ri
HocblObl. k. i. HofbibUotbek,                 ^.^
St. 45.
V Gorici, 9. novembra 1883
Tedaj .XIH^l
„Soča" izhaja vsak potok in velja
po pošti prej emana aH v Gorici na doni
pošiljana:
Vse leto.....f. -1.40
Pol leta     .......:':M
Cotvrt leta     .        .   .    .. 1.1«> Pri oznanilib i-i  tnk.> tudi \--i    ,.po-
tirnicah'- se plačuje za navadno irUiop-
no vrsto:
8 kr. če se tiska 1 krat
« " " Z   •. 5 J',
7,a. v*Pp črko  po prostora
P<mnieznd gtevilke fie dobivajo p<> 8 kr. v toliakarhirah v gosposki ulici \)V\/.u .,troh Icuin", na starem trgu in v llWiialu ulici taf v Trsttt, Via Ca-soma, .'«.
i><M>isi naj se lilagovoljno pogiljajo tiivdnistvn ..Soi-e" v Gnriciv Via Aacoli 8, I., iiurouniiia pa opravniStvu, „So&o*« Via della Croco St. 4, II.
Kokopifri ae ne vraCajo; doplsi iiaj sc lilagovoljno frankujejo. — Delalccra in ilnigiin ncpwhiognitu w iiaro&niiro J!ni?.a, ako so oglaflo pri opravniBtvu.
Oglejski dr&avni muzej           |
in pohlevno vpra§anje glede ria rrjegovo o^krbtiiStvo. |
I Z g o r i § k e n i t i n e, 5. nov. 1883.
Kdor je bil kedaj v Ogleji, se mu je ponujala prilika, da ni samo ogledul si razue starine ali ostaline kot po-sleduje zgodovinske sledove starega Ogleja ; lehko je priuesel tak obiskovalee tudi seboj tak spomiuek iz davnih e"asov za prav raajhue krajcarje. Kiuctje sedaj malega mestica so pri prekopavanji in preoravanji oglejskega polja ualeteii vsak hip na toliki* starth rimskih denarjev, ostankov in pohiStev, pa tudi bolj ali raanj kpo izdelauih kamnov in lopotifiij, da so jib. domaCioceni in tujeem prouajali za prav nizko ceiio. Nekateri Oglejei, ki so vrednost statin vedeli bolje eeniti, so napravili eeie zbirke iz teh ostankov in so jih ob priliki tudi drago razpeLaliv navadno v tuje kraje, i'oslednjtb 20 lot so se zateli pa tudi v A.v-Etriji bolje zanimati za podrtine in v obt'o na vsaka-vrstne spominkc davno vmrhh narodov, zlasti pa za sledove rimskih naselbiii in rimskih west, ki m sc uahajula v krogu sedaujih av&irtjskiH mej. Posebno pozowost so obruili tako imenovaui Htnrino&lovci tudi na utA Oglej in so ravno o.ii zafoli opominjati av-strijsko vlado, da bi za Oglej kaj grtovain, da bi ne prille oajdene m izkopanc* starine vse tujeem v roke. Zarea je vlada muogo vsot •dlofiila za reduo in pra» vilno izkopavanje in odkopavanje starih zidio in diu-gih rimskih spominkov; ob eneui je oddelila denarne zueske, da se vicdnifie starine nakupijo na di^avne stroSke. Da bi pa vlada za tako nabiro in zbirko do-bila primernega prostora, je dala sezidati posebuo po-slopje v Ogleji; to prostotiSte so laui Slovesuo odprli in it bralci „SoCiui" se Se spominjajo, da je laui ob odpitji tr^aske ra^tave nadvojvoda Karol Ludovik sam odprl ouo novo poslopje, ki je znano sedaj kot ditavni nmzej. Starmoslovci, popotniki, razuinuiki m soaebuo inteiigencija tudi oaSe pokiajine se je razve* selila nad odioOnostjo in dobro voljo vlade, da je vstva-r'la shrambo, kjer naj bi se zbirali iu mnozili opi-sani ostanki od ieta do ieta. Upanje je bilo toliko veCe, ker se je pokazaio, kako se zatiima tudi sama eesarska hisa m deoamo zrtvuje za novo napravo in lepe uamene vsega podjetja. Misliti je bilo, ko se je drzavni ntuztj stavil v varstva in pod nadzonstvo po-sebaega oskrbnika, da se bodo sponunki odslej kopi-cih od due do due v iiovesu poslopji, miahl je vsak piijateij zgodevme in njenih sb'dov, da bo uov muzej prava krasota ne samo drzavi, ampak tudi iineuituo zakladiSCe preiskovaleem in pravo gledisfie popotnikom iu sosebuo tudi pokrajiuceui. Ali kakor se zdaj kaze, ravno uasprotuo ae godi.
Po Casuikih, ztasti po laskih s Primorskega, seje razkrUa jako Cudua, da ue refieui, zalostua stran. Ze dalj easa namreC traja in e d obciuo ogtejsko iu vodjo dizavuega muzeja v Ogleji, g. protesorjem Maionico, p o 1 e ui i k a glede na to, da je po -elednji neki razzalil ogiejiko obCmo po poti tiskanih Bestavkov pa nakupa m prodaje arh(»ologi§kih najdeb (starin), katere kupujeta in pridobivata g. prof. Ma-iouica iu inuzejski sluzabnik na rafiun tretjih o s e b. G. prof. Maiouica raeni od svoje strain, da spodbije svojega uasprotnika s teui, da trdi v trza Skem listu fiA.dridu od 17. okt. i. I. St. 237, kakor dabigabilagosposka pooblastila, da sme on za gospoda Evgena Ritter-ja uakupavati stare najdene deuarje. Znano pa je, da se za g. Ritterja ne nakupujejo samo denarji, ki so v posebnih eksem-plarih tudi jako va2ui, ampak da se zanj po nakupu zbirajo tudi druge veiiko vredniSe refii, najdeuine in izkopanine; ob euem je tudi znauo, da se naroCbe ne izvrSujejo samo za imenovanega gospoda, ampak tudi za druge. Po razlozenem namenu, ki ima dr-2avni muzej v Ogleji, mi pa vendar ne moremo mi-sliti, da bi se nahajala gosposka, ki bi bila tako kupfiijo privolila ali potrdila. V takem slueaji bi bila po na§ib mislih naprava diiavuega mezeja jako ob-i^alovanja vredna, iu bi bil uovi muzej sam a zanj ka, da bi se po krujsi pou ostaliue pabirale in zbirale z uamenora, da bi
s e o d t o d navBc v e t r o v o r a z p r u d a j a 1 e I i n r a z u a & a I e ! V tern prlmeru bi ne bila dr^ava sebi postavila krasnega spommka, domaCtnccm pa iu j tujeem zavctja za prctskovanje in poduk; Skodovala bi I ravno sebi sami in vsem onim, katerimje hotela ko- : ritititi.   Ker se nam vse to pozdeva  nerazumljivo in nenaravno, imamo upanje, da so g. prof. Maionica kot vodja oglejskega drzavnega muzeja jasueje  izrazi in da bo zatorej tudi  toliko dober,   da nam enako javno pov6, katera gosposka ga je pooblastila z a navedene na in e u e ?
Srbske zadeve.
Na Srbsko obrnene so danes ofii vse Evrope. Tarn se god<i reLi, katurili konee uikoinur ni znau. Mlado kraljestvo ni Se upokojilo svoje tnladen^ke krvi. Na svojo preteklost pred turSkim jarmom ne more zidati, ker je pozablje.ua. TurSko gos[>08tvo je na Sib* skein veiiko potrlo in zadufiito. Mladi narasfiaj dobil je svojo oniiko in p.ditiCne ideale od zunaj. Srbsko kraljestvo je v nekem stauji nepopolnosti, pretvarje-nja in poroda stalnejih drii/Unuskih oblik. Kako dolgo bo trpelo to prerojevanje in kako^no bo v svojem izi-du, uikdo ne v6, ker v t"j stvuri sodelujejo jako raz-liCui doiruu'd in zonanji faktorji, o katurili so ne more vedeti, ali se zdruzijo v pohlevno, mo&no skunno dc-lovanje, uli pa so bodo ainrtno drtili in pregaujali, dokler kateri bojevalec ali pa tudi kateri od daleko stojeii gledalee ne ztnaga in no proglasi svojih naeol iu svoje volje kot nedotakljivo diiavuo pravo in ideal, kateremu naj se vsakdo klanja.
Srbsko kraljestvo imelo je v sebi pogoje uaj-srefinejSe diiave, ali potrebovalo je moza ali mo^, ki bi bili uarodovo mo6 napeljali na pravo pot iu izko-rifetili v slavo svoje domovine. Zdi se, da to se ni godilo. Razpor in ueediuost, izdajstvo in kruta sila, pielivanje bratovske in knezje krvi uiso neznaue refii v U'pi srbski dezeli. Francoska omika a vsemi svojimi slabostmi sirila se je v viSjib srbskih krogih; pravicc, ki se smejo dati le uajbolj izobrazenim narodom, po-delile so se srbskim podloinikom v najvedji meri: popolna svoboda tiska in zborovanja, kakorSue nimajo druge drzave, katere so in muogo vee" uapredovale. Jiufcela vladajotib krogov se niso vjemala z uaCeli oinikanik moz, ki so imeli tisek v svojih rokah in deJavno moe v svojih ^ilah, niti z nazori vsega na-roda, ki delom sloui na svoji preteklosti iu ustnem izroCilu, deio'ii sptejema nauke, ki mu jih podajejo ujegovi politicni odgojitelji: (Sasopisi in mnogi omi* kauci.
Nastali sti dve glavni stranki t vladna in naro-dna, kraljeva in radikalua. Pri IctoSnjili volitvah zma-gali sa radikalci; ali kralj je imenoval novo minister-stvo, ki je radikalceui Se bolj nasprotuo, nego prejSnje, ia je bkups&no (drzavni zbor) razpustil. Radikalci zahtevajo, uaj bi Srbija hodila svojo pot, uaj bi ne bila uavezaua na zunauje drzave, naj bi s svojim umom in svojo rnoejo priborila si spoStovanje iu Cast pred drugimi narodi, ter oditajo vladi, da se ozira na sosednje drzave vefi, nego bi smelo biti. V tern iasu spiosne ra^-burjenosti zahteva vlada, naj narod odda drlavuo oro^je, katero je bil dobil v brambo domoviue. Ljudstvo se temu upira in v dveh okrajih morala je vlada razglasiti obsedno stanje. Vojaki mo-rali so se ze nekatere krati biti se svojim rojaki in zdi se, da tega ni 3e konec. Ustaja se prej §iri, nego ponehuje; v Belgradu in drugod zapirajo politicue mo2e; razdra2euost raste in bati se je hudega.
Dopisi.
V Gorici, 7. nov. — PranCiSkauski red zadela je velika zguba po smrti fi. o. F r i d e r i k a H o c-niguanna, ki je bi! rojen 7. maja U823. v Stan Cerkvi ali Sreduji vasi (Mitterdorf) na KoCevskem. V Qerkveni red je aiojil 5. ee^t. 1843,j v svojem dvaj-
si'tcin Ietu ; 8. sept. 1846, napravil je slovesno ob-ljubo iu 28. dec. istega leta bil je trtaSttik posvefien, Med svojimi rodovnimi brati u?.ival je vi«oko spoStovanje ; zato je bil mnogo let zaporedoma izvoljen pred-stojnik hrvasko-kranjski pokrajinf Sv. \ix\U (minister proviucialis). Veftino svojih redovnih let prebll je na Kostanjevicf, kjer je podnSeval v dveh zadnjih glm* nazijskih razredih modroslovje, verstvo, nemSCino ift zgodovino. Njegovemu prizadevanju se je najve6 za-hvaliti, da sta se vpeljala letos v domatih Solah (v Kainniku naKranjskem) tudi 5, in 6. giiiNiazijski raa-red, tako da morejo mladcnLi, ki so dovrSill spodnjo gimnazijo, stopitl brez ovire v franei§kanskl red. Kje-gova raznovrstna sprotuost znana je bila tudi redov-nim prednikom v Uimu, zato je bil pooblaSfien, da jo kot komisar in preglednlk (visitator) obiskal mnogo i'ramY:iskiiuskili Bamostanov v Avstriji. Kot lektor (pro-fesor) in spovednik bil je jako delaven, o dnni priliki — n. pr. o blagoslavljanji kii?.ev»h potov — je tudi prav jedrnato pridigal; uli najvocje zavluge zu svoj red si jo pridobil kot provincial. Kot tak je htrogo na to pazil, da so se pravila sv. Franciika izpolnovala iu da se je dull tega oc'aka v pokrajini (provlnciji) Sv. Kriza vedno obnavljal.
Po svoji prijaznosti in ravni, odkriti bosedi, po svoji resuosti, zdru^eni s prijetno Saljivoetjo o pravem 6asu, po svojem s^ofiutji za blagor in gorje svojega bli^njega v spoveduici in zunaj nje, priljubljon je bil vsem, ki so ga poznali. To se je pokazalo posebno o dasu njegove bolezni, srCni hibi, kateri se je pridru-^ila zadnji Las vodeuica. U2e preteklo poletje, ko so je bila boJezen mofino oglasila, so se Gorifiani in Iju-dje z delete mnogo zanimali za. njegovo stduje. Ko se je bila bolezen pretekli meaec shujSala, prihajalt so pogosto niuScani in duhovn; bolnega patra obisko-vat. Predzadnji ponedeljek, 29. oktobra, Obiskal ga je tudi prevzvi§eni knezonad§kof, s katerim sta bila do-bra prijatelja. Pogreb bil je v nedeljo, 4. t. ra., po» poludne slovesen po obilui udele^itvi ijudstva vseh stanov. KnezonadSkof pri§el je bil v cerkev sy. Igna-cija, ko so imeli rarliCa tje prinesti. Naj blagi pokoj-nik v mini poCiva ia naj dobi vreduih naslednikov med svojimi ostalimi brati.
V GoriCi, 8. nov. — Ker ste bili tako prijazni, da ste zadnji moj dopis sprejeli v svoj list, drznil sem sc z novo proSnjo, da b! sprejeli Se naslednjo do-godboi dasi ni vesela za nas, gonSke Slovence. — Pred nekaterimi dnevl scl sem po ulici ter sem pridel pred Stacuno otrodjih igrad. Tu najdem mater in tljeno osem- ali desetletno hfierko, ki sti neko igraco v ok-nu pazljivo ogledovali. Mati je med tem prav pridno licerki nckaj pripovedovala. Ra dove den, kaj more biti, stopim bli^e; ali kaj sliSim ? Mati govori svoji hfieri v slovenskem jeziku, naj gre v Stacuno in naj praSa po neki igraCi. Pa kaj mislite, kako jb je ueila? Trobila jej je na uho, kako se rece tisti igraii |>o I-talijansko, ter jo uCila, kako naj prasa v Stacuni v italijanskem jeziku po za^eljeni refii. Deklica gre vsa srarsozljiva v Staeuno in videlo se ji je, da si ne una in da ne more maternega sveta izpoluiti. Spoznati je bilo na prvi pogled, da tudi mati ni bila italijan§8ioe, oziroraa furknSeine, posebno zmoi&na inda zenski sta-nujeti ne malo let v Gbrici. Skrbna mati prizadeva se §e dalje, vbiti svoji hderi itaiijanski izraz v glavo, kar sejislednjiC tudi posrefii. Kupljeao igraco h6erka skrbno pospravi ter pride vesela na ulico; tujej mati zopet priporofii, naj se pridno nfii italijaoSCine, da se stori vredno lepe igraCe. Koi sem to Slifial, sem neje-voljno dalje korakal.
Slovenske matere, ne bodite trape, kakor dpi" sana mati, ter ne zapeljujte svoje nedbifcne dece k re-negatstvu — narodnemu odpadniStvu. Z zatajevaojem svojega naroda si ne pridobite slave in hvale nr pri Bogu, ni pri narodu, ni pri svojih otrocih. Mnogi iz-gledi nam to potrjujejo: otroci odpaduiki spostujejo svoje roditelje tako, kakor spogtujejo nespametne mate-re svoj jezik. Marsikateri mirenin zaveden mladebid dolii dandanes svoje stariSe, ket ga niso odgojili v matedbSCi-ni; z materultcjezikom l)i si pridobil bpl^ia hitrejo slu^
bo, nego same s tojim, njemu vecinoma neznanim jezi-kom. Slovenski roditelji naj torej privoScijo svojira otrokom niaterni jezik In naj jim ga ne kratijo, kajti kdor zametuje materni jezik, zametuje sam sebe. Ea slab izgled naj nam zadostuje v naSem mestu; dru-gih naj nas obvarujejo narodni Slovcuci. Naj bi moje besede ne bile re&ne v veter, ampak na oWutljiva srca slovenskih mater.
§ Tolminskepa, 7. nov. — ObSirueje in ve-selo porocilo o misijona, ki se vrSi v Tolinmu od 1. do II, t. nu, poSlje ti sajbrie, draga „Soca% spretnej? Si foka; jaz sera ti uamenil le kratko in zalostno poio&lo o roceh, ki so le v Sibki zvezi s tolminskim miaijonom. Naseyndstvo pripisuje misijonarjem veliko mo6 ee k« na y«di, ampak fcndi na mrtve in posebno na tade dubove. Tvoj sestavek, cenjeoa BSoca*t vka-terem si popisovala, da imajo v goriSkih blagajnicah zaprtega huJiCa, in kakoga je treba izgaojati, je na§e ljudstvo prav rado bralo. Maraikdo je rekel, da caake razmere, kakor v Gorici, dasi ? manjSi meri, so tudi drugod, in da tudi drugod bi trebalo napovedati post. SlaCajno bil je post tisti dan, prednojezaeel misijoo, in maraikdo je trdil, da s postom in misijonom se najbiie kaj doseze proti duhovom. Kdor ima v Tol-minu kakega nasprotnika, misli si, da gotovo ga budi dob napeljuje in sili k sovrastvu. Ker vsakdo M\ otresti se sovraLnikov, zato je marsikdo pricakovai, da misijonarji prepodijo iz Tolmina hudica, Le je ka-teri tarn, Slucaj je nanesel, da Ijudsivoje bib mocno potrjeno v tej avoji misli.
Pogosto se here v casnikih, da po velikih me-atib si ljudje, ki so vero zgubili, jemljejo iivljenje. V nase kvaje ta cvet novosegue omike ni bil §e pri-§el; all letos in sicer zdaj o casu misijona se je ne-kaj takega prigodilo. Na Eamnem, dve mi od Tolmina proti Eoborida, je ueki priprost moz\ kinet in mlinar, privezal vrv na jablano, na drugem konci na-redil je zattko, vtakne glavo v njo in se obesi. Neka zena, ki ni bila dalec" od tistega kraja, zagleda vise-cega moza, zacne upiti in hitro pritece mol, ki pre-reie vrv, ObeSenr c pade na tla, veliko ljudi se zbere okolo njega, za&nejo ga drgniti in sreCno ga spravijo zopet k zlvljenju. Eo se to razve v okolici, bitro se raznese novica, da misijonarji so v Tolmiuu hudica izgnali, da hudic je iskal novega stanovanja, kjer bi se ualavil. Nekateri trdijo, da so tisti dan v jutro, ko so §ii v Toimin, videli hudiea, ko je sel po Vrblji in da je straSausko gledal okolo sebe, koga bi zgra-bil; ali ljudje so bili napravljeni k misijona in so zajntra moiili, zato se jim ni smel priblizati. Pravtjo, da omenjeni mo2 najbrze tisto jutro ni molil in se ni prekrizai in ko ga je hudoba dobila, ga je obsedla in ga je gnala, da se je hotel umoriti. Kam je hadic od tarn §el» se ne v6; eni pravijo: proti Dreznici, drugt t Volarje, ali za trdno nikdo ne ve. To je zgodba.
€epOVan, 2. novembra. — Premo^enje flmrtve roke" gleda |pa6 marsikedo zavidljivim oCesom; ali kako dobro nam pride cerkveno premozenje, kadar je treba izvrgiti kake nove naprave "ali poprave v cerkvi I Ma cerkev je edoa najlep§ih v gorab, ali taka bi gotovo ne bila, ako bi ne imela nekoliko Iastnega premozenja. Ima ga nekoliko; zato se vedno lepsa! Letos je napravil g. T o in a z S e 1 a k, doma&t uniet-liik iz Podmelca, nov bozji grob, ki daje ofiesu po-aebno prijeten pogled. Predstavlja nekaki palmer vrt; v stranskib lopah pa vidiS v daljavi Jeruzalem, oljako goro, Yrt Getzemani itd. Vse ddo je jako lieno in aknsno. Gospod Selak zasluzi res zahvalo in pripo-rofiilol Tudi kapelo na novem pokopali§Li je prav pri-jazno popravil s svojim capkom. Hvaia mu 1
Ker sem n2e pri cerkvi, naj omenim in otadim fivetu novega nenavadnega orglavca. Povsod stoveS — nikomur jznan I Y Gorici in po dezeli slovi gospa Lucila Podgornikova-Tolomejeva kot nenavadao spretna in izurjena igralka na glasovir; ali manj znano je, da L. gospa rada igra tudi na orglje v cerkvi. Letos prihaja ob nedeljah in piazni-kib pogostem v Gepovan, kjer ima poletno hiso. Pri tej priliki je veckrat uameslovala domaCega oglavca. Eedor je morda mislil, da imarao slabe orglje, se je te krati pad lahko preprical, da orglje izvrstuo pojd. Kake krasne, pobozaost uzbujajoce glasove jim je iz-vabljala nadarjena nmetnica. Naj prejme 6. gospa jayno najtoplejSo zahvalo! Tej zahvali si pa nsojam pridruziti proSnjo: na svidanje o prihodojih praznikib!
Da dopis ne ostane prekratek, dostavljain se, da aieseca oktobra so biie pri nas volitve novega ob-cinskega odbora inzupanstva. Ves odbor kato-li§ko-politiSke (Stalnice je pri§el v ol»5iitski odbor, Njema na celo pa dobro znani citaluiSki govornik g. Anton Bratuz. Ni nam toraj uyomiti, da je vodstvo ObSine v pravih rokah.
Iz GojaS pri Cernifiah, i. nov. — Moie nero « BJcer ni vajeno pisavi, ker je le redkokiat rabim, ven- | dar sem danes prisiljen zanj prijeti, da svetu obja-yim, kako senajnkme^ a4 uek^erih gospodovsit- i
[ nosti delajo.   Drva za karjavo so gospodi in kmetu
: neobbodno potrebna stvar. Ker jib pa nemamo don*
1 dovolj za na§o potrebo, hodimo po nje v bliznji gozd.
[ Nekateri gredo na Caven po nje, kjer morajo golovice
I ali odkazane  vrhe gozdnerau Cuvaja prav dobro pla-
Cati, potem jib pa se doi po Oavnu na ramnn domav
vle^i. Ako se kdo najmanjSega prestopka krivega stori,
naznani ga iuvaj uradniji v AjdovSCino ali v Gorico
in — hajd & njim pod kljuL. Platati, tezko nositi in
pa §e poSebej kaznovanemn biti, to je preveS za bre-
me drv. DezeJa izda tisoce na ieto za povzdigo kme-
[ tijntva, posebno za sadjerejo.   Ne bi li zadnjo mnogo
i in bitro povzdigoila, ako bi dizavo naprosila,  da bi
I siromaini kmetifi Me in z maaj&mi stroski in sit-
! nostmi drva dobival za svojo potrebo? Eoliko njih ne
| poseka doma lepih. sadnib dreves,  da bi se gozdnim
sitnestim in zapom ognili?'
To vpraSanje bilo mi je ^e zdavna pri srei, a to mi ni potisnilo peresa v roko, temved sledeii slu-eaj: Ear nas je kmetov, ki itnamo voz in voli, hodimo navadiio zaradi bolje ce»te iez Lokavec na Do! po drva; to je pet do Sest ur boda. Dobivali smo do zdaj na mitniei pooblastilo, da smo si ^ineli-proti do-lo^eni svoti — tako zvano poberijo zbratl ter domov odpeljati. Ear smo si nabrali, bita so dobra, zdrava drva. A ko pride pred neS-.aterinii dnevi mi voznikov na Dol z nado, da si bodn ointdi zopet tain drv na-brati in domov peljati po navadi, prepov6 jim tamoS-nji gozdnar to odloCuo, ne da bi se btlo to poprcj po dezeli oklicalo, ter nam veli. da smemo k it guila in dve in veL let posekana drva za „Parada»ott na-kladati, kamor z vozom niti pdti ni mogofe. Vsled tega je moralo vee nas domov brcz drvi, le dveraa voznikoma se je posrefiilo — kakor sem kasneje po-zvedel — da sta po stari navadi drva dobila. Prosim Vas, gospod, ki piSete BSoCoa, je h to prav, da mo-ram jaz in mej Mapec s parom volov pet ur dalno pot v gozd in nazaj prehoditi in prazen domov priti ? Ali res dr&wa tako maio porajta za nas krnete, ki prav tako davke nMujemo, kakor gospoda, «a nam niti ne naznani, ako nam pod .lavadnihii pogoji noC-e drv dajati? Aii je pa morabiti doticni gospod samov-lastno postopai ? Kaj bo ddavt in gospodi gozd ko-ristil, ce nas kmetov ne bo vefi? Tn bi trebalo po-moci; a mi ne vemo, kje jo iskati; yotuagajte nam torej Vi, gospodjef (Slavnim c, k. uradom, v katerih podrocje spada opisana zadeva, prav toplo priporocamo ta dopis v povoljno reSitev.   Ur.)                                  |
IZ Vipavske tloline, a novembra. — Pred-zadnja aSoeaa prinesla je dopis iz P1 a 6, ki popisuje zgodovino onda§njega plesa na ro2enkrausko nedeljo, Dopisnik je plesalce in njih pomoCnike grajal, a ob enem jim je pokazal tudi svoje usmiijeno sree, ker je opnstiL nekatere Lrne cite iz one zgodoviue. Po inojem innenji smel bi bil dopisnik povedati vse, kar se je godilo oni sveSani dan, torej tudi to, da so se na plesu stepli, da je krv tekia. To je navaden ko-nee vsakega javnega plesa; k cemu. torej zamoicati, kar je navadno ? — Vjemam se s preprifiaujem g. do-pidnika, da nasi zupani pri najboljsi voljt v marsika-teri zadevi ne morejo veliko pomagati, ker imajo ve6 oblasti, ko moei. Marsikateri 2upan bil bi vesei, ako ne bi imei oblasti, podeljevati dovoljetije za pies, ako ne bi smel prestopkov bkazno*ati. Ali te oblasti mu nikdo ne odvzame. — Ako gre k okrajuetnu glavar-stvu, polen vesele nade, da zuana okroznica gori§kega okrajnega glavarstva mu je odvzela pravitio dovoljevati pies, dobi v odgovor, da svetib njegovib pravic se nikdo ne sme dotikati, da omenjena okroznica je bila le dobrovoljen svet, da pa uikakor ni imela namena, kreiti njegovib pravic, da naj se tudi naprej ravna po svojem spoznanji, kakor do zdaj. — Bad bi zupau kaznoval neporedaega obMnarja in silil ga, naj se drzl obcinskib dolofieb, ali moCi nima, da bi to storil, ker v6, da bi s tako kaznijo sam sebe dvakrat, tri-krat huje kaznoval, nego zlo&nca. Ako kaznuje ne-redne^a za 2 gl., pore^e mu ta, ko vsi spijo, dve planti mladih trt in kazen je za zupana veliko veeja, ko za kaznjenca. — Vse drugafie je s cesarsko go-spodo: ona stanuje v mestu, nima ni njtv ni travai-kov, nimajo jej kaj pokoncati, in ima policijo in zen-darmerijo na pomofi. Ona lebko kaznuje, ne da bi se jej bilo kaj bati; zato bi morali mnogo zupanskib opravkov izroeiti cesarskim gospodom, ki bi ne imeli le oblasti, ampak tudi moc za izvrSevaoje svojth po-slov. — Zgodi se tudi, da zupan ne pozua nataako vseh svojib dolznostij in pravic, ker dandanes posi- ! ljajo 2e v obcinske pisarne toliko paragrafov, da ne \ vejo kam i njimi. Taka sara je za ucene gospode, ne j pa za poStenega kmeta ali posestnika. Recem po pra-vici, da se meni, ki sem ze marsikaj bral, je t? in ono neumevuo. Povem izgled. Vpeljala se je pri nas navada, da kak §kripad, ki zna drzati v rokab god-beno orodje, se zgubi kak vecer — navadno ob nedeljah in prazuikib — v kr6mo. Za njim se nasuje v Krcmo mladina iz dormiCe in §e kake druge vasi; Skripac zagkriplje in mladina se zavrti, Skripafi §krip-Ije in mladina se poti od dneva do vecera, od mcaku do polnoci in drez, do tren ur zajutra. Kremar nasi vino na mizo, mlidha pa raja in se veseli, ka!:or pri |aTSili plwib in z fsemi wMty java'b pleioV.  1% \
| tako razveseljevanje kremar ne prosi dovoljenja in ga I nima; jaz bi pa rad vedel, ali je potrebuo dovoljenje j za pies v javnem prostoru — krema je javni prostor, j kamcr sme vsakdo priti — ali ne ? Mnogo sem o tem misiil, pa nisem mogel priti di trdnega spoznanja, j zato te prosim, dcaga aSocaa, povej mi, kako imam J soditi v tej zadevi.
j           (OdgovoruredniStva. Vsako Stevilo BSo-
I cc* poSIjemo kot postavi zvusti dr^avljani e. k. okraj* | nemu glavarstvu gori^kemu, §e predno jo za se dobi-j mo iz tiskavnice. Tudi to Stevilko je c. k. okr. gla-j varstvo bralo, predno ste jo Vi v roko dobili. Ako j slavno c. fc. okr. glavarstvo v VaSih navadah ni na§lo I mi nepostavnega, bo tiho in mimo; ako je spoznalo | Va§e uava«le kot nepostavne, naznani jih najbrze slav-[ lit c. k. Leudarineriji, da bo o njih pozvedovala Pa-| zite torej na to, kaj bodo zendarji izpra§evali te dni | po Vipavski dotmi; ako bodo pra&tfi, kje se to gods, i kar je „Soca" pisala, bocli Vara znamenje, da Vase I navade niso hvalevredne: ako bodo o tern molcali, I stojite na postavnih tleh iu se Vain ni bati.)
I           Z Dlinaja, 4. nov. — Spominjam se,  da leto-
1 snja ^SoCa" je pisala uze marsikedaj o bolnikih iu boluiSnicnfo zalevah na Goriskem. V nekem takem sestavku je uieuda omenila, da h i ra I n i c a bila bi v Gorici na pravem mestu in da i njo bi se dab pri-fcranit nekoliko dosedanjih stroskov za bolnike. To me je napotilo, da sem uapisal par vrstic o doiielnih hiralnicah v Avstriji pod A«iLo, misled, da Vam bo ustre^eno, ako zveste, kaj se drugod godi glede hi-ralnic.
Deftdni zbor ni^jeavstrijski previdel jc ui5e zdavna,   da hiralnice so v nasih Uv\\ bolj potrebue,   ko kedaj, ker dandanes je drzava, oziroma duzela, pr«»y-zela skrb za 61ovyka od zibeli do groba: (jd otroSko-ga vrta,  ki ga zdaj v Gorici snujetc, do Binrtne po-J stelje v bolnisuici ali hiraliiici.   Privatua (drn2inska) I podpora ubogih in obnemoglik pojenjuje,  zato je dr-2ava ali de^ela siljena, da resno misli na pomod, ka-tere so revezi in starci potrebni. j           Na podlagi tega spozuauja in te potrobe sklenil
• je ni^jeavstrijski deielni zbor, naj so v Avstriji pod ! Ani^o mipravi veft hiralnio na dezelue stroske z de-; 2eluiiD oskibniStvom. Prv.i tuka hiralnica dodelaua je u2e v Standraii ob Dauavi, ined mt^toma Tulln in ! Klostcrueuburg, ter se izrofii v kratkum oameuu, za I kateri je bila zidana. Odlocili m, da 10. t. m, — na
j god sv. Elizabete  in itnendan   presvitle  cesarice  __
i naj bi zacela hiralnica svoje delovatije. Nameujena je I za 60 oseb.
V tej hiralnici bodo placevale obeine od svojih obnemoglih obC-iuarjev po 35 kr. na dan. Preracutiili so namrec, da toliko bo stala vsak dan hrana za enc-ga rejenca. Upravne stroSke plaCevala bo dezela. -— To je nekako tako, kakor v Vasi goriski bolniSoici. V ^ocP sem cital, da od vsakega domaeega bolnika v III. postrenal vrsti, plaCujc se na dan 40 kr. To bi biii uekako stroSki za hrano in zdravila. Vrhu tega pa daje gonska dezela bolni^uiCuerau upravniku Se pusebe odskodnino 1800 gl. na leto brez ozira na §te-vilo tretjerazreduih domaCih bolnikov. Ta vsnta smela bi se torej sleti uekako med upravne stroske.
Dezelue hiralnice avstrijske namenjene so v prvi vrsti nbogim ljudem, za katere mora obciua, oziroma dezela skrbeti. Sprojemali se bodo pa tudi prerao-znej^i obuem jgeici, ki bodo samt placevali ali za katere bodo ujih diuzme placevale. Za take pa ue bo zadostoval zuesek 35 kr. na dau, ampak bo piecej vecji, ker njih duevin doncsek se preracuni z ozirom na hrano in ua upravne stroske. To je tudi prav: kdor more, naj se sam vzdrzuje; dezela mu ze s tem mnogo pnpotuore, da zida tak zavod in da de2elanom priliko, da se preskrbijo za svoje stare dni s povra-cevanjem resuiCuih stroskov. — Povej te Vasira; morda se jim ne bo zdela uespametna misel, katero so najprej na Dunaji izmishii.
Politicni pregled.
Nj. cesarska visokost nadvojvoda Rudolf in cesarifina Stefanija dospela sta v nedeljo ve6er v Berolin, kjer se misli ta muditi osem do deset dnij. Na kolodvoru ju je sprejei cesar Viljelm m cesarski princi. V pouedeljek je bil njima na cast velik dvorni obed pri cesarji. V obce je bil sprejem jako sreen inprijazen. Drzavnizbor skiice se, kakor se sedaj poroca, gotovo 4. de-cembra.
Hrvasko vprasanje se bliza po porocilih od vseh strani svojemu koucn. Ogerska vlada je ponndila baje banovo mesto bivsemu hrvaskemu poveljuiku baronu Filipovicu, kateri je pa stavil neke pogoje glede imenovanja sekcijskih nadel-nikov. Pogajanje v tem oziru se nadaljuje, — Te doi so se vrsiie tudi volitve za inestni zft-
stop, ki so bile 2e ob onem easu napovedaae, ko so v Zagrehu nemiri prifeli. Izvoljeni so skoraj jednoglasno kandidatje tako zvane raes-fianske stranke, med njirai sin bivsega bana Ma-zuraniea, ki najbr^e postane zupan v Zagrebu. — Finaneni minister je zaukazal, oba se iinajo odpraviti na Hrvaskem dvojezicne tiskanice.
Za namestnika na Reki je imenovan grot Avgnst Zichy, o katerem se govori, <ia je jako izobrazen.
Poroeili odborov obeli delegacy o proraeu-nu za vnanje zadeve sti se objavili; da odbora izrekata zadovoljstvo, da je dano porostvo za ohranitev mini. Poroeilo ogerskega odbora posebno poudarja prijateljstvo z Nemeijo in Italijo ter izreka zeljo, naj se pravftne zahtcvo Tur&jc na-sproti Bolgariji krepkeje podpirajo, nego doslej. Tudi ruskega naroda omenja to poroeilo z neko geljo do boljsih razmer.
Izjave grofa Kalnokv-a o nasi politiki so pouzrocile odmev, kateri ni nie kaj ugodcn za nas. V zadnjem casu je bil sprcjct lrancoski po-slauev na raskcm dvoru, admiral Jaures, po earji Aleksandru III, v posobnej avdijenei, v katcri se je od carja poslovil. Potem pa je bil povab-Ijen na dvorni obed, pri katerem je bil zelo od-likovait. Sedel je na desuici cariue, doeim je sedel ear na desuej strata gospe Jaures. Minister notranjik zadev poprejme pri tej priliki be-scdo in napijc' carju ; ear pa vstaue ter reee zastopniku Francijc: nPovzdignem kozarec ter napijcm v prospch francoskcga naroda, nasega odkritosrenega in intimiicga prijatclja." Godba v sosedni sobi zagode nato ^marseilUiiso", kar se do sedaj se liikdar ni zgodilo v navzocuosti carja in oticijalncga ruskega sveta. Admiral Jaures je napil na to na zdravje earjovo In njegove rodbiue, ter na sreeno pribodnost ruskega naroda, „naravnegazaveznika Fraiiciju". Po obedu je imei ear daljsi razgovor s poslanccni in svo-jim miuistrom vuanjth zadev, pi. Giersom. To se pravi po doinace: Avstrija, ako imas ti za-vcznika, imam ga tudi jaz.
0 Srbiji in njenem uegotovem pa nevar-nem  polozajt  govorimo v vvoduem  ckuku.
V  Bulgariji so se stvari nekoliko na bolje obrnile ; knez, katcremu je bila kri vzkipela, pomiril se je nekoliko, kar je menda pouzroeil ruski car sam, kateri je te dui sprejel bolgar-skega ministra vuanjth zadev, Baiabanova. Na-znanjeno je tudi ze knesu, da dojde v kratkem carjev adjutant obrist baron Kaulbars v Bulga-rijo, kateri skupno sknezom zadeve v Bolgariji z ozirom na vojsko uravna ter prijazne razuiere med knezom in carjem Aieksaudroni ponovi.
Med Franeijo in Kitajei niso se poravnanc razlikc v mnenji glede onih dezel, katere so Francozi zasedli, vendar uikdo ne veruje, da bi nastala iz tega resna vojska, dasi Kitajei z njo pretijo.
V  Egiptu se je vnovie unela kolera, ki pa ni tako huda kakor prvic.
Domade stvari.
Obravnava o „Socioemtt ugovoru proti zasegi njene 39. StevUke vrSila se je v sredo, 7. t. m., pred okro^uo soduijo v Gortd. Predsedoval je c. k. okro-2ue sodnije svetovalec Valentin Devetak, glasovalca (votauta) sta bila c. k. okr. sodn. svetovalca Leopold Budal ta Tomaz Graf. Drzavno pravdnistvo za-stopal je c. k, ptavdntkov namestaik Teodor Doljak, zapisoikar je bil c. k. sodnijski avskultaut Frauc §va-ra. Odgovorni ureduik g. Auton Fabijaui bil je oseb-no navzoc; „Socoa je zagovarjal drifcavni poslanec dr. Jozef Tonkli. Diiavni pravdmk je trdil, da v 39. St. v sestavku: „Poroca se nam" uavedeae besede niso resnicne, da ljudstvo draiijo proti r,esarskiin uradom in da zanifiujejo njib naredbe. Zagovornik je dokazo-val, da je sestavek resniCen od koQca do ktaja ter je zahteval, uaj se mu dokaze neresnifinost le euega stavka. Pojasnjeval je, da sestavek ne drazi ljudstva proti uradom, ampak da zahteva, naj se postava izvr-guje, da ne zanifiuje naredeb cesarskih uradov, ampak da osvetljuje njib razmero s postavo. Zagovornik je govoril dobre pol ure in je stvar vsestvansko podpi-tai. Drzavni pravdnik ^ovurilje sloveuskt, predseduik je obtavnavo vodil iulijanski, tudi sodba in razlogi jsdali s(? &e v it&lijanrk?ia je^iku,   Koufiskacija uilft
je potrjena. Zagovornik oznanil je priziv na visjo in- • stauco.                                                                              ;
GoriSki ljudski posojUiiici i>i-ist»itilo je tu- i
di ta teden nekuj novih udov, med njiuu tive narodni | gospodicni. Mcstna narodna gospoda naj se ne dti pre- I kosit od nji'ziu'git sputa  atnpak  n«j gt».  pusnuma v i Ijubeziii do domovine.  ~ Na§i  knii-tje iu po.-,estniki, ; kupCevaiei in obrtuiki, ki itnajo o tcm Casu uekaj vee peneza v zeyu,  naj se spomnijo <lolgib pomladituskih ali poletiiih dnij, ko ni kaj djati v usta, ter uaj pri-stopijo hranilnici,  dn jim bo pumagala,  ko bodo po-trebovah »jeno potaoC.   l'ievidu<jsti ni nikoli prevee; daucs mishs,   da ne mores pnti v  tezavo,  jntre bi morda roko poljnbil njowu, ki bi t» vzdignil. N» delo, dokler je eas; hraui, dukler iinus; ko zgubis, uu bos iiuel kaj lirauttt iu ne bus vedel,  kjcr pomoci iskati.
O zapug6ini grofa Ohamborda priueslo je BCvetje z vertov sv. Frauciska" v zaduji svoji Stevilki ueko vest, ki rouia zdaj po vseli primorokih iu tudi drugih casuikih. Ulasi m tako le: „Zdaj pa so nam zdi potrobno, da pristavinio nekoliko besedic, ki so ticojo uasega Hamostanu in zapu§Cino grofa Sanibord-akega. Na kakovo noBporazuuiljeujo se opiru fiasniSko naznanilo o 150.000 Irankik, ki bi jib bil prcsvitlt knez v oporoki zapisal tetnu sumostanu, uain ni zna-no; da so tutiogi ljudjo po svetu vorjeii uazuanilu, pa nam prifiajo pioSnjo za obilo podporo, ki nam dohajajo v raznili jezikih iz inuogth gospodov deiol. Tudi neki slovcnaki listi ao prineslt tisto novieo iu vtcguili bi bo uajti tudi po nasih krajih ljudjo, ki jo verjamojo. Zato bodi tu o^itno povedano, da bi pros-jaftki samoutaiv kakorfiou je naS, tako zapu^ino ttikakor drugaco ne mogel sprojeti nizon lo v popoluoma do» locou namon gtode na prtiSujot'o lastno pofcirebo, ka-korsna bi bila n, pr, popravljanjo eurkvo ali dozidu* vaujo samoHtaiia. Taka potroba pa m rajttomu kuozu — gotovo posobnemu dobrotntku inisoniu -— dasi jo vidimo in uutimo vmik dan, vendor, kar vomo, ni nuz-uuuila ; ni nam toioj iiicoHor nu»gol zapuSeatt za njo. V reuuici jo cdino, kar bo jo vslod prctivitloga raj-nega oporoku pri nm mirouilo, noko dtovilo svotili mas za njogov duSni init', in to so plafiano tako, ka« kor plaaiuo so tu uavaduo bero tudi za preprosto iuoHeanHko in kmeOko Ijudi. Z dodiftcttio po grot'u Sambordu torej mi no moromo podpirati nikogor, kor jo iuhiug dabili, kakor jo nisuto iskali, niti kedaj niitdttt naiijo.
Kar Kino pa ro» niblili ob toj zalostuo-slovesni priliki, to hoccino povedati za sklop prav odkritosereno. Minlili sino naturoe, da bi bilo lepo iu eastitljivo za katolisko Franeijo, ako bi poskorbola, da «e cerkviva nad gtobum njouiit kruljov, kolikur jo troba, popravi iu dudtojuo olcpua — no nam v korist, temue Bogu na east iu v poslednjo poterjenjo spostovanja in lju-Lezni do Njega, ki poeiva pod to cerkvico."
Vabiio. Slovenako bialno in podporuo druatvo v Gorki priredi v uodoljo 11. novembra, 8v. Martina dan, domaco zabavo v svojih prostorih na Trav-niku. Zaeetek ob 7. uri zvecer. Spored: 1. nBoj6e zivi", pojo zbor. 2. „CerkvieaB, (Svotorospev. 3. „J a d r a n s k o m o r j e", pojo zbor. 4. „(i o v o r: konst uarodnin oziroma podpornih drustev. 5. „Ustaj rode", pojo zbor. 0. „V enee narodnili p es-mi", pojo zbor. 7. Opomiu na otrocjo veto. 8. ,Na-glo bratjo% poje zbor. 9. Tombola. 10. „Lc-pa na5a domovina*, poje zbor. 11, „Bratje, v kolo% poje zbor. 12. „U boj% poje zbor. Vhod k zabavi bo tudi po glavnili stopuicab.
Za koritniske pogorelce je daroval zupau Anton Kofol 25 gl., katere je uabral v Cepovauu. — Freuesek 02 gl. 70 kr. Vkup 87 gl. 70 kr.
Za Kocian6i6ev spomenik so darovali: prof. Dom. Alpi v Gotict 5 gl. — Jakop Fou, vikar v Strii-geih, 1 gl. 50 kr. — Prenesek 244 gl. 50 kr. Vkup 251 gl.
Cecilijanskemu druStvu so dalje pristopili: Ferdinand pi. Giroucolt Steiubrunski, c. k. de^elue sodnije svetovalec, P. Evgen, P. Teotil, P. Albin, P. Koa-Stautin, frauciskaui, dr. GregoreiC, Ida barouica Spauu, Ivan Murovcc kaplau, Oskar barou Sonnuaruga, tajuik c. k. gozdnarskega urada.
Stoletna gospa. Mati gimnazijskega ravnate-lja^v pokoji, gospoda Franca Scuaffeuhauerja, yrazno-vala je v ponedeljek 5. t. m. svoj stoti rojstni dan. Gospa pocuti se dobro, ali sobe ne more zapustiti uze mnogo let.                                                       f
Imenovairja. Karol Dejak, c. k. sodnijski adjunkt, pride iz Labioa v Tr2ie (Monfalcone), Kn-stijan Kirch er iz Pazina v Korniin, Ambro^ Fie-gar c. k.okr. sodmk iz LeSiaja v Diujan. Mika Ga-brijeUie postal je c. k. sodnijski adjunkt in pojde v Labin v lstn.
Nnnska cerkev v Gorici je zdaj od zunaj vsa prenovljena. Ako bi Se zvouik tako popravili, kakor prednjo cerkveno stran, mislii bi clovek, da so nuue sezidale na mestu stare novo cerkev. PrejSnje okorne stopuice v cerkev so zgiuile in lepe okrogle stopnice I te y Qec^Y ttesejo, L*Crttete St?ttf i$fo ft S9Y9» $-
vahno barvo in kipi nadjjprenovljenimi vrati, ki so se prej le malo poznali, zdijo se zdaj 2ivi, ko so dobili novo belo obleko —- z barve. Za uku-sno popravo in olepsavo zunanje eerkve zaslu^ijo U. uuue vso hvalo.
Tukajgnja c. k. de§ka vadnica izgubila je te dm nciiad>ima jako pridaega in izkusenega uCitelja in odgojitelja, komaj 42 let starega Valeutina Pas-qualisa. Itanjki bil je rodom Italijan, a poStea in pravieeu vs.ikej narodnosti. Kot. ucitelj vadnice pou-
Ceval je tudi celi cas svojega bivaujav-Gorici italt-----
jansetno v I. teeaji c. k. ucituljskega izobra2evaliS8a, zajedtio bil je tudi ud c. k. izprasevalne komisije. V neileljo bil je §e pri raa§i, a v ponedeljek zvefiar ob 9. izdehnil je u2e svojo blago duio vsled neke notran-je zeiihicuc bolezni. Zbog svojega ntirnega in blago-liotuugii Videtija ccuil ga jo vsakedo, kedor ga je po/ual. SebicniMt bila rau je neznana,neznaiti sovraM-ki,, Zato pa j^i imei lep pogreb. Mej nmogimi venci, koje mu je na rakev polo2ila c. k. IzpraSevolna ko-tnisija, c. k. visja realka, c. k. uciteljiSko iaobraze-valiSfie, gojeuke I. tefiaja istega zavada, ucttelji me-stno Sole iu ucrteljice, nGOrze^,-GeBangvorein,, (kojemu je bil ranjki dtuStveutk) i. t. d., moramo v prvej vrati omeniti z bogutimi trakovi ozapani lep veuec uftitol-jev deake vaduice, raajcega o^Jili tovariSev % italijan-skiin in sloveuskim tiapisoni: n Ncpozabljivcm u kolegi". Memfiki ttGesang-VereinB zapel rau je na-grobnicojs pripomosjo nekaterih pevcev 6italniLnih. Bilo je dejanje hvale^nosti, kajti tudi ranjki je veckrat pri petji v citalnici sodeloval. Lulika mu zemljical
Gori^ka 6italuica delu priprave \m boBodo m veselieo, katero naiuurava napraviti v soboto, 24. t, m«, pteduo nastopi adventni dm. Gospodifine pev-kinju in gospodju pevel so pridno urijo, da razvese-lijo C-itiiUiu'.ujt', ko se letogujo zimo prvic zopot zbo-reju v piijiiznih piostotib. Nadejamo se lepib veficrov kakorsiri so bili lauski; ki so blagodejno o^ivljali ob-Cevanje v tiarodnilt krogik.
ZgubU m je bil vLura triletou fautiC, gedno oblcrcn, z tudeci) knpico ua glavi, po zuimiije sotliti ine^anskih roditaljev. ilodil je po Ilaitolji in ni vedel kiuu; odviulli so ga ua mugistrat, Moklur so mu ro-dikdji nu dobijo. AH .'-o nm jih zu naali, nismo izvedeli.
Nosreda zgodila se je blizu ielezniciie postnje na lleki. Odsel ju bil dolg tovorui vlak z dvema ma-§mainu: cuo spiedej, dtugo zadej Prvadva vozaeko-ctta iz ttra iu drug: vozuvi ce/, njo; kotel prve ma-siue se je predrl m voda je iztekla; zadnjo masino je kondukter koj ustavd. Scst vozov je zdrobljeuih, eu koudukter iu ujegov spreinljevalec, Ljubljaticana, sta raujena. Mnogo blaga je okolo vozov uakoptfenega in tudi pokvarjeuega.
Slovenske dru^inske pole, katero je izdalo ajdovsko i^upaustvo obciuarju Bo^idaru dr. Bolaffiju, tdaska odvetuiska kamora baje ni hotela spiejeti, hi kor je bila pisaua v jeziku, ki kauiort ni uradui jezik. Tudi sloveuskim zupaustvom v AjdovSCini in drugod ueiuski in italijauski jezik nista uradnajezika in vca-dar so nasi ftipanstva stljena, sprejemati tudi italijan-ske in netuske dopise. Ce je uradui jezik odloclven, uaj bo povsod, ali pa nikjer. Sklicavati se na uradui jezik, ko gre za gospode, iu ne dati ma veljave, ko gre za kmeta, po nusem mueji ui prav, Ce nas cenijo po petici, ivelja obciuski urad tobko, kakor odvetui-ska kamora; t& toraj zadtija ui dolxua sprejemati pi-setn, ki uiso sestavljeua v ujeuem uradaem jeziku, zakaj ima obtina bitt dol^ua sprejett vse, karkoli se ji posije. Uceni gospodje uaj dokazujejo, kolikor hofiejo da to je prav; ljudstvo ostaue zuiiraj pri teoi, da cnakitu bremeoom se spodobijo euake pravice. Pravilo velja za vse, alt pa za nobenega.
G. Gavdencij vitez Tosi, zupan sovodenjski, odpovedal se je svoji castni sluibi. Deputacija nekaterih moii prosila ga je, naj bi svojo odpoved prekli-cal, ali bivSi ^upau ostal je pri svojem sklepu. V je-zikovem oziru bil je g. vitez Tosi praviLen, kajti so-vodenjska 2upanija uradovala je siovenski. Naj bi ga naslednik v tern oziru posnemai iu naj bi ocetovsko skrbel za obiino, ki se za muogo zmaujsa, ko odpa-padejo Bilje.
Bazpis slu^be popotnega uLitelja poljedelstva za slovausKe kraje na TrzaSkeru, Gori§ko-Gradi§kem in v Istri. Usled ukaza c. kr. miuisterstva za polje-delstvo od due 19. t. m. St. 12682/1261 razpisuje se a tern sluiba encga popotnega ucitelja poijedelstva za slovauske kraje ua TrzaSkem, GoriSko-Gradiskem iu v Istri.
Popotni ucitey, kteri ne bo uastavljen kot drza-vui uradnik, temve6 samo pogodbeno za doloceu 6as in sicer uajprej.za cno leto na poskusnjo, bo imei, zraven nadzorstva poljedelskega poduka v ljudskih So-lah in napeljevauja doticnih u&teljev v poijedelstva sploh ualogo — natanCneje doloceno v posebnej sM-beni instrukciji — s periodiSuiuu iu prigodiCuimi (rednimi m izrednimi) predavanji, zdru^enimi s prakti-cuinu dokazi podueevati v lahko um^ivi besedi polje-delco v kmetijstvu (racijonalnem ali umnem guojenjt, obdelovanji travnikov, umetuew pridelovauji klaje itd.), : y jUvtaoftjji (umuem wnanji se |iYiW| Nweaj't »^
karstvu in sirariji), o vinoreji (o rave an] i z vioom, napravi kletij, ksmicai analizi, trtni u§i), v gozdar-stva, o pridelovanji zelenjave, sadjoreji in obdelova-nji oljfc. Dolinost popotnega u&telja bo v vsaj 30 krajih (oddelkih) imeti predavanja v doticnem defelnem jeziku. Kraje, kje in poljedelske predmete, o kterih se ima predavati, dolocevalo bo od easa do casa na-mestni§tvo. Popotui uCitelj je neposredno odvisen od namestniStva, kteremu mora poroeati vsak mesec o _ svojem delovanji. Temu poroCilu se ima pridjati izkaz, v ktevem so navedena izvrsena predavanja, Stevilo po-sluSalcev, kteri so bili priCujoCi, potem vse, kar se je pri tens opazilo in posebnega zgodilo. Konec lata bo moral popotoi ufiitelj napraviti glavno porouilo o svo* jem delovanji, o doseienem uspehu in staviti priinenie predloge. Popotui utitelj dobive. na leto 1000 gld. kot ptaiilo in 600 gld. popotirine v mesecnih anticipatnib rat?h.
Prosilci za to mesto imajo uloziti svoje proSnje do 10. decembra 1.1. pri tukajSojem namestniStvu in dokazati svojo starost, — avstrijsko drzavljaristvo, do-kon&we Studije, praktifioo izurjeoost v kmetijstvu in znanje nemSkega in doticnega slovanskega, vrh teh pa tudi deloma italijanskega jezika. Oai prosilci, ktcri so izpraSani iz poljedelstva na kaki §oliJa!i samo iz vico-iD sadjoreje na c. kr. vi§ji poljedeski Soli na Dunaji imajo prednost pred drogimi.
Vidi se iz tega tazpisa, da tozbe, katere smo prinasali v naSem listu o kmetijskem popotnem uci-telji za Primorsko, in interpelacija dezelnega poslanoa B. MohorSica in tovanlev v tej zadevi niso bile brez-aspeSne. Uclmo se iz tega,| da kdor se poteguje za svoje praviee, jih tudi dobi; kdor pa le na skrivSem z zobmi Skriplje in v zepu pest stiska, je sam kriv, da ga nikdq ne spo§tuje in da golobradi fantini po ;;jem plefiejo. Ganiti se je treba njemu, ki hoce kaj dosefii; kdor vedno doma za peejo Sepi, naj se ne po-tozuje, Se se mu krivica godi.
Poslano. Upravni odbor drugtva nNarodni dom* v Ljubljani ukrenil jevsvoji seji dne 30. ok-tobra t. 1., da se ima d r u g i o b r o k d e 1 e & e v uplaCati ge v teku letoSnjega leta. Vsled tega proaimo vse p. n. gospode deleznike, ki §e neso u-placalt druzega, oziioma prvega in druzuga obroka svojih delezev, da blagovole to storiti do 31. decembra 1883.
Ob jednein — s pogledom na bl iLaj odo se grebanje — prosimo vse one gospode, katerim smo poslali loterijske srecke, naj nam poSljejo do se-daj za nje skupljene novce, nerazpeeane srecka pa naj Se pridrze v daljSo prodajo.
V Ljubljani, doe 5. novembra 1883. Za upravni odbor druStva „Narodni dom": Iv. Hribar, tajuik. Br. AIL Mosche, p;vosednik.
Liatnica uredni§tv». G. dopisniku z Vogorskoga: zarad pomanjkanja prostora in ker se nam je zdela strar moeno o-aebnaT smo jo opustiii; — iz Kanala: ali se niste Se odpoCili od zadnjih dopiror, da nam ni6 veC ne piSete ?
Zahvala!
Za mnogostransko in prijazno soSutje za casa bolezni in o smrti ljubljenega in nepozabljivega nam oeeta ozlroma soproga
Franceta Strekelj-a
izreka podpisana p. n. obCinstvu uajsrCnej^o zahvalo. Posebno zahvalo javlja onim gospodom in gospiui, ki so dosli iz daijuth krajcv puk-tjiiimu zadnjo cast iz-kazat, kakor tudr ceatiti uuh.Ascnu, g, ucitilju in Swlski iuladiui, kateri so k olepSauju spicvoda uiuogo pripomogli.
V Qotjanskem, dm 5. novembra 1883.
Z a 1 u j o c a d r u z i n a.
Poslano.
Tsake vrste za C-evljarje, bukvoveze, tortarje, sedlarje, pasarje, tapecirarje, koiuharje, ro-koviCarje itd.
razposiljajo postnino prosto in tudi
posamezne dele po najni^jih cenali za na debelo po 2elji in po-trebi gg. narocnikor.
Blago za ta cas;
Tisoke skorenjske ccvivsako velikosti, dokler jih je kaj, dobre in po ceni.
Srnicja koza za snazenje
v Stacunnli in na stanOTanjih od V% kr. naprej. Usnjarska StaCuna:
Reumeyer & Co. Wien.
Stefansplatz, Goldsclimiodgasse, 3.
^i«»t^rp
Podpisani se priporoiia slavnemu obfiinstvu in Cestitej duhov§6ini v izdelovanje raznih navadnih in umetnih kamnarskih del, kakor nagrobnih spo-minkov in naj si bo za vsako dvorano lepih miz, mi-zic in drugih ploSC, garnitur za unaivalnike, cvetlienih posodic na vrtih, altarjev, obhajilnikov vsake vrste i. t. d., vse iz najboljega kraSlcega marmorja po zelo niz-kej ceni.
volCjigrad pri komnu.
kamnosrk.
Za 45.000 goldinarjev
dobi se na Hrvaškem
pjMo prt
|ij ne daleS od Zagreba, 200 oralov veliko, f
)kfi   obstojeCe  iz   llilV.    travniirnv.     vinnerraAnv  ^
obstoječe k njiv, travnikov, vinogradov tf in gozda. Lega je prav pripravna ob fl glavni cesti, da se pridelki lahko spečajo. fe Turšica posebno dobro rodi in se lehko [i celo doma dobro proda. Vino ima dobro k ceno, živinoreja se dobro izplačuje. Pro- | da se enemu kupcu ali pa tudi več dru- k žinam, če se skupno zavežejo, da bodo ^ plačevale. Kupci naj se ogluš« pri oprav- k ništvu „Soče.u                                           \l
Spanska kupeija i viiiom na debelo
VINADOR
v Hamburgu        in na               Dunaji,
ki vvai>,a vfjakovrHtna inostrauska vina, nunc in %ailja, namorava napraviti v glavnih muHtih posamcz-nih kronovin ttVHfcrijsko-ogoi'sko tnonnrhijo
PODDE02NICE.
Premo^ne in dobroga hnona OHcbo, ki bi so hotolo m to oglasiti, naj se obrnojo, da /.vojo doUcno ugodno pogojo, na dunajsko hifio.
Gotov pomocek.
Vgadko dobi plaCilo bitro nazaj, ako bi ostal nioj gotovi
ROBORANTIUM (pomocek, da brada raste,) brcz uspoha. Ima tudi gotov iwpeh pro-tj p 1 o 6 i, i /, p a d a n j u I a h, I u h k i-nastigluvj in (>Mi vljonj ii inn, TTspoli jo gotov po iiokatorum drgnonji. Dolujo hitro, [zvivrio ntiikl«»ico razjHmi-ljft po I gl, HO kr,, Htokloiiico m poxku-flnj.0 oo 1 gl. I. (irolioh v Urini. Za» logo: v G o r i c i; Oristofolotti, l<'ka«*; T Trstu: Puvol Kocca, b'kar v tuoHhii palaei; v L j u b 1 j u u i: Ed. Malvo; v
______      Z a d r u: N. Androvich.
RoborantiUlll rabi so pogoato z uspohom tudi proti 81 a b o s t i a p o m i n a in b o I o h t i v g I a v i, kar so lahko dokafce a6 spritSovali in zahvulami.
NB. V imonovonih zalogah dobi hc tudi u»t n a karpaSka voda ftr olio h ova, got ova porno 6 zoper vsakorSno bolonjp zob, noobbodno potrobnn, da se obrani rijib lepota, izvrstno sredotvo, da so ohranijo in ci-stijo zobjo, usta in loaiia, sostavljona iz zdravilnih korottik mofavskih Karpat; prove stoklonieo po 60 kr.
Ljudi in blago spravlja
AMBBIIO
najbolje in najceneje
AUVOIJt WW. na Dunaji,
I. Kolowratring, Peitalozziga^e 1.
St. 251/E
Oznanilo.
llavnateljstvo znstavljavnice (Monte di pieta), vstauovljctic pa grofu Thuriiu v Goriei naznanja, da bode due 10. decembra 1883. zafiela javna drazba (kant)nere§enih zastav HI. fietrtlctja 1882, t. j. tistih, ki so bile zastavljcnc meseca julija, avgusta in sqitcmbra 1882.
Ravnatelj: Lovisoni.
Najlepši kinč v sobi za le 2 gl. 95 kr.
Najlepši kine v sobi za le 2 gL 95 kr.
,r__.__       ^_       ^-^       -_       _      __-       __r       _        .._       *_       —        —       —       —       —  ,||
i|         Z oljnatimi barvami tiskane podobe predat? zijajoče pre&vltlo našo        s
r                CESARSKO RODOV1NO                «
!          Podpisana štacuna za umetnijskc izdelke posije naročnikom in čitateljeui tega hsta lepo 56/68 I
centimetrov veliko lično izdelano z oljnatimt barvami tiskano podobo,   cesarsko družino v lepem * debelem zlatem okvirji, na platno speto za                                                                              i
, neverjetno nizko ceno samo 2 gl. 95 kr. Kdor nam pošlje ta znesek, tiiufpošljnmo i^euovane podobe d I poštuine in zabojnine proste.                                                                                                       \
I                 GEBR^DER RTJBINSTE1N.                  (
!                                       Wien, 7. Bež., Neubaugasse, 29.                                         \
Iflajateljj ia odgOTaml urednik: M. KORglG, — Tiska: RHilarijanska tiskarna« y Gori«,