Edini aknrenaki dnevnik ▼ feldinjenih državah Velja sa vse leto •. $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA The only Slovenian Daily in the United States. List dloveitBkih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— 50.000 Readers. TKUKFOM PXBJJLNX: 4687 OORTLANDT. Bntarod mm SacondClaas Mattar, Baptaxnbar 21, at tha Fort Offieo at Wow York, H. Y, under tho Act of Ooagroai at Miiroh % 1S79. TELEFON PI8AENE: 4687 CORTUUTD1 MO. 266. — ŠTEV. 266. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 11,1916. — SOBOTO, 11. NOVEMBRA, 1916. VOLUMB XXIV. — LETNIK XXIV. Wilson bo najbrže dobil še Minnesota; 288 glasov. SPLO&NO MNENJE JE, DA SO WILSONA IZVOLILI PROGRESIVNI GLASOVI. — SE ENKRAT NAJBRŽE NE BODO ŠTELI, TEMVEČ BODO REPUBLIKAN CI LEPO PRIZNALI PORAZ. — PRVI WILSONOV GOVOR PO VOLITVAH. — "BOJ JE KONČAN; PO ZABITE POLITIKO", JE REKEL. — ROOSEVELTA GRIZE. — KAKŠNA BO ZBORNICA ZASTOPNIKOV, SE NIHČE NE VE. 77 zračnih bitk. Več zrakoplovov jo bilo iastrolje-nih. — Nemci so aahtevali sedemnajst žrtev. — Sommeski boji V znamenju časa. Brzojavka škofa Dalbora. — Poljsko časopisje o dobrotah Nemčije in Avstrije. Splošno sadovoljstvo. Dozdaj se se ne ve, na katero stran bosta šli dve državi — Minnesota in New Hampshire, — prva ima štiri izvo-lilne glasove, druga pa dvanajst. Zadnja poročila iz Minnesote se glase, da je mogoče, da bo še Minnesota odnesel Wilson, kajti Hugiiesova večina je tam vedno manjša, iz 4.000 je zdaj prišlo že na 300. j Toraj je zelo mogoče, da bo dobil še predsednik Wilson ne- J koliko večine, kajti rezultatov se zdaj pričakuje le še iz J demokratičnih preeinktov. Ako bo dobil še Minnesoto, potem bo imel 288 glasov večine. Kako bo pa z New Hampshire, nihče ne ve, kajti enkrat ima večino Wilson, enkrat pa njegov nasprotnik. V političnih krogih se je včeraj tolkoi razpravljalo, komu se ima predsednik Wilson pravzaprav zahvaliti, da je bil izvoljen še enkrat predsednikom. Splošno mnenje je bilo, da progresivcem, češ, da je predsednik Wilson danes najbolj progresiven voditelj v deželi, in kot takega so ga progresivci tudi spoznali in zanj volili. Republikanci najbrže ne bodo zahtevali, da se glasove v nekaterih državah še enkrat preste je. temveč bodo sko-rogotovo lepo pripoznali, da so poraženi Tuda Hughes je včeraj potom svojega tajnika naznanil, da še ni pripoznal poraza in da še ne bo svojemu nasprotniku Wilsonu poslal brzojavke, v kateri mu bo čestital, kajti kot je znano, to je navada, da poraženi kandidat čestita zinagalcu. Williamstown, Mass.. 10. novembra. — Predsednik Wilson je držal danes tukaj svoj prvi govor po izvolitvi. Ko je prišel, sta ga pozdravila Harry A. Garfield, pred sednik Williamovega kolegija, in Samuel P. Blagden, nakar jima je predsednik odgovoril pred nekako 5,000 ljudi broječo .množico: — Veseli me, da je politična kampanja končana, da se zdaj laliko vsedemo v treznosti in združeni po duhu ter delujemo za blagostanje dežele, ne da bi še kaj mislili na napredek stranke. Ljudje so ga pozdravili s klici in hrupom, dokler ni izginil v dom njegove hčere, kjer bodo danes krstili malo Wilsonovo vnukinjo. Washington, D. C.. 10. novembra. — Demokratični voditelji in razni drugi leaderji delajo načrte, da bi priredili predsedniku Wilsonu porado, ko se bo čez par dni vrnil v Washington. Pravijo, da se jim bo skorogotovo posrečilo spraviti skupaj kakih 20,000 ljudi. Asbury Park, N. J., 10. novembra. — Vladni uradniki so pod nadzorstvom Mr. Tumulty-ja, predsednikovega privatnega tajnika, spravili skupaj vse stvari ter se pripravili na selitev^ ki se bo izvršila danes. Tumulty je izdal še sledečo izjavo: — Izvolitev Woodrowa Wilsona pomeni tole: Duhovi in kričači, ki so se pri tej kampanji pojavili v republikanski stranki, so izginili. Ta volitev je pokazala, da dežela ne zaupa več zdravnikom, ki pravijo, da bolnika v trenutku ozdravijo. Oyster Bay, N. Y„ 10. novembra. — Rooseveltova hiša je bila danes dobesedno oblegana od raznih časnikarjev, ki so hoteli slišati iz njegovih ust kako besedo glede izvolitev. Toda kolonel Roosevelt je bil v veliki zadregi in jim skozi okno zaklical: — Oprostite, nimam ničesar povedati! KONGRES. Republikanci se smejejo predsedniku Wilsonu, češ, kaj ti pomaga, če si zmagal, ko pa ne boš mogel ničesar napraviti kar bi hotel, ko bo v zbornici zastopnikov večina republikanska. Ako bo res to, da bo zbornica z republikansko večino, potem res ne bo za Wilsona predsedniško mesto šala. Toda demokrati pravijo, da imajo še vedno upanje, da bo tudi v zbornici demokratična večina kot je v senatu. WILSON IMA 403,312 POPULARNE VEČINE. Se nikdar v zgodovini Združenih držav ni bilo oddanih toliko glasov. Kot je razvidno iz zadnjih številk, je volilo 16,704,114 državljanov, od katerih jih je glasovalo — 8,563,713 za Wilsona in 8,160.401 pa za Hughesa. Toraj Wilson ni dobil samo večino izvolilnih glasov, temveč tudi večino popularnih glasov. HTJ G H E S. Charles Evans Hughes, poraženi kandidat, ni izdal včeraj druge izjave kot te, da ne pripozna, da je poražen. Popoldne se je vozil z avtomobilom in ljudje so ga povsod Ob pol desetih zvečer je šel menda spat in 3 zjutraj: London, Anglija. 10. novembra. Na zahodni fronti je bilo danes zelo velikih zračnih bojev. Na zemlji so se na celi fronti vršili lokalni spopadi, medtem so pa "ptiči" frčali po zraku in metali bombe ter tako pomogli vsak svojim. Poleg tepra so se pa še bili med seboj, da je večkrat kateri prileteli na tla in se razbil. Francoski zrakoplovei so bili zapleteni v sedem insedmedeset bitk ter so zmetali na nemške ppsto-janke več kot sedemsto bomb. Nek angleški zračni oddelek, se-stoječ se iz tridesetih strojev, je bil skoro celo uro zapleten v boj s štiridesetimi nemškimi. To je bila ena največjih zračnih bitk kar se jih je kedaj bilo. Odnehali so nemški zrakoplovei. £est nemških je bilo poslanih na zemljo, drugi so se pa razpršili na vse strani in se potem zapl>eta}i v boje s posameznimi zavezniškimi aeroplani. Tudi pozneje je bilo spravljenih na tla še več nemških zrakoplovov. Natančno število ni znano, medtem pa poročajo Nemci v svojem uradnem vojnem poročilu, da so spravili na tla sedemnajst zavezniških. Boji so se nadaljevali še zvečer, ko so letali nemški in zavezniški zrakoplovi nad bojiščem pri mesečini. Protizračne baterije nisto stopile v akcijo, kajti nihče ni mogel vedeti, ako ne bo mogoče proti-zračna puška zadela kak lasten zrakoplov. . Časnikarji poročajo iz bojišča, da je bil to velieastno-grozen prizor, ko je bilo zapletenih v boj od šestdeset do semdeset zrakoplovov. Kot rečeno, vršilo se je več lokalnih spopadov na tem bojišču, toda položaj je skoro čisto neiz-premenjen. Japonsko-ruska trgovina. Rusko-japonska trgovina, ki se je zadnje čase. namreč v drugi polovici svetovne vojne, zelo povečala, se ne razvija na tak način, da bi bila zadovoljiva za rusko, kakor tudi za japonsko stran; — obe strani sc pritožujeta, kot piše zastopnik od "The London Economist'* iz Jokahamc. Japonski tovarnarji s? pritožujejo, da jim Rusi prepočasi plačujejo. Rusi se pa po drugi strani isto-tako pritožujejo, da japonski tovarnarji prepočasi pošiljajo naročeno in kupljeno blago. Pozor, pošiljatelji denarja! VtJed negotovega dostavljanja poŠto, ki Je namenjena iz Amerike ▼ Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem. DA SE V S LED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamorejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pofflljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. latama jwiHj> zaoenljive s katerimi sedaj v zvezi line ia ra« ^M.rm -rassfti pri pa- Gene: % K f 1-50 1 120.... 15.60 1115 1 130.... 1640 2.75 1 140.... 18.20 3.40 * 1 150.... 10.50 4.06 1 100.... 20.80 4.70 1 170____ 22.10 5.35 1 180.... 23.40 6.00 1 190____ 24.70 6.05 1 200.... 26.00 7.25 1 250---- 32.50 7:90 1 300.... 39.00 ~ 8.55 350.... 45£0 8^0 1 400.... 52.00 9.86 1 600.... 65.00 10.50 1 600.... 78.00 11.15 1 700---- 91.00 11.80 1 800.... 104.00 13.00 1 900---- 117.00 1430 1 1000.... 128.00 iiljaaj« 10.... 16.... 26...a 90.... 86>... 40____ ... C0.... 06.... 00.... «.,.. TO.... 79.... 80.• .* SC.... 00.... 100.... 110*... Kar m sdaj cene denarju skoraj vsak daa menjajo, sao pfimorani računati po najaoralflli cenah in bomo tudi ua-kaaovaU po njih. — Včasih se bo dUa da dobi naslovnik kaj več, včasih todl kaj manj. List dospe na sapad par dni Ys—njr in toad tam, v rata, m uri Berlin, Nemčija. 10. novembra. Knezoskof poznanjsko - gnezeški, dr. Edmund Dalbor je poslal nemškemu cesarju brzojavko, ki ima približno sledečo vsebino " Jaz iu člani moje škofije. Vam izražamo naj prisrčne jšo zahvalo, ker ste blagovolili obnoviti kraljevino Pojlsko. Bopa bom prosil, da bi Vaš odlok koristil tudi Nemčiji. Prepričan sem, da bo izpolnila nova kraljevina sve-jo zgodovinsko nalogo ter da bo najboljši stražnik katoličanstva na vzhodu." 0'a.sopis "Ziemi Lubelska" piše: — 4'Dozdaj nas je z Avstrijo in Nemčijo vezalo samo dejstvo, da imamo vsi trije enega skupnega sovražnika. — 5. novembra smo pa začeli smatrati ti dve državi za naši zaveznici. — In kot zavezniki jih bomo pomagali, kolikor bomo mogli." "Gazeta ttadomsku" piše: "Po želji centralnih oblasti je dobila Poljska ono, po čemur je že leta in leta hrepenela. "Gazeta Polska" končuje nek svoj članek z besedami: — "Zdaj imamo zopet svojo Čast, zdaj smo prosti Poljaki, zdaj smo zopet dobili nazaj svoje človeško dostojan stvo." Berlin, Nemčija, 10. novembra. Tukajšnje časopisje je priobčilo članek nekega Poljaka, kateri pravi. da mora samo Položaj v Mehiki jo postal zadnje! čaae zelo resen. — Villa jo baje; osvojil več C&rr&nsovih most. j - i _ Atlantic Oity N J., lO. nov. -jNEK0 nemŠKO POROČILO Amerisko-raehiska komisija se je . , , u, , _ . ____ . _____ danes zopet sestala in jepričela j IZGUBILI VELIKO POSTOJANK PRI BARANOVI- takoj razpravljati o resni mehiški ČIH. — NEMCI IMAJO PRIMEROMA LE MALE IZ- situaciji, ki ni veliko Ugodnejša j GUBE. — OB DOBRUŠKI FRONTI SE VRŠE MANJ- Resnajituacija. |Nemd SO V ofenzivi proti ruskim in rumun. četam. PRAVI, DA SO RUSI ni kot je bila ona, ko je Villa napadel Columbus. C'arranzovi odposlanci, ki se nahajajo tukaj so priznali, da raste moč Vilie v Severni Chihuahui. Pripoznali so," da je zadnje tedne osvojil Villa več mest. ki so bila dozdaj v ('arranzovih rokah, in sieer Parral, Jiminez, Santa Rosalia in nekaj drugih. Dozdaj so mehiški komisarji vedno zahtevali, da vlada Združenih držav takoj odpokliče Pershin-ga iz Mehike, toda tega je vlada najbrže ne bo ugodila, vsaj zdaj j ne. ko se je cela situacija poslabšala. ŠI SPOPADI. — BOJI PRI PRAHOVI IN V DOLINI REKE ALUTE. — RUSI PRIPOZNAVAJO, DA SO SE MORALI UMAKNITI ZA DRUGO OBRAMBNO ČRTO. BOGAT PLEN. Italijani. Italijani so baje nekoliko napredovali na Krasu. — Nov zračni re kord. — 25,800 čevljev visočine. Rim, Italija, 10. novembra. — Italijanske čete so danes zopet nekoliko napredovale v svoji ofenzivi (proti Trstu kot naznanja Poljak pojmiti' dananšje uradno poročilo vojnega kakšnega pomena je za poljski narod 5. novembra. — Tistega dne je namreč rešila mogočna roka u-sodo Poljske. V Švici živeči Poljaki so vsi navdušeni za svojo novo kraljevino. Zdaj bodo Poljaki lahko napovedali svojemu najzagrizenejšemu sovražniku vojno. Nemške izgube. London, Anglija. 10. novembra. Kolikor je razvidno iz nemških u-radnih poročil so imeli dozdaj Nemci 3,755,693 izgub, od katerih je bilo 910,234 ubitih. V oktobru so jih izgubili 199,765, med katerimi je bilo 34,321 mrtvih. Pomanjkanje krompirja. London, Anglija, 10. novembra. Dublinski dopisnik 4' Daily News" poroča, da je cena živilom na Irskem strahovito narasla. — Iz Irske najbrže ne bodo mogli več izvažati krompirja v Anglijo. — Po- de partmeuta. Slabo vreme je zakrivilo, da n" bilo večjih bojev in da je artileri-ja skoro cel dan počivala. Laške čete so vjele tudi trideset avstrijskih vojakov. (Avstrijski vojni urad tozadevno nič ne poroča. (Op. ured.). Milan, Italija, 10. novembra. — (Poročilo londonski "Daily Chronicle). — Poročnik Guido Guidi je danes na Mirafiore aedromu posekal angleški zračni rekord Har-ry-ja G. Hawkerja, ki je vzletel 23,500 visoko. Poročnik Guidi je danes vzletel 25,8000 visoko v poletu, ki je trajal eno uro in 57 minut. Ko je dosegel 19,750 čevljev vi sočine, je njegov toplomer kazal 89 pod ničlo. Avstrijski poslanik za Zdr. države. Washington, D. C.. 10. nov. — Avstrijska vlada je imenovala poslanika za Združene države, in sicer bo sledil Dumbi grof Tarnow-ski, ki je bil do zdaj zastopnik manjkanje živil dnem bolj opaža. se je z vsakim avstrijske rija. vlade v Sofiji, Bolga- Slovensko-Amerikanski Koledar bo tekom par dni izšel. Vseboval bo najraznovrstnejše članke in povesti. Krasilo ga bo nebroj slik, med katerimi ne najbolj odlikujejo FOTOGRAFIJE Z ITAJANSKE FRONTE in prizori iz PORUŠENE GORICE. Ker smo .ga tiskali le omejeno število, svetujemo rojakom, da ga PREJKOMOGOCE NAROČE. Cena 36 centov. Naročite ga se danes! SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt Street, _New York, N. Y. Pošiljateljem denarja! Vsfed Mto slabe part ne svete svetujemo njif jotnjsn soj —r v teaaja*a. Natančno smo poixvedell, da pridejo take pošiljatre za dsnsžnje razmere hitro. Za naslov se računa 05 centov za vsako beseda Najbolj Se je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč aH premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj. Brezžične po&ljatve gredo vse v Nemčijo, od tam na DnnaJ, odkoder jib odpošljejo na določeni naslov. Potrdil o izplačila se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Pri v. Oesterr. Credit An sta It na Dunaja poroča, da zahteva In dobi od počte za vsako izplačilo lakozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje poŠte in lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza zopet vre jena. Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavn poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in Se naprej do 10.000 kron. Za take poAlljatve se naj nam poftilja le poštne Money Ordere in v gotovini, kajti privatnih čekov sa brzojavne poftlljatve nI _ SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PM&TETI S« fU§ tk Naslov se mora jasno napisati in dodati: psilje saj sa twsjawa. K: 100.00..........$13.00 t K: 000.00..........$ 7&00 K: 200.00.......... s&oo | K: 700.00.......... 9L00 K: 300.00.......... 30.00 | K: 800.00.......... 10100 K: 400-00.......... 52.00 j K: 900.00.......... 11TJ0 K: 00040.......... 06.00 J K: 1000.00 Petrograd, Rusija, *10. novembra. — Vrhovno poveljstvo ruske armade naznanja, da so naleteli Rusi severno od Baranovičev na strašen nemški odpoi. Nekaj časa so si prizadevali, da bi nekoliko napredovali, ker je bil pa sovražnik v veliki premoči, so se umaknili za svojo drugo obrambno črto. Uradno poročilo se glasi: — Pri Srobovi nas je sovražnik zadnje dni večkrat napadel. Mi smo se nekaj časa izborno vstavljali, slednjič smo pa izprevideli da nam ne preostaja ničesar drugega kakor umakniti se. Umaknili smo se za drugo obrambno črto in prepustili sovražniku nekaj pozicij. Sovražnik se je posluževal pri spopadu dušilnih plinov. Berlin, Nemčija, 10. novembra. — Čete pod poveljstvom bavarskega princa Leopolda, ki operirajo severno od Baranovičev, so si priborile včeraj veliko zmago. Prodrle so prvo rusko obrambno črto ter napredovale na štiri kilometre široki fronti. Generalni štab zatrjuje, da so nemške izgube v primeri z ruskimi malenkostne. V tej bitki, ki je trajala samo nekaj ur, so v jeli Nemci 2,50(5 Rusov in zaplenili veliko strojnih pušk. Uradno poročilo se glasi: — Brandenburške čete in intanterijski polk štev. 104 so pod poveljstvom generalnega majorja Wyne v okolici S robovi, osemnajst kilometrov severovzhodno od Baranovičev, prodrle na štiri kilometre široki fronti prvo sovražnikovo obrambno črto. Naše izgube se ne dajo z ruskimi niti primerjati. Vjeli smo 2.429 ruskih vojakov ter zaplenili 27 strojnih pušk. Rusi so doživeli silen poraz. Petrograd, Rusija, 10. novembra. — Miru, ki je vladal že precej časa ob celi ruski zapadni fronti, so sledili vroči boji. Nemci so začeli pri Baranovičih z ofenzivnim prodiranjem. Ker nismo bili na to dovolj pripravljeni, smo se morali nekoliko umakniti. Predno so se Rusi umaknili, so pa odbili še sedem nemških napadov in prizadeli sovražniku velike izgube. Kakor na severu, tako se je Nemcem tudi na jugu posrečilo priboriti si nekaj uspehov, ki pa nimajo nikakega upliva na splošni položaj. Petrograd, Rusija, 10. novembra. — Danes je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo: — Južno od Dorne Vatre v dolini reke Bistrice pri vasi Toldeš je vprizoril sovražnik par vročih napadov. Naše čete so morale po junaškem boju zapustiti par pozicij, katere so pred nekaj dnevi zavzele. Na Sedinograškem smo v dolini reke Torotus odbili vse sovražniške napade. Zapadno od Buzcu doline je stopil sovražnik v ofenzivo. Rusi so se morali umakniti štiri kilometre bolj proti jugu. Pri Predealu so Rumuni v ofenzivi ter skušajo obkoliti levo sovražnikovo krilo. Bitka se že par dni nepresta-uo nadaljuje. Pri Kimpoluugu smo odbili vse sovražniške napade. Ob Donavi je zasedla naša kavalenja železniško postajo pri Dunareji, tri vrste zapadno od Černevode. Vroč boj se je vršil za most pri Čemivodi. Bitka ni bila odločilna, kljub temu, da je obležalo na bojišču par sto vojakov. Vjeli smo precej vojakpv in zaplenili tudi nekaj vojnega materijala. Po hudih naporih se nam je posrečilo zavzeti vas Hiršovo in mesto Musluj. Bukarešt, Rumunsko, 10. novembra. — Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo rumunske armade, se glasi: — Na zapadni fronti je v ozemlju med Molavo in Pre-delusom položaj neizpremenjen. V dolini reke Prahove se vrše ob našem levem krilu vroči spopadi. Tudi pri Drago-slavlju se je vnela vroča bitka. Pri Orsavi in v dolini Jiul se ni pripetilo ničesar posebnega. Ob Donavi je samo artilerija v akciji. Nek sovražni monitor, ki se je skušal približati mostu pri Girurgevu, se je moral umakniti pred našo obrežno artilerijo. Sofija, Bolgarsko, 10. novembra. — Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo bolgarske armade, se glasi: — Zadne dni se je vršilo sicer nekaj manjših bojev, ki pa sploh ne pridejo vpoštev. Berlin, Nemčija, 10. novembra. — Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo nemške armade, se glasi: — Armadna skupina nadvojvode K. F. Jožefa: V Ge-orgeny pogorju prav dobro napredujemo. Včeraj in danes smo osvojili skoraj vse ozemlje, katerega smo izgubili v bojih dne 4. novembra. Armadna skupina gen. Mackensena: Pri Giurgevu so zaplenili naši monitorji precej rumunskih transportnih , M bo prevažal petrolej. .............. NAttODA. 11- NOV. 191«. "O LAS IMA RODA" I l O T I R I O ••4«* «AK!*RR u4 paWMud by D B L I S H I H I* —IMitit) uwn BmniK. O O O M F A H '•W '"» »udoMr Hf tfer norpurtOdB ud iddrum ot above «? (WfUuMlt St met Borqngfa at Manhattan. Nw Yorfc rtty If T Koncem tedna. v' Zottijeva ostudiia euiija se vmešava v vse stvari, a to samo zato, da bi med Slovenci napravila veliko neslogo. Pa kaj čuda? Desperaterji se zaganjajo v vsako stvar, ♦nos vtikajo v zadeve, ki jih prav nič ne brigajo. Nemški kucter Betonu Hofeveg je ludi za mirovno 4* .«»«• msu- *rua um mm ilmrf1>» 1» OaiUUl*< ................. « (M> «-t»................... v» »t« mi« ft ntMtfi York Im pot leta m meato Ne« lock... 24*» fSb* IZ« Errnpo wm wm leto L90 Z* Evropo u pol tod. 4.00 Za Rt repo aa Četrt leta. ... tso 1.70 saKODA" labaja raak dan nedelj to praanlkoe I LAB NASODA" l-Votoe at the People") dal except Sundays wad Hortflaya. Sabacrlptloo yearly $ai» uwiM bcaa podplaa to eaebouatl ae ne prioUnj«ju thenar naj ae bla*o*ol1 poMljad po — Money Order. fc*b|» «aroCnlko% proaUno. da ae nam tod! prajisja a hitreje najdemo naalomlka. tf fv.rtTan^t «t uuptann In poRUJatram naredite ta naalov: "GLAS NARODA" l fvfm, trtK: i nrtimni'_ SffiS! Wear Tor* Htt i p redno aa dobro poprime vašega. ustroja. Zmanšajte napade ter uteiste raidra-ienjm z. rabo O EV ERA'S Balsam for Lungs (Severovega Balzama za PI joda). Kmalu bote priznali vrednost tega zdravila pri zdravljenju kailja. prehlada, hrapavosti, krčevite davice, vnetja sapnika, in bolnega grla. Cena 25 in 50 centov. Ako itvomito besede. ?it ijt« sledeC* pismo. kat«ro »me pmi kratkim prejeti in katero potrjuje k*r mi trdimo: ""HoC-em v»m naznaniti, da je Severov Halza.n za Pljuča zeio uspeino nttnkovaL Takoj po prtvtn popitku so se moii otroci boljSe počutili. Potnagalo jim je odpmviti kaSelj in pr-Dfvial je tudi tia-daljn>> napade. Rabili stao za tudi v skifciju osiov^eea kaiWjj pr-d dveni leti t«-je tudi pumaaaL J. Ko«raiski. C*t.>h «u«, Ji. Y. Kadar potrebujeta zdraribi. vpnAajte za Severov* v lekarni. Glejta da debi-tista po katerih pmrpn^iijece. Z.ivruile nadoa»esutve. Ako jih ne morete dobiti v tekanji. naroČite jih od W. F. SEVERA COv Cedar Rapids, Iowa. _ Nemški kancler Bethmann- „ . * . s Hollweg je preti par due« odgo- Zaletava se v J. b. K. Jednoto (ali po njegovem v varil angleškemu tajniku za zu-Enoto). Glavno zborovanje se ni vršilo tako, kakor bi že- naju j« zadeve, Greva, s svojim go-lela Francesco Zotti in njegov Bedak. Zafrkava od dru- vorom* katerega je držal pred štev izvoljene delegate; skuša na vse strani "protestira- glavnim reiehsta^vim odborom. ti'^boli ga in od zavisti se peni glede izvolitve in določillo^Kl^S® ££ zastran glasila. ^ ^ kaxgi. da bo treba napraviti sve- * # i tovno mirovno ligo. s pomočjo ka-Prav dobro vemo, kako bi se Zotti in njegov Bedak tere ohraniti trajen Šopirila, ako bi iz J. S. K. Jednote kaj zase iztolkla. j mir. in da naj nevtralne države * dedujejo za to ligo. I Računati znajo dobro* $5,000 bodo dali člani za gla-iJ? 1° nm ^^»-HoUweg 1- -A- -1 1 i-1. AAA v 1 . - - " t ... . V ® pred omenjenim odborom. odgovo-f silo ah V stmll letih $20,000. Is O, lagati m falzificiratl zna- ril. da je resen namen Xem^e po jo! Kje pa ima dosedaj še ta Jednota 10,000 članov, da bi končani vojni gledati za sredstva, plačah $5,000 na leto za glasilo f Ako bi jih pa tudi imela. s pomočjo katerih bo mogoče o- j kar bi bilo želeti, ali bi člani ta denar samo lepo oddali in hr:miti ,nir? sredstvo ničesar dobili sanj? Ali ne velja 10,000 listov s papirjem, v to b\ pf.,bila u,irQV-ua ^ -ii - + • • . j . , . • » j , . , r * J ' ga. v kateri bi bile zastopane vse posiljatnjo m drugun de om me da b! bila vsa svota ne- večje, kakor tudi maujše svetovne |kak "dar", kakor to lmsli Zottijev Bedaki držav«. , * * j V svojem govoru se je ckaneler 1 , Zottijev Bedak kritizira slovenske liste v Ameriki, ^nhgaUudi onih dm, ki so bili «voj, sovraži | nal", ki se kritike vreden ni in ne črnila, da bi se o njem!tjPeyo^fa bl .se mora i>rid»-jati še Alzaeijo in Lo-i Komu bi človek vrjel ? Xiko- kaj pisalo. Rusi^T V°">U°? m m0,blhzaC1Je| tarhigijo, medtem ko nisem jaz'mur! Vlade se dajajo med seboj * ♦ _ * . j nikdar rekel, da je naša namera na račun ljudstva, na račun ljud- - • j v , i Po Zottiiu osWariGiiih smonoo I^T13 01!^ Je ^OV(>ril,osvojiti Belgijo. |ske krvi — na rač.ui ljudstev, ki Šele tretji dan po volitvi smo zasigurno izvedeli, da ™ t fToO.OOO, tem podlim dušam med drngnn tudi: -Glavna Stvar, patom katere slepo sledijo svojim leaderjam. je predsednikom Zdi-uženih držav zopet izvoljen sedanji "e man; c»eveaa, ko jin nikjer ni vee. Da je pa t;Mi nismo nikdar dvo^nili. da bo mogoče reševati mednarodne — ----- nredsednik Woodrow Wilson, kandidat demokratične; ^ottl "-l"1 P^J1 gospodar, jja ne morejo oporekati. Zotti .M ^ garancije za mir v med- zadeve, bi bila, da bi se ne smelo' \4 ' i najame urednika in plača. Ce se mu zljubi, ga pa tudi samIIiarod!lli opgai^aeui ia arbitra- nič več voditi agresivne politi-1 StruilKe. . , t t i i* • , -i - v . zapodi, kar ie Že okusil Bedak jeijskih sotliSčili. Toda zdaj se mo- ke", je izjavil kaoioler, nakar je1 Sprva mu je zelo slabo kazalo, in nasprotniki so zej ** » OKUi>11 ^eaak; «ra k jj ^ ^ ^^ da je ^^ ^ praznovali zmago. i X J • * 7 , , . zdaj, in izraziti se bomo morali, pripravljena v stopiti v mirovno Ostuui. Italija. 1. ofct. 1916. Californija se je odločila za Wilsona in mu pripomo-! . , V K m, aa se zaletava v Mr. fcakserja kjer kaj bo naše stališče, ko bo prišel ligo in tako preprečiti nadaljnje Cdujeno uivdnišu-o:— gla k zmagi. jn \ vsaki številki njegovega garjevca je I mir, V tem vprašanju. t motenje javnega miru. i Prosim, da mi izpolnite sled->Čo jasno je da se ie za te volitve zanimala tudi Evro- bratl ka-l 0 "jeni. ".Alko se bo enkrat po končani' "Zgcdovina mednarodnih od- uslugo. Moje ime je Florijan Ga- l att*,-u: „ vnilin j * » * vojni pričel svet docela zavedati nošajev pred vojno stoji v jasni sar- seuaj se naliajam v vjetni- katerega stran' Postal, da Mr. Sakser nima posla z ™* ki ^ ^ —1 trpeti luči Pr J očmi Leta ",' je rekel. štyu v CV.uni di We. v Italiji. Amerika ima precej upliva lil oni, na katerega stran ^Wieuer Bauk Vereinom" češ da ti reziti rri^n t^ir? \ii' hočM v živI^11jih' bodisi ^^ KaJ Je bil ^rak. da je šla Fran- svojo sestnčno z imenom se nagne simpatija ameriške administracije, je precej na f.,. . , T , ' , ' T1,1 , ,11 niso pravi. AJn če v tej vojni? bo gatovo drgnil cija skupaj z Rusijo? Alzacija in Iva"a Gasar, ki se je pred časom ............• ' P ljuaje lmsiyo, aa vsakdo tako dela, kakor je Zotti delal,1 glas, d* bi se v bodoče take Stva- Tjotarmgija. Kaj je hotela Rusi- nahajala nekje v Clevelandu. Jaz kO je Uboge delavce -osleparil za $750,000! !ri reševalo, drugače; mirnim po- ja f Carigrad. Zakaj se jim je Ru- ^ ji ^ park rat pisal na oni na- * * * tom, vsaj v kolikor je to mogoče sija pridružila? Zato, ker je po sltn% toda ne dobim nobenega od- Ko je nastal veliki polom pri Zottiju. so uradiliki lia- V moči, da bi se tempo- Stala Nemčija zanjo premočna. In govora. Zvedel sem za Vas naslov " , . . . .. ... . v .. . ... . . j Šil V njegovi "špilli" Deč^tte dunai^k^ ill hnr^i^^fo^^l.^J tom abvarov^o svet sličniii kata- kaj smo hotelir Lord Grey pravi. ™ ^daj pišem, da se potru- Izbire niso imeli veliko. Wilson m znjmn mekaj sim-j so 7Aor^h\hvn t vi i oudapebtaabke,^^ Talk klic bo tako mo5ain m da sulo hoteli frimeoske koionije. dite m nu priskrbite nje naslov, patiziral, Hughes pa -tudi ne. i # potrdila. tako 01>ravičen, da bo imel svoj Toda v^aka tudi najbolj netrezna ako ste toliko prijazni Moj Wilson Glasovi od vjetnikov. boljšem kot pa njegov nasprotnik. Že več mescev pred volitvami so ameriški Nemci o-mahovali, ne vedoč, kateremu kandidatu bi dali svoje gla- sove. na- * * Wilson je pri več prilikah očital ameriškim Nemcem: ruvanje proti vladi ter nezadovoljstvo z novo domovino. tako opravičen, w - ^ --------. — ^ v. . uspeli. josoba v Nemčiji ve, da mi nismo sl°v v starem kraju je bil: Flori- kaknacm pa je Mr. Sakser istinito v zvezi Z Wien-; 'Nemčija bo pošteno sodelova- uiti najmanjšega namena i1«! Gasar, »Solita. Kranjsko. Se- Ta voin* mora vseknikor naojisti Francijo z namenom, da daJ Sc,u i,a Italia. na naslovu: Florian (iasfir, piTgioniTt. d: giierra. Ost uni di Leece. Pravi Amerikanec ne gi*e rad v tabor, kjer se naha- SumiČiti in nepoštenost podtikati drujrim ki i>o jajo Nemci. Posebno nerad pa zadnji dve leti, ko se je pri-; steno delajo, zamorejo le taki sleparji kakor ie Zotti I-i n<>f il/i mnrfiil/fli Irni* /mvnvi<"nio aiifmit + iin An niili i ia nclanoml — i. j.i______ . . . __ ' 1 Po volitvah. petilo marsikaj, kar opravičuje antipatijo do njih Wilson je zmagal. — Zmagal je brez nemških glasov in na ta svoj uspeh je lahko ponosen. Mož gospodari že štiri leta, gospodari v najkritičnejšem času in izkazal se je za precj dobrega gospodarja. Vsega ni seveda dobro napravil, vsem ni mogel ugoditi. Morda ima v svojem srcu najboljše misli; toda vres-ničiti jih nikakor ne more, ker je predsednik, ne pa absoluten vladar. Zdaj vlada v deželi precejšnja prosperiteta. Tovarne obratujejo skoraj nočindan, brez dela je takorekoč le tisti, ki noče delati. Te prosperitete ni povzročil Wilson, pač pa evropska vojna. Izmed vseh bojujočih se držav je samo Nemčija navezana samo nase in nima nobene tuje pomočL Zaveznikom je začelo že po prvih mescih zmanjkovati municije. Tudi Nemčiji bi je gotovo zmanjkalo, ee bi ne znala štediti in če bi ne bilo njeno vojaško gospodarstvo tako sila vzorno. Angleži, Francozi in deloma tudi Rusi so začeli naročati iz Združenih držav potrebščine, posebno pa hreno in vojni material. Ameriški kapitalisti so izprevideli, da se jim je odprlo polje delovanja, ki že vsaj toliko časa ne bo izčrpano, dokler bo trajala vojna. Prenovili so tovarne, najeli so strašanske armade delavcev in začeli izdelovati municijo. Tako je bil storjen začetek sedanji prosperiteti. Izdelovanje municije ni človekoljubna stvar. To ve vsak in ni bilo treba Nemcev, da so nam to šele povedali. Prepričani smo, da bi izdelovanja municije čisto nič ne obsojali, če bi bila teh izdelkov deležna tudi nemška armada. Wilson ni nastopil proti izvozu municije. Kot Človek bi mogoče to rad storil, toda kot predsednik ne more storiti. In ako bi nastopil, bi bilo konec — prosperitete. Delavci in kapitalisti bi ne pomislili, da se j« zgodilo to iz človekoljubnosti, ampak bi rekli, da se je prodal Nemčiji in da dela po njeni komandi Dobro je, da bo ostal Wilson še štiri leta na želu Zdi-. drŽav. Ko je v sredo zjutraj ^^ V prihodnjih štirih letih bo vojna gotovo končana. On ve vse, kaj se je dogajalo v začetku in zato bo ob koncu go- — madr0:-I>^ tovo mož na svojem mestu kot bi morda Hughes ne mogel biti. Če mu je bilo namenjeno vladati v n^ppjpaaitttoDejgi dobi, naj vlada toliko časa, da bo ta dote J* je osleparil, kar je dokazano uboge ljudi za $750,000 kr-bando2 ' ^ teka "maleukost" ue briga me njegovo ba bo tudi do&eČi, da bo prosto 111 mogla morje. Tega lord Grey ni omenil. v0-ine-' ako se prav spominjam." j On pravi, da je Rusija kriva. Kancler je potem izvajal, da (,:t se ,Je vojna taikoj pričela. On niso Grey eve ideje za mednarodne izjavlja, da je Grey le zaime re- SrapfllifHp 7!i mir rii M7vni uiVn. prosil"' države, da se naj tudi v bodoče politiko Olovečan stva. V New Mexiei je Roosevelt county, imenovan po kolonelu Teddy Rocseveltu, toda county je glasoval z veliko večino za Wii-sona. Ubogi Teddv! # ♦ * ^Ir. Hughes, propadli republikanski kandidat, se je nahajal na večer, ko se je pričaiko-valo poročila iz Calif orni je glede izidov volitev, v .gledišču, kjer je igral slavni igralec Collier. Na nekem mestu je bil tudi prizor, ko je deMica vprašala Ool-lierja, ki je itgral glavno ulogc. kako stoji njegova stvar. (Kaj je pri tem mislila, je postranska stvar.) Collier se je tedaj naiašc? dbrnil iproti Hugkesovi loži in rekel: "Mislim, da je dotbro, toda zdaj pričaikujem še poročil iz Ca-lil'ormje.'' Ta odgovor je bil na mestu pri igri in primeren času ter prisotnosti kandidata. Po gledišču je nastal bučen smeli, celo kandidat sam se je na vsa usta smejal. * ♦ • Vse one države, ki se nahajajo ob mehiški meji, so volile za Wilsona ! * Ameriški kapitalisti hočejo vojno, ker so prepričani, da jiii radi-tega še nihče vščipml ne bo. Drugačnih nazorov so pa ljudje. ki ^morajo bivati «ib meji, ki bi bili v slučaju vojne najbolj posredno prizadeti. ho nadvlado Anglije, zdaj od :iai>roJ »borožuje. da ima na svoji j Grey a pozvani, da napravijo mi- 6traili Anglijo in Francijo. * ; rovno ligo. ki bi bila v korist An-' Kancler trdi, da je Nemčija še- Pravijo, da so vsi dosedanji; gl i j i, da bi mogla ona mi mini po- le tretja mobilizirala. Dne 3U. ju-nemski demokrati volili za Wil-1 tom podjarmiti Noim-ijo. Kancler Hja popoldne je sicer "Lokal sona, nekateri trdijo celo, da je je dailje rekel, da se je d ozn al o iz Anzeiger" izdal posobno izdajo, veliko republikancem- nemškega; zanesljive sti-ani, dasta leta, 1915 da je nemški kajzer zapovedal pokoljenja volilo za Wilsona. ; Anglija iti Francija garantirali mobilizacijo, toT>i-aševalo v aii-le- ni položiti svoj zagovor pred di kihanje ima več dialektov), ter V zbornici, govorila, glasovala škem parlamentu, — pravi kane- nevtralen tribunal, nakar je Beth-j.svetu nenadoma stereoskoptieno in itd. Kako jo bodo neki naslikali na- _____ , mo predsednika Člo^eŽanstva, odsdaj naprej bomo j&eft pa predfdniOra Zdmisrih držav. tU ler Hoilweg. Iinann-Hollweg odgovoril, da se litografieno naznani Hughes-ovo "Taka podlaga'', pravi kane- kaj takega popolnoma nič razni šaljivi politični listi? Goto-i^1"' nebo j i more biti za .meduarodno iniiovno, Tako se lazego ervetu zavezniški za nocoj. (To se je izmislil pane in nemški diplomati; eden pravi, Žan iz Norwalka, Conn.). ne( izvolitev. Le škoda, da je pozabil i omeniti, da ta izvolitev velja samo vo bo 3Xiss Raoikin za kartimiste materija!, da si ne bi mogli bolj še«a želeti. Hearstovo zmaailo 4'New York American'' je pisalo v sredo po volilnem dnevu, ko je Hughes 4' sij ajno porazil demokratično stranko", češ, gotovo je, da je bil Wilson poražen, saj drugače ni mogoče, aiko Jbi Wilson poslušal naiše svete, bi gotovo ne bil poražen, 2idaj pa ima... Kes škoda, da je Mr. Hughes poslušal Hearst a. * • * Mrs. Hughes se je v torek zvečer od eamegp, veselja joikaia, po-ljubovala je svojega moža, "predsednika Združenih držav" itd. Sočustvujemo žnjo, da je njena velika, sreča tako kmald minula. Bogve, kako bo zdaj dala duška svojemu razočaranju in jezi. Naj brže z jokom, tod«, ne s poljubi. Človek obrača, a Bog obrne. • * # * Teddy Ifcoosa Tsttl Gotovo bo tako Satid «! »vojini ^eljmtmi. # pe bc Kdon želi poslati svojcem v staro domovino kako svoto denarja za naj to takoj stori in sicer» naj pošlje po brezžičnem brzojavu, da svota dospe v pravem času tja. cene glejte v listu na prvi strani« FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. m ^.■L^., •,. t.. • GLAS NAHODA. 11. NOV. 1916. 10-Držav. pravice in dolžnosti. Dr. BOGUMIL VOŠNJAK. pr V dobro urejeni državi po našem, ne po nemškem vzorcu so da po a:nežnemu državljanu velike svoboščine. Hočemo državo, v n j- najvišja oblast v rokah naroda in vladarja,*), ne pa tako, • - prisvaja vladar najvišjo oblast sam s pretvezo, da mu jo je Bog sam. Nji ravno je. da je v državi, kjer vlada narod, poklican vsak dr-an. da so udeležuje javnega življenja. On z vsemi drugimi sodr-jani skupaj odločuje o vseh vprašanjih javnega življenja. Skup-■ sodržavljani ustvarja takozvano javno mnenje. Vojska in mir, ji i oda j tvo in socialna politika, vse to se ne rešuje v dvorskih sa h in kabinetih, ampak zunaj na ulici, na shodih, v časnikarskih j ih, v posvetovalnicah strokovnih delavskih organizacij. V Kjer odločuje narodova volja, kjer je težišče politike v najt • ustava dala državljanom neprekršne politične pravice. Dr-i osnovni zakon daja posameznim državljanom politične pravi-V sodobni državi je treba zakona, ki daja svobodo. Narod je svoboden, ako mu ne zapoveduje tujec, ako je prosi, vlade tujega ropstva. Keduj pa smemo reči, da uživa državljan politično svobodo« Ako mu je osuovni zakon dal in država zagotovila izvršbo teh >ie. Svojo pravo zaščito najdejo te pravice v silnem javnem uju. v demokratski vladi. V državi, kjer narodna volja ne pri-i v postev v javnem življenju, tam ne bodo imele državljanske iš ine uikake posebne veljave, tudi ako so točno označene v • M v-i»-h državljanskih pravic je ni važnejše kot je ona svobode nji', proučavanja na vseh poljih človeškega znanja in verske Niti država niti cerkev ne sme državljanu predpisati, kaj misli. kaj naj veruje. Pa ta svoboda ni bila okrnjena, ako posa-.. nt,- bi smel priobčevati svojim sodržavljanom svoje misli io »• int/orv. Treba da mu je dana možnost, tla to stori ustmeno na !i! v društvenih organizacijah, ali pa pismeno v časnikih in v i državna oblast mora odrediti neke meje. preko katerih nf at i pojedinec. Ako državljan uporablja svobodo časnikarstva w ta svojega političnega nasprotnika po krivem in mu povz-ta način občutno materijaluo in uioraJiio škodo, morajo biti •va. da se napadeni uspešno brani. Svoboda časnikarstva ne po-ja svobodo laži in neresnice. N: i j« glavni razlog, da je potrebna svoboda mišljenja in izra-II!ja svojega mišljenja v svobodni državi? ni tak«- svobode, ne bo v državi živahnega izmenjavanja mi • živahnega duševnega življenja, ampak zavladale bodo iz pie "-n prrv/ t< misli konzervativnega kova. Kdor hoče zatirati ka ' - .1 !ij*'< bo trdi!, tla je njemu sovražno mišljenje krivo. Pa nik-: ■ • tn-.re f»iti sigurnosti, tla se oblast zatirajoča neko mnenje, mo-i p.»r.-m je zgodila resnici krivica, to je argument Angleža Bolje j»- torej, da se pusti svobodi mišljenja prosto pot. - mo razkladati tu na tem mestu obširno vse vrste držav-pravic, nt- načela osebne svobode, ue ona svobode naseljava-i i/ »-ijavanja. ne svobode izbiranja poklica in pravice vstopa vii <»i j • i»e. nr narodnostne enakopravnosti. Druga naj bo naša I; < < 1 k o povdarjamo. da otlgovarjajo državljanskim pravi Uliti nič manj važne državljanske dolžnosti, r i\ prirodno je. tla govorimo več o pravicah kot o dolžnostih, i državljan je bil na vseh koncih in krajih oskubljen svo - .tvljanskih pravic. Država je bila v tem oziru njegova mače-i ripadnik zatiranega naroda je bil v borbi proti tej skopu vi ('im več pravic je iztrgal državi, tern bolje je bilo za nje-! K.ikor ti meni, tako jaz tebi. Avstrijski Slovan je reke! Ti mi nočeš dati državljanskih pravic, jaz pa nočem priti. da imam tebi nasproti dolžnosti. i k je odnošaj med pravicami in dolžuostimi v nenormalnih mi razmerah, kjer sta si v konfliktu državljan in država. — drugače je pa v demokraciji, v kateri se zaveda narod, da je i rokah njegova usoda. Tu ni pravic, katerim ne bi odgo dolžnosti. V pametno urejeni demokraciji priznava narod i una dolžnosti napram državi. Narod sam je v demokraciji Država ni nič tujega., nič nasprotnega narodnemu eustvova-I hotenju. V trenutku, ko izprevidi državljan, da država ni > ii-trojstvo, naperjeno proti njemu, zaveda se dolžnosti, kate-i napram državi. Ne izpolnjuje več državnih predpisov, ker jih r stojijo za njim sodnik in žandarmi, ampak ker vidi v dr-organizacijo svoje lastne politične eksistence. Mnoiro je dolžnosti, ki jih zahteva država in oni je kaznovan. ' i/poliijuje. Cela vrsta dolžnosti je pa zgolj moralnega zna-i. Kdor j»mlje prostovoljno take dolžnosti na sebe, stori svojo >no dolžnost, pa nikdo ga k temu ne more siliti. Tako je ob-i dolžnost v mnogih državah pravna dolžnost, ki je obča in se h more nihče odtegniti. V \ngliji v prvem letu vojne je bila vojaška služba prostovolj-Lo>idonu se človek ni mogel načuditi množice stoječe lepo v re- : . tu in v megli pred nabornimi uradi. Vee miljonov ljudi je imi v Angliji prostovoljno v vojsko, sledeč jedino svoji rodoljub- ii dolžnosti. To je sijajen primer moralne dolžnosti, ki ni »v« m a od države, nego katero uči državljan v svobodnem pre an ju. da je treba prostovoljno pomagati državi. Vol. I na pravica je bila preustrojena v nekaterih državah v volil-ln /nosi. lz svobodnega prostovoljnega čina. iz državljanske pra-j'> postala dolžnost, in sodnik kaznuje državljana, ki ni prišel • . Taka zakonska določba kaže, da se državljani odtegujejo i' mu zi\ ljeuju. ker je treba s prisilnimi sredstvi naganjati držav-a k izvrševanju njegovih pravic. Riti porotnik, to je ljudski sotlnik. se smatra za državljansko ico. pa po avstrijskem zakonu je kaznovan porotnik, ki se ne u-obravnave. Tako je postala iz pravice kaznjiva dolžnost. Lnocro je pa dolžnosti, katere izvršuje državljan, ne da bi mu i k znilna roka države. Tako so moralne vse one obveznosti, e ima posameznik nasproti veri, kateri pripada, sev# samo v državi, kjer cerkev nima nikakih privilegijev. Pa predvsem se narod in socialna skupina družabne organizaci-! . v kateri ima moralna dolžnost veliko značenje. — Da sta Peter K i n.k in Pavel Pustoslemšek dobra Slovenca, to jima ne zapove-duje državna oblast, da, ako sta oba v avstrijski državui službi, jima bo njihovo rodoljubje samo v oviro. Nikdo jima po avstrijskemu /akomi ne zapoveduje, da bi bila dobra Slovenca, pa ona sta to. ker jima zapoveduje nek notranji glas. Oba vidita, kako slovenski kmet p'Oj aila, k;!ko odpušča nemški ali italijanski tovarnik slovenskega lave«, kako morebiti njih sin je izključen iz uradniške službe, ker j Slovenec. Podpirati slovenske narodne težnje se jima zdi koristno v s vrh o. da bi bolje živeli vsi njih rojaki, celi narod. Evo. tu j. moralna dolžnost, h kateri ne sili država ue kazenski zakon, ampak ki ima svoj izvir v narodnem čutu. Isto je s socialnimi dolžnostmi gospodarskega značaja. Da je delavec Član delavske organizacije, v to ga v obče država ne sili. Ako vstopi v njo, stori to iz svoje lastne volje — prostovoljno. Delavec nima take obveznosti napram državi, pač ima moralno obveznost nasproti svojemu stanu. Njegova stanovska čast in gospodarski njegov interes zahtevata, da ne ostane zunaj organizacije, ampak da se skupno s svojimi drugi bori za boljše delavske pogoje! Pa neredko je napredna država, ki izpreminja moralno dolžnost v j>rav!jj£ in ratvoj zakonodajitva je v tej smeri. Treba je priznata, da velika množica rada govori o svojih pravi- ci i cah, ne želi pa slišati o svojih dolžnostih. In vendar ni v demokratski državi nič važnejšega ko je to. da Se državljan zaveda svojih dolžnosti. — Francoski revoluciji se očita, da je preveč negovala ideje neod-tegljivih pravic in zanemarjala ono dolžnosti. Pa razlog temu je lah ko najt L Francoska revolucija je značila prelom z absolutizmom, kjer je posameznik imel na hrbtu pač kopo težkih bremen, pa nikakih političnih pravic. Ni čuda, da je državni red na razvalinah kraljestva ustoličil vlado državljanskih pravic. Posamezniku je bilo prepuščeno, da mu glas njegove notranjščine narekuje njegove državljanske dolžnosti. Josip Mazzini je zamislil svoje "človeške dolžnosti'*, katere naj bi bil imenoval državljanske dolžnosti, štiri leta pred revolucijo 1. 1848. Veliki italijanski demokrat in republikanec je bil prepričan, da bi bilo opasuo dajati državljanom vso politično svobodo, ako ae ne zavedajo svojih dolžnosti. Ni pravic brez dlžnosti, toje pravi smisel njegovih žlahtnih tako vzvišenih besed. Demokracija mora biti altruistična, ne sine biti egoist ična. Ako bo demokracija stremila samo po materijalui sreči, bodo ljudje ego-ističui. oboževalci snovi in osvobojeni absolutizma bodo vpeljali stare strasti v novi državni red in ga korumpirali v kratkem. Kako naj izbegnemo taki nevarnosti? — Kaj naj napravi politični vzgojcvalec in učitelj-državnik svojega naroda? — Najti moramo načelo vzgoje, ki bo vzvišeno nad teorijo ma-terijalne sreče, ki bo ljudi navajala k boljim činom, učila jih vztrajnosti in požrtvovalnosti in jih zvezala s svojimi sodrugi. ne da bi jih napravila odvisne od misli jednega človeka in ue od sile vseli. In to načelo je — dolžnost... Vsaki naj živi ne za sebe, nego za druge; — svrha njegova življenja naj ne bo večja ali mauja lastna sreča, ne go napraviti boljega sebe in druge. Boriti se proti nepravičnosti in zmoti v korist svojih bratov, to ni samo pravica, nego i dolžnost; — dolžnost, ki napravi grešnika iz vsakega, ki jo zanemarja, dolžnost, ki traja do groba. -— Kako blizu je prišel Mazzini idealom krščanstva. Dolžnost, to je veliko geslo krščanstva. Požrtvovauje, življenje za bližnjega, evo, to so veliki nauki evangelija. Mazzinijev pojem dolžnosti je povsem prepojen s krščanskim duhom; njegov državljan, zavedajoč se svojih dolžnosti, pomagajoč svojim bližnjikoui. je pravi krščan. Pred Mazzinijem je največji nemški filozof Kant postavil dolžnost v sredino svojega sistema filozofije. In nemški narod je postal eden prvih na svetu, ker se je držal načela, da je smisel za dolžnost ena glavnih etičnih črt vsakega človeka. Pa Nemci so dali dolžnosti pogansko primes. Pregnali so pravico s svojega prestola in ustoličili silo. Okle nili so se nauka, da sme država vse storiti, da je dopustno v imenu državne volje preganjati in ubijati male in slabe narode. Ni ga večjega uasprotstva kot je med narodnimi ideali Mazzi-nija in državnim naukom Vsenemcev. Mazzini je rekel: — Spašeni boste, ako pride do splošne reforme, v imenu bratstva vseh narodov, Evrope in človeštva. V katerokoli državo pridete in kjerkoli vi naj-lete moža, bojujočega se za pravičnost, pravico, resnico, našli ste svojega brata; in kjerkoli je mož trpeč od zmote, nepravičnosti, tiranije, to je vaš brat. Kako visoka je narodna morala M« zrini jeva nad ono nemškega naroda, ki je hotel zarobiti vse narode in jih izpremeniti v svoje suž nje. Politični cilj neništva ni bilo bratstvo narodov, nego njih rob-stvo nemštvu. Samo narod ima bodočnost, katerega vsak pripadnik globoko čuvstvuje svoje narodne, državljanske dolžnosti. Anglija je v tem oziru snjajen vzor. Milijoni, ki so se v Angliji prostovoljno prijavili i vojaški službi, nosijo v svojih srcih gotovo silno čuvstvo za domovino. Ni treba, da ga država sili s pretnjo velikih kazni k obrambni dolžnosti, sam po lastni volji Anglež je vstopal v armado. To je silni dokaz krepke državne misli, in obenem dokaz, kako globoko je vkoreninjeno čuvstvo državljanske moralne dolžnosti v Angležu. Vsaka prava demokracija ne more živeti brez tega čuvstva moralnih dolžnosti vsakega državljaua napram celoti. Treba priznati da je stvar državljanske vzgoje vzbuditi in razvijati to čuvstvo. Ka dar si bomo sami krojili našo bodočnost; treba bo veliko pažnje posvetiti politični vzgoji naših mas. Nikdar ne smemo pozabiti vsakdanje, rekli bi banalne resnice, la prava osnova vsaki zdravi demokraciji je dobra ljudska vzgoja, dobro ljudsko šolstvo. Država, v kateri je velika množica neukov, ne more nikdar biti resnične demokracije. Peščica okretnih ljudi se bo polastila vlade in izkoriščala neuke svoje sodržavljane. Samo v državi, kjer je visoko razvita splošna in državljanska vzgoja, kakor v Švici, je mogoča prava demokratska politika. Kaj imenujemo sploh državljansko vzgojo? Kdor hoče dobro razumeti politične borbe svoje domovine, mora poznati njeno preteklost., politične borbe prošlosti, ki se nadaljujejo v sedanjosti. Dober državljan mora poznati ustavo svoje domovine, vse ustavne in upravne uredbe, gospodarske prilike in vse, kar je v zvezi z državnim življenjem. Naloga državljanske vzgoje je! da zbudi v državljanu smisel za politične dolžnosti in obveze, katere ima vsak napram domovini. Politična zgodovina, politika, gospodarstvo, ustava in državljanske dolžnosti, evo široko polje za široko zasnovano državljansko vzgojo. Ni hujše ovire za zdravo javno življenje nego je iudolenca, no-mar za javnost. Ljudstvo se odteguje političnemu delu, ne zahaja na shode, ne čita časnikov, ue udeležuje se volitev. Vsaka demokracija propada, ako ni smisla, ne veselja za javno življenje. Predpogoj demokracije je redno in povsodi živahno politično gibanje. Brez tega demokracija ne more živeti. Drugače je v obsolutni monarhiji. Nemci niso nikdar imeli političnega daru, niso nikdar poznali živahnega javnega življenja.__ Nemška inteligeneija je zanemarjala politike, se norčevala iz javnosti. Ni se čuditi, da je vsa politična oblast v Nemčiji v rokah vladarja. dinastij posameznih držav, birokracije, vojaških krogov in plemstva. Narod pa plačuje davke, pušča se ubijati na bojiščih — in molči, oblast ni v njegovih rokah, on ne zapoveduje. V monarhiji ni politična indolenea posebno škodljiva, a v demokraciji je ona strašna rak-rana. Da bi izginila politična indolenea, vpeljala se je volil -ua dolžnost v marsikaki državi. To je, volilna pravica se je izpremc-nila v dolžnost. Pa taka izprememba ni posebno priporočljiva. Državljan se mora zavedati svoje dolžnosti, ne sme pa biti prisiljen s kaznijo k temu. Smešno je povrh, da je v nekaterih avstrijskih deželah kazen za neizvrse vanje volilne pravice njena izguba. To je, ako volile« ne pride na volišče in ne odda volilnega lista, kaznujega se s tem. da prihodnjič nima volilne pravice. Zavedal se bo svojih dolžnosti v državi oni, ki je prepričan, da ni sam na svetu, nego da politično sožitje zahteva: Pomagaj svojemu bhžnjiku. — Nikjer ne sme prevladati osebni interes, nego javni interes mora biti odločujoč. Dober državljan se bo pri'vsakem političnem činu vprašal, ali je koristen celoti. Ne sme odločevati osebni interes državljanov. Za posameznika je bolje ne služiti v armadi, pa državljan se mora zavedati svoje dolžnosti, kojo ima napram državi. Postal bo vojak iz ozirov splošne koristi, ne iz sebičnih nagibov. Cirn bolj je razvito čuvstvo državljanske odgovornosti in dolž nosti, tem bolj silna bo državna zajednica. Bodočnost farmerstva.. Zadnje čase se piše zelo veliko od draginje. Nabolj io občutijo ljudje v mestih. Ako bo šlo takoj naprej, kaj bolem ljudem storiti T j Vsak član popolnoma kontroli-| ra organizacijo tako kot jo mogoče predsednik ali kak drue uradnik. Vsak ima enako deležev, in sioer čimveč pridela in proda tem-več deležev i*"*. Organizacija napravi kontrakt za prodajo blaga že prej, predno « . .. , . je blago pridelano. Česar dobra po- V mestu jim nikakor ne bo nio- ^ je da . ne q šote živeti pri teh majhnih plaeah, po8tati žnve brezvestnih ipeku. — plače so sieer večje kot so bile, i toda v primeri z neznosno dragi-i Farmaiski sistem na Danskem njo so manjše, veliko manjše. ;je nekaj ^rstneea. neka i kar ie Zdi se človeku, da je skoro ne- „„».„!,„„ , , - f! J .. , , Potrebno, da bi bilo upeljano po izog.bno, tla bo na tisoče m tisoče < lem STetu ^^ y ziiniženih ljudi moralo vsled draginje nadržavah kjer 2akWvajo špekulan farme, kajti tam jim bo se mogo- tje uajveC. žrtev med fannarjL ce, kako živeti. i Organizacija na Danskem je Farmarskemu ljudstvu je bilo moč. Farmar, ki ni v tej organiza-inesto dozdaj neka lepa. visoka j ejjjt je reYež, ki je v nevarnosti, da sanjarija, mesto je bilo nekak ma-!()r0pai}e pnet, ki je privlačeval k sebi lju-j Cela orjranizaeija je popolnoma di. Življenje na farmi je dozdaj narodna. Namen te organizacije je smatrala farmarska mladina za cicia,j v dobro vsclUf v prvi vrsti neko kazen, iz katere je treba čim- i pa farmarjem, prej mogoče pobegniti. Koliko bi pridobila Amerika, lia. mesto, njegova živahnost,. ako bi imela tak farmarski sistem, razkošnost, veselje, priložnosti itd.; kot ga ima mala Danska, ki še ni — to je življenje: ,izčrpana, ki še lahko rodi, Ameri-Tako je sanjalo vedno staro infka ima še zemljo, na katero še ni mlado na farmah ter si želelo proč; stopil človek, dalje so tukaj že-od farmarskega dela — v mesto. \ l:*zniee in druge prometne zveze. Zdaj je pa cela situacija postala katerih Danska nima — in poleg nekoliko — ne nekoliko, temveč tega ima pa Amerika tudi druga zelo drugačna. 'sredstva, katerih nimajo zdaj na Mesto je danes v očeh vsakega razpolago druge dežele, slabše kot je farmarsko selo, kjer. Dozdaj se je ameriško bogato je bilo nekoč vse mrtvo, kjer ni zemljo zanemarjalo, vsled česar o-bilo veselja, razkošnosti, nič — ua ni mo^la produeirati kar bi bi-pusto, vsakdanje življenje, brez la lahko in kar bi rada. doživljajev. V Ameriki se na enem akru pri- Danes stremijo mestni prebival- dela komaj petdeset odstotkov o-ci na farme in farmarsko prebi"- žita. ki ca pridelajo na ena- valstvo si uc želi v mesto, kjer «rre velikem kosu zemlje v Angliji, vsak dolar, ki se ga zasluži za Franciji in Nemčiji, kruh. meso in mleko. Ameriki — ako bi se zato po- Bodočnost in dobiček je danda- j trudila posebna organizacija, ki bi nes ua farmi in ne več v mestu. ' ^ila slična danski — bi se lahko Kokošjereja, živinoreja, pride- pridelalo na enem akru petdeset lovanje zelenjave itd. imajo danes | odstotkov več žita kot se ga pri-tako bodočnost, kot jo še niso ime-itWa v omenjenih deželah na le nikdar poprej. j enakem kosu zemlje. Nekateri časopisi so pričeli pri- i Razume se, tla to ne velja samo naša t i članke, ki se tičejo takozva-:za žito. temveč tudi za druge pri-nega '4Back to the Land" — "Na-! delke. za j na deželo" — gibanja. Letina bi bila lahko za sto od- Treba bi bilo, da bi se pričelo to j stotkov boljša kot je zdaj, ne di gibanje resno in na trdni podlagi, j bi bilo treba obdelovati kai več Pravimo, da ima danes bodoč- zemlje kot se jo obdeluje zdaj. Po ceni bombaža, ki obstoja danes, so jim ti sedemnajsteri a kri prinesli $4200 — dobička in zemlja je poleg tega še njihova. Povprečno da vsak aker. na katerem raste bombaž, dve petini bale, ako se postopa z zemljo in bombažem tako kot postopajo navadno ameriški farmarji. Brata Gordon sta pa delala skrbno in mu posvečala veliko dela in od tega ima zdaj uspeh — nam* reč. da sta pridelala na sedemnajstih akrih dvainštirideset bal, to-raj skoro dve in pol na en aker. Ameriška farma nudi vsakemu človeku več zabave in udobnosti, ako je človek trezen in duševno zdrav —- in na vsaki ameriški farmi je v.»č dobička kot v mestu. Res je to. da vsak se zdaj še boji pričeti s farmo, in se bo še vedno bal .dokler ne bo kake orgauizaci-h', ki bo farmarje protcžirala preti brezvestueži. Ameriki je treba take Organizacije kot je v Danski. N i pa nam treba organizacije, katero bodo mogoče hoteli napraviti razni politikaši. Ni treba, da bi se vmešavala v kako organizacijo vlade. Treba je. da bi si tako organizacijo napravili farmarji sami. Treba je. tla bi bial organizacija od farmarjev za farmarje. — Nikdar bi pa to ne moglo biti. ako bo imela tako organizacija nad seboj prokl.-tstvo — politikaše. V Ameriki si bodo morali farmarji napraviti sistem, ki bo podoben danskemu. Ako se bodo farmarji organizirali, bodo v korist cele dežele. Akti pa ne. pot^m bodo še naprej izpostavljeni tia milost in nemilost brez ve st ne žev. Dr. Kicoierjev PAJN-EXPELLER ca nraatkx Wi«S-m, itwilut in Mfft. eaast Ahft ID S« Pristni pribtji v zavoja, kot je naslikan tnkaj. Odklonit« vse »- nost — farma. Dolgočasje je zdaj s farme izginilo. Danes so že ceste, telefonske poštne in telegrafske zveze s celo deželo, železnice so v bližini, na vsaki farmi je zdaj avtomobil itd. — tudi na farmi je zdaj dovolj veselja, katero je potrebno človeku, ki trdo dela. In še nekaj drugega. Kmalu bo Ako bi se pa pričelo obdelovati vso zemljo, potem bi pa lahko A-merika zaklada več kot pol sveta z vso potrebno hrano. Nekje smo čitali. da se je ua farmi G. A. Gordona in \Y Gordona, sinov pokojnega generala W. W. Gordona, v Jefferson coutny, Georgia, pridelalo dvaiu- voje, ki niso zapečateni t Anchor varstveno znamko. — 35 in 60 centov ▼ lekarnah ali na ravnost od F. AD. R1CHTER & CO. 74-M VufcfefUa SL New Titi M. T. Rojaki! *Pa tudi, kjer ustava to določuje, dogaja se, da je narod sil-nejši od vladarja n. da je njegova volja odločilna, kako n. pr. v da našnji Angliji. ček. (N. pr.). Majhen sem ptiček, toda slavi-^ Iščem svojega prijatelja JAKOBA OSEPLK. Doma je iz Sent ham&erta pri lati j L Nahaja se nekje v državi Ohio. Setrtra od njegove žene r&x ima nekaj ze- Volk nikdar. dlako izpremeni, a nravi (N. pr.). Kako ogovor. tako odgovor. — (N. pr.). _ ~ " štirideset bal bombaža na sedem-trdo delo s farm popolnoma izgi-j najstih akrih. Pred nekako osem-mlo. Danes imamo že take stroje, j najstimi meseci sta hotela ta dva da jih ni treba veliko izboljševati,'brata prodati kos svoje najboljše — kmalu ne bo treba farmarju ve-jzemij«, toda živa duša ni hotel da-liko napenjati svojih misie. ti zanj vee kot £$22 za aker. Mala Danska nam nudi krasen ^MM^IMmMIMaiaMBI^^ vzgled, kolikega pomena je za ka- • ko deželo poljedeljstvo. Dežela je bila revna. Prizadeta ie bila vsled vojne. Njeni naravni zakladi so bili majhni. Njeno edino tipanje za napredek in blagostanje je ležalo v zemlji. Zemlja ni bila posebno dobra, in sploh ničesar ni bilo popolnega ne v tem nc v onem oziru. Potrpežljivo in vstrajno so ljudje delali in izboljševali zemljo. Zemljo so napravili bolj rodovitno z raznimi gnojili. Pričeli so tudi vzrejati živali, krave, konje,' kokoši, ovce itd. S pomočjo raznih oblasti so pričeli vstanavljati razne sotrudniške j družbe, pridelovali so z medsebojnim sodelovanjem, prodajali skupno s svojimi sotrudniki in tudi transportirali istotako. To je bil pričetek, ki jc napravil malo Dansko skoraj vzor kmeto-valske dežele, po kateri se lahko danes cel svet ravna in jemlje za vzgled. Danski farmarji imajo danes sistem, ki je nekoliko pod-oben poštnemu, vsak koliko nc tiče prodajanja. Danski farmar proda vse kar ima takoj, kakor hitro more. Vsak farmar mora pritisniti na vsako jajce datum, kdaj jc jajce prodal, ravnotako tudi na vsako vrečo krompirja itd. Potem dostavi blago na podružnico pol jedel j-ske organizacije, odkoder nato razpečajo blago naprej. Preteklo leto jc največja danska poljedelj-ska organizacija napravila 500 miljonov dolarjev dobička, česar so bili deležni vsi farmarji-člani. Danska vlada nima ničesar opraviti s to organizacijo. Edino, kar more vlada storiti, je to, da lahko pregleda knjige. To je vse. Pol jedel jci opravljajo vše sami. Zdaj so si danski farmarji že pričeli v čast šteti, ako so člani te velike poljedeljske organizacije. Ako je kak član izobčen, je to zanj naj-lo važnega «a poročati, zato naj žalostnejn dogodek v življenju. -. Hribar, Box 1,' Politika in poUUkafi nimajo- do- Columbia gramofone ln slovenske plošče je dobiti vedno pri: IVAN PAJK, 456 Chestnut St., O-nemaugh, Pa. PtStte po cenik. O" MBBMT CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLAND? ST. NEW TORS, N. Y, yfWBPfFMBigiafEigiHfayafara ?OV6m KNJIGI: Abecednik nrnnftkl Alrnov nemikoangleiki tolmač, vesan Cerkvena zgodovina Poljedelstvo Popolni naok o čebelarstvu, vesan Postrežba bolnikom Sadjereja x pogovorih Slov.-angleiki in anfL- ■lov. slovar SloT.-angL in angL-alov. M —JS0 —.70 —.50 $100 —.20 p-JO slo-U>0 Trtna ni in trtoreja «-.40 (Jmna živinoreja r—.90 Omni kmetovalec >—.90 Veliki slo vensko-angleikl tolmU *2.00 DBUGK «-.80 —.18 —.80 i—.80 —.20 —.20 —.15 —.80 —.25 —.30 —.50 Doli s orožjem I Božični darovi Hubad, pripovedke, 1. in S. svezek po Qnstrovani Todnfk po Gorenjskem Leban, 100 beril Na različnih potih O jetiki Odvetnižka tarifa Pregovori, prilike, Teki Titanik Trojka, povesi Vojna na Balkanu, 18. sves. $1.85 Zgodovina e. ink. peipolkm it 17 salilmnii —.80 ggodoTlna dor. naroda K. sresek Življenja trnjeva pot Življenje na avstr. dvoru ali Smrt ceaarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) KAZGLEDNICS: Newyorike s svetlieami, humoriatične, božične, novoletne in velikonočne, komad po dneat po Albnm mesta New Torka s krasnimi aiiv*»n< mali ZEMLJZVIDX: Združenih držav mali veliki Astrijako-Ital 1 janika vojna mapa Balkanskih diiai —.75 —M —J« —JU .10 Evrope Evrope, t« Vojna stenska map« Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Montana, Ohio, Pemuji-vania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia In vseh dragih držav po ▲vstro-Ogrske bill veliki višam Celi svet Velik* stenska mapa U. & na drogi pftnud pa eeU —JI —Ji —.50 $1.50 i-J« : NaroMom je psOo iM denarno vrednost, bodld t go* Mhifai, tM leftn* martrsh Potedn* Jo Hft if4 GLAS NARODA, 11. NOV. 1910. loveni ko ZA ZEDINJBNE DRŽAVE SEVERNE Sedež: FOREST CITY, PA. mm 21. JuMiji 1902 * drhvi P. 6LATNI DKADNKIt 102wr PKUHRNRL. Box Oft Wllloek, PIK. t podpredsednik: KARO L 7.AI.AR, Bos 547, Forest Otj, Pfc OL podpredsednik . LOUIS TAUCHAB. Bos 888, Ko«k fUHi—L rajxn* r JOHN TELBAN. Box 707. Porast CHtj. Pa. (L t*jnlk JOHN O SOLIN. Box 492, Porast Oltj, Ps. »iscsjnllr: MARTIN MUHIČ, Box 587, Porast City. Pa. Pi rttalliaiij JOSIP f.AI.AR 1004 Nortb Chicago St. JaUflt Dk PEHOTNI DKAfRDK] BE CAPril IVM\ 99ft Ghlcag* St.. Jail*. ■ADZOKNI ODBOH Predsednik: IGNAO PODVASNIK, 6320 Station St A M., Plttabarfh, Pa L aadaornlk: JOHN TORNlC, Box «22. Porast City. Pa. EL asdsornlk: FRANK PAVLOVČIČ, Box 70S, Oonemauga, Pa. UL aadwnu*: ANDREJ SLAK. rn» Isslsr Ats^ GlavalaAfl. Ofel| POROTNI ODBOEt Pwsi-flifl: MARTIN OBREŽAN. Box 72, Bast Mineral, C. psrvtnlk: MARTIN STEFAN Cl'X Box 78,» Franklin, Ok »arotnlk: MIHAEL KLOPČIČL S28 Dara* A»a, E. P. D. J, Bftld. Detroit Mlsh. CPEAFN1 ODEOEa Piaftssdnlk: ANTON HOCSVAR, R. P. D. Na 2 Box 11%, t apratnlk; ANTON DUM&AR, Box 186, BrongLton. Pa. O, apramlk: PA VRL O BREG AR, Box 402, Witt, DL m »rr-ft **3 P°gl3ai* L Tslban, P. Q. m. »laslle: LXI BAEODX'S PRISTOPILI LANI: K postaji št v, 10, v Coketon, W. Ya„ Josef Urli, rojen 3. jan. 1881 i John Zupan, S. maja lbtid; Jolm Kopitnik, 13. marca 1877; Ig. Zakrajsek, 25. jul. 1876; k postaji št v. 11, v Duryea, Pa., Frank Valentin, 10. sept. 1889; k postaji štv. 19, v Bridgeport, O., Josef Turkaj, 28. junija 1888; k postaji stv. 21, v Little Falls, X. Y., Frank Wenart, 27. febr. 1896; k postaji štv. 31, v Calumet, Mich., John Kocjan. 22. febr. 1895; Fr. Kiukela. 28. marca 1868; Josef Bezjak, 6. jan. 1890; John Ti-zan, 28. marca 1S83; k postaji stv. 32, v Braihlock, Pa., Alojz C'i~ojT 16. julija 1889; Karel Sehneidler, 7. avj». 1873; k postaji št v. 33, v Cleveland, O., Josef Dujanovič, 5. maja 1891; Alojz Tomšič, 17. jul. 1880; Josef Stmbcr^ar, 14. apr. 1883; k postaji št v. 3r> v Ralphton, Pa., Leon Santooin, 20. maja 1895; Silvio Vivaltleli, 14. okt. 189S; k postaji št v. 43. v Dodsou, Md„ Matija Jistovauja, 24. febr. 1879; Pavel Dekleva, 1. jan. 1890; k postaji št v. 47, v Frontenae, Kans., Martin Canžel, 8. nov. 1895; k P >staji št v. 53, V Pittsburgh, Pa., Avgust Komar, 18. avg. 1891; Aiit. Frank, 5. febr. Peter Trebeč, 2. feb. 1»94; Mart. Jor- dan, 3. nov. 1872; Alojz Sever, 12. nov. 1898; Frank Basa 20. apr. 1887; Frank Fabec, 1. marca 181; Martin Počkaj. 7. novembra 1890: k postaji št v. 55. v Conemau«rh. Pa., Frank Marolt (?) maja 1880; k postaji št v. 04, v Gravslandinpr. Pa., Ivo Radolovič, 1. jan. 1900; Josef Manodovic, 29. sept. 1^80; Štefan Deinoreew, 10. decembra 1890; k postaji stv. 5. v Joliet. III.. Josef Zameic, 22. marca 1896; k postaji št v. 68, v Indianapolis. I ud., John Terlep. 24. nov. 1891; k postaji št v. 77, v New Alexandria, Pa., Josef Bibič, 24. jun. 1886;' k postaji št v. 81, v Midway. Pa.. Mihael Nagel, 29. dec. 1881; Gre gor Demšar. 26. feb. 1876; k postaji št v. 96, v New Dulutli, Minn., Josef Kopač, 15. feb. 1888; Nikola Car, 10. marca 1894; k postaji št v. 15, v Huntington, Ark., Frank Valentin, 10. sep. 1899; PRISTOPILE ŽENSKE ČLANICE: k postaji št v. 11, v Duryea, Pa.. Stanislava Vudarski, 4. maja 1888; k postaji št v. 13. East Mineral, h,ms., Neža Pogačnik, 29. apr. 1887; !c postaji, št v. 31, v Calumet. Mi h., Ana &kufea, 8. maja 1883; k postaji št v. 53. v Pittsburgh. Pa., Josefina Jordan, 5. dec. 1877; Terezija Fabec, 15. okt. 1896; k postaji št v. 72. v Hostetter, Pa.. Josefa Klobčar, 12. marca 1895; k postaji št v. 79. v Leadville, Culo., Mary Tomažič, 10. mar. 1892; SUSPENDIRANI ČLANI IN ČLANICE ZOPET SPREJETI: pri postaji št v. 3, Mihael !Sadov»ky.. 4513; p»i postaji št. 4. John Kocjančie, 50; Anton Rogalič, 6653; Frank Mihelie, 9033: pri postaji št v. 6. John Všenienik, 7234; Andrej Koreneič, 6192; Geo Turk, 7!MJ4; Joacl Vaupie, --644: John Zorman, 1518; Josef Lunder, 4004 . pri postaji štv. 7, Frank Grame. 9336: pri postaji štv. 14. John Maček, 6903; Ana Maček, 973; John Jenko, 8330; Johu Marek, 8865; Anton Vatovic, 8922; pri postaji štv. 17. John Bregar, 5819; Jožef Kozek, 6396; Mihael Turk, 9520; Matija Tarkoja. 7353; Chariy Shemichar, 5537; Martin Šribar. 1565; Anton Penko, 9455; &tif Heski, 9450; Mihael Taučar, 2399; pri poKtaji itv. 25, John Povshe. 1378; pri postaji štv. 26, Dominik Valtar, 8016; pri postaji štv. 27, Hermina Čoki, 765. Joe Čoki, 6222; pri postaji štv. 29, Luka Radotieh. 6232; Jossef Sedej, 4936; pri postaji štv. 31, Frank Raunik, 7255 r pri postaji štv. 44, Josef Smarda, 5649; John Bunk, 2077; John Mo-horie, 311; pri postaji štv. 53, Anton Zbašnik. 9571; John Raspotnik, 2709; pri postaji štv. 58, Steve Grvais, 4568; pri postaji štv. 66, Marija Dolinšek, 1158; pri postaji štv. 71, Andy Mlakar, 6841; Maria Mlakar, 725; Pri poeta j i štv. 86, Josef &epe<\ 9383; Mirko Šepec, 7368; Martin Periiii, 9524; pri postaji itv. 33, John fcuataržič. 2008; Andrej Slakar, 5693; A-loj j Gorene, 4830; Anton Rodi«, 9227; Joeef Abram. 7746; Fr. Razinfar, 5214; Marija No* ak, 1228. PRESTOPILI ČLANI IN ČLANICE Od Itv. 78 k 60, Prane feain, 8916; od 14. k 22. Ignac Paj.k 476; Terezija Pajk, 418; Jernej Smofe, 8886: od 66. k 65. Frank Šuštar, 8139; od SI. k 65. Frank Golob, 4892j __ n tafii fewa, sieL ~____" od 79. k 26. Frane Kolenc, 8834; od 3. k. 32. Peter Komadina, 9058; od 86. k 32. Alojz Cimermaneie, 7892; od 93. k 81. Anton Na gode, 2816; od 44. k 42. Josef Pečnik, 2825; od 93. k 17. Frank Brus, 7125; od 58. k 17. Ivan Vidmar. 4331; od (?) k 50. Anton Rupnik. 2965; od 6. k 30. Peter Štefe, 7680; od 27. k 41. Mihael Stergar. 9140; od 13. k 37. Petr Breze!, 3642; od 70. k 6. Jernej (?). 6589: od 26. k. 6. Josef Lebau, 8601; od 3. k 6. Matevž Mesec. 5931: od 32. k 6. Josef Vovk, 8841; Frank Ludvik, 9530; od 70. k 6. Štefan Žurga. 9104; od 78. k 19. Frank Kren, 9310; od 17. k 19. Frank Felie, 4930; Josef Keržišnik, 7161; od 58. k 67. Blaž Šeme, 6437: od 90. k 85. Franc Kunstalj, 7137; od 60. k 3. Frane Kotar, 4420; od 93. k 3. Anton Stermljan, 6828; ocl 32. k 53. John Kraviand, 9508; od 63. k 29; Andrej Kokel, 2414: od 81. k 48. Alojz Okoren. 5749; Frančiška Okoren, 863; od 23. k. 72. Franc Krajnc, 6002; t od 57. k 72. Josef Kulovič, 8740; od 23. k 72. Ignac Krajnc. 7657; od 4. k 97. Franc Tornin, 9034. SUSPENDIRANI ČLANI IN ČLANICE: pri postaji štv. 1. John Plesničar, 7796; Jakob »Šemrov, 8171; Jakob j Princ, 7611; pri postaji štv. 2. Anton Omerzu. 1381; pri postaji štv. 3. Jernej Miklavčie, 2776; Peter Vožina, 4660; Josef Juričič, 8575; Leopold Hortnik, 6826; Frank Kral, 7373; pri postaji štv. 6. Josef Kožar, 6943; Augus Fink, 6383; Ignac Zn-i paučič, 9315; Frank Gabrenja. 8936; Albin Savinc, 8565; Fr. Čeihar, 8205; Frank Zalete, 8804; Josef Špelič, 7641; Frank ! Zagorc. 9365; Math. Kovačič, 147; pri postaji štv. 7. Ignac Bankše, 213; pri postaji štv. 8. Radovan Perich, 9418; August Samec, 3914; pri postaji štv. 14. Frank Slak, 533; pri postaji štv. 17. Štefan Liptok, 7809; Mary Liptok, 978; Frank Kaušek, 3603; John Brezie, 4759; pri postaji štv. 19. Štefan Štucin. 692; John Zagorc, 7085; Viktor Salar, 3260; Tom Kerhlikar. 409; Matija Gradišar, 2559; pri post j i štv. 23. Anton Smole, 8981; Mike Ladija. 3473; Frank Us- man, 4043; Viktorija Usman, 890; pri postaji štv. 25. Josef Pungeršič, 2028; pri postaji štv. 27. Franc Hofer, 3202; Friderik Simončič, 9019; pri postaji štv. 28. Ivan Mislev. 7741; pri postaji štv. 29. John Kalan, 3827; pri postaji štv. 30. Peter Rabuze. 9544; John Rupnik. 9017; Anton Zaveršnik, G594; Frank Sevšek, 7479; Anton Vogel, 9000; Josef Soboda, 8802; Valentin Kosmač, 5595; Julija Pogačnik, 1074; tri postaji štv. 31. Josef Boneevič. 9283; John Benich, 9847; Frank Mauser, 9394; pri postaji štv. 32. Matija Matieie, 6401; Joaef Lesjak. 1996; pri postaji štv. 33. Franc Perko. 4834; pri postaji štv. 36. Anton Stražišar, 7264; l>ri postaji štv. 41. Andrej Lepej. 5002; Johu Strah, 9224; Josef Klobčič, 7008; Anton Raspotuik, 7266; Alojz Šešina, 4792; pri postaji štv. 44. Frank Volk. 703; Ignac Volk, 5860; Anton Orel, 4597; Izidor Barbar, 3332; John Maček, 6997; Anton Košir, 1630; Štefan Laznik, 8806; Frank Polšak, 2635; Ana Pol-šak, 300; pri postaji štv. 46. Andy Sirk, 833; pri postaji štv. 53. Frank Zaveršek, 5176; Gregor Hečimovič, 7220; Jakob Moder. 7889; Ana Zaveraek( 1208; pri postaji štv. 55. Alojz Jakobe, 8550; Martin G'ermek, 8728; pri postaji štv. 57. Frank Mlakar. 9248; pri postaji štv. 58. Ferdinand Sušnik, 8595; Frank Mihelieh, 6330; pri postaji štv. 60. Martin Mohor. 3774; Anton Cernič. 1545; pri postaji štv. 63. Josef Rant. 8263; pri postaji štv. 65. Louis Fortuna. 9259; Ignac Škrabee, 6230; pri postaji štv. 68. Josef Žnidaršie, 5877; pri postaji štv. 69. Steve Mamula, 6406; Roman Cernič, 6405; John Davčič, 9576; John Duič, 7971; Frank Sabotin, 8202; pri postaji štv. 70. Ivan Kralič, 4649; Agata Podpeskar, 1175; pri postaji štv. 71. Tomaž Haee. 7303; Jury Kaljope, 8289; Josef Bekman, 1082; Alojz Bencina, 5558; Frank Bencina, 8222; pri postaji štv. 81. Frank Nagode, 9206; , pri postaji stv. 82. Jakob Trojar, 9312; John Kovačič, 9273; pri postaji štv. S8. Rozalija Gazvoda, 1192; pri postaji štv. 90. Gregor Vrhove, 2829; Frank Pire, 8569; pri postaji štv. 91. Martin Hartelj, 4954; Marta Hartelj, 471; Frank Maček, 8503; pri postaji štv. 92. Frank Salobir, 9100; Anton Tertnik, 8752; Jakob Cergolj, 5189; pri postaji štv. 95. Rade Pejnovič, 9244; ODSTOPILI ČLANI: od postaje štv. 6. Dr. J. M. Seliškar, 5113; od postaje štv. 13. Anton Dolenc, 1253; od postaje štv. 21. Anton Ferdan, 8894; Sofv Ferdan, 1103; Valeu- tin Dolinar, 9575; od postaje itv. 29. John Kržišnik, 5865; Urban Taucher, 3246; Fr. Plenel, 7544; od postaje štv. 30. Leo Pavčnik, 2137; od postaje štv. 55. Jernej Lovko, 8101; od postaje štv. 63. John l>nh, 7750; ČRTANI ČLANI: pri postajištv. 4. John Kladnik, 8991; pri postaji štv. 6. Anton Žužek,16499; pri postaji stv. 7. Frank Bankše. 214; Frank Jcruc, 3346; pri postaji štv. 9. Frank Vozel, 474; pri postaji štv. 10. Josef Hrovatin, 9301; pri postajni štv. 22. John Žitko, 8213; pri postaji štv. 26. Josef Stupar, 6361; Pri postaji štv. 30. Anton Paulin, 9202; John Pogačnik, 2632; pri postaji štv. 36. John Sterle, 5379; pri postaji štv. 37. Rudolf Zorko, €277; Anton Broški, 2547; pri postaji štv. 44. Peter Tomšič, 9157; pri postaji štv. 97. Robert Shulz, 9679. ZA UMRLE ČLANE SE JE IZPLAČALO: 5114. Ivan Mihalovič, član post. štv. 8. v Johnstown, Pa. $256.00 7751. Alojz Goreic, član post itv. 17. v Brougkon, Pa. 637$.00 **775. Matias ILen. član post. štv. 41. v Mulberv, Kans. $2*0.00 7857. Alojz Trefalt. član post. štv. 44. v Franklin, Sana. $666.06 9192. Filip Pueareli, ČL post. at. 35. v Ralphton, pogreb $100.66 m. RAZRED: OTROČČJI ODDRLRK. | 2156. Louis Grainer, član postaje štv. 6. v Cleveland, O. $ 75.00 3172. Mary Špeh, Članica poet. štv. 74. v Clinton, Ind. $ 75.00 ____Ambrft^ki«i„ po*fo»Y£ii\ vsem članom in članicam 1 čehi in jugoslovansko vprašanje. Glede obnašanja Čehe v radi jugoslovanskega vprašanja prinaša "Idea NaziQnale" sledeči članek: "Od vseh slovanskih narodov monarhije se je edini eeški narod odločno postavil proti avstrijski monarhiji, edino češki narod je s svojo odporno silo napram Avstriji dal podporo interesom zaveznikom. Dočim so Hrvatje kot ljudje brez pameti kazali svoje avstrijsko junaštvo, boreči se kot znoreli na ruskih in italijanskih tleh proti sovražnikom Avstrije, medtem so se češki polki puntali in dezer-tirali in s tem olajšali Rusom zmago. — Leta 1914, 1915 in 1916 je bilo tisoče in tisoče čeških rodoljubov vrmiih v ječo. Toda eno samo po-greško so imeli vodje češkega po-kreta: namreč, da so svojo stvar spajali s stvarjo Jugoslavije. V svoji knjigi "L*Austriclie-Hon-grie de demain" je pisatelj trobi-telj jugoslovanskih propangandi-stov, predlagal zvezo med Čehi. Hrvati in Slovenci. Toda kasneje so ljudje, ki so na čelu češkega naci jonalnega pokreta vseeno spre videli nevarnost, ki jim preti od njih nastopanja. Čehi so sprevideli, da stavijo svojo lastno stvar v nevarnost, če se potegujejo za ideje naroda, ki se je najbolj drzo-vito in blazno boril za Avstrijo. Poleg tega so se tudi ustrašili, da bo njih stvar diskreditirana, ker so svoje težnje združevali s težnjami zastopnikov onega naroda, ki se je najbolj krvavo boril za Avstrijo. Eden izmed teh članov od *1 Con-seil National Tcheque", je prišel v Rim in se bratil pri nas z ireden-tisti iz Trsta. Reke in Dalmacije. Izjavil se je v imenu "Conseil National Tcheque". da nameravajo Čehi izključno se boriti za svojo neodvisnost in za ponovljenje kraljevine Češke, in da se popolnoma desinteresujejo za jugoslovansko stvar. Ker nas Italijane veže skupna stvar s Čehi proti Avstriji in skupno delo, da se uniči avstro-ogrska monarhija, radi dajemo podporo češkim nacijonalistm. ki vedo svojo stvar, katero razlikujejo od mc-galomanskih idej tvoriteljev Jugoslavije (Tako se je razkočil urednik italijanskega lesta "Idea Nazio-nale'\ ki noče ničesar vedeti o jugoslovanskih polkih, ki se danes borijo med rusko armado. Kar se pa tiče tožbe, da se Jugslovani borijo proti Italijanom, naj nam laški urednik oprosti. Jugoslovanski polki bodejo tolkli Italijane, kakor vsakega druzega, ki nepovabljen prihaja krast jugoslovansko zemljo!) Raznoterosti. Pomaotjk&nje drobnega denarja v Avstro-Ogrski. "Pester Lloyd" z dne 16. sept. poroča; Budimpeštanska trgovska zbornica se je obrnila na ministrstvo finance in trgovine in na ministrskega predsednika s prošnjo, da povzročuje pomaujkanje drobiža na Ogrskem od 1 K navzdol jako veliko škodo v trgovini. Priporoča se nujno, da se da tiskati papirnat denar po 1 K. Prej je manjka lo 10 in 20 vinarskih novcev, se daj so pa pričele zmanjkovati kro ne iz prometa, kar iina za posledico velikim neprilikam v trgovini. Ob činstvo si pomaga s tem, da lom: krone na dva ali-tri dele, in za manjše zneske pa plačuje v pošt nih znamkah. Energično se torej zahteva, d a vlada v tem pogledu kaj stori in prisili one, ki skrivajo drobiž, da ga prinesejo na dan in v promet. Avstrijski knez o Ogrski. "Journal de Geneve" piše dur 3. oktobra "Aargaucr Volksblatt' piše: Neka knežja visokost, ki je po družinskih vezeh v sorodu 2 mnogimi vladajočimi rodbinaon Ev rope, in ki se nahaja sedaj \ Švici, je odgovoril z dvema bese dama nekemu Časnikarskem poro čevalcu, ki jra jo vprašal, kako se se danes godi v Avstriji. Knez je odgovoril: "Tam poka!" Časni karski poročevalec pa je mislil, da je napačno razumel, zato je vprašal še enkrat: "Vaša kraljeva vi sokost pravi, da v Avstriji poka. Kaj razumete pod tem?" Knez je pa odgovoril: "V Avstriji poka od jezo, ker mora biti ljudstvi pod pruskim kopitom. Avstrijski generalni štab ie bil prisiljen od poslati iz vojne fronte tri nadvojvode na povelje pruskega generalnega štaba. Avstrijsko ljudstvo je bilo posebno razjarjeno, ker je mo ral tudi nadvojvoda Evgen, ki j-sict-r pri prebivalstvu jako priljub Ijen, oditi 17. laške fronte na pove Ije pruskega generalnega štaba..." Govoreč o vzrokih vojne, se je isti knez izjavil: "Avstriji je ne izmerilo ninoiro škodovalo, ker s-, je dala C?) zapeljati v vojno po izzivanju. I11 Avstrija se nikakor ne more opravičiti z ubojstvom v Sarajevu, da je poslala Srbiji uiti matura, ker avstrijski narodi niso zahtevali vojne ampak mir. — Vojna je bila naročena v Berlinu, in iz Berlina vodijo vso evrop ko vojno." Pozor citatelji! Nove slovensko knjige! Naročite še danes! Y zalogi imamo: Slovenske novele in povesti 30c. Pegam in Lambergar 35e. Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c. Naklad kupčsvalca s sužnji 15c. Lepa bolničarka 15c. Sna sama kaplja črnila 15c. 3rob v svetilniku 15c. Grospa s kanarskim bri-ljantom 15c. Londonski ponarejalci de- .. narja , I5c. Kako so vjeli Jacka raz parača 15c. Skrivnost mlade vdove 15c. Plemič I5c. 3LOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St. New York, N. Y. DELO DOBI 20 mož za delati drva. Plača f 1 .SO od kvarta. Kt tor eg a veseli, naj [>Lse na: Anton Vakmčič, Kos 275,_ Sheffield. Pa. FOZOK ROJAKI IŠČEM 20 mož za delati drva ; pla^a $1.80 od klaftre; gozd v ranini. Začno pa opozorim vse, ki !iii kaj dolgujejo še iz Norwie.hu. Pa., da se mi oglasijo, ker ina'e jih bom javil v listu. Frank Stembergar P>ox 339, Sheffield, Pa. rt'.IK? :< tra«k« ia<(, kake*- tod * nrcikr bika Is hraio. Od tmr* rr dclm li a.e kaker tudi •inikfa- L rkftl priti In bre ds h, "Urah .r r r.nža. » nttr.ih Un^h topoioomji rrcr ra- ."ffl. ranr !tnr bul«. Iu» Viri trr-r.tr. nogf c nče*a -^trhline i par dneh i>o-o^Btrsn«!. Kd.r t'i rrvriw idr»vi'<» hre* n>n .a^'r - ta U "f. tnkrj po T" H »»M'"' po'in 1 za*tnnr>i Kn-ii.'-ic KOLF.DAR /a leto 1917 dcbitt tko p<_-ij«t« »' up.itoinn, Jj^UOiP * 'sJiOlO. -ton Koran Av«„ f land. OWo. ^ i Italijani o Hindenbnrgu. "A^enzia Nazionale" prinaša novico, da se Hindenburjr nahaja na macedonski fronti, kjer pričakuje gotovo razvoj dogrodkov. Najbrž je prvotni poraz Mackeusena v Dobrudii zakrivil, da je sam Hindenburg prišel na balkansko bojišče, kjer hoče najprvo dobiti zmago, nakar obrne svoje pozornosti kot načelnik generalnega štaba drugim bojiščem. Ta i>oskus je enak upanju grškega kralja Konstantina, ki še vedno pričakuje, da pride general Mackensen in pripelje 600,000 vojakov na Grško, nakar prepodi zaveznike iz Balkana, očisti Solun zaveznikov in podeli Grkom ''svobodo". Pivo v Avstriji. "Neue Freie Presse" poroča: — Od dobro poučene strani s« nam naznanja, da bodejo morale avstrijske pivovarne kmalu prene- ^ hati h svojim poslovanjem, kajti potrebno ie, da se ves ječmen v Avstriji prihrani za živež ljudstva.u Naravno je, da če prenehajo pivovarne s poslovanjem, da bodejo prizadeti neštevilni krčmarski krogi. 13. septembra je izšla vladna naredba, glasom katere se od 4. novembra naprej pivovarne ne smejo več posluževati sladi za varenje piva. Produkcija piv« bo tekom aaieea ustavljena na 35 procentov, in tokom dveh mesecev se pi-ve sploh ne bo varilo v Avstriji Pivo se sme to&iti v gostilnah vsak dan. razven nedelj^ad 7—10 zvečer, in sieer se sme dati vaakemn gostu v gostilni največ pol litra, a domov se sme vzeti največ en liter pive* _ ^ ______ Denarne pošiljatve za ujel liki v Rusiji io Italiji. Lahko se poilj« denar soroda kom, prijateljem 4n snaneem, ka Uri m nahajajo v Bjetniftrm v ftofiji ali Italiji Potrebno Je, ka dar se nam denar pošlje, da m < priloži tudi ajetnikovs dopisnici ; aH pismo in se nam tako Gstofo* pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati desai ujetniku, pošljite gv takoj, kc sprejmete njegov nr-lov, ker akr M odlašali, bi se lahko dogodilo da U ca ne našli vež na istem mesti in mm ne moffU vročiti d* narja. TVRDKA FRANK SAKSCK, 82 Cortlandt St^ New York. N. Y Dr. KOLER 638 Penn Ave., Filtsbuigb, Pa. SLOVEN* KI ZDRAVNIK Dr. Koler Je naj- 0LareJ£! alovansld cdravnlk, Si»ecIJa-v F'lttab'irghn, ki Iraa 13Iemo prak to ¥ *dravlj-nju tajnih moških bo- -iT.l Sifilis all zastru ljer.je krvi sdrmil rlaaoTlUm er>5, u t-* J« lzurael dr. .-of ErHrh Ce 1-fliate mozolje sij mehurčke po zpadanje iaa. bolečine v « ftir-i "vlit' zčiatll vam tX> kri Ne Čakajte, ker ta i>oleren »e naleze lzgt.00 «tmena nenaravnim potom zdravim v par dneh, kapavec ali tri per In tudi vs* druire posle-Jtce. ki i>« <«iun«Jo r-id. izrabljivanja aaxep se b* Kakor hitro opazite da vnm :»o nehuje iroSka rmožnopt, n« oravet pribite lo Jas vam ]o bom toD^t povrnil SuStnje crvt. ki »odi is mehurja ndr.ivlni \ ^r^ttke^i £a*u. Hy.jrno«lo •II klin orvlnj v tO urah lu sicer t rez operacije. Bulezn: irftiur;s, fcl por*r&«1o bole-^ne v križu ln hrbtu in včaalb tudi ;>rt s;v*faa.u vode. ozdravim s m o ovoatjo Reurratizam. trg.-inje, boie£.'ns, ote-<*|ne, sroečlcc, ikrefe In d rune kcirti aoiezri!, ki Eastanejo \sl*>d nei iate krvi idrRVlm v kratkem čaau le nI potrebno letati Uradne ur*: V ponedeljkih, sr-dah m petkib od v zjutraj do S popoldne V lorklh. Četrtkih ln sobotah od I ire xjntraj do 8 ure rvefer. — Ob Terteljah pd do dveb popoldne. 8 poŠto ne delam — Prfdlt« osebno * N"» pozabite Irce ln ttevllko! 'KRACKERJisV' BRUN JE V EC je najstarejše in od zdravnikov pripozcaao kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini Gena ss "BKINJEVEC" Je: 9 steklenic $ e.GC 12 stekluuc 1300 T ZALOGI IMAMO torti Cisti domači TflOPIXJEVEC la SLIVOV-KA kuhaiu v naS lastni dl^tllerlJL Nmše ttof so iledcie: Tropin je vec per ga I. ^125. $2.50, $2.75 ln $3.00 Slfvovitz per gaL..............$2.75 — $3.00 Troplnjevec zaboj .................... $ 9 00 SlivoTlts zaboj........................ $13.00 •W* Rye Whiskey S V lar. zaboj......$11.00 Rodeča Oblo rtaa per gaL......53c. 60c., 75c. Catawba te Delaware per gat.....75c.—80e. Za !i in 10 trt L poeMo ra^uanin« $1.00. za 25 gal. $2.00. za večja naročila je zastonj NaroČilu naj priloži den«r 411 Mate v Order ln natanko 1 na*k">v. Za prisloob« piia<* jamffmo The Ohio Brandy Distilling Go 6MB4« SI. CUS UL, . flEVSlASB 0 GLAS NARODA, 11. NOV. 1916. EP Jigislovanski a =iBk Katil. Jedneta - nje, da je večkrat premalo ravna-J ''Predno je vstx>pil v ameriški! telj, da se da pregovoriti od Se- zračni skvadroai, ^e je izvežbal vi mena ali od koga drugega. In se- francoski zrakoplovni službi. A-j IŠČE SE j nekaj gozdarjev za deio v lepi šu- Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minx>«scx*, Sedež ▼ ELY, MINNESOTA fVLAVHl OKADimi •ERM, 107 OktiD Waj mi. Plača na dan $2.85 in pri žagi -1.00; oddam tudi na kontrakt delati drva in plačam od spruce daj *a je jezilo to, da bo moral merSki zrakoplove! se poslužuje- i noo oddam tudi na kontrak± zagovarjati stvari, ki so se dogo- jo le traneoskin strojev on so pod dile zoper njegovo voljo. Jezen je poveljstvom francoskih častni ^ ^ ^ ^ hemlocka ^ ^ ^ premetal nekaj listov m knjig m kov. ki a f tre potem odšel iz pisarne v park. | "Predno sem prišel do njihove * f Seme je hitel nato takoj v to- kampe, sem zagledal ležati na tleh, Frank Jurca, varno. Poklical je Miklavža Host- ^ek zrakoplov, pri katerem je bil; 93 E. Mahi St., Richwood, W. V a. nika od dela. -Mladenič je stopil nek mehanik, ki sni je povedal, da "----— ponosno ,pred nadzornika in pra- && je zrakoplov ravnokar vrnil iz j Rad bi zvedel za naslov svojega i^Wdaednlk s J. dock Pa. predsednik j ALOIS BAL A NT, Box 10«. Pes«) Av^ Ohio. •Umi tajniki GEO. L. BROZICH, Minn •Utajnik; JOIIN GOUŽE, Box 109. Ely, Minn ■sapnik; LOUlfl COSTELLO, Box 588. Salidn, Gole, VKHOVlfl ZDRAVA IH. MARTIN rVRO, 900 N. €hlsago St., Jolist. DL VADZO&HOEIl Mm MUNICH, U1 M 7tk St., Calumet, MisL ER ftPEHAR 422 N. 4th 8t-. Kansas City, Ksiul JOHN KBŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI« r*AN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. AtfEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wy* J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waak, W, POMOŽNI ODBOR) od druitvs sr. Cirila in Metoda, Nb 1 fOflRPH MERTML, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jesnsa, fttev. 1, Ely, Minn. JOHN GHAHKK, »t., ed društva Slovenes, fttev. 114, Sly, Vsi dopisi, tikajoči se uradnik sadev, kakor tudi dnum misijatve, naj »e poiiljajo na glavnega tajnika Jednotc. *st to,fb« pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani šUmov s* »a sinlo Orofttveno glasilo "C L ▲ ft 1 A 10 lu šal, česa želi. "Kje je Peter Rozman T* "Ne vem, gospod nadzornik!'7 ''Ne vem — ne vem! Kako od gov ar jas V." "Pravično in dostojno 1" poleta. Preletel je baje 65 milj v 23 minutah." Za reveže. „ - . . . • i r> - Chicago, 111. — Slovensko mla- Povej, kaj je pisal Rozman q ... ^ ' . , rwin**» , demsko samostojno podp. društvo "Danica'7 je sklenilo na svoji mesečni seji meseca julija t. 1.. da se usmili revnih in srčno potrtih vdov in sirot v starem kraju. V prušati gospoda ba i ali bos tako govoril baronu i '' Izvolite rana!" "Bestija, nu noj . 'tanamen priredi gledališko pred- Seme je dvignil roko. da bi dal , ,tol. , j .. it i? . tt . • i stavo Sin s plesom v nedeljo, Miklavžu kiotuto. Hosfbuik je od- . * T . . , , . . J... 26. novembra, v Narodni Dvora- stopil za korak m ga pomeril od - ,0 n . . „ * 1 . v- f - ... 111 na 18. St. m Racine Ave.; za- pete do temena. Nato se je obrnil „ , . , . , ... . ,, i i- , i i »eetefk ob pol tretji uri popoldne, in zaklical delavcem: ' T- / . - , 4.m i- . -i r. Kolikor denarja se bo sprejelo v * Tovarni, ali ste videli? Go- . , - . , •, i , ~ I , l-i-i-i t0 korist, na ta dan. bo vložen ua i spod nadzornik misli, da smo pa- , , , » , , , • V i- kako nacionalno banko tukaj v bratranca JOSIPA KRIYC. Doma je iz Sinartna pri Cerkljah na Gorenjskem. Jaz sem pa iz Sidraža. Pred 7. leti sem slišal, da se nahaja nekje v okolici Pittsburgh a, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Peter Zuptn. 1306 E. 55. St.. Cleveland, Ohio. (11-14—11) NAZNANILO IN ZAHVALA. I Tužnim src eon naznanjam sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest, da je neizpros- glavei z ulice! Mnojgo divjili pogledov se je 1}1 ---- , , , . . 1IKO \.a - zapivilo v Semena, da se je ustra- (]nijLVo ; Šil in prekliaijevaje odšeL Zgra- : bila ga je neka groza in čudna \ slutnja se mu je pojavila: kaj. če . so vse te ]>esti zoper mene ? (Dalje prihodnjič). ; AMERIŠKI ZRAKOPLOVCI SO IZSTRELILI 22 NEMŠKIH ZRAKOPLOVOV. JOSIPA BRGLEZ v stai*osti 65 let. Ranjki je bil doma iz Gornjega Iz modernega sveta. Roman. Spisal Fr. S. Finžgar. (Nadaljevanje.) Seme je ujel te besede. Ljubša i ad bi ravna- j Paseljaii korespoiident london-i skega lista ' Times" je poslal iz 1 francoskega bojišča — kot se br-! zojavno ponoča iz Londona v j Združene države — brzojavko, v ! kateri opisuje delovanje ameri-ža skrila za ovinkom. Potem so; škega zračnega švadrona, ki se ja šli skupno v direktorjevo pi-i bije za Francijo. On piše: j v Conemaughu, Pa., se naznanja, sarno. "Jaz sem danes govoril s štiri- ua se bo prihodnja redna meseč- najstiimi ameriškimi zrakoplove i, na st-ja vi-šila v nedeljo dne 3. • , , . -, . , na smrt odvzela dne 5. aiovembra Llucagu v poseben sklad in bo to- časa vložen, dokler ne bo sigurno, da bo pi-išel denar med našo uboge rojake taiu na oaii strani. Zatoraj vabimo vse Slovence in Slovenke, da na ta Gra^a »a Štajerskem in v tej de-dan izkažejo svojo radodarno«! želi bival zadnjih 23 let in da se udeležijo kolikor morejozapušča tukaj svojo zeno m 7 v najlepšem številu. Za dobro po- že preskrbljenih otrok. Spadal je strežbo bo skrbel odbor. Vstopni ce lahko kupite od sledečih: J. Košičelk, 1809 S. Racine Ave.; M. Nemanič, 1900 AV. 22. Place; F. Mravlja. 190S S. 56. Ave., Cicero. Frank Kosmač, tajnik, 1804 W. 22. St. NAZNANILO. ('lanom društva "Jutranja Zar-" št. 11 S. D. P. in P. Družbe "Gospod nadzornik, zdaj boste videli vraga! Le sami glejte, kako ki se zdaj vdeležujejo ameriški h decembra popoldan z društvom k dmštvu sv. Družine št. 5 K. S. K. J., katerega, člaaii so ga dostojno spremili k večnemu počitku dne 7. novembra. Iskrena hvala maioghn znancem in prijateljem, ki so se vdeležili pogreba in so s tem. iz-kazali raaij-kemu zadnjo čast. Tebi, ljubi oce, bodi pa lahka tuja gruda! Marija Brincvec, žalujoča hči. La Salle, HI. HARMONIKE Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo z» geslo, da kadar treba naročiti dobre in pocenF društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno "Clerelandska Amerika" Ml IsdlelajcBO vm drafitrene, trgovske ia privatna tiskovine. Naia tiakarnm je aajbolj Moderno opremljena izmed vseli slovanskih tis kar cn v Ameriki. Pilite xs cene vsake tiskovin« nan, predno se obrnete kam drn-ganu Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PETA SLOVENSKA UKIJSKA TISKARNA «119 ST. CLAIR AVE CLEVELAND. O hi mu bila klofuta. lvu:ko bil odgovoril on namesto telj a. "Prosim, gowjHxl baron, zdniv-nik je bržkone na i>q>reliodu. Navadno gre' ob tej uri, naj ne, gospod nadzornik ? "Prosim, sluga poniŽmi, gospod sme rovati in krniti discipli- baran, da, ni ga od baroai, če Jo- di^tplina vse ni odtočen sovraž-volite, je nerodno, ker som ravno lllk vsake delavske emancipa-o tovarni si nasprotnika in zato sodita pre-i gotov. Baron se je vrnil v tovar-, črno. Jaz ga čislani kot glo»boko no. Tamkaj je potegnil i z listnice izobraženega in tehtnega strokov-) "Ali veste še kak slučaj, ki bij bil zoper zdravnika 1'' Ravnatelj s« je obrnil od okna. "Prosim, pet jih je ie. za katere vem. Ali gotovo jih je vee!"j '' Sicer so pa ljudje čudni, zakaj se ne javijo dopoldne", ome-i zdravnikov? j dolgo popisano polo in velel: "Jutri ob devetih naj me čakajo tu sl<"de!či delavci: Peter Rozman ..." "Gospod baron, oprostite, Rožni a ji je odpuščen!" Direktorju se je glas nekoliko tresel. "Za to nisem prašal. Peter Ražman ima biti ob devetih tu, potem Miklavž Hostnik, Jeršin, Jurij Modrved..." Baron Pinkeles je bral vse podpise iz poslane spomenice lijaka. Ali trdim [»a tudi. da bi bil' drugod zelo na nie«tu, pri nas pa bržkone ne bo zanj!" Seine je kar pogoltnil ta Stavek ravnatedjev. '"Da, da^gxwpod ravnatelj, ko-; losalaio m^pi-a sodba! Kdaj sem i ugovarjal 'zoper mjegovo znanje?' Ali v tvoru i ei natm laiixko vse po- i kvari, vso disciplino razruši — in Janez potem? — To je vtmdar laipida- j ren dorkaz za to, kar ste trdili, go- j 9pod ravnatelj, da so ga je treba' Na iznebiti. Prepustite stvar mean in { JAVNA ZAHVALA. obrazih uradnikov so se itpremi- stavim, da zapusti tdkorn pol leta Cenjeni G. J. AVahčie, 6702 Bonna Ave., njale barve. Naenkrat jim je bilo to službo!" j Dolžnost je moja, da se Vam javno jamo, kaj pomeni njegov neniad-j Direktor se je zopet obrnil proti ni prihod. Vedeli so, da so zato- om z delavci že! "Molčite! Govorite jutri! Vsak opraviL" 'glej, da ae epraviiSi, moja veet je ie o^nxil baron proti čista. Skrbite, d« so vse knjige in vratom ip. ročno vstopil v čakajo- računi v redni Pojdite!" če ko&vj°. | RaAmatelj je ostal aaan v sobi U šb A pri Vra- ČepYSv si ni meeaar' oči- & «9 m ^TOBfiva ekvipa- je bol^o veadaj: f&omfr Cleveland, Ohio, zahvalim za Vašo čudodelno Alpen tinkturo". Imela sem kratke lase in so mi tudi izpadalL Poskusila sem več drugih stvari, pa vse brez uspeha; nisem mogla ustaviti izpadanja las, dokler nisem poskusila Vašo čudodelno zdravilo. Takoj ko sem počela rabiti Vašo "Alpen tinkturo", so mi prenehali lasi izpadati, in hitrim uspehom so mi začeli rasti gosti in krasni lasje, j tako, da imam danes en jard in 16 palcev dolge lase. Poiljem Vam dve aliki, kateri blagovolite vsakemu pokazati in če hočete tudi v novine dati. da se lahko vsakdo prepriča, da je Vaša ALPEN TINKTURA v resnici najuspešnejša na svetu, za katero se Vam še-enkrat srčno zahvalim in ostanem redno hvaležna z vsem spoštovanjem Mrs. Marry Stelcer, 751 E. 70. St. {Adv.i __- ' * Cleveland. CK m-mrnmmmm® m VPOŠTEVAJTE. Alfft želite izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-iil111 cev, itd. AkO želite prodati posestvo, hišo, trgovino itd. AkO želite objaviti krst, ženitev, žalostinko itd. AkO želite dobiti delavce ali delo za sebe. AkO želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ/najstarejši slovenski list "GLAS NARODA" "Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "Glas Naroda'1 je na j pri 1 j ubij ene j ši in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol niiljone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane----$1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. - stane......................................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00 Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30 Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane.............................$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo Če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakega pri naroČilih po pošti. m IB S3 -M m št m GLAS NARODA. 11. NOV. 1916. 1. I« KraBzewakit UMIRAJOČI. ZGODOVINSKI ROMAN. (Za "Glas Naroda'^prirediLJ.2T.) 34 (Nadaljevanje). — Tudi mt»ue tar^ radovednost — je pristavil pan Burski. — Gotovo vam je znano, tla se nahaja za Zurbov© pristavo majhen bukov gozdiček? — — Seveda. — In v kaki zvezi je s tem! -- Gospodična Antonija je dala napraviti par klopi, tako da je rastal iz gozdička prav prijeten park. — Jaz sem hodil po gozdu i« *»edel slednji«' na klop, da bi «e malo odpočil. — Naenkrat sem opazil, da se bliia varšavski advokat v spremstvu malega možička. Sam no vem. kaj mi je padlo v glavo, da sem se skril za grmovje. — Na klopi nista sedelo več kot pet minut in se nekaj pogovarjala. — Zatem «ta zopet odšla, — Advokat je sel v hišo, starec je pa ostal na dvorišču. — Jaz sem šel na dvorišče, stopil sem k starcu in ga natančnejše ogledal. — No, in kaj je? — Kdo je? — sta vprašala Serafim in Burski naenkrat. — Počakajta vendar, da se malo oddahnem. — Še prekmalo bo sta izwdela. — Stopim bliže k njemu, gledam ga in gledam.... Moj Bog, tega človeka sem že nekoč videL — Prisegel bi, da sem ga.... Toda kje? — Koda j ? — Komaj me je pa človek opazil, da seui se začel zanimati zanj, je izginil. — No, m kaj? — Zatem sem sol k staremu Zurbi. — Vprašal sem starca o tem in onem. — Povedal ;ni je, da je prvi tujec varšavski advokat Hart-knoeh, drugi da je pa njegov pisar ali namestnik. — Nazadnje so in i povedali, da je drugi nek Zembrinski. advokatov pisar. — Zem- briuski, Zembrinski----To ime sem že nekoč slišal____Slednjič se mi je posvetilo v glavi. — Kdo je ta človek ? — Saj sem vam že prej rekel, da ne bodita tako radovedna. — i)a bosta vse pravočasno izvedela. — Nikar ne mučite najine radovednosti. — Ves dvor ga pozna in se ga spominja. — Leo Zembrinski je bil svoj čas v službi starega kneza. — Knez ga ni imel posebno rad — Nekoč mu je rekla knegiuja. da naj ji prinese pismo iz knezove sobe. — Sel je po pismo, toda v sobi ga je presenetil knez in ga o-klofutai. — Mladeniča je to tako razjezilo, da je obljubil knezu maščevanje. — Zatem je kmalo izginil. — Taktoj, ko sem vide tega človeka, s^m se spomnil te zgodbe. — Sklenil sem čakati. — Slednjič je prišel zopet na dvorišče. — Zastavil sem mu pot in ga hotel obgovoriti. — On se je pa mahoma obrnil in odšel. — Od tedaj ga nisem več videl. — Vidita, to je cela zadeva. — Kaj ima z advokatom? — Zakaj je prišel sem? — Ali je morda to začetek njegovega maščevanja? - -- -------- Vsi trije so umolknili — Meni se zdi — je rekel oče Serafim — da se warn prav poSte-no sanja. — Na svetu j«e lahko veliko Zembrinskih. — In kako ste ga zamogli spoznati po tolikem času? — Mogoče si domišljujem, toda res je. da sem ga spoznal. — Kdo ve? — Morda se hoče Zembrinski maščevati za zaušnico? — Ne, ne, to ni mogoče. — Dvajset let ga vendar ne bo sovražil zastran ene same klofute. — Povedal sem vam vse. kar sem videl in slišal. — Zdaj ne vem ničesar. — Njegovih lisičjih oči se prav dobro spominjam. — Toda to ni nič. — To je samo pripovedka. — Ali ste še kaj drugega izveueli? — Slabo je. zelo slabo. — Nikdo jih ne more rešiti. — Hm, hm — je zamrmral Serafim. — Gos'pod pater, ali naj povem, to gospodu, generalu ? — Zakaj ? — Zdaj nič ne pomaga. — če pa ta človek res kaj namerava? — No, in če? — Ali moremo kaj pomagati? Vsi so umolknili. — Božja volja naj se zgodi — je rekel pater. — Naše moči so preslabe. — Jaz bi že lahko nekoliko pomagal, čc bi ne bilo tako strašnih svot. — Nekaj sem si prihranil, — Jaz nimam ničesar — je rekel pan Burski — toda sorodnike imam, ki imajo nekaj premoženja. — Mi damo vse, kar imamo — je nadaljeval Vineentovič. — Mi moramo za to ugledno rodbino vae žrtvovati. — Jaz bom nesel jutri ves svoj prihranjeni denar generalu. — Prepričan sem, da bo tudi oskrbunik sledil mojemu vzgledu. — Skoda, škoda — je mrmral pater Serafim. — Nikar ne premišljujte, oče. — Kar je, je. — Zdaj se mora pomagati. — Toda ta Zembrinski".... — Da, ravno Zembrinski, ta n ne gre iz glave. — Boste videli, tla je veliko resnice na tem. Po teh besedah so se poslovil L V. Naslednje dni se ni v Bransku pripetilo ničesar novega. General je pisaril na vse strani pisma, stari knez je bil v svoji bobi, Robert je pa hodil zamišljen naokoli. Gozdowski se je bil nekega dne-p odal v Varšavo. — Rekel je. da se gre prepričati če so upniki že vložili tožbo. &e isti dan je prišel s«>l od knezoškofa, ki je sporočil, da je škof po kratki iu mučni bolezni umrl. Ko je general prebral to poročilo, je malo manjkalo, da ni padel v nezavest. Ravno na škofa je gradil vse svoje upanje, in zdaj je izginila eelo ta zadnja opora. — Da, da. nobena nesreča ne pride sama. je šepetal sam pri sebi. — Moj Bog, moj Bog, ali že dovolj kazni? Opotekajočih korakov je prišel k Robertu ni mu pojasnil žalostno novico. — Na vsak način morava tja — je razkladal. — Moj ubogi brat — Moj ubogi brat! — Kako nepričakovano je umrl. — Kdo bi ei mislil f Staremu knezu niso hoteli niti povedati. — Šele proti večeru je šel general k njemu, da bi ga pripravi lna to žalostno novico. Stari knez je bil najboljše voje in tako razpoložen kot malokdaj. — — Pravijo, — je rekel generalu, — ko mu je ponudil roko —■ da je jesen starim ljudem nevarna. — To je sila slabo prerokovanje. — Jaz nisem bil še nikdar tako zdrav kot sem zdaj. — Ti, Stela in Robert ste nekako zamišljeni. — Zakaj vse to? — Prosim te, povej. — Ali se zdaj niste pozabili norega grofa Modemskega t — Veš, kaj, dragi brat, zdi semi, da ni brat škof pri najboljšem zdravju. — Povedali so mi, da je že nekaj dni bolan. — Bolan? — Zakaj mi pa že prej niste ničesar povedali? — Moj Bog, kaj pa je žnjim? — Toda upajmo, da bo že prešlo____Jaz sem star že osemdeset let. pa sem še vedno dobrega zdravja. —• On jih ima pa samo petinšestdeset. — To še ni visoka starost. — Danes je sporočil kaplan Ablamski, da se zelo slabega počuti. — Jaz sem bom odpeljal jutri k njemu. —Da, le pelji se. — To ga bo malo razvedrilo. General je umolknil in se začel izprebajati po sobi. — Ali je še kaj drugega sporočil Ablamski? — Ali ni povedal, kaj mu je? — Pravi, da ima mrzlico in da so zdravniki v precejšnjih skrbeh. — — Mrzlica? — To je slabo. — Gotovo se je prehladil. — Pelji se k njemu in mu svetuj, naj pije močan čaj. General tudi zdaj ni odvrnil. — Brat ga je začuden pogledal, slednjič se je pa nasmehnil. * — Moj Bog, zakaj si vendar tako nemiren? — Vsi, kar jih je bilo v naši družini so dosegli visoko starost. — Pokojni oče je bil star triindevetdeset let. — Seveda, seveda, toda to so bili drugi časi. — Seveda, drugi časi. — Bog varuj, da bi škof____Brat je ko-t svetnik----Kolika dobrega nam je že storil. —Da, neprecenljiv človek je bil. — Bog ga nam ne bo vzel. — Če boš šel tja, obišči tudi sestro. Zatem sta se začela pogovarjati od drugih stvareh. — Kdo je bil ta Garbovski, ki nas je obiskal s svojim sinom? — ie vprašal starec. ___(Dalje prihodnjič). NAZNANILO. "Slovenski narod". "Ave Maria" piše; "Slovenski narod* piše, da sta Submarinska kriza. Nemško vojevanje s submarini je postalo prebrezobzimo. — Držav čil o "Marini". na» urednik z Mr. F. Sak^rjem' ni department še nima vseh poro- največja kramaa-ja, med Slovenci v Ameriki. Hvala za priznanje! Morata že dobro ' kramo" imeti „. , . . in pošteno "kramariti", sicer bi! ^ . a*huifirt011' D" ( " 10- nov- ~ jih narod prezrl in bi ne mogla Drza™ department je danes pri-postati " največja*\ pravljal popolno poročilo o nem Potznasmo .pa kramarja, ki je za, Podmorskemu vojevanju več kot pol milij izjavil, da je jo katoliški list?! — Slovenski Potika administracije napram ob-katoličani, vidite, kako strašno naSaniu Nemčije taka kot je bila podlo ravna ta list. S hinavščrao vet*T1°- ye hoče ukorenhi med vaoni. Av-' Kako se ho stvar razvila, bomo atrijski patriotizem je samo vam videli v *)ar dneh. pesek v oči. Prav ta človek je bil aajvečji sovražnik Avstrije, ko «e' je pripravljal za svoje sleparstvo pri Hrvatih, in sicer sam-o zato, da je nezavedno ljudstvo premotil, da aii poslušalo konzulov, ki so svarili Hrvate pred njim, da jih je tako lažje ogoljufal. Nam ne gre za osebnosti. Toda. ako se tak nevaren človek usiljuje ljudstvu, in. sicer pod •kriraiko katoličanstva, pa bi ne "Storili svoje dolžnosti, ako bi ne svarili ljudstva .pred njim. Woolworthov dom je zgorel. Glen Cove. L. I., 10. novembra. Danes je zgorel dom znanega bogataša F. W. TVoolwortha, glavne- sra lastnika takozvanih "Five and Ten Cents" trgovin. Na varno se je prej zneslo za več kot $50,000 pohištva, vendar je vseeno okoli $150,000 škode. Kako je požar nastal, še niso dognali. Važno za priseljence! Državni delavski department Združenih driav je odprl iroj arsd na 240 E. 79. St., med 2. is 3. Ave. v New Torku. Urad je adprt vsak dan od osmih dopol dne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete uro dopoldne pa do opoldne. Namen tega urada je, muditi naseljencem nasvet, pouk is pomoč, ln aieer vse brezplačno. Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno in t sveči % delavskim departmentom Združenih držav. Zs storjene usluge ni treba plačevati ni kakih priatojbim. Pilite sli pa pridite oasbaol Velika zaloga vina in žganja. ItdcPe Tino v sodih................75e. ga Ion v ga Iona b pit po........$1.00 „ Belo vino v sodih ................$1.00 „ v gn1ooah po..........S1-25 Sod za 50 galon je zastonj; hx1 za -8 gulon w mora plačati. I>ro2oik i ga lom* za......*............. $11.00 Brinjevec VJ steklenic at ..............$J-.0 za..........$10.00 MARIJA GRILL, 5308 Si. Ctair Ave, N. tL, Cleveland, Ohie. POPOTNIKI. Vtem onim, ki ite namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako Imate družino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kchlnjako opravo ako ae hočeta nastaniti v nail naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velika prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno polteno in zanesljivo blago. Ako dospete v Cleveland na postajo ln se ne veste kam obrniti, po* kitate na telefon Princeton 1381 ali pa Bosedale 1881 ln jas bom poslal en avtomobil po vaa Ako pa vzamete ponwtno karo se peljite s St Clair karo do 02. ceste in na vogala 8t Cteir Ave. -je naslov: A. GRDINA, 6137 St. Clair An* ~ Cleveland, O. Pri aMnl ee vedao debt Mal koledar * 20a pottnik saunk. Na nebrojna pisma glede domačega sadnega žganja izjavljam, da' se kuha sedaj in da ee prične razpošiljati 10. decembra. Vse roja-' ke, kateri ste poslali naročila,1 prosim, da počakate, če ne, se vam pa posije demur nazaj. Žganje se ne more prej kmhati, do-' kler je sadje ugodno. Špirita in esence mi ne poznamo, toraj po-, trpljenje. Obžalugean naznaniti,1 da to leto ne bo slivovke niti bre-skovca, ker tega sadja ni bilo veliko. Rojaki, kateri ste te vrste tnatročiK, se premislite, ali se vam pa denar vrne. Žganje sc kulia sledeče vrste: JaboKrnik. tropinjcvec in jwsim-mioii (zadnja vrsta prvič v večjem obseyu; persimmon je sadje podobno češpJjaci). Rabi sc izključno japonski persimmon; žganje persimmon je finejSe ko-t vse drago, vrste sadnega žganja. Rojak, ne zaineaijaj teik žgan j z onimi, katera so prodajajo ipod enakimi im-eiri. Po pomočila državne davkarije jo to edin prostor v Mississippi Valley, kjer se žganje kulia kot pri kmetih v starem kraju. Cena ga Ione vsek vrst je $3.50. Kdor želi v resnici pravo sad uo žgauije, ki se imbi v veliko slučajih za zdravila, naj blagovoli poslati takoj naročilo, kajti'ena tre-tina je že sedaj prodanega. Vsakdo, ki pove, da blago ni tako kalkor oglašeno. dubi denar □azaj in znanje zastonj. Izjavljam tudi. da prevzamem kot vedno vsa naročila za najbo-ja vina Amerike Gasconade Co., Missouri. Cena: Claret, Concord, rtm rdeča, "k^, Elvira rmeuo 65f, Tves črno 70^. Sodi 50 galon prosti, manj i posebej. Vsa naročila se prevzaunejo iz prijaznosti z edinim namenom oglasa, da rojaki vedo. kje t>c dobi pravo naravno blago. F. ORAM. (8-11— 9-12) Nay lor, Mo. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW Y0RKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije jrle-dc datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem. J33C Kje je MARIJA J Uit AS ? Pred dvema, letoma je bila v Wells House. Little Falls. N. Y. Z:-. njo naslov bi rada zvedeli nje prijateljica Julija Subic, zato prosim onega, ki mu je znan nje naslov, da ga naznani Antonu Kolesne, Sanatorium, War-j rensville, Ohio. (9-11—11) MODERNO UREJENA TISKAIIA GLiS NABOB 1 VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. * ♦ ♦ DELO OKUSNO. * * * IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • * * UNIJSKO ORGANIZIRANA. * * * I*OSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠL-IITK NA: 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Darujte par centov slovenskim trpinom v domovini! Ne igraj se s svojim zdravjem Zdravje je splošno blagostanje. Ako so ne počutite dobro, nikar ne razpostavljajte svojega zdravja s tem. da bi pili alkoholične gren-čiče, ker te le oslabe kri in ohrome bolj ali manj krvne celice. Kri je ona moč, ki da življenje. Preteka se po žilah in donaša hrano vsakemu dela v telesu. Obenem pa odvaža vse slabe tvarine in uniči vs» škodljive bakterije. Tor«j treba se je čuvati pred vsem. ki slabi krvne celice. Le močne in čvrste krvne krogljice zamorejo upravljati pravo hranjenje in braniti pred posledicami. "Cisto naravno vino ne škoduje, pač pa okrepi živčni sistem, kateri izvršuje v telesu vse najtežje napore", pravi Dr. Arman Gautier, član francoskega instituta in ta izjava je bila pred kratkim čitana na medicinski akademiji v Parizu. To je torej vzrok, zakaj rabi le TBINEB-J EVO anriili Elixir gnilo vlio To neprekosljivo zdravilo jc narejeno iz raznih grenkih zelišč, bilk in skori.i, ki so velikih zdravilnih vrednosti iu čiste, ter iz čistega naravnega rdečega vina. Prosto vseh kemikalij aH strupov. Po-vspešri redno odstranjenjc, oživi organe iu okrepča živce. Ozdravi: NSRV0ZN08T, ZAPRTJE, KOLCANJK, BRUHANJE, GLAVOBOL, OSLABELOST KRVI, POMANJKANJE ENERGIJE, SPLOŠNO OSLABELOST IN DR. Deluje hitro in gotovo. Izogibajte sc cenih pcuiart-db ker s tem se le trosi denar! Naš princip je, da ga priredim« dobro kolikor Ie mogoče, in cena — ako upoštevale visoke cenc vseh primesi posebno vina — ga priporoča: t1-00- V vseh lekarnah. V zadnjem času se pojavljajo razni nevarni gostje, posebno reu-matizem in nevralgija. Ali veste kako se jih obrani? Najbolje je. ako rabite TRINERJEV LINIMENT. To močno zdravilo je zelo pri poroči j i vo, ako imate okorel vrat, spahnenje, prišč, otekline itd. Cena 26e in 50e t kkarnah. S pošto pa 35c. in 60c P™ vseh boleznih, ki so spojene s kaši jem. vzemite TRINER'S COUGH SEDATIVE. Cena 25c in 50c v 1-karnah. « pQšto pa 35i in 60c. TRINE RS BITTER-WIKE niNincv« H0RKE VI'KO JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-131» SB. mm AVE., CHICAGO, ILL- ^ .