Posamezna številka 30 vinarjev. Stev. 189. f um. t H, inc 20. avgusta m leto m s Velja po pošti: === ■a oelo leto naprej ., sa en mesec „ aa Hemčljo oeloietno. ia oatalo Inozemstvo. V Ljabljani oa Za oelo leto naprej .. ■a en meseo „ V ipravl prejeman masetno „ 3-50 E& Sobotna izdaja: = Za oelo leto.....K 10 - sa Nemčijo oeloietno, „ 1? — ea ostalo Inozemstvo. ,, 15- i—Inserati: b< 3 Enostolpna petltvrata (59 mm široka ln 3 mm visoka alt n|e prostor) sa enkrat . . . . po 50 v sa dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. Oh sobotah dvojni tarIL -■' Poslano: t y Enostolpna petitvrsta K !• Izhaja vsak dan lzvzemšl ne« delje ln praznike, ob 3. ari pop. Redna lotn« priloga vozni red Uredništvo je v Kopitarjev) nliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 50. = Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 2G.511, bosn.-luro. št. 7563. — Upravaiškega toielona št. 50. P© slavnostih. Ljubljanske slavnosti so minile. Trije rnameniti dnevi, katerih eden jc bil namenjen ustanovitvi Narodnega sveta, drugi posvetovanju slovanskih narodov v monarhiji in tretji počaščenju spomina dr. Jan, Ev. Kreka, so za nami. O delu, tihem delu teh dni smo že poročali in priznati je treba, da je vsak izmed njih bil poln vsebine in na svoj način znamenit. Ne motimo se, če trdimo, da se bodo kmalu pokazale praktične posledice teh pomembnih dni, da se bo njih uspeh v bližnjem času pojavil v našem narodnem življenju in tudi v živ-'jenju družine slovanskih narodov v monarhiji. Danes naj se omejimo zgolj na nekatere glose k tem dogodkom, ki so za nami, na opazke nekaterih dejstev, ki jih ni moglo prezreti nobeno čuječc oko. Ne samo naše ljube goste s severa, tudi nas same je presenetila gorkota in prisrčnost, s katero je naše občinstvo spremljalo ravnokar minule dogodke. Slovenci nismo formalisti in ne moremo trditi o sebi, da smo posebno pozorni na zunanjosti. Čuvstva rajši zatajimo, nego bi jih pred svetom razkazovali; našega človeka se drži zavest, kakor da jih s tem profanira. Kljub temu so ob tej priliki bruhnila s pravo eruptivno silo na dan. Nekaj dnevnih notic, ki so stvarno naznanile, da prihajajo k nam razen Srbohrvatov tudi Čehi in Poljaki, je zadostovalo, da je bila vsa Ljubljana spremenjena. Izjeme so bile tiste hiše v glavnih ulicah, s katerih ni vihrala naša zastava, in ob prihodu gostov se je zbralo tisoče in tisoče Ljubljančanov na kolodvoru, ki so spremljali goste do Unio-na in so se na ukaz ločili od njih. Vlak, ki je peljal slovanske zbdrovalce in izletnike v Št. Janž, je bil na vsaki postaji predmet najživalmejših ovacij. Neštete zastave so visele s hiš, voz cvetja so vrgla naša vrla dekleta v kupeje, kjer so sedeli Čehi in Poljaki, tisoči in tisoči rok so se gibali gostom v pozdrav. Na obritih, razbrazdanih obrazih naših mož, na dobrih, trudnih obrazih naših mater je bila prazniška gostoljubna radost. Sprevod pešcev in voz, ki se je vil skozi 'dolinico od kolodvora na Kr-melju do Št, Janža, je bil nepregleden. Pred Krekovo ploščo zopet nad deset tisoč ljudi, ki niso zamudili ne ene prilike, da pokažejo gostom, kako so nam dobrodošli. Neutajljiv je bil pečat nezumetniče-nosti, pristnosti, ki ga je imel sprejem Čehov in Poljakov, tako da je eden poljskih gostov presenečen vprašal: * Pravite, ' da so to kmetje? Tako je vaše ljudstvo?« Zopet moramo poudariti, da se je vse to storilo spontano, kar je od vsega najznačilnejše. Ne agitacija, ampak zavest, da se bijemo za življenje in smrt in da je brat s severa prišel z nami ustanavljat in obnavljat zvesto zavezništvo, je organizirala vse to, kar smo doživeli. Zdrava pamet našega kmeta jc z lahkoto doumela, kako razveseljivo dejstvo je, da smo združeni v obrambo — to preprosto resnico, ki je mnogim dolgoletnim politikom ostala prikrita. Poseben pomen so dobile slavnosti s tem, da so se jih udeležili Poljaki, kakor se je splošno poudarjalo. Bilo je prvič, da so se poljske stranke oficialno udeležile jugoslovanskega političnega zborovanja. In dasi je bilo malo poljskih zastopnikov, jih jc bilo dovolj in so bila med njimi taka imena, da moremp pravilno oceniti vrednost njihove navzočnosti. Moraczewski je zastopal socialno demokracijo poljsko. Slombinski in Skarbek sta bila reprezen-tanta vsepoljske stranke. Čeprav je ta radikalna stranka trenutno šibka po številu svojega državnozborskega zastopstva, je splošno mnenje, da jc bodočnost njena. Za seboj ima domala vso poljsko inteligenco, kar je v poljskih razmerah odločujočega pomena. Če bi bile danes razpisane volitve, ie gotovo, da bi konservativci mnogo izgubili in radikalci pridobili mnogo, čc ne vsega. Ni torej le razveseljivo, da se jc vsepoljska stranka kot taka udeležila našega zborovanja, s čimer sc je očitno prignala k nam, ampak so tudi lalenlne politične moči, ki so v njej, za nas dragocena pridobitev.- Velepomcmbna so bila posvetovanja slovanskih zastopnikov. Pri njih so bile udeležene vse navzoče stranke, in dasi so imela izvajanja govornikov posameznih skupin vedno individualne oznake, kakor je naravno, se je vendar moralo tudi kon-statirati, da vlada v presoji političnega položaja popolna enodušnost. Temeljito pretresala, od najrazličnejših strani osvetljevala so, se vprašanja zunanje-politična, politično-taktična, gospodarska in kultur-.na. Dominanta vsega pa je bilo prepričanje, da se je treba slovanskim strankam združili v trdno obrambno zvezo. Slovanska vzajemnost, beseda, ki je dolgo veljala za frazo romantično mislečih ljudi, je dobivala konkretno obliko in jc postala realen cilj naše politike. Pri tem so navzoči pokazali, da so trezni in hladni presojevalci položaja, prosti vsake frazerske vrtoglavosti. Slavnosti so končane. Sedaj preostaja še, da se sklepi, storjeni ob tej priliki, iz-vrše. Narodni svet bo treba v središču organizirati, odseke podvizati k delu, finančno vprašanje urediti. Naloga našega parlamentarnega zastopstva bo, da dalje spredc niti, ki so se navezale dne 17. avgusta v Ljubljani, in cla vprašanja, ki so se načela, študira do popolne jasnosti in do ugotovitve enotnih formul. Za vse to so dali slovesni dnevi zanesljive temelje. Ministrska predsednsk Migssarek pov&feSI k seba postno Fr„ SS«me§s,fi8n Včeraj ob 11. uri predpoldne jc odhajala večina poljskih in čeških gostov z brzovlakom proti severu. Na kolodvor je prišel tudi deželni predsednik kranjske vojvodine grof Henrik A 11 e m s in iskal načelnika Češkega svaza Fr. S t a n e k a. Ko ga je zagledal, je pristopil k njemu in mu povedal, da je dobil od ministrskega predsednika Hussareka naročilo, naj obvesti Staneka, da želi ministrski predsednik, naj bi prišel načelnik Češkega svaza takoj k njemu. V slovanskih političnih krogih sodijo, da jc to povabilo v zvezi s Hussarekovim projektom reforme ustave. Ob tej priliki je poudarjal grof Attems, da niso imele policiiske odredbe in prepovedi namena, da bi slovanski poslanci ne smeli govoriti, ampak hotelo se je preprečiti, da bi neodgovorni in nepoklicani elementi zlorabili slavnosti. Časopisje © sSovai^sklh SlS)'/F80StŠte. Časopisje se obširno razpisuje o slovanskih slavnoslih v Ljubljani, Vsenemško časopisje piše o slavnostih kot navadno v denuncijaloričnem tonu. Včerajšnja »Gra-zer Montagszeitung« prinaša poročilo o slavnostih pod naslovom »Predpriprave za jugoslovansko državo«. Graška »Tagcsp.« prinaša članek pod naslovom .Jugoslovanski primas«, v katerem povdarja, cla so se slovanski zastopniki poklonili dr. Jegliču kot bodočemu primasu Jugoslavije. Istotam toži člankar, češ, da se morajo Slovani sporazumeti z Nemci irt s krono. V istem smislu piše dunajsko časopisje. O slavnostih poroča obširno češko, srbo-hrvatsko in poljsko časopisje. Na naslov vlade in nemških nacionalcev dostavlja graški »Ar-beitervville« sledečo pametno pripombo: »Naše vlade in njeni n e m -ško-nacionalni politiki domačega zvonika mislijo, da se da tako gibanje preprečiti s starimi sredstvi fraze o nedotakljivosti historičnih kronovin-s k i h mej in s policijo, zapiranjem in obsodbami.« Pmsitrsm ©fo slavnostnih dneh. Ob prihodu slovanskih gostov jih je pod slavolokom v imenu šentjanškega pre- bivalstva pozdravila gdč. Julija Prijateljeva s pesmijo, ki jo je sama zložila in iz katere povzemamo: Mili bratje! Na tisoče glasov se danes zliva v en sam močan in gromovit pozdrav,, hi se razlega preko vseh dobrav šentjanške pokrajine. Pozdravljajo Vas polja in gore, ti soinčni, vinski grički, ki hranijo nam svet spomin na onega, ki vzljubil jc te kraje, ki je za narod zadnji dih zapustil v njih. Pa tla, ki črtajo njega stopinje in zemlja ta, na kteri je počival v zadnjih dnevih svojega življenja, k;er sen bodoče Jugoslavije je snival, ta tla obveva danes duh nesmrtni. Bilo mu delo je življenje življenje bilo mu trpljenje in to trpljenje naše odrešenje. In Vi ste danes dediči njegovi: Vi hodite po isti težki poti! Zato Vas tukaj ljudstvo je sprejelo kot brate svoje srčno Vas objelo. Ko čas viharen narod naš obdaja, ko mračna moč sovražnih sil nas tlači — pogled na Vas s tolažbo nas navdaja in vera v Vašo moč nas vse junači — In v tej zavesti dvigamo mi glave, kar nas otrok je majke Slave: saj bliža naše se rešenje! Slavnost v Št. Janžu je pozdravil s pismom knezoškof ljubljanski. Razen tega so prišle še naslednje brzojavke: Trebic. Vzpominame neohrozeneho bojovnika za prava slovenskeho naroda. Prejeme srdečne zdar cilum vseho jiho-slovanstva v duchu Krekove. Na zdar! — Organisace ceske statopravni demokracie v Tfebici. Zagreb, Duhom prisutne kliču Slava apostolu narodnog jedinstva dr. Janezu Kreku! Živjela slavonska uzajamnost! — Zlata Kovačevič, Lopasič Joža, Barunica Ožegovič, Kenka Frangeš. Celovec. Družba sv. Mohorja v Celovcu se v duhu udeležuje velepomembne slovesnosti v Št. Janžu, Spomin na največjega rodoljuba dr. Kreka naj vnema in vodi ves narod k odločnemu delovanju za boljšo prihodnjost. — Jan Vidovic, predsednik. Bloke. Očetu zadružništva večna slava in neminljiv spomin! — Posojilnica Bloke. Gorenja Radgona. V bratski vzajemnosti združene Čehe, Poljake in Jugoslovane iskreno pozdravljajo obmejni Slovenci. — Posojilnica Gorenja Radgona. Bloke. Ker njega ni, naj duh njegov nas vodi! Nazaj ne pel ji, ali zmago Bog prisodi. Živeli! — Društvo Bloke. Gorenja Radgona. Z združenimi močmi za skupnim ciljem! — Bralno društvo Gorenja Radgona. Pozdrav katoliško-narodnih Čehov. Brno, 18. avg. 1918. Nesmrtelne pa-matce Krekove znova prociteny hold vz-dava u vernem pratelstvi s jeho lidem krestansko soc. Morava sdruznym Slez-skem deželni cdbomik Šramck. Pozdrav poljskega pesnika Ivovskega vseučiliščnega profesorja dr. Jana Kaspro-wicza. Poljski pesnik vseuč. prof. dr. Jan Kasprowicz je poslal sledeče pozdravno pismo: Spoštovani gospodje! Do zadnjega trenutka sem mislil, da se bom mogel udeležiti Vaših slavnosti, ki so tudi na-š e. Toda prišle so razne ovire, ki so mi lo onemogočile. Sem pa z Vami s celim srcem in želim vroče, d a bi to bratsko zbližanje Čehov, Jugoslovanov in Poljakov, kateremu so zarisali smer nepozabni dnevi v Pragi, sedaj se v Vaši Ljubljani šc poglobilo in nam prineslo za nas vse največje sadove. Upam, da se bomo v kratkem videli v res svobodni Varšavi. Skupno se moramo bojevati in skupno zmagati. Vsem udeležencem zborovanja pošiljam jaz, ka- ; kor tudi moji prijatelji, ki n;so inojjli prispeti v Ljubljano, a so kakor jaz z duhom z Vami —. naiiskrenejše pozdrave. Sprej- mite bratsko roko zvestega sobojevnika za skupno in veliko stvar. Lvov, 16, avgusta. Jan Kasprov. icz. Luče, 18. avgusta. Občina Luče smatra Narodni svet lcot predpogoj za čelio-slovaško-poljsko-jugoslovansko zvezo ter za jamstvo boljše bodočnosti. Občina izreka Jugoslovanskemu klubu in dr. Korošcu neomejeno zaupanje. V boju za naša staro pravdo stojimo ob strani svojih voditeljev neomajljivo in trdno, kakor skale Savinjskih alp. Slava voditelju Kreku! — Župan Jezernik. Praga, 17. avgusta. Zaupni shod češke avtonomije na podlagi češke državnoprav-ne demokracije je soglasno sklenil izreči delovanju jugoslovanskih, čeških in poljskih politikov v Vašem krasnem' mestu, ki se je danes pričelo, svoje prisrčne želje po polnem uspehu zveze jugoslovansko-polj-sko-čeho-slovaškc, kateri kličemo češki »Nazdar!« — Predsedništvo shoda, poslanec Kotland in clr. Antonin Hajn. Luhačovice, 18. avgusta. Prosimo za oprostitev zaradi neprisotnosti, v duhu bivamo v Luhačovicah med Vami ter prinašamo svoje želje delovanju slovanskih poslancev, se spominjamo velikega Jugoslovana in prvobojevnika za složr.ost in demokracijo slovanstva, dr. Kreka. Prosimo Vas, da tolmačite te naše želje dragemu narodu jugoslovanskemu. Živeli Jugoslovani! — Državni poslanci clr. Zahradnik, Konečny, Rudolf. Olomuc, 18. avgusta. Vašemu delu želi popolnega uspeha in prosi od Bog? blagoslova dr. Hruban. Olomuc, 17. avgusta. Ciril-metodska Morava se hvaležno spominja z Vami gorečega bojevnika za ljudske pravice, gorečega zastopnika kristjanske kulture in smolrenega voditelja Jugoslovanov, Janeza Kreka. Njegovemu spominu nevenljiva slava, bratski pozdrav Vam. — Dr. Hruban. Olomuc, 17. avgusta. Izdajateljstvo in redakcija časopisa »Našinec« so s srcem ic duhom prisotni pri spominski slavnosti vernega bojevnika dr. Janeza Evangelista Kreka. Fricdlant, 18, avgusta. Zal, nisem mogel priti, prosim, oprosti me, želim božjega blagoslova in najboljše uspehe Vam in Vašemu narodu. — Poslancc Kadelčak. Dr. Sunarič na poti domov slovenskemu narodu. Podpredsednik bosanskega sabora je poslal ob vrnitvi iz slavnosti domov sledečo brzojavko: Zagreb, 19. avg.: Na povratku sa ljubljanske svečanosti sječam se ne-popisivog dočeka bjele Ljubljane i cjelog slovenskog naroda. Ta slava ostat če ne-izbrisljiva. Srdačno zahvaljujem na gosto« ljublju. Pozdrav cjelom slovenskom narodu, imenito vrlim patriotkinjama Slovenkinja-ma. — Dr. Sunarič. Poljaka in Čehi pokloni!) spominu dir* &rek« v Si Janžsa krasna šopka. Poljaki in Čehi so položili v sobi v Št, Janžu, kjer je dr. Krek umrl, dva krasna šopka v poljskih in čeških barvah. Govor posl. Klofača. na slovanskem zborovanju v Ljubljani. »Neue Freie Prcsse« piše: Slovanski kongres v Ljubljani se je poleg gospodarskih vprašanj bavil posbno z vprašanjem zveze Slovanov monarhije. V govoru, ki ga je imel na kongresu poslanec in podpredsednik Češkega svaza K 1 o f a č, je, kakor poroča »Narodni Politika«, izvajal: »Na Češkem ni nikogar, ki bi mislil, cla se jc mogoče z Dunajem pogajati, da jc mogoč kak kompromis. Tako naivni, da bi to mislili, Čehi niso več. Gospodje na Dunaju so v tem velikem času očividno zgubili glavo in ne vedo več, kaj bi napravili. Ta brezglav-nost datira od časa, ko so ti gospodje za-j pisali svoje duše vsen.emškim velikanom a la Wolf in Teufcl. To, kar danes vidimo, je vsenemška in nikakor avstrijska, temveč protiavstrijska politika. Če so vlade. katerim je vseeno, kaj se godi z Avstrijo, je to stvar njihove vesti; ker pa je ta okoliščina v zvezi z obstankom in bodočnostjo češkega naroda, moramo proti temu brezobziru protestirati, kajti mi Čehi nimamo nobene volje, da bi zginili v nemškem morju. Dolže nas, da delamo za uničenje Avstrije; tega pa ne delamo mi, marveč sedanji nemški politiki in vlada, ki vidijo vso modrost v tem, če nenemške narode zapostavljajo v korist Že davno nasičenih Nemcev. Česar si Sturgkh ni upal, je sedaj izpeljal Hussarek. (Tu je v »Narodni Politiki« cenzura črtala več vrst.) Ne mislim pa na danes, marveč na jutri. Ta jutri je naš, in naj dunajske vlade delajo ali opuščajo, kar hočejo, ker po vojski ne bomo več igrača tuje volje, marveč bomo o sebi sami odločevali. Češki narod je po bitki na Beli gori preživel Lichtenstei-nove dragonce, in po letu 1848. tudi Bachove huzarje in bo čisto gotovo preživel tudi današnje Hussareke. Češkega vprašanja ti gospodje prav gotovo ne bodo reševali, in to je za nas najglavnejše in najvažnejše. Kaj Hussarek zasluži, to mu bomo ndkrito povedali v pArlametu. Najkrep-kejši odgovor bo pa dobil, če doma z železno voljo delujemo za našo bodočnost. In to se tudi vrši. Narodni odbor je zunanji znak edinosti vsega češkega naroda. Čehe lahko zagotovim: Nič se ne bo pozabilo, pripravlja se na vseh straneh! Naši sovražniki nas na vse mogoče načine skušajo ovirati v našem delu, in ker vidijo, da nimajo od tega nobene koristi, razširjajo po nemškem in mažarskem časopisju nesmiselnosti, kakor da bi med Kramafem in menoj z ozirom na načelna vprašanja češke politike nastal spor. Zakaj bi take naivne trditve pobijal? Mi vendar ume varno take elegantne manevre gospodov Nemcev in Mažarov, in če se hočejo baviti s takimi bedastočami, je to njihova stvar. Sicer pa v vsej Češki ni nobenega spora glede načel in ciljev češke politike in najmanj med dr. Kramafem in menoj; razlika je le ta, da pod skupno zastavo predstavlja dr. Kramaf narodno zanesljivo češko buržoaziio in jaz narodni stvari kakor tudi stvari češke samostojnosti zvesto vdani socijalizem; pri tem pa oba vidiva, da smemo v tem trenutku misliti le na prostost vsega češkega naroda. Našim sovražnikom je pač vsako sredstvo dobro, da nam škodijo. Tolaži nas, da v našem boju nismo j osamljeni, kajti z nami se borijo v eni vr- ! sti častno in neumorno Jugoslovani pod j vodstvom simpatičnega in možatega držav- j nega poslanca dr. Korošca in velik del , poljskih poslancev, za katerimi stoji f ogromna večina poljskega naroda. Podali , smo si roke, in nikomur se ne bo posre- { Čilo, da bi te roke razdružil.« Posveti v nemškem velikem glavnem stanu. Dunaj, 19. avgusta. (Kor. ur.) »Frem-denblatt« je objavil danes uvodnik, ki izvaja: Pogovori 14. in 15. t. m. v nemškem glavnem stanu so imeli namen, da pripravijo rešitev važnih vprašanj. Z ozirom na obsežno vsebino gradiva in ker so stavljene naloge zapletene, se niso mogli v primeroma kratkem času pečati s podrobnostmi in tudi ni šlo za to, da se pride že tako daleč. Izmenjavali so se pa nazori o obeh glavnih točkah in so se razgovorih o njih; dosegel se je, kar se je poročalo, uspeh popolnega sporazuma o temeljnih smereh, ki naj se zasledujejo. Kaj drugega tudi ni bilo pričakovati pri intimnosti, ki vlada med obema zaveznikoma, ki sta vedno prepričana, da trdna sloga in sporazumno sodelovanje kakor dozdaj, tudi v bodoče obema nudi najboljše varstvo. Temeljne misli so torej določene, njih izd lovanje se pridrži podrobnim posvetom, ki se neposredno prično, kar velja posebno za vprašanje Poljske. V Avstriji-Ogrski so od nekdaj zavzemali načelo, da se mora končna ureditev rešiti vsekakor tako, da ne bo nasprotovala koristim osrednjih velesil, ki so s svojo krvjo priborile osvoboditev Poljske, a da se morajo v tem okviru, kolikor je mogoče, izpolniti želje poljskega naroda. Naše javno mnenje soglaša z vladajočimi v tem, da more le koristiti bodočim razmeram med Avstrijo-Ogrsko, Nemčijo in Poljsko, če bo pri načrtih za ustvaritev nove državne stavbe in pri njeni izvedbi poljski narod, za katerega bodočnost gre, sam sodeloval. V tem smislu so se tudi zedinili v razgovorih v nemškem glavnem stanu. Samoobsebi umljivo je, da bodo imeli pri volitvi svojega kralja Poljaki odločilno in določilno besedo. V tesnih stikih, ki obstojajo med osrednjimi velesilami in Poljsko, je tudi samoumljivo, da Poljaki ne smejo izvajati svobodne kraljevske volitve na način, ki bi nasprotoval življenjskim koristim naše monarhije in Nemčije. A tudi vsa ostala vprašanja, ki tičejo stvorbe poljske države, se bodo predvsem razpravljala med Avstrijo-Ogrsko in Nemčijo. rešila se pa bodo skupno s Poljaki. Ker se je sklenilo tako postopanje, se je gotovo storil velik korak naprej v razvoju zgodovinsko važnega poljskega vprašanja, ki se je uvedlo z aktom z dne 5. novembra 1916. Vprašanja vojske. Poleg poljskih zadev so se pečali tudi z vsemi vprašanji, ki tičejo vojsko in se je tudi v tem oziru doseglo popolno soglasje. Vojska se bo nadaljevala, ker hočejo tako naši sovražniki, ki jim gre prej ko slej za osvojitve in ki ogrožajo posebno Avstrijo - Ogrsko z odtrganjem dežela in celo z razkosanjem. Naš zunanji minister grof Burian je bil, ki je svojčas decembra 1916 prvi sprožil mirovno ponudbo. Njega morejo sovražniki najmanj sumničiti, da ne bi hotel vsega storiti, kar je združljivo s častjo in varnostjo naše n: anarhije, da se privede do miru. Svoje stališče je zopet označil v programu s 16. julija 1918. V njem je navajal vojne smotre naših sovražnikov in je povdarjal, da ločijo stvarno in bistveno vojskujoči se stranki teritori-jalni ententni smotri. Izjavil je da ne ugovarja štirim Wilsonovim točkam, rekel je, da smo povabili svoje sovražnike k pogajanjem o mirovnih sklepih na vzhodu in da bi bili lahke vplivali na nje, ako bi se jih bili udeležili. Končno je izjavil, da se v naši mirovni pripravljenosti razgovarja-mo o vsem, samo o lastnem nedotakljivem posestnem stanju ne. Posluževal se je takrat besedi, da služita vojskovanje in diplomacija v vojski istim namenom, ki ne moreta eden drugega izločiti. Vprašanje miru. Načelo, ki se ga držita naš zunanji minister in vlada Nemčije, je: Vedno smo pripravljeni na sprejemljiv mir. Saj sta oba zaveznika prej ko slej neupognjena v svoji odločnosti, da branita do skrajnosti, kar je njuno; toda istočasno smatrati osrednji velesili za glavno svojo nalogo, da dosežeti častni mir in se bosta posluževali vseh sredstev in vseh potov, da ga dosežeti. Poljska naj dobi z nevtraliziranjem spodnje Visle izhod v Baltiško morje. Gdansko naj se proglasi za prosto pristanišče. Poljska naj dobi pristop k vsem pogajanjem in naj samostojno upravlja svoje finance. Poljska armada se poviša na 20.000 mož. Pod varstvom. Lovran, 14, avgusta 1918. Oddelek vojakov, ki n*j straži ogrske zaloge, je prišel. A menda zato, da otroci sedaj še laije in brez vsakega strahu kradejo. Vrtne tatvine so sedaj na dnevnem redu. A nobena pritožba na občini ne pomaga. Naj trpe Hrvati! Mogoče imajo pa na občini od tega še kak dobiček? Kdo ve? Toda zgodilo se je čudo. Načelnik lovranske občine je poželel hruške. A na njegovo veliko začudenje je opazil, da ni nobene več na drevesu. Kaj takega bi si res ne mislil od predragih ogrskih gostov, katerim na čast je ob njihovem prihodu dal razobesiti mažarsko zastavo, katere je tako lepo sprejel z mažarskim in nemškim nagovorom. Ubogi g. načelnik. Zakaj si ne presrkbi vojaške straže za svoj vrt? Ravnotako so tudi nekemu zvestemu italijanašu pokradli sadje pred njegovimi očmi, a ko jih je skušal zapoditi, so mu otroci še grozili. Le tako naprej! Izvrstno nadzorovanje, a na občini še lepša skrb za domačine. Pa kaj, ko načelnik niti toliko ne more poskrbeti, da bi prizanesli vsaj njemu. Mogoče bo sedaj red?! Veliko otrok je že obolelo. Zakaj? Vzrok, ki je važen in katerega ima na vesti uprava, je ta: pripeljali so bili že tedne prej slamo. A razumni gospodarji so pustili slamo na dežju, da se je dobro namočila. Potem so iz te slame, ne da bi jo poprej presušili, napravili otrokom ležišča. Da bi ležali otroci na vlažni slami in ne oboleli, bi bilo največje čudo. Slišali smo, da so nam Ogri vendar poslali nekaj živil, kakor so obljubili. A žal, da so jih poslali skozi Dunaj. Tako je ostala polovica živil na Dunaju, polovico so jih pa menda poslali v Trst. Nam pa, katerim so poslali, je ostalo le še pričakovanje in lačen želodec. Gospodje na Dunaju mislijo, da imamo mi vsega odveč. Hvala lepa! široki fronti, so omagali s težkimi izgubami. V bojnem odseku med Oiso in Aisno je delovala od časa do časa artiljerija. Prvi glavni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Angleško poročilo. London, 19. avgusta. (Kor, ur.) ? u-ter poroča: Sinoči je podvzela 10. francoska armada med Oiso in Aisno na 16 km široki fronti napad in je prodrla 3 kilometre daleč. Wolifovo poročilo. Berlin, 19. avgusta, (Kor. ur,) Wolfi javlja: Jugozahodno od Bailleula so sledili včeraj opoldne najmočnejšemu topovskemu ognju močni angleški napadi, ki so omagali. Na obeh straneh Avre je pod-vzel sovražnik v včerajšnjih jutranjih urah od Goyencourta do Lassignyja silne s tanki podpirane napade, ki so trajali do večera} odbili smo jih s težkimi sovražnimi izgubami. Naše topništvo je večkrat razbilo sovražne pripravljalne postojanke pehote in tankov, predno so izvedli napad. Francoz je napadel med Oiso in Aisno po pet-urnem bobnečem ognju 18. t. m. ob 7. uri zvečer z močnimi silami na široki fronti. V ljutem boju je omagal sovražni naval pred našimi črtami. Poincarč v angleškem glavnem stana. Reuter poroča 18. t, m.: Predsednik Poincar6 je obiskal angleški glavni stan in izročil maršalu Haigu vojaško svetinjo. Ob letalskem napadu na Darmstadt je bilo škode na stvareh in ubite so bile 4 osebe. Štiri letala so sestrelili. i V Mil. Boiizlialilani. , Varšava, 19. avgusta. (K. u.) Varšavski* listi poročajo, da je poročal včeraj princ Radzivvill poljskemu ministrskemu svetu o svojem popotovanju v glavni stan. Princ Radzivvill odpotuje danes zvečer na Dunaj. Varšava, 19, avgusta. Princ Radzivvill je brzojavil 15. avgusta, da stoji vprašanje Poljske v nemškem glavnem stanu dobro in da so Nemci ugodili skoraj vsem, kar so zahtevali Poljaki, Zahodna meja ostane nespremenjena. Dunaj, 19. avgusta. Zastopniki poljskega regentskega sveta so opozarjali pri pogajanjih v nemškem glavnem stanu, da smatrajo prebivalci Poljske za najboljšo rešitev, če se izvoli nadvojvoda Karel Štefan za poljskega kralja. Krakov, 19. avgusta. Dobro poučeni varšavski krogi poročajo, da so stavili Poljaki v nemškem glavnem stanu sledeče minimalne zahteve: Zajamči naj se obstoj sedanje zahodne meje, na vzhodu naj se dovoli črta ob Bugu. Poljska naj dobi gotova ozemlja v Litvi, da jo odškodujejo, ker se je odpovedala v guberniji Suvalki Litvi na korist trem do štirim okrajem. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. avgusta. Uradno se poroča: Ob Piavi smo preprečili italijanske poizvedovalne poskuse. Načelnik generalnega štaba. Bilka na Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19, avgusta. Uradno: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Najmočnejšemu ognju jugozahodno od Bailleula so sledili angleški napadi med Meterenom in Merrisom, ki smo jih odbili v naših prednjih bojnih črtah. Sovražnik je na obeh straneh Lyse v krajnih bojih živahno poizvedoval. Severno od Ancre smo napredovali z našimi črtami in ugrabili ujetnike. Bojna skupina gen. polkovnika p 1. B o e h n a. Med Ancro in Oiso je bil zgodaj zjutraj silen ognjeni boj. Sovražnik je izvajal večkrat sunke v delnih napadih. Napad avstralskih čet, katerega so izvedle južno od Somme proti Herlevilli, je omagal. Uspel je lastni sunek, ki je bil izveden severovzhodno od Roye. Francoske napade, izvajane na obeh straneh ceste Amiens— Roye, smo odbili povsod, deloma s proti-sunkom. Sestrelili smo več oklopnih voz, nekaterim med njimi je naša pehota z ročnimi granatami onemogočila bojevanje. Ravno tako je omagal tik južno od Avre večkrat ponovljeni sovražni naval. Sovražnik je vdrl v zahodni del Beuvraigne-sa; čete, ki so se tam borile, smo umaknili na vzhodni rob kraja. Severnozahodno od Lassignyja smo odbili sovražne delne napade in večkrat ponavljane sunke; nadaljnje napadalne poizkuse je zadrževal naš ogenj. Kmalu popoldne se je pričel biti med Oiso in Aisno močan artiljerijski boj. Proti večeru je napadel sovražnik, ki je najmočnejše pomnožil ogenj, med Charlepontom in jugovzhodno od Nouvrona. Naše prednje čete so vdržale v več ur trajajočem ljutem bo-renju sovražni naval, ki se je zlomil povsod v naših bojnih postojankah. •Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Ob Vesli so se razvili na obeh straneh Braisne ob oživljenem ognjenem boju manjši pehotni boji. Berlin, 19. avgusta, zvečer. Uradno: Zahodno od Chaulnesa in severno od Roye so omagali sovražni napadi. Med Avro in Oiso so se bili podnevi silni boji. Francoski napadi, izvajani na Združene države prekinile zveze r. bolffo« viki. Amsterdam, 17. avgusta. (K. u.) »Times« poročajo iz Washingtona: Združene države so prekinile vse zveze z vlado boljševikov. Ameriški konzularni uradniki so zapustili Moskvo 5. t. m. Državni oddelek v Washingtonu je dobil več brzojavk ameriškega generalnega konzula Pooleja, kl je poročal, da je izjavil Ljenin 20. julija na oficielnem shodu sovjetov ponovno, da je ruska republika z zavezniki v vojnem stanju. čičerin je pozneje Pooleju rekel, da je podal Ljenin svoje izjave v zadnjih zborih sovjeta in je obljubil slovesno, da uradne oblasti zaveznikov ne bodo nadlegovale. Kljub temu so zaprli francoskega in angleškega generalnega konzula z osobjem iu so ju šele izpustili, ko je nastopil švedslfi generalni konzul. Washington, 18, avgusta. (K. u.) Reuter: Generalni konzul ameriških Združenih držav Poole namerava ostati v Moskvi, da pomaga angleškim in francoskim konzularnim uradnikom, (Položaj Združenih držav nasproti boljševikom torej še ni popolnoma jasen. O, u.) Kritični položaj Čehov-Slovakov. Iz Stockholma poročajo: Češko-slova-ški oddelki so v okolici Bajkalskega jezera zadeli na močne boljševiške čete. Borili so se s skrajno obupnostjo, a ker jim ni od-nikoder došla pomoč in so bili docela upehani, so se morali vdati. Mnogo Čeho-Slovakov je izvršilo samoumor, da ne bi pri* šli v roke boljševikom. Sprejem Japoncev v Vladivostoku. »Times« poročajo iz Vladivostoka, da je zavezniško vojaštvo v Vladivostoku 12. avgusta slovesno sprejelo 12. bataljon ja« ponskega kontingenta. Mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino. Predsednik ukrajinske mirovne delegacije Šeluhin je izjavil zastopnikom listov, da je Rusija, ki ima zasedeno ukrajinsko ozemlje, interesirana na zavlačevanju miru. V nasprotju z načelom: »Brez aneksij in svoboda narodov« zahteva Rusija skoraj celo severno Ukrajino, med tem večji del donskega ozemlja; zadnji čas zavlačuje pogajanja s tem, da zahteva odločitev haaškega razsodišča, ki sedaj niti ne zboruje, Ukrajina odkritosrčno želi miru in določitev meji. Politične novice. -f- Voditelj Vsepoljakov ekscelenca dr. Glombinski o narodnem delu slovenske duhovščine. V svojem govoru ob odkritju spominske plošče dr. Kreku v Št. Janžu je naglašal voditelj Vsepoljakov eksc. dr. Glombinski zasluge duhovnika dr. Kreka za medsebojno zbližanje Poljakov, Čehov in Jugoslovanov. Ob tej priliki je nazdravil slovenski duhovščini kot pr-voboriteljici za kulturno, gospodarsko in politično osvoboditev slovenskega naroda. »Vedite dragi bratje Slovenci — je dejal — da stoje tudi pri nas na Poznanj-skem, v najbolj eksponiranem delu naše poljske skupne domovine — na čelu vsega narodnega gibanja duhovniki, da imamo tudi tam našega Kreka, duhovnika Wawrziniaka,« -f S Kočevskega. Svetovno znani »Gottscheer-Bote« naju indirektno dolži, da sva zakrivila znano- izjavo v,»Slovencu«, češ, da so jo drugi podpisani duhovniki preklicali razen naju. »Gottscheer-Bote« naj v6, da sta mogoče tudi najina podpisa potvorjena. Vendar pa puščava to vprašanje nerešeno, Tp pa zato, ker pristajava dotični izjavi v celem obsegu, v koliko vsebuje grajo kočevski duhovščini radi romanja na Dunaj. Ako se je pred cesarjem lagalo, da so kočevske župnije »rein deutsch«, ne moremo tega hvaliti. Delati med nami kot duhovniki razdor, pa tudi dotična izjava ni nameravala. Ignacij Oberstar. Jakob Omahna. -j- Hrvatsko vprašanje. »Pesti Naplo« piše: V »Mercure de France« z dne 1. julija beremo sledečo zanimivo vest: » Pred kratkim je pisal eden izmed urednikov lista »Corriere della sera« v svojem poročilu o Reki. Nato je nastalo1 nllcseh listih, ki se bavijo z Jugoslovani, Sledila so vprašanja: Zakaj piše »C-.riere« Krk namesto Veglia, zakaj piše Trst namesto iTrieste? Obrnili so se na senatorja Alber-tinija z vprašanjem, ali urejajo njegov list hrvatsko ali italijansko, Kaj je to Reka? Odgovor se je glasil, da je hrvatsko ime za Fiume. »Pesti Naplo« dostavlja: Iz tega moremo spoznati, da nimamo samo mi hrvatskega vprašanja ampak tudi Italijani. -f- Imenovanji v hrvatski vladi. Posl, Paleček je imenovan za podbana in posl. dr. Poljak za šefa narodnega gospodarstva. -f- Iz Bosne. Dr, J. Sunarič je po soglasnem sklepu »Hrvatske narodne zajed-nice« odbil ponudbo frankovca dr. Iv. Pi-larja, naj se z bosanskimi frankovci sporazume. — Tiskarno, v kateri se tiska »Hrvatski Dnevnik«, je kupil Nemec Be-oesch v zvezi z nekoliko Mažarov. -f Seja finančnega odseka. Načelnik finančnega odseka pl. Lowenstein je prišel 19. t. m. k ministrskemu predsedniku pl. Hussareku, s katerim se je v navzočnosti finančnega ministra posvetoval o sklicanju finančnega odseka. Sklenili so, naj finančni odsek reši davčne predloge tako, da se lahko predlože poslaniški zbornici, ki bo sklicana v zasedanje meseca septembra. -f Solnograški posveti. 0 pogajanjih v Solnogradu se že precej časa ni nič slišalo, dasi so jih uvedli z velikim šumom in hruščem. Megla o gospodarskih pogajanjih med Nemčijo in Avstrijo-Ogrsko se zdaj nekoliko jasni. Gre za to, da si dovolita Avstrija-Ogrska in Nemčija nizke carine, kakršnih druge države ne bodo dosegle. Pravijo, da je s tem načrtom Avstrija, t. j. avstrijska vlada zadovoljna, a odločno so pričeli ropotati ogrski tvorničarji in opozarjati na okolnost, da bo nemška železna industrija uničila avstrijsko-ogrsko in da mora propasti tudi naša tekstilna, papirna, steklarska in usnjarska industrija, ker niso kos nemški konkurenci. + Knez Radziwill o položaju. Varšava, 18. avgusta. (K. u.) Princ Radziwill je izjavil zastopniku »Przeglada Porrannija« o svojem popotovanju v veliki glavni stan: S potovanjem sem zelo zadovoljen. Grof Adam Ronikier, berlinski delegat poljske vlade, je izjavil, da se poljsko vprašanje zelo ugodno razvija in da je upati na popolno uresničitev programa poljske vlade. Pogajati se bodo še morali, toda ne več q načelnih vprašanjih. 4 Nadvojvoda Karel Štefan bodoči kralj Poljske? Berlinski »Vorvvarts« ponavlja vest, da bo bodoči kralj Polj'ske nadvojvoda Štefan Karel in da bodo zato vladali Poljsko visoki poljski plemiči. Nova Poljska se bo zelo naslonila na osrednje velesile, in sicer na Nemčijo še bolj, kakor na Avstrijo. (Poročilo »Vorwartsa« se mora seveda presojati z največjo previdnostjo. Op. ur.) -f Nemški nacionalci zaščitniki dua- Uzma. Nemški nacionalci so z ozirom na vesti o Hussarekovih načrtih glede na ustavne preosnove podali izjavo, da se ne sme nihče dotakniti dualizma in da morajo delovati Nemci in Mažari roko v roki, ker to najbolj jamči političnemu in gospodarskemu dobrobitu obeh delov seveda v korist velenemštvu in mažarstvu. 4- Angleži razkosujejo Avstrijo-Ogrsko. »Corriere della sera« poroča, da je pripoznala Anglija češko-slovaški narod kot zaveznika Anglije po 14 dni trajajočih razgovorih s tajnikom češkega narodnega sveta Calovandom Beneschom. S tem se je izjavila Anglija, ki je doseda: pritrjevala le italianskim zahtevam na avstrisko zemljo, za celotni načrt razkosanu Avstrije. Češka vlada je vsled angleške izjave dobila pravico, da sme pošiljati zastopnike na tiste posvete, katerih se smejo tdeleževati manjši narodi. Materielno bo Ar.glija v bodoče podpirala češki narod po njegovi potrebščini in z ozirom na njegovo vojaško napredovanje. 4 Frankovci se oferirajo. Deak«. — Češki otroci na Hrvatskem. Na Ogrsko so odposlali 80.000 avstrijskih otrok, iz same Češke 20.000, ali nobenega češke narodnosti Zaradi tega se je ustanovil v Zagrebu odbor, kateremu načelu-jeta dr. Srdjan Bud^savljevič in Čeh veleposestnik Krepelka, ki bo poskrbel za nastanitev 40.000 ubogih čeških otrok na Hrvatskem. — Število častniških slug znižajo. Znižati nameravajo število častniških slug, Dalje so ukrenili pregled vseh častniških slug, če imajo častniki pravice do njih in če bi jih ne bili morali že zamenjati. — Povodom Najvišjega rojstnega dneva Njegovega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva je ekscelenca deželni predsednik grof Attems podaril darila po 100 kron naslednjim zavodom odnosno društvom: Elizabetni otroški bolnici, društvu sv. Vincencija Pavlanskega, Lichtenthurnovemu zavodu, društvu »Ju-gendsehutz«, upravnemu odboru dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino v Ljubljani in društvu »Asylum angelorum« \ Šiški, — Gosp. Nikolaj vitez pl. Gutmanns-thal, grajščak na Dvoru, je ob isti priliki izročil gospodu deželnemu predsedniku grofu Attemsu kot predsedniku Kranjskega deželnega društva c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote znesek 10.000 kron v avstrijskem vojnem posojilu ter določil, da se obresti te glavnice vsako leto na rojstni dan Njegovega Veličanstva porazdele od vsakokratnega predsednika imenovanega društva kot darila po 100 kron na najpotrebnejše vdove in sirote po vojakih iz dežele Kranjske, ki so padli v svetovni vojski, pri čemur naj se posebno ozira na one, katere priporoča darovalec. — 5000 železniških delavcev je izklju-čila od dela v železniških delarnah rumun-ska železniška uprava v Moldaviji. Na delo sprejmejo samo delavce, ki sprejmo pogoja uprave. Delavstvo doslej teh pogojev ni sprejelo. — Mesto venca na krsto f č. g. župnika M. Trtinek-a na Ptujski gori je daroval g. Iv. Traun 30 K za afriške misijone. — Iz ruskega ujetništva došle prosim, če kdo kaj ve o Antonu Blažiču, pešpolk št. 17, ki jc prišel v ujetništvo meseca septembra 1915 in je bil interniran najprej v mestu Pensa na Ruskem. Za poročila prosi njegov oče Anton Blažič, Žužemberk 126, Lluhijaroske novice. lj Varnostne odredbe v Ljubljani. Varnostne odredbe niso bile samo v Št, Janžu, kamor so poslali celo četo orožnikov in dve stotniji Mažarov s strojnicami, ampak tudi v Ljubljani, kjer je bilo konsignirano vojaštvo s strojnicami. Toda disciplina in zavednost našega ljudstva je pokazala, da so vse take odredbe odveč. lj Vihar in naliv. Včeraj proti večeru se je nagloma zatemnilo nebo in jc nastal hud vihar, ki je lomil veje, tresel sadje, podiral šupe in kozolce in tudi pri strehah je napravil precej škode. Med viharjem sc je vlila ploha, kakor iz škafa in jc vse kazalo, da se vsuje tudi toča, katere pa tu k sreči ni bilo. Najnevarnejši oblaki so bili videti proti gorenjski strani in če je bilo tam kaj hujšega, nai* dosedaj še ni znano. lj Duhovne vaje ea čč. gg. duhovnike bodo v ljubljanskem jezuitskem samostanu od 9. septembra zvečer do 13. septembra zjutraj. — Udeleženci z dežele naj prinesejo s seboj kaj živil, ljubljanski pa morejo obedovati in prenočevati doma. lj Mečuveno. V soboto je na Starem trgu neka ženska prodajala belo moko po 30 K kg. Policijski stražnik je takoj, ko je to zaznal, napravil svojo dolžnost. Za take baže ljudi bi bilo najboljše zdravilo, da bi se jim tudi doma vse pobralo, in naj potem sami poskušajo, kaj se pravi živeti po teh cenah. . lj Čuden račun. Neka gospa je te dni prišla k tukajšnji tvrdki F. Kune & F. Pol-heimer izbrat in pomerit obleko. Dobila je samonemški račun, na katerem stoji poleg drugega: Fiir MaBnehmen und Journal-wahlen K 10'—. Poroča se nam, da šef te tvrdke, Polheimer, ki se je priselil v Ljubljano, prav rad zabavlja čez Slovence, še rajši pa je slovenski kruh. lj Sanatorij za bolne na pljučih. Dne 17. avgusta 1918 se je slovesno otvorilo pljučno zdravišče za vojake v tukajšnji rezervni bolnišnici (belgijska vojašnica) ob navzočnosti uradnih zastopnikov. Slovence je svetovna vojska v zdravstvenem oziru prehitela, a tudi med vojsko se ni moglo t, se potrebno ukreniti, ker nimamo velike ljudske zdravstvene organizacije: Ljudskega rdečega križa, Večji narodi so takoj začetkom vojske razposlali po celi Avstriji sestre križarke, da so služile vojakom-ro-jakom ,za tolmačice, za dopisovanje itd. kar ni vplivalo samo blagodejno na dušni razpoložaj, ampak jim prineslo koristi tudi telesno. Kdo še ni slišal ranjenca ali invalida pripovedovati o trpljenju v tujih bolnišnicah, kjer se z živo dušo ni mogel sporazumeti? Posebno kronični bolniki so bili na slabem, odrivali so jih povsod in jih pošiljali kot »neljube Ahasverje« od bolnišnice do bolnišnice. Pred kratkim mi je naštel tak nesrečen bolnik 12 bolnišnic na prodajalmh prostorih na vidnem mestu na IiraMl Koroškem, Štajerskem, na Dunaju, na Češkem, Ogrskem in Hrvatskem, predno jc prišel k svojim v Ljubljano. Ob sedanjih težavah prehrane je takim bolnikom bližina svojcev naravnost zdravilnega pomena, ker mu lahko prinašajo najboljšega zdravila, priboljšek hrane. — To veliko zdravstveno vrzel je sočutno opazil tudi komandant omenjene rezervne bolnišnice v Ljubljani, g. polk, zdravnik dr. M. Rus, ki je v najkrajšem času pripravil in prenovil posebno poslopje v mirni in zdravi legi v vojaški »sanatorij za bolne na pljučih«. Okusno je dal preslikati obširno poslopje in opremiti prijazne sobe z vsem komfortom, da bode ubogim vojakom prebivanje v teh moderno higijeničnih prostorih pravo zadoščenje za prestano trpljenje v strelnih jarkih. Zelenje pozdravlja po širokih hodnikih in stopniščih, posebna velika dvorana s palmami in ležišči jc spremenjena naravnost v intimen zimski vrt. Pa tudi radikalnih zdravil je priskrbel g. dr. Rus svojim vojakom, najel je na deželi veliko posestvo, kjer se bo prideloval tem bolnikom kruh, sir, mleko, mast in meso. Nujno potrebno je bilo tako zdravišče in g. polk. zdravnik in komandant dr. M. Rus zasluži priznanje cele naše javnosti. — Dr, F. D. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Pevec, kramarica, 56 let. — Josip Berentin, pre-rnogarjev sin, 2 leti. — Adela Logar, re-jenka, 4 mesece. — Ivan Medvešček, posestnik, 65 let. — Mihael Fcrjan, tovarn, dclavec, 20 1. — Lovro Šivic, delavec, hi-ralec, 78 let. — Tomaž Prek, delavec, hi-ralec, 81 let. g Podraženje mlevskih produktov. C. kr, deželna vlada razglaša, da jc podraženje mlevskih produktov stopilo v veljavo. Vzrok dvigu cen je zvišanje cen žitu, vpeljava mlatilnih premij, zvišanje plač mli-narskemu osobju ter zvišanje stroškov tu-jezemskih mlevskih izdelkov. Glasom naredbe mora imeli vsak prodajalec v svojih bite cenike vseh mlevskih izdelkov. Od- tiski te naredbe se dobe v tiskarni Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. g Splitska ladjedelnica »Jug«. »Jedro« poroča, da se je pod tem imenom konstituiralo akcijsko društvo s sedežem v Splitu. Društvo je prevzelo obstoječo ladjedelnico »D. Ivanko« v splitski luki in namerava podjetje še razširiti. Društvena glavnica znaša 7 milijonov kron in je že vsa vplačana. g Železo. V trgovinskem ministrstvu se pečajo z vprašanjem o vpeljavi maksimalnih cen za železo, ki naj bi se določile v sporazumu z Ogrsko. Stvar je pa šele v prvem razvoju. g Premog, Z Dunaja poročajo, da so sc naročila na premog pri zgornješlezijskih rudnikih silno nakopičila, ker se s 1. septembrom premog podraži. Kontingenta za avgust najbrže ne bodo mogli v polni meri dobaviti. Da se odpomore neprilikam v preskrbi s premogom, se dovoz premoga najbrže centralizira. g Vodilne cene za vino. Dne 25, julija t. 1. vršila so se na Dunaju posvetovanja avstr, drž. vinogradniškega društva. Seje so se v sporazumu s »Splošno zvezo avstrijskih zadrug« udeležili tudi zastopniki kmetijskih in vinogradniških zadrug iz vseh kronovin države, v katerih se prideluje vino. Z ozirom na vodilne cene se je sklenilo po natančnem preudarjanju vseh vprašanj, ki prihajajo v poštev glede pridelovanja, trgovine in uporabe vina, enoglasno, predložiti vladi sledečo resolucijo: »C. kr. vlada se naprosi, da razveljavi obstoječe vodilne cene za vino in da izroči vino v Avstriji — tudi v vojnem ozemlju — prostemu prometu kakor se to godi na Ogrskem in v Nemčiji.« hiff a Oddata inesa. Jutri v sredo dne 21. t. m. bodo oddajali mesarji za vso Ljubljano po 10 dkg govejega mesa na osebo. a Sladkor in kavina primes na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo sladkor in kavino primes v sredo dne 21. t. m. in v četrtek dne 22. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V sredo dne 21, t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 1 do 200, od 9. do 10, ure št, 201 do 400, od 10. do 11. ure št. 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3, ure št. 601 clo 800, od pol 3. do pol 4. ure št. 801 do 1000, od pol 4. do pol 5. ure št. 1001 do 1200, od pol 5, do pol 6, ure št. 1201 do 1400; v četrtek dne 22. t. m. dopoldne od 8, do 9. ure št, 1401 do 1600, od 9. do 10, ure št. 1601 do 1800, od 10. do 11, ure št. 1801 do 2000, popoldne od pol 2. do pol 3. ure št. 2001 do 2200, od pol 3. do pol 4. ure št. 2201 do 2400, od pol 4. do pol 5. ure št. 2401 do 2600, od pol 5. do pol 6, ure št. 2601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kristalnega sladkorja in en četrt kg kavine primesi, kar stane sl^jj^i 1 K 50 v. Prinesite s seboj dovolj vi 8mo lonce za sladkor in pripravite droi a Oddaja mesa na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v sredo dne 21. t, m. v cerkvi sv, Jožefa. Določen je ta-le red: Dopoldne od 9. do pol 10 .ure št. 1 do 200, od pol 10. do 10. ure št. 201 do 400, od 10. do pol 11. ure št. 401 do 600, od pol 11. do 11. ure št. 601 do 800, popoldne od 2. do pol 3, ure št. 801 do 1000, od pol 3. do 3. ure št, 1001 do 1200, od 3. da pol 4, ure št. 1201 do 1400, od pol 4. do 4. ure št. 1401 do 1600, od 4. do pol 5. ure št, 1601 clo 1800, od pol 5, do 5. ure št, 1801 do 2000, od 5. do pol 6. ure št. 2001 do 2200, od pol 6. clo 6. ure št, 2201 dc konca. a Inozemsko meso. Mestna aproviza« cija bo oddajala inozemsko meso v četrtek dne 22, t, m. od 7. do 9. ure zjutraj v cerkvi sv, Jožefa. Kilogram prvovrstnega mesa stane 20 K, drugovrstnega 14 K. Zgubila se je v sredo zvečer na južnem kolodvoru velika vsota denarja. Pošten najditelj se prosi, naj jo odda proti dobri nagrad.' v živilih g. Ziherl, Kranj 114. Fršspsvaiie sKlad S. L S. TRGOVCI! Kdor rabi TRGOVCI! ln ©Sla za gospodarske stroje, tvornicc in dr„ potem KOCKE za JUHE, OMAKE in dr., kakor tudi vsakovrstne predmete za \ A-ROVANJE PODPLATOV nai se ?b-c „ Slav. zastopnika RAJKO KOTNIKA, GUŠTANJ (Gutenstem), KOROsKO, f->• ki illIiLi® Jaz, Janez Klemen, posestnik in mlinar v žmr.rtnu pri Kamniku, izjavljam, da so je dne 13. avgusta gnmai&i< Alojzij Osrerlkar, rojen 189iJ v LahoviCah; fant je bebast in popolnoma mutast, srednje velike postave in brez brk. Kdor bi kaj vc-del o njem, naj naznani županstvu v Lahovčah, Meč »afijsinoH a _ ima naproila IS ! Sft L ■ Valentin UiiBANČlC, srna — —' , . .,„ _ , Ljubljana, Frančevo nabrežje stev. 1. ... Oddajajo ss samo celi vagoni! •■.- "ČEVLJARJI ! liti pipiti« TRGOVCI« mr li nrsESff EPV kakor gumijevi, oblika podkve, in GINoK-ŽREBLJI iz železa za pritrjevanienapodpMe^ nrroče pri zastopniku RAJKO KUJLN1K., GUŠTANJ (Gutenstein), KOROŠKO. — Vzorci od vrste po 5 kg proti povzetju. nisem plačnik dolgov za mojim sinom, okraj Kamnik, kjer se mu povrnejo Petrom Klemen. 2936 JANEZ KLEMEN^ n p 5 a t MIIO ? E «»J»-""» Havličkovo nam. 32. 2685 kr.kor maSna oblačila, pluviala, vela, pla-ščke za ministrante, cerkveno perilo, bi-rete, kolarje, šmizete, kelilio, ciborije, rr.onštrance, zvončke itd., križe, solie v bogati izberi po nizkih cenah ima v^za-logi oddelek za paramente 2712 Jožefovega društva v Celovcu. V zalogi imam novo navadno !« zerc7.no sfrei™ bp&M® do poljubni množini. Cena po dogovoru iiosiE* Kurais, trgo^ac, Cžonuais. KIČ® se iftima na deželo, v starosti od 30 do 40 let. Ocravila: kuhanje, pospravljanje m oo-delovanje vrta. Plača 25 K. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »bLUVUINLA« Edina slovenska veletrgovina umetnega cvctja in pogrebnih potrebščin ■stan I« Fisiž$ar VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo- umetno cvctje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim! pod štev. 2891. DEKLE srednjih let, poštena, žaljiva, IŠČE SLUŽBE kot 2898 fra k nje Afi LSSfeB/«! ISčcra mlajšega ...» «sj flv 1B3H r """ z legalno sodno prakso za takojšnji vstop ali vsaj s 1. septembrom t. 1. — Ponudbe z naznanilom plačilnih zahtevkov naj se vpošljcjo neposredno na moj naslov. — Dr. VLADIMIR ŽITEK, advokat v Novem mestu. nastali stroški Županstvo v kahovičeh, 17. 8. 1918. 8 tednov star, lepi V/J A> 1 '-«3 velike pasme, na prodaj ali v zameno za živež. Natančno se poizve: trgovina Eberl, Sliklo-šičeva cesta. 2941 isiava. Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, Iti jih napravlja moj mož Jakob Cimperman, 2910 JEDERT CIMPERMAN, LJUBLJANA. Kujsirci srednja veliko z nekaj zemljo v celjski okolici ali kje v okolici kakšnega velikega trga. Ponudbe na upravništvo „SL0V1JNCA" pod ,,iVliL,AD GOSPODAR« štev. 2919. etilenski aparat še malo rabljen, za 00 luči, zraven 60 metrov cevi, potrebni go-rivci in obločnice, se ceno proda. Naslov na npr. „Slov." pod 2942. Prestfa ss iiuiiji uiiui A. Koprei na Bledu z vso sobno in restavracijsko opravo. V pritličju so prostori in kleti, primerne za mesarsko obrt ali za zalogo piva. Natančnejša pojasnila daje: FRANC ROPRET, MENGEŠ pri KAMNIKU. se išče k dijaku II. razreda realke, ki bo delal ponavljalni izpit v septemberskem termina. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod št. 2929. 5 Jj Lpjjl £ najraje v župnišče r.a Kranjsko. Vajena je'tudi gospodinjskih del. Naslov pove upravništvo »Slovenca« ped štev. 23;s. IŠČE SE r 2 ali 3 sobami s pritiklinami ja^" za '.akoj '^fcC v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod .STANOVANJE«. 2914 KUPI SE VELIK r?3T ste: Ljubljana, Breg 20 III., od 12. do 2. pop. KUPI SE IŠČE SE za takojšnji nastop k lesni industriji na deželi v Bosni 293-} za kuhinjsko in hišno gospodarstvo. Re-ilektira se na energično vdovo brez otrok ali starejšo gospodično, ki jc v stanu hišno in kuhinjsko gospodarstvo za prilično 50 oseb nadzirati in zaračunavati. Osebe, ki znajo razen enega jugoslovanskega jezika tudi nemški, imajo prednost, Oierti z navedbo zahtevane plače pri prostem stanovanju, hrani, kurjavi in razsvetljavi na Industrijalno in trgovsko d. d. »Bosna« v Begovhanu, Bosna. iaii^ z na promeinem kraju v Ljubljani ali okolici. Ponudbe- na upravništvo »Slovenca« vešč tudi nekaj strojnega kovaštva, dobi službo .fHT- takoj 2928 v strojilni tovarni Samsa & Co., pod: »HIŠA-GOSTILNA«. 2913 Ljubljana, Metelkova ulica št. 4. veščo tudi vseh drugih hišnih del, sprejme takoj v službo mlad ZAKONSKI PAR. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 2527. Razpisuje se mesto moški ali ženska, samostojna moč. Pismene ponudbe na naslov: »Živinorejska zveza«, Homec, p. Radomlje. 2935 Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc naša iskreno ljubljena in nepozabna sestra, teta in svakinja, gospodična dne 16. avgusta 1918 ob 8. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče nenadoma preminula. Pogreb se je vršil v soboto, 17, avgusta ob 6. uri popoldne. Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev. V Metliki, dne 19. avgusta 1918. 2933 ŽALUJOČE SESTRE IN SORODNIKI. mm Brez posebnega obvestila. NAJIN NEPOZABNI EDINČEK, NAJIN NAD VSE LJUBLJENI SE JE V NEDELJO, DNE 18. T. M. PO KRATKI, MUKEPOLNI BOLEZNI PRESELIL V NEŽNI DOBI ENEGA IN POL LETA MED NEBEŠKE KRILATCE. NEDOLŽNO DETE POLOŽIMO V TOREK, DNE 20. AVGUSTA NA POKOPALIŠČU PRI DEVICI MARIJI V POLJU V PREZGODNJI GROBČEK. ZALOG PRI LJUBLJANI, DNE 19. AVGUSTA 1918. ANTON DRAščEK, NADUČITELJ, SEDAJ C. KR. NADPOROČNIK NA BOJIŠČU, S SOPROGO ELO. 2930 fj ICceza Auerspcrga termalno kopališče Toplice ia Krni Železniška postaja! Straža-Toplice, Sezona od 1. maja do 1. oktobra, bogati radioaktivni vrelci. 37% naravne toplote. Odlično učinkujoči pri revmi. trganju, neuralgijah (iscbias), eksudatih itd. Bazeni, posebne kopeli, močvirne kopeli, elektroterapija, masaža. Lepa lega, gozdov bogata okolica, sobe za tujce, restavracija. — Prospekti in pojasnila brezplačno pri KOPALIŠKEM RAVNATELJSTVU. Potrtim srcem naznanjamo vsent sorodnikom, znancem ln prijateljem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče in stric, gospod IVAN VOLČIČ veleposestnik in trgovec z usnjem, dne 18, avgusta ob 7. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 62 let nirno v Gospodu zaspal.^ Pogreb se vrši v torek ob 5, uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče, Dragega pokojnika priporočano v blag spomin, _ Sv. maše zadušnice se bodo orale v farni cerkvi v Kranju. V KRANJU, dne 18. avgusta 1918. 2925 MARIJA VOLČIČ, soproga. FRANCI, GUSTELJ, POLDKA, ANICA in FRANCKA, otroci. MICI VOLČIČ roj. MOHOR, siniha. FRANCI, vnuk.