA SLUGA
1828 W. 22nd SL Chicago, III.
Telephone CanaJ 4739
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
M oljudn. priporoča il» v enakim in hrvaAkim tetam.
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
Pkyalalan-Sargaaa
Vrhovni zdravnik M. S. K. J.
900 N. Chicago St
Corner Clay St.,
JOL1ET, ILL.
Urad zraven alov. cerkve.
Uradna ura: 10—12; 2—4; T—8. Chicago telefon: 4295. Dom 2192 L.

ŠE NIKDAR
niso bile avstrijske krone tako po ceni kakor sedaj. Poslužite se torej teugodne pcilike in se spominjajte svojcev v stari domovini s kakim denarnim zneskom. Pošiljatve so jamčene.
Sedaj Vam pošljem K 100 samo za $14.25
/Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino, v
Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
JOSIP PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. WOOD STR.	CHICAGO, ILLINOIS.
T »le f on Canal 298
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen posek
"Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnica za veselice, ali kake druge tiskovina, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, 10.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljneat gleda cene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravna Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznica za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Po-botnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in poaabna pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno na-tančea pregled števila članov po skladih, ali razredih.
ty Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedenlh tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednota".

zaboj najboljše pive
"OLD LAGER"
katero izdeluje
z drugimi judovskimi otroki. Gne-tel je iz ilovke tičke in jih izpuš-čal v zrak. Tički iz njegovih svetih ročic so izletali živi, veselo žvergolec, tički drugih otrok pa so ostajali mrtvi.
Citizens Brewing Co
v Joliet, 111.
North Collins Street.
Both Phoae«: 272.
1
2
2

OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD.
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
V PITTSBURGU.
USTANOVLJENA L. 1852.
«111
iPHr^sslsil I
_ SSii^MtiltSooMSa-
■j^Mh............i
■DBMBBDBBPBfčF
Lastno poslopje
SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE.
Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo
100 KRON ZA $14.00
POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU.
THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK
CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. PITTSBURG, PA.
Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v stari kraj. Kuverte in papir Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov.
Izhaja vsako sredo.
labilna Kranjsko-Slovenske Katoliška Jednote v Združenih državah ameriških.
Uredništvo in upravni Jtvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, EL , Talefon: Canal 2487.
Naročnina:
Za člane, na leto...........$0.60
Za neilaae..............%..$1.00
Za inosemstvo..............$1.60
OFFICIAL ORGAN •f the
GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION •f the
UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian 8!o-▼enion Catholic Union of tha United States of America.
OFFICE:
1961 West 22nd Place, Chicago, 111.
__Phone; Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year........SO. i J
For Nonmembers............$1.00
For Foreign Countries........$1.50
31
. Vseh mrtvih dan.
Zložil Anton Medved.
Po dolinah perje suho ur poslednjih čaka že,
vran kriči v goščavo gluho, sive megle se solze.
O zemljan, še ti pokropi danes s solzo božji vrt, in v globok spomin se vtopi nanje, ki jih krije smrt,
ki leže v temini ječe v prah razsuti in pepel, ki si ljubil jih goreče, kakor svoje duše del!
V duši jim spominek zidaj, prostor v duši ni jim tuj, in nikar jih ne zavidaj in nikar jih ne miluj!
Pogreb nedolžnega otroka.
Pomladi rosno jutro bilo. Ko je na hribu zazvonilo. Mrličku so zvonovi peli. Mrtvaški — a vendar veseli. —
Duhovnik gre pred krsto belo, V kateri cvetko ovenelo. Pred kratkim čvrsto še in živo, Vsadit neso na božjo njivo.
Za krsto sestrice in brati Tli oče gre in bleda mati. Katerim naglo smrt nemila Ljubko je dete pokosila .
Srečujejo pogrebcev vrsto In z venci obloženo krsto Usehlih mož obrazi bledi — Od dela strujeni pogledi.
Teh mož eči se ne solzijo, Ne, suhe jasno govorijo. Da bridko, bridko je živeti, Komur je noč in dan trpeti.
Zato si srečna, cvetka mala, ' Ker zgodaj v grob si pot izbrala : Saj večje sreče ni na sveti, Kot v cvetu angelskem umreti.
F. S. Finžgar.
Vseh mrtvih dan.
(Premišljevanje na praznik "Ven-čanja grobov.")
Pogrebec.
Zložil Anton Medved.
Komu preje se nasmeje blaga smrt, ve Bog na nebu, a če ti umrješ preje, pridem k tvojemu pogrebu.
Glasno v grob ne bodem plakal, motil bi tvoj sladki spanec,
daleč od ljudi bom čakal,.....
da odide zadnji znanec.
In teda j se nem približam, in tedaj navek se ločim. Z bledo roko grob prekrižam, z gorko solzo ga pomočim.
Šopek, ki z ljubečo dušo nekoč si ga dala meni, položim na črno rušo:' ; Cvel je s tabo, s tabo zveni!
Prihodnji torek, dne 30. maja bomo obhajali v Ameriki pomenljiv praznik, oziroma spominski dan vseh mrtvih, kojega nazivamo v naših koledarjih 1 'Decoration Day," — "Venčanje grobov."
Ako primerjamo druge ameriške postavne praznike s praznikom "Venčanja grobov," bomo videli, koliko razlike je med njimi in slednjim. Ob vseh drugih praznikih nam polni srce razpoloženje in veselje; po hišah in palačah
plapolajo -ponosno naše- avezdnate zastave, — po mestih se prireja obhode z godbami na čelu i, t. d. Na praznik "Venčanja grobov" pa plapolajo tudi razne zastave, obešene na poldrog in prevlečene s ornimi trakovi v znak žalovanja. Godbe igrajo na pokopališčih le žalostne komade. Čemu pa tudi ne J — Saj je ta dan posrečen spominu mrtvih.	;
Med vsemi štirimi letnimi časi si niso zamogli Američani izbrati za praznovanje tega dne,lepšega meseca, ali dobe, —■ kakor je mesec maj. Maja meseca, ko se narava preobleče zopet v svojo zeleno praznično odejo, lahko najložje o-zaljšamo in venčamo grobove* naših blagopokojnikov. Mesec maj nas s svojim zelenjem dalje tudi spominja na upanje, da "se bode-mo enkrat prav za gotovo sešli ž njimi skupaj nad zvezdami, ali onkraj groba.	•
Dragi mi prijatelj! Ostavi danes za trenotek posvetni hrup, veselje, zabavo in srečo, ter pohiti z mano tjakaj na bližnje pokopališče. Ali si že sploh kedaj premišljeval, kartf te vodi konečna pot tvojega življenja? — Na pokopališče! Memento mori!,— Spominjaj se smrti! -t- O, čp.bi si zapisal te pomenljive besedice globoko v srce, ne hitel bi za vrvenjem in šumom posvetnega življenja; — ne pozabil bi tako kmalu svojih pokojnih starišev, sorodnikov, tovarišev in dpbrotnikov. Ali še nisi premišljeval tega, da je za hramom božjim, ali cerkvijo grobišče pokojnikov naj,boJj sveti in spomina vredni prostor? Na .tem prostoru se jenja razlika med bogatinom in revežem, cesarjem in prostakom, kajti v jami šele vlada pravo toratoljubje med vsemi.
Vseh mrtvih dan. — Poglej kako hitijo danes gruče ljudi ven-kaj iz mesta na bližnja pokopališča. Vse je v črnih, žalnih oblekah, ker današnji dan je posvečen spominu mrtvih. Morda že danes leto bodeš tu<U ti prebival in troh-nel v grobu? — Bodi vsled tega vedno pripravljen na smrt! — Koliko naših sorodnikov, prijateljev in društvenih bratov se je pred letom dni še veselilo krasne spomladi in življenja; — danes jih pa že ni več med živimi., Kot člane in članice hrats^ihi društev, ter naše podporne Jednotfe nas veže sveta dolžnost, da se naših pokojnikov ta ,dan živo spominjamo. Pohitimo ta dan k njim na pokopališče, saj je to samo enkrat v letu. Ovenčajmo gomile v znamenje našega spoštovanja do naših pokojnih sobratov, ter zmolimo ondi par "Očenašev" za mir in pokoj njih duš.
Dolžnost vsakega krajevnega društva naj bi bila, da pohiti ta dan korporativno na pokopališče obiskat svoje pokojne sobrate in sosestre, namesto da prireja plesne veselice ali piknike. Že iz same pijetete do mrtvih, naj hi na praznik "Venčanja grobov" šum-ne veselice izostale. Ali ste morda v starem kraju na 4'Vseh vernih duš dan," oziroma praznik "Vseh svetnikov" že kedaj plesali?—Pomislite samo namen prazni ka in izprevideli boste, da dan "Venčanja grobov" ni dan veselja, temuč žalovanja.
Tekom zadnjih 12 mesecev je nam žal nemila smrt ugrabila iz naše Jednote zopet nad 100 bratov in sester. Nekatere izmed'teh je rešila zemeljskega trpljenja bolezen; drugi so pa dali svoje življenje na našem delavskem bojnem polju v kakem rudniku ali tovarni, kjer jih je zadela nesreča. Časten in blag spomin vsem tem žrtvam kapitalizma in ostalim pokojnikom naše Jedpot$!
Dragi mi prijatelj! Ako nimaš morda tu v Ameriki nikogar, kojega bi se ta dan spominjal, pa stopi v duhu tjakaj v staro domo vino. Tamkaj praznuje smrt sleherni dan že skoraj dve leti. Naša majka Slovenija se je ogrnila v žalno obleko ker plaka za svojimi ljubljenimi sinovi, ki so padli za cesarja in domovino. Med temi imaš morda tudi ti svojega ^)četa, brata, strica, bratranca, svaka, ali kakega, nekdaj iskreno ljubljenega prijatelja? Predno je izkrvavel na bojnem polju, morda se je tudi tebe živo spominal, ter ti v duhu iz tujine klical: "Z Bogom, dragi mi brat, z Bogom, ljubljeni prijatelj!" Ali te ne veže torej sveta dolžnost, da se ga na dan 'Vseh mrtvih' tudi Ai spominjaš? Ker mu nisi zamogel pomagati v njegovi nesreči, spominjaj se ga torej ta dan v pobožni in goreči molitvi!
Krizanteme — ve vscvetite!...
Spisal D. O.
Krjzanteme — ve vscvetite!... In sjcer tiste lepe, dolgoliste, višnjevobele, tiho snivajoče krizanteme, kaaterih glavice v ranem jutru ne klonejo k tlom. čakajoč oživljajočega solnca, da jih vzbudi iz prelestnih sanj. Tiste bi morale cveteti, katerih ponosne glavice bi se polne jutranjih biserov mogočno dvigale ob železnem križu in ponujale Križanemu zadnje življenje, zadnji skrivnostni
vonj, zadnje pozdrave--—
Da, tiste višnjevobele bi morale biti tam! Kajti njih glavice se ne obračajo s hrepenenjem po soln«-nih žarkih,-njih glavice ne sanjajo sna na grudih matere zemlje. In ob križu naj bi cvetele! In samo ob tistem železnem križu!
. Zapuščeni in s travo zarasteni naj bi bili grobov;!
Lfe tu pa tam naj bi pričal napisan kos rezanega kamena ali napol trohnel lesen križ, da so na istem mestu pred davnim časom položili k pokoju ostanke zemeljskega trpina. Tudi napol suh zim* zelen bi morda ne motil tiste za-puščenosti. Še govoril bi mimo-idočemu, ki bi pogledal čez razpa-li zid. Pravil bi mu o procesijah, ki prihajajo v dolgih haljah v poznih nočeh na kraj miru, ruvajo spomenike in jih ob udarcih polnočne ure spet vtikajo v zemljo, kakor da bi dejali: Prah smo in pepel. Čemu pepelu spomenik ? Tako bi moralo biti! In ciprese bi motile puščo na tihih grobi jah? Morda!
Samo krizanteme bi morale cveteti tam in samo ob železnem križu! Zakaj? — —
Sirota je postal. Nehalo je biti zanj tisto dobro srce, ki ga je nad vse ljubilo, otrpnili sta roki, ki sta ga tolikrat božali in ugasjiil je ogenj na ustnih, ki so ga tolikrat poljubile na bledo lice. Vsp so mu zagrebli z materjo. Še solze so mu ukradli, edino tolažbo v življenju. A enega mu niso mogli vzeti, mu niso mogli ukrasti. Ko se je spustil prvi mrak k na: ravi in poljubil kočico pod obronkom, je stopil iz nje in se napotil noei naproti. Šel je s polnim secern : z žalostjo in s hrepenenjem. K materi mora po tolažbe, k nji mora po miru . . * 1 Odprl je železna vrata, da sO boječe zaškripale. Ni se bal. Ni Se čul o duhovih in ne se jih zbal, ako bi prišli od mrtvašnice sem. Prašali bi ga morda: Kaj iščeš tu, mali, in ob ti uri? Dejal bi jiitf: Mamico naj obiščem, dobri ljudje, le to mi še pustite! Prosim vas. In duhovi bi bili prijazni ž njim ... *
Stopil je tiho na blagoslovljena tla in se počasi približal križu. Prst je bila razmetana in v rahli zemlji so se videli odtisi kolen.
Zgrudil se je na kolena, sklenil krčevito roke, in obraz je sklonil dp črne grude ... Ob razpalih zidovih se je čul pretresljiv, obu« papoln odmev: "Mamica ...!"
Dan pred njeno smrtjo je bilo. Vsa trudna in izmučena od težkega bremena, ki ga je prinesla iz oddaljenega gozda, je sela na klop pred kočico. Prijemala se je z roko za bolna prsa in gledala doli po klancu. Zdelo se ji je, da prihajajo štete ure in zahrepenela je po otroku: "Milko!"
Prišel je izza hišnega vogla in se ji vrgel v naročaj. Pobožal ji je močno bledi lici in dejal z milim glasom: "Kaj je, mamica?" "Milko!"
bišei, Milko! In ko je padel mrak na zemljo, se je spomnil mamice in pohitel na njeno gomilo . . .
^ Dolgo je ležal na njenem grobu. Temna, brezzvezdnata, jesenska noč je legla na ravan, in od sevefa je vel mrzel piš. Nobene lučice ni bilo več na. črni črti in — Milko je še ležal. Morda se je pogovarjal z mamico in zlatimi angeljčki? Morda! Danilo se je že na vzhodu in — Milko je še ležal tam. In solnce je vstalo. Bilo je že visoko na nebosklonu in — Miiko ni vstal. Zasanjal je večen san . . .
Da, krizanteme — ve vscvetite na grimili. Tam! Tiste dolgoliste, višnjevobele in tiho snivajoče krizanteme, katere bi ponujale Križanemu vse življenje, vse ukradene in še neprelite solze, vso nedolž nost . . .
In samo ob križi* naj bi cvetele?
Prišel bi človek mimo razpalih zidov. Postal bi in pogledal skozi železna vrata. Videl bi ob križu cvetočo krizantemo in pomisli i: Kakor da bi castle iz srca! Pokopano je tam gotovo veliko, ljubezni polno srce . . .
0 varčevanju.
Pred kratkim je bilo čitati v nekem znanem ameriškem tedniku zanimivo razpravo o hranjevanju in trošenju denarja. Pisec tega Članka se je o tem sledeče prav na kratko in jednoto izrazil: "Vsakdo zna trositi denar; dosti ljudi ga zna spravljati skupaj, a le prav malo ga zna spravljati skupaj, a le prav malo ga zna hranjevati. Razliko med dobro stoječim in revnim možem je večkrat pripisovati nagibu in volji do hranjeva-nja med obema.
Preveč prostora bi vzelo, ako bi hoteli navesti vse slučaje, kako so nekateri ljudje, Osobito tu v Ameriki vsled marljivosti in štedljivo-sti dospeli do blagostanja in premoženja. Koliko milijonarjev je najti dandanes po našem konti-gentu, ki so bili pred leti še pri-prosti delavci. Ker so se oprijeli prelepe lastnosti hranjevanja, je ta ali oni pričel kako trgovino z majhnim kapitalom; deval je cent k centu, dolar k dolarju toliko časa, da je svojo obrt razširil na najvišjo stopinjo, ali da je postal premožen mož. "Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača," po tem navodilu je živel in deloval.
' Najbogatejši človek v Zedinjenih državah, večkratni milijarder John D. Rockefeller je bil v svojih mladih letih trgovski pomočnik v neki farmerski naselbini blizu New Yorka. Rockefeller se kaj rad ponaša, kako si je prihranil prvi dolar, prvi deseta k in prvi stotak. Vsled tega daje tudi kaj rad šolski mladini navodila, kako naj se priuči varčevanja.
Sedanji milijonar James W. Hebron v New Yorku je služil svoje-časno celih 30 let za vratarja v nekem restavrantu za .$7. — teden ske plače. Dobival je pa od pre možnih gostov lepo napitnino katero je deval po možnosti v hra nilnico. Kasneje je začel kupovati vrednostne papirje na borzi, pri čemu je obogatel.
V državi Iowa je pred 6 leti vzel v najem mladi samski farmer John Buh 80 akrov zemljišča; od neke banke si je izposodil v to sVrho $600. — Delal je vedno marljivo in hranjeval kar najbolj mogoče. Po preteku 6 let si je opomogel toliko, da je kupil novo farmo, vredno $28,000 na katero plačal $8,000 poleg tega je imel pa še za $6700 vrednosti živine in poljskih stroje^.
Pred letom dni je kupil v bližini
i
Bridgeporta, Conn., 16. letni pro-Poljubila ga je na nedolžne oči i dajalec časnikov Charles Rose ne in vzdihnila:	zapuščeno leto za $100.— kar
"Milko, ti zlato moje dete! Po- «i je tekom več let prihranil. Ker
slušaj, Milko! Ure prihajajo že, ko izgubiš dobro mamico in ona izgubi najdražje na svetu. . . Zakopljejo jo pod črno grudo in ti
—	ti ostaneš, revica! Sam ostaneš
—	in — ljudje —". Solze so ji zalile oči. Vzdihnila je in zaskele-lo jo je v prsih . . .
"Sam ostaneš, Milko, in ljudje
—	pridejo — in — te — okrade-jo. Takrat — Milko —". Zbodlo jo je. Nerazumljive besede so bile nadaljne besede. Krčevito je zgrabila še za Milkovo roko in padla v nezavest . . .
Prišli so drugega dne ljudje in odnesli dobro mamico pod črno zemljo. Nobenemu se ni otrok smilil. Nikdo ga ni pomiloval! Čemu pač? .
Ni iabil Milko materinih besed. Hotela je reči: Takrat me o-
se gradijo sedaj na onem mestu velike municijske tovarne, mu je ponujala te dni neka velika družba za isto loto $20,000; to so torej sadovi hranjevanja marljivega de-čifca Roseja.
Nedavno je umrl v New Yorku tovarnar Jacob Langeloth, zapusti vši $3,000.000 premoženja. Dotič-nik je došel semkaj iz Nemčije pred 18 leti brez centa, med tem časom si je pridobil tu-toliko premoženja ker je bil izredno varčen. V svoji oporoki je določil vsem svojim uslužbencem večje zneske", tako je daroval tudi za bolnišnice in razne dobrodelne zavode lepe svote.
Kakor so si nekateri premožni ljudje s trudom in naporom pridobili bogastvo sčasoma in polagoma, tako so ga naobratno nekate-
V Kodanju so ustanovili posebno "Družbo za študij socijalnih posledic vojne," ki je nedavno izdala prvi sad svojega delovanja, razpravo o vojnih stroških. Ta razprava je posebno zanimiva radi tega, ker se ni omejila le na izračunavanje vojnih izdatkov posameznih držav za 1. in 2. vojno leto, temveč je skušala tudi pojasniti razmerje med vojnimi stroški .in narodnim premoženjem, izvodom ter državnim gospodarstvom vojujočih se držav. Tu gre seveda le za aproksimativne cenitve in razmerje med vojnimi stroški ter dejanskim gospodarskim položajem posameznih držav za sedaj, ko se je spremenilo in prevrglo celo gospodarsko življenje bojujo-čilj se narodov, sploh se ne da niti približno pravilno izraziti. Znana gospodarska revija "Der tister-reichische Volkswirt", iz katere posnemamo vsebino danske publikacije, poudarja, da je razprava kodanjske družbe sicer jako objektivna in da so n. pr. njene navedbe glede avstrijskih vojnih troškov morda celo prezmerene, da pa je izračunano razmerje med našimi vojnimi stroški* in našimi narodnimi dohodki, oziroma našim narodnim premoženjem, mnogo preneugodno. Avstrijsko narodno gospodarstvo se je od nekdaj tudi od nas samih podcenjevalo in šele tekom vojne smo spoznali, kako močna je gospodarsko naša monarhija.
Vojne stroške je izračunala ko-danjska družba tako-le (prva številka velja za prvo, druga za dru-gp vojno leto, končna vsota torej za dve leti, pri čemer so seveda stroški drugega leta računani a-proksimativno; računano je vse v milijonih mark): 1 Belgija -f — = 240; Belgijska kontribuc. 985 + 385 = * 1370; Bolgarija 100 -f 500 = 600; Nemčija 17.700 -f 28.900 = 46.600; Anglija li.200 -f 36.500 = 50.700; Francija 12.800 + 19.200 == 32.-000; Italija 3200 -f 5760 = 8960; Avstrija 10.200 + 12.750 = 22,-950; Rusija 15.000 -f- 28.000 = 43,000; Srbija 560 + 560 = 1200; Turčija 760 -f 920 = 1680; v prvem letu so znašali vojni stroški vseh vojskujočih se držav 75.745 milijonav mark, v drugem pa bodo znašali 133.475 milijonov. Stroški do 1. januarja 1916 so znašali 128.805 milijonov mark.
Razmerje teh dveletnih vojnih stroškov napram narodnemu dohodku in narodnemu premoženju je izračunano seveda na podlagi starejših podatkov, ki ne upošte vajo sprememb, katere je povzro Čila vojna. Narodni dohodki Nemčije so znašali pred vojno na leto (v milijonih mark) 40,000? narodno premoženje se je cenilo na 300,-000, izvoz na 10,100, uvoz pa na 10,800. Respektivne številke za ostale države so: Avstrija 12.750, 107.100, 2420, 2975; Anglija 44, 000, 3t)0,000, 10,700, 13.440; Francija 29,200, 233,600, 5700, 6800; za Rusijo so navedeni le podatki o izvozu in uvozu; prvi je znašal 3110, dru^i ' 2600. Procentualno razmerje dveletnih vojnih stroškov k narodnemu premoženju, oziroma narodnemu dohodku, izvozu in uvozu je torej za Nemčijo 116, 16, 461.432. Nemčija je torej izdala dosedaj za vojno za 16 odstotkov več, kakor znaša njen letni narodni dohodek, "zapravila" je v vojni-16 odstotkov celega svojega narodnega premoženja, izdala je za bojna sredstva skoro 5krat toliko, kolikor letno izvaža in skoro 4krat toliko kakor znaša vrednost njenega letnega uvoza. Respektivne procentualne številke so: za Avstrijo 180, 21, 947, 771.; za Anglijo 112, 17, 475, 377; za Francijo 110, 14, 562, 446; za Italijo 111, 14, 453, 312; za Rusijo ni mogoče dognati razmerja napram narodnemu dohodku in premoženju, procentualno razmerje napram izvozu je 1385, napram uvozu 1611.
Vojna posojila. Do 1. januarja 1916 najeta vojna posojila vojskujočih se držav so dosegla že ogromno vsoto nad 120 milijard. Od te vsote odpade na Nemčijo 28,-350 milijonov mark, na Avstrijo
fi bogatini tudi nepremišljeno 14,300 milijonov mark, na Rusijo kmalu zapravili. Navajati tu vse 20,700 mark, Anglijo 28.350, Fran-take slučaje-bolj podrobno, je sko- $ijo 24,000, Italijo 4050, Srbijo raj nemogoče. Marsikak bfv^i mi- 800, Turčijo 660, Bolgarijo 284 in lijonar se nahaja dandanes v kaki* na Belgijo 240 milijonov mark. ubožne hiši popolnoma zapuščen1 Državni dolg vseh teh držav,- ki Od svojcev in sveta, ker je prišel' je znašal pred vojno 98.236 mihjo-
vsled lastne krivde na beraško pa- nov • mark, se je do 1. januarja
jjco - j 1916 že več kakor podvojil in bo, _______I aproksimativno računano, s 1. a v-
Stroški svetovne vojne.\lTŽbf pkr£
znašal bo namreč (ne vpoštevši Belgijo in Turčijo) 286.319 milijonov mark. Na tej vsoti parti-cipirajo posamezne države tako-le (ŠJevilke v oklepajih navajajo državni dolg pred vojno): Nemčija (5000 ) 49.000, Anglija (14.140) 58,000, Francija (26.300) 58.300, Avstrija (15.300) 37.100, Rusija (19.000) 61.700, Italija (11.6(H)) 18.850, Srbija (736) 1848, Bolgarija (960) 1520. — Samo za obresti od tega ogromnega bremena bodo plačevale prizadete države v bodoče 12.174 milijonov kron ali z drugimi besedami, vsak prebivalec bo moral plačevati za obresto-vanje državnega dolga v bodoče na leto na Nemškem 18.5 ffiarke, na Angleškem 56 mark, na Francoskem 79.7 mark, v Italijo 19, v Avstriji 41, na Ruskem 16.7, v Srbiji 22, v Bolgariji pa 19 mark. Seveda velja to le za državni dolg, ki naraste do 1. avgusta 1916. Ker ni mnogo upanja, da bi se vojna končala že do 1. avgusta, bodo torej predstoječe številke še znatno narasle. — K stroškom sedanje vojne pa je prišteti gotovo tudi izdatke nevtralnih priprav za vojne priprave, ki znašajo tudi že mnogo nad 1000 milijonov mark.
Kdor bi bil pred vojno izračunal take vsote kot vojne stroške in pri tem še trdil, da bo gospodarstvo evropskih uarodov preneslo vsa ta* grandijozna bremena, bi se bil najbrž izpostavil splošnemu zasmehovanju. Vojna je bila tudi v tem oziru velika učiteljica in preizkuševalka. Narodno gospodarstvo evropskih držav se je pokazalo kot silno trdno in s posebnim zadovoljstvom lahko beležimo, da je naša monarhija tudi v gospodarstvu _ oziru ognjeno preizkušnjo svetovne vojne srečno in uspešno prestala.
"Slov. Narod."
SIN NEMŠKEGA CESARJA REŠIL AVSTRIJSKO MOTORNO BATERIJO.
Pavel Betfileii poroča iz vojnega tiskovnega stana dim 12. febr.
Slučajno sem prišel k zanimivi možnarski bateriji. Le ta spada med one topove ,ki so se v svetovni vojni kot prvi javili in prese-nitili Angleže in Francoze. Za časa prodij-alne vojne na zapadni fronti je bila baterija povsod ondi kjer so slavno prodiranje nemške grmade ovirale trdnjave in utrdbe; večkrat je udrla vrata belgijskih in francoskih trdnjav brez pomoči nemških sestrskih baterij. Liittich je bil že v nemških rokah, ko je dospela baterija na zapadno fronto. Prvi strel je od-^dala na Namur. Za forte di_ Dan-doi in de Mezercces je zadostovalo nekaj zadetkov v polno, da je l>il zlomljen* brezupni odpor. Fort d'Etave je po prvem svarilnem strelu izobesil belo zastavo; četrt ure pred koncem po posredovalcih ponudenega roka pri Givetu, je baterija zadnjikrat stopila v akcijjo na francoskih tleli. Potem 2. septembra, se je čez Sedan odpeljala k Mo/i. Obleganje forta de Trojan je bilo še v teku, ko se je strašnemu naporu Francozov posrečilo, da so stisnili tenko, nemško črto pri Saint Renis. Mož-narska baterija se je sedaj nahajala med dvema frontama. Sovražnik se je dokopal že na 100 korakov do baterije, ko se za njo oglasi gromovit Ura ! Kraljevi *grena-dirji so šli k naskoku, da rešijo baterijo. Krepak častnik je stopal pred njimi, ne meneč za dež krogel, ki ga je sprejel. Glasen klic je prevpil prasketanje pušk in bojni hrum. "Kraljevi grena-dirji, cesarjev sin vas vodi k naskoku!" Navdušenje je delalo čudeže. Nevzdržen sunek je porinil francoske rojne črte nazaj. Baterijo so medtem hitro zmontirali in jo odpeljali na varno.
V Londonu znaša skupna dolžina telefonskega in brzojavnega omrežja 73.500 milj nad zemljo in 921.000 pod zemljo.
o
Kitajska postava določa, da mora oče voliti vsakemu svojih sinov enake deleže;.ni eden ne sme dobiti več kot drugi.

1
Jednota 1
r jj ^- Ž
Ustanovi j ena v Jolietu, IM. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD: JOUET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 1. maja 1916 skupna izplačana podpora $1,153.059.77.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.* Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Pomožpi tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:	*
Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, lil. ' . -Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hib bin g, Minn. Frank Petkovšefc, 720 Market St., Waukegan, 111. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorioh, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.	...
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111.
Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise* društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111.
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
Odposlal sem na vsa krajevna društva nove forme za mesečna poročila. V slučaju, da bi katero izmed društev odpošiljatve ne. prejelo, prosim, da mi sporoči, nakar bodem takoj odposlal drug zavitek.
Ccnj. uradniki (ice) društev naj blagovolijo vpoštevati, da nova mesečna poročila stopijo v veljavo z mesecem majem, kakor sem o tem že poročal. Istotako naj se blagovoli vpoštevati, da z novimi mesečnimi poročili izostanejo suspendovalni, odstopni in izločilni listi, kakor tudi prošnje za zopetni sprejem. Teh listin ni potreba več pošiljati na urad Jednote, marveč imena zopet sprejetih, suspendovanih, odstopilih ali izločenih je treba označiti v mesečnem poročilu in to se bode smatralo za uradno in bode nadomeščalo omenjene listine, ki so se dosedaj rabile. Prestopni listi ostanejo v veljavi kakor do sedaj.
Mesečna poročila so velike važnosti za društva kakor tudi Jed-noto; radi tegn jč treba paziti, da bode vedno vse pravilno izpopolnjeno kakor se za'hteva, kar bode olajšalo veliko dela društvenim uradnikom (icam) kakor tudi nepotrebne sitnosti bodo izostale.
Kar se tiče otroškega oddelka, se tem potom naznanja, da se pridne s poslovanjem 1. junija 1.1. Vsled tega bi priporočal, da se od sta-rišev, ki so vpisali otroke zahteva takoj prihodnji mesec sledeče prispevke: Pristopnino 50c, za knjižico 10c in redni mesečni ases. 15c. Torej za vsacega otroka 75c. Ta denar se tekom meseca junija pošlje pod posebno nakaznico na urad .Jednote. Pripomniti moram, da denar pripadajoč v otroški oddelek naj se vedno pošilja tako, da ne bode mešan z denarjem, ki se pošlje v pokritje asesnientov za člane in članice. Najlepše bi bilo, če dr. tajniki <ice) pošljejo otroške prispevke ob času ko pošljejo mesečno poročilo na urad Jednote.
Pobiralne knjige so v delu in kakor hitro bodo gotove, se bodo poslale vsem krajevnim društvom, ravno tako bodem razposlal tudi plačilne knjižice; kakor hitro mogoče.	^
Nekatera društva mi do danes še niso vposlala kartic za otroke in je želeti, da se potrudijo in to storijo.
Spoštovanjem in bratskim pozdravom,
Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.
Joliet, 111., 19. maja 1916.
Gospodarski pregled
Dunajski mestni urad za odda-
Zdramimo se!
Cenjeni sobratje in sosestre K. S. K. J.!
"Zdramimo se!-' — S tem klicom in s, temi začetnimi besedami prihajam danes do Vas na tem mestu. Tekom zadnjih 22 mesecev, odkar je izbruhnila v Evropi krvava vojna, mi je ležalo vedno nekaj pri srcu, ka;- bi Vam bil že davno rad razodel in pojasnil, pa sem vedno čakal in odlašal do ugodne priltke. Ta stvar sicer ne spada v naše Jednotino poslovahje in delokrog glede koristi in napredka iste. — spada pa za večji ugled iste iz samaritanskega stališča.-
Zdramimo se in skušajmo kot prva in najmočnejša ameriška slovenska podporna organizacija pomagati po naši moči našim omilo-vanja vrednim sobratom v stari domovini, katere tepe kruta usoda že celih 22 mesecev!
Ko se je vršila meseca avgusta 1914 zadnja naša konvencija v Milwaukee, Wis., se je evropska vojna baš dobro pričela Ondi zbrano Častno število delegatov naše podp. organizacije ni o tej točki ničesar razmctrivalo, to pa radi tega ne, ker smo vsi mislilj, da bo tedaj za-početa vojna kmalu jenjala. A motili smo se. Čitali smo s prva v ameriških listih o napovedi vojne Avstrije napram Srbiji in Rusiji; stvar se nam je zdela tedaj tako malenkostna in skoraj nevrjetna, da nam še v sanjah ni prišlo na um, da se bo iz teh dogodkov razvila tako do Iga in krvava vojna, kakoršne svet do danes še ne .pomni. Tedaj si še nismo predstavljati zleh posledic te vojne, ki so zadele tudi naš slovenski narod v stari domovini.- Upam, da je vsakemu posamezniku izmed Vas že znano, v kakem bednem stanju se nahajajo vsled te vojne naši rojaki in rojakinje onstran oceana. O tem ste dobili morda poročilo od svojih starokrajskih znancev, ali ste pa ista čitali v raznih naših listih. Gorja,.katera donaša vojna, si mi sploh še misliti ne moremo.
Ako zasledujete naše ameriške liste, boste uvideli, da so se razni, tu »iveči evropski narodi pričeli kaj marljivo zanimati za svoje trpeče sobrate v starem kraju. ^Osnovala so se številna dobrodelna društva, ko jih namen je, da pripomorejo z denarnimi prispevki svojim, vsled vojne prizadetim rojakom onstran morja. Tako delujejo tu v Ameriki neumorno podporne lige in dobrodelne zveze: Nemcev, Francozov, Rusov, Italijanov, Poljakov, Čehov, judov, Litvincev, Belgijcev, Srbov Hrvatov itd. Žal, da pogrešamo samo mi Slovenci prave celokupne' zveze v pomoč slovenskih žrtev evropske vojne, ali v korist
naših slovenskih ranjencev, pohabljencev iu njih zapuščenih družin, oziroma sirot. Ali hočemo mi ameriški Slovenci v tem pogledu res zaostati za, drugimi kulturnimi narodi? Ali nimamo tudi mi enako čutečih src do naših nesrečnikov v stari domovini! Ali naj v tem, . kritičnem času ameriški Slovenci spimo? Ako bi sedaj res spali, biM° niake ie koncem marca obhajal drugi ameriški narodi kazali s prstom na nas: Poglejte na Slovence!|fvo^° obletnico. Letni zaključek .Ameriški Slovenci nimajo več srca na pravem mestu, ker se ne bri-j ivzkazuie» da porabi Dunaj povpre-?ajo za svoje krvne sobrate v starem kraju. Tako očitanje bi nam i na teden 120 vagonov moke. delalo nedvomno veliko sramoto. Zdramimo se torej iz tega spanja! Cel° leto se porazdelilo 10.631 Res je, da se je neko krajevno društvo J. S. K. J. v New Yorku j yag0.n(>v' odroma 106,310.000 kg,
zavzelo za to plemenito akcijo in je kar na svojo roko ustanovilo ln sicer	-------- 1-------
osrednji odbor " Rdečega Križa v Ljubljani". Čast mu zato! Tako 19034 p! važna in sveta stvar bi se morala pravzaprav na drugačen način razviti, da bi imela pravi vspeh. Treba bi bilo pričeti sporazumno pri vseh slovenskih podp. organizacijah in kasneje pri vsem slovenskih podp. in drugih društvih sporazumno v solidarnosti potom velike reklame v naših slovenskih časnikih.	| |
Pač se je že nabralo nekaj krone za najbolj bedne med bednimi I vele(|*>rtjo, prodajalnam, obrtnim
1597. vagonov koruzne, pšenične in druge žlahtne moke. To količino moke bi izdalo 13.290 vagonov žita pri 80 odstot. zmletvi v l,27p.720 vrečah. Moko so porazdelili sledeče: 5607 vago-I nov malim pekom, 1853 pekom z
v stari domovini in poslalo dekanijam na Slovensko. To je bila samo hipna ali slučajna podporna akcija. Da, nekaj naših slovenskih naselbin je pričelo tudi kmalu po izbruhu sedanje vojne pobirati med Slovenci milodare in podpore za slovenske ranjence; žal,- da je ta stvar konečno zaspala v Gospodu, |
zadrugam, konsumnim društvom itd. 2856 vagonov in 315 vagonov raznim zavodom. Če bi vsa ta množina naenkrat došla na Dunaj, potreboval bi se vlak, ki bi bil
Poleg tega se je zadnje mesece naš prvi slovenski ameriški list j	kn^ Denarni promet je
pričel tudi posebno zanimati za to plemenito idejo. Čast mu! O tem so pisali in agitirali pa tudi že drugi slovenski listi pred poldrugim letom. Zopet žal, da je tudi ta stvar sčasoma zaspala!
Cenjeni člani in članice K. S. K. J.! Upam, da mi ne boste zamerili, če se danes poslužujem glasila naše Jednote, ter Vam še enkrat. l:ot predsčdnik te organizacije kličem: Zdramimo se!
Načelo naše podp. organizacije je: pomagati sobratom v stiski, tako tudi vdovam in sirotam. To naše geslo naj pa ne velja samo za, tukaj, — temveč tudi, da v sedanjem kritičnem oasu po naši zmož- vzdržuiei° molzne krave in imajo nosti priskočimo na pomoč bednim sobratom in njih sorodnikom ondi, po raznih mestnih okrajih svoje kjer nam je tekla zibelka! Stopimo torej na noge in pokažimo, da imamo ameriški Slovenci vedno in za vse samaritansko srce!
Dne 30. maja t. 1. obhajamo spomin vseh mrtvih. Ta dan bomo v prsi vrsti mislili na pokojne sobrate in sosestre naš* Jednote, dalje, naših sorodnikov in znancev v Ameriki. Ta dan se pa opominjajmo tudi naših pokojnih, za domovino padlih žrtev in njih sorodnikov. Ipa nadrobnim prodajalnam. Sedaj Spominjali-^ jih bomo pa na najbolj primeren način tedaj, ako za- so Posledniim »stavili in veli-počnemo v Jednotinem krogu veliko pomožno akcijo za slovenske ko števiI° takih P™dajalen mleka ranjence in vojne sirote v naši slovenski domovini!	'	0P«stll° svoj obrat. Dunajča-
pa znašal 60 milijonov kron. — Mleka je na Dunaju tudi zadnji čas vedno manj. Kot vzrok temu navajajo tudi to, da se je dvignila cena mleku v Pragi in Budimpešti in vsled tega rajši produ-centi v te mesti mleko odpošiljajo. Na Dunaju je več mlekarn, ki
prodajne filijalke. Engrosisti pa dobavijo mleko iz mlekarn po deželi, osobito iz alpskih in ogrskih krajev. Ti so oddajali mleko doslej ali direktno konsumentom ali
Vse kaže na to, da bode s to vojno že letos konec. Treba je torejj
Na , Ogrskem je vlada «eno
svinjskemu mesu zvišala — toda s tem indirektno tudi dvignila ceno živim prešičem. In mesarji se pritožujejo, da se jim s tem ni nic pomagalo. Vsi, tudi producenti obrnejo pač svoj plašč po vetru — naj ga vlada nameri kamorkoli. Zadovoljile ne bodo nikogar niti maksimalne niti minimalne cene in uspeh bodo imele šele tedaj, če bi dotični predmeti prešli v popolni državni monopol. •
Kako je s setvijo v naši državi ? Na Moravskem kaže dobro, kar se tiče rži, pšenice in ječmena. Ozi-raina je dobro prestala. Detelja se najlepše razvija in kmalu bodo že lahko pričeli z zeleno krmo. Dasi se je cena sladkorni pesi zelo zvišala, vendar to ni zmanjšalo porabo njiv za posejanje z žitom. V Banatu je v nekaterih krajih obdelanega 55—60 odstot., v večini pa 80—85 odstot. V mnogih krajih pa se ozitpina še sedaj*nahaja pod vodo, ker je bilo preveč padavine koncem marca, sicer se je pa zelo dobro ohranila. Iz Galicije pa že 10 let ni bilo tako u-godnega poročila v tem oziru, kot letos. Posebno pšenica tam dobro kaže.
V Nemčiji trava dobro poganja. Sadili so večinoma zgodnji krompir in zasejali druga zgodnja semena, da čim preje dobe živila. Ceno semenu sladkorne pese je vlada določila 250 K za meterski stot in razveljavila vse prejšnje tozadevne kupčije. Izkazalo se je, da so nekateri plačali to seme celo po 500 K za kvintal. Žitna rezerva bo znašala krog 400.000 ton.
Tudi Rumunija je izdala maksimalne cene za žito, moko, meso, maslo (6 levov 1 kg), sir in mast, testenine, fižol, 'špirit itd. Popisala bo tudi zaloge vseh teh navedenih predmetov.
ni zelo' hrepene, da bi se kot v
vsled tega naše delovanje še bolj razširiti in ojačiti, ker šele po vojni I Berlinu> Budimpešti in drugih se bodo zunaj pokazale prave posledice bratomornega klanja ' | vl^lh mest,h Počelo mleko ob go-Kot mogočna 12.500 članov in članic broječa podp. organizacija t0Vlh urah 1,1 uhcah v hIadilnih (K. S. K. J.*) lahko v tem pogledu solidarno veliko ukrene. — Če bi vozov,h v0Zltl in konsumentom di-vsakdo izmed nas daroval n.'primer v to svrho en dolar, bi imeli sko-irektno ^»Jati in bl opustili od-raj K 70.000 skupaj, s pol dolarjem hi se pa nabralo K 35.000 Ali dajo mleko v steklemcah> kl se
bi ne bil to lep dar K. S. K. J. naši stari domovini v teh resnih časih ? i Prodaia po 46 do 48 ▼">• V mle*,	_____
Na zadnij konvenciji N. II. Zajedniee se je določijo za hrvatske I kar"ah	v nad™h"lh n	"
vojne ranjence $15,000 iz gl. blagajne. Naši bratje Hrvatje pa sku- i p™daJal"f f4"^ šele po- [(g^g StVail.
šajo nabrati med svojimi člani Se $85.000 v to svr ho, tako da bodo im.™	/T*0 pa ^Z?*
Hrvatje imeli za ta sklad K 500.000 nabranih. '	:vin" mleko za otroke pa p0 (2~
t...... ..».:, Tr . ,,	. 80 vin. Na debelo prevzemajo
Cenjeni mi člani in članice!- V imenu človekoljubja in šaman-|engrosisti mleko m do 39 vin
tanstva se obračam torej se enkrat do \ as, da naj vsakdo po svoji j prodajajo ga pa p0 40-^4 vin. -moči daruje kaj v sk ad za slovenske ranjence, katerega namerava ^ Blld4jJ. vlada dovolila
K. S. K. J. skupaj nabrati po slojih krajevnih društvih.	magistratu zvišanje cene mleku
vsled tega priporočam vsem našim cenj. društvom, da naj pri i začenši z 16. marcem za 8—10 vin. ovojih mesečnih sejah o tem kaj ukrepajo in skušajo med vlani po-1 pPj litru. Minimalna prevzemna birati milodare za slovenske ranjence in njih sirote. Ako bi šel pri j epna pa je določena 38 vin. Na vsaki mesečni seji , kak član klobukom okoli, bi se lahko nabralo drobno se prodaja posneto mleko niarsikako kronco starokrajskii^ jnValidom v podporo. Društva bi I p0 »>g vinarjev liter, v vrčih po 48 lahko priredila tudi tu in tam kako veselico ali piknik v to svrho.
Poleg tega imajo naši rojalci še več drugih prilik za pobiranje mil oda rov za slovenske ranjence n. pr. pri ženitovanjih, krstih, go-dovanjih itd. Vsek cent centu pripomore do dolarja!
Upam, da se bo za to v prvi vrsti vsako društvo naše mogočne in dične Jednote odzvalo in pričakujem še od kake druge strani na tem mestu tozadevnega odgovora.
Nabrane darove in milodar« naj vsako društvo po raznih naselbinah hrani na strani, dokler se ne bo dalo o tem bolj podrobnih pojasnil.
Trdno sem prepričan, da ne bodo ostale te moje besedi in vrstice glas upijočega v puščavi in da bodo obrodile obilen sad. Vsakteremu posameznemu darovalcu invdarovalki, tako tudi cenj. društvom se za vsak najmanjši dar v imenu naše Jednote in imenu slovenskih ranjencev iz srca lepo zahvaljujem; ter sklepam ta oklic s krasnim klicem nepozabnega goriškega slavca Gregorčiča:
Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovpke solze, • Sirotam olajšuj gorje!
S sobratskim pozdravom Vam udani
PAUL SCHNELLER, gl. predsednik K. S. K. J. V Chieagu, 111., dne 22. maja 1916.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Barbare št. 74 K. S. K. J., Springfield, 111.
S tem se naznanja vsem članoj$ našega društva, da bodemo imeli v nedeljo, dne 28. maja piknik na
je iz Doma v cerkev in zopet nazaj nakar se bode pričela v Domu prosta zabava ves dan brez kake vstopnine. Popoldne bode igrala domača slovenska delavska godba na godala, zvečer pa nastopi
navadnem prostoru, 19 So. Maple j druga godba na godala. Tem poŠt. Zabava se prične ob eni uri j vodom bode zapelo tudi naše vr-popoldne in se konča ob H uri lo pevsko društvo "Prešeren" ne-zvečer. Vstopnina za -člane zna- kaj krasnih komadov, ali narod-ša $1.00. Prosta pijača. Ženske j nih pesmi; 'prijateljem kegljanja so proste vstopnine.	j ho na razpolago kegljišče, — keg-
Vsled tega ste vsi uljudno vab- j ljalo se bo za lepe dobitke, tako,
1 jeni, da se tega piknika polno- da bode zabava vsestransko po-stevilno udeležite. Pripeljite s sa- voljna.
bo tudi svoje prijatelje in znan- Vsled tega prosim vse in uljud-ee; če nas bo več skupaj, boljšo no vabim, da bi se sv. maše polno-zabavo in lepši uspeh bomo imeli, številno udeležili, tako tudi vseh Za okusen, prigrizek in izborno za- drugih zabav goriomenjeni dan. bavo bode skrbel	Odbor. Omeniti moram tudi, da je ne-
--mila smrt pobrala iz naše sredine
Pittsburgh, Pa. rojaka Louis Zalarja v njegovi Cenjeni sobrat urednik:— . najlepši dobi; pokopali smo ga Kar se dela tiče tu v naši na-J dne 12. maja in položili k večne-selbini še ni preslabo, samo štraj- mu počitku. Ranjki zapušča tu-ki so tu v okolici na dnevnem re- kaj žalujočo mater, 2 sestri in 3 du, pa žal, da večinoma brezuspeš- brate. Vsem tem izrekam tem poni-	toni iskreno sožalje, pokojniku pa
Naš Kranjsko Slovenski Dom se kličem: Počivaj v miru! jako marljivo pripravlja na 51et- Pozdrav do vseh članov in članico svojega obstanka, katero se nic K. S. K. J. bode obhajalo dne 30. maja letos, j	' Josip Jane,
V to svrho se vrši dop. ob 10 uri j	4502 Butler St.
slovesna peta maša za vse pokoj-	- ^ ,
ne in žive člane K. S. Doma. Ka-1 Tebi je ravno tako lahko, da se kor se čuje, se bodo te slovesne vsakemu dopadeš, kakor je vsa-sv. maše korporativno udeležila,kemu druzemu lahko, da se tebi vsa tuk. društva. Skupen odhod dopade.
vin., v steklenicah po 54 vin., zdravilno pa po 70 vin. Kisli smetani so določilo ceno 2.50K, ako ima 15 odstot. tolšče, če pa le 10 odstot., pa 2 K.' Kislo mleko stane 24 vin. porcija, jogurta 30 vin. in skuta kg 2 K. — Na Dunaju se je določila od "Miles" prevzemna cena zunanjemu maslu 839 K za kvintal, domačega masla pa je vendno manj in se je prodajalo po 60.60—7.30 da celo 8 K kg. — Na Predarlskem bo oskrboval prodajo, razdeljevanje in ceno doma pridelanemu siru deželni kulturni nrad. Začasno je določena za sir tamkaj oddajna engrosistovska cena 465 K za kvintal, zunanji sir pa stane postavljen na Dunaj 500 K meterski stot.
Čitali smo, da so Angleži sklenili z Rumunijo kupčijsko pogodbo za 80 tisoč vagonov žita. Doslej so ga kmetje oddali le 39 tisoč, ljudske banke pa le 4 tisoč vagonov — torej skupno komaj polovico.
Tudi v Švici primanjkuje za poljedelska dela delavskih moči, ker so zaposlene v obrambi (straži) meje. Poleg tega ima velike tež-koče glede uvoza umetnih gnojil in krmil, ki jih morajo zelo drago plačevati. Vendar se z letino še precej pohvalijo.
Na Francoskem so skoro ves o-ves rekvirirali za armado." V Parizu ga radi tega niso več imeli in žitna borza je morala prositi trgovinsko ministrstvo, da da 20 tisoč meterskih stotov ovsa fija-kerjem in imejiteljem konjev, kar ' bo pa komaj za 10—14 dni zadostovalo. Vlada je sklenila, da v to svrho čim več nakupi krmne koruze v zunanjih državah.
Na Islandu že daljšo dobo rabijo takozvano moko iz islandskega mahu (Cetraria islandica), ki je sicer zelo grenka, pa se ta grenkoba lahko odpravi s tem, da se jo pusti ležati dalje časa v mrzli vodi, ki ji primešajo ogljenokisleni kali. Lahko se take moke potem 10 odstot. primesi žitni moki in o-kusen kruli speče. Sicer pa jo u-porabljajo tudi kot mlečni močnik in pri izdelovanju čokolade.
Rumunija je dovolila izvoz semen, določila pa izvozno carino 9 levov za kvintal, ki se mora pla-ičati v zlatu.
Bolgarska uprava v osvojeni Srbiji.
Bolgarska vlada je te dni naznanila administrativno razdelitev osvojenega starosrbskega in mace-donskega" ozemlja. Ozeml je je razdeljeno v sledeče okraje: Bitolj (Kičevo, Resna, Prilep), Štip (Ko-čana, Berova, Carevo Selo), Ku-manovo (Krivapalanka, Kratovo), Ohrida (Dibra, Struga), Skoplje (Veleš, Kačanik), Tetovo, Kava-darc-i Kopički dalje (Perčilovi-ca), Požarevac (Kučevo, Golubac, Veliko Gradište), Kruševac (Tr-stenik, Brusa, Aleksandrevo), Pi-rot (Belapalanka, Babuna), Vranja (Vlasotinee, Leban, Gilijan), Njegotin ob Donavi (Kladovo, Milanovo, Brzapalarka), Zaječar (Knjaževac, Kraljevo Selo), Priština.
Moški s 126 ženami.
Berlinski listi poročajo, da je prišla policija na sled goljufu, ki je imel 126 žen, ter je vsak obljubil ženitev. Te dni so ga odkrili pod imenom Friderika Rosen-kranza, trgovskega potnika, starega 40 let, ki je v P.erlinu in v provincijalnih mestih nastopal v javnosti pod različnimi imeni". Od svojih "zaročenk" je znal izma-miti velike svote denarja in pohištva za več sob. Neka vdov d mu je poslala v Berlin pohištvo, vredno več tisoč kron, katero je Ro-senkranz na licu mesta prodal. Po dveletnem zasledovanju se je policiji posrečilo najti prevejanega goljufa. Aretiran je bil na berlinskem kolodvoru v trenutku, ko se je zopet pripravljal, da se odpelje na obisk k neki zaročenki.
V mirnem času se je v Belgiji največ krompirja porabilo in za-vžilo; konsumpcija krompirja na Belgijskem je prekašala celo kon-sumpeijo cele Irske.
L. 1915 se je pridelalo v Zedi-jenih državah 11 gramov radija. Cena 1 gr. te redke kovine znaša sedaj $120,000, enega funta pa $9,000.000.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Tajniku dr. sv. Roka št. 15, Allegheny, Pa. Vaš dopis došel prepozno; dobili smo ga v roke šele včeraj zjutraj, ko ie bilo vseh 7 notranjih strani lista že zaklju-čenihK — Čemu iriste poslali naznanila preje?
Tajnik dr. št. 79 in tajnica društva št. 127, Waukegan, m. Tudi Vaš dopis Ozir. naznanilo glede korporativne vdeležbe pri sv. maši dne 30. maja došel prepozno.
- " "	'W WmW^

Slavko Taborski.
1.
Hej, Lučka!
. . . Počasi in nevoljno škripa-je se je premaknil vozrček, zaskr-tala je zmrzla cesta, Kocjan je
počil z bičem v pozdrav in slovo ........
speči vasi, skočil spredaj na voz ^as'a"se'm ni0ral za hlapca, pa sem
in se tesno zapel v oguljeno in že tolikokrat zakrpano suknjo. Pre-
kel . . . bolje je bilo in prijazne-je, ko sem še imel svojo hišo tam na Dolenjskem in svoj hlev in skedenj in njive in iaze. A zlomek ti vedi, je že nesreča in vsi ljudje niso dobri, tisti oštir na primer . . pa kaj bi govoril, je že tako . . . Kaj sem še hotel reči1 — Da, no, vidiš: ko sem prišel ob hišo m ob vse, pa sem se preselil k vam, — no, da , res je, nekaj
si nekaj prihranil, —- no, in po tem sem si kufril konja in tisto
mišljeno je odpela ura v zvoniku !Sup<)> nini0 sem j0 popravil, pa Sv. Barbare tri, zvonki glasovi so sem imei hlev, hlev in konja sem se razlili preko doline, odpkvali j iniel, a sena ni bilo. No, vidiš, dO gozdnatih gričev, posutih tu-|zrfaj pa ti vozim sem> vozim tja, patam z belimi skalami kakor z ljudje so dobri, pripeljem temu nnmo in slepo strmečimi duhovi, vode je desetica, tudi dve, tri se trepetaje vrnili in utonili viso- včasih, greva z Lučko'v trg, pa ko nekje v meglenem morju. Za pripeljeva moko, sladkor ali kar
hip se je zganila vas, iz gozda, v sivo jezero potopljenega, se je za-č*ii 1 o tiho šepetanje, vzdramila se je narava za trenotek in zopet zadremala.	%
4 4 He j Lueka !M . Kocjan je odpel suknjo, izvlekel iz globokega žepa zelenko, jo nastavil pod dolge, razmršene brke in pil grgraje v dolgih požir-kih. Zadovoljno mlaskaje je položil steklenico v cunje poleg sebe in se skrbno zaril, toliko da ni izginila glava v visokem, debelem ovratniku.
"Bodi urna, Lučka! Saj ne voziš zastonj, ovsa dobiš, lepo rumenega, in tudi zeblo te ne bo, če stopiš hitreje."
Lučka je resignirano zmigala z ušesi, a korakov ni pospešila. Ni ji bilo mar ne za mraz ne za oves; tuintam, kjer se je postavil debelejši kamen nasproti cvilečim kolesom, je počasi, počasi potegnila voziček, kakor bi se bala, da se ne stare kolo nad* kam eni to trmo.
"In spet ga bo kak požirek," je premišljeval Kocjan. "To pogreje, kakor bi se naslonil na gor-ko peč."
Daleč zadaj je utonila vas, na obeh straneh ceste je stal gozd v mračni tišini, vitke visokostane smreke in jelke so se skrivnostno pogovarjale z možatimi hrasti, ki so moleli gole veje v zrak, kakor bi si fantje razgalili krepke ude, da brez besed pokažejo svojo moč sovražniku. Škripanje koles in c-nakomerni ropot kopit ni motil tajnega pogovora narave, niti samozadovoljnega modrovanja Ko-ejanovega.
"In Ljubljana . . . ej, že dolgo je nisem videl! Kje so tisti časi! Ampak lepa mora biti zdaj, še lepša, kakor je bila takrat . . . Kako gre že tista: Stoji, stoji..."
Hripavo je prišlo iz prsi, Kocjan se je zasmejal in utihnil.
"Ne gre več, ne gre, stare harmonike niso več za ples. A v tistih časih, takrat pa takrat. — Hej, Lučka!"
Odšle so misli, v tista leta so potovale nazaj, ko je nerad, pa s ponosom služil cesarja. Še so donele pesmi, bolj nerazločno in nejasno, pa vendar bolj prijetno in sladko, nehote so se zaokrožile u-sta in poizkusila polglasno žviž-gaje spremljati spomine . . .
"Ohahot, Lučka!"
Trdo je poskočil voz, da se je stresel Kocjan in krepke je prijel za vajeti; za Kocjanovim hrbtom je zaječalo bolestno in pridušeno. Kocjan se je okrenil.
"Kako ti je, Barba?"
('udno zavita, temna kepa cunj je slonela na zadnjem koncu voza, dvoje medlih, vlažnih oči je zrlo bolno v megleno jutro. *
"Eh," se je slišalo iz cunjastc mase nevoljno in Barba ni odgovorila.
"Kaj, eh," se je razjezil Kocjan, "ni ti hudine ne. Kako dobro so te zavile naše ženske, saj ti mora biti kar vroče. In jaz dobim 10 ranjškov za to, da te peljem v bolnico. Deset ranjškov — to je tlenflfr! In še zelenko jeruša in župan-mi je obljubil koš- sena za Lučko —."
Ali Barba je molčala. Spominjala se je po vrsti, kako je delala ljudem za malo plačo, dokler je mogla, kako neprijazno so jo sprejemali gospodarji in gospodinje, ki jih je včasi pestovala, kako grenko so ji zabelili vsako žlico jedi, ki jo je uživala vsak dau v drugi hiši, odkar so se uprle izdelane roke in izmučene noge. In zdaj, ko je onemogla popolnoma in obležala, kako naglo so sklenili, da jo dajo v Ljubljano v bolnico, da se je odkrižajo čim hitrejše, seveda.
"Jaz pa pravim, da so dobri, in so!" je nadaljeval Kocjan po kratkem molku, kakor da je videl nasprotne misli Barbe, vaške sirote. "Kajpa, saj ni da bi re-
je že, pa je tukaj krona, tam krona, tam spet goldinar, no, pa se nabere zame in za Lučko . . . In še za žganje mi ostane včasih," se je spomnil Kocjan nazadnje in segel po zelenki.
"So dobri, so," je mislila Barba, "dokler jim delaš. Dokler tb potrebujejo, ti ne bo treba ruv-no lakote umirati, pa ko jim ne moreš več dati svojih moči . . . Kadar ne boš mogel ne ti ne tvoja Lučka — o, le čakaj, tudi tebe utegne doleteti ..."
Topo je uprla Barba medlo oko v jutro, ki je s svetlim očesom pogledalo izza hribov, da so se u-mikale megle; prikazale so se zvezde za malo časa in se polagoma druga za drugo skrile v svoje modro kopališče, kakor bi se sramovale, da so bolj slabotne in blede nego danica, njih svetla in živa vrstnica. Nebo je zardelo nad g^i-či in lahen oblak za danico je dobil žareče robove; kakor mlad junak je bil, v beli obleki, z zlatom obšiti in z rdečimi nitmi pretkani. Močneje je zašumel gozd, niže so se sklanjala drevesa, kakor bi si živahno in prešerno voščila dobro jutro, hladen veter je prinesel od vzhoda neprijeten pozdrav. Bog ve kje v daljavi so je zganil zvon in s pobožnim glasom zapel jutranjico.
Kocjan se je odkril in prekrižal. Ustnice so se gibale, ali srce ni molilo . . . Oči so mu zrle v Luckina rebra, ki so se vedno bolj razločno rogala lepemu poje-senskemu jutru; mislil je na mladost, na Ljubljano, na vojašnico ob Ljubljanici, roka je včasih mehanično zamahnila z bičem. Ko je končal svojo molitev, se je .počasi prekrižal, pokril in srknil iz steklenice. Toplo mu je šinilo po žilah, obrisal si je z rokavom brke, se odkašljal in začel pripovedovati.
"Vidiš, Barba, še Ljubljano boš videla na stara leta, belo Ljubljano,' kakor pravijo. Ti še ne veš, kako lepa je, pa ti jaz povem. Veš, ko sem bil jaz pri vojakih . . ."
In govoril je, naslajajoč se ob lepih spominih na mladost, ki je umrla, polagoma in nevidno, v njegovih trdih žuljih.
Vedno močnejši je postajal veter, megle so bežale pred njim, tam na vrhovih pa so se zgostile in zgnetle, kakor bi se hotele postaviti v bran. Oblak na vzhodu je rdel temneje in temneje — kakor od jeze — večal se je in širil, še trenotek — in danica je vztrepetala ter izginila za temnim zastorom.
"Hej Lučka!"	„
Cesta se je spuščala polagoma navzdol, kobilica je nehote pospešila zamfsljene korake, hitreje so zadrdrala kolesa in kmalu je utonil voziček v dolini.
2.
"Kaj bi s tLboj, Barba? Senta-na reč vendar, za nikamor nisi, še v bolnico te ne marajo. A lepo to ni od njih, pa naj reče kdo, kar hoče. Pripelješ jim Reveža, bolnega in onemoglega, pa te zapode: "Nimamo prostora! Saj bo itak umrla.'' Kakor bi te bil pripeljal zato, da ti pomagajo na oni svet, ne pa, da te ozdravijo! Ne, to niso krščanski ljudje. Hej, Lučka, tak stopi no, stopi malo hitreje! — In pa še ta preklemana burja, Bog mi grehe odpusti!"
Par samotnih jagned je strmelo ob cesti v zrak, od njih pa se je širila ravan, pusta in žalostna kakor grobišče, tja do gričev, ki so viseli iz svinčeno-sive koprene. V daljavi nekje se je zakrohotala burja, zasmejala se je in zaletela, da so ječala drevesa in se vdano, onemoglo sklanjala pod težkimi napadi. Tupatam je zablestela bela -hišica, nemo je strmela v ravan z mrtvimi očmi, kakor slepa sirota, ki se je izgubila v pušča-
vi in — brez vodnika — ne ve ne kod ne kam. Enakomerno je dr-dral po cesti voziček in turobno, kakor bi vozil k pogrebu. Kocjan se je skrčil in stisnil, da se kolikor mogoče ubrani burje, glava se mu je povesila, roke so zardele in posinjele, komaj so še držale vajeti.
"Da Ui jo vsaj živo pripeljal domov! Mrliča ne bi rad vozil, nak! Še nikoli ga nisem ..."
V daljavi pred njim je črnci gozd in Kocjauu je postalo tesno pri srcu. Da bi moral biti sam z mrličem, sredi gozda, po noči, v tej burji, ko je ljudi že tako strah ... Z izpremenjenim glasom se je obrnil:
"Kako ti je, Barba? Ti je hu-' do?"
"Mhm," se je glasilo iz kepe cunj, plehek kašelj se je izvil iz glasu in .se pomešal z bučanjeui burje.
Kocjan je pognal hitreje in se zamislil. Nizko se je sklanjala glava na prsi, roke so otrple, ušesa, kakor da so odmrznila. Mrzel zrak je silil v nos in oči in na visečih brkih se je nabiralo ivje. Nič ni pomagala debela suknja, Bog ve kod si je našla burja pot do kože, da je režalo in zbadaio, kakor z ledenimi iglami. Kocjanu se je zahotelo žganja, ali zelenko je bil izpraznil, še predno je prišel v Ljubljano.
"Ali te zebe, Barba?" Barba ni odgovorila. Nepremič-
lJA 1916.
Od obeh strani se je bližal gozd, vedno bolj se je slišalo njegovo ječanje, kakor bi vpila množica nesrečnih 'duš v težkih mukah. Tam v daljavi se je strnil gozd s temo in oblaki in je zagrnil cesto. Bog ve, o5kod je zado-nel zvon, a kmalu je utonil njegov glas v morju viharja kakor klic nesrečneža, ki se bori z va lovi.
Za hip je Kocjan vzdignil glavo in zganil z roko, potem pa se je spet naslonil in poslušal piskanje burje in stokanje gozda. Spomnil se je, kako so pred leti našli Kobalovl^ga hlapca na cesti napol zmrzlega, konje in voz pa globoko v gošči, zapletene v grmovju.
"Coprnice so ga jahale," je pomislil Kocjan in zahotelo se. mu je, da bi se prekrižal. Ali roke so bile tako trudne in tako težko so slonele na kolenih, da jih je počasi s težavo vzdignil, pozabil na križ, segel po zelenko, ki je ležala poleg njega, v cunjah, pil in zopet položil steklenico na mesto. Nekaj mrzlega mu je padlo ta-čas na nos, obrisal se je, ne da bi pomislil, kaj je, se naslonil na kolena in toplo mu .je zaplalo po žilah. Trepalnice so postale težke, v sencih in na ušesih je bila omotična toplota, polagoma je zaprl Kocjan oči; še se je včasi zganila roka in ustnice so zamrmrale:
"Itej Lučka!" —--
Barba je ležala nepremično na
mokroto. Težak, pridušen kaseij j strehe, drevje in vrt, vse je bilo
lema je uo«iam,	«—; . L ,	, • * -i i j
zadilšljiv dim, smrten strah je sti- kel po vrlm in stopil da odpre
sni! Barbi dušo, še enkrat je na- vrata. Težke so bile duri. Pre-
pela vse moči, dvignila se je, Selce j ga je naneslo' ravno na moj
ena želja se je porodila v poje- prag," je dejal kmet in krepko
majočih utripih srca, blatna žc- odrinil. Mrzlo, tiho in plašno ga
lja in ubito razklano se je i*- je pozdravilo jutro, pred pragom
tlačilo iz grla:	li« ležal Kocjan, ves zavit v sneg,
l,n« 7.riž"ite! ..." * t rd smeh je bil v obrazu, z nai>ol
skalo, ki je molela iz griča /na cesto, Kocjan je zaklel in pritegnil vajeti, Barba je omahnila, glava ji je klonila nazaj, telo se je za-drsalo navzdol preko vozička in počasi, počasi zlezlo na tla. Pošastno je zatulila burja, z razuzdanim krohotom se je razveselila nove žrtve in hitela, da jo pokrije z mrzlim belim prtom.
"Kaj je treba luči? Lučka žc najde domov," je zamrmral Kocjan in zopet zadremal. Nič več ni
darila s kopitom.
Pol ure požneje je hotel kmet z vozom v gozd, deset minut od vasi je videl na cesti nekaj črnega, strahoma izvlekel iz snega, spoznal Barbo, jo naložil na voz in odpeljal domov. Mrlič jo je bil vozil.
Kocjan si je bil zaslužil baš dosti za smrt.
no je ležala in strmela iz cunj z zadnjem koncu voza;.oči so bile
I v •
očmi, kakor da so steknele. Koc-| široko odprte in so topo strmele jana je stisnilo za grlo, v glavi j v noč. Sesušeno telo je bila na de-mu je zašumelo, mahoma je poza- belo zavito v cunje in ni trpelo bil na mraz, zadušen vzklik se je mraza, toda v straneh je kljuvalo
DENARJE V STARO DOMOVINO
čutil mraza, toplo mu je bilo po pošilja najsigurneje, najhitreje in vseh udih, da bi legel in zaspal. najceneje naša stara in zanesljiva Kobila je stopala hitreje, polago- tvr(]ka_ Mi garantiramo vsako po-ma se je nižal hrib in se na desnij jjjijatev in v dokaz izposlujemo pogreznil v dolino. Ob cesti so so i^mo potrdilo, katero je prejem-prikazali nizki kantoni; kakor nik podpisal, ko je denar prejel, majhni, sivi duhovi z belimi, sne- ako ne> denar vrnemo, ženimi čepicami so nemo strmeli j. ^ so ^ nostanovitnC) homo v popotnika. Cesta je postala ci-	d<?nar ceni onega d
sto bela m mehka, kakor bi jo l	jmemo _ veg ali manj
kdo nastlal z volno, veasi se je za- , * 1 drla kobili noga, ali se je zataknilo kolo kam, malo je počakala Lučka in Kocjan se je prebudil.
"Hej Lučka!"
kron.
izvil njegovim prsim.
"Sveti križ božji, Barba! Barba! . . .
Komaj za spoznanje so se zga-
v
in peklo, da se je včasi kar sam od sebe iztrgal iz prsi vzdih in se pomešal z burjo, kakor pade kap-|.V lja v morje. Barba je začut
burjo. Lučka je stopila naglejo, cesta se je znižala v klanec. Ve dno bolj se je oddaljeval gozd,
nile trepalnice in vztrepetale ust- smrt in nič strašnega ni bilo v
nice, ali glasu ni bilo iz ust.
tem pričakovanju. Kakor iz na
"Tak reci no vsaj, ali si živa? vade so so zganile tanke ustnice
"Mhm," je prišlo mukoma in pridušeno iz nje in tih kapelj jo je
in misel je začela moliti.
V čast svetemu Jožefu,
za
zgrabil, da se je treslo celo bolno srečno zadnjo, uro, oče naš . . ." telo. '	-Med pobožno misel so se vrnili
"Hej Lučka, hi!"	j spomini, mladost je šla mimo, ne-
* Napol blazen je začel Kocjan vesela in trpljenja polna, in po-otepati kobilo, da je napela vse toni starost, še bolj grenka in ža
moči in zdirjala. Voziček je od-skakoval na kameniti cesti, izpod kopit je pršelo na vse stra-
lostna, brez moči in v vdanem pričakovanju konca; nato bolezen, ta vožnja ... Za sekundo se
ni, voznik je mešal molitve in je zavedela Barba in* vpitje raz-kletve in neprestano nabijal z bi-; <}ražene narave ji je udarilo na čem ...	-	j Ufšesa.
Takrat se je prikazala bela hi-\	usmili vseh tistih duš,
ša, vesela gostilna je stala poleg k1 najdejo miru na onem sve-dveh, treh poslonij sredi žalostne I <H'e nas • • • ravni, kakor da je zašel pijan mu-1 ()ko se 3e zagledalo proti ne-
je bučal in se s povečano razposajenostjo zaletaval v voziček. Vča-jsi-h se je vzdignila sredi ceste bela postava, planila v zrak, zaplesala in padla na voz in na Kocjana, da je ostala tam bela slo<l in se je sčasoma vse skupaj itfpro-menilo v belo, črnolisasto prikazen, ki se je polagoma zibala naprej, kučma se je zdrsnila na čelo, bič je padel iz rok in se izgubil v snegu, vajeti so se povesile in se zamešale kobili med nogo; dvakrat je še udarila Lučka s kopiti, zahrkala in obstala. "Hej Lučka!"
zikant na pokopališče in godci poskočne polke. Globoko si je oddahnil Kocjan in nategnil vajeti. S širokim smehom ga je pozdravil na pragu debeli krč m ar.
"Si jo pustil, Kocjan, Barbo, si se je odkrižal?"	*
"Nisem je pustil," je odgovoril Kocjan "ampak lepo vas prosim, gospod, dajte mi kaj gorkega in tudi njej dajte kaj, da se ogreje."
"Noter pojdi, Kocjan, le-noter, pa se malo ogrej, se bo že kaj dobilo, za te invza Barbo. Kaj pa bi, Barba," je vprašal krčmar in stopil k vozu, "kaj imaš raje, malo kave ali mleka ali morda malo zavretega vina?"
Barba ni odgovorila, samo čisto je odkimala z glavo.
"Pa ne, kakor hočeš," je rekel krčmar nevoljno in stopil v hišo, da bi dal Kocjanu zelenko žganja za njega in za Barbo, če bi jo napadla slabost.
"Ne prideš, Kocjan," je rekel star, siv kmet v sobi Kocjanu, "ne prideš danes domov in ne pripelješ je žive. Ostani, Kocjan in pij!"
Kocjan pa je vstal, še malo o-potekel, vzel zelenko žganja, plačal in se poslovil.
Vzdignil se je na voz, počil z bičem.
'"Zdaj pa mi vozi, Lučka, da se bode kadilo. Bom videl, če jcf pripeljem ali ne, jaz, Kocjan! Kakor da bi vozil danes prvič . . .
"Bomo videli, bomo videli..." je ponavl jal Kocjan, nabijal Lučko in pil iz steklenice. Privozil je v vas in, ne da bi se ozrl na desno ali levo, je pognal med hišami, ki so zrle nanj s svetlimi okni. Onkraj vasi se je začela cesta dvigati, voznik je povesil bič in vajeti naslonil na levico glavo, ki je postajala tako čudno težka in vroča, in toliko da ni zadremal, dasi je trdo odskakoval • voz na kameniti cesti. *
3.
Potuhnjeno se je bil priplazil mrak, ko se je Kocjan grel v krčmi, in burja ga je pozdravila z razuzdanim krohotom.
bu, ostudna siva pošast je ležala od obzorja do obzorja, slonela je nad gozdom in tiščala drevesa, da so se pripogibali vrhovi, tresla se je in gibala, vedno niže in niže, pogrezala se je prav nad prsi, da je zastajala kri in so se zamotale misli. Še trenotek, zaječa-lo je v gozdu, in vztrepetala je siva masa in naenkrat se je napolnilo ozračje s snežinkami, kakor z belimi luskinami . . . Barba je začutila mraz na licu in na ustnah in oči so se napolnile z mrzlo
5	K za.	.$ .85	200 K za $	' 28.55
10	<«	. 1.55	300 " ..,	42.75
! 15	< <	. 2.30	400 "	57.00
I 20	i i	. .",.00	500 44	71.25
25	< <	. 3.70	600 "	85.50
.10	i <	. 4.40	70«» " ..	99.75
.">5	i <	. 5.15	800 44 ..	114.00
40	«i	. 8J5	900 44	128.00
j 145	<« .	. 6.00	1000 44	141.00
! 50	i t	. 7.25	2000 44 ..	281.00
j 00	t i	. 8.70	3000 44 ..	421.00
I 70	i «	. 10.15	5000 44	701.00
! 80	I i	. 11.60	6000 44	840.00
j 00	< i	. 13.00	8000 44 ..	1120.00
j 100	> i	. 14.3(1	10,000 44 ..	1400.00
Pošiljat ve in pisma, naslovite
na
AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni oddelek,
100G N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Izučena slovenska babica
se priporoča slovenskim ženam v Vzdignila se je glava, roke so l*	JU.,in okolici; pomagam
iskale vajeti, telo se je nagnilo in ' tudi slabokrvnim ženam.
padlo raz voziček. Kocjan so je poizkusil dvigniti, a^i noge so bile kakor svinčene, glava je omahnila in telebnila ob nekaj trdega. Kocjan je zamrmral bogvekaj, skrčil noge in zadremal.
Silneje je zapiskala burja, še enkrat — in odšla mimo, oddaleč se je slišalo skrivnostno šumeje, redkeje je padal sneg, noč se je
polagoma jasnila---
•
Zjutraj navsezgodaj se je zbudil gospodar prve hiše v tistem kraju. Ozrl se je skoz okno, lepa, modra je bila noč, kakor umita,
Ravno pravi pisalni stroj za Vas
PRODAJA SE NA VAM PRIKLADNO LAHKA ODPLAČILA.
To je
nEMINGTOVf
MY junior
KATARINA TRLEP,
i '
24 — 5th St. Telefon št. 452.
TEL.: CANAL «027.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
mlekarna
F. GRILL'S DAIRY
IS IS W. 22nd St.. Chicago. III.
Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem.
Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem času.
Za obilna naročila te toplo priporočam:
CHILL.
iloTsniko-Wnttki mleka •
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA.
Naš najnovejši izdelek, to je najnovejši pisalni stroj, ali stroj kterega ste že dolgo prlčakovaU.
Ta "Junior" pisalni stroj je manjši in lažji kakor stalni "Remington" stroj, — ker tehta samo 17 funtov. Je bolj enostaven, tako da se lahko vsakdo nauči pisati na njem brez vsake posebne šole in muje.
Narejen je ravno tako, kakor vsak drugi "Remington" stroj glede tipk, črk in pisave, samo da je cenejši, lahko se ga primerja stroju, kteri stane sto dolarjev.
Prodaja se po $50.00. Ta stroj je eden izmed prvih te vrste, kteri se prodajajo no tako nizki ceni.
Te stroje prodajami ali za gotov denar, ali pa na lahka odplačila in sicer $5.00 takoj, ostalo svoto pa po $5.00 na mesečne obroke.	,
Mi od Vas ne zahtevamo da kupite ta "Remington Junior" stroj poprej,, dokler se ne prepričate o resničnosti naše trditve. Mi ga pošljemo na vsak naslov, po "parcel" pošti, od vseh naših "Remington" zalog, (prodajaln) v okrožju I.in 11. zone, za deset dni za poskušnjo in pregled.
če ne boste zadovoljni s tem strojem, potem nam ga lahko nazaj pošljete, v teku desetih dni brez kakšne odgovornosti za vas. Tukaj imate prvo lepo priložnost si nabaviti pisalni stroj, kterega ste mogoče pričakovali že dlje časa. Izrežite ta kupon in ga nam pošljite z vašim podpisom in naslovom.
Mail The Coupon Today
Remington Typewriter Company, (Incorporated)
327 Broadway, New York, N. Y.
Send me a Remington Junior Typewriter, price $50, on free examination. It is understood that I may return the machine, if I choose, within ten days. If I decide to purchase it, I agree to pay for it in 10 monthly payments of $5 each.
Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., t	Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1916:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 572 Butler St., Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa.
Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri se niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgo-raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak Član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip kajin, 5104 Butler St., Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako ' zopet do ozdravi.
GLASILO K. S. K. JEPNOTE.^. 24. MAJA lfllfi
Ob Soči.
Krvavi, grozni boj divja tam ob
Soči,
rudeča kri junakov padlih zemljo moči,
ki se prelila je za blagor domovine,
ki jim hvaležna bo za hrabre čine... .
Sovražnikova hrabrost pač vsaka
je zaman, zastonj pe pričakuje, da prišel bi
kdaj dan, da Lah odgnal bi nas od Soče, le smeši se, kdor meni, da mu to je kdaj mogoče!
Marsikdo, ki študira vojno po časopisih, misli, kako žalostno fn pusto je življenje tukaj v strelskih jarkih, toda temu ni tako! Da čas mineva z brezprimerno naglico, skrbe sovražnikove krogle, ki melodično žvižgajo, šrapneli in granate nam delajo zabavo, včasi pa tudi burja, da bi mislil človek, da nam odnese streho z barak —; nekaj časa dežuje, nekaj časa sneži. Toda nastopajo zopet mirne, krasne noči z vsem svojim čarom, nebo je posejano z milijoni cvetlic. Tukaj je doma poezija... V eni takšni noči sem stal nekoč na prednji straži. Nič lahka naloga, toda slikovit razgled mi je za-branil misliti na težave. Zvezde so lesketale na jasnem nebu in njih sij se je potapljal v svetlobo žarometa, ki je iskal naše pozicije. Topovi grome, bruhajoč smrt, strojnice regljajo, telefon deluje. Po ozračju se širi duh po smodniku. Človek mora porabiti vso cneržijo, da ne izgubi razsodnosti. Oči mi buli jo v (Jaljavo; nekaj se plazi proti meni. Puško držim pripravljeno za strel, v trenutku posveti žaromet in v njega svetlobi vidim, kako hite proti meni tri postave, mahajoč mi z' belim robcem ... Bili so sovražniki, hoteč se nam podati, a zaupal sem jim šele, ko so pometali orožje. Eden izmed njih je bil pravi humorist, sanitejc, ki nam je, ko se je sestradan pri nas najedel ter se okrepil z močnim čajem, povedal tole komično dogodbo: "Pred par dnevi, ko sem iskal ranjence, najdem lahko ranjenega častnika, ga vzdignem, hoteč ga nesti na ob-vezovališče. Prišedši pred zdrav; nika. se leta razsrdi, videč, da sem prinesel človeka brez glave. "Kako mu naj pomagam, saj nima glave?" "Pokorno javim g. polkovni zdravnik," se opravičujem, "ko sem častnika našel ležati, mi je pravil, da je lahko ranjen le v no go, a da nima glave, tega mi ni povedal..." Vsi smo se smejali, a ujetnik nam je razložil, da je med potjo priletela granata, odtr-gajoč njegovemu ranjencu glavo, med tem ko je on čutil le lahek sunek. (?) Verjeli mu pač nismo Ko to pišem, jc že davno zato-nilo solnce in vrnil sem se ravno s straže sicer utrujen, toda navdušen, kakor smo tukaj sploh vsi Slovenci. Tukaj ni časa za melanholijo, ker
Naša straža na koroški meji sto|i trdno.
. S koroške meje se nam poroča o nekaterih, dogodkih, ki nam dokazujejo hrabrost in vztrajnost naših čett ki branijo koroško mejo.. Nekatere od teh priobčuje-mo:
V nekem odseku bojne. Črte so imeli Italijani posebno veselje, da je predero. Močna zbiranja top ništva in pehote so to domnevno potrdila. Drzni poizvedovalci so to dognali in po izjavah ujetnikov se je moglo tudi približno vedeti ;?a začetek tega napada. Toda poveljnik naših branilcev je krva vo prečrtal te zahrbtne račune
kajti hinavščine in zahrbtnosti I-talijanov sinovi Avstrije ne bodo nikoli pozabili.	"
Slovenec.
Kako se naši ranjenci uče jezikov.
Janez Jagodic iz cerkljanske fare, ki je kot ranjenec prišel na Dunaj, piše:
Ko sem prišel v prvo bolnišnico na Dunaju, so me — kakor vse druge vojake -n vprašali, če i-marn uši, kako se pišem, katere vere sem itd- Vse, kar so me vprašali, sem dobro slišal, razumel pa 'nič, ker so govorili samo nemško ali ogrsko. Seveda so me tudi vprašali, kdaj in kje sem bil ra-Kljub laški premoči je prešel kfnjen; no, pa na to mi itak ni bilo napadu. Stotnija z oddelkom
Vedno čuje pesem se topov, ki kliče nas na bojni ples! A srce vleče nas domov — ah, kam bi šel zares?...
A ne poznamo strahu, mi vztrajamo, mi le
na boj srdit, na boj strašan — le tja jaz pobitim! Da se doseže zmage dan^ pač rad jaz smrt storim!
Pred sabo imam skodelico gor-kega čaja. Kolobarčki cigaretnega dima se dvigajo kvišku in pod nos mi puhti prijeten vonj čaja. Zunaj prav počasi, a sigurno pada sneg.
Kako je Vam v domovini, dragi, srčno zaželjeni? Daleč sem od Vas, a ne tako daleč, da bi Vas ne dosegle moje misli-! Morda se ravno nocoj razliva bleda svetloba lune po s snegom odetih košen-skih gričih,, po katerih sem svoj čas tako rad prepeval... Kako je v Vaših srcih, dragi; bodite dovolj močni in vzdržite, kakor bo-demo tudi mi.
Ti dragica moja, ljubljena žena, pa sladko spavaš, ko jaz še budim in mislim nate, brez konca, brez prestanka. Te bom li še ke-daj videl ?...
Na jugozapadnem bojišču, meseca marca 1916.	J. P.
strojnih pušk je dobila povelje za navidezen napad v bok sovražnika, mecftem ko je glavna moč ostala v kritjih, pripravljena za napad. Italijani so vsled tega napada naših ljudi izgubili glavo Pričelo se je divje streljanje in nepopisen peklenski koncert. — Kljub sovražni premoči se niso u maknili naši napadalci, ampak so se Italijanom hrabro upirali. Vr-nivše se patrulje so poročale, da -so odposlali Italijani proti našim velike rezerve. Sedaj je smatral naš poveljnik, da je prišel ugoden Čas, da da ukaz za splošen napad. Kakor vihar so drveli čez Italijane in kmalu so imeli naši lep kos močno zgrajenega jarka v svojih rokah. Večje število ujetnikov in mrfogo vojnega materijala je bil plen naših junakov. Brezuspešni so bili protinapadi in topniški o-genj; naši so neemajno držali o-svojeno postojanko v svojih rokah. Italijani so končno tudi to spoznali, in so prenehali s poizku si, da zopet osvoje postojanko. O onem hrabreiit oddelku pa, ki je podvzel navidezen napad, ni bilo mičesar slišati. Odposlane patrulje niso našle o njem nobenega sledu in že je vse pričelo skrbeti, da so junaki izgubljeni. Ali kdo more popisati veselje, ko je pri nesel nek oddelek, močan 10 mož, veselo vest, da se vračajo tisti, za katere se je mislilo, da so izgubljeni. Z največjim veseljem so vsi hiteli junakom nasproti in jih odvedli v novoosvojeno postojanko. Poveljnik je objel stotnijskega poveljnika in se vsem zahvalil za njihovo junaško delo. Sedaj se je pričelo s poročanjem: Stotnija je, kakor se je glasilo povelje, napadla sovražnika in prenesla pa-pad precej daleč v sovražno bojno črto. Naši ljudje niso popustili, kajti vedeli so, da nimajo I-talijani nobenih rezerv. Vendar ni trajalo dolgo, Italijani dobe o-jačenja, in sedaj je pričel postajati položaj za našo stotnijo resnejši. Poveljnik je sklenil, da gre nazaj, kajti izvršil je njemu naloženo nalogo. Vsled nastopivšc noči so Italijani naše obšli, medtem ko je stal za hrbtom sovražni oddelek, ki je bil k temu še močnejši kakor pa naša stotnija. Torej obkoljeni in v največji nevar* nosti, da padejo v italijansko u-jetništvo! Ali naši sinovi planin se ne dajo tako lahko ujeti, kakor so to mislili izdajalci. Kaj store f "Naskočiti ^ bajoneti!" bil.je soglasen sklep. Z vso silo in z uspehom naskočijo za hrbtom stoječe Italijane. Italijani se Umaknejo na obe strani soteske in izhod za našo stotnijo je bil prost. Za spomin na to je vzela naša stotnija še dva italijanska častnika in 72> mož. Seveda Italijani niso slutili, da so naši ravnokar zapustili kot lino ter se obstreljevali eden dru gega, dokler niso spoznali svoje zmote. V svoji strašni jezi so še streljali v dozdevni umikovalno črto- ne da bi povzročili kaj škode. Uspeh, kateri ljudi "sacro-
f£ HITI pokopaHšOa.^ P„" £	tako,finskih napakah, določila
vojski bodo fcraševci gotovo imenovali tudi Mirni dol in Sveti dol čaje, za katere je vojna zahtevala
novih pravnih določil.
Marsikateremu možu se posreči, da prevara morda svojo ženoj ne more pa nikdar prevarati žene svojega očeta, oziroma svoje matere.
egoizmo" strašno v nos bode. Do laškega napada pa pozneje ni prišlo, ker so že doslej dobili zasluženo lekcijo. Naslednji dan so po svoji stari navadi s svojo artile-rijo obstreljevali našince, ali brez uspeha.
Drugi prizor: Nekega lepega dne so šli Bošnjaki da zamenjajo nek oddelek. Na potu k postojanki jih je motil italijanski ogenj od strani. Jezni vsled tega, so pričeli misliti na maščevanje; ponoči napadejo italijansko postojanko in.dovedejo 200 ujetnikov.
Italijanska hinavščina pride če-sto do izražanja, kadar pripeljejo laške ujetnike. "Eviva Austria!" je njihov prvi klic, kadar se prikažejo pri naših, a še malo poprej so upili iz laških strelskih jarkov "abasso Austria!" Seveda jim klic "eviva Austria" ne pomaga,
treba odgovarjati, ker sem imel roko vso obvezano in so mi jo ta koj pregledali in tako zvedeli, kar so hoteli vedeti. Nato so me pa še vprašali, čc imam legitima cijsko puščico (Legitimationskap-sel); to sem pa že razumel, čeprav jo mi vojaki navadno imenujemo "smrtno piko." Ko so enkrat to dobili od mene, sem bil pa rešen vseh nadaljnih vprašanj, ker je tam že vse zapisano, kar morajo vedeti. Ko smo se skopali in pre-oblekli v čisto perilo, so nas spravili po dvoranah, kjer so imeli ravno prostor za nas. Mene so deli na štev. 56, kjer meje že čakalo obilo mojih tovarišev — a sami Nemci in Ogri. Ker je pa bilo vse snažno in v redu, sem si vseeno mislil: No, tukaj pa ne bo slabo. Tn res, vse je bilo dobro, samo to mi je bilo hudo, da se nisem mogel z nikomur pogovoriti in sem bil sredi tovarišev vedno sam. Enkrat pa le dobim enega, ki je znal vsaj nekoliko slovenski, tako sva se Za silo razumela in pogovorila. Ker je njega veselilo, da bi se še bolj naučil našega jezika, jaz sem se pa želel vsaj nekoliko naučiti nemščine, sva začela drug drugega učiti. Tako je šlo štirinajst dni. Seveda so se nama drugi smejali, ker sva vsako stvar dvakrat imenovala„da sva se bolje razumela. Kmalu sem si, hvala Bogu, vse zapomnil, in potem še tisto, kar so me zdravniki vsak dan po dvakrat vprašali. Saj če človek nima posebno kosmatih u-šes, si mora vsaj nekaj zapomniti. Jaz sem se pa trudil, kolikor sem največ mogel, tako da sem zdravnike kmdlu/Vse razumel, sa-morodgovarjati se jim še nisem u-pal, ker sem vsako reč tako povedal, da so se mi vsi smejali.
Tako je prišel 18. avgilst, rojstni dan našega presvitlega cesarja, vi )smo ga zelo lepo in veselo praznovali. Ta in tudi Se naslednji dan smo se dobro gostili, vsega je bilo zadosti. 19- avgusta pa mi pravi polkovni zdravnik: "Kame-rad, morgen nichts essen." No, sem si mislil, ker sem ta dva dni več jedel, zato pa jutri ne smem nič. Bilo je pa tako, da so me drugi dan operirali. Ko sem se prebudil, mi ni bilo ravno najboljše, a vendar sem bil vesel, da sem prestal potrebno operacijo. Za to sc moram zahvaliti najprej Bogu, potem pa gospodom zdravnikom, d se imeli z menoj veliko truda.
Sedaj pa vsem skup: Na veselo svidenje!
z našo krvjo namočena tla-
Drugovrstne njivice imenujejo; Dolšica, Cerjevica. Glinica, Čer-kovica, Ravnica, Kapurnica, Pa-hornica, Popašnica, Podunica, 0-rehovica, Ojstrica, Mirica. te služijo sedaj vojaškemu trenu.
• Tudi njihovi pašniki imajo kaj primerna imena, kakor: Debela
stena, Stenarjevci, Skli, Škrlje-vec, Skolj, Pleše Griže, Goleč, Tiha stran, Melišče, Starišče, Kopi-šce, Rebrina, Krtina, Ozidje, Za-brdje. Gotovo nimajo Ogri toliko različnih imen za njihova bogata polja, kakor Kraševei za njihove kratke in plitke njivice in majhne pašnike.
Seveda je grozna sedanja vojska vztrajno in težko delo pridnih Ivraševcev na marsikaterem kraju uničila in pokončala. A ljubezni, ki jo imajo Krašovci do svoje rodne zemlje ne pokonča Italijan, če šc v večji množini obsipljfe njihovo domovino s težkimi granatami, tudi če bo njegovih izstrelkov ko kamnja na Krasu.
Grobovi slovenskih "lovcev.
Naš Kras in vojska.
Častniški namestnik 7. lovskega bataljona Avgust Mohorič piše prijatelju med drugim:
Ker nam Rusi niso dali miru ne ponoči ne podnevu, smo jih tako zdelali, da leži pred našimi postojankami nekaj stotin mrtvih ruskih vojakov. Sedaj mirujejo, ker so sprevideli, da s slovenskimi lovci ni dobro črešnje zobati. Kako hrabro se bije naš bataljon, je najboljši doka£ dejstvo, da je bilo 17. avgusta zopet nad 40 hrab-rostnih svetinj razdeljenih med slovenske junake. Z nami se bojuje tudi junaški bosensko - hercegovski pešpolk .... Hrabri ljudje!
Naj opišem še mesto večnega počitka naših padlih junakov. Mala, tiha dolinica; ob robu preprost velik križ iz brezovega lesa. Na desno in levo se vrste grobovi junakov, osem po številu. Vsi grobovi so lepo. .urejeni, ob vsakem nagrobni križ z lepim napisom. Na vsakem grobu -šrapnel-ski tok in v njem poljske cvetlice- Zemlja okrog grobov je posuta z belim peskom, pokopališče je obdano z ograjo iz brezovega lesa. V kotih so nasajene smrečice. Bele stopnice vodijo k vratom, nad katerimi je na levi strani grb T. lovcev, na desni pa napis: "Počivajte v miru, junaki; bili ste hrabri in zvesti do smrti."
Tako spe naši padli junaki svoj večni sen. Smrt jih je pokosila v cvetu let, ko so vršili najvišjo domovinsko dolžnost. Lepa častna smrt!
m
Nov občni državljanski zakonik Avstro-Ogrske.
Reforma zasebnega prava.
Naš Kras ni videl še toliko, vojakov različne narodnosti — skoraj bi rekel, iz celega sveta — ka kor jih gleda letos odkar je začela vojska z Italijo — odhajati in prihajati. Pa tudi vojaki niso vi deli še takega sveta in se ne morejo načuditi, kako morejo ljudje živeti na teh tleh, ki so skoraj samim kamenjem pokrita, brez drevja in brez vode.
Vojaki izražajo svoja pomilovalna mnenja o vsaki priliki. Ver jetno je, da je posestvo posameznika izmed njih več vredno kakor cela kraška vas, a manj verjetno je, da bi pravi Krašovec zamenjal svoje kršne njivice za najrodovit-nejša ogrska tla. Kraševec pač ljubi svojo zemljo, čeprav je trda in plitka.
Kolikor plitkejši so njegove njivice, toliko pridnejši in skrbnejši jih obdeluje in s svojim trudom nadomešča to,* česar zemlja sama od sebe ne da . . .
Kako Kraševei svojo zemljo ljubijo se spozna že iz tega, kako pridno jo obdelujejo in kako skrbno obzidajo vsak košček zemlje, da jim ga silna burja ne odnese.
Rodovitno zemljo, ki leži v ni-žavi imenujejo Kraševei: Dol, Ja-mindol, Plevendol, Dedendol, Podbatomdol, Veliki dol, Mali
Avstro-ogrski občni državljanski zakonik je star nad sto let. Med vojno je vlada že izdala dve delni noveli; s cesarsko naredbo z dne 19. marca, d. ž. št. 69 pa je Xlada izdala že tretjo novelo. Držala se je načrta gosposke zbornice, marsikaj pa predrugačila. Svo-
- -	-----------x-----, ---------o spre-
da je s prvima dvema naredbama j jemu gostov upoštevajo tujski upoštevala samo najnujnejše slu- j promet. Sedanjim prometnim raz-
'meram hočejo tudi določbe o prodaji s pridržkom zopetnega kupa in kupčije za poskušnjo.
Dosedanja "mezdna pogodba" je čisto na novo urejena in ločena v "službeno pogodbo" in "delovno pogodbo." Službena pogodba upošteva upravičene potrebe delodajalcev in socialne zahteve1 današnje dobe. Reforma tedaj sledi smeri posebnih zakonov (obrtni red 1885, zakon o stavbin-skih delavcih 1892, zakon za trgovske pomočnike 1910 itd.) U-rejen je čas izplačila zaslužka; vsled kratke bolezni ali druge kratke ovire delojemalec ne izgubi pravice do odškodnine, če je službena doba trajala že 14 dni; če se sprejet v domačo skupnost delodajalca, mu gre tudi preskrba, zdravnik in zdravila za nekaj časa. Gospodar mora delo tako u-rediti in glede delovnega prostora in orodja poskrbeti, da sc življenje zdravje delojemalca kolikor mogoče varuje; pri poslih, ki so sprejeti v družino, pa se je treba ozirati pri stanovanju in spalnicah, preskrbi in razdelitvi časa na zdravje, upravnost in vero delojemalca. Za odpoved so uvedeni zakoni najkrajši odpovedni roki, navadno 14 dni, izjemoma štiri tedne; obširno je povedano, kaj se sme zahtevati pri predčasni odpustitvi ali izstopu in pravica do izpričevala. Nove določbe o službeni pogodbi so večinoma take, da jih v pogodbi ni mogoče pre-drugačiti.
Odškodninsko pravo je v številnih posameznih vprašanjih u-rejeno tako, ^la odgovarja socialnemu čustvu današnjega časa. Posebno opozarjamo na odgovornost za namenoma povzročeno škodo, ki nasprotuje dobrim običajem, na jamstvo pri stiski in na odgovornost za pomočnika ali pomožno osebo. Če se poruši slaba stavba, tedaj se smatra posestnika, če napravi škodo žival, tedaj se smatra iraejitelja živine za odgovornega, če se ne dokaže nasprotnega. Pri usmrtitvi se mora škoda povrniti vsem osebam, ki imajo pravico do vzdrževanja (ne samo ženi in otrokom usmrčenega). O-strejše bo odgovoren, kdor bo zapeljal žensko. Nove so določbe o škodi, ki jo povzroči slaba govorica, ki spravi v nevarnost kredit, pridobitek ali napredovanje.
Nove določbe o plačilu, nakazilu in prevzetju dolga odstranijo marsikako nejasnost in vrzel. Posebno je treba omenjati, da kdor prevzame kako premoženje ali podjetje, prevzame tudi dolgove, v kolikor je vedel ali moral vedeti zanje, do višine, ki ne presega vrednosti premoženja aH podjetja. Te določbe ni mogoče predru-gačiti.
Oddelek o zastarenju in zakonitih rokih skrajša predvsem 30-letno zastaranje na tri leta skoro za vse posle vsakdanjega življenja, posebno za vse dajatve v poslovnih (trgovskih in obrtnih) o-bratih, za najemnino in zaslužek poslov. Pri obstoječih terjatvah se krajše zastaranje prične že s 1. aprilom 1916.	, * > Ki
Kdaj stopijo te nove določbe v veljavo? Večinoma šele 1. januarja 1917; določbe o skrajšanem zastaranju 1. aprila 1916, o pridobitvi stvarnih pravic na nevknji-ženih nepremičninah in stavbah-aprila 1916. "Slovenec."
Dolgotraj
na vojna pa je spravila v ospredje tudi take zadeve, katerih ureditev je vlada mislila odložiti do konca vojne. Nove odredbe se nanašajo na vse dele zasebnega prava. Najvažnejše reforme so sledeče:
V	osebnem pravu smo dosedaj
imeli občutno vrzel, ker ime ni i-melo pravnega varstva. Nove določbe o zmožnosti mladoletnih, da se zavežejo, hoče razjasniti važno vprašanje, ali se more izven oskrbe starišev stoječ otrok samostojno s pogodbo zavezati za službo. Natančno je tudi določena starostna doba za odgovornost mladoletnih iz prepovedanih dejanj. Na novo je tudi urejeno vprašanje izpodbijanja zakonskega rojstva. Dosedaj sporno vprašanje, ali ima razun zakonskega moža in njegovih dedičev še kdo drugi pravico, izpodbijati zakonsko rojstvo od soproge rojenega otroka, je sedaj rešeno tako, da jo ima tudi v gotovih slučajih otrok sam še do enega leta po doseženi polnoletnosti, če v to dovoli, še živeča mati.
V	stvarno pravnih določilih i-marao nova važna določila o pridržani lastnini na strojih, kar bo zelo v&žno za industrijo in kredit. Nove določbe o pravu soseščine in prepovedi obremenovanja in prodajanja, kar vse reši dosedaj zelo sporna in za gospodarstvo važna vprašanja.
V	vojnem ozemlju je vojna uničila mnogo zemljiških knjig, zato določa cesarska naredba, da se da na nevknjiženih zemljiščih in stavbah lastnino pridobiti tako, da se pridobitno listino shrani pri sodniji. Pri sodniji se bodo na ta način zbirale vse listine o lastnini, zastavni in drugih stvarnih pravicah in tako bo mogoče skrbeti za javnost pravnih dogodkov na zemljiščih, dokler se ne napravi novih zemljiških knjig.
Nadaljna določila urejujejo, kakšen vpliv ima delitev zemljišč na služnostne pravice in druga bremena, o razpolaganju lastnika z ugaslimi hipotekami in dovolitvami prednostnega reda. Na novo je urejena retencijska pravica, katere dosedaj nismo imeli.
V	dednem pravu sta že prejšnji noveli prinesli najvažnejše določbe o zakonskem pravu dedovanja zakonskih in nezakonskih otrok in sorodnikov. Nove so sedaj določbe o dedni odpovedi, o obliki ne-lastnoročnega testamenta, o dokazu vsebine uničenih testamentov, kar je zelo važno vsled vojne, dalje o podedovanju fidejkomisarič-ne substitucije, o nevrednosti dediča, o upoštevanju daritev pri preračunan ju dolžnostnega deleža in o sredstvih zavarovanja upnikov dediča.
V	pogodbenem pravu kažejo reforme velike izpremembe, katere so nastale v zadnjem stoletju v gospodarskem življenju. Dosedanja zakonska določila so bila prikrojena za cisto druge gospodarske razmere.
Dosedanja splošna načela o pogodbah in pravnih poslih so osta-ila, v kolikor so se izkazala, prišla pa so zraven nova določila. Naredba zamaši marsikatero vrzel pri pogodbah v korist tretjim osebam in glede izpolnitve pogodb. Na novo urejena so določila o ži- pa 15
Zanesljivo pride seda)
denar v staro domovino.
Do dobrega tem se prepričal, da dospejo denarne polil jat ve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; radUaa je le ta, da potrebujejo poiiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za poiiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
K100 velja sedaj samo $14.50, K 1000 samo 5142.00
s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortland t Street.	New York. M. Y.
6104 St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio.
» - ' • .
8;t
Neki naročnik "Slovenca", nahajajoč se že več mesecev na
severnem bojišču je pisal o syojih doživljajih sledeče:
44 Mrzla januarjeva noč. Na jasnem nebu je migljalo milijone zvezd, kakor božje lueke so se mi zdele, prižgane nad svežimi grobovi junakov. Pod nogami je škripal sneg, od severa sem pa je brila ostra burja, kakor da ima tudi njo sovražnik v oblasti.
Povelje se je glasilo k maršu. - Pretegnili smo si otrple ude, pripravili tornistre in stali smo v dolgi vrsti, na grapavi, ozki cesti. Brez, misli, neobčutljivi za vse, kar ima še priti, smo korakali molče po brezkončnih poljana^, ki se zdaj »dvigajo zdaj padajo. Pesem strojne puške je utihnila, samo včasih se je na gričih zabli-skalo in sledil je gromek bum-m. Pa to me ni vznemirjalo. Samo kadar je tovariš poleg mene obnemogel padel na ledena tla, se mi je bridko storilo, kajti prepuščen je bil usodi, ako ga ni pobral voz, ki je sledil "polku.
Marširali smo skozi zanemarjene gališke vasi, katere je sovražnik na begu deloma požgal in oplenil . To se mi ni čudno, zdelo, kajti ludi mi, ko smo se kje uta-boriii in napravili ognje, nismo dosti izbirali, s čini naj se kuri. Toda resnica je, da smo kolikor se je dalo, varovali, da se ni ljudstvu delala škoda . Zato pa so nas tamošnji prebivalci sem pa tje celo pozdravljali. Pa ne samo to. Do solz me je ganilo včasih, ko sem gledal te nesrečne ljudi, ki so kljub vsemu delili svoj borni kos ovsenega kruha z nami. Ovseni kruh? Da prijatelj, če smo ga dobili! Ti bi moral biti takrat tukaj, da bi sc navadil ceniti kruh!
Proti večeru smo se ustavili v veliki vasi, kjer so nas čakale naše vojne kuhinje, ki so odšle že pred nami. To nam je šlo v slast kosilo, večerja in kakor se še vse pravi raznim obedom! Pozabljeno je bilo trpljenje na dolgem pohodu, zopet smo bili zadovoljni kranjski fantje. Zakurili smo si na dvoriščih, pekli kure in prašičke in če je imel še kdo kaj v čutarici, imeli smo "vohcet". Fantje so pričeli zbirati šale največ na račun onih, ki so na pohodu zaostali. Ni trajalo dolgo in v tiho noč je zadonela naša mila slovenska pesem iz krepkih fantovskih .prsi. Poslušal sem to pesem in segla mi je v srcc kakor nikoli.
Iz malega, lesenega stolpa se je oglasil večerni zvon. Nič več nisem slišal ubranega petja in veselih šal. Molče sem zrl v plamen in domotožje mi je polnilo srce. Tudi doma poje sedajle večerni zvon sv. Vida. Prekrižal se je stari oče. vzel molek in srce mu drhti v vroči molitvi — za sfna . . Morda ravno sedaj —. Tudi meni je privrela molitev iz srca, naj bi ohranil Bog našo sveto domo-Vzdrainil me je prijatelj.
vino.
rokah napis: "Mir ljudem na zemlji!" Mir oznanuje angel, mir si želijo ti dobri, a revni ljudje. Bog, pomagaj, da si z žrtvami in trpljenjem priborimo mir!
Peti dan je že potekal, kar smo se vozili po železnici. Živeža smo imeli dovolj in tudi s pijačo smO se preskrbeli na raznih postajah. Zjutraj ob svitu smo izstopili na snežni ogrski zemlji pod Karpati Vedeli smo vsi, da nas čaka tu težka naloga, a se tega nismo strašili. Naporna pot, od jutra do večera, nas je zelo utrudila; naši plašči so bili trdo zmrznjeni ter od brade in brk so nam visele Ie dene "Sveče, katere so se pri dihanju vedno bolj debelile. Kadar je bil odmor, padli smo hitro na tla, da so jermeni na ramah vsaj za hip odjenjali. Imeli smo v tornistri komis ih sladko _ črno kavo; oboje nam bi teknilo iz-borno, da ni bilo ledenotrdo. Potem pa smo zopet nadaljevali svojo pot. Treba je bilo iti v goro, kamor je živina tovore na rame in nadaljevali svoj križevi pot. Skoraj veseli smo bili, ko smo čuli neki dan. da Rus ni več daleč in da ga bomo kmalu lahko premi-kastili.
Tisti večer sem pjrbil v napol podrti bajti v družbi mojega zvestega prijatelja Franceta Cvel-barja. Pritrdila vsa na dolg drog zastavo Rdečega križa, zakurila ogenj in si stopila kavo. JJredila vsa si takodobro, da sta pozneje prisedla k nama tudi gosp. kurat in gosp. voj. zdravnik s slugo. Bilo je po dolgem času zopet prijetno, ko smo si čisto po domače in prijateljsko pripovedovali svoje doživljaje. Pozneje so sc oglasili v našem "domu" tudi poljski legionarji. Veseli, mladi fantje. Tako se nama je zdelo, da sva v družbi bratov Orlov, ki so doma v lepi naši domovini.
Sovražnik jo je odkuril iz naše bližine, še predno smo prišli mi v akcijo. Morali smo zopet za njim. Umikal se je jako hitro, zato smo tudi mi kmalu prišli do revne vasi, kjer smo si upali od-počiti.
Morda te bo zanimalo, če ti površno naslikani najino novo stanovanje. Ko sem potrkal na duri, ui bilo nobnga glasu. Butnil sem v stajo i nknialu je zapah odje-njal. V veži sta stala dva konja, ki sta zelo neuljudno pozdravila nova gosta: gotovo sta mislila, da gojivA zlobno misel, da bi ju pregnala. V drugi sobi so bile v enem kotu privezane tri krave, v drugem kotu pa je bilo kup cunj, kar je služilo, kot sem se pozneje prepričal, za družinsko postelj. Nad tem kupom je visel na treh vrvicah mal zaboj, v katerem je jokal novorojenček. Gotovo se naju je ustrašil. Zato sva pomagala starki, ki ga je pojoč enakomerno melodijo, skušala uspavati. Taka zibelka je zelo praktična kot sem videl. Otrok je kmalu zaspal, nama pa je starka postregla z dobrim, svežim mlekom.
Bilo je na praznik darovanja


Tisti večer me' je o)>šla zla slutnja, ko ga ni bilo nazaj. Tudi naslednji dan ne. Prt>ti večeru sem se napotil v ono smer z nekimi sporočili in sklenil sem, da kaj poizvem o prijatelju. Polk, h kateremu je nesel France včeraj obvestilo. se je pomaknil med tem naprej za hežečim sovražnikom. Treba mi je bilo napraviti še precejšno pot, čc sem hotel priti do njega.
Postal sem za hip in premišljeval, ali bi ne kazalo iti rajši nazaj, da- se ne bi preveč zakasnil. Kar zapazim tam blizu pod mogočnim hrastom še čisto svež1 grob Na priprostem križu je bil pritrjen listek, na katerem je bilo z višnjevo kredo nekaj napisano, V
vrste in bilo mi je, kakor da si me sunil z nožem v srce. Na listu se je bralo: "Tu počivata slovenska junaka Cvelhar in Jurajev-čič". Strmel sem v list, hotel sem prodreti skozi prst, da bi še enkrat videl dragega prijatelja.
Prijatelj, stal sem že sredi mimo glave, se nisem bal; trpe! ognja, ko so žvižgale fcvinčenke sem glad in mraz, .mislil sem £e, da nc vzdržim ,a vse to ni bilo tako strašno, kakorje bil trenotek na gomili prijatelja. Padel S9111 na grob in se zjokal ... .
Dolžnost me je klicala nazaj. Izmolil sem iskreno Ceščena si Marijo in se moral posloviti, da morda jutri sam tako obležim. Bodi. Svoje moči sipo posvetili domovini že doma. Tukaj bomo s krvjo zapečatili svojo obljubo. Tudi življenje damo radi, da b1 naša domovina vstala k novemu življenju!
Prijatelj! Napisal sem ti odlomek, slike nekaj dni, iz našega življenja, da vidiš kako tukaj žive in umirajo sloveftski Orli.
Hvala tudi Vam, zlata moja mati. za vse dobro, ki sem je prejel od Vas. Naposled Vas prisrčno pozdravlja in poljublja Vaš
Karel."
- 24. MAJA 1916
ZAHVALA IN PRIPOROČILO.
Zdolaj podpisani se zahvaljujemo rojaku Antonu Goiišek, slovenskemu krojaškemu mojstru na 838 — 10 St. Waukegan, HI. ki nam je naredil krojaške izdelke tako izvrstno in po naši volji. Vsled tega ga toplo priporočamo še drugim rojakom iz našega mesta in okolice.
Waukegan, 111. dne 15. maja 1916.
John in Ignac Rep, Frank Hodnik, Anton Lukančič, John Rudi, Ignac Kern, I. Hrovatin, Frank Opeka, John Setnikar, Frank 0-grin, Josip Bezek, John Slabe, Martin Govekar, Uršula Jerina, Ignac Petaus, Mike Ferjač, John
hipu sem premeril z očmi tiste Petkovšek, John Leskovec, Mirko
Štefkar, Anton Grohar, John Benčina, Anton Mikuš, Mike Pes-pelec, Jurij Zajec, Niko Bašič.
(Advertisement 20>
Na lovu.
Nedeljska lovetf A. in B. sta se podala nekoč 11a deželo streljat zajce. A. je imel srečo, da je kmalu zapazil v lickeni grmu skritega zajca, nakar pričenja meriti nanj.
Ko to njegov tovariš B. zapahi mu zakliče: "Prijatelj, — nikar ne sproži. Ali ne veš da še niavH puške nabasala?"
4 4 Pusti lfie pri jniru. Jaz bofil vseeno sprožil, ker je sedaj lepa prilika ;zajec ne bo več dolgo čakal."
Jaz sera že prodal našim slovenskim rojakom lote v Chicagu, zemljišča v Wisconsin, Minnesoti in Alabami in moram reči, da zemlja v Elberta, Alabama,.je boljša za naše ljudi, kakpr ktera druga, kar sera je še videl. Podnebje 011-di.je zdravo in ugodno. Ni preveč vroče po letu, ter so tam gorki in solnčnati dnevi po zimi. Tam je najbolj ugoden kraj za zadovoljno se preživeti in svojo družino vzgojiti.	,
Jaz vam pošljem obširen opis te zemlje zastonj.
MATH CESAR, Office 911 Hartford Bldg. Residence: 1900 W. 22nd St., Chicago, 111.
(Advertis. 20—23)
V—m Slovmoem in Hrvatom pri. poročam mojo gostilno
Denar naložen pri nas
je varno shranjen.
Priporočamo M Slovencem, da ala«%)• denar pri a* kovni ali obrestni »*na i* mgoUmm» reslej knJn*t»e
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
M
kavi
w ta*i _ neklenjeaeetL
Pri mi
ie flftvlte
pa ▼
tragem kraja »drodL Dm JOana K. A. EL rta nafta dolgoletna
ea> f. JTo«. Xhuftda,
(V.
b g. Job. F.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
FoftUJaiao denar v staro domovino sanesljlvo !n pa nefniijesn kozam. Oddajano v najem varnostne ikrlnjice po $3.00 na leto sa »hranjenj, vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno vame pred o*nJ«a ta tatvino. Isdajamo msnjice na vse kraje.
Poiiopj., v katerem eo nafti uradi j. lastnina te bank*. Naia banka je d*positni urad za mesto Joliet. ta oaiaj Wlil, aa Arlavo Illinois is aa vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET. ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
"Hotel Flajnik",
3329 Pezrn Avenue, v kateri točim vedno sveža
Zapomnite sil
rojaki, <la Amerikanqg ne more biti Kranjec, čc sc prav
demkrat na glavo postavi; to je gola roBniea. Vaak ves
zlezla vsa na skedenj in se zarila Gospodovega. - Sovražnik se je v seno. Toda, ko je že vse trdno ustavil v novih postojankah, od-spalo, sem si še ponavljal: Le koder nam je neprenehoma poši-
zvoni zvon iz temnih lin\ le vzbujaj mi na dom spomin. —
Drugo jutro je naju zbudil iz sladkega sna zanikrni žid ter zahteval od naju odškodnino za
radi sena, katerega sedaj baje nje-* dušne tolažbe. Zvečer naju je po-
gove krave ne bodo jedle, ker sva midva v njem spala. Dražilo je naju to in malo je manjkalo, da ga nisva nalomila. Ostali smo ves dan v tej vasi in se kar moč. udobno gostili — celo pečena gos prišla na mizo.
Tretji dan smo spočiti in dobre volje odrinili naprej ter prišli do večera v še dosti čedno mesto. Meščani so se večinoma preselili, le židje so ostali na svojem mestu ter nas odirali .kolikor se jim je kdo dal. Čudovito je, kako znajo ti ljudje izkoristiti vsako priliko in kako malo jih pri "kšeftu" ovirajo razne nevarnosti! Sredi trga se je gugal v zraku tak grešnik, katerega so zasačili pri goljufiji, ves zabuhel in strašan; a to jih ni motilo, da ne bi odirali naprej.
Čakali smo tu par dni, da so
Ijal pozdrave. Imeli smo vsi polne roke dela. Nosači so prinašali ranjence, zdravniki so jih obvezovali, g. kurat pa je hodil od enega do drugega in jim delil
V šoli.
Učitelj: "Jožek, kaj nam pred stavlja ta slika?"
Jožek: "Ne vem."
Učitelj^ "Ta slika nam predstavlja teleta. — No, ali sploh veš kaj je tele?"
Jožek: "Da. — Tele je krava predno dela za mlekarja.
slal zdravnik v dolino, odkoder sta bila naznanjena dva ranjenca. Našla sva ju in ker sta bila le lahko ranjena, sva ju kar sama obvezala in ju spremila na obve-zališče. Nato sva dobila zopet tako povelje, a topot nama je bila od-kazana različna smer. Stisnil sem roko prijatelju in mu želel srečo. On pa me ie pogledal z nenavadnim izrazom in zamišljen odšel. Ko sem se obrnil, sem ga videl, kako je postal, gledal za menoj ter mi zamahnil v pozdrav. Kakor da se poslavlja za zmerom.
Imel sem rad Franceta. Seznanila sva se že v vojašnici, sam ne vem, kako in kdaj. Dopadla mi je njegova krasna, zdrava postava, a še bolj njegov plemeniti značaj. Kot zaveden Orel, je svoje mnenje znal tudi v dajanju uveljaviti. Sreča je bila, da sva
železniške čete popravile most čez bila odslej zmerom skupaj. O pro-
reko Bialo, katerega so Rusi razstrelili. Imel sem priliko in stopil sem v katoliško cerkev, kjer se je ravno vršila služba božja. Ljudje so glasno molili in se vedli
stem času. ko so drugi zbijali neslane šale, mi je govoril o lepi Dolenjski, ki jo je tako ljubil. "Ko zmagamo Rusa," mi je dejal včasih, "boš šel z menoj na
sploh zelo vspodbudno. Meni t>b Dolenjsko k trgatvi in potem bova je bilo težko pri srcu, kajti tri šla oba skupaj na Brezje k Mariji mesece mi že ni bilo dano Obiskati Pomagaj. Potem pa bpmo zopet,
cerkve. V mali kapelici so bile napravljene okusne jaslice, nad katerimi je plaval angel držeč v
vsak v svojem kraju, pričeli telo vaditi." Svojo lepo organizacijo je ljubil čez vse.
Ali ste ^ipravl.jeni?
Skrivnost uspeha obstoji v tem, da storiš pravo reč^v pravem času in da porabiš vsako priliko, ki se Ti ponuja. V ta namen je bistveno potrebno, da si hrai/iš telo in duha v pravem stanju. Kakor hitro je delavnost telesa oviranj na ta ali drugi način, nepravih razmer, nezadostne hrane itd., p/'isiljeu je duh k večji energiji, da premaga vse težkoče in ker je duh' prenapet, ne more zdržati vseh naporov, telo in duh prične pešati, dokler se ne zruši, in mesto uspeha je neuspeh. Kakor hitro zapaziš najmanjšo nevednost pri Tvojem sistemu, takoj prični rabiti Trinerjev ameriški eliksir iz grenkega vina. Spravil Te bo v red in Te držal v redu. .To izvrstno sredstvo pospešuje prebavo, odstranja zapeko, glavobol, med-levico; slabo voljo, urejuje pre-bavljalne organe na jako mil naraven način. Imej to sredstvo vedno pri rokah za slučaj potrebe. Pri vseh drugistih. Cena $1.00. Josef Triner, izdelovalec, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Bodi pripravljen in imej Trinerjev liniment vedno pri rokah za rabo, kadar boš opazil kake zunanje bolečine. Prihranilo Ti bo-obi-, lo muk in trpljenja. Pri vseh drugistih za 25 in 50c, po pošti 25 in 60 centov.	(Advert.)
in soliden trgovec se drži tudi resnice s tem, da ponuja in prodaja svojim odjemalcem to, kar v resnici importira. Tega gesla se dfži sirom Amerike znana in edina samostojna slovenska
__importna tvrdka A. Herwat, ker piše na svoje steklenice "Kranj-
PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ- ski importiran brinjevec, Slivovcc ali Tropinovec, katerega v res-NOVRSTNE DRUGE PIJAČ/H. n'C' 'mport'ra* Sedaj se t« pijače ne more dobiti i* starega kraja.
jaz je imam pa ie obilo n<t rokah od preje. Vlada Zedinjenih držav
Priporočam se oenjeoemn oMip v«»ce« »trojo kaznuje, ki bi skušal prodajati navadno blago za
.___ . ... , , ,	importira no. •
Stvn V najObllnejBl Obisk. --jn vendar je najti pri nas mnorro takih ljudi, ki ponujajo občinstvu rar.ne"likerje. w
y«j an&nci in npnaanni	niaejo nil steklenice: Kranjski Brinjevec, umo da mečejo odjcmalcem pesek v oči in da
m« v ua w	naSe ljudi slepijo s takimi ttesedami. Jaz prodajam tudi tak brinjevec, ki ni importiran po
vedno dobrodošli 1	I *6-60 zaboj, na K»lnne pa po Si.75 Double Stamp 1002 katere vrste ga hočete.
NA SVIDENJE 1 OKO. FLAJNIK, LASTNIK, 3829 Penna Are. . .Pittsberg. Fl
ANTON HORWAT, importer in trgovec z žganjem na debelo. Telefon: Canal 2974.	1827 W. 22nd St., Chicago. 111.
Stavbinsko in posojilno \ društvo
SLOVENSKI DOM II
slovenska gostilna In restavracija
Martin. Nemanich
r
Chicago, 111.
Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois.
Sprejema hranilne nloge in po-sojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev..
Rojaki 1 Poslužite sc tega izbor S nega^ načina pri hranjevagiju!
Rojaki izven Chicagal — Pišite za pojasnila 1
Louis Duller, predsednik.
Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St. Frank Banich, blagajnik.
I
AW
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina«
Telefon: Canal 80
1900 W. 22nd St.	Chicago, 111.
iH\\\\\\\\\\\\\ \\\\\\\\\\\\\\\\\VV\\V\\\\VW \\\\\\\\'
Farme! Farme!
Frank Petkovšek
7M Market
WAUKBOAV, nxoron.
Zastopnik rasnih parobrodnlb droit Pošilja denarje v staro domovine l> r previja notarske posle.
Be tople priporoča Sioveneeni v Vu kegaa in okolieL
Za zastave, regajije in vse društvene potrebščine.
Prva in na|stare|ša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, III.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
it»»ii«i»iiiiiii»iii»iiiii»iiiiijjiiiiiiiiiM|||||,|M„||,||IIJMIJJI|IJ||J|||JJJ|Mj|fWMi|jji^jii4Mj DOBRODOŠLI
= mi cenjeni rojaki Slovenci iz Chicaga in okolice v mojo
GOSTILNO
H, kjer se toči vedno sveže izborno "Hoerberjevo H vrstno žganje in naravno, doma sprešano vino. B Gostom so opoldne na razpolago okusna jedila iz domače jj kuhinje, tako tudi mrzel prigrizek. Svoji k svojimi
John Zvezich
22&4 Blue Island Ave.	CHICAGO, ILL.
Telefon-: Canal 2363.
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
prodaja
_	_ _______pivo, razno-
Ako ste namenjeni kupiti farmo, sedaj je pravi čas za to. Mi prodajamo farme že več let v e-nem najlepših in najrodovitnej-ših krajev države Wisconsin, ka- | tera je,'kakor ste gotovo že sliša- | ii, ena prvih poljedelskih in živi- H norejskih držav v Uniji, zlasti pa j je znana še po svoji dobri, zdravi pitni vodi, ki se drugod malo-|^l kje dobi. Na našem zemljišču je1 naseljenih že precejšnje število rojakov, ki vsi dobro napreduje-1 jo, in so zadovoljni, da so se naselili tam. Naš svet leži v Chippewa in Rusk County, v neposredni bližini glavnih železnic.
Kdor izmed rojakov torej želi kupiti farmo v tem lepem in rodovitnem kraju, naj nam piše za pojasnila in natančnejši popis zemlje, kar pošljemo vsakemu zastonj. m SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA.
_
Louis Bewitz, 198—Jst Ave., Milwaukee, Wis.
(Adv.)

1TSO-82 E. 2StH St., Lorain, O HI o
CONKORD RDEČE VINO $25 00 barrel
DELAWARE BELO VINO $35.00 barrel
Pri man jih naročiliti cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.