risb in velike količine arhivskega gradiva, ki so ga zbrali ekipe in posamezni raziskovalci, kdo je tako zgledno zastavil in vodil številne evidence dokumentacijskih fondov. Fanči Šarf je bila prava oseba na pravem mestu. Ko smo pred leti gradivo začeli digitalizirati in se najprej lotili Orlovih ekip, je to potekalo brez predhodnega urejanja, saj so bili podatki zanesljivi in urejeni. Fanči Šarf je, ko ji je čas le dopuščal, prepisovala tudi terenske zvezke, ki jih člani ekip sami niso uspeli. Njena pisava zapolnjuje dobršen del inventarnih knjig predmetov iz tega obdobja, pri tem pa je treba poudariti, da so njeni zapisi med vsemi najlaže berljivi. Fanči Šarf ni ostala le pri urejanju gradiva. Predvsem ob Borisu Orlu in Sergiju Vilfanu se je oblikovala v odlično raziskovalko, ki je znala zbrano gradivo tudi temeljito proučiti in o njem napisati članek ali postaviti razstavo (Keršič 1995: 416-418). Definirala je pojem in pomen stanovanjske kulture in načenjala do takrat prezrte teme v slovenski etnologiji. Opozarjala je na dejstvo, da stanovanjska kultura ni nekaj statičnega, temveč je nenehno spreminjajoča se kategorija, z argumentiranimi navajanji primerov je skušala razbiti stereotipe o stanovanjski kulturi, ki so bili in so ponekod še danes tako zelo prisotni. Iz njenih proučevanj se jasno vidi, da stanovanjske kulture ne moremo označiti kot pojem, ki ga lahko enostavno opredelimo in da ga ne moremo v vseh okoliščinah raziskovati na enak način. Lotevala se je tudi drugih vprašanj etnološke stroke. Poleg poljudnih spisov, ki jih je objavljala v revijah in časopisih, in refe-
ratov na kongresih in simpozijih je napisala vrsto ocen in poročil ter člankov o naših etnologih. Sodelovala je tudi pri oblikovanju etnoloških filmov, saj se je dobro zavedala pomena filma kot dokumentacijskega sredstva za etnologijo. Pod njenim vodstvom so nastale dokumentacijske mape o arhitekturni dediščini, ki jih danes hrani dokumentacijski oddelek SEM (povzeto po Keršič 1995a: 415-416).
Ne smemo prezreti njenega doprinosa k velikemu projektu, ki je združeval večino etnologov: Vprašalnicam za etnološko topografijo slovenskega etničnega ozemlja in Etnološki topografiji slovenskega etničnega ozemlja. Po upokojitvi se je namreč dejavno vključila v vseslovenski etnološki projekt Način življenja Slovencev v 20. stoletju in zanj napisala štiri obsežne elaborate za tedanje občine Ljutomer, Gornja Radgona, Murska Sobota in Lendava; sodelovala je pri pisanju številnih gesel za Enciklopedijo Slovenije in Slovenski etnološki leksikon. Ob visokem priznanju Slovenskega etnološkega društva naši kolegici Fanči Šarf iskreno čestitamo in si želimo še veliko prijetnih srečanj!
Literatura
KERŠIČ, Irena: Bibliografije Fanči Šarfove. Etnolog 5, 1995, 416-418. KERŠIČ, Irena: Ob življenjskem jubileju Fanči Šarf, Etnolog 5, 1995a, 415-416.
Društvene strani
Zora Slivnik Pavlin, Branka Berce Bratko*
»SKOROMATENJE« V HRUSICI PRI ILIRSKI BISTRICI Strokovna ekskurzija SED, 13. februar 2013
194
V pustni čas sodi že skoraj tradicionalni ogled pustovanj oz. ekskurzija članov SED na tista območja Slovenije, ki so manj raziskana ali na novo obujajo pustne šege. V zmeraj večjem številu jih organizirajo vaške skupnosti ali društva, ki oživljajo ponekod skoraj izgubljeno tradicijo maškaranja ali šemljenja. Na podlagi priporočil kolegov, ki raziskujejo pustne navade, določimo vsakoletni kraj ogleda. Letos so nas pritegnili brkinski škoromati iz Hrušice pri Ilirski Bistrici, saj je Zora Slivnik Pavlin deset dni pred pustom odšla k njim na obisk skupaj s kolegicama Neno Židov in Adelo Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja. V vaškem domu sta predstavili novi Priročnik o nesnovni kulturni dediščini (Jerin 2012) in pojasnila ob vpisovanju navad v Register žive kulturne dediščine. Čeprav predstavnikov SED niso pričakovali, nas je predsednik KD Hrušica, sekcija škoromati, Danilo Fabjančič, sprejel kot stare znance, z željami in s povabilom, naj se kot njihovi gosti udeležimo škoromatije. Tako se nas je skupinica etnologov, tistih, ki nas »nič ne prežene«, na lep in hladen dan odpravila iz Ljubljane na »škoromati-jo«. Odkar so vaščani po večletnem premoru (1993) obudili navado in se organizirali v KD Hrušica, sekcija škoromati, se resno
lotevajo priprav na škoromatijo, ki je v tem prostoru prisotna že 700 let, tako s poimenovanjem oseb (mask), ki nastopajo, kot z obredom. Priprave začnejo prvi dan po božiču - na štefanovo. Moški se dogovorijo o vlogah (maskah, ki jih bodo predstavljali, pregledajo svoja pustna oblačila, jih dopolnijo ali naročijo pri izdelovalcih različne pripomočke) in se pripravljajo na čas vese-ljačenja in zganjanja norčij, ko je marsikaj dovoljeno. Škoromatija je ena najbolj izvirnih in starih ohranjenih pustnih navad in se je do danes v tem delu Slovenije ohranila v prvotni obliki. Hrušico so prve raziskovale Orlove terenske ekipe v 50. letih. Arhivski posnetki so objavljeni na spletni strani SEM in so vredni ogleda, tudi zaradi časovne oddaljenosti in primerjave z današnjim časom. O maskah škoromatov je pisal dr. Niko Kuret (1984). Pozneje sta hodila po teh krajih kolega dr. Jurij Fikfak in Božo Pahor, v zadnjem času SEM, ki vpisuje hrušiške škoromate v register žive kulturne dediščine (internetni vir 1). Škoromatija korenini že v prvi polovici 14. stoletja, saj je prva omemba škoromatov v pisnih virih (scaramatte) iz leta 1340 v furlanskem Čedadu in pozneje v pisnem viru iz leta 1422 (sgara-vette). Hrušičani niso ohranili samo obreda, ampak tudi tradicijo
Zora Slivnik Pavlin, univ. dipl. etnol. in prof. slov. jezika s knjiž. 1000 Ljubljana, Rojčeva 18, E-naslov: zora.slivnik@gmail.com; Ddr. Branka Berce Bratko, univ. dipl. etnol. in umet. zgod., doktorica urbanega in regionalnega planiranja, doktorica ekonomskih ved, sekretarka Parlamentarne skupine GLOBE Slovenija, Državni zbor RS. 1000 Ljubljana, Šubičeva 4, E-naslov:branka.berce-bratko@dz-rs.si
Hrušiški škoromat z zvonci (sez zgounci). Foto: Zora Slivnik Pavlin, Hrušica, 9. 2. 2013
izdelave lesenih mask, ki jih nekaj mesecev prej začne brezplačno izdelovati sovaščan Dušan Štrancar, ki se je izpopolnjeval v Cerknem in Italiji, kjer je bil sprejet tudi v društvo izdelovalcev mask Mascherai alpini (internetni vir 2).
Po pripovedi se hrušiški škoromati držijo nenapisanega pravila, ki v obredu ne dopušča udeležbe žensk. To je moška navada, kjer pa ženske prispevajo svoj delež z različnimi deli, brez katerih povorke gotovo ne bi bilo. Iz krep papirja prostovoljno izdelujejo okrasno cvetje za kape škoromatov (Neva Granduč), pridno šivajo trakove na bele hlače, pletejo rdeče volnene gamaše in seveda za večdnevno slavje moških napečejo vse mogoče dobrote. Navado so v zadnjih letih oživili tudi s sodelovanjem vaščanov, ki pred svoje hiše postavijo mize, obložene z napečenimi dobrotami in različnimi pijačami ter tako pričakajo povorko pustnih šem. Kdor se te navade ne udeleži, pomeni, po ljudskem verovanju, da ne bo imel sreče v prihajajočem letu. Na pustno soboto smo se udeleženci ekskurzije zbrali v vaški gostilni, kjer sta nas hišna gospodinja - upokojena učiteljica in gospodar pričakala z dobrodošlico. Razdelili smo tudi nekaj društvenih publikacij v zahvalo za sodelovanje in v spomin na prej -šnja srečanja z našimi kolegi, ki so tu raziskovali in bili pri hišni gospodinji stalni in zmeraj dobrodošli gosti. Orlove ekipe se upokojena učiteljica ga. Vera Muha ne spomni, v zelo lepem spominu pa ima kolega, dr. Jurija Fikfaka in Boža Pahorja, najraje pa se domačini spominjajo Primoža Hienga, ki je s fotografskim dokumentiranjem škoromatov ustvaril izjemen opus fotografij in jih leta 2011 objavil v monografiji Ta norčavi pustni čas. Ker se je povorka začela zbirati sredi vasi že ob desetih dopoldne, smo morali kljub zanimivim pogovorom in prijaznima gostiteljema pohiteti. Pridružili smo se škoromatom in drugim pustnim še-mam. Ko je sprevod začel svoj pustni pohod, smo hodili za njimi in navdušeno opazovali dogajanje.
Razglabljali smo o osrednjih pustnih likih, ki so poskakovali pred nami, med nami ter tekali od hiše do hiše. Žal večine stalnih pustnih likov letos zaradi bolezni ni bilo v sprevodu. Videli smo le škopita, šemo sez zguoncem, sejalca, gozdarja, poberina, cunjarja, ti zelenga, ženina in nevesto, sejalca, gozdarja, lovca, Amerikanca. Med stalnimi maskami je bilo veliko otrok, našemljenih v like, ki predstavljajo sodobnejše junake iz risank,
Pustna povorka v Hrušici.
Foto: Zora Slivnik Pavlin, Hrušica, 9. 2. 2013
pravljic; nekaj princesk in ljubkih pikapolonic in muck. Najbolj prisrčni pa so bili škoromatki z zvončki okoli pasu - kopije odraslih, ki so spremljali svoje očete. Vsi škoromati so nosili lesene maske, otroci pa so bili le poslikani. Skupina našemljenih godcev je ubirala vesele viže in spremljala dogajanje v sprevodu (internetni vir 3).
S povorko škoromatov smo tako obredli vse hiše v vasi, tudi bolj oddaljene. Povsod so nas prijazno sprejeli ob obloženih mizah, nemalokrat vsi našemljeni. Že precej utrujeni od dolgega obhoda vasi smo se oglasili še pri lokalnem izdelovalcu mask, Dušanu Štrancarju, ki nas je popeljal v svojo delavnico in pokazal, kako izdeluje maske iz lipovine, razložil, kakšne materiale, tehnike ter orodje uporablja. Prve maske je začel izdelovati že pred mnogimi leti po starem vzoru. Vsi izdelani leseni obrazi mask so si bili bolj ali manj podobni, kar pa ni pravilo. Čim dlje smo gledali maske, tem bolj smo bili prepričani, da jih izdeluje po lastni podobi! Barve, ki jih uporablja, so narejene na osnovi čebeljega voska, materiale pa kupuje ali v Italiji ali v Kamniku, kjer imajo v specializirani prodajalni na zalogi pripravke iz naravnih neškodljivih snovi. Maske izdeluje po naročilu ob zimskih večerih, kake tri mesece pred pustom. Za svoje delo ne sprejme plačila, naročniki mu plačajo le material, ki ga porabi za izdelavo maske. Obiskali smo tudi izdelovalko papirnih cvetlic, gospo Nevo Granduč, ki nam je prijazno prikazala umetelno izdelovanje cvetja iz krep papirja. V okolici ni edina izdelovalka, vendar dela izključno za domače naročnike. Povedala je, da jih na sezono naredi nekaj tisoč, vendar za delo nikoli ne sprejme plačila. Na stožčasti kapi škoromata pa jih je navadno od 100 do 120. Naročniki ji prinesejo le material in naročijo barvo ter število cvetic. Ob odhodu je vsakemu podarila nekaj papirnatih cvetic v 195 spomin in za arhiv Goriškega muzeja.
Utrujeni od vseh vtisov in tekanja za škoromati smo se že popoldne vrnili v lokalno gostišče, kjer nas je čakala s pustnimi dobrotami obložena miza. Postregli so nam s tradicionalno jo- 2 to, z domačimi pečenicami, bokalom vina in s flancati. Vsi smo ^ prisegali, da tako dobre jote še nismo jedli in da je gospodinja ^ najboljša kuharica.	S
Ker smo bili gosti KD Hrušica, sekcije škoromati, so nas gostili S še vse popoldne tudi v Vaškem domu, kjer so se po obhodu fantje
zbrali, pogledali, kaj so dobili »poberaji« in si iz darov pripravili pojedino, ki so jo zalili z domačim vinom. Kljub temu da smo bili mešana družba, so izjemoma tudi ženske povabili na pojedino, sicer ženske nimajo vstopa v te »posvečene« moške prostore. Ob polni mizi smo se pomenkovali z domačini in s predsednikom društva. Zahvalili smo se KD Hrušica, sekciji škoromati, za povabilo in prijazno pogostitev. Podarili smo jim nekaj društvenih publikacij z željami po obojestranskem sodelovanju, saj je društvo odkupilo sosednjo stavbo, v kateri nameravajo urediti manjši muzej, za kar bodo potrebovali sodelovanje etnologov, konservatorjev in restavratorjev. Dan se je prehitro sprevrgel v mrak, škoromati so morali na obhod še v sosednjo vas, zato smo se poslovili in obljubili, da spet pridemo ali da se vidimo na kakšni prireditvi v Ljubljani, kjer nam bodo zapeli že znani Hrušiški fantje. Med potjo domov smo ugotavljali, da smo včasih več hodili na teren, da so ljudje izredno veseli, če jih obiščemo, da radi povedo, kar nas zanima, nemalokrat vejo več kot pričakujemo, in da je še veliko stvari, ki bi jih bilo treba popisati, tako preteklih kot sedanjih, ki se s političnimi in z gospodarskimi spremembami pojavljajo na novo.
Viri in literatura
HIENG, Primož: Ta norčavi pustni čas. Brezovica pri Ljubljani: Založba Harlekin, No. 1, 2011.
JERIN, Anja idr. (ur.): Priročnik o nesnovni kulturni dediščini. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2012.
KURET, Niko: Maske slovenskih pokrajin. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1984.
SLIVNIK PAVLIN, Zora: Terenski ogled in fotografiranje ter pogovori s krajani, Hrušica pri Ilirski Bistrici, 25. 1. 2013, 9. 2. 2013.
Internetni viri
Internetni vir 1: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Register žive kulturne dediščine: Škoromatija; http://www.mizks.gov.si/fi-leadmin/mizks.gov.si/pageuploads/Kulturna_dediscina/REGISTER/RZD/ Rzd-02_00005.pdf, 22. 3. 2013.
Internetni vir 2: Hrušiški škoromati; http://www.skoromati.si/, 22. 3. 2013. Internetni vir 3: Hrušiški škoromati: Ostali liki; http://www.skoromati.si/ ostaliliki.htm, 22. 3. 2013.
Društvene strani
VOLILNI ZBO Ljubljana,
Redni volilni zbor članov Slovenskega etnološkega društva je bil 5. marca 2013 v prostorih Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Ker se je seje udeležilo 36 članov in je podpredsednica Nadzornega odbora, mag. Tatjana Dolžan Eržen, skladno s 14. členom Statuta SED ugotovila, da so bili člani pravilno vabljeni, se je zbor članov začel s predvidenim časovnim zamikom. Prisotni člani so z dvigom rok soglasno potrdili predlagani dnevni red in soglasno izvolili delovno predsedstvo (mag. Inga Brezigar, Barbara Sosič, Mihaela Hudelja), zapisnikarico (Zora Slivnik Pavlin), overiteljici zapisnika (dr. Mojca Ravnik, Tanja Kovačič) in članice volilne komisije (Ana Beno, Ana Bezek, Damjana Pediček Terseglav).
V nadaljevanju je Zbor članov soglasno sprejel vsebinsko (mag. Tita Porenta) in finančno poročilo (Alenka Dušak) o delovanju SED v letu 2012 ter poročili Nadzornega odbora (mag. Tatjana Dolžan Eržen) in Častnega razsodišča (Karla Kofol). Zbor članov je sprejel tudi sklep o razrešitvi dosedanje predsednice (mag. Tita Porenta), podpredsednice (mag. Marjetka Bal-kovec Debevec), tajnice SED (Ana Beno) in organov društva. Mag. Tita Porenta se je zahvalila članom SED za sodelovanje, 1 gg zlasti članom izvršnega odbora (IO) SED, strokovnemu in teh- ničnemu osebju Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) pa za
podporo pri delovanju društva.
Sledili sta predstavitvi kandidatke za predsednico SED, Anje Se-22 rec Hodžar, in podpredsednice SED, Anite Matkovič. Anja Serec Hodžar j e nato predstavila program delovanj a SED v mandatnem £ obdobju 2013-2015.
2 Volilna komisija je ugotovila, da so prisotni člani SED soglasno S izvolili Anj o Serec Hodžar za predsednico ter Anito Matkovič za ^ podpredsednico SED za mandatno obdobje 2013-2015.
ro CD
ČLANOVSED marec 2013
Prav tako soglasno so bili izvoljeni naslednji kandidati za člane IO SED:
-	dr. Helena Rožman, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki,
-	dr. Katalin Hirnok Munda, Inštitut za narodnostna vprašanja,
-	dr. Monika Kropej, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU,
-	mag. Marjetka Balkovec Debevec, Slovenski šolski muzej,
-	Tadej Pungartnik, Pokrajinski muzej Maribor,
-	Ana Beno, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL,
-	mag. Tita Porenta, Muzeji radovljiške občine - Mestni muzej Radovljica,
-	mag. Marko Smole, Slovensko etnološko društvo,
-	Aleksandra Renčelj Škedelj, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
-	Nadja Valentinčič Furlan, Slovenski etnografski muzej,
-	Tatjana Vokic Vojkovič, Slovensko etnološko društvo. Prisotni člani SED so soglasno izvolili tudi uredništvo Glasnika SED v sestavi: Tatjana Vokic Vojkovič, glavna urednica; dr. Bojan Knific, odgovorni urednik; dr. Mateja Habinc, mag. Martina Piko-Rustia in Anja Serec Hodžar, članice.
Prav tako soglasno so člani SED izvolili uredniški odbor Knjižnice Glasnika SED v sestavi: dr. Helena Rožman, glavna urednica; dr. Breda Čebulj Sajko, Iztok Ilich, Mojca Tercelj Otore-pec in dr. Mirjam Mencej, člani.
V	Nadzorni odbor so bile izvoljene: mag. Polona Sketelj, predsednica; Ivica Križ in mag. Tatjana Dolžan Eržen, članici.
V	Častno razsodišče so bile izvoljene: Karla Kofol, predsednica; Damjana Žbontar in Tanja Tomažič, članici.