GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH-IN ZNANSTVENIH DELAVCEV 8. FEBRUARJA 1961 — LETO XI., ŠTEVILKA 3 PROSVETNI DEIAVEC Tehnična vzgoja v osnovnih šolah V mesecu decembru je bilo v Se prav posebno pa velja vse Kamniku posvetovanje o tehnični povedano za pouk tehnične vzgo- SEJA SVETA ZA ŠOLSTVO LRS vzgoji v osnovni šoli. Na posvetovanje so bili vabljeni upravitelji ^novnih šol in učitelji, ki na teh šolah učijo tehnično vzgojo, dalje Predstavniki občinskih ljudskih °dborov, sindikata, večjih podje-^3 in družbenih ter političnih or-Eanizacij iz občin Kamnik in Oomžale. Na posvetovanju so udeleženci obravnavali stanje in probleme tehnične vzgoje, govorili Pa so tudi o opremi šolskih delav-Pic in izvenšolskih oblikah teh-Pične vzgoje. Posvetovanje je bilo prav go- je. Brez tesne povezanosti s podjetji bo tehnična vzgoja taka kot avtomobil brez motorja. Nemogoče je namreč, da bi učitelj učil dijake vrtati, brusiti ali celo stružiti, če pa tega svoj živ dan še ni videl in niti ne pozna predpisov in postopkov, ki jih pri teh delih uporabljajo tovarne! Prav tako ne bo imel uspeha tisti, ki prav nič ne ve o napredku in spremembah v naših podjetjih, torej tisti, ki uči dijake samo to. kar so naučili njega samega pred dvajsetimi leti ali pa še prej! Re- Šolstvo v petletnem PERSPEKTIVNEM PLANU LRS Predvidena so znatna sredstva za razvoj vseh vrst šolstva v letih 1961—1965 jhvo potrebno in koristno in prav šitev za vse take primere je samo bi bilo, da bi takih diskusij pri- ena: tesna povezava šole s pod-r®dili še več. Vendar pa menim, ba je bilo posvetovanje prepozno, prepozno pa zato, ker so udele-'6nci obravnavali predvsem taka ''Prašanja, na katera bi bilo posebno odgovoriti in jih obdelati Prsj, preden je bil sestavljen in jetji. S tako povezavo bi dosegli pa še nekaj prav tako važnega, namreč šole bi bolj kot sedaj lahko pričakovale tudi materialno in finančno pomoč. Potem bi ne sli- b°trjen učni načrt ^gojo. Večina pripomb — pred .Sem so jih dajali predstavniki "fužbenih in političnih organiza-ter podjetij - je bilo namreč zvezi s samo vsebino pouka teh-‘Pžne vzgoje v osnovni šoli. Mor-ie bila razprava preveč eno-®transka, saj je bilo govora naj-^ o tehnični vzgoji v višji stopat osnovne šole, to je v šestem, ^mem in osmem razredu. To je čisto razumljivo, saj se gospo-atske in tudi druge organizacije ahimajo predvsem za ljudi, ki aPustijo osnovno šolo in se za-^slijo. . Naj samo na kratko nakažem 'bhenja, ki so jih povedali posamezni udeleženci posvetovanja v ^skusiji, ki je sledila referatom Krauzerja in tov. Juvančiča, ^mnenja bo prav gotovo treba ^■tevati pri ponovnem pregle-bj j tlega načrta, če nočemo, da ipJ^Mčna vzgoja postala samo Oljenje, ki ^ samo sebi na' (ja a- Priznati je treba, da je se-W'la tehnična vzgoja v šoli na J;3 da igračkanje tudi postane, tfj s° ge toliko bolj potrebni hi-Pout epi, ki naj to preprečijo in Pf/p tehnične vzgoje spravijo na Hj??? Pot. In katera pot je prava? tivSilrn, da o tem ni. nobenega in eno kladivo! (Mimogrede pove- dročju šolstva. Zlasti se je znatno ,rna: prava pot je tista, po ka- (jJPi naše gospodarstvo čim prej lj ail° čim več tako potrebnih ijej4> ki bodo sposobni, da bodo Vejal:i v naših tovarnah. Saj to ne 6,Ja samo za tehnično vzgojo,, tj Pak za šolo na splošno. Prizna- §JPoramo, da pri nas še ni tako. Šol ,Venfiar učne načrte v vseh i, an sestavljajo ljudje, ki s pro- - - - nimajo zadostne pove-Va/6' Zato pa morajo potem to-prilagajati svoje delo zna-sto’ posreduje šola, name-- s3 da bi bilo ravno obratno. Go-t^darstvo je namreč tisto, ki mo-^ °dločati, kakšni bodo učni na-vseh šolah, ne samo v stro-’ -®edaj pa se dogaja, da Trideseta redna seja Sveta za šolstvo LRS — predsedoval ji je tov. Vladko Majhen — je bila 27. januarja letos. Na dnevnem redu seje je bilo več pomembnih vprašanj, med njimi: teze o reformi gimnazije, organizacija in delo šolskih kuhinj, opisno ocenjevanje in dosije o napredku in razvoju učencev, predlog programa perspektivnega razvoja LRS v razdobju 1961—1965 in predlog družbenega plana LRS za leto 1961 — kolikor zadevata šolstvo. O tezah za reformo gimnazije bomo pisali posebej. Prav tako o nekaterih dragih vprašanjih, ki jih je obravnaval Svet za šolstvo LRS na omenjeni seji. Danes bi se pomudili podrobneje pri predlogu programa perspektivnega razvoja LRS v letih 1961—1965 v zvezi z vprašanji šolstva. (Predlog perspektivnega plana za razvoj LRS v prihodnjih petih letih je bil v dneh 31. januarja in 1. februarja letos že tudi v razpravi na prvem letošnjem zasedanju Ljudske skupščine oblike za izobraževanje odraslih. LRS.) V teh šolah bo treba v skladu s smernicami resolucije Zvezne ljudske skupščine o izobraževanju strokovnih kadrov prilagoditi programe teoretičnih in praktičnih znanj in dobo trajanja študija potrebam delovnega mesta, pri čemer bodo glavno vlogo imele gospodarske organizacije in javne službe. V tesni povezavi z gospodarskimi organizacijami in javnimi službami bo treba reorganizirati omrežje šol STROKOVNE SOLE Perspektivni plan v prihodnjem razdobju zlasti poudarja potrebo po reformi strokovnega izobraževanja, ki se glede na predizobrazbo naslanja na uspešno dovršeno osnovno šolo. To so strokovne šole za izobrazbo kvalificiranih delavcev, tehnikov in njim ustreznih poklicev za javne službe, centre za izobraževanje delavcev v podjetjih, šole za učni kader na stopnji učitelja in vzgojitelja, posredno pa tudi gimnazije in umetniške šole ter razne v - v V zvezi s splošnim gospodar- razširila površina osnovnih šol, šali več, da ima neka šola v dom- skim razvojem naše domovine so v še večji meri pa so se pove- „ žalski občini za pouk tehnične se v zadnjih letih vidno začeli iz- čale zmogljivosti srednjih stro- za tehnično vzgoje na voljo samo ene klešče boljševati pogoji dela tudi na po- kovnih šol. Intenzivno so se za- čeli graditi in širiti prostori gospodarskih fakultet ljubljanske univerze; pohiteli smo s pripravami za gradnjo višjih strokovnih šol. Povprečne letne investicije za šolstvo so znašale v letih 1953— 1956 okrog 64 milijard dinarjev, v letih 1957—1960 pa 84 milijard v smislu večje specializacije, usta-dinarjev. Perspektivni razvoj gospodarstva v razdobju 1961—1965 predvideva še nadaljnje prilagajanje sistema vzgoje in izobraževanja našemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. navijati centre strokovnih šol, centre za izobraževanje delavcev v podjetjih, poskrbeti za njih ustrezno opremo s sodobnimi učnimi sredstvi ter povečati šolski prostor in- število domov ter internatov. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi šolam za telesno in duševno prizadeto mladino. Porast števila učencev na Z boljšo organizacijo, šolskega posebnih šolah se. v prihodniih omrežja, z boljšimi učnimi meto- petih letih predvideva za 37 %. irsorahi sodobnih učnih Za razvoj omenjenih šol druge OSNOVNA SOLA Tehnična vzgoja v naših šoiah? dami, ob uporabi sodobnih učnih sredstev ter z zagotovitvijo potrebnih učnih moči bo treba doseči, da bo večje število učencev uspešno dovršilo osnovno šolo, ki je podlaga za vse nadaljnje izobraževanje. Treba bo izboljšati pogoje za izvajanje gospodarsko-tehničnega pouka in za izvajanje svobodnih aktivnosti, ki so sestavni del pouka, s čimer bodo učenci pridobili vsestransko, današnjemu razvoju družbe ustrezno osnovno izobrazbo. Za predvideni prirastek učencev za približno 2300 letno, za zamenjavo dotrajanih' šol in za zmanjšanje pouka v izmenah po mestih in industrijskih središčih bo treba zgraditi za osnovne šole okoli 66.000 kv. metrov novih prostorov. Za tak razvoj osnovnih šol je predvideno v letih 1961—1965 povprečno letno 8766 milijonov dinarjev. (V letih 1957—1960 smo poprečno letno v te namene predvideli 5155 milijonov dinarjev.) stopnje se v prihodnjem petletju predvidevajo izdatki v višini 6215 milijonov din povprečno letno. (V razdobju 1957—1960 je znašalo povprečje letno 3650 milijonov.) Potrebna sredstva bo treba zagotoviti predvsem iz dotacij občinskih in okrajnih ljudskih odborov, iz občinskih družbenih skladov za šolstvo in iz dotacij gospodarskih organizacij. VISOKE IN VIŠJE ŠOLE Nagel razvoj gospodarstva in javnih služb, razvoj tehnike in uvajanje novih tehnoloških procesov v proizvodnjo bodo zahtevali čedalje več visokokvalificiranih in specializiranih strokovnjakov. Zato je v perspektivnem planu poseben poudarek tudi na razvoju visokega šolstva. Predvsem je predvideno nadaljnje utrjevanje in širjenje omrežja visokih šol, izvajanje študija v treh stopnjah na fakultetah In akademijah, nadaljnja decentralizacija zavodov za viso- ko šolstvo, sistematično uvajanje izrednega študija in ustrezna razširitev materialne osnove za uspešno izvajanje programov. Za predvideni razvoj visokošolskih zavodov se predvidevajo sredstva v višini 4865 milijonov din letno. (V razdobju 1957—1960 je znašal letni povpreček 1876 milijonov din.) Predvidena investicijska sredstva se bodo uporabila za nadaljevanje gradnje že začetih objektov, za potrebe gospodarskih; fakultet, fakultete za splošno me-! dicino in stomatologijo ter neka-! terih višjih šol in pedagoških akademij. (Predvidene so pedagoške akademije v Ljubljani* Mariboru in Celju.) Površina učnega prostora na slušatelja bi se s tem povečala od 7,8 kv. m v 1. 1960 na 12,6 kv. m v 1. 1965. Predvideno je tudi povečanje zmogljivosti študentskih domov, v katerih bo v letu 1965 možno nastaniti že nad četrtino rednih slušateljev. Perspektivni plan poudarja tudi potrebe telesne kulture. Le-ta dobiva vedno večji pomen kot važno sredstvo za dviganje delovne storilnosti. Komune naj bi utrdile delo svojih svetov za telesno kulturo in posvetile posebno skrb razvoju telesne vzgoje v šolah, stanovanjskih skupnostih in gospodarskih organizacijah. Treba bo zgraditi številne objekte, ki naj služijo šolam in telesnovzgojnim organizacijam zlasti za dosego množičnosti. Za predvideni razvoj telesne kulture bo potrebno vložiti v razdobju 1961—1965 okrog 2300 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. Perspektivni plan nadalje podrobneje obravnava potrebe po strokovnih kadrih v posameznih gospodarskih službah: v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu, prometu, trgovini, gostinstvu in obrti. D. H. Seja RO Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev je imel 23. januarja 1961 sejo, na kateri je obravnaval problematiko vrtcev in domov, posebnega šolstva, arhivske službe v LRS in teze o nagrajevanju prosvetnih delavcev. V prihodnji številki našega lista bomo objavili nekatere ugotovitve s te seje. kdo iz šole v podjetje, pa ni dano je tp kaj slabo spričevalo tako za šolsko upravo, kakor tudi za predmetnega učitelja tehnične za nokeno delo. Sicer vzgoje na tej šoli!). Mnogo je bilo "Si uSr I6’ Zna Sevedt-PreCTej govora ° tem> da morajo učitelji Ako imamo v vidiku, da je iz-Nl, ’ ’ ~ ~ ...... OBRTNI IZOBRAŽEVALNI CENTRI prosjačiti po podjetjih za mate- obraževanje strokovnih kadrov doslej storjenega kar mnogo. Vajensko šolstvo, katerega delo se , uporaben ni pa nikjer. In ____________ ^ _____I___________ ^ _______________________________________ So riof? podjetju postavijo riai; la je potreben pri pouku teh- eno bistvenih vprašanj našega je omejevalo vsa leta bistveno na človcUVnC! mesto’,na!asc 3' nične vzgoje- Prosjačenja nihče gospodarskega razvoja, postane ............. '%]^ ker se bojijo, da bo ne odobrava! Na šolah pa se mo- razumljivo, da prehajamo pospp-% za x{°reJ iSčel° delovno me- rajo zavedati, da še ne prosjačijo, šeno tudi v sistem novega izobra-^aii *i °, a> namesto, da bi si gg pišejo nekemu podjetju proš- zevanja obrtnega kadra in to v kiarouTj a Z_,a .delovno mesto! njo za material. In še nekaj! Pod- vseh strokah in v vseh poklicih, * šop. c ° m dejal, da je osnov- jgtja sama bodo pomagala šoli, če kolikor je to danes največ prakso ania3° zato da da dijakom kodo videla na šolah več zanima- tično mogoče. Izprememba je v 3pda au0!1?0 L j?.3 J.0. .5?! n ja za potrebe industrije in pa, če skladu s smernicami resolucije, vzgojo kvalificiranih delavcev oz. obrtnih pomočnikov, gre v širino. Tako je bilo sedaj izvedeno poimenovanje šol po strokah z začasno izjemo Vajenske šole za razne stroke v Ljubljani. Celoletni pouk je bil s šolskim letom 1960/61 preusmerjen na periodi č- v^liurt-™! noao vaaeia — uuij koi seuaj; — je pa ta izprememba tudi izpre- nega, kot novi so zaživeli pri- 3a ito^V1 *3oi ai^C 3-" uspahe šol Pri izobraževanju ljudi memba dosedanje izobraževalne pravljalni razredi. Nov, izredno znanip t-arStVa'il* 11 m spv>s.‘ za gospodarstvo. politike. Ta politika se ne bo pomemben korak k uveljavljanju jf-f1 gf zahtevamo sedaj, Značilni primer za pouk teh- omejevala zgolj na vzgojno in obrtno izobraževalnih centrov vi 3e ,mmsklh,, bomb, drugačno, njgne vzgoje je navedel predstav- udno delo vajenske mladine, mar-. O j „ OliO V času tridesetletne n j Ir eirtrlilr^ln/r* rvr cfDni^arnicv Orno- uU ——i „ ,1—x 3ti6? T 1 v. ‘lasu tridesetletne nik; sindikalne organizacije. Ome- več bo prerasla kot obrtni izobra-Ijv, bi ga naj^ridobih11 vs^naS ^ ^ Zel° pril:iubl:ieno 0Pravilo: ževalni center še na vrsto drugih SV': ,m°ra odločiti gospodar-&t> L ;ako po vsebini kakor tudi bsegu. Mš Litostroj' 80 *yiSeli proslavljati fo^-letnico vstaje ^slovanskih nar0 da takšno popravljanje m da bi se ustavil pri določeni stopnji strokovnosti. Vajenske šole nikakor ne bodo ukinjene. Prav obratno: z obrtno izobraževalnimi centri se bo njihov delokrog znatno in v vse smeri znatno razširil. Obrtnim izobraževalnim bo pripadala odgovorna naloga, da prevzamejo v svojo pristojnost vse oblike izobraževanja, pa tudi vrsto drugih nalog, ki jih terja preobrazba. Je to obsežno delo vsebinsko in oblikovno, ker prehajamo na ustanovitev republiške mreže obrtno _ . izobraževalnih centrov, da bi bilo vprašal: »Zakaj pa potem to sploh tako delo smotrno vsklajeno v f°Vanskih narodov. S pro- niti dovoljeno? Prepnčan sem da štii ?čenci 3* bH ^di indij- ne, ker se učitelji boje, da bi kdo Vlito«Lent Gosalia ki prakticira vprašal: »Zakaj pa potem to sploh Rejskih šolskih delavnicah, delamo?« Zato, ker ni med šolo vseh delih naše ožje domovine. (Dalje na 2. strani) V reformnem procesu je bilo nastaja s 1. febr. letos, ko prehajajo vsi izpiti od Obrtne zbornice za okraj Ljubljana pod šolske strehe. Ako pravimo vsi izpiti, imamo v mislih izpite za specializirane, kvalificirane in visokokvalificirane delavce, kakor tudi za vodilni kader sam. Obrtni izobraževalni centri so že prevzeli vse ustrezno gradivo na zbornici, da bi lahko ti centri čimprej dejansko začeli z delom. Poleg drugih centrov (gostinstvo, trgovina itd.) bomo imeli v Ljubljani center avtomehaniških strok, center gradbenih strok, center lesnih strok, center oblačilnih strok, center tapetnikov in drugih, center raznih strok in center kovinskih in elektrotehniških strok. V Mekinjah bo delala ženska in moška brivsko-frizerska šola; pritegnjeni bosta Obrtna šola Trbovlje in Kočevje. V centru Celje se bodo — med drugim — izobraževali urarji, zlatarji, juve-lirji, graverji, optiki in pečatarji. Žiri so določene za center čevljarjev, medtem ko dobi Maribor center za živilsko stroko (mesarji, izdelovalci mesnih izdelkov, peki, slaščičarji, črevarji). Prevzem izpitov na obrtno izobraževalnih centrih terja, naravno, določene predpriprave, določeno administrativno tehniško delo. Za posamezne centre so imenovane izpitne komisije, ki jim bodo pritegnjeni še strokovni izpraševalci. Vsekakor je pomembno, da je z novim sistemom izpitov odpravljen tako zvani dvotirni vajenski sistem (teorija in praksa), ko je bil vajenec teoretično izprašan v šoti in praktično na zbornici. Potemtakem so teoretični izpiti na vajenskih šolah — po starem pojmovanju — ukinjeni. Praktični in teoretični del izpita sta odslej povezana v enoto. V prihodnjem obdobju bodo potekati izpiti po sedanjih predpisih, seve pa .bo potrebno misliti na nove učne programe, da bi zajeti čim elastičnejši proces pri vzgajanju kadra. Poleg pravilnikov o opravljanju pomočniških in mojstrskih izpitov so prejeti centri posebna navodila za opravljanje strokovnih izpitov usposobljenih invalidov. Mojstrske izpitne komisije so določene za Celje, Gorico, Koper, Kranj, Ljubljano, Maribor, Novo mesto, Mursko Soboto, Ptuj in Trbovlje, vsaka posebej z določenimi kompetencami. N. pr. v Ljubljani iz tistih obrtnih strok, iz katerih se dela izpit zgolj v Ljubljani. Prirodno je, da se s prenosom izpitnih komisij na centre zbornice ne odrekajo odgovornosti za probleme, ki so v zvezi z vzgojo kadrov. Vsa akcija jasno kaže, da se postopno prilagajamo smernicam resolucije in povsem razumljivo je, da vsa vprašanja ne bodo rešena prek noči. Nadaljnja naloga centrov je, da preidejo na tak sistem izobraževanja, ki bo poleg rednega izobraževanja omogočil tudi pri-učevanje za vse stopnje strokovnosti. To bodo omogočile večerne šole za odrasle, najrazličnejši tečaji in seminarji, ki bodo v kar najbolj prilagodljivih in pozornih oblikah svoje dejavnosti skušali doseči postavljene si naloge. Iz vseh navedb je razvidno, da so dosedanje vajenske šole na poti temeljite preusmeritve, da imajo šole le del tistih nalog, ki jih imajo sicer v svoji skrbi obrtni izobraževalni centri. Jasno je, da se bodo v praktičnem uveljavljanju pojavile te ati one tež-koče, tudi glede prostorov in sredstev, ne da bi pri tem imeli v mislih druga, načelna, bistveno zelo važna vprašanja, ki jih navaja »Prosvčtni delavec« sam v prispevku »Izvajanje resolucije v strokovnem izobraževanju v LRS« (PD, št. 2, 1961) V. D. JAPONSKI UČITELJI SE BORIJO Tehnična vzgoja za obrambo demokratične šole Y osno¥nih šoIah Že nekaj let se japonski prosvetni delavci in njihove sindikalne organizacije energično bore proti napadom na demokratične pridobitve na področju šolstva in prosvete, za svobodo vzgajanja in izobraževanja v demokratičnem duhu, proti japonskim monopolom in drugim reakcionarnim silam, ki vse bolj napadajo sindikalne organizacije energično borijo proti napadom na demokratične ne ustanove in demokratični duh na vseh področjih družbenega in političnega življenja. Proti monopolističnim, in imperialističnim tendencam se na Japonskem odločno borijo delavci, kmetje, intelektualci in drugi delovni ljudje. Japonski prosvetni delavci izražajo na osnovi grenkih izkušenj druge svetovne vojne, zlasti pa še strahovitih posledic rušenja Hirošime in Nagasakija, vedno odločnejšo in glasnejšo zahtevo: »Nikoli več ne bomo poslali svojih učencev v vojno.« Takšne težnje japonskih prosvetnih delavcev, da vzgajajo mlade generacije v demokratičnem in miroljubnem duhu, povzročajo vedno bolj žolčno reakcijo reakcionarnih skupin in vladajočega režima n£i Japonskem, Od leta 1949 so organi reakcionarnih režimov na stotine in stotine naprednih učiteljev na i'azne načine preganjali; izvajala se je kampanja proti demokratičnemu duhu v vzgajanju in izobraževanju. Učiteljem prepovedujejo, da bi sodelovali pri političnem življenju dežele kot tudi pri delu naprednih družbenih in političnih organizacij. .S tem namenom je bil sprejet tudi poseben zakon o ocenjevanju učiteljev, da bi onemogočili delo naprednim prosvetnim delavcem in njihovim organizacijam. Z zakonom je prepovedano ravnateljem, šol, da bi bili člani sindikalnih organizacij prosvetnih delavcev, na te položaje pa prihajajo ljudje s konservativnimi in nazadnjaškimi težnjami, da bi udušili svobodo ustvarjalnega dela učiteljev. Z učnimi programi se v pouk in vzgojo vedno bolj infiltrirajo šovinistični, nacionalistični in materialistični pogledi. Takšna stališča se vse pogosteje pojavljajo v šolskih učbenikih. S" tem se zanemarjajo ustavne odredbe, demokratične pravice, hvalijo pa se imperialistične vojne. Japonski učitelji že nekaj let vodijo v svojih organizacijah odločno borbo proti sistemom ocenjevanja učiteljev, ki vsebujejo popolno podrejenost šolskim ravnateljem, lokalnim organom za prosveto in drugim državnim organom. Japonski učitelji v takih pogojih ne morejo poučevati v demokratičnem duhu, v duhu mednarodne solidarnosti in miroljubnega sodelovanja med narodi. Učitelji niso. svobodni v svoji vzgojni, praksi. Vse to ima za. cilj odstranjevanje demokratičnega. duha v japonskih šolah in narediti iz prosvetnih delavcev poslušne uradnike, ki ,bi spet — ko. bodo to zahtevali japonski in drugi monopolisti — pošiljali mlade generacije v klavnico. Japonski učitelji so se odločno dvignili proti kršenju demokratičnih pravic in proti udušitvi svobodnega duha v japonskih šolah. Borba japonskih učiteljev proti »sistemu ocenjevanja« se je začela leta 1956. V tem boju pomagajo tudi druge delavske in mladinske organizacije, kakor tudi starši dijakov. Federacija japonskih učiteljev je proglasila, da je njihov boj usmerjen proti reakcionarnemu režimu, za obrambo učiteljevih pravic, za izboljšanje njegovih življenjskih in delovnih pogojev, za obrambo demokratičnega duha pri izobraževanju in vzgoji. V boju proti uporabi »sistema ocenjevanja učiteljev« so japonski učitelji prvič po vojni stopili v stavko 1950. leta s tako imenovanim »bojkotiranjem pouka«. Pri tem so japonskim učiteljem pomagali delavci in drugi družbeni sloji, kar je na široko razburkalo japonsko javnost ter privedlo do številnih množičnih manifestacij za uresničenje upravičenih zahtev japonskih učiteljev. Vlada je še naprej vztrajala pri uporabi »sistema ocenjevanja«, nakar je 440.000 japonskih učiteljev v septembru- 1958 napovedalo generalno stavko, ki so jo podprli generalni svet japonskih sindikatov in mnogi neodvisni sindikati. Vlada pa vztraja še naprej. Preganja in odpušča prosvetne delavce. Tako jih je odpuščenih že' nad 60.000. Boj japonskih učiteljev pa se širi še na druge organizacije. Učitelji ne izročajo ravnateljem svojih ocenjevalnih listov in bojkotirajo sestanke o novih učnih programih in učbenikih. Boj se nadaljuje. Mednarodne organizacije prosvetnih delavcev, kakor tudi mnoge druge nacionalne organizacije so nudile in še danes nudijo svojo tovariško solidarnost in moralno podporo japonskim prosvetnim delavcem v boju za demokratični napredek in demokratični duh v šolah. V letošnjem letu bodo imeli japonski prosvetni delavci svoj kongres v znaku nadaljnje borbe za obrambo demokratičnega duha v japonskih šolah. V teh dneh (v začetku februarja) razpravljajo japonski prosvetni delavci na svojem kongresu med drugim tudi o sledečih temah: nacionalni jezik, tuji jeziki, prirodne znanosti, družbene znanosti, tehnično izobraževanje,, zdravstvena vzgoja, orientacija za bodoči študij, vizualna sredstva pri pouku in vzgoji, ljudska pravica in nacionalna vzgoja, izobraževanje mladine, izobraževanje delavske mladine, predšolska vzgoja, pokret za nacionalno izobraževanje. V posebnih komisijah pa bodo govorili še o univerzitetnem izobraževanju in o načelih demokratične vzgoje. Ze dtre leti imata Zveza japonskih učiteljev in Zveza univerzitetnih predavateljev skupne skupščine, kar pomeni približevanje k ustvarjanju enotne fronte prosvetnih delavcev Japonske. Prosvetni in znanstveni delavci Jugoslavije so preko Centralnega odbora našega.sindikata poslali tudi letos izraze tovariške solidarnosti in moralne podpore japonskim prosvetnim in znanstvenim delavcem. V pismu Zvezi prosvetnih delavcev Japonske stoji: Z velikim zadovoljstvom smo prejeli sporočilo o prihodnji Deseti nacionalni skupščini vaše organizacije in o zelo pomembnih vprašanjih, ki boste o njih razpravljali. Ti problemi so velikega pomena in gotovo privlačijo pozornost vseh prosvetnih delavcev na svetu. Tem problemom posvečajo jugoslovanski prosvetni in znanstveni delavci največjo pozornost. Prosvetni in znanstveni delavci Jugoslavije že več let s simpatijami spremljajo napredne težnje in napore prosvetnih delavcev Japonske, ki so organizirani v vaši organizaciji, pri obrambi njihovih demokratičnih pravic na področju šolstva in prosvete ob večkratnih ponovnih napadih na napredno misel, demokratično izobraževanje in vzgojo od strani kapitalističnih monopolov in drugih reakcionarnih sil. Prosvetni in znanstveni delav- Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije podpira boj perujskih učiteljev Že več let se pod vodstvom Nacionalne federacije bori nad 60 tisoč perujskih učiteljev za izboljšanje materialno-pravnega položaja prosvetnih delavcev. Perujski učitelji so v preteklem letu zahtevali od svoje vlade povečanje plač za 30 “/o. Medtem ko so v preteklih letih življenjski stroški stalno rastli, so plače učiteljev ostale iste. Kot kaže analiza, ki jo je napravil Nacionalni Sindikat profesorjev srednjih šol, znaša plača učitelja osnovne šole 1473 solov (28 solov — en ameriški dolar), medtem ko je »minimalni družinski proračun za leto .1960« znašal 4.500 solov. V podobnem materialnem položaju so tudi učitelji ostalih šol, katerih plače prav .tako niso vsklajene/Z življenjskimi potrebami. Ker vlada ni ugodila zahtevam organizacije prosvetnih delavcev, je bila pred kratkim organizirana splošna stavka prosvetnih delavcev Peruja. Perujski učitelji se morajo boriti tudi proti obrambi laične šole. V zvezi s temi akcijami prosvetnih delavcev Peruja je Centralni odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije naslovil Nacionalni federaciji učiteljev Peruja pismo z naslednjo vsebino: . V imenu 120.000 prosvetnih in znanstvenih delavčev Jugoslavije, organiziranih y Sindikatu pro- svetnih in znanstvenih delavcev ih združenih z delavskim razredom po Zvezi Sindikatov Jugoslavije, izražamo simpatije z Vašo borbo za ustvaritev boljših pogojev za življenje in delo prosvetnih delavcev Peruja in pri obrambi laične šole. Bodite prepričani, dragi tovariši, da bo novica o vsakem Vašem uspehu v tej težki borbi z veseljem sprejeta v srcih naših prosvetnih delavcev, ki bodo ta svoja čustva prenesli tudi na mlado generacijo in ji posredovali ljubezen do naprednih stremljenj prosvetnih delavcev Vaše dežele. Vaša prizadevanja na pedagoškem področju in boj za laično šolo sta naletela na posebno veselje pri naših prosvetnih delavcih; želimo Vam mnogo uspehov in moči, da vzdržite v tej težki, a plemeniti in za perujsko ljudstvo koristni borbi. Želimo tudi, da v prihodnje ustvarimo tesnejšo pdvezavo naših organizacij pri ustvarjanju skupnih ciljev in nalog z medsebojno izmenjavo. ZA CENTRALNI ODBOR SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Predsednik: Milan Mirkovič, 1. r. Sekretar: Stevan Bezdanbv, 1. r. ci naše domovine se iskreno veselijo vsakemu vašemu uspehu. Posebno nas veseli, da ste v tem boju japonski prosvetni delavci združeni z delavskim razredom in drugimi naprednimi silami vaše domovine in da v boju za obrambo demokratičnega duha v šolah uživate njihovo podporo. Prosvetni in znanstveni delavci Jugoslavije, organizirani v svojem Sindikatu prosvetnih in znanstvenih delavcev, združeni z delavskim razredom v Zvezi sindikatov Jugoslavije, izražajo solidarnost z vašo borbo za ustvaritev popolne demokratične ureditve in splošnoljudske prosvete in kulture. Taka politika solidarnosti in podpora vsem naprednim silam in gibanjem izhaja iz načel naše zunanje politike. Prosvetni in znanstveni delavci Jugoslavije pozdravljajo in z globokimi simpatijami podpirajo borbo japonskih prosvetnih delavcev za demokratično ureditev, aktivno miroljubno koeksistenco in za mir na svetu. V boju za te plemenite ideale, za katere se danes borijo vse napredne sile sveta, lahko vedno računate na tovariško solidarnost in vsestransko podporo jugoslovanskih prosvetnih in znanstvenih delavcev. Pri vzgajanju mladih generacij v tem dutiu želimo v prihodnosti še tesnejše sodelovanje naših organizacij, da bi uresničili skupne cilje in naloge z vsestransko izmenjavo izkušenj. Pozdravljamo Deseto nacionalno skupščino vaše organizacije in želimo popoln uspeh enotne fronte prosvetnih in znanstvenih delavcev Japonske pri ustvarjanju njihovih ciljev in nalog na vseh področjih. ZA CENTRALNI ODBOR SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Predsednik: Milan Mirkovič, I. r. Sekretar: Stevan Bezdanov, 1. r. (Nadaljevanje s 1. str.) in gospodarstvom prav nobene povezave. Naslednje, kar bi morali pri pouku tehnične vzgoje upoštevati, je, da je treba dijake od vsega začetka navajati na industrijski način proizvodnje. S tem nočem reči, da bi morali v šolskih delavnicah vpeljati serijsko proizvodnjo. Saj to niti ni njihov namen. Toda dijakom je treba stalno dopovedovati, da ni važno samo, ali je izdelek narejen ali ne. Stalno je treba opozarjati na kvaliteto izdelkov, stroške izdelave in čas, ki je za delo porabljen. Ce bodo pri pouku tehnične vzgoje dijake prepričali, da so te stvari zelo važne, da je včasih v podjetju manj škode, če se nič ne naredi, kot pa, če se zamudi rok, potem bodo lahko upravičeno ponosni na svoje delo. Dokler tega ne bo, dokler bo pri tehnični vzgoji prevladoval obrtniški način dela, dokler bo važno edinole to, ali je izdelek narejen ali ne, nihče se pa ne bo brigal za stroške, kvaliteto in čas izdelave, toliko časa bo tehnična vzgoja velika coklja za industrijo. Spomniti se moramo samo pregovora: stara navada — železna srajca. In iz srajce, v katero človeka vklene šola, se je zelo težko izmotati oziroma so potrebni zelo veliki stroški. V zvezi z načinom poučevanja pri tehnični vzgoji naj omenim še metodo poučevanja praktičnega dela. Poučevanje po tej metodi je dalo v industriji toliko dobrih rezultatov, da smemo pričakovati, da bi se tudi pri tehnični vzgoji obneslo. Toda če hočemo, da bodo učitelji tehnične vzgoje poučevali po tej metodi, jih moramo najprej seznaniti z njo. Pristojni organi bi morali bolj poskrbeti za strokovno usposobljene učitelje tehnične vzgoje. Signal, da je to zelo nujno, je izjava nekega udeleženca posvetovanja, ki je dejal: »Kako pa naj poučujem, ko pa še sam ne znam delati!« Pri tehnični vzgoji pa imamo tudi lepo priložnost, da dijake nazorno in na primeren način se- znanimo s sistemom delavskega samoupravljanja. Saj je šolska delavnica tako rekoč industrijsko podjetje — oziroma naj bi bila! — v miniaturi. Seveda to »podjetje« nič ne proizvaja, kljub temu pa lahko ima svoj »delavski svet«, ki odloča o delu in lahko tudi o načrtu za delo. Pri delu v tem organu upravljanja bi se dijaki ukvarjali s konkretnimi nalogami in pri tem bi prav gotovo več pridobili kot pri vseh predavanjih o delavskem samoupravljanju. Tudi o tem je bilo govora na posvetovanju. Kratek povzetek vsega povedanega bi bil: — za uspešen pouk tehnične vzgoje je potrebno usposobiti dovolj strokovnjakov, najbolje iz neposredne proizvodnje. Morda bi bilo najbolje, da bi dobrim strokovnjakom iz podjetij posredovali pedagoško znanje, ki je potrebno za uspešno delo z mladino. Učitelji tehnične vzgoje pa naj bi poznali tudi metodo poučevanja praktičnega dela; — zagotoviti je treba tesnejše sodelovanje med šolo in podjetji* s čimer bi bile v veliki meri odpravljene . skrbi zaradi materialnih in finančnih sredstev; — v šolski delavnici morajo dijaki zvedeti, kakšen je industrijski način proizvodnje, prenehati pa je treba s starim obrtniškim sistemom, s tem, da je človek ves srečen, če nekaj naredi* pri tem pa pozablja na kvaliteto* stroške in čas izdelave. Obenem s tem je treba utrjevati in širiti tudi znanje o delavskem samoupravljanju; — vsega je treba zahtevati Je toliko, kolikor dijaki zmorejo i° •ne več. Pri predavanjih je treba uporabljati vse primerne učne pripomočke — flanelograf, tablo* epiprojekcijo, diaprojekcijo, film. magnetofon itd. Morda bo potem tehnična vzgoja res postala tehnična, ne ps> da bo vsaj 50 let za tehniko, tako kot nekako je sedaj. Mikeln Peter Solidarnost z belgijskimi prosvetnimi delavci Na smučarskih tečajih v letošnjih semestralnih počitnicah je bilo kar prijetno Ob nedavni večtedenski stavki v Belgiji, v kateri so aktivno sodelovali tudi belgijski prosvetni delavci, je Centralni odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije naslovil Generalni centrali za javne službe — Večja povezava šol z industrijskimi podjetji V naši šoli sedaj Iščemo novih in novih poti, kako bi jo napravili bolj življenjsko. Kako bi se naši šolarji res učili tistega, kar bi jim v njihovem življenju ali v bodočem poklicu prav prišlo. Zlato se mi zdi, da bi bilo prav, da se ozremo na te nerešene probleme z vidika odnosov naših šol do bližnjih industrijskih podjetij, ali pa do Kmetijskih zadrug. Marsikje so ti odnosi na pravi poti. ker je šola naletela na razumevanje pri merodajnih činiteljih. Se več pa imamo slučajev, kjer tega razumevanja še ni in smatrajo vodstva podjetij ali KZ vse skupaj za nekako nadlegovanje, ali še lepše za moledovanje za eventualne podpore. Taki odnosi oziroma razumevanje med podjetji in šolami pa prav gotovo niso na pravi poti. Pravilna povezava šol s podjetji naj bi bila v prvi vrsti v tem, da se eni kot drugi najprej med seboj dobro spoznajo in spoznajo tudi vse probleme, ki se pojavljajo med letom tako v tovarni kot v šoli, s katero so povezani. Skupno reševanje vseh teh problemov bo gotovo prinašalo skupne koristi obema, šolska mladina mora poznati ustroj in delo podjetja, s katerim je povezana. Zato ne bi bilo napak, če bi večkrat imela priliko prisostvovati zasedanju delavskega sveta in celotnega kolektiva. Tam bi šolska mladina v najlepši luči videla, kako naši delavci sami uprav-1] O o tovarne, sami rešujejo gospodarske težave, ki se tičejo tovarne in njih materialnega stanja. Prav tako pa bi moralo podjetje imeti interes za vse dogajanje na patronatski šoli. Po svojih zastopnikih, ki bi bili obenem člani šolskega odbora, bi bili tako najtesneje povezani s šolo, V teh šolah s tako pdvezavo bi se sami od sebe porajali novi kadri bodočih delavcev. Ti mladi delavci in delavke bi že ob vstopu v tovarno v celoti poznali ustroj in delo tovarne, delo delavskega sveta in vodenje tovarne. S tem pa bi se kvalifikacija bodočih upravljavcev naših tovarn hitro dvignila in s tem tudi kvaliteta dela. t/ domžalski občini je obč. svet za šolstvo v preteklem letu močno propagiral večjo povezavo med šolami in industrijskimi podjetji. Na , zadnji konferenci šolskih upraviteljev je bil med drugimi številnimi sklepi sprejet tudi ta, da se vse šole na področju domžalske komune čimpreje povežejo z delavskimi sveti najbližjih tovarn radi uspešnejšega dela v šoli in zunaj nje. Sklep se v večini šol že uveljavlja in so tako vodstva tovarn kot vodstva šol že v najtesnejšem kontaktu, kar bo imelo brez dvoma pozitivne uspehe pri njih skupnem delu. Tako so mnoge tovarne ob novem letu obdarile svoje patronatske šole s praktičnimi darili, z učili, radijskimi aparati, telovadni rekviziti i. dr. Pionirji teh šol pa so že vse leto sodelovali z delovnimi kolektivi teh tovarn ob priliki raznih proslav, predavanj in posvetovanj. Tako se plete lepa tovariška vez med našo šolsko mladino in delovnimi ljudmi po tovarnah, pa tudi v kmetijskih zadrugah. Skoda le, da se o vsem tem tako malo bere v našem dnevnem časopisju. Prav bi bilo, da bi se tudi iz posameznih krajev oglašali ljudje, ki imajo s tem največ opravka. Vodnik Nace oddelku za šolstvo — v Bruslju pismo naslednje vsebine: . Ob veliki stavki delovnih ljudi Belgije, v kateri so se odločno dvignili za obrambo svojih pra« vic, vam v imenu 120.000 prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije pošiljamo izraze naših iskrenih simpatij, tovariške solidarnosti in podpore v vaši. borbi z željo in prepričanjem, da se bo stavka končala s popolnim uspehom v korist delovnih ljudi vaše dežele. Prosvetni in znanstveni delavci, kakor tudi vsi delovni ljudje naše domovine, spremljajo z napeto pozornostjo borbo Vaših delovnih ljudi za ustvaritev njihovih zakonitih pravic. Veseli nas,, da so se v tem boju prosvetni in znanstveni de- lavci našli skupaj z delavskihj . razredom in drugimi orebival^ vaše dežele. Dragi tovariši, bodite prepri' čani, da se jugoslovanski prosvek ni delavci iskreno veselijo vsak®" ga Vašega uspeha v obrambi d®l mokratičnih pravic delovnih ljuo1 in da vedno lahko računate ^ njihovo podporo in tovariško s35 Ti učenci so imeli ob Predvsem je treba povedati, da 50 prav navedene člene zakona o Snovni šoli, dasi je njegov jezik jtedvoumen in jasen, zelo različno-tolmačili. Težnje, naj bi za vsako Ceno čimveč učencev napredovalo ^ višji razred, so rodile na nekaterih šolah 99 °/o in tudi boljši jUspeh«. Mnenje, da so starši pri teh 10? Ali pa je ostalim šola iz objektivnih in subjektivnih razlogov premalo nudila? O tem bi se dalo precej razmišljati in zanimivo bi bilo analizirati več šol, jih primerjati in primerjati tudi pogoje, v kakršnih delajo. Zorman Naslednji dan so se zvrstila še sledeča predavanja: predsednica ideološke komisije pri OK SZDL Marinka Ribičič je govorila o sodobnem mednarodnem delavskem gibanju; profesor Marjan Urbančič o socialističnih pogledih na znanost in umetnost; predsednik ideološke komisije pri OK ZK Stefan Cigoj pa o dialektičnem materializmu kot filozpfski osnovi marksizma. Vsa predavanja so bila zelo zani- Na občnem zboru litijske sindikalne podružnice smo si zadali nalogo, da bomo šolsko delo izboljšali z raznimi predavanji, hospitacijami, strokovnimi izpiti itd. Sestavili smo načrt dela ter se namenili povabiti nekatere prosvetne in družbene delavce, ki bi nam lahko povedali marsikaj novega. Prvega smo povabili znanega metodika profesorja Janeza Tomšiča, ki miva in dobro podana; člani društva nam 3e govoril o skupinskem pouku. Prav pred tem predavanjem so neka- Nimam pravice, da tu zapisujem besede tovariša Tomšiča, rad bi le povedal, da nas je predavanje res navdušilo. Gotovo je, da od ljubkega pogovarjanja v prvem razredu preko načrtnega dela v naslednjih letih lahko pridemo v sedmem in osmem razredu do pravih razprav in odličnih zaključkov, ki jih delajo učenci. Važno je, da se učenci nauče samostojno delati. Učenec osemletke ni kriminalec Pa še nekaj. Tudi v naši občini „ smo poskusili s skupinskim poukom, ten naši kolegi hospitirah na poiz- Xudl hospitirali bomo lahko. Prav kusni šoli pri učnih urah skupinskega takrat pa bi spet radi povabili tova-pouka. Seveda so bili vtisi različni. riea Tomšiča, da bi nam ob praktič-pa močni, kajti nekatere nem delu pokazal uspehe in napak« vsekakor V članku »Kritične pripombe potil otroka v vzgojno posveto- Na vseh teh sestankih, so po-šolski reformi v obvezni šoli«, valnico in tudi za potne stroške udarili vlogo šole in šolnikov pri 2adnja inštanca, ki odloča o na- ki ga je objavil Prosvetni delavec bo lahko poskrbel v interesu zgodnjem odkrivanju diagnostici-Pfedovanju otroka, pa je dvignilo dne 11. I. 1961, beremo med dru- otroka. Vsi ti stroški bodo lahko ranju in obravnavanju problema-'tasti prahu, žolčnih prerekanj in gim: »Učenec ve, da mora hoditi prihranili mnogo večje stroške, ki tičnih otrok v šoli. Poudarili so, ^žaijenosti pri starših in pri uči- v šolo do 15. leta in da praktično bi jih morda imela družba, če bi da naj se tudi šola vključi v vse- ^jstvu. Prav gotovo se odgovornost izrednega učiteljskega zbora za ^Predek učencev ob določbah Jovega zakona prav nič ne zmanj-S če ni celo večja. Učenec ima ►c ne more biti izključen. Tako se najdejo v razredih pravi ignoranti, kriminalci in mladoletnice, ki so zašle na kriva pota.« (Podčrtal B. S.) Izrazi, ki jih uporablja pisec auico, da kljub nezadostni oceni tega članka, se nam upirajo, ne ■apreduje v višji razred, če uči- samo zato. k to3 , njegovemu j^ndo. Ima učiteljski zbor meni, da razvoju ne bo v tudi pravico, da samo zato, ker bi jih pedagog, ki se otrok pozneje, zaradi nezainteresiranosti poklicanih, res razvil v asocialno ali celo antisocialno osebnost. Ze nekaj let se pri nas vedno bolj zavzemamo za to, da bi se šolniki z lotili tudi vprašanja neprilagoje- splošno preventivno delo, da bi lahko pravočasno preprečili napačni razvoj otroka v asocialno ali celo antisocialno osebnost. tovarišice so že naslednje dni poizkušale s skupinskim poukom v svojih razredih. Mnoge novosti, potreba po razmišljanju in privlačnosti skupinskega pouka pa so nastale ob predavanju profesorja Tomšiča. Spoznali smo, da je skupinski pouk nastal vzporedno z razvojem in potrebami naše družbe. Treba pa bo o njem še marsikaj preštudirati. Samo preurediti klopi in dati' naloge učencem še ni skupinski našega truda. Djukič Miloš Seminar za telesno vzgojo v radgonski občini ,d ua _ Le če bodo Pedagogi posvetili Svet 2a šoistvo pri občlnskem večjim razumevanjem v Gornji Radgon, je ima rad mladino, ne smel upo- nih otrok; ° tem problemu so bili rahljati, ampak tudi zato, ker v trna pa tudi prctuico, da »•per-iipi np resnične vse^ »MM ponav!)., & s. .zk.ie d, S otSo”f Si So” J£-a prestop ni zrel- in bi slabo r , . - 1 vega nenormalnega obnašanja. svojena ali neosvojena snov v Prihodnjih letih ovirala njegov Szvoj. Odločitev za eno ali drugo 6 odgovorna, zato zakon tudi razgovori tudi na posvetovanju ..m Q pedagogov Slovenije, v oktobru 1960 na Bledu (glej X. št. naše znane revije »Otrok in družina«). 17 nreteklnsti se vleče za nami Tudi komisija za socialna vpraša-iz preteklosti se vleče za nami nja zveze prijateljev mladine praksa, da otroka, ki je zanemarjen, se slabo uči, ne uboga, se predhoden posvet s starši, pretepa, eventualno kaj izmakne tem pogovoru naj učitelj spo- ali razbije kakšno okno, kaznu-jna prilike, v kakršnih otrok živi, jemo, zasmehujemo, pošljemo v možnosti za učenje ter more- zadnjo klop itd. Toda, če se je >o pomoč, ki mu jo lahko nudi kdo pozanimal za vzroke in za °m. Končni sklep o tem, če bo ozadje takih pojavov, bi kaj kma-Panec zaostal ali ne, pa ostane lu ugotovil, da so ti pojavi le ju ramenih’ učitelja ali učitelj- simptomi nekih globljih otroko-eSa zbora, ker je le ta zmožen vih prizadetosti. Danes imenuje-ortfr!stranske. Pres°ie jn ^ tako mo to prizadetost, neprilagojenost cjr°citev tudi pedagoško kvalifi- ali vzgojno zanemarjenost. Taki an- otroci potrebujejo vso pomoč in » Da zakon z določbami o napre- razumevanje (brez popuščanja jk^anju ne želi zmanjšati zahtev- glede zahtev — seveda), ne pa J1®ti šole, kažejo določbe o dodat- kaznovanje, smešenje in žigosa-s^abše ocenjenim učen- nje z izrazi, kot so omenjeni zgo-poglobljenim in širšim pe- raj. Tako ravnanje položaj le še lepkim delom naj bi šola žago- poslabša, potiska otroka že zgodaj ’ da kodo vsi ak vsaj velika na rob družbe, povečuje njegovo fl0 Jkj učencev osvojili predvide- agresivnost in tudi njegovo nego-™an'a' To zaktevo je tovost. Otrok, ki je tako po rav-ti b.a..z ekonom Postavila šoli, nanju svoje okolice pripeljan v jlolfj.1. nJack}a tudi materialnih stisko, v čustveno napetost, se bo N *nosti. ria h! nalogo izoolml* potem kaj lahko ^ deja. n ju, ki ga družba ne bo odobravala. Učitelji v šoli so soodgovorni ————————— za otrokovo rast v urejeno in uspešno osebnost, če pa opazijo Kovin rrrii 7rr rrlrirekn znake otrokovega nepravilnega Uvinarji za OlZirSKO obnašanja, naj sami - osebno ali Otroks Pa’ če so nemočni, s pomočjo strokovne službe vzgojnega sve-e‘avska mladina na Vajenski tovanja pravilno ukrepajo, k 1 kovinske stroke v Ljubljani v Mariboru in Ljubljani ima-^ zbrala v pomoč alžirskim otro- mo dobri vzgojni posvetovalnici sQrtl 32.849 din. Vsekakor lep zne- in Pae ne bo težko stopiti z njima 5 ker so humano akcijo z vsem l sdk’ če to veleva korist otroka. ^umevanjem obrazložili mladini ,Pn tem stroški potovanja v Ljub- Slovenije je novembra 1960 obravnavala ta problem. Končno je Sekretariat Sveta za šolstvo LRS v zadnjih dneh decembra 1960 organiziral ožji sestanek, na katerem so obravnavali v-''1'’-m neprilagojenih otrok v naših šolah in ukrepe, ki jih bo treba sprejeti. in skrbi, bomo lahko sledili preventivnim težnjam in stremlje-katerih se pri nas že toliko govori. Pedagoga naj ne bo nikoli sram poklicati v pomoč strokovnjaka, če uvidi, da sam ni kos problemom, ki so se ob otroku postavili pred njega. Danes ni več potrebno, da bi moral peda- skupno z zavodom za prosvetno pedagoško službo priredil za učitelje osnovne - šole enodnevni seminar za metodično poučevanje telesne vzgoje v osnovni šoli. Praktično so obdelali atletiko in športne igre, orodno telovadbo, akrobatiko in vaje oblikovanja ter ritmiko in elementarne igre, teoretično pa opisno ocenjevanje v telesni vzgoji. gog sam reševati vse probleme, dalie poglavje estetike v telesni vzgo-saj Imamo vedno več psihologov, h. telesno vzgojo v razredu (zgradba socialnih delavcev in za skrajne učne ure>- špar-mo organizacijo na primere tudi psihiatrov. Vsem ie šoli (športni dan, športni znak) in se otrokova'blaginja in uspešen raz- pogovorili nekaj o redovnih vajah. Na VOj najvišji namen. seminarju so predavali profesorji in učitelji telesne vzgoje iz Murske So-Dr. Bronislav Skabernš bote. ika js^nosti, da bi nalogo izpolnila, ^obremenjenost učiteljev zavo-Somanjkanja učnih moči, po- šoštonjska komisija prosvetnih delavcev Komisija prosvetnih in znanstvenih delavcev pri Občinskem sindikalnem svetu Šoštanj si je pripravila kratek izobraževalni načrt. Le-ta predvideva tri kvalitetna predavanja v tem šolskem letu, ki naj bi jih poslušali vsi člani sindikalnih podružnic Šoštanja in Velenja. Prvo tako predavanje, povezano s poučno ekskurzijo v Ljubljano, so že imeli. V ljubljanskih šolah so prisostvovali nastopom s skupinskim poukom. Zatem so poslušali predavanje profesorja Tomšiča o skupinskem pouku. Udeleženci ekskurzije so si popoldne ogledali gledališko predstavo. Naslednji dve predavanji bodo pripravili do aprila. Komisija pa bo letos potrkala še na vrata podjetij, da bi omogočila letovanje vsaj nekaterim prosvetnim delavcem. Nujno bo, da bo občina odkupila vsaj nekaj postelj za letovanje. Pripravniki pri nas in drugje V Prosvetnem delavcu št. 21 od 2L decembra 1960 je priobčeno poročilo o ogledu Mednarodne šolske razstave v Dortmundu. Rad bi ta članek še dopolnil s podatki o delu pripravnikov na nemških šolah, ki imajo bistveno boljše pogoje za pripravo na svoj poklic kot pa naši mladi kadri. Ob ogledu Centra za strokovno izobraževanje smo namreč tudi povprašali pomočnika ravnatelja tehnične šole, koliko nadur sme imeti njihov stalni predavatelj in katere ugodnosti uživa pripravnik. Medtem ko smejo imeti stalni predavatelji do 6 nadur tedensko, pa jih pripravnikom sploh ne dovolijo. Se več! Ves čas svoje pripravniške dobe skoraj da nima obveznih učnih ur, temveč le hospitira in se pod vodstvom svojega mentorja (starejšega, izkušenega pro- (šzf-, ...... , . Ijano ali Maribor ne bodo smeli ’ . r! ^ ... ^ tul šolskf komite isPrlte' S KmaIU b0d° nasadi ŠOlSklh Za..d:U^ če b0d0 mladilli priskočm pripravlja za'svoj poklic. V ko- stveni organ občine bo lahko na- na pomoč učitelji in člani kmetijskih zadrug Iz zapisnika pionirske šolske zadruge v Litiji 1|JZ množice vprašanj, prak- stracijo vsebine mnogih učnih danske pomenke in i t ro Iri rhfzarJ rv< Ti i o! Ivi e/N V~n L n ct n fnrli Clzvcf in vrtne stezice so vedno oplete, kov. To ugotovitev izkazuje bla-vedno okusno urejene. V mizar- gajniška knjiga. Denar so pora-ski delavnici so izdelali 76 m ograjice v različnih barvah, na- sadike, opremo in sadili so cvetice in okrasno gr- ter ekskurzije, mičevje. Napravili so 8 flanelo- ^ niki* uranu =o in-platno likor so bile informacije točne, ki smo jih tam dobili, prvih 6 mesecev pripravnik sploh nima lastnih aktivnih učnih ur, pozneje nekaj mesecev po 2 uri, bili za potrebno orodje, semena, nato 4 in končno 6 ur tedensko poučne izlete samostojno uči in predava. Morda se komu zdi, da je ta-V eni od učilnic so si zadruž- ka priprava in previdnost le za malce pretirana, vsaj za naše predvajanje filmov. Ob zaključ- razmere, ko nam primanjkuje ku tekmovanja je bila priznana precej učnih moči, zlasti še na in teoretične vsebine, ki predmetov. Ti izdelki so bili na seveda tudi. Sestanke vodi pred- orodje ki ga uporabljajo na mnogih razstavah med prvona- sednik zadruge, dolg fant, Pavli- vrtu pri svojem delu. Prav tu ca se piše. Ima zelo konkretne imajo največ opraviti. V sadov-predloge. Pravi, da se je treba njaku so posadili 120 drevesc, 5'J'h loteva šolska reforma, iz-vprašanje mesta in po- grnjenimi. Posebno uspešna je šolska pionirska zadruga, pa če- Soj?? proizvodnega dela v peda- ^_______ ________ __ __________> praksi. Tako delo naj bi prav v kraju industrijskega zna- pomeniti o podiranju starega na želenjadtiem”vrtu, " ki je Tn-!;U~dilo -------- —1--------’-------------------- 'J-- —1------J—-- - Tako ~ oziroma privzgojilo čaja, kmetijskega tipa. Svoj ob-občutek, da je del delov- stoj je upravičila s dobršnim de- pouk angleškega jezika po direktni metodi ter za spoznavanje razvedrilo ^7^° Saml^tudiV do o ra vite te prva okrajna nagrada in" obljub- strokovnih šolah. Gotovo pa je, . recun. sami tudi popravljajo ljeno je bil0i da prejmejo ozko_ da naša praksa ni dobra, ko tračni kinoprojektor. Pri prvi obremenjujemo pripravnika s ko- nagradi je sicer ostalo, skrčila pico nadur po načelu »snadži se« pa se je na 200.000 din, in upa- in ga s tem navajamo že od vse- nje, da bodo letos sami vrteli ga začetka na več ali manj sadnega drevja, o sajenju novih tenzivno izkoriščen so gojili tudi ^lme’ splavalo po vodi! Red- vršno vzgojno delo. Poznam pri-__j- — —j- vv^vv..„ ................ drevesc, o urejanju športnega kokoši ____ kar 100 so jih imeli no dcda30 še sledeči krožki: foto- mere, ko ima pripravnik že od V jJKhpnosti, da je član družbe, ležem pri dvigu in napredku igrišča, pa tudi o lopatah, ki so _ pa so račUni pokazali, da ko- amaterski> radioamaterski, mo- prvega meseca svojega dela na V j^teri se delo spoštuje in ceni, njenega okolja. Zadruga je po zadnjem delu ostale neoči- košjereja v teh razmerah ne bo clelarski> kemični, dramski, lut- šoli skoraj dvojno učno ob- ščene. Vodja brigade to nerod- donosna. Zelenjadni vrt je bil karskk športni in baletni. Sicer veznost, vsekakor pa mu zako- okolja. rasla ob lo^rt je delo temeljno nače- uspešno dejstvo je zlasti .važno pri- benih organizacij in ^ gak‘- C^ti Zadruga je pomoči druž-podjetij v ker se naša država hitro šolskem okolišu. Zlasti ima za-iz ekonomske in tehnične sluge za organizacijo, afirmacijo nost v zadregi opraviči. Nazad- preblizu, izdatki za krmo preve- pa mnoge ustanove in podjetja nita določila dovoljujejo zviša- 'u . v moderno industrij-5% državo. Smer našega peda- šolske ?a de*a na5 130 vsk5aiena 2 ne- z ^h°3ern gospodarskega in teh-6ga napredka dežele. V zadružnikom rade pomagajo. n'je števila učnih ur na 32 teden- ^____„j„„„. _.v,j_ vvv.vv, Kmetijsko državno posestvo, sko Ali to ni le prevelika obre- in popularizacijo vsebine litijske piše zapisnik in v debeli knjigi usmerili v čebelarstvo in že lani kmetijske zadruge, občinski menitev in nesorazmerje s prej ljudski odbor in čebelarji, vsi so navedenimi 2 do 6 ur tedenske nje steče beseda še o izletu, ki liki, trud prav tako, korist pa ga pripravljajo. Zapisnikarica premajhna. Svoje delo so pre- pričeli s prvim panjem. _ . . , . , Vendar se mi zdi, da zadruž- Sadje in zelenjavo odkupi svoje strokovnjake, pa tu- - . v-.,. * rti CS n c o rt i Ir ti m in m-z-vrt i a »ki ktijski osn. zbor krepko zadruge tov. Roglič Sta- se polni list za listom, njegovo požrtvovalnostjo, s sodelovanjem šolskega odbora, niki o svojem delu premalo go- šol. kuhinja, ki učnega kadra ter z izrednim ve- ' ‘ - seljem in globoko pojmovano za- w ha tem področju, zaveda-Ž v 6 važnosti proizvodnega de-j« j haši družbeni ureditvi, kjer 'iC^vec proizvajalec in uprav-*WC hkrati. Zato je potrebno učence z mehanizmom uporabe zakonov šoli je učitelj- družno zavestjo učencev, je do-prijel za delo segia litijska šolska zadruga lepe uspehe na ekonomskem in vzgojno izobraževalnem delu. pripravlja za vore, knjiga zapisnikov z njiho- učence malico in kosilo. Še ne-vih sej pa leži v predalu. Pro- kaj številčnih podatkov. Letos fesor slovenščine bi našel v njej so nabrali 2900 kg jabolk, zele- di gnoj, sadike, čebele in orodje. učne obveznosti? Nemčiji gotovo ne V Zapadni velja tak re- To so vtisi z nekaj strani za- žim za pripravnika zaradi nekega Pisnika pionirske šolske zadru- socialnega čuta do začetnika f?i ge, katere delo ureja skrbno se- marsikak pravopisni »ocvirek«, njadni vrt je dal 80 kg paprike, stavtien pravilnik. Suhe številke, tn Hi i'7T'£l‘7 TA A 7" rt n e i Vi 190 Ir CT 01 rt 1-w VOIJCl ST ■%v WJkaga lAiravljanja, k stlrkh in kemijskih H ° varnostnih ukrepih Iz zapisnika pionirske šolske zadruge v Litiji pa sem zvedel ljudi, tole: Na seje, sestanke in razgovore se shajajo zadružniki v tudi izraz je včasih okoren, vse- 120 kg paradižnikov, 210 kg fižola, lej pa jedrnat in za vsakim 480 kg čebule, 450 kg raznih sestavkom je čutiti prizadevanje lat, 1001 vloženih kumaric. V in ure in ure napora mladih gozdu so nabrali 100 kg borovnic in jih predelali v sok in Zadruga je bila ustanovljena marmelado, še celo na polže so marca leta 1959. Skraja je se spravili, nabrali in prodali so kaj sličnega. Tam se vse dela po so dokazT velikega"^truda temeljitem gospodarskem izraču- ^ dorte svrhe >t5tA0jhače ^hove. ^77 šoli so ^ijj }ho borbo nu in načelu rentabilitete. In vendar se jim izplača, da imajo dve leti tako malo efektivnega haska od svojega začetnika? Tako nekako sem premišljeval, tako so mislili tudi drugi, ki so se udeležili tega ogleda. S temi vrsticami sem imel le namen opozoriti na ta, po mojem mnenju izredno važni problem. Prav pa bi bilo, da o njem povedo svoje mnenje še drugi pro- kar dobro opre- kratkem preuredili v »Zadružni njihovem trudu v minulem letu. veliki hektar in pol. Ob vsej tej življenje vendarle nekje spajati, svetni delavci, pedagoški sveto- oblike iz valci! predvsem pa sami priprav-I. T. niki- LUDVIK REBEUŠEK mali zbornici. Kaj hočemo, nič imela 92 članov, danes jih izka- jih 350 kg. Zadružniki so zbirali so tudi obiskoval-tovarne, podjetja in novega, zaradi pomanjkanja prostora v učilnicah. Delo pa vendarle teče, zdaj na vrtu, zdaj zuje »Seznam članov zadružni- tudi odpadni material! In uspeh? kov« 125. Razdeljeni so na 6 de- 1200 kg papirja in 1700 kg stare- znanje lovnih brigad, vsaka ima svoje- ga železa. In njihovo sodelova- kušnje in bogatih izkušenj učiteljstva pri tem delu, ki bo iz leta v leto bolj uspešno, bolj praktično, z večjim poudarkom učnih in pedagoških zahtev sodelovalo pri domači pionirski zadrugi. Prav tako se bogato preliva v razredu pridobljeno teoretično učencev v praktične iz-na različnih področjih v delavnici, pa spet v čebelnja- ga vodjo in vsaka natančno do- nje pri pogozdovanju? 12.000 po- zadružnega življenja z nujnim si z veliko in ku. Malo hišico na vrtu bodo v ločeno delo. Zapisnik govori o sajenih sadik na gozdni parceli, spoznanjem, da je treba šolo in I i t _____ l — --------_______ r-7 A ^4 41------------- i- 3., -- ^ 1 1^4... , rj-vlllrt I 1,2. : — 1 ___4 i. - 4 ___4- ______1 T _ i • ... »I tehnično delavnico, v kate- dom«, kjer bodo imeli v prihod- Stalno skrbe za okolico šole. dejavnosti je imela zadruga v se pravi, prevzemati Opravljajo učila za demon- nje svoja posvetovanja, popol- Dvakrat letno urejajo dvorišče minulem letu 299.000 din dohod- življenja. Družbeno upravljanje v šolstvu Naš sistem družbenega upravljanja želi doseči čim širšo in čim Ugotovitve Filozofskega in sociološkega društva Slovenije skušali zvedeti, kako učitelji posredujejo to problematiko. Odgovori nam kažejo samo žavl j ano v^^sistenru'oblasti ° Zato sklada med tema dvema proceso- Ijanja v šolstvu. Podatki^ tor e j kih šolah z velikim učiteljskim goji^na^ njihov^ splo^orient^skoTSa P^ve- — - »Ji. utiraj - - mgmmsmžmmmeme. dokazuje, t^hnn Ha z mitodlmi emm- VELIK DEL UČITELJSTVA NE vsem dva odgovora: 49,3% uči- An^rancem ^o °b vpraša- da y pred t8 RAZMIŠLJA O PROBLEMIH teljev je mnenja, da solski odbor oju postavili odprto vpras j , spoznavanja družbe pripravljajo gani družbenega upravljanja so potrebno, da z metodami empi sposobni za samostojno življenje rične sociologije ugotovimo, kako sposobni za samostojno življenje rične sociologije ugotovimo, kako ,v J J “j-“ , , , alternativni odgovori ni- ^ J j. in za aktivno poseganje v druž- funkcionirajo organi družbenega SAMOUPRAVLJANJA NA ŠOLI uje, a o v materialnem k^t ^ bil, vnaprej predvideni. Zato ^natao Ttevto^čitelleV beno dogajanje in katere je po- upravljanja in kako učinkoviti so v. ,. . . v r yzS°Jne P S . ’ ’ ( , , so se noiavili odgovori ki ne iz- (53,6 %). Znatno število ucitei] trebno izpopolniti in jih korigi- njihov posegi v družbeno doga- , ]UčltelJe smo najprej vprašali, jev pa je mnenja da slabo de ®0 ^ p0jav^\ 0dg0^ pripisuje šolski zadrugi m razmro rati ianip Pr pd vi d e va m n rin ie unrav- kako 80 se uveljavili organi sa- luje v oben pogledih. V odgovorih najajo iz eno nega Kine ij aktivistom ter pionirski orgamza- Ker je družbeno in ekonom- lianie na nodročiu ’ Fosnodarstva moupravljanja na njihovi šoli. so se pojavile tudi znatne razlike Na prvi kriterij reduciramo ^ p0membno vlogo v pripravi sko življenje v hitrem dinamič- mnogo boli^azvito in učinkovito Vprašanje je bilo odprto, tako med okraji. V ljubljanskem okra- lahko vse tiste odgovore, ki go- ueencev za bodoče upravljavce nem razvoju in izpreminjanM se kot ie uDravmnie na nodročiu da niso bili predvideni alterna- ju je 60,2% učiteljev mnenja, da vonjo o možnosti oziroma nemoz- (17>5 % in 17i3 %). morajo izpreminjati in izpopol- šolstva. Kako funkcionira delav- tivni odgovori. Nekateri učitelji ^olskl ^^te^^^nenji ui^j^^is^refOTmTna^drug"! Manjše število učiteljev (7,2 %) njevati tudi oblike upravljanja, sko upravljanje in v kakšni meri "> go^e^^ kriterij S reduSamo. vse odgo® pripisuje Solsld skupnosti vl^ Določena stopnja ekonomskega, delavci aktivno vplivajo na po- P° njihovem mnenju uveljavila . ’ 0 i’t t vnrp ki ueotavliaio tiste male- go priprave učencev za bodoč0 idejnega in družbenega razvoja slovanje gospodarske organizacije, na njihovi šoli Tako vidimo, da ju pa samo 37,7 % m v koprskem ^ upravljavce. zahteva ustrezne organizacijske nam je precej poznano. O tem so je 64,7% učiteljev mnenja, da se ■ nvt,kprr. okrain ciio šoiske reforme V odgovorih ob tem vprašanj« oblike in prijeme upravljanja. biie izvedene številne pomembne je šolski odbor, kot organ samo- gonskem in koprskem okraju cijo solske reforme. V odgovoriti ob tem vprašanja Zelo majhno je število tistih, so nastale tudi znatne razlike med mnenja, da materialni po- okraji. Tako je v Gorici 66,7 9 voi^in^fš^obrka^užbene^a* ?mplrlčne razlskave’ Pr?blemab" goir^ozorno^zbuja1 delstvoh°da da^ šolski odbor slabo deluje ki so mnenja, da materialni po- okraji. Tako je v Gorici 66,7 v vesti zahteva spremenjene vse- revnal^t pretežnTmeri v skladu 27 8 % anketiranih učitelje; na to (okraj Gorica: 25,3 »/o, okraj Koper goji v vseh ozirih omogočajo rea- učiteljev mnenja, da pripravljaj« rsffsK r„“ v M. SS™ rrL”^5SS ssss lirElilCsirn™ ~ ja&r-rs f rs 'Jstms .s ■, ssz* sssate 'sssrurs sa sasrasr« ssnass■sssas Organi družbenega upravlja uspehom tunlrc^oni ajo o g , . ostale odgovore vi- učitelji mnenja, da so odnosi med ske reforme. Zelo veliko je šte- družbenega unravliania in v ko-' Ma”„m1e\Tbodo mo«U tS !S^SS&J SImJmLS SS£T«*m£*1ES»*£- •mmpanm orsaal i» ulitalj- „„ih, ki katagoattno izražajo SS^&SSS^Z^^ :i“.P0.S,”„f„"11 SJrtS ein, oreaaom uoravliania na Soli Mm zborom dobri, potem so da- mnenje, da materialni pogoji - v dinamičnem do^aianiu če bodo večje uveljavljanje Tudi naša gim organom upravljanja na šoli sKim zporom aoon, potem so aa- mnenje, aa materialni pogoji ne samoupravljanja. Osnovno teore' v dinamičnem dogajanju ce ooao večje uveija ij nje. ruai ne nrinisirieio nosebno namembne ne možnosti za nadaljnji poziti- omogočajo realizacijo solske re- tixno noznavanie nroblematik® njihove organizacijske oblike pri- raziskava m imela za glavni cilj: ne pripisujejo posebno pomembne ^ v samoupravljanju na fornfe.(2^ %). 20,7% jil? je mne- našega družbjneja uSja“ja i« krnjene tistemu družbenemu sta raziskati kako funkcioniral® or- vloge. Samo 28°''» učiteljev je ven razvoj v samoupravljanju na torme (2b,i /o), 2U,i/o jin je mne našega družbenega upravljanja k krojene tistemu družbenemu sta raziskati, kako tunkc o j da se ie učiteljski zbor področju solstva; če pa bodo an- nja, da materialni pogoji v zelo Draktično vkliuCevanie v organ« nju, ki je že za nami in ga ni gam samoupravljanja v solstvu. mnenja, aa se je ucneijsKi zuoi f; uritplii v vplikpm štp- JoJkni meri nmnFnčain rpalizaci- PraKUcno vKijucevanje v orgai nikjer več. Oblike upravljanja so Naš pristop k temu vprašanju je uveljavil kot^ organ upravljanja ketiram^uciteLi v velikem šte majhni meri ^omogoča jo reahzaci^ upravljanjaje predpogoj za uspe^, nju, ki je že za nami in ga ni gani samoupravljanja nikjer več. Oblike upravljanja so Naš pristop k temu vprašanju je vTlu mnenja7da so omenjeni od- j0“'šolske reforme, 11,9% pa jih _0 nrit3ravlianie učencev za bo- torej ie zunanje forme globljega bil izveden samo s pomočjo an- na njihov srni. slabi notem na nastopa va- navaia tiste materialne razloge ™ PriPravi3an:>e učenčev za dit ekonomskega ali družbenega do- kete. Za celostno ugotavljanje, Ce pogledamo gornje odgovore ^ faktor ki b^ negativno vpli- kf onemogoLte relS d0C6 uPravljavce' gaiania ki ima svojo logiko raz- kako funkcionirajo omenjeni or- glede na velikost sole, ne opazi- ze” mKtor, ki bo negativno vpi ki onemogočajo realizacijo solske gajanja, ki ima svojo logiko b. ^ molrali posJluževati mo pomembnih raziik. Znatna val na del° samoupravnih orga- reforme (pomanjkanje prostorov, . , , “ ___shotivdordn; Tkti n^i- n°v na področju šolstva. S tem učil). Visoko je tudi število tistih, Za skladno gibanje med eko- predvsem objektivnih podatkov razlika je v abstinenci. Tisti uci ^ da .e ta odnQs odlQ_ UČITELJI SLABO POZNAJO MEHANIZEM DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA nomskim razvojem in vsemi or- n. pr. kolikokrat se je sestal šol- telji, ki so na majhnih šolah, v “^“^^adaijnji"rezvtTs^' 03 r%jVPprolmo\tnvzbu10add0JsT^ MMM mm isiili iSESS iSi učiteljev mnenja, da so odnosi nenco si ob tem vprašanju lahko telje, v koliki meri so člani ra« Na osnovi ankete ni mogo1 iznaj« med šolskim odborom in učitelj- razlagamo tako, da obstaja nekaj nih družbenih samoupravnih o«' skim zborom dobri, sklepamo, da učiteljev, ki jih ne. zanima pro- ganov. Ugotovili smo, da je je hipoteza dokazana v tem smi- blematika realizacije šolske re- 1723 anketiranih učiteljev 431 C '‘stu % ''ia IŽ« f h K slu, da so s tem dani pogoji za forme. Tisti, ki na gornje vpra- vključenih v razne organe dri1^ nadaljnji razvoj samoupravljanja ganje niso odgovorili (13,8 %), benega upravljanja. Iz tega P° v šolstvu. spadajo v to skupino. datka iu iz dejstva, da je b« . Zelo majhno je število tistih, Pomembne so tudi razlike med največja abstinenca v poglavj ki so mnenja, da so odnosi med posameznimi okraji. V ljubljan- ki J e zadevalo problematiko dr A šolskim odborom in učiteljskim skem okraju so se pokazali naj- benega upravljanja, sklepamo. zborom slabi (4,4 %), nekoliko boljši rezultati. Največ se jih pri- učitelji to področje ne poznA žuuiuin Kiani Doijsi rezuuau. i\ajvec se jin pu- —v.: v . , • • v . večje je število tistih, ki so mne- tožuje nad neustreznimi material- zadosti. Ce izhajamo iz dejs nja, da med tema dvema orga- nimi pogoji v Mariboru (35 °/o), da naš sistem temelji na druzr. noma sploh ni kontakta, (5,2 %), NOVem mestu (33 °/o) in Kopru nem samoupravljanju, dvema orga- njmi pogoji v Mariboru (35°/o), da naš sistem temelji na druz takta- (5,2 %), Novem mestu (33 “/o) in Kopru nem samoupravljanju, potem ^ manjše število pa jih je izrazilo (32 o/0). Tudi goriški okraj spada v ramo zahtevati od učiteljev, ^ mnenje, da se ti odnosi šele vzpo- tem pogledu med slabše okraje, vzgajajo mlado pokolenje, da stavljajo. Pozornost zbuja tudi dejstvo, da seznanijo z mehanizmom druz V tem pogledu so vidne tudi se v kranjskem okraju v največ- nega upravljanja, majhne razlike med posameznimi jem številu pritožujejo , nad po- i'z anketnih odgovorov je r«1' okraji. V Celju in Murski Soboti manjkanjem šolskih prostorov'(14 vidn0) da učitelji čutijo potre6: $ & K jih' je največje število mnenja, odstotkov). po izobraževanju v delavskem [ da "so odnosi dobri (83,1 %). V Anketirane učitelje smo tudi družbenem upravljanju. Od . kranjskem okraju se v največjem vprašali, kako pripravljajo učen- učiteljev jih je samo 97 izjavi1" ^ številu pritožujejo nad slabimi ce Za bodoče upravljavce. To da ne čutijo potrebe po tovrsth«11, odnosi (8,1 %), v koprskem okraju vprašanje zadeva v’ sklop šolske izobraževanju. V anketi pa ", jih je pa največje število mnenja, reforme, kakor tudi celotno pro- učitelji navedli tudi motive, s ^ da sploh ni kontakta med tema blematiko družbenega upravlja- terimi utemeljujejo potrebo L K dvema organoma (11,1 %)• v delavskem UČITELJI SO MNENJA, DA MATERIALNI POGOJI NA Šolah ne omogočajo realizacijo Solske reforme S! Učenje vožnje z avtomobiiom je v ZDA obvezen predmet v šolah druge stopnje nja. Ce hočemo, da bo sistem izobraževanju v ucicvskcu* . družbenega upravljanja polno za- družbenem upravljanju. 500 živel, moramo celotni sistem iz- teljev je izjavilo, da čutijo P“ ™ obraževanja in vzgajanja podre- trebo po takem izobraževanju, , diti temu smotru. Mlade ljudi je bi zadovoljili zahtevam sodobc« potrebno vključevati v enostavne ga pouka. 99 učiteljev čuti P£»jJ (594 od 1723 anketiranih). Ste' Vil6 abstinence je statistično pomel0 no. Vsi tisti, ki na to vpraša ^ niso odgovorili, so indiferentni N h; \ problemov družbenega upravlijl nja; zelo verjetno pa spadajo h1.^ tiste, ki ne čutijo potrebe P° ^ obraževanju v delavskem in dr benem upravljanju. JANEZ JEROVSE^ »SAVREMENA Skola« »Savremena škola« je Pe časopis, ki ga izdaja Zveza P6® cff ških društev Jugoslavije. V delujejo pedagogi iz vse naše & ^ zato daje vemo sliko stanja na= dagoške znanosti. ^ S »Savremena škola« bo v ^ proslavila 16. leto izhajanja; je pridobila lep ugled pri naši P goški javnosti. V letu 1961 bo »Savremena prinašala gradivo iz teorije Pe7- o0* ke, obdelala bo našo pedagošK ^ diščino, širila pedagoške izkušnja .ima peaagosKe 1 7 vi« delovala vprašanja Solske K organizacije šol; .prinašala ^ prikaze pedagoških del; seznaPJ^^O' prosvetne delavce s stanjem P gike in šolstva v tujini. »u-ofl* Naročnina za »Savremenu Uprava 1 ^ znaša 1000 dinar j ev. ^ h*- - • -razpolaga tudi še s kompleti c nikov. ati ** Naročnino je treba nakazov tekoči račun 101-707-5-591. »Savremena škola«, pedagoških društev JugoslavU • grad, Moše Pijade 12/V, pošt. ^ S ■'■V . . i p: | | . | g ' ' |?|| o- I Sna Knjige o skupinskem pouku Skupinski pouk uvajamo v našo va skupinski pouk. Po kratki in in učitelji vrednotijo in ocanju-fioio predvsem zato, da bi sprcratili ocenl starih in preizku- jejo to učno obliko. učnih metod, tehnik in Sele drugi del te knjige je po* interese otrok, njihove .prirojene sp_ sobnosti za delo in za samostojno Šenih spoznavanje, s. tem pa bi omogočili oblik nas opozori na stične točke svečan skupinskemu pouku. Naj-njihov umski, moralni in socialni razvoj. Skupinska oblika pouka pa je važna tudi za učitelja, ker ga sili, da se bolj poglobi v posameznega otro- delom ka in v ves vzgodno-izobraževalni proces. Zaradi tega bi bilo potrebno, da bi učitelji dobili čimveč del, ki obravnavajo te nove učne oblike. med učnim razgovorom in sku- prej na kratko razloži bistvo in pinskim poukom ter samostojnim pomen skupinskega pouka, sku-delom učencev. Avtor nas tudi pine, govori o vodji skupine, o opozarja, da moramo vse učne nje sestavljanju in delu v njej, metode, oblike in tehnike medse- nato pa na kratko prikaže mož-bojno povezovati in jih pravilno nosti skupinskega pouka pri po-uporabljati. Starih učnih metod, sameznih učnih predmetih, kot so tehnik in oblik ne zametuje, želi jezik, zemljepis, zgodovina,- pri-jih le izpopolniti z novimi, ki jih rodopis itd. Ko govori o odnosu narekujejo potrebe sodobnega učiteljev in učencev do skupin-življenja. Skupina je lahko po skega pouka, pravi, da so otroci avtorjevem mnenju most med navdušeni, dcer se lahko delovno posameznikom in maso, t. j. raz- sprostijo, učitelji pa se boje za rednim kolektivom, kar velja po- disciplino in sistematičnost ter sebno za nižje razrede obveznih preglednost znanja. Knjiga bo Ta “knjiga*'je najbrf1 znana 'Snogtaa šo1- Skupina je važna predvsem lahko pazljivemu bralcu marsi-učiteljem in jim je pomagala premo- zato, ker omogoča otroku lažji kaj nudila in jo priporočamo. rrtniirSSI6 prehod iz domačega v šolsko živ- Tretjo knjigo, na katero želi- ijenje. Avtor daje tudi nekaj primerov iz šolske prakse, ob njih pa mnogo vzpodbud za samostojno iskanje. 2e pred vojno smo dobili marsikatero zanimivo delo s področja didaktike in metodike. Med temi je zelo znana knjiga prof. Šiliha, ki ima naslov: »Učne oblike v šolskem delu« in ki jo naši učitelji bržkone že uporabljajo. V tej knjižici najdemo posebno poglavje o skupinskem pouku. Sele leta 1957 sono dobili knjigo, ki jo je napisal E. Meyer in ki ima na-elcv: »Grupni oblici rada u nastavi«. mo opozoriti, je napisal Švicar Werner Lustemfoerger in je najprej izšla v francoščini in nato še v nemščini, njen naslov pa je: Avtor druge knjige je Francoz v'Školski rad po grupama", izdalo F. Mory, njen naslov pa je: »In- 3°, ie Pedagoško društvo LR Sr-dividualizovana nastava i grupni !23 str. Avtor je mno- rad", izdalo pa jo je Pedagoško pozornosti posvetil zgodovm- društvo LR Srbije 1959, 96 str fkemu razvoju skupinskega in Pri nas in v tujini so za vpraša- kolektivnega pouka. Fn tem ja nja individualizacije pouka ved- Pokazal pomen J. Dewey-a, Ber- pinskega pouka. Zanimiva je tudi knjižica, ki jo je napisal avstrijski pedagog Fr. Hillebrandt in ki ima znacileh naslov: »Temelji nove šole in pota k njej«. Tudi v tej knjigi najdemo nekaj načelnih misli o skupinskem pouku, ki lahko učitelju pomagajo pri iskanju novih poti v šolskem delu. Leta 1960 smo dobili knjigo z naslovom: »Savremeno formiranje nastave«, ki jo je napisal K. Stii-cker. Avtor je poskušal na nov in originalen način obdelati celotno didaktike, kar mu je v neki meri tudi nfka:i “ja auunvtuuauizacoje pouku veu- ---- -------- _ —- *-Orsticn*!! dognanj o skupinskem 11 • pouku, vse omenjene knjige lahko no boll zanimamo, ker je to en ,^ers5nensxeinerja, 51 tel jem koristijo ori iskaniu način pomoči učencem, ki se raz- Laudiga, Scheibnerja, Dekroly-a. likujejo od povprečnih. Pa tudi Podrobno tudi razpravlja o so- povprečni otroci zahtevajo zaradi Prizadevanjih v Avstriji, individualnih razlik in sposobno- Švici in Franciji in drugod. V sti posebno obravnavo. Avtor naj- posebnem poglavju govori o tem, prej obravnava nekatera teore- lahko uporabimo skupinske . - _______ ... __ tična vprašanja individualizacije oblike pouka in omenja ponavlja- »■eu« S&^SSSSS^ltSKS Podrobneje želimo prosvetne lahko vzpodbudijo učitelja k raz- oPazovanju, eksperimentu, s po- ............... mišljanju o svojem delu. Zelo '?0^° kn^g in drugih virov. Po- našim učiteljem koristijo pri iskanju novih in samostojnih, poti v šolskem delu, vendar pa marajo upoštevati, da s0 nastale zaradi določenih didaktičnih, metodičnih, kulturnih ter političnih stremljenj, ki so značilna Za zapadno pedagogiko in s katerimi vedno ne moremo soglašati. Zaradi tega moramo pri branju teh in takih delavce seznaniti s tremi knjiži- cami, ki so tudi prevedene iz tu- nazorno nam avtor opiše uporabo drobno razpravlja o pogojih_ za po naših šolah bo gotovo — kakor vsako leto 8. februarja — lepo proslavila slovenski na- rilici^Pred toatidm^mTdobili Praznik, dan smrti ^ncetajr^erna; ~ ^ nas nel“ moči drobno, 47 strani obsegajočo uvajamo v tako delo, kako jih ^cejšnjo zamudo je uredništvo našega lista prejelo vest, ki pa jo kljub temu objavljamo na tem tVitak^n taa naslo^^Osnovni dobli^^™0' ka:ko uredimo pn- posebnih delovnih kartonov, na- skupinski pouk, o najvažnejših migne nam, kako nai učence socioloških m psiholoških poja- ClVo za srbohrvatski jezik in književnost v Beogradu, katerega predsednik ie vidni in zelo delavni ioT a V * TtP uporaoija.1o učna sredstva m in Jovan Vukčevič, je organiziralo akademijo v čast 160-letnice rojstva Franceta Prešerna. Akade- LR Srbije m«r, A^!k vire. Posebno podrobno razprav- ,w. le bila v veliki dvorani Srbske akademije znanosti. O Prešernu je predaval profesor in prevaja- razčleni z ,a«} i,.' 1960. Avtor najprej Ija vih. o grupiranju otrok, o poteku dela v skupinah, o velikosti skupine, o pomenu skupinskega dela za razvoj otroka. Nekoliko ^ tudi govori o skupinskem pouku o* možnostTh'J*individualnega kot o individualizaciji pouka, ob dobljeno znanje kako naj otroci uporabljajo učna sredstva in e ona v veuKi uvorani arnsKe asauernije znanost . rresernu je predaval profesor in prevaja- razčleni znane učne metode in pouka pri posamezn h nredrnetih ^ključku pa najdemo bogato bi- knjige Prešernove družbe |S]j^0šnja zbirka Prešernove družbe dali prednost kakemu sodobnemu pi- »ŠOLE IN MUZEJI« skupinski pouk. Tudi ta knjiga bo lahko kritičnemu bralcu nudila marsikaj in ga vzpodbudila za iskanje novih poti v šolskem delu. Znano je, da smo v Sloveniji pristopili k sistematičnemu in tu°4?Jakn^^rPSreo^gae sateijPre—n°aj ot kurSioTzven ofrnoč^kTe^^' kotga lahko omo je in zbirke v Sloveniji, sestavlja- KiLSSa kStelcf IV^o«Wee«ee: 0Stale pa =ana^"aon’ že nekoUto ^ la se nemalokratznniHe3v z^Hrt ^ pa je posebej razporedil zbir- moPle prevzemati Ubh izkuš^k SSS« ~ ^ f reSiBžlv^^fa^a-c“a„in steče o tipiki kraja ekskurzije, o naj služi za orientacijo, kakšne drob7?° SRTeiuljati delo drugih 1 tl! ^ DflOftiski delavec in pedagog, ^.s^eno knjigo vdrugič faa osaeSbaCjaeriWrine" Siinoe«^1 ®ksk,fzi:je’ ° nal služi za orientacijo, kakšne žeji odprti oziroma naro=r,,0 pa bl, brab originalna dela. ki bi |feeČarvgS **&£■ &°Te ost®ne neizkoriščeno. Društvo mu- pravzaprav stvar mSkega v^ obSvSiLI^^ bo!-i d*a rkta 0 3.e tembolj dragocena vsaka gre postavljati ob Solohova ali Leono- Ptlnn ki razlaga sedmo umetnost va, prevedena povest pa bo dala bral- . i. bralcev cu preprosto , drobno podobo o času entira • c,d OCUU1V L. i IiUh?+m, obiskov olajšano, želeti je le, da bi d njim n ne le tis m k T ?p'?srp^?,r.h.T„s,“= JS^a*3SR rKJKJS SnLk\,[sn„topm™f08ledov f-*«-S r (i ■J y r t> it }1 o, |S it jO V' B.'“avi>ueii m nov. ±vo gledamo rviartinigu. Vsebina pa ima resnično ;o tNam ne pomislimo v kakšnem osnovo v življenjski stvarnosti. Lite-■ ^ kai kadrov je režiser snemal rarno delo brez večjih pretenzij, ven-1' h »Osni,,3e Prispeval scenarist, kje dar kar zanimivo. Knjigo je prevedel v vceu rij Prizore in kdo je izdelal B- Stopar. J llriil • Prt fibrvn rt* t« J_ TV/Torl i___j_j_____. — i> >' r i' « a r ,v i« i t! r e o| m L«^et-sk0 rzpopoinju- resa cičmenta Richerja. Povest »Ti- spregovoriti o vrednosti vsebine jo nazornost. Po abecednem redu obiske ostanejo dosrikmt n LS m nazadnje cilj dobre to- c:oyo in njegov morski pes« ima pri- in metode nazornega nenosredne- naidemo navedene^nveif „,1 S °?lsKe ostanejo dostikrat neopra- družbe il^e ' d , PnPomore bralcu do mesi eksotike zaradi nenavadnega omega neposredne najdemo navedene muzeje, galen- vičeno neizkoriščene. "S" K« tovrstne pred seboj notrebe naše šole in v celoti. MILAN DIVJAK 11 Izi?1! ^em pa 3e znal av»or iz- Med rednimi izdajami Prešernove «i-'e er«Sn3e lz d°mačih ateljejev, družbe najdemo tudi Polenčev izbor i1 Bril, v° simpatično in za bralce "Iz živalskega sveta«. Letos je uvrstil 'sr«,vla ki 31h lahk0 s prtdom P®"3366 mambe in tigra, zanimiv, pri- »V3okv?^eksperimentalnih šolskih vala* pravlficoUiDekli?a3z%žiBaUcImiT ve^tre^r3* PJekratka Glede združit- la namreč "boT spTošnUrznaVla in Pouku. Prav je, da je knji- 3e‘no zaokrožen Izbor, dopolnjen s oddaj sodi tudi oddaja s področja ki sem in Lin si ve ‘reh razredov različnih stopenj so bi prav zaradi tega DomaBa^a k hniiS n5a Pri Prešernovi družbi, saj se Primernimi slikami in risbami. Po- etnologije. Izmed številnih možnosti smo 1o nhn avtfa n valili sf Prhpževali, da šobili starejši učen- poglobitvi TV-oddaieP * J Cta način seznanilo s filmsko mlade in odrasle. kot so: čipkarstvo, umetno kovaštvo’ domače defn^ ii P?„ IS’ ,Zf, 01 nedisclpUniranl. p s omm oddaje. ilh^an|%nrlVetei,jUt5i- j, Praktičen priročnik za ureditev sta- aah? roba in drugo, smo se odločili staršem, o em sem se prepričala na naj “odo b^žlve SamdR3e °Adaie Grasse111 Ana> Pr°I- 8. razreda-angle- ^,prave,dIa Pdbra- ??vapa sta ustavila Špolar-Tavčar. za 3onnr,ealLs\vo- roditeljskem sestanku Naslednndan čuek SaučenrilstnvMiinT^H^* ški jezik: «arTV«NSa« W ^ovensklh prevodov vseeno p^se ^g^^novanje _ z^malo LT-VLiT-u«. se_™.3Am_ Prasnila razgo- noJn^^if0^^ Ifbrala vodnik, in’, ilustratorji N.l^ ______ _____ m današnji živahni dejavnosti. TudJ vor slikar a z Mesecem § dlli odda31- Poseje pa je zanimanje geTT Skupine naj si same izberem 80 P°U«A-.kako. doseže funkcionalno ,,8,f 8.r«eu^J . Tako pripravljeni smo gledali od- ^riih ^oddaji Ppl so^ze^o InoVnh en uče- jale. 2. angleščini rZTDOR CANKAR: ^ °BISKI — S POTI ite 'tSu ,S SaSSšS« SvtŠRrMč paS S a^rSa« ESvsS'«%'? k kwts, tss;J. PssiLjms .nisKlh B^re8s»^sawa r^^^rstsMsn s.5sruDvSS,.EsF“tr,V” ai«»«5a.,ws«Er« elementi lončarstva, kot so estetska pogovorom slikarja z Mesecem. Po- mit n^ifi k“c,a l.?1??1?0?’ 3e skupina izbrala. 1 1 naj doma napišejo v kratko vsebino izbranih razporeditev stanovanja, o vlogi barve iz?e,k’ te dorbaea dajo. Sedela sem' med njimi, da sem °2daj,!, pa, 50 2ek 7 eeaS,0J9?iU1ter,prakt,čnem Pohištvu, me^' mm.Jtriie^iUvo da*Z *narašea' lahk0 slišala njihove pripombe. Naj- ne7 Mno^e^V^11-0?,13330 Ie Kratko vsebino izbranih o pomožnih in skupnih stanovanjskih *nc*ustrije široke potrošnje (ke- bolj všeč iim ie bila nravliica o De- negativno so se izra- pravljic Be^erie ki iih no prostorih itd. Številne risbe pbnazar- ka'du^f311rana posoda- ^oklar- klici z vžlMmhVpravufco ^ddaklbf0more1mC7lVeČina,J6 napf- pa3 napiš^rv^slovensklm^e^ku 33’ jajo zamisli. Koristen priročniki a’ Plastifne mase itd.j ponka in bojevnik« se niso vživeli. bl morale biti pravljice dra- Ilustratorji nai nravliice ilustriram « Slednjič še koledar. Leposlovju je !.0liarStV0 pr°Pada' Na to dejstvo ni- čeprav sem iih nrinravlla na sme- ^‘^ne.,igrati bi morale žive ose- sliko, ki se hm‘‘U.S.HLa3.° > letos odmerjeno nekaj strani, ostalo fl>v^joV .. ... ......... M Prikupni izdaji knjižnice kulturm n drugi sestavki. Dobršen del SO zdaj izšli njegovi ne- oblika, ornamentika, pa ne bodo Tzl Mbno”všeč bilTSS^ V S Sr1 °biSki ln Cel0ten ^SkaSaoUihterVef 7jlm°i1Jpo^lS gledali take pd^e- d$ke 8* MS«® ‘n ne “ (j,/poti. ktfm^nn dr,)’ d0S°d- tuje serijske izdelave ”v tovarnah* vŽjU objave sta bili obe deli 7edan?osti ,v,^f,teklosti ln .. Tekst za TV oddajo je pripre !ls kčl opjeni V kulturno živlie- SedOb'lkoncif°e0mh,7,iIa 1960V „ ^ Marija Makarovič, kustos" Etnološkega govoriU o Andersenu. Ugotovila sem, osnovni šoli Frana Levstika**Ljub- ■{’? P0Pratdu zapiske, ki so jih^se- ega čl,I TSZZ S rit Pre°em^aCUdrežPbah^at7a^S“-da.b0 ^ubUani. Ona je tudi vi da md°gP "ev_pisca ne pozna in bani je organiziral skupen ogled1^ 8 fS ^ pripravila Mihič Mila, učiteljica 5. razreda: »Pred oddajo smo se v razredu po- TV-krožek na Nato smo si oddajo ogledali. Po oddaji so skupine delo točno določile. Naslednjo uro so prinesli svoje Iz- eksperimentalni miMn SooraV”0-??--8kUpiRah .dopo1' časa. Z njima je Izi- Praeš“adrdžba vsako lempmtre- mTapStrebka snemanja" tHI) 7.nkar poizkušal omiliti na- fm„o7l *a??,rH.z_!3arvn0 reprodukcijo . Oddaja Je seznanil —. poizkušal omiliti na- slovenskega s{ik7ri»rVn° reprodukcb'o Oddaja je seznanila gledalce s sem »J1- na3 prl oddaji pazijo na vse, A . , mZmpfic rv,o^i n AKega slikarja. kraji, kjer še izdelujejo lončarske da b°do pozneje lahko napisali o njej Adamič Milan, učitelj 4. razreda: 1»! s5 gZ^ierje med umetniki, ki l, oL; *8ali na evropsko raven, tvii lbstvom, ki je vztrajalo v ll\viProvlncialni ozkosrčnosti. »REPORTAŽA 21. STOLETJA C5vOi Je‘ . §a Časa. Z' njima je Izi- »mesernova družba vsako leto nostre- dila notrebna snem nula**'* vu tljdj np' nmam.lb tlraviim nr.r,i.»Triiii 2.. 4. in R. raaraa * -»»»'»*» »sicu gjeciila poročila, ilustratorji pa so de- monstrirali svoje izdelke. Sproti sem - ■ -............vnearsKe - . ----j........--------------------------------- .«aBu«5 Ve«e , naPake in ocenila predmete, na primer: Komenda, Mia- s™]e mnenje. Nato smo oddajo gle- V uvodnem delu smo se rmmenin P7, am znlh skuP;n.'V frontalnem ka pri Komendi, Filovci v Prekmurju, dali, naslednji dan pa smo se o njej o pravljicah ki iih učenci nmnoie- zaključku sem razložila, kako bi lah-GrablJe in Podbočje pri Kostanjevici P°gP™rili kajP pr&vedujejo m ali prikalmlm m brez ve^i? ntapisa11 prePr°st° in drugod. Najprej smo ugotovili, katere prav- resnično dejanje. Nato sem ln VG7 b napak. Ustavila se je pri lončarju ter pri- biče smo videli. Vedeli so, da so bile magnetofonski posnetek z radijsko Drem?]o°17bvii,riUi'5enSi angleSeino še » .... , . „ , , - ___v.0„ r——kaz?la Potek izdelovanja lončenih v-iete iz zbirke Mesec pripoveduje. Od ŠOIsko oddajo »Svet pravljic izumira« fmšiu iL™' d ’ d^.bl uspešno iz- Vitini ".111 umetniki, potovanje Severin Šali reportažni delo, ki dali predmetov od pridobivanja in pri- sf Vencev »h 7 ni vedelo za vse na- Sledil je razgovor, v katerem me mani bi "a«los°- ki so bile prikazane. Jasnili, zakaj se pravljice spreminjajo bolje Drinr-ivli^ln'^6 ,abk° 3?zlkovnd M razklaneva mladeniča DO ,eri zamižljajo življenje v 21. sto- ha ko ovratu, sušenja, žganja, glazi- vseh Pravljic je poznalo cca In kakšne vrste so. P 3 3 b° f PrlPravlla ,n aapeh bi bil gotovo , Itaiili 3 mjaaenlca P° letju Novinarja Mihail Vastljev in ran3a ln izdelovanja značilne, prepro- en? ‘rctJina učencev, dve tretjini nad TV sčlsko oddajo smo gledali v do- 'riidntHčnt , , ^ , 50 praV0 nasProt- ffi-gej Guščev sta obiskala viito so” ste ornamentike. pol2y4lco; ,vee u4encev pa ni znalo ob- sebnem prostori, kjer je telerizoT ne Fnlske tv Ker Poskus- Ji,jkaniallteti filistrskega, bolj vjetskih znanstvenikov in jih nago- Oddaja nas je seznanila tudi z "ovlti nltl ene celotne pravljice. Sko- Naslednji dan smo se o oddaji nogo- norazdellerv^rill™ Se nis? ustrezno dale kot za kulturo nav- ^uSit’ da P?vodo svoje misli 0 teh- vsakdanjo uporabo glinastih izdelkov, E?3 YfLS0 točno vedeli, kaj je govo- vorili In pisali prosti spis. 3 8 Pčenrev37?7nine im azv0Jile s!?pn3e k-Tša sle,,™ zdKiuiuro nav niških oosezkih, ki obetajo postati kot so latvice, majolike. pa igračke r1'3 napovedovalka o Andersenu. TV-šolsko oddajo smo gledali v kn , e, Sole: se uCbelji tež- ^btiu, Uisnskega meščana. del vsakdanjega življenja prihodno- od majhnih lončenih skledic do pete- Po t®m razgovoru sem jim naro- posebnem prostoru, kjer je televizor danie simi' 2 ,ali na3 om°gočijo gle- C^rin i Pribijajo, da ti dve de- f. Znanstveniki SoJopo™rPili zlasti llnfika- ki Piska v rep. ^be"93 napl7e3° doma =voje pri- Naslednji dan smo se o oddaji pog^ bi ah nai razredu’ 1,‘9, , bolj postajata dokument ha dsfe.vede, ki jim že današnja zna- Spoznali smo torej celoten razvoj, p°mtba 0 Pbdaji, o slikah, razporedu vorili in pisali prosti spis. In katere združulej° več razredov .X vendan P05;33313 OOKumem nost daje bodočnost. Metahirgi a nri- pa tudl družbene osnove lončarske ffr tudi o tem. ka mislijo o skupnem Iz razgovora in spisov je razvidno e? mi U 1 . Kl^ie z ,niSta S3m0 t0’ Sta k,0'1110'5« bo slonela na spreminja ni u °brti.« g f1an;1p z učencl I- in 8. razreda. Iz sledeče: P 3 rdZvldno « ai‘ naj oddajo gledajo učenci ne U^utn-nedosegl-iivim stilistom> fii7ment°V’ biologija je področje ve- nnMVVT NA TV nnnA to- Ve^nl1^Z2n1Sk°-.7, 2em/azbrala tole: L Učencem so bile pravljice zelo odločili razred' kakor se pač sami h, Hi Tihim estetom človekom Llkih Psrspektiv. Bodoče generacije ODMEVI NA TV ODDAJO: Ve*mi je bila oddaja všeč, ker je bil všeč, razumeli so jih in znali obnoviti niinaite,, » , », . rie^biel mlnfU™’ »1 hudo poznale kirurgijo brez krvi, člo- MESEC PRIPOVEDUJE s,011 2ekfL3 novega. Večina 2. Ni jih motilo, da se slike niso obiavliml «1^2 če bo redakcija o \ k rnsnjSGSS tSlGntS Od V0k i>0 po svoje uravnaval raMio rnT7 i * t . x .. J® pričakovala, da bodo slike »boli premikale Izcleda da hiii hnii ^ t ij^la šir^o vsebino, obenem pa ^Vj^tranca Ivana Cankar- v prirodi. oblikoval zemU^LS zu - TV-krožek na osnovni šoli Eedina žive«, »premične«. Nekaj pa jih leS zorm na prlpovedivanie kot rtala P°trebn0 sugestijo, za katero S®’ debele šolske knjige raz- Un3oat ln Podobni Cl^elrobosvl: Ipre¥em la uelleeT8^ razred? slike nlsoblsJIo prav- 3! Sam^TljesolljaviUda s?^ M0 3%odda3a PrtPrav'3ana Dose- «drsal< klopi periodične vajenske šole, ki je bila pri TUSŠ v Domžalah. Po dovršenem stažu in po uspešno končani šoli je postal kvalificiran delavec, ki je bolj aii manj poznal celoten proces od surove kože do ustrojenega in izdelanega usnja. Tak način izobraževanja kvalificiranih delavcev je dolgotrajen, za radi vsevečje navpične delitve dela v tej industriji tudi preobsežen ter poleg vsega tega tudi, precej drag. Poiskati je treba nitrejŠi in cenejši način, ki naj zagotovi take kadre, ki bodo bolj ustrezali vse-večji delitvi dela v usnjarski industriji. Iz dosedanjega standardnega poklica »usnjar« so strokovnjaki TUSš v Domžalah naredili 10 novih poklicev. Vsak od njih obsega po dve, tri ali štiri delovna mesta, Ici tvorijo harmonično celoto. Izučevanje teh poklicev bo trajalo jazlično dolgo, vendar v nobenem primeiu ne dalj od šestih mesecev. Izobraževanje bo načrtno, saj bodo tovarne same pošiljale svoje kandidate, ki bodo že v naprej pre-destinirani za določene poklice. Izobraževalni center in gospodarske organizacije bodo v kar najbolj tesni povezavi. KAKO BO POTEKAL NOV NAČIN IZOBRAŽEVANJA Vsi kandidati se bodo i teoretično i praktično izobraževali v centru. Sedanja TUSš, ki bo seveda tudi v sklopu centra, razpolaga v svojih obratnih delavnicah s tolikšno kapaciteto stroiev, da bo možna praktična izobrazoa za vse nove poklice. Strokovni kader bo sestavljen iz preizkušenih inženirjev, profesorjev in tehnikov, ki že več let vodijo izobraževalno delo dijakov TUSš in imajo za to vse potrebno znanje iu prakso. Vsi teoretični predmeti so sestavljeni po programih ločeno za posamezne poklice. Sestavljavci so se pridrževali načela: potrebujemo take kvalificirane delavce, ki bodo vse operacije, za katere se morajo iz* ooraziti, teoretično in praktično temeljito poznali; vsak od njih pa mora imeti tudi sposobnost, da se na svojem delovnem mestu sam izpopolnjuje in razvija v delavca-specia-lista. Prav zaradi tega bodo vsi učenci vključeni v pravi industrijski proces proizvodnje, ki že sedaj teče v obratnih delavnicah TUSŠ. Tudi vsi teoretični, kot sploŠno-izobraževalni predmeti zasledujejo en sam cilj: popolnoma zadovoljiti potrebe, ki nastajajo zaradi proizvodne dejavnosti; osposobiti novega delavca v aktivnega sodelavci pri upravljanju gospodarske organizacije. Na zasedanju komisije za šolstvo pri Združenju usnjarske industrije FLRJ, ki je bilo pred dnevi v Karlovcu, so se predstavniki Združenja pohvhlro izrazili o predloženem načrtu. Ta je bil tudi soglasno sprejet in bo predložen plenumu omenjenega Združenja v pretres. Predloženo je bilo tudi, da se podoben center osnuje pri TUSŠ v Karlovcu, kjer naj bi se na podoben način izobraževali delavci iz LRH. C. M. vsiljuje vprašanje; ali bo šolska reforma dobila zaželeno osnovo in koliko bomo uspeli — napredovali. Nadalje sem ugotovil v razgovoru s kolegi, ki so »se lotili« izrednega študija (za sedaj še le na papirju), da so ponekod pripravljeni programi'obsežni in v nekaterih primerih kaj malo povezani s praktičnimi potrebami določenih predmetnih skupin. Ali je res nujno potrebno obremenjevati izredne slušatelje poleg njihove redne zaposlitve še s takimi stvarmi in podrobnostmi? Ogromna škoda bo nastala, če bodo izredni slušatelji opuščali študij zaradi navedenih in podobnih vzrokov. Šolniki bomo resnično »capljali« za ostalimi, saj so danes postavljene naloge pred nas in šolo mnogo večje kot nekdaj in jih ne bo več zmogel »vsestransko usposobljen« učitelj, , ki bi se naj spoznal na vse, od abecede do najnovejših tehničnih in drugih dosežkov. Ob tem razmišljanju nam ne sme siliti v ospredje zgolj pridobitev višjega zvanja in napredovanja, ki je še trenutno odločilno za osebne dohodke, temveč je treba smatrati problem kot pomemben za celotno družbo, saj je od rešitve med drugim odvisen tudi napredek šolstva — šolska reforma. (Izrečene misli naj bi služile za hitrejše reševanje teh vprašanj na pristojnih forumih; izredne slušatelje pa bi naj pritegnili k skupnim naporom in prizadevanjem za organizacijo takih oblik, ki bodo zagotovile uspeh z zakonom dane možnosti.) T. F. vsak smrtni primer. To je sicer droben, toda vsekakor značilen ukrep, ki pove, da Samopomoč napreduje. V zadnjem času je pristopilo v Samopomoč nad 100 novih članov iz vseh krajev naše ožje domovine. Omenimo naj poklicno zavest šolskega kolektiva na Osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani, kjer je vstopilo v Samopomoč na novo 22 članov predavateljskega zbora. Zanimanje za Samopomoč raste tudi zunaj Ljubljane, ko prihajajo prijavnice prosvetnih delavcev iz škofjeloškega okoliša, Savinjske doline in Maribora. Samopomoč ima doslej preko 20 poverjenikov, ki povsem brezplačno opravljajo to lepo, tovariško delo. Mreža poverjeništva še zdaleka ni popolna, kajti Samopomoč predvsem s situacijo na Primorskem ni zadovoljna. Toda dejav-nošt upravnega odbora, ki ga vodi šolski ravnatelj v p. tov. Melhljor Rismal, daje garancije, da bo tudi ta prepreka prej ali slej obvladana. Sindikalna organizacija naj bi preobremenjenim učiteljem pomagala, ne pa jih obremenjevala Sindikalni sestanek je po mojem mnenju za vse učitelje obvezen. Vendar se čudim, zakaj ga nekateri tovariši učitelji ne obiskujejo. Po resnici povedano, tudi meni ni več pri srcu. Na njem je namreč največ govora o študiju in vsak mesec se sigurno pobere članarina. Na občnem zboru je bil postavljen plan dela za vse leto. Sklenjeno je bilo, da bo vsak tretji oziroma četrti teden sestanek, kjer se bodo obravnavala politična in strokovna vprašanja. Nanj naj se pripravlja vsak učitelj in na sestanku naj se misli menjajo. Verjamem, da učitelj, ki poučuje dopoldne oziroma popoldne, to lahko naredi. Kaj pa ostali? Poučujem dopoldne predmetno, popoldne svoj razred. Isto tudi drugi naši tovariši. A razlika od drugih je le v tem, da nimam prostega četrtka. Opoldne si v kratkem času skuham kosilo in spet hitim v šolo. Okrog petih popoldne bi bila prosta, a čakajo me otroci. Radi bi imeli krožek, a sami ne morejo biti v razredu. Okrog sedmih sem prosta in lahko grem domov. Mnogokrat ne skuham večerje, ker se čutim preveč utrujena. Vsaj malo pozabim na težave, ko poslušam radio. Toda tudi za to ni dosti časa. Treba se je pripraviti za pouk drugega dne. Iskanje snovi mi vzame ogromno časa. Zgodi se, da je ura enajst, a pripravo imam za prvo učno uro. Cas za spanje je omejen, posebno ko se popravljajo naloge. Za tako nujne sprehode, razen v nedeljo popoldne, ni časa, a še takrat se človek ne more otresti težav, ki jih ima v šoli. Kaj pa izvenšolsko delo? Vsak se ga izmika, verjetno zato, ker ni plačano. Nekdo pa vendar mora delati. Po mnenju ljudi ima učitelj največ časa in te k delu prisilijo. Nekateri naši tovariši že to vedo, zato sestankov n,e obiskujejo. Zlasti prosti čas — nedeljo, ko bi si vsaj enkrat tedensko lahko skuhal kosilo in se počasi najedel, se-ti je umaknil. Povejte mi, prosim, ali bi vi na mojem mestu našli čas za študij? Jaz ga ne najdem, saj, kakor vidite, študiram že s pripravo na pouk. Po mojem mnenju naj bi se organizirali tečaji s predavanji in bi se pozneje o tem diskutiralo. Seveda pa to samo za učitelje oziroma šole, kjer je učiteljstvo prekomerno zaposleno. V nasprotnem primeru bo beg iz naših vrst še večji. Obisk nadzornika marsikateremu učitelju hi po volji. Ne mislim s tem reči, da učitelj ni bil pripravljen na pouk, ampak se mi kritika s strani svetovalca ne zdi umestna. Nadzornik zelo rad na dolgo in široko obravnava učiteljeve napake pred učiteljskim zborom. Učitelj se počuti kot obsojenec na zatožni klopi. Po mojem mnenju bi se naj učitelju povedale napake na samem po uri hospitacije. Nadzornik naj bi se tudi poglobil v težave učitelja in upošteval njegovo prizadevnost. S. Z. PRAVNI NASVETI Vprašanje: Dne 3. VIII. 1960 ste prejeli odločbo, s katero ste bili razvrščeni v naziv profesor srednje šole z veljavnostjo od 1. III. 1960 dalje, do-čim ste prej bili v nazivu predmetnega učitelja. Vaše računovodstvo Vam je sicer izplačalo razliko v plači od I. III. 1960 dalje zaradi spremembe v nazivu, noče Vam pa izplačati razlike za nadure, ki ste jih opravili od 1. III. 1960 do 3. VIII. 1960 in vprašujete, če je stališče Vašega računovodstva pravilno. Odgovor: Stališče Vašega računovodstva je napačno. V nazivu profesorja srednje šole ste od 1. III. 1960 dalje in od tega dne dalje Vam pripada honorar za opravljene nadure kot profesorju srednje šole, ne pa kot predmetnemu učitelju. V. H.: Vprašanje: Želite vedeti, če imate pravico do plačila stanarine in kurjave, čeprav ste honorarno uslužbeni na osnovni šoli. Odgovor: Čeprav ste honorarno uslužbeni nastavljeni na osnovni šoli, hi Vam pripadala pravica do brezplačnega stanovanja in kuriva, če bi delali na šoli v vasi. Ce je kraj Vašega službovanja Vransko, pa pravice do brezplačnega stanovanja in kuriva nimate. Vransko se namreč ne nahaja med kraji, ki veljajo kot vasi, v katerih učno in vzgojno osebje to pravico ima. Oglejte si Uradni list LES št. 33 z dne 27. X. 1960-. Ali imate kot honorarna uslužbenka pravico do novoletne nagrade za leto 1960? Odgovor: Novoletna nagrada, ki so jo dobili izplačano javni uslužbenci v decembru 1960, pripada tudi Vam, če je Vaša honorarna služba Vaš redni in glavni poklic in če ste zaposleni polni delovni čas (Uradni list št. 37/1960 od 8. XH. 1960). Pod istimi pogoji Vam pripada tudi novoletna nagrada, ki je bila izplačana v letu 1959 (Uradni list LRS št. 38 z dne 3. XIX. 1959). r' L.: Vprašanje: Ali je še vedno v veljavi Uredba, ki je bila objavljena v Uradnem listu LRS št. 22/1950, po kateri imajo upravitelji zgradb pravico do brezplačnega stanovanja, če vršijo posle hišnika oziroma hišnega upravitelja oz., če stavba nima hišnika, nastavljenega po uredbi o hišnikih? Odgovor: Uredba iz leta 1950 je res določala, da imajo šolski upravitelji ki stanujejo v šolskem poslopju oz. v vzgojnem zavodu, pravico do brezplačnega stanovanja in kuriva tudi v drugih mestih in krajih, ki niso vasi, če opravljajo obenem delo hišnega upravitelja. Ta uredba je bila razveljavljena z Uredbo o brezplačnem stanovanju in kurivu učnega in vzgojnega osebja (Uradni list LRS št. 12 z dne 7. TV. 1960). Ta nova uredba je pravice učnega in vzgojnega osebja nekoliko utesnila in ne vsebuje več uvodoma navedenega določila, da bi imeli šolski upravitelji pravico do brezplačnega stanovanja in kuriva tudi v drugih mestih in krajih, ki niso vasi, če opravljajo obenem delo hišnega upravitelja. S tem torej ne morete več računati. Vprašanje: Ali imate pravico do povračila potnih stroškov oz. pavšala za uradna pota na občino, ki je oddaljena 3 km od kraja Vašega stanovanja? Odgovor: Po Uredbi o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev, zlasti glede na vsebino njenega 1. in 2. čl., nimate pravice do povračila potnih stroškov. Ce pa so Vaši službeni obiski na občini tako nujni, kakor jih opisujete, bi Vam po našem mnenju občina brez nadaljnjega lahko refundirala vsaj te potne stroške, seveda proti predložitvi voznih listkov. L. A.: Vprašanje: Vzgojiteljica ste v dijaškem domu s predpisano delovno obvezno 42 ur na teden. Prilike v domu pa zahtevajo, da ste v službi še po končanem delovnem času in se vračate na svoj dom šele v poznih večernih urah, tudi opolnoči. Vprašujete, če imate pravico do plačila opravljenih nadur? Odgovor: Vse delo, ki ga opravljate izven svojega rednega delovnega časa, so dejansko nadure in bi morale kot take biti plačane, zlasti, če jih opravljate z vednostjo Vašega siužbo-dajalca, ali mogoče celo po njegovem nalogu. Sicer smo pa mnenja, da Praznovanje rojstnega dne Rojstni dan Je velik dan za starše, za otroke, za vse ljudi. Koliko noči so starši prebedeli ob nebogljenčku, koliko zdravja, časa in denarja so žrtvovali za to, da je postal cel človek. In vsaka misel se vrača zopet nazaj na rojstni dan — tisti lepi sončni dan po kratkem viharju. So še ljudje, posebno »nežni spol«, ki raje goduje, da bi se tako ne spominjal rojstnega dne, datuma, let, starost, a se lahko s ponosom spo-resni reflektant na »nedolžno žrtev« bo tako ali drugače zvedel za leta in starost. In končno: ali niso lahko srečni tisti ljudje, ki so doživeli sivo starost, a se lahko s ponosom spominjajo nazaj na dela, ki so jih opravili. Zato spoštujmo starosti Prav bi bilo, da bi se tudi v šoli spomnili na rojstni dan slehernega učenca. Nekateri prosvetni delavci še vedno nihajo pred odločitvijo, kaj bi praznovali: rojstni dan ali god. Med njimi so celo taki, ki odločno odklanjajo praznovanje rojstnega dne in so za godovanje. Nič čudnega ni, če se zato tudi učenci ne morejo odločiti za praznovanje rojstnega dne. Vsem bomo pač morali reči, da je godovanje, povezano s svetniki in mučeniki, na zatonu, a mi da se obračamo proti svetlobi, soncu in lepši bodočnosti. Zato bi bilo prav, če bi uvedli v šolo praznovanje 'rojstnega dne za vsakega učenca. Ali bi ne bilo prijetno vsakemu pionirju, če bi se ga spomnili vsi součenei, mu podarili skromno darilce od srca, mu na ta dan posvečali posebno pozornost (tudi učitelji), skratka, da bi ga imeli za slavljenca. Lahko bi učitelj izvedel Stvar tudi tako, da bi otroka presenetil z darilcem, saj je še vedno mnogo otrok, ki sploh ne vedo za svoj rojstni dan. Ce bi skozi vsa šolska leta naš mladi naraščaj doživljal vse lepo prav na rojstni dan, bi ga slavil tudi pozneje v življenju. Pri tem bi se neštetokrat sponinil nazaj na prijetne dni praznovanja svojega rojstnega dne v šoli. S tem pa bi dosegli novo miselnost in velik vzgojni uspeh. Jeka Vam po toč. II, št. 10 in št. 11 Odloka o posebnem dodatku za učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (Uradni list št. 12/1960) pripada še poseben mesečni dodatek, ki znaša do Din 2000 oz. do Din 5000 mesečno, vendar to po našem mnenju brez plačila nadur. F. A.: Vprašanje: Ste učitelj-pripravnik in ne veste, če je res, da ima pripravnik manj obveznih učnih ur na teden in navajate, da so v Vaši občini glede tega razlike. Želite vedeti, kakšno učno obveznost ima na teden pripravnik in če so ostale ure plačane kot nadure. Odgovor: Po odloku o delovni obveznosti in o nagrajevanju za nadurno delo prosvetnih delavcev (Uradni list št. 6/1956) imajo pripravniki, ki poučujejo na gimnazijah in učiteljiščih, strokovnih šolah, glasbenih šolah in na posebnih vzgojnih zavodih znižano učno obveznost za 2 uri, toda le v prvih dveh letih službovanja tudi le tedaj, če niso tudi honorarno zaposleni. V Vašem dopisu nam niste navedli, na kakšni šoli poučujete in v katerem razredu, čeprav bi bilo to želo važno, da bi Vam mogli pravilno odgovoriti. Ce kot pripravnik poučujete v prvih štirih razredih, nimate znižane učne obveznosti, če pa poučujete na osemletki v 5. do 8. razredu, bi Vam utegnila biti učna obveznost skrajšana za 2 uri, ker so ti razredi pravzaprav prejšnja nižja gimnazija. »Prosvetna dokumentacija« Izšla je 5. številka Biltena Zveznega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj. Bilten prinaša informacije s področja šolstva in prosvete doma in drugod (med ostalim zaključke z mednarodnega sestanka o pouku pri-rodnih ved v splošno izobraževalnih šolah, vesti iz republiških svetov za prosveto in zavodov za napredek šolstva, analične prikaze novih predpisov, vesti iz tujine), dalje redni bibliografski pregled najnovejših domačih pedagoških knjig in pregled člankov iz domače in tuje pedagoške literature. Kot dodatek pa prinaša Bilten tokrat še spisek višjih in visokih šol, univerz in akademij v Jugoslaviji v začetku šolskega leta 1960/61. »Prosvetna dokumentacija izide šestkrat na leto. Naslov uredništva: Beograd, Draže Pavloviča 15, pošt. fah 246. Letna naročnina 1000 dinarjev. PROSVETNI DELAVEC Izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS - List izhaja štiri-najstdevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham -Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 - Telefon uredništva: 33-722, interno 381 - Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva ul. 1 - Telefon uprave: 22-284 -Poštni predal: 355-VII. - Letna naročnina 400 din — Štev. čekovnega računa: 600-70/3-140 - Tiska CZP »ljudska pravica« Šolskim vodstvom! Uprava Prosvetnega delavca je razposlala vsem šolsRK vodstvom račune za naročnino. Prosimo, da naročnino tat11 nakažejo! Doslej so poravnali celoletno naročnino za leto kolektivi prosvetnih delavcev na osnovnih šolah: KoroŠ* Bela, Angela Ocepek v Ljubljani, Pesje, Bohinjska Bistrih in posebne osnovne šole v Celju. UPRAVA PD Tečaj v Grenoblu julij-avgust 1961 Pravico do sodelovanja pri tem natečaju imajo profesorji francoskega jezika na fakultetah, srednjih, strokovnih in drugih šolah. Prošnji je treba priložiti: 1. življenjepis (šolske kvalifikacije, pregled dosedanjega dela v službi, spisek objavljenih strokovnih del, naslov stanovanja in opis dosedanjih bivanj v inozemstvu); 2. potrjen prepis diplome; 3. priporočilo ustanove, kjer je prosilec zaposlen; 4. potrdilo o vojaški obveznosti; 5. eno fotografijo. Prošnjo, kolkovano s 50 din, je treba vložiti pri Svetu za kulturo in prosveto LRS najpozneje do 18. februarja t. 1. KIOSK KIOSK VValter Lord; TITANIC Colette: LEPOTEC CHERI Ante Cuculič: SREBRNI VŽIGALNIK Kristman Gundmundson: SINJA OBALA Georges Simenon: MAIGRETOV MRTVEC Evelyn Waugh: PRGIŠČE PRAHU Agatha Christie: STOPNICE SMRTI Leland Stowe: ROBINZON S SAMOTNEGA JEZERA Robert Heinlein: DVOJNA ZVEZDA P earl S. Buck: ZAKON IZ LJUBEZNI 10 knjig samo 2000 din DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA — MESTNI TRG 26 KIOSK KIOSK 0k skl 4ir bil sin sta olc de; V(y ir, ka, ja* tu ko $ \ I ( { ( ! ] 1 l \ l srC- -- Ljubija^ Prodajamo tudi na debelo in izvažamo. til Prešernova družba sporoča vsem svojim članom — naročnikom, da je knji^ zbirka za leto 1961 razposlana. Prosimo vse poverjenike, če so jim knjige ostale, ^ jih takoj vrnejo Prešernovi družbi, ker se je prijavilo več novih reflektantov za te knjige. Člane za leto 1961/1962 že zbirajo poverjeniki. Nak^ je omejena, zbirka bogata, zato pohitite s prijavami- £xr sn, s?* & & Z? sr Sr er 8* Sr ST S? & STčT