Političen list za slovenski narod.
v«	rreJenuH T«lj.: Z» o«io leto predplačan 1& fid., la poi leta 8 fld., la četrt leta
i fid.. za en mesec 1 fid. 10 kr. T aialaUtntei]! prejenan relji: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I ffI4., za en metec 1 fld. V Ljubljani na dom poeiljan veija 1 fid. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Riieinino prejema »praTniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 30
Naznanila (inserati) se sprejemajo In velji triitopna petit-vrsta: 8 kr., ie se tiska enkrat : 12 ki če se tiika dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša
Sokopiii te ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
IihaJa Tsak dan, isviemši nedelje in praznike, ob >/,6. uri popoludne.

7 Ljubljani, t četrtek 18. septembra 1890.
Letiiilt
Dižaviiii korist.
II.
Kar se tiče politike, bila je kal vsaki snujoči se državi centralizacijska ideja; in ta ideja je bila nekdaj nekako načelo, ki je družilo narode v eno državo. Kakor pa je dandanes v ustavnih državah popolna centralizacija skoraj nemogoča, tako so tudi ovire za eentralizacijske poskuse danes mnogo večje, kakor nekdaj. Centralizacija, kakor si jo žele naši nemški liberalci, danes ui več državna korist, iu izvira le iz viadoželjnosti in zložudsti vladajočih oseb. Mnogo zložneje je namreč vladati po stan šabloni, kakor pa ustrezati zahtevam narodov, ki žele avtonomijo.
V verskem oziru je državna korist v starem veku zahtevala toleranco ali strpljivost, četudi so bila posamezna bogoslužja same budalosti. Y srednjem veku iu za časa reformacije je državna korist zahtevala versko edinost; v novem veku pa državna korist zopet zahteva toleranco vseh veroizpovedanj. To državno korist pa danes narekujejo konservativci, jutri liberalci, pojutranjem socijalni demokratje — vsaka stranka po svojih načelih. Trezen človek se mora torej vprašat': Kje je resnica, in kaj je prava državna korist?
Državno korist določujejo vedno državniki, ki so na krmilu, iu njihovi pristaši: tem nasproti pa stoji veduo mirnejša ali odločnejša opozicija.
Sicer veljajo tudi sedaj posameznim strankam, vsaj na videz, neka skupna načela. Tako naglaša vsaka stranka: v državi bodi red in pra;ica, prostost, čednost, reveže in bolnike treba je podpirati, država mora se zavarovati proti vnanjim sovražnikom itd. Ce pa si te točke državniške modrosti ogledamo v luči .državne koristi", najdemo toliko razlik, kolikor je barv.
In ker je to resnica, smemo tudi vedno izra-
žati svoj dvom, če nam v javnem življenju nasprot- t niki vedno .državno korist" stavijo pred oči.	i
.Državna korist" danes še vedno zahteva v . politiki enakost, kakor da bi vsi narodi imeli enake potrebe io živeli v enakih razmerah; v šoli zahteva neomejeno gospodstvo; v socijalnem oziru enako-veljavnost itd. Je li mogoče na ta način doseči namen države? C m bolj se razširja omika, tem večji je upor proti državni centralizaciji in okamnelemu birokratizmu. To vidimo posebno v Franciji in Rusiji, kjer vlada stroga centralizacija, in nasprotno v svobodni severni Ameriki.
Sploh sedaj mnogi naglašajo državno korist proti ljudstvu. Ko je dvorni svetovalec Lienbacher izrekel smešno definicijo, da je .državni jezik jezik države", posvetil mu je dobro priznani neuradni državnik grof Martinic, rekoč, da si Lienbacher misli državo kot jedno osebo in oe vidi raznoterih narodov.
To je ravno šablona, ki hoče raznotere narode vtakniti v enake oprave. V učnih sobah iznajdejo .učenjaki" večkrat svoje pojme o državni koristi, ki pa je dostikrat v diametralnem nasprotju z interesi prebivalstva.
V najnovejšem času ima državna korist prvo besedo posebno na šolskem polju. Državno pravo je večkrat prikrajšano vsled takozvane .splošne omike" na državno korist. Tako n. pr. v Avstriji državna korist zahteva od nenemških narodov, da si ubijajo v glavo nemščino na troške drugih za življenje bolj potrebnih predmetov.
Iz pisarn naučnega ministerstva dohajajo nižjim instancam naredbe in ukazi, po katerih naj se širi splošna omika v vseh krogih in vseh narodih. A ta splošna, povsod enaka omika, katero dandanes zahteva državna korist, je odvisna od mnogih pogojev: od nadarjenosti in pridnosti učencev, od gorečnosti učiteljev itd. A drznemo se trditi, da mnoge
take naredbe morajo ostati le na papirju, ker se ne dado izvršiti, kakor zahteva državna korist. Naposled bi bilo še najboljše, naj se glede na pouk pusti narodom popolna prostost, da se razvijajo po svojih zmožnostih, potrebah iu ukaželjnosti.
V socijalnem vprašanju pa državna korist kar čez noč stavi nove zahteve. Najvišje glave začele so gledati nevesele prizore med delavci. Krik delavcev vsled mnogih krivic je merodajne kroge vzbudil iz spanja pravičnega. Ali še-le zdaj zahteva državna korist, da se državniki ozirajo na opravičene zahteve delavskih stanov, ko so že socijalni demokratje oborožili armade za boj? Nedavno še je bila obrtna prostost ona državniška modrost, ki je hotela osrečiti narode. Drugi državniki so se zopet tolažili: bode že boljše. Dines pa so ti možje osramočeni pred vsem svetom s svojo modrostjo, ker državna korist zahteva druga sredstva, da se reši socijalno vprašanje.
Skoraj smešno pa se nam zdi, kedar liberalci državno korist stavijo nagproti zahtevam katoliške cerkve. Ljudsto sicer hočejo vzgajati .versko-nravno", toda vedno pod cenzuro raznovrstnih šolskih nadzornikov. Vsakdo naj bi se zveličal po svoji veri, toda s pogojem, da se strinja z državno koristjo.
Cerkvene rede je treba strogo nadzorovati, posebno pa jezuite, ker ti so najhujši nasprotniki državne koristi! Čudno, da je v Nemčiji toliko .jezuitskih" katolikov v državnem zboru, akoravno so skoraj že pred dvajsetimi leti izgnali jezuite iz dežele; v Avstriji pa imamo jezuite, in vendar je v zbornici malo odločnih katoličanov. Kako se to strinja s sedanjimi pojmi državne koristi?
Prava državna korist je le ena, ki se v vsem strinja s koristimi narodov. Teh koristi pa državniki ne smeje iskati pri doktrinerjih na visokih šolah, temveč stopijo naj v resnično življenje, da spoznajo narodov želje, potrebe in bolečine.
LISTEK.
Radinje.
Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Puslov. V. Ž.
(Dalje.)
Ko je vitez Dubnjanski povedal svoje skrbi sestri in svojemu prijatelju, zagledal je na mizi pisemce. Tu se je zjasnilo njegovo obličje, oko se mu je zasvetilo radosti.
.Ah listek od mile Eliške s Hotešov!" Hitro je odprl pismo in preletel je hitro s svojimi očmi, čital je drugič počasi, besedo za besedo.
Hrdonj z Dubnjan je bil vdovec mnogo let. Petnajst let, kar je počivala njegova soproga pod zemljo ; bila mu je družica skrbna starejša sestra Katariua, a največa radost njegovo edino dete, hčerka Eliška. Ljubil je dobro deklico s tako nežnostjo, da bi nikdo ne mogel soditi po njegovem resnem in ponosnem obrazu. Predno je postal grajski grof na Radinjah, živel je ua kraljevskem dvoru v Pragi. Očetu se je zdelo, da bi bilo življenje na dvoru škodljivo nedolžni deklici, iu zato se je odrekel največe radosti, imeti jo pri sebi in jo je poslal v ženski samostan Hotešovski, kjer je živela njegova mlajša sestra kot redovnica. Tam je rastla in se
razvijala v tihoti Eliška v krasno rožo. Dopolnila je ravno šestnajsto leto.
Oče se jo veselil sedaj, da jo bo mogel vzeti k sebi; ni se mu bilo več treba bati na osamelem I gradu, da bi jo sledili smeli pogledi, pred katerimi jo je hotel ohraniti, ko je še živel na Vaciavovem dvoru.
Piše očetu, kako se veseli, da se bo vrnila domov; kako se veseli, da bo videla dobrega očeta in milo teto; kako šteje dui, ure, ko pride oče po njo, da bi jo vzel s seboj za dolgo, za vedno.
Blaženo se je smejal vitez, ko je čital te vrstice iu spoznal, da je še njegova hči prosto in nedolžno dete.
.Lahko nastanejo neprijetni časi in zato pojdem prej, kakor pokvari jesensko deževje pot, po Eliško v Hoteše", rekel je vitez sestri, ki mu je radostno pritrdila. Veselila se je tudi Eliške, veselila, da oveseli njihovo samoto, da uvede s svojo navzočnostjo novo življenje radostno, blaženo, iu da spremeni lesno samoto v krasen raj.
.Takoj jutri bi šel po njo, ali jedva mi bo to mogoče; zelo sem utrujen in bode mi treba dva, tri dni za počitek; staro telo mi služi slabo; stare rane mi prouzročajo bolesti, ako hodim le malo dalje."
Pozno do noči so sedeli trije ljudje v sobi zraven visokega grajskega stolpa in se pogovarjali
o raznih občnih zadevah in o veselej bodočnosti rodbine.
n.
Proti koncu meseca septembra je jezdila z Radinj nevelika četa jezdcev, a njim na čelu se je videla ponosna postava viteza Hrdonje. Gre po svojo hčerko v hotešovski samostan. O kako mu bije srce v starih prsih, kako vzpodbaja konja, da bi tekel hitreje.
Dan je v resuici lep. Tihota vlada nad vso krajino, solnce prehodivše le mal del poti greje prijetno. Prijetno okušajo jezdci čisti lesni vzduh. Ali vitez nima danes pozornosti in čuta za prirodno krasoto, za vsa vabila in prijetnosti narave.
Konjske podkve bijejo po kameniti cesti, ki se vije od gozda med poljem; v daljini je videti staroslavni Plzen. Na desno od cerkve za reko se skriva pod visokim holmom, večinoma od gozda zakrita Viis Ledkov, a nad njo stoji nevelika trdnjava, bivališče prejšnjega grajskega grofa na Radinjah, Cldriha z Ledkova. Nerad se je preselil prejšnji grajski grof iz lepega stanovanja na Radinjah v pusti, slabi grad svoj; nerad se je privadil razuz-danik slabejši mizi, ki mu jo je dajalo njegovo posestvo pod gradičem Ledkovskim. Ni mogel pozabiti globokih kletij pod Radinjami, kjer je bilo skritih tolikov zakladov — vehkih sodov močnega vina. V
IVeniške naselbine na Ruskem.
v.
Da se nemški živelj na dobljenem ruskem zemljišču vkorenini ter obrani pred vplivom, državnega in društvenega ruskega života, t. j. da se obvaraje svoje propasti, skrbi nemška ndrodna šola, ki je posebna avtonomija nemških naselbin, in protestantska propaganda, ki skrbi še posebej zato, da oslabi io razcepi ruski živelj, da ga namreč s pomočjo ,štunde" odnarodi.
V tavniški guberniji je zdaj že več nemških nego ruskih šol (od 1264 elementarnih šol je 712 nemških). 2e to je očiten dokaz sostavnega in hitrega ponemčevanja tega kraja v kratkem času, kar so se začeli Nemci semkaj naseljevati. Časopisu „Južuij Kraj" se piše s Krima, da so si krimski Nemci pridobili najboljša zemljišča, vredili svoje naselbine in odločili popolnoma od ostalega prebivalstva, vstanovivši si svoj mali .Vaterland" sredi raznorodnih življev krimskih. Vsaka taka naselbina je košček Nemčije, kjer ne vidiš ničesar, kar bi te spominjalo, da si v Rusiji, kjer ne slišiš tudi niti besedice ruskega jezika; edini rokodelci so še na mestih sami Rusi.
Iz dopisov v „Juž. Kraj" in „Nov. Vrem." pa tudi drugih ruskih časopisov zvemo, da je na Krimu pa tudi v drugih nemških kolonijah po njihovih šolah vse nemško, a ruski se oporno preganja. Nemci, ki imajo svoje zastopnike v zemstvih (neka vrsta okrajnih zastopov), podpirajo na vse načine to ndrodno razdelitev, ter se varujejo vsega, kar ima ali bi moglo imeti typ — kakor oni pravijo — „ruskih svinj". Življenje na Krimu poznd tudi take slučaje, kjer je Nemcem geslo in program, da se ruske šole po mešanih okrožjih odstranijo. V vsaki takšni nemški šoli visi na steni slika Viljema in Bismarcka, in ravno tako moreš najti tukaj tudi nemške časopise, katere dobivajo iz Nemčije zastonj. V vsaki takšui šoli se poučuje v zemljepisu in v zgodovini naobraženega „Vaterlanda", ali njihova nova domovina Rusija se enostavno prezira. A nemški učitelji v teh šolah poučujejo tudi, kakor je to navada na Nemškem, na praznike svoje dijake v telovadbi.
„Bilo je to v praznik" — piše „Juž. Kraj" — „ko je učitelj zbral otroke, pa jih začel poučevati v vojaških vajah ter jim dajal razna vprašanja, kakor n. pr.: „Kdo je največji človek na svetu?" — „Bismarck!" odgovorili so vsi otroci enoglasno, a zadovoljni učitelj je nadaril otroke s sladčicami. Da, tako se godi v vseh nemških šolah na Ruskem.
Razven tega nam je treba omeniti tudi še to, da Nemci prav radi vabijo v svoje šole sosedne ruske otroke, a posebno še otroke onih starišev, ki 80 pristopili k „štundistom", pa ti nesrečni otroci se ponemčijo že v dveh, treh letih popolnoma. Znajo brati in pisati nemški, a o ruščini nimajo niti pojma; prepevajo nemške pesme, pobožne in posvetne, a pozabili so moliti ruski „Oče naš!" — Znajo marsikaj o Nemčiji, o njenih velikih možeh, o njeni slavi, a o svoji domovini nimajo niti pojma,
njegovej kleti je bilo sicer prostora za kak vinski sodček; ali v njegovej zakladnici ni bilo toliko denarja, da bi mogel zavaliti nekoliko sodov v klet. Tam na Radinjah se je živelo le ob troških kraljeve blagajnice. Četudi je bil rajni kralj Vaciav zelo štedljiv gospod in je jako skrbno pregledoval zapiske svojih uradnikov, vendar je umel prebrisani Oldrih „lakomnega" — tako je rekaval — kralja ogoljufati in poseči globokeje v kraljevo blagajnico. A če tudi bi mu ne dajal kralj denarja, imel bi ga vendar vedno dosti. Kraljevi grajski grof je mogel koristiti marsikomu; mnogo je želelo prikupiti se mu. Oldrih je prodajal svojo naklonjenost za srebro in zlato. V vsej široki okolici je bilo to dobro znano, in kdor je hotel kako službo od njega, pokazal se mu ni s praznimi rokami. Veleposestniki in vitezi na mnogih gradovih so plačevali mogočnemu grofu jako natančno davek; ponosni Plzen je moral večkrat kraljevemu ljubimcu podariti kak dar in ne dosti oddaljeno mesto Rokicane je slišalo pogosto njegov ukaz: Dajte! Vsakdo se je bal zameriti se mu in ga naščuvati proti sebi. Vedeli so, da je kraljevi ljubimec, da je bil v mladosti zvesti spremljevalec kraljev pri vseh podjetjih; da je poznal marsikako njegovo tajnost Bival je pri kralju na Točniku in kralj mu je bil hvalo dolžan za razno službo, da je ustregel njegovim nasladnostim.
(Dalj« Iil«ai)
njo si mislijo nekaj temnega, surovega, prostega. A takšnih zaslepljenih starišev ni samo mnogo mej kmeti, nego tudi mej odličnejšimi, ki pošiljajo svoje otroke v nemške šole na takšno nravno pokvarjenost, češ, da se tamkaj bolje uč^, a še največ radi samega nemškega jezika, ki se rabi po njihovem mnenji v vseh prilikah življenja. (Zopet dokaz, kakšni smo Slovani povsodi, prave opice, ki tuje spoštujejo, svoje pa zaničujejo.)
Ti nemSki kolonisti gledajo, da bodo ravno tako, kakor so v šoli, tudi v občinski samoupravi ločeni od Rusov. Oni utemeljujejo pogostoma posebne samostalne občine, kjer uredujejo me.^to ruskih starost in starešin nemški „Schulzi" iu „0befschulii", ki ne znajo, ali se vsaj tako drže, da ne znajo niti besedice ruski, pa vendar s popolno veljavo sodijo ruskim rokodelcem po tožbah, katere izročajo pogostoma brez temelja njihovi gospodarji Nemci, ter brez obotavljanja obsojujejo te svoje najnovejše helote — polnopravne ruske podložne — na telesno kazen, na javno šibanje z metlo, kar se godi naravno na radost Nemcev te ali one naselbine, ali tudi na sramoto in ponižanje ruskega imena. In to vse se dela „na temelju postav!" (Kakšne so vendar te ruske oblasti, ki kaj takega dopuščajo.)
Da se tukaj dogajajo zares taki neredi, svedočijo o tem čini. Tako so prinesle „Mosk. Ved." dopis iz Simferopola, da je tamkaj neki ruski kmet tožil svojega gospodarja Nemca pri občinskem sodišču, a oni so brez dolgega razmišljanja obsodili samega tožnika na šibe samo zatu, ker se je predrznil tožiti. Večji del takih odlokov ostane brez prizivov (kako bi namreč mogel siromašni obrtnik tožiti se z bogatim posestnikom !) in obsodba se izvrši. Ali takrat se kmet na začudenje vseh ni zadovoljil z obsodbo, nego je izročil prošnjo na merodajnem mestu. V prošnji prosi mej ostalim, da bi se njegova stvar odstopila kateremu drugemu občinskemu sodišču tega okrožja, „kjer bi se našel vsaj en sodnik, ki razume ruski, če že tudi ne govori". O sličnem dogodjaju se poroča ,Mosk. Ved." tudi s Krima, da je pred nekim časom na tamošnje gu-bernijsko sodišče za selske stvari došla posebna tožba na obsodbo enega izmej občinskih sodnikov prerekopskega okrožja. V tej tožbi prosi obsojenec, da se njegova tožba oddd na pregledanje kateremu drugemu sodišču, pri katerem bi vsaj eden izmej sodnikov znal ruski. Tedaj so na ta način Rusi na ruskem zemljišču prisiljeni iskati po ruskih postavah postavljeno sodišče, pri katerem razumijo sodniki ruski! (Po našem mnenju je to najboljši dokaz, kako slabi smo Slaveni sploh v obrambi naših pravic proti tujcu nasilniku.)
Nemci so v svoji brezobraznosti že tako daleč prišli, da po dokazivanju ,Mosk. Ved." izvajajo že Lljnhov sod nad ljudmi, ki so jim storili kakšno škodo ali pa jih razžalili, kar pojasnjuje nemirne dogodjaje poslednje dobe. V vasi Kortugoni, okrožja sjmferopolskega je neki ruski delavec razžalil svojega gospodarja kolonista. Ta ua to vstreli dvakrat s puško na delavca, in ko se je siromak ves v krvi zgrudil na tla, ni se našel nobeden mej kolonisti v celi vasi, ki bi bil siromašnemu ranjencu poddl čašo vode, ali pa mu opral in zavezal rane. In pri takšni čisto sovražni razločenosti v občinski upravi vživajo Nemci še to pravico, da so v večini celo v okrožnih zborih, kjer se godi vse po njihovi volji, a ne kakor hočejo Rusi. K temu jim pomaga pravica dveh volilnih glasov, ter si po tem takem volijo po svoji volji, kogar hočejo, pa imajo potem lahko večino v zemskih zasedanjih. Nemci volijo namreč za zemstvo dvakrat: enkrat kot članovi občine, a drugikrat samostalno, kot posestniki. Zatorej se v teh zasedanjih sklepajo pogostoma zaključki, ki so na korist nemškim kolonistom, ali na škodo ruskemu prebivalstvu, kakor n. pr. osnova, po katerej se imajo ruske šole tega ali onega okrožja odstraniti ! (Neverjetno je skoraj, da morejo biti ruske oblasti tako popustljive nasproti Nemcem!)
Politični preg-led.
VLjuoljani, 18. septembra. Notran}e dežele.
Črno-rumena zastava zopet vznemirja naše ljube Madjare. Tako se huduje „Egye-tertes", da so se predrznih (!!) mej velikimi vojaškimi vajami izpostaviti črno rumeno zastavo na neko krčmo v Veliki Kaniži, ter prosi honvedskega ministra, naj prej ko mogoče odstrani imenovano
avstrijsko zastavo, ker sicer se utegne ponoviti, kar se je pripetilo v enakem slučaji njega dni v Mo-noru. Pri tem pa omeni predrzni časnik ie črno-rumene zastave, izpostavljene na škofiiski palači v čast Nj. veličanstva presvetlega cesarja ter zahteva (!), da naj se tudi ta zastava brž odstrani. — Predrzni in prevzetni madjaroni mislijo menda res, da bodo kar zapovedovali Avstriji. To je predrznost, ki preseza že vse meje.
Gališki deželni maršal. Kakor se čuje, je sprejel cesar ostavko gališkega deželnega maršala grofa Ivana Tarnovskega. Zdaj se je poddl Tarnov-ski na svoja posestva ter se povrne koncem tega meseca v Lvov, da izroči svoje posle nasledniku. Kakor se zagotavlja, bo njegov naslednik Sanguszko.
Tnanje driare.
Nemčija. „Nat. Ztg." se je še jedenkrat oglasila o pomenu shoda nemškega in ruskega vladarja, ter pravi mej drugim, da je ruski car lahko uvidel, kako miroljubiven je nemški cesar. Zato je shod imenovanih vladarjev vsekako političnega značaja. Shodu nemškega in avstrijskega cesarja v Šleziji pripisuje pa omenjeni list še večji pohtični pomen; zakaj tu se bode utrdila mirovna politika na nemški kakor na avstrijski strani, kar bode povod, da se bode zveza med Avstrijo in Nemčijo še bolj razširila, posebno pa v gospodarstvenem oziru. Zato bode velikega pomena leto 1892. Dosedanja zveza se dd osnovati bolj na široki podlagi ter popolniti v posameznih točkah.
Francija. Kaj so naredili francoski vročekrvni republikanci, ko so prepodili redovnice iz bolnišnic pariških, ne uvideva samo pariško prebivalstvo, marveč tudi prvi zdravniki in ranocelniki po bolnišnicah. Poganjali so se eni kakor drugi, da naj se izroči oskrbovanje bolnikov zopet redovnicam, toda vsled slepega sovraštva do cerkve zaslepljeni pariški občinski svet si je mašil ušesa, ko so mu dohajale take prošnje. Da bi pa dobile redovnice vendar-le zopet oskrbovanje bolnišnic v svoje roke, osnoval se je posebni odbor z imenom „Ci)mite du Petit-Montrouge", kateri se bode potezal po časnikih in ljudskih shodih za rodovniško oskrbovanje bolnišnic.
Nizozemsko. Iz Hage se poroča 16. t. m.: Zasedanje zbornice se je pričelo. Minister Mackau je konštatoval, da ima Nizozemsko prijazne mej-narodoe razmere ter opomnil, da bi se bilo Nizozemsko rado vdeležilo protisuženjske konference v Bruslji in si prizadevalo zatirati suženjstvo. Kupčija, obrt in brodarstvo se je zdatno razvilo. Ko so straj-kovali delavski krogi, skrbela je vlada za javni mir in red. Sedanje finančno stanje dovoljuje podporo občinam, ne da bi bilo treba povečati davke.
Portugal. V zbornici je predložil minister vnanjih zadev, Ribeiro, angleško portugalsko pogodbo z naslednjimi pojasnili : Kupčije in brodovja tičeče se določbe ne veljajo za nekedanjo provi učijo Angelo, temveč pogodba je uravnala le prevozni promet. Portugal sme pobirati carino pri uvažanji in izvažanji. Portugalska vlada morala bode v prihodnje imeti privoljenje v prvi vrsti Anglije, če bode hotela kako ozemlje odstopiti. Načrt pogodbe se je izročil zborniški komisiji.
Anglija. „Times" še vedno trdijo, da je v Bagamoju dovolil nemški razglas kupčijo s sužnji po nemškem obrežji v vzhodni Afriki, nad čemur se ne hudujejo malo. Vender pa upajo, da bode nemška vlada kmalu razveljavila omenjeni razglas ter dostojno kaznila one, ki so ga izdali. Sicer pa, opomni nadalje list, bi to provzročil lahko prepir med Anglijo in Nemčijo. Ce nemška vlada ne stori v to svrho potrebnega koraka, ne bode je Anglija podpirala, da bi jej odstopil sansibarski sultan svoja ozemlja na suhi zemlji in otok Mafian. Radi verujemo, da ne, zakaj angleški pajek bi menda tudi čez sultanovo ozemlje rad razpel svoje mreže.
Turčija. Iz te države prihajajo navadno ne-vesela poročila. O ropanji, požignji in pobijanji so vže čisto vsakdanja poročila. Tako se zopet poroča, da je bil usmrčen predvčeraojem armenski dohovnik, kateri je bil iztrgal iz rok uporno pisanje nekemu podpihovalcu pri izgredih v Kumpaku. In armenskemu patrijarhu se je tudi zapretilo s smrtjo, če se ne odpovč v teku tedna svojej službi.
Brazilija. Volitve se neki mirno vrš6. Prejšnji minister mornarice. Ladario, je propal pri volitvah. Sploh pa se m^ni, da bodo prodrli v njih vsi udje sedanje vlade.
Izvirni dopisi.
Iz Mengša, 16. septembra. Tu je dnč 14. t. m. umrl Josip Kržič, učiteljski pripravnik. — V najlepši dobi svojega življenja, poln najboljših čutov, moral je zapustiti svet. Neizprosna smrt zatisnila mu je oči v večno spanje in končala ž njim krasen njegov bariton, katerega je v svojem življenju posvečeval Bogu in domovini svoji v čast in slavo.
Še zdaj te čujem, Josip moj, kako z občutom
si nekdaj p6l: „Beseda dana....." — Tedaj je
zarosilo tebi oko in rosila so nam očesa, — kajti jasno je pričal tvoj glas, da si nana bil prijatelj. Iu res je to.
Dvaindvajset učiteljskih pripravnikov je prišlo ter ga spremilo k zadnjemu počitku. Že na večer pred dnevom pogreba so prišli k mrtvaškemu odru ter ga kropili z blagoslovljeno vodo. In vsakemu je igrala solza v očesu, ko je videl, kako je zglodala dolga, huda bolezen njegova prej polna in zdrava lica. A vendar okoli smrtno-bledih lic njegovih igral je smeh, tajen smeh, smeh veselja in radosti, in ustnici njegovi trepetali ste: »Blagor mu, ki se spočije....."
Drugi dan ob 6. uri zjutraj zapeli so mu pripravniki pred hišo: »Blagor mu", potem so pripravniki krsto dvignili in jo nesli v cerkev. Drugi nosili so zopet mnogo vencev, katere so položili znanci in prijatelji njegovi na krsto, a velika množica ljudij ga je spremljala do črne jame.
Po peti sveti maši zapeli so krasno pesem: „Nad zvezdami", pri grobu pa: .Jamica".
Pri petju so sodelovali tudi: vodja kamniške „Lire", g. Štele, g. učitelj Javoršek in g. Pohlin.
—	In tako se je pokojnemu spolnila poslednja želja.
In sedaj spiš, vrli Josip, spiš večno, nevzdramno spanje; a med nami še živf tvoj duh in bode živel dolgo, — večno, saj bil si vsem prijatelj. Spavaj sladko, in dodeli ti Bog večno srečo, saj ti si jo zaslužil. — Mi pa se tolažimo: „Križ nam sveti govori, Da vidmo zopet se nad zvezdami!"
V TrnjI, 17. septembra. Kakor je bilo že v »Slovencu" št. 209 naznanjeno, imeli smo v bližnji vasi Klenku v jutro dne 12. t. m. velik ogeuj. Vnelo se je krog 2. ure na skednju posestnika Kotnika in kmalu je stalo več poslopij v plameuu. Bati se je bilo, ker je vse na kupu in muogo streh s slamo kritih, da bode vpepeljena cela vds. Nevarnost bila je tem večja, ker so bila gospodarska poslopja založena s slamo iu senom precej obilno. Le hitra pomoč, katera je došla iz St. Petra, od kjer sta takoj prihitela gg. Medica in Križaj z dvema brizgalnicama, mogla je u4avljati se prodirajočemu življu. Poleg Št. Peterčauuv prihiteli so drugi sosedje, Radohovčani in Trnji>ni, a še-le, ko ste došli vrli požarni brambi iz Zagorja in Postojine, bilo je mogoče ogeuj omejiti. Pogoreli ste dve hiši in štiri gospodarska poslopja z vsem gospodarskim orodjem vred. Skoda je prav znatna, kajti spravljeno so imeli že večinoma vse. Kako je ogenj nastal, se tudi sedaj še ne v^, dasiravno ljudje raznovrstno ugibljejo. Zavarovani so bili, kakor čujem, samo trije. Zares hvaležni smo Bogu, da nesreča ni večja, kajti goreti je pričelo sredi vasi. Zatorej naj bode izrečena tu najtoplejša zahvala gg. Križaju in Medici, vele-slavni požarni brambi zagorski in postojinski, kakor tudi vsem drugim, kateri so pripomogli, da se je otela vds. Bog plačaj!
Letina je tukaj še precej dobra. Le huda suša je zavirala nekatere pridelke, da so zaostali. Prav zelo pogrešamo dobrodejnega dežja, osobito zastran vode. V Trnji ni nikjer več vode in ljudje so prisiljeni hoditi po-njo dve uri daleč. Kako je to hudo, v^ le tisti, kateri mora skušati. Bi se li ne dal napraviti tu vodnjak, da bi se ljudem vsaj nekaj pomagalo? Menda je soseska že pred časom vložila jednako prošnjo, a kot odgovor ima dosedaj le še
—	sušo. Želeti bi pač bilo, da bi se zemlja preiskala, in če bi bilo možno, naj bi se v tem oziru ljudem pomagalo.
Kakor sploh z Notranjskega več rodbin, tako ste tudi od nas pretekli teden odišh dve družini po srečo v Ameriko.
Z Dunaja, 16. septembra. Danes morem nekaj veselejšega poročati o povodnji. Donava se je zopet stekla v svojo strugo, a zapustila grozno opustošene kraje. Pred sto leti, to je leta 1787, bila je jednaka povodenj. Tisoče prebivalcev je po tem potopu brez strehe in kliče na pomoč. Milodarni možje na Dunaji zbrali so se, kakor vselej v velikih silah, da kaj nabero milodarov v ta namen.
Naš presvetli cesar dovolili so dva milijona iz državne blagajnice, da se pomore v največji sili poškodovanim prebivalcem gorenje in dolenje Avstrije, kakor tudi poplavljencem na Češkem in Predarel-skem.
Tudi baron Rothschild izročil je tukajšnjemu namestniku baronu Kielmanseggu trideset tisočakov, da jih razdeli med poškodovane prebivalce ob bre-.govih Donave po Dolenjem Avstrijskem.
Milo mi je vselej pri srcu, ko vidim tukaj na tuji mi zemlji, kako hitro se pomore prebivalcem, ako kaj škode prestanejo v tako rodovitni in obrtni deželi, v kateri je lahko vse spraviti v denar. V de-
želi, v kateri drdrajo železnice vse križem na državne troške, kajti nemški jezikobrusci vedo se dobro potegniti v državnem zboru, in so tudi navadno uslišani t deputacijami kmetskih zastopnikov, katere vodijo od ministra do ministra; a vse drugače se godi prebivalcem tam doli ob hrvatski meji Belo-krajine.
Belokranjec, vedno zvest državljan, stare korenine, dela in je delal z žulji in v potu obraza; a dandanašnji napredek okoh in okoli njega zadušiti ga hoče. Zato se Belokranjci selijo v daljno Ameriko, kjer jim sieer ne letijo pečene gosi v usta, ker morajo težko delati, da si prislužijo nekaj novcev. Obljubovali so sicer Belokranjcem, da dobe tudi oni železnico. A prav je imel naš sosed, da se ni zanašal na tiste obljube ter se je začasno poslovil od nas. Železna cesta je sieer Dolenjcem dovoljena, a Belokranjec bode imel šest ur hoda do nje, naj gre peš do Kočevja ali do Straže.
Ko bi se podaljšala nameravana železnica, donašala bi veliko dohodkov, ker potem bi zadobila ta proga ves promet sodnijskih okrajev Črnomlja in Metlike, in zveza z našim središčem, z belo Ljubljano, bila bi gotova; sicer bodeta omenjena okraja I gravitirala v Karlovec, kamor se pride lahko v štirih urah po svetovnoznani lepi državni cesti.
Belokrajina, ki šteje okoli 30.000 duš, dobila bode izdatno pomoč, ako se ji nameravana železnica približa čez Toplice dalje. Metličani in Črnomaljci imeU bi potem 1—2 uri do železnične postaje in s tem bi se zadovoljili za mnogo let, ker Belokranjec je tudi z malim zadovoljen. Da bi to podaljšanje dosti več nosilo in bi dežela toliko laglje obresti garantovala, je očividno, ker ima Belokranjska najlepša in rodovitne vinske gore, dosti kamna za apno, lesa, sadja in drugega živeža za kupčijo.
Okoli Črnomlja je mnogo izvrstnega premoga. Tako bi potem nesrečno izseljevanje v Ameriko nehalo, kajti ljudstvo bi rajši doma delalo, ker bi videlo, da more svoje pridelke v denar spraviti in da ima vsaj v bližini kak promet in zaslužek. Zaželjena proga je bila o svojem času tudi trasirana in je gotovo tudi načrt narejen.
Prosili bi torej revni Belokranjci uljudno vse j p. n. gospode državne in deželne poslance, ki se , res prav marljivo in hvalevredno trudijo za dolenjsko I železnico, da blagovole to misel in željo pretreso-' vati, da se železnična proga do Belokrajine zgradi in tako revni in vendar povsem marljivi in dobri Belokranjci materijalnega propada obvarujejo.
Da ste mi zdravi, rojaki! '	Božidar Jakša-Rožanski.
i Dnevne novice.
i (DrnStvo »SUdmark") je imelo dne 7. in Sega , t. m. v Celju svoj prvi letni občni zbor. Iz nekega I poročila posnamemo, da ima »Siidmark" 35 po-I družnic, 20 ustanovnikov, mej katerimi so tudi nekatere štajerske občine. Ustanovniki so vplačali ; 1000 gld., člani 1060 gld. 40 kr., darovi znašajo I 321 gld. 30 kr.; torej so znesli vsi dohodki od 24. novembra 1889, ko se je društvo v Gradcu ustanovilo, 2381 gld. 70 kr. Troški pa so znesli: 655 gld. 5 kr. za tiskovine, kolke, poštnino in vloge, razni troški 60 gld. 49 kr., za škropilnice proti peronosperi 168 gld., na posojilu je 200 gld., v gotovini pa 1298 gld. 16 kr. Torej znaša svota, ki je društvu na razpolaganje 1498 gld. 16 kr. — Ta primerno mala svota priča, da se poštenim in zmernim Nemcem prikriti namen društva zdi neprimeren in društvo sdmo nepotrebno. V poročilu sicer čitamo, da je društvu vsled tega tako slabo vpHvalo, ker so imeli z volilno agitacijo za štajerski deželni zbor opraviti ravno oni krogi, na katere se mora društvo v prvi vrsti naslanjati. V odbor so bili izvoljeni: Dr. Binder, profesor v Ljubljani; dr. GudI, odvetnik v Gradcu; Fr. IIofmauD, arhitekt v Gradcu; dr. Kautschitsch, posestnik v Sevnici; Aleksander Koller, drugi podžupan v Gradcu; M. Bichter, graščak v Gradcu: namestnik je A. Fleischmaun, trgovec v Gradcu; nadzorniki so: dr. Rihard Forreger, štajerski dež. poslanec Furst, graški župan dr. PortugalI, državna in deželna poslanca dr. Reicher in dr. Steinvvender. — Da je to društvo naperjeno proti slovenskemu prebivalstvu, to smo že dokazali in večkrat ponavljali; vendar bodo vsi napori teh zatirancev (?) brezvspešni, ako bode njihova blagajnica tako slabo založena, kakor v prvem letu. Gospodje dr. Forreger in tovariši uaj bi rajši nabrano svoto odposlali nemškim poplav-
Ijencem na Češkem, obrnili v kak dober namen ali pa, kakor je deloma nasvetoval v imenu gorenjske podružnice tovarniški ravnatelj Rieger, podarili pro-palim kmetom v čisto nemških krajih. S tem bi tudi odstranili jeden vzrok, ki bode gotovo še razdvajal duhove in množil prepir. Imenik članov nam sicer ni pri roki, vendar upamo, da uradniki ne podpirajo društva, ki preži po slovenski zemlji in skuša nemško mejo potegniti bolj proti jugu. Kdor namreč podpira kako društvo, mora se strinjati vsaj z glavnimi načeli in nameni društva. »Sudmarke" prikriti nameni pa se ne strinjajo s pravicoljub-nostjo in nepristranostjo, kateri smemo zahtevati od vsakega uradnika.
(C. kr. trgovinsko ministerstvo) je določilo 18.000 gld. za brzojavne naprave na Krasu, da bode mogoče zabraniti prometne prestanke vsled burje in žametov. Dotične naprave bodo v črtah Trst-Proseko-Nabrežina-Tržič-Gorica in Trst-Opčina-Sežana-Senožeče Rizdrto-Postojina. Delo bodo še ta mesec pričeli.
(Ogenj.) Kakor se poroča tukajšnjemu uradnemu listu, nastal je v nedeljo, 14. t. m., proti večeru ogenj v skednju posestnika Janeza Hafnerja na Godešiču pri Škofji Loki. Pogoreli so skednji Fr. Jenka, G. Avguština in Marije Stremfelj s krmo in gospodarskim orodjem. Gorelo je celo noč; ogenj nastal je bržčas vsled neprevidnosti. Marija Štrem-felj ima škode do 4500 gld., zavarovana je bila za 1700 gld.; Jenko ima škode 1200 gld., zavarovan je bil za 500 gld.; Hafner ima škode 1500 gld., zavarovan je bil za 700 gld.; Avguštin ima škode 1100 gld., zavarovan je bil za 600 gld.
(Slovenske paralelke.) Za prvo slovensko pa-ralelko na mariborski gimnaziji se je oglasilo nad 80 učencev, kar dokazuje, da so slovenske paralelke nujna potreba.
(Cvet in sad.) Znani gospod prirodoslovec na Šenturški Gori nam poroča: Ne samo na Dobravi pri Kropi, marveč tudi tu na Poženku je na nekem vrtu hruškovo drevo, v Šmartnem pa jablana, ki imata poleg dozorelega sadja bujno razvito cvetje. Ljudje pravijo, da priroda letos nori. — Dalje nam poroča prijatelj iz Kamnika: Na Perovem pri Kamniku stoji na nekem vrtu jablana, ki ima poleg dozorelih lepih jabolk lepo razvito cvetje. Tu pod planinami se ljudje kaj jednacega ne spominjajo.
(Trgovina s hmeljem) je letos v Savinjski dolini prav živahna. Letina je letos dobra in Savinj-čani bodo skupili lepe novce za hmelj.
(Med vožnjo) po železnici od Beljaka do Ljubljane umrla je v torek g. prof. Gratzy-ja hčerka Brunhilda za ošpicami.
(O poskušanem samomoru) na Nabrežini se nam še poroča nastopno: Nesrečnež bil je uradnik dunajskega magistrata, ki je spremljal otroke nazaj na Dunaj iz morskega zdravišča v Gradu. Med vožnjo blizu nabrežinske postaje potegne revolver iz žepa in se — vpričo otrok — ustreli v glavo. V Nabrežini so smrtno ranjenega izročili zdravniškemu oskrbljevauju. Povod je neznan, istotako ime samomorilčevo.
(»Slovensko pevsko društvo".) Velecenjenim odbornikom, poverjenikom in vsem prijateljem »Slovenskega pevskega društva" v Ptuji, vzlasti pa slavnim komponistom, naznanja se tem potom vspored prihodnje redne odborove seje dne 9. novembra t. I. ob 2. uri popoldne v »Narodnem domu" v Ptuji, z uljudno prošnjo, naj počaste, posebno vnanji odborniki, sejo radi važnega predmeta, ki bode na dnevnem redu, osobno, ali pa naj razodenejo svoja mnenja, želje m nasvete o tej stvari vsaj do 2. novembra t. I. predsedništvu pismeno Vsak nasvet nam bode ljub, posebno pa nasveti naših prijateljev in veščakov o točki 3. in 4. — Vspored: 1. Zapisnik seje z dne 15. septembra t. 1. 2. Dopisi. 3. Določi se kraj, in 4. določijo se pesmi prihodnjemu koncertu. 5. Razni nasveti in slučajnosti.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) v Mokronogu priredi dn4 21. septembra v prostorih gostilne »Pri lipi" veselico s petjem (mešani zbor) in godbo. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni vdeležbi vabi uljudno	ODBOR.
(Dražba plemenskih bikov,) katere je nakupila C. kr, kmetijska družba kranjska, bode v Kostanjevici dn4 27. septembra in v Lescah dne 27. oktobra.
Raznoterosti.
— Graška deželna razstava je imela preteklo soboto 2215 in v nedeljo 16.828 obisKO* valcev.
—	Ruske vojaške vaje v Volinji so stale neki do šest miljuoov rubljev. V Rovnu, Dubnu m Luku je še zdaj, ko so čete vže otišle, strašua draginja.
—	Medved in bik. Iz Kijeva se poroča: Pastir iz neke tukajšnje vasi je pasel v gozdu krave. Kar prilomasti medvedka ter ga vrže na tla. Ne daleč od tam pasoči se bik je pridivjal nad medvedko. Zdaj ta pastirja izpusti ter se zapraši v bika. Vnel se je vroč krvav boj. Naposled pa jo kosma-tinka pobere v gozd. Zver je bila prizadejala pastirju hude rane; z glave mu je potegnila kožo, poškodovala hrbet in ledje. Komaj je prilezel v vis nesrečni pastir.
—	Povodenj v Predarelskem. Iz Dornbirna se poroča 13. t. m.: Še vedno poplavlja Ren z dvema tretjinama svoje vode tukajšnje pokrajine. V vasi Emsbaufrn je upadla voda že za dva metra, vendar so še vsa nižja poslopja pod vodo. Se-le zdaj se more ceniti škoda. V stanovanjih se kažejo žalostui prizori. Se po prsih nadstropjih je blata, katerega je nanesla povodenj, za dva do tri palce na debelo. Po hišah je strašen.smrad. Na poplavljenih poljih je videti kmete, kako kopljejo krompir iz vode. Drugi sadež je ves pokončan.
Telesrrami.
Rohnstock, 17. septembra. Cesar Franc Jožef je došel semkaj ob petih popoldne, kjer ga je pričakoval nemški cesar. Prvi je bil v pruski, drugi v avstrijski uniformi. Pozdrav obeh cesarjev je bil izredno Ijubez-njiv, istotako med Oaprivijem in Kalnokyjem. Pri shodu je stala častna stotnija, godba je igrala avstrijsko himno. Potem se je predstavilo spremstvo. Ko je častna stotnija odkorakala in oddefilovala, sta se odpeljala ob» cesarja v četverovprežnem vozu v grad; v drugem vozu sta se pa peljala Caprivi in Kalnokj. Veteranci, šolska mladina in ognje-
gasci so stali ob cesti redoma. Ob osmih je bila v gradu pojedina.
Rohnstock, 18. septembra. Oba cesarja sta jezdila k vojaškim vajam. Kalnoky ; in Caprivi sta ostala v Hausdorfu. Kralj saksonski je zapustil Bornchen ob osmih.
Breslava, 17. septembra. Danes popoludne se jo cesar Frano Jožef semkaj pripeljal. Na kolodvoru so ga sprejeli in poslavili visoki dostojanstveniki med temi grof Moltke. Cesarico je obiskal v kraljevem gradu ter obedoval ž njo. Ob treh se je odpeljal na grad Rohnstock. Pri njegovem prihodu, kakor tudi odhodu je bila zbrana nebrojna množica, ki ga je z največjim navdušenjem pozdrav-; Ijala.
I Madrid, 18. septembra. Dve osebi so deli ' pod ključ, ker jih sumijo, da sta zažgala Alhambro. Kolera pojemlje.
LIsabona. 17. septembra. Ministerstvo je i vložilo ostavko. Chrysostomo Abren ima nalog, . sostaviti novo vlado.
i Saint-Flour, 18. septembra. Novoizvoljenega odposlanca Mary-Raynanda je množica I zmerjala in lučala nanj kamenje. Protikan-I didat Andrieui je izdal manifest, v katerem izjavlja, da mandat zaradi zločinov obsojenega Ravnanda ne bode potrjen.
Kairo, 18. septembra. V Masauahu umrje vsak dan 50 ljudij za kolero.
Umrli ho:
io. septembra. Helena Bcrgant, gostija, 40 let, Rolne ulice 13, jetika.
16. septera'jra Rozalija Golmajer, delavčeva hči, 1 mesee, Trnovske ulice 3, katar v žrevih.
Vremensko Hp«»ročllo.
o ž	Stanje		Veter	Vreme	■gs« »s
opazovanja	znikom«r» T ram	toplomera po Celsijti			
""jI. u. zjut. 17 2. u. pop. j 9. u. zveo.	740 1" 741-2 742-1	^fS-ž 16-3 12-8	vzhod n	obiftuno n n	0 60 dež
I>iina|Hka borza.
(Telegrafično poročilo.) 18. septembra.
Papirna renta po 100 gl. (s 16* davka)	87 gld. 95 kr.	
Srebrna „ 5',, , 100 „ „ 16% „	88 „	60 „
5% avstr. zkta renta, davka prosta . . .	106 „	10 »
Papirna renta, davka prosta......	101 .	25 ,
Akcije avstr.-ogerske banke......	969 .	t*
	308 „	25 „
	111 »	65 „
		_
I Francoski napoleond.........	8	87 "„
	5 „	36 ,
Nemške marke .........	54 „	77V„
Stauje avHtro-ogernke banke
dne 15. septembra 1890.
(Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld. 4.82,715.000 (+ Kovinski zaklad , 243,623.000 (— Listnica	, 166,375.000 (-f- 12,619.000)
Lombard	. 23,705.000 (+ 606.000)
Davka prosta bančna rezerva	gld. 21,840.000 (+ 8,311.000)
I IT
5,594.000) 28.000)
'im m liilli
n
najličnejie izrezljane, komad po 1 gld., priporoča prečast. duhovščini
Prva kočevska domača obrt
_v LJubljani, Šeleuburgove ulice 4. (3-1)
UČENCI
dva ali trije se vsprejmejo na sv. Petra cesti št. 9 v stanovanje, kjer se jim zagotavlja snažnost in vsestransko vestna postrežba.	(3-3)
Uradne in trgovske
KOVERTE
s firmo priporoea
!KAT. TISKARNA i
v Ljubljan.
^ IS"--
smm
„THE GRESHU"
srnino hrbtišče........klg. gld. 1*40
„ steg^no......... „ 1-20
„ pleče od steg^na...... —•70
sveže jerebice, postrvi, sulce, z mlekom maščeno kuretnino razponi Ij a na vse kraje
CirTTstav '^L^i-eo, Kolizej, Ljubljana.
XXXXXXXXXXXX^OOC
zavamamc
Podružnica za Avstrijo:
Diij, lilselasirassii 1,
v hiši društva.
Društvena aktiva dnii 30. junija 1&8D..........
Letni dohodki premij in obresti............
Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakuj^nine itd. v dobi društvenega obstanka (.18*8)
^a Um v kk.
t
Podružnica za Ogersko:
Pe§la,FraiE-Jos6®lz
št 5 in 6, v hiši društva.
. . . frank. 106.578.528 96 19,328.51886
v zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za "ed če
(3-3)
219.930 701-87 49,069.600-
novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb.......... „ 1.610.827 280'—
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba pohee, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
:«a«toi> v Ty)vil>ljaiii
(12-9)	i'ri
Gvidu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, .št. 3.
OIiJlVATIS BARirii
koditarsklli piKilcah po pol in Jetleii i^llo
l>i-ipoi'<>«?a Iiajeeiieje
tovarna oljnatih barv, laka in tiriif^.a	».)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.
9
Dunajske razstavne srečke a ] gl. Le malo jih je še!
Glavni dobitek50.000
11 mti m
Wi*eolce po 1 Sflcl. j>i*i C C v«
(1)