fgja/i a |CV -vi,fca-
Naročnina za Jugoslavijo:	Wt	M	H	H	MM	M	H ■	H	UredllUtV0	ln	uprav7lUtv<‘
celoletno 180 din. za V, leta H Ism	JM l£^~d£gf VRSf |M§ 1 M 1	B&»—a M fafl H Je v Ljubljani v Gregor«-
00 za v. leta 45 din, W W m	W	V	V	HHP V	V	Cevi	ulici 23. - Rokopisov
mesečno 15 din; za lno- v	ne	vračamo.	-	Račun	pri
ZTmZ v Ljubiji Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Izhaia"Liublian	a,ponedeljek 4. 7938 JESTS. I’50
Nasa agrarna proizvodnja
Blagostanje naroda se dvigne predvsem s povečanjem proizvodnje, v naši državi zlasti s povečanjem agrarne proizvodnje. Baš na to pa pri nas redno pozabljamo, čeprav s tem večjim poudarkom kar nenehoma naglašamo, da smo agrarna država ni da je v kmetu sila naroda in države. V zvezi s tem tudi pridno ponavljamo, da se mora kmetovalcu pomagati in zato se je izdala na škodo drugih stanov celo kmetska zaščita, toda na glavno pomoč kmetu se še nadalje pozablja, da bi se namreč pomagalo kmetovalcu, da se dvigne njegova proizvodnja.
Posledica tega je, da pridela naš kmetovalec kljub svoji prvovrstni zemlji mnogo manj kakor pa kmetovalec v drugih državah. Kako velika je razlika, naj pokaže par številk.
Na hektar zemlje so pridelali na Holandskem 29,2, v Avstriji 15,9, na Bolgarskem 12,9, v Jugoslaviji pa 11,5 stota pesnice. Za rž dobimo naslednje številke: Holandska 21,9, Avstrija 14,1. Bolgarska 11,4, Jugoslavija 7,9. Ječmen: Holandska 27,8, Avstrija 16,25, Bolgarska
14.7, Jugoslavija 9,4. Oves: Holandska 21,20, Avstrija 13,45, Bolgarska 10,75, Jugoslavija 8,35. Koruza: Avstrija 21,5, Češkoslovaška 15,5, Bolgarska 11,35, Jugoslavija
15.7. Krompir: Holandska 179,4 Avstrija 120.65. Bolgarska 84,1, Jugoslavija 52,6, Sladkorna pesa: Holandska 368,6, Avstrija 253,10, Bolgarska 177,35 in Jugoslavija 164,8.
Evropsko povprečje znaša: za pšenico 12,65, rž 13,10, ječmen 13,25, oves 14,55, koruzo 13.70, krompir 124,70 in sladkorno peso 265,75. Razen pri koruzi smo pri vseh drugih pridelkih znatno pod evropskim povprečjem, pa še tu nas mnoge druge države prekašajo. Prekašajo pa nas tudi države, ki imajo mnogo manj plodno zemljo in mnogo manj ugodne vremenske razmere. To je dokaz, da naša agrarna proizvodnja zaostaja ne zato, ker ne bi imela zadosti ugodnih naravnih pogojev, temveč ker mi preslabo izkoriščamo zemljo, ker je način obdelovanja zemlje pri nas zastal v primeri z onim v drugih državah. In če bi objavili še statistiko, koliko umetnega gnoja se porabi v vsaki državi, bi takoj videli, da naša agrarna proizvodnja nazaduje predvsem zaradi premajhne porabe umetnih gnojil. Poraba umetnih gnojil pada v Jugoslaviji od 1. 1926./27. stalno in postaja vedno bolj neznatna. Pada pa predvsem, ker so umetna gnojila danes za našega kmeta predraga, a da bi se pocenila, na to se niti ne misli. Kako vse drugače bi bilo pomagano našemu kmetovalcu, če bi se milijoni, ki jih je veljala kmetska zaščita, porabili raje za zboljšanje agrarne proizvodnje. Kmetu bi se na ta način trajno pomagalo in doseglo bi se, da bi se kmetovalec sam in z lustrio močjo rešil svojih dolgov. Kmetovalec, ki bi čisto sam odplačal dolgove, pa bi tudi gledal na to, da ne napravi novih dolgov razen najmanjših, za katere pa ve, kako jih bo plačal.
A ne samo premajhna uporaba umetnih gnojil je vzrok, da je naša agrarna proizvodnja tako zelo zaostala za proizvodnjo v drugih državah. Saj v nekaterih krajih še danes orjejo zemljo z lesenimi plu-
gi. Da je na ta način zemlja le slabo razorana, je jasno.
Dokler je znašalo prebivalstvo Jugoslavije le 12 milijonov duš, je bila preobilica agrarnih proizvodov še vedno dosti velika. Toda danes šteje Jugoslavija že 4 mili-
Pri nas se vedno poudarja samo ugodno stanje naše zunanje trgovine. V resnici je tudi bilo njeno stanje v 1. 1937. ugodno, saj smo dosegli nad enomilijardno aktivno trgovinsko bilanco. Kakor so ti uspehi v zunanji trgovini razveseljivi, pa zaradi njih ne smemo pozabiti na slabo stanje naše notranje trgovine. A nanjo se redno pozablja iu tako se v ekspozeju trg. ministra ni skoraj niti omenila. Zato pa je bilo tem bolj potrebno, da se je to zgodilo v proračunski debati. Posebno se je zavzel za našo notranjo trgovino posl. Mohorič, ki je v razpravi o proračunu trg. ministrstva med drugim dejal naslednje:
Vprašanje, ki se je dosedaj mnogo premalo ali sploh nič omenilo, je vpraša uje naše notranje trgovine,. To je trgovina, ki tvori 95% vseh naših detajlnih trgovin. Ta trgovina živi danes v silno težkih razmerah. Na eni strani pritiska to trgovino mreža industrijskih pro-dajalnic, ki imajo poseben sistem prodaje, kateri jim znatno olajšuje konkurenco drugim detajlnim trgovinam, na drugi strani pa jih tlačijo zadružne prodajalnice. Bilo bi sicer mnogo bolj naravno, če bi te zadružne prodajalnice prišle pod resor trgovinskega ministra, toda doživeli smo to čudo, da so prišle prodajalnice, ki se bavijo izključno s trgovinskimi posli, pod kmetijsko ministrstvo. To pa daje tem zadružnim prodajal nicani razne privilegije, da morejo n. pr. prodajati svoje blago tudi nečlanom.
Tretja stvar, ki pritiska detajlno trgovino, je krošnjarstvo. Krošnjar-ska povodenj je vsako leto večja. Dostikrat smo apelirali na g. trgovinskega ministra, toda dosedaj še nismo videli prave pripravljenosti
— morda so bile tudi druge ovire
— da se to vprašanje reši, kakor bi bilo treba v zaščito majhnih trgovcev.
Poleg teh težav je nastala, gospodje, še nova težava — zaradi načina rešitve kmetskih dolgov. Tu je doživel trgovec težko razočaranje, ko je upal, da bo dobil posojeni denar vrnjen. V dravski banovini smo doživeli primere, ki morejo veljati kot merilo za vso državo in ki dokazujejo, da je bil blagovni kredit, ki so ga dali trgovci kmetovalcem, večji ko vsa vrednost njih blagovnih zalog in tudi kot obratni .kapital posameznih trgovcev. Ti trgovci so danes v mnogo težavnejšem položaju kakor oni, katerim je bilo odpisano 50 odstotkov.
Ne more trgovcev zadovoljiti sedanji način razdolžitve kmeta, ne more pa jih zadovoljiti niti način sanacije denarnih zavodov, ker mnoge banke ta način izkoriščajo. Poznam mnoge denarne zavode, ki so dobili zaščito, čeprav je že bilo izjavljeno, da se rok za vlaganje
več. Vedno več svojih agrarnih proizvodov bomo potrošili sami in kmalu bomo na tem, da bomo vso pridelano pšenico potrošili sami. Ce je bila letina slaba, že sedaj nismo imeli pšenice za izvoz. Kaj pa bo potem z našim agrarnim izvozom, kako pa l>o potem z našo trgovinsko bilanco? Danes je nje-
daljsal in ni izključeno, da bo ta rok znova podaljšan, pa čeprav je danes že polovica zavodov pod zaščito. Mnogi teh zavodov neusmiljeno izterjujejo svojo terjatve, od česar zlasti trpe trgovci in obrtniki.
Na drugi strani pa prihajajo vedno nova bremena. Tako smo dobili zavarovanje delavcev za primer starosti, onemoglosti in smrti in to novo breme pada na gospodarske ljudi in zahteva od njih 150 milijonov din na leto.
Takšna je približno situacija, v kateri mora delati naša mala trgovina in ki je najbolj značilna za vso našo notranjo trgovino.
In če pogledamo sedaj še stanje naših obrtnikov, moramo konsta-tirati, da vodijo ti hoj na vse strani. Tu se bije boj predvsem proti koncentrirani industriji ter bo.i proti državnim zavodom, ki se vedno bolj širijo. Vidimo, kako vedno več državnih ustanov prehaja na industrijsko proizvodnjo in med njimi tudi ustanove, ki za to nikakor niso poklicane. Pri monopolih, v pravosodnem ministrstvu, v prosvetnem in v vojnem ministrstvu izdelujejo neka podjetja vse papirne proizvode, druga izdelujejo odeje, tretja gumbe itd. Mislim, gospodje, da naši vojski, pri vsem priznanju in spoštovanju, ki ga imam za njeno upravo, vendar ni treba, da bi izdelovala gumbe in podobne predmete. Tudi uprava monopolov bi mogla takšne posle opustiti. Vsa ta vprašanja so se mogla rešili mnogo bolj enostavno, a tudi mnogo bolj koristno za te ustanove same ko tudi za naše gospodarstvo, in sicer na ta način, da bi se komisijsko določile cene in bi potem po teh cenah in po določenih vzorcih dobavljala zasebna podjetja državnim ustanovam potrebne predmete. Mnenja sem, da to eksperimentiranje in to poseganje drž. podjetij ter ustanov na polje zasebne iniciative ne more biti koristno za državne finance.
Kar se tiče denarništva sem že v načelni debati konstatiral, da so samo tuje banke popolnoma likvidne ter da imamo v vseh bankah do petkrat več gotovine, kakor bi to bilo v normalnih razmerah potrebno. Videli pa smo tudi. da se je Narodna banka, ki kaže veliko ambicijo, da kontrolira našo zunanjo trgovino in naše denarne zavode, šele v oktobru 1937 spomnila, da vlada kriza denarnih zavodov in nato sklicala neko anketo, ki pa je ostala brez učinka.
Mali ljudje pa še posebej trpe zaradi kompliciranih in zapletenih predpisov o taksah, tarifah, carinah in skupnem davku. Niti šolan človek ne more vseh teh predpisov pregledati. Nad 3000 postavk bi moral imeti privrednik v glavi,
na aktivnost odvisna predvsem od izvoza agrarnih proizvodov, če tega izvoza ne 1k>, potem bo naša trgovinska bilanca neizogibno de-ficitna.
Ali kdo na to misli? Ali kljub temu ne bomo začeli delati na to, da se naša agrarna proizvodnja
dvigne?
da ni v nevarnosti, da bd kaznovan s štirikratno globo.
• Nikar pa se tudi ne čudite, da je toliko eksekucij po nalogu okrožnih uradov in davčnih uprav. Vsa bremena se nalagajo na malega človeka in če se govori, da se je stanje nekoliko zboljšalo, ker da se odpirajo novi obrati, moram naglasiti, da se promet v notranji trgovini ni povečal. Še težje pa je to, da se promet ni povečal, pač pa režija. Posledica tega je prole-tarizacija ljudi, da so danes samostojni trgovci že v mnogo težjem položaju kakor pa mnogi nameščenci v kovinski in drugih strokah.
Takšen je položaj, v katerem žive mali trgovci in v tem položaju so prepuščeni samim sebi in nikjer ne vidijo zaščitnika, ki ga potrebujejo. Nasprotno doživljajo
Nemška revija >Die Umschau in Wissenschaft und Technikc je objavila v 14. zvezku t. 1. dolg članek Nemčija in Donava-!:, v katerem izčrpno navaja gospodarske podatke o pomenu prodora na vzhod.
Donava je že v vojni dokazala svoj veliki pomen. Zdaj je ugotovljeno, da ima Nemčija največ upanja na dobavo surovin ter na izvoz gotovih izdelkov v vzhodno-ev-ropskih državah in v sprednjem Orientu. Romunija ji lahko dobavlja letno 100 milijonov q pšenice, ječmena, ovsa in rži, 1 mil. ton nafte, veliko množine kromovih rud, svinca, bakra, živega srebra in žvepla. Jugoslavija pridela letno 10 milijonov q sadja, posebno sliv in grozdja, pridobiva vedno več bakrene in železne rude. Bolgarija izvaža do 5 milijonov q cvetnega olja, pa tudi surovo svilo, tobak, baker, svinec, cink. Grčija odpira rudnike, povečuje pridelek olja. Ce sc uredi Ukrajina, bo mogla dajati velike množine žita, železa in rude. Razen tega so znatni rudni zakladi Turčije. Kolikor bolj si te dežele opomorejo, tem več bodo lahko kupovale iz Nemčije, Donava pa bo naravna prevozna pot za ta promet. K temu pa moramo še prišteti novi razvoj avstrijskega gospodarstva, madžarsko ž'to, bavksit in aluminij.
Ze nekaj let se kaže, da se Podonavje spet zaveda pomena Donave in zboljšuje njeno pot, pristanišča in tovorne naprave. Zdaj obratuje po njej 4000 ladij z 2 milijonoma ton nosilnosti, med temi je 200 nemških s 150.000 t. V primeri z Renom pa je Donava zelo zaostala plovna reka. Pri nizki vodi morejo dospeti do Regensburga samo čolni do 700 ton (na Renu pa
Občni zbor
DruStva industriicev in veletrgovcev v Ljubljani
bo
t sredo, dne 6. aprila 1933
ob 10. uri dop. v društveni sejni dvorani v palači Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Tyrševa cesta 1 b/Il. nadstropje z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev in poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Volitev odbora in društvenega nadzorstva §§ 10. in 15. pravil.
6. Slučajnosti.
razočaranje za razočaranjem. Tako ni bila objavljena v resnici sprejeta uredba o zatiranju nelegalnega obratovanja. Kar med potjo se je ta uredba nekje izgubila. Zato tudi čisto drugače presojajo vse, kar se jim oficialno govori. In vendar je njih stan številčno tako močan, da bi se moral upoštevati. Najmanj, kar morajo in morejo zahtevati, pa je to, da se ustreže njih zahtevi po odpravi krošnjarstva in nelegalnega obratovanja drugih!
vedno vsaj 1200 l). Za Nemčijo je neugodna, ker ima predaleč do morja, medtem ko druge nemške reke vodijo v nemška pristanišča Severnega morja. Toda razen 500 nemškega ima zdaj Se 400 km avstrijskega toka. Potrebno ije, ne le da se po vsej možnosti izkoristi, temveč se mora vplesti v vseneni-ško vodno omrežje.
Doslej je spojena Donava z Renom in njegovim omrežjem po ka* naluRen—Mena—Donava in Ren — Mena—Nekar—Donava. Oba se že dopolnjujeta do Bamberga oz. do Stuttgarta. Pozneje se zveže še t Bodenskim jezerom pri Ulmu. Do tu se bo Donava nujno morala regulirati. Ustanovil se je za to gradbeni urad, ki l>o spojil poznej‘e tudi VVesero, Češkoslovaška pa je sklenil«, spojili, Elbo, Labo, OdrO in Donavo. S to zvezo računajo tudi pri Gradnji Hitlerjevega prekopa v Zg. Šleziji.
Z razvojem teh dežel se bo gotovo povečal tudi promet na Donavi, njen pomen pa se utrdil šele takrat, ko ne bo več slepa ulica. Dobiti mora zvezo z vsemi obalami in pristanišči. Ce sezidajo potrebne kanale v Švici do Ženevskega jezera, potem se spoje in povežejo pristanišča na vsa morja, ki oklepajo Evropo.
Trgovci, zavarujte se
le pri zavarovalnicah,
ki inserirajo v »Trgov-
skem listu«!
jone ljudi več in jih bo štela v 10 letih še nadaljnja dva milijona
Vprašanje	na
trgovine
Iz govora	poslanca
prošenj za zaščito ne bo več po-
Pomen Donave
Nemeija si organizira Podonavje in pot
na vzhod
Kontrolnik za izvoznike
Narodna banka kraljevine Jugo-slacije ije naprosila zbornico, da opozori izvoznike na razpis ministrstva za finance z dne ‘22. januarja 1938., št. 4164/VJII. Ta dopis 6e glasi: »Izvozniki morajo od 15. februarja 1938. dalje vodili kontrolnik potrdil (overenj) o zavarovanju valute po obrazcu, ki ga predpiše bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva. V kontrolnik morajo vpisovati v kronološkem redu vsako vzelo potrdilo in potem izpolnjevati na podlagi svojih dokumentov vse rubrike, ki jih vsebuje kontrolnik za izvoznike. Vsak izvoznik mora kontrolnik predložiti davčni upravi v potrdilo. Za to potrdilo se ne plača taksa iz tar. post. 107 zakona o taksah. Bančni in valutni oddelek bo dal natisniti kontrolnike za izvoznike in jih prodajal pri davčnih upravah po določenili cenah.«
Oprema poštnih paketov iz inozemstva
Trgovci pa tudi privatniki, ki naročajo blago, ki se jim pošilja v poštnih paketih, skoro praviloma pozabljajo naročiti odpošiljateljem naj prilože poštnemu poketu originalne fakture in označijo v deklaraciji izvor blaga, to je državo, v kateri se je blago izdelalo. Na tukajšnjo carinarsko pošto prihajajo skoro redoma paketi, pri katerih ti predpisi niso izpolnjeni. Domnevati je torej, da interesenti niso zadosti poučeni. Zato opozarjamo prizadete, da zadoste v tem oziru predpisom.
Zborovanje združenja
pletiliev
Padanje ljudske kupne moči ogroža obrtništvo
Dospelost davkov
Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 14(8. zak. o neposrednih davkih v II. četrtletju 1938. v plačilo:
a) dne 1. aprila 1938. II. četrtletni obrok zgradarinc, pridolini-ne, reiitnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka lia poslovni promet in vojnico;
b) dne 15. avgusta 1938. I. polletni obrok zemljarine.
Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mestnega načelstva v Ljubljani.
Naredba o občinski davšči ni na potrošnjo,
ki je bila objavljena v »Službenem listu« banske uprave dne 2(5. marca 1938., štev. 159/25, in ki je stopila v veljavo 1. aprila t. 1., določa, da morajo vsi gostilničarji in drugi točilci alkoholnih pijač v vinotočih in zajtrkovalnicah prijaviti najkasneje do 15. aprila t. 1. mestnemu trošar inske mu uradu zaradi odmere mesečnega pavšala davščine na potrošnjo, ki znaša din V— za vsak zatrošarinjeni lil vina in piva, vso v letu 1937. (od 1. I. do 31. XII. 1937) zatrošarinjeno količino vina ali piva ne glede, da-li so to blago uvozili preko linijskih trošarinskih uradov ali ga pa ku pili pri ljubljanskih trgovcih z vinom ali v pivovarnah. V istem roku morajo prijaviti tudi lastniki kavarniških obratov od davčne uprave ugotovljeno kosmato najemnino za kavarniške obrate. Če pa je lastnik kavarniškega obrata obenem lastnik zgradbe, v kateri je kavarna, pa po davčni uprav ugotovljeno najemno vrednost. Za vse navedene obrate je ta prijava strogo obvezna in je v interesu lastnikov obratov samih, da te podatke prijavijo mestnemu trošafinskemu uradu, ki bi sicer pavšal davščine na potrošnjo odmeri brez te prijave.
Reglementacija blagovnega prometa v Nemčiji
Ves nemški promet nadzorujejo posebni uradi, ki so bili ustanovljeni z zakonom od 22. marca 1934 in ki jih je zdaj že 27, torej za
skoraj vse vrste blaga. Štiri se imenujejo Reichsstelle, ostali pa t5berwachungsstelle in so skoraj vsi v Berlinu. Bombažni urad je namreč v Bremenu, enako tobačni,
kavni v Hamburgu, eden (Rauch-\varen) v Leipzigu.
Po novem Schachtovem načrtu ne bodo ti uradi nadzorovali samo uvoz surovin, marveč sploh ves bla-
i ut
uradi dajejo vsa dovolila tudi za devizni promet in kontingentirajo domačo proizvodnjo po okrajih.
Včeraj, v nedeljo dopoldne ob 10. uri je imelo Združenje pletil-cev za dravsko banovino svoj sedmi redni občni zbor. Obisk je bil slabši ko lani in za celo banovinsko območje organizacije gotovo premajhen. Otvoril je skupščino dolgoletni predsednik Henrik Franzi, ki je ugotovil sklepčnost in imenoval za zapisnikarja dr. Hudovernika, za overovatelja pa gg. Kosa in Mahkoto. Pred prehodom na dnevni red se je spomnil umrlih članov Josipa Ahlina in Bernardine Jeraša.
Poročilo predsednika Franzla
Predsedniško poročilo za preteklo leto izrečno poudarja, da je pletilski obrt še vedno v hudi krizi in da zboljšanje vsega gospodarstva v dravski banovini še ni nastopilo. Ljudje niso imeli denarja, da bi si kupili pozimi potrebno obleko. Zato je bila tudi zaposlitev slabša in mali pletilei, ki jih je 75%, niso mogli niti 50%no izrabiti svoje kapacitete, tako da so bili pol leta nezaposleni. Cene izdelkov so kljub podražitvi surovin kazale tendenco padanja, ker se propadanje malega in srednjega človeka nikakor še ni ustavilo. Kupna moč in kon-sum v naši banovini pa padata tudi zalo, ker je davčno preobremenjena; ogromne doklade in trošarine ubijajo razvoj obrtništva. Velika industrija se seli na jug.
Nesorazmerna davčna obremenitev
se mora odpraviti, ker je nevzdržna. Saj plačuje zdaj Slovenija od 1(50 do 300% doklad proti 25% v Zemunu in Pančevem. Posebno pa tare obrtnike še prometni davek, v katerem so veliki zaostanki nepopravljivi.
Uprava združenja vodi vztrajno boj proti šušmarstvu, ki se pa kljub vsemu še dalje razvija zlasti v tej stroki. Upat: je, da novela obrtnega zakona reši to vprašanje. Veliko škode povzročajo listi trgovci, ki dajejo šušmarjem v Predelavo volno in bombaž, samo da je poceni. Škandalozne cene zmore seveda samo tisti, ki ne plačuje zakonitih dajatev in tako se oškoduje tudi država. Združenje bo posvetilo tej rak rani največjo pažnjo.
Odkar je bil pletilski obrt 1. aprila 1937. priznan za rokodelski obrt so se uvedli
pomočniški in mojstrski izpiti.
Priročnik je sestavil prof. Maks Stupica. Združenje je nabavilo vse strokovne potrebščine oziroma jih je dobilo brezplačno od gg. odbornikov. Pa tudi tovarne strojev Diamant Werke Sigmar, Claes ter Mauser Werke so se izkazale s tem, da so dale na razpolago najmodernejše pletilne in šivalne stroje. Vsem gg. in tvrdkam izreka javno zahvalo, posebej pa še g. Prelogu za podarjeno volno. Izpili so bili zadovoljivi za pomočnike, slabši pa mojstrski izpiti. Priporoča zato vsem članicam in članom, da si vedno spopolnjujejo svoje znanje. V pisarni združenja so na razpolago vsi pripomočki. Zahvaljuje se zbornici za TOI, ki je imela vedno razumevanje za stroko. Deutsche Wirker Zeitung (iz Apolde) je združenje dobivalo brezplačno in tudi lahko brezplačno objavlja v njem svoja poročila. Zahvaljuje se za to naklonjenost.
Ob koncu svojega poročila poziva vse člane na složnost v stanovskih zadevah, kakor bo tudi uprava storila vedno svojo dolžnost.
Poročili tajnika in blagajnika
Namesto obolelega tajnika Sossa je poročal blagajnik M. Mahkota. Članov je združenje imelo 214, odjav 11, prijav 18, kar pa še ni izraz napredka, dokler se odjavljajo večja podjetja. Tudi so si vzeli obrtni list nekateri šušmarji, da se rešijo kazni. V zadevah stroke je uprava posredovala pri Zbornici in pri davčni upravi. Ni pa uspelo znižati javnih bremen. Po-voljne uspehe je uprava dosegla proti šušmarjem. Po predpisu ministrstva za trgovino bo poslej združenje izdajalo poslovne knjižice za osebje. Člani jih dobe v pisarni. Uprava je imela dosti rednih in izrednih sej ter rešila nad 700 dopisov. Ker je odšel agilni tajnik Popovič: na novo službeno mesto, se je ta vrzel zelo občutila prav v času največjega posla. Pomagati so morali vsi člani uprave posebno v pripravah za izpite. Danes pa se lahko združenje pohvali, da ima to v vsej državi najlepše urejeno. Da vodi vse delo strokovnjak, je uprava preselila pisarno k predsedniku Franzlu, Privoz 17. Prihodnji pomočniški izpiti bodo 24. aprila in vsi člani so povabljeni, da jim prisostvujejo. Blagajniško poslovanje je v ravno-
Politične vesti
Vpisale so se naslednje spremembe in dodatki pri firmah:
Jerman & Co., družba z o. z. v Ljubljani. Vpiše se poslovodja Janez Jerman, trgovec v Ljubljani.
Montrcs Clarte, H. Suttner, Henri Marirc, imetnik. Obratni predmet odslej še: trgovina s kolesi, njih sestavnimi deli, pnevmatiko in priborom.
Mihael 1’akič, trgovina s silar-sko in leseno robo, lastnik Viktor Rohrmann v Ljubljani. Prokura se je podelila Rozi Rohrmann v Ljubljani.
»Riba«, družba z <*• *•> trgovina z ribami, divjačino in perutnino v Ljubljani. Družba se je razdru-žila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Josip Ogrinc, trgovec v Ljubljani.
V. H. Rohrmann, trgovina z rastlinami in vegetabilijami v Ljubljani. Izbriše se prokura Roze Rohrmann zbog smrti. Vpiše se prokura Roze Rohrmann v Ljubljani.
Slika družba z o. z. v Ljubljani.
Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji:	dr.
Oton Fettich. odvetnik, dr. Janko Pretnar, profesor in Krnil Pod krajšek, tiskarnar, vsi v Ljubljani. Družbo zastopata po dva likvidatorja.
Splošno jugoslovensko bančno društvo d. d., podružnica v Ljub
Ijani. Vpiše se član upravnega sveta Oskar Pollak, ravnatelj, Dunaj I., Schottengasse.
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani. Izbriše se Član upravnega sveta dr. Jakob Mo horič.
Združene opekarne d. d. v Ljubljani. Izbriše se prokura, podeljena Leonu Roglu, vpiše pa ravnatelj podjetja Branko Kostič, Ljubljani.
vesju in gre prebitek din 353-— v rezervo, ki se s tem poveča na din 1156-98. Po poročilu nadzorstva je bil soglasno odobren abso-lutorij upravi ter sprejeta soglasno vsa poročila uprave.
Prispevki ostanejo kakor za prejšnje leto in kljub velikim stroškom za izpite se proračun (dinarjev 20.000) za tekočo leto ne bo zvišal. S tem je upoštevan zlasti interes šibkejših pletilcev, ki tvorijo večino članstva. Ker ni bilo samostojnih predlogov, je otvoril predsednik debato ob slučajnostih, katere so se udeležili mnogi člani in članice. Zaradi slabega obiskovanja občnih zborov je predlagal g. Pfeifer, da se kaznujejo prizadeti z denarno kaznijo, kar je bilo z odobravanjem sprejeto in kazen določena na 40 din. Predsednik je povabil nato na ogled pisarne in dal razna pojasnila. Za prihodnje občne zbore se je sklenilo, naj se vrše spet na delavnik. V debati o zatiranju šuš-marstva so navedli mnogi člani zanimive primere, ko oblastva in organi ne nastopajo s potrebna strogostjo, čeprav so znane že cele vasi kot šušmarske. Debate so se udeležili članice in člani: Korunova, Pfeifer, Sajovčeva, Mahkota, podpredsednik Kos, Hudovernik idr. Po uspelem obravnavanju raznih stanovskih vprašanj je predsednik zaključil uspeli občni zbor z (iskreno zahvalo vsem udeležencem.
Mariborska tovarna svile, družba z o. z. v Mariboru. Izbriše se dosedanji poslovodja Ernest Berch-told.
Predilnica bombaža in mehanična tkalnica E. Zelenka & Co. v
Mariboru. Prokura se je podelila Jiriju Pollaku v Koclefovu v Češkoslovaški. Prokurist zastopa tvrdko samostojno.
Kot družbenica je vstopila tvrdka »Suitex« S. A. v Glarusu v Švici. Pravico zastopati tvrdko imata Bedfich Šonsky, industrialec v Mariboru ter Jifi Pollak, in sicer vsak zase samostojno.
Titoma in Comp., Maribor. Izbriše se družbenik Karl Thoina zbog smrti, vpiše pa kot novi četrti druži enik Walter Titoma, tovarnar v Landskronu, Češkoslovaška, ki zastopa družbo kolektivno z družbenikom Hansom Janischem ali Emilom Ripperjem.
Vilko AVeixl, veletrgovina papirja, knjigarna in knjigovezna industrija, Maribor. Firma se glasi odslej: Vilko Weixl in sinova, veletrgovina papirja, knjigarna in knjigovezna industrija v Mariboru. Vstopila sta kol družbenika: Vladimir Weixl in Stanko We1xl. Javna trgovska družba. Tvrdko zastopata po dva družbenika ko lektivno.
Franc Waeha, lekarnar v Metli ki. Izbriše se besedilo firme Wa-eha Franc in prejšnji imetnik Iva na Gjuričič, vpiše pa novo besedilo firme: Wacha Milan in imetnik Wacha Milan.
Tvrdka »Methan Esploatacija K. I>. N. N. S. Ntrižič in drug.« Novi grad pri Boštanju ob Savi. Vpiše se razdružitev z likvidacijo. Likvidator N. S. Strižič, Zagreb.
Strojanu« in usnjarna v Žiroh, družba z o. z. Izbrišeta se poslovodji Josip Vrabec in Matej Strlič vpišeta pa se poslovodji: Ivan Zajc star., industrialec iz Stare vasi in Franc Poljanšek, posestnik in čevljar iz Žirov.
V nedeljo popoldne je prišel Hitler v Gradec, ki mu je pripravil velikanski sprejem. V veliki dvorani tvornice vagonov v Eg-genbergu je imel nato Hitler velik gpvor o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Poudaril je, da ni sedaj ustvarjena Velika Nemčija le posledica naključja, temveč plod vztrajne borbe. Ko so se 1. 1918. vrnili milijoni nemških vojakov s fronte, je bila nemška družba v razkroju. Zato se je odločil, da začne delati za združitev vseh Nemcev v delu za obnovo nemške države. V začetku je imel okoli sebe samo 13 tovarišev, kmalu je naraslo njih število na sto, potem na tisoč, stotisoč in na milijon. Danes pa ima narodno-socialistična stranka že 60 milijonov pristašev. In vedno nova mladina prihaja v stranko in ta mladina se z lopato v roki uči spoštovati delo. V vojašnicah pa dobiva potrebno disciplino. Tu pa tudi spoznava, da se Nemčija more braniti sama in da je ne more premagati nobena sila na svetu. Zato je danes vsak Nemec na svojo vojsko ponosen. Narodni socializem pa je tudi dvignil nemško gospodarstvo. Pred vojno je imela Nemčija 13 milijard mark zlata, po vojni je imela zlata samo za 8 milijard mark, ko pa so prevzeli narodni socialisti oblast, je imela samo še 18 milijonov mark zlata. Kljub temu pa so znali narodni socialisti voditi nemško gospodarstvo tako, da je nemška valuta ena najbolj stabilnih valut na svetu. Nato je omenil Hitler, da je bilo z mirovnimi pogodbami odtrganih od Nemčije 10 milijonov Nemcev. Jasno je bilo, da to stanje ni moglo trajati dolgo, zlasti pa je bilo nevzdržno, da bi manjšina še nadalje tlačila večino naroda, kakor se je to dogajalo v Avstriji. Zato je moralo priti do spremembe in kar hitro je bilo konec šušnikove zablode, kakor da ima Avstrija posebno misijo izven okvira v enotni Nemčiji združenega nemškega naroda. V treh dneh je padel Sušnikov režim in Avstrija je postala vzhodna pokrajina Velike Nemčije. Na koncu svojega govora je Hitler pohvalno omenil stališče Italije, a tudi Jugoslavije in Madžarske, ki so pokazale razumevanje za novi položaj ter s tem omoRoSile- Nemčiji, da je mogla izvršiti veliko delo priključitve Avstrije, ne da bi ji bilo treba vojaško zavarovati mej. Hitlerjev govor so sprejeli Gradčani z velikanskim navdušenjem.
Italijansko - angleška pogajanja bodo, kakor se splošno pričakuje, zaključena še pred veliko nočjo. Kakor se zatrjuje iz poučenega mesta, bodo že prihodnji teden začeli sestavljati besedilo nove pogodbe, nakar bo besedilo proučila še angleška vlada in bi mogla biti pogodba parafirana že IG. aprila.
Bistvo angleško-italijanskega sporazuma, ki je bil po poročilih angleških listov že dosežen v Rimu, je v naslednjem Anglija priznala življenjske interese Italije v Sredozemskem morju, Italija pa pomen Sredozemskega morja za Veliko Britanijo. Obe državi si pridržujeta pravico do zidave utrdb, a se zavezujeta, da se bosta o tem medsebojno informirale. Za primer ustavne spremembe v Palestini, se Anglija zavezuje, da bo upoštevala posebne interese Italije v Palestmi. bueški prekop ostane odprt vsem trgovskim in vojnim ladjam v miru m vojni. Italija izrečno prizna južno Arabijo kot angleško interesno sfero in se ne bo vmešavala v posestne odnošaje na vzhodni obali Rdečega morja. Italija se nadalje zavezuje, da vode iz Tanskega jezera v Etiopiji ne bo napeljavala drugam ter pustila, da se bo prosto iztekala v Modri Nil. Poseben odbor bc določil natančne meje med angleškimi kolonijami in italijansko Etiopijo. Italiia bo opustila vsako protiangleško propagando v kraj'h, ki pripadajo Veliki Britaniji in njenim domini-onom. Ital,ja se Končno zavezuje, da bo spoštovala integriteto Španije in njenih kolonij ter da bo umaknila po končani spanski državljanski vojni vse svoje oborožene sile iz Španije. Vel. Britanija pa se zavezuje, da bo skušala doseči pr« /vezi narodov kolektivno priznanje italijanske aneksije Etiopije.
Angleški listi poročajo, da pogajanja za sklenitev ltalijansko-an-gleškega sporazuma zelo ugodno potekajo in da bo k temu sporazumu v kratkem pritegnjena tudi Francija. Pred pričetkom franco-sko-italijanskih pogajanj pa se mora še rešiti kriza francoske vlade.
Vsi politični shodi in zborovanja so na Češkoslovaškem prepovedani za ves april.
Denarstvo
Ljubljanska kreditna banka
Dne 2. aprila t. ]. se je vršil občni zbor delničarjev Ljubljan ske kreditne banke pod predsedstvom Alojzija Vodnika. Iz poročila, ki ga je podal glavni ravnatelj Krofta, posnemamo, da je v minulem letu povečana produkcijska in trgovinska delavnost znatno dvignila promet banke in ji je naraščanje novih naložb omogočilo razširitev kreditne kupčije. Nove vloge so narastle do konca leta .1937. na .103 milijone dinarjev ter znašajo sedaj že 123 milijonov di narjcv. Vzporedno s tem so se povečala tudi posojila na novem računu, ki znašajo koncem 1. 1937. 74 milijonov dinarjev. Gotovina in vsak čas razpoložljiva sredstva znašajo preko 33 milijonov din. Banka je letos do konca marca izvršila vsa izplačila na stare vloge do din 10.000'— ter namerava ob prihodnjem terminu pričeti odstotno izplačevati vse stare vloge.
Občni zbor je odobril poslovno poročilo in bilanco zavoda za leto
1937.,	ki izkazuje s prenosom vred din 2,592.274'— čistega dobička. Od tega se je dodelilo rezervam in pokojninskemu skladu din 1 milijon 603.452'— ter se je določila 4odstotna dividenda na prioritetne delnice za leto 1937., katere izplačevanje se prične 4. aprila t. 1. Tudi v tem letu se je največji del dobička uporabil za rezerve in dotacije. Na ta način stalno napreduje konsolidacija zavoda, ki ustvarja vse pogoje za normalno poslovanje.
Pri volitvah v upravo so bili izvoljeni vsi izstopajoči dosedanji člani uprave in na novo še Josip W'ndischer, industrialec v Novem mestu. V nadzorstvo so bili izvoljeni ponovno vsi dosedanji člani, na novo pa b. minister inž. Dušan Senice. Na sejj uprave, ki je sledila občnemu zboru, je bil ponovno izvoljen za prvega podpredsednika banke Ivan Jelačin, predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani.
Uradni tečaji za mesec april 1938.
Finančni minister je predpisal za mesec april naslednje uradne tečaje:
1 napoleondor . . .
1 zlata turška lira .
1 angleški funt . .
1 ameriški dolar' . .
1 kanadski dolar . .
1 nemška marka . .
1 zlot................
1 avstrijski šiling
1 belg................
1 pengo ..............
1 braziljski milreis .
1 egiptovski funt .	.
1 urugvajski pezos .
1 argentinski pezos .
1 čilski pezos . . .
1 turška papirnata lira
100 albanskih frankov
100 francoskih frankov
100 švicarskih frankov
100 italijanskih lir . .
100 nizozemskih gold. .
100 bolgarskih levov .
100 romunskih lejev .
JUS ?anskih kron . .
100 švedskih kron
100 norveških kron ! !
100 pezet . .
100 drahem
100 češkoslov. kron ’
100 finskih mark . .
100 letonskih lat .	.	.
100 iranskih (perz.) rialov
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«).
Padec tečajev v New Yorku
Po kratkem presledku so v petek spet doživeli ameriški borzi-janci svoj, po vrsii že tretji črni dan. Na seznam zgub so morali postaviti 83 % vseh vrednostnih papirjev.
Ob zaključku dne so imele vodilne industrijske obveznice 10 % kgube, železniške 9 in živilske 6. Večina je od začetka marca padla za petino tečaja. V primeri s tečaji v marcu 1937 so industrijske
din 298 50 „ 33970 „ 238' -„	43'40
„	4320
„	14'50
816 850 740 860 2'50 „ 240-„ 1880 .,	12'30
„	1'35
„	3480
„ 1415 — „ 140-„ 1000-„ 227'— „ 2395'— „	45-
„	32'30
„ 960'— „ 1107'— „ 1080 — „ 230'— „	39—
„ 151'— 94*50 „ 800'— „ 100 —
delnice padle za 50 %, železniške za 70. Promet je narasel na 5'71 milijona kosov. Krediti borze so padli v prejšnjem tednu za 97 in v zadnjem še za 28 na 575 milijonov dolarjev. Zaradi slabega razvoja so se sedeži pocenili od 70.000 na 56.000 dolarjev, kar je nižinski rekord te borze.
Novo poslovanje se je pri Prvi hrv. štedionici v Zagrebu lani dvignilo od 263 na 368 milijonov dinarjev, čisti dobiček se je povečal od 7 na 8 milijonov din. Občni zbor hranilnice bo 20. aprila.
Vloge pri Mednarodni banki v Zagrebli so v 1. 1937. narasle od 8,1 na 10,2 milijona din. Glavnica banke znaša 2,5, čisti dobiček v 1. 1937. pa 0,21, l. 1936. pa le 0,16 milijona din.
Francoski frank se je zaradi večjega dohodka državne banke ustalil proti funtu na 161,56 do 161,63, proti švicarskemu franku v Curihu pa na 13,40. Odtok zlata se še nadaljuje.
Zlati dotok v USA se nadaljuje in javljajo, da je dospelo iz Indije Federalni Rez. banki v New Torku 834.000 $ zlata, iz Anglije pa
200.000 $. Najavljenega je še za
2.100.000 $ iz Anlije ter 5,800.000« iz Japonske.
TEDEN ND LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA"
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet din 5,292.554-70.
Kupčijska živahnost je znatno popustila, kajti napram predzadnjemu tednu, ki je dosegel 8-297 milijona din deviznega prometa, so nazadovali devizni zaključki za več ko tri milijone dinarjev.
Skupni devizni promet v marcu t. 1. znaša din 30,622.000-— in je torej za več ko 13 milijonov večji nego v februarju 1938. Napram marcu 1937 so se devizni zaključki povečali za 9 milijona dinarjev. Totalni devizni promet v letošnjem prvem četrtletju znaša 86 milijonov proti 62 milijonom lani, kar znači letošnji presežek nad 21 milijonov dinarjev.
V poedinih devizah se je gibal promet takole:
pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev) Amsterdam	6t	23
Berlin	3372	2376	priv. klir.
Bruselj	—	2
Cu r ih	1266	142
Din-deviza	425	178	avstr. pr. ki.
Dunaj	1032	1464	avslr. pr. ki.
London	1836	959	priv. klir.
NewYork	367	145
Pariz	39	3
Praga	—	i
Močno je padel promet v Curihu in Berlinu za preko 2-1 milij. din. razen tega pa še v Londonu za približno 0-9 milij. din. Promet v avstr, privatnem kliringu je bil skoraj enako velik.
Narodna banka je — kot običajno — posredovala v Curihu in Londonu v skupnem znesku dinarjev 160.000-—.
V angleškem privatnem klirin-gu je bil funt trgovan na nespremenjeni bazi din 238-— srednjega tečaja, in sicer skozi ves pretekli borzni teden.
V nemškem in avstrijskem privatnem kliringu so bili doseženi naslednji denarni oziroma blagovni tečaji:
avstrijski šiling
28. marca din 8'70—8'80
29. marca din 8T>0—8'70
30. marca din 8'80—8'90
31. marca din 8‘70—8*80 1. aprila din 8'60—8'70
nemška marka
28. marca din 14'35—14'45
29. marca din J4'38—14'58
30. marca din 14*40—14'(>0
31. marca din 14.'40—14'60
1. aprila din 14'40—14'60
Devizna tečajnica ne kaže osobi-tili sprememb, izvzemaj New Yor-ka, ki je popustil za preko 6 'A točke v razdobju minulega tedna.
Tečajna razlika po spodnji tabeli znaša (izraženo v poenih) pri devizi Amsterdam — 0-24, Bruselj -f 1-60, Berlin je beležil v petek na bazi notice od 28. m. m., London — 0-05. New York —6-26, Pariz -fl-49, Praga —0-05, Trst
O-io, Curih je ostal nespremenjen.
Devize s primo Narodne banke
Povpr.	Pon.
din	din
Amsterdam	28.	m.	0407-40	2422'-
r	„J*	/X'	'-407'16	2421'76
Berlin	_8.	111.	1744'02	1757‘90
r	J'	JX-	1744'02	1757'90
Bruselj	28.	1 IT.	732'95	7:i8-0l
1.	IV.	734'55	739-62
Cii ri h	28.	111.	996"45	1003*52
1.	IV.	906*45	1003-.52
London	28.	111.	215'55	217'61
1.	IV.	215'50	217-56
Ne\vYork	28.	III.	4322"26	43587.7
1.	IV.	4316'—	4352*32
Pariz	28.	III.	131'27	132'71
1.	IV.	132'76	134*20
Praga	28. III. 151S3	152 94
1. IV.	151'78	152'88
Trst	28. III. 228*20	231*28
1. IV.	228'04	231 13
Efektno tržišče Za državne papirje čvrsta tendenca.
Še vedno nespremenjen položaj; promet je bil edinole v delnicah Trboveljske premogokopne družbe, in sicer 31. marca 1938 na bazi din 215-— in v skupnem znesku din 43.000-—. Notice tega efekta so bite pretežno na bazi din 200— za denar in din 215— za blago, od 31. marca dalje pa din 210— v povpraševanju in din 220-— v ponudbi. Delnice Narodne banke so večjidel beležile din 7.300— za denar in din 7.400-— za blago, le 30. marca 1938 je ta papir notiral din 7.500— v ponudbi.
Notice državnih vrednot so bile sledeče;
1938 din din 7% inv. pos.	28.	III.	98*—	100'—
1. IV. 99'50 1017— 87o Blair	28.	III.	947.0	997.0
1. IV. 96'— 97'— 7“/o Da ir	28.	III.	897.0	90*50
„ .	L	IV.	91'—	92'50
7 /o Sehgman	28.	III.	99'—	101'—
1. IV. 99'— 101'— 4% agr. obv.	28.	11T.	59*50	61*50
1. IV. 62'— 63'—
4%> drž. gar.
agr. obv.	2S.	ITI.	51'—	53 —
1. IV. 517.0 53'— 6% begi. obv.	28.	III.	91'—	93'—
1. IV. 93'— 94*50
6"U obv. duhu.
agrara	28.	III.	88*—	92'—
1. IV. 92*— 93 — 2'5°/o voj. škoda 28. III. 464*— 468*— 1. IV. 481*— 485'—
Žitno tržišče
Tendenca za koruzo zelo čvrsta.
V očigled večjim zaključkom, ki so jih Angleži perfektuirali zadnji teden, cena koruzi naglo raste in je v razdobju nekaj dni poskočila kar za din 10-— pri 100 kg. Odslej noti ra pri nas le času primerno suha koruza, ki se je 30. marca 1938 podražila za din 8-—. Cene ostalemu žitu in mlevskim izdelkom so še vedno nespremenjene. Tudi cene Prizada za pšenico so brez izprememb. Na zadnji borzni dan so bile dosežene na naši borzi te cene:
Žito:
Koruza:	din	din
času primerno suha, s kvalitetno garancijo,
Iranko nakladalna
postaja...................102'—	104'—
Pšenica: juž. banatska, 77 kg,
2% primesi, zdrava,
6uha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, Iranko nakladalna postaja .... 177-— 179--gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu,
Iranko nakladalna
postaja...................180'-	1827.0
Ječmen:
62 kg, 2%, 6uh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu. Iranko nakladalna postaja . 148'— 150'— 63/64 kg, 2 %, suh. zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu,
Iranko nalil, postaja 155"— 157'50
Oves:
zdrav, suh, rešetan,
Ico. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 137 50 140' —
Mlevski izdelki:
Moka:	din	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačlji-
din din
pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 285 — 290 — pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 265-— 270-— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 245— 250 —
Otrobi:
pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . . 110'— 115-— pšenični, drobni, vegaL 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. proin. davek, Iranko vagon bačka postaja . .' . 100'— 105'—
Pšenica
(cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja: Tisa I (od sev. meje do vključno Curuga) kval. 79/2% din 168'—.
Tisa II (od Žablja do ustja Tise) kval. 79/2% din 167*—.
Begej kval. 79/2% din 167'—.
Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2% din 166'—.
Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2% din 164'—.
Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 164--.
Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2% din 166'-.
Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 164*-.
Donava, Srbija kval. 77/78/2*/o—3% din 158-—.
Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvalit ta 77/78/2%—3% din 157'-.
^ Od določene cene za blago fko. vla čilec, se za kritje pretovornih stroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg.
Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 164'-.
Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2•/« din 165'-.
Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%-3% din 162'—.
Sen ta kval. 79/2% din 166'—.
Zemun in Smederevo (srbijanska) kval. 77/78/2%—3% din 153--.
Lesno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna.
Situacija se tudi v prejšnjem tednu še ni zboljšala in nemogoče je pričakovati kakega hitrega pre-okreta na lesnem tržišču, t. j. v smeri boljše konjunkture. Pač pa se čim dalje bolj čutijo posledico zastoja. Kupci, ki so vezani na pogodbe, odlašajo s prevzemom blaga, zavlačujejo plačila in iščejo možnosti, da bi se rešili starih obveznosti! Zaloge lesa se dnevno večajo, cene niso stalne in na trgu vlada zopet disorientacija oziroma skorajda kaos. Kakor običajno, se tudi zdaj le ugiba, posvetuje in čaka, mesto da bi se čim prej ukrenilo kaj pozitivnega, koristnega in učinkovitega. Skratka, položaj je že sila težak in zapleten.
Za nas prav za prav ni drugega izhoda, kot pospešeni izvoz lesa — iz Slovenije v Italijo. Treba je pač najti modus, da se plačilna možnost Italije uspešno regulira, čeprav bi to bilo zvezano z žrtvami. Saj je vendar veliko pametnejše doprinesti male žrtve, kot pa čakati žalostnega konca in gledati, kako gre naša lesna trgovina v sigurno propast. Čas je resen in zahteva resnih ukrepov od strani odločujočih činiteljev, ki morajo v svoji dalekovidnosti kar najtrez-neje pretehtati vsak korak, storjen v tem praven.
Za novo poslopje obrtno-nadalievalne šole v Liubliani
V torek je imel izpopolnjeni mestni šolski odbor strokovnih nadaljevalnih šol svojo prvo sejo pod predsedstvom župana dr. Jura Adlešiča, udeležili so se je pa poleg članov odbora, mestnih svetnikov stavbenika Karla Kavke, prof. ing. Rudolfa Škofa in upravitelja Josipa Vidra tudi zastopnik kr. banske uprave inšpektor Miha Bresl, zastopnik Zbornice za TOI Ivan Ogrin, zastopnik Delavske zbornice Jože Berdajs ter zastopniki prisilnih obrtniških združb Robert Mihor, Josip Rebek ter Ivan Šimenc in vsi upravniki strokovnih nadaljevalnih šol ter referenti.
V svojem poročilu je predsednik dr. Adlešič orisal naloge in delo šolskega odbora ter sedanje stanje strokovnega nadaljevalnega šolstva. Občina mora skrbeti za potrebne zgradbe, njih kurjavo in razsvetljavo, za strežbo, šolsko opravo, učila, pisarniški in učen-ski material ter plačevati tudi vse osebne izdatke.
Mestna občina ljubljanska ima sedaj pet takih šol, ki jih obiskuje okoli 300 vajencev, namreč splošno obrtno-nadaljevalno šolo na Vrtači, strokovno za mehansko-tehnične obrti na Ledini, za stavbene obrte na Grabnu, za umetne in moške oblačilne obrte na Pridali in žensko strokovno-nadaljevalno šolo za umetne in oblačilne obrte pri Sv. Jakobu. Vse te šole so sedaj nastanjene v poslopjih ljudskih šol.
Mestna občina ima zelo težavno stališče pri iskanju pokritij stroškov za to svoje šolstvo, ki ga vzdržuje iz lastnih sredstev in s prispevki kraljevske banske uprave, Zbornice za TOI in obrtnih združenj. Potrebe tega šolstva se vedno večajo ter so izdatki za leto
1035/36. znašali 482.500 din, za leto 1936/37. 647.240 din in za leto 1937/38. že skoraj 700.000 din.
K tem vsotam je kr. banska uprava prispevala za posamezna leta po 140.000 din, 180.000 din in
200.000	din. Zbornica TOI pa po
15.000,	20.000 in 25.000 din, a prispevek vseh ljubljanskih obrtniških združenj je znašal za leto 1936/37. komaj 6326 din, kar je pa tudi najvišja številka, dosežena v zadnjih letih. Pravilno in pravično bi bilo, da ta bremena vsaj deloma nosijo tudi združenja in njih člani, ki imajo vse koristi od dobro izšolanega obrtnega naraščaja.
Vsi vemo, da se bo moglo to važno šolstvo pošteno razmahniti šele tedaj, ko bo v svoji lastni zgradbi. Zato namerava mestna občina ljubljanska čimbolj pospešiti akcijo za zgraditev novega poslopja, ki bi bilo primerno urejeno za posebne učne namene in ves pouk v njem smotrno organiziran pod enotnim vodstvom. Tudi v smislu § 12. uredbe'morajo poskrbeti v večjih mestih občine ob podpori banovine, Zbornice TOI in prisilnih združb primerne zgradbe z vzornimi delavnicami za vse važnejše obrti.
Zagreb gradi krasno poslopje za vajence, ker je šolski odbor dobil menda pri ministrstvu veliko podporo. Mestni župan se je informiral glede tega vira, vendar pa smemo upati na največ 100.000 dinarjev državnega prispevka, toda šele tedaj, ko bi se vajenski dom, ki bi bil s šolo združen, že gradit. Fond, ki ga mestna občina za novo šolo zbira, znaša danes 608.935 din. Treba se je obrniti na vse faktorje za izdatno podporo ali posojilo, da bo zamisel čimprej oživotvorjena.
pnik kraljevske banske uprave, inšpektor 1'rosl je pozdra vil načrt ter poudarjal, da je po trebno novo poslopje samo za mo ■;ke vajence, a ženska šota naj s spoji /. bodočo žensko obrtno šolo. Nadaljnje debate so se udeleži vsi zborovalci s prav umestnim predlogi in naposled je bil i/.vo ljtn poseben odbor, ki naj izdela stavbeni program za nameravano šolo. V odboru so banovinski in spekter Prosi, podpredsednik Zbornice Ogrin, zastopnik Dolav ske zbornice Berdajs, zastopnil prisilnih združenj Rebek, upravi telj šole inž. Kregar in člana šol skega odlrora mestna svetnik Kavka in prof. ing. Škof. Po se danjih ugotovitvah Iti zadostovalo približno 17 učilnic, ki bi bile hkrati risalnice ter za vsako stroko posebna vzorna delavnica, gar derobe, umivalnice, kopalnica 'hramba za kolesa, soba za učila ter pisarne, skladišče za vzorce in surovine ter stanovanje za služi tel,ja. Vsi zborovalci so se strinjali, da nameravani prizidek k poslopju Tehnične srednje šole nikakor ne prihaja v poštev, pač je pa treba postaviti v najugodnejšem primeru veliko poslopje učilnicami, v posebnih paviljonih aj bi bile delavnice, v drugem ečjem poslopju pa vajenski dom ali konvikt, ki bi bil na razpolago tudi obiskovalcem šole in tečajev, ki bi z dežele prihajali v tečaje, da izpopolne svoje znanje. Poleg poslopij naj bi bil tudi primeren športni prostor. Seveda je ta načrt prav za prav maksimalna zahteva, ki jo ho mogoče doseči samo z velikimi izdatki. Zalo je pa sklenje no, naj se ta idealni načrt skuša prilagoditi možnosti, da hi se realiziral v etapah Navzočni zastopniki obrtniških združenj so bili tudi trdno prepričani, da bodo združenja sama pomagala opremiti delavnice z orodjem in stroji, nekaj bi pa gotovo prispevala tudi naša industrija. Po podrob niti razgovorih se je pri vseh pokazala največja pripravljenost za složno sodelovanje ter je zato zavladalo trdno prepričanje, da bo mestna občina ljubljanska lahko pričela graditi to prepotrebno poslopje v najkrajšem času. Tako zastopniki obrtniških združenj, kakor tudi šolniki so bili mnenja, da šole ni treba graditi morda v središču mesta, pač pa nekje na periferiji, saj večina vajencev že danes stanuje v okolici in se tudi po 20 km daleč vozi na delo in v šolo. Zedinili so se, da bi bil najprimernejši prostor v gramozni jami nasproti bežigrajske šole, toda najlepši prostor je tam že last Sokola, da je stavbeni program v celoti neizvedljiv. Zborovalci upajo, da prizadevanja za to oddano zemljišče ne bodo brezuspešna, ker gre za korist vsega mestnega in tudi podeželskega obrtništva, torej tudi za vprašanje splošne koristi mesta.
V
J
Vse vrste manulaktur-nega blaga v veliki izbiri in nizkih cenah priporoča
Lingarjeva ulica št. 1
Nova meščanska šola na Viču
Na Viču imajo že dolgo ha prvi pogled prav veliko in mogočno šolo, vendar je pa to poslopje že davno mnogo premajhno in pretesno, da so morali nekaj razredov ljudske šole prestaviti v staro občinsko hišo, v sami šoli se pa stiska tudi meščanska šola. Skratka, vsestransko Vičanom primanjkuje prostora za vzgojo mladine in še stari viški občinski odbor je že
leta 1922. sklenil zidati novo poslopje za meščansko šolo. Viška občina je v ta namen zbrala 300.000 din ter s tem denarjem kupila nasproti sedanje šole prav lepo zemljišče. Od leta do leta je vprašanje postajalo bolj pereče, dokler naposled ni stvari vzel v roke sedanji ljubljanski občinski svet. Zadeva je naglo napredovala in upravni odbor drž. meščanskih šol je v sredo pod predsedstvom župana dr. Adlešiča sklenil zidati popolnoma novo poslopje. Izbran je bil ožji odbor, ki so v njem mestna svetnika Fortunat Lužar
in Josip Vider, šolska upravitelja Hočevar in Fakin z N iča, mestni zdravnik dr. Ahčin in mestni tehnični referent inž. Rusjan. Župan dr. Adlesič je ta ožji odbor, ki naj pregleda dosedanje načrte ter jili vsestransko izpopolni, da ho šola res odgovarjala vsem modernim zahtevam in zadostovala za mnogo let, še posebno je opozarjal, da je v sedanjem proračunu že anuiteta za novo poslopje ter naj odbor zato svoje delo pospeši, da bo mogoče majnika meseca razpisati natečaj ter lio nova zgradba jeseni že pod streho.
Fr. Zelenik:
Slovenska	st
Dne 27. marca je bil redni občni zbor slovenskega stenografskega društva, čeravno ima društvo lepo število članov, se je občnega zbora udeležilo izredno malo članov. Iz poročil društvenih čin iteljev je razvidno, da se odbor resno trudi za društvene namene in skuša dvigniti delovanje društva, da je odbor dosegel precej zadovoljive uspehe, vendar ne takšnih, kakršnih si odbor želi. Krivda leži v tem, da se članstvo ne zanima za društveno delovanje. S samim plačilom članarine ni vse storjeno. Kljub temu, da zavzema stenografija važno mesto v poslovnem življenju, ni primernega zanimanja za društvene sestanke, predavanja, tečaje itd. Res je, da vlada v vseh društvih veliko mrtvilo, toda stenografi bj ga ne smeli poznati. Stenografija je tako tesno povezana z vsakdanjim kruhom velikega števila pripadnikov pridobitnega življenja, da bi se ti morali zanimati za stenografijo, saj bi se zanimali za boljši zaslužek, za boljši kruh. Kes je tudi, da ima stenografija hudega konkurenta, pisalni stroj, toda pisalni stroj ni mogel izriniti stenografije tekom štiridesetih let, kar se je pojavil..v res porabili obliki in to dokazuje, da troj stenografije Sploh iie bo izrinil iz njene postojanke, Zalo hi se morala prav posebno trgovska mladina zanimati za stenografijo I
in za delovanje društva slovenskih stenografov.
Misliti moramo tudi na shod slo venskih stenografov, da bi se po-razgovorili glede izpopolnitve naše lepe veščine. Sicer tiči v naši stenografiji že mnogo dolgoletnega dela, saj se je prof. Bezenšek pečal s slovensko stenografijo nad 30 let in je s-Jugoslovenski stenograf: začel prinašati že leta 1870. slovenske stenograme. Leta 1893. je izdala Slovenska matica Bežen škovo slovensko stenografijo in leta 1900. je potem izšla izpopolnjena Novakova slovenska stenografija. Bezenšek je vložil mnogo du ševnega dela v slovensko stenografijo, žrtvoval tudi svoj denar za širjenje stenografije in ravno tako je pokojni ravnatelj Novak posve til slovenski stenografiji celo svoje življenje do zadnjega dilia.
Kljub temu bi bile umestne ne katere izpremembe in izpopolnitve, kakor je pokazalo poslovno življenje. Stenografi bi naj iz svoje prakse povedali, kaj l>i se naj izboljšalo, izpopolnilo ali izpreine-nilo, da bi bolj ustrezalo trgovski praksi. Stenografija se rabi v prvi vrsti v trgovskem življenju, zato bi se morala tudi učna knjiga bolj naslanjati na tp življenje. Tega pa lij poznal ne ravnatelj Novak, še manj pa prof. Bezenšek. Saj ga še danes ne poznamo in se nam ne zdi vredno poznati ga. Poglejte samo pravopis!
Zborovanje hišnih posestnikov v Mariboru
Društvo hišnih posestnikov v Mariboru je imelo preteklo nedeljo svoj redni letni občni zbor. Poročila, ki so jih podali predsednik društva Otmar Meglič, tajnik dr. Vilko Marin in blagajnik Maks Merčun so pokazala, da je bilo društvo zelo agilno. Z vso energijo je branilo i,n ščitilo interese hišnih posestnikov. Doseglo je tudi lepe uspehe ter se društvo v državni in komunalni davčni politiki že upošteva kot važen faktor. Tako je ščitilo mariborske hišne posestnike v zadevi povračila stroškov za azširitev asfaltnih hodnikov in ko je državni svet slednjič razsodil spor v korist mestne občine, ije doseglo za člane ugodne odplačilne pogoje ter črtanje zamudnih obresti in opominskih stroškov. Nastopilo je tudi proti pobiranju zgradarine po odmeri iz leta 1936. ter je zahtevalo za leto 1938. novo odmero na podlagi davčnih prijav po stanju iz leta 1937. Tudi ta ico-ak društva je imel uspeh. Preprečilo je cepitev sil, ko se je osnovalo tudi v Mariboru po ljubljan-kem vzorcu »Društvo posestnikov novih hiš« ter je ostala mariborska organizacija enotna. Dalo je lednjič pobudo za nastop osrednje organizacije hišnih posestnikov glede najvažnejših vprašanj, ki se tičejo hišne posesti in sicer:
1. Znižanje davčnih bremen in reforma davčne zakonodaje.
2. Sprememba navodil v tem smislu, da ima vsak hišni lastnik pravico vložiti zgradarinsko prijavo, če je znižal najemnino.
3. Zaščita zadolženih hišnih posestnikov.
4. Znižanje zgradarine pri novih hišah na 3%.
5. Zvišanje odbitka za vzdrževanje zgradb od 25% na 30%.
6. Dolžne obresti hipotekarnih posojil naj se upoštevajo kot odbitna postavka pri določanju odmerile osnove.
7. Znižanje obrestne mere pri Državni hipotekarni banki.
8. Znižanje odstotka davčnih zamudnih obresti in izvršilnih stroškov.
9. Na zgradarino naj se ne nalagajo različne občinske davščine.
, 10. Potreba večjega varčevanja pri mestnih občinah.
Društvo vzdržuje svojo pisarno, kjer dobivajo člani vsa zaželena pojasnila, zlasti glede davčnih zadev. Pisarna posreduje obenem oddajo stanovanj. Stanovanjska posredovalnica se je zelo obnesla tako za hišne gospodarje, kakor za stanovanjske najemnike.
Ob zaključku zborovanja je bil izvoljen naslednji odbor, ki se je na svoji prvi seji konstituiral:
Dr. Franc Glančnik, Martin Kerin, Janko Križan, Jakob Lah, dr. Ferdo Lašič, Vinko Lašič, dr. Vilko Marin, Otmar Meglič, Makso Merčun, Anton Paš, Hinko Sax, Joža Smrdu. Računski revizorji: Josip Ajdišek, Ante Kus in Alojz Lene.
Vsak trgovec mora biti naročnik ..Trgovskega litta"
Obiščite f&e&Cf£a(jUi sefem
od 30. aprila do 9. maja 1938
Največja jugoslovanska revija domačih tn inozemskih izdelkov * Najpopolnejša slika zadnjih tehničnih pridobitev v industriji 'f Največja izbira * Obvestila daje
llpcava de&y.caisUttya se^ma, dta^cad
Poštni predal 538 * Telefon 28-526, 28-8-2
50"/(i popust na železnicah in parnikih '•C
Doma in po sveto
Voditelji združene opozicije so se
zopet začeli pridno sestajati, kar je menda tudi v zvezi z govoricami o bližnjih parlamentarnih volitvah. V najkrajšem času se pričakuje obisk hrvatskih politikov v Beogradu, zlasti dr. šuteja, Vilder-ja in dr. Komnenoviča.
Na progi Sarajevo—Užice je skočil s tira osebni vlak in se prevrnil. 6 potnikov in železničarjev je bilo ubitih, več pa teže in laže ranjenih. — V neposredni bližini Zemuna je trčil tovorni vlak v tramvaj ter priklopni tramvajski voz popolnoma strl. 20 oseb je bilo težko ranjenih, gozdarski inženir Pasarič pa je bil ubit.
V Skoplju je bil slovesno otvor-jen moderen ginekološki paviljon z nad 250 bolniških postelj. Novi paviljon je veljal 11 milijonov din.
Za vsesokolski zlet v Pragi se je dosedaj prijavilo iz Jugoslavije 10.000 Sokolov.
feTIKEre
Frančiškanska ulica 3
Tvornica verig v Lescah je lani dosegla znatno boljši uspeh ko predlani. Tako se je bruto prebitek povečal od 3,8 na 4,8, bilančna vsota od 7,3 na 7,5, čisti dobiček pa od 0,008 na 0,14 milijona din.
Tvornica kemičnih izdelkov Ti-tanit v Karlovcu je ustavila delo. Skoraj istočasno je ustavila delo še druga tvornica v Karlovcu, namreč tvornica kovinskih izdelkov Kovina. Zaradi ustavitve tvornic je izgubilo zaslužek 400 delavcev. Značilno pa je, da tvornica ni ustavila dela zaradi pomanjkanja naročil ali neugodne konjunkture, temveč zato, ker ni mogla doseči podaljšanje obratnega dovoljenja.
Hcrber Hoover, bivši predsednik Združenih držav Sev. Amerike, je po svojem povratku iz Evrope izjavil, da ni vojna v Evropi neizogibna.
Novi predsednik nemške socialno demokratske stranke na Češkoslovaškem posl. Jaksch je podal daljšo izjavo o zahtevah češkoslovaških Nemcev ter o politiki Hen-leinove totalitarne stranke. Potrebno je, da dobe Nemci na češkoslovaškem vse pravice, ki jim pritičejo kot drugemu državnemu narodu. Moravska in češka se ne moreta razdražiti, ker tvorita ne-razdružljivo celoto. Henleinu na gre za avtonomijo, temveč le za totalitarni sistem. Henlein bo pravi trenutek zamudil. Glavno je, da se odpravi brezposelnost, ker hoče nemški narod v Sudetih samo eno: delo in zopet delo!
V Pragi se je v soboto pričel kongres za obrambo miru in demokracije, ki je prejel zlasti mnogo pozdravov iz Anglije.
Narodna socialistična stranka se je na Madžarskem oficialno ustanovila. Poslanec Hubay, eden njenih voditeljev, je izjavil, da bo postala jedro vsega nacionalističnega gibanja na Madžarskem.
Madžarsko finančno ministrstvo je že izdelalo v podrobnostih načrt za madžarsko gospodarsko petletko.
Poljski sejem je sprejel zakon, po katerem izgube državljanstvo osebe, ki so živele nad pet let izven Poljske. S tem hoče Poljska preprečiti, da bi se vrnili Židje kot poljski državljani.
Bivši avstrijski vojni minister Vaugoin je bil aretiran, ker s a prišli na sled mnogim njegovim ko-rupcionističnim dejanjem. Aretiran je bil v hipu, ko se je vrnil iz Italije.
Hitler bo spregovoril o zadevi avstrijskih škofov in obsodil vatikanske izjave. Mogoče je, da bo Nemčija zaradi tega spora odpovedala konkordat.
Taborišče v VVollersdorfu, kjer so bili zaprti narodni socialisti, so narodni socialisti slovesno požgali.
Pri parlamentarnih volitvah v Gornjem Egiptu je dosegla vladna stranka v večini okrajev zmago.
Velika stavka francoskih kovinarjev bo v kratkem končana, ker se je ministru Auriolu posrečilo najti formulo, na katero so pristali tako zastopniki delavcev ko delodajalcev.
Lerida se še vedno drži ter jo republikanci, ki so se utrdili v sredi mesta, obupno branijo. Malo verjetno pa je, da jo bodo mogli ubraniti, ker se množe poročila, da se je v vrstah republikanskih čet začela majati borbenost. Tako pravijo poročila, da so cele divizije republikanskih čet pobegnile v Francijo, kjer so jih takoj razorožili in poslali v taborišča. Tudi okoli Madrida so se začeli boji ter poročajo republikanci o nekih svojih manjših uspehih. Ofenziva republikancev na guadalaharski fronti ni rodila zaželjenega uspeha.
Na seji madžarskega parlamenta je bila izvoljena posebna parlamentarna komisija, ki naj prouči židovsko vprašanje na Madžarskem.
Kitajci so dosegli nove uspehe
proti japonskim četam ter stoje na nekaterih krajih že samo 50 milj pred šangajem.
Na intimnega Stalinovega sodelavca Merklisa, ki je bil ravnokar imenovan za komisarja vojske, je bil Izvršen ateiitat ter je bil Merklis nevarno ranjen.
Po 20 letih je sedaj prvi vlak prevozil poljsko-litovsko mejo. Tudi poštno-telegrafski promet med Poljsko in Litvo je obnovljen.
Sovjetska vlada jc obtožila znamenitega polarnega raziskovalca prof. Schmidta sabotaže, ker je velik del ruskih trgovskih ladij obtičal v ledu, prav tako pa tudi veliko število ledolomilcev, ki so hiteli parnikom na pomoč. Skupno je ogroženo življenje tisoč ljudi.
i.	barva, plesira In
Zb v 24 urahkemi*no ,nail
LU 1 UlUll ob!eke klobuke Ud. Skrobl in svetlollka srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbargova ni. I Telefon it. 22-72.
Torek dne 5. aprila. 11.00: šolska ura: Mesto in vas (Drago Košmerlj)
— 12.00: Plošče — 12.45: Poročila
— 13.00: Napovedi — 13.20: Radij-?on/? s*er — 14 00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Kapitalizem in judovska miselnost (Fr. Terseglav) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30:	Nac. ura —
19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Wagner:	Rienzi, uvertura
(plošče) — 20.15: Henri Lavedan: Dvoboj, drama v 3 dej. (elani Nar. gled. v Ljubljani) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Sreda dne 6. aprila. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: April v naravi (Miroslav Zor) — 18.20: Plošče — 18.40: Dolenjska srednjeveška mesta (prof. Janko Jarc) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani; v I. odmoru: Glasbeno predavanje (Vilko Ukmar).
Sirite »Trnovski list«!
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pleas, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, <L d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.