Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
i, „ „ n 2 >t >» >» »• n "
Kolek (stempelj) »nese vselej 30 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopiti
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Političen lisi za slovenski narod.
Velja do konea tekočega leta po pošti in v Ljubljani na na mesec .... — 80 posamezne številke po —r 7j .
VredniStvo je na stolneuA hiš. št. 284.	r
Naročnino prejema opravn«[ (administracija) in ekspedieija Blaznikovi tiskarnici na Bregu.
Izhaja
po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
Vravnavii zemljišnega davka na Kranjskem.
/Konec. 1
Druga naloga, ktero je imela rešiti komi sija za vravnavo zemljišnega davka, bila je uredba okrajev, ki so enake rodovitnosti. Tudi to zamorejo storiti le taki možje, ki deželo in kraje, ktere imajo ceniti, dobro poznajo. Kako pa se je deželna komisija v tem obziru obnašala? Že zadnjič smo omenili, da je pri ti komisiji mnogo ljudi, ki naše dežele prav nič ne poznajo. Pa tudi niso čisto nič storili, da bi jo spoznali. Poročniku (referentu), ki je po deželi popotoval, se je zaukazalo, da mora po-potovati po najkrajših cestah, in ni se mu dovolilo en kraj dvakrat ogledati, če bi se mu bilo to tudi potrebno dozdevalo; odrekli so mu povrnitev storjenih stroškov, če bi bil v en kraj dvakrat šel, in zato tega nobeden storil ni. Udom Kamniške okrajne komisije se še to ni dovolilo, da bi bili okraj nekoliko ogledali, preden so določili cenilne distrikte. in se jim je reklo, da naj le gredo, če hočejo, da jim pa stroškov ne bodo povrnili. Se ve, da so ostali doma, a vsakdo lahko previdi, da ne morem prav ceniti reči, ktere ne vidim.
Vlada je pač prihranila 30000 goldiuarjev, ktere bi bila sicer izdala, če bi si bila komisija deželo bolj ogledala. A kaj pomaga ta prihranitev, če bo pa morala dežela več davkov plačevati ?
Tretja naloga komisije bila je cenitev čistega pridelka zemljiš. To delo je najvažniše iu tudi to zamore le tisti dobro dognati, ki iz
obdelovanja, ceno pridelkov itd.; ker po različnih krajih so ti stroški različni. Vladini zastopniki podučeni so bili po višjem inšpektorju Kremanu, kako naj po raznih krajih postopajo, da so se njih predlogi po celi deželi nekako vjemali; ravno tako bi se bilo moralo dovoliti tudi okrajnim udom cenilne komisije, da bi se bili posvetovali s sosednjimi možmi, preden so določili čisti dohodek kakega okraja; tarife bile bi si potem nekako enake. A dasiravno postava to pripušča, delalo se je skrivno in površno, in ko je eden referentov ude svoje komisije podučeval. kako naj ravnajo, ga je vlada zarad tega grajala. Kdo bi bil tedaj udom zameril, da se jim je delo mrzilo, in da so drug za drugim iz komisije ostajali? Komisija bi večkrat ne bila mogla sklepati, ako bi se ne bilo nekterim udom v imenu deželnega glavarja prigovarjalo, da naj pridejo in pritrdijo. Zato pa ni bilo mogoče, da bi se bile cene ali tarife raznih okrajev vjemale, in zato so si bile tako navskriž, da jih je morala vlada ce-nilnim komisijam nazaj poslati, da jih prenarede. Pa bati se je, da to delo ue bode še kmalo končano, in da bode dežela zastonj imela mnogo stroškov, ako se deželna komisija ne prestroji, ki samovlastno ravna in se ne zmeni za dobre svete mož, ki našo deželo poznajo. Bati se je, da ne hi naša dežela po velikih stroških, ktere bode za vravnavo zemljišnega davka plačala, naposled imela ravno toliko ali morda še več zemljišnega davka, kakor doslej. Naš deželni zbor je lansko leto v skrivni seji to reč obravnaval; živo mu priporočamo, naj je tudi letos nikakor ne prezre, in naj se po-gne za blagor dežele. Ce drugače ne more biti, moral bo delati na to. da se dosedanja
lastne skušnje pozna rodovitnost kraja, stroške I deželna komisija popolnoma prestroji. Vlada
naj imenuje svoje zastopnike, ki imajo zato v postavi izrečene lastnosti, a tudi posestnikom mora se dovoliti, da si izvolijo zastopnike, ki so temu delu kos. Le tako se bode zemljišni davek vravnal, kakor zahteva postava od 24. maja 1. 1869;, sicer se bodo pogrele le določbe 1. 1825, po kterih seje dosedanji davek pobiral!
hilatkv proti Madožehom.
(Konec i.
„Vendar to ni le zgodovina češka, o kteri nam je govoriti. Kdor je čital „N. L." iz minulega meseca septembra in nemara tudi druge te baže, moral je obstati in žalo>titi se nad strašnim sovraštvom, ki se kaže v njih ne le proti katoliški cerkvi, ampak tudi proti vsemu verstvu, kakor da bi bilo neplemenito, kar koli je s tem v zvezi, kakor da bi naši duhovni bili le sami nazadnjaki, mračnjaki iu neprijatelji narodnosti češke in konečno kakor da bi nejevera in brezboštvo bilo vrhunec človeškega razuma in človeške modrosti. To že ni kritika, to je govor neukrotenc strasti, to je napad na svobodo človeške vesti, to je brezobzirni in nebrzdani fanatizem in terorizem. Zakaj, ako gospodom ni bila slovesnost sv. Vaclavska po godu, zakaj jim ni zadostilo to, da se je ne bi bili vdeležili in še tudi svoje mišljenje opravičili z mirno in spodobno besedo? zakaj so precej začeli zasramovati in žaliti cele vrste ljudi, ki so po večini gotovo častivredni? Jaz ne tajim, da se v našem duhovenstvu nahajajo tudi nazadnjaki, da morebiti tudi ljudje nenravni, ako ravno jih ne poznam; ali ker poznam iz življenja duhovenstvo katoliško po vseh zemljah, z veseljem dajem resnici spričevanje, da
——-B«>
Podlistek,
Kavkaz,
Spisal
Leop. Gorenjec-
Iz kavkažkih gor prodirati dve reki: Ku-ban in Tcrek. Kuhan teče na zapad v Orno, Terek pa na vzhod v Hvalinsko morje. Ti reki sta meja med Rusko in med gorskimi kavka-žkimi bivatelji, zavarovanimi z mnogimi trd njavami, med katerimi je tudi Kislar — blizu Hvalinskega morja. Le trdnjava Vladikavkaz se je umaknila dalje — v okrilje Kavkaza, kateri skoro ravnopično ob Kubanu in Tereku od Črnega do Ilvalinskega morja blizu štirideset milj dalječ in dvajset milj na široko dviga svoja visoka temena in zavetuje mnogo uarodičev, ki nenehoma bojujo z Rusi. Za Kavkazom so zoj>et ruske krajine: Georgija, Imeriti, Širvan, Armenija itd. noter do Perzi-skih mejnikov
Ali ti gorjanci ne vojskujo le z Rusi, te uiuč tudi berentajo ž njimi, in tudi vsled
drugih prilik zahajajo med nje. Jeseni o trgatvi, pa pomladi in po leti, ko trtje privezujo h kolju, te čase je svet med mestom Kislarjem in med trdnjavo ves živ samih gorjancev. ki se z delom mude. Vsak rod stopi na okrog; skoro nobeden nima uikakoršne košulje, ne cele, ne raztrgane, prsi imajo črne in zahaljene z raztrganimi plašči — in kratko lulo vsak drži med zobmi. Po čapkah iz ovčjih kož, po njih različnem kroji človek lehko vselej zna, iz katerih „aul" ali vasi so ti divjaki. Ko čakajo dela, v tem se neumorno šale in kažejo svoje bele zobe. Kradež in lupežtvo, pšenični kruh in smodnik — kruh je njih najslastnejša jest-vina, smodnik pa njihove bodočesti up — to je njih razgovora predmet. Sicer pa jim na obrazih dosti jasno čitaš misli, s katerimi se motijo: „nimam ne grižljeja kruha, v luli mi gori poslednji list tobaka — moja bosa žuia sije nogi razdrapala ob kamenji. — Varuj se, fjačke pa razkrikujd svoje pecivo; Armenec pes (gjaur), in nikar mi jutri za Terekom ne|razprodaja pšenične kolače, padršane (žolto-zaidi v pesti!"	'zeleno, kumaram podobno plodovino) in karpe,
Te divje ljudi v Kislarji imenujo gorjance' Rus pa pšeničnega kruha ogromne hlebe
Taulince, zato ker ,,tau" v tatarščini znači goro. Tudi Ivumiki različnih rodov, Kisti, Če-čenci, Osetinci, Lezgi in drugi rodovi imajo to ime, pa so do cela različni; vzlastne imajo obraze, običaje, zakone in tudi svojo vero. Med sedečimi, stoječimi in sem ter tje hode-čimi korušlji ljudi vidiš Osetinca, ki prodaja sir in klobučinaste plašče, — Čerkesa, ki ponuja zelene plasti divjega medu, — Lezjja, stražečega medno posodje, — Kista in Čečenca pri puškah in sabljah, — Karanogajca med ovcami iu kozami, pri kalmuških tulupih iSchlaf-pelz), pri konjskih in ovčjih kožah, vidiš kozaka, da prodaja puške in ribe. Kostiuški Kumik privaža les in kola, Aksajec bereta s kozami in z volno, Armenec in Georgija n prodajata jagode, zelenjad in sadje. Blizu Tereka rudeče kozačke sede na vozeh, polnih arbuz, melon .kumar, repe in ohrovta. Vojščak na prodaj ^mnaša črevlje, ki jih sam zdeluje, in bažante (fazane), katere tudi sam strelja; vo-
nikjer nisem našel toliko izobraženosti, omike in svobodomiselnosti (vendar ne v smislu preroka padnrovskega) kakor pri naših duhovnih na Češkem. Prijatelj sem z mnogimi med njimi, vsi so izvrstni možje, ki umejo prenašati svojim nasprotne misli (akoravno jaz z njimi nikdar ne govorim o verskih člankih), in kakor se tudi nikdar ne morem pokatoličiti, vendar le na-ravuost priznam, da mi je vsak prosto veruječi katoličan, ki drugovercev zelotično ne pogublja, mnogo ljubši, kakor visoko učeni brezverec, ki si domišljuje, da se svojim nerazumom mora podreti in postaviti cele svetove, vendar Boga z njih izbacnivši. Pa o ti reči bi bila potrebna razprava, ktere pa jaz tukaj ne mislim razpravljati. Kar se pa tiče češke narodnosti: kteri stan ima veče zasluge za ohranitev našega jezika za najžalostuejših časov, kakor ravno ozna-njevalci besede božje med nami?"
„Mogoče, da tudi ta moja izjava zopet nejevoljo izbudi v obojih taborih mojih sebi tako nepodobnih nasprotnikov. Ali jaz npam, da muogo dobromiselnih bralcev da tudi meni prav, in mi privošči svobodo vesti, kakor jo tudi jaz njim vsem in vsakemu privoščim. Ker ne priznavam drugega sodnika o veri v mislili človeških, kakor edinega Boga, svarim in sovražim le tiste, ki se sami sebe drugim vsiljujejo za sodnike, in vse pogubi vajo, kar jim ni po godu. Želel bi, da bi eni in drugi v spominu imeli osodopolni položaj našega naroda, da ne bi med nami plodili prepirov in strank, kjer jih ni potreba. Končam z znanima dvema opominoma: „Ooncordia res parvae crescunt, diseordia maximae dilabuntur"; in zopet: .,In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas!"
V	Pragi, 18. oktobra 1873.
S to izjavo jc Palacky dokazal, da ni le oče in vodja naroda češkega, ampak tudi za-mašno .,kladvo" na mladočeske brezverne fanatike in širitelje brez verstva. Na slavnega Palackega članek pridemo kmalo zopet nazaj, da bralci „Slovenčevi" v vsi goloti vidijo fanatizem in terorizem" tistih, ki so menda v najem vzeli .,svobodo" in jo v enomer prežve-kavajo.
Politični pregled-
V Avstrijskih deželah.
V	dvornih krogih se pripoveduje, da bodo presvitli cesar o petindvajsetletnici svojega
vladanja pomilostili vse politične obsojence Adresni odbor jc lfi. t. m. sprejel oe dr. Herbsta izdelani načrt adrese, ki z drugimi besedami ponavlja to, kar je bilo izrečeno v prestolnem govoru. 18. t. m. prišla je prec zbornico, v generalni debati govorilo je 15 poslancev; 9 za njo, 6 federalistiških pa zoper njo : med temi bili so Hohenvvart, Bazlag, Herman in Vošnjak; glasovanje bilo je menda včeraj.
Finančni minister predložil je zbornic prošnjo, da sme po sedanji postavi pobirati davke do konca meseca marca - Zbornica je včeraj sklenila, cesarici za njen god srečo vošiti.
Finančni odsek imel je v soboto in nedeljo več sej, v kterih so se posvetovali, kako naj se obrne posojilo. Poslanec Kollir iz Brodija stavil je predlog, da bi se pospešila izdelava železnic. Zoper ta predlog glasovalo je 12 ustavovernih poslancev in pa Hohenvvart in Petrino. Hohenvvart je rekel, da bi moral minister dokazati, da železnice potrebujejo pomoči. Če bi se to na dan spravilo, odgovoril je na to poslanec Mavrhofer, nezaupnost do vlade bila bi še veča.
Višja sodnija praška ni uslišala prošnje, da bi se Skrejškovskemu dala posebna soba, ter je določila, da se ne sme več rekurirati.
14. t. m. imeli so v D o r n b i r n u na Pred arelskem političen shod, v kterem so prav dali državnima poslancema, da nista šla v državni zbor, in obžalovali, da tudi poslanci Gornje Avstrijski, Tirolski in Štajarski, ali vsaj ne kteri izmed njih niso doma ostali. Nekaj pričujočih bilo je pa za to, da naj poslanca v državni zbor gresta, in ga ko pride primeren čas, z drugimi federalisti vred s protestom zopet zapustita. Sklenilo se ni nič, ampak prepustilo se je prosti volji poslancev, kaj naj storita.
Iz Peš t a se „Agramer Ztg." poroča, da je govorica o spremembah v ministerstvu zgolj kombinacija. 40 po lancev levepa središča pristopilo je programu Ghvczvjevemu, ki je svojim volilcem poslal dolgo pismo, v kterem jim pove, zakaj je od poslanstva odstopil. Po njegovem mnenju morali bi vsi soglasno delati za raz vitek naroda in države. in sklenjena pogodba med Ogrsko in Cislajtanijo moral i bi se spol-no vat i. Parlamentarični boji so le koristni, če ne napadajo načel, ampak nameravajo le dalji
Med ljudmi pa se vznašajo vtlblodje, na katerih se zibljo Truhmeni. Ko hitro jezdec nategne žimnato vrv velblodu na gobci. takoj uboga žival poklekne na prednji nogi, zato da jo zavsede gospodar ali pa z nje zleze.
„Še pred nekolikimi leti, — pisal je ruski ninisterski časnik notranjih zadev blezu pred pet in dvajsetimi leti, — gonili so gorjanci le-sem svoje ,.jazire", to je: zaločcnce vsa-kojake starosti, možke in ženske — in „ba-r a n t i" *) propadle gorjance, Georgijane, zvlasti pa Armence. Buska vlada je to početje pripuščala samo za tega delj, da je tem laže krščane otimala bridkega zajetja. Bivatelji Andrejevske vasice za Terekom. kjer je nekoliko časa trajalo to početje, imeli so dosti vspeha s svojimi zajetniki. Ker so Čečeuci, Lezgi in drugi rodovi zaločence zamenjavali za smodnik, za kruh, za sol, le malokdaj za novce, ostala jih je o vsaki priliki množina v vasi, katere jazvr-bazar je bil znan po vsih
*) Haranto gorjanci imenujo razbojniike napade na ljud in blago. Haranta prehaja s pokolenja! na pokolenjc, a odlikuje se s poboji in požiganjem.	Pis.
Kavkažkih gorah in dolih, ostatek pa so vselej za novce prodali v Kislarji. O teh nesrečnežih se pripoveda mnogo strašnih dogodeb; mnogo jih je v zajejtji pomrlo vsled samega gorje, ali pa so nekateri pomorili se sami; enemu takih zaločence v so srce iztrgali iz prsij, zato da ga je neka bolna žena za zdravje povžila. Ta grozna prazna vera se je kasnejše potrdila po podobni poskušnji s truplom nekega sužnjega. A ta žalostni izrodek azijskih nravov je vlada 1835. leta ustavila in celo ime ,jazir" prepovedala."
Kislarska okolica je inična: na dveh straneh je vrtje, na tretjej strani je topolov les, na četrtej Terek, za Terekom pa je omladna stepa. Od Astrahana prav do Kislarja in dalje ob Tereku ni nikakoršnega drugega lesa. Mnogo Nogajcev, ki se gonijo po peščenih stepah, še nikoli ni videlo lesa. a ko prvi pot pridejo v Kislar, bojazljivo se bližajo lesu in zijti va-nj, kakor v kako čudo. Ta les je resnično krasen; nekedaj je todi rastla sama topolovina, dandanes pak raste le-todi le vrba, ulem. jesen, pa bela in črna murba.
(Daljo prihodnjič.)
razvitek na podlagi vstanovljenih načel. Na Ogrskem pa so se levo središče in Deakovci vedno huje prepirali, ne da bi bili kaj znamenitega dosegli. Ta prepir se mu je studil in zato je sklenil političnemu delovanju slovo dati. Ivanka mu.je prigovarjal, da bi se dal zopet oliti, pa ni nič opravil.
Vnanje države.
1'niska zbornica poslancev volila je Ben-ningsena za predsednika. Podpredsednika sta Lovve in Friedenthal. — Finančni minister je deželnemu zboru predložil pregled dohodkov in stroškov 1782. 1. Čistega dobička je ostalo 23,872.101 totarjev, dolga pa se je zmanjšalo za 80 milijonov tolarjev. Vlada se menda posvetuje o načrtu postave za posilni civilni zakon.
Poznanski nadškof Ledochow ski protestira zoper to, da mu je vlada ustavila dohodke, ker so ti dohodki le nekaka odškodnina za cerkveno premoženje, kterega je vlada spravila. Te dni bilo je več plemenitih Poznancev pri Škotu, ter so mu ponudili, da ga hočejo podpirati s prostovoljnimi darovi. Škof se jim je za to velikodušno ponudbo prisrčno zahvalil, in rekel, da jo bode, ako bo potreben, z veseljem sprejel.
Francoska narodna skupščina odprla se je 17. t. m. s poročilom Mak Mahonovim, v kterem pravi, da ni za to, da bi se podaljšanje njegove oblasti v zboru obravnavalo v zvezi z ustavnim vpnašanjem. Oblast njegova naj se »odaljša na 7 let. Laboulave je predlagal, naj se to prepusti komisiji, Bazagron pa, da se seja na drugi dan preloži, pa ni obveljalo. Debata o podaljšanju predsednikove oblasti bo menda trpela dva ali tri dni.
Pri dveh novih volitvah za državno skupščino sta izvoljena republikanca, generala .aussier in Valaze.
Laški kralj je 15. t. m. zbornico poslancev odprl s prestolnim govorom, v kterem je rekel, da je Laška pokazala, da je Bim mogel postati glavno mesto, ne da bi se papežu kratila samostojnost v cerkvenih rečeh. Kralj obeta, da se bodo spoštovala verska čutila in verska jrostost, da se pa ne bode nikdar pripustilo, da bi se kdo vtikal v postave ali narodne na-redbe. Z vnanjimi državami, pravi kralj na dalje, živi Laška v lepi prijaznosti.
Španjski repablikanski vladi preti, kakor smo že zadnjič omenili, nevarnost v Ameriki. Prebivalci otoka Kube so se namreč spuntali; Amerikanci so puntarje podpirali in jim pošiljali streljiva in ljudi. 31. oktobra vjela je španjska ladija eno teh Amerikanskih bark, „Virginius" po imenu, na ktreri jc bilo 135 judi. Španjski gouverner dal jih je več izmed njih ustrliti. To je strašno razkačilo Ameri-cance, ki od Španjske tirjajo, da naj kaznuje gosposke, ki so smrt onih ljudi zakrivile. Ako Španjska to odreče, si bode Amerikanska sama iskala pravice. Zapovedala je, da naj se vojne adije hitro oborože, da se bodo, ako se vojska prične, Amerikanski vojaki hitro postavili na kubanski otok. Amerikanci bodo pri ti pri-ožnosti skušali polastiti se tega otoka, po (tereni že zdavnej hrepeni'-. Angležka,,Times" liše, da je bilo med ustreljenimi ladije „Vir-ginius" tudi 10 Angležinj (?), in da bode Angležka podpirala tirjatve Amerikancev.
Srbska. Minister prava jc sodnijam za-ukazal, da naj ojstro preiskujejo in kaznujejo vse kupce, ki lahkomišljeno falirajo, da dežela pri vnanjih državah ne pride ob zaupanje.
Republika Ekvador v Ameriki. Govori, ki jih imajo navadno vladarji do državnih zborov, malokdaj potolažijo otožna srca zvestih katoličanov. Kako vesela je pa beseda, ki jo je govoril predsednik Garcia Moreno poslancem ekvadorske ljudovlade. Svobodnjaštvo je ekvadorsko državo grozno spridilo, v dolge zakopalo, vojakom zvestobo, vikšim veljavo, podložnim vero vzelo. Sovražniki so že prežali na poslednji razpad pokončane države. V tej sili prime Garcia Moreno za vladino krmilo, in v štirih letih je država vsa spremenjena. Po vsi pravici je smel tedaj govoriti:
„Preden vam poročim o srečnem stanu naše ljudovlade in o načrtih, ki si jih mislim potrebne v pospeševanje tega blazega stanu, moram najprvo v imenu ljudovlade Bogu prisrčno, preponižno hvalo izreči. Sej nam vsem od Njega pride mnogo dobro, ktero vživa ljudo-vlada; zato gre Njemu in le Njemu edinemu čast in hvala ... .
Ostali denarji poslednjega leta presegajo vse dohodke 1868. leta. Naše srečne denarstvone zadeve so storile, da brez tuje istine, brez po-gubljivih posojil, ki so nevarna prihodnosti države, smo natanko plačali vse služnine, pokojine in stroške, smo zavarovali 1,612.000 pezov notranjega nezaloženega dolga, smo vrnili 227.000 in 442.000 pezov vnanjega dolga in dali 1,203.00(1 pezov za očitno šolstvo, ceste in državne stavbe. Ne da bi Vas prosil privoljenja za vpeljanje novih ali za povikšanje sedanjih davkov. Vas še prosim, da nektere posebno težavne davke odpravite ... V ljudskih šolah se je povikšalo število učencev za 60 odstotkov, učenikom so se plače zvikšale, napredovanje v šolah je dobro; v veliko duhovnijah so se napravile nove šole ... Viši šole, učilnice množili znanstev in umetnost, so dopolnjene s prihodom učenih mož (iz Jezusove družbe). Za podučevanjc v delih z rokami popolno zadostujejo šole, ki jih vodijo »sestre previdnosti"; za dečke se napravljajo šole, ki jih bodo vodili krščanski šolski bratje iz Novega Jorka . . . Naša vojska je sicer majhna, da ima dežela dovolj delavcev, pa je poštena in lepega vedenja iu zato vredna Vašega popolnega spoštovanja in Vaše hvaležnosti... Vsi naši hitri napredki bi nič ne veljali, ko bi naša ljudovlada tudi od dne do dne ne napredovala v nravnosti in sicer v tej meri, v kteri se zadržanje boljša s svobodno delavnostjo katoliške cerkve'.
K sklepu priporoča predsednik zboljšanje plače za duhovne po hribih, čedno popravo njihovih slabih stanovanj, poslanje misijonarjev k Indijanom na vladine stroške v pospeševanje prave omike, in pa svetemu Očetu ponudbo deset odstotkov tiste desetine, ki se državi daje. Sklenil je pa svoj izvrstni govor s temi besedami: „Napredovajmo tedaj kakor pravi katoličani z neprelomljivo zvestobo. Nikdar ne upajmo svojim slabim močem, ampak varstvu Vsegamogočnega. Srečni, stokrat in stokrat srečni bomo potem mi, če bo Gospod v plačilo svoj blagoslov razlival nad našo domovino, in še srečneji bom jaz sam, če bom še na to zaslužil sovraštvo, obrekovanje, zaničevanje sovražnikov našega Boga in naše svete vere!"
Dopisi.
Od Savine 15. novembra. (Celjska čitalnica umira.) Ze pred 11 leti, 1. 1862, v veselem času, ko smo še vsi Slovenci združeno delali za razvitek našega zapuščenega ljudstva, ustanovili, so gospodje dr. Kočcvar, France Kapus, Andrej Pirnat iu Ivan Žuža, s pomočjo
drugih narodnjakov v saviuski dolini in njenih okolicah, v Celji narodno čitalnico. Prav slovesno se je njen začetek obhajal in prvaki Slovencev iz Štajarskega in iz Kranjskega, kakor dr. Bleivveis in dr. Toman, pripeljali so se pri ti priliki v Celje. Vse je bilo tako lepo vravnano, da se je svečanost vdeležitve vredna zdela še celjskim nemčurjem in jih je več pristopilo. Število udov je že prvo leto nara-stlo do 142; med njimi je bilo veliko duhovnikov zunaj Celja stanujočih. ki so le pristopili, da so podpirali to narodno ustanovo, ki je prva leta napravljala veliko veselic in razun kratkočasja bila s svojimi besedami tudi v poduk vsem, ki so jo obiskovali. Mecen Jugoslovanov, škof Štrosmajer, je eden prvih pripomogel z lepim darom celjski čitalnici k lepemu začetku. V poznejših letih so se ustanovile čitalnice tudi na Vranskem, v Žalcu, na Laškem in udje iz teh krajev so polagoma izstopili iz celjske čitalnice, ker jim je preveč bilo na dveh krajih letnino plačevati. Od tistih-mal prišla je celjska včasi v zadrego iu je bila prisiljena se zadolžiti. V ti nemili okoljšini priskočil ji je izvrsteu narodnjak in zdaj prvi mecen slovenskih Štajarcev, preč. kanonik in dekan v Konjicah, g. J. Rozman, ter je dal g. predsedniku dr. Kočevarju na enkrat 200 goldinarjev.
Od štirih let sem pa celjska čitalnica zelo peša, ker ni več pevskih moči, ki bi naprav-ljale veselice, dijakom pa je prepovedano se narodnih veselic vdeleževatizato je še več udov izstopilo, čitalnica se je morala preseliti iz svojega prejšuega lepega in drazega stanovanja v bolj priprosto v škofijsko hišo in tam že par let nima druzega namena, kakor da se tam časniki čitajo in o času volitev volilci shajajo.
Ko smo Slovenci pred kratkim v dva tabora, starih in mladih, se ločili, pristopili so k mladim tudi trije ustanovniki celjske čitalnice, in njih privrženci sošli so se o času zadnje volitve parkrat v čitalnici, kjer so posebno 19. oktobra na večer pred volitvijo ves svoj žolč zlivali čez duhovnike in volilcem dokazovali, da duhovniki nimajo pri volitvah nič govoriti, da naj se cerkve drže, naj tam ljudstvo uče, roženkrane molijo in stare babele spovedujejo; v svetne reči pa naj se ne vtikajo; to pristujele svetnim možem; duhovniki, ki duhovnika priporočajo, iščejo le svojega dobička, ker bi radi stare pravice z desetino in tlako nazaj imeli in čeravno so silno bogati? (morebiti med 100 eden!) bi le še več radi pridobili itd.
Ti pogovori, ali bolje rečeno, to nesramno obrekovanje duhovnega stanu, godilo se je po mladoslovenskih privržencih v tistih prostorih, od kterih tudi duhovniki še zdaj plačujejo. Ko so v pretečenih letih ravno duhovni obilno prikladali k celjski čitalnici, se njim ni nikdar reklo, da naj rajše roženkrane molijo, kakor da se trudijo za denar, kterega potom narodu v dobiček obračajo: tudi v davkarijah morajo duhovniki ravno tako plačevati. kakor svetni ljudje; le pri volitvah bi zdaj tudi liberalni Slovenci že radi imeli, da bi duhovniki molčali in pripuščali, da se brez truda izvolijo poslanci, ki bi nam preskrbeli nekršanske postave. Žalibog, da se tudi dosti kmetov že najde, ki ravno tako nespametno govore, n. pr. na Rečici in v Mozirju.
To ravnanje v celjski čitalnici, in ker ona zdaj po večem lc še liberalne uovinc naroča, bilo je vzrok, da so trije domači duhovni, ki so do zdaj še udje tega društva bili, svoj izstop naznanili, in ker ima celjska čitalnica
komaj še kakih 20 udov, se že govori, da bo z novim letom nehala. Naj se zato skrbi, da se stan, ki je za razvitek našega ljudstva gotovo več storil, kakor vsak drugi, vsaj v tistih prostorih, od kterih tudi on najemščino plačuje, ne bo zmerjal, in naj se namesto „Soče" „Glas", namesto „Slov. Naroda" iu „Tednika" „Slovenec", in namesto „Tagespošte" pa „Vater-land" ali „Volksblatt" naroči, prosili bomo vse narodne duhovne, da temu društvu zopet na noge pomagajo. Če pa tega ne store, ne bo nikakoršne škode, ako to zavetje mladoslovencev preneha in brez posebne žalosti mu bodemo rekli: Naj v miru počiva!
Iz Gradca, IG. nov. Rad bi ti, dragi »Slovenec", kaj pisal in glede na to, da je Gradec eno večili mest našega cesarstva, moral bi Ti veliko pisati!
Pri nas še zmerom koze razsajajo; mislili smo, da že ponehujejo in da hočejo po zimi čisto prestati; ali ravno nasprotno je in osep-nice začele so še bolj razsajati. Pa naznaniti Ti moram danes še večo nadlogo, kolera, kije na Dunaju, kakor Dunajske novine pišejo, sčasoma prenehala, pokazala se je v Gradcu. Zanesli so jo vojaki 79. polka pešcev grofa Je-lačiča, kteri so te dni iz Hrovaškega prišli. Znamenito je, da so ravno iz onih krajev, kjer je letos kolera divjala, v Gradec vozili vojake, a strašno je slišati, kar se po mestu razgovar-jajo, da so ti siromaki vso pot hud glad trpeli, ter so nekteri že na potu zboleli, in so jih morali pustiti v Mariborški bolnišnici. Meščani so prav zburjeni, in koga ne bi v srce zabolelo, če pomisli, da narod toliko milijonov plačuje, vojniška oblast pa pripušča, da njihovi sinovi na potu iz Krajine (Granice) v Gradec glad trpe, zbole in zdaj v Gradcu počasi umirajo, in to ob času miru!
Koliko jih je na potu zbolelo in umrlo, nam ni znano: precej ko so prišli v Gradec, umrl je eden: a 12. novembra umrlo jih je pet, in 16 jih je ostalo bolnih; 12. nov. umrli so trije vojaki in 1 civilist, in štirje vojaki so na novo zboleli; 14. nov. pa je umrl le en vojak. Oblasti vojniške in civilne storile so v naglici, kar je bilo mogoče, da bi to strašno nesrečo odvrnile.
Kako če biti kasneje, bom Ti v kratkem naznanil; zdaj bi Ti rad pisal še nekoliko poročil il dežele, al, dragi „Slovcnec", vedi, da Ti ne moreni nič kaj veselega naznaniti iz mile nam Štajarske. Komaj so dva iz okraja Mureka zavoljo uboja na smrt obsodili, že se sliši o dvojem umoru iz Ptujskega okraja, in nezdavno je nek delavec pri Vildonu ubil nekega človeka. Pa poleg tolikih hudobij liberalni listi še ne nehajo kričati, da naj se loči šola od cerkve, da šole morajo biti konfesionslozne (brezverske). A najžalostnejši je, da so tudi nekteri slovenski listi začeli mlatiti po liberalsko, posebno nas to boli zavoljo naše mladeži.
C. kr. viša sodnija jc onim nesramnim hudobnežem iz Celja po rekursu državnega pravilnika kazen mnogo povikšala, samo kazen trgovca Tarniona, ki je obsojen na šest let težke ječe, ostane nespremenjena; zdravnik Vernberger pa je mesto na edno na tri leta; trgovec Vernberger mesto na šest na 18 mescev; in težak Pinter mesto na !> mesecev, na dve leti težke ječe obsojen.
Mili »Slovenec", evo Ti žalostnih novic iz prestolnice Štajarske; v kratkem želim Te razveseliti z bolj veselimi poročili.
Domače stvari.
(h seje deželnega odbora 17. nov.) O vpra Sanji, ali se ima prihodnjemu deželnemu zboru nasvetovati, da bi se po intenciji Kranjske hra nilnice nekaj vrta pri deželnem gradu pred novim hranilničnim poslopjem odstopilo za napravo širje ceste pred novo realko, je deželni odbor sklenil, da se deželnemu zboru stavi predlog zoper vsakoršni odstop vrta, da pa naj se odpravijo vsa visoka košata drevesa iz omenjenega vrta, da šoli sence ne delajo. — Vstop 10 novih ubožnih hromovih iz Komendske fare v P. P. Glavarjevo ubožnico v Komendi se potrdi. — V prihodnjem deželnem zboru se predlaga načrt deželne postave o pobiranji mostnine na mostu, katerega bode pri Ratečah čez Savo napravilo posebno društvo na akcije.
(Deželni komisiji za povzdigo konjereje na Kranjskem) je c. kr. ministerstvo kmetijstva odgovorilo, da za prihodnje leto 1874 mu ni mogoče, naprošenih 5 plemenskih žebcev na Kranjsko dati, ker niti žebcev niti denarja nima, da pa bode se to zgodilo leta 1875. Leta 1875. se pa tudi v Cerknici na Notranjskem napravi štacija ces. žebcev, zato se ima že prihodnjo spomlad pozvedeti poslopje za to štacjo.
(»Sokolov večer) z zanimivim programom bode v soboto 22. t. m. v čitalničnem steklenem salonu.
(Poskus samomora). V torek večer so pripeljali nekega človeka iz Krakovega zarad tega v mestni zapor, ker je hotel svojo ženo, s ktero prav grdo ravna, ubiti. V zaporu na „rotovžu" se je tu obesil na svoj robec in je bil že ves trd, ko so ga na klic drugih ž njim zaprtih odrezali. Poskusili so ga zopet oživiti, kar se jim je posrečilo. Zdaj leži v bolnišnici.
Človek, ki je v nedeljo večer v \lond-šeinovi krčmi umoril artilerista in tudi njegovega tovarša tako nevarno zabodel, da je menda v torek tudi umrl, ni bil ključarski pomočnik, kakor smo zadnjič poročali, ampak nek brezslužben hlapec, Janez Toni, po domače Srakar. iz Lanjiša. Pri Mondšeinu so menda že plesali, ko je Srakar, že nekoliko pijan, tje prišel in se prepirati začel. Ko je nekega čevljarskega pomočnika, Antona ltusa, vrgl ob tla, prijeli so ga trije artileristi in ga vrgli iz luše. Pa čez nekoliko časa prišel je nazaj v vežo in je tam zabodel dva artilerista, potem pa pobegnil. V pondeljek so ga mestni stražniki v Medjatovi hiši zasačili in pri njemu našli krvavi nož, s kterim je vojaka zabodel.
Generaldirektor pl. Treuenstei 11 je me seca marca nabral pri nas po podpisih več de narja za Slovaško gimnazijo. Ker ga pa do danes še ni odrajtal, kamor gre, naj to brž stori ali pa nabrani denar nam nazaj da.
Več tistih, ki so kaj dali.
Razne novice.
Dopis iz Lokovca nad Kanalom v „Slov. Narodu" je šum delal tudi pri nas. Pravil je namreč »Narodov" pomočnik, da zarad tega, ker so bili enega konca fantje več dali za ki ižev pot kakor drugi, je bil dan blagoslovljevanja križevega pota v krčmi vstal »strašen boj." Dva sta koj smrtno ranjena obležala, drugi bežali pred nasprotniki, videči preveliko nevarnost. Po sreči so pred zarotniki pete odnesli. Še le pozno v noč so ranjena dva tovarša poiskali, našli v krvi ležati, pospravili v hišo, kjer so jima globoke rane izprali in zavezali. Okrajna sodnija preiskuje ta „cerkveni nasledek". Po-slcdnjič je še mogočna interpelacija: »Kaj pa porečete vi ,.gospod župnik" na tO?" —
Na ta liberalni »šuri-muri" je prinese „Glas pojasnilo" ki prav jasno kaže, kakošni »poštenjaki" so ti ljudje.
Vikar sam g. J. Jug to pojasnuje. Dopisnik ki, kdo ve, kje in kdo je, je podpisal črke, ki se vjemajo s krčmarjevim imenom, kjer so fantje pili. Ta mož pa sam ne zna dopisavati, ne ve nič o »Slov. Narodu" in tudi nikogar ni pooblastil. da naj zanj piše v »Narod" ter nesramno črni poštene Lokavce in njih duhovnega pastirja. Laž je, da bi bilo nabiranje denara za križev pot dalo kak vzrok k pretepu. »Strašen boj" je bil majhen pretep, pa ne med dvema koncema, impak med samimi gorenjimi tanti, in to ni bilo roženkransko nedeljo, ko je bila slovesnost, ampak naslednjo nedeljo. Nič ni res, da sta bila dva fanta smrtno ranjena, le eden je bil nekoliko potolčen, ki je pa po odhodu druzih sam vstal in domu odšel. Tudi se je zlagal, da okrajna sodnija to reč preiskuje. G. vikar, ki ga napada, »kaj da poreče g. župnik k temu", paje rekel pisavcu to-le: »Ali sem morila policaj ali žandarm, da bi moral povsod biti, kjer se ljudje kregajo in kavsajo?"
(Gornjegraški oskrbnik g. Bičman) obeta Narodovemu"1 dopisniku iz gorenje Savinske doline, ki je trdil, da pozna trgovce z lesom, kterim se je prodalo po 1000, 800 in 500 dreves iz škofijskih gozdov, .'500 gld. plačila za vsakega kupca, kteremu se je prodalo po 1000 dreves, 200 za vsakega, kteremu se jih je prodalo po 800, in 100 za vsakega, kteremu se jih je prodalo po 500.
(Kočevski župan g. Draune) v »Tagblattu" žuga »Narodu", da ga bode tožil, ker je v nekem dopisu iz Kočevja rekel, da je Braune vodja Kočevsko-pruske stranke.
( V Kočevskem mestu) stavili so menda g. Braune-ta za kandidata v deželni zbor. Nam se poroča, da nekteri nameravajo voliti gosp. Lediniga. Ribniški volilci ne pojdejo volit,
(G. dekan Kožuh) se misli menda šolskemu nadzorstvu odpovedati.
(Duhovni Kamniškega okraja) se bodo menda pri škofijstvu in šolskem svetu pritožili zoper to, da se je za kršanski nauk v šoli odločila zadnja ura.
Umrli so:
18. nov. Uršula Kikcl, vdova, 41 let, za že lodčucm rakom. — Štefan Ogrizek, hraniln. strežaj v pokoji, 58 I., za vodenico v uiožgauih. — Ivana Železnikar, čevlj. otrok, 14 mesecev, za pljučnico.
15. dec. t. 1. posestvo T. Koprivcevo v Ljubljani na Poljanah, cenj. 1600 gld. — 1. dec. 1873, 12. jan. in 23. febr. 1874 posestva Pauerova v Ljubljani, cenj. 14000, 9500, 2810 in 900 gld.
TeleKrnllriie denarne rent*
19. novembra.
Papirna renta 68.30. — Srebrna renta 73'—. — 18601etno državno posojilo 101-26. — Baukine akcije 9.66 — Kreditne akcije 218-76. —London 113 25. — Srebro 108-57.— Ces. kr. cekini —. —. — Napoleonsd'or —.
D<-iini>twiie> cen«.
Državni fondi. 5*/, avstrijska papirna renta ...
6*/, renta v srebru.......
Srefke (lozi) 1864. 1.......
1860. I., celi. . . .
1860. L, pol.....
Premijski listi 1864. 1.,......
Zemljisfine odvezuice.
Štajarske po 6°/,........
Kranjske, koroške in primorske po 6°0
Ogerske po 6%........
Hrvaške in slavonske po 6'/, . . . .
a. k. d.
Sedmogradske po 6'/c
Delnice (akcije). Nacijonalne banke ....
Unionske banke.....
Kreditne akcije.....
Nižoavstr. eskomptne družbe , Anglo-avstr. banke ....
Srečke (lozi). Kreditne	po 100 gld
Tržaške	„ 100 ,,
50 .,
Rudenske	,, 40 gld.
Salmove	,, 40 ,,
1'alfti-jeve	„ 40 „
Clary-jeve	„ 40 ,,
St. Oenois	,, 40 ,,
Windiscbgriitz-ove ,, 20 „ Waldstein-ove „ 40 „
Srebro in zlato. Ces. cekini ...'...
Napoleonsd'or......... 9.06
Srebro . . . ........j 108.65 100.80
%	S
Slavnemu občinstvu in posebno še 3«
k prečastiti duhovščini se priporoča v iz- %
t delavo	O
Denar,	Blago.
68	68.60
72.80	73.10
93.50	94.—
101.25	101.60
108- —	109.—
134.—	136.—
89.60	90.60
89.60	90.60
76,-	76.76
74,-	74.50
73.—	73.50
953.—	955.—
124.-	126.—
218 26	218.60
846.—	850,—
142.26	142.50
166.60	167.—
571	67.—
23.60	24,-
34.-	35.-
23.—	23.60
31.60	32.-
23.50	24 —
22.50	23.60
24.50	26.-
5.40 i	6.41
9.06	9.07
108.65	100.80
uuiotuih cvetlic ux vcucev
%
* po najboljem okusu, z naglo postrežbo in j*
nizko ceno.	*
%
Frančiška Prelili,
z
%
^(11-1)	Št. Petersko predmestje št. 101. ^
% 2
tla/.pNauo:
Služba sekundarnega zdravnika v deželni bolnišnici ljublj., do 15. dec. t. 1.
Služba državnega pravdnika namestnika pri graški nadsodniji, do 30. nov. t. 1.
Eksekutivne dražbe.
9. dec. 1873, 9. jan. in 10. fcbi. 1874 posestvo J. Krasnovo v Hudanjali , okraj Vipavski, cenjeno 1300 gold. — 3. dec. 1873, 7. jan. in 7. febr. posestvo A. Vodnikovo v Podlipoglavi, okraj Litijski, cenjeno 302 gold. — 9. dec. 187:1, 9. jan. in 10. febr. 1874 posestvo M. Houigm.oiovo v Kočevji, cenj. 200 gld. — 10. dec. 1073, 10. jan. iu 10. febr. 1871 postetvo J. Muhovo v Velikem 1'belskein, okr. Senožeškcm, cenj. 1325 gld. — 11. doc. 1873, 15. jan. in 16. febr. 1874 posestvo M. Hribarjevo v Ainbergu, okr. Zuiem-berški, cenj. 1428 gld. — 12. dec. 1073, 13. jan. in 13. febr. 1874 posestvo H. Žučarjcvo na na Holincu, okraj Kamniški, cenj. 1399 gld. —
Veliko posestvo
na prodaj! (io-u Zemljišče
z veliko hišo iu prostornimi gospodarskimi poslopji v dobrem stanu ob dolenjski cesti med Ljubljano in Novomestoni. ki obsega: stavbenega prostora . — oral. 834 □ sež.
njiv......38 „ 645 „
senožeti.....9 „ 871 „
malih vrtov .... — „ 354 „ velikih vrtov ... — ,, 1351 „
pašnikov.....3 „ 1138 „
jgojzda .....28 „ 147
snožeti s sadjem . . — „ 1042 „ vinogradov (v Trški gori) 2 „ 65 „
skupaj . . 84 oral. 48Q sež in 65!) gold. 26 % kr. st. d. letnega katast. dohodka, — se prostovoljno z zelo ugodnimi pogoji p o 11 u j a na prodaj.
Kupcem brez posrednikov se več o tem iu natančnejši poboji naznanjajo v odvetniški pisarni dr. Janeza Steiner-ja v Ljubljani na narodnem trgu v Cetinovičevi hiši št. 37.
V Ljubljani 15. novembra 1873.